Poštnini plač na v gotovini
SVL?ribcr, ponedel ek 1. sunu3r? 1935
Sle,	^,0	,X
1IMHI« i - -L<5iJJBBHSCSSai
ARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo m uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Talafon uredništva 3440, uprava 348: Izhaja razen nedelje in premikov vsak dan ob 16. uri I Velja mesečno prejemati 1 upravi ali po pofitl 10 Din, dostavljen na dom 12 Oln / Oglasi po ceniku t Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani * PoStni čekovni račun St 11.406
•JUTRA
Temelji sporazuma med Francijo in Italijo
in Mussolinijem s® zakifužuielo s sporazumom, Jeprau-■fircinbvn v štirih protokolih — Perfekten a le afriški sporazum, vse drugo so še8@ podlage — Mussolini „na|veci§ državnik na svetu “ - Zadovoljstvo tudi v Parizu
Maribor, dne 7. januarja.
Rimska pogajanja med Pierom Lava-1 0111 Benitom Mussolinijem so postavila znova v ospredje problem enakosti držav v mednarodni politiki, pro-Wem, ki je dvignil največ prahu v času, ko se je osnoval takozvani pakt štirih, ki naj bi povezal Francijo, Italijo, Anglijo in Nemčijo v nekakšen politični direk-torij, ki bi prevzel v svoje roke diktaturo v Evropi, bodisi mimo, bodisi potom Društva narodov. Tendenco izločiti od zelene mize velikih evropskih političnih vprašanj vse srednje in male države, opažamo že vsa povojna leta pri vseh ev-ropskih velesilah, zlasti trdoživo pa pri fašistični Italiji. Glavni odpor proti temu je tvorila doslej le Francija, toda motili bi se, ako bi mislili, da je izviralo to njeno postopanje iz načelnih pomislekov. V načelu bi bila gotovo tudi Franclja za diktaturo velesil, ako se ne bi bala svoje osamljenosti v direktoriju štirih! Od tod je torej izvirala politika Pariza, ki je vse do Lavalovega potovanja v Rim tako energično branil enakopravnost srednjih in malih držav pred nameravanim nasiljem združenih velesil.
Lavaiovo potovanje v Rim pomeni dejansko — četudi se drugače govori — Popustitev v škodo teka načela, ki ga je rodila nova ureditev z ustanovitvijo Dru štva narodov po veliki svetovni vojni, kajti končni cilj •,Italije je tudi pri sporazumevanju s Francijo, pripraviti naposled le teren za uresničenje nadoblasti velesil v evropski mednarodni politiki. V zvezi s tem sporazumevanjem se stalno naglasa ta tendenca in iz ozadja sili neprestano spet — pakt štirih, četudi bi se morda spremenil od prvotnih načrtov y toliko, da bi postal pakt šestih. Prvim *tirim naj bi se namreč pridružili tudi Kusija in Poljska. Toda vprašanje je, če Rim resno misli na pakt šestih? Vse bolj veijetno postaja namreč, da je tenden-
Mala antanta predstavlja politično eno- ’ zelo malo verjetno, da bi se temu paktu to, ki je v vsakem oziru močnejša ko pridružili Nemčija in Madžarska. Četrti Italija, pa tudi močnejša ko Francija brez protokol se nanaša na francosko-italijan-dela prekomorskih posesti. Mala antanta j ski sporazum v kolonialnih vprašanjih, šteje okoli 59 milijonov ljudi! Ker pa je i Zadnji dokument bo objavljen že danes, zvezana tudi z balkansko zvezo, je to drugi pa bodo na objavo še počakali, ker skupina skoraj 70 milijonov duš, torej j stališče obeh vlad glede nekaterih zuna-
le dobrih 10 milijonov manj, kot jih št e- j jeta Italija in Francija skupaj!
Ta kompaktna skupina 70 milijonov liti t di, za katero stopi lahko vsak trenutek še 70 milijonov Nemcev in 32	milijonov j
Poljakov, pač nikoli ne bo	dovolila j
kakšne latinsko-anglosaške h	e g em o - , podonavskih	držav,	katere	namen bo
fvropl: Zel° verjetno	Pa J®- df urediti	vsa	medsebojna	vprašanja v
njepolitiSnlh vprašanj še ni docela razjasnjeno.
RIM, 7. januarja. V tukajšnjih diplomatskih krogih se zatrjuje, da bo v zvezi s francosko-italijanskim sporazumom sklicana v Rimu konferenca
oi se dala v tem primeru pritegniti k afrontu proti zapadu še katera druga država srednje in vzhodne Evrope. Na to bo treba te dni misliti zlasti zunanjim ministrom Jevtiču, BenešuinTi-t u 1 e s c u, ko bo treba zavzeti končno stališče napram rimskim sporazumom med Lavalom in Mussolinijem! Mi nismo sami; ako se je treba upreti zapadu, stoji za nami ves nemški in slovanski svet!
-r.
vprašanja
duhu sprave med Lavalom in Mussolinijem. Konference bi se udeležile Avstrija, Madžarska in države male antante.
in Mussolinijem in slave zadnjega kot največjega državnika na vsem svetu. Obenem pa slave tudi Lavala, ki je imel pogum pozabiti na preteklost in priti v Rim, da odstrani franeosko-ita-lijanske spore. Listi trdijo, da je s tem dobila Evropa novo obličje. Ob tesnejšem sodelovanju velesil bo zlahka mogoče rešiti vsa vprašanja (z diktaturo!), ki ovirajo politično in gospodarsko konsolidacijo Evrope.
PARIZ, 7. januarja. List so z rezultati rimskih pogajanj zelo zadovoljni. Zlasti navdušen je komentar »Petit Parisienna«, ki namigava na intimno sodelovanje velesil. »Excelsior« pa pravi, da sta šla Laval in Mussolini preko egoističnih (?) interesov, da jih
RIM, 7. januarja. Pogajanj« med Mus-solini jem in Lavalom, kakor tudi med francoskimi in italijanskimi eksperti so se nadaljevala včeraj ves dan in danes dopoldne. Vmes so bili razni banket* in sprejemi, na katerih so bile izmenjane tudi zdravice. V Mussolinijevem go$roru na banketu je bilo najbolj opaženo, da ie naglašal, da prijateljstvo med Francijo in Italijo ne onemogoča nadaljevanje prijateljstva s starimi zavezniki v Podonavju, dočim je Laval posebno podčrtal pasus svojega govora, v katerem je dejal, da se stavijo v sporazum med Parizom in Rimom velika upanja, ki ne sme jo biti razočarana. V zvezi s tem, se objavljajo najrazličnejši komentarji o po-tenu dosedanjih pogajanj,
_ iz katerih je
 	    zelo	težko	izluščiti	pozitivno	jedro. Vse-
ca Rima sedaj pakt štirih celo reducira- k^kor se zdi, da ne gre vse tako, kakor ti na pakt treh: Italije, Anglije in Franci- Laval pričakoval, ko se je iz Pariza
je — ob izločitvi Nemčije! To pa bi po menilo že tendenco hegemonije roman-
sko-auglosaškega zap-ada nad siovansko-neinskim središčem in vzhodom Evrope.
To, kar se razpravlja sedaj v Rimu, nas opravičuje do takega mnenja v več ko Polni meri.
Problem Avstrije in celokupnega Podo Navja je le v najmanjši meri zadeva Fran cUe in Italije, ki prav za prav nimata v tem delu Evrope ničesar iskati. Problem Avstrije je najprej problem nemštva, nato Podonavja in nič več! Problem Podonavja je pa problem vseh narodov, v njem žive, odnosno držav, ki jih re-Wezentirajo. Dasi pa le to tako jasno in nedvoumno, razpravljajo sedaj v Rimu 0 '»rešitvi avstrijskega in podonavskega 0loblema« prav tisti, ki jih Avstrija in Podonavje direktno nič ne tičeta, in da bo absurd še večji — razpravljajo brez Podonavskih narodov in v veliki sieri celo proti njihovi volji! Da iz eventuel-n<h sklepov rimskih pogajanj najbrže ne ®o nikoli moke, dokazujejo že sedaj razni znaki. Pred vsem je izven vsakega dvoma, da rimskih »sporazumov« nikoli ne bo odobrila Nemčija, brez nje pa ni ne samostojnosti Avstrije ne rešitve ostalih prob!emov Podonavja. Veliko pa je tudi vprašanje, ali bo te »sporazume« akceptirala mala antanta? Kdo jo more
RIM, 7. januarja. Današnji listi glo-.podredita splošnim interesom Evrope, rilicirajo uspeh pogajanj med Lavalom I
PrafePem!	oolltn*«
VELIK MACDONALDOV GOVOR V RADIU. — UPANJE NA SPORAZUM V RIMU.
japonska odpoved washingtonskega pomorskega pakta. Ta odpoved pomeni udarec za mirovna prizadevanja. Vendar upa, da se bo v teku dveh let, ko velja še stari dogovor, našel sporazum za novo sporazumno ureditev pomorskega oboroževanja. Ob koncu je dejal, da se bodo letos ob priliki proslave 251etnice vladanja kralja Jurija zbrali v Londonu ministrski predsedniki vseh velikobritanskih do-minionov in bodo na tem sestanku napravili izredno važne sklepe za ves velikobritanski imperij. Težkoče in nesporazume, ki motijo sedaj .normalni razvoj, je treba odstraniti, pa bo velikobritanski imperij zopet lahko ne moteno nadaljeval svoje veliko del'1 v svetu.
odpravljal v Rim.
PARIZ, 7. januarja. Po tik po polnoči izdanem komunikeju je bil tekom včerajš njih pogajanj med Lavalom in Mussolinijem ter francoskimi in italijanskimi eksperti na francoskem poslaništvo dosežen Popoln(?) sporazum v vseh srednjeevrop sklh in afriških vprašanjih. Sporazum bo oaje ze danes popoldne perfekturiran,
sporočilo v dveh, istočasno izdanih komunikejih.
Mussolini In Laval sta se danes ob 10.
LONDON, 7. decembra. V soboto je ministrski predsednik Macdonald otvoril novo politično sezono z velikim govorom v radiu. Macdonald je navedel naloge, ki čakajo v prihodnjih dneh angleški parlament. Mimo tega pa je govoril tudi o zunanjepolitičnih vprašanjih, zlasti pa o rimskem sestanku med Lavalom in Mussolinijem. Macdonald je deial, da je najvažnejši problem Velike Britanije brezposelnost. Da se cdpravi pomanjkanje dela, bo vlada pripravila velika javna dela. O sestanku v Rimu je dejal, da bodo pozitivni rezultati pogajanj med Francijo in Italijo največjega pomena za mir v Evropi. Ako se rimski sestanek zaključi s pozitivnimi rezultati, kakor upa, bo mir zagotovljen za dalj šo vrsto let. To zadovoljstvo pa moti
Moskovska diplomatska afera
MOSKVA, 7. decembra. Izvedelo se je, da je bil osumljen zvez z morilcem Kirova, Nikolajevim, lotiški konzul Georg Bissenieks. Ta vest je vzbu dila veliko senzacijo, zdi pa se, da nima nobene podlage. Obtoženi konzul se mudi že delj časa na dopustu na
k temu prisiliti? Italija? Francija? Nihče! interesov avstrijske »neodvisnosti« pa je
uri skupaj z eksperti zopet sešla, da na- j Finskem in bo sedaj gotovo uvedena 7fdnie korektsire v štirih pro j preiskava lotiške vlade, kt naj dokaže tokohh, ki naj slede iz sporazuma. Prvi j njegovo nedolžnost. V zvezi s tem so protokol ugotavlja^ soglasje francoskih in : vsi diplomatski zastopniki v Moskvi italijanskih gledišč v vseh vprašanjih j protestirali pri sovjetski vladi proti mednerodne polit ke. Drugi protokol vse-'takemu obdolževanju. Posledica je buje priporočilo Francije in Italije vsem j bila. da je moskovska vlada suspen-državam naslednicam bivše Avstro-Ogr-!dira!a komisaria za zunanje zadeve v ske in Nemčiji, naj sklenejo posebno kon : Leningradu Weinsteina. vencijo, v kateri si zagotove medsebojno i spoštovanje teritorialnega stanja in ne- I vmešavanje v notranje zadeve podnfenic.
TreHi dokument ic franoosko-ltalllanskl konzultn.tivnl pakt slede /Vvstriie. Francija in Italija se v tenu paktu obveznieta stopiti v st;k takoi. či"ii bi b’la neodvisnost Avstriia ogrožena od znotraj aH od ztmai. Ostale zainteresirane države bodo pa še povabljene, nal se tudi pridružijo lenui paktu. 7 ozirom na sihio različnost
UKAZ O AMNESTIJI.
BEOGRAD 7. januarja. Kraljevo namestništvo je izdalo amnestijski ukaz, s katerim pomiloščuje obsojence na podlagi tiskovnih prestopkov, gozd nega zakona, civilnega in vojaškega zakona na zaporno kazen do 3 mesecev in denarno globo 2000 Din, ostanek kazni obsojenih na 3 do 6 mesecev itd. Podrobnosti o amnestiji so objavile včerajšnje »Službene Novine«.
IZROČITEV ARTUKOVIČA.
PARIZ, 7. decembra. Postopanje za izročitev voditelja teroristov dr. Ar-tukoviča Jugoslaviji, je dovršeno in bo dr. Artukovič te dni že izročen. Iz Francije ga bo v Jugoslavijo prepeljal minonosec »Stavilac«, ki je že prispel v marseillesko luko.
PROMETNI MINISTER INSPIC1RA.
ZAGREB, 7. januarja. Včeraj je prispel semkaj prometni minister g. Mi-lorad Vujič. Na kolodvoru so ga sprejeli vsi višji uradniki zagrebških železniških ustanov. Zvečer je gospod minister odpotoval v Split, kjer bo vršil nadaljnjo inšpekcijo.
VELIKA RUDNIŠKA NESREČA.
BEOGRAD, 7. januarja. V rudniku za cink in svinec v Trebči se je dogodila v soboto velika nesreča. Pri razstreljevanju se je večja količina rude vsula na skupino delavcev in jih pokopala pod seboj. Pri odkopavanju so dvignili pet rudarjev že mrtvih, eden pa je bil še živ, a je težko ranjen. Bojc se, da so pod ruševinami še drugi rudarji. ___________
„Čuvajte Jusoslavuoi"
Stran 2.
Mariborski. »Veg e rol S« Jutra.
V Mariboru, dne 7. I. 193t
Dnevne vesti
Grenko plačana vera
SMOLA MLADE MLEKARICE.
Že delj časa je redno vsak dan prinašala v mesto mleko še precej mlada Marija V. iz neke podeželske vasi. Pred božičem se je seznanila z nekim mlajšim moškim, ki je bil z njo zelo ljubezniv in ji je že ko sta se tretjič videla, obljubil zakon. Lahkomiselna mlekarica je lahkoživemu fantu gladko vse verjela. Včeraj popoldne sta se zopet sestala. Marica je imela s seboj precej cvenka, ki sta ga v družbi še z nekim drugim tovarišem vse-
Ziraski raj na pohorskih vrhovih
Vrhove našega Pohorja v višini 1200 m pokriva precej debela snežna odeja. Zadnje dni je padlo precej novega sne-ga-pršiča na zamrznjeno podlago, kar nu di našim smučarjem najidealnejšo smu
ga zapravila. Končno sta najela z Marico prenočišče v neki gostilni, kjer sta se izdala kot zakonca. Policijska kontrola pa je davi ugotovila, da je Maričin zakonski mož nevaren goljuf, ki ima na vesti še razne druge grehe. Namišljen zakonski parček se je zagovarjal danes dopoldne pred strogim policijskim višjim nadzornikom, ki je lahkomiselno Marico hudo posvari! in izpustil, njenega »moža« pa bo izroči! v zapore sodišča.
Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izredno dobrodelno na obolele organe.
»Službeni list dravske banovine« objavlja v letošnji 2. številki: Odločbo o
•„ i	i , ’ I potnih stroških članov upravnega od-
ko. Pr, Seniorjevem domu se ,e ebr.no > državoe	lolerije, od,o£bo
včeraj nad 200 smučarjev mladih in starih. prišli so iz Osijeka, s Sušaka in Zagreba; bilo je celo tudi nekaj Beograjčanov. Večino pa so tvorili seveda mariborski smučarji obojega spola in vseh starosti. Bi! je krasen zimski dan; zjutraj je kazal toplomer 9 stopinj pod ničlo, v dopoldanskih urah pa se je megla razvlekla in prikazalo se je krasno zimsko solnce, tako, da je kazal toplomer 24 sto pinj nad ničlo. Obiskovalcem Seniorjevega doma se je nudil prelesten razgled in njih užitek se je zlil v idealni smuki od Seniorjevega doma do Klopnega vrha. Polni navdušenja so se vračali zvečer naši smučarji domov in so prav zavidali vse tiste, ki so še ostali in ki uživajo ta zimski raj.
o strokovnem izpitu za pripravnike duhovnih zvanj, program za opravljanje strokovnega izpita uslužbencev osrednjih duhovnih oblastev v zakonu o uradnikih, razpored zvanj v prosv, min., odločbe o prepovedi ovoza vsehv rst rastlin in delov živih rastlin, razne ratifik. konv., pravilnik o priznavanju posevkov v .dravski banovini, seznam članov osrednje komisije za semenogojstvo, objave banske uprave o pobiranju trošarin za lansko in letošnje leto ter razne objave iz »Službenih novin«.
Pravoslavni ba^n ak
Pocenitev sladkorja. Ker je bil pred kratkim likvidiran eden najmočnejših sladkornih kartelov v naši državi, so znatno padle cene na sladkornem trgu. V Vojvodini je tovarniška cena sladkorja padla od 4 na 2.50 Din, v trgovini na ,.	„	• drobno pa na 12 Din za kilogram. Posle-
^am i globoke žalosti	naše narodne	.	rjjCa teg-a bo, da	se bo	sladkor pocenil
vojske za blagopokojmm	viteškim kra-;	fH<jj pr{ nas
Ijern mučenikom je bil letošnji pravoslav- j
ni badnjak skromen in tih. Na badnji dan ! »Marija v predmestju.« To E. W. Peuck dopoldne so se podali vojaki v gozd in	ertovo socialno	legendo	je uprizoril v
nasekali več badnjakov,	ki so jih pri	j	nedeljo zvečer v	dvorani	na Aleksandro-
Treh ribnikih naložili na voz in okrasih. Tam se je zbral zbor častnikov pravoslavne vere, zbor podčastnikov, močna
vi 6 oder mariborske zveze mladih intelektualcev. Legenda, ki se odigrava v številnih bežnih slikah, je močno pre-
žeta vojakov topniškega polka, jezdni i Pletena s socialnimi momenti, in sega v odsek sokolske župe in številni verniki! življenje ponižanih in razžaljenih. Reži-
pravoslavne cerkve. Badnjake je blagoslovi! prota g. Trbojevie. Po blagoslovitvi je krenil lep sprevod po Tomšičevem drevoredu in Aleksandrovi cesti v Meljsko vojašnico, kjer je komandant bad-njaka čestital mestnemu poveljniku bri-
ja je bila dobra, prav tako tudi seenični pripomočki, kolikor jih more nuditi oder, namenjen nastopu za odrsko igranje vne tih amaterjev in diletantov. Uprizarjanje takšnih del zahteva močnih igralcev, ki dosegajo poki. stopnjo. Zato se je uči-
gadnemu generalu g. Hadžiču božič in ! nek marsikje kjer bi moral iti v višek,
mu obenem izročil badnjakf Z okrašenimi badnjaki je krenil nato sprevod po mestnih ulicah v vojašnico kralja Petra, kjer so- izročili badnjak poveljniku vojašnice.
Senator dr. Ploj odsoten. Senator g. dr. Miroslav Ploj je službeno odpotoval v Pariz in bo ostal tam 10 dni. Prijatelji! in znanci naj se v tem času ne obračajo nanj s prošnjami in informacijami.
Odvetniška vest. Odvetnik v Mariboru Aleksander Ravnikar se je z novim letom odpovedal advokaturi in bil na lastno prošnjo izbrisan iz imenika odvetnikov. Njegovo pisarno je prevzel odvetnik dr. Edvard Bučar v Mariboru.
Sodni tolmač ruskega jezika. Apelacij-sko god išče v Ljubljeni je imenovalo gim nazijskega profesorja Borisa Sokolova za zapriseženega tolmača ruskega jezika pri 'okrožnem sodišču v Mariboru.
Iz zdravniške službe. V imenik zdrav niške zbornice za dravsko banovino je bila vpisana zdravnica specialistinja za j je^
sprevrgel v nekaj, kar je potem povzročalo pri občinstvu mestoma obraten uspeh (smeh, kjer bi smeha ne smelo biti). Posamezni igralci so se v čim boljšem podajanju prizadevno potrudili in so želi lep uspeh.
Znanilke hude zime. Na to notico v »Večerniku« od 4. t. m. nam piše znan* naš lovec sledeče: Beli fazan, bela veverica in beli poljski zajec niso nikakšne polarne živali, ampak čisto navadni eksemplarji pri nas živeče divjačine, pri kateri se je pojavil delni ali pa popolni albinizem. Ta pojav se pojavlja dovolj jmgosto pri fazanih, pri ostali divjačini pa redkeje in se misli, da nastaja zaradi degeneracije, ker se divjačina med seboj pari v zelo ozkem sorodstvenem krogu. Bilo bj zanimivo vedeti, kako si pisec gornje notice predstavlja potovanje belega zajca in veverice iz polarnih krajev? Polami potapljač, velika bobnarica in uralska sova so mogoče res prispele s severa, vendar pa so uralsko sovo pri nas ustrelili večkrat tudi po-
bolezni ust in zob v Mariboru, dr. Sera-fina Andersinova.
Občinski odbor Rdečega križa v Radvanju je priredil 16. decembra 1934 prav
Smrt časnikarja. V beograjski bolniš- lepo uspelo božičnico za najrevnejše otro nici je včeraj nenadoma umrl bivši ured- ‘ ke šole Radvanje. Obdarjenih je bilo 110 nik »Mariborer Zeitung« in dopisnik raz- ; otrok z najpotrebnejšim za zimo. Božičnih tujih listov g. Deziderij Fried. Pred nica je stala 5.5G0 Din, ki so jih marljivi dnevi se je močno prehladil in pobrala odborniki nabrali v denarju in blagu med ga je zavratna pljučnica. Bodi blagemu dobrimi domačini. Naklonjeni pa so bili stanovskemu tovarišu ohranjen lep spo- našemu Rdečemu križu tudi mnogi mest-rnin!	j	ni trgovci in odborniki, ki imajo svoje sr-
Člani Vodnikove družbe in zamudniki,' ce odprto tudi za mariborsko okolico, ki svojih knjig še niso dvignili, naj jih Vsem tem se celotni odbor Rdečega kri-bbgovolijo v knjigarni Tiskovne zadruge ; ža v Radvanju v imenu obdarjencev naj na Aleksandrovi cesti 13 dvigniti. lepše zahvaljuje.
Še so na svetu pošteni ljudje. V mesecu decembru so bili pri mestni policiji prijavljeni in oddani naslednji najdeni predmeti: par čevljev, srebrna zapestna ura, par usnjenih rjavih rokavic, zlata zapestna verižica, denarnica s 16 Din, zneska po 10 in 200 Din, ženski klobuk, ženski dežnik, mali štirikolesni voziček, moški ovratni šal, aktovka, rjav krznen ovratnik, lovski pes, manjši pes rjave barve in petelin.
Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadu kapi zasigura »Franz Joseiova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Posnemajte! Za planinsko zavetišče, ki ga bo zgradilo še to leto Sokolsko dru štvo Maribor Matica, je daroval mariborski notar g. Ašič 1000 Din, Združenje gostilniških podjetij za okolico pa 100 Din. Vsi, ki morete, pomagajte zgraditi Sokolu Matici prepotrebno zavetišče na Pohorju, kjer bodo našli v počitnicah oddih siromašni otroci. Darujte vsak po svojih močeh, zlasti pa pripadniki sokolske organizacije.
Velezanimivo planinsko predavanje! — Po sijajno uspelem predavanju g. Bučarja je pripravil zimsko-sportni odsek SPD v Mariboru vsem ljubiteljem planin novo presenečenje. V sredo 9. t. m. zvečer bo namreč v dvorani Ljudske univerze predava! naš znani alpinist dr. A. Brileji o turah po grških gorah. Predavanje ima naslov »Tesalski Olimp« in bo z njim predavatelj popeljal poslušalce preko Gjevgjelije in Soluna na najvišje vrhove Oiimpskega pogorja, in sicer na Mitiko (2918 m), Zevsov tron (2910m), Hagios lljas (2787 m) in Skolion (2902m). Potovanje se konča v Atenah, ob ogledu Akro pole in drugih antičnih spomenikov grške metropole. — Lepo predavanje bo izpopolnjeno z mnogimi skioptičniuii slikami.
Aeroklub »Naša krila« prosi vse svoje članstvo, da pripravi svoje članske legitimacije, ker se bo zglasil pri vseh članih klubov inkasant, ki mora plačano članarino zabeležiti v legitimacije.
V Sodni ulici 11 ni krize! Jetnišmica je tam, vulgo »hotel Hohnjec«. 2547 »gostov« je prišlo v letu 1934. tjakaj, tako, da .ie znašalo skupno število teh »gostov« v preteklem letu 2835. Oskrbovalnih dni je bilo vsega skupaj 81.366, za 4000 več kakor v letu 1933. Krize ni... V preiskovalnem zaporu jih je bilo 1067, ostali so bili vsi obsojenci; dva sta umrla. Zdravstveno stanje je v smislu poročila zelo dobro.
Radvanjska vedeževalka obsojena. Da
nes dopoldne se je nadaljevala in končala kazenska razprava proti »radvanjski vedeževalki Mariji V., ki je bila obtožena, da je na premeten način pod pretvezo »skrivnostne moči« mašniškega brevirja izvabljala denar od ljudi. Potek razprave je bil zelo zabaven in so številni poslušalci prišli na svoj račun. Okrož ni sodnik g. dr. Tombah je spoznal vede-ževalko Marijo V., za krivo in jo obsodi! na 2 meseca strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let, pogojno na dve leti. Obtožena Marija V. je kazen sprejela in se ne bo pritožila.
Za detektiva se je izda!. Sinoči okrog 9. ure je pribežal v eni sapi na stražnico v Frankopanovi ulici neki delavec in izpovedal, da se je v Vollgruberjevi kavarni pojavi! mlajši detektiv, ki je napovedo’ aretacijo predici Mariji Kranjčevi in jo pričel klofutati. Na njegovo izjavo se je takoj podal v kavarno stražnik, ki je našel tam 20-letnega hlapca Franca Lopiča in »aretirano« predico. Takoj je vzel s seboj Lopiča in ga hudo prijel na stražnici. Lopič se je vdal in končno priznal, da je aretiral Kranjčevo pod pretvezo, da bi jo odgnal s seboj. Ker pa se mu je odločno uprla, ji je prisolil več zaušnic. Kranjčeva bo Lopiča tožila.
Radio Ljubljana: Spored za torek S. t. m. Ob 12.15: zbor donskih kozakov na ploščah; 12.50: poročila; 13: čas, harmonika in citre na ploščah; 18.40: radio-orkester; 19.30: nacionalna ura; 20: čas, jedilni list, program za sredo; 21.10: Iradio-orkester; 22.30: angleške plošče.
Narodno g^ec&asis&e
REPERTOAR.
Ponedeljek, 7. januarja: Zaprto.
Torek, 8. januarja ob 20. uri: »Carjevič.« Red A. Znižane cene.
Sreda, 9. januarja: Zaprto.
Abonentje reda A dobe v torek 8. t. m. Leharjevo opereto »Carjevič. Muzikalno je to opereta ena najlepših Leharjevih ter se je tudi občinstvu takoj prikupila. Režija je Košičeva. Veljajo znižane cene.
Parmova proslava. V soboto 12. t. m. obhaja mariborsko gledališče desetletnico Parmove smrti. V spomin tega zaslužnega skladatelja, ki je svoje poslednje delovanje posvetil prav Mariboru in njegovemu gledališču, ponove njegovo opero »Urh, grof Celjski«, ki je pred me sečem v Skrbinškovi odlični režiji dosegla popoln uspeh. Pred spominsko pred stavo bo nagovor.
Krstna predstava Golouhove basni za odrasle »Od zore do mraka« bo v kratkem. Golouh je že svoje dni z »Grotesko sedanjosti« dokazal, da je inteligenten in svojevrsten opazovalec sodobnosti in nje nih pojavov. Prav tako bo tudi krstna predstava njegovega najnovejšega dela izredno zanimiv dogodek v mariborskem kulturnem življenju. Režirag lavni režiser J. Kovič, njegova je tudi inscenacija.
Grenka pot štirih nočnih ptičk. Pod tem
naslovom smo v lanski 293. številki objavili vest o aretaciji štirih izgubljenih deklet, med katerimi je bila tudi neka Zofka. Zglasila pa se je danes dopoldne v našem uredništvu gospodična Zofka Dobajeva, o kateri širijo hudobneži vest, 'da je identična z našo aretirano Zofko. Izjavljamo, da je gospodična Zofka po na šem opisu res podobna aretirani Zofki, vendar je vseskozi poštena in korektna dekle, ki še nikdar ni imela opravka s policijo.
Nezgoda. Včeraj je v Zgornjem Radvanju stanujoča 58-letna kmečka delavka Jožefa Koronilova padla tako hudo, da si je poškodovala levo roko. Prepeljali so jo v bolnišnico.
Nezgodi starih ljudi. 88-letni zasebnik Franc Strnad je padel v svojem stanovanju v Tomanovi ulici 7 na tla in si j zlomil desno roko. V Židovski ulici 12 pa je padla zasebnica Ivana Tremeljeva in si zlomila desno nogo pod kolenom. Oba se zdravita v splošni bolnišnici.
Strupena pijača. 21-letna posestnikova hči Milka K. iz Sv. Jurija v Slov. goricah je segla po njej v samomorilnem namenu in se onesvestila. Prepeljali so jo nemudoma v mariborsko splošno bolnišnico.
Mariborski reševalci so včeraj dopoldne pribrzeli na državni most, kjer je ležal na tleh konj z zlomljeno zadnjo nogo. Konja so dvignili na vozilo, ki so ga z avtom odpeljali v mestno klavnico.
Vlomilci ne mirujejo. V noči na nedeljo so zopet udrli v klet v Kopališki ulici 4 ter odnesli več raznega blaga, čevljev, marmelado in drugo, v vrednosti 460 dinarjev.
Drobna policijska kronika. Precej pestra je policijska kronika pretekle nedelje, ko so Trije kralji obhajali svoj god, zlasti pa pretekle noči. Policija je priredila racijo po nočnih lokalih in polovila v svoje mreže pet lahkoživk, ki jih je danes vse izgnala iz mesta, kamor so se bile pred dnevi priklatile iz okolice. Aretiran je bil nadalje neki Fran Š., ki je hotel biti gospod, pa je naročil fijakerja, se peljal v Radvanje, fijakerju pa ni plačal. Zaradi splošnega suma je bila aretirana trojica: Tomo B., Vaso A. in Jernej K. Pridržali jih bodo nekaj časa v zaporih, dokler jim natančno ne izprašajo vesti. V Ključavničarski ulici je prenočil tudi neki. France L, ki se ga je hudo natreskal in pijan rogovilil. Hujša kazen pa bo zadela Toneta T. in Štefana S., ki sta se v neki gostilni tako daleč spozabila in pričela hujskati proti državi. Prijavljenih je bilo nadalje več razgrajačev in pa neka hišna posestnica Ivanka K., ker ni posipala poledenelega hodnika.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal tcplomer 2.6 stopinj C pod ničlo; minimalna temperatura je znašala 3 siopi-je C pod ničlo; barometer je kazal pri
14 stopinjah 741.7, reduciran na ničlo pa 746; relativna vlaga 87; vreme je tiho in oblačno; vremenska napoved napoveduje sneg.
7 Mariboru, cfns 7. I. 1935.
MarRiorsIfl »VeSerntEs Infra.
rrsnsaa* ■MBroriJt iMKijanagag
Stran 3,
Novo postajališče Tezno izročeno svojemu namenu
SLOVESNA OTVORITEV IN BLAGOSLOVITEV. — BLAGOSLOVILNE OBREDE JE OPRAVIL SAM LAVANTIN SKI VLADIKA. — POSTANEK PRVEGA
POTNIŠKEGA VLAKA.
Včerajšnji dati bo ostal trajno zapisan v zgodovini tezenskega prebivalstva. Uresničena je bila goreča želja, ki se je uresnič!la že pred dvajsetimi leti. Otvor-jeno je bilo železniško postajališče, usta-se je ustavi 1 potniški vlak in prebivalstvu z desnega brega mestne okolice je omogočen korak z lastne postaje v širši svet. Pomembnosti tega zgodovinskega dogodka so se zavedali Tezen-čani, ki so okrasili svoje hiše z državnimi trobojnicami, okrasili so lepo tudi novo in lično postajališče, na državni cesti pa so postavili slavolok ter na ta način dali viden izraz svojemu veselju.
Velika množica domačinov, okoličanov in meščanov je bila zbrana na postajališču, ko se je pripeljal s svojim spremstvom lavantinski škof g. dr. Tomažič, ki je blagoslovil novo zgradbo. Ob prihodu ga je v imenu prebivalstva toplo Pozdravil član odbora za gradnjo postajališča g. Tomažič. Iz daljave je bilo slišati pisk lokomotive potniškega vlaka, ki je točno ob določenem času privozil na postajališče. Pripeljalo se je prvič že več potnikov, iz prvega razreda pa so stopili zastopniki ljubljanske železniške ■direkcije, in sicer načelnik gradbenega odelenja g. inž. Vladimir Žakič, g. inž. Drago Leskovšek in g. dr. Dekleva. Ob izstopu jih je sprejel šef mariborske progovne sekcije g. inž. Hinterlechner in jim predstavil zbrane zastopnike oblastev in korporacij. Nato je nagovoril vse navzoče predsednik odbora za gradnjo postajališča in župan pobrežke občine g. Matija Volk:
»Končno smo po mnogih ovirah in tež-kočah včakali dan otvoritve novega postajališča na Teznem in doživeli prijeten trenutek, ko se je ustavil prvi vlak na našem postajališču. Dolgoletna želja prebivalstva pobrežke in tezenske občine, kakor tudi meščanov z desnega brega Drave je uresničena. Prepričan sem, da bo nova zgradba, ki jo danes otvarja-mo, obilo poplačala ves trud, ki smo ga imeli ob njeni gradbi s tem, da bo služila interesom občanov, ki se bodo s pridom posluževali nove pridobitve.« Nato je v izbranih besedah pozdravil navzoče zastopnike državnih in samoupravnih oblastev in korporacij, med njimi zastopnika banske uprave, okrajnega glavarja g. Milana Makarja, mariborskega župana g. dr. Llpolda, zastopnika mestnega poveljstva poročnika g. Vukomana Pušelo, narodna poslanca gg. dr. Pivka in Anto-
na Krejčija, upravnika Mestnih podjetij g. Franja Perica, zastopnika predstojni-štva mestne policije, policijskega komisarja g. Stanka Kosa, ravnatelja »Putni-ka« g. Loosa, šefa prometne službe g. Kovačiča, šefa postaje Maribor gl. kol. g. Pernata in mnoge druge. Vsem ostalim pa, ki so s svojo prisotnostjo dvignili pomen dneva, se je predsednik najprisrč r.ejše zahvalil. Nato je zaprosil prevzvi-šenega gospoda škofa, naj bi blagoslovil novo postajališče, ki naj bi z božjim blagoslovom prineslo čim več koristi.
Sledil je blagoslovitveni obred. V popolnem ornatu in ob številni asistenci je knezoškof g. dr. Tomažič blagoslovil najprej kraj, nato novo postajališče in končno opravil blagoslovdtvene molitve za srečo potnikov in prometa. Po blagoslovitvi je v daljših in izredno živahnih izvajanjih omenil splošen pomen nove pridobitve, čestital odboru za grad-jo postajališča k uspehu in pohvali! vse,
ki so pomagali, da je bil načrt uresničen.
Za ljubeznivost se je škofu g. dr. Tomažiču zahvalil predsednik g. Volk in nadaljeval: »Smatram, da je s tem končana naloga odbora za postavitev postajališča, ki je s svojimi skromnimi močmi ustvaril to, sicer malo, toda lično in kar je glavno, prepotrebno postajališče«. Nadalje je zaprosil zastopnika ljubljanske železniške direkcije, naj prevzame postajališče v uporabo in naj ga izroči prometu. Želel je tudi, naj bi postajališče prineslo koristi državnim železnicam in se končno ponovno zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali odboru in pripomogli do zgraditve postajališča.
S kratkim, toda zelo pomembnim nagovorom je zastopnik železniške uprave, načelnik gradbenega odelenja ljubljanske direkcije g. inž. Žakič sprejel novo postajališče in ga brez posebnih ceremonij izročil javnemu prometu.
Množica ljudstva se je morala umakniti s proge iz Maribora prihajajočemu potniškemu vlaku, ki je postal in se je z njim pripeljalo več radovednežev iz Maribora. Novootvorjeno tezensko postajališče bo nedvomno našemu gospodarstvu v korist. Tezenčanom in vsem, ki so ga pomagali graditi pa v trajen ponos.
Privatni nameščene5 zahtevajo pofasnila!
IZJAVA DRUŠTVA ZASEBNIH IN AVTONOMNIH NAMEŠČENCEV V MARIBORU.
Pod gornjim naslovom smo vprašali Medstrokovni odbor, da nam da na nekatera vprašanja odgovor. Ker tega odgovora nismo dobili, moramo zadevno pripomniti še sledeče:
Medstrokovni odbor v Mariboru, ki je v »Večerniku« 24. novembra t. 1. izdal javni poziv in svoj program, si je nadel nalogo, da vodi akcije za obrambo pridobljenih pravic privatnega nameščen-stva na gospodarskem in socijalnein področju, za njih izboljšanje in pridobitev novih. Iz tega nujno izhaja, da mora njegovo delo sloneti na temelju doseženega enotnega in sporazumnega gledanja na vprašanja, glede katerih naj se vodijo akcije. Med najvažnejša in najbolj aktualna vprašanja njegove akcije spada nedvomno starostno zavarovanje za vše nameščence v državi. Predsednik tega Medstrokovnega odbora, s. Josip Pete-jan, se je na zborovanju 29. novembra 1934 izjavil glede tega vprašanja, da naj bo to nameščensko pokojninsko zavarovanje razširjeno na vso državo enotno s sedežem v Ljubljani, organizirano na najširši upravni in samoupravni podlagi centrale in ekspozitur. Iz te izjave g. Pe-
tejana predvsem zaključujemo, da zagovarja Medstrokovni odbor centralizacijo
organizacije vsedržavnega nameščen-skega pokojninskega zavarovanja. Medstrokovni odbor torej zahteva, da naj vodi en Pokojninski zavod celo zavarovanje za vso državo, da zbira prispevke in kapitalije iz vse države in da upravlja to premoženje.
Ogromna večina privatnega r.ameščen-stva odklanja centralizem v socialnem zavarovanju. Vsem je znana borba na-meščenskih organizacij, zlasti Zveze društev privatnih nameščencev proti centralistični organizaciji bolniškega in nezgodnega zavarovanja, ki ga sedaj izvaja Suzor v Zagrebu. Iz te borbe je znana zahteva, da naj se dk okrožnim uradom in privatnonameščenskim bolniškim blagajnam (Trgovsko bolniško podporno društvo v Ljubljani) popolna avtonomija. Danes morajo te bolniške blagajne svoje suficite odvajati Središr.lemu uradu, namesto da bi jih vporabile za zboljšanje dajatev iz bolniškega zavarovanja. Zato vse nameščenstvo zagovarja to borbo proti centralizaciji bolniškega zavarovanja s Središnjim uradom in za-
hteva decentralisticno Ureditev te zavarovalne stroke na osnovi popolne samostojnosti bolniških blagajn in odprave Središnjega urada. Poglejmo škodljivost centralizacije v nezgodnem zavarovanju. Devet desetin vplačanih prispevkov od strani privatnih nameščencev iz dravske banovine je naloženih pri Središnjem uradu brez vsakega haska za narodno gospodarstvo naše banovine, dočim je vrnil Središnji urad nazaj v obliki rent le eno desetino. Zakaj ne bi bolniška blagajna TBPD upravljala to premoženje, koristno za privatne nameščence, zidajoč jim razne zdravstvene naprave. Le v de-ccntralistični organizaciji bo lahko blagajna upravljala sama premoženje, ki ga bo zbrala iz prispevkov svojega članstva.
Še bolj pa je upravičena naša zahteva po decentralizaciji zavarovanja v pokojninski zavarovalni stroki. To zavarovanje sloni na temelju sistema kapitalnega kritja, ki že od početka zbira kapitalije, ki bodo enkrat služile za izplačevanje rent. Ti prispevki dosežejo kmalu ogromne vsote, katere je treba plodonosr.o in varno nalagati v nepremičninah, posojilih in državnih vrednostnih papirjih. Samo ljubljanski Pokojninski zavod je v pet najstih letih zbral premoženje, ki znaša okrog 300 milijonov Din. Lahko si mislimo, kakšne kapitalije bo zbralo to zavarovanje v ostalih krajih naše države izven Slovenije in Dalmacije, kjer je število nameščencev najmanj štirikrat večje od števila članov sedanjega ljubljanskega Pokojninskega zavoda. Ena centrala vsega tega pokojninskega zavarovanja ne bo sposobna za pravično upravo in na laganje tega bodečega premoženja. Taka centrala ne bo imela smisla in pravega čuta za nalaganje imovine v krajih, od koder bo pobirala prispevke.
Razširjeno pokojninsko zavarovanje zahteva, da se njegova organizacija razdeli na več teritorialnih delov. Vsak tak del naj ima svoj zavod, ki za svoje področje in za svoje člane zbira samostojno in neodvisno premije in upravlja premoženje. Tak zavod bo lažje vodil evidenco o potrebah svojega področja in bo nalagal pobrane premije samo na svojem teritoriju. Taki samostojni zavodi naj se ustanovijo še v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in morda še kje. Poleg njih bi še nadalje obstojal Pokojninski zavod v Ljubljani v sedanjem obsegu ir. vodil naprej samostojno svoje posle. Njegovo do-sedaj nabrano premoženje bi ostalo njegovim zavarovancem neokrnjeno. Izvajanje vsedržavnega pokojninskega zavarovanja z več samostojnimi nosllci-zavodi pomeni decentralistično organi-! zaci jo.
V centralistični organizaciji bi se moralo sedanje premoženje ljubljanskega Pokojninskega zavoda združiti s premo-
Arkadij Averčenko:
Vzorna žena
Tu vam bom opisal gospodje in gosps, vzorno ženo. Njo, ki je vtelešena dobrota, ljubezen, skrb in vernost, hočem ovekovečiti v teh drobnih mozaikih.
ffio]a žena je ležala na divanu, čitala neke novele in prižigala cigareto za cigareto. Stal sem pred zrcalom in se oblačil. Tretjo srajco sem bil privlekel že iz omare, a sem jo vrgel nazaj. Od ene je samo še na kratki niti visel rokav, druga ie bila na prsih raztrgana in vsa preluknjana od moljev, na tretji pa je manjkal gumb.
»Vrag naj vzame vse skupaj!« sem godrnjal, pazeč seveda, da me moja dobra ženka ne bi slišala. Ko sem končno izgubil potrpljenje, sem sedel k njej na divan, jo pobožal po laseh in rekel z najslajšim glasom: »Angelček moj, prosim te, prišij mi gumb na srajco!«
Katja je mirno čitala dalje in mi odgovorila kar čez ramo:
»Zdaj pa res ne utegnem, dragi mo-žek.«
»Saj je vendar takoj gotovo . . •«
»Kar sam si ga prišij!« je zavpila nad menoj in v svojem razburjenju vrgla cigareto na dragoceno preprogo.
Oprezno sem pobral svalčico in jo položil na pepelnik. Po dolgem mučnem molku sem jo spet ponižno ogovoril:
»Saj vendanveš, draga moja, da ne
znam šivati. Morda bi bila vendar lahko tako dobra, da bi mi . . .«
Tedaj je pobesnela in udarila s knjigo po mizi.
»Kaj? Šivati ne znaš? Da te ni sram povedati. Naučiti se moraš! Samo poizkusi, pa boš videl, kako je lahko.«
Njena besnost se je spremenila v usmiljenost: »Pomisli vendar, kaj bo, ko mene ne bo več. Kam boš nesel srajco, ko bom jaz v grobu? Takrat se boš kesal in mi očital: Kajti, nikdar mi nisi dala prilike, da bi si sam zašil raztrgano sraj-co . . .«
Malo je manjkalo, da se nisem razjokal po njenih besedah. Tedaj sem šele občutil njeno ljubezen in dobroto. Iz same hvaležnosti sem ji poljubil nežno ročico.
»Hvala ti, draga,« sem rekel ginjeno, »hvala za to, da tako lepo skrbiš za me.«
Sedel sem na stol in prišil gumb na srajco. To mi je tako ugajalo, da sem po-ši! in popravil sem svoje strgane srajce. Pozabil sem celo na sestanek, ki sem ga imel v mestu.
*
Še en primer, ki dokazuje, da je moja draga Katja zlata vredno bitje, ki me ljubi in trepeče za moje življenje. Za rojstni dan mi je poklonil moj najboljši prijatelj dragoceno iglo za ovratnike. Ves srečen sem jo seveda najprej pokazal svoji dobri ženi. Kakor mačka se je privila k meni in skrbno rekla:
»Dragi moj, ali si ob pamet? To dragoceno iglo misliš nositi vsak dan...«
»Zakaj pa ne?« sem jo vprašal. Pogledal sem njen prestrašeni obraz.
»Naj ti povem, ljubček. S tako iglo, ki bi jo vsakdo takoj opazil, ne smeš iti na ulico. Saj veš koliko hudobnežev preži na ulici na ljudi, ki hodijo sami domov. Posebno zvečer in ponoči. Ce pade tvoja igla komu v oči, ti jo ukrade, če se boš branil, ti zarine še nož med rebra.«
Strah me je obšel, da sem začutil mravljince po hrbtu.
»Res je, Katja, ne morem ti oporekati, toda kaj naj storim z iglo? Ce jo prijatelju vrnem, bo užaljen.«
»Saj mu ni treba vračati! Čakaj, sijajna misel mi je prišla na um,« je odvrnila Katja in se nasmehnila. »Iglo bova dala prenarediti v brošo, ki jo bom nosila jaz . . .«
Skrbno sem jo prijel za ročico: »Bog te varuj nesreče, sem ji rekel ljubeznivo, »ali se nič ne bojiš? Tudi tebi se lahko pripeti nesreča. Kaj če te kdo napade? Vse preveč skrbiš zame.«
Zaljubljeno se je privila k meni.
»Zame se ti ni treba bati! Rada žrtvujem vse, tudi življenje, samo, da se tebi kaj ne zgodi...«
Nebeška je moja ženica! Niena ljubezen in požrtvovalnost je nekaj božanskega, nepopisljivega. Ali ni res.
♦
Kako so nekateri možje neumni! Vedno se boje, da jim ne bi kdo zmešal žene. Jaz pa nikdar ne dvomim o njeni zvestobi, kakor bi morda kdo drugi na mo-
jem mestu. Vem, da me Katja, ki mi je vse, ne more varati. Poslušajte, kaj se je zgodilo pred nedavnim: Nekega večera sem prišel zelo zgodaj domov in naše! v predsobi na obešalniku siv cilinder.
»Kaj je to? Kaj naj ta cilinder pomeni?«
Katja je sramežljivo povesila glavico.
»Ne jezi se, dragi moj. Prav za prav sem ti hotela kupiti nov cilinder, pa nisem imela dovelj denarja. Moji prihranki so biii premajhni, zato se boš moral zadovoljiti s starim . . .«
V cilindru je bil monogram L. T. D. Vprašujoč sem pogledal Katjo, toda še preden sem utegnil odpreti usta, mi je odgovorila na vprašanje, ki sem ga ji hotel staviti:
»Da, to niso začetne črke tvojega imena.« mi je odgovorila. »Nekaj drugega pcmienijo. Presenečen boš, ko ti povem.«
»Kaj pomenijo?«
»Črke L. T. D. pomenijo . . ., pomenijo . . . Ljubim Te Dragi . . . Da, res . . . Ljubim te, dragi moj, sladki medvedek. Dala sem ti jih vtisniti, da boš vedel, kako te obožujem.«
Objel sem jo, toda izvila se mi je in dejala:
»Zdaj pa hitro skoči po vstopnice za gledališče! Zvečer bo tak naval pred blagajno, da jih boš težko dobil . . .«
*
Gospodje in gospe! Ali more po vsem tem še kdo dvomiti o večni ljubezni in zvestobi moje drage Katje?
Stran 4.
Si-dSSUSm
Mariborski »V oče rolk« Jutra
V Mariboru, dne 7. 1. 193'.
MMBBBHBMHBHHKMKHMMMBgMHSBi; 'Jol'
A K. Grin:
BogasfuD
Roman.
1 oda misel na Hilary ga. je opominjala k naglici, še en poljub *— nato je opozoril nevesto, naj se prične pripravljati na poroko in da jo spremi k gospodični Aspinvvallovi. Jenny je storila kakor je želel in kmalu sta sedela oba z Aspin-\vallovo v kočiji, ki je spoznala z veseljem in občudovanjem, kako dobro se je posrečil umetniku načrt.
Ker je Degravv obljubil, da se pred odhodom ne povrne na svoj dom, je ostal do enajstih z Jenny in Hilary v prijetnem razgovoru. Preden ju je zapustil, da se odpelje na kolodvor, ga je pa nevesta potegnila vstran.
»Mi hočeš napraviti veseljje in mi pustiti kijuč svojega ateljeja., dokler se ne vrneš? Hočem ga čuvati kakor talisman; ponoči ga bom imela pod vzglavjem in mislila na najino ljubezen in na poročni dan.«
M slil je, da mu hoče pripraviti kako prijetno iznenadenje, zato ji je izročil ključ. Ko ga je prejela z majhno tresočo loko, ni slutil, da se je čutila rešeno, kakor na smrt obsojeni, ki so ga pomilostili.
ILI.
Kakor dogovorjeno, naj bi se vršila poroka neposredno po vrnitvi Degra\va
z obiska pri svoji materi. V četrtek dopoldne so ga z gotovostjo pričakovali; torej ni preostalo več kakor dva dni, da naznani prijateljem zaroko in vse pripra ve za priprosto svečanost. Toda če je Hilary napela vse svoje sile, je dosegla čudovito mnogo. Vodila je vse prijave s previdnostjo in razumnostjo. Četudi ni uiogla upati, da ščiti Jenny in oba Degra \va pred svetom, je vsaj v ožjem krogu vsakemu pojasnila, da poroči gospodična Rogersova' umetnika, ne pa gospoda iz Clevelanda.
Jenny je bila zaposlena izključno sama s seboj in se ni udeleževala priprav. Le odvetnika, ki ga je poslal Degraw iz Clevelanda, je sprejela za podpis potrebne priče.
Ko je v četrtek dopoldne dospelo poročilo od odsotnega ženina, ki je naznanilo njegov prihod ob treh, ji je izginila vsaka sled razburjenja. Hilary ni bila doma, in to ji je bilo prav; kajti Jeimy je hotela napraviti korak, ki naj ji zagotovi srečo in mir v bodočnosti. Izročila je brzojavko služabnici, sporočila ji, da se povrne pred tretjo uro, oblekla se je in zapustila hišo.
Podala se je naravnost v atelje. Ko se je prepričala, da je nihče ne opazuje, je odklenila vrata in vstopila. Na tleh je ležalo troje pisem; s tresočo roko jih je dvignila in pogledala znamke. Vsa so bila iz mesta. Odprla jih je in prebrala vse bino. Le eno je vzbudilo njeno zanima-
nje in to v najvišji meri. Glasilo se je tako-le:
»Gospodu Hamiltonu Degrawu, slikarju,
37 East ulica.
Spoštovani gospod!
Danes dopoldne sem našel po naključju na oglu Četrte avenije in Šestnajste ceste odprto pismo, naslovljeno na gospoda Hamiltona Degrawa. Ker mi je Vaše ime dobro znano, sem Vam ga nameraval prinesti v atelje, toda prijatelj mi je svetoval, naj Vam prej pišem in Vas vprašam, ali ste morda tako pismo izgubili. Podpisano je z »Jenny« in se mi zdi važ no. Če je pismo Vaša last, ga lahko, vsak čas prejmete v mojem stanovanju.
Z odličnim spoštovanjem
Juri Vandecker.«
Kako grozno blizu ji je bila poguba! Ako bi gospod svoj namen izvršil in ga prinesel v atelje, bi nikoli več ne videla obličja svojega zaročenca. Toda kdo je izgubil pismo? Sedaj ni bilo več časa za taka razmišljevanja; najvažnejše je bilo, da dobi pismo zopet nazaj. Takoj se je podala na določeno stanovanje. Zahtevala je, da govori z gospo Vandeckerje-vo in po nekaj minutnem mučnem čakanju je vstopila gospa v sobo.
Jenny je odgrnila svoj gosti pajčolan, kajti njena lepota naj ji pomaga doseči namen. Pri pogledu v odkritosrčne oči gospe Vandeckerjeve, se je je polotil na-
enkrat strah, da se ji lahko ponesreči ves načrt.
»Prihajam po pismo, naslovljeno na gospoda Degrawa, ki ga ie našel vaš soprog. Sem zaročena z Degravom in sem mu sama pisala to pismo.«
Obmolknila je iznenada in se zmedla. Z obrazom gospe je menila spoznati, da je pismo prečitala in da je njena stvar izgubljena. Izrekla si je obsodbo, pisma ne dobi nikoli več!
»Obžalujm,« je odgovorila gospa, »toda gospod Degra\v je pravkar zahteval svojo last.«
»Gospod Degraw?«
»Moj mož je moral danes dopoldne odpotovati. Srečal je gospoda Degravva na kolodvoru, ga obvestil o pismu in ga pozval, da ga odnese. Gospod Degraw je prišel naravnost semkaj in odkar sem mu izročila pismo, ni minilo deset minut.«
Obupana se je opotekala Jenny iz hiše. Ni bilo več najmanjše nade; pogledala je in se vdala v usodo, ki je sklenila, da jo uniči. Troje odprtih pisem v njenem žepu je povečalo strah in nemir. Zaročenec jih bo pogrešal in razen nje ni imel nihče dostopa v atelje. Zakaj jo vendar zasleduje usoda s tako trdovratnostjo? Saj noče nikomur nič žalega, nikogar ogoljufati. Hrepenela je za uspehom in srečo. Jeli to tako črn zločin, da je za kazen za vedno obsojena v nesrečo in obup? —
(Se bo nadaljevalo.)
že njem novih pokrajin v eno skupnost, ki bi jo upravljala centrala. V samoupravi te centrale bodo zastopani tuji zastopniki zavarovancev iz krajev izven Slovenije in Dalmacije. Ker bo število novih zavarovancev najmanj štirikrat večje od zavarovancev iz Slovenije in Dalmacije bo pravilno tudi zastopstvo novih zavarovancev tolikokrat večje v samoupravi bodoče centrale. Ta samouprava bi potem od'očeva!a o premoženju te centrale in seveda tudi o premoženju, ki bi ga prinesel s seboj ljubljanski Pokojninski zavod.
G. Petejan zagovarja centralo v Ljubljani. Kot načelni nasprotniki centralizacije smo tudi proti centralizaciji, ki bi imela sedež v Ljubljani. Kdo pa garantira, da bo ostal sedež centrale vedno v Ljubljani in da ne bi zahtevali nameščenci iz drugih pokrajin premestitev centra-
le kam drugam, do česar imajo enako pravico kakor nameščenci iz dravske banovine, ki bodo itak v manjšini. Sicer je pa sedež centrale postranskega pomena, ker premoženja in zavarovanja ne upravlja sedež centrale, ampak samouprava centrale. Iz načelnih razlogov zagovarjamo prej decentralizacijo razširjenega pokojninskega zavarovanja nameščencev in smatramo to zahtevo kot najvažnejšo točko nameščenske socialnopolitične borbe. Pripominjamo, da so se vse delavske zbornice v naši državi izrekle za isto stališče kot mi.
Ker se v tej točki programa Medstro-kovnega odbora ne strinjamo z njim, izjavljamo, da ne moremo sodelovati v njegovi borbi, ki je odločno nasprotna našemu stališču in škodljiva interesom privatnega nameščenstva.
Studenci
Spori
PoživiSev fežkoatieiskega športa v Mariboru
PRVI USPELI NASTOP TEŽKO ATLETOV SK SVOBODE. ZANIMIVE BORBE
Ptuj
Mnogo je ljubiteljev težkoatletskegn športa v Mariboru. To so dokazale letoš nje mednarodne rokoborbe, ki jih je priredil ISSK Maribor poleti na unionski verandi, pa tudi prireditev SK Svobode, ki je bila v soboto zvečer v spodnji dvorani Kazine. SK Svoboda, ki pod spretnim vodstvom zadnje leto žanje lepe uspehe v vseh športnih panogah, ki jih goji, je ustanovila v mesecu oktobru 1. 1. težko-atletsko sekcijo, ki se nam je, kot že rečeno, predstavila preteklo soboto. Moramo reci, da je mlada sekcija pod veščim vodstvom načelnika g. Rottmana zelo dobra in razpolaga z odličnimi in mnofco obetajočimi atleti. Z ustanovitvijo težko atletske sekcije SK Svobode se bo prav gotovo ta športna panoga, ki je bila zadnje čase v Mariboru precej zanemarjena, zopet dvignila na oni nivo, na katerem je bil pred leti, ko smo bili najboljši v Sloveniji.
Prireditev je otvoril s kratkim nagovorom predsednik SK Svobode g. ravnatelj Ošlak, ki je uvodoma podal kratek historiat delovanja težkoatletske sekcije. Nato so se vršile zanimive in napete borbe, in sicer v borbi in boksu.
Rezultati sobotnega večera so bili naslednji: V rokoborbi:	kategorija
bantam: Veber je premagal Kolmaniča v 5. minuti in Muršič Omana v 2. minuti. Perolahka kategorija: La-šič je zmagal nad Blagojevičem v pol minute, prav tako Platošek proti Kranerju. Kategorija w e 11 e r :	Kramberger
je po točkah zmagal nad Kemperlom.
Pol težka kategorija: Kovačič je premagal Divjaka v 5. minutah, Cokan I pa Cokana II v 8. minuti. Težka kategorija: Markež (106) kg in Ger-šak (86 kg) sta remizirala. Boljši pa je bil Geršak. Poltežka kategorija: Borba med Lašičem in Cokanom II je ostala po divjem poteku neodločena, prav tako borba med Ceršakom II in Cokanom I. Zadnja borba je bila najlepša večera. Nato so sledile borbe v boksu: Senekovič je premagal Fornezzija PO
Pri
točkah, Štrukl Kaiserja in Lipanca rokoborbah sta sodila izmenoma Pirher in Kramberger, pri boksu pa Rottman. Skerleuc Ivanka, gostilničarka pri »No
Pomožna akcija za najrevnejše Studen čane. Občinska uprava je z ozirom na majhna proračunska sredstva in velike potrebe tudi letos apelirala na dobrosrčnost prebivalstva v Studencih, kakor tudi na naklonjenost nekaterih tovaren in tvrdk. Sklep občinskega odbora je bil, da se letos podpro samo najbolj revni občani in se jim čez zimo nudi vsaj skromna pomoč, večinoma v živilih. Vsi brezposelni, ki niso pristojni v tukajšnjo občino, pa se naj čez zimske mesece zatečejo k svojim sorodnikom v domače kraje. Za pomoč domačim pa so se vsem hišam razposlale nabiralne pole za enkratni zimski prispevek prebivalstva, ki je zaposleno, in to s prošnjo, da gg. hišni posestniki zbrane zneske oddajo osebno skupno s polo v občinskem uradu v Studencih. Občinska uprava je za Božič obdarila okrog 60 družin s podporami in moko. Ker bo sila ob pritisku mraza še mnogo večja, se gg. hišni gospodarji in upravitelji hiš naprošajo, da čimprej vrnejo pole občinskemu uradu.
Največji dobrobit ubožcev za Božič je
bila zopet Nabavljalna zadruga državnih nameščencev na Rotovškem trgu v Mariboru. Zn najrevnejše občane je darovala presenetljivo darilo — 7 vreč najfinejše bele moke! Občinska uprava se zadr. upravnemu odboru, predvsem gg. predsedniku Reherjju in upravniku Filipiču ter vsem, ki so k temu pripomogli, iskreno zahvaljuje. Zadruga je s tem pač jasno pokazala, da sočuvstvuje s težko prizadetimi sloji in jim skuša po najboljših močeh pomagti!
Darovalci za »Pomožno akcijo« v Studencih, ki so dosedaj vrnili pole in nabrane zneske: industrijec g. Peter Re-iner 500 Din, Marolt Lovrenc 310 Din,
Na koncu prireditve je vse atlete navzoče občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, burno aklamiralo-
Okrožni odbor LNP, službeno. Vabita se igralca Bračko (SK Svoboda) in Stanko Gomol (ISSK Maribor), da se zaradi zaslišanja sigurno javita na nocojšnji seji OOLNP ob 19.30 v Mariborskem dvoru.
Včerajšnje nogometne tekme:
Ljubljana: Ilirija : Jadran 6:1 (0:1); Hermes : Sloga 6:1 (1:0).
Zagreb: Concordia : Hašk 3:2 (1:1).
Praga: Sparta : Slavija Žižkov 12:1
Gradec: Sportklub : Wacker 6:1.
Nica: Viena (Dunaj) : FC Nica 4:4.
Moderno.
X: »Ti si se, d nagi prijatelj, torej že petič oženil.«
Y: »Ne govori tako zmotno, res sem se oženil, toda bilo je to šele četrtič.«
vem svetu« 100 Din, Colnarič Eliza 50, tovarnar Konegger Ivan 50, Belina Rok 50, Polak Rok 50, tovarnar Bren Statiko 60 m flanela, pekarna Mulec eno vrečo moke, pekarna Glas 30 kg kruha, nadučitelj v pok. Kaučič Matej 50 Din, Huber Josip 50 Din, Lisar Anton 80 Din, Horvat Josip 50 Din, Franki Ferdo 56 Din, Korošec Jurij 103 Din, Rebernik Filip 10 kg moke. Vsem darovalcem se občinska uprava najlepše zahvaljuje! Naprošajo se še ostali posestniki, da oddajo svoje pole občinski blagajni.
Poprava volilnih imenikov. V smislu § 5. zakona o volilnih imenikih mora mestno poglavarstvo tekom meseca januarja izvršiti popravke volilnih imenikov v tem smislu, da se vpišejo vse osebe, ki imajo volilno pravico in dosedaj niso vpisane, ter da se izpuste one osebe, ki so izgubile volilno pravico. — Da bo ta popravek točen, vabi mestni župan vse prizadete osebe, ki niso dosedaj vpisane v vo lilnem imeniku in imajo pogoje za vpis, da se prijavijo pri mestni policiji do najkasneje 20. trn.
Ptujski živinski sejmi. Konjski in goveji sejem, ki se je vršil v sredo 2. jan. t. 1. na ptujskem sejmišču, je bil razmeroma dobro založen; prignali so 108 konjev 224 krav, 76 telic, 100 volov in 17 bikov, skupaj 525 glav živine. Od teh so prodali 172, in je bila kupčija slaba. Povprečne cene za kg žive teže so bile sledeče: krave 2—3.50 Din, telice 2.75—3.75 Din, voli 2.50 do 330 Din, biki 2.50—3.50 Din; konji so se prodajali po kakovosti, in sicer od 700—3.200 Din eden. Kakor se vidi, so cene tudi goveji živini znatno padle, kar povzroča še večjo nezadovoljstvo med našim kmečkim ljudstvom.
Sejem za prašiče v četrtek 3. tm. ie bil razmeroma slabo založen, kupčija pa je bila še slabša. Prignali so 209 rilcev prodali pa 34. Povprečne cene za kg žive teže so bile sledeče: pršutarji 4.50—550 Din, polmastne 5.50—6.25 Din, piemene so prodajali od Din 175—450 eno, prasce stare 8—12 tednov pa od Din 70—150.
Podpiranje domače obrti.
Oče (svojemu sinu): Včeraj si izgubil moj dežnik, predvčerajšnjim maminega, ni še dolgo tega, ko si pozabil nekje dežnik stare mame, zapravil si dežnik obeh bratov in sestričinega, svojega si že pred davnim pozabil v šoli, kaj za božjo voljo vendar misliš, saj vendar nisi sin dežnikarja!
Sinko: Oče, ne huduj se. Kriza je in podpiram domačo obrt.
Razveseljiva diagnoza.
Zdravnik: »Po vseh znakih sodeč imate trakuljo.«
Pacient: »Hvala Bogu, zdaj bo moja žena vendar enkrat zadovoljna. Vedno mi namreč oponaša, da sem človek brez notranjega življenja.«
Razno
Zastopnike sprejmem
V nalem
GOSTILNO,
dobroidočo. oddam v naiem. Vprašati dopoldne, Maribor. Jože Vošnjakova ulica 21, il. 19
Sobo odda '
ODDAM ČEDNO SOBICO
gospodični. Naslov v upravi »Večemika«,	72
Spomnite se CMD i
Izdaja konzorcij »Jutra«
v Ljubljani; predstavnik izdajate!'" urednik: RA D1VOJ REHAR
STANKO DETELA v Mariboru.
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik