Hochlobl. k. k. Hofbibliothek, Wien St. 28. V Gorici, 18; julija 1879. Tecaj „Soca" izhaja vsak potek in velja 5 poSto prejemana ali v Gorki na dom pogiljana: Vse Ieto.....f. 4.50 Pol leta......„ 2.30 Cetvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilib. in prav tako pri „po-$lanicah" se placuje za uavadno tristop-no vrsto: 8 kr. 2o se tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 5> » » » 3 » Z? veSe crke po prostoru. SOČA Posamezne Stevilke se flobivajo po 10 soldov v Gorki v tobakanrici v go-sposki ulici blizo „treh kron". in na starom trgu.— Y Trstu v tobakarnici „Via della casenna 60".* Dopisi imj se blagovoJjno posiljajo urcdniStvu „SoLe" v Gorki, v Hailing-ovi tiskarni, narocuina pa oskrbni6tvu„Soee" Via del Giaidino v 2oratti-jevi hili II, nadstr. Rokopisi se ne vradajo; dopisi uaj se blagovoljno frankujejo. — Delftlcem in drugim nepremoznim se narofinina znita, ako se oglaae pri urednistvu. Glasilo slovcnskcga politi$nega drustva goriSkcga m brambo narodnlh pravic. P. n. gg. dru§tveniki „Sloge." Ker se je ve-cma odbornikov odpovedala, vabim vse p. n. gg. dru-Stvenike v izreden obceu zbor, ki bo dne 24. julija t, 1. ob U/2 popold. v prostorih goriSke Citalnice. Na dnevnein redu bo: Volitev predsednika in uovega odbora. V Gorici 8. julija 1879. Slovensko polit. druStvo nSloga" Podpredsftdnik JOS. MA&ERA. Nasveti rodoljubom na Gori&kem. Prejeli smo sledeCi nasvet od rodoljuba, ki je uze mnogo za narodno stvar na Primorskem deloval, kterega radostno prinaSaino v naSem listu. Pri zadnjih volitvah v dr& zbor pokazalo se je, da naSa organizaeija Se vedno nij prava, posebno smo se Cudili, da na Gonskem, kder je narod najbolj zbu-jen nij bilo pri zndujik volitvah prave discipline; a to se bode na GoiiSkem Se veCkrat pokazalo, ako ne bomo potegnili nekatere faktorje v krog aktivnili de-lalcev in jiui odmerili primerno mesto, bodisi pri listih itd., zopet druge elemente, ki raorda nijso tako vazni pa na po&teu nacm odstranili, da postanejo ne-Skodljivi. A ne gamo»*ttkaj pri "nas na GoriSkem, tudi v Trstu je treba narodno trdnjavo Se bolj vtrditi in v Istri je treba Se le graditi tako trdnjavo. Da pa bode mogoce vse to, treba je pred vsem velikega kroga delalcev na naroduem polju in vse te moci niorajo delati zdruzene za eni in isti cilj; nek centralizera je nam Slovencem potreben, da povsod pritisnemo z veco moejo in da saj v politieuem mi-Sljenju odstranimo mejnarodne meje, kajti dosedanje domacinjenje nam le Skoduje in je prav za prav saiuo produkt egoizma nekaterih starejSih narodnjakov. Ob6-na misel je, da nasa drustva, naSi listi zato propa-dejo, ker jih je dosti prevefc, Se celo hrvatski listi nam oCitajo, da imamo prevefi te Sare, in to je res-nica: naSa druStva, naSi listi le hirajo, veCinoma za-rad preslabega materijalnega stanja, pa tudi zarad pomanjkanja duSevnik mofiij. Kakor je upati, se nam bode slovensko srediSce v kratkem popoluoma ozdra-vilo in zopet prav mofino postalo, v tem srediSCu naj LISTEK. Zgodovinske ^trtice o BovSkem. (Dalje.) Zadnji5 je vendar izrekel patrijarh Eajmund Cez Villalte smertno kazen. Ti in Capriaci bili so sicer izro^ili svoje gradove Avstrijcem, naj je posedejo, da bodo mogli pod njih varstvom brez skerbi nadaljevati svoja ropanija; a za Lasa patrijarha Ludovika Teeka bili so vendar vsi oni roparski gradovi razdejani 1.1364. NajtrrdnejSi je bil Uruspergo, na severni strani Ce« dada, ena najraoenej§ih terdnjav v de^eli. Cedajci so ga do tal razdjali in porabili njegovo kamenje za me-stne zidove. Ali podboneska cesta n6 mogla ve5 zadobiti po-prej§ne veljave. V tem easu je bilo narastlo mestice Geraona in njegovi prebivalci so se jako potezali za pontebansko cesto. Ta se jo vedno bolj popravljala in zboljSevala, nasproti pa so Bene&mi nala§5 zane-marjali podbaneSko cesto, ko so bili oni gospodarji v patrijarhovih deielah. Tako je obernila kupfiija svoj tok Cez Pontebo. Cedad je izgubil svojo vaZnost in mesto njega povzdignil se je Videm do glavnega me-sta frijulskega. A tudi za Bovgko je bilo to velika ne3reca. Ker n6 mogla zemlja vseb Bovcanov rediti prislulili so si mnogo s proYazevaoijem iu s priprego. Skozi potU-joCi kupci so puSSali lep deaar v dezeli in dajali w bi se torej odlofievala obfina politika za vse Slovence, tam naj bi bilo eno politiCno druStvo, v katerem bi bila zastopana vsa siovenska inteligeneija, prav tako bi v Ljubljani kot politiCen list zadostoval nSlovenski Narod", edini slovenski dnevnik, kateri naj bi s ca-soma nekoliko vefii postal; za gospodarske stvari za-dostujcjo „Noviee" in za cerkvene „Danicas za celo slovensko in kot beletristifini list nam „Zvon" podaja izvrstne, zdrave, duSevne hrane, ne trebamo druzega. Iz srediSca bi torej pri vsakem vaznem gibanju morala priti parola, razumo m, da Se le po zasli§anju mero-dajnih faktorjev iz drugih krajin in ne na kak abso. iutistifini nacin. Za vsako krajino pa bi bilo potrebno eno posebno politifino druStvo, katerega narnen bi bil §iriti narodno zavest, agitirati v porazumu z glavnim odborom v Ljubljani pri volitvah in sploh skrbeti v ozjem krogu za probujeuje naroda z javnimi govori, tab'ni itd. Vsako tako drafitvo bi moralo imeti tudi svoj easnik, tednik, ki bi moral biti pisan pervid v kmetu luhko razumljivem jeziku, drugih bi moral pe-cuti se samo bolj z lokulnimi stvamni, nikakor pa z visoko politiko (z vodeiiiml filanki), .posebno pa bi se morale razpravljati v takem listu vse novo postave, Siriti bi se v njcuiii morali pojmi 0 raznih drzavnib formah, 0 ljudskih pravieah in dol^nostih do naroda, drzave itd. S kratka, tak list bi moral biti mali vade mucum za matega posestnika, kmeta in pravi Bveto-valec njegov. Na§i tnanjal listi uijso dozdaj prav ra-zumcli tc naloge, edina „So5au je nekoliko (asa pred leti Sk precej kazala pravo pot. Po tem takem bi zadostovalo, ali prav za prav silno potrebno bilo bi eno tako druStvo z malim slo-venskim listieem za KoroSko, eno tako druStvo za Stajersko, kder je u2e dobro razSirjen list „Slovenski Gospodar" in eno tako dru§tvo z enim samim listom za celo Primorsko. NaS naraen je pred vsem, da nekoliko prevdarimo na§e uarodno stanje na Primorskem. Tukaj imamo dva politiCna druStva, eno v Trstu, eno v Gorici. TrzaSko politiCno druStvo ima §e posebni narnen prebuditi Istro iz dolzega spanja in to je na vsak naein najlepSa zadaCa. To druStvo je tudi pri zadnjih volitvah in u2e poprej pokazalo, da bo lehko s easoma postalo jako uplivno in merodajno na vsem Primorskem. To druStvo podpirala 2 lista nEdinost" za Slovence in „NaSa Sloga" za Hrvate; nameuu posebno dobro vstreza zaduji list, kajti raz§irjeu je mo(5- sluzka marsikateri dru^ini. Zdaj pa je vse to prene-halo in Bovcani so morali skerbeti za drug zaslu2ek. Obernili so se ve&del po svetu in zaSeli na drobno kupeevati z robo za obleko. Tega posla se der&jo Se dandanes. IV. Po sinerti zadnjega goriSkega grofa Leonharda (12. aprilal500) pripadejo vsa njegova posestva Avstri-ji vsledi starih dedinskih pogodeb. Cesar Maksimili-jan poSlje hitro svoje poslance v Gorico, da vzamejo grofilo v posest in sprejmejo poklon stanov. Prebi-balstvo je je z veseljem pozdravilo novo vlado, ker je bilo sito vednih prepirov in bojev ter nestanovitne vlade gori§kih grofov, ki so v zadnjem fiasu zunaj de-iele stanovali. Upali so pod novo vlado, krepke 0-brarabe proti sovraznemu sosedu, da se bode zopet povernila varuost v de^elo. In zares, Maks je tudi kazal jako dobro voljo te 2elje izpolniti. Toda nemirni Casi mu neso dovolili tega. Be-neCani so videli neradi Gori§ko v cesarjevej oblasti, posedli bi je bili radi sami. Taka prilo^nost se jira je ponudila 1. 1508, ko je napovedal Maksimilijan B«-necanom vojsko, ker rau ne"so hoteli dovoliti prehoda h kronanju'v Rim. Bene§ki vojskovodija Alviano no-tolce v kratkem casu Maksovo vojsko, polasti se Jri-julskega in ver2e posadko celo v bovski grad. Ravno tako se polasti tudi Tolmina in zabrani s tem, dane mogla doiti Avstrijcem nikaka pomofi <5ez Pred^l iz KoroSkega. Le sedlo Predel je bilo v rokah Maksi-milijanoyega vojskovodije BruasviSkega, 22, aprila 89 no po Istri, najdeS ga skoro v vsakem isterskem selu in noben slovenski list se no tiska v tolikih okseni-plarih, nego „NaSa Sloga*. List je dobro pisan in je uze prav mnogo koristil in Se veft vtegne koristiti v bodoce, posebno ce se bode postavil §e bolj strogo na odlo^no narodno staliSce in to. bo Se bolj gojil idejo skupnosti mej Slovenci in Hrvati. Ta list je torej potreben. Tudi list ^dinost" je uze mnogo koristil o-kolici MaSki, toda zadrzaj tega lista dozdeva se mi nekoliko prevefi politifien, visoke politike v takem listu bi se morali ogibati, posebno pa mnogih uvodiilh Clan-kov z mogofinimi frazami, Sicer pa tvUM list, kakor se sli§i, njima dovolj podpore, ne materijalne, ne du-sovue in njega ^ivenje je na nitki, kajti uLe veckrat se je sli§alo, da preneha in prav zdaj se sliiijo od veeih strani euaki glasovi. Kar se ti6e nale ^Soce" je, kakor se slisi, nje obstanek v Gorici odvisen le od one same osobe; a nekteri lastniki sedanje „8o» fie" se nocejo podvrefi terjatvam te osobe, ftkopwm je iinulinstvo taka rec, da se ne da lociti od osobe iu zadrzaj lista m tudi ne da komandirati od raznih cen-zorjev. A sporazuum je treba in zaupanja. A na GoriSkein so dahovi posebno po zadnjih volitvah mocno razburjeni in prav tezlco bodosefil po-polne edinosti, ako se ne bodo zuali zatajevati rodo-Ijubje na GoriSkein in ako se zopet nepodajona delo vsi merodajni in ztnogni poprejfinji delalci in se k tem ne predruzijo Se drugi, jako veSCi gospodje, ki so se dozdaj prevec* od daleC drlali. Tudi gorilko po-litiCno dru§tvo mora razpasti, ali pa bode poCasno umiralo in kone^uo v gospodu zaspalo, Ce se ga ne poprimejo resno vsi ti imenovani faktorji. Politifino stanje na Primorskem je torej jako slabo, treba je nekoliko novih nacelnikov, boljSih principov in ve6 prijateljstva pa odkritosr^nosti in menj osebnih ten-dene mej rodoljubi na Primorskem. Muogi dobri in pametni rodoljubje menijo, da bi „Edinosttt jenjala in sama „Soca* izhajala v Trstu, zopet drugim jeenako, Ce izhaja list v Trstu ali v Gorici, tretji pa hocejo na vsak naCiu imeti svoj list v Gorici. Mi v tem ob> ziru nijmamo nobenih kapricov in postranskih name-nov in tudi nocemo kar odlocno iee6i svojo, a to mo* ramo uze danes izreel elovesno: naj se na to gleda, da bo na§ list pravo glasilo primorskih Slovencev in da se najde za njegov obstanek tak modus, ki bo u-gajal veliki vediui prebivalstva, posebno pa zrelejSira polasti Alviano tudi Gorice in vsledi premirja med republiko in cesarjem (11. junija 1508) priSla je vsa goriSka Ueiela; razen Postojne, pod BeneCane. Ali ta zguba n6 dala Maksu mint Ze spomladi prihodnjega leta je zafiel novo vojsko z republiko. A imel je malo srece. Vojvoda BrunsviSki je iastonj oblegal zaporedoma Gradi§ce, Videm in Cedad. Ko ne" tukaj ni6 opravil podal se je na Tolminsko in zacel oblegati tolminski grad. Pa tudi to podjetije mu Je spodletelo in zato se je podal na BovSko. Ondi so ga z veseljem sprejeli cesarju udani prebivalci. Med rem so bili namrec" Francozi BeneiSane po-tolkli in cesarju so poslale dolenjeavstrijske de2ele iz-datne pomocl. Bilo je torej lahko prevideti, da bodo BeneCani konecno ugnaui. Da bi mogli avstrijski vo< jaki po BovSkem na Frijulsko, zaCel se je pogajati koroSki glavar, Vid Welzer, kot cesarski pooblascenec, na Tarvi:>.u z bovSkim zupauom AvguStinom, naj mu izroSe" Bovfiani grad v Kluzi. To pogajanije imelo je dober uspeh in avgusta mescal. 1509izrocijo Bovcani prostovoljno grad in okolico v avstrijske roke, b pogojem, da se ohrani njih samostojnost in da sejim ne nalo26 druga bremena. Prostoljno izroCitev po zaup-nih mozeh zapisalo se je »ad perpetuam memoiiama in Se danes se spominjajo Bovcani s ponosom na svojo zvestobo in udanost do Avstrije, ki se je ohranila od roda do roda. Med pogoji, pod katerimi 80 se Bovcani Avstriji podali beremo, da |e oprostii Maks vseh der^avnih davkov in jim dovolil, da smejo ravnatis^ srenjskimi gozdi in pa§niki4 kakor hoCejo. Nasproti pa go 6$ g^ in uplivnejsrai rodoljubom. To pa se ne da kar na vrat na nos odlociti; treba je zaslisati mnogo mero-dajnih rodoljubov iz vseh krajev. Kar se tide politiC-nega drustva, menimo mi, da bi nam vtegnil© zado-stovati drti&vo JEdinost* v Trstu, katero imapo svo-jih pravilih pravico zborovati in delati po VSera Pri-morskem, kajti, kakor smo rekli, zadosti je eno samo druStvo za vae 3 primorske deiele in najti se da tudi tak nacln, da je polovica odboraikov v Gorici, polo-vica v Trstu itd. Organ druStva lehko izhaja v Gorici ali v Trstu, tudi za to se da modus najti. Vse to pa se da odlociti le po prijateljskih pogovorih in trdoih sklepih pravih, znacajnih moz iz celega Primorskega, Zatorej pa mi nasvetujerao, da se sklicejo v konfe-renco vai poznani, zanesljivi in uplivni rodoljubje, pi-satelji, politikarji iz Priraorskega, Ta konferenca naj bi bila v Gorici ali v Trstu, ali kje dntgod na dezeli in to prej ko mogote. Povabila k tej konferenci naj biizslaodobchpolitiCnihdrustev,Ldinostia in „Sloge" po dogovorih obeh predsednikor in pozabilo naj bi se ne na nobenega rodojjuba, posebno pa pisateljev in takih ljudij ne, ki lehko tudi materijalno kaj kori-stjjo pod>tju. To jc naS nasvct o *asu, ko vse vidi in pravi, da je treba kaj storiti in marsikaj popraviti, kar je bilo doadaj slabega, kajti prevazni casi se bli-zajo in z narodom se ne smemo igrati. Ali se nam kmalo izpolnijo nase pravitnc teijatve ? Koncane w tolitve f a now diiavni zbor in uze racunijo rami list!, all bo Se gospodovala dosedanja ustavoverna stranka, ali je uze napo&la doba, da pre* vsame konservativia stranka drzava© krmilo. Vse je zmedeno, nihCe ne ve, kako se bo odloCila presvitla krona in ktere moie bo poklicala za ministre. Le eno je, kar vsi trde, namrec, da bo sedanje ministerstvo odstopilo in da bo grof Taaffe dobil nalog sestaviti novo ministerstvo. Ali bo vzel mole za to iz dose-danje ustavoverne stranke, ali tudi iz drzavnopravne (Hoheuwartove) stranke §e ni nie gotovega. Nekteri trdi, da vstopito tudi dva Ueha v ministerstvo, in ho-cejo cel6 trditi, da bo grofClam-Martinie, znanislavni deklarant, stopil na mesto grofa Andrassy-a. Ali je ule stvar do tega verhunca dozorila, je neverjetno, arapak mi menimo, da bodo §e vriile se hude borbe, predno napoSi stalna boljsa bodocnost za Slovane v Avstriji. Zato treba vstrajnega dela, ker nikakor Se ne smemo misliti, da smo uze blizu konca borb in na gotovera pocetku boljsih casov. Slabse pad ne more biti, to nam daja goiovost uze povoljni izid drzavno-rborskih volitev, ker stranka konservativcev in slovan-skih zastopnikov je uze tako mocna, da ne more vefi tako slab© razvijati se politika za Slovaue, kakor do-sedaj. Grof Taaffe je sicer pravicen in pomirljiv dr-iavnik, a zabiti ne smemo, da bo pazil tudi veL ali manj vstrezati zelji ustavoverne nemske stranke in da Taaffe ni isto za nas, kar pomeni Hohenwart aliBel-kredi. V€erajSni telegrami porofojo, da Slovencem pre-dobro znani minister Stremajer, ki je 2 krat propal ha Stajerskem, jc izvoljen od velikoposestnikov v Bu-kovini in daostane tudiud novega ministerstva. Pra-samo, ali je mogoce tedaj nadejati se, da bo „novi" minister Stremajer uaSim zeljam in praviemm terjat-vam glede ucnega jezika posebno v srednjih Solah vstregel? Morda, pa dovoljujemo si, da smo, dokler se boljega ne prepricamo, neverni Tomazi. Prav tako tudi se ni popolnoma gotovo, da vstopijo v drzavni vezali Bovcani, da bodo branili grad v bovSki soteski proti Benecanom. Za potrebe te brambe so bili odme-njeni izmed vsega bovSkega gozdi§La le trije gozdi. Pozneje so prevzeli Bovcani se razne druge csebne dolznosti In slu^be. Vae to je popisal pozneji bovski glavar Ferdinand Eechbach v apian: sWassmassen die Vostung Flitsch widerumben an das hochstlobliche Erzhaus Oe-sterreich khomben di dato anno 1509 im Monat August." Nasledek bovSke podaje bil je, da so Avstrijci skoro potem (3. septembra 1509) Tolmin premagali. Takrat so se podale tudi vasi Stanovisce, gorenja in dolenja Borjana, Sedlo in Homec prostovoljno pod av-strijsko iezio. In tudi tern vaScanom podelil je voj-voda BrunsviSki nekaj svobo§Cin. Ko je razdelil Maks gorisko grofijo na 16 gla-varstev, ustanovil je tudi na BovSkem posebno glavar-stvo zraven tolminskega. In iz hvafeznosti do Bov-canov podelil je celo posebne privilegije njih glavarja. Kakor gradiScanski (in pozneje tolminski), bil je tudi bovski glavar neodvisen od goriskega in njegove na-redbe, politifine in sodnijske, sle sc naravnost nakra-^jevo kamoro v Gradec in od nje dobival tudi odloge neposredno. Iz pofietka so bili bovSki glavarji iz razliCnih rodovin. Vcasi je tudi tolminski glavar zapovedoval na Bovskem. Ko se je bila 1. 1532. kuga po Stajer-skem in Koroskem tako raz§irila, da je za njo veC liudi pomerlo, kakor ob casu turskih vojsk, opomnili so gorilki staoori tolmipgkega glavarja Booaventuro zbor Cebi, ki v ,,PokrokaK in drugih ceskih listih prav sedaj odloeno trde, da morajo imeti popred zagoto-vila, da dosezejo v zbora vse ono, kar terjajo in tb-liko bolje, ker so tako ie Yeliko odsvojegadrzavnega prava popustili. Vsakako bode jako zanimiv posebno zaCetek novega driavnega zbora, ker §e le tedaj se bo doJoeno pokazalo, kako se bodo razdelili poslanei v razne klube in kar je za nas najvefe valnosti, ali pridejo Cehi v zbor. Zato ne popustimo delati in ne zazibajmo se v sladke sanje. I^z vstrajnim pa odloC-no narodnim delovanjem homo dospeli do zazeljenih pravic. Se mnogo iraarao storiti, §e treba pripravljati narod, da bo popolnoma probujen, znaeajen in navdu-Sen za n«§o sveto stvar. In Se nam zasije nje sedaj bolj§a larja, toliko bolj moramo delati, ker veliko imamo §e popraviti, kar zaradi nemilih nam okoIsjEin dosedaojih nismo mogli in tudi nismo smeli storiti. Prihodnji drfavni zbor. ^Deutsche Ztg.tt je i/racunila, da bo v prihod-njem drzavnem zborn 180 liberalcev in 173 federali-stov. Njeno itetje pa je jako nezanesljivo, tako n. pr. steje Dalmatinca Vojnovic\i med nstavovercel Dober pregled se ne da napraviti, ker je med izvoljenimi vec omahljivcev in vladuih ljudi. Poskusimo vendar nekak pregled napraviti: Delete feJeraliatoTf eentralistov, omahljivcev Ceska 44 35 13 Morava 15 17 4 Slezija —91 Galicija 57 3 3 Bukovina 3—6 dolnja Avstrija 4 33 — gornja Avstrija 8 8 1 Solnograd 3 2 — Tirolsko 10 6 2 Predarelsko 2 I — Stajarsko 8 15 — KoroSko — 8 I Kranjsko 8—2 Primorje 2 4 6 Dalmacija Skupaj . . 172 141 40 Vidi se tedaj, da je „Deutsche Zeitung" vse 0-mahljivce pristevala k ustavovercem, kar je se ve da racnn brez krfimarja. Kedar bo §Io za jezikovo ravno-pravnost, glasovali bodo primorski in tirolski Labi, kakor tudi Busini, morda sploh vst omaliljivci, z nami. V zunajnih zadevah imelo bo ministerstvo tudi zmi-rom veLin0. Naso stranko pa bo tezko v manjSino po-tla&ti, ker Steje sama ie ttdnih 172 glasov, jej ma»»j-ka tedaj do absolutne veiine samo 5 glasov; med 40 omahljivci pa ne bo tako tezko 5 glasov za nas do-biti, tedaj je na§a vefiina v pribodnjem dr^avnem zboru gotova, ne pa dvomljiva, kakor se nemsko-Iibe-ralni Hsti tolazijo. ___________ po BSiovK. Dopisi. Iz Goriskega 15 jul, (Izv. dop.) Izvezbati se v milem mateiinem jeziku, to bi moralo bit dan da-na§nji sveta doHnost vsakemn olikanemu Sloveucu. Zalibog, da tega nij \ kajti Slovcnci, ki se za olikane imajo, Stejejo si v Cast, 6e govore" Bnem§ki.B NemsCi-na je torej dandanasnji jezik, s katerim se sopirimo. A ravno to nam zna biti v pogubo, saj je povoljno d*Egkb von Ungrispacb, naj zapre in skerbno zava-ruje vse soteske, zlasti pa boviko, dane bode mo-gel nihfie v deMo priti.-—Tudi L 1595 so morali zo-pet bovski okraj zavarovati, ker je bila nevarnost, da bi se ne vnela kuga v njem. Maksov naslednik v avstrijskib dezelah, nadvoj-voda (in pozneje cesar) Ferdinand, je bil v vednih denarnib zadregah. Njegovo prizadevanje, da bi se u-terdil na ogerskem prestolu, stalo ga je mnogo truda in denarja. Zato je ^astavljal ali dajal t najem svoja posestva in gospostva. Tako je zastavil tadi GoriSko, in sicer dohodke z Bov§kega in grad v Wuzi za 4000 goldinarjev.*) Da bi svoje slabe finance opomogel, skuSai je vse mogoge vire izcerpiti. Tudi bovSke in tolminske gozde je hotel v denar spraviti, zato je ukazal 1. 1536 naj se izveriS vse priprave, da se izpcije po Bovskem terdna cesta in da se Sofiiua struga tako uravna, da bode sposobria za plavanije derv: „damit die Kaufleute uad Handthierenden solchen Weg und Schitfabrt, auch wie die Holzschwemme gebrauchen mochtent dasUns selbst zur Mehrung unseres Karamergutes/auch zur Aufuabme unserer Lander und Leute in denselben Ort«n hricherspriesslich seyn viirdttt — V komisijo,ki je imela vso to stvar pregiedati in ureditir izvolil je Ferdinand: kot predsednika Nikolaja pi. Thurn, glavarja gradiscanskega; in kot izvedence same btajerce; Kristof Praunfalk, vskerbnik v Aussee, Wilhelm von jiArobi? tEiwieoeife. Gesobiobtsiaelle Bd, XXII, znano iJLzgodovine, da„6islanje tujega jszika zainore, pospesiti propad kakej drzavi, kar je 11. pr. bilo pri Bimljanih, ko so se bili navzeli gr§kega duha ter vise cenili grscino od latin seine. Kam merimo s temi besedami? Poprimimo se du§oj in telom marljivega preufievanja mile na§6ine, biti sloveuske krvi bodi nam v velik ponos, ne sramujmo se nikjeri in nikdarsvo-jega jezika! — Da se pa temeljito moremo izve^bati'v mateiinem jeziku, treba nam je vzornega berila in dobre slovenske slovuice. Za vzorno berilo, morali bi skrbe-ti osobito belestriCni listi. Slovenci imamo edihi le-poznanski list „zvon." Njegov jezik je prost one hrvatske me§anice in razumljiv tudi priprostemu ra-tarju. Slovence res to uZe bega: ta pisatelj pi§e tako, drugi drugafie, en profesor zagovarja oblike, katersh drugi popolnem zametuje. Cesa naj se poprimemo, koga poslusamo ? Dajte nam list z vzornim jezikom, dajte nam slovnico, po katerej naj bi se vsi ravnali in napredek v milej nas^ini bode velikansk, dokler tega nij, nemam dosti upanja, da se stvar zboljsa. Ker u2e 0 Zvonu govorim, naj se mi dovoli, da se nefiesa omenim, saj mislim, da naroSnik lehko tudi javiio 0 listsi spregovori, ker poStena kritika nifi ne skoduje, temvefi koristi. Torej jaz bi rad vedel, Ce-mu je BVadnicaa v „Zvonu?" „Cemu neki?" mi porede kedo, „za to, da se v njej dusevni proizvodi mladih ljudij pretresuji ter da se jim pove pri 6em da so." Da bi le tako bilo t nZvontt pretrenuje menda najslabse poslane mu pesmi. Da to dokazem, naj na* vedem samo ta faktum. Prijatelja imam, ki je uze v zgodaj po nekem naravnem nagonu jel pesni skladati. Pred desetimi leti (kot Stirinajstieten def'ck) zlozi nekatete „pesnili in 1. 1870 po§lje jih uredniku „Zv" prose6 ga, da naj mu 0 njih pove svoje menenje. Ked6 bi zameril to drznost mojemu mlademu prijatelju, saj takrat, ko se je po solah uLil sklanjati fljelena,u takrat nij Se mogel spoznati nifieve vrednosti onih „pesnij". Ured-nik mu nifiesa ne odgovori in moj mladi prijatelj je po nekaterih Ietib, spoznav.si sam, da so one pesni v vsakem obziru pomanjkljive, upilii jih. A v teh le-tih se je tudi ucil in znal je uze nekoliko vet kot „jelen&" sklanjati in 0 „8olncu" in „luniM peti, kar svedoLe njegovi tu in tarn natisnene pesni in drugi spisi. Poslje letos zopet nekaj pesuic „Zvonu,tt pro-sec* kritike. Gospod urednik pa samo eno poslanih pesnij (menda najslabso) postavi na kritiCuo reaeto oraenivsi, da pesen kaze lepo pesnisko zmoznost in izvanredno spretnost v obliki, pa da pogresa izvirno-hti, ker je posneta po Pre§irnovej. Moj prijatelj, pre-prican ob izvirnosti svoje pesni, (kajti 11 i en verz nij bil ukraden Presirnu niti ne misel pesemska) pisalje na to g. uredniku jako pri jaz no pismo ter ga prosit pojasnila glede izvirnosti. A urednik ga osorno vr^e na reSeto kritike v „Zvonu.u *) Politidni pregled* Volitveni boji so potihnili, zdaj vsaka stranka presteva stevilo svojih! Hudo jadikuje „N. fr. Presse8, da preti nevarnost nemskemu naro-du v Avstriji, da bo od Slovanov zatiran ^itd. *> Gt. dopisnika moramo prositi, da nam ne zameri ker smo skrajSali dopis, Ne maramo vneti boj, ki bi bil goto?, te bi ves dopis objavili. „Ured." Movsheim, Martin Zott, Mihael Meilinger in nadder-var mojster „Hans beim Hall zu Avssee.* **) Vsled tega povelja naredile so se vse priprave za plavanije derv. Martin Cernoca, gozdni nadzornik za Istro in Kras, izdelal je bil s pomoeyo stavbene-ga mojstra Volfanka Patron-a grablje in druge vodne stavbe pri Gorici, da bi se povzdignila acrariCna kup-dija. z dervami v Benetke. Cesar Ferdinand sestavi 4. septembra 1544 komisijo treh izvedencev, ter ji uka-ie, naj se zbere v Gorici in pregleda ter presodi Cer-no^ine stavbe; ob enem pa naj predion nacert, kako bi se dale postaviti ob Sofii §e druge enake stavbe, v pospesevanije aerarifine kup&je z dervami. ***) Tako se je zafielo izsekovanije in trebenije bov-Skih in Tolttiinskih goMov. Ker je obetalo to lep do* biCek, napredovala so pripravljalna dela jako hitfo. Zlasti goriski glavar Franc Thurn (1542-1599) priza-deval si je mnogo, da bi uredil sekanje gozdov. Toda Ijndje in delavci n6so bill posebno izbirCni in Sekali so kar od kraja, Ce tudi so potem na mejjtu segnila posekaua derva. Tako se je zafielo pokoneevanije gozdov po Bovikem in 2aIostne nasledke tega cutimo sedaj prav globoko. Pametni in previdni mo^je so Zq takrat svarili pred pokonaevanijem gozdov in klicali vlado na po-moC. Tako je pisal bovski glavar Gera 26. maja 1. 1619 pcmilovalno pismo gozdnemu nadzorniku Ara'r-diju, v katerem se izreka proti brezsmiselnemu izse-kdvaniju gozdov: „Milo se stori dloveku, ko vidi, ko- •*) M,icbar, GeseWcbie Steieraarki, VII, 417, w) IMdaio, p^. 488, ' Studi se eloveku brati kaj takega, kerocitno se j roda upam najti ono pomoey katere mi jc trcba, s tern k»2e, da Slovan bi moral vecno biti pod jerobstvom „Pressinih" Nenicev; kakor hitro se osvobodi in da saj nektere pravice enakopra-vosti vziva, to smatrajo ti famozni, laziliberalci kot.nadvladanje, kot zatiranjeNemcev. Kteremu Slovanu pac; bi padlo v misel, da bomo v Av-striji spodrinili nemSki jezik. Slovan je prevec trpel, da bi ne bii pravicen drugim narodnostim. Mi zelimo le to, da smemo svobodno gojiti na§ jezik in da smo na domaei zemlji gospodarji, kar nam tudi §.19 temeljnih ustavnih postav na papirju zagotovlja. Mi hoeemo le, da se oni §. dejansko vresni6i. V Bukovini izvoljen je minister Stre-roayer, in ker ima tudi neki okrajni glavar od-stopiti od mandata, bo ondi tudi minister Horst naSel potrebni niandat. 0 sredna Bukovina, kje si §e ti! Vrlo dobro so volili DALMATINCI, kder so Lahoni (Bajamonti e tutti quanti) propadli. he Srbi so se pregresili ter volili nekega vlad-nega kcncipista dr. Ivaniek-a namcsto slavno-znanega dr. Klaica. SliLi se, da odstopi eden izvoljenih ter da se potem Klaic" izvoli. Veliko ropota in Skandala na OGERSKEM prouzro&ije nek prepir med Asbothom in grol'om Zichy-em. Prvi obdolzuje ve6 viSih uradnikov hndega sleparstva. Razkrivajo se sedaj v opozi-cijonalnih listik stra§anska sleparstva, ktera, ce so resniSria, kazejo, da mora biti v Madjaror-szagu mnogo nerednega. Vse to je hud udarec vsemogoenemu ministru K. Tiszu, ki je nekdaj Wl voditelj one stranke, ki si je pridevala ime ^atrijotifine, nesebiSnc, pozrtovalne stranke. IZ BOSNE.—Bosna in Hereegovina dobite 3 Skofc. Tako je nasvetoval bigkup S truss ma-jer sv. otjetu, in cesar avstrijski je potrdil IZ RUSIJE. —flGolosu piSe, da sta so sv. ofie papez in ruski ear prijazno pogodila zarad katolikov na ruskem Poljskem. IZ BOLGARfJE.— Ko je te dni novoizvo* Ijeni knez Aleks^nder I. na zemljo bolgarsko stopil, objavil je sledeeo proklamaeijo: „Dragi moji rojaci! Po jednoglasni volitvi bolgarskega naroda povzdignen na knezevski prestol, moram v slovesnem trenutku, ko stopim na bolgarsko zemljo, izreei, kakopoznam svetost dolznostij katere mi je nalozila narodova volja, in ka-ko zelim posvetiti vse svoje moei v blagostBol-garije, ki mi je postala domovina. Predno grem v novo glavno mesto in prevzamem tarn vodstvo vladnih poslov, imamza svojo dolznost, da grem v Trnovc in slovesno prisezem pred narodnim zborom* ki me je volil. Naznanja-jo6 bolgarskemu narodu svoj prihod v kne-ievino, prosim Vseganiogocnega, naj on blago-slovi moj trud. V domoljubji bolgarskega na- da bodem mogel zagotovin blagost dezeli, koji posvetim odslej vse 2ivljenje! svoje. Vsegamo-gocni naj mi pomaga." ANGLE§KO, — V Chislehurstu so princa Napoleon a slovesno pokopali; okoii 7000 Francozov je bilo pricujocih. Domade stvari. P. n, gg. riaro$nikoml Naznanjamo s tern vsem p. n. gg. naro&iikom,'bralcemin prijateljem na-Sega lista, da je obstanek „SoLett Se nadalje zagotov-ljen, ce ravno se bode marsikaj spremeuilo toliko v uredniStvu, kolikor tudi v lastniStvu Ijsta. Priskrblje-no je, da pride vodstvo lista v roke narodnih in neod-visnih moz, Ker se ima to velevazno vpraSanje odlo-fiiti pri obonem zboru „Slogetf, ki bo prihodnji Ceter-tek, vabimo vse rodoljubne druStvenike „8logett, da bi se tega zbora v obilnem Stevilu vdelezlli in si iz-brali tak odbor, da bode z njim zadovoljin vsak Go-riSki Slovenec. Nam je bilo mar zagotoviti §c nadalj-ni obstanek listu, ki je zel6 potreben, ker trcba le mnogo, mnogo storiti, da bo mis narod res polit$6no zrel in neodvisen postal, zato smo tudi stavljene po-goje sprejeli, le da stvar ne trpi. Ko »mo prev-zeli gotovo v ^aiostnih fiasih list, vodila nas je 2elja slu2iti narodni stvari, sedaj nas fsto vodi. Ker pa s tern listom konCa delovanje dosedanje-ga lastni§tva, ktero se bo sedaj vefi ali manj spreme-nilo, moramo skrbeti, da poravnamo vse strode, zato p r a v n u j n o p r o s i m o, da nam vsi oni gg. ,naro6-niki, ki ni'so kc poravnali naro^uine za 1. semester, nemudoma poSljcjo dotifini znesek, kterega smo zapi-sali na zavitek, tako da bo vsak narocnik vedel, ko-liko ima nam poslati. Oni gg. naroCiiild pa, ki so nie za II. semester poravnali naro&nino, bodo dobivali zanaprej list, ter bomo novemu oskrbniStvn izroCili dotifinn zneske. NaroCnina z a prvi semester naj se bingo-voli posiliuti pod dosedunjim naslovom „Via Giurdiuo." LASNISTVO III OSKUBNI^TVO BSOGE.B Imenovanje, Gosp. dr. KOnig, profesor keniije na naSi de^elni kmetijski Soli je od italijanskega kme-tijskcga ministerstva v Rimu imenovan direktor vino-kemiCnega poskuSevaliSCa v Asti poleg Turina. Z od-hodom gosp. prof. KOnig-a zgubi zopefc naS 2aVod spretno moc posebno v vednostih enokemije. Koncem tega meseca uie odide na svoje novo mesto. Na§a rojaka gg. Ivan Kos iz Kneze in Andrej Kragelj iz Modrejic napravila sta profesorsko presku-§njo iz grSkega in latinskega jezika. Narodnih profe-sorjev imamo uze pa^ zadosti, kje so pa narodne, slovenske gimnazije? Sadjerejski poduk v Sozani in v Kobari* du. Dne 24.25. in 20. bo v Sezani 28.pav_Kobaridu po-duceval o sadjerejigospod asistent ZepiC. Ceravno so vse 2upanije prejele od slavnegac. kn ktnetijskega druStva pozive ali dotiene razglase, vendar se je dosedaj sii-malo kmetovalcev oglasilo za one razpisane Stipendije, kar moramo le obzalovati. Nasprotno pa je za itali-janske kurse uie ogromuo prosilcev se oglasilo. Ali mari slovenski kmetovalci manj poduka o sadjereji potrebujejo od furlanskih kolonov? Pozvedli smo, da veieslavuo predsedniStvo c. kr. kmetijskega dru§tva sprejema dotiCne oglase Se do 22. t. m. Zato nujao in prav toplo priporoCamo, da se saj bliznji sadjerej-ci oglase za one stipendije in da se vdelez6 v prav obilnem Stevilu tega prepotrebnega poduka o sadjereji ; aaj je sadjereja v nasi dezeli Se na zeld nizki sto-pinji in potrebna vsestranskega zboljSanja, le s podu-kom moremo napredovati, zato ne prezirajmo prilik podanih nam od kmetijskega druStva, ktero bo pafi drugi pot se premislilo poSiljati nam pomoCkov, ako vicii, da se zanje ne menimo. Vinorejei pozor! Na Dunaji be 22. septem-bra t 1* priCela se vmska razstava o priliki sboda avstrijskih vinorejcev. Razstavljena bodo vina, vino-rejska. kletarska orodja, grozdje itd* Priredjena bo tudi javna poskuSalnica, kder se bo dobilo vsakovrstne-ga vina za pokusanje. Ob isti priliki bodo obiskovalc: skupno Sli ogledat velikanske vinske kleti, kakorSne Bpommku, ki si ga je sam posiavn. i« i ge * m Duoaji nahajati morej0t ceate, ki pelje skozi iivo skalo vsekana j ^ bi m bilo v0 m tudi kori8tn0| da bi Go- vern najti po§tene dru^ine; ktere liofiejo sprejeti v od-gojo Solarje, pozivlja vse one gospodarje v Gorici, ki so pripravljeni vzeti na stanovanje mlndence-solarje, da se pri podpisartemu predsedniStvu og!as6 ali osebno ali pismeno, ter da navedejo pogoje, pod kterimi bi prevzeli in koliko SolarjeV v stanovanje in oskrbovanjeV Ob enem so pro§eni vsi oni, ki bi hoteli pre^zefci' varstvo ali oskrbniStvo nad zapuScenimi otroci, da se pri podpisanemu predsedniStvu oglas6 in oglasu pri-loz6 dotifna sprifievala, iz kterih se zamorc doka'zati,' da so za to sposobni, da bo ob svojem Casu dru§tvo zamoglo nasvetovati jih dotiCrii gosposki. Nadejaino se, da se bodo naSli tudi taki, ki bodo brezplaCno pre-' vzeli varstvo revnih zapuSLenih otrok (sirot). V Gorici 2; julija 1879. Predsednik: Tajnik: Aleksander pi. Claricini. F. Parcar. TJ:>e enkrat smo omenili, da bo to druStVo zamoglo res veliko blagcga storiti za odgojo posebno revnih otrok, pa tudi bo zdatna podpora vsem onim, ki iz de^ele pridejo v Gorico, da Be tu izfiolajo. To druStvo bo pravi posrednik med mogotci in med revno Solsko mladino. DruStvu bo lebko najti pri premoznih ljudeli pomofii, in revni dijaki bodo brez velikega tnida mogli pri druStvu najti podpore. Zato prav iskreno priporo^amo to drustvo vscih Sloven com, da se tudi oni vpisejo v to drustvo ter tako pripomorejo, da bo tudi za slovensko mladino to druStvb v prid in pomofi. Med drugim ima to druStvo namen posrcdovati v tern, da se stariSem najti pomagajo dobri odgojitelji (in-struktorji). Kako te^avno je.marljivim slovenskim di-jakom vifeih razredov najti d'obrih instrukcij. To druStvo pa bo gotovo poSteno posredovalo in marsiktcr ubogi slovenski dijak bo mogel najti si zasluZka in dobro plaLanih instrukcij. Iz druStvene dcnarnico bodo se delilo tudi de-narne podpore revnim Solarjem in koliko ni naSih pod* pore vrednih pa tudi pdtrebnih slovenskih Solarjev. Zato vabimo, da se v to druStvo vpiSejo: u) vsi starSi, ki poSiljajo svoje otroke V Solo v Gorici; b) vsi rodoljubi, prijatelji mladine Solarjev. tetnina je 4 gl. za redne druHvenlke, 0 g). za podpornike; vpisnine se plaaa 2 gl. Vsak drufttvenik je zavezan fiaj eno leto ostati v driifitvii, Dosedaj je Se le en sam slovenski ud v tcm druStvu. Da bi Slovenci vendar ne bili tako slabo za-stopani, kakor lalibog po vsch drugih drufitvih n. pr. kmetijsko druStvo itd.________ Hko derv so prebivalci SoCe zastonj posekali in ko zapazi, kako se gozdi pokoncujejo ne gled§ na mlade rastline. Ker 2e n§ v moiej oblasti pokoneanije v-staviti, (za to je treba jako izdatnih sredstev), prosim VaSe blagorodije, kateremu gre skerb za take reel, da pridete nemudoma v te kraje in pogledate sa-mi vse to, itd" Mb2, kijetako pisal, bil je najimenitneji bovski glavar Filip Jurij de Gera. Ta je popravil bovSki grad, ga sezidal iz karaenja in uterdil po vseh teda-njih uraetnostih. Ker je bilo temu gradu lahko mo-gofie vodo zapreti z dolgotrajoim obleganijem, zatoje Gera toliko casa iskal in dolbel v neko Spraujo ob Skalnati stent, da je priSel do vode. To je bil velik dobiCek za terdnjavo in po pravici si pripisuje Gera to zasiugo v spominku, ki si ga je sam postavil.^ Tik sedanje nove ........ ' ' ravno mimo grajeske razvaline, vidi se v steno vdelan kamen, prav nad onim mestom, kjer se nahaja po Gets najdena voda v razpoklini pod cesto. Na tem kamhu stoji sledeCi napis t Der Woll Geporn Herr Georg Philip Herr Von Gera et Hat Die Festung Dais Pavt Vut Renovsrt Vut Die Baser Er Fonten Im 1. 6. 1. 3 tar. Ka tern kamnu se vidi tudi Gerin gerb, razde-ljen na Stiri polm: v pervem in {etertem stoje" jele-novi rogje, v drugem in tretjem pa nekak steber. Tako ie ohxanil Wi svoj spomin potomcem. rf (Dalje.) riSki vinorejei poslali v to vinskq razstavo tudi boljSa naSa vina ter da bi tako pridobiii si kredit pri ra'z-nih posebno Dunajskih kupcih? Naj to vpraSanje vze-mo v resni prevdarek vsi vinorejei, ki so kaj napre-dovaii, posebno pa vinorejska druStva. Nasim viiom treba dqbiti kredita in zadnje vinske razstave v Dornbergu in v Kojskem nam spriCujejo, da imamo u^e tudi tako blago, da si smemo upati z njim v vin-sko Dunajsko razstavo. P« DruStvo za odgojo Solska mladiue. Od predsedniStVa prejuli smo vabilo, da objavimo sledeai razglasJ DruStvo starSev, ktero ima nalogj da m druginl Bkrbi tttdi za to^ da pwedujeiapomagftatar- Razne vesti. Lov na volkove. V mnbgoterih okrajlh Bosne i Hercegovine so se prebivalci pri vojniSkih poveljni-kih prito2evali, da volkovi mnogo Skode delajo s tem, da govedo napadajo. Vsled tega je bos. here. deL. vlada naroiila, da se morajo vojaSkv oddelki na lov poSiljati, kojim se de2elani pridruzljo. Da ni vsaka ekspedicija srecna, to se r&zume, toda vkljub temu je krogla marsikaterega grdunapri-silila Ktravo grizti.a 0 svefianosti, s katero so se v poudeljek v Zagrebu sprejeli z Dunaja prepeljani ostanki leta 1872. ondi umriega slavnega pesnika Petra Pr era-do viCa in Zagrebu poloftii v grob, se nam poroca, da je bila svecanost v istini tako sijajna, da Zagreb ni Se dozivel take, pofienSi od momenta na kolodvoru, kjer je navduSeno govoril A. Senoa, do momenta na pokopalisti, kjer je s prekrasnitr. govorom dr. K. Voj-noviC zakluCil sveCanosti. Deputaciji BMatice slov." so se dr. Poklukarju pridiuftli ZagrebSki udje naSe Matice gospodje *. ravnatelj gimuazije Fr. B r a-dafika, prof. Stare in prof. Gel est in. Vflncev, nekaterih velikanskih in prekrasnih je bilo okoli 120, med njimi tudi lavorov venec Matice. Krog 11. ure je priSel sprevod na pokopalififie, kjer se je razkril prekrasni, a ne Se po vse dodelan spominek tiarejen iz kararskega marmeljnai «n a gr ob u p I aka»j o Ca Hrvatska". Tako so se spolnile 2elje nenmrlega pesnika, da domovina zdaj govori; „U mom polju dajem groba, Mojim civtem grob ti kiUm." KobiliCO so 2upaniji Szatmarski okoli 600 ora-lov polja veiidel pokoniale. Vojaki in obeine delajo, kar morejo, da bi zabrAnili Skodo, 3600' delaivtujejo za pogozdevanje, tudi nasa vlada pa v vecl meri pospeSnje pogozdevanje, ne le Krasa ampak tudi in posebno stermih golih gora ter da se odstrani, kar jamore le kolikaj overall to prepotrebno podvzetje."— Tako se glasi predlog gosp. Deltorrija. Marsikaj bi se moralo odgovoriti na to, kar pa danes uze zaradi prostora ne moremo storiti; morda v drogi priliki spregovorimo §e o tem prezanimivem vpraianji.— (G. L.) Poslano.*) Dopisniku iz Solkana v Stev. 150. BSIovenskega naroda", kateri o meni govori, se mi ne zdi vredno odgovarjati; le toliko mu zelim povedati, da, Ce na-rodnost v Solkanu pojema, in narodno petje se izgu-blja, naj se kateri dragi na pwa potoKie, ker ako bi vsi kateri ste zato poklicani, toliko zttovali kot Jihst, bi gotovo ne bila naiodna stvar tako na slabem gla-su, kakor jo Andrejckov Francevid, ali prav za prav k..... J... popisuje.—Nazdarl Iz pod sv. Gore 16. julija 1879. Vsemogofini JUST. *) UredniStvo ni odgovorno ni za obljko ni za zadrzaj. LISTKICA UREDNI&TVA: (i. rodoljuba, ki nasvetuje v vvodnem clanfcu zjedinjenje vseh Primorsfcifi Slovence? toliko glede enega Iista kolikor tudi glcde enega politicnega drustnra, prosimo, da bi delal na to, da pride prihodnji C-eter-tek, ko bo zborovala ^Sloga* r Gorici, deputacija Tr2a§kib rodoljubov, da se pricno doticni dogovori. Odkritosrcno mo-ramo reci, da nasvet je vreden resnega preudarka in posve-tovanja. V zjedinjenji je mofi! U ovom skolskom kotara jesu izpra^njene sledece sluzbe: 1. uditeija IH. verste na jednorazrednoj §koli u Brezovici, sa slovenskim ufinim jezikom; 2. uditelja III. verste na jednorazrednoj soli u Tatreh, sa slovenskim udnim jezikom; 3. ucitelja III. verste na jednorazrednoj ikoli u Rukavcu, sa hrvatskim tifi^ini jezikom; 4. poduCitelja na trorazrednoj muzkoj §koii u Eastvu sa hrvatskim udnim jezikom; i 5. uciteljice III. verste na jednorazrednoj zenskoj skoli u Jel§anah sa slovenskim u6nim jezikom. Sa ovimi sluibami so zdru&ni dohodci n-temeljeni zemaljskini zakonom za Istra od S. novembra 1874. odnosno od 10. decembra 1878, po kojem oni koji traze za podeljenje prositi, imadu redno doknmentirane molbenice, ako su jarve u sluzbi, tragom predpostavljene oblasti, ako joste ne sluze, ravnim putem do 15. au-gusta t. g. na ovo c. k. kotarsko §kolsko vjefie odpremiti. C. K. KOTAHSKO &KOLSKO VJE(5E Voloska, 7. julija 1879. Prodaja vina in piva. Podpisani, kateri ima za Gorisko mesto in dezdo edino zalogo slavnoznanega piva iz Pun-tigamske tvorniee dedicev Hold, vsteva si v 6ast, naznanjati, da je njegova ledenica dpbro zalo-zena z eksportnim marenim pivom, da ima pa tndi na prodaj prav dobro ogersko vino po spo-dej razkazanih ecnah. Narocila se sprejemajo v prodajalniei pod-pisanega na Korenji stev. 262 in se toCno o-skrbujejo. Ogersko vino po 9, 10 in 12 gl. 100 litrov. MarLno pivo eksport za mesto z ufttnino vred Za dezelo kr. JAKO VAZNO vsaikteremu za ofii. Prava dr. White-jcva voda za oei od Trangott Ehrhardt-a v Grossbreitenbach-u v Turingiji (Thuringen) slovi u2e od leta 1822 po eelem svetu. Dobiva se steklenica po 1 gl. v Trstu v lekarni „ Carlo Zanetti" Via nuova 27 in v Gorici tudi v Zaiietn-jevi lekarni na Travniku. Odlomki iz pisem: Ker so so o6i moje Mere po porabi Va5e slavne dr. Whitejevo vode jako ozdravile, zabvalujem se Bogu za to, da sent po Iistih zvedel m Va§e res slavuojzdravilo. V Mo-martu 5/5 1978. Helmstadtcr. Solarj e sprejme v stanovanje in oskrbovanje druzina, v kteri se govori slovensko, nemsko in itali-jansko. Tudi poduk v francoscini in na glasovi-ru se podaja v tej rodbini. m Pomladanski eenik m wm KjMje preskrsijeae i^oge n^rejcnih jtzdavatelj to odgovorni urednik; ANTOJi FAJ8WANI. — Tiskar: MAILING v Gorici, H iitmimju mul ftp v Gorici, v Rastelu §t. 292, samo na-&J sproti Glesid-eve sladornice. yfi Dolooene cene: K$l Popolne vol. obleke za decke gl. 2.05 do ifjl 7.40; popolne vol. obleke za gospode gl. K 10.20 do 27.60; Vol. saco po najnov. modi gl. 5.55 do 9.45; hlace 3.10 do 9.35; hlace in oprsnik gl. 5.10 do 12.75; povrsna suknja gl. 8.60 do 22.80; erne salonske suknje iz paruviena gld. 14.55 do 23.75; bonjour gl. 8.50 do 16.90; oprsnik iz piketa gl. 2.55 do 4.70. Posebnosti: defcni plasci iz kav-^uka; spalne suknje za gospode, lovske suknje, paletoti za gospd itd. Vsako obla&lo se dovr§i po najno-vejsi modi in jako solidno. Tudi naro&la po poslani meri se to6no 1 A i M M M [h] K ! no oskrbujejo. ffl