PoSInina plačana v gotovini.
Vae spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-iiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-iamo. Telefon uredn. 312.
V Ljubljani, 4. novembra 1927. jtev.ie. letniklxviii <šoi. i. 1927/28.).
Stanovsko poiifiiško glasilo UJU. - Poverieništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1*50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Nova disciplinska uredba za učiteljstvo.
Prvi odmevi.
(Odlomek pisma slov. učitelja iz starih provinc Italije.)
Da čujete glas učitelja, ki se je pod bičem proklete tendence najnemoralnejšeg i sistema moral odpovedati vsemu, kar tvori resničnega učitelja * poslanca vzvišenih smotrov:
»Nisem še okreval od udarca — piše tovariš — ki me je zadel tako hudo. Pre« pričan pa sem tudi, da se ne izlečim, dokler se ne rešim tega ozračja. Zakaj so nas pravzaprav poslali semkaj? Še primernejše in umestnejše .bi bilo vprašanje nas samih: Po kaj smo mi prišli semkaj? Govorim na splošno, ker mislim, oziroma sem gotov, da je položaj vseh slovenskih tovarišev(ic) enak mojemu. Morda pa so naii oblastniki spoznali svojo zmoto in so nas hoteli na« rediti sebi enakovrednim. Prevare!
Tudi tukaj so se nas prestrašili — vsaj z mano je tako — in pravijo, da nimam prave skušnje iz italijanščine. Nadzornik je po moji ravnateljici zahteval od mene pismeno izjavo, da res nimam predpisani? skušnje. Dal sem mu jo, nakar jo je pred« ložil šolskemu skrbniku.
Tu nismo več kruhoborci, pač pa na« vadni berači od katerih se zahteva pasjo vdanost napram gospodarju, ki jim deli suhe skorje kruha in brce po vrhu. Sicer se tukaj ne pozna toliko razlike v narodnosti, ker tukajšnji prebivalci resnično ne vedo, da obstojajo Slovenci. Nazivajo nas na splošno s »Tedeschi«. Sicer imajo sami s seboj dovolj opravka. Zadnja konferenca pri ravnateljici se je končala z velikim kri« kom in prepirom. Veliko nas je na tukajšnji šoli. Večino imajo ženske. Povsod pa ista glupost. Hlapčevstvo z ene in režimski pri« tisk z druge strani. Potem, ko sem svojim tukajšnjim tovarišem obrazložil svoj polo« žaj, so mi svetovali razne poklonitve pr. podeštatu in pri različnih tajnikih v svrho sanacije mojega položaja (!). Čudili so se mi, ker nisem poslušal njih »pametnih« na« svetov. Oni namreč ne morejo razumeti, da bi mogla biti še katerakoli druga vera do« bra razen fašistične. Ne vem, če imaš kak« šna poročila od drugih 'stanovskih pregnan« cev, a gotov sem, da ni med nami razlike. Povsod isti položaj isto trpljenje kot moje. Nakazali mi niso ne plače, ne odškodnine za premestitev. Duševno raztrgan, lačen in kmalu tudi na zunaj raztrgan — pa naj ži« vim. Bojim se misliii na ženo in troje otrok, ki žive, kot Ti znano doma.
Škoda vsakega dneva, ki ga tu brez« plodno prebijem. Brezplodno, ker kako naj v takem položaju učim! Sicer pa, če bi tudi bili dani vsi predpogoji, 6 kakem pouku, še manj o vzgoji ne more biti tu govora. Karakteriziram našo šolo, ki je v trgu s čez 10.000 prebivalci, le z eno besedo: raz« sulo.«
Kako umestno je tovariševo vpraša« nje: Čemu smo prišli semkaj? In tako vpra« šujejo vsi utopljenci, vsi slovenski učitelji« pregnanci, tako trpe vsi. Kaj res sta razum in srce oglušela, da gremo tako brezbrižno mimo te postaje?
LISTEK.
Stoletnica rojstva Andreja Praprotnika.
To bil je mož! (Shakespeare.)
Ko
se ob stoletnici njegovega rojstva spominjamo moža, ki je položil poleg Ant. Martina Slomška najmočnejše temelje slo«
Uvažujoč pritožbe učiteljstva je mini« ster g. Peric razveljavil uredbo o učitelj« skih disciplinskih sodiščih z dne 15. aprila 1927, in sicer začasno, dokler se ne izvrši »definitivna podrobna in korenita spre« memba te uredbe«.
Upravičeno smo torej lahko pričako« vali, da bo revidirana uredba, ki jo je izdal prosvetni minister g. Kumanudi z dnem 3. oktobra, ugodila vsem našim utemelje« nim zahtevam. Kdor pa je uredbo tudi le količkaj kritično čital, si je moral biti takoj na jasnem da ne more biti z njo predmetno vprašanje definitivno rešeno. Revizija je tako v stvarnem kot pravnotehničnem oziru polovičarska.
Naše zahteve po mcxdernem disciplin« skem postopku so le delno upoštevane in uredba je v važnih točkah nejasno stilizira« na, kakor običajno vse uredbe iz naše cen« trale, tako da se brez avtoritativnega ko« mentarja ne bo mogla v celoti jasno izva« jati. Vse dosedanje izkušnje še niso naše centralrifc uprave v tem pogledu izmodrile in izučile, da bi vsaj k formalno«tehničnemu delu pritegnila izkušene upravne strokov« njake in dobre juriste. Dvomimo, da bi se Glavnemu Prosvetnemu Svetu pri sedanji njegovi sestavi v takih zadevah lahko pre« pustila zadnja beseda.
Nas zanima kajpak v prvi vrsti vsebin« ska stran naredbe. Dotakniti se hočemo i-:-najvažnejših čltnov.
Čl. 5. Pozdravljati moramo brez pri« držka (glej čl. 5.), da bo v bodoče predse« doval oblastnemu kot prvostopnemu sodi« šču neodvisen sodnik. To je ena izmed prvih in samoposebi umevnih zahtev modernega disciplinskega postopka in prav bi bilo, da se to načelo uveljavi tudi pri vrhovnem di« sciplinskem sodišču, kateremu bo zanaprej predsedoval predsednik Glavnega Prosvet< nega Sveta in ne več uradnik ministrstva prosvete.
Izključeno pa je, da bi se mogli sprijaz« niti z načinom kako se je rešilo vprašanje zastopstva učiteljstva v disciplinskih sodi« ščih. V tem pogledu ni prinesla revizija gle« de oblastnih disciplinskih sodišč nobene druge spremembe, kot da je s posebno do« ločbo v čl. 5. vzela učiteljicam pasivno vo« lilno pravico v oblastno in vrhovno disci« plinsko sodišče. To mora izzvati najgloblje ogorčenje vsega demokratično in stanovsko čutečega učiteljstva.
Kakor smo informirani, je prosvetna oblast v Ljubljani predlagala za učiteljice tudi pasivno volilno pravico tako, da bi bila za učiteljice sodnik učiteljica.
Čl. 6. Zastopnike učiteljstva v vrhovno disciplinsko sodišče zanaprej ne 'bo volila več beograjska učiteljska skupščina, ampak učiteljstvo cele države.
Čl 5. in 6. Ves način volitev naših sta« novskih drugov v disciplinska sodišča je stvarno zgrešen in formalno skrajno nero« den, določbe v tem pogledu pa nejasne. — Učiteljstvo vsakega sreza voii po dva sta« novska člana, ki pa morata bivati na sedežu
venskemu šollstvu, ki je bil organizator slo« venskega učiteljstva, kateremu je ustanovil tudi stanovski list »Učiteljski Tovaii.š«, in ki se je proslavil kot pisatelj in pesnik ter izdal prve mladinske knjige, moramo pri« znati, da tu ni zadosti prostora, da bi se moglo opisati vse njegovo delovanje in ve« like zasluge na šolskem in prosvetnem po« lju; zato se je treba omejiti na najvažnejše podatke iz 'njegovega življenja in delovanja.
Andrej Praprotnik je bil rojen 9. novem« bra leta 1827. kot sin kmetskih staršev v Podbrezju na Gorenjskem. Tamošnji du« hovnik in pozneje ameriški misijonar Frančišek Pire, je spoznal v njem nadarje« nega dečka, ki ga je določil za učiteljski stan in mu je bil tudi prvi učitelj. Kmalu pa se je preselil mladi Praprotnik v Šent Jurij pri Kranju, kjer je hodil v šolo k svo« jemu stricu. Leta 1838. je začel obiskovati šolo v Kranju, od leta 1841.—45. pa v Ljub« ljani. — Učiteljski izpit je položil 1. 1848.
Prvo službeno mesto mu je bila doma« ča fara, učiteljeval pa je tudi v Kamni gorici, Škofji Loki, Dobrovi pri Ljubljani in je končno dobil sllužbeno mesto na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, kamor se je preselil leta 1858. Na tej šoli je postal leta 1870. voditelj in ostal na tem mestu do upo« kojitve.
Kakor čebelica marljiv, se Praprotnik ni omejeval le na učiteljsko službo, nego posegel je aktivno v skoraj vsa tedanja slo« venska društva. Bil je odbornik »Narodne šole«, dolgo let predsednik »Slovenskega učiteljskega društva«, .tajnik ¡ljubljanske »Čitalnice«, pet let je bil tudi tajnik »Slo«
oblasti. Iz celotnega čl. 5. bi se dalo skle« pati — na1 tem stališču stoji tudi naša pros svetna oblast — da morata biti izvoljena tolikokrat po dva kandidata, kolikor je sre« zov v dblasti — v ljubljanski oblasti torej 22, v mariborski 24 kandidatov. Tako tol« mačenje predpostavlja neko avtoriteto, ki učiteljstvu priporoča, kako naj voli, ker bi inače gotovo ne bilo izvoljeno tako število kandidatov. Posamezen volilec torej ne mo« re svobodno voliti onega tovariša, ki mu najbolj zaupa. Pri takem številu kandidatov je tudi nemogoče, da bi bile izvoljene samo take osebnosti, ki imajo polno kvalifikacijo za odgovorno nalogo. Zaman se vprašuje« mo, čemu je treba tako velikega aparata. Iz« med »izvoljenih« stanovskih članov imenuje minister polovico za sodnike. V stvari po« meni to, da ima učiteljstvo samo pravico predlaganja, kajti, kjer se voli, tam ni več imenovanja. Zaman iščemo notranji smisel te omejitve naših pravic.
Po čl. 5. volijo zanaprej učitelji meščan« skih šol sami iz svojih vrst svoje zastopnike v disciplinsko sodišče, kar je pravilno. ka= kih posebnih določb zanje pa glede volitev v oblastno disciplinsko sodišče in njegove sestave ni.
Vse vprašanje volitev in zastopstva v disciplinskih sodiščih bi se dalo kaj eno« stavno rešiti po načinu, na pr. kakor smo svojčas volili svoje zastopnike v višji šolski svet. Popolnoma bi zadostovalo, ako bi vo« lili vsi učitelji(ice) v oblasti 2 zastopnika in 2 namestnika in bi bila izvoljena ona, ki sta prejela največ glasov. Primerno bi 'bilo, da tudi veroučitelji — zaradi svojega po« sebnega položaja in podreditve cerkveni oblasti — volijo svojega zastopnika. Po« trebno je pa tudi določilo, da se žreba, če že ostane žreb, iz vrst dotične skupine.
Čl. 6. Enako neredne so tudi volitve naših stanovskih članov v vrhovno disci« plinsko sodišče. Vsak učitelj voli po 2 red« na člana in 2 namestnika, ki morajo bivati v Beogradu ali Zemunu. Izvoljenih mora biti 20 kandidatov, od katerih jih minister prosvete polovico potrdi. Prva dva z naj« večjim številom glasov sta stalna člana, ostali so namestniki. Mnenja smo, da bi se tudi tu dala zadeva enostavneje urediti.
Čl. 13. določa enako kakor prejšnji čl. 14., da preiskujejo disciplinsko kazniva de« janja v zadevah šolskega značaja prosvetni organi, v vseh drugih zadevah pa upravni organi. Člen je tolmačiti po vsej priliki tako, da vrši preiskavo v prvem slučaju sreski ali oblastni šolski nadzornik, v dru« gem pa sreski poglavar ali kak drug poli« tični uradnik. Ne uvidevamo, zakaj ne bi preiskave vodili v vsakem slučaju prosvetni organi, kakor je bilo doslej običajno. Ni« mamo radi nepotrebnega posla s političnimi uradniki.
Čl.. 2. in 14. Kazni za disciplinske pre« stopke (glej čl. 2. in 14.) nalaga starejšina. Kazni so sledeče: 1. usten opomin, 2. pi= smen opomin, 3. denarna kazen največ do 10% mesečne osnovne in položajne plače.
venske Matice«, a odbornik je ostal tu do svoje smrti. Postal je tudi član deželnega šolskega sveta, v katerem je ostal polnih 25 let in pa član izpraševalne komisije za obče ljudske in meščanske šole. Poleg vse« ga tega dela pa je vedno našel zadosti časa, da se je uveljavljal kot pesnik, pedagoški in mladinski pisatelj in urednik.
Kot pisatelj se je začel javno uveljav« ljati leta 1848. v »Vedežu«, ki ga je istega leta ustanovil jezikoslovec Iv. Navratil. Njegovi prvi spisi v »Vedežu« so bile krat« ke povesti in basni, kot: »Čuden strah«, »Mlada in stara veverica«, »Lagati ne«, »Brat in sestrica« itd.
Pozneje je pisal tudi v »Slovenijo«, »Drobtinice« »Slovensko Bčelo«, »Šolskega prijatla«, »Glasnik isilovenskega ' slovstva« in v »Novice«. Vseh njegovih spisov v na« vedenih časopisih je nemogoče navesti, ker je njihovo število preveliko.
Kot prvi mladinski pisatelj je začel iz« dajati knjižnico »Darek pridni mladosti«, podelil Andrej Praprotnik. Prvi zvezek je izšel leta 1861., drugi leta 1863., a tretji leta 1864. O tej knjižnici pišejo takratne »No« vice« sledeče: Zagotovljena nam je zdaj, kakor vidimo knjižnica za našo mladost ali kakor Nemec pravi »Jugendbibliothek«, kakršne dozdaj nismo imeli... Nadalje je zbral in izdal »Svete pesmi za šolsko mila« dost« leta 1864. in pa molitvenik »Marija naša pomočnica« leta 1866. V letih 1866. do 1868. je izdajal tudi koledar »Palček«, ki je vseboval poleg koledarskega dela tudi pre« cej poučnega in kratkočasnega čtiva.
W
ZVONČEK T
1. in 2. številka sta izšli!
Tovarlši-cel Opozorite stariše in otroke, da javijo upravi naročbo!
Denarno kazen v obliki odtegljajev od plače v splošnem odklanjamo kot neprimer« no z ozirom na namen kazni, zlasti pa se nam upira misel, da bi tako kazen nalagal starejšina.
Pogrešamo 'določbo, ki bi disciplini« ranču zajamčila pravico pritožbe zoper kazni za disciplinske prestopke. Smiselno bi se dala ta pravica pač izvajati iz zadev« nih členov uradniškega zakona, ki veljajo za disciplinske prestopke, vendar je po« trebno, da se ta pravica, kakor v slučaju kazni, ki jih izreče disciplinsko sodišče radi disciplinskih pregreškov, izrecno ugotovi v naredbi.
Kazenska premestitev, ki je prej — pač le pomotoma — bila navedena med kaznimi za disciplinske prestopke — je se« daj navedena kot tretja med kaznimi za disciplinske pregreške, ki jih vodijo disci« plinska sodišča. Premestitev se lahko izvrši s pravico do povračila selitvenih stroškov ali brez nje. S to kaznijo se smejo kazno« vati tudi učitelji(ice), ki imajo zaporedoma dve slabi oceni iz letnega službovanja.
Ustavitev napredovanja v višjo stopnjo plače je samoposebi že težka kazen, zato naj bi bila navedena kot posebna kazen in naj bi odpadla kot posledica prvih dveh vštetih kazni izrečenih po disciplinskih so« diščih, t. j. ukor in zmanjšba plače. Gleide zmanjšbe plače smo že povedali svoje mne« nje.
Čl. 18. Znatno so omiljene (čl. 18.) po« sledice obsodbe po kazenskem zakonu pred rednim sodiščem. Odpusta iz državne služ« be ta člen sploh ne predvideva.
Iz navedenega je dovolj jasno, da je naša pot do popolnoma modernega disci« plinskega postopka tudi po reviziji prvotne uredbe o učiteljskih disciplinskih sodiščih še dokaj dolga in naša borba še ni končana. Zlasti ne moremo molčati k zapostavljenju naših tovarišic, ki se jim jemlje z že orne« njeno famozno določbo možnost, da bi bile izvoljene v disciplinska sodišča. Kakor v zasmeh vsem demokratičnim načelom. Pra« vijo, da se utemeljuje ta določba z dej« stvom. da sodna praksa nikjer ne pozna ženskih sodnikov. Toda, ali ni to tesnosrčno stališče! Kateri zakon 'brani ministru, da se ne bi postavil na modernejše demokratič« nejše, pravičnejše stališče! Naj bo ta uda« rec našim tovarišicam resen memento, da ne stojijo ob strani ampak tudi same na« stopajo za svoje pravice in nas in organi« zacijo' podprejo v borbi za naše skupne cd« lje in zahteve.
Največjo zaslugo za šolstvo in izobraz« bo slovenskega naroda pa si je pridobil Praprotnik z izdajanjem slovenskih šolskih in poučnih knjig. Že leta 1852. je izdal »Spisje za slovensko mladino«, ki je kmalu postalo eno izmed najbolj priljubljenih slovenskih knjig takratne dobe in je tudi doživelo več izdaj. Sestavil je »Sloven« ski abecednik za prvi razred ljudskih šol« leta 1868. in »Slovensko«nemški abecednik« leta 1869. Sestavil je tudi »Stenske table«, a istega leta kot »Slovensko«nemški abe« cednik« je izšla njegova »Slovenska slov« niča za pervence«. Leta 1858. je izdal »Ko« ledar silovenski«. Leta 1876. je založila »Slo« venska Matica« njegovo knjigo »Dr. Lovro Toman«, a Mohorjeva družba je založila njegov »Slovenski spisovnik«. Še nadaljnje njegove knjige so »Abecednik za slovenske ljudske šole«, »Prvo nemško berilo za slo« venske ljudske šole«, »Prvo in drugo berilo za slovenske ljudske šole« in »Učiteljski koledar za leto 1871.« itd.
Ob 25«letnici njegovega službovanja mu je poklonil narodni učitelj pesmico, ki je izšla v »Učiteljskem Tovarišu« 1. marca leta 1883. in ki v njej pravi:
Ko tvojih strun poslušali petje milo, Sloven se njega nežnosti je čudil Navdušen si mladini v prid se trudil In tvoje delo sad je lep rodilo.
Da je bil sad njegovega truda res lep, je razvidno iz velikega števila knjig, ki jih je spisal, a ne smemo pozabiti pri tem ne« štetih člankov, ki jih je pisal v vse tedanje slovenske Jiste.
SploSne vesti.
PRED PRELOMOM Z UČITELJSKO TISKARNO.
Članstvu smo že javili, da so zastopniki okrajnih učiteljskih društev na seji širjega sosveta dne 2. oktobra t. 1. dali poverjeni« štvu nalog, da prekine z Učiteljsko tiskarno vse stike, ako bo njen upravni svet še na« dalje briskiral organizacijo s tem, da bo čez 31. oktober t. 1. odlagal sprejem njenih čla« nov v zadrugo, ki se naziva učiteljska.
Ta poslednji poizkus kolaboracije z upravnim svetom je izvršilo poverjeništvo na podlagi sklepa delegacije na letošnji po« krajinski skupščini v Kranju, ki mu je dala tozadevno polno moč, z ozirom na izigran dogovor napram zastopstvu poverjeništva na občnem zboru.
Upravni svet Učiteljske tiskarne je dal z ozirom na sklep predstavnikov okrajnih učiteljskih društev sledeči odgovor:
Ljubljana, dne 31. 10. 1927.
Poverjeništvo UJU v
Ljubljani.
Na svoji seji dne 29. X. t. 1. je upravni odbor U. T. po dolgotrajni in izčrpni de« bati, ki so se je udeležili vsi člani upravnega sveta in nadzorstva, soglasno zaključil da se sklepanje o sprejemu novo priglašenih zadružnikov odgodi na eno prihodnjih sej.
Vse pristopne izjave pregledata dva upravna svetnika.
To Vam sporočamo na znanje in uva« zevanje.
Z odličnim spoštovanjem Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Poverjeništvo bo z vso Odločnostjo re« agiralo na omalovaževanje, ki se je izvršilo napram sklepu predstavnikov ogromne ve« čine slovenskega učiteljstva, napram zastop« nikom, ki so jih okrajna učiteljska društva poslala na sejo širjega sosveta.
S tem dnem ima poverjeništvo napram podjetju, ki se naziva učiteljsko, a ne spre« jema članov v smislu izražene želje učitelj« stva, popolnoma proste roke in bo dalo tozadevno članstvu glede Svojih ukrepov natančne dispozicije v prihodnji številki.
—	Zadružniki Učiteljske tiskarne, člani
UJU naj ne ukrenejo ničesar brez navodil poverjeništva. ker je treba da postopajo enotno s poverjeništvom, ki je tudi za« družnik.
—	Razpis upraviteljskih mest v Beo«
gradu. V Beogradu kakor tudi v vsej Srbiji se upraviteljska mesta do sedaj niso raz« pisovala,- nego je bil vedno izmed učitelj« stva na šoli eden imenovan za upravitelja. Da so se radi tega ob padcih raznih vilad menjali tudi šoliski upravitelji, je' jasno. Dne 10. oktobra pa so bila razpisana upra« viteljska mesta v Beogradu. Da je do tega prišlo je velika zasluga Izvršnega odbora UJU, ki je tudi v zadnji deputaciji pri mi« nistru prosvete naprosil ministra, da se uvede tudi v Srbiji razpis upraviteljskih mest. Prvi uspeh je tu! Najprej Beograd, nato 'bodo razpisana upraviteljska mesta v manjših mestih, a pozneje pride na vrsto tudi dežela. »Narodna Prosveta« apelira na komisijo, ki staVlja predlloge za imenovanje šolskih upraviteljev, naj bo Strogo objek« tivna in predlaga le res sposobne ljudi za šolske upravitelje. Poročila nekaterih naših listov, da bodo upraviteljska mesta pni nas nanovo razpisana, so napačna.
—	Protestno resolucijo UJU poverje« ništva Ljubljana prinaša v celoti »Narodna Prosveta« št. 78. z dne 16. oktobra 1927. Ta resolucija je bila priobčena v 12. številki »Učit. Tov.« z dne 4. oktobra 1927.
—	Škodljivci učiteljskega stanu. Pred« vsem moramo ugotoviti, da učiteljstvo ne voli v učiteljsko disciplinsko sodišče svojih zagovornikov, temveč učitelje — strokovne druge — sodnike. Lepo bi izgledalo, ako bi se ti sodniki pri razsodbi ozirali na to, kdo je naprednjak in kdo ni (!!) naprednjak in bi na podlagi tega sodili. Kako pravična sodba bi bila, če bi učiteljstvo postavilo in izvolilo take sodnike, si lahko mislimo. Ti sodniki«učitelji bi ne sodili dejanja, temveč politično prepričanje obtoženega. Lepe raz«
Kot učitelj se je potegoval predvsem za pravice svojega stanu in kot 25«letni član deželnega šolskega sveta je v hudih bojih z Nemci neštetokrat dokazal, da razume za« stopati pravice učiteljstva. V svojem delo« vanju je vedno pokazal, da ni napisal pes« mice »Naprej« le za druge, temveč se je vedno ravnal po besedah:
»Naprej!« to krepko je povsod vodilo, Po kterem mora vsak se zdaj ravnati. Odganjati če hoče revo, silo, Če mar mu je pošteno kaj veljati.
Ker je pa bilo njegovo življenje posve« čeno v prvi vrsti šoli in učiteljskemu stanu, si je vedno želel, da bi bil ustanovljen uči« teljski list in že leta 1860. napoveduje v »Novicah« tak časopis, asi. januarjem 1861 je že začel izhajati »Učit. Tovariš«, ki mu je bil Praprotnik ustanovitelj in tudi urednik. V predgovoru na učitelje pravi v »Učit. Tovarišu«: »Rodile so ga okoliščine novega časa, in Bog daj, da bi mu tudi ugodne bile in ga živile. Mnogo se je trudil kot urednik, da bi listu pridobil naročnikov in da bi ga povzdignil. In res že drugo leto je začel list izhajati na eni tiskovni poli po dvakrat mesečno, medtem ko je izhajal prvo leto le enkrat. Kot urednik je pisal Praprotnik v početku v »Tovariša« veči« noma sam, bil mu je marljiv voditelj, ki je vsako leto napovedal nekaj novega, a vedno
mere bi zavladale na podlagi tega in disci« plinska sodišča bi postala pravcata srednje« veška inkvizicijska sodišča, če bi prišla v roke te vrste »naprednjakom«, ki ne bi so« dili po treznem, poštenem prepričanju, am« pak po političnem prepričanju. Zato pride za stan v prvi vrsti v poštev pri tem vpra« šanju, da izvolimo zastopnike, ki bodo po* šteno po svoji vesti delali in se v prilog učiteljskega stanu interesirali za disciplinske zadeve. Saj posel ni lahak in zahteva mnogo truda in mnogo časa ter požrtvovalnosti in odgovornosti za prizadete. Naj bo bivši član Slomškove zveze (pa danes poznamo le ena« kovredne člane UJU), naj bo katehet, nihče ne spada na tako mesto, ki bi se pri raz« sodbi oziral na politično prepričanje obto« ženega, najmanj pa spadajo na taka mesta oni, ki že pri volitvah v disciplinsko sodišče povdarjajo, da pride politično prepričanje prvo v poštev pri presoji svojih sotovarišev. Naši kandidati so taki, da bodo sodili po svoji vesti in odgovornosti učiteljskemu sta* nu, ne pa po — politični pripadnosti.
—	Začasni učni načrt za I., II., III. in IV. razred osnovnih šol za celo kraljevino je izšel v »Uradnem listu« št. 110. od 31. oktobra 1927. Učni načrt velja od začetka (!) tekočega šolskega leta. V krajinah, kjer je šola večrazredna, ostanejo za višje raz« rede v veljavi dosedanji učni načrti.
—	Zborovanje šolskih upraviteljev ljub« ljanske oblasti. Za 31. oktober je sklicalo pov. v Ljubljani sestanek šolskih upravite« ljev, ki se ga je udeležilo do 70 upraviteljev in upraviteljic iz ljubljanske oblasti. Po« verjenik Andrej Skulj je ob 10. do« poldne otvoril sestanek in povtdaril posebno težnje, ki jih imajo upravitelji z ozirom na šolske upravne posle. Pozdravil je člane ob« lastnega šolskega odbora, blagajnika istega g. ravnatelja D o k 1 e r j a , tajnika oblast« nega šolskega odbora tov. Slapšaka in članico istega go. Kleinmajer«Sadar« j e v o. Kot prva točka se je obravnavalo vprašanje odnošajev šolskih upraviteljev do krajevnih šolskih odborov. Temeljito so zborovalci na podlagi predlogov tov. Š t r u k« 1 j a obdelali uredbo o oblastnih in krajev« nih šolskih odborih in zavzeli za učiteljstvo koristno stališče. Blagajnik oibl. šol. odb. g. ravnatelj Dokler je podal izčrpno navo« dilo za sestavo proračunov krajevnih šol« skih odborov. Ostro so navzoči kritizirali odlok oblastnega šolskega odbora glede štednje krajnih šolskih odborov, ker je kva« ren in krajni šolski odbori že itak štedijo na škodo šolstvu. Tajnik oblastnega šolske« ga odbora tov. S 1 a p š a k je pojasnil stali« šče obl. šol. odbora glede dopolnilnih določil k uredbi, n. pr. glede zamud itd. Drugo vprašanje so tvorili odnošaji šolskih upra« viteljev do šolskih oblasti. Tretje vprašanje so tvorili odnošaji osnovne šole do meščan« ske in srednje. Četrto vprašanje so tvorila poglavja enotnega poslovanja šolskih upra« viteljev in kot zadnje, odnošaji med učitelji in upravitelji. Za izvedbo vseh oblik vpra« šanj, ki naj bi jih organizacija izpeljala v prilog šolskih upraviteljev in v prilog šol« sko upravnih zadev, je bil izvoljen v pomoč poverjeništvu permanenten odsek, ki bo imel v ta namen redne tedenske seje pri poverjeništvu ter bo pomagal izdelovati vloge in dajati nasvete poverjeništvu. V od« sek so bili izvoljeni tov.: Štrukelj, Gostič, Polak, Dimnik, Slapšak, Grašič, Kleinma« jerjeva, Lampret, Stupica, Grad, Kosin in Arrigler. Ta odsek bo rešil vse predloge, obravnavane na tem sestanku in tudi vsa vprašanja, v katerih se bodo tov. upravitelji obračali na poverjeništvo. Podrobnejše po« ročilo po možnosti še objavimo v listu.
—	Sestanek nadzornikov zaradi nem. ških razredov. Poverjeništvo je sklicalo se« stanek prizadetih tov. nadzornikov v zadevi nemških razredov. Sestanka so se udeležili tov. nadzorniki Betriani, Pirnat in Vizjak. Po stvarni razpravi in vsestranskem razmo« trivanju tega vprašanja so zavzeli enotno stališče, ki ga bo tudi poverjeništvo UJU podpiralo s svoje strani.
—	Deputacija UJU pri prosvetni upravi v Mariboru. Pretečene dni so se zastopniki poverjeništva UJU zglasili pri prosvetni
vse tudi izvedel in v enajstem letu pravi: »Nihče vendar ne more tajiti, da je ravno naš list veliko pripomogel, da smo pritirali šolski voz do tja, kjer je sedaj.«
Neprestane borbe z Nemci v deželnem šolskem svetu, kjer je Praprotnik zastopal slovensko učiteljstvo, so ga prisilile, da je z letom 1873. odložil uredništvo »Učitelj« skega Tovariša«, kajti Nemci so pazili na vse, kar je bilo pisano v »Tovarišu«, samo da bi mogli Praprotnika izriniti iz dežel« nega šolskega sveta. Za njim je urejeval »Učit. Tovariša« Matej Močnik, ki mu je bil urednik do leta 1881. Za tem je prevzel uredništvo zo'pet Praprotnik, ki je ostal urednik do konca leta 1889.
Po dolgem in trudapolnem delu je za« prosil leta 1890. za upokojitev, a tega za« služnega pokoja ni užival dolgo in je zatis« nil za vedno svoje oči 25. junija <4895. leta.
Njegovo življenje posvečeno šoli in stanu je bilo plodonosno. Sam je zapisal:
Mladino učiti Je delo lepo, Plačilo oditi Ne more za to.
Plačilo mu je to, da si je v skalo zapi« sal svoje ime, ki se ga bodo sfpominjali še pozni rodovi vedno, ko se bode pisala zgo« dovina našega šolstva.	V. M.
upravi v Mariboru, kjer so intervenirali v tekočih zadevah, v katerih se je obrnilo članstvo do poverjeništva.
—	Sestanek učiteljev kmetijsko<=nada« ljevalnih šol v Mariboru se je vršil 30. okto« bra t. 1. na vinarski šoli. Sestanka se je ude« ležilo učiteljstvo UJU, ki deluje v tem prav« cu in tudi odposlanec poverjeništva UJU. Podrobneje poročilo sledi v prihodnji šte« vilki.
—	Zastopniki pov. UJU so se zglasili v sredo 2. novembra t. 1. pri prosvetnem šefu v Ljubljani, kjer so razpravljali o aktu« alnih stanovskih in šolskih zadevah. Po« drobneje poročilo sledi v prihodnji številki.
—	Prva disciplinarna razsodba pred učiteljskim disciplinskim sodiščem v Ljub« ljani je bila izrečena javno pretečeni teden. V Ljubljani posluje disciplinsko sodišče se« daj zelo redno in hitro. Rešuje predvsem še stare zadeve.
—	Iz razgovora dveh generalov. Zakaj naš list tako pada? Sedaj ga pa vračajo! Od 1200 smo padli že skoro na 500. In večina ni naših. Vmes so pa tudi drugi. Stopila sta za vrata — pa stene imajo ušesa ...
—	Kontraktualnemu učkteljstvu javlja« mo, da se je v poverjeništvu osnoval odbor, ki si bo prizadeval spraviti v tek najbolj pereče zadeve kontraktualcev. Kar se je ukrenilo doslej, je izhajalo večinoma iz ini« ciative poedincev. Ugotoviti pa moramo, da se prizadeti niso sami dovolj zanimali za stvari, ki so vsem skupne in vsem enako težke. Zato naj se poedinci tega zavedajo in si vsak po svoji moči prizadeva, da se uredi položaj. Želeti bi 'bilo, da se na usta« novljeni odbor, prizadeti obračajo z nasveti, iniciativami, informacijami o svojem polo« žaju in sličnem. Naslov: Poverjeništvo UJU (odbor za kontraktualce).
—	Sreski šolski nadzorniki dobe služ'« telje. Nedavno je mariborski veliki župan razpisal mesta 7 služiteljev za sreske nad« zornike, kakor so predvidena v finančnem zakonu. Ti služitelji bodo stali državo letno 67.340 Din. Naši nadzorniki jih pa ne po« trebujejo, ker jih ne bodo mogli tako za« posliti, da bi njihovo delo odgovarjalo če« tudi skromnemu zaslužku. Za potne in dru« ge pavšale 11 nadzornikov pa je bil dolo« čen kredit 25.000 Din. Ta kredit je bil pa že po treh mesecih izčrpan in seveda vsa — tudi nujna in važna — službena potova« nja ustavljena. Ali ne bi bilo bolj potrebno in koristno, ako bi se kredit nepotrebnih služiteljev uporabil za službena potovanja nadzornikov in deloma za poravnavo dolga na potninah izza prejšnjih let?!
—	Še vedno je 264 naših članov, da vzdr5 žujejo liste, ki le slabe skupno borbo za skupne koristi našega stanu. Listov, ki le osebno blatijo neljube osebe, ki niso resni v borbi za interese našega stanu, ki s svojim stališčem goje le nestrpnost in razdor, ne more podpirati noben naš zaveden član! Osebna moška čast vsakega našega zaved« nega člana je, da ne pomaga vzdržati listov, ki so škodljivi našemu stanu. Slehern orga« niziran član se mora tega zavedati če je nje« gova stanovska zavest prva, ki ga vodi pri stanovskem delu. Šteli bomo dalje!
—	Učitelji novinci ne smejo biti name« ščeni na raznih šolah v nadomeščanje od« šotnega učiteljstva predno so sprejeti v državno službo, tudi tedaj ne če bi brez« plačno poučevali. Niti prosvetni oddelek, niti sreski šolski nadzornik jih ne sme na« staviti pred sprejemom v državno službo.
—	Na vprašanja glede imenovanj. Za« ostala imenovanja prinašamo v današnji številki, zato ne bomo posebej odgovarjali na poedina vprašanja. Vsa imenovanja, ki so jih objavili zadnje dni dnevniki in smo jih prinesli v zadnji številki tudi mi, je rešil še dosedanji referent v ministrstvu. Zakaj niso prejeli prizadeti še dekretov, nam ni znano.
—	Tudi »Jutro« »Slov. Narod« itd. so
se spomnili dr. Kreka ob desetletnici z ozi« rom na njegovo delo za naše osvobojenje in ujedinjenje v enotno državo. Le en list je za desetletnico pljunil nanj — toda madež pada nazaj. Povzpel se je že do hijenske nature, da niti mrtvih ne pusti več pri miru. Včasih so tudi orjaki majhni ljudje in tudi orjaki so strahopetci, ki se skrivajo za hrbte urednikov ter blatijo le dokler so skriti za hrbtom drugih. Na plan gospodine, da bo« mo lahko na planem opazovali spretnosti Vaše orjaške rasti, če bodete potem še tako korajžni? Sicer Vas izza hrbtov odkrijemo mi!
—	Na zagrebški pedagoški šoli so po«
ložili diplomski izpit naslednji kandidati in 'kandidatinje: Baö'ic Mirkos Bežek Mila, Javšovec Fran, Kecelj Minka, Kosi Ema, Korene Riko, Lečnik Angela, Mlačnik Igna« cij, Prosenc Ivanka, Pirkmeier Ljuba, Rož« man Maksim, Senčar Ljudmila, Slapšak Je« rica, Strmšek Slavko, Türk Fortunat, Ver« hovnik Martai .ZoTenc Francka, Zbjrgaj Tomo, s. Bernardetta Novačan, s. Emanuela Žunkovič, Klavora Franjo.
—	Učne knjige za osnovne šole. Pro« svetno ministrstvo je izdalo odlok, na pod« lagi katerega veljajo vse do sedaj odobrene šolske knjige še za tekoče leto. Razpis no« vih učnih knjig bode izdan tekom tega leta.
—	Klub svobodnih slovenskih književ« nikov. Dne 24. oktobra t. 1. se je vršil usta« novni občni zbor Kluba svobodnih sloven« skih književnikov, ki so ga ustanovili mladi slovenski književniki. Za predsednika je bil izvoljen Bratko Kreft, za tajnika Tone Se« liškar, za blagajnika Miran Jarc.
—	Zaročil se je tov. Weit Franc, šolski upravitelj v Vel. Dolencih. Prekmurje z tov. gdč. Marico Kosovo istotam. Iskreno čestitamo.
JOSIP RIBIČIČ:
JUGOSLOVENŠČINA.
7.	»Veščina«. Veščina ni z veščo v so« rodu, ampak je nasprotje od »znanščine«. Glavni predmeti v šoli so »znanščine«, stranski ali taki, ki zahtevajo gotovo spret« nost pa veščina.
8.	»Privremni«. Abiturient postane »pri« vremni«, če je politično vreme njemu na« klonjeno, t. j. če se je pravočasno opredelil v prid stranki, ki je na krmilu. Če po dveh letih njegova stranka še »vedri in oblači«, postane iz privremnega stalen. Člen 71. pa ima tako moč, da napravi stalne za pri« vremne. In tako smo • učitelji in državni uradniki sploh vsi privremni.
9.	»Budžet«. Budžet ni proračun, am« pak je več! Budžet se sestavlja v Beogradu, proračun pa doma. Če gre za milijarde je budžet če gre za tisoče pa proračun. V bud« žet je izražena simpatija do naših prijate« ljev Francozov. Učitelji ne poznamo ne budžetov, ne proračunov, ampak samo ob« lačilnice in položnice.
10.	»Zadržanje«. Navadno zadržujemo smeh; tudi je naše zadržanje v službi bilo vzorno; — a to ni najnovejše zadržanje, ki pomeni biti v službi sploh, ali kratko služit1.
11.	»Navršen«. Doslej smo poznali na« vršen mernik krompirja; tudi leto se je na« vršilo, če se je bližalo koncu; in tudi to smo vedeli, da so najhujši dnevi, ko se mesec navršuje. Po novem pa je tudi šolska iz« obrazba navršena. Po navršeni maturi se začenja križev pot.
12.	»Zatekla smrt«. Ta izraz nima nič skupnega z oteklino, ker to vemo, da je smrt koščena in da kost ne oteče — kveč« jemu, če bi smrt obolela na kostni tuberku« loži. Če kdo umre, ga smrt zateče, kar je isto, kot da ga dohiti. Za rajnkim dobimo pri županstvu listino, ki ji po novem pra« vimo »smrtovnica«.
—	Prijava članstva v poverjeništvo. Okrajna društva opozarjamo, da naj vsak učitelj vstopi v dotično društvo, na katerega teritoriju 'stanuje. Včlanjenje pri drugih društvih povzroča veliko zmedo v upravi in je treba v tem oziru napraviti red, kar naj izvedejo predsedniki društev. — Poverjeni« štvo UJU — Ljubljana.
—	Potni listi za šoloobvezne otroke se po odredbi velikega župana ljubljanske ob« lasti ne smejo izdajati, ker bi sicer otroci posečali osnovne iin tudi srednje šole v ino« zemstvu. Potni listi se smejo izdati le onim, ki so v zadnjem letu svojih študij. — Prošnje za šolanje otrok je Vlagati pri pri« stojni politični oblasti. — Za šolanje v Franciji in Angliji ni nikakih zaprek. Za Madžarsko in Bulgarijo se pa šoloobveznim sploh ne izda potnih listov.
—	Obnovljeno delovanje »Slovenske Matice« na temelju novth pravil. »Sloven« ska Matica«, ki je bila ustanovljena leta 1864., prične z letom 1928. z novim delom in z novim izdajanjem knjig. — Članarina za leto 1928. znaša 50 Din in se vplača lahko tudi v obrokih. V začetku leta 1928. izidejo sledeče knjige, ki jih dobe vsi čla« ni: 1. Dr. I. Cankar: Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi, 2. snopič.
2.	Dr. J. Mencinger: Moja hoja na Triglav.
3.	Bernhard Shaw: Sveta Ivana (pre v O. Zupančič). Poleg rednih članov so predvi« deni tudi: Pokrovitelji, ki plačajo, in si« cer juridične osebe enkrat 10.000 Din, po« samezniki 5000 Din. Ustanovniki juridič« ne osebe 5000 Din, posamezniki 2000 Din. Društveniki enkratno pristopnino 100 Din in vsako leto redno članarino. — »Sloven« ska Matica« je z »Narodno galerijo«, »Znanstvenim 'društvom za humanistične vede« in »Slov. Pravnikom« podlaga bodo« če »Slovenske akademije za znanost in umetnost«. Knjige za leto 1928. bodo pred« stavljale mnogo večjo vrednost nego čla« narina 50 Din in bodo na književnem trgu najmanj enkrat dražje. Troške. ki bodo presegali članarino, bode krilo društvo iz dohodkov svoje neobremenjene hiše.
Šolska reforma.
Knjižnica Pedagoške centrale v Mariboru.
Pedagoška centrala v Mariboru (prej Ped. did. krožek) je nastala zato, da služi šoli. Dosedanja učiteljska izobrazba je taka, da kriči po dopolnilni samoizobrazbi? Člo« vek šele pozneje — po daljšem dplu v prak« si — uvidi, s kako ozkim Obzorjem izpušča učiteljišče učitelja in prepušča usodi, nje« ga in šolo! O splošni izobrazbi tu ne go« vorim, temveč o strokovni, t. j. pedagoški izobrazbi. Ta izobrazba obstoja danes v splošnem v tem, da da kandidatu zbirko didaktičnih receptov. Res je naloga šole v prvi vrsti učna, in učiteljevo delo v prvi vrsti didaktično. Toda didaktika ni samo« stojna veda; odvisna je od pedagogike in zlasti psihologije in se mora čim najtesneje naslanjati nanje. Saj so ravno izsledki no« vejše psihologije, zlasti strukturne ps., in« dividualne ps. in psihoanalize, poklicali v življenje novo šolo, ne morda kaki fantasti. Učitelj bo svojo učno nalogo suvereno ob« vladal le, če dobro pozna njene temelje; le tako bo sposoben, da svoje delo individu« alizira, tako z ozirom nase kakor na otroka, ter ga spravi v sklad s pedagoškimi načeli in z duhom časa. Kaj daje arhitektu pred« nost pred zidarskim mojstrom? Njegovo temeljito poznavanje statističnih zakonov, snovoslovja, estetike, higijene, torej pomož« nih ved, mu daje možnost, da se postavi nad obstoječe, da s pomočjo svoje ustvar« jalne sile — neodvisno od tradicije — ustvarja vedno nove in popolnejše oblike. Zidarski mojster lahko dela le po prevzetih receptih. Prenešeno: arhitekt je novi učitelj, zidarski mojstri smo mi — šomaštri.
Naša izobrazba je v naših rokah; od države za sedaj še nimamo ničesar priča« kovati. Z izpopolnjeno strokovno izobraz« bo dobi delo v šoli svoj čar; šola nam po« stane neizčrpna zakladnica novih spoznanj, torišče, kjer naša osebnost lahko najde svoje popolno zadoščenje. Glejmo, da po« polnoma izpolnimo mesto, ki na njem sto« jimo; tem potom — in samo tem potoni — pastane naša pozicija v narodu tista, kakor si jo želimo.
Najpraktičnejše samoizobraževalno sredstvo je knjiga. Tečaji so sicer mnogo komodnejši, a so spojeni s stroški in dru« gimi težavami; knjiga pa ima to veliko pred« nost, da je lahko dostopna in da omogoča temeljito vglabljanje v problem po našem razpoloženju. Na tečajih in zborovanjih si lahko izmenjajo misli ljudje iz razmeroma ozkega okoliša; knjiga omogoča to izmenja« vo med državami in kontinenti. Knjiga gleda na legije, ki jih je že »spreobrnila«. — Z ozirom na to smatra Pedagoška cen« trala kot eno glavnih nalog (doslej je bila glavna), da si ustvarja knjižnico z izbrani« mi strokovnimi deli, ki naj služijo za pod« lago praktičnemu strokovnemu delu. Danes obsega ta knjižnica okrog 500 del; je torej pravzaprav še skromna, a vendar lahko re« čemo, da jako popolna; ni ga znamenitej« šega avtorja, ki bi ne bil zastopan. To knjiž« nico stavlja sedaj na razpolago učiteljstvu vseh šol Mariborske oblasti. Pedagoška cen« traJa bo seveda tudi vnaprej skrbno zašle« dovala svetovn pedagoško gibanje in v tej smeri izpopolnjevala svojo knjižnico. Naj« bolj zaželjene knjige bomo nabavili v več izvodih. Obstoj tkzv. okrajnih učiteljskih knjižnic ne zmanjšuje njenega pomena in je te knjižnice ne morejo nadomeščati; prvič je okrajnim učiteljskim društvom skoro nemogoč obširen pregled čez celo področje, drugič pa razmeroma skromna sredstva ne dopuščajo nabave številnejših inozemskih del, ki so večinoma jako draga.
Vse knjige v naši knjižnici nimajo se« veda iste neposredne vrednosti za učitelja; nekatera lahko silužijo le onim, ki imajo že dober pregled in se hočejo poglabljati še posebej v specialna področja; nekatera pa so tudi — zastarela. Da olajšam tovarišem in tovarišicam izbiro, navajam tu dela, ki prihajajo za samoizobraz'bo v prvi vrsti v poštev.
Fiziologija:
Schmidt: Das Schulkind nach seiner körperlichen Eigenart und Entwicklung.
Stratz: Der Körper des Kindes und seine Pflege.
Neumann: Kindersport.
Psihologija:
Dr. William in dr. Olara Stern (zakon« ska dvojica): vsa dela.
Dr. Adler: Praxis und Theorie der In« dividualpsichologie.
Dr. Franziska Baumgarten: Die Lüge bei Kindern und Jugendlichen.
Dr. E. Spranger: Lebensformen.
Dr. E. Spranger: Psychologie des Ju= gendalters
Dr. Hoffmann: Die Reifezeit.
Dr. O. Pfister: Die psychoanalytische Methode.
Rank«Sachs: Die ¡Bedeutung der Psy« choanalyse.
G. Sommer: Geistige Veranlagung und Vererbung.
Dr. Claparède: vsa dela (francoski).
Bovet: L' instinct combatif.
Baudouin: La discipline intérieure.
Alice Descoeudres: Le développement de 1' enfant.	(Dalje prih.)
Pokret učiteljic.
MEMENTO TOVARIŠICAM!
Zopet je izšla nova disciplinarna ured« ba za učiteljstvo. Proti prejšnji je učitelj« stvo vsled raznih nedostatkov protestiralo, a sedanja ni dosti boljša, za nas učiteljice pa deloma še slabša. Kajti glasom prvotne uredbe je bilo sporno, ali imajo učiteljice pasivno volilno .pravico ali ne, tako, da so jo juristi v nekaterih oblastih tolmačili v prilog učiteljicam. Po novi uredbi jim je pa pasivna volilna pravica v disciplinska sodi« šča definitivno odvzeta.
Evo vam tovarišice, naše enakoprav« nosti v službi! Sedaj pa še govorimo, da je dovolj, da le svojo službo vestno vršimo, za druga vprašanja se bodo že moški po« brigali, imamo itak iste stanovske pravice kot naši tovariši. Ali tudi v našem stanu je to samo navidezno. Vedno znova imamo priložnost spoznati in 'občutiti, da smo manjvreden element, dasi izvršujemo ena« kovredno delo kot naši tovariši. Slučaji, kakor je pričujoči, nam morajo odpreti oči, nas morajo vzbuditi iz apatije, ki je ne« vredna izobražene žene. Nikakor nam ne sme biti vseeno, ali odloča o nas moški ali ženska. Zlasti v nekaterih slučajih disci« plinskega postopanja bi bila bolj na mestu učiteljica kot pa učitelj. ¡Vzemimo samo slučaj učiteljice«matere; morda je zakrivila prestopek ravno vsäed svoje dvojne dolž« notsti. V takem slučaju je bolj na mestu žena, ki bo sigurno sodila z večjim razume« vanjem kot pa moški.
Toda vsi protesti bodo za enkrat malo pomagali, kajti to zapostavljanje izhaja či« sto logično iz pravne in politične brezprav« nosti žene vobče, ki v naši državi dostikrat niti ne more izvrševati iste službe kot mo« ški, četudi ima isto kvalifikacijo. >
Spričo tega dejstva je zelo neumesten odpor, ki ise javlja pri večini tovarišic z oziroma na vprašanja, ki se tičejo javnega in političnega življenja. Kajti samo potom pdlitične enakopravnosti moremo priti do vseh ostalih pravic.
Učiteljski pravnik.
Uredba o učiteljskih disciplinskih sodiščih
Člen 8. Minister za prosveto imenuje člane učiteljskih disciplinskih sodišč. Sestavo vseh disciplinskih sodišč objavi ministrstvo za prosveto v »Službenih Novinah« in potem (jo objavi vsak sodni predsednik tudi na mestu, določenem za sodne objave svojega sodišča. To se zgodi vselej v prvih petnajstih dneh vsakega koledarskega leta in tako razglašeno sodišče velja za to koledarsko leto.
Vsak predsednik imenuje za svoje sodišče zapisnikarja in nižje oseb'e po členu 7. te uredbe.
Stari člen 8.: Minister za prosveto imenuje člane učiteljskega disciplinskega sodišča; toda vsak veliki župan mu predlaga za svojo oblast prva dva člana za namestnika ter mu predloži listo strokovnih drugov. Sestavo vseh disciplinskih sodišč objavi ministrstvo za prosveto v »Službenih Novinah« in potem rjo objavi vsak sodni predsednik tudi na mestu, določenem za sodne objave svojega sodišča. To se zgodi vselej v prvih petnajstih dneh vsakega koledarskega leta in tako razglašeno sodišče velja za to koledarsko leto.
Vsak predsednik imenuje za 'Svete sodišče zapisnikarja in nižje osebje po členu 7. te uredbe.
Čl. 11. je podaljšan rok za rešitev pritožbe pri vrhovnem sodišču od 3 na 15 dni.
Čl. 12. stare uredbe je odpadel. Glasil se Je: Vsak oškodovanec ima pravico, tožiti učitelja (učiteljico) neposredno pri ministrstvu za prosveto ali pri oblastnem prosvetnem inšpektorju, v čigar okolišu službuje obtoženec.
Člen 13. (prej 14. čl.) Disciplinska kazniva dejanja preiskujejo krajevni prosvetni organi zaradi stvari šolskega značaja, zaradi vseh ostalih pa krajevni upravni organi.
Stari čl. 14. se ;je glasil: Disciplinska kazniva dejanja preiskujejo krajevni prosvetni organi zaradi stvari šolskega značaja, zaradi vseh ostalih pa krajevni politični (policijski) organi.
Člen 14. (prej 15. člen). Učitelji, ki prekršijo v službi ali izven nie službeno dolžnost ali oškodujejo ugled svojega stanu, kakor navaja to zakon o uradnikih zlasti v členih 89. do 99., 103. do 105. in 107., zakrive disciplinski prestopek in kaznujejo jih zaradi nerednosti nilh starejšine (člen 2. te uredbe). Kazni za disciplinske prestopke so te-le:
1.	usten opomin;
2.	pismen opomin;
3.	denarne kazni največ do 10% mesečne osnovne in položajne plače.
Izrečena kazen pismenega opomina se pošlje šolskemu nadzorniku.
Stari čl. 15. se je glasil: Učitelji (učiteljice), ki prekršijo v službi službeno dolžnost ali oškodujejo ugled svojega stanu, kakor navaja to zakon o uradnikih zlasti v členih 89. do 99.. 103. do 105. in 107., zakrive disciplinski prestopek in kaznujejo ijih zaradi nerednosti njih starejšine (člen 2. te uredbe). Kazni za disciplinske prestopke so te-le:
1.	opomin;
2.	denarna kazen največ do 10% mesečne osnovne in položajne plače;
3.	premestitev s pravico do povračila selitvenih stroškov ali brez n'e. S to kaznijo se smejo kaznovati tudi učitelji (učiteljice), ki imajo — brez drugih kaznivih dejanj — zaporedoma dve slabi oceni iz letnega službovanja.
člen 16. je odpadel, glasil se je': Zoper kazen iz člena 15. se sme pritožiti kaznovanec v osmih dneh na ministra za prosveto; če pa je izrekel kazen minister, pritožba ni dopustna in ministrova odločba je izvršna.
Člen 15. (prej čl. 17.). Disciplinska učiteljska sodišča izrekajo po členu 165. zakona o uradnikih zaradi učinjenih disciplinskih pogreškov te-le kazni:
1.	ukor:
2.	zmanišanje osnovne in položajne plače največ do enega leta, toda to zmanišanje ne sme biti v poedinem mesecu večje od 20%:
3.	premestitev s pravico do povračila selitvenih stroškov al; brez nie. S to kaznijo se smejo kaznovati tudi oni učitelji, ki imajo — brez drugih kaznivih deianj — zaporedoma dve slabi oceni iz letnega službovania (je bil r»rei čl. 15. toč. 3.):
4.	upokojitev brez zmanjšanja pokojninskih prejemkov:
5.	upokojitev z zmanjšalnjem pokoininskih prejemkov največ do 20% na mesec, toda to zmanišanje mora trajati za omejen čas, največ za 10 let; in
6.	odpustitev iz službe z izgubo ali brez izgube — za nekai časa ali stalno — vseh ali nekaterih pridoblienih pravic, če se kaznovanec vrne v državno službo; vendar pa sme izgubiti kaznovanec tudi pravico do pokojnine, če jo ie pridobil.
Kazni: ukor in zmanjšanje plače ustavita napredovanje na višio stopnjo plače, stanarine in v višjo skupino za leto dmi. naiveč pa za tri leta; dolgost časa odreia disciplinsko sodišče.
(Dalje prihodnjič.)
PREDLOGI IN KRITIKE K UREDBI O OBLASTNIH IN KRAJEVNIH ŠOLSKIH ODBORIH.
Prinašamo predloge za izpopolnitev uredbe o oblastnih in krajevnih šolskih od« borih, ki nam jih dostavljajo tovariši iz svoje prakse. Radi bi slišali tudi mišljenje drugih. Vse resne predloge bomo priobče« vali, v kolikor nam bo dopuščal prostor. Enako 'bi radi slišali mnenje in dobili pred« loge k izpopolnitvi uredbe o disciplinskih sodiščih. V kolikor je potrebno, naj bodo predlogi tudi na kratko pojasnjeni in ute« meljeni.
I. Iz radovljiškega okraja so došli sle« deči predlogi:
Čl. 1. Ta uredba naj se uzakoni pred narodno skupščino in izda kot zakon k do« polnilu šolskega zakona.
Člen 3. b) upravitelj osnovne šole, ki je obenem zapisnikar in blagajnik tega šol. odb. Razlog: Zakaj se učiteljstvu ne zaupa denarja? —• Če ima učitelj denar v rokah uprava odbora hitreje posluje ter mnogo pametnejše — nerednosti so nemogoče — če bi se pa zgodile, so mnogo lažje poprav« ljive kot pri obč. odbornikih.
č) pet pismenih občanov, ki naj bodo po možnosti obenem občinski odborniki v raznih krajih, če pa to ni mogoče, morajo biti zastopniki staršev ter oženjeni z dru« žino najmanj dveh otrok, da lahko razumejo otroško dušo in dello v šoli.
Člen 5. Se izpremeni drugi stavek: Bla« gajnik naj je obenem zapisnikar, ki naj bo
redoma šolski upravitelj. (Na ta način se reši šola in učiteljstvo kvarnih posledic se« danje določbe, če opravljajo ta posel šoli nenaklonjeni faktorji).
Člen 7. b) Naj se v resnici izvede, bolje je, da se otroci vpišejo s sedmim letom, ker so duševno in telesno bolj razviti. (Opozar« jamo pri tem na umetno okrnjenje šolske obveznosti pri nas. Iz tega ozira je pov. UJU proti izvedbi tega člena pred šolskim zakonom. — Uredn.
c) Tretji odstavek: Kazni, ki jih izreče za roditelje itd., izvrši okrajni šolski nad« zornik v 30 dneh, če je ne izvrši v določe« nem roku, a bi se bile mogle kazni od ka« znovancev izterjati, sporoči to šolski upra« vitelj oblastnemu nadzorniku, ki izterja ka« zen od okraj, nadzornika ter jih izroči kra« jevni šolski hlagajni.
Ostalo do f) ostane.
f) Vse ostane le o kurivu se izpusti.
Organizacija naj skuša na vse dopustne načine doseči, da daje država drva učiteljem, in sicer oženjenim z dvemi in več otroci 27 m3 drv kot aktivnim čistnikom, oženje« nim brez ali le z enim otrokom 20 m3, vse« mu ostalemu učiteljstvu neporočenemu — če imajo lastno gospodinjstvo — 16 m\ 'brez gospodinjstva 6 m? na leto.
Mnenja sem, da občine zmorejo kveč« jemu le za upravitelje drva do 20 m3 na leto. Za ostalo učiteljstvo nikakor ne gre nala« gati občinam, če se nočemo obsovražiti. (S tem stališčem se ne zlagajo drugi predlogi učiteljstva. — Uredn.).
s) tajniku, ki je obenem blagajnik, pri« pada 500 Din (petsto dinarjev) letne nagra« de za svoje delo, ne glede na oddelke in opravilno doklado ter morebitno prirodno stanovanje v šoli. (Saj je sedaj že višje od« merjena nagrada. — Uredn.).
Člen 9.: Se dopollni v smislu zahteve, da je blagajnik že obenem tajnik in zadošča en podpis.
Člen 12. med drugim: in pečat ter po« trebne štampilje.
Člen 17.: naj se še dostavi točka i), ki naj se glasi: dva učitelja kot zastopnika uči« teljske organizacije UJU, ki jih imenuje učiteljska organizacija ter imata glasovalno pravico kot vsi ostali člani oblastnega šol« skega odbora.
II. Sklepi z ozirom na krajevne šolske odbore iz kranjskega okraja:
1.	Župani naj ne bodo predsedniki kraj« nih šolskih odborov, ker ti bodo skoraj vedno proti proračunu z ozirom na njihove volilce.
2.	Naj se da možnost, da bodo tudi šol« ski upravitelji lahko predsedniki.
3.	Obravnavo zamud naj bi prevzela samo predsednik in šolski upravitelj, seje naj bi bile po potrebi.
4.	Bolehni otroci naj prinesejo zdravni« ška spričevala, da se jih ne sili s 6 letom v šolo.
5.	Poslovanje glede zamud naj prevza« me sodišče, oziroma sreski poglavar.
Ker se naznanja zamude vsak teden, naj se plačuje tudi kolekovina 20 Din za vsak teden. Kazen naj se izreče za vsak mesec.
6.	Šolski upravitelj naj sporazumno z učiteljstvom na šoli naredi proračun. Upo« rabi naj se ves denar. Ustanovi naj se šol« ski fond in morebitni prebitki naj pridejo v ta fond.
7.	Seje naj bodo v šoli, na nevtralnih
tleh.
8.	Prve mesece v letu naj se ne forsira dvanajstin, ker ni doklad.
Opomba uredništva: Želimo, da se kon« kretni, stvarni predlogi nadaljujejo, vendar naj se v nadaljnjih predlogih ne iznašajo izpremembe, ki jih vsebujejo že natisnjeni predlogi, ker moramo s prostorom skrajno štediti. Vsi drugačni predlogi, so dobro« došli!
Osebne zadeve.
—i Nova imenovanja učiteljev(ic) abitu« rijentov v mariborski oblasti: Svojmir Jam« šek, bivši učitelj«vojak na meščansko šolo v Ljutomeru; Viktorija Žmavc pri Sv. Ani v Slov. goricah; Marija Gorjanc pri Sv. Barbari, Jožefa Škufca pri Sv. Rupertu, Ma« rija Inglič v Šoštanj, Marija Vozel v Marijo Snežno, Alojzija Kermel pri Sv. Florjanu. _ —i Imenovanja v ljubljanski olblasti: Vekoslav Rubeša na meščansko šolo v Ka« stav, Josip Zupančič v Dražgoše, Engelman" Vladimira v Sevnico, Zora Hauptman v Hrastnik, Josipina Žlebnik v Št. Janž, An« tonija Kolbezen v Talčji vrh, Frančiška Žit« nik v Konjšico, Štefanija Pogačnik v Ga« berje, Kornelija Rooss v Šenčur, Jančič Ma« rija pri Sv. Lenartu.
—i Imenovanja veroučiteljev: P. Cipri« jan Napast v Novo mesto; P. Bogdan Mar« kelj na deško osnovno šolo Ljubljana VI., Alojzij Kosi na meščansko šolo v Šoštanj.
—i Ukazna postavljanja. Z ukazom so postavljeni: za učiteljico IV. dekliške osnov« ne šole v Ljubljani Amalija Hartman II./2, Angela Soršak na Bledu II./2, Vojteh Hren v Šmartnem na Pohorju, Ida Vodenik v Ma« riboru na IV. dekliško osnovno šolo (pride« ljena pisarni sreskega šolskega nadzornika.
—i Premeščeni so naslednji učitelji(ice). V ljubljanski oblasti: Repič Ivana v Zalog, Žumer Pavla v Dobravo, Vodišek Josipina na Rakek na meščansko šolo, Kus Viljem v Sv. Lenart. — V mariborski! oblasti: Tavzes Marija na meščansko šolo pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Stanislava Mahuc na me« ščansko šolo pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Hermina Mihlar na meščansko šolo v Or« mož, Marija Šuštar v Čemeče, Karolina Klun na Tezno, Belina Alojzij v Ožbalt, Ivan La« zar pri Sv. Lovrencu. — Ostavko na državno službo je podala Danica Logar«Lederhas.
—i Sprejem učiteljev«Slovencev iz I ta« lije v državno službo. Albert Rojčič na Je« senice, Gajo Milneršič v Srdoče, Milan Je« reb v Vinico. Avgust Kravos v Vinico, Ja« kob Rojic v Škofjo Loko, Franjo Pivk v Št. Jošt, Anton Maslu v Turje, Franc Lasič v Koroško Belo, Pelagija Bekar=Kampjut v Radence. — V kratkem bo imenovalo mini« strstvo prosvete tudi ostale učitelje kon« traktualce.
—i Otvoritev novih razredov, vzpored« nie in šol: Na osnovni šoli v Presarjih in pri Sv. Lenartu se bo otvoril 4. razred. Na Do« bravi se dovoli vzporednica. Zasilna šola v Konšici sep retvori v stalno enorazrednico.
Naša gospodarska organizacija.
—g Nujna prošnja. Šolska upravitelj« stva: Srednja Bistrica (Prekmurje), Hrušica, Preserje, Toplice, Štrukovci, Fara vas, Ko« čevje. Kuželj, Poljane dolgujejo po 390 Din za šolske lekarne, ki jim jih je dobavilo Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta. — Na poštninah dolgujejo: Lemberg, Št. Peter, Zidani most, Rateče, Kamna gorica, Jesenice po 40 Din. — Za Kosmosova učila so Mavčiče na dolgu 129T0 Din. — Vseh dobavljenih 200 lekarn je društvo plačalo in se mora samo boriti s stanovskimi tova« riši za lastne koristi. Ker je to 4. poziv in za obsežno dopisovanje nimamo na razpo« lago nikakega osobja, bomo poslednje opo« mine poslali po našem zastopniku, ki si pri« računa svoje stroške. —'Za Učiteljski kon« vikt: Josip Lapajne.
—o Družba sv. Cirila in Metoda je edina družba, ki podpira šolstvo in obmejno učitelj« stvo. Kaj ste storili za njo? Ali ste poiskusili obuditi domačo C. M. podružnico? Pomagajte ji, da Vam pomore!
Nasa stanovska organizacija,
POEDINCI ALI ORGANIZACIJA?
(K I. resoluciji celjskega učit. društva.)
V	stanovskem glasillu smo 20. oktobra poročali tudi o zborovanju celjskega učit. društva, ki se je vršilo 8. oktobra v Celju.
V	isti sapi, ko se je članstvo pozivalo, naj se še tesneje oklene svoje organizacije ter naj vsak član dela za njeno rast in moč do uresničenja našega ideala (do združitve vsega učiteljstva pod njenim okriljem), so se sklenile tudi nekatere resolucije, od ka« terih moramo eno ponovno objaviti. Gla« si se:
Celjsko učiteljsko društvo prizna kul« turno poslanstvo učiteljskega pevskega zbo« ra, protestira pa proti načinu, kako je hotel uveljaviti svojo željo.
Obžalujemo, da sta dala poverjeništvo in večina delegacije privatni zadevi služ« beni značaj. Protestiramo proti izpadom večine o protikulturnosti in protigrožnji ožigosanja v tisku. V postopanju večine delegacije vidimo gaženje principov in teror.	'
V	znak odpora izjavimo da se temu sklepu delegacije ne bomo pokorili (!).
Mislimo, da opazi vsak najprej kričeče nasprotje med besedami, ki so se govorile na zborovanju iz predsedstva v prilog or« ganizacije, in med dejanjem, ki ga je dru« štvo napravilo proti organizaciji.
Posebe pa moramo opozoriti na dej« stvo, da se je celjsko društvo uprlo sklepu delegacije v Kranju. Že pri delegacijskem zborovanju je bil nastop radi pevskega zbo« ra najmučnejši dogodek. Šlo ni tu za kaka načela, ampak za pol ali ves dinar meseč« nega prispevka zboru. To je izzvalo oster razpor, ki je imel dejansko čisto osebno dno. Vsa skupščina se je vršila tako trezno
in razsodno ter brez osebnih strasti, da je toliko bolj kvaril ves potek neutemeljeni spopad radi malenkostnega zneska. Prav bi bilo, da je ostal incident pokopan tam, kjer se je rodil.
A če so celjski delegatje vzlic temu ču« tili potrebo vso zadevo pogreti, ne bi pa smeli pod nikakim pogojem začeti odpora proti sklepom delegacije. Izjavo, ki so jo sprejeli na sivojem zborovanju 8. oktobra, bi mogli smatrati kot prelom s poverjeni« štvom za Slovenijo. Vprašamo: kaj bi sto« rilo celjsko društvo s članom, ki bi izjavil, da se ne bo pokoril društvenim sklepom? Ali je hotelo celjsko društvo izstopiti iz poverjeništva? Če je hotelo to, ne bi bilo treba sličnih resolucij, ampak bi lahko od« krito izjavilo, da noče imeti ničesar več skupaj z našo organizacijo. To bi bilo vse« kakor veliko možate je!
Če pa celjsko društvo takega namena ni imelo, potem bi moralo svojo resolucijo omejiti na protest, zakaj organizacija, k; dela sklepe, da se jim potem upira, ni resna. Kdo bo smatral našo organizacijo za resno, če je ne smatra za tako učiteljstvo samo?
Trditev, da člani pevskega zbora niso vsi člani stanovske organizacije, ne drži. Velika večina je organiziranih, vsi pa so pripadniki našega stanu. Če je bila večina delegacije z a zbor, potem je toliko ne« umestneje zajahati formalistično kljuse. Če imamo med našimi tovariši stanovsko ne« zavednih, jih gotovo ne bomo pridcVbili s tem, da jim očitamo, še predno smo jim kaj dali. Drugo vprašanje pa je, koliko ugodno« sti in dobrot so imeli člani pevskega zbora od organizačnih prispevkov. Resnica je, da so se udeleževali pevskih vaj na svoje stro« žke. Ti stroški so v primeri z »žrtvami« or« ganizacije za zbor tako majhni, da je raz«
umljivo ogorčenje nekaterih pevcev, ki so pri delegaciji v Kranju nastopili za Obstoj zbora brez ozira in z vsem ognjem. Poleg tega pa je res tudi, da je omogočila osta« nek učiteljskega pevskega zbora prostovoljk na podpora onih društev, ki so iz prepriča» nja storila nekaj za našo umetnost. V tem dejanju je posebna lepota, poleg katere se žalostno postavlja vse prerekanje za oni be« raški dinar v Kranju.
Vendar ni v vsem tem jedro vprašanja. Bistvo vse zadeve je drugje. Odločitev celj« skega društva je dejansko izpodbijanje avktoritete sedanjega vodstva poverjeni» štva. Upreti se sklepom delegacije pome» nja, upreti se vodstvu poverjeništva, ki inu» čuvati nad organizačnimi sklepi. Ali je tako postopanje jačenje organizacije v smislu poziva predsednika pri zborovanju celjske» ga društva? Ali ne pomenja to v resnici le rušenje? Prišli smo — žaliibog — do abe» cede v organizaciji! Ni namreč prvič, da smatrajo društva tu ali tam za svojo glavno nalogo, napadati osrednje vodstvo. Osred» nje vodstvo ni nikak »noli me tengere« in tudi nezmotljivo ni. Toda napadi morajo biti trezni, premišljeni, stvarni in uteme» Ijeni. Če niso taki naj se ne začenjajo, kajti kar osrednje vodstvo ukrene, ukrene po temeljitejšem preudarku kot pa so napadal» ci premislili svoje izpade. A predvsem ni poverjeništvo nikdar še nastopalo radi oseb» ne gloriole, ampak vedno radi naše stvari same.
Glavno pa je, da ima poverjeništvo na» logo bdeti nad vsem, kar je volja učitelj» stva, nad vsem onim, kar je učiteljstvo na» šlo kot pravo in stanu in šoli koristno. Iz» raz tega ni Celje in tudi ne katerokoli iz» med tridesetdveh društev učiteljstva v Slo» veniji, izraz te največje volje, tega skup» nega hotenja je samo delegacija. Delegacija je naša najvišja instanca. Ta določa pravec za gotovo dobo in le ta more spet praivee spremeniti. Ali to sprejmemo 'brez pridrž» kov, ali se izločimo iz skupnosti! Kdor de» monstrira proti sklepom delegacije, zadeva neupravičeno poverjeništvo, bije pa pri tem predvsem po skupni organizaciji. Ako de» legacija, njena večina, ni več merodajna za vse naše dejanje in nehanje, kam naj gre» mo po odločitve? Ali k vsakemu društvu posebe? K vsakemu društveniku posebe? In za vsak korak posebe?
Tu začenja absurdum. Osrednje vod» stvo je redno izvoljeno. Vsak svoj korak napravi v interesu stanu in šolstva in pred» vsem strogo v smislu sklepov učiteljske naj» višji reprezentance. Kdor mu more očitati nepravilnosti, naj vrže kamen. Vsak čas je mogoče poverjeništvo strmoglaviti, toda to se more zgoditi le na en način: potom de» legacijske večine. Dokler se to ne zgodi, bo šlo poverjeništvo strogo 'svojo ustavno pot, — če moremo rabiti to besedo. Osrednje vodstvo ima prav tako vezane roke spričo storjenih, veljavnih sklepov delegacije, ka» kor jih imajo poedina društva. Ne le to, osrednje vodstvo ima nalogo da sklepe de» legacije varuje, kakor jih je dolžno izvajati. V ta namen ima samo eno silo in še ta sila je zgolj moralna. Toda prav zato, ker je zgolj moralna, je večja kot vsaka druga. Temelji pa v prosti odločitvi pretežne ve» čine učiteljstva, gotovo ne najnezavednej» šega! Vrzite osrednje vodstvo organizacije, kadar se bo pregrešilo proti volji učitelj» stva, toda ne slabite organizacije s samo» voljo poedincev, ker vodi ta neizogibno v anarhijo!
Poverjeništvo je prevzelo vodstvo or» ganizacije v času, ko je bilo vse na tleh. Pozidalo je razrušeno stavbo in zastavilo širokopotezno delo. Vse to je napravilo pod neprestanimi streli, a se ni umaknilo. Kdor ni imel zle volje, se je mogel prepričati, da se je trdo delo vršilo z nesebičnostjo in z idealizmom, ki ga je vredna dobra stvar, koristi našega zametanega stanu in šolstva.
Zdaj prihaja napad v hrbet. Dobro. Toda vodstvo organizacije drži svoj prapoT nad poedinci, nad osebno voljo, nad oseb» nimi težnjami, vodstvo organizacije dviga prapor skupne volje in ostaja njen glasnik. Samo tej volji priznava upravičenost, da ga vrže, samo tej volji se bo uklonilo! Ta volja je nad vsemi, zakaj organizacija gre vedno preko anarhije poedincev! Druge poti nima!
I. SI.
Opombra uredništva: Že v zadnji šte» vilki smo povdarili, da z zdravo kritiko le krepimo organizacijo, čeprav je malo ostra in trda. Znak pa je, da imamo še zdravega čuta in krepke volje za izboljšanje razmer, kar je vedno le v interesu organizacije.
Vabila
—	UČITELJSKO DRUŠTVO MARL BOR DESNI IN LEVI BREG ima svoj red» ni občni zbor 12. novembra t. 1. ob 10. uri v Narodnem domu v Mariboru. Eno uro pred zborovanjem odborova seja,
= KOZJANSKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO bo zborovalo v soboto, dne 5. no» vembra t. 1. v Kozjem. Začetek ob 10. uri. Reševale se bodo društvene zadeve. Tov. Humar bo predaval o fonomimiki in delov» ni šoli, tov. Hernaus pa o socialnem vpra» šanju. Udeležba obvezna. — Odbor.
—	i PTUJSKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO zboruje dne 12. novembra t. 1. v Mla» diki v Ptuju ob 10. uri po običajnem dnev» nem redu spopolnjenim s predavanjem to» varišice Mervičeve o izobraževalnem tečaju v Ljubljani, II. del. Sestanek je obvezen za vse članstvo; pouk na ta dan ni opravičilo za učiteljstvo včlanjeno v UJU.
= OKRAJNO UČITELJSKO DRU. ŠTVO UJU RADOVLJICA zboruje v so» boto, dne 12. novembra 1927 v osnovni šoli na Jesenicah ob 10. uri — ob 9. uri pred zborovanjem odborova seja. Na dnevnem redu med drugim: Razgovor o delovni šoli.
Poročila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LA. ŠKI OKRAJ je imelo letni občni zbor 8. oktobra 1927 ob 8. uri v šoli na Zidanem mostu.
Situacijsko poročilo: Po predsedniko» vem pozdravu in toplem sprejemu treh no» vih članov je tovariiš^veteran Jurko iBlaž podal zanimivo, v šegavih verzih sestavlje» no poročilo o državni skupščini v Skoplju.
Tov. Pleskovič je podal kratko poročilo o pokrajinski skupščini v Kranju.
O samoizobraževalnem tečaju v Ljub» ljani je poročal tov. Beg.
Poročilo funkcijonarjev: Sledilo je po» ročilo tajnika in blagajnika za pretečeno poslovno leto. (Beg, Pleskovič). Določil se je proračun za poslovno leto 1927./28.
Krožki. Ustanovili smo pedagoške krožke (Trbovlje, Hrastnik, Laško) in izvo» lili glavnim poverjenikom tov. Šuligoja.
Volitve. Odbor se je sestavil na pod» lagi poizkusne volitve: predsednik Robert Plavšak, podpreds. Juro Kislinger, odbor» niki: Lebar, Beg, Hofbauer, Pleskovič, La» pornik, Vidmar, Omerzu in Jurko.
Statistika. Društvo šteje 101 člana.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ME« ŽIŠKO DOLINO je zborovalo dne 8. okto« bra 1927 v Prevaljah.
Situacijsko poročilo. Tov. Doberšek je poročal o pokrajinski skupščini v Kranju. Poročilo se je vzelo na znanje.
Tovariš predsednik referira o naših zborovanjih in stanovski zavednosti ter ob» enem obširno poroča o seji širjega sosveta, ki se je vršila 2. oktobra 1927 v Ljubljani.
K posameznim točkam se je vnela de» bata, v katero so poisegli tovariši Doberšek, Sokol, Gačnik.
Tov. Gačnik je podal zanimivo poro» čilo o izobraževalnem tečaju v Ljubljani, ki se je vršil koncem meseca avgusta.
Sklepi. Sprejet je bil predlog tov. Fei» niga, da se zavrne doipis Kamniškega dru» štva, ker se funkcija tajnika pri krajnem šolskem odboru ne more odkloniti in bi to tudi ne bilo v interesu šole kakor učitelj» stva, poverjeništvo naj poskrbi, da dobe tajniki za njih poslovanje primerno od» škodnino.
Blagajniško poročiloL Tovarišica Ker» tova je podala nato še blagajniško poročilo pri društvu od 30. junija 1926 do 30. junija 1927. Društvo je imelo dohodkov 7639-74 Din, izdatkov 8559'30 Din, primanjkljaj od 919"56 Din se je kril s prebitkom iz 1. 1926., tako da izkazuje blagajna sedaj 454"29 Din.
Krožki. Nato je tov. predsednik ob» širno obravnaval realizacijo sklepov pokra« jinske skupščine.
Ustanovili so se štirje krožki: 1. Dra« vograd: sklicatelj 1. sestanka tov. Kuraš,
2.	Guštanj: sklicatelj 1. sestanka tov. Šimon,
3.	Pre val je: sklicatelj 1. sestanka tov. Ko« priva, 4. Črna«Mežica: sklicatelj 1. sestanka tov. Kogelnik .
Kot društveni referent krožkov je bil izvoljen tov. Gačnik. Kot društveni refe« rent za šolsko reformo je bil izvoljen tov. Doberšek. Kot društvena referentinja za izvenšolsko dello je bila izvoljena tov. Vreč« kova.
Statistika. Zborovanja se je udeležilo 44 članov. Društvo šteje sedaj 54 članov. Včlanjeni so vsi učitelji v srezu.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OKRAJ SLOVENJGRADEC je imelo svoj redni občni zbor v Slovenjgradcu dne 6. oktobra 1927. Navzočih od 41 dlanov 35.
Ker je bil tov. predsednik zadržan, otvo« ri zborovanje njegov namestnik tov. Kopač ter pozdravlja vSe navzoče učiteljstvo prav iskreno. Nato se prečitata zadnja dva zapis» nika od 5. marca in 11. april^ ter se odo« brita.
Sled lo je poročilo tajnika od 13. janu« arja t. 1. dalje. Se izpopolni in odobra.
Blag. poročilo: v pret. posl 1. je bilo do« hodkov 4379-36 Din, izdatkov 3593*26 Din, prebitka 786" 10 Din. Se najde vredu.
Situacijsko poročilo. Tov. Kopač poda poročilo o pokraj nski skupščini v Kranju.
Tov. Križman referira o glavnih mislih in idejah, o katerih se je razpravljalo na prvem tečaju učiteljske samoizobrazbe. Po« da nekaj smernic za izvenšolsko deio in govori o glavnem principu delovne šole.
Poročilo o seji širjega sosveta UJU v Ljubljani se prebere potom tov. tajnika. To« zadevni sklepi:
a)	Učiteljsko društvo za okraj Slovenj« gradeč absolutno protestira proti zvišanju članarine, ki se je določila v Beogradu in sploh ne plačuje prispevka za »Jug. dij. dem«.
b)	Tov. Zehrer vpraša, kakšne korake bo UJU Ljubljana zavzelo za povračilo se« litvenih stroškov biv. red. učit. v ljubljanski jblasti.
Volitve. Soglasno je bil izvoljen lanski odbor: predsednik tov. Josip Purkhart, pred« sednikov nam. tov. Leopold Kopač, tajnik tov. Josip Verčkovnik, blag. Zorka Rozman, odb. tov. Fran Kavčič, Jožef Križman. Pre« gled. rač. tov. Matilda Šmid in Janko Moder.
V	odsek discipl. zadev: tov. Arnuš, Kavčič, Kopač, Zehrer.
V	prosv. kult. odsek: tov. Golobic, Kav« čič Jožef Križman, Šmid, Zehrer.
Krožki: Ustanovitev samoizobr. krož«
kov:
a)	slovenjgraški (Slovenjgrad«c, Pod« gorje, Razbor, Smartin, Šmiklavž.
b)	šentiljski (Št. Florjan v Doliču, Št. TI j pri Turjaku, Št. Jošt na Kozjaku, Št. Vid n. Vald.).
c)	šentjanški (Št. Janž, Pameče, Sele« Vrhe).
Določi se proračun (č an.) za prihodnje poslovno leto; ostane kot letošnje leto. Tov. Zehrer predlaga, da se članarina za sresko društvo zviša za 2 Din, da bode društvo lahko poslalo na vsako skupščino svoje za« stopnike. Se sprejme. Prispevek za »Učit. dom v Mariboru« je prostovoljec. Društvo samo plača letno 100 Din omenjenemu do« mu. — Plačevanje v Moderndorferjev sklad se prekine.
Na prošnjo zborovalcev razjasni sreski šolski nadzornik, tov. Grmovšek, o novih krajnih šolskih odborih oziroma o novem načinu kaznovanja strank, ki ne pošiljajo redno svojih otrok v šolo.
Tov. Vrečko Fran, kot poverjenik agi« tira za »Slov. Šolsko Matico«, nakar se vsi na novo došli tovariši(ice) včlanijo.
Sklene se, da se bodo vršila zborovanja v naprej le ob sredah in sobotah. — Prihod« nje zborovanje bo 3. decembra.
Nove knjige.
—k »Nova zabavna knjižn'ca« za mla« dino. II. zvezek. Cena 7'50 Din. Izdaja Ant. Kosi v Središču ob Dravi. — Obnovljena knjižnica kaže napredek. Izdajatelj si je pri« dobil tudi novih odličnih pisateljev (Me« ško). Priporočljivo za mladino.
—k Kristusove legende. Spisala Selma Lageillof. Prevedla Marija Kmetova. Mo« horjeva knjižnica 17. Knjiga je izšla v za« ložbi Družbe sv. Moharja 1927 in obsega 206 strani. — Cena za člane broš. 21 Din, vezana 28 Din; za nečlane broš. 28 Din in vezana 37'50 Din.
—k Uredba o oslobodjavanju vojnih obaveznika od poziva na vojnu dužnost u miru i ratu. Sestavil lin izdal Branislav J. Šuput, potpukovnik, Zagreb. Meduličeva ulica br. 3/II. Cena knjigi 15'50 Din, po po« vzetju 20'75 Din. Naroča se pri izdajatelju.
—k Ferdo SeidI: Moderna izobrazba.
Slika o potih in ciljih napredka. — Tiskov« na zadruga v Ljubljani 1927. Zbirka Pota in cilji XIX. zv. Str. 80. Broš. 16 Din, mehko vezan 20 Din.
IZJAVA.
Z ozirom na dejstvo, da me proglaša »Edinstvo« za svojega kandidata v disciplin« sko sodišče izjavljam:
Dne 26. oktobra t. 1. me je tov. Plesni« čar vprašal, bi li sprejel kandidaturo v no« vomeški srez. »O seveda«, sem rekel v šali, »le kandidirajte me, saj sem itak tudi na naši listi « No, tov. Plesnčar je vzel stvar za resno »n tako sem prišel na listo Edin« stva«.
Izjavljam pa, slej ko prej, da sem kot organiziran član UJU ¡le kandidat liste naše organizacije in ne one »Edinstva«.
V Ljubljani, dne 27. oktobra 1927.
Marok 1. r.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—.
—v Ako hočeš doseči v petju lepe uspehe,
tedaj si nabavi Pregljeve pesmarice, ki prinašajo krasne in manj znane narodne pesmi.
1.	Nageljčki. Za srednjo stopnjo osnovnih šol. 66 pesmi. Trdo vezano. Cena Din 20.
2.	Nageljčki: Za višjo stopnjo osnovnih šol ter za nižje razrede meščanskih šol. 61 pesmi. Trdo vezano. Cena Din 26.
3.	30 troglasnih mladinskih zborov. I. del. Cena Din 18.
4.	30 troglasnih zborov II. del. Cena Din 22. Obe zadnji zbirki sta namenjeni višji stopnji
osnovnih šol in meščanskim ter srednjim šolam kakor tudi glasbenim zavodom.
Najboljši ocenjevalec teh pesmaric je učiteljstvo samo, ki se enodušno pohvalno izraža o njih.
Poslano.
Podpisani izjavljam, ¡'da nlisem član društva »Edinstvo« in da s kandidaturo v disciplinski svet od te strani nisem v ni« kaki zvezi ali dogovoru.
V Ljubljani, dne 28. oktobra 1927.
Ivan Kocijančič 1. r., učitelj.
Violine od 95'— Din, gramofoni od 345'— Din, harmonike od 85-— Din, citre od 192— Din, mandoline od 136'— Din dalje. Tamburice, gitare, lesena in pločevinasta pihaia, jazz itd. po najnižjih cenah direktno iz tovarniškega skladišča.
8 dni na ogled. =
Vsak instrument nam lahko vrnete, če ne ugaja.
Velika ¡¿bira. Ilu>trovani cenik zastonj.
Zahtevajte ga od skladišča
MEiNEL & HEROLD
tovarna glasbil, gramofonov in harmonik. Imetnik
MARIBOR
štev. 109.
Najlepši dobitek za šolarsko tombolo „Podmladka rdečega križa"
,Zvončka6,
so posamezne številke ^ŠLA w JOL JlSLOL ^ ki jih ima uprava UJU
na razpolago po znatno znižanih cenah. Cena posameznim številkam je
samo 1 Din (brez poštnine).
Tovariši(ce), poslužite se ugodne prilike, dokler je čas! Naj ne bo nobene
tombole na šoli brez ZVONČKA!

Velika zaloga
sukna
pri tvrdki
Ljubljana,
Mestni trg št. 10