Letnik Vil. V Gorici dn6 1. decembra 1890. BtevilUn. 34. .Primorski List" izhaja vsaki in 20 v mesecu. Ce- r za celo leto | gl, jO Um Zft pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nnnske nlice in Šolske ulice po 5 nov. I £oučljiv list za slovensko ljudstvo na (primorskem. Vse ra vero, dom, cesarja l Uredništvo in upravnico mn je v Gorici, Nun*k« ulice št. lO. — Nefran-kovaua pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi. 1 I Odgovorni urednik in izdajatelj: J. Svobodomiselni nnki Vse .je danes svobodomiselno, stranka, napredek, človek: — vse . Vendor naše ljudstvo te besede gotovo ne razume in ne vfc, kaj hoče časopis z besedo svobodomiseln. Kaj je pač to ? Na Kranjskem že poznajo to reč, to „misel svobodno". Pri nas na Primorskem je to nekaj novega. Pri drugih narodih, Francozih, Angležih in Nemcih je to že zastarelo. Kaj pač misli novodobni prosvitljeni časnikar ko zapiše to besedo? Beseda »svobodomiseln" je sestavljena iz svoboda in misliti. Sestava njena nam pove, da jo svobodno človeku misliti, kar hoče, da so naše misli popolnoma svobodne. Nemci pravijo : „Die Gedanken sind zollfrei". Prav imajo. Od teh ne plačujemo ne užitniskega, ne dohodninskega davka. Bog vfc, ali ne bomo tudi v kratkem od tega morali plačevati. To nam priča sestava besede. Poglejmo zdaj v zgodovino, — saj je ta magistra vitac, učiteljica življenja. Zgodovina „svobodne misli“ nam pove, na katero polj« se imamo ozreti, ko čitamo to besedo. Zgodovina nam spričuje, da so se te besede posluževali Francozi in Nemci na verskem polji, v verskih vprašanjih. Svobodno je bilo Francozom misliti vse, in to je dovedlo Rousseau-a in Voltaire-a in ž njima vse enciklopediste do brezverstva, da so tajili Boga. Nemci so sprejeli od Francozov ta nauk »svobodne misli", ali mnogo so se morali bojevati, dokler so prišli do uspeha, ker imeli so mogočnega nasprotnika v Lutrovem]: preča forti-ter, — črede fortius greši hudo— trdno veruj. Ta cre.de jih je zadržaval, ker vedno jim je bilo sv. pismo pravec mišljenja in delovanja, v katerem je misel svobodna tudi prepovedana. A ker so začeli sv. pismo po svojo razlagati, prišlo je tudi pri njih do Frei-denker-jev, Freigeist-ov in do freie Gemeiude (protomislecev). Zgodovina nam torej priča, da so se te besede posluževali v verskih vprašanjih. No, mi posnemamo Francoze in Nemce v dekadenci, — posnemajmo jih še v tem. Sprejmimo tudi mi „misel svo-boduo“, »svobodnomiselno stranko", „svobodomiselni napredek" „Svobodomiselni napredek". Kaj tiči v teh besedah, pač ni težko limeti zdaj, ko vemo, na katerem polju, v katerih vprašanjih bodi naš napredek svoboden, — svoboden bodi v mislih. Do zdaj smo se mi Slovenci, kot kat. kristijani držali nauka Kristusovega, ki nam tudi misli prepoveduje, in sicer grešne „kdor se jezi nad svojim bratom" — „neželi njega žene" itd. zdaj pa moramo napredovati tudi v tem. To je nazadnjaško, diši po nčrni temi", — da bi človek ue smel misliti, kar hoče. Do zdaj je bila nam kat. kristijanom sv. cerkev nezmotljiva, in kar nam jo v svojih dogmah zapovedovala, smo mirno verjeli; — tega nismo tajiti. Oh kje smo zaostali, za stoletja zad;ij za drugimi. Mi ubogi Slovenci smo še vedno srednjeveški, — ue, od zdaj naprej: — naprej z a mislijo svobodno", — saj nauk Kri-stov in dogmatika kat. cerkve je le MarušiC. Lastnik : Konsorcij veda brez podlage proti človeškemu razumu, — [troti „ misli svobodni". Kaj misli časnikar, ko zapiše to be: sedo, zdaj vemo dovolj. Kdo je svobodomiseln ? Kdor v verskih resnicah ne pozna nikakih spon, mej, nikake autoritete, ne božje ne cerkvene. Ta jo svobodomislec — Freideuker, Freigeist. Vprašamo: ali ne pripelje to, ta napačni napredek človeka do brez^j^oi? ,^'<5ftrtovo, saj je to čisto naravno.'^tttfkor se je to godilo pri drugih narodih, tako se bo godilo pri nas, ako to obvelja. Kam nas vodijo časopisi, ki toliko bobnajo na „misel svobodno“, na „svobodno-miselni napredek"; kam nas vodijo ti časopisi, ki so glavni učitelji in izobraževalci ljudstva; —kam ? vbrezverstvo. Tega gotovo ne pomisli vsak časnikar, ki to zapiše, še manj, kdor čita, — saj se skorej vsem zdi le navadna puhlica (fraza), s katero si hočejo pridobiti po svobodi hrepeneče ljudstvo. Svobodomiseln! Ali ima eden večjo svobodo v mislih, nego drugi ? Nekdo je rekel: „ Oprostite, da sem bolj svobodomiseln kakor Vi!" Ne ! Nam katoliškim Slovencem so misli vsem enako svobodne v mejah, katere nam je postavil Bog in sv. cerkev. Kolikor svobode v mislih ima advokat, — ravno toliko ima kat. du~*‘ hovnik. Kar prepoveduje Bog in cerkev enemu, isto tudi drugemu. Glede besed in dejanj je razlika — propter scandalum. Tu je lajik n. pr. svobod-neji, nego duhovnik — radi pohujšanja. Quod licet Jovi, non licet bovi. V mislih pa smo vsi enako svobodni. »Svobodomiselni napredek", to ne bo nikak napredek, pač pa pravo nazadnjaštvo, ki povleče ljudstvo v „črno temo“, v gotovo moralno in gmotno propast. Vemo. da je krščanstvo osrečilo naš narod, da je ono „težki jarem snžno.iti" zlajšalojin marsikatera surovost se je končala, ko se je ukrepilo in uveljavilo katoličanst-vo". In zdaj so hoče zidati poslopje narodne sreče, narodnega napredka na podlagi ,svobodne mi-li", na podlagi, ki je krščanstvu nasprotna ! Ali delujejo taki v re-niei za srečo ljudstva ? Nam velja eno: „Resnica vas bo osvobodila" in tu resnica je Kristus. Tu je podlaga — vir narodni sreči, njega blagostanju, njega svobodi. Spodkopljemo našemu narodu to podlago, — on pade, pogine. Žnl liiiin je, da moramo braniti dela vsko organizacijo nasproti slovenskim napadem. Nikedar bi ne bili mislili, da bodo slovenski politiki nasprotniki tistega najubožnišega ljudstva, katero je najbolj naše iu katero je med vsemi stanovi najbolj potrebno nauka, vodstva iu podpore. In pa kaki nasprotniki! Ne gr;s se jim le za to ali ono vprašanje delavstva, ampak celo delavsko vprašanje jim je prazno in njega organizacija le prikrito sleparstvo — bodisi, da izha ja od socijal-nili demokratov, ali od krščanskih so-cijalcev! Gospodom je vsa stvar čisto jasna in jednostavna; socijalno vprašanje na Goriškem bo v kratkem rešeno, in potem pridejo socijologi vseh narodov v Gorico gledat vzorec socijalno vrejene Primorskega Lista". Tiska družbe in poslušat predavanja v „trgov-sko-obrtnem društvu". Goriške Slovence čaka tolika slava in sreča* da jih ne bo videti iž nje ! ■ Proti tem načrtom katere je skovala jedna naših političnih strank in jo hoče z vso silo vresničiti, je bilo treba izreči jasno besedo takoj o.l začetka, da ne bo nesporazumljenja. To se je zgodilo v občnem zboru slov. kat. delavskega društva dne 26. m. m., o katerem podamo kratko poročilo. G. predsednik dr. Jos. Pavlica je društvenike pozdravil in predstavil vladnega komisarja bar. Bauma. Pekel je, da njemu ne tiče predsedništvo. ampak delavcem samim, ki naj gledajo, da najdejo med seboj dovolj zmožnih mož za odbor. Sami morajo za se skrbeti ! — Gosp. blagajnik dr. A. Pavlica je pojasuil den imo stanje, katero je ugodno, da so lahko vsi udje brez skrbi, kar se tiče podpore, če bodo zvesto in pošteno opravljali, svojo dolžnost. Toda tako usmiljeni kakor od začetka, ne moremo biti več, ker Iti s tem drugim škodili. Kdor torej ne bo spolno val dolžnosti, ne bo dobival podpore, ako ne morebiti kako miloščino iz delavskega‘vinarja! Na željo mnogih udov je stavil predlog: odbor naj premisli, ali Iti smeli jemati v družbo delavce, ki niso pri nobeni blagajni zapisani, in ki bi ravno radi tega žeieli plačevati po 40 kr. na mesec, da bi v bolezni vdobivali večo podporo, pa brez škode društve.ie blagajne. Zbor je predlog sprejel. Na to je govoril g. predsednik o ,političnem prepiru in slov. delavstvu- po priliki tako-le : Povsod v Astriji imamo hude politične prepire. V državnem zboru in v deželnih zborih ne zborujejo več o postavali, ampak se le psujejo in pretepajo. Vsi ti prepiri so v prvi vrsti v škodit delavskemu ljudstvu, ker drugi stanovi so si svoje dohodke in plače pred prepirom vredili in povišali. Zdaj bi imelo priti na vrsto ljudstvo; ali namesto postav v korist kmetom in rokodelcem, dobivamo nove davke na podlagi § 14. (kakor n. pr. davek na sladkor). Vrli družili prepirov dobili smo še prav srdit prepir med slovenskimi poslanci v Gorici. Prepirajo se. zdaj med seboj tudi Italijani, ali oni nimajo navade znašali svojih razporov na ulico in v časopise. Slovenci pa delajo, ko kmečki fantje, ki se v krčmi zltesedijo in se gredo potem na vas pretepat. Kdo se tepe ? Možje, ki so bili do zdaj za Slovence vse iu sami : ir. Gregorčič, grof Coronini, dr. Tuma. drugi poslanci iu — njih glasila, urednik A. Gabršček. Kaj so Itili do zdaj ? Vzorni, dični, modri rodoljubje, požrto-valni delavci, presrečni politiki, ki so šteli več uspehov v letu ko dnij, sami brezmadežni značaji, skoraj nebeški ljudje. Gorje mu. kdor bi bil rekel eno žal besedico o njih. ali tudi le o enem samem iz njih. Vsaka dvojba o njih modrosti je veljala za nekako bogokletstvo. — Vsi so je častili in slavili. Tako ima dr. Gregorčič polne s>il>e zaupnic m častnih di-plomov. ravno tako grof Coronini, in tudi mladi dr. Tuma ima vže nekaj priznanic in častnih diplomov na stenah. Bili so eterična bilja ! A zdaj, kaj pravijo sami o sebi, da so? Pravijo, da so lažnivci, obrekovaci, sleparji, lopovi, komedijamje iu otroci brez programa in načrta, ovaduhi, zahrbtni hinavci in spletkarji, per-friganci, hudobneži, kačji jeziki, vsega zlega sami krivi, bankrotirana banda itd. itd, kakor stoji črno na belem v njih glasilih. Zdaj pa pomislimo posledice te „velike izpovedi". Ti možje, našega naroda, voditelji, so napovedali iu vodili hud boj proti c. kr. vladi, zlasti proti namestniku, proti r znim uradnikom, proti Italijanom, proti dež. glavarju, proti r. nadškofu, proti kardinalu itd Pro i vladi so vložili veliko interpelacij v dež. iu državnem zboru; na Dunaju so imeli celo prebilo nujno razpravo o primorskih razmerah. Verovali se jim Čehi iu Nemci in so jim podpisavali predloge, a zdaj pra- Hil arijanska tiskarna. vijo oni sami, da so bili lažnivci, obie-kovavci, sleparji itd. Veliko so jih prerekli o Italijanih, ki so se branili, češ, da kar Slovenci pravijo ni res, a zdaj tudi tožitelji pravijo pred vsem svetom, da so lažnivci, obrekovalci, sleparji itd. Koliko zatožeb so dali v svet o ranj- ’ cem nadškofu Alojziju, ki se ni mogel braniti in se tudi zdaj v grobu ne more; ali za to pa je danes svet izvedel, da oni tožitelji so lažnivci, sleparji itd. Kako so jonižavali in v nič devali vse naše poprejšnje poslance; kako so vsakega človeka omazali — „s kačjim jezikom" — in razmesarili, ako ni šel slepo za njimi, in kdo se je to upal ? Komedijantje in otroci brez načrta iu programa, zahrbtni hinavci itd. Kaj so vse pisarili in vganjali proti škofu Mahniču in proti našemu kardinalu — ti možje, ki zdaj pravijo, da so sami lažnivci in sleparji! Ljudstvu so obetali zlate gradove, „30 let niso goriški slov. poslanci ni6 storili", so rekli; ali glej čudo! prišli so Čudodelniki, ki so naenkrat ose. obljubili. Zdaj pa pravijo, da so bili le lažnivci in sleparji in da je torej slovensko ljudstvo nalagano in osleparjeno ! Razlagali so ljudem po glasilu in na shodih, da morajo kljubovati v deželnem zboru za to, da bo sam presvitli cesar izvedel, kar so govorili in pisali proti vladi in Italijanom in da bo on sam naredil .mir med svojimi narodi" na Goriškem. In res, je cesar vse to izvedel in morda tudi veroval, ali tudi zdaj bo izvedel cesar, kaki možje so bili tožitelji : lopovi, sleparji itd. Zdaj se ima zopet suiti deželni zbor. Kako bodo šli naši poslanci tja, sam ne vem. Najprej naj gredo k maši in naj na kolenih zahvalijo Boga, da imajo vlado, ki jih varuje, da se ne raz-tržejo in pobijo med seboj, ker „Soča“ piše, da se bodo pretepali „do krvave glave11. Gorje torej Slovencem, da nimajo vlade in policije! — Potem pa naj poslanci stopijo pred dež. glavarja Pajer-ja in naj mu rečejo : Prerekli smo jih veliko o tebi in tvojih, ali oprosti: bili smo lažnivci, obrekovalci, sleparji itd. Tako je. stanje slovenski politike na Goriškem! Kdo naj nas spoštuje, če se sami prav nič ne ?! Jaz nimam namena mirili srditih bojevnikov, ker kdor miri, se mu rado zgodi, da sam po glavi dobi. Toda prepir se tiče tudi delavske organizacije, ker hočejo nekatci gospodje prepir zanesti po celi deželi, med razne stanove in sč silo zabranit.i nadaljno delavsko samopomoč. — Poučljiv je vže začetek prepira. Prepir je začel učitelj v »Slovenskem Narodu". Učiteljem namreč ni bila po godu abstinenca slov. poslancev v dež. zboru. Zakaj ne ? Za t.o, ker so pričakovali povišanja svoje pičle plače ravno od deželnega zbora. Ko se je torej oglasil prvi kritik naše politike, je hudo naletel in učitelji so prišli v veliko nemilost pri glasilu poslancev. Toda kmalu je bilo vse to pozabljeno iu zdaj se vže vsi laskajo učiteljem. Zakaj ? Ker vedo, da so učitelji politična moč. Če Iti liil oni „»reh“ storil kak posestnik v imenu ljudstva, ki je vsled abstinence veliko trpelo, bilo bi gorje njemu in njegovim. Celit življenje bi ne bil imel miru. l)a, ljudstvo, to je ničla, ker v politiki malo velja, suj niti časa nima zanjo. Prepirajoči stranki si zdaj iščete zaveznikov. „Sočina" stranka išče trgovcev in krčni.irjev Ustanovila je ,trgov-sko-obrtno društvo". Jaz bi rad veroval, da društvo nima političnih namenov in da je ustanovljeno le v izobraženje iu organizacijo trgovstva na zdravi podlagi; ali razna znamenja kažejo, da to ni res. Najprej pravijo gospodje sami. da je n-stauovljeno po vzorcu kranjskega društva in da ima torej isti namen. Kranjsko društvo pa ima skoraj zgolj političen namen in v gospodarskem oziru ue dela nič druzega, ko da ovira in ovaja.zadruge kmetov in delavcev. Toda Sir. 134 ne sodimo prenaglo. M<»g daj, da hi im*do društvo le gospodarski namen. „Soča“ pa ne more več prekrivati svojih političnih namenov pri tem, ker ona sploh ne zna molčati. „Soča“, pravim, hoče si vstvariti na Goriškem — po Kranjskem vzorcu trgovsko • krč-marš ko stranko proti delavskim stanovom in njih prijateljem daliovnikom ili učiteljem. Za-to uči, da delavskega vprašanja pri nas sploh ni, in da delavcem ni treba svoje organizacije, da to snujejo pri nas znani samopiišni in gospodstva željni Ijiulje“ i. t. d. Zlasti so ji pa v želodcu zadruge. — Da je vsa delavska organizacija umetna in nepotrebna, se pač da zapisati na papir, ali reči to v obraz človeku, ki ima pet zdravih pečutkov, se ne more. Kako neki? Isti gospodje „Sočani“ vabijo in priduša-vajo ude drugih stanov, ki so izobraženi, ki imajo vže kot stanovi zvezo med seboj, da naj se brez izjem j vsi družijo v posebna društva in da naj vsi skupaj držijo; delavcem pa, ki so brez šole. brez odgoje, brez stalne službe, vedno siromaci, v bolezni brez pomoči, delavcem nemauičem odsvetavajo shode iu društva, kakor da jim ni to čisto nič potrebno ! Komu pojde to v glavo, če je zdrava?------------ Zdaj še netenj o zadrugah. Najprej moram reči, daje nekedajiio glasilo slov. poslancev v tem vprašanju vže. večkrat premenilo svoje prepričanje. Pred lelimu je bilo vse socijalno vprašanje izmišljeno o:l klerikalcev za grde namene. Stalo je kakor pribito, da pri nas socijaluega v-prašanja ni. \sled tega so se gospodje vprli z ^ n • i:o celo proti nedolžnim kmečkim posojilnicam. Potem so v tem pogledu nekoliko odnehali in niso več nasprotovali posojilnicam. — Nadalje je prišel vseslovenski shod v Ljubljani 1. 1897. Na shodu je dr. J. Šušteršič, voditelj kr-šcansko-socijalne gospodarske organizacije, razvil program gospodarske organizacije za Slovence, t. j. bistveno isti program, katerega zdaj izvršuje na Kranjskem. Shodu je bil predsednik dr. A. Gregorčič. a tudi dr. Tuma je imel častno mesto tam, iu A. Gabršček je bil po^bno glasen poslušalec. Vsi pa so rekli „živio, dobro“ i. t d., ko je dr. Šuštei čič predložil svoj načrt. To je obveljalo nekaj • časa in naši gospodje so ,i i. /.eio goreči za zadružno organizacijo. Radi bi bili celo deželo prepredli z zadrugami, .m manjkalo im je moči. Še letos pozn« spomladi, ko je bil napovedan poučen shod o zadružni organizaciji, je „Soča“ pisala: »Izvrstna misel!“ Tako je bilo dve, - tri leta; a danes,? Danes pravi ,,Soč.i." da je vse tu le sleparstvo in sanjarija. — Vprašam, vas. možje, ali se ne pravi to ljudi maličiti ? Kdor ima količkaj spoštovanja do ljudstva, ne sme tako menjavati barve. Zdaj pa sodite sami, ali so sodruge delavskih -mmiov res tak strah in greh. Zadruge loi-timvljajo kmetje, rokodelci iu delavci, da si sami pomagajo iu da se branijo izkoriščanja. I) name zadruge (posojilnice) ustanovi) ijo, da hranijo denar in si ga izposojajo da se rešijo oderuhov. Produktivne zadruge usianovljajo rokodelci iu delivci, da v skupnih delavnicah ali tvornicah izdela vajo izdelke ter se t.ako rešijo kapitalista (gospodarja,) ki je izkorišča. Pridobitni1 in gospodarske zadruge ustanovljajo, da pridelke in izdelke skupno prodajajo iu svoje potrebščine skupno nekupavajo ter se tako rešijo izkoriščanja trgovcev. Konsmnna društva ali pioda-jalnice ustanovljajo, da prodajajo na drobno dobro blago za pošteno c,eno Konsumna društvo so v prid iiajiibožnišem ljudem, kateri so prisiljeni vkopavati vse reči na drobno po 2—4 nov. iu ki ravno rali tega plačujejo najviše ceue za uajslabše blag.'. — Povejte mi torej, kaj je slabega v zadrugah ? Nič. In vender tolik boj proti njim. Vprašam, ali se bogatini ne družijo v zadruge, v akcijske družbe, v kartele i t. d. ? V Gorici naknpava kmetom razno blago za pošteno ceno kmetijska družba, ali vlani so goriški gospodje ustanovili Zfi i -1 i namen komanditsko družbo, a nikedo ni črhnil besedice proti njej. Slov. tiskarna jim je tiskala, če se ne motim, slov, plakate, katere so prilepili po slov. vaseh. Če bi pa zdaj kmetje za kmete ustanovili društvo z istim namenom, bi vstal vihar med politiki! A še j« hujše to, da gospodje politiki hočejo vprav ukazati in ustrahovati ljudstvo, da st ne sme snovati zadruge. Ukazaval pa nam lic bo nikedo. ko cesar, ker nikedo nima oblasti črez nas v tem oziru, ko on. Motijo se torej gospodje, če menijo, da bodo nas ustrahovali. Vprašajmo pa vender, zakaj se tako ženejo proti zadrugam ? Glavni razlog je, ker zadruge škodijo slov. trgovcem. Cu- P R 1 M O K dna vojsk; t.o! Na eni strani zadruge, katerih na Goriškem ni, na. drugi suvmi slov. trgovci, katerih tudi ni in vender se vojskujejo! Jaz sem rajfie za trgovce, ko za zadruge, ako se postavi trgovstvo na zdravo podlago poštenega dela in zaslužka. Te podlage trgovstvo zdaj nima in je tudt noče imeti, ker zahteva zase neomejeno svobodo. Zdravo podlago bi mogla dati trgovstvu le vlada s primerno trgovsko postavo, ali dokler so trgovci čisto neomejeni in prosti nasproti občinstvu, morajo pustiti to prostost tudi občinstvu, Sicer pa recimo, da bodo zadruge res škodile trgovcem; kaj za-to? Na 1000—2000 ljudi pride komaj en pravi trgovec med Slovenci. Torej enemu na ljubo naj trpijo tisoči ?! Kje je to zapisano ? Koliko ljudi strada pri'nas, koliko se jih seli v Ameriko, koliko jih hodi s trebuhom za kruhom po svetu, a kedo se briga zanje ? Če pa eden škodo trpi, vsi časopisi vpijo ! — Ali v resnici stvar nikakor ni tako huda za trgovce, ker za poštene iu umne trgovce bo vedno dela poleg zadrug. Če bi se pa tudi zgodilo, da bi kedo moral zapreti štacuno radi zadruge, si bo mož ložje pomagal ko nje-govi^ odjemniki do kake primerne službe. Saj itak naši trgovci pošiljajo svoje otroke lajše v državne službe ko v trgovino ! Stvar torej ni tako huda! Vojska pa vtegne nastati črez mero huda, ker bodo gospodje politiki vdarjali na strune osebnega dobička in pohlepa po m anionu. To vtegne razburiti duhove. I oda nobena moč ne bo mogla zabraniti zadiužne organizacije. Kakor se je začel pomikati drugi svet. tako pojde tudi Goriš« o. po isci poti. Za n krat vteguejo naše ljudstvo zmaličiti, ker je premalo izobraženo, ali dolgo ne bo to trajalo. Voz pojde naprej in se ne bo ustavil, če se par otrok obesi na soro, da bi ga zadržali 1 Bolje bi pa bilo, da gospodje te načrte umaknejo, ako pa ne, nimajo pravice zahtevati, da naj vsi drugi žrtvujejo njim na ljubo svoje koristi. Predlagam torej naslednje resolucije : 1. Katoliško delavsko društvo v Gorici kliče slov. kmetom, obrtnikom in delavcem: združite se in pomagajte si sami, ker če sami ne boste skrbeli za se, bodo drugi malo za vas storili. -■ Vsaki ud delavskega društva naj se trudi, da pridobi delavskemu društvu, še druge ude 'la ne bo slov. delavca v Gotici, ki bi ne bil ud slov. del. društva. 3. Kmetje, obrtniki iu delavci odobravajo in pozdravljajo z veseljem organizacijo in napredek slov. trgovstva na Goriškem, toda odločno odbijajo zahtevo, da naj delavski stanovi izbrišejo iz svojega programa zadružno organizacijo trgovstvu na ljubo: Vsaki je sebi naj bližnji in občna blaginja ljudi je. več vredna, ko dohodki enega ali drtizega trgovca, kateri bi vteguil trpeti kako neznatno škodo. 4. Delavsko ljudstvo, katero je o-stalo vedno zvesto slovenski zastavi, pričakuje od izobražanih slov. rodoljubov: od duhovnikov, učiteljev, uradnikov, odvetnikov in družili, da ga bodo podpirali v strašni bedi, gmotni in dušni, v kateri •se nahaja, in da ga ne bodo pustili na cedilu morda radi političnih namenov. 5. Ako bi se pa radi političnih prepirov in radi politične veljave kaka politična stranka izneverila slovenskemu so-cijalnemu programu, naj delavsko ljudstvo tako stranko hladnokrvno prezira in hodi mirno svojo pot naprej, naj si ustanavlja, previdno sicer ali dosledno, gospodarske zadruge, prodajalnice pa le tam, kjer ni pravih slov. trgovcev. 6. P« resolucije naj predsednik naznani političnim voditeljem. Zbor je resolucije sprejel iu zaklical „živio“ presvitlemu cesarju Francu Jožefu I, Državni zbor. Zaključek obravnav kvotnili depu-tacij je živ dokaz, da naša avstrijska polovica le preveč drago plačuje dualizem, kakor se je pričakovalo, naša de-putacija je morala odnehati pred jekleno vstrajnostjo in neodjeuljivostjo ogrskih deputatov. Grof Clary je tiamerjal dobro kaniti večino. Prevzel je nalogo rešiti nagodbo, dognati porazdelitveni zakon in drž. proračun. Da zadovolji levičarje odpravil je jezikovne naredbe, katere pa je obljubil nadomestiti z jezikovnim zakonom za vso državo. Toda o tem načrtu ni ue duha ne sluha. Nasprotno se je še celo resno iu očitno trudil razrušiti desnico iu v3tvarit; novo večino. In ko se je V očigled temu desnica postavila za svoj obstoj iu čast Claryju po robu, očitajo isti levičarji, da uganja desnica obstrukcijo, ko se gre za „ državne potre-be“. Res je dognana stvar, da v naših s k' r L 1 S T razmerah več'ua n' m igla zahtevati svojega ministerslva iu da je bilo na mestu le uradno nepristransko ministerstvo, kot kakoršno se označuje sedanje, ki pa je vse preje kot to in dela le v prilog — levici. — In tako ministerstvo naj bi desničarji podpirali! Pri tem je pa žalostno tudi to. da večina sama ni do cela solidarna, kar se je pokazalo posebno pri kvoti. Samo češki iu slovenski zastopnik sta odločno vstala pri zahtevi, da se Ogrom zviša kvota, medtem ko so ostali zastopniki desnice se krhali in lezli navzdol. V sej: dne 21. nov. so bile na dnevnem redu zatožbe Tininega kabineta radi vporabe § 14. — Govorila sta soc. dem. Zeller in tiacijoualec Schonerer. Mladočeh Dyk je dokazoval, da zatožbe juristično niso utemeljene. Pri glasovanju je bil predlog odklonjen. Čeh Doležal je zahteval, da se vlada pozove pri prihodnjem ljudskem štetju ne več ozirati se na občevalni jezik, ampak na narodnost iu dokazoval, kako nezanesljiva je statistika glede narodnosti v Avstriji; oglasil se je tudi posl. Spinčtč, ki je v krepkem govoru dopolnil glede Primorske predgovornikove trditve. V poudeljek je vlada predložila zbornici k votli i zakon in načrt zakona o kontingentu rekrutov. Potem se je nadaljevala razprava o vladnih nagodbenih predlogih. Posl. Biankini se je izjavil proti nagodbi. Govoril je skoro nad štiri ure in razpravljal med drugim o hrvatskem državnem pravu. V svoji zadnji seji je sklenil mla-dočeski klub nastopili proti vladi najostrejšo opizicijo in preprečiti pravočasno rešitev nugodbe. Opasnost položaja in nezmožnost kabineta dokazujejo najbolj posredovanja krone v vseh važnih vprašanjih. Tako ja bil poleg drugih odličnih politikov pri cesarju tudi naš jugoslovanski zastopnik posl. Povše. ki je ravno in določno ozua-čil stališče zveze iu posebej Slovencev. Posvetovanja se nadaljujejo iu širijo govorice, da Clary skoro odstopi in da posebno Poljaki delajo na to, da se osnuje nova osrednja stranka iz Poljakov, katoliških neinoev in zmernih liberalcev. Politični pregled. Poslanec Povše pri cesarju. V sredo dne 22 novembra je cesar vsprejel V avdijenci slovenskega posl. Povšeta, kojemu je vladar sporočil svojo željo, da se rešijo najnujneje državne zadeve, to je kvota, nagodba z Ogrsko iu proračunski provizorij. Cesar umeva stališče opozicije, vendar pa naj bi se imele pred očmi državne potrebe. Posl. Povše je pojasnil stališče kršč. narodne zveze, ki najde v desnici svoje sokrvue brate v dosego narodnih pravic in kat. ljudsko stranko, s katero imajo Jugoslovani iste verske in gospodarske cilje. — Proti sedanji vladi pa posebno Slovenci ne morejo postopati drugače, kot opozicijonalno. Mladočeh Eugel pri cesarju. Po poročilih raznih listov povedal je Kugel cesarju, kako grozno razburjen je bil češki narod vsled preklica naredeb. še bolj pa vsled raznih tajnih ukazov. Nemalo pa je posl. Eugel osupnil, ko mu je cesar povedal, da so kritični' odstavki v omenjenih ukazih delo nekega višega pravosodnega uradnika češke narodnosti. Dr. Eugel je v obče dobil utis, da j“ vladarju mnogo na tem, da se uiedi češko vprašanje. Avstrija za Angleže. Naš zunanji minister grof Goluhow.ski vganja skoro vedno avstrijskemu javnemu mnenju nasprotno politiko. Lahko se reče, javno mnenje, e le avstrijsko, ampak sploh evropsko je ua strani zatiranih Burov. Vendar je pa povedalo naše zunanje iniuis-terstvo v svojih glasilih, da nima Avstrija vzroka proti viti se angleški akciji, češ, da vladajo med obema državama prijateljske razmere. — Dvomimo, da bi moglo avstrijsko prebivalstvo najti povoda, ogrevati se za — angleško kramarijo. Simpatije do Burov zahteva že gola človekoljubnost, gotovo pa pred vsem tudi krščansko načelo. Hrvatski deželni zbor se snide danes dne 30. novembra. Na dnevni red pride budgetni provizorij iu pa začasna linaneijalna pogodba z Ogrsko za jedno leto. Volitve v Gradcu. Rezultat zadnjih občinskih volitev je bila ožja volitev med soc. demokrati iu naoijonalci. Največ glasov so dobili soc. demokratje. Izvoljena sta rudečkarja Resel iu Pongratz in naoijonalci VViedner, Kumer in Braun, kateri slednji je tudi bolj rudečega mišljenja kot nacijonaien. Francoski parlament. Pri debati o politiki vlade je vlada zmagala s 317 proti 212 glasovom. To se je zgodilo s pomočjo radikalnih, republikanskih in socialističnih krogov. Vendar pa bo veselje vlade kmalu pri koncu, kajti sedanja večina ima kal razpada v sebi, ker ue zastopa ljudskega mnenja. Nemški ccsar ua Angleškem je bil prav slovesno vsprejet, ker je Angležem do tega, da jim Nemčija ne bo provz-ročala nikakih zaprek v angleško trans-valski zadevi. Angleži pa še celo zahtevajo, da naj Nemci vplivajo na ostale velesile, da postanejo prijazne angleški akciji na jugu. In gotovo je, da bo Nemčija začela tudi v tem oziru mešetariti ,ZnclithausvorIage“ ali predlaga omejitve delavskih štrajkov je bila te dni v nemškem državnem zboru odklonjena z. glasovi katoliških in socijalnodernokra-tiškili poslancev, Z vlado glasovali so samo kapitalisti in židje sploh. — To je vsekako velik vdarec za vlado, ki sedaj ne ve, al; naj razpusti parlament in raz-pišo nove volitve ali pa naj vsled nezaupanja odstopi. Izgoni v Sibirijo se odpravijo, poročajo ruski časniki, glasom kojili se za to idejo zavzema posebno cartsam, ki je že pred časom naročil posebni komisiji, naj to vprašanje prouči in stavi primerne predloge. Upati je, da se v ime pravičnosti in človekoljubja ta zastarela naprava tudi res in kaj Kmalu odpravi. Transvalsko vprašanje. Buri se sedaj pripravljajo ua vsprejem angleških čet iz Kapstadta in Durbana. Ob želez-nični progi med Pietermaritzburgom in Eastcourtom je utaborjena glavna burska armula pod Jubertom, katerega so angleška poročila izmišljeno preglasila — mrtvim. — Ob oranjski meji so zasedli vse važne postojanke in zaprli kar tri železnice. Angleži sicer trosijo vest, da so Buri nehali z obleganjem Ladysinitha, vendar pa danes nihče ne dvomi, da je ne le Ladysmitli ampak tildi Colenso že do cela v burskih rokah. Tudi uradna poročila nič ne povedo o 20 burskih vlakih, ki so odvedli v Pretorijo angleške vjetnik«| čeprav se je to, menda res, kakor se je to iz Pretorije javilo v Berlin. Sumljivo je tudi da je angleška vlada proglasila obsedno stanje v desetih okrajih Kaplanda. Ljudstvo namreč komaj čaka, da se otrese Angležev in postaja opasiio z* zadnje.— Jako iz trte izvito je tudi poročilo, da so Buri n rpadli Nemce v Natalu, kar ima samo namen raz buriti mnenje v Nemčiji, Po dolgem času prihajajo tudi iz Mafe-kiuga vesti o angleško-burskih praskah. Z velikimi zgubami so Angleži Bure premagali pri Helmuti tu, če smemo verjeti uradnim vestiin.az druge strani se poroča, da to ui bila ilikaka zmaga, marveč, da so Buri generala Methueiia potisnili im-zaj v prv.otui tabor ob reki Oranje in da je Joubert obkolil Pietermai ilzburg. Sploh je vlada v velikih skrbeli, da se vpor razširi po celi leapski koloniji. Nadaljnje poročilo pravi, da si je pri Wido\v-Granze blizu Kastcourta vnel hud boj. Buri so pognali celo angleško armado nazaj s tako silo, da je angleški poveljnik se umaknil v Easlcourt. Kaj novega po Slovenskem? Na Kranjskem. V Dobnmji pri Ljubljani je kmetijsko društvo slovesno otvorilo lastni „Zadružni d>in,“ — Cigan Held je bil pred novomeškimi porotniki z nova obsojen na smrt. — V Kamniku so izvolili olbor niiščiuov, ki naj dela na to, da se izvede železniška črta iz Kamnika preko Gorenjega grada do velenjske železnice. — Zisibno šnlferejns-ko šolo v Domžalah hočejo Nemci razširiti v javno. Prosili so deželni šolski svet kranjski. Kranjskim nemškutarjem raste greben. — Zadušila sta se pri zažiganju oglja 25 letui ogljar P. Rejec iz Krope iu njegov 15 letni brat. — V hišo krčmarja Gilarja v Z.ispu pri Gorjah se je priklatil tat v ženski obleki. Ropot je vzbudil krčmarja, ki je tekel za tatom. A tat, oblečen v žensko obleko, je obdelal krčmarja, da ze je zgrudil, potem jo pa olkuril. Krčmarja so prepeljali v ljubljansko bolnico Na Štajerskem. Novo deželno trt-nico dobe v Spodnji Veličini pri Mariboru. — Solicitator Bovlia je bil oproščen, ker se je napaden streljal z revolverjem. Nemci se jeze radi tega. — V Slovenski Bistrici so usta mvili čitalnico. — Na graškem vseučilišču število slušateljev pojema. Vzrok so uemško-nacijo-nalne agitacije profesorjev iu buršev. — Anton Pessjrl iz Brebrovuika je bil za-tožeu, da je ustrelil svojega očeta. Mariborsko sodišče mu je prisodilo 10 let težke ječe z mesečnim postom. ----- Občinski zastop trga Kozje je izvolil za častnega občana č. g. kapetana Muršeca. — Katol. polit, društvo v Konjicah je priredilo Sloinšekovo slavnost, ki se je sijajno obnesla. Na Koroškem Na Strojnem je kmet Kosmač ukradel svojemu sosedu kravo. Tata so zasledili in orožnik ga je prijel. Med potjo pa je ubežal. Orožnik ga je' pričakoval pri njegovi hiši. Ko je hotel zopet ubežati, je ustrelil orožnik za njim in ga ranil tako hudo, da je umrl. — Na Bauernbundarskem shodu je posebno razsajal bar. Rokytanski. A Slovencev menda še tudi on ne požre, Dopisi. V Gorici (Ocljovor „Sodiu). Lastnik „Soče“ se je razkoračil nad našim listom, češ, da napoveduje bojkot slovenskim trgovcem. Mi se odločno zavarujemo proti takemu podtikanju! Mi ne napovedujemo bojkota slovenskim trgovcem. Pač pa smo čisto mirno povdarjali, da utegne imeti,zle posledice, ako trgovci in obrtniki kot stan stopijo v službo dveh, treh mož. kateri ne taje. da snujejo svobodo miselno stranko. Proti organizaciji trgovcev nismo bili in nismo, torej tudi ne proti „Trgovsko-obrtnemu društvu11 kot takemu. Ker pa se je to društ vo o-snovalo iz političnih, interesov, in ker „Soča“ že kaže svoje rožičke, le zato smo rekli, da bule politika strankarstva škodovala trgovcem in obrtnikom. Pri tej trditvi ostanemo tudi danes. Iti g. Gabršček in tovariši se že. danes ogibljejo, trgovcev, ki popolnoma ne trobijo v njihov rog, Kakor delajo oni, tako bodo, ako trgovci nastopijo kot jedro liberalne stranke, storili z isto pravico tudi drugi. Naš list ni nikogar hujskal, marveč čisto objektivno pokazal na po-slednice, ki nastanejo vsled političnih hujskanj. In to so nam priznali celo trgovci in obrtniki sami Nailepiti je pa ta, da A. G. za povračilo napoveduje bojkot duhovščini. Tu pa smo se od srca smijali, ugnati duhovščino. Ha, ha! to je pa že smešno! G. Gabršček naj nikar ne misli, da bode s takimi strašili duhovščino ugnal v kozji rog. Duhovščina se nima nikogar bati, ra z ven svoje vesti in Boga. Po svoji vestno in prepričanju pa bode delovala tudi naprej vkljub vsem grožnjam „Soče“, katero pač že dobro pozna. O liberalizmu „Soče“ si tudi mi ne bomo razbijali glave. „Soča“ je govorila skozi deset let dovolj jasno in bo govorila, prepričani smo. še več, da vsakdo lahko spozna njen liberalizem. Preteklost nas uči, kako bode postopala v prihodnosti. A mi se ne strašimo! Z dežele. Se. vzame na znanje. — Zadnjikrat je povedal Prim. list v uvodnem članku, da misli „Soča„ s frazo „proč s črno temo, toliko kakor proč z duhovščino. Dne 24. nov. pa ona to zanikuje in odločno protest uje proti takemu falsitikovanju. Dobro! Mi jemljemo to po uradniškem načinu na znanje. „Soča“ torej s ftazo „proč s črno temo“ ne misli splošno na duhovščino, ampak le po-samičnike Kdor hoče, naj veruje. Nekaj čudnega je vender pri tem. Pisatelj uvodnega članka v našem listu, in pisatelj članka „Nova stranka" sta enako mislila, da si se najbrže niti ne poznata, ali prav gotovo, da sta prečej daleč drug od dru-zega. — Kakor ta dva enako so tomačili to novo frazo najbrže še mnogi drugi, ako ne vsi čitatelji „Soče“. Kdo je kriv temu različnemu tolmačenju ? Nekoliko, ali bolje, vs^uiu temu kriva je pisava „Soče“ v zadnjih časih. Zato pn bi ne škodovalo njej nekoliko poduka, da se za naprej izogne tako raz-ličneim tolmačenju njenih novih fraz, Vemo, da ne mara poduka najtnanje od »politikujočih kapelanov", vender naj velja v prvi vi ti njej in potem tudi drugim in to je: Pisatelj izrazi se tako, da se čltateljeve misli bodo ujemale s tvojimi pri čitanju ! Pred nekoliko leti je bil prepir mej dr. Mahničem in pesnikom Gregorčičem radi pesni »Človeka nikar“, poleg družili. Drugače si je razlagal pesen dr. Mahnič, drugače Gregorčič. Kdo je imel prav, o tem ne sodimo. Dejstvo je, da se je pesen različno tolmačila. Tako smo tudi zdaj tolmačili ono frazo vsak po svoje. Prvi vzrok temu je pisatelj, ki svojim občutkom ne zna dati take oblike, tacih izrazov rabiti, ki bi provzro-čili v čitatelju isto čustvo, iste muli, kakor jih ima sam. Drugi uzrok različnemu tolmačenju je iskati v strasti čitatelja posebno takrat, ko čita liste političuo si nasprotujoče. Pristaš ene strauke vidi vse črno, kar čita v listih druge stranke. Ravno zato je treba naj večje pozornosti v rabi besed in fraz, da se izogne različnemu tolmačenju, potem ne bo treba proteste vati proti kakemu falsitikovanju, potem ne bodo sloneli naši sklepi na različnih premisah. Dandanes živimo v materijalnem veku. Izginil je idealizem in namesto tega imamo realizem; — enako tudi izgubljajo se abstraktni pojmi in nastopajo povsod konkretni. Čemu danes pisati o »črni temi“, čemu o klerikalizmu, o klerikalni sainopaš-nosti i. t. d. Izrazimo se bolj po domače, bolj konkretno ‘. ta in ta je nasproten napredku in luči našega naroda, ta duhovnik hoče nam vladati, ta duhovnik dela le za svoj zep, za svojo čast; potem ne bo fal-siflkacije. H ® ¥ S

a m Žele Margarita ; usposobljene pa: Cej Katarina. Gostiša Karolina Jug Marija Komac Ljudmila, Manzoni Emilia, Mesar Ljudmila, Praprotnik Marija, Svoboda Ivana in Valentinčič Julija. Učitelja Henrika Lebana so usposobili tudi za učenje v nemškem učnem jeziku. AngleSki vojaki — trgovci s konji. Aghškim najetim vojakom v Trans-vaalu se godi jako dobro, seveda tedaj, ko jih ouste pri miru.. Največji semenj je pa mej njimi po vsaki bitki, ko se nekaj konj vslcd burskih krogelj osvobodi svojih gospodarjev. Konji vseh padlih in ranjenih Angležev se namreč takoj prodajo Natalcem za par šilingov, da, tudi za par smodk. Potem ni čudno, da Angležem vedno premanjkiije konj. Preganjanje jezuitov. Pariški ,.Sie-de‘ naznanja, da bode v kiatkem francoski zbornici predložen predlog, da se izlila jezuite iz Francoske. Koliko se pridela v naši državi. V naši državi se pridela 1<>(J milijonov hektolitrov pšenice iu ječmena, 44 milijonov hi. rži 38 milijonov lil. turšice, 67 milijonov hi. ovsa 128 milijonov hi. krompirja, 0.5 milijonov hi. vina, 17,4 milijonov \aziiiHiilo. piva (samo Avstrijska brez Ogrske), 11 milijonov meteiskih stotov železa in 311 milijonnov met stotov premoga. Konjev, oslov in mul se redi v naši državi 3,780.000, govede 15.830.000, ovc in koz 20,700.000 in svinj 9,500.000. Naša država ima zemlje 076.048 ■ štirijaških kilometrov. Te zemlje je 39% njiv, 25°Jo travnikov in pašnikov, 30°^ je gozda, 6°10 pa je nerodovitue zemljei Naša država izvaža svojih pridelkov za 814 milijonov gld. uvaža pa jih za 714 milijonov goldinarjev. Popravek in priporočilo Da bi se zabranile dvoumnosti in v obrambo lastnih interesov, si šteje podpisano ravnateljstvo v dolžnost objaviti, da nedavno izišla novica »Primorskega lista11 in „Gorice11 o likvidaciji HiJarijanske tiskarne, vpisane zadruge z omejenim poroštvom" se nikakor ne tiče znane tiskarne v nunski ulici št. 14. v Gorici. Ob enem se priporoča prečastiti duhovščini in vsem, katerim je iu; srcu razcvit tega Katoliškega podvzetja, da , bi si pri tej tiskarni naročili potrebne i tiskovine, objave, registre, posetnice itd. I Postavili preustr.ij društva in novo , ravnateljstvo bodi jim porok, da se bode j skušalo z vsem trudom zboljšati tiskarno ter preprečiti vse nedostatke, ki bi oviralo razvoj podvzetja ali pa bi bili v škodo naročnikom. V Gorici 25. novembra 1809. Ravnateljstvo komanditskega društva Tlpcgrafia Ilarlana -Marijanska tiskarna. Poslano: P. n. Častni duhovščini avstr, juga v Istri in Primorju častim se. s tem javiti, daje v Pazin prišel knjigovez, ki se po krivem izdaje za Vilima Novaka iz Jičina, da zavede vlč. gg. moje naročnike. Knjigoveznica Vil. Novaka deluje za zdaj jedino v Jičiiiu na Ceskein, in se bode ob pozuatih pogojili vedno trudila, da si pridobi popolno priznanje svojih p. n. naročnikov z vestnim in trajnim delom. Priporočnje se naklonjenosti vlč. duhovščine se beležim VHim Novak, knjigovez u Ji činu ((Jenko). Vrtna ulica 8 — GORICA Dovoljujem si u'ju«lno naznanjati velečastiu duhovščini, cerkvenim oskrb-liištvom, ter slav. občinstvu, da sem prenesel zalogo voščenih sveč, voska, inedn itd. iz Solkanske ceste v lastno hišo ulica Sv. Antona št. 7. (Nasproti c. kr. okrajni sodnji) Za mnogobrojna naročila se prav toplo priporočam. Z veleštovanjem J. Kopač VINARSKO IN SADJARSKO DROSTVO ZA RRDA v $ O & S <2 1. grodaja naravne in pristne briške pridelke po zmernih cenah. Zaloga pristnih briških vin : rizlinga, modre frankinje in drugih vin. m Sedež društva je v Gorici, ulica liar/ellini št. 2(1. pristna bela in črna vina iz vipavskih furlanskih, priporoča C. kr. privil kroji vsaknteremu ziu.utn-ljivi krojiti obleke vsa-Via GinrdillO S ke Dobivajo se briških, dalmatinskih in i s t e r s k i h vinogradov. vmojizalogi: Cinfjul, mnSne kupe, zavrtnice za iestito dohovšJino. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodili od 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. Poslano. Jemljemo si čast. naznaniti čč. sobratom, da naš pooblaščenec prečastiti gosp. Dijoniz Guzmics ravnokar potuje po južnih kronovinah, da prečast. gg. duhovnike pouči o ,društvu za obnemogle katoliške duhovnike v Avstriji11 in da jih povabi k pristopu. Prosimo svoje preč. sobrate, da našega pooblaščenca bratovsko sprejmo mu popolnoma, zaupajo in društvu pridno pristopajo. Vodstvo društva za obnemogle katol. duhovnike r Avstriji na Dmiaji, 1, Wi|iplingeistrasse 30 Štev. 749 op. Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil III. četrtletja t. j. mesecev julija, avgusta in septembra 1898 začne v ponedeljek, dne 11. decembra 1899. in se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljka. Od ravnateljstva zastavnice in ž njo združene hran:lnice V Gorici, dne, 7. novembra 1899. trgovec na Travniku Štev. 22. I. Nads. Bogata zaioga vsake vrste blaga, gotovih oblek, perila in vseh spadajočih ' priprav za obleke vsakega stanu. ; Novo blago došlo za spomladansko in letno sezono iz avstrijskih in angleš-! kilt tovarn Dobivajo se novi patentirani I hlačniki na pasih; ni treba več gumbov ; J te hlačniki so jako pripravni. . Sprejemajo se naročila za izdelovanje oblek, tudi za dame tineje vrste po vsakateri zahtevajni modi. Kdor kupi pri meni blago, mu je prosto dati delati, kjer hoče, ker pri meni je delo nekaj draže, ker se šiva večinoma z rokami. Blago in izdelane obleke so tako po ceni, da ceneje ni mogoče zahtevati. Obleke za dečke od 3 do 10 let stanejo 1 gld. 50 kr. Teodor Slabanja srebrar ulici Morsih 12. - gorica, — ulici Mi 12 uljudno priporoča veleč. duhovščini svojo znano dalavnico za napravljanje novih in ponavljanje starih cerkvenih posod in orodij kakor tudi strelovode najboljših iznajdeb po najnižjili cenah, da se ne boji konkurence. Da si pa morejo tu- ______________ di bolj revne cerk- ve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem da jim je pripravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto . t) • i • (3 a HILARIJANSKA TISKARNA teka ulica \'> 2 v GORICI s Nunska ulica 14 napravlja z največo natanjčnostjo: trgovske račune, spomenice, papirnate platnice in zavoje z napisom, liste 7. nadpisotn, naznanila prehodov, programe, papirnate tablice, pohodnice (vizitnice), liste za gostijo (meiui), naznanila vin za krčmarje, vsakovrstne nailpise, naznanila o porokah in naznanila o smrti, cenike, vozne liste, manifeste i. t. d. $njige in knjižice vkusno izdelane. Tiskarna ima popolno zalogo tiskovin za n'jo prečastitih cerkva in za šole — po najnižji ceni. Občudovanje vzbujajo naše najizvrstnejše švicarske, črnojelilene ure, n moli t .'•ar. katere je možno na sekunde natanko viavuati. Kaše ure izgledajo vedno elegantno, ker je delo na jpreciznejše. z pozlačenim robom, pravo zlato double, z najnovejšimi, po novi fuzoni nare-jt-nemi kazalci, česar so bile že mnogokrat odlikovane. Vsaka ura je zaznamvaiia z tvrtkinjo znamko garancije, je jako trpežna, ter neobhodno potrebna gospodom na dtželi, vojakom, uradnikom i. t. d. y.-akdo, če ima tudi zlato uro, dene to na stran in rabi našo črno uro. Cena samo « «1. brez vsih drugih troškov. Ura z poljubno zlatu (pravi dotible) črko (kakor risanka) 7 gld 50 kr. odprta črnojeklena ura za dame po 7 gl. 50 kr. Zlate double veiižue za gospode ali dame po 1 gl. 50 kr. - 3 gl. - Razpošiljajo Se po povzetji. Pismena znamk* 10 kr. za dopisnico 5 kr. Conniiandit (lru&tvo. Etabllssement d’ horlogerle. Basel. F. GenfiSv:c.,. mn Zaloga, katere odjemalci so najvija aristokracija.