SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld.t za četrt leta 4 fld., u jcd»a | me«ec 1 fld. 10 kr. V administraciji prejeman velja: • Za ealo leto 12 fld., m pol leta 6 fld., za ietrt leta 3 fld., la jeden ueiec 1 fld. 1 V Ljubljani na dom posiljan relja 1 fld. 20 kr. tb« na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedieija v „Katol. Tlakami", Vodnikove ulice it. 2. Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v SemenlSkih ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 128. V Ljubljani, v soboto (j. junija 1896. Letni Ii XX1Y. Avstrijski socijalni demokratje in vera. i. Pri Hainfeldskem shodu so vsprejeli socijalni demokratje tudi sledečo točko v svoj program: „ Z o z i r o m na prihodnjost delavskega stanu je brezpogojno potreben obvezen, brezplačen in brez-v e r s k (konfessionslos) pouk v ljudskih in nadaljevalnih šolah, kakor tudi brezplačna pristopnost vseh višjih učnih zavodov; v to je nujni predpogoj, da se loči cerkev od države in da se proglasi religija za zasebno stvar." Ravno tam se je vsprejela vzlasti glede na znani Liechtensteinov predlog nastopna resolucija, ki označuje stališče avstrijskih socijalnih demokratov do vere: „Z ozirom na to, da vladajoči stanovi ne jemljejo samo sadov vsacega gmotnega dela za-se v zakup, marveč da so si napravili tudi po duševnem delu vsega ljudstva vstvarjeno omiko, vse znanje in vso vzgojo, vspeh tisočletnega dela vsega človeštva za svoj izključljiv monopol, Z ozirom na to, da se je zavoljo tega socijalno-demokratična delavska stranka v svojih načrtih vedno potegovala za brezplačno šolanje vsega ljudstva na vseh stopnjah pouka, kakor tudi za popolno ločitev šole in cerkve in države in cerkve, Z ozirom na to, da je sedanja ljudska šola pomanjkljiva in nezadostna in se nikakor ne ozira na koristi brezposestnih slojev, da izpopolnovanje šolskega zakonodavstva v slobodomiselnem duhu, ki je v prvi vrsti naloga in poklic meščanskih strank, ki ga pa tako strahopetno zanemarjajo, kot vse druge dolžnosti, izvirajoče iž njihovega nekdanjega slobodo-miselnega programa, Z ozirom na to, da Liechtensteinov predlog od-stranja tudi še pičli zadnji ostanek vspešne ljudske prosvete in se ima izročiti vsa bodočnost naše mladine brezpogojno temni, slobodi in omiki sovražni klerikalni sili, Dalje z ozirom na to, da proletarijat, velika množica in jedno ljudstvo, ki bo vodilo njegov bodoči razvoj, nima nobenega vpliva na zakono-davstvo, izjavlja današnji strankarski shod: Delavci trdijo, da so vladajoči stanovizato odgovorni, da se s primerno silo ogorčenja odbije nesramni napad na šolo, ki ga poskuša ta nezaslišani predlog, odgovorni so pa hkrati tudi za nasledke, če nadaljujejo svojo dosedanjo lenobo, če se sedanja šola ne razvija dalje vresnično, to je brezversko šolo, in čestem klerikalci tudi v prihodnjosti dobodo poguma za take silovitosti." Načela, ki so izražena v teh besedah, so ta-Ie: 1. Religija je zasebna stvar. Mi rajše rabimo besedo „religija" nego „vera", da se izognemo dvoumnosti. Pri nas pomenja vera oboje — „fides, der Glaube" in „religio, die R e 1 i -g i o n ", dasi sta ta dva pojma bistveno različna. Vera v pomenu „fides" je subjektivno soglasje uma s takimi stvarmi, ki jih um ne more sam spoznavati in glede na katere je odvisen od drugih, da mu jih povedo. Tako je katoliška vera soglasje s tistimi resnicami, ki jih uči katoliška cerkev, katero je Bog sam postavil, da varuje in ohranja njegovo sveto razodetje. To so resnice o Bogu in človekovem razmerju do njega, ki jih človeški um ne more spoznati. Vera v tem smislu je vedno osebna in zasebna. Saj je popolnoma jasno, da more imeti tako soglasje samo pojedini človeški um. Vera v pomenu religio, ali kakor mi pravimo religija, je pa priznanje pravega razmerja človekovega do Boga. To priznavanje pa ni samo v umu, kakor vera v prejšnjem smislu, marveč se kaže tudi na zunaj — v besedah in v dejanjih. Ker pa je od Boga odvisen ne samo človek, marveč tudi vse človeške družbe: družine, narodi, države, celo človeštvo, zato morajo to odvisnost priznavati tudi imenovane družbe in ne samo posamniki, in so dolžne, to priznavanje tudi javno kazati. Socijalno-demokratično načelo „religija je zasebna stvar" trdi temu nasproti, da se mora vsako javno dejanje, ki kaže religijo, odstraniti. Posamnik lahko v svoji sobici kleči, moli, se posti, lahko si najame duhovnika, da mu mašuje, da ga spove itd., toda to je tako zasebno, kakor je zasebno, ko si naroča pri krojaču obleko ali pri črevljariu obutev. 2. Ker je religija zasebna stvar, zato se mora nujno odstraniti vsak njen vpliv v javnosti. Šola in država se morata ločiti od cerkve, to je od tiste družbe, ki čuva in goji religijo. Sola in cerkev morata biti brezreligijski in ker se religije goje v raznih verskih družbah, po raznih konfesijah, zato morata biti brezkonfesijski. Po socijalnodemokratič-nih izjavah je največji protivnica takemu razvoju katoliška cerkev, ali kakor ji pravi navedena resolucija, „klerikalizem". LISTEK. Dve družini. Povest. — Spisal Traven. (Dalje.) Vse te misli so silno vplivale na zdravje Ve-janovo. Slabel jo od dni do dni, in ko se je vrnil domu, dejal je vsakdo, da je nekedanji zdravi in veseli Vejdn sedaj podoben sedemdesetletnemu, bolnemu starcu. Marijca mu je prinesla večerjo, medtem pa ga je izpraševala, kako se mu je godilo. Vej&n ni veliko jedel in še manj odgovarjal. In kaj je prav za prav hotel odgovoriti ? Dnevi v zaporu so bili drug drugemu tako čisto jednaki, da bi bilo popolnoma dovolj, da bi opisal samo jednega. In Vejfin bi tudi tega ne mogel, kajti tam je imel toliko opraviti e svojimi mislimi, da se ni mogel brigati za svojo okolico. Tudi Marijca je kmalu umolknila, kajti slutila je dobro, kako je možu pri srcu. Sla je napravljat posteljo in legla sta spat. Drugo jutro pa je bil Vej&n tako slab, da ni mogel vstati. Stopil je sicer na noge, ali opotekel se je in omahnil nazaj na posteljo. Marijca je vsa preplašena prihitela k njemu. „Slabo mi je, Marijca; poglej mi v obraz .. . Ali ničesar ne vidiš ?" Ona se skloni k njemu. „Ali ne vidiš ničesar Marijca? Pravijo, da je človeku smrt na obrazu zapisana, kadar mu je blizu. Marijca, jaz čutim, da imam le malo dnij še .. . Pojdi po gospoda". Marijca se zajoka. „Ne govori tako, Jože ... Saj si bil še tak6 zdrav, — oh, kako bi bilo mogoče kaj tacega." „Ne bodi žalostna; ali kar je človeku prisojeno, tega ne moreš odvrniti . . . Ali, čuj me, Marijca. Piši, piši Jožetu in Francetu, naj prideta domu ; rad bi ju videl, predno umrjem." Mariica stopi k mizi, poišče papirja in piše. Vsak čas pade na pismo vroča kaplja in črke ji plešejo pred očmi. Ko dovrši, pokliče jo mož k sebi. „Reci jima, da ju pozdravljam ... To si že zapisala ? Dobro. In zdaj, Marijca, pojdi po gospoda, zakaj pozneje bi bilo morda prepozno. Koliko preje, toliko bolje." Marijca najprvo pospravi po sobi. Posteljo pogrne z belo, oprano odejo, obriše mize in stole in dene vse kolikor mogoče v red. Potem pa se napravi in odide. Kmalu je zacingljal po vasi zvonček in ljudje so se radovedni popraševali, koga gredo obhajat. „Vejana? Kaj je že prišel iz zapora? Včeraj? In danes ga gredo obhajat 1 Čudno ! čudno 1 Preveč si je vzel vso stvar k srcu. Ta Majar, ta ga je uničil 1" Za duhovnikom je šla dolga vrsta ljudij, nekateri iz pobožnosti, drugi pa bogve it kakšnega vzroka. Majar je stal na pragu, ko so šli mimo njega ; ko zagleda sprevod, obrne se hitro in stopi v štacuno. Ko je prejel zadnjo popotnico, ležal je Vejiln nekaj časa molče in z zaprtimi očmi na postelji. Duhovnik je velel, naj pokličejo zdravnika, in ta je res prišel takoj po kosilu. Rekel ni nič posebnega. Vse telo je vsled prevelike žalosti in skrbij tako oslabelo, da bi bilo čudno, ko bi se bolezen na bolje obrnila. Marijca je bila vsa potrta, Vejan pa je ostal čisto miren. Drugi dan pozno na večer je prišel domu Ve-janov France, ostal pa je samo en dan ; potem se je ločil žalosten od svojega bolnega očeta in se vrnil v semenišče. Dan nato pa je prišel Jože z Dunaja. Marijca je ravno sedela ob postelji moževi. Od vednega bdenja in od skrbij je sama tako oslabela, da je le s težavo še ostala na nogah; vsak čas, bala se je, da se zgrudi. Ali četudi se ni mogla prijeti nikakoršnega dela, vendar nista trpela z možem posebnega uboštva. Vsak večer je prišla Maja-rica ali njena hči, ter prinesla kruha, mes4 in juhe za bolnika, Marijci pa je posilila v roko nekaj denarja. Ko jo je prvikrat videl Vejan, je začuden dvignil glavo in se branil sprejeti najmanjšo stva-rico ; toda še tisti večer se je sprijaznil z Majarico, ko je zvedel, da nima ničesar opraviti z moževimi „kupčijami". A^^ - / V •-/* ' 3. Boj proti religiji v tem smislu in vilasti boj proti katoliški cerkvi bi morala izvesti liberalna stranka, ki je pa prelena in preuemarna. Soci-jalni demokratje radi zanikavajo svojo zvezo z liberalizmom, a v navedeni resoluciji trdijo naravnost, da je liberalni program glede na religijo in cerkev isti, kot njihov. 4. Te zahteve stavijo socijalni demokratje „z ozirom na prihodnjost delavskega stanu", t. j. za tisti čas, ko zavlada materialistični komunizem. Po domače se da ves socijalno-demokratični program tako-le povedati: Vsaka misel na kako duševno bitje, na Boga, na večnost bo izključena v socijalnodemokratični državi. Sedaj ne morejo socijalni demokratje tega zahtevati, ker jim nasprotuje vzlasti z vero zvezana vzgoja. Da se torej to doseže in da konečno materij alizem zmaga, je treba šolo odtrgati od vsacega verskega vpliva. To pa ni mogoče, dokler sta cerkev in država količkaj združeni. Zato se mora preje ločiti cerkev od države. Kot agitacijska puhlica, s katero naj se ljudje tako preslepe, da ne bodo vedeli, kaj se prav za prav namerava, da bodo pa vendar vkljub verskemu prepričanju, ki je imajo, delovali za konečno materijalistično zmago, naj pa služi stavek: .Religija je zasebna stvar" — („Religion ist Privatsache"). Državni zbor. Dunaj, 5. junija. Začetkom seje več čeških poslancev nujno zahteva podporo vsled uim. Posl. Bfeznovsky vpraša načelnika permanentnega obrtnega odseka, ali se bode odsek še pred jesenskim zborovakjem drž. zbora posvetoval o obrtni noveli. Načelnik "VV e i g e 1 odgovori, da bode sklical odsek na jesen nekaj tednov pred državnozborskim zasedanjem. Posl. L u e g e r vpraša predsednika zbornice, ali hoče grajati one poslance, ki se ne udeležujejo sej. Predsednik odgovarja, da obžaluje, ker je vedno toliko poslancev odsotnih. Ker pa je zadnjič grajal poslance, ki so stali na hodnikih in se niso udeležili glasovanja, ni hotel s tem kratiti njihove pravice. Nato je zbornica patentni zakon vsprejela v tretjem branji ter pričela debato o zakonu lokalnih železnic. K besedi je oglašenih 31 poslancev. Posl. K a f t a n naglaša, da je od 37 po zakonu iz 1. 1894 in 1895 dovoljenih lokalnih železnic 26 tacih, ki jih treba hitro zgraditi. Vlada mora potom drž. zakona skrbeti za železnične zadruge, katere naj urede deželni zbori. K stroškom bi morale prispevati tudi glavne železnice. Vse prepočasi se vrše koncesijske obravnave. Posl. H a 11 w i c h v imenu nemške levice izjavi, da bode glasovala za predlogo. Posl. dr. F e r j a n č i č se zahvali vladi, da je v načrt vsprejela progi Gorica - Ajdovščina in Ljubljana -Vrhnika, priporoča zgradbo železnice Goriea-Postojina kot glavno črto ter stavi v tem smislu resolucijo. Govorili so še dr. F u x, vitez K r a u s, baron M a 1 f a 11 i, želez, minister, Biankini, Kaiser, generalna govornika D o t z in M a r c h e t ter poročevalec dr. R u s s. V obče so bili vsi govorniki za predlogo, le da je vsakteri priporočal posebno lokalno železnico. Zbornica je vsprejela predlog posl. K a i z 1 a , da vlada pospeši obravnave glede podržavljenja se-verozapadne in južnoseverne zvezne železnice ter začetkom jesenskega zasedanja zbornici predloži do-tični načrt zakona. Zeleznični minister izjavi, da je vlada znova pričela obravnave s severozapadno železnico ter bode na jesen predložila pogodbo. Vsprejeta je bila mej drugim resolucija dr. Ferjančiča, da vlada na državne stroške zgradi progo Gorica - Postojina. Naša avtonomija in ogerski mi-nisterski predsednik Banlfy. Iz Zagreba, 30. maja. Pred nedavnim sem pisal v „Slovencu" o ma-žarskih naseljencih v Slavoniji, kako se vkljub njihovemu malemu številu usojajo črniti hrvatske oblasti pred zunanjim svetom, češ da se njim godi krivica pri vseh uradih. Dokazano je pa ravno pro-tivno. 2e Število naseljencev ni resnično, kajti po službenem popisu jih je 56.000, ne pa 150.000, kakor se trdi po mažarskih časopisih. — Ravno tako imajo povsodi svoje šole, kjer jih je toliko naseljenih, da je za šolo vsaj malo število otrok sposobnih; razun tega pa so se v novejšem času odprle pri večjih železniških postajah čisto mažarske šole, kjer se proti postavi ne uči hrvatski jezik. Tudi cerkev stori za te naseljence, kar more, ter niso nikjer zapuščeni v duhovnih potrebah. Župnik v Erdeviku, g. Lobmayer, katerega so javno po časopisih napadali, da se v njegovej župi Mažari zapostavljajo, je pojasnil v hrvatskih časopisih odnošaje v svojej župi. Od 132 otrok, ki so sposobni za šolo, jih je 29 mažarske narodnosti, kateri se izključljivo podu-čujejo v veronauku v mažarskem jeziku, in ravno tako se tudi pri službi božji propoveduje in poje mažarski za tamošnje naseljence po predpisanem redu. Več se vender ne more storiti za te naseljence. Kaj mislijo, da bi morala občina za teh 29 otrok posebno šolo zidati ? Kaj delajo pa Mažari po svojih železničnih šolah s hrvatskimi otroci glede veronauka ? Znano je, da se morajo hrvatski otroci učiti veronauk v mažarskem jeziku, ker dotični vodja železniške postaje ni dozvolil hrvatskemu duhovnu v šolo stopiti. In hrvatske oblasti so na to molčale. Čudno ni, da so se vsled tega držanja naših obla-stij Mažari še bolj izobestili. Nedavno so skovali neko spomenico, v katerej naštevajo vse težave in preganjanja mažarskih naseljencev po Slavoniji ter jo poslali ogerskemu zboru kot neko tožbo proti hrvatskim oblastim. Če tudi je ta spomenica skovana od mažarskih šovinistov, kajti po trditvi gosp. župnika Lobmajerja priprosti mažarski narod se niti ne toži na njegove odredbe, vender jo je poslanec Lukacs vsprejel ter jo v zboru zagovarjal kot pritožbo 150.000 mažarskih naseljencev v Slavoniji proti hrvatski upravi. Ta mažarski poslanec, kakor tudi drugi njegovi tovariši so se pregrešili zoper ustavo že s tem, da so vsprejeli to spomenico, mesto da so jo povrnili, kajti ogerski zbor ni pravomočen, da razpravlja o takih vprašanjih, ki se tičejo le Hrvatske. A kar zavzeli smo se, ko smo brali, da je celo ministerski predsednik Banffy dozvolil, da se o tej spomenici razpravlja ia da bode on gledal, da se ne bodo godile mažarskim naseljencem v Slavoniji nobene krivice in da se sedanje, če so res katere, odstranijo. Omenil je seveda, da se bode pri tem posredovanju oziral na hrvatsko avtonomijo. To ponašanje in ravnanje ministerskega predsednika Banffyja je popolnoma protiustavno. Kot ministerski predsednik je moral gledati, da se omenjena spomenica v zboru ne prebere, ker tjekaj ne spada, a on, ki bi moral biti čuvar ustava, krši ga in gasi javno in predrzno. Šola in cerkev spadati na Hrvatskem pod autonomno vlado hrvatsko v pogledu zakonodavstva in eksekutive. Le kralj, ki postave potrjuje, in hrvatska vlada, ki jih v kraljevo ime vrši, sta mero-dajna faktorja v vseh šolskih in cerkvenih zadevah na Hrvatskem. Ogerski minister nima vkup z oger-skim zborom v takih vprašanjih nič odločevati, ter je to zopet nov način kršenja naše avtonomije. Da so se ogerski ministri tudi do zdaj seveda le tajno mešali v naše avtonomne zadeve, je poznata stvar, ali da bi se bil kateri v ogerskem zboru izjavil proti naši. avtonomiji, tega do zdaj še ni bilo. V najnovejšem času pa je Mažare obsedel tako strašen „furor mažarikus", da vse prezirajo ter nimajo tudi proti svojemu zavezniku nobenega obzira. Ni dosta, da so Hrvate v zajedniških zadevah Bpravili popolnoma v svojo oblast, narinili jim mažarski jezik za službeni jezik proti jasni postavi, naprtili jim velike davke, od katerih potuje 56 odst. v ogersko državno blagajno, iz katere se ne troši za zajedniške zadeve na Hrvatskem skoro čisto nič, kar nam dokazuje zanemarjeno gospodarstvo, neurejene reke, nerazvita obrtnost in slaba trgovina, in zdaj se hočejo lotiti še ostankov hrvatske samostalnosti naših avtonomnih zadev. Vse to pa je Mažarom mogoče, ker čuvarji naše samostalnosti so zares popolnoma slepi. Našega zbora veČina molči na vse, kar se proti Hrvatski sklepa ter prepušča vsa taka vprašanja svojemu vodji banu, ki je pa z ogersko vlado vedno v vsem sporazumen, tudi če se naša avtonomija krši, prem da mu je obramba nagodbe vedno na jeziku. Opozicija je pa vsled neprestanih mejsebojnih prepirov tako oslabela, da nima nobene moči in da se ne more opreti takemu početju, ki upropaščuje Hrvatsko od dne do dne. Kako slabi smo v obrambi naših pravic in naše narodne časti, je najbolji dokaz, da se na besede ministra BaDffyja od naših poslancev ni nobeden vzprotivil in tudi hrvatski minister Jo-sipovič, ki se smatra vender čuvarjem naše ustave pri ogerski vladi, se še zglasil ni, marveč je vkup s 40 hrvaškimi poslanci dopustil, da se je javno žalilo čustvo vsakega poštenega Hrvata. Politični pregled. V Ljubljani, 6. junija. Židovska mrinja nasproti dunajskim ljudskim zastopnikom, se je posebno jasno pokazala minuli četrtek, ko se je župan Strobach udeležil slovesnega obhoda v stolni cerkvi. Pri prihodu in odhodu je občinstvo navdušeno pozdravljalo Strobacha in dr. Luegerja ter ju spremilo do mestne hiše. Ta pojav smatrajo židovski liberalci za politično demonstracijo ter se predrznejo celo trditi, da je bila navzoča množica prisiljena in podkupljena, pozdravljati svoje voditelje. Da je ta trditev popolno neosnovana, ni treba še posebej dokazovati, in bob-najo le za to mej svet, da zaduše v sebi jezo nad svojimi nasprotniki, in ker njih ni doletela nikdar jednaka čast. Proračunski odsek se je posvetoval v vče-rajšni seji o vladni predlogi glede ureditve uradniških plač. Načelnik dr. Russ je naznanil sklep zbornice ter povdarjal, da potrebuje odsek vsaj 14 dni za podrobno posvetovanje. V to svrho predlaga, naj se naroči pododseku, da dovrši svoja dela vsaj do otvoritve jesenskega zasedanja in predloži svoj elaborat prvi dan odseku v nadrobno posvetovanje. Posl. dr. Kathrein izjavi, da je ta predlog neizpeljiv, ker pododsek v tem času ne more izgotoviti tega posla, ter predlaga, naj se dovoli pododseku vsaj tri dni odloga po otvoritvi jesenskega zasedanja. Predlog se je vsprejel soglasno in bode toraj vladna predloga rešena v odseku še v letošnjem letu. Sladkorna predloga. Včeraj se je posvetoval davčni odsek o zakonu glede povišanja davka na sladkor. Posl. Kramar in dr. Steinvvender sta odločno pobijala posamne določbe nove predloge, s katerimi se namerava umetno gojiti sladkorno industrijo na veliko škodo nižjih stanov. Poleg povišanja konsumnega davka od 11 na 13 kr. od kilograma se zahteva še celih 9 milijonov za premije sladkornim tvorničarjem, toraj cele 4 milijone več, kakor do sedaj. Kar se tiče povišanja konsumnega davka, se opravičuje vlada s tem, da je pokritje nujno potrebno, in se toraj povišanju skoro ni možno izogniti. Vse drugo pa je s povišanjem premij, ki imajo jedini ta namen, da omogočujejo konkurenco v inozemlju. S tem se provzročuje avstrijskemu prebivalstvu dvojna škoda. Vsled ogromnih premij se bode znatno zvišala cena sladkorja, poleg tega se pa v veliki meri pomnoži izvoz v inozemlje in je toraj naravna posledica pomanjkanje sladkornih izdelkov v domovini in vsled tega še večja draginja. V inozemlju bode cena sladkorju padla za celih 50 odstotkov, mej tem ko se bode doma za ravno toliko zvišala. Dolžnost ljudskih zastopnikov je toraj, da se z vso silo upro imenovanim določbam. Zmagati mora blagor prebivalstva, ne pa sladkorni baroni. Dopolnilna volitev namesto odstopiv-šega državnozborskega poslanca Plažeka, ki je zastopal kmečke občine v Zloczovskem okraju in odložil državnozborski mandat, se ne bode vršila z ozirom na kratko dobo državnozborskega zasedanja, ki še preostaja do razpisa splošnih državno-zborskih volitev. To daje nekaterim listom povod, da pišejo o predčasnem razpuščenju sedanjega državnega zbora in smatrajo ta dogodek za predznak za letošnje splošne državnozborske volitve. Četrti splošni avstrijski katoliški shod se vrši letos v pričetku meseca septembra v Solno-gradu. Natančneji vspored tega shoda se objavi svo-jedobno po časnikih in je pričakovati mnogobrojne udeležbe. Zadnji splošni katoliški shod se je vršil v Lincu, kakor znano, zelo slovesno. Posredovanje sv. očeta v svrho izročitve italijanskih vjetnikov bode imelo, kakor je pričakovati in je razvidno iz dosedanjih poročil, najboljši vspeh. Poslaništvu grofa Werszowica, katero se je osnovalo po požrtvovalnosti plemenitih italijanskih gospej, je dal sveti oče na razpolago vsa mogoča Bredstva. Delo se vrši pod pokroviteljstvom francoskega namestnika v Oboku, ki je v prijateljski zvezi s kraljem Menelikom, in je torej nada popolno opravičena, da bode imelo ugoden vspeh. Ravno tako ugodno polje ima deputacija pod vodstvom duhovnika Makario, ki je živel dalje časa mej afriškimi rodom in si pridobil splošno priljubljenost. Predvčeranjim je odpotoval iz Neapolja dr. Nerazzini, ki bode na državne troške oskrbel karavano za osvobojene vjetnike. Tudi njemu je baje radi prijateljskih razmer pričakovati ugodnega vspeha. Tako bodo torej po posredovanju sv. očeta rešene nesrečne žrtve Grispijevega nečloveškega ravnanja. Bolgarija. „Narodni Prava", glasilo Rado-slavovistov, katerim pripada tudi predsednik makedonskega osrednjega odbora, general Nikolajev, je objavil okrožnico in preosnovni načrt imenovanega odbora ter v dodatku ostro napadel vlado, češ da je ona vzrok, da so se dovolile tako brezpomembne reforme. Imenovani list trdi, da bi bil odbor sam izposloval ugodneje reforme za Makedonijo, ko bi se ne bila v to .zadevo vtikala bolgarska vlada in se zadovoljila z vsako malenkostjo. V vladnih krogih se seveda odločno oporeka tem trditvam, toda zelo verojetno je, da sta vlada in knez Ferdinand jako milobno postopala v tej zadevi ter se uisu hotela zameriti turškemu sultanu, ki se je izkazal tako naklonjenega. Poslednjima dvema je popolnoma vse jedno, kako se godi prebivalstvu v Makedoniji, da le sama ne trpita nikakih kriric. Položaj na Kreti se dosedaj še ni izpre-menil; turške tolpe nadlegujejo še vedno neovirano krščanske prebivalce in požigajo vasi in posamna poslopja. Minulo sredo je pribežalo nad 150 novih ubeglikov v Atene, prosit pomoči in pribežališča. Vladni listi zagovarjajo postopanje turške vlade in trdijo, da se v sedanjih razmerah mora omejiti samo na svete kretenskega odbora in diplomatičnih zastopnikov. Dokler je pa delovanje tako omejeno, ni upanja, da se stori kak odločilen korak. Turška vlada sama ne bode nikdar pomirila razburjenih duhov, dokler se resno ne poprimejo tega dela tudi drugi merodajni faktorji. Angleški liberalci so predvčeranjim zmagali pri dveh volitvah, koder so imeli poprej znatno večino njihovi nasprotniki. Temu so krivi razni raz-pori mej manjšimi strankami. Ponosni na ta neznaten dogodek se pripravljajo sedaj na drugo bitko, ki se vrši v zbornici 15. t. m., ko pride na dnevni red podrobna razprava o šolskem zakonu. Vkljub odstopa antiparnelitske stranke se nadjajo liberalci zmage vsaj pri določbi, ki govori zoper brezversko šolo. Gotovo je sicer, da se razprava ne konča brez burnih debat, vendar je pa upati, da tudi pri drugem branju zmagajo konservativni poslanci in tako rešijo najbolj pereče vprašanje v veliko nejevoljo brezverskih liberalcev. Tedenski koledar. Nedelja, 7. junija : 2. pobinkoštna, evang. Prilika o veliki večerji. Luk. 14. Epifanij šk. Ponedeljek, 8. junija : Medard šk. Torek, 9. junija: Primož in Felicijan m. m. S r e d a , 10. junija: Marjeta d. m. Četrtek, 11 junija: Barnaba ap. Petek, 12. junija : Srce Jezusovo; Janez Jakund. Sobota, 18. junija: Anton Padov. sp. — Lunin spremin: Mlaj 11. ob 9. u. 4 m. zjutraj. — Solne e izide 10. ob 4. u. 15 m.; z a i d e ob 7. u. 46 m. Dnevne novice. V Lj u bi j a d i, 6. junija. (Novomeški socijalno - demokratični shod.) O shodu v Novem Mestu, kjer je ljudstvo v mogočni jediuosti pokazalo hrbet tujim, židovskim hlapcem, ki so prišli ropat najsvetejša čuvstva mej nje, je poročal tudi „Slovenski Narod", — seveda v znamenju tiste neslanosti, ki se drži vseh njegovih osrednje dolenjskih dopisov. Poročilo je zmes neumnostij, lažij in zlobnosti. Vzlasti grdo se razkriva stari „žurnalist" s svojimi napadi na prof. dr. J. Marinkota, o katerem naravnost laže, da je on vzbudil protiagitacijo proti shodu, dočim z največjo odločnostjo lahko trdimo, da do poludne še niti vedel ni, da bo shod. Se grje pa kleveta, da so žandarji spravljali gosp. prof. s shoda. To lahko rečemo pisatelju in „Narodovim" bralcem, da sta bila samo dr. Slančev koncipient, v smislu svojega šefa zgovorni g. dr. Grossmann in dr. Slančev pisar prav blizu na tem, da bi jih bilo opravičeno razjarjeno ljudstvo treščilo pred vrata. Zabranil je to vzlasti g. dr. Marinko ia č. g. Krajec. Te laži so pa hkrati zelo neumne, ker morajo vsakomur odpreti oči, kje naj išče v Novem Mestu zaščitnikov t piotiverski in protinarodni socijalni demokraciji, in s# torej prav po nepotrebnem razodeva dotična užba v tem oziru. Z lažmi in neumnostjo se se-rsko druži z 1 o b n o s t. Članek na temelju zlaganih bedastoč kliče p r o-esorski kolegij, dež. šolski svet in po ernerstorferju celo državni zbor proti profesorju dr. Mariukotu. Oj, kako grd si, ljubi stari Kranjec, v svoji vobunsko-deuuncijatorični koži! t — Mi jednostavno izjavljamo, da se n a m idi tudi za c. kr. profesorja častno, če pogumno v javnosti odbije roparski napad na najvišje blagre človeštva, in država bi morala biti vesela, če bi imela obilo mož mej svojimi uradniki, ki neustrašeni branijo stebre njenega obstoja. Sramotno se nam le zdi, če bi morali c. kr. profesorji in uradniki prositi si pri liberalnih odvetnikih, ali pri njihovih socijalno-de-mokratičnih pisarjih in pri najboljšem socijalno-de-mokratičnem pospeševatelju — Slov. Narodu — dovoljenja za svoja dela. (Lilieralua surovost.) Sinočni „Narod" je moral objaviti popravek prof. dr. M a r i u k o - t a , v katerem je ta pojasnil, da je vse. kar je dopisnik o shodu in o njem poročal v „Narod", od konca do kraja zlagano. — Brezvestui „Narod" se seveda za to nič ne meni ter pravi, da taki popravki nič ne veljajo, posebe še, če se pomisli, „da gre dr. Ma-rinku v tem slučaju za ljubi kruhek, za službo c. kr. profesorja". — Tako daleč pa vendar še nismo, da bi šlo kakemu c. kr. profesorju precej za ljubi kruhek, ako nagromadi o njem kak brezvestnež kopo lažij v „Slovenskem Narodu". Ako liberalci pri „Narodu" tako umevajo svobodo uradnikov, potem naj gredo na Hrvatsko, ondi jih bo bau Hedervarj dobro porabil za svoje vladne žurnaliste. In tak do-stavek pristavlja vreduištvo „Narodovo" popravku profesorja dr. Marinka, ko mora vendar v isti številki njegov dopisnik iz Novega Mesta sam priznati, da je lagal, ko je sporočal, da sta prišla na shod dva duhovna iz Ljubljane. — Hujše žurnalistične propalosti pač ni nikjer opazovati, tudi pri najbolj umazanih čifutskih listih, kakor jo dan za dnevom kaže „Narod". (Volilski shod v Škocijanu.) Poroča se nam : Minulo nedeljo popoludne se je vršil volilski shod v Skocijanu na Dolenjskem. Zbralo se je na stotine občinstva, ki je pazljivo poslušalo dveurno poročanje deželnega poslanca gosp. dr. Ign. Žitnika. Govornik najprvo pojasni važnejše sklepe deželnega zbora v zadnjih letih ter vzroke, vsled katerih je letos dež. zbor povišal deželne priklsde na direktne davke in naklado na žganje. Ker so že pred zborovanjem nekateri možje izražali nejevoljo, zakaj se je povišala naklada na žganje, obrazloži govornik primanjkljej dež. proračuna in nujno potrebo večjih dohodkov oziroma pokritja. Dalje pojasni zakonske določbe glede brezobrestnih posojil v svrho obnov-ljenja po trtni uši uničenih vinogradov. Dežela sedaj dovoljuje na leto v ta namen 20.000 gl., ravno toliko in pod istimi pogoji tudi država. Posojila se dovoljujejo posameznim prosilcem v najvišjem znesku do 400 gld., katerih polovico dovoljuje država. Posojilo je 10 let brezobrestno. Prošnje, ki so s prilogami proste kolekovine, naj se o pravem času vlagajo na dotično okrajno glavarstvo. Priložiti treba posestni list in izpisek iz zemljiške knjige. V prošnji se mora naznaniti številka in obsežnost parcele, katero hoče prosilec na novo zasaditi. Posojilo se vknjiži ter izplača prira polovica, ko je rigolana prva četrtina zemljišča, druga polovica, ko je rigo-lovanje dovršeno. Ker so vinogradi v občinah Sko-cijan, Šmarjeta, Tržišče, Mokronog in St. Rupert že deloma uničeni, se bodo gotovo mailjivi vinogradniki na jesen oglašali za posojila. Konečno govornik našteva važneje državne zakone in zakonske načrte, ki se v prvi vrsti tičejo kmečkega stanu (domovinski zakon, davčna reforma, volilna reforma, revizija katastra, kmečke zadruge itd.) Konečno gosp. nad-učitelj L a v r i č v imenu mnogoštevilnih volilcev izrazi zahvalo in zaupanje. (Monsign. Jeranova dijaška miza.) Majnika meseca je bilo stroškov za Jeranovo dijaško mizo : Za hrano v ljudski kuhinji 184 gl. 62 kr., za hrano po zasebnih stanovanjih 42 gld. 46 kr., za stanovanje 47 gld. 50 kr., za obleko 20 gld., za šolske potrebe 7 gld. 45 kr. — Skupaj 302 gld. 03 kr. — V primeri s številom dijakov, katerih je bilo v tem mesecu podpiranih 142 (125 v ljudski kuhinji in 17 posebej), je sicer svota stroškov majhna, ven-der zelo občutno zadene blagajnico. Kaže namreč, da bi morali mladinoljubi nabrati v šolskih mesecih vsaki dan po 10 gld., da bi zmogli svoto treh tisoč gld., katere potrebujemo, ako bi hoteli v tej meri podpirati dijake tudi v prihodnjem letu. — Hvala Bogu, da so za prve mesece prav radodarno poskrbeli častilci pokojnega monsign. Jerana, ker se je nabralo uamestu venca na grob pokojnega mladino ljuba blizo 900 gl. Takega venca je vesel in vreden blagi pokojnik, venca, ki je »pleten iz samih dragocenih listov in cvetov plemenitega, iz liubezui do Boga izvirajočega mladinoljubja. — Posleduja volja rajnega kanonika Jerana je bila, da nadaljujemo to delo. In ker je potreba res velika, zato se bo delo nadaljevalo tudi v prihodnje. V koliki meri, to naj pokažejo dobra srca in radodarne roke onih, ki ljubijo revno, a marljivo in pošteno našo mladino. V Ljubljani, dne 5. junija 1896. A. Kala n. (Novo gimnazijsko poslopje v Ljubljani.) Dne 18. jan. t. 1. je deželni zbor kranjski naročil dež. odboru, naj iznova prosi ces. vlado, da, če mogoče, še letos prične graditi novo poslopje za višjo gim-uiuijo v Ljubljani. Kakor čujeino, je uaučuo mini-sterstvo odgovorilo, da tehnične priprave niso še v toliko dovršene, da bi mogla vlada dotično predlogo pred jesenjo predložiti državnemu zboru. — Upanje je, da prično graditi poslopje prihodnjo pomlad in je dokončajo do septembra 1898. (Iz Podgrada.) Lansko leto je za našo župuo cerkev izdelal gospod Janez Bruskule, urar v Rečici štev. 7, pošta Semič, novo stulpno uro. Delo hvali mojstra. Ura nam že čez leto dni kaže čas prav dobro. Urar je vsega priporočila vreden. Letos pa je dobila župna cerkev novi kras. Gospod Andrej Rovšek nam je izdelal zares krasen stranski oltar. Podobo sv. Janeza Nep. je naslikal prav mojstersko gospod Jebačin, oskrbel pa jo je preč. gosp. prelat dr. J. Kulavic. Minolo nedeljo smo obüajali cerkveno posvečevanje in ob jednem so mil. gospod prošt Peter O r h blagoslovili novi oltar ob asistenci treh gg. sosedov. (Iz Kočevja.) [Vodovod. Nesreča. Ogenj. Gad. R.be. Lažnik.J Vodovod pridno gradé. Rovi, kamor pridejo cevi, so večinoma že izkopani, v nekatere so položene že cevi. A tudi to delo je že zahtevalo žrtev. Prejšnji teden se je podsul zid pri neki vodovodni stavbi in pal ua oder, da je sprožil na njem stoječega delavca na tla. Vsa teža se je potem nanj usula in mu težko ranila glavo, zdrobila kolena in nalomila roko. Nezavestnega so prinesli v mestno bolnico. Upati je, da ozlravi. Ubožec je rojen Ceh in oče peterih otrok. — Torek pred vnebohodom popoldne je gorelo v Gorenji Vasi (Obreru). Pogorelo je šest hiš z vsemi gospodarskimi poslopji in nekaj živine. Četrtek na vnebohoda dan pa je zopet gorelo v Koilerjih. Pogorela je lesena koča. — Pred kratkim je pičil gad nekega dečka v Zelah (Sele). Oče mu je prepovedal z doma iti. Deček pa ne posluša in odide s tovariši. Ko se stegne na tla, da bi odtrgal cvetico, piči ga gad v prst. Roka je začela otekati. Deček se je bal kazni in ni povedal dolgo časa nikomur uič. Ko mu oče pregleda oteklo roko in vpraša, ga nili kača pičila, pove šele resnico. Z zdravnikovim zdravilom je deček kmalu okreval. — Vsled lanske povodnji letos ni v Rinži skoro nobene ribe, dasi jih je bilo prej silno mnogo. Nasprotno pa jih je v Kolpi mnogo več — Neki postopač je hodil nedavno tod okoli in lagal o nenadni smrti znanih duhovnikov. Več sorodnikov in znancev dotičnih duhovnikov je spravil v velik strah. (Za „katoliški sklad") je podaril č. g. Anton Jaklič, c. in kr. vojni kurat v Trstu, mesto venca na gomilo svojemu prijatelju in rojaku, č. g. Janezu Strnadu, župniku v Knežaku, 10 kron. (Novi zvonovi.) V tukajšni Samassovi livarni so bili danes posvečeni 4 novi zvonovi. Namenjeni so : 1 za poddružuico v Vrhtrebnji v trebanjski fari (127 kg); 1 za poddružuico na Janeževem Brdu v premski fari (620 kg) ; 1 za kapelo v Gornji Stranici, župnija Lipnik na Hrvatskem ; 1 pa za Wasen v župniji Straden na Stajarskem. (Šaljivi Slovenec; zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, nabral in izdal Anton Brezovnik. Druga povsem predelaua iu za polovico pomnožena izdaja. To je naslov knjigi, ki nam na 308 straneh v poljudni obliki podaje 697 kratkočasnic iz otroškega, djaškega, lovskega, vojaškega, kmečkega in meščanskega, obrtuega, duhovskega, zdravniškega, pravniškega, umetniškega, židovskega in dr. življenja. — Ciua zanimivi knjigi je 90 kr., po poŠti 10 kr. več. Dobiva se v knjigarni Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. (Birma.) Milostivi knezoškef lavantinski so se danes popoldne odpeljali birmovat t kozjansko de-kanijo. Sv. birma bode dne 7. junija v Podčetrtku, 8. v Olimju, 9. v Bučah, 10. v Polju, 11. pri Sv. Petru pod Sv. gorami, 13. v Podsredi 14. v Kozjem, 15. v Pilštanju, 16. na Prevorju, 17. pri Sv. Vidu na Planini, 18. na Planini in 19. t Dobjem, (Iz Celja.) Cerkveno petje pri procesiji sv. reš-njega Telesa, je bilo tako lepo vbrano, da se menda v tukajšnem mestu še ni slišalo. Pela se je pri sv. maši Slavnostna maša v D od Gr. Zellerja za mešani zbor, pa tudi koral kakor je predpisan. Jednako je ljudstvu ugajalo petje pri procesiji, ker so se izvajale pri vsakem evangelji himne si. Ig. Mitterer s spremljevanjem pihal, ki so krasno donele. Po sprevodu bila je tiha maša, pri kateri je pelo celjsko pevsko društvo mašo v slovenskem jeziku vglasbil Anton Nedved. Bes vso čast in hvalo zasluži pevski zbor farne cerkve obstoječ z 6 gospodičin in 8 gospodov, ki so prišli na pomoč v tem slučaji. (Norec v cerkvi.) V St. Egidiju na Štajerskem je, kakor poroča „Tagespost", pri večernicah ob-norel kmet Savmič, skočil na duhovna P. Roman-a ter ga vrgel na tla in ga mučil, dokler ga niso možje iztrgali iz norčevih krepkih pestij. Nato je norec zbežal na prižnico in ko je videl, da gredo ljudje za njim, je skočil iz prižnice na kameniti tlak ter z zlomljenim tilnikom obležal mrtev na tleh. Nesrečnež je pred 14 dnevi prišel iz norišnice. * * * (Iz Celovca) 3. junija : Tukajšni mestni zbor je sklenil v izvanredni seji dne 1. t. m., da pošlje posebno deputacijo na Dunaj, ki naj se tam pri ministrih in drugih merodajaih osebah poteguje za železnico preko Karavank. 2e na bin-koštni torek je imel naš mestni zbor zaupno posvetovanje v tej zadevi. Poročala sta takrat o tej zadevi drž. posl. Rainer in Dobernik. Značilno je, da se občinski svet pri prizadevanju za to železnico ne naslanja toliko na posl. celovškega mesta Dobernika, marveč na poslanca trg. zbornice Rainerja. — V deputacijo so izvoljeni župan Neuner in odborniki Hibler, Maurer in Kleinmajr. Deputacija je bila danes vsprejeta na Dunaju. Kak bode njen vspeh, pokaže nam bodočnost. —p. (Koroška c. kr. kmetijska družba in — „pa-nama".) Iz Celovca dne 2. jun. : Javna tajnost je po Celovcu, da se je dogodil v naši kmetijski družbi nekak — „panama" v malem. Povsodi se govori, da so nabrali od „prebitkov" pri raznih subvencijah, katere je dovolila družbi država in dežela, „penzijski zakiad" v višini 24.000 gld. Ta bogati zaklad je zdaj menda kar — zginil, ali kakor pripovedujejo „hudobni jeziki", razdelili so ga 4 funkci-jonarji prav po bratsko med seboj!! — Da se stvar bolj razjasni, pričakujemo ob kratkem. Za sedaj se vse to, kakor omenjeno, glasno pripoveduje po vsem mestu. Ali se stvar potlači, ali pride vse v javnost, — uči nas bližnja bodočnost. — Kako sodimo o delovanju koroške kmetijske družbe, pojasnili smo že večkrat. Znano je tudi družbino razmerje do Slovencev. Sedaj pa vse kaže, da v družbi sploh marsikaj — smrdi! —p. (Koroški „banernbund".) S Koroškega, dne 3. jun. Kedar se „bauernbund" vsiljuje med Slovence, takrat z vso močjo udriha po „bindišarjih", ki so mu največja zavornica, da njegova stvar ne napreduje. Kedar se poda med Nemce, takrat pa so „klerikalci" tarča, v katero se s posebno vnemo zaletavajo bauernbundarski govorniki, ki mislijo, da je kmetski stan brezdvomno rešen, samo da se čvrsto udriha po „klerikalcih in bindišarjih". — Pokazali so to tudi minulo' nedeljo v Milstatu, kjer so se zbrali malone vsi liberalno-nacijonalni poslanci, kar jih premore Koroška. Na „klerikalce" se je spravil kar prvi govornik, posl. Tschernigg, sekundiral mu je neizogibni Kirschner. Da bi tako brezmiselno besedičenje zavrnil, oglasil se je za besedo navzoči baron Mandorff, pa kakor besni so planili nanj nasprotni kričači in mu zabranili besedo. Resnica jih od nekedaj bode v oči, kaj čuda, da so jo prevpili tudi tu. Da bi ljudstvo slišalo še kakšno drugo mnenje, tega ne marajo dovoliti naši svobodnjaki liberalci. Vkljubu takt mu terorizmu si ne smejo obdržati gospodstva! Na shodu se je oglasil tudi neki socijalni demokrat. —m.— # * * (Prašič kot agitacijsko sredstvo.) Večkrat smo že poročali, kakih sredstev se poslužujejo Mažari, da dobe večino vladni kandidati in menili smo, da Mažari znajo najbolje voliti. Toda Spanjoli so vendarle še bolj navihani. Časniki poročajo iz zadnjega volit-venega boja nastopno: Dva dni pred volilvijo obiskali so župan, sodnik in policaj v Muchamielu vsacega kmeta, zahtevali od njega, naj jih pelje v svinjak. Kjer koli so dobili kacega pujska, odvedli so ga posili na magistrat. Ako jih je kmet vprašal, zakaj, odgovoril mu je oče župan: „Ako bodeš volil vladnega kandidata, dobiš po volitvi prašiča nazaj, ako ne, zaukazal ga bom kot trihinastega zaklati in sežgati." (Nemški cesar — za posvečevanje nedelj.) Be-rolinsko hitro plovno društvo je povabilo cesarja na regato, ki bi se imela vršiti v nedeljo dopoludne in za katero je že dal častno darilo. Cesar je društvu odgovoril, da na slavnost, ki se vrši mej nedeljsko službo, ne pride Ko se je vsled tega slavnost preložila na popoludne — cesarja tudi ni bilo. (Potovanje okoli zemlje) stane do 1400 gld. ter se pride lahko v 70 dnevih. Ko pa bode dovršena sibirska železnica, bode vožnja trajala 40 dnij ter stala nekaj nad 1000 gld. In sicer pojde najkrajša črta skozi Rusijo in Sibirijo po železnici do mesta Port Artu v vzhodni Aziji (od Peterburga do Port Arturja je 250 ur) potem s parnikom v San Francisko, po železnici skozi severno Ameriko in zopet s parnikom v Evropo. * * * (Semnji po Slovenskem) od 8,—13 junija. Na Kranjskem: 8. v St. Petru na Notr., v Litiji, v Loškem potoku, Rakitni; 9. v Vrhpolju pri Vipavi, Kamniku, Pirni, Žužemberka; 11. v Senožečah, Dolih; 13. v Starem trgu, Polhovem gradcu, Bruniku, Hotemažah, Zdenski vasi, Trebnjem, Žireh. — Na S 1 o v. S t a j e r s k e m : 8. pri Novi cerkvi; 9. v Trbovljah, pri sv. Primožu, Pilštajnu ; 13. v Brežicah, pri Sv. Duhu, v Ločah, St. Janžu, Rogatcu, Zavcu. — Na Koroškem: 9. v Pater-jonu. — Na Primorskem: 13. v Medeji, Kobaridu za blago in živino. Društva. (Občni zbor „Slov. katol. del. pevskega društva Z v o n") se je vršil pretečeni ponedeljek dne 1. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih slov. katol. delavskega društva. Vdeležilo se ga je 20 pevcev in nekoliko njihovih prijateljev. Po pozdravu sklicatelja g. Pelca sta navduševala zborovalce k vztrajnosti ter pojasnovala pomen novega društva gg. dr. Krek in Gostinčar. Nato se je vršila volitev odbora. Izvoljeni so nastopni gg.: Vek. Pele, predsednik; Fr. Ramovš, podpredsednik; V. Tavčar, tajnik; Mat. Cešnovar, blagajnik; Anton Kozin, Jos. Oblak in Al. Lukner, odborniki. Revizorjema sta bila izvoljena gg. Jos. Potočnik in Iv. Zadnikar. V petju bode še nadalje velikodušno pod-učeval č. g. Ferjaučič in kot novi vodja je vsprejet gosp. J. Rus. Društvo šteje sedaj 24 izvršujočih članov. (S 1 o vens k o de1 a v s k o pevsko društvo „Slavec") priredi v nedeljo, dne 7.junija 1896 veliko ljudsko veselico na Koslerjevem vrtu 8 prijaznim sodelovanjem častitih narodnih dam pod pokroviteljstvom preblag. gospe Franje dr. Tavčarjeve, pod vodstvom društvenega pevovodje g. Al. Sachsa. Godba si. c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev. — Začetek ob 4. uri popoludne. — Vstopnina za osebo 20 kr., častiti podporni člani so vstopnine prosti. — Za slučaj neugodnega vremena vršila se bode veselica prihodnjo nedeljo, 14. junija t. I. — K mnogobrojnemu obisku vabi najuljudneje Odbor. (Ljudska posojilnica) preselila se je z današnjim dnem v svoj lasten lokal, Gradišče hiš. št. 1 (baron \Vurzbachova hiša) pri tleh. Posluje se izimši nedelje in praznike vsak dan od 9. do 12. ure dopoludne. — Blagajna pa posluje le vsako soboto od 10. ure dopoludne dol. ure. — Stranke, ki imajo nujen blagajniški opravek izven tega časa, naj se oglasijo v pisarni načelnika, dr. Ivana Sušteršiča-a, odvetnika vLjubljani, Kongresni trg hišna št. 2. — Ljudska posojilnica obrestuje hranilne vloge po 4'/i odstotkov in daje posojila na hipoteko in osobni kredit, zlasti tudi na menice, po 5, 5 '/j in 6 odstotkov. Načelstvo. (A k a d. tebn. društvo „Triglav" v Gradcu) javlja, da priredi v gostilni „zur Drei-faltigkeitssaule" v soboto dne 6. rožnika ob 8. zvečer svoje III. redno zborovanje. Dnevni red : Citanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo častnega soda. 4. Slučajnosti. (Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji teden poslali: C. gosp. Avguštin Skočir, kurat dež. bolnice v Gradcu 5 gld., katere je nabral za velikovško šolo ; podružnica za Veli-kovec in okolico 25 gld. 50 kr.; g. A. K. 3 gld. 60 kr., katere je nabral v veseli družbi v Sv. Križu pri Litiji; g. dr. J. Vilfan v Radovljici 15 gold. M8 kr. is nabiralnika pri g. Egidiju Hirschmann; slavna posojilnica v Gornji Radgoni 10 gld.; gospa Franjica Zabred in hčera so nabrale v pušico na južnem kolodvora v Gradcu 12 gld., poslane po g. Fr. Hraševcu; gosp. Frančišek Pretnar, blagajnik mestne hranilnice v Ljubljani 5 gold. — Mili Bog povrni vsem darovalcem ! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Kranjsko obrtno društvo) imelo bode občni zbor v četrtek 11. junija ob 7. uri zvečer v gostilniških prostorih hotela „Stadt Wien*. Poleg druzega je na dnevnem redu tudi volitev novega odbora. Telegrami. Dunaj, 6. junija. Poslanska zbornica je vsprejela v drugem in tretjem branju načrt zakona glede obdavčenja poslopij po čistem dohodku po izkazih zadnjih dveh let s spremembo odseka, po kateri stopi ta zakon v veljavo z dnem razglašenja. — Dalje se je vsprejela predloga glede posojila za Kranjsko v drugem in tretjem branju. Dunaj, 6. junija. Davčni odsek je v večerni seji vsprejel nespremenjen zakon glede povišanja konsumnega davka na sladkor in premij za izvoz sladkorja. Odklonil je vse predloge, razven resolucije poslanca Grossa, v kateri zahteva, da se odpravijo sladkorni kar tel i. Dunaj, 6. junija. Diplomatični zastopniki so odpotovali danes opoludne s posebnim vlakom v Budimpešto, da se udeleže slavnosti 8. junija. Dunaj, 6. junija. Občinski svet je sklenil v včerajšni seji izročiti mestnemu svetu predlog Voglerja in tovarišev, naj se povodom cesarjeve petdesetletnice postavi spomenik in ustanovi kak dobrodelni zavod, ker je župan izjavil, da se bode predsedstvo bavilo s tem vprašanjem še v posebnih posvetovanjih. Vsprejel se je tudi predlog Gessmana, ki zahteva, da se odpravi mestni svet in se izroče njegova opravila odsekom in okrajnim odborom. Budimpešta, 6. junija. Svetli cesar je dospel danes zjutraj ob 5. uri 40 minut iz Dunaja. Budimpešta, 6. junija. Danes dopoludne so položili temeljni kamen za kraljevo palačo v navzočnosti cesarjevi. Ministerski predsednik Banffy je imel kratek nagovor na cesarja. Budimpešta, 6. junija. Monsignor Lo-catelli je dospel danes iz Kima, da zastopa sv. Očeta pri slavnosti 8. junija. Madrid, 6. junija. Po brzojavnem poročilu iz Havane so dospeli na Kubo novi oddelki vstašev. K:» «tlsaTbotne bolehave vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je ieleznato vino lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta) priporočeno od' mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld., pet pol literskih steklenic gld. 4'50. (122 50—16) 2 GLAVNO SKLADISTE najdlstlje Iužm SELINE kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih s&pnlh in prebavnih organov, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej noseč (I.) nosijo. 10 24 Najboljša dijetetična in osvežujeta pijača. Henrik Mattoni v Giesshübl Sauerbrunn. Umrli tto: 4. junija: Marija Kokalj, zasebnica, 72 let, sv. Petra cesta 61, ostarulost. — Anton Zavrsan, branjevcev sin, 1 V» leta, K&rlovskA cesta 24 Meningitis. V deželni bolnišnici v V o d m a t u : 30. maja: Marija Sirnik, žena tesarja, 35 let, jetika. 1. junija: Matij» Črnilogar, samski ubožec, 78 let, osta-relost. — Franja Petrič, žena pisarji, 40 let, carcinoma uteri. 2. junija: Lucija Trkman, žen» dninarja, 46 let, jetika. — Ivan» Cerar, žen» delavc», 28 let, jetik». — Julijan» Paškar, otrok delavc», 9 let, škrlatica. — Herman Rakove, oženjen ubožec, 54 let, prsn» vodenic». 3. junij»: Tine Cvetko, udovec, ubožec, 82 let, ost»reloat. Tržne cene v Ljubljani i i' _i—T^ iti zelenjadjo t) , vodo) j JERNEJ CERMELJ trgovina z južnim sadjem in z v Ljubljani, Semenišče (za ivuuj ¡r priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu M [I svojo bogato zalogo vsega v h I gospodinjstvo spadajočega blaga [J A jpo najnižji ceni. ^ ^ g § Na najnovejši način umetne f I zobe in zobovja i GABRIJEL OZELJ § m tapetar y Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 f é .........A t f „j se priporoča preč. duhovščini in si. ob- « činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko ^ A spadajočih predmetov, kakor: garnitur, ^ | divanov, žimnatih in modrocevna peresih \ $ itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po ¡j; najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci- Št t ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- t jfc tere tudi špalira. Osobito se priporoča za $ ^ delo na deželi. Jjjt $ ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja ^ a piombovanja in vse zobne ope- § v racije, — odstranjuje zobne bole- « ^ čine z usmrtenjem živca ^ t zobozdravnik A. Paichel | i poleg čevljarskega mostu, v Kijhlerjevi 5 hiši, I. nadstr. J »tmmmsmimmmmmm |8 Zajamčeno pristne čebelno-voščene |j sveče, voščene zvitke in med priporoča ~ preč. duhovščini in si. občinstvu OROSIaAV DOEENEC svečar In lectar, trgovina z medom In voskom v Ljubljani, GledallSčne ulica št. 10. Dobiva se tudi mžd v satovji, pitanec ¡fi in medenina prav po nizki ceni. Zaloga 1f in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, I j medenega žganja, lastnega izdelka. Ku- \ 5 [3 puje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek g 0 in suho satovje. sjmmmm •EE5Č:____________ Ul>r»s-. Mautkovič II brivec in vlji'sv'jar v Ljubljani, Stolni trg štev. 11 se priporoča v najtančnejše izvrševanje vseli v brivsko in vljasuljarsko obrt n spadajočih del. Postrežba je uljudna in J| vsestranski pozorna. ataUrSvffii Brata Appe izdelovatelja lončenih pečij ^ v Kandiji pri Novem mestu }yv • - - • • in vseh v njih stroko svojo , spadajočih (na Dolenjskem)^.,- <*< priporočata lepo zalogo trpežno v ognji izdelanih predmetov po j prav nizki ceni. — Zaloga | " »v / v Ljubljani je v Židovski ulici, i V^^^zastopnik g. Kališ na Prešer- ] novem trjiu- Zaloga rezilnega orodja ■■ 0 BB g. 0 Ha in kirurglčnlh Instrumentov Ljubljana A I rk i 711 VanitlH Ljubljana 8-Stari trg 6. MIUJZIJ VdIIIIIU stari trg 6. g priporoča prečastiti duhovščini in slav- nemu občinstvu nože, škarje, britve § itd. iz najboljšega jekla po nizki ceni. — ® Brušenje in poprave izvršuje točno. P 5HEH5H5BSHEa45B5H5BSH5HE S Franc Pavgner ^tL^v^r; L 10441 M nasproti c. kr. gimnaziji ♦ se priporoča preč. duhovščini in si. občin- ♦ [Jj stvu v naročila na duhovniško in cl- [[] nj vilno obleko po poljubnem kroju, zago- (n lii tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno ju J{] postrežbo in kar možno nizko ceno. ¡{] Q'HsaHHSHsa5HS#E5a5Hsasa5a5Di" FR. TOMEC pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14 : se priporoča preč. duhovščini in si. ob- ] činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del j 1 prenavljanja altarjev, tabernakeljev, j I križevlh potov, podob svetnikov itd. za- j I gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. | Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čevljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in ceno. HENRIK ZADNIKAR Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani Sv. Petra cesta it. 17. priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo oerkvene poaode, svečnikov, lestencev, avetilnio, kadilnic itd. v raznem zlogu izvršenih. Vsprejema tudi naročila na novo predmete ter prenavlja stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljive kovine po nizki ceni. Največja in najcenejša tvornica stolov in klopij *a gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavoda itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče O +J 11 a. a i« cS P l-H O ca «44*4**#Wt4tKH*<9*iHM«HtHil* t LUKA VILHAR | Vodnikove ulice 4 poleg Katol. tiskarne | priporoča svojo zalogo ^ zlatih in srebrnih f žepnih ur, « nihalnih, stenskih f in ur budilnic J po najnižjih cenah, g f Poprave izvršuje natančno in točno. $ i i^ffaja© Sesižas i | pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 9 f * se priporoča preč. duhovščini in si. ob- f ^ činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- J, tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri § novih stavbah, kate,a izvršuje zanesljivo ® 5 incenfi.Prenavljatudiobrabljeneprcdmete. f | Fr. Šiška ded.^&an.'* | $ Marije Terezije cesta št. 6 $ £ fse priporoča v podkavanje konj in razno- & vrstnih voz, ima tudi v zalogi $ $ raznovrstne voze in sani f ^ ter jih izdeluje po najnižji ceni. J mizarski obrt In zaloga pohištva v Ljubljani Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, Zim-1 stolov, po-1 stelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago. !'| ''')(] I*; [ lin ' • ! ;■;-;, : , i me, omai Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta 16 priporoča se čast. duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstne obleke. V zalogi ima narejene obleke za gospode in dečke, dalje površnike, ne-premočljive haveloke, haveloke iz veljblo-dove dlake (Kameelh aar), mantile in plašče za gospe itd. Naročil» za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči. Tapetniška kupčija OHItEZl v Ljubljani, Šelenburgove ulice 1 > \ dobroznana preč. duhovščini, priporoča i svoje izvrstne modroce na peresih | (Federmatratzen) po 10 gl., nadalje iim-i nioe, dlvane ln vsa v tapetniško obrt spadajoča dela •i» £ s « a •i S» I vs t V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri BEST" Jakobu Zalaznikn dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. Priporoča se za naročila ob primicljah, svatovščinah, imen-dneh in raznih slovesnostih. NJega Svetost papež LEO XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Lapponl-ju g. lekarnarju G. PICCOLI-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za do- poslano Jim stekleničke Tinkture za (Oena Jednl steklenlčloi 10 kr.) w želodec. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji za-. pisujejo bolehavim , Plccolijevo želodčno tinkturo, ! katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje. Naročila točno izvršuje proti povzetju O. Piccoli, lekarnar „pri Angela" v Ljubljani, na Dnnajski cesti. (Semeni, železniške šine, traverze, vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, cinkasti in pocinkano ploščevino, štor je za obijanje stropov, samokolnice, vsakovrstno kovanje za okna in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje, priporoča po zelo znižanih cenah Jlndrej Erusfiovič, frgo»cc z iehzmno Glavni trg 9 10. Ljubljana. Glavni trg 9 10 "V ponedeljek S. t. m. se otvori ji ljubljanski zavod za čiščenje perila s strojem (po ang'leški metodi). 421 1-1 Velespoštovanjem Petcosig & Kovačič. Prevzemanje naročil: Židovske ulice Ste v. 4 Perilni zavod: Parni mlin. Štajersko deželno kopelišče (Siji! _ JI a 16" BI! Postaja južne železnice Pollčanc. Sezona od 1. maja do 30. septembra. Pitno, kopalno zdravljenje z mrzlo vodo in mlekom itd. Opise v obliki knjižice razpošilja ravnateljstvo zastonj. Tempeljski in Styria vrelec, vedno sveže napolnjena 827 10-4 priznana glavberjevo solnata kislika, proti obolenja prebavnih organov priporočena od najprvlh slovitih medicinskih avtoritet, prijetna, osvežujoča ln namizna pijača, katero razpošilja kope-UiU o.krbnlitvo a,,,,,,^sla,,ngkl>. Velika zaloga stavbinskega materijala. F.P.VIDIC & Comp. v Ljubljani ponujajo po najnižjih cenali Zarezane strešnike CStrangfalzziegel), najbolje in najceneje kritje streh. Lončene peči in Štedilna ognjišča iglkaZtotlTe' Češke peči. Nastavke za dimnike in (Steinzeug) za vodovode, stranišča itd. CCVi iz kamenine• .. j.. ali mozajlk plošče in plošče iz Portland-cementa za tlakanje jjainOZ/HC cerkva, hodnikov, trotoarjev itd. Roman -Cement. JPortland-Cement tovarne na Dovjem. Ognju protivno opeko in plošče. Cf/ra» si lami ion (^achpappe) ter vse v stavbinsko stroko ¿jI I tJo/M/ spadajoče predmete. Tvstne Štor je in karbolinej. Najnižje cene. (265 30_19) i Pleskarski in lakirarski obrt tvrdko Josip Makovec v Ljubljani -na Bregu štev. 20 = se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi za vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela, osobito v prostoročno lzvrieno Imitacijo vsakovrstnega lesovja. — Vsa naročila izvrši natančno z uporabo najboljšega materijala ter jamči za dobro delo po možno nizki ceni. 390 52—3 I Št. 5767. Razglas. 3S5 3-3 Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika y Cerknici z letno plačo 700 goldinarjev. Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 20. junija 1896. leta ter v njih dokažejo svojo starost, upravičeuje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oz ralo se bode pa le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti vže službovali v kaki boln:ci. Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 18. maja 1896. Domača tvrdka AnaHofbauer v Ljubljani. Velika zaloga cerkvene obleke, orodja in posode. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljcuje stare obleke iu vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera In vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljajo bitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo, Kajodličnejšim spoštovanjam se priporoča Ana Hoibaucr, 160 45 imejiteljica zaloge cerkvene obleke v LJubljani, Gledališke ulioe 4. Zobozdravnik Schweiger oi-diiiuje vsnlc dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne v hotelu ,pri Maliču' v Ljubljani, sobna št. 25-26. Najnovejše: Pariške emajl-plombe, prav iste bdje, kot zobje, zlato- in platina - plombovanje. Umeteljno zobovje in posamne zobe v zlatu vstavlja po najnovejši metodi, tudi v kavčuku. — Za vsa dela jamči popolnoma. 324 7 Valentin Accetto, zidarski mojster 161 45-15 v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14, priporoča se slav. občinstvu in prečast. duhovščini, podjetnikom in društvom v vsa v zidarsko obrt spadajoča dela bodisi že v izvršitev novih stavb, oerkvenlh in zasebnih poslopij ali v popravljanja, prenavljanja, dozldavanja ali povečavanja starih poslopij, vzldavanja in postavljanja lončenih štedilnlh ognjišč, polaganje vsakovrstnega, osobito oerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni, zagotavljajoč zanesljivo, strokovnjaško izvršitev z uporabo dobrega materijala. Priporoča se nadalje tudi v odjemanje vsakovrstne stavbinske in strešne opeke iz lastne opekarnioe, ~3Pff za katere izvrstnost jamči ter oddaje po najnižji eeni. Na želio daje tudi nasvete in tudi posreduje pri nakupovanju stavbenega prostora ali vže obstoječih stavb. gtV Vseskozi praktični načrti in proračuni na željo točno, Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih wenic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wien, I. Bezirk, nspl&tt , Parterre is |BS|||HHHi|lM M n, ii i1 t, l i, m 11 i i 11 illl iii 1 m lf l ii iiii t a i im ii ^m r 11 it n1 i h it i i m ■ m" naznanjam p. n. občinstva, da prcaclim z dnčm 20. maja t. 1. a iT1 r VfiJ dežnikov Is, solnčnikov K® P. n. občinstvu se zahvaljujem za dosedanji obisk in zagotavljam, da bodem slavnoistemu, kakor dosedaj v preteklih 35 letih, vedno s poštenim in cenim blagom postregel. 377 6_6 Ustanovljeno lota ISTO. Izdelava perila za gospode, gospe in otroke na debelo in drobno. Cona in blago brez konkurence. Brajoe za gospode, beli clnflfon, gladke na prsih, brez ovratnika, brez mantat, 87 vrst jedna od gld. 110 do 8'70 »est „ „ 685 „ 15 — Srajoe za dečke, t4 velikostih, sicer kukor gornje jedna od gld. 1 — do 140 4ost „ „ 5-75 ,, 7-75 Bvltloe za gospode, 8 vrst jedne RO kr. do gld. 1-40 lest gld. 4-60 do gld. 7 50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 8-20. t, Dvanajst maniet V od gld. 3-30 do 4-60. V 12 predlog V (Vorhemdon) od gld. 3-85 do 6'— Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka JT. O. Hamann v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo c. ln kr. častnikov in c. in kr. mornarloo. 3SJC Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 8 23 Pridna štacunska prodajalka, zmožna tudi v šivariji, se sprejme. — Več pove upravništvo tega lista. 415 3—2 L BJ M Al n s štirimi sobami in prltiklinami oddati je s 1. avgustom v 11. nadstropju hiše kamnoseka Alojzija Vodnika v Kolodvorskih ulioah. 388 4 IAAAAA.A4 Avgust Mate čevljarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27 priporoča se prečastiti duhovščini in slav. občinstvu v naklonitev naročil na vsakovrstna W obuvala "VS zagotavljajoč dobro delo iz trpežnega blaga po možno nizki ceni. 406 10—2 Primerna SmS Najboljše P° najnižjih cenah. birmanska darila. Popravila zanesljivo pod jamstvom. Velika zaloga Styria-koles in raznovrstnih drugih zistemov. Mehanična delavnica za svako popravilo, vse po najnižjih cenah, V obilni nakup se uljudno priporoča in prijazno vabi Pr fSiHpn urar v Ljub,jani- ■*■ x • Mestni trg, nasproti rotovzu. (sreie^ I Proflajalnica F. M. * zaloga norimberškega blaga, devocijonalij m otroških igrač ^ nahaja se odslej nadalje v ^ * Lingerjevih ulicah v lastni hiši. J Blago prodaja radi pretesnega prostora HTpod tovarniško ceno ter se priporoča v obilno nakupovanje. •1Q R fi_3 gW>OmKKKXKK«K>OCX)00000 11 majska borza. Dn6 5. junija. Sknpni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... NemSki dri. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci C. kr. cekini 101 gld. 35 kr. 101 122 101 122 98 974 351 119 58 11 9 44 h, 35 75 30 60 80 75 95 72'/, 74 52 50 fin Dud 5. junija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b°fr državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke ■ . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne ieleznice 3% . „ „ južne železnice . Hnlpniflkih tnlpznir 4 C 143 gld. 50 155 25 190 80 98 75 139 50 126 25 107 — 112 — 98 50 99 25 221 50 167 25 129 75 99 50 Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 139 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......24 „ Salmove srečke, 40 gld........69 „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......70 Waldsteinove srečke, 20 gld......61 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 157 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 8395 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... — kr. 415 99 61 78 164 127 75 60 25 Nakup ln prodaja IS vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanj« za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanja najmanjšega dobitka. Kilantna izvršitev naročil na boril. Menjarnična delniška družba „M K It C U «ollzaili it. 10 Dunaj, lariahilfaritrasie 74 B 66 JUT Pojasnilav vseh gospodarskih in flnaninfh stvareh, | potem o kursnih vrednostih vseh ipskulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovani* pri popolni varnosti M" naloženih glavnio. 'Vg