Aktualno Podravje • So evropska sredstva, namenjena občinam, na nitki? O Stran 2 V Turizem Podravje • Letos veliko zanimanja Slovencev tudi za Albanijo O Stran 7 i i t Štajerski Ptuj, torek, 29. avgusta 2023 Letnik LXXVI • št. 67 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR ^ ^ arodno 7abavne f^m lasbe Ptuj 2023 Danes priloga Strani 21-28 Aktualno Ptuj^ Lokal v Ljudskem vrtu občasno ne obratuje, kaj bo storila Občina? O Stran 3 Podjetništvo Ormož • Za 4,2 milijona evrov bodo gradili tehnološki park O Stran 5 Kultura Ptuj^ Mesto živelo z najboljšimi rimami sveta O Stran 12 Ljudje in dogodki Podravje • Priimki na -ič niso balkanskega izvora O Stran 11 v Šport Nogomet • Najslabši polčas šumarjev vzrok za nov poraz O Stran 17 Kidričevo • V vodi gramoznice Green lake nevarne bakterije in toksini Po vodi plava strupena gošča Čeprav kopanje v gramoznici Pleterje (Green lake oziroma Zeleno jezero) ni dovoljeno, je v zdajšnji situaciji Pragersko • Za prenovo železniškega vozlišča še dodatni! 13 milijonov evrov fw > ^^arodno w M abavne ^ G lasbe Mestni trg V središču • Bo slovenskemujkUpiu dosegljiva le praMgmažiČnl hrana iz tujineir^^^^ OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO septembra 2023, »b 18.00 1. septembra 2023, ob 19.30 Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 29. avgusta 2023 Podravje • So evropska sredstva, namenjena občinam, na nitki? Vrbnjak: »Ocenjujemo, da ne, a zagotovila nimamo« Škoda po avgustovski povodnji se bo merila v tisočih milijonih evrov, prve ocene kažejo med pet in osem milijard evrov. Vlada intenzivno išče poti do denarja, ki ga bo treba zagotoviti za sanacijo območij. Bodo na udaru tudi evropska sredstva, namenjena občinam? Predsednik sveta podravske regije in župan Ormoža Danijel Vrbnjak meni, da ne. „Sem optimist, menim, da bo kohezijske pol milijarde evrov ostalo lokalnim skupnostim za cilje, ki smo se jim zavezali," je povedal za Štajerski tednik. Država je s prošnjo za denar, ki ga bo potrebovala za sanacijo v ujmah prizadetih območij, že potrkala na vrata Evropske unije. A sredstva solidarnostnega sklada bodo daleč prekratka za vse potrebe, zato se bo denar zbiral iz vseh razpoložljivih virov. Ker smo na pragu nove finančne perspektive EU, ki jo bomo izvajali med letoma 2021 in 2027, se med odločeval-ci oblikujejo ideje, da bi za obnovo prizadetih območij prispevali tudi razpoložljiva kohezijska in druga evropska sredstva, pa tudi postrgali še tista, ki so ostala iz stare perspektive. V novem finančnem obdobju EU ima Slovenija možnost počrpati 3,2 milijarde evrov. Župan občine Ormož Danijel Vrb-njak, ki je predsednik sveta podra-vske regije, ta pa odloča o delitvi denarja na regijski ravni, je dejal, da pri vprašanju, ali bodo občine prikrajšane za evropska sredstva, ostaja optimističen. „Razumeti je, da se bodo neprioritetne investicije najverjetneje črtale, sredstva pa namenila za sanacijo škode. Kaj bi lahko porezali po posameznih ciljih, ki smo jih opredelili v novih programskih dokumentih, težko ocenim. Verjamem pa, da vsega črtati ne bo šlo, saj so regionalni programi opredeljeni, enako predvidene investicije. Da bi se zelo, zelo krčilo pri teh načrtih, mislim, da ne," je pojasnil ormoški župan in dodal: „Če pogledamo samo kohezijski del evropskih sredstev, namenjenih regionalnemu razvoju oziroma občinam, je ta za vzhodno in zahodno Slovenijo skupaj težak 460 milijonov evrov. Od tega zneska je za podravsko regijo predvidenih okoli 90 mili- jonov evrov. Ocenjujem, da nam teh sredstev ne bodo bistveno krčili. Menim, da občine ne bomo prikrajšane, ne morem pa tega zagotoviti, saj takšne informacije s pristojnega ministrstva nismo dobili. Slišati je, da naj bi nekaj porezali, vendar drastičnega reza ne pričakujem, to je moje mnenje. Ne nazadnje moramo slediti ciljem, ki smo se jim v odnosu do EU zavezali v programskih dokumentih, med drugim so to gradnje kanalizacijskih in vodovodnih sistemov, čistilnih naprav, razvoj podjetništva - tehnološki parki, kolesarske steze in programi zelene politike v smislu obnavljanja javnih površin, na primer trgov. To so programi, v okviru katerih bomo občine v novi finančni perspektivi iskale poti do evropskega kohezijskega denarja. Kaj bo z ostalimi razpisi, ki bi Predsednik sveta podravske regije in župan Ormoža Danijel Vrbnjak: „Slišati je, da naj bi nekaj porezali, vendar drastičnega reza ne pričakujem, to je moje mnenje." jih koordinirala država in z njimi spodbujala regionalni razvoj, pa težko rečem. Informacij, ali bodo tam kaj rezali, nimamo." Za novo finančno obdobje so po besedah predsednika sveta podra-vske regije Danijela Vrbnjaka predvidene tudi investicije v energetske sanacije javnih stavb in samo- oskrbo z električno energijo. „Na teh področjih se ne bojim, da bi se bistveno posegalo v sredstva, saj smo s cilji zelenih politik zavezani Evropski uniji. Računam, da bi vseeno ohranili tudi vlaganja na področjih stanovanjske politike, razpisov za vlaganja v šole in vrtce pred letom 2026 verjetno ni pričakovati, trenutno je v izvajanju razpis za športno infrastrukturo," je še povedal sogovornik. Poplavna varnost, ki bi jo bilo ob Dravi tudi treba zagotoviti, v Pod-ravju očitno ni med prioritetami, saj med razvojnimi cilji ni navedena. Mojca Zemljarič Foto: MZ Pragersko • Prenova železniškega vozlišča bo stala kar 81 milijonov evrov Pred počitnicami podpisan kar 13-milijonski aneks Janezu Škrabcu, enemu najbolj znanih slovenskih poslovnežev, je uspel veliki met. Državna direkcija za infrastrukturo je namreč njegovemu podjetju Riko tik pred poletnimi počitnicami odobrila za 12,7 milijona evrov dodatnih plačil pri nadgradnji železniškega vozlišča in postaje na Pragerskem. Gre za enega največjih aneksov pri železniških projektih v Sloveniji v zadnjih letih. Po vrednosti je namreč enak petini prvotne pogodbene cene vseh del (63 milijonov evrov z DDV). Nova cena projekta tako znaša 81,5 milijona evrov. Z aneksom bo Riko, ki na Prager-skem gradi skupaj z družbo RZD International v lasti Ruskih železnic, prejel plačilo za nepredvidena dela, podaljšanje pogodbenega roka in plačilo razlik v ceni med lanskim avgustom in zaključkom gradnje. Toda v njegovem ozadju se skriva več let številnih zapletov pri pripravi in gradnji enega večjih projektov na železniški infrastrukturi, zaradi katerih je Slovenija skoraj ostala brez 40 milijonov evrov evropskega denarja. Z aneksom dva milijona evrov tudi 2TDK V slovenskem gradbeništvu smo sicer v zadnjih mesecih priča manjšemu valu podražitev projektov. Julija letos je podjetje 2TDK, ki je zadolženo za gradnjo drugega tira železniške proge Divača-Koper, odobrilo skoraj dva milijona evrov vreden aneks konzorciju podjetij, ki gradijo objekte za prečkanje doline Glinščice (Markomark Nival in Ekorel, ki ga obvladuje Jurij Krč). Trenutna cena projekta tako znaša 12,4 milijona evrov (skupaj z DDV). Zapleti že pri razpisu Začetek zgodbe sega v sredino prejšnjega desetletja. Direkcija, ki jo je takrat vodil Damir Topolko, je jeseni 2017 objavila razpis, na katerega so se prijavili trije ponudniki. Ob Riku in Rusih še konzorcij domačih gradbincev (SŽ-ŽGP, Pomgrad, Kolektor, GH Holding) in družba Kostak, ki je ponudbo oddala skupaj s Španci. Junija 2018, ko je pristojno ministrstvo za infrastrukturo še vodil Peter Gašperšič, je izbrala ponudbo Rika in Rusov, še prej pa izločila konkurente. Bodoča železniška postaja na Pragerskem Železniška postaja na Pragerskem pred začetkom nadgradnje. Nato se je začelo zapletati. GH Holding, ki ga vodi Blaž Miklavčič, se je pritožil na državno revizijsko komisijo, ki mu je tudi ugodila in razveljavila prvotno odločitev direkcije. Tam so v drugo ponovno izbrali Riko in Ruse. Druga pritožba na državno revizijsko komisijo, ki jo je vložil SŽ-ŽGP, pa je bila neuspešna. Šele julija 2019 je direkcija s Škrabcem podpisala pogodbo. Na čelu ministrstva je bila takrat že Alenka Bratušek. Toda tudi takrat Riko še ni mogel začeti gradbenih del. Razlog? Ker projekt na Pragerskem še ni imel gradbenega dovoljenja. Že leta 2017, torej še pred objavo razpisa, je namreč direkcija na agencijo za okolje (ARSO) dala zahtevo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja. A najprej se je zapletlo pri hrupu. ARSO je jeseni istega leta zahtevo direkcije zavrnil, ker pasivna zaščita v obliki protihrupnih ograj po takrat veljavni uredbi ni zadosten ukrep pred čezmernim hrupom. Na gradbeno dovoljenje čakali štiri leta Po letu dni, v katerem je direkcija dokazovala, da ARSO pasivne zaščite pri podobnih projektih v preteklosti ni obravnaval kot težave, je nastopil nov problem - zemljina na območju bodočega gradbišča. Direkcija je morala dopolniti vlogo z analizo vrtin, ki je ugotovila, da na tem območju ni nevarnih odpadkov, možni viri onesnaženja pri gradnji pa so bila le mineralna olja. Gradnja na Pragerskem se je tako lahko začela poleti 2021, skoraj štiri leta po objavljenem razpisu. Pogodbe na direkciji niso razveljavili, ker so se bali izgube evropskega denarja. Toda jasno je bilo, da bo končna cena zaradi tega višja - in prav tako, da Riku na ministrstvu, ki ga je takrat vodil Jernej Vrtovec, pred parlamentarnimi volitvami ne bodo odobrili aneksa. Prvega v višini pet milijonov evrov (z DDV) je tako Riko dobil oktobra lani, ko je ministrstvo vodil Bojan Kumer. S tem denarjem je država Riku povrnilo celotno škodo zaradi režijskih, materialnih in drugih stroškov, ki mu je nastala zaradi zamude pri pridobitvi gradbenega dovoljenja. Časovno sovpada z valom podražitev v gradbeništvu. Še pred podpisom drugega aneksa pa se je na čelo ministrstva že vrnila Alenka Bratušek. Direkcija bo tako za prenovo železniške postaje, postavitvijo nadstrešnic na peronih, gradnjo novega podhoda z dvigali, ureditvijo dveh parkirišča, postavitev dveh kilometrov protihrupnih ograj, nadgradnjo 18 kilometrov tirov, zamenjavo 30 kretnic, gradnjo novega cestnega podvoza in namestitev signalno-varnostnih naprav skupaj plačala dobrih 81 milijonov evrov. P. Cirman in T. Modic Foto: DRSI Foto: DRSI torek • 29. avgusta 2023 Aktualno Štajerski 3 Kidričevo • V vodi gramoznice Green lake nevarne bakterije in toksini Zastrupitev treh psov, po vodi plava strupena gošča Foto: CianoSlo Čeprav kopanje v gramoznici Pleterje (Green lake oziroma Zeleno jezero) ni dovoljeno, je v zdajšnji situaciji najboljše, da se vodi izognete, tudi če prepovedi ne upoštevate. Najprej so o zastrupitvah poročali lastniki psov, teden dni za tem je Ciano Slo na družabnem omrežju Facebook objavil, da so v jezeru cianobakterije, ki so lahko strupene. Bakterije so se sposobne pretvoriti v cianotoksine, ki so za zdravje ljudi in živali zelo nevarni. Sosledje dogodkov, najprej zastrupitev psov in nato odkrita strupena gošča na vodi, so vsekakor signal, da se je vodi v gramoznici najboljše izogniti. Zastrupili so se trije psi, ki so se kopali v jezeru, so navedli v Ciano Slo. Simptomi zastrupitev so bili mišični krči, drgetanje, napadi in delne paralize tačk. „To so značilni znaki zastrupitve z nekaterimi cianotoksini, zato so ti dogodki morda lahko povezani. Živali se lahko zastrupijo z zaužitjem obloge ali pitjem vode v bližini, v manjši meri tudi z lizanjem dlake po kopanju. Dokler so v vodi obloge in ne razpolagamo z rezultati o dejanski vsebnosti cianotoksinov, močno odsvetujemo kopanje ljudi in živali. V primeru navedenih simptomov svetujemo takojšnji obisk zdravnika ali veterinarja." V svoji naslednji objavi so pri Ciano Slo situacijo nekoliko omilili in pojasnili, da so cianobakterije naraven pojav. Da so se pojavile v gramoznici Pleterje, pa ni nikogaršnja krivda, saj da se lahko pojavljajo tudi v zelo bistri vodi. Popravili so tudi prvo izjavo, da bi lahko bile zastrupitve psov povezane s cia-nobakterijami. „Tega ne vemo," so zapisali in dodali, da analize še potekajo. Pn EPOV L PANO KOPANJE IN ZADRŽEVAN Jfc V GHAMOÍNÍCI «J T Foto: CG Označba lokacije v gramoznici, kjer so opravili vzorčenje in ugotovili prisotnost cianobakterij. Potencialno zelo resno tueganje Na Nacionalnem inštitutu za biologijo, kjer se ukvarjajo s problematiko cianobakterijskih toksinov in cvetenj, si prizadevajo, da bi se cvetenju cianobakterij v Sloveniji posvečalo več pozornosti „Prebivalstvo bi bilo treba ozaveščati o potencialni nevarnosti, ki jo pojav predstavlja, uporabnike prizadetih vodnih teles pa opozarjati na potencialno zelo resno tveganje. Določanje standardov oz. smernic je pomembno, vendar pa je oboje zasnovano le za preprečevanje strupenih učinkov cianotoksinov, saj na vprašanje, ali sploh obstajajo varne koncentracije genotoksičnih in karcinogenih snovi, še nimamo odgovora." Kopanje na neurejenih kopališčih, kar Green lake nedvomno je, ni stvar zabave. Da so se psi res zastrupili s cianobakterijami ali cianotoksini, ne moremo trditi. So pa te bakterije dejansko v vodi, ker cvetijo in se jih vidi. Vprašanje, ki je več kot na mestu, je, kaj če bi se v vodi zastrupili otroci. Bi bilo boljše pustiti surovo gramoznico? Nemalo ljudi se v Green lake sploh več ne odpravi zaradi zanemarjenosti, sploh pa moti pogled čez jezero na gradbišče. Zelo neprijetna je tudi globina vode, saj ob vstopu v vodo kar naenkrat zmanjka tal pod nogami. Ob prisotnosti delovnih strojev in vzporedni dejavnosti betonarn je na mestu vprašanje, kaj vse se v vodo odloži ali steka na gradbenem delu jezera. Res ni jasno, kako so si v vodstvu kidričevske občine zamislili sobiva-nje dveh tako različnih dejavnosti, kot sta gradbeništvo in turizem na obali istega jezera. Danes marsikdo pravi, da bi bilo boljše, da bi pustili, kot je bilo, se pravi divjo gramoznico. Z urbanizacijo območja in reklamiranjem so se v športni center ob jezeru začele valiti množice obiskovalcev. A smeti, ki jih puščajo za sabo, so v situaciji, kot se je zgo- Upravniki gramoznice Green lake zaklenili možnost komentiranja Da je situacija res vroča, še bolj, kot so bile minuli teden temperature, so z zaklepanjem objav na Facebooku dali vedeti tudi upravniki športno-rekreacijskega centra Green lake. Javnost so obvestili, da občina Kidričevo izvaja monitoring kopalnih vod, rezultati vzorčenja so bili 11. avgusta brezhibni. Dodajmo, da gramoznica Green lake statusa kopalnih vod sicer zaradi aktivne gramoznice in rudarjenja gramoza nima in tudi ne more imeti. Kopanje v gramoznici je prepovedano, čemu torej vzorčenje? Komentiranje pod objavo na Facebook strani Green lake ni bilo možno, prav tako so se nad ignoranco upravitelja in zaklepanjem komentiranja pritoževali lastniki zastrupljenih psov. Vlaganja niso dala nobenega rezultata, le težave Situacija v gramoznici Green lake vse bolj kaže, da iti z glavo skozi zid ni bila modra odločitev, saj območje ne daje želenih rezultatov. Dejansko jih v obstoječih pogojih, ko je na eni strani aktivno črpanje gramoza, na drugi pa bi se šli vodnega turizma, niti ni moč pričakovati. Tega bi se bilo treba zavedati, ko je ideja zorela, da se na obali istega jezera pač ni moč iti sočasno industrije in turizma. Četudi so zasebniki v prostor vložili nemalo asfalta in betona ter zgradili dva objekta, vse to ne daje pričakovanega rezultata. Gradbincu, ki je nosilec koncesije, turizem ni temeljna dejavnost, najemniki pa pod pogoji, kot so nastavljeni, ne morejo preživeti. Nezanemarljiv je tudi vložek občine Kidričevo, ki je obalo ob gramoznici z OPPN opredelila za dejavnosti športa in rekreacije, prav tako je območje komunalno opremila. Vse to je stalo nekaj sto tisočakov. Rezultat zajetnega finančnega vložka in lepih besed, kako bo Green lake živel in se razvijal, so danes samo težave. Foto: Ciano Slo V vodi kidričevskega Zelenega jezera (Green lake) se je konec tedna pojavil sum prisotnosti cianobakterije oziroma cianotoksinov, ki lahko imajo resne in hude posledice na zdravje ljudi, tudi dolgoročne. Strup cianotoksinov je primerljiv s strupi najbolj strupenih gob, kot je zelena mušnica, ali najbolj strupenih kač, na primer kobre, je moč prebrati na spletni strani Nacionalnega inštituta za biologijo. dila v preteklem tednu, očitno še najmanjši problem. Cianotoksini so lahko izvor rakavih obolenj Sum na cianobakterije oziroma cianotoksine ni niti najmanj nedolžna reč, lahko preberemo v več medijskih in strokovnih objavah na spletu. „Nekateri cianotoksini so po strupenosti primerljivi s strupom zelene mušnice ali kače kobre. Pri akutni zastrupitvi lahko prizadenejo jetra, živčevje ali kožo. Vendar v okolju ne najdemo dovolj visokih koncentracij za akutno zastrupitev ljudi; bolj skrb vzbujajoča je dolgoročna izpostavljenost, ki je lahko povezana s poškodbami DNK, nastankom tumorjev ali nevrodege-nerativnih bolezni," piše na spletni strani Nacionalnega inštituta za biologijo. Inštitut v enem izmed svojih poročil navaja, da so lahko nizke (nestrupene) koncentracije in dolgotrajna izpostavljenost ci-anotoksinom celo bolj nevarni od akutne zastrupitve. „Znanstveniki zadnje čase potrjujejo tudi druge lastnosti teh strupov, in sicer njihovo škodljivo delovanje na DNK, kjer povzročajo poškodbe, ter njihovo možno rakotvorno delovanje." Mojca Zemljarič Ptuj • Na občini so jasni: »Odprto mora biti« Lokal v Ljudskem vrtu občasno ne obratuje Novi najemnik lokala v Ljudskem vrtu je imel kar nekaj začetnih težav z delovnim časom, ki pa naj bi jih že odpravili. A očitno ni tako, saj nekateri obiskovalci parka opozarjajo, daje lokal občasno zaprt tudi ob lepem vremenu. O tem so obvestili lastnico objekta, Mestno občino Ptuj. »Da je lokal v Ljudskem vrtu zaprt tudi ob lepem vremenu, smo opazili tudi sami z naključnimi ogledi lokacije, na to pa so nas opozorili občani. Najemnika bomo opozorili na določbe pogodbe, in če bo te določbe kršil, začeli postopek odpovedi pogodbe,« so jasni na Občini. V pogodbi je namreč navedeno, v katerem časovnem obdobju mora gostinski lokal obratovati. mm 1*1 Vt t I | V • Zaprli ob vročim in dežju Andrej Maglica, predsednik Nogometnega kluba Drava, ki je od tega poletja najemnik gostinskega lokala v omenjenem ptujskem parku, trdi, da se tega držijo, priznava pa: »Res pa je, da smo občasno ob nedeljah, sredi dneva, ko je bila dejansko neznosna vročina in so bili ljudje na kosilu, za nekaj ur zaprli in nato popoldan ponovno odprli. Zapremo tudi, ko je dež in je park prazen, sicer imamo vedno odprto.« Kot je še dodal, upa, da bo jesen lepa in bodo lahko odprti čim dlje časa. Maglica sicer prvo sezono ocenjuje kot precej težko. Kar nekaj težav so imeli z iskanjem kadra, zdaj so zadovoljni, zaposlili so tudi vodjo lokala, ki je izkušeni gostinec. Spodbudno je, da bodo nadaljevali. Ne nazadnje je imela občina kar nekaj časa težave z iskanjem najemnika. Prav zato so imeli zaprto nekaj mesecev letošnjega leta, ko naj bi bila gostinska ponudba v parku dostopna. Ta čas bodo novi najemniki, če jim bo vreme to dopuščalo, skušali nadoknaditi jeseni. Upajo na toplo in suho vreme. Po pogodbi sicer morajo delovati med 1. aprilom in 30. septembrom, izven tega obdobja pa po dogovoru z Občino, kot to velja tudi za lokal na Ranci. Pogodba med NK Drava in občino je petletna, mesečna najemnina znaša 735 evrov in se plačuje za tiste mesece, ko lokal deluje. Dženana Kmetec Nad teraso so uredili tendo, ki je bila nujno potrebna, sicer je poleti dejansko nemogoče sedeti na žgočem soncu. Obiskovalci parka opozarjajo, da tudi pitnik že nekaj časa ne deluje. Foto: CG 4 Štajerski Podravje torek • 29. avgusta 2023 Podravje • Bogata zbirka Knjižnice Ivana Potrča Rabljene, a še uporabne knjige prodajajo po en evro Zbirka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj obsega skoraj 350.000 enot gradiva. Samo lani so za nakup novih knjig namenili dobrega četrt milijona evrov. Nekoliko poškodovane, zastarele in knjige, za katere ni več pretiranega zanimanja, sproti odpisujejo. Še uporabne skušajo prodati po simbolični ceni en evro. Lani so bili pri tem zelo uspešni. t 111 Lani pol milijona evrov za novo gradivo Knjižnično gradivo pridobivajo na različne načine: za nakupom, obveznim izvodom, darovi, zameno itd. V lanskem letu so v ptujski knjižnici zbirko dopolnili z 12.503 enotami knjižničnega gradiva. Nakup je obsegal 9.887 enot gradiva, od tega 9.390 enot monografskih publikacij (knjig) oz. 3.219 novih naslovov. Za nakup knjižničnega gradiva so v letu 2022 namenili 259.465 evrov. Zbirka knjižničnega gradiva Knjižnice Ivana Potrča Ptuj obsega natanko 364.962 enot, največji delež (330.901 enota) predstavljajo monografske publikacije oziroma knjige, preostalo so serijske publi- kacije (revije, časopisi ...) in neknji-žno gradivo. V letu 2022 so iz zbirke izločili in odpisali 11.095 enot knjižničnega gradiva, kar pomeni približno tri odstotke celotnega fonda, največji delež predstavljajo knjige. V odpis jih je šlo dobrih 10.400. »Odpisujemo poškodovano in zastarelo gradivo ter gradivo v več izvodih, po katerem s časom upade povpraševanje bralcev. Odpisano gradivo ponudimo in podarimo knjižnicam z našega območja, različnim društvom ter ustanovam, skrbnikom knjižnih hišk itd. Nekaj izločenega gradiva ponudimo tudi za prodajo po simbolični ceni,« pojasni Milena Doberšek, direktorica Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Za prodajo namenijo starejše letnike časopisov in revij ter leposlovne knjige, po katerih se je z leti zmanjšalo povpraševanje in še niso preveč dotrajale. Tovrstno gradivo ponudijo v nakup po simbolični ceni en evro. Lani so bili pri tem precej uspešni, očitno so bralci prepoznali dobro priložnost, kako poceni kupiti knjigo. Prodali so 1.284 enot izločenega gradiva, pridobljena sredstva pa namenili za nakup novega gradiva. V ptujski knjižnici ugotavljajo, da imajo bralci večinoma lep odnos do knjig in jih vzorno čuvajo, »zato nam vračajo razmeroma dobro ohranjene knjige. Se pa obraba gradiva s številom izposoj seveda veča, včasih pa se primeri tudi kakšna nezgoda«. Doberškova pravi, da je skrbi V ptujski knjižnici so lani odpisali 11.095 enot gradiva, od tega večino, kar 10.400, knjig. za kakovost in aktualnost knjižnične zbirke, ki ustreza potrebam in zahtevam uporabnikov ter poslanstvu knjižnice, zelo pomembna: »V področje upravljanja s knjižnično zbirko sodi poleg pridobivanja knjižničnega gradiva tudi njegovo izločanje. Knjižnice moramo izločati knjižnično gradivo v skladu z navodili nacionalne knjižnice ter Strokovnimi priporočili in standardi za splošne knjižnice. Le kakovostna, pregledno urejena in postavljena knjižnična zbirka je koristna za uporabnike in tako učinkovito služi namenu.« Knjižna zbirka ptujske knjižnice je bogato založena s strokovnim in leposlovnim gradivom za odrasle bralce in mladino. O tem, kako dobro je »založena« v primerjavi z drugimi slovenskimi splošnimi knjižnicami, direktorica pravi: »Primerjava ni preprosta in enostavna, saj je treba upoštevati tako kakovostni kot tudi količinski vidik knjižnih zbirk. Povprečni obseg knjižničnih zbirk v slovenskih splošnih knjižnicah je nekaj več kot pet enot knjižničnega gradiva na prebivalca in tudi ptujska knjižnica zagotavlja približno takšen obseg zbirke.« Se pa ponašajo z dragocenim fondom Domoznanskega oddelka, v katerem hranijo številne dragocenosti, med drugim tudi osebne knjižnice Ivana Potrča, dr. Štefte Cobelj in Iva Arharja: »Bogat fond domoznanskega gradiva daje naši knjižni zbirki veliko zgodovinsko vrednost in širšo prepoznavnost.« Dženana Kmetec Foto: CG Podravje • V Moškanjcih in Ormožu akcija sterilizacij in kastracij Sterilizacija lahko stane več kot 150 evrov Lastniki psov in mačk morajo poskrbeti za njihovo nekontrolirano razmnoževanje. Ker so kastracije in sterilizacije precejšen finančni zalogaj, se marsikdo za kaj takega ne odloča. Prav tako se še vedno najdejo posamezniki, ki mladiče odvržejo ali celo usmrtijo, kar ni samo kaznivo, ampak tudi nehumano dejanje. Lastniki domačih živali morajo preprečiti rojstvo nezaželenih živali. Ptuj • OŠ dr. Ljudevita Pivka je preselila razvojni oddelek Pivkolin Večja igralnica in izhod na teraso za otroke Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka je v lanskem šolskem letu prevzela razvojni oddelek ptujskega vrtca. Gre za prilagojeni program za predšolske otroke s posebnimi potrebami, kije vrsto let deloval v enoti Marjetica. Z novim šobkim letom pa ga selijo v prostore šole, na ulici 25. maja (pri Dijaškem domu). M «Tjfc % *■ 6 7 Q q «ar 81- A i» Vf — — m ( ji Razvojni oddelek se iz enote Marjetica seli v prostore OS dr. Ljudevita Pivka. Foto: CG Foto: CG Da bi se vsemu temu izognili, so nekatere občine v Spodnjem Pod-ravju že pred leti začele sofinancirati kastracije in sterilizacije mačkov ter psov. Na pobudo Društva za zaščito živali Pomurja pa bodo tudi letos nekatere veterinarske ambulante nudile popust na tovrstne posege v višini 20 odstotkov. Akcija bo letos potekala v vseh veterinarskih ambulantah v Po-murju, Ormožu in Moškanjcih, popust pa bo mogoče uveljavljati samo v septembru in oktobru. Cene za tovrstne posege so sicer zelo visoke. V veterinarski ambulanti Moška- njci sterilizacija mačke stane 61, kastracija mačka pa 39 evrov. Še več je treba odšteti za sterilizacijo psice, cena pa je odvisna od njene teže. Če je težka do 10 kilogramov, bo znesek na računu 97 evrov, za večje psice pa je lahko tudi več kot 150 evrov. Cena za kastracijo psa se giblje med 70 in 100 evri. Na Društvu za zaščito živali Po-murja z veseljem pomagajo tudi vsem tistim, ki mačke ne morejo prijeti. Pri njih si lahko brezplačno izposodijo primerno past, živolov-ko, v katero se mačka ujame in nepoškodovana odpelje na poseg. Letos naj bi bilo na nekaterih ob- močjih ponovno veliko zapuščenih mačk. Nekatere veterinarske postaje bodo v času akcije nudile popust tudi na ceno sterilizacije in kastracije kuncev. Kot je določeno v Zakonu o veterinarskih merilih skladnosti, mora skrbnik hišnih živali z zagotovitvijo osamitve, kontra-cepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali. Na Društvu za zaščito živali Pomurje opozarjajo še, da je nujno treba prijaviti gojitev hišnih živali, če imamo doma več kot 30 dni pet odraslih hišnih živali iste vrste. EK Po besedah ravnateljice Lidije Marin bodo pogoji za delo v njihovih prostorih veliko boljši. Otrokom bo namreč na voljo večja igralnica in izhod na teraso, prav tako bodo imeli pri roki nujno potrebne zdravstvene terapije. Zgodnja obravnava je za otroke s posebnimi potrebami pomembna, ker je v zgodnjem obdobju otrokovega intenzivnega razvoja največ možnosti za odpravo primanjkljajev. »Veseli nas, da bomo imeli skoraj vse naše dejavnosti pod isto streho, kar pomeni tudi lažjo organizacijo dela. Selitev so z velikim razumevanjem sprejeli tudi starši,« je povedala Marinova in dodala, da bo v novem solskem letu razvojni oddelek polno zaseden, vanj je vpisanih šest otrok s posebnimi potrebami. Vodstvo šole si bo še naprej prizadevalo za njihovo vključenost, saj se bodo povezovali tako z Vrtcem Ptuj kot vrtcem Vilinski gaj, ki je v neposredni bližini. V novem šolskem letu se število otrok ponovno povečuje Sicer pa bo v novem šolskem letu OŠ dr. Ljudevita Pivka obiskovalo okoli 130 otrok. Število oddelkov se s 17 povečuje na 18, od tega bo 10 oddelkov posebnega programa in osem oddelkov nižjega izobrazbenega standarda, razvojni oddelek in dve vzgojni skupini. Marinova je imela do sedaj eno pomočnico, z novim šolskim letom pa bosta zaradi večjega števila oddelkov in širjenja obsega dejavnosti zraven dosedanje pomočnice Borislave Munda to funkcijo opravljali še Darinka Roj-ko Pičerko in Tanja Rugani. Na rednih osnovnih šolah njihovi strokovni delavci (logopedi, pedagogi, psihologi . ) izvajajo dodatno strokovno pomoč, in sicer v obsegu okoli 800 ur. Estera Korošec torek • 29. avgusta 2023 Gospodarstvo Štajerski 5 Ormož • Občina na razpisu pridobila 3,2 milijona evrov Za 4,2 milijona evrov bodo gradili tehnološki park Župan občine Ormož Danijel Vrbnjak in direktor Cestnega podjetja Ptuj (CPP) Boris Medved sta podpisala 4,2 milijona evrov težko pogodbo za gradnjo tehnološkega parka. Gre za poslovno-proizvodni objekt s 1.800 m2 uporabnih površin, ki ga bodo zgradili v poslovni coni. Časa za gradnjo imajo dobro leto. Letos bi izvedli za dva milijona evrov del, preostalo pa v naslednjem letu, so napovedali ob podpisu pogodbe. Občina Ormož je na razpisu Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj za obmejna problemska območja za tehnološki park pridobila 1,6 milijona evrov državne podpore. Razpis je ministrstvo objavilo spomladi, sklepe o odobritvi vlog so prijavitelji prejeli v sredini minulega tedna. Pozitivnega odgovora so se razveselili tudi v vodstvu občine Ormož, kjer so imeli za projekt celo že predhodno izbranega izvajalca. Tako so le dan po tem, ko je v hišo prišel sklep o odobritvi sredstev, z izvajalcem sklenili gradbeno pogodbo. „Gradili bomo poslovno-proizvodni objekt. V pritličju bodo proizvodni prostori in skladišča, v nadstropju pa poslovni prostori, se pravi pisarne, konferenčna soba in dve predavalnici. Stavba bo opremljena z dvigalom. Za vse prostore imamo podpisana pisma o nameri, objekt je dejansko že vnaprej ioo-odstotno zaseden. Proizvodni prostori bodo namenjeni obdelavi kovin in lesa, vanje bomo umestili CNC-stroje, stružnice in drugo opremo. Predvideni sta trgovina za prodajo izdelkov (na drobno) ter razstavni prostor za izdelke, ki bodo nastajali v obratih. S projektom želimo omogočiti pogoje za razvoj podjetniških iniciativ in zagonskih podjetij, hkrati pa Direktor CPP Boris Medved se nadeja, da bodo projekt izvedli v roku in kakovostno. „Potrudili se bomo, da bo vse, kot mora biti, in boste kot investitor zadovoljni," je dejal, ko sta si z županom Danijelom Vrbnjakom segla v roko ob sklenitvi gradbene pogodbe. Tehnološki park bodo zgradili do jeseni naslednje leto. Denar bodo iskali omogočiti primerno infrastrukturo za kakovosten gospodarski in socialni razvoj. Roki za izvedbo projekta so kratki, zato se bomo morali vsi skupaj po najboljši moči potruditi, da pridobljena nepovratna sredstva tudi v celoti izkoristimo," je povedala direktorica uprave občine Ormož Milena Debeljak. še pri drugih virih Ker je gradnja tehnološkega parka ocenjena na 4,2 milijona evrov, občina je po letošnjem razpisu zanj pridobila 1,6 milijona evrov, bodo poskušali denar iskati pri drugih virih, po besedah Debeljakove iz Dogovora za razvoj regij. „Vsekakor je želja, da bi sofinancerski denar zagotovili še za drugo fazo, vsaj 85 odstotkov vrednosti," pa je dodal župan Vrbnjak, ki se nadeja, da jim bo s spodbudami, ki jih lokalna skupnost namenja razvoju gospodarstva, uspelo zagotavljati oziroma odpi- rati delovna mesta, s tem pa omejiti odseljevanje mladih iz občine v druga razvitejša okolja. Ormožani si veliko obetajo tudi od bodoče nove glavne ceste Ptuj-Ormož in priključka na hrvaško magistralo, ki bi v Slovenijo vstopila prav v Ormožu, vsaj tako kažejo informacije s hrvaške strani. Za cono Glinokop 1,6 milijona evrov Poleg tehnološkega parka je občina Ormož prejela zeleno luč za sofinanciranje še enega projekta gospodarskega značaja, in sicer za komunalno opremljanje bodoče industrijske cone Glinokop. Enako kot za tehnološki park jim je Mini- strstvo za kohezijo in regionalni razvoj odobrilo 1,6 milijona evrov. Te investicije se bodo po napovedi župana lotili naslednje leto. Sicer pa je ormoška občina v obdobju minulih štirih let za spodbujanje gospodarske aktivnosti zagotovila dobrih pet milijonov evrov državnih in evropskih sredstev za investicije v skupni vrednosti okoli devet milijonov evrov: za širitev in komunalno opremljanje industrijske cone, tehnološki park in cono Glinokop. Po zaprtju tovarne Sa-filo so v mesto pripeljali drugega velikega evropskega industrialca, nemški Carthago, ki je v Ormožu zgradil novo tovarno in delati začel letos spomladi. Mojca Zemljarič Ptuj • V teku novi razpis za razvoj podjetništva za leto 2023 Podjetnikom od 200 do 5.600 evrov Javni razpis za dodelitev pomoči za spodbujanje razvoja podjetništva v mestni občini Ptuj je v teku. Občina za to namenja 60.000 evrov, za različne ukrepe. Rok za prijavo se izteče 25. septembra, preverili pa smo, kdo so bili lanskoletni prejemniki občinskih sredstev. Občina je 60.000 evrov razdelila med izvajalce raznolikega nabora dejavnosti. »Iz razpisa je razvidno, da je prijava možna na različne ukrepe po razpisu, npr. posebej za nove zaposlitve, investicije itn.,« pojasnjujejo na ptujski občini. Občina letos delno krije tudi stroške komunalnega prispevka, seveda pod jasno določenimi pogoji. Do pomoči so upravičeni tako samostojni podjetniki kot večja podjetja. Kot je razvidno iz lanskoletnega seznama, je bilo do pomoči za leto 2022 upravičenih 33 prijaviteljev. Mednje je bilo razdeljenih 6o.ooo evrov v različnih deležih. Od slabih 2oo evrov pa vse do 5.66o evrov. Največ je prejelo podjetje Vulko (gumarska tehnologija). Več kot 5.ooo evrov je bilo dodeljeno še podjetjem Mesto jader, d. o. o. (ukvarjajo se z najemom plovil), KTS Kern (tunelska tehnika), E-Rasta, d. o. o. (fotografska dejavnost) in samostojnemu podjetniku Janezu Zagoršku (avtomehanik). Nekaj manj kot štiri tisočake je prejelo podjetje Arbadakarba (pra-znovalnica). Vsi drugi zneski pa so bistveno nižji. Najmanj je prejela Jelena Vukovič, s. p., (izdelovanje unikatnih copat), okrog 180 evrov. Le nekaj deset evrov več so nakazali še nekaterim podjetnikom, ki delajo v mestnem jedru, na primer NLB Smart POS O Brez gotovine? Brez problema. 0€ frizerju Nejcu Lovšinu, pa Nejcu Lukežiču, ki se ukvarja s konstruk-torstvom ... Iz tabele prejemnikov je razvidno, da so bila občinska sredstva porazdeljena podjetnikom, ki se ukvarjajo z zelo raznolikim naborom dejavnosti, od nepremičnin in frizerstva, montažnih del do gumarske tehnologije in najema plovil. Koliko prijaviteljev in upravičencev bo letos ter kako bodo razpoložljiva občinska sredstva razdelili mednje, bo znano jeseni, ko se zaključi razpis. Dženana Kmetec Svoj pametni telefon spremenite v mobilni POS terminal in strankam omogočite hitro ter varno plačevanje. Z aplikacijo NLB Smart POS lahko enostavno sprejemate brezgotovinska plačila - brez dodatne opreme ter kadarkoli in kjerkoli, kjer je na voljo internetna povezava. Za sprejemanje plačil tako potrebujete le mobilno napravo z operacijskim sistemom Android (min. verzija 10.0) in podporo NFC. Če takšne naprave še nimate, lahko preverite ponudbo pametnih mobitelov po ugodnih cenah", ki jo omogočamo vsem novim uporabnikom NLB Smart POS v partnerskem sodelovanju s podjetjem Telekom Slovenije. Več na nlb.si/smartpos Za vse, kar sledi. 'Ugodnosti veljajo do 31. 12. 2023. NLB Foto: MZ Foto: CG 6 Štajerski Podravje torek • 29. avgusta 2023 Destrnik • V vrtcu letos šest oddelkov Čez leto še pet malčkov Od prvega septembra bo destrniški vrtec obiskovalo 99 otrok, kar pomeni, daje nekaj mest še na voljo. Ta bo po napovedih zapolnilo pet malčkov, ki so zdaj na čakalni listi, saj še niso stari enajst mesecev, kar pa bodo v obdobju od oktobra do januarja. Jeseni bo destrniški vrtec obiskovalo 99 otrok, ki bodo razdeljeni v šest oddelkov. V minulem šolskem letu so imeli v Vrtcu Destrnik oblikovanih pet oddelkov in pol, od letošnje jeseni pa jih bo šest, tako kot je bilo tudi v letu 2021. Pet oddelkov je polno zasedenih, nekaj mest je še, kot že rečeno, le v enem od treh oddelkov prvega starostnega obdobja. Vrtec, ki deluje pod okriljem Osnovne šole Destrnik, je bil tudi na dnevnem redu četrte dopisne seje destrniškega občinskega sveta, na kateri so svetniki podali svoje soglasje k sistemizaciji delovnih mest in oblikovanju šestih oddelkov v prihajajočem šolskem letu 2023/24. Soglasno pa so potrdili tudi spremembo statusa dveh manjših zemljišč na Drstelji. V zemljiški knjigi (ZK) sta vpisani kot javno dobro, odslej pa bo njuna lastnica Občina Destrnik. Omenjeni nepremičnini namreč stojita na trasi kolesarske poti na relaciji Destrnik-Ptuj, pododsek Janežovci-Drstelja, občina pa mora biti zaradi črpanja sredstev lastniško vpisana v ZK. SD Ptuj • Nova turistična signalizacija Osvetlitev in interaktivni tabli S pomočjo sredstev, ki jih je ptujski občini uspelo dobiti na nacionalnem razpisu, bodo na novo osvetlili ptujski grad, Mestni stolp in Miheličevo galerijo ter obenem v mestu postavili dve interaktivni tabli. V centru mesta in na Zadružnem trgu naj bi postavili dve interaktivni tabli. Omenjeno naložbo je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport uvrstilo med 58 izbranih projektov. »Izjemno veseli smo sredstev, saj si lahko obetamo novo turistično signalizacijo na Ptuju. S pomočjo usmerjevalnih tabel dobivamo lepšo podobo mesta, ki bo bolj estetska in skladna s katalogom urbane opreme. Z novo osvetlitvijo sledimo tudi trajnostnim konceptom. Postavili bomo dve interaktivni tabli, kar je prav tako zelo dobrodošlo. Turistom je zelo pomembno, da lahko podrobneje preberejo o znamenitostih mesta, to pa bo s pomočjo QR-kod bistveno lažje,« je zadovoljna direktorica Zavoda za turizem Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec. Ena tabla bo postavljena v središču mesta, na Mestnem trgu, kjer je tudi turistično-informacijski center (TIC), druga bo na Zadružnem trgu. »Turisti bodo lahko tudi takrat, ko TIC ne obratuje, sami zvedeli več o mestu in prišli do informacij tudi o atrakcijah, gostinski ponudbi in podobno. S tem bo obogatena ponudba in informiranost tistih, ki nas obiščejo,« je prepričana Srečkovič Bolšečeva. Če bo vse teklo po planih, bi investicijo izvedli konec letošnjega leta, gre za dveletni projekt, ki je skupaj ocenjen na okrog 200 tisočakov. Čeprav je sofinanciranje potrjeno, pa žal obstaja dvom, ali bo projekt dejansko izveden. Znano je, da bo država kar nekaj odobrenih sredstev preusmerila v odpravo posledic poplav. Ali bo ta naložba med njimi, za zdaj še ni znano. DK Slovenija • Spremembe pravilnika bodo skladne z direktivo Evropske unije Vprašljiva varnost izdelkov, namenjenih zmanjšanju telesne teže V želji po čudežnih dietah uporabniki posegajo po marsikaterih pripravkih, dopolnilih in nadomestkih, ki so lahko za zdravje tudi nevarni. Evropska unija je oktobra lani sprejela direktivo, ki ureja področje živil, namenjenih za uporabo v energijsko omejenih dietah za zmanjšanje telesne teže. V Sloveniji je doslej veljal pravilnik, kije določal pogoje o navajanju sestave in označevanja tovrstnih živil. A zdravstveni inšpektorat ugotavlja, da je manevrov, kako kupce pretehtati, še vedno veliko. Živila, ki se uporabljajo kot nadomestilo za enega ali več dnevnih obrokov hrane, se lahko dajo v uporabo le, če izpolnjujejo jasno določene pogoje. Zraven splošnega označevanja živil morajo vsebovati še nekatere druge podatke o vsebnosti beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, vitaminov in mineralov ... Označevanje, oglaševanje in predstavitev izdelkov s količino izgubljene telesne teže kot posledico njihove uporabe je bilo že v doslej veljavnem pravilniku prepovedano. A to določilo je v praksi pogosto kršeno, predvsem v primeru spletne prodaje izdelkov iz tretjih držav. Oglasov o čudežnih učinkih raznih pripravkov za hujša-nje je ogromno. Evropska unija je oktobra lani poostrila pogoje, direktivi pa sledi tudi Slovenija. Spreminjajo zastareli pravilnik Pravilnik o tovrstnih živilih, ki naj bi pripomogla k zmanjšanju telesne teže, je zastarel. Sprejet je bil leta 2001 in nato nekajkrat malenkost popravljen. Zdaj v slovenski pravni red prenašajo določila Foto: Pixabay Izdelkov na trgu je ogromno, nov pravilnik bo skladen z uredbo EU. Novosti bodo znane, ko bo zaključeno medresorsko usklajevanje o predlogu. Pasti nakupovanja preko spleta Obseg prodaje preko spleta narašča, kar pa je povezano tudi s pastmi, zato na inšpektoratu opozarjajo: »Spletna stran v slovenskem jeziku še ne pomeni, da so proizvodi po sestavi skladni s slovensko oziroma evropsko zakonodajo. Niti ne pomeni, da so izpolnjene zahteve glede označevanja in predstavljanja, zlasti v povezavi z navajanjem zdravilnih učinkov posameznih skupin izdelkov.« »Lažne« spletne trgovine so pogosto zasnovane prepričljivo, da ustvarijo vtis, da gre za slovenskega trgovca. Proizvodi, kijih evropski potrošniki kupujejo preko spletnih strani ponudnikov iz tretjih držav, so lahko v skladu z zakonodajo te države, ne pa nujno tudi z evropskimi predpisi. »Nakup proizvodov preko spleta od neznanega prodajalca lahko predstavlja tveganje. Ponudbo izdelkov na spletnih straneh, kjer ponudniki niso razkriti, običajno spremlja agresivno oglaševanje, ki potrošnika zavede, da opravi nepotreben ali celo škodljiv nakup. Ker taki ponudniki oziroma izdelki ne morejo biti preverljivi, potrošnik izdelke kupi na lastno odgovornost,« pravijo na inšpektoratu. Kar je skrb vzbujajoče, je, daje ukrepanje v primeru ugotovljenih neskladnosti oziroma zavajajočega oglaševanja v večini primerov nemogoče. EU. Evropska uredba je v veljavo stopila oktobra lani. »Ker s tem navedeno področje enotno ureja pravo Evropske unije, je ministrstvo pripravilo predlog pravilnika, s katerim se določa prenehanje veljavnosti navedenega pravilnika,« so pojasnili na ministrstvu za zdravje. Osnutek je bil v javni razpravi. Trenutno je predlog v postopku medresorskega usklajevanja. »Ko bodo vse spremembe usklajene in potrjene, bo javnost o tem pravočasno obveščena,« so na vprašanja o konkretnih spremembah odgovorili s pristojnega ministrstva. Podrobni pogoji, ki jih bodo morala glede sestave in označevanja izpolnjevati živila, namenjena za diete oz. zmanjšanje telesne teže, bodo znani, ko bo predlog usklajen. Cilj je poskrbeti za varnost uporabnikov in zmanjšati število kršitev. Uredba EU jasno določa, kaj lahko prehranski nadomestki za nadzor nad telesno težo vsebujejo, v kolikšni meri, kako mora biti to označeno, kakšne so posebne informacije in zahteve o označbi. Vsebovati morajo tudi napis, da so izdelki namenjeni le predebelim, zdravim osebam, ki nameravajo zmanjšati telesno težo. Najdaljša dovoljena doba uporabe brez posveta z zdravstvenimi delavci je osem tednov. Ponudba na trgu ogromna Prehranskih dopolnil in nadomestkov, ki naj bi predstavljali pot do izgube teže, je na trgu ogromno. Večini je skupno, da obljubljajo odlične rezultate: kurjenje maščob, izgubo apetita, podporo presnovi ... Nekaterim ti izdelki predstavljajo dodatek k prehrani, težava z zdravstvenega vidika pa je, ko so nepreverjeni, neskladni z zakonodajo, posledično lahko tudi nevarni, pa tudi, ko v želji po hitrem hujšanju postanejo edini obrok in ne dopolnilo oziroma občasni nadomestek. Dženana Kmetec Ptuj • Še en zelo uspešen Kino brez stropa Največ gledalcev v Ljudskem vrtu Na 20 projekcijah 11 različnih filmov so v letošnjem ptujskem Kinu brez strop našteli skupno 2.727 gledalcev. Največ si jih je ogledalo film Dedek gre na jug, ki so ga predvajali na novi lokaciji. Ogled filmou na prostem je izjemno priljubljen. Največji uspešnici na dvorišču za kinom sta bili seveda letošnja svetovna kinematografska fenomena Barbie in Oppenheimer, ki sta bila tudi na Ptuju že večkrat razprodana, zato tudi po zaključku Kina brez stropa ostajata na sporedu Mestnega kina Ptuj. »Največ gledalcev, približno tisoč, pa smo našteli na projekciji filma Dedek gre na jug, s katero smo končali letošnji Kino brez stropa. Posebej zanjo smo postavili prilo- žnostni letni kino na novi lokaciji, v Ljudskem vrtu. Kino smo želeli pripeljati bližje ljudem, v tem primeru predvsem stanovalcem bližnjih blokovskih naselij, in Ptujčanom omogočiti prijetno filmsko druženje na priljubljenem javnem prostoru. Da bi se dogodka lahko udeležil vsakdo, je bil brez vstopnine. Izbrali smo komunikativen slovenski film, ki je bil že pred to projekcijo najbolj gledan film na Ptuju v tem letu - in v katerem ne nazadnje igra naš Ptu- jčan Nenad Tokalič - Nešo. Veseli smo, da je dogodek pritegnil različne generacije, na prizorišču smo videli vse od dojenčkov do upokojencev in odzivi so bili zelo lepi,« je zadovoljna Nina Milošič, vodja Mestnega kina Ptuj. Filme na prostem, na dvorišču kina in v Ljudskem vrtu, si je v mesecu dni, od 20. julija do 20. avgusta, ogledalo skupaj 2.727 gledalcev. Predvajali so jih vsak konec tedna, od četrtka do nedelje. Tudi sicer ptujski kino letos ponovno beleži zelo dobre rezultate; do tega trenutka so našteli že približno 12.000 gledalcev. Zraven rednega sporeda sodelujejo z različnimi festivali, jeseni pa se vračajo redne izvedbe programov, kot so Pogovor o(b) filmu, Kino vrtiček za družine s predšolskimi otroki, Kinoskop za osnovnošolce, Filmska čajanka za upokojence, XR kino s prikazi virtu-alne in razširjene resničnosti ... Dženana Kmetec Foto: SD Foto: DK Foto: CG torek • 29. avgusta 2023 Turizem Štajerski 7 Slovenija • Poletna turistična sezona se izteka Tudi Slovenci so to poletje obiskovali Albanijo Poletna turistična sezona se izteka. Kljub slabim napovedim so z obiskom zadovoljni tudi naši sosedje Hrvati, ki beležijo še en uspešen poletni izkupiček. Zraven Hrvaške pa med top destinacije letošnjega poletja spadajo še Egipt, Tunizija in Albanija, ki jo opisujejo kot neodkrit biser številnih prednosti, med drugim ugodnih cen. Vedno več ljudi se odpravlja tudi na križarjenja, ki bodo predvsem jeseni cenovno še dostopnejša. Čeprav so v primeru lepega vremena pred turističnimi delavci predvsem v morskih krajih še precej delovni meseci in tedni, je jasno, da se vrhunec sezone s 1. septembrom izteka. Začetek šole naznanja manjšo gnečo na obali, posledično pa tudi nižje cene. Vanesa Rojko iz turistične agencije Playa v Qcentru na Ptuju pravi, da je bila letošnja poletna sezona zelo uspešna, kljub nekaterim slabim napovedim še junija letos. V prvi vrsti so bile povezane s podražitvami blaga in storitev, predvsem pri naših južnih sosedih. »Morda je bilo letos malenkost manj obiska Hrvaške, a stranke, ki so vajene teh krasnih lokacij pri naših sosedih, še vedno izberejo to varianto. Tudi tisti, ki ne želijo potovati z letalom, oziroma se ne želijo voziti daleč. Pripravljeni so dati tudi kak evro več za hrvaško obalo. Imamo pa tudi stranke, ki so zelo fleksibilne in želijo doživeti kaj novega.« Letos je bilo veliko zanimanja za Albanijo, kar so opazili tudi v nekaterih drugih državah. Očitno se je njihov marketing obrestoval. Vzbudili so interes med turisti, z nizkimi cenami in lepimi, bojda urejenimi plažami. »Prodali smo precej paketov. Dejansko so cenejši od Hrvaške. Plaže so čudovite, voda zelo čista, cene ugodnejše, zato se je marsikdo letos odločil za to varianto. Večinoma so potovali z letalom, nekaj pa se Na Hrvaško najraje v mobilno hiško Izjemno priljubljena oblika nastanitve so mobilne hiške; kljub visokim cenam zadnje čase postajajo celo bolj iskane kot hoteli in apartmaji. Tudi zato, ker so praviloma ob plaži. Največ zanimanja je bilo letos za nastanitve v kampu Soline v Biogradu. jih je odločilo za lastni prevoz, saj pot izkoristijo za turo po Balkanu,« ugotavlja Rojkova. All inclusive potovanje v ze za 450 evrov Kar se tiče all inclusive ponudbe, je večina Ptujčanov in okoličanov, ki so si počitnice rezervirali v turistični agenciji Playa, to poletje izbrala Egipt in Tunizijo. Zraven ugodnih cen jih je prepričalo dejstvo, da je direktni let iz Ljubljane: »Že za 450 evrov imajo vse vključeno v ceno, kar je zelo ugodno. Sploh ni treba imeti dodatnega denarja. Za primerjavo: na Hrvaškem tri- do štirizvezdični hotel stane okrog 800 evrov po osebi za en teden, polpenzion. V to ni vračunan prevoz, kosilo, pijača ... S hrvaškimi cenami pa je primerljiva all inclusive ponudba v Turčiji. »Top cene so dejansko letos za Egipt, Albanijo in Tunizijo, to se mi res zdi ugodna in dobra ponudba, kar se pozna tudi na dobrem obisku,« pravi Rojkova. ISSfe Hrvaška obala ostaja priljubljena destinacija počitnikouanja Slovencev. Cene so sicer nekoliko višje kot lani, podražitev se predvsem opazi na otokih, na jugu. Ki 2 Vanesa Rojko, lastnica turistične agencije Playa Krizarjenja vedno bolj priljubljena, ker so cenovno dostopna Interes narašča tudi za križarjenje, ki predstavlja prav posebno obliko dopusta. Letos so prodali precej aranžmajev, dopustniki pa najraje izberejo Sredozemlje, grške otoke, nekateri še Karibe. Osemdnevna tura celotnega paketa z vključeno pijačo stane okrog 1.500 evrov po osebi. V osmih dneh vidijo osem mest, križarka pa ponuja pravi luksuz. Cene za križarjenje so najugodnejše od septembra do novembra ter spomladi. Križarjenje po Sredozemlju v tem obdobju, ko ni top sezone, ponujajo že za 400 evrov, gre za osnovni paket. »Marsikdo misli, da je križarjenje izjemno drago, pa ni nujno tako. Vse je seveda odvisno od zahteve stranke. Ko poiščemo dobre in ugodne ponudbe, so mnogi presenečeni. Je pa to izjemno doživetje, spoznajo nove kulture, vidijo veliko mest, križarke pa so tako ali tako svet v malem, na katerem imajo dejansko vse možno, od kina do igrišč, bazenov ipd.,« pravijo v turistični agenciji Playa. Za tiste, ki jih zanima zgolj Jadran, prav tako ponujajo posebno ponudbo, v sklopu katere obiščejo vse otoke. »Če strnem letošnjo poletno sezono, ugotavljam, da se vedno več ljudi odloča za počitnice z letalom. Tudi tisti, ki prej niso želeli leteti. Nekateri vztrajajo pri slovenski obali, praviloma gredo za tri, štiri dni, dejansko je možno veliko doživeti tudi doma. Zraven klasike pa bi letos izpostavila Albanijo, ki je res presenetila,« pravi Rojkova. Dženana Kmetec __.-J-.', ir BRALCI IM POSLUŠA/r/D DOŽIVELI BOMO: • ogled osupljivega Nacionalnega Parka Plitvice • polpenzion ob sloviti rabski plaži z vključeno pijačo ob večerji • izlet v mesto Rab • pokušina slovite »Rabske torte« • vožnja z ladjico • veliko prostega časa in možnosti sprostitve 22.- 26. september if?? Septembrski dnevi so lahko tako zelo lepi za sproščujoče počitnice. Dovolj časa bo za uživanje v prostem času, ki ga bomo izkoristili za kopanje, sprehode in uživanje v poznem poletju, na večerji in po njej pa se bomo družili in zabavali. Ogledali si bomo Nacionalni Park Plitvička jezera z 16 med seboj povezanimi turkiznimi jezeri, ki je že od 1979 vpisan na Uneskov seznam svetovne dediščine. Raziskovali bomo lepote jezer in slapov, občudovali naravni čudež, ki ponuja res nepozabno doživetje za vse. Na koncu se bomo zapeljali še z ladjico in cestnim vlakcem, tako da bo izkušnja res popolna. V mestu Rab se bomo ležerno sprehodili ob občudovanju očarljivega starega mestnega jedra, obdanega z zgodovinskimi zidovi in kamnitimi ulicami, po ozkih ulicah občudovali srednjeveško arhitekturo z bogato zgodovino, ki sega v antične čase. Poskusili bomo tudi znamenito Rabsko torto, ki bi jo naj že v 12. stoletju stregli papežu Aleksandru III. Mandlji in liker Maraskino so le ena od opcij, kako jo lahko pripravimo, domačini pa nam bodo predstavili njihovo originalno. Da se bomo z morjem še bolj povezali, bomo raziskali morsko obalo z ladjico. Nekje na poti proti domu, se bomo ustavili in si privoščili tudi okusno malico. Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! CENA 455 € Cena vključuje: - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitev v hotelu *** v dvoposteljnih sobah ■ 4 x polpenzion *** (pri večerji vključena pijača) - vstopnina Nacionalni Park Plitvice - panoramska vožnja z ladjo - lokalni vodnik ogled Raba - pokušina »Rabska torta« - malica na povratku - turistična taksa - vodenje in organizacija potovanja Splošni pogoji so sestavni del programa! ŠtajerskiTEDNIK :radioPTUI V Foto: DK Foto: DK 8 Štajerski V središču torek • 29. avgusta 2023 Podravje, Slovenija • Desetletja dolga napačna kmetijska politika pobira davek med kmeti in potrošniki Bo slovenskemu kupcu dosegljiva le problematična hrana iz tujine? Foto: MV lo kompleksne postopke, ki so do določene mere razviti v posameznih državah ZDA. Bi pa politika v Sloveniji morala zastaviti še učinkovitejše ukrepe za zniževanje stroškov proizvodnje in krepitev konkurenčnosti kmetijstva ter živilskih podjetij, kar bi se srednjeročno moralo pokazati v tem, da bi bila slovenska hrana cenejša. Ponovno pa izpostavljam, da je treba posredovati v celotni prehranski verigi (izboljševanje tehnologij, opreme, organiziranost, izobraževanje kmetov, živilske industrije), ne zgolj pri kmetih. To je tako, kot da bi v neki državi želeli imeti večjo proizvodnjo pohištva, pa bi za to podpirali izključno gozdarstvo, ne pa mizarstva, oblikovanja pohištva, pre-maznih sredstev ...« Ukinjena subvencija za zelenjavo Ko smo se pogovarjali z enim večjih kmetov, pridelovalcev zelenjave (želel je ostati neimenovan), je izrazil skrb zaradi naše samooskrbe z zelenjavo. »Politika je ukinila subvencijo za zelenjavo, poleg tega nas bodo še dodatno obdavčili (zelenjava kot posebna kultura), zato mislim, da slovenske zelenjave počasi ne bo več na trgovski policah. Imamo tudi težave z delovno silo, ki je draga, pa tudi težko dobiš delavce. Verjetno bo treba spoštovati evropsko politiko, našo zemljo posejati s travico in se potem preživljati s subvencijami za njeno mulčenje. Zdi se že tako, da nas peljejo v to smer,« je povedal zelenjadar, ki oskrbuje dva večja trgovca in enega diskontne-ga trgovca. Ogorčen je, da je na trgovskih policah polno zelenjave iz drugih evropskih držav ali celo držav, kjer so dovoljeni strupi, ki jih naši kmeti ne smejo uporabljati že 20 let. »Naši pridelki so v primerjavi s tistimi od drugod super ekološki! Razjezi me, ker so nam prepovedali uporabo pesticidov zaradi zaščite potrošnika, po drugi strani jih pa ne zanima, da zastrupljeni pridelki k nam prihajajo od drugod. Tako se potrošnika ne ščiti!« Na vprašanje, zakaj meni, da pred dnevi v supermarketu ni bilo možno kupiti slovenske solate, ne kumar niti paprike, je Medtem ko meso najboljše kakovosti, vzrejeno v Sloveniji, prodajajo v tujini, Slovenci doma kupujemo poceni uvoženo. Za mnoge je cena glavno vodilo pri nakupu, pri čemer se postavlja vprašanje, zakaj vendar slovenskega potrošnika zavoljo zdravja ne bi zavarovali s subvencijami za nakup kakovostnega mesa. Tudi pri zelenjavi, ki bi je morali pojesti veliko več, kupci na policah trgovin pogrešajo slovenske pridelke. Nedavno je agrarni ekonomist in profesor na Biotehniški fakulteti dr. Aleš Kuhar opozoril, da se piščanci najboljše kakovosti, vzrejeni v Sloveniji, prodajajo v tujini, medtem pa slovenski potrošnik kupuje poceni uvoženo perutnino. »Medtem ko imamo pri proizvodnji zelenjave razvojne težave, je pri mesu nekoliko drugače. Še posebej pri piščančjem se lahko pohvalimo z izrazito visoko kakovostjo in organiziranostjo oskrbnih verig. Se pa trgovci večkrat poigrajo in pripeljejo v trgovine meso cenejšega tujega dobavitelja ter tako poskušajo 'stisniti' slovenske doba- vitelje. Gre za precej zapleteno pogajalsko dogajanje, a je nespametno. Slovenski potrošnik seveda odreagira, saj je večina navajena kakovostnega piščančjega mesa domače pridelave in v trgovinah tuje zavrne. Večji je problem v šolah, menzah in hotelih, kjer se da uspešno 'zamaskirati' poreklo mesa, zato je tam večinski delež mesa tujega porekla in slabše kakovosti,« razloži Kuhar in še posebej poudari, da slovenski kmetje pri prireji piščancev in drugih rejnih živali uporabljajo izrazito manjše količine antibiotikov kot konkurenti v državah, od koder uvažamo meso ter izdelke iz njega. »Treba je trkati na razum potrošnikov, da ne nasedajo trgovcu, ki na policah ponudi tuje meso po nižjih cenah.« mm t V • Zniževanje cen so le pobožne sanje Če bomo posegali po poceni mesu tujega izvora, ga bomo imeli na policah čedalje več. Trgovci nam bodo vedno nastavili to, kar kupujemo. Določen delež potrošnikov bo seveda ravnal pametno, ampak več je tistih, ki bodo ravnali po stanju v denarnici. Mar ne bi mogla take slabe naložbe v zdravje državljanov vlada preprečiti s subvencioniranjem mesa slovenskega porekla, da bi bilo to povprečnemu Slovencu dostopnejše? Da bi si slehernik lahko privoščil slovenskega premium piščanca? »Da bi cene hrane zniževali s subvencijami, ni realno, četudi bi to morda delovalo. To bi zahteva- Pri solatnicah (rukola, endivija, gentile ...) Slovenci nimamo domače pridelave, ki bi po konkurenčnih pogojih zadovoljila potrebe velikih trgovcev, zato so jih ti prisiljeni uvažati. Kaj je narobe z državo, da ne zna vzpostaviti proizvodno-oskrbne verige za nekaj takega, kot je ljubljanska ledenka?! Foto: Jana torek • 29. avgusta 2023 V središču Štajerski 9 loma uvažamo iz držav z najintenzivnejšo in praviloma okoljsko problematično pridelavo. Tam uporabljajo prakse, ki v Sloveniji niso dovoljene. »Če želimo v Sloveniji okrepiti pridelavo zelenjave, moramo natančno pregledati administrativne in druge prepreke ter jih po premisleku odpravljati,« meni. Nevedna politika? Foto: Andrej Križ Dr. Aleš Kuhar: »V desetletjih smo se ukvarjali le s podpiranjem kmetov, nismo pa se strateško ukvarjali s preskrbo s hrano. Kar se hrane tiče, smo stvari spustili iz rok.« odgovoril: »Verjetno igrajo tukaj svojo vlogo posredniki in nižje cene. Med dopusti z nizkimi cenami na trgovce pritiskajo tuji pridelovalci, ki pa jim slovenski ne moremo konkurirati.« Tudi Kuhar meni, da v Sloveniji pri varovanju narave ne moremo biti neki birokratski otoček in zavirati proizvodnjo kmetijskih surovin, medtem ko smo odvisni od uvoza. Solatnice, na primer, pravi- Kuhar mnogokrat opozarja, da ima splošna javnost napačno predstavo o tem, da hrana nastaja na kmetijah. S tem, da cenimo delo kmeta, ni sicer čisto nič narobe, ampak to, da imamo hrano v trgovinah, je rezultat utečenega sodelovanja členov oskrbne verige s hrano; od kmeta, preko živilskih podjetij do trgovine. Pri reševanju prehranske suverenosti Slovenije je zgrešeno slepo osredotočanje zgolj na kmetijstvo, kar je tudi posledica ravnanja (nevednih?) odločevalcev pri strateških odločitvah. »Izgubljamo zavedanje, da je kmetijstvo sicer zelo zahtevna dejavnost, ki prideluje kmetijske surovine, vendar jih v sodobnem svetu večina ljudi uživa šele po tem, ko so predelane v kakovostna živila in na voljo v trgovini. Moti me, da je slovenska kmetijska politika desetletja ignorirala ali povsem prezrla to, da mora graditi konkurenčno povezavo med slovenskimi kmeti in predelovalci surovin (živilskopre-delovalna podjetja) ter da ju mora podpirati sinhronizirano. Žal so številni politiki v zadnjih desetletjih raje izbrali preprostejši populistični pristop in sodelovali pri grad- Nakup direktno pri kmetu ne bo prevladal Torej mi, ki že leta nagovarjamo ljudi, naj kupujejo neposredno pri kmetih, zgrešeno menimo, da bodo sčasoma ljudje množično drli na kmetije, ko pa v resnici (še vedno) večinoma kupujemo v bližnjih supermarketih? Kjer si, recimo, ne moremo kupiti kakovostne solate ledenke. »Če sprašujete o spodbujanju predelave na domu in neposredne prodaje na kmetiji, je temu v zadnjem desetletju in več slovenska kmetijska politika dajala prevelik pomen, ob tem pa zanemarjala krepitev tržne kmetijske pridelave in spodbujanje živilskih podjetij. V razvitem svetu le nekaj odstotkov hrane kupimo neposredno pri kmetu, pri nas je ta delež celo nekoliko večji, ker je politika to spodbujala. Se pa ob tem pozablja, daje pri nas neposredna prodaja na kmetiji praviloma del sivega trga - torej aktivnost brez celovitega nadzora kakovosti, higiene, porekla, varnosti ter brez obdavčitve Trnova pot (že) do rastlinjaka Foto: Pixabay Če želi kmet začeti pridelovati zelenjavo za trg v sodobnem rastlinjaku, kije večji od 150 m2 (v ekonomskem smislu gre za zelo majhen rastlinjak), potrebuje gradbeno in vodno dovoljenje ter odločbo o uvedbi namakanja. »Kmet, ki ima rastlinjak na kmetijski površini, plača dvojno dajatev: komunalni prispevek in katastrski dohodek - kar je neumnost! Pridobivanje dovoljenj traja nekaj let. To je sprto z logiko, če je naš cilj povečati delež doma pridelane zelenjave v trgovinah. Tudi tisti, ki so vztrajni, prej obupajo,« je prepričan dr. Aleš Kuhar. %% 1 " ■>- «y nji 'kulta kmetijstva'. To je sicer všečno, a je ta politični model izjemno kratkoviden in razvojno poguben.« Torej mi, ki že leta nagovarjamo ljudi, naj kupujejo neposredno pri kmetih, zgrešeno menimo, da bodo sčasoma ljudje množično drli na kmetije, ko pa v resnici (še vedno) večinoma kupujemo v bližnjih supermarketih? Kjer si, recimo, ne moremo kupiti kakovostne solate ledenke. »Če sprašujete o spodbujanju predelave na domu in neposredne prodaje na kmetiji, je temu v zadnjem desetletju in več slovenska kmetijska politika dajala prevelik pomen, ob tem pa zanemarjala krepitev tržne kmetijske pridelave in spodbujanje živilskih podjetij. V razvitem svetu le nekaj odstotkov hrane kupimo neposredno pri kmetu, pri nas je ta delež celo nekoliko večji, ker je politika to spodbujala. Se pa ob tem pozablja, da je pri nas neposredna prodaja na kmetiji praviloma del sivega trga - torej aktivnost brez celovitega nad- Foto: Vestnik Medtem ko imamo pri proizvodnji zelenjave razvojne težave, je pri mesu nekoliko drugače. Še posebej pri piščančjem se lahko pohvalimo z izrazito visoko kakovostjo in organiziranostjo oskrbnih verig. Se pa trgovci večkrat poigrajo in pripeljejo v trgovine meso cenejšega tujega dobavitelja ter tako poskušajo stisniti' slovenske dobavitelje. zora kakovosti, higiene, porekla, varnosti ter brez obdavčitve.« Kje je slovenska solata Slovenci smo izrazito občutljivi za cene in tudi zato je usmerjanje v butično kmetijsko pridelavo ter predelavo na domu zgrešena politika, meni Kuhar. »Premalo smo spodbujali krepitev nacionalnih oskrbovalnih stebrov, kjer bi se v Sloveniji predelana kmetijska surovina predelala v lokalnih podjetjih za trgovine in turizem. To lahko pripišemo kratkovidnosti in nevednosti odločevalcev v politiki pa tudi privlačnosti vzdrževanja kulta kmeta. Kot ste ugotovili, pri solatnicah (rukola, endivija, gentile ... ) Slovenci nimamo domače pridelave, ki bi po konkurenčnih pogojih zadovoljila potrebe velikih trgovcev, zato so jih ti prisiljeni uvažati. Kaj, za božjo voljo, je narobe z državo, da ne znamo vzpostaviti proizvodno-oskrbne verige za nekaj takega, kot je ljubljanska ledenka?« Smo v obdobju, ko nas nagovarjajo, naj uživamo več zelenjave, in po Kuharjevih besedah se moramo nehati slepiti, da bomo večino Slovencev prehranili tako, da bomo zelenjavo pridelovali na način naših dedkov in babic. »Intenzivna pridelava ne pomeni nujno naravi škodljivo tehnologijo. Z znanjem, ki ga imamo v tem trenutku, lahko pridelovalci zagotovijo trajnostno pridelavo s sodobno tehnologijo. Predlagam, da okrepimo pridelavo zelenjave v Sloveniji in presežemo nerealno pričakovanje po najvišjih standardih varovanja okolja, medtem ko po drugi strani uvažamo prehransko navlako.« Prav zato, ker imamo kot narod še veliko znanja iz vrtičkarstva, ga dodatno razjezi, da ne znamo vzpostaviti tržne preskrbe z zelenjavo. »Veliko državljanov živi na podeželju, mnogi še imajo svoje vrtove, a se bo z generacijami tudi to spremenilo. Gotovo je treba sprožiti alarme - če kje, potem je gotovo pri zelenjavi potrebna resna intervencija. Neumnost je, da država uvozi 90-odstotkov solatnic!« Marija Šelek Foto: CG 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 29. avgusta 2023 Haloze • Na prvem taboru GZ Markovci-Cirkulane-Zavrč okoli 80 mladih Gasilska društva brez mladine nimajo prihodnosti Gasilci si na različne načine prizadevajo, da bi v svoje vrste privabili čim več mladih. V ta namen organizirajo tudi razne gasilske tabore, ki so med otroki zelo priljubljeni. Eden izmed njih se je zaključil minulo soboto na Velikem Vrhu v organizaciji Gasilske zveze (GZ) Markovci-Cirkulane-Zavrč. To je bil prvi tabor pod njenim okriljem, saj je bila zveza na novo ustanovljena komaj letos. Po besedah predsednika Janka Fišingerja so v sodelovanju z mentorji pripravili bogat program, namenjen predvsem medsebojnemu spoznavanju in druženju, pa tudi izobraževanju. »Veseli smo, da se je tabora udeležilo okoli 80 otrok iz sedmih gasilskih društev in 25 mentorjev. Nekaj dni prej smo postavili šotore, člani PGD Cirkulane pa so poskrbeli za prehrano. Skupaj smo preživeli prijetne tri dni, naklonjeno pa nam je bilo tudi vreme,« je dejal sogovornik. Najmlajši so po njegovih besedah pomemben steber v gasilstvu, njihovo vključevanje v gasilske vrste pa je ena od osnovnih nalog vsakega gasilskega društva, saj brez mladine nimajo prihodnosti. V zvezi so zadovoljni s številom pionirjev in mladincev ter njihovim prispevkom k razvoju gasilstva. Med njimi je veliko takih, ki se redno udeležujejo gasilskih tekmovanj. Tabori so sicer namenjeni tudi temu, da se ne bi srečevali samo na tekmovanjih, ampak tudi na nekoliko bolj sproščenih dogodkih. Vodja gasilske mladine je Blaž Matjašič iz PGD Borovci. Foto: GZ Markovci-Cirkulane-Zavrč Prvi tabor GZ Markovci-Cirkulane-Zavrč je bil namenjen predvsem spoznavanju in druženju. Mladi gasilci so na taboru pridobili veliko novega znanja. Mladi so izvedeli več o gasilskem delu in opremi Prvi dan tridnevnega gasilskega tabora je bil namenjen spoznavanju udeležencev, druženju in vzpostavljanju novih prijateljstev. V dopoldanskih urah so se otroci skupaj z mentorji podali na pohod po haloških hribih, zvečer pa so imeli kino na prostem. V petek so obiskali strelišče Fric v Dolanah, kjer so izvedeli več o gasilskih vozilih in opremi. Gasilci iz Cirkulan so jim predstavili delo prvih posredovalcev, kar je bilo marsikomu zelo zanimivo. Nato so z navdušenjem prisluhnili še članom PGD Bukovci, ki so s seboj pripeljali gasilsko cisterno. Prav vsi so ime- li možnost prijeti v roke ročnik in usmerjati curek vode v določeno smer. S Stojnčani so spoznavali osnove vrvne tehnike in reševanje iz globin, višin, pa tudi iz vode. Po kosilu je sledilo predavanje o prometni varnosti Avto moto društva Markovci, nato družabne igre. Najboljše so nagradili z medaljami in drugimi nagradami. Celodnevne aktivnosti so zaključili z druženjem ob tabornem ognju in pečenju koruze, obiskali pa so jih tudi predsedniki in poveljniki zveze. Zadnji dan so skupno pospravili šotore in ostalo opremo ter odšli domov s prijetnimi občutki, novimi zavezništvi in veliko novega znanja. Estera Korošec Destrnik • Predaja zbranih donacij Pomoč trem družinam Kot smo poročali, je destrniško turistično društvo na 42. kmečkem prazniku zbiralo tudi denarne prispevke in materialno pomoč. Oboje so županja Vlasta Tetičkovič Toplak, predsednik TD Ivan Hauptman in koordinatorka akcije Tatjana Maguša minuli teden že dostavili trem prizadetim družinam v občini Ljubno. Finančna sredstva so izročili letos upokojenemu 68-letnemu Albinu Krebsu, ki mu je plaz odnesel obe hiši z vsem imetjem, Janezu Jelšniku, ki mu je ujma prav tako odnesla popolnoma vse, kar je ustvaril v življenju: hišo, kmetijo, avto in mehanizacijo. Z ženo in starši so pravočasno pobegnili iz hiše. Danes si oba priznata, da sta v trenutku divjanja hudournika vsak zase mislila, da je konec. Skupaj še z dvema starostnikoma ju je po 12 urah rešil vojaški helikopter. Tretji prejemnik pomoči je prav tako upokojen Rajko Kosmač, katerega hiša je pokopana pod plazom. Hvaležen je, da so ostali vsi živi in da je dobil streho nad glavo, kjer je trenutno .V.-.-.S-:,. ■ if( ^ 1 Foto: arhiv občine Županja Vlasta Tetičkovič Toplak in predsednik TD Ivan Hauptman na terenu z enim od prejemnikov pomoči. nastanjen s svojo družino. Pomoč, ki so jo Destrničani zbrali v obliki živil, čistil, obutev, orodja itd., pa je tričlanska ekipa predala Rdečemu križu v Ljubnem. Župan Ljubnega Franjo Nara-ločnik se je zahvalil za izkazano pomoč, ob tem pa dodal, da jo še vedno potrebujejo. Ur Lenart • Štiri mesece poletnih prireditev Na LenArtu ni nikdar dolgčas Tradicionalni LenArt, ki poteka na različnih lokacijah, seje začel že konec maja, zaključil pa se bo šele sredi septembra. V Domu kulture Lenart, ŠRC Polena, Mestnem parku dr. Jožeta Pučnika, Športni dvorani Lenart, na dvorišču ob cerkvi pa tudi v Voličini, Selcah in v Zavrhu so na sporedu gledališke in lutkovne predstave, otroške delavnice in drug zabavni program za najmlajše, koncerti tako klasične kot zabavne glasbe, organizatorji pod pokroviteljstvom občine Lenart niso pozabili na športne aktivnosti, veliko pa je tudi glasbenih koncertov. Otroci so prisluhnili pravljicam pod kostanji in se med drugim zabavali na Veveričkinem festivalu, odraslim pa so vzdušje mariborskega Folkarta, ki poteka v okviru Festivala Lent, pričarali folkloristi iz bolgarskega Plovdiva. Potem ko je središče Spodnje Voličine do- Foto: arhiv občine V Mestnem parku dr. Jožeta Pučnika je Renata Brglez iz gledališča Pravljicama kot Orehova Mica zabavala malčke s predstavo 1, 2, 3 ... lešnikov več ni. bilo novo podobo in urejen trg s ploščadjo, je tudi Spodnja Voličina dobila prostor za razne prireditve, ki so ga nemudoma vključili v letošnji program LenArta. Lenarški poletni večeri pa so še posebej živahni v Mestnem parku, saj tam poteka večina glasbenih koncertov, ki so brezplačni. Tako sta med drugim že nastopili skupini Parni Varljar z legendarnimi pesmimi Parnega Valjka in klapa Il Divji, konec avgusta pa v Lenart prihajata še Vlado Kreslin in Iztok Cergol. SD torek • 29. avgusta 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Slovenija • Najpogostejša imena in priimki se razlikujejo po regijah V Podravju smo za Marije, France in Krajnce Po statističnih podatkih je Slovenija v začetku letošnjega leta štela nekaj manj kot 2.117.000 prebivalcev. Med njimi je 46.298 Marij in 19.793 Francev, 10.719 pa se jih podpisuje s priimkom Novak. Priimki imajo več izvorov. Lahko opisujejo telesno ali značajsko lastnost in nastanejo iz vzdevkov, kot na primer Prešeren, Vesel, Predan, Vodopivec, Zlobec. Pogosto izhajajo iz poklica; najprej so namreč ob imenu, če je bilo treba nujno razlikovati med osebami, zapisali poklic te osebe ali poklic enega od staršev. Tako dobimo priimke Kovač, Logar in Vidmar (nekdanji upravnik cerkvenega posestva). Priimki na -ič niso balkanskega izvora Omeniti velja še živalske priimke, kot so Golob, Kos, Medved in Maček, mnogi pa so priimek dobili po kraju bivanja ali poreklu. Tako je Mlakar verjetno živel ob mlaki, Novak naj bi bil kmet, ki se je priselil iz sosednje doline, izkrčil gozd in tako pridobil novino, na kateri se je naselil in jo obdeloval, Krajnc je glede na različne variante v narečjih nastal iz Kranjca, torej tistega, ki prihaja s Kranjskega, Horvat, ki ima prav tako več različic (Hrvat, Hro-vat, Hrvatin, Hrvatič), pa je prvotno označeval nekoga, ki je prišel s Hrvaškega. V Sloveniji so pogosti tudi priimki iz imen, bodisi svetniških ali imen prednikov, predvsem moških. Največ najdemo izpeljank iz Janeza: Janežič, Jančič, Ivanič, Jankovič, Jančar, Janko in Jenko. Tipični slovenski priimki se, kot pravi jezikoslovec Silvo Torkar, končajo na -šek in -nik, končnica -ič pa, zanimivo, ni balkanskega, pač pa slovanskega izvora. Vse manj starih imen Kot je razvidno iz tabele01, na lestvici najpogostejših priimkov v Sloveniji kraljuje Novak, medtem ko v podravski regiji prvo mesto zaseda Krajnc. Vseslovenskemu povprečju so v Podravju skupni še priimki Horvat, Novak, Potočnik in Mlakar, medtem ko na prvih desetih mestih ne najdemo Kovačičev, Zupančičev, Kovačev, Vidmarjev in Kosov, pač pa so namesto njih Petki, Bezjaki, Vidoviči, Lešniki in Golobi. Pri moških imenih (tabela02) so na prvih treh mestih Franci, Janezi in Marki, v Podravju pa je poleg Francev največ Ivanov in Jožefov. Pri ženskih imenih je več enotnosti, saj je seznam imen na prvih štirih mestih enak - zasedajo jih Marija, Ana, Maja in Irena. Čeprav torej najpogostejši imeni že dolga leta ostajata Marija in Franc, pa vendar število prebivalcev s tema imenoma upada. V zad- njih desetih letih je bilo na primer rojenih manj kot deset Francev. Število Marij je v tem obdobju padlo s 66.000 na 48.000, število Francev pa z 28.000 na 21.000. Med desetimi najpogostejšimi imeni prebivalcev je bil upad po spolu največji pri imenih Jožef (31 %) in Marija (27 %). Najpogostejši priimki v Sloveniji in v podravski statistični regiji, 2023 Slovenija Podravje 1. Novak Krajnc 2. Horvat Horvat 3. Kovačič Novak 4. Krajnc Petek 5. Zupančič Bezjak 6. Kovač Potočnik 7. Potočnik Mlakar 8. Mlakar Vidovič 9. Vidmar Lešnik 10. Kos Golob Vir: SURS Najpogostejša imena v Sloveniji in v podravski statistični regiji, 2023 Slovenija | Podravje Moška | Ženska 1 Moška Ženska 1. Franc Marija Franc Marija 2. Janez Ana Ivan Ana 3. Marko Maja Jožef Maja 4. Andrej Irena Andrej Irena 5. Ivan Mojca Anton Jožica 6. Anton Nina Marko Mateja 7. Luka Mateja Milan Mojca 8. Jože Nataša Janez Nina 9. Jožef Eva Branko Nataša 10. Matej Andreja Marjan Sonja Danes sta v modi Mia in Luka Po drugi strani pa sta v tem času na lestvici desetih najpogostejših imen najbolj v porastu Luka in Eva. Število prebivalk z imenom Eva se je v zadnjem desetletju namreč povečalo za 28 odstotkov in poskočilo s 30. na deveto mesto, število prebivalcev z imenom Luka pa za 25, s čimer je med moškimi imeni napredovalo s 16. na sedmo mesto. Najpogostejša imena se tudi »starajo«, kajti Franci, Jožefi in Marije so v povprečju stari že okrog 70 let, medtem ko jih povprečni Eva in Luka še ne štejeta 22. Z novimi časi, novo modo, okusi in globalizacijo torej prihajajo nova imena, povečuje pa se tudi njihovo število. V začetku leta 2022 smo imeli prebivalci Slovenije 60.062 različnih imen, kar je 753 več kot leto prej. Med njimi je kar 70 odstotkov imen unikatnih, torej takih, s katerimi je bil poimenovan samo po en prebivalec, medtem ko se 26 imen, devet ženskih in 17 moških, pojavi vsaj desettisočkrat. Lestvica desetih najbolj popularnih imen, ki smo jih Slovenci lani dali novorojenčkom, se precej razlikuje od splošne lestvice najpogostejših imen. Tako smo v letu 2022 dobili največ fantkov po imenu Luka, Nik, Filip, Mark, Jakob, Tim, Liam, Oskar, Maks in Lan, ter deklic, ki slišijo na ime Mia, Eva, Zala, Hana, Julija, Mila, Nika, Ela, Ajda Eva. Senka Dreu Kje je rimska večerja na Panorami? Ptuj je doživel še eno vračanje v rimsko zgodovino, v obdobje, ki mu je tako veliko dalo in ga hkrati naredilo velikega dolžnika. Zgodba pa je enaka že vrsto let. V Društvu za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj so pred 16 leti začeli z Rimskimi igrami. Vsako leto gre za spektakel poletja v nekdanji Poetovioni. V Štukih imajo domicil rimski tabor, rimski teater, rimska hiša, rimska peč in še marsikaj drugega, tudi vinska trta, ki daje rimsko vino. Vsako leto se dogaja posvetitev kamna. Skupine rimskih navdušencev poskrbijo za prikaz nekdanjega življenja Rimljanov na tem prostoru. Z otroškim taborom se prireditev prenaša na mladi rod. Za obiskovalce mesta je posebno doživetje vsakoletna povorka oz. predstavitev rimskih skupin na ptujskih ulicah in trgih. Na osvežitveni postojanki pred Turističnim društvom Ptuj na Slovenskem trgu, kjer se pred vrnitvijo v Rimski tabor ustavijo vse skupine, tudi zaradi posnetka pred Orfejevim spomenikom, se jih je letos ustavilo kar nekaj. Vsi po vrsti pa so spraševali, kako priti do Rimskega tabora, zakaj ne vozi avtobus in kje je mogoče videti traso povorke, kje poizkusiti katero od rimskih jedi, morda tudi rimsko vino. Tudi za programsko knjižico so spraševali, da bi lahko ob ogledu povorke podrobneje spoznali tudi skupine, ki predstavljajo nekdanje prebivalce rimskega mesta. Celo po rimskih oblačilih so nekateri spraševali, kje sijih izposoditi, morda celo kupiti. Na Slovenskem trguje sicer prvič stalo stojalo z oblačili, ki pa je bilo premalo vidno, da bi turisti prepoznali to priložnost. Foto: Črtomir Goznik Ptujska festivalska kulisa je izjemna, kot sta izjemni zgodovina in kultura Ptuja. Kako to narediti in zapakirati, da bo še bolj donosno, pa je vprašanje celega mesta oz. vse njegove politike na festivalskem področju oz. sploh kulturnega turizma. Lahko se začne tudi s kakšno od večerij na Panorami, v Arheološkem parku Poetovio, ko bodo na enem mestu zbrani vsi akterji festivalskih zgodb, še posebej pa rimske. Za tiste, ki iščejo nove in inovativne zgodbe, je lahko večerja na Panorami v rimskem duhu patricijev z bogato založeno mizo in programom, igralci, žonglerji in glasbo tisto nekaj, kar bi brez dvoma naredilo spektakel privlačnejši. Vse imamo na pladnju, le vezno tkivo je še vedno (pre)šibko, da bi znalo povezati za tisto nekaj več. MG Pisma bralcev Pri nas se širi posipavanje z neavtohtonim kamenjem Na strehi garažne hiše v Kopru sem opazila, da med zasajenim rastlinjem niso posuli kamenja, pa čeprav je za primorski svet značilna kamnita pokrajina. So že vedeli, zakaj so namesto kamenja izbrali lubje. V reviji za ureditev bivalne okolice sem prebrala: »Poleg učinka dekoracije lubje s svojim zadrževanjem vlage skrbi še za zaščito tal proti vročini, hkrati pa ščiti tudi pred zmrzaljo, ki je pogosta v zgodnjem spomladanskem času. Naravno lubje ustvari tudi zastirko in izloča snovi, ki zavirajo razrast plevela. Poleg tega še hranilsko obogati zemljo in poveča biološko aktivnost v njej.« Prebrala sem še, da je najbolj kvalitetno macesnovo in borovo lubje, ki je dovolj obstojno in zavira razrast plevela. Glede na predhodno navedene prednosti posipa z lubjem je razumljivo, da so v primorskem svetu, kjer lahko občudujemo tudi borovce, namesto posipa s kamenjem raje izbrali posip z lubjem. V primorskem svetu vedo kaj počnejo, pri nas pa se vse bolj posipava kamenje, ki ni samo neavtohtonega izvora, temveč se s kamnitim posipom prepreči vse dobrobiti, ki jih prinaša posip z lubjem. Posipi z neavtohtonim kamenjem so kot invazivke v našem prostoru. Vse pogostejše so v naših krajih tudi ograje iz neavtohtonega kamenja, nasutega v žično ogrodje, kar smo lahko včasih opazovali le ob avtocestah v kraškem svetu, kjer so na ta način naredili proti-vetrno bariero. Naši kraji vse bolj izgubljajo svojo identiteto, saj se povsem nekritično prenaša trenu- tne modne muhe v naš prostor. Mogoče se sčasoma le zavemo, da nasipano kamenje dodatno vpija toploto in tako prispeva k segrevanju okolice, pa bo kamnita nasutja začelo nadomeščati lubje, ob ograjah z nasipanim kamenjem in ob kovinskih ograjah, ki se ob sončnem obsevanju grejejo, pa se bo začelo saditi vzpenjal-ke, da se bivalna okolica ne bo po nepotrebnem še dodatno segrevala. Zakaj pa bi si sploh povzročali velike stroške za masivne ograje? - če pa se pred pogledi in vetrom lahko skrijemo za živo mejo, kateri se po potrebi lahko doda še vmesno žično mrežo. Zelenje je požiralnik toplogrednega ogljikovega dioksida in predstavlja naravno klimatsko napravo za hlajenje bivalne okolice, za to naravno napravo pa ne potrebujemo priklopa na električno omrežje. Kdaj bomo končno prerasli sledenje trenutnim modnim muham? Začela sem s streho garažne hiše v Kopru, pa z njo še končam: navdušena sem, da ni le bolj ali manj prazna betonska plošča, temveč je to prostor z veliko zelenja (tudi z grmovnicami in manjšimi drevesi), s površinami za posedanje in ležanje, tudi skulptura je tam. Danica Hren, Hajdina Foto: Arhiv ST 12 Štajerski Kultura torek • 29. avgusta 2023 110. OBLETNICA ROJSTVA IVANA POTRČA (4. del) Častni občan občine Ptuj Ivan Potrč je eden največkrat nagrajenih pisateljev v obdobju socialnega realizma. Dejaven je bil na različnih področjih. Bil je izjemen literat, izkazal pa se je tudi na humanitarnem področju. V literaturi je zvesto sledil malemu človeku, veliko je delal za mladino, mlade spodbujal k branju, pisal prispevke zanje in mlajšim avtorjem pomagal pri uveljavljanju v slovenskem literarnem prostoru. V pisateljevi zapuščini v knjižnici hranimo preko štirideset priznanj, plaket in odli-čij, ki jih je prejel v času svojega ustvarjanja, hranimo pa tudi imenovanje Ivana Potrča za častnega občana občine Ptuj. Pisatelj je bil nagrajen za knjižno ustvarjanje, prejel je priznanja domačega Ptuja, priznanja za uredniško in novinarsko delo, priznanja za humanitarno delo ter priznanja za politično delovanje. Priznanja mesta Ptuja Ivan Potrč je bil prejemnik več priznanj občine Ptuj. Knjižnica je z zapuščino prejela tri. Ob 50-letnici Komunistične partije Jugoslavije je 25. aprila 1969 prejel plaketo Skupščine občine Ptuj. Plaketa Mestne občine Ptuj je priznanje, ki ga podeljuje župan za izjemne uspehe na posameznih področjih dela in življenja. Plaketa je izdelana enako kot zlata plaketa, le da je posrebrena. Priznanje se podeljuje ob nastali priložnosti. Zlata plaketa občine Ptuj je priznanje, ki ga podeljuje Mestni svet občine Ptuj za posebne zasluge in za posebno požrtvovalna nesebična in pogumna dejanja. Pisatelj jo je prejel 8. avgusta 1983 ob visokem življenjskem jubileju in za bogato literarno ustvarjanje, s katerim je predstavil Slovenske gorice in slovenskogoriške ljudi. Priznanje se podeljuje ob občinskem prazniku Mestne občine Ptuj. 6. avgusta 1988 je Skupščina občine Ptuj pisatelja Ivana Potrča imenovala za častnega občana občine Ptuj. Imenovanje za častnega občana je priznanje, ki ga podeljuje svet Mestne občine Ptuj posameznikom za izredne zasluge pri napredku in ugledu Mestne občine Ptuj ter pri utrjevanju miru in razvijanju mednarodnih odnosov. Imenovanje za častnega občana se podeli s posebno listino, ki vsebuje besedilo sklepa o imenovanju za častnega občana. Priznanje se je podeljevalo 8. avgusta ob prazniku Mestne občine Ptuj. Tudi Zgodovinsko društvo Ptuj je 20. januarja 1983 Ivana Potrča imenovalo za častnega člana. Priznanje mu je društvo izreklo kot zaslužnemu slovenskemu literarnemu ustvarjalcu in revolucionarnem delavcu in domačinu za prispevek k afirmaciji naših krajev in ljudi. Listino mu je izročilo 28. januarja 1983 na občnem zboru v Domu Franca Krambergerja. Občni zbor je bil posvečen 90-letnici delovanja društva in 70-letnici pisatelja Ivana Potrča. Priznanja za književno ustvarjanje Med najpomembnejšimi priznanji, ki jih je pisatelj prejel za ustvarjalno delo s področja književnosti, je nedvomno nagrada Avnoja, ki je bila hkrati najvišje državno priznanje v SFRJ. Nagrade so se podeljevale tistim umetnikom, katerih dela so bila posebnega pomena za razvoj SFRJ na področju književnosti. Ivan Potrč je nagrado prejel leta 1984, sklep o podelitvi priznanja mu je izročil predsednik Zvezne skupščine nekaj dni kasneje. Za zbirko novel Onkraj zarje je 21. julija 1967 prejel nagrado vstaje slovenskega naroda. Podelil mu jo je republiški odbor Zveze združenj borcev NOV Slovenije. V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj smo po zbirki novel poimenovali tudi bralni klub, in sicer Onkraj zarje. Člani kluba se srečujejo vsako tretjo sredo v mesecu. Ivan Potrč je bil dvakrat prejemnik Prešernove nagrade, leta 1947 in leta 1955. Božena Kmetec Friedl SKI I'SCI NA OBČINI! ITI J l'ÜIJfcLJCiU Ivanu 1'olrfu IV VMM JI M! II r. . K.i::: 'iur. . r. AHih. i ■■ fcVT* * 1 cffinuvii. .iiii.ui L. 'Hi. i 1« auvríwmüíMtt*. .j.in ZLATO PLAKfeTO OliČIN r. v pi Uju.lSW * *iniin Foto: Arhiv Knjižnice ■ ■ ^ .'t v» i tu .To^fitf um/ur-fajfin' - - ' á. .. " •• : 7 • "T?? " i ■ jr J irft* Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka,4. septembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Media-Impeks, d. o. o. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Mira Sok, 2274 Velika Nede|ja Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 14 Štajerski Na sceni torek • 29. avgusta 2023 Skrinja domačih viž - Haloški trio Pesem in glasbo nosijo v srcu Skupina Haloški trio se je pred kratkim predstavila z novo polko z naslovom Kot včasih, ki je njihova prva avtorska skladba, za katero je glasbo napisal Matjaž Vodišek, besedilo Vera Šolinc po zgodbi oz. ideji skladbe Marka Belšaka. Aranžma pa je delo celotnega tria. Haloške skladbe in njihov haloški izvor so narekovali poimenovanje skupine ob ustanovitvi. V začetni sestavi je bil član skupine na basu Aleš Belšak S svojo prvo polko se Marko Belšak (harmonika), Matic Pig-nar (kitara) in Renato Kapun (bas, bariton), trio z diatonično harmoniko in triglasnim petjem, spominjajo starih in novih časov. Glasba danes ni nič drugačna, kot je bila včasih, pravijo. Glas- beniki imajo še vedno radi to glasbo, jo preigravajo kot nekoč, samo glasbila so se morda malo zamenjala. Najpomembnejše pa je to, da pesem nosijo v srcu. Za novo polko so tudi že posneli videospot pri Veseliču v Zavrču, pri katerem so pri plesu sodelovali člani FD Lancova vas, za kar so jim zelo hvaležni. Odmevi so zelo dobri, spoznali so jih po celi Sloveniji. Gre za narodno-zabavni ansambel, ki največkrat preigrava skladbe s frajtonarico, kar pomeni, da največ igrajo Slakovo glasbo, skladbe Mira Klinca, Nika Zajca, Mladih Dolenjcev, pa tudi Avsenikovo glasbo. Pre-igravajo tudi zabavno glasbo. Na narodno-zabavnem odru so od leta 2018. Marko je po rodu iz Podlehnika, zdaj živi v Svečini, poučuje diatonično harmoniko v GŠ Rošer, Matic je iz Brunšvika, dela v podjetju Gasilska vozila Pušnik, Renato je iz Spodnjega Dupleka, dela pa v podjetju Alpen v Pesnici, kjer proizvajajo harmonike. Vsi imajo glasbeno izobrazbo. Vsak izmed njih igra več instrumentov. Vaje največkrat potekajo pri Renatu. Marko v imenu vseh članov pove, da so z narodno-zabav-no glasbo skupaj rasli, položena jim je bila v zibelko. Z glasbo je povezana vsa njegova družina, glasbenika sta tudi njegova brata. Igrajo na različnih prireditvah, največ na porokah, od hrvaške do avstrijske meje. Veseli so, da se ljudje še vedno radi poročajo. Sami sebi na porokah ne bodo več igrali, saj so že vsi trije srečno poročeni. Znajo igrati na porokah, ker vedo, kako je biti poročen, sporočajo vsem, ki se šele odločajo za ta korak in iščejo prave muzikante za svoj dolgoži-vi in srečni zakon. Tudi nasvetov za bodoče zakonce imajo veliko. „Vsak glasbenik si želi, da bi se predstavil tudi na katerem od festivalov. To je zahteven nastop, ki mora biti kakovosten, dobro pripravljen, z načrtno izbrano skladbo, ki tudi pritiče festivalu. Za to si mora ansambel vzeti čas. Trenutno smo tako zasedeni, da nam primanjkuje časa in tudi energije za takšen nastop. Prepričani smo, da bo prišel čas tudi za Foto: zasebni arhiv Haloški trio festivale. Vidimo se v tem okolju, predvsem pa na odru najstarejšega slovenskega festivala NZG, torej na Ptuju in tudi Vurberku. Želimo pa si tudi izdati CD. Z zgodbo haloške pesmi želimo nadaljevati, v instrumentalni izvedbi bosta kmalu izšli polka in valček," je o načrtih skupine Haloški trio povedal njen vodja Marko Belšak, ki si želi tudi, da bi luč sveta nekoč zagledale doma posnete skladbe njegovega žal že pokojnega sorodnika. Veliko jih je ustvaril, nikoli pa niso prišle v javnost. Svojo glasbeno zapuščino mu je predal, da bi nekoč postala del bogate zakladnice slovenske narodno-zabavne glasbe. MG Gornja Radgona • V poplavah leta 1676 sije reka utrla novo strugo Kako je Mura Radgono preklala na dvoje Zaradi letošnjih neurij in nenavadno obilnih padavin je tudi reka Mura že dvakrat tako narasla, da je prestopila bregove. V Gornji Radgoni so morali zaradi poškodbe mostu celo zapreti mejni prehod s sosednjo Avstrijo. Foto: Štajerski deželni arhiv Prikaz Murine stare struge, ki je vodila severno od Radgone, in njene nove struge, ki si jo je utrla po katastrofalnih poplavah leta 1676 in mesto preklala na dvoje. Toda Radgona, nekoč eno mesto, ki je danes razdeljeno na dva dela, slovenskega in avstrijskega, je bila kasneje resda ločena politično, manj znano pa je, da jo je fizično že dolgo nazaj, v 17. stoletju, dejansko ločila prav Mura. »Konec pomladi in v začetku poletja leta 1676 je reka dobesedno podivjala. Zaradi velikih padavin ali naglega topljenja ogromnih količin snega, čas sovpada s tako imenovano Malo ledeno dobo, je Mura od Gradca pa vse do hrvaške meje na številnih krajih prestopila bregove in poplavila ter spremenila glavno strugo, nastali pa so tudi nešteti novi mrtvi rokavi, kar je celo za tiste čase povzročilo katastrofalno škodo. Ljudje so sicer bili vajeni vsakoletnih poplav, toda tako ekstremnih in dolgotrajnih ni pričakoval nihče. Zaradi izredno resnega stanja, Mura je bila v času poslednje turške nevarnosti glavna prometna povezava z Ogrsko, je cesar že spomladi istega leta ukazal ogled in popis škode ter pri- pravo načrta, kako jo vrniti v njeno staro strugo, kar se nato ni nikdar zgodilo, kako utrditi bregove, kje postaviti jezove in kako odpraviti ogromno škodo po poplavah,« razlaga zgodovinar Sašo Radova-novič. Grad na eni, obzidje na drugi strani Zaradi ogromnega vodnega vala si je torej Mura pri Radgoni utrla novo strugo, in sicer je preko obrambnega jarka južno od mesta ločila tedanje predmestje Gries od Radgone. »Do takrat je namreč tekla severno od mesta, tam, kjer danes teče tako imenovana Muri-ca. Tako je radgonski grad ostal na južni, danes slovenski strani reke, mestno središče znotraj obzidja pa na severni avstrijski strani. Kot v preteklosti je tako tam Mura še vedno tudi mejna reka, ki danes ločuje dve Radgoni.« Kot rečeno, je Mura, ki je veljala za precej deročo reko, redno poplavljala; poplavna ravnica je bila prazna, torej nenaseljena, tako da se je voda lahko prosto razlivala po vsej dolini. »Kljub temu pa je bil vodni val takrat tako močan, da je prebil nasip pri Radgoni. Iz Mure je bil namreč speljan kanal v obrambni jarek okoli mesta, reka pa si je nato skozi ta kanal prebila novo strugo in 'zapustila' staro. Spremembe so doživeli tudi kraji za Radgono, kjer je pred temi tisočletnimi vodami Mura krepko vijugala sem in tja, nato pa si utrla novo, dokaj ravno strugo, kar je povzročilo veliko lastniških sporov zaradi zemljišč, kajti veliko hektarjev zemlje je zaradi nove Murine struge s štajerske prešlo na ogrsko stran.« Pomanjkanje regulative o vodah Razprtije, ki so po večjih ali manjših, toda skoraj vsakoletnih poplavah praktično ob vseh rekah v 16. in 17. stoletju z vso silo izbruhnile na dan in marsikje prerasle tudi v odkrito nasilje, niso bile nobena posebnost dežele Štajer- ske, temveč le odraz razmeroma ohlapnih pravic o gospodarjenju z rekami v tistem času. »Problem je bil v pomanjkanju regulative o gospodarjenju z rekami, kar, kot kažejo zadnji tragični dogodki, skozi stoletja še vedno ni povsem urejeno. Če se ozremo le na slovensko Štajersko, se srečamo z Dravo in Muro, ki sta pogosto poplavljali in spreminjali svoj tok, še posebej na mehkih prodnatih tleh dravskega in murskega polja. Tako so nastajali vedno novi rečni rokavi in otoki in tudi sama struga se je močno premikala sem in tja. Dogovori, sklenjeni v nekem času na neko stanje, so lahko že čez leto ali dve postali nični, saj sta reki premaknili svojo strugo. In prav takšne razmere so bile vzrok za večino sporov, kajti obdelovanje zemlje v bližini rek je terjalo posebne ukrepe in brez dogovarjanja lastnikov na obeh straneh reke so nastajali ugodni pogoji za vse pogostejše konflikte, ki so se vlekli dolga leta, vse dokler reke niso regulirali, obrežnih naselij pa zavarovali z visokimi nasipi.« Senka Dreu Ljutomer • 120 let gledališke dejavnosti Ponosni na odrske dosežke Telovadno društvo Sokol seje v Prlekiji uveljavljalo v obdobju od leta 1903 do začetka 2. svetovne vojne, v takratnem ljutomerskem domu Partizan pa prirejalo številne akademije, namenjene zlasti prikazom telovadnih veščin. Člani Sokola so se zavzemali za uveljavitev slovenske besede in v ta namen prirejali gledališke igre, v odrska dela pa so pogosto vključevali glasbene vložke. Prav iz slednjih razlogov gre šteti rojstvo gledališke dejavnosti v Ljutomeru z nastankom Sokolov, prva uglednejša predstava Gluha mora biti pa je bila uprizorjena leta 1905. Ob letošnjem praznovanju visokega jubileja gledališke dejavnosti v Prlekiji je bila v ljutomerski galeriji Ante Trstenjak pripravljena razstava s pregledom 120-letne prehojene poti, akterjev - igralcev in režiserjev, ki so za svoje dosežke prejeli najvišja priznanja. Severje-vo nagrado so dobili Julka Bezjak (leta 1982), Ivo Žnidarič (1984), Stane Kralj (1995) in Mira Rebernik Žižek (2010). Leta 2000 je režiser Srečko Centrih za predstavo »Vaja zbora« v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani od strokovne žirije in občinstva prejel priznanje za najboljšo izvedbo, šest let pozneje pa je Mira Rebernik Žižek prejela nagrado Matička za najboljšo žensko vlogo v predstavi Krivica boli. Za razvoj gledališke dejavnosti v Prlekiji danes skrbita Kulturno društvo Ivana Kaučiča in Kulturno društvo 2020 Ljutomer. Obe vključujeta mlajšo in starejšo generacijo odrskih igralcev, poudarek se daje izobraževanju kandidatov in skrbi podmladku, ki se je že izkazal z nekaterimi otroškimi in mladinskimi predstavami. V letih od 2004 do 2015 je bila gledališka dejavnost v velikem razmahu tudi v sosednji občini Križevci, zlasti po zaslugi režiserja Srečka Centriha. Zaradi finančnih težav je dejavnost nekoliko zamrla, a se peščica gorečih privržencev odrskih nastopov pogosto predstavlja v priljubljenih skečih. NŠ Foto: NŠ Mira Rebernik Žižek (levo), vodja 01JSKD in predsednica KD Ivana Ka-učiča Ljutomer torek • 29. avgusta 2023 Nasveti Štajerski 15 Domača lekarna Zeleni nasvet Zakaj je letos s paradižnikom toliko težav Leto 2023 bo v glavah vrtičkarjev ponovno leto, ko mnogim paradižnik ni preživel poletja. Zadnje tako leto je bilo leto 2014. Žal se je letos spet pokazalo, kako kratek spomin imamo. Skoraj vsak dan dobivam vprašanja, najprej, kaj je narobe s paradižnikom in seveda zakaj, saj sem letos delal vse enako, kakor lani, pa sem imel lani krasen pridelek. Vedno je dobro vedeti, od kod prihajajo rastline, ki jih pridelujmo na vrtu. Paradižnik je rastlina iz južne Amerike. Kljub temu da je kar precej drugačen od svojega divjega prednika, je obdržal ljubezen do toplote. Letos 2023 pa se je začelo izredno mrzlo. Še junija je bila zemlja premrzla za sajenje toploljubnih vrtnin, kot je paradižnik. Tako so bili postavljeni temelji za težave, na katere sicer vsako leto opozarjam. Res je, da če je potem poletje vroče in suho, kakor je bilo lansko, težav ne zaznamo. Čeprav je tudi pomanjkanje kalcija, kalija, magnezija posledica tega. Ko pa potem sledi prvi stres, to je bil dokaj dolg vročinski val, njemu pa je sledilo dolgo obdobje padavin, se seveda vse poruši. Paradižnik preprosto ne preživi tega, napade ga paradižnikova oz. pravilneje krompirjeva plesen. To se je zgodilo letos. Zato prvo pravilo, pri setvi za sadike in tudi kasneje pri presajanju na prosto ne bodite nestrpni. Za sadike sejemo paradižnik šele v začetku marca, presajamo pa ga na prosto šele, ko se dovolj ogreje zemlja, ne zrak. Toplotne zahteve V krajih, od koder prihaja, je ves čas toplo, ni pa ne vroče, ne mrzlo. Paradižnik še zdaj ne mara temperatur pod 15 oC in tudi ne tistih nad 30 oC. To velja za čas rasti, torej od setve do konca jeseni. Že kaljenje semena je pri 15 oC zelo počasno, neenakomerno in predvsem, rastline izgubljajo veliko energije za vznik. Ker je neenakomerno, je potem tudi težko določiti natančen čas pikiranja. Vemo pa, da je pikiranje najbolj koristno takoj, ko se klični listi postavijo v vodoraven položaj pa vse do pojava prvega pravega lista. Takrat je čas za tvor-jenje korenine, zato rastlin ne spravimo v stres. Zato je vzrok prvega stresa lahko že, ko je prehladno za enakomeren vznik. Deloma, a ne veliko, lahko rastlinam pomagamo, če jih takoj, ko opazimo vznik prvih rastlin, zalijemo s pripravkom, ki vsebuje morske alge - kar nekaj jih najdemo na tržišču. Domač pripravek, ki ima vpliv prav na nizke temperature oz. njihovo premagovanje, pa je pripravek iz nadzemnih delov baldrijana. Seveda ga moramo imeti nabranega in posušenega iz preteklega leta. Temperature pri vzgoji sadik Takoj po vzniku je smiselno temperaturo za nekaj, največ tri dni, znižati nekje na 15 oC, potem pa nikoli več ne smejo pasti tako nizko. Ta hitri padec temperature bo skupaj z algami povzročil, da se bodo celice okrepčale, zgostile, zato bo spodnji del stebla debel, čvrst in odporen. Ko pa se pojavi prvi pravi list, se temperature ne smejo več spustiti pod 15 oC. Takrat namreč v rastnem vršičku že nastajajo prvi cvetovi. Pri nižjih temperaturah se poškoduje plodnica, posledica pa so razpoke in temne lise na dnu plodov prve etaže, včasih so ti tudi popolnoma izmaličeni. Čeprav vedno svetujem, da se tudi po pikiranju paradižnik zalije ali s pripravki, ki vsebujejo izvlečke morskih alg, te ne morejo rešiti te zagate, če je mrzlo predolgo v noč. Če pa so temperature mejne, svetujem, da sadike tedensko krepite izmenično en teden alge, drugi teden pa izvleček preslice. Tudi preslica pomaga, da ostajajo celice čvrste, njihova stena pa krepka in močna. Posledično so sadike nižje, čokate in bolje prenašajo stres. Žalosten prizor letos je mnoge vrtickarje presenetil. Mogoče še en nasvet; če se napove nenaden padec temperatur, je res smiselno sadike prenesti iz neogrevanega rastlinjaka na toplo, z algami pa jih okrepiti že 24-48 ur pred stresom. Ko se razmere umirijo, pa postopek ponoviti. Nujno pa je vedeti, da temperature pri vzgoji sadik paradižnika, a tudi jajčevca in paprike, ne smejo pasti pod 10 °C. Posledic sicer ne vidite, a cvetovi v rastnem vršičku pomrznejo, s tem pa je pridelek Pa vendar se da pridelati tudi zdrav nekaj osnovnih pravil. Foto: MP paradižnik, le upoštevati moramo Paradižnik ne mara temperatur pod 15 oC in tudi ne tistih nad 30 oC. To velja za čas rasti, torej od setve do konca jeseni. vsaj 14 dni poznejši. Tukaj pa alge in preslica ne bodo več pomagali. Tukaj imate odgovor na drugo pogosto vprašanje letos, zakaj paradižnik še ne cveti. Tega je sicer zdaj konec, a v juniju ste me tudi to pogosto spraševali. Zdaj je edina težava v tem, da nekaterim niso dozoreli niti prvi plodovi. Kaj moramo torej narediti Ne prehitevamo s setvami, da ne bodo potem spomladi sadike že velike, vreme pa še prehladno. Pri vzgoji sadik pazimo, da ne bo prehladno. Če nimate ustreznih razmer, sadike raje kupite. Redna uporaba pripravkov, ki krepijo rastline, to so alge, aminokisline ali rastlinski izvlečki, pomaga, seveda pa čudežev pri toliko vlage, kot je je bilo letos, ne morejo delati. Ko opazimo, da veliko dežuje, zdaj proti koncu poletja in jeseni pa so listi dolgo časa omočeni, potem zamenjamo te pripravke z izvlečki preslice, letos je bilo skoraj nujno občasno uporabiti tudi bakrena listna gnojila. Tudi pripravek iz sode bikarbone pomaga pred nastopom bolezni. A v takih vremenskih razmerah govorim o najmanj tedenski, če ne še pogostejši uporabi omenjenih pripravkov. Zelo pomembno je tudi, da zdaj, ko se hladi, rastlinjakov ponoči ne zapirate. Odrasle rastline lažje prenašajo nekoliko nižje temperature. Seveda je zapiranje potrebno, če vidimo, da prihajajo nevihte, a jih je treba odpreti takoj zjutraj, še preden nanje posije sonce. Kakšen ventilator, ki se prižge pol ure pred sončnim vzhodom in dela vsaj kakšno uro, bo prav tako v veliko pomoč. Moram omeniti, da so vsi pripravki povsem naravni, so samo v pomoč rastlinam, ne morejo pa reševati dolgotrajnega vročinskega stresa poleti, predvsem pa ne mraza spomladi. Lahko pa močno omilijo nastale posledice.Vse opisano pa velja seveda tudi za vzgojo vseh ostalih plodovk, predvsem pa jajčevca, paprike in tudi kumar. Miša Pušenjak Zelišča za vaš hlad in dobro počutje Da boste v vročih mesecih ohranili telo čim bolj hladno, predstavljamo zelišča s hladilno močjo, ki jih je dobro uvrstiti v poletno prehrano in lepotičenje. V majhnih količinah imajo semena kumine zelo hladilen učinek, poleg tega pa razstrupljajo ter blažijo vetrove in napihnjenost. Kumino lahko dodajate v jedi s stročnicami, juhe in solate. Za lepoto pa pripravite osvežilno masažno olje, tako da zmešate olje črne kumine z malce jabolčnega kisa in pustite stati nekaj časa. Nežno premešajte in nato vmasirajte v predele kože, kjer se največ potite. Že po hitri masaži boste kot prerojeni in osveženi. Pomembno je le, da pripravkov iz kumine ne uporabljate na poškodovani koži. Koriander Na Tajskem in v Mehiki je koriander eno najbolj priljubljenih zelišč. Uporabljajo ga za pripravo domačih sals ter za začinjanje mesa in zelenjave. Je blagega okusa, njegovi učinki pa segajo tudi na področje zdravja, saj lajša prebavo in uravnava krvni sladkor. Kaj pa v lepoti? Poleg tega, da ščiti kožo pred prostimi radikali, vsebuje koži prijazne minerale in vitamin C. Deluje antibakterijsko in antiseptično, dezinfi-cira in hladi kožo. Za koriandrovo masko dajte v električni mešalnik pol skodelice ovsenih kosmičev, četrt skodelice mleka, četrt skodelice narezane kumare in pest svežega koriandra. Pasirajte približno eno minuto in mešanico prelijte v stekleno posodo. Nanesite jo na obraz in počakajte 20 minut, da se strdi. Sperite z mlačno vodo. Kardamom Kardamom vsebuje vitamine A, B in C, ki vsi po vrsti pripomorejo k lepoti kože. Dokazano je, da spodbuja prekrvitev. Ker vsebuje antio-ksidante in učinkuje protivnetno, tudi briše temna pigmentna znamenja in izenačuje kožni ten. Kot začimbo ga lahko dodate jutranjemu čaju, da postane bolj osvežilen, pa tudi v smuti, kosmiče ali jogurt. Preprost osvežilni piling si pripravite tako, da zmešate malo medu in zdrobljena kardamomova semena. Vtrite ga v kožo obraza in sperite z mlačno vodo. Obraz bo vidno poživljen in se bo v prihodnje manj potil. M. Koren Sušeni plodovi koriandra za zdravje Tako v kulinariki kot v domačem zdravilstvu uporabljamo le popolnoma zrele plodove, ki smo jih posušili hitro in pazljivo. Ti močno dišijo in imajo podobno aromo kot šmarnice. Najboljši vonj in okus za uporabo v kulinariki bomo dobili, če bomo semena pred uporabo rahlo prepražili in nato strli v možnarju. Tako pripravljenega uporabimo pri pripravi mesnih jedi in omak, z njim lahko začinimo tudi orientalske juhe ali enolončnice. Nepogrešljivje pri pripravi falafla, pa tudi pri pripravi cvrtih jedi, kjer bo pomagal prebavi. Najpomembnejša učinkovinaje eterično olje ter čreslovine, vitamin C, sitosterin, beljakovine in maščobno olje. Naj omenimo še, da spada v družino kobulnic, kot so janež, kumina, sladki janež, torej zelišč, ki pomagajo pri napenjanju in med katerimi je kumina še zmeraj najučinkovitejša. A naj povemo, daje mešanica iz plodov naštetih zelišč še posebno učinkovita in uporabna tako v zdravilstvu kot v kulinariki. Jedem zagotovi močno in prijetno aromo ter jim daje orientalski pridih, v zdravilstvu pa pomaga pri prebavnih težavah in hitro odpravi krče, zaprtost in druge nadloge. Foto: MP Foto: MP 1G Štajerski Križem kražem torek • 29. avgusta 2023 Piše: Dani Zorko • Po poteh in stranpoteh Azije Skok na Novo Zelandijo Narava okoli Da Lata je bila čisto po najini meri. Sicer nimajo pravih pohodniških poti, ampak pokrajina je povsem zelena in brez odvečnega prometa. Številni nasadi so stalnica na vsakem koraku, prav tako pa tudi kakšna presenečenja. Na odročni cesti, ki je sicer po ovinkih vodila nazaj v mesto, sva naletela na zanimivo tablo, na kateri je bilo med vsemi njihovimi kracami moč razbrati napis Nova Zelandija. Meni je bilo to sredi Vietnama tako zanimivo, da sem preprosto moral iti pogledat, za kaj gre. Nisva hodila niti 10 minut, ko sva ob koncu zaraščene poti našla eno gostilnico, čisto v svojem slogu. Pred njo ni bilo nobene- ga parkirišča ali posebnega znaka, da se tu kaj dogaja, streho je imela izdelano iz pisanih polken, najbolj pa mi je bila všeč velika terasa, ki je gledala na mesto. V njej je bilo že nekaj gostov, ki so morali priti po kakšni pešpoti iz mesta, ker ni bilo nikjer nobenega vozila. Samo spogledala sva se in se v hipu odločila, da tu spijeva eno kavo. Zanimivo je bilo tudi to, da so bili vsi sedeži obrnjeni proti mestu, kot v kinu. Je že moralo biti tako, da sva to našla, ker naju je malce že preganjala tema, od tu pa je potem sledil dokaj udoben spust v mesto, drugače je bil najin prvotni načrt malo daljši. V Da Lat sva prispela s čisto druge strani, kot sva jo poznala, in kjer je bilo še eno večje jezero, ki je malo spominjalo na kak švicarski kraj. Ta Nova Zelandija naju je res pozitivno presenetila, da sva se še dolgo šalila na ta račun. Foto: Dani Zorko Skrito bivališče budističnih menihov Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Napis, ki naju je premamil Terasa, oblikovana v kino avtor: janez presečnik barvna prevleka, plesk nadmoč dolgo-vrata vodna ptica pokojni glasbenik turner francoski šansonje in igralec (yves) igralec paci no kraj na primor-i~m skeh stalno bivališče najnižje parno Število vojaška zasedba tujega ozemlja idol makedonsko kolo, težkoto pisatelj bellow dragoceno krzno nork kanon SNE2NI vihar lud0lf0v0 Število (3,14-) josip po domače rdeča poljska cvetlica verska loči na Športni folnič hokejski plošček orr17h d0l0íba, OBRAZEK pREDp|s psiček (star.) potegavščina Švicarski geolog (albert) huda jeza biljardna palica drevored hokejist terlikar zaznava s prsti met20ge preko igralca nasprot. moštva nezmožnost govora veuk trebuh (SAU.) nick nolte naseue južno od pivke pevec sheeran plod trda srebrno-bela kovina david ospina pogoltnež osnovna začimba omar naber orodje za čiščenje pluga odvzemanje ribiške vilice sadna puača pod ..Í-jÉL^ . : • v< \ . i," f V Vodnar (lat. Aquarius) je enajsto znamenje zodiaka. Je komunikativen, rad pa je neodvisen in nepopustljiv v svojih idealih. Vedno išče kaj novega in zanimivega ter zna biti povsem nepredvidljiv. Namesto k besedam je bolj nagnjen k dejanjem, po naravi pa je človekoljuben in dobrohoten ter rad priskoči na pomoč. BELLOW, Saul - ameriški pisatelj, HEIM, Albert - švicarski raziskovalec Alp, eden najpomemb. alpskih geologov (1849-1937), MONTAND, Yves - francoski šansonje in igralec (1921-91) Preden sva prišla v mesto, sva odkrila še eno budistično svetišče z lepo urejenim vrtom. Med objekti sva lahko hodila kar sama, in ko sva končno srečala enega meniha, si z njim nisva imela kaj začeti. Zanimivo je, da tukajšnji menihi niso znali angleško ali katerega tujega jezika, če predpostavimo, da je v Evropi duhovščina zelo izobražena in razgledana. Kakorkoli, te njihove skrivnosti in obrede držijo precej zase, pa tudi sicer so Azijci precej zaprte sorte, ko vprašaš kaj osebnega ali kaj v povezavi z državnim sistemom. Kot da se ne bi znali sprostiti. Domov sva prišla precej zdelana, saj je bila pot malo daljša, kot sva načrtovala, a sva k sreči našla bližnjico. Za naslednji dan je kazalo spet lepo vreme, zato sva mokra oblačila dala sušit kar ven, midva pa sva se znova odpravila v ulični vrvež raziskovat kulinaričnih posebnosti. Spet sva si vzela malo časa, da pripraviva načrt za naslednje dni. Sever nama je zaradi slabega vremena odpadel, zato sva morala več pozornosti nameniti južnemu kraku Vietnama. Že dolgo me je mikala reka Mekong, ki daje življenje kar nekaj manjšim državam tega območja, zato sva tuhtala, v kateri kraj ob reki bi se bilo najbolj smiselno podati. Malo sva kalkulirala tudi način prevoza, saj avtobusi kljub vsemu niso bili prav poceni, če pa računaš še čas in pa pomanjkanje udobja, pa bi veljalo premisliti o kakšni alternativi. Kaj pa, če bi šla z letalom? Internet je v takem primeru zlata vreden in hitro sva imela rešitev na dlani. Foto: Dani Zorko Zvon menihov, ki kliče k molitvi KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Atletika Čeh edini do medalje, še trije finalni nastopi Stran 18 Tenis Tamara po neverjetnem dvoboju brez OP ZDA Stran 18 30. Rancarija Prva zmaga za ekipo Gostišča Pri Tonetu Stran 20 Nogomet Podvinčani učinkoviti na Koroškem Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik £Podulajts nai na íuztounzm ijilitu! RADIOPTUJ tta- &¿¿e€tt www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 6. krog Najslabši polčas v sezoni dovolj za nov poraz Tudi v tretji domači tekmi v sezoni je bila tribuna v Kidričevem povsem zapolnjena z navijači obeh ekip, približno tisoč gledalcev je spremljalo obračun med Aluminijem in Muro. Prvič v sezoni je po prihodu iz Maribora prednost med vratnicama dobil Samo Pridgar. „Najprej se trenerju zahvaljujem za zaupanje, da sem dobil priložnost za nastop. Ko sem izvedel, da bom začel tekmo, me je to zelo razveselilo, žal pa moje obrambe niso bile dovolj za točke. S svojo predstavo sem sicer zadovoljen, a na prvem mestu so točke ekipe in jih žal nismo osvojili," je po tekmi povedal 20-letni vratar. Domačini so tekmo začeli v vidnem krču, ni bilo prave natančnosti pri podajah, zamujali so v dvoboje ... Razlika glede na srečanje z Olimpijo je bila očitna, kot bi jim zavedanje o pomembnosti osvojitve točk zavezalo noge ... „Igralcem pred tekmo nismo ustvarjali nobenega pritiska. Mura še zdaleč ni slaba ekipa, tudi Nov klub v boju za Marka Bresta -dunajski velikan Saga okrog zanimanja za usluge igralca Aluminija in mlade državne reprezentance Marka Bresta se tik pred koncem prestopnega roka (31. 8., op. a.) le še stopnjuje. Kot zadnji so v tekmo vstopili naši severni sosedje, zanimanje je namreč pokazal dunajski Rapid. Ta že ima izkušnje s poslovanjem s Kidričani, pred leti je namreč iz šume v avstrijsko prestolnico odšel Dejan Petrovič. zmaga v Kopru je pokazala na njihovo kompaktnost. Cel teden na treningih je bila prisotna velika delovna vnema, na tekmi pa se nam je zalomilo. Verjamem, da je bil to le slab dan. Poraz moramo normalno sprejeti, dvigniti glave in pogled usmeriti v naslednje preizkušnje. Skupaj zmagujemo in skupaj izgubljamo, še posebej ob porazih moramo ostati trdni," je dejal trener Robert Pevnik. Na strani gostov je najprej zapre-til Maroša, a je Pridgar njegov strel ubranil. V 17. minuti so rdeče-beli že prekinili napad gostov, a je kapetan Martic prepoceni zapravil žogo in muraši so v treh potezah zabili gol: Shabanhaxhaj je podal v sredino, tam je Maroša lepo odložil žogo do Kasala, ki je z natančnim strelom premagal Pridgarja - 0:1. Domačini so se v nadaljevanju poskušali vrniti v igro, a jim skozi igro tokrat ni uspelo priti do priložnosti. So pa v dveh primerih nevarno zap-retili iz prekinitev: po podaji Jovano-vica je v 25. minuti z glavo poskusil Schaubach, Mihelak je z izjemno parado odbil žogo čez gol, v 44. minuti pa je po kotu Gorenaka poskusil Ko-blar, a je zadel prečko. Tudi v drugem polčasu so imeli prvi priložnosti črno-beli. Najprej je Pridgar lastno napako pri podaji popravil z izjemno parado po strelu Shabanhaxhaja, nato pa je preprečil še drugi zadetek Kasalu. Trener Pevnik se je kmalu odločil za prvi spremembi v ekipi, vstopila sta Susso in Pečnik, v nadaljevanju sta priložnost dobila še Brkljača in Katuša. „Menjave so prinesle to, kar smo želeli, dinamiko v igro, a je v zaključkih akcij zmanjkalo odločnosti in tudi športne sreče. A tudi to, da sta bila vratarja najboljša po- Nogomet • 1. SNL y Štiri gole Olimpiji zabili še Celjani, a tokrat za zmago V 6. krogu je bila najtežje pričakovana tekma med Olimpijo in Celjem, ki je imela zanimivo uverturo že s prestavitvijo na stadion v Šiško in nato po protestih iz vseh strani še vrnitev v Stožice. Obe ekipi se še borita v kvalifikacijah za skupinski del evropskih tekmovanj, kjer sta se uvrstili na zadnjo stopničko. Istočasni nastopi v Evropi in na domačem prvenstvu pa od ekip zahtevajo precejšnje napore, zato je bila kakovost tekme tokrat na nižjem nivoju od pričakovanega. „Ko si utrujen, ne razmišljaš enako kot takrat, ko si svež," je po tekmi slikovito pojasnil trener Celja Albert Riera. Ta s predstavo svojih varovancev ni bil zadovoljen, zato pa mu je nasmešek na usta risalo dejstvo, da je osvojil tri točke proti ekipi, ki jo je lani popeljal do dvojne krone. Potek dvoboja se je nakazal že v 1. minuti, ko je Aljoša Matko po asistenci Rusa Egora Prutseva Celjane popeljal v vodstvo. Avtogol kapetana Davida Zeca ni pomenil zasuka, saj je Tamar Svetlin že nekaj minut kasneje stvari znova postavil v prid gostov, pri katerih tokrat niso nastopili Rozman, Vrbanec, Milič in Koderman. Za Olimpijo je to drugi poraz v sezoni, Celjani ostajajo neporaženi. Ta status so zadržali tudi Mariborčani, ki pa ne morejo biti zadovoljni z remijem proti Domžalam. Glede na prikazano so si gostje točko nedvomno pošteno zaslužili, vijoličasti pa so znova razočarali s predstavo, ki je svetlobna leta daleč od šampionske. Očitno je, da kemija med igralci na igrišču ni najboljša, da vzdušje v slačilnici ni pravo, pa se vedno bolj glasno omenja tudi v izjavah med tekmami in po njih . Aluminij - Mura 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Kasalo (17.). ALUMINIJ: Pridgar, Jovan, Koblar, Schabuach, Martic (od 59. Pečnik), Jagic, Gorenak (od 69. Brkljača), Brest, Bilji (od 88. Baskera), Jova-novic (od 69. Katuša), Skiba (od 59. Susso). Trener: Robert Pevnik. MURA: Mihelak, Jurišic, Sadriu (od 75. Dobrovoljc), Morris, Trontelj (od 75. Cottrell), Maruško, Kous (od 60. Proleta), Kurtovic, Kasalo (od 89. Tripi), Maroša (od 75. Jovicevic), Shabanhaxhaj. Trener: Daniel Slavic. sameznika svojih ekip, pove veliko o srečanju - gol bi lahko zabili eni ali drugi. Tokrat nismo imeli igralca, ki bi potegnil voz naprej s kakšno posebno potezo," je pojasnil Pevnik. Najlepšo priložnost na srečanju so imeli šumarji v 68. minuti, ko je Marko Brest z milimetrsko natančno podajo poslal Sandra Jovanovica v dvoboj ena na ena z Mihelakom, uspešnejši pa je bil soboški vratar. V končnici so gostje z zbrano predstavo odbijali vse napade domače vrste, v protinapadih pa so imeli dve odlični priložnosti za predčasno odločitev srečanja: najprej je Prid-gar uspel žogo odbiti v stativo po nespretnem posredovanju Koblarja, nato pa je Shabanhaxhaj v 94. minuti poslal žogo tik ob vratnici mimo gola ... Osemminutni dodatek sodnika Slavka Vinčiča, ki je zelo dobro opravil svoje delo, ni prinesel spremembe rezultata in muraši so se veseli druge zmage v sezoni. Kidričani so z drugim zaporednim porazom zdrsnili po lestvici za nekaj mest ... V naslednjem krogu bo Aluminij v soboto gostoval pri Bravu. Jože Mohorič Kakšni sta pri tem vlogi trenerja Da-mirja Krznarja in športnega direktorja Marka Šulerja, ki vedno dodajata igralce, ki „karakterno ustrezajo ekipi", pa je že drugo vprašanje . Na klop Kalcerja se je v tem krogu vrnil trener Oliver Bogatinov, ki pa mu ni uspelo svojega moštva voditi do zmage proti tekmecem iz prestolnice. Bravo je večji del naloge v Domžalah opravil že v uvodnih osmih minutah, ko je najprej kapetan Gašper Trdin zadel po 35 sekundah tekme, nekaj minut kasneje pa je bil nad Matejem Poplatnikom storjen prekršek znotraj kazenskega prostora tekmecev. Po dolgem ogledu posnetka v VAR sobi je bil kontakt vendarle označen za penal, ki ga je Poplatnik uspešno izvedel. Ekipa Brava, za katero je znova zaigral Nemanja Jakšic, je v nadaljevanju srečanja po znižanju Madžida Šošica zdržala pritisk Radomljanov, ki so med drugim zadeli tudi prečko (Šo-šic). Po zmagi nad Rogaško v 1. krogu je to za Bravo druga zmaga v sezoni. Prvoligaši bodo pred reprezentančnim premorom odigrali še tekme 7. kroga, derbi bo v Celju, kjer bodo gostovali Mariborčani. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Mure so dosegli drugo zmago v sezoni, še drugo v gosteh. Muraši so se držali načrta Samo Pridgar, Aluminij: „Tokrat smo predvsem v prvem polčasu pokazali premalo, ni bilo prave energije. Že na odmoru smo se zavedali, da je bila to slaba predstava, kar smo ob vzpodbudnih trenerjevih besedah želeli popraviti v nadaljevanju. Drugi polčas je bil z naše strani boljši, vložili smo več energije, a tokrat to ni bilo dovolj. Pokazala se je naša neizkušenost, proti trdnemu obrambnemu bloku Mure nismo našli pravih rešitev. Tokrat v napadu nismo bili tako razpoloženi kot npr. proti Olimpiji v prejšnjem krogu. Pri mladi ekipi se to rado zgodi in to bomo poskušali popraviti v naslednjih tekmah." Niko Kasalo, Mura: „V tako težki tekmi prispevati gol za zmago je super občutek. Začetek srečanja smo odigrali bolj na sigurno, smo pa poskušali prvi zadeti. To nam je na srečo uspelo in s tem je bilo nadaljevanje lažje. V naši ligi je tako, da je uvodni zadetek velika prednost za tistega, ki ga zabije, kar se je potrdilo tudi v tem primeru. Zmaga v Kidričevem nam v tem trenutku veliko pomeni, jo pa moramo potrditi na domačem igrišču z Olimpijo v naslednjem krogu. Za zdaj smo točke osvojili samo v gosteh, bomo pa naredili vse, da jih čim prej tudi pred svojimi navijači." Robert Pevnik, trener Aluminija: „Prvič v sezoni smo slabo začeli tekmo, izgubljali smo preveč 'drugih žog'. Muri smo s tem dovolili večjo posest, skozi katero so prišli do vodstva. Že do odmora smo prišli do dveh priložnosti iz prekinitev, žal nismo zadeli. V drugem smo bili bolj dinamični, ampak tega žal nismo izkoristili vsaj za izenačenje, kar me najbolj boli. Igral- cem ne morem ničesar očitati, to je prva liga, kjer je lahko vsaka napaka odločilna. Že proti Bravu v naslednjem krogu bomo iskali pozitiven rezultat. Brkljača in Susso čedalje bolj napredujeta, se vedno bolj vklapljata v ekipo, tudi v prvi postavi sta že bila, tokrat so drugi dobili prednost. Sta pa Skiba in Susso mlada napadalca, ki težko zadržujeta žogo v tranziciji, s kakšnim bolj izkušenim in robustnim napadalcem bi bilo seveda veliko lažje. A tako je, moramo delati in napredovati. Tudi Bilji je odličen igralec in bo čedalje večja dodana vrednost moštva." Darjan Slavic, trener Mure: „Glede na to, da smo doslej vse točke osvojili v gosteh, bi lahko rekli, da nam gostovanja bolj ležijo, saj je večji pritisk na domačinih. A Fazanerija ima seveda svojo moč, tam je treba pokazati še nekaj več in verjamem, da bomo točke kmalu zbirali tudi doma. Uvodni gol je v naši izenačeni ligi seveda zelo pomemben, to pa še posebej velja za nas, ki smo v posebni situaciji. Gol nas je dvignil in potem smo imeli jasen cilj in fokus v nadaljevanju srečanja. Gol Nika Kasala, ki je imel težave s poškodbo, je pomemben zanj, še bolj pa v tem trenutku za ekipo. Tradicija na tekmah z Aluminijem je na naši strani, a vedno gre za trda in izenačena srečanja. Tudi na to sem pred tekmo opozarjal, zato me zelo veseli, da smo se zastavljenega načrta držali do potankosti. Še posebej v prvem polčasu smo dobro držali žogo, po golu smo umirili tempo in imeli niti igre v svojih rokah. V drugem polčasu smo nekoliko padli v tempu in zbranosti, morali bi večkrat 'stopiti na žogo', a vseeno smo bili za vloženi trud na koncu vseeno nagrajeni." REZULTATI 6. KROGA: Aluminij - Mura 0:1 (0:1); Maribor - Domžale 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Šturm (9.), 1:1 Iličic (45., z 11 m); Olimpija - Celje 2:4 (1:2); strelci: 0:1 Matko (1.), 1:1 Zec (36., ag.), 1:2 Svetlin (39.), 1:3 Matko (48.), 2:3 Mo-tika (50.), 2:4 Kouter (54.); Kalcer Radomlje - Bravo 1:2 (0:2); strelci: 0:1 Trdin (1.), 0:2 Poplatnik (8.), 1:2 Šošic (65.). Tekma Koper - Rogaška je bila odpovedano zaradi domnevno premajhnega števila doma vzgojenih igralcev pri Rogaški. 1. CELJE 5 4 10 15:5 13 2. MARIBOR 5 3 2 0 10:4 11 3. OLIMPIJA 5 3 0 2 15:11 9 4. KOPER 4 3 0 1 7:4 9 5. BRAVO 5 2 1 2 6:7 7 6. MURA 5 2 0 3 6:11 6 7. DOMŽALE 5 1 2 2 7:8 5 8. ALUMINIJ 5 113 8:9 4 9. KALCER RADOMLJE 5 1 0 4 3:9 3 10. ROGAŠKA 4 0 1 3 2:11 1 Jože Mohorič Pravilo, ki si ga lahko vsak razlaga po svoje?!? Tekma med Koprom in Rogaško je bila odpovedana, ker v gostujoči ekipi ni bilo dovolj doma vzgojenih igralcev. Pravila velevajo, da mora vsaka ekipa imeti v kadru za tekmo osem doma vzgojenih igralcev, Rogaška pa jih je imela sedem . O razpletu tekme bodo odločali za zeleno mizo. Domnevno bo ta registrirana s 3:0 v korist Kopra, uradno pa bo vodstvo tekmovanja odločitev sporočilo v prihodnjih dneh. Na odpoved so se na družbenih omrežjih odzvali pri Rogaški, kjer menijo, da je bila tekma neupravičeno odpovedana. „Pretekli krog proti Mariboru smo odigrali z enakim številom (10) slovenskih igralcev, kot smo jih prijavili za tekmo v Kopru. Še več, trije igralci, ki po mnenju delegata ne ustrezajo pravilu, so na tekmi proti Mariboru ustrezali. To je potrdil delegat tekme na sami tekmi in tudi komisija NZS, ki je tekmo ustrezno registrirala,« je zapisal športni direktor Rogaške Nino Ivačič. »Ker je za nas odločitev NZS edini pravilen podatek, smo za današnjo tekmo prijavili iste igralce, toda pravila so se očitno spremenila. Ob tem poudarjamo, da po mnenju Nogometne zveze Slovenije naša dva igralca, stara 16 let in 17 let, ki od sedmega leta starosti neprekinjeno igrata v našem klubu in jima dajemo priložnost na prvoligaškem prizorišču, ne ustrezata kriteriju slovenskega igralca in imata enak status kot naš igralec z Jamajke,« je dodal. Pri Rogaški tako pričakujejo delegiranje tekme v poznejšem terminu in povračilo stroškov obema ekipama s strani NZS. 18 Štajerski Šport torek • 29. avgusta 2023 Atletika • SP v Budimpešti Čeh edini do medalje, še trije finalni nastopi Kristjan Čeh je edini slovenski atlet z medaljo s svetovnega prvenstva v Budimpešti. Edini slovenski atlet z medaljo na 19. svetovnem prvenstvu v Budimpešti je član AK Ptuj Kristjan Čeh. 24-letni Podvinčan je v ponedeljkovem finalu meta diska s 70,02 metra, daljavo je dosegel v zadnji seriji, osvojil srebrno medaljo. Naslov prvaka, ki ga je osvojil lani v Eugenu v ZDA, mu je v zadnjem metu tekme odvzel Šved Daniel Stahl z 71,46 m in rekordom prvenstev. Ob Čehu so v finalih nastopile še tri Slovenke. Dva dni pozneje je Tina Šutej v finalu skoka s palico osvojila četrto mesto, s 4,80 metra pa je popravila svoj državni rekord na prostem. Zadnji dan sta v finalih nastopili še Maruša Mišmaš Zrimšek in Lia Apostolovska - prva je bila s slovenskim rekordom šesta v teku na 3000 m z zaprekami, druga pa deveta v skoku v višino. Čeh je bil pred finalno serijo drugi, potem je v predzadnjem metu tekmovanja prevzel vodstvo, a le za kratko. Takoj za njim je Stahl, olimpijski zmagovalec iz Tokia, ponovno in dokončno prišel na čelo. Čeh je bil drugi, tretji pa Litovec Mykolas Alekna, lanski evropski prvak in svetovni podprvak in lanski mladinski svetovni prvak je vrgel 68,85 m. »To je moje tretje SP, imam drugo medaljo in sem na koncu tudi s srebrom zadovoljen. Vedel sem, da sem sposoben preseči 70 m, da sem dobro pripravljen. Prejšnje mete sem zgrešil, četudi je bilo 68, 69 m, bi lahko že prej disk letel dlje. Ko sem vrgel prek 70 m, sem si rekel, da je bil to dober met in da bom mogoče lahko zmagal. Vedel pa sem tudi, da je Stahl izjemen tekmovalec, da ima rad polne tribune in mu navijači dajo še dodatno energijo. Nisem pa si mislil, da bo njegov zadnji met letel tako daleč,« je finale strnil Čeh. Sedma medalja za Slovenijo na SP Poleg Čeha je bil doslej med Slovenci na SP zlat le Primož Kozmus v metu kladiva v Berlinu leta 2009. Čehovo srebro je sedma slovenska medalja na dosedanjih devetnajstih SP. Kozmus je bil še srebrn v Osaki na Japonskem leta 2007 in bronast v Daeguju v Južni Koreji leta 2011. Prvo slovensko odličje je s tretjim mestom Gregor Cankar osvojil v skoku v daljino v španski Sevilli leta 1999, bronasta je bila še Marija Šestak v troskoku v japonski Osaki leta 2007. Še drugo leto zapored pa je bila na SP četrta Tina Šutej. »Moja najboljša tekma kariere tokrat ni bila dovolj za medaljo,« je dejala po nastopu. Bron je pripadel Finki Wilmi Murto s 4,80 m, kolikor je skočila tudi atletinja celjskega Kladivarja. Aktualna evropska prvakinja iz Finske, tako na prostem kot v dvorani, je bila že prvič uspešna na 4,75 m, Šutej pa drugič in zgolj to je na koncu odločilo, kateri bo pripadel bron. »Moram priznati, da smo lahko z nastopom slovenske ekipe na splošno zadovoljni. Čeh je osvojil pričakovano odličje, sam je želel več, a je na zgodovinski tekmi v metu diska sam napravil vse tako, kot je treba in je imel izjemen izid. Tudi Šutej je odlično pravila svoje delo, ni veliko manjkalo do brona. Mišmaš Zrimšek se je suvereno uvrstila v finale in bil tam odlična, zelo dobro je nastopila tudi Apostolovski,« je ocenila vodja reprezentance Marija Šestak. Povedala je, da je bila Neja Filipič pred SP malo poškodovana, Eva Pe-pelnak se je pred njeno prvo veliko tekmo vpisala v »klub 14 m«. »Na njeni naslednji tekmi pa lahko že pričakujemo kaj več. Anita Horvat je naredila taktično dober nastop v polfinalu, a ji v ciljni ravnini ni uspelo dati 'v prestavo višje', a je 16. mesto dober izid.« Marija Šestak je izpostavila, da je Matic lan Guček dosegel izid sezone, Agata Zupin pa je prišla do izida, kot jih je imela večino v tej sezoni, Neja Kršinar pa je v veliki pripeki presenetila s solidnim časom v maratonu. Veliko več so pričakovali od Martine Ratej, ki bi lahko dosegla izid za finale, vendar se ni znašla na zaletišču tega SP. »Žal se je Klara Lukan slabo počutila dan pred tekmo. Počakali smo, kako bo naslednji dan, ko sta tekmovalka in trener odpovedala nastop,« je še pojasnila vodja reprezentance. sta Tenis • Kvalifikacije za OP ZDA Tamara po neverjetnem dvoboju brez OP ZDA Najboljša slovenska teniška igralka Tamara Zidanšek (119.) je prejšnji teden nastopila v kvalifikacijah za zadnji letošnji grand slam turnir v sezoni. V New Yorku se je uspešno prebila čez dve oviri, nato pa je v tretjem odigrala šokantni dvoboj, ki je trajal kar tri ure in pol! Zaporedna najboljša športnica MO Ptuj je bila v kvalifikacijah Odprtega prvenstva ZDA 19. nosilka, v svojem delu žreba pa se je srečala OP ZDA, kvalifikacije: 1. krog: Zidanšek (19.) - Eka-terina Makarova (Rusija) 6:1, 6:1; 2. krog: Zidanšek (19.) - Rebecca Šramkova (Slovaška) 4:6, 6:4, 6:2; 3. krog: Zidanšek (19.) -Tatjana Prozorova (Rusija) 6:7(11), 6:3, 6:7(8). s tremi predstavnicami iz vzhodne Evrope. S 27-letno Rusinjo Ekaterino Makarovo (230.) ni imela nobenih težav, z zelo zanesljivo igro je na igrišču številka 12 slavila po le dobri uri igre. Bolj napet je bil dvoboj 2. kroga z Rebecco Šramkovo (153.). 26-letna Slovakinja je dobila prvi niz (4:6), tudi v drugem je povedla 0:2. Tami je hitro izenačila in v nadaljevanju pri izidu 5:4 izkoristila prvo priložnost za izenačenje v nizih. V tretjem nizu sta bili tekmici izenačeni do 2:2, sledile pa so štiri osvojene igre naše igralke in preboj v zadnji krog kvalifikacij. Tam je zaigrala še z drugo Rusinjo, šele 19-letno Tatjano Prozorovo (229.). ta se najbolje znajde na trdi podlagi, kar je v New Yorku tudi pokazala. S Tamaro sta odigrali neverjeten dvoboj, že prvi niz je trajal skoraj uro in pol. Tami je imela na servis Rusinje tri set priložnosti (6:5, 40:0), a je slednja vse ubranila in izenačila na 6:6. Drama se je nadaljevala v podalj- Tamara Zidanšek je za las ostala brez nastopa u glaunem žrebu zadnjega letošnjega turnirja za grand slam. šani igri, kjer si je naša igralka priigrala naslednjih pet set žogic (6:5, 7:6, 8:7, 9:8, 10:9), tudi teh pa ni uspela unovčiti. Rusinja je svojo drugo pri izidu 11:12 ... Izguba niza Slovenke ni močno prizadela, saj je hitro našla svoj ritem in je povedla 5:1, nato pa s 6:3 izenačila izid. V odločilnem nizu je šlo za dvoboj živcev, pri izidu 6:5 je imela Tami prva na voljo zaključno žogico za zmago (vodila je 40:30 na servis Prozorove). Ni se izšlo po željah naše igralke in po šestih odvzemih servisov (po tri na vsaki strani) se je dvoboj zaključil v podaljšani igri do desete točke. Tokrat je Rusinja povedla 7:9 in nato izkoristila drugo zaključno žogico za zmago . Več statističnih kazalnikov je bilo na koncu na strani Zidanškove, tudi osvojene točke 132:130 in izkoriščene break priložnosti (9/18 - 7/14), a je to bolj slaba tolažba za boleč poraz Prozorovo kot nagrada za uspešno opravljene kvalifikacije čaka dvoboj z nekdanjo številko 1 svetovnega tenisa Caroline Wozniacki iz Danske, Tamari pa preostane upanje na preboj skozi sito „srečnih poraženk" ... V glavni žreb pa se je prebila Kaja Ju-van (146.), ki je v zadnjem krogu kva- lifikacij ubranila pet zaključnih žogic proti Japonki Himeno Sakatsume in se bo v 1. krogu pomerila z Italijanko Elisabethto Cocciaretto (29.). Nina dvakrat čez prvo oviro V Prerova na vzhodu Češke (med Brnom in Olomucem) je na peščenih igriščih potekal močan ITF-turnir z nagradnim skladom 60.000 dolarjev. Udeležila se ga je tudi Ptujčanka Nina Potočnik, ki je tako med posameznicami kot dvojicami (igrala je skupaj z 19-letno Madžarko Natalio Szabanin) preskočila prvo oviro, na drugih pa se je ustavila. ITF turnir W6o v Prerovu (Češka), posameznice: 1. krog: Potočnik - Siskova (Češka) 2:6, 6:3, 6:2; 2. krog: Potočnik - Astakhova (Rusija, 4.) 3:6, 0:6. Dvojice: 1. krog: Potočnik/Szabavin - Smej-kalova/Valdmannova (Češka) 6:4, 6:2; četrtfinale: Potočnik/Szabanin -Sakelaridi/Siskova (Grčija/Češka, 2.) 4:6, 5:7. Jože Mohorič Tenis • Davisov pokal: Slovenija - Luksemburg Rola: »Dvoboj prihaja v pravem trenutku« V času turnirja WTA Zavarovalnica Sava Ljubljana bo v Ljubljani na igriščih v parku Tivoliju potekal tudi dvoboj druge - evro-afriške skupine v Davisovem pokalu med Slovenijo in Luksemburgom. Reprezentančni obračun bo na sporedu 15. in 16. septembra. Kapetan Grega Žemlja je v reprezentanco vpoklical Blaža Rolo (466. na lestvici ATP), Bora Artnaka (604. ATP), Sebastiana Dominka (1334. ATP) in Matica Križnika (38. ITF Juniors). „Pričakujem tesne dvoboje tako v posamični konkurenci kot tudi v igri dvojic. Vsi naši igralci imajo za seboj uspešno poletje in dobre rezultate. Verjamem, da nas čakajo zanimivi in kakovostni dvoboji. Kot smo že vajeni v zadnjih letih, bo naš dvoboj sovpadal s turnirjem WTA, tako da si lahko obetamo pravi teniški teden," je dejal Žemlja. „Prihajajoči dvoboj v Davisovem pokalu zame prihaja v pravem trenutku, sovpada namreč s koledarjem, ki ga imam začrtanega - je namreč med dvema turnirjema serije challenger v Avstriji. Ponovno imam priložnost igrati doma, v bližini. Takšno izkušnjo sem imel poleti v Uma-gu, ko je bila podpora s tribune res ogromna. Bilo je res nepozabno. Podpore, ki sem jo dobil v Umagu, se ne da opisati, prav zaradi tega je igranje in zmagovanje doma nekaj posebnega. Upam, da bo tako tudi tokrat," je dejal najizkušenejši igralec v ekipi Blaž Rola, ki je za reprezentanco prvič igral leta 2010. „Všeč mi je, da je istočasno tudi turnir WTA. Vabim vse na naše dvoboje. Da ustvarimo skupaj navijaško vzdušje, ki ga lahko občutimo ob tekmah državne reprezentance. Moja naloga je, da se na tekmovanje ustrezno pripravim. Upam, da bomo igrali dobro in da se bomo na koncu veselili zmage," je še dodal sredozemski prvak iz Mersina 2013. Slovenija in Luksemburg sta za zdaj igrala enkrat, leta 2002 so bili uspešnejši Luksemburžani s 3:2. Slovenci so v Davisovem pokalu nazadnje igrali februarja letos, ko so v Turčiji izgubili proti domači reprezentanci z 0:4. sta Futsal • KMN Meteorplast Šic bar Začetek pripravljalnega obdobja Glavni trener ljutomerskega Meteorplasta Robert Grdovic in trener vratarjev Andrej Fajfar sta pred tednom popeljala ekipo v pripravljalno obdobje za sezono 2023/24. Do 29. septembra, ko se začenja sezona v 1. slovenski futsal ligi, bodo ljutomerski futsalerji trikrat do štirikrat tedensko trenirali v dvorani ŠIC Ljutomer, odigrali pa bodo tudi nekaj pripravljalnih dvobojev. V prvem krogu novega prvenstva bo Meteorplast gostoval v Škofijah pri Bronxu. Uvodnega treninga se je udeležilo 12 igralcev, med katerimi so bili tudi nekateri perspektivni igralci selekcije U19 in trije vratarji. Zaradi udeležbe na pripravah članske izbrane vrste na Rogli sta manjkala Tilen Rajter in Alen Ruis, uvodnega treninga pa niso opravili tudi Rok Šnofl (poškodba), Tim Lipovšek (operativni poseg) in Luka Lovrec (maturantski izlet). Do sredine septembra bodo treningi ljutomerske ekipe kadrovsko še dodatno osiromašeni, saj bodo manjkali Alen Ruis, Niko Kosec, Luka Lovrec, Vid Kos in Lovro Trdin, ki so člani slovenske reprezentance U19. Varovanci selektorja Tomislava Horvata bodo po pripravah na Rogli odpotovali v Poreč, kjer jih med 3. in 10. septembrom čakajo nastopi na evropskem prvenstvu. UR Utrinek z uvodnega treninga priprav na sezono 2023/24 torek • 29. avgusta 2023 Šport, rekreacija Štajerski 19 Nogomet • 3. SNL - vzhod Nogomet • Pokal Slovenije Podvinčani učinkoviti na Koroškem Največje presenečenje izpad Gorišnice Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Podvincev so se z drugo zmago pridružili ptujski Dravi na vrhu lestvice. Koroška Dravograd -Podvinci 0:4 (0:2) STRELCA: 0:1 Orovič (23.), 0:2 Orovič (26.), 0:3 Petrinec (47.), 0:4 Petrinec (49.). PODVINCI: Cajnko, Živič, Ramšak, Markovic, Šmrček, Anžel (od 80. Kirbiš), Kolenko (od 69. Rušitovic), Dumbovic (od 80. Bratec), Zamuda Horvat (od 69. Pihler), Petrinec, Orovič. Trener: Robert Hojnik. V soboto sta se v zaostali tekmi 1. kroga pomerili ekipi Dravograda in Podvincev, obe sta v prvem srečanju sezone slavili zmago (Podvinci s Hajdino doma, Dravograd z Dobrov-cami v gosteh). Tokrat so bili veliko uspešnejši varovanci trenerja Roberta Hojnika, ki so dvakrat dosegli po dva zadetka v razmiku nekaj minut, prvič je to v sredini prvega polčasa uspelo kapetanu Jerneju Oroviču, drugič pa na začetku drugega pol- časa Luku Petrincu. 22-letni hrvaški nogometaš je po prihodu v Podvin-ce že v drugem delu pretekle sezone 2022/23 pokazal odlično strelsko formo, saj je v enajstih tekmah zabil sedem golov. Robert Hojnik, trener Podvincev: „Tokrat lahko rečem, da smo bili boljši tekmec vseh 90 minut in da je zato naša zmaga povsem zaslužena. Domačini so se do našega prvega gola še nekako upirali, tudi poskušali so iz dveh prekinitev, nato pa ni bilo več dvomov o zmagovalcu. Pot do zmage je bila tlakovana z ustavitvijo njihovega najboljšega napadalca Petra Kogelnika, brez njegovega učinka pa mlada domača ekipa ni bila nevarna. Vsi naši goli so padli po izigra-nih akcijah, ob visokem vodstvu smo rutinirano zdržali tekmo brez prejetega gola." Podvinčani so se z zmago pridružili Dravi na vrhu lestvice, to pa lahko ZAOSTALI TEKMI 1. KROGA: Ko- roška Dravograd 0:4 (0:2), Krško - Šmartno 9:0 (7:0) 1. DRAVA PTUJ 2 2 0 0 0 6 2. PODVINCI 2 2 0 0 0 6 3. ZAVRČ 2 1 1 0 1 4 4. RAJH LJUTOMER 2 1 1 0 1 4 5. KRŠKO 2 1 0 1 121 3 3 6. HAJDINA 2 1 0 1 1 3 7. ZASE VIDEM 1 1 0 0 0 3 8. BREŽICE ČATEŽ 2 1 0 1 5 3 9. DRAVOGRAD 2 1 0 1 4 3 10. RAČE 2 0 1 1 20 2 1 11. ŠAMPION 2 0 1 1 1 5 1 12. KOROTAN PREVALJE 1 0 0 1 0 3 0 13. P. DOBROVCE 2 0 0 2 0 5 0 14. ŠMARTNO 1928 2 0 0 2 1 11 0 Tekma ZASE Videm - Korotan Pre- valje bo odigrana v sredo, 30. 8. ob 17.15. v sredo uspe tudi Videmčanom, ki bodo v zaostali tekmi gostili ekipo Korotana. JM Nogomet • Ženska liga Do prve točke tudi v prvenstvu ŽNK Radomlje Medex -WFC Drava Ptuj 0:0 WFC DRAVA PTUJ: Neža Forštna-rič, Gaja Kirbiš (od 76. Lana Zalar), Daša Kirbiš (od 34. Rosemari Kepe), Selma Šabotic, Pia Ciganovic, Eva Vidovič, Nuša Štumberger, Anja Lon-čarič, Maša Potočnik, Nuša Foršt-narič, Ela Ušen (od 55. Tjaša Jasenc Jakop). Trener: Sandi Bauer. Ptujskim nogometašicam je v 3. krogu državne lige uspelo osvojiti prvo točko. To jim je uspelo v Radomljah, kjer so pri domači ekipi remizirale z izidom 0:0. Velikokrat rečemo, da je ta izid najmanj popularen, a dekleta pod vodstvom tre- nerja Sandija Bauerja se glede tega zagotovo ne obremenjujejo in so vesele vpisa med ekipe s točkami. Ekipa iz Radomelj je preteklo sezono igrala v ligi za prvaka in je osvojila končno 4. mesto. Takratna ptujska vrsta ni bila niti blizu tekmicam, o čemer najbolj nazorno priča rezultat medsebojnega dvoboja na Ptuju - 0:24. V aktualni sezoni vrsta trenerja Aljaža Gornika ni tako prepričljiva in ima po dveh odigranih krogih na svojem kontu dva remija - oba z izidom 0:0 ... V naslednjem krogu bo ptujska vrsta prosta, nato pa sledi domača tekma z Ljubljano. JM 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 3 3 0 0 25:0 2. MURA NONA 3 3 0 0 24:0 3. CERKLJE 3 1 1 1 5:4 4. LJUBLJANA 3 1 0 2 3:7 5. PRIMORJE GAIA 2 1 0 1 3:10 6. GAŽON 3 1 0 2 1:22 7. RADOMLJE MEDEX 2 0 2 0 0:0 8. DRAVA PTUJ 3 0 1 2 1:15 9. KRIM 2 0 0 2 0:4 Trn ' 9 \ Foto: Črtomir Goznik Po uvodnih porazih z Olimpijo in Cerkljami so Ptujčanke v Radomljah prišle do prve prvenstvene točke v sezoni. Pokal Slovenije (ž): ŽNK Krim Hubat-WFC Drava Ptuj 0:2 (0:2) STRELKI: 0:1 Anja Lončarič (4.), 0:2 Eva Vidovič (29.). WFC DRAVA PTUJ: Neža Forštnarič, G. Kirbiš (od 85. Dodik), D. Kirbiš (od 28. Jasenc Jakop), Šabotic, Ciganovic, Vidovič, Štumberger (od 79. Zalar), Lončarič, Potočnik, Nuša Forštnarič, Ušen (od 79. Kelc). Trener: Sandi Bauer. Igralke WFC Drava Ptuj so sredi preteklega tedna odigrale tekmo predkroga Pokala Slovenije, na Kodeljevem so se merile z domačo vrsto Krim Hubat. Bile so uspešne in so z izidom 0:2 napredovale med osem najboljših ekip v ženskem pokalnem tekmovanju. S tekmami predkroga se je začelo letošnje pokalno nogometno tekmovanje, najmnožičnejše tekmovanje v Sloveniji. Začetek je na nivoju medobčinskih nogometnih zvez, kjer je bil letos za uvodni krog zagotovljen posebni termin že med sezono, v prejšnjih letih je bil to uvod v sezono. V lanski sezoni so se nekateri klubi iz MNZ Ptuj prebili precej daleč, tret-jeligaša Videm in Zavrč do osmine finala, takratna drugoligaša Aluminij in Bistrica pa kar do polfinala. Naslov prvaka iz lanske sezone brani Olimpi-ja, ki je v finalu ugnala Maribor. Tretjeligaši v predkrogu še ne tekmujejo, so pa zato zaigrali super-ligaši. V dveh medsebojnih tekmah so Stojnci in Grajena potegnili daljšo proti Boču in Bukovcem. V Stojncih je v pravi goliadi domača ekipa izvedla izjemen popolni preobrat (od 1:3 do 5:3), v Bukovcih pa je odločitev padla po 11-metrovkah, Po penalih pa se je eden izmed superligašev presenetljivo poslovil - to se je zgodilo Gorišnici v Zgornji Polskavi. Domača ekipa igra v dve ligi nižjem tekmovanju (2. ligi MNZ Ptuj), a je spisala odmevno zgodbo in morda napovedala tudi boj za visoko uvrstitev v najnižjem tekmovanju MNZ Ptuj. Izmed udeležencev 2. lige MNZ Ptuj sta še dva izločila ekipi iz višje lige (1. lige MNZ Ptuj), to je uspelo Polskavi proti Tržcu in Cirkulanam proti Hajdošam. Za Cirkulane, ki so še lani igrale v 3. ligi, to ni presenečenje, za Polskavo pa tega ne moremo trditi . Ker se je tudi Oplotnica (2. liga) odlično upirala Pragerskemu (1. liga) je to morda že znak, da bo najnižje tekmovanje pod okriljem MNZ Ptuj letos posebej zanimivo ... Štirje igralci so v uvodnem krogu dosegli po tri zadetke, to je uspelo Silvu Meznariču (Stojnci), Franku Maticu Franku Ličina (Markovci), Emrahu Kešku (Rogoznica) in Tiho-mirju Kepetu (Središče). Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Cirkulan so se z zmago proti Hajdošam uvrstili v naslednji krog pokalnega tekmovanja. MNZ Ptuj, rezultati predkroga: Skorba - Markovci 0:4 (0:1); strelci: 0:1 Kokot (16.), 0:2 Frank Ličina (29.), 0:3 Frank Ličina (54.), 0:4 Frank Ličina (78., z 11 m); Leskovec - Rogoznica 0:7 (0:4); strelci: 0:1 Zulic (21.), 0:2 Keško (33.), 0:3 Šoštarič (40.), 0:4 Zulic (42.), 0:5 Krajnc (59.), 0:6 Keško (81.), 0:7 Keško (91.); Polskava avtop. Grobelnik - Tržec 3:0 (2:0); strelci: 1:0 Vindiš (39.), 2:0 Gosak (42.), 3:0 Podpečan (80., ag.); Senčila Senica Oplotnica - Prager-sko 4:6 (1:1, 1:0 - po 11 m); strelca: 1:0 Pem (40.), 1:1 Jeršič (70., z 11 m); Podlehnik - Gerečja vas 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Benotič (18.), 0:2 Nahber-ger (50.); Cirkulane - Hajdoše 3:1 (2:0); strelci: 1:0 Brlek (3.), 2:0 Spevan (36.), 3:0 Brlek (68.), 3:1 Šimenko (90.); Zgornja Polskava - Gorišnica 5:4 (1:1, 0:0 - po 11 m); strelca: 0:1 Kolar (50.), 1:1 Smogavc (79.); Bukovci - Grajena Anpro 3:5 (2:2, 0:1 - po 11 m); strelci: 0:1 Bračko (20.), 1:1 Levičnik (49.), 1:2 Cep (50.), 2:2 Šmigoc (60.); Slovenja vas SMS sanacija - Dornava Digitalpartner.si 0:5 (0:2); strelci: 0:1 Zagoršek (3.), 0:2 Laura (17.), 0:3 Brumen (81.), 0:4 Brumen (82.), 0:5 Krajnc (90.); Stojnci - Boč Poljčane 5:3 (2:3); strelci: 0:1 Urlep (2.), 1:1 Meznarič (14.), 1:2 Topič (30.), 1:3 Tič (36.), 2:3 Cesar (40.), 3:3 Meznarič (58.), 4:3 Cesar (68.), 5:3 Meznarič (90.); Makole Bar Miha - Središče 3:5 (2:3) strelci: 1:0 Kenda (11.), 1:1 Kepe (15.), 1:2 Kepe (21.), 1:3 Goričanec (31.), 2:3 Peklič (44.), 2:4 Kepe (46.), 3:4 Šket (66., z 11 m), 3:5 Štamberger (83.). Jože Mohorič Nogomet • 1. mladinska liga Šumarji proti knapom do prve zmage Ženska liga REZULTATI 3. KROGA: ŽNK Radomlje Medex - WFC Drava Ptuj 0:0, ŽNK Cerklje - ŽNK Ljubljana 0:3 (0:1), ŽNK Mura Nona - Primorje Gaia Naturelle 10:0 (6:0), ŽNK Olimpija Ljubljana - ŽNK Gažon 10:0 (9:0). Prosta je bila ekipa ŽNK Krim. 9 9 4 3 3 3 2 1 0 REZULTATI 6. KROGA: Rudar Velenje Korektbau - Aluminij 2:4 (0:3), Nafta 1903 - Kalcer Radomlje 5:1 (3:1), Domžale - Gorica 2:2 (2:1), A2S Celje - Koper 0:3 (0:0), Tabor Sežana - Maribor 1:0 (0:0), Mura - Krka 4:2 (3:0), Ilirija Extra-Lux - Olimpija Ljubljana 2:3 (2:1). Tekma Bravo Mastercard - Brinje Grosuplje je bila odigrana v ponedeljek, po sklepu redakcije. 1. MURA 6 4 2 0 16:10 14 2. KALCER RADOMLJE 5 4 0 1 16:7 12 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 5 3 1 1 10:6 10 4. KOPER 5 3 0 2 11:8 9 5. DOMŽALE 5 2 2 1 11:7 8 6. A2S CELJE 5 2 2 1 5:5 8 7. BRINJE GROSUPLJE 4 2 11 12:5 7 8. MARIBOR 5 2 1 2 8:5 7 9. TABOR SEŽANA 5 2 1 2 4:10 7 10. BRAVO M. 4 2 0 2 5:6 6 11. ILIRIJA EXTRA-LUX 5 2 0 3 8:10 6 12. NAFTA 1903 6 2 0 4 10:13 6 13. ALUMINIJ 5 1 1 3 10:12 4 14. GORICA 5 1 1 3 5:9 4 15. KRKA 5 1 0 4 6:13 3 16. RUDAR VELENJE 5 1 0 4 6:17 3 Rudar Velenje -Aluminij 2:4 (0:3) STRELCI: 0:1 Čeh (14.), 0:2 Gajšek (20.), 0:3 Vukovic (33.), 0:4 Rahle (75.), 1:4 Krejic (79.), 2:4 Avdic (81.). ALUMINIJ: Jovanovic, Colnarič, Popovič (od 79. Metličar Fric), Simo-nič, Vukovič (od 79. Kramberger), Škoflek, Čeh (od 63. Repina), Šker-get (od 71. Hamler), Gajšek, Brumec (od 79. Žerjav), Rahle. Trener: Simon Vidovič. Po remiju v uvodnem krogu proti Olimpiji so mladi Kidričani nanizali tri zaporedne poraze (Koper, Tabor Sežana, Ilirija), praktično vsi pa so šli na račun slabih končnic. Tudi tokrat proti Rudarju je bilo podobno, a so imeli tokrat zalogo štirih golov, ki je vendarle zdržala ... V moštvu trenerja Simona Vidoviča so se med strelce v Velenju vpisali štirje različni igralci. Že v petek čaka mladinsko vrsto Aluminija nova tekma, ko bodo v šumi ob 17.00 gostili Nafto. JM Foto: Črtomir Goznik Mladinci Aluminija so v peti tekmi v sezoni prišli do prve zmage. 20 Äa/m&TEDNIK Šport, rekreacija torek • 29. avgusta 2023 Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Prua je startala ekipa Friki AP Grušounik, zmagovalka zadnjih osmih Rancarij. S časom 5:28.53 je Ekipa Gostišča Pri Tonetu je letos dosegla zmagovalni čas 5:08.09. V ekipi so bili: Tilen Vidouič, Robi napovedala boj za najvišja mesta tudi na jubilejni Rancariji, na koncu je bila tretja. Samec, Grega Milošič, Ino Črešnik in Denis Korošec. Ptuj • SQ. Rancarija Prva zmaga za ekipo Gostišča Pri Tonetu Najstarejša športno-rekreativna prireditev, spremljevalka praznika MO Ptuj, Rancarija, tekma s tradicionalnimi dravskimi čolni, je potekala že tridesetič. Organizator, BD Ranca, pa letos praznuje že 50 let delovanja. Njeno praznično izvedbo je letos krojilo vreme, zaradi ujm in posledično močno narasle Drave so jo s 5. avgusta prestavili na 26. avgust. Od 4. do 11. avgusta je bila na plovbnem območju tudi prepovedana plovba zaradi velikih naplavin, še posebej na območju cone A. V BD Ranca, ki opravlja tudi skrbništvo plovbnega režima, so pred 30. Rancarijo tekmovalno območje skrbno pripravili, da je bilo varno za izvedbo tekme s startom in ciljem v najmirnejšem toku Drave. Potekala je v izredno vročem sobotnem popoldnevu, visoke temperature pa tekmovalcev niso motile, da ne bi dali vsega od sebe za dober rezultat. Že pred začetkom so bile napovedi o tem, da bodo slavili tisti, ki bodo dosegli rezultat okrog petih minut. Tako naj bi letošnja tekma potekala v doslej najbolj vročem dnevu, s temperaturo 23,8 stopinje Celzija pa je svojevrsten rekord dosegla tudi Drava. Vse ekipe so letos tekmovale z isto ranco, ki jo je za jubilejno veslanje izdelal Boris Bezjak, tudi član BD Ranca Ptuj. Že na 29. Rancariji so tekmovali z novo ranco, eno pa je BD Ranca podarila ekipa Friki AP Gru-šovnik, ki je doslej največkrat slavila na Rancariji. „To je edina tovrstna tekma od Dravograda do Ormoža," je ponosen predsednik BD Ranca Namizni tenis • Turnir v Varaždinu J Kasaške dirke v Ljutomeru Drčicu turnirska zmaga Glavna nagrada Marku Slaviču V sklopu Špancirfesta v Varaždinu vsako leto pripravijo namiznoteniški turnir z imenom PingPong Parkinson Croatia Open 2023 Varaždin - 11. VzPong turnir. Organizatorji so v dvorani Arena izvedli tekmovanje v članski in veteranski kategoriji, prav tako pa tudi tekmovanje za igralce in igralke s Parkinsonovo boleznijo. Darko Drčic je nastopil v članski in veteranski kategoriji, v prvi je zasedel 2. in drugi 1. mesto. Ptujski na-miznoteniški igralec je na članskem turnirju, na katerem so skupaj igrali moški in ženske, zabeležil šest zmag in dva poraza. V eni izmed treh pred-tekmovalnih skupin je zasedel drugo mesto, nato pa je v četrtfinalu s 3:1 premagal Križanca, v polfinalu s 3:2 Franoviča, v finalu pa je z 0:3 izgubil s Kheyo (gre za igralko, ki nastopa za klub StaRR v 1. hrvaški super ligi, op. a.). Na veteranskem turnirju je prišel do končne zmage s štirimi zaporednimi zmagami. David Breznik Osrednja točka nedeljske kasaške prireditve na ljutomerskem hipodromu je bila dirka za pokal Pomurskega sejma, ki vsako leto poteka v času kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni. V dirki, kjer je šesterica nastopajočih startala z obrata iz različnih distanc - Don Saxo (2200 metrov), Premal MS in Planet (2180 m) ter Dear Abby, Malvazija B To-mažič in Lady Princess (2160 m). Dirko je povedel in jo tudi zmago- Sodelujoče ekipe na 30. Rancariji: Friki AP Grušovnik, Gostišče Pri Tonetu, Ptuj Ski Kurent, Komunalno podjetje Ptuj, Dom upokojencev Ptuj, Flaying Sailor, Koranti Poetovio Ptuj, Pivski bratje iz Gastroja, Media Im-pex, Na silo tukaj, Langubardi in Optimistke. Emil Mesarič. Traso so letos speljali tako, da so jo gledalci imeli stalno na očeh, z izjemno kuliso v ozadju, ve-duto ptujskega gradu. Jubilejna, 30. Rancarija se je iztekla po najboljših pričakovanjih za eki- po Gostišče Pri Tonetu. Deseto obletnico sodelovanja so praznovali z zmago, po „večnih" drugih in tretjih mestih. Ta zmaga jim pomeni veliko, je povedal Bojan Svenšek iz Gostišča Pri Tonetu. Letos se jim je vse uskladilo. Pred tekmo so opravili tri treninge, kot se je na koncu pokazalo, zelo uspešno. V svoji ekipi so imeli tudi Tilna Vidoviča, doslej najboljšega tekmovalnega veslača v zgodovini BD Ranca, ki pa je pred tem že slavil v ekipi Mladi rancarji. Njihova zmaga je bila z rezultatom 5:08.09 suverena, drugi so bili Langubardi s 5:25.87, Friki AP Grušovnik, ki so bili zadnjih osem let zmagovalci in imajo tudi največ zmag na dosedanjih Rancarijah, pa so bili z rezultatom 5:28.53, tretji. Pri ženskah so slavile Optimistke, ki so s progo v dolžini okrog 600 metrov opravile s časom 6:03.66. Druga je bila s časom 6:36.41 ekipa Doma upokojencev Ptuj, tretja pa Flaying Sailor, ki je s progo opravila s časom 7:48.91. Pričakovanja o tem, da bo katera od ekip s traso opravila v manj kot petih minutah, pa se tokrat niso uresničila. V BD Ranca si želijo, da bi 31. Rancarija ponovno potekala v času občinskega praznika. Če bi letošnjo lahko izvedli v tako rekoč posvojenem času ekip, bi jih zagotovo bilo več kot dvajset, kot so kazale predhodne prijave. MG Foto: Črtomir Goznik Ptujska županja Nuška Gajšek in predsednik BD Ranca Emil Mesarič sta opravila simbolični pregled oz. vožnjo po trasi Rancarije. Županjo so popeljali gasilci, ekipa BD Ranca pa je s predsednikom in člani ekipe Francem Muhičem, Brankom Vršičem, Ivanom Lahom in Marjanom Habjaničem po trasi vožnje veslala bolj ali manj ležerno, kar je pokazal tudi čas, 9:23.00. To je bil tudi čas, ki je predsednika „drago" stal, rundo pijače, ki jo je obljubil za rezultat pod desetimi minutami. vito zaključil Marko Slavič s 6-letno kobilo Malvazija, lastnika OZT (KD Slov. gorice, Lenart), v ciljni ravnini sta bila odlična tudi Alojz Franko, ki je z 8-letnim žrebcem Planetom (KK Šentjernej) osvojil 2. mesto, ter Janko Sagaj s 7-letnim Don Saxom (KK Ljutomer) na 3. mestu - z najboljšim kilometrskim časom 1:17,1. Pokale prvim trem je izročil izvršni direktor Pomurskega sejma Boris Erjavec. NŠ Foto: osebni arhiv Darko Drčic (drugi z desne) je odlično nastopil u Varaždinu. Najuspešnejši v dirki za pokal PS (od leve): Alojz Franko, Marko Slavič in Janko Sagaj. Skrajno desno je Boris Erjavec. Planinski kotiček Triglav, 2864 m 2.-3. 9. 2023 Letošnji vzpon na »streho« Slovenije - Triglav - bomo začeli v eni od treh ledeniških dolin - Vrata. Z vsake strani ima drugačno podobo in zato je vsak obisk naše najvišje gore doživetje zase. Pot nas bo vodila mimo Aljaževega doma po dolini, kjer višje v zatrepu doline izvira Triglavska Bistrica. Njena kristalno čista šumeča voda nas bo pozdravila naslednji dan, ko bomo sestopali po poti preko Praga nazaj do izhodišča. Pri spomeniku, znamenitem klinu, bomo krenili na Tominškovo pot, ki se sprva po gozdu strmo vzpenja pod Begunjski vrh. Po dobri uri in pol nas pot pripelje do začetka plezalnega dela v ostenja Begunjskega vrha. V pomoč so nam varovala in pot naprej postaja vse bolj strma, ponekod zelo »zračna« s pogledi v dolino, ki je že globoko pod nami, na naši desni pa se dviguje mogočna Severna stena Triglava in tudi Sfinga se postavi na ogled. Kmalu smo na stičišču poti, kjer se priključi pot preko Praga. Nadaljujemo čez Kotel in Triglavske pode do Triglavskega doma na Kredarici. Pred nekaj leti nas je tu še sredi poletja pričakal sneg in tudi Triglavski ledenik je še nakazoval svojo nekdanjo veličino. V domu bomo pustili odvečno opremo in se z najnujnejšim podali proti vrhu, ki ga ob ugodnih razmerah dosežemo v dobri uri. Sledi sestop in nočitev. Naslednji dan nas po zgodnjem vstajanju, zajtrku, čaka pot preko Rži do Doma Valentina Staniča. Ob dobrem razpoloženju si bomo privoščili še skok na Rjavino, da pokukamo skozi njeno naravno okno v dolino in se vrnemo do Doma Valentina Staniča. Sledi vrnitev preko Praga v dolino Vrata. Prvi dan bo hoje med 7 in 8 ur, z vmesnimi krajšimi postanki. Če se drugi dan podamo še na Rjavino, nas čaka okrog 8 ur hoje. Oprema - oblačila naj bodo primerna letnemu času in vremenskim pogojem (topla oblačila, kapa, rokavice, dobri čevlji, pohodne palice, sončna očala, vetrovka, krema za sončenje, rezervna oblačila in ne pozabite na veljavno planinsko izkaznico in osebni dokument). V nahrbtnik sodijo še varovalna čelada, rokavice, prva pomoč in osebna varovalna oprema - plezalni pas in samovarovalni komplet. Dobrodošla je neskončna zanka dolžine 120 cm ali »prusik« vrvica in vponka z matico ali samodejnim zaklepom. Kakšen kos opreme si je možno izposoditi na društvu. V nahrbtniku za prvi dan ne sme manjkati dovolj tekočine in hrane za med potjo in kak priboljšek. Hrana in pijača sta na voljo v kočah, kjer bomo lahko dopolnili zaloge. Odhod je v soboto ob 3.30 s parkirišča pod gradom (zberemo se kakih 15 minut prej), vrnitev v nedeljo okrog 19. ure. Prijavite se na www.pdptuj.si ali v pisarni društva do torka 29. 8. 2023 oz. do zapolnitve prostih mest s plačilom akontacije 40 €. Več informacij je na tel. 02 777 15 11 ali 041 237 010, kjer so na voljo vse dodatne podrobnosti. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena OTHR, sklic: SI00 2023072930, namen Triglav. Strošek dvodnevnega planinarjenja je 98 €. Vzpon na Triglav je od lahkega dela poti do zahtevne in ponekod zelo zahtevne planinske ture ter zahteva dobro psihofizično kondicijo. Izlet vodi Miran Ritonja s sovodniki. S ^ orodne 7obovne Q losbe O Ptuj 2023 54. festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2023 Ohranjamo dušo narodno-zabavne glasbe Želja je, da si letošnje festivalsko dogajanje ponovno zapomnimo kot najkakovostnejši tovrstni dogodek v Sloveniji. Iz leta v leto se kriza organizacije festivalov narodno-zabavne glasbe poglablja. Še zmeraj je težko pritegniti glasbene izvajalce, da bi se udeležili festivalov, prav tako je težko povabiti ljubitelje narodno-zabav-ne glasbe, da bi obiskali tovrstne koncerte, nekateri trdijo da tudi kakovost igranih pesmi in besedila niso na dovolj visoki ravni. Skratka problemov organizatorjev je veliko in le redkim med njimi v teh časih uspe izpeljati navdušujoče in uspešne dogodke. Zaradi navede- nih dejstev smo lahko v naš družbi ponosni, da je ptujski festival na-rodno-zabavne glasbe v letošnjem letu deležen velikega zanimanja, saj smo nekatere ansamble morali celo odsloviti. Ponosni smo, da so letošnji nastopajoči s svojimi pesmimi zelo pozitivno sprejeti pri poslušalcih, ki so preko SMS-gla- sovanja množično glasovali in že izbirali svojo zmagovalno vižo, kar je zagotovilo, da bomo v petek, 1. septembra, vsi obiskovali resnično uživali. V letošnjem letu smo se odločili, da bomo zopet razveseljevali na trgu pred Mestno občino Ptuj, ko bomo v slovo letošnjemu ptu- jskemu festivalskemu poletju še enkrat več pripravili tridnevno dogajanje za vse ljubitelje slovenske narodne in zabavne glasbe. Prihajajoči konec tedna bo na Ptuju ponovno veliko veselja, otroškega smeha, petja in pozitivne, dobre volje. Drago Slameršak Kolofon 54. festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2023 - priloga Štajerskega tednika Ptuj, 29. avgust 2023 Urednica priloge: Simona Meznarič Sestavki in fotografije: Majda Goznik, Črtomir Goznik in arhiv ansamblov Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Celostna podoba in grafično oblikovanje: Patricija Majcen Trženje: Marketing družbe Radio-Tednik Ptuj radioPTUI Štajerski RADIO VS ? ATflNR VESELJAK ^icleo production Revijalni del 54. festivala NZG Ansambel Slovenski zvoki Ansambel Slovenski zvoki je nastal pred 23 leti, sedež ima v Rogaški Slatini, njegovi člani pa prihajajo iz različnih krajev Slovenije. Vodi ga klarinetist in vokalist Bojan Lugarič, ki ima tudi svoj snemalni studio, v katerem snemajo priznani slovenski ansambli. Njegovi člani pa so še: Jože Drugovič, ki je v ansamblu tudi od vsega začetka, igra harmoniko, prav tako Mirko Kosar, ki igra kitaro in poje, in Zlatko Žikovšek na trobenti, tudi vokal. Pevka Tadeja Avbreht se jim je pridružila pred 17 leti, basist pa je Žan Potočnik. Igrajo narodno-zabavno glasbo s klavirsko in tudi diatonično harmoniko kot tudi zabavno, plesno glasbo, pa tudi kar nekaj šova se da videti na njihovih nastopih. Glasbo jim piše Bojan Lugarič, besedila pa ustvarjajo znani slovenski tekstopisci: Vera Šolinc, Ivan Sivec, Franci Smrekar, Jože Galič in drugi. Repertoar za nastope sestavljajo sproti, tudi popularne, trendovske pesmi osvajajo sproti, da je le občinstvo čim bolj zadovoljno. Doslej so izdali že devet CD-jev. Od lani pa razveseljujejo s projektom z naslovom že 20 let igra vam vaš kvintet in kompilacijo 20 najlepših. Za skladbo Dvajset let igra vam vaš kvintet avtorja glasbe Bojana Lugariča, besedila Ivana Sivca, so tudi posneli videospot. V vseh teh letih so si ustvarili svoj prepoznavni zven. Ko zaigrajo Avsenikovo glasbo, imajo po mnenju mnogih podoben zven. Nastopajo povsod po Sloveniji, tudi Avstriji, Nemčiji in Švici. Že večkrat pa so bili na mesečni turneji po Ameriki. „Na-rodno-zabavnih ansamblov je res zelo veliko, kakovostnih in seveda tudi manj kakovostnih. Na slovenski sceni je mogoče malo preveč triov in premalo kvintetov. Občinstvo pa je tisto, ki odloča," pravijo člani ansambla Slovenski zvoki, ki jim povsod, kjer igrajo, navdušeno zaploskajo. Festivalov se ne udeležujejo več, to prepuščajo mladim ansamblom, ki potrebujejo promocijo in večjo prepoznavnost. Sicer pa ansambel s pravo pesmijo na pravem festivalu lahko lepo odskoči, so prepričani. Osvojili so več festivalskih nagrad. Tudi leta 2001 na Ptuju, kjer so v tekmovalnem delu prejeli srebrnega Orfeja. Na festivalu Oberkrainer Award v Avstriji pa so jim podelili nagrado za najboljši ansambel v Evropi 2017. Letos ponovno prihajajo na Ptuj. Nastopili bodo v revijalnem delu 54. festivala narodno-zabavne glasbe Ptuj 2023. Zaigrali bodo dve svoji uspešnici, dve Avsenikovi ob 70. obletnici nastanka Avsenikove glasbe in dve zmagovalni skladbi s preteklih festivalov Ptuj. 22 Štajerski 54. festival NZG Ptuj 2023 torek • 29. avgusta 2023 ^ www.trgovinejager.com | m PEPSI COLA 2 L 119 / EUR PTUJSKA POSEBNA Perutnina Ptuj 800 g . «m flAOER SONČNIČNO OLJE m Pffl* 795 » / EUR ; I gorenje i- Pralni stroj Gorenje W22NPI72B prostornina bobna I gorenje I Pralni stroj Gorenje WA94CS Inverter PowerDrive motor, elektronska zapora vrat, LED prikazovalnik, mere 60 x 85 x 61 cm ii^inei TAKOJ CENEJE . 519,90 49910 ■EUR i 1 Visokotlačni čistilec Karcher K2 Universal Edition 1.673-003.0, moč 1,4 kW, poraba vode max. 360 L/h, max. tlak 110 ^ft bar, teža ^PN 3,8 kg, za površine M do 20 m: i Ročni mlin za grozdje inox LFCSH Mlin za grozdje LGCSR2 el. kovinsko ogrodje in posoda KARCHER 6999 PVC kad za kmetijstvo Čistilec Karcher HD 4/10 X Plus classic *EU 1.520-998.0, moč 1.800 W, max. tlak 145 bar, max. pretok 400 L/h, na kolesih KARCHER 42990 _1 PVC kad za kmetijstvo 90 L........16,99 EUR PVC kad - nizka 110 L...............17,99 EUR PVC kad za kmetijstvo 230 L......27,99 EUR PVC kad za kmetijstvo 350 L......38,99 EUR PVC kad za kmetijstvo 500 L......47,99 EUR PVC kad za kmetijstvo 750 L ,...;.72,99 EUR PVC kad za kmetijstvo 1000 L ...106,99 EUR Visokotlačni čistilnik Karcher HD 5/15 C Plus moč 2.800 W, maks. tlak 200 bar, maks. pretok 500 l/h 4 Stiskalnica za sadje 60 L 29900 80 L 31900 100 L 33900 ^ #eur Inox cisterna Cisterna 25 1......84,99 EUR Cisterna 35 L.....99,99 EUR Cisterna 45 1.....109,99 EUR Cisterna 60 1.....119,99 EUR Cisterna 100 L ..139,99 EUR Cisterna 145 L ..179,99 EUR Cisterna 180 L ..199,99 EUR Cisterna 260 L..249,99 EUR Cisterna 320 L..259,99 EUR Cisterna 400 L..339,99 EUR Cisterna 480 L..399,99 EUR KARCHER Visokotlačni čistilec HDS5/11 UX 1.064-901.0, pretok 450 L/h, delovni tlak 110 bar, max. temperatura 80 C°, z navijalnim kolutom, priključna moč 2,2 kW Z navijalnim kolutom 1.99990 PC 30: 7,95 EUR Ptuj zakladnica tisočletij Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij - mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvignona. Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav. Pridite, povabite prijatelje in navijače vašega najljubšega ansambla. Izkoristite enkratno priložnost, da ob spremljanju osrednjega tovrstnega festivala v Sloveniji spoznate, začutite in zaživite Ptuj in ptujskost. Obilo glasbenih užitkov in prijetno počutje na LIV. FESTIVALU NARODNO ZABAVNE GLASBE. MESTNA OBČINA PTUJ torek • 29. avgusta 2023 54. festival NZG Ptuj 2023 Štajerski TEDNIK 23 Ansambel Fenomeni Ansambel Fenomeni je na narodno-zabavni sceni tri leta in pol, nastal je v začetku leta 2020, še pred korono. Sestavljajo ga: Dejan Pečnik (harmonika, klaviature, vodja ansambla), Anže Špegel (kitara), Žan Krajnc (bobni) in Matic Levanič (bas kitara, bariton). Poleg instrumentalnega dela vsi fantje skrbijo tudi za vokalni del: Žan s prvim in Anže z drugim tenorjem ter Dejan s prvim in Matic z drugim basom. Sredi januarja letos so izdali svojo prvo skladbo z naslovom Kaj ti je, ki je bila med ljudmi dobro sprejeta. Junija letos pa je luč sveta ugledal prelep čustven valček z naslovom Pod tvojim srcem. Besedilo govori o nestrpnem pričakovanju rojstva otroka. Besedilo in melodijo je napisal kitarist Anže, pri aranžmaju pa je pomagal Luka Krof. Narodno-zabavna glasba je njihova prva glasba, v njej se tudi najbolje znajdejo. Zase zelo radi rečejo, da jim po žilah teče narodno-zabavna kri. Na njihovem repertoarju pa so tudi zabavne zvrsti. Verjamejo, da je vsak ansambel produkt ljubezni muzikantov do narodno-zabavne glasbe in želje do razdajanja le-te med ljudi. Tako je tudi pri njih. Vsem je igranje in prepevanje v veselje, hkrati pa izziv, da so vedno boljši, saj to prinese tudi zadovoljstvo ljudi. To je tudi njihova najvišja prioriteta. Trudijo se, da je njihova glasba "fenomenalna" tako kot oni sami. Radi se vračajo k začetkom naro-dno-zabavne glasbe, k samim koreninam. "Menimo, da so festivali za nas, mlade glasbenike, edinstvena priložnost, da nas ljudje spoznajo, hkrati pa so spodbuda, da ustvarjamo svoje lastne pesmi, za katere dobimo takojšnjo povratno informacijo od komisije in občinstva. So hkrati priložnost in izziv, ki ga še kako potrebujemo," pa Fenomeni delijo svoje misli o festivalih narodno-zabavne glasbe. Prvega septembra pa bodo prvič stopili tudi na ptujski narodno-zabavni oder, najstarejši tovrstni oder v Sloveniji. Predstavili se bodo z enim prelepim valčkom, Samo prijatelja. Besedilo in glasbo je ustvaril Anže Špegel, pri aranžmaju pa je pomagal Luka Krof. "Naša tekmovalna skladba Samo prijatelja govori o nesojeni ljubezni med fantom in punco, ki kaj več kot samo prijatelja ne moreta postati, čeprav si fant potihoma to želi. To bo naš prvi festival, ki se ga bomo udeležili, zato o priča-kouanjih še ne upamo kaj dosti gouoriti, si pa se seueda želimo nastop oprauiti karseda odlično," so pred suojim pririm festiualom pouedali Fenomeni. nova vozila Renault na zalogi po izjemnih cenah obiščite nas! O RENAULT TWINGO RENAULT CLIO RENAULT MEGANE CONQUEST RENAULT MEGANE RENAULT CAPTUR RENAULT KOLEOS AVTOHIŠA TERBUC d.O.O. Prodaja novih in rabljenih vozil, pooblaščeni servis, Dornava 116 b, SI-2252 Dornava | Tel.: 02 754 00 80 kleparsko-ličarske storitve, nastavitve geometrije podvozja. T Občina Cirkulane pozdravlja vse obiskovalce in nastopajoče 54. festivala in ¡¡m želi veliko glasbenih radosti ob poslušanju domače zabavne glasbe. Ansambel Gašperja Mirnika Člani Ansambla Gašperja Mirnika, najmlajšega ansambla na najstarejšem festivalu narodno-zabavne glasbe v . 2023, se raje, kot bi bili na telefonih, ukvarjajo z glasbo, v kateri neizmerno uživajo. „Zbrali smo se, da bi skupaj note povezali in prelepe melodije vam v srce zvezali," sporočajo ljubiteljem narodno-zabavne glasbe. Vsi tudi obiskujejo glasbene šole. Na harmoniki je Gašper Mirnik, Tia Prah je nežni glas s flavto, kitara je v rokah Jaka Bobeka, ba kitara in bariton pa je Tim Mogu. Stari so od 12 do 16 let, prihajajo pa iz Ljubečne pri Celju. Skupaj so od maja lani. Že dva meseca po nastanku ansambla so osvojili svojo prvo nagrado, nagrado občinstva v Dobju. Povabili so jih tudi na revijo narodno-zabavnih ansamblov v Sodražici, kjer so nastopili v družbi največjih imen slovenske narodno-zabavne glasbe. Za svojo lastno skladbo Make up so decembra lani na Festivalu NZGL v Dolenjskih Toplicah prejeli nagrado za najboljše besedilo in najbolj izviren nastop. Zanjo so posneli tudi že videospot. Njihov predani mentor je Damjan Pasarič, ki je napisal besedila in melodije za njihove lastne skladbe. Pred kratkim so se z novo lastno skladbo z naslovom An Ban uvrstili v finale Festivala NZGL v Števerjanu po izboru strokovne komisije in občinstva. Nedolgo nazaj pa so bili v Dobju na Pokaži kaj znaš absolutni zmagovalci, prejeli so nagrado po izboru občinstva in strokovne komisije. Na ptujskem festivalu se bodo predstavili s pesmijo Damjana Pasariča, prekrasnim valčkom Odnesi me. Pesem govori o današnjem času, polnem navidezne realnosti, večkrat pa čustveno praznem in zlaganem. Zato tudi pove tisto, kar si nekateri želimo - pobegniti v nek drug, lepši čas, med iskrenejše ljudi, se otresti odvečne navlake in zaživeti preprosto življenje, na temeljih ljubezni in prijateljstva. „Stopiti na oder tako velikega festivala, festivala s takšno tradicijo, je za nas velik dosežek. Zelo smo veseli, da bomo nastopili ob samih dobrih in priznanih ansamblih in glasbenikih, v tako hudi konkurenci. Pričakujemo, da se bomo odlično odrezali, da bo pesem ponesla ljudem sporočilo, da jo bodo lepo sprejeli ter tudi radi prepevali," so povedali mladi glasbeniki, ki komaj čakajo, da se predstavijo na ptujskem festivalu NZG 2023. Dornava, največja vas na Ptujskem polju, znana po največjem baročnem dvorcu s parkom na Slovenskem in po pridelavi rdeče čebule - liika, vabi na obisk. V daljavi se dviga Polenšak s prepoznavno veduto, s 400-letno cerkvijo z baročno notranjostjo, ki je več kot vredna ogleda. Območje občine Dornava tvori 12 vasi, vsaka s svojimi unikatnimi danostmi. Številna društva poskrbijo, da se vsak teden dogaja nekaj zanimivega. Od večjih prireditev omenimo Od paše do sira, ki jo pripravljajo vaščani Mezgovcev ob Pesnici. Na prireditvi ne manjka pastirskih iger, zabave in veselja. Letošnja prireditev bo v soboto, 17. junija 2023. Sledi Gobarski praznik v Žamencih, dvodnevni dogodek, ki bo letos že 50. po vrsti, 8. in 9. julija. Gobarsko razstavo lahko na tem prizorišču občudujete v pristnem naravnem okolju. Med 14. in 16. julijem bo na Polenšaku jubilejni, 60. Praznik žetve. Poudarek te prireditve je na bogati razstavi kruha in pogač ter prikazu žetve na star način. Pestro etnografsko dogajanje se zaključi z Lukarskim praznikom v Dornavi na zadnjo nedeljo v avgustu. Člani TED Lukari prikažejo pridelavo, spravilo in trženje dornavske rdeče čebule, ki jo domačini imenujejo luk in so jo nekoč prodajali vse do Gradca. Spremljajte nas na www.dornava.si. Kopanje za vso družino v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak petek 36y00€ 02 749 45 30 I TermalniParkPtuj@sava.si www.sava-hotels-resorts.com 24 Štajerski 54. festival NZG Ptuj 2023 torek • 29. avgusta 2023 Ansambel dveh dolin Ansambel dveh dolin je na slovenski narodno-zabavni sceni od leta 2017. Njegovi člani so: Sašo Benedečič (harmonika), Blažka Pogačnik (pevka), David Jelovčan (kitarist) in Peter Debeljak (basist). Gre za trio zasedbo s pevko, ki prihaja iz Selške in Poljanske doline pri Škofji Loki. Izvajajo narodno-zabavno in zabavno glasbo. Ponosni so na lastne skladbe, ki jih v celoti ustvarja njihov basist in pevec Peter Debeljak. S skladbo Polanc na Seuška rine so bili zelo uspešni na festivalu Večer slovenskih viž v narečju, osvojili so prvo nagrado občinstva, Peter Debeljak pa je prejel tudi nagrado za najboljše narečno besedilo. Izdane imajo tudi skladbe Martinova sobota, Na Blegaš, Božična radost, Spet bo lepo in instrumentalno skladbo Čez pardole. Največ nastopajo na obletnicah, porokah, veselicah, koncertih, predvsem v domačem okolju dveh dolin. Pesem ansambla Franca Miheliča z naslovom Glasba je moj čarobni svet najbolje opiše, kaj jim pomeni narodno-zabavna glasba. Načeloma so bolj naklonjeni starejši narodno-zabavni glasbi, ni jim preveč všeč, da se narodno-zabavna glasba vse bolj meša z ostalimi žanri. Na sceni pa je kar nekaj ansamblov, ki razmišljajo podobno kot sami, saj opažajo, da jih veliko obuja in prireja starejše skladbe, ki so že skoraj pozabljene in so premalo poznane današnjemu občinstvu. V festivalih vidijo kar nekaj dobrih stvari, kot so večja prepoznavnost, spoznavanje ostalih glasbenikov, druženje in sklepanje novih prijateljstev, ustvarjanje kakovostne glasbe. Prav zaradi tega so mnenja, da so festivali zelo dobrodošli za ansamble. Z veseljem se bodo udeležili letošnjega ptujskega festivala, najstarejšega festivala narodno-zabavne glasbe Slovenije, festivala s tradicijo in velikim ugledom. V tekmovalnem delu se bodo predstavili s skladbo, ki je v celoti avtorsko delo Petra Debeljaka: Kar seješ, požanješ. Valček govori o človeštvu, opisuje, kako je na svetu med ljudmi, ki smo si različni, da človek dobi pomoč, če tudi sam komu pomaga in na koncu, kaj človeku največ pomeni. Veselijo se nastopa na ptujskem festivalu ter druženja in spoznavanja z drugimi ansambli. Predvsem pa je njihova največja želja, da bi kar se da najboljše izpeljali suoj nastop na tem tako uglednem odru narodno-zabaime glasbe. ■Vlit Ansambel Lahov Boris s Prijatelji Nastal je u koronskem času na pobudo in poziu priznanega harmonikarja Borisa Laha, Štajerca, doma iz Prager-skega, glasbenika, športnika, podjetnika, očeta in moža. Glasbeniki so nauezali stike preko socialnih omrežij, postali tesni prijatelji, pouezujeta jih izjemna strast in ljubezen do narodno-zabaime glasbe. Ohranjati želijo kuintetousko izuajanje te čudouite tradicije. Na najstarejši festiual narodno-zabaime glasbe prihajajo s polko Za Prijatelje, s katero se bodo predstauili u tekmoualnem delu festiuala. Gre za skladbo, ki je glasbena in besedilna zgodba njihoue sku strasti do glasbe, ki jo namenjajo edinstueni publiki najstarejšega festiuala narodno-zabaime glasbe u Sloueniji. V letu, ko praznujemo 70 let Ausenikoue glasbe, pa se bodo na festiualu poklonili tudi Ausenikoui glasbi. Ob Borisu Lahu bodo na ptujskem odru stali: tercet: Larisa Majcen, Alenka Frece in Matjaž Mrak, na trobenti Dejan Podbregar, na klarinetu jakob Felzer, na kitari Branko Hostnik, bas Barbara jehart in Nejc Vrhoimik, skratka glasbeniki, ki so se pouezali. Skladba in tekst sta delo Borisa Laha. Posueča jo usem prijateljem tega sueta, u prui ursti pa suojim Prijateljem na odru, občinstuu in usem ljubiteljem narodno-zabaune glasbe. Pri nastajanju uiže in teksta je imel ues čas u mislih ptujski festiual, ker je želel, da je melodija res festiualska, da bo šla u uho in da u tekstu sporoči, da je naloga starejših glasbenikou, ki jim je bila ta glasba položena u zibel, da jo predajo mlajšim generacijam. Predusem pa kuintetouski način igranja. Odrska zgodba Borisa Laha se je začela že pri štirih letih u urtcu, prui ansambel pa je imel že u sedmem razredu osnoune šole. Pred odhodom k uojakom je sodeloual z Veselimi slaučki u Mariboru. Pri duajsetih letih pa se je začela njegoua profesionalna glasbena pot u tujini, kjer je nastopal z ueč znanimi ansambli, nazadnje z Brunner © Brunner, s katerimi je dosegel urh glasbene kariere, z njimi delil najbolj eminentne glasbene odre. V profesionalnih glasbenih uodah je ostal deset let, nato se je posuetil podjetništuu. V koronskem času se je urnil domou, se znoua urnil k harmoniki in Ausenikoui glasbi, ki ga je naudušeuala že od nekdaj. Po dogouoru z dediči Ausenikoue glasbe in u sodelouanju z janezom Repnikom je začel snemati glasbene priredbe, s katerimi naudušujejo ljubitelje narodno-zabaune glasbe. K projektu uabi najuečja imena slouenske narodno-zabaune glasbe. Občina Hajdina želi vsem obiskovalcem 54. Slovenskega festivala narodno zabavne glasbe Ptuj 2023 prijetno počutje, obilo užitkov nastopajočim pa veliko uspehov. Občina Hajdina torek • 29. avgusta 2023 54. festival NZG Ptuj 2023 Štajerski TEDNIK 25 Ansambel Lesarji Za ansambel Lesarji, ki prihaja iz okolice Litije, ima ptujski festival narodno-zabavne glasbe poseben pomen, saj je to bil prvi festival, na katerem so dobili priložnost, da pokažejo, česa so sposobni. Že prvi nastop leta 2021 jim je prinesel izredno pozitivne izkušnje. Predstavili so se v skladbi Izbrala si je lesarja. Te pozitivne izkušnje so jim veliko pomagale tudi pri drugem nastopu na ptujskem festivalu, na 53. festivalu NZG Ptuj 2022, kjer so nastopili s skladbo, polko, Ni za muzikanta vsaka, za katero je melodijo napisal David Novak, besedilo Igor Pirkovič, aranžma Primož llovar. Kot že sam naslov pove, pesem govori o težkem življenju muzikanta in o tem, da zanj ni kar vsaka punca. Lesarji so: Jan Skarja (kitara, glavni vokal), Anže Zaman (bas, 1. bas) in Timotej Bučar (harmonika, 1. tenor). Tri nove skladbe so lani predstavili tudi na festivalih v Oplotnici, na Vurberku in na SPV: Najlepše je doma, Ne boj se in Tisti pravi. Fantje se med seboj dobro razumejo, so veliki prijatelji, ki vselej znajo stopiti skupaj in rešiti vsak problem. V svojem tretjem nastopu na ptujskem festivalu, to je letos tudi edini njihov festivalski nastop, pa se bodo predstavili s tekmovalno skladbo z naslovom Za ustnice njene. Avtorja sta Primož llovar in Igor Pirkovič. Skladba govori o prelepem dekletu in vseh njenih atributih. Vendar najbolj posebne so njene ustnice, za katere bi fant naredil prav vse, da od dekleta dobi poljub. Lesarji so doslej javnosti uradno predstavili že devet videospotov in avtorskih skladb, le pri eni gre za priredbo starejše pesmi: Katero naj izberem (Jan Skarja/Jan Skarja/Primož llovar), Srce želi drugam (Jan Skarja/Jan Skarja/Primož llovar), Pomisli na srečo (Jan Skarja/Jan Skarja/Primož llovar), Izbrala si je lesarja (Jan Skarja/Jan Skarja/Primož llovar), Ni za muzikanta vsaka (David Novak/Igor Pirkovič/Primož llovar), Tisti pravi (David Novak/Igor Pirkovič/ Primož llovar), Ne boj se (Primož llovar /Igor Pirkovič/Primož llovar), Veseli godec (Tine Stare/Bernard Miklavc/ Primož llovar) in Za ustnice njene (Pimož llovar /Igor Pirkovič/Primož llovar). Na uradno predstavitev z videospotom pa čaka še skladba Najlepše je doma, ki so jo na festivalu že predstavili. Letos imajo veliko nastopov. Če bo šlo vse po načrtih, bodo letos izdali tudi svoj prvi CD. -t ftsrawauBtts»ra V i K t H Foto: zasebni arhiv Skupina Lenarti Na odru narodno-zabavne glasbe so od leta 2016. Prihajajo iz Tomažje vasi pri Škocjanu na Dolenjskem. Delujejo kot trio, stari so od 18 do 24 let. Luka je profesor glasbe in poučuje glasbo v škocjanski osnovni šoli, Nika je študentka glasbe, Blaž je še srednješolec. Njihova poklicna pot in pot zabave se vsekakor prepletata, vse je pri njih povezano glasbo, ki jo imajo tako rekoč v genih. Radi imajo več zvrsti glasbe, zabava in pleše pa se na narodno-zabavno glasbo, poudarjajo. To pa še ne pomeni, da jih ne zanimajo tudi druge stvari. Blaž in Luka sta zagrizena kolesarja, Nika ima raje knjige in sprehode. Vsi pa so veliki ljubitelji morja, plavanja in vseh treh živalic, ki so jih prinesli k hiši. Tako na domačiji Lenartov kraljujejo: psička Lili in mucka Tiger ter Mici. Luka igra harmoniko, več vrst kitar in poje, Nika v skupini igra bas kitaro in poje, igra pa tudi klavir in harmoniko, Blaž je kitarist pri narodno-zabavni in zabavni glasbi. Pri zabavni glasbi se jim na klaviaturah pridruži tudi njihova mama, Tina Lenart, ki v glasbi deluje že vrsto let. Bila je članica različnih sestavov, ansambla Maj, skupine Kresničke. Biti glasbenica je zanjo poslanstvo, čeravno včasih postavljeno na stranski tir, ker je prednost imela družina. Že 26 let uči tudi druge igrati harmoniko. Tudi svojim otrokom pomaga s svojim znanjem, ne želi pa jih omejevati ali postavljati v svoj kalup. Zato je včasih kakšna pesem drugačna, kot si jo je sama zamislila, je pa v redu, ker ima drugačno noto, drugačno vibracijo, je povedala. Repertoar skupine Lenarti je pisan. Sestavljajo ga najbolj jeklene pesmi narodno-zabavne glasbe, veliko pa je tudi novejših pesmi glasbenih kolegov: Modrijanov, Gadov, Stila in priredb pop pesmi na narodno-zabavni način. Tudi zabavni repertoar obsega melodije, ki jih ljudje poznajo in lahko zraven zapojejo. Avtorske pesmi ustvarjajo v domači hiši, mama Tina in sin Luka. Predvsem gre za skladbe, ki so povezane s tematiko odraščanja, zato tudi takšni naslovi: Nisem jaz tak lenuh, V šolo več ne grem, Mala moja, Prišla bo pomlad, A bi ti z mano šla in zadnja, V sanjah živim, s katero se bodo predstavili na ptujskem festivalu NZG 2023. Sami so zanjo dejali, da je predstavitvena skladba, s katero želijo pokazati svoje delo, svoj zven in na Ptuj prinesti veselje. Pesem je nastajala kar nekaj časa, se spreminjala, tako kot se spreminjajo mladi Lenarti. Vmes se dogajajo prijateljstva in ljubezni, prav tako kot pri drugih mladih. Obiskovalcem Festivala narodno zabavne glasbe na Ptuju želimo obilo užitkov ob poslušanju narodno zabavne glasbe in vas hkrati vabimo, da se udeležite dogodkov v Občini Markovci. GRADBENI CENTER POMLAD d.o.o, Gerečja vas 36 b, Hajdina, T»02 7990 100, E» pomlad.doo@siol.net, www.pomlad-doo.si v Zupan Občine Markovci Milan Gabrovec, prof. OBČINA MAJŠPERK Ob poslušanju narodnozabavne glasbe izvajalcev na festivalu NZG Ptuj 2023 želimo vsem poslušalcem in poslušalkam prijetno druženje. V imenu občine Majšperk župan Sašo Kodrič NUDIMO TUDI: rabljena vozila • karoserijska popravila • čiščenje vozil • vulkanizerske storitve • optika • sklepanje avto zavarovanj 26 Štajerski 54. festival NZG Ptuj 2023 torek • 29. avgusta 2023 Ansambel Petan msambel Prisrčniki Na slovenski narodno-zabavni sceni je ansambel, ki prihaja iz Slovenskih goric, od leta 2017. Vmes se je že marsikaj spremenilo, ljubezen in spoštovanje do domače glasbe pa ostajata za vedno v srcu vseh članov. Prisrčniki so: Mihael Taužič (trobenta, vodja ansambla), Andrej Marovšek (klarinet, vokal), Danijel Kosi (harmonika, vokal), Tomaž Marko (kitara, vokal), Domen Cerar (bariton, kontrabas, vokal) in Živa Žohar (vokal, trobenta). Fantje pravijo, da imajo prisrčnico vedno obe sebi. Če ne tiste, ki gre v notranji žep suknjiča, pa definitivno tisto, čudovito poje, skače po odru in sliši na ime Živa. To je seveda njihova pevka. Pravijo, da je najpomembnejše ravno to, da delaš s srcem in v svoje delo vlagaš energijo, ki ni prisiljena. Ekipa mora dihati skupaj in se razumeti, le tako lahko šest različnih karakterjev preživi vsak vikend drug z drugim. Različni karakterji prinesejo različne zvrsti glasbe, zato se na njihovih zabavah najde nekaj za čisto vsakega poslušalca. Prvi dve skladbi so posneli v letu 2018: Če hočeš me dobit in Muzika domača. Sledile so: Prijatelj, Ne, ni res, dvaležna, Snežna kepa, Vedno, ko objame me, Presrečna, Nepridiprav in Le ti. Letos so nastopali predvsem na porokah in veselicah. Pravijo, da so njihovi poročni pari srečni do konca življenja, obiskovalci na veselicah pa vriskajo do jutra. Če ne verjamete, lahko preverite kar sami. Festivalske izkušnje že imajo. Sodelovali so že na festivalih na Graški Gori in v Števerjanu. Letošnji Ptujski festival je njihov prvi, zato veliko stavijo na odličen nastop, poln presenečenj, ki bo navdušil občinstvo in tudi strokovno ko-nisijo, so prepričani. Predstavili se bodo s skladbo Le ti. Gre za zelo čuten valček, katerega avtor glasbe in aranžmaja je Martina Juhart, avtorja besedila pa sta Uroš Steklasa in Martin Juhart. Skladba govori o dekletu, ki je nedavno izgubilo svojo ljubezen. Med sprehodom po svojih spominih obuja lepe trenutke, ki sta jih nekoč preživela skupaj. Besedilo ima zelo globok pomen in se dotakne srca vsakega poslušalca, še posebej tistih, ki so že kdaj bili v podobni situaciji. Vsak izmed nas lahko v trenutku izgubi vse, kar prikazujejo tudi trenutne razmere po celotni Sloveniji zaradi naravnih katastrof, zato je pomembno, da se zavedamo pomena in spoštljivo čuvamo to, kar imamo. V skladbi ima glavno vlogo pevka Živa, ki čutno odpoje celotno skladbo in ji doda globok trobentaški solo. Skladbi je mogoče prisluhniti tudi na njihovem YouTube kanalu. STARSE Turistično društvo Starše in Občina Starše organizirata tradicionalno turistično prireditev »POZDRAV JESENI«, v soboto 9. 9. 2023 na vaškem središču v Staršah. Tako kot pretekla leta bodo tudi letos društva, na prireditvi s svojo prisotnostjo popestrila degustacijski del prireditve s pripravo tradicionalnih jedi na prizorišču samem. Uraden pričetek prireditve ob 16. uri. Vabita Občina Starše in Turistično društvo Starše Ansambel Petan je na narodno-zabavnem odru od leta 2009. Gre za štiričlansko zasedbo, ki prisega na štiriglasno moško petje in diatonično harmoniko. Trenutno zasedbo sestavljajo: Denis Petan (harmonika, klaviature, vokal), tudi vodja ansambla, Primož Petan (kitara, električna kitara, vokal), Ivan Petan (vokal, harmonika, tamburin) in Jure Hude-lja (bas kitara, bariton, vokal), najnovejši član ansambla, ki je tudi njegov najmlajši član. Narodno-zabavna glasba jim resnično veliko pomeni, spremlja jih že od majhnega. Preko njihovih otrok pa se bo prenašala naprej, o tem so prepričani. Na njihovem repertoarju je klasična Slakova, Avsenikova in Miheličeva glasba, prav tako moderne narodno-zabavne uspešnice. Na vsakem nastopu zaigrajo tudi vse svoje avtorske skladbe, ponosni so na svojih več kot 25 avtorskih skladb, ki so večinoma v celoti plod skupnega dela vseh članov ansambla. Prva skladba, ki so jo posneli, je bila Mamina pesem. Njihove najbolj znane skladbe so: Stari hrast, Ko si mi pomežiknila, Dej na hitro, Vzornik, njihova najnovejša skladba, uspešnica Čebela pa podira rekorde. Samo v prvih treh tednih je na YouTubu dosegla več kot 150.000 ogledov, sedaj pa jih ima že preko 330.000. Igrajo tudi zabavno glasbo, slovensko in tuje pop uspešnice ter dalmatinske pesmi. S polko Čebela, ki ne manjka na nobeni letošnji veselici, se bodo predstavili tudi na letošnjem ptujskem festivalu NZG. Ustvarila sta jo Primož in Denis Petan, h končnemu izdelku, na katerega so tako zelo ponosni, so tako ali drugače prispevali vsi člani ansambla. Pesem govori o „čebeli" na dveh nogah, v katero se zagleda fant, za katerega se govori, da osvaja kar tri dekleta naenkrat. Kljub govoricam se med njima zgodi prikupna romanca. Na nastopu bodo dali vse od sebe, obljubljajo, da bo njihov nastop drugačen od vseh drugih. Zakaj bo ta izvedba Čebele drugačna, se bodo lahko v živo prepričali vsi, ki bodo obiskali festival. Za Petani so številni uspešni festivalski nastopi, predstavili so se že skoraj na vseh narodno-zabavnih festivalih. Festivali so zelo dobrodošli, poskrbijo za to, da se ansambli na nastope dobro pripravijo, s tem pa tudi izboljšajo kakovost svojega igranja. Na koncu pa ne glede na zmago vedno odločijo ljudje, so prepričani. Odlično so se odrezali na letošnjem vurberškem festivalu, prejeli so zlatega zmaja občinstva za skladbo Povej, če rada. Veselje je bilo nepopisno, večer popoln. Na ptujskem festivalu narodno-zabavne glasbe so prvič nastopili že leta 2014. Letos se vračajo. NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID - OKNO OKNA - VRATA - SENČILA D. O. O. Hardek 34g, 227O ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; BREZPLAČNO SVETOVANJE BREZPLAČNE IZMERE BREZPLAČNA PONUDBA STROKOVNA VGRADNJA TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI Vaš trgovec na PTUJU: Avto hiša Petovia avto, Ormoška cesta 23, Ptuj MURSIC GOSTILNA Gostilna Muršič, zraven Deta centra na Ptuju vabi vsak dan na odlične malice, kosila, nedeljska kosila in jedi po naročilu. Nudijo tudi izvrsten catering. Na razpolago Vam je velik prostor za zaključene družbe. Tradicija in domačnost na enem mestu! Gostilna Muršič. torek • 29. avgusta 2023 54. festival NZG Ptuj 2023 Štajerski TEDNIK 27 Ansambel Kcrlci s* IV Ansambel Murni Foto: zasebni arhiv Letošnje leto je praznično leto za ansambel Murni, ki ima sedež v Cerovcu pri Šentjurju. Praznovali bodo 10. obletnico, odkar so prvič zaigrali na narodno-zabavnem odru. Priprave na praznovanje so začeli že lani, ko so tudi napovedali, da bodo letos ponovno povabili na svojo prireditev Murnovanje, ki so jo prvič organizirali leta 2017, ko so izdali tudi svoj prvi CD. Jubilej pa želijo praznovati tudi ; izdajo novega CD-ja z naslovom Js ne morem bit doma. Gre za klasični trio (harmonika, kitara, bariton), ki so mu dodali še klarinet, ki ima izrazit ljudski zven. Njihove skladbe, s katerimi nagovarjajo ljubitelje narodno-zabavne glasbe, so preproste in spevne, opevajo vsakdanje življenje na podeželju na humoren način. Narodno-zabavna glasba jim veliko pomeni, zato se tudi trudijo, da jo ohranjajo in z njo razveseljujejo na številnih nastopih. Tudi festivalske zgodbe so njihove zgodbe. Prvič so se predstavili že na festivalu v Števerjanu leta 2015, se uvrstili v finale, kar jim je dalo še dodatni zagon za ustvarjanje. Leta 2016 pa so ili absolutni zmagovalci v Števerjanu, prepričali so s skladbo Presneti glavobol. V zgodbi prve desetletke ima to leto zanje posebno mesto, kot tudi njihove najbolj znane skladbe: Grabljica, Super kmjet, Traktor, Js ne morem bit doma. Elvis Govedič (harmonika, vokal), Denis Govedič (klarinet, vokal), Miha Bantan (kitara, vokal) in Miha Gunzek (bariton, kontrabas, vokal) si želijo, da bi se tudi na 54. festivalu NZG na Ptuju uspešno predstavili, tako kot lani z navihano polko Js ne morem bit doma, s katero so ogreli srca številnih ljubiteljev narodno-zabavne glasbe in ki jo igrajo na vseh svojih nastopih. Letos se bodo Murni predstavili s skladbo, ki nosi naslov Salama. Skladba je navihana polka, za katero je melodijo napisala Eva Šolinc, besedilo Vera Šolinc. Govori o fantu, ki dela in živi na kmetiji, zaradi tega se ga večina deklet izogiba. Ko pa poskusijo njegove suhe salame, so vse navdušene nad njim. „Letos bi radi čim boljše predstavili našo novo skladbo ter se zabavali s prijatelji glasbeniki," so še povedali Murni. Original harmonika RUTAR GmbH • 9133 Sittersdorf - Žitara Vas 56 / Austrija Tel.:+386 (0)31 611 638 info@rutarharmonika.com www.rutarharmonika.com Original harmonika RUTAR Člani ansambla Kerlci, kvinteta s pevko in pevcem, ki jim omogoča veliko glasbeno širino, so: Marko Jenko (vokal, klaviature), Manca Kavčič Zupan (uokal), Matej Zupan (harmonika, bobni, klaviature), Lenart Sušnik (uokal, klarinet, saksofon), Matija Skrlep (trobenta, mala tolkala), Dauid Raunikar (kitara) in Tomaž Skrlep (kontrabas, bas kitara). Kot je uideti že iz seznama glasbil, ki spadajo k ansamblu, so Kerlci zelo usestranski. Taki so tudi izuen ansambla, saj delujejo na tako različnih področjih žiuljenja, da je u njihoui družbi poskrbljeno za izobražeualne, zdraustuene, fizikalne, geodetske, steklarske in druge tehnične storitve. Kerlci izvajajo tako narodno-zabavno kot zabavno glasbo. Pri repertoarju ostajajo zvesti Avsenikovi glasbi, dodajajo pa tudi novejše uspešnice drugih ansamblov. Poskrbijo pa tudi za navdušence nad diatonično harmoniko. V čim večji meri sledijo originalnim izvedbam, dodajajo pa večglasno petje in bras sekcijo. Trenutno imajo pet svojih pesmi, avtor melodije in besedila zadnje, Daj mi poljube, s katero se bodo predstavili na ptujskem festivalu, je klarinetist Lenart Sušnik. Verjamejo, da bo ta polka, ki govori o sanjarjenju poeta, ki hrepeni po poljubu dekleta, ki ga je očaralo, dosegla veliko ljudi. Zanjo so tudi že posneli videospot. Njihova največja uspešnica ostaja pesem Dve na en mah, ki jo je napisal Raay. Z njo so slavili zmago na natečaju Volkswagen Spila. Narodno-zabavna glasba je tako ali drugače že od rojstva del njih. Cenijo jo, saj je daleč od preproste. „Ko se enkrat poglobiš v vse njene razsežnosti, ko zaslišiš mojstrovine Slavka Avsenika, kot so Melodija za tebe, S teboj, Pastirček, Veter nosi pesem mojo in druge, te ta glasba ne more pustiti hladnega. Prav to lepoto poskušamo negovati tudi v našem ansamblu," poudarjajo Kerlci. Po natečaju Volkswagen Spila so se s pesmijo Dežnik za dva v letu 2020 udeležili festivala Slovenska polka in valček. 54. Ptujski festival tako predstavlja njihov tretji festivalski nastop. Festivali se jim zdijo tudi odlična priložnost za predstavitev novih pesmi ter ansambla novi publiki, morda tistim, ki nas še ne poznajo. Na ptujskem festivalu pričakujejo dobro vzdušje in da se bodo dobro izkazali. Nova izkušnja jih bo vsekakor obogatila. Sicer pa se Kerlci z veseljem lotijo tudi kakšnih novih izzivov, ki se pojavijo sproti. Njihov koledar za leto 2024 je že skoraj polno zaseden. ZLATARNA II] DIVJAK 28 Štajerski 54. festival NZG Ptuj 2023 torek • 29. avgusta 2023 Skupina Firbci Mlada narodno-zabavna skupina Firbci je aktivna od leta 2021. Štiričlanska fantovska zasedba prihaja iz Škocjana na Dolenjskem. Fantje so si zadali cilj, da bodo ustvarjali glasbo za generacijo „firbčnih", polke in valčke s pridihom nečesa novega. Z narodno-zabavno glasbo živijo že od malega, položena jim je bila v zibel. Povezuje jih ljubezen do glasbe, domovine, slovenske besede in ohranjanja pristne slovenske narodno-zabavne glasbe. V slovenski prostor želijo prodreti z malo drugačno glasbo, kot je običajna narodno-zabavna glasba, s pridihom sodobnega časa. S svojo glasbo so opozorili tudi že na festivalu narodno-zabavne glasbe v Dolenjskih Toplicah, kjer so prejeli nagrado za najboljšo vokalno izvedbo in plaketo Jožeta Skubica, ki je bila na tem festivalu v 16-letni zgodovini prvič podeljena za spodbujanje glasbeno-stilske drugačnosti. Sicer pa so ljubitelje narodno-zabavne glasbe doslej razveselili z nekaj zelo všečnimi skladbami. Prva je bila singl A lahko?, sledil ji je valček Ne zbudite me, nato polka Nobena druga, na 53. festivalu NZG Ptuj 2022 so zaigrali valček Ni mi žal avtorjev Roka Švaba in Janeza Hvaleta, v leto 2023 pa so vstopili z divjo polko De javu, za katero je glasbo in besedilo napisal harmonikar in prvi tenor Gašper Šinkovec, za aranžma pa je poskrbel Rok Švab, ki je tudi menedžer skupine, katere člani so še: Jaka Šinkovec (drugi tenor, glavni pevec), Jakob Končina (kitara, vokal baritona) in Gregor Janežič (bas kitara, najnižji ton basa). Gre za malo drugačno polko, aranžma s sodobnimi efekti predstavlja njihovo smer v narodno-zabavni glasbi. Firbci pravijo, da so festivalske izkušnje za vsak ansambel, še posebej pa za mlade ansamble, izjemna izkušnja. Prepričani so tudi, da se mladi ansambli danes vse premalokrat preizkušajo na festivalih narodno-zabavne glasbe. Sami se bodo poskušali tudi u prihodnje udeležiti čim ueč festiualou. Ceprau so še zelo mladi, se lahko pohualijo z ueliko nastopi, usak je zgodba zase, usak pa na suoj način prispeua h kakouostni rasti skupine. Ob lastnih skladbah preigrauajo najuečje hite, glasbo Modrijanou, suojih uzornikou, in tudi skladbe starejših narodno-zabaimih ansamblou, ki so se trajno zapisale u zakladnico narodno-zabaime glasbe. Letošnje poletje pa so Firbci ljubitelje narodno-zabaime glasbe razueselili z duema nouima skladbama: Ej, kozarček (Rok Suab, Rok Suab) in Ponoči (Rok Suab, Vera Soline). Na ptujskem festiualskem odru jim bomo zaploskali tudi letos. Predstauili se bodo s polko Pleši, katere autor je u celoti njihov mentor Rok Suab. *> ^■ -, ' isambel Andreja Bajuka Ansambel Andreja Bajuka prihaja iz Bele krajine. Prihodnje leto bodo praznouali že 25-letnico delouanja in ustuar-janja na slouenski narodno-zabaimi sceni. Ljubitelje narodno-zabaime glasbe bodo pouabili na dua koncerta in razueselili z nouo zgoščenko, na kateri bo deset skladb, pet nouih in pet malo starejših, ki so se med ljubitelji naro-dno-zabaune glasbe najbolj prijele: Moj domači kruh, Obriši solze, Verjamem u ljubezen, Kje so ueselice in Pri stari zidanici. To bo že peti CD ansambla. Andrej Bajuk (uodja ansambla, harmonika, klauiature, uokal), Simon Bajuk (bas kitara, bariton, uokal), Nejc Prijanouič (kitara, uokal) in peuka lngrid Kralj, ki se je ansamblu pridružila u letu 2022, so pripraue na jubilej že začeli. Skupaj z zuestim občinstuom želijo ustuariti nepozaben uečer glasbe, ueselja in druženja, ki ga bodo usi še dolgo pomnili, ter ga obogatiti z nouimi uižami. Ansambel Andreja Bajuka je eden izmed redkih ansamblou oz. edini z območja Bele krajine, ki ustuarja za zgodouino slouenske narodno-zabaune glasbe. V koronskem času so posneli kar deset skladb, nekaj autorskih in nekaj priredb, zanje pa posneli tudi uideospote. S skladbo Skrite božične želje so decembra lani usem zaželeli ueliko lepih trenutkou in dobre uolje. Na dan mučenikou, 10. marca letos, pa je izšla njihoua noua zgoščenka z naslouom Verjamem u ljubezen, ki so jo predstauili na dueh popolnoma razprodanih koncertih. Naslouili so jo z istoimensko polko, s katero so uspešno nastopili na 53. festiualu NZG Ptuj 2022. Na njej je deset nouih skladb, ki so jih uečinoma predstauili na festiualih na Ptuju, Vurbergu in Oplotnici leta 2021 in 2022. Letošnje leto bo za ansambel Andreja Bajuka izredno delouno. Že marca so imeli zasedene skoraj use termine. Čakata jih tudi due gostouanji na tujem, u Kanadi in na Suedskem. Z autorsko pesmijo so se predstauili na uurber-škem festiualu. Slišali pa jih bomo tudi na 54. ptujskem festiualu narodno-zabaune glasbe. To bo že njihou tretji zaporedni nastop na najstarejšem slouenskem festiualu narodno-zabaune glasbe. Pruič so se na njem predstauili leta 2021. Zapeli in zaigrali bodo tekmoualno skladbo Zaradi tebe. Ta ualček bo na festiualu zazuenel drugače od ostalih ansamblou, saj je Andrej med aranžiranjem pesmi dodal še tamburico in tako pesem zueni še bolj čustueno. Pesem Zaradi tebe je autorsko delo Andreja Bajuka in Mateja Trstenjaka. 5AZA5 Združenje SAZAS povezuje avtorje glasbe z njenimi iiporabniki. Združenje SA2AS m , Špruha 11236 Trzin 7:01/423-8110 | £ sazas@sazas.org f www.sazas.org d.o.o. orno Grafični studio Sitotisk Offset tisk Digitalni tisk Dodelava Tisk na tekstil Tamponski tisk Transparenti Vezenje XXL (velikoformatni) tisk komerciala@tiskarna-ekart.si www.tiskarna-ekart.si 02 70 70131 ^hjavQiiAkjaA/Jkiihßljiivß. petek • 25. avgusta 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 29 Slavnostni koncert RAD IA-T EDNIKA 60 IN 75 LET POVEZOVANJA I 'SS*' \ ^ ' i i r 1 P á Modrijani in Silvo Pliberšek, Manca Špik in Isaac Palma, Helena Blagne, Dejan Vunjak, Tanja Žagar, Tj asa in Uroš, Nina Pušlar in številni pokloni ter presenečenja! Nedelja, 3. september 18.00 Mestni trg Ptuj O VSTOPNICE: Tajništvo Radia-Tednika Ptuj, Inplan, Villa Monde, Gostilna Prosnik Ormož, Pri treh lipah Videm in na 02 749 34 10. Štajerski 75Jet arodno v föRADIoPTUI [abavne Štajerski TEDNU Ptuj 2023 Mestni trg Ptuj, ar 1. septembra 2023,fL ob 19.30 - V.. r^T, ¡I PRODAJA VSTOPNIC: tajništvo Radia-Tednika Ptuj, Inplan Ptuj, Villa Monde Spuhlja, Gostilna Prosnik Ormož, gostilna Pri treh lipah Videm in na 02 749 34 10. v Število vstopnic je omejeno. H tO VI H e MESTNA OBČINA PTUJ t a v v m C^SîifiSLO y ( 1ftICIfîAl 11 AR,M* »NIKA RADIO ty RUTAR sazas EDi RESEDA KOMUNALA PTUJ lM Knwtiplw zadrugo D INVEST Podjäijg ta mveeliuijako tjajavnosl. trgovino in slorllve Terme Ptuj d.0^0. SAVA HOTELS & RESORTS 30 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 25. avgusta 2023 Balkonske sončne elektrarne S HRANILNIKOM za VEČJO SAMOOSKRBO solarni moduli NOVO SVETOVNEM TRGU nem mm kontroler IZZI mikro inverter gospodinjstvo ^vklopi ^cnnna sonce vklopisonce.si T: 041 676 218 T 52—SL LfllEEJ + - hranilnik energije Obiščite nas na sejmu Agra VSE ZA SILOSE TOREK, 29. avgust 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Prijatelji, zapojmo veselo 11:00 Ob 40-ietnlci Ansambla Braneta Klavžarja 13:00 Starpoint prodajno okno 14:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Koncert a ns. Brloga, l.del 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 3.SNL Race - ZASE Videm 21:50 Zapojmo prijatelji, pon. 22:45 Starpoint prodajno okno 23:45 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK TV program v žvo tudi preko spleta: www.siptv.si ' t' J i: ■ š' -*o Do: UR J A '10 J 2252 CORN.AV- irie ko lita hI 02 754 DO 33. 041 518 044 wWW.SIplv,5l 00:00 08:00 08:30 09:30 10:30 11:30 12:50 13:50 14:30 17:50 19:30 20:00 21:20 22:10 23:20 SREDA, 30. avgust Video strani Jutranja telovadba Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Dan vrtca Najdi hoj ca PGD Hajdoše na Gasilski ollmpijadl Igre dobre volje, Prepolje 2022 Starpoint prodajno okno Videostrani Italijanska trgovina - v živo Pozdrav jeseni 2022 v Starša h Mic Mengeš — zdravstvena oddaja Kronika iz občine Hajdina Predstavitev knjige, Nekaj dobrega Starpoint prodajno okno Video strani 00:00 08:00 08:30 09:30 11:00 12:20 13:30 14:30 17:45 19:30 20:00 21:20 22:10 23:20 ČETRTEK, 31. avgusl Video strani Jutranja telovadba Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Žetev na Polenšaku, 1. del Ob praznovanju 400 let cerkve na Polenšaku Starpoint prodajno okno Video strani Italijanska trgovina - v Živa 3.SNL Rače - ZASE Videm Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Žetev na Polenšaku, 2. del Od paše do sira, Mezgovci ob Pesnici Starpoint prodajno okno Video strani SILAŽNE VREČE I MREŽE / SILIRNI DODATKI OPQIVPBESS SILQPRO SILAŽNA FOLIJA RKW Odlična silažna folija za optimalne rezultate • debeline0,15 mm • barva: belo / bela • UV stabilna 15 mesecev SILIRNI dodatek proti PREGREVANJU silaze * Omogoča odpiranje silosa že po 14 dneh * Občutno izboljšana aerobna stabilnost U poraba: 2 g / 1 tono silaže 1 doza za 100 ton koruzne silaže (%) ProFarm (((«oso 7374 v - »V ..OJiMNiD.OO \ x •t: G ® PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA TOREK 29. avgust 7:30 Glasbena osmica____ 8:00 Otroški kotiček 6. oddaja 8:30 MAMBO - Plesna produkcija 2023 9:35 Tempo - oddaja o parašportu 3. del 10:00 TelelVI ' K K 10:15 70. let dr. Ljudevita Pivka 11:05 Življenje pohorske Planje 11:45 Poetovi Cup 2023 ' 12:00 Ptujska kronika 12:20 Cista umetnost - avgust 12:40 Pomurski tednik 13:10 Pogled nazaj 13:45 Glasba za vse 14:15 Tele M 14:35 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:20 Glasbena osmica (tuja) 18:50 Pomurski tednik 19:25 Pogled nazaj. 20:00 Ptujska kronika 20:20 Utrip Ormoža 21:00 Cista umetnost - avgust 21:20 Iz dežele ob Muri 67. c ' 21:40 Tadej Toš in oarevanje 22:00 Ptujska kronika 22:20 Koncert Pihalnega orkestra 2023 00:00 Videostrani ČETRTEK 31. avgust 7:30 Glasbena osmica (sfo.l 8:00 Otroški kotiček 8. oddaj; 8:25 Šola zdravja 9:40 Iz dežele ob Muri 67. oddaia 10:00 Tele M ' 0:15 Naša Drava 1:10 Utrip Ormoža 1:50 Kdo? 2:00 Ptujska kronika 2:20 Cista umetnost - avgust 2:40 Glasba za vse 13:10 Poaled nazaj 13:45 Športnik leta 2022 14:00 Tele M 14:20 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:20 Porhl 18:30 Pomurski tednik 19:05 Iz dežele ob Muri 68. oddaja 19:25 Pogled nazaj, 20:00 Ptujska kronika 20:20 Glasbena osmica ¡tuja) 20:50 Ženski nogometni magazin S01E03 21:15 Tempo-oddaja o parašportu 3. del daja SREDA 30. avgust 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Otroški kotiček 7. oddaja 8:25 Šola zdravja 9:40 Cista umetnost - avgust 10:00 Tele M 10:15 Moja dežela, lepa in gostoljubna 11:05 70. let dr. Ljudevita Pivka 12:00 Ptujska kronika 12:20 Pogled nazaj 12:55 Glasba za vse 13:25 Tempo - oddaja o parašportu 3. del 13:50 Art Stays 2023 14:05 Tele M 14:25 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:20 Glasbena osmica (slo.) 18:50 Pomurski tednik 19:25 Pogled nazaj 20:00 Ptujska kronika 20:20 Utrip Ormoža 21:00 Iz dežele ob Muri 67. oddaja 21:20 Čista umetnost - avgust 20:40 Tadei Toš in ogrevanje 22:00 Ptujska kronika 22:20 Kapitan Kidd 00:10 Videostrani 21:40 Tadej Toš in ogrevanje 22:00 Ptujska kronika 22:20 Cista umetnost - avgust 22:40 Zadnji človek na svetu 00:30 Videostrani Ptujska televizija PeTV, T: 031 684 808, info@petv,tv, www.petv.tv telemach M:1Mbt.J TE 'M ffinijS torek • 29. avgusta 2023 Oglasi in objave Štajerski 31 V spomin - ALOJZ GOJČIČ Ptujčani smo se poslovili od Alojza Cojčiča, profesorja, politika in gospodarstvenika, rojenega Mariborčana, zapriseženega Kidričana in Ptujčana. Po osnovni šoli je končal gimnazijo na Ptuju. Uspešno je zaključil Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo ter pridobil naziv profesor sociologije. Zaposlil se je na ptujski gimnaziji, kjer je širil mladim obzorja takratne usmeritve, dopolnjeval pa s predavanji filozofije še drugi aspekt pogledov na svet. Mladina je sprejemala njegove misli, bil je strog, pravičen in čustvujoč do mladih. Že v mladosti so bile njegove odlike mobilizacija, motivacija in organizacija. Kot ravnatelj je vodil Srednjo kovinarsko šolo na Ptuju. V času vodenja je omogočil mladim za takratne čase sodobnejše prostore za praktični pouk. Leta 1969 je prevzel vodenje občinske mladinske organizacije, ki je postala motor za spremembe takratnih zakostenelih struktur. Bil je udeleženec šestih mladinskih delovnih brigad, kar dvakrat je bil komandant ptujskih brigad na delovnih akcijah takratne naše skupne domovine. Skupaj s takratnim predsednikom Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj sta pri republiških organih dosegla, da so na Ptujskem mladinske delovne brigade od 1975 do 1989 gradile predvsem primarno vodovodno omrežje v vsako krajevno skupnost Haloz in Slovenskih goric. V obdobju vsesplošnega mrtvila je prevzel vodenje Občinskega komiteja Zveze komunistov. Začne se pravi preobrat v razmišljanju za spremembe, še bolj pa, kako ustvariti pogoje za napredek, tako za rast novih podjetij kot objektov izobraževalnega sistema. Bil je motor gibanja na vseh področjih, večina je odobravala njegov pristop dela, bili pa so tudi proti. Izvedel je uspešen referendum za izgradnjo Srednješolskega centra na Ptuju. Množična udeležba občanov je z referendumom potrdila to potrebo, bilo pa je težje prepričati posameznike, ki so branili svoj vrtiček v inštitucijah izobraževalnega sistema. Dal je pobudo za izgradnjo novih osnovnih šol v Markovcih in Vitomarcih. Še danes nam je lahko v ponos današnji Srednješolski center Ptuj. V času njegovega »poveljevanja« je zacvetela stanovanjska izgradnja. Uspešno je bil izveden tudi referendum za samoprispevek za izgradnjo ptujskih toplic, ki danes z dograditvijo privabljajo množico obiskovalcev. Bil je agitator združevanja delavskega in kmečkega zavarovanja ter izgradnje zdravstvenih kapacitet na Ptujskem. Profesionalna politična pot ga je nato vodila v vodenje regijske politične organizacije in kasneje v sam vrh takratne politike v Sloveniji, kjer je odgovarjal za področje informiranja. Iz dela politike je prešel v gospodarstvo ter kot generalni direktor vodil Perutnino Ptuj. V njegovem mandatu je bila izgrajena nova perutninarska klavnica z opremo ter najsodobnejši reprodukcijski center v Evropi. Zavedal se je, da brez vlaganj v ljudi, opremo in trg ni uspešnega podjetja. Še danes bivši zaposleni v Perutnini Ptuj pomnijo, da so prejemali v času njegovega vodenja tudi do 14 plač v letu, pa tudi kooperanti so si gmotno opomogli. Večini upokojencev je ZPIZ, dokler je veljalo še desetletno povprečje, odmeril solidne pokojnine od osnov OD, ko je bil Gojčič na čelu Perutnine. V času vodenja Perutnine je dva mandata opravljal tudi funkcijo predsednika izvršilnega odbora perutninarjev Jugoslavije, leta 1989 pa je bil izvoljen za predsednika sektorja za kmetijstvo in živinorejo pri Gospodarski zbornici Jugoslavije. Potem je začasno prevzel vodenje TGA. Izziv je bila nova investicija, še težje pa je bilo dobiti soglasje za električno energijo. Bilo je za biti ali ne biti - za obstoj ali zaprtje TGA. Uspelo mu je - takratno novo vodstvo je zaključilo finančno konstrukcijo investicije in TALUM še danes obstaja kot zelo uspešno podjetje na Ptujskem. V času njegovega predsedovanja Aeroklubu Ptuj je bil klub med najuspešnejšimi v Jugoslaviji. Dograjen je bil novi hangar z letališkim stolpom, kupili so nekaj novih motornih in jadralnih letal ter padal. Sočasno z vodenjem Aerokluba je bil v letih 1981-89 predsednik Letalske zveze Slovenije in predsednik sekcije motornih pilotov Zveze letalskih organizacij Jugoslavije. Imel je posluh za kulturo, bil je pobudnik za izdajo dveh zvezkov o zgodovini Aerokluba Ptuj ob 25- in 30-letnici obstoja. Njegova zasluga je tudi izdaja monografije ptujskih akademskih slikarjev, hkrati pa je bil pobudnik za izdajo monografije ob 85-letnici Perutnine Ptuj ter monografije o povojni izgradnji Ptuja, izdani leta 1992. Na predstavitvi slednje je poudaril, da smo to storili zato, da si ne bi dotedanjih uspehov prilastil kdo drug. Po odhodu iz Perutnine se je podal v podjetništvo ter s sinovoma nadaljeval gospodarsko uspešno kariero. Politika povzdiguje svoje kadre in jih tudi diskvalificira, vendar pečat osebnosti in dejstva ostanejo - za nekatere pozitivna, za druge negativna. Je dobitnik številnih priznanj in odlikovanj. Še vedno pa obžalujemo, da ga ptujske politične garniture na naš predlog in takšno obrazložitev niso imenovale za častnega občana. Alojz Gojčič je v svojem času dosegal s takratnimi ekipami somišljenikov zavidljive rezultate na skoraj vseh področjih, vse skupaj pa je bila dobra osnova za nadgradnjo v samostojni Sloveniji. Stanko Lepej i \ \\ 5. avgusta smo se na podgorskem pokopališču poslovili od dr. Janeza Petka, znanstvenika, predavatelja, direktorja in velikega ljubitelja narave. Rodil se je v Cvetkovcih leta J964. Po končani osnovni šoli je šolanje nadaljeval na vojaški gimnaziji v Ljubljani. Po maturi bi se moral vpisati na vojaško akademijo v Beograd, vendar je v zgodnjih 80. letih že ugotovil, da to ne bi bila dobra odločitev. Zaradi te svoje odločitve je moral državi povrniti stroške šolanja. Kot navadni delavec se je zaposlil v TCA Kidričevo, kjer je delal v težkih delovnih pogojih. S pomočjo družine mu je uspelo dolg povrniti. In ni se vdal. Vedel je, da je z neomajno voljo, z delom in trudom možno doseči vsak zastavljen cilj. Vpisal je študij kemijske tehnologije in ga uspešno končal. Na tem področju je potem dosegel doktorat. Kot strokovnjak je sodeloval na različnih področjih, ki zajemajo trajnostno ravnanje z energenti. Dolga leta, do svoje prerane smrti, je bil direktor Lokalne energetske agentureSpodnje Podravje. Uspešno je delal na projektih in je svoje delo predstavljal v tujini. Bil je predavatelj na Višji šoli Ptuj, sodeloval je na Bistri Ptuj in je avtor ali soavtor številnih strokovnih člankov. Janez Petek je bil velik ljubitelj narave. V prostem času je s svojima sinovoma rad prihajal v skrite kotičke svojega otroštva, k Dravi in Pesnici, v Cvetkovskem otoku. Bil je tudi lovec, član LD Cirkulane. Pred šestimi leti je zbolel, a se ni vdal. Boril se je do zadnjega. Velikokrat je bil že prepričan, da je zmagal, a je bila bolezen močnejša. Umrl je 3. avgusta v mariborski bolnišnici. K večnemu počitku so ga pospremili lovski tovariši in številni prijatelji. Naj počiva v miru. Jožica Megla ZRS Bistra ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO SREDIStE BISTRA PTUJ SCIENTIFIC RESEARCH CFUTRE BISTRA PTUJ ZRS BISTRA PTUJ, SLOVENSKI TRG 6 51 • 2 2 SO PTUJ - StOVfiNIJA Telefon: +386 (0)2 748 02 SO Faks: +386 (0)2 74S 02 60 Fm.lll. lvisir^bjsrra.i! .'."Avf bistni&l Na podlagi 12. in 14. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 4/09, 3/13, 12/19 in 12/2020) Svet javnega zavoda ZRS Bistra Ptuj razpisuje delovno mesto direktorja javnega zavoda Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati naslednje posebne pogoje: • najmanj I. stopnja študijskega programa v skladu s 33. členom Zakona o visokem šolstvu; prednost imajo kandidati s III. stopnjo, to je doktorski študijski program, • formalne oblike delovnih izkušenj, • neformalne oblike delovnih izkušenj, • predložen program dela in razvoja zavoda. Prijava kandidata mora vsebovati življenjepis z naslednjimi obveznimi prilogami: 1. dokazilo o izpolnjevanju pogoja izobrazbe, iz katerega mora biti razvidna vrsta študijskega programa in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena, 2. formalne delovne izkušnje se dokazujejo s predložitvijo overjene fotokopije delovne knjižice za obdobje zavarovanj do 1. 1. 2009 in/ali izpisom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije o obdobjih zavarovanja (original ali overjena kopija), 3. neformalne delovne izkušnje se dokazujejo s kopijo ustreznih potrdil oz. drugega dokumenta o aktivnem sodelovanju, na podlagi katerega je možno ugotavljati izpolnjevanje pogojev, 4. program dela in razvoja zavoda. Direktor bo imenovan s soglasjem ustanoviteljice za mandat v trajanju štirih let. Kandidati pošljejo prijave z dokazili pisno v 8 dneh od objave razpisa na naslov: Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj, Slovenski trg 6, 2250 Ptuj, s pripisom »Ne odpiraj - prijava na razpis za direktorja«. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v zakonitem roku. V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. Svet javnega zavoda ZRS Bistra Ptuj Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO PRAŠIČKE do 40 kg in seno ter otavo letošnje košnje prodam (Moravske Toplice). Tel. 070 209 752 ali 051 370 049. PRODAM 300-l prešo, nerjaveče sode 1 x 390 l, 2 x 300 l, 1 x 140 l. Tel. 041 479 170. NESNICE, 19-tedenske, rjave, črne, grahaste, bele Leghorn, ter piščance, 4-tedenske, za nadaljnjo rejo. Naročila sprejemamo po telefonu 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. PRODAM teličko in dva bikca, 150 kg, za nadaljnjo rejo. Pašne. Tel. 041 893 594. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NEPREMIČNINE DELAVCU-uslužbencu oddam manjše opremljeno stanovanje na Ptuju, Rogozniška cesta 32. Več informacij na telefon 041 624 904. IN MEM0RIAM Le srce in duša vesta, kako boli, ko te več med nami ni. Nam ostala je praznina in velika bolečina, kjerkoli si, nate mislimo mi vsi. SPOMIN 28. avgusta je minilo osem let, odkar nas je zapustil naš dragi sin, brat in stric Branko Mlinaric ŠTUKI 35 Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate ob njegovem preranem grobu in prižigate sveče. Vsi njegovi Umrli so Umrli so: Aljoz Gojčič, Zgornja Polskava, Kajuhova ul. 22, roj. 1942 - umrl 17. avgusta 2023; Anton Peršuh, Dragonja vas 40, roj. 1951 - umrl 18. avgusta 2023; Marija Korpar, roj. Vozlič, Gorišnica 29, roj. 1932 - umrla 18. avgusta 2023; Irena Petek, roj. Peteršič, Dornava 88d, roj. 1954 - umrla 18. avgusta 2023; Boris Emeršič, Gradišča 78, roj. 1978 - umrl 19. avgusta 2023; Ignacij Kidrič, Kupčinji Vrh 24, roj. 1930 - umrl 19. avgusta 2023; Marija Munda, roj. Munda, Vičanci 8, roj. 1935 - umrla 21. avgusta 2023; Marija Antolič, roj. Antolič, Moškanjci 81, roj. 1930 - umrla 21. avgusta 2023; Franc Levanič, Ptuj, Kvedrova ul. 5, roj. 1951 - umrl 22. avgusta 2023; Marija Novak, roj. Šenica, Cirkovce 22, roj. 1940 - umrla 22. avgusta 2023; Justina Dvoršek, roj. Žnidarko, Pečke 7a, roj. 1933 - umrla 21. avgusta 2023; Vladimir Žemljic, Ptuj, Trajanova ul. 5, roj. 1943 - umrl 22. avgusta 2023. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV svos&VK PREVZEMA KUČAN GIBANJE SVOBODA? www.reporter.si PREVZEMA KUČAN GIBANJE SVOBODA? Do kod sežejo lovke nekdanjega predsednika Milana Kučana MATEJ AVBELJ Golob in Janša nista name naredila prav nikakršnega vtisa MARKO CRNKOVIČ Nobene škode ne bi bilo, če bi ukinili Nova24TV in Demokracijo REPORTER MILAN Mariborski fenomen se seli na Toti radio 1 GLASBO DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo ^ ^^^ med 20. in 2/5- uro ' ........... na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si 32 Štajerski Kronika torek • 29. avgusta 2023 Hrvaška • Upokojenci javno zagrozili Bojkot trgovskih verig Hrvaški upokojenci v politični platformi Upokojenci skupaj so zaradi skoka cen v trgovinah zagrozili z bojkotom trgovskih verig. Za takšen predlog so se odločili zaradi „pohlepa" trgovcev in da se o njem že pogovarjajo z nekaterimi zainteresiranimi združenji. m Foto: Pexels „Če se odločimo za bojkot, bomo določili skupino trgovskih verig in rekli, da tam ne bomo kupovali izdelkov. Pozvali bomo vse upokojence, naj mesec dni bojkotirajo to verigo, po vsej Hrvaški," je primer bojkota opisal koordinator platforme Lazar Grujic in izrazil pričakovanje, da bodo trgovci razmislili, ali se jim izplača izgubiti tako veliko število kupcev. Na Hrvaškem je okoli 1,2 milijona upokojencev, po njegovi oceni pa se jih bo velik del pridružil bojkotu. „To pomeni samodejni padec prihodkov od prodaje," je opozoril. Dodal je, da so v nekaterih sosednjih državah izdali kartice, s katerimi upokojenci v nekaterih trgovskih verigah uveljavljajo popust. Napovedal je, da bodo predlog za izdajo takšnih kartic poslali tudi trgovcem na Hrvaškem. Ur Slovenija • Ugotovitve belgijskih raziskovalcev Papirnate slamice slabše od plastičnih Papirnate slamice vsebujejo obstojne in potencialno strupene kemikalije in ni nujno, da so boljše za okolje kot plastične slamice, so ugotovili belgijski raziskovalci. Skupina raziskovalcev univerze v belgijskem Antwerpnu je želela ugotoviti, ali slamice, narejene iz rastlinskih snovi, ki so naprodaj v Belgiji, vsebujejo per- in polifluo-roalkilne snovi (PFAS), tako kot jih tiste, ki so naprodaj v ZDA, je povedal okoljski znanstvenik na univerzi Thimo Groffen. Raziskovalci so v trgovinah in restavracijah s hitro hrano kupili slamice 39 znamk, narejene iz papirja, bambusa, stekla, nerjavnega jekla in plastike. Od 39 jih je 27 vsebovalo PFAS, pri čemer so odkrili skupno 18 različnih snovi PFAS. Največ izdelkov je te snovi vsebovalo med slamicami iz papirja - bile so v 18 od 20 oz. v 90 odstotkih testiranih slamic. Verjetno je, da te snovi vsebujejo vodoodbojni premazi na slami-cah, pravijo raziskovalci, ki pa niso preverjali, ali se PFAS s slamic sproščajo v tekočino. Te snovi so sicer zaznali tudi v 80 odstotkih testira-nih slamic iz bambusa, 75 odstotkih plastičnih slamic in 60 odstotkih steklenih slamic. Niso pa PFAS zaznali v nobenih od testiranih jeklenih slamic. Odkrite koncentracije PFAS so bile majhne in ob upoštevanju dejstva, da večina ljudi slamice uporablja le občasno, večjega tveganja za zdravje ljudi ni, so dejali, a opozorili, da se te snovi v telesu kopičijo. PFAS se med drugim uporabljajo za zunanjo zaščito izdelkov pred vlago, vročino in umazanijo. Kot na svoji spletni strani piše Evropska agencija za okolje, so te snovi znane kot „večne kemikalije", saj so v okolju in telesih izjemno obstojne. Povzročajo lahko zdravstvene težave, kot so poškodbe jeter, bolezni ščitnice, debelost, težave s plodnostjo in rak. Sta Slovenija • Karitas doslej finančno pomagala več kot 3.000 gospodinjstvom Popolnoma uničenih 406 hiš Slovenska karitas je doslej na podlagi prejetih prošenj finančno pomagala 3104 v poplavah prizadetim gospodinjstvom v skupni vrednosti 1,2 milijona evrov. Škofijske karitas bodo ta teden začele drugo fazo zbiranja prošenj in razdeljevanja pomoči, za kar so sprostili dodatnih 1,5 milijona evrov iz darov posameznikov in podjetij. Župnijske karitas so na prizadetih območjih razdelile 115 ton hrane, delili pa so čistila, razkužila, orodje, higienske pripomočke, posteljnino, brisače, odeje in gospodinjske aparate. Karitas na terenu razdeljuje tudi razvlažilnike prostorov, na terenu jih imajo 400. Kmetom pa pomagajo tudi z balami sena, do sedaj so prejeli več kot 200 bal za v poplavah prizadete kmete. Karitas gospodinjstvom finančno pomaga z vrednostnimi boni in nakazili na transakcijske račune, v prvi fazi pa so prejela med 100 in 1000 evri. Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič je dejal, da so ta denar ljudje porabili predvsem za osnovne potrebščine, orodje, čistila in nakup nujnih gospodinjskih aparatov. Na podlagi prošenj za pomoč so ugotovili, da je v Sloveniji popolnoma uničenih 406 hiš in stanovanj, kar predstavlja 13 odstotkov vseh gospodinjstev, ki so zaprosila za pomoč. 1568 hiš in stanovanj je bilo poplavljenih in potrebujejo sanacijo. Našteli so tudi 1130 gospodinj- stev, v katerih je bila poplavljena klet, od tega ima polovica uničeno infrastrukturo, kot so centralna kurjava in toplotne črpalke. „Kar ena četrtina gospodinjstev v novejših naseljih je tudi zadolžena za svoje osnovne nepremičnine," je dejal Tomažič. Opozoril je, da je to tudi za Karitas nova situacija, saj so ti ljudje utrpeli veliko škodo, hkrati pa so zadolženi za nepremičnine, ki jih morda več nimajo. Po njihovih podatkih je ujma najbolj prizadela savinjsko regijo, od tam prihaja 1.446 oziroma 47 odstotkov vseh prošenj za pomoč. Veliko je prošenj tudi iz Ljubljane in Gorenjske, in sicer 1.239 ali 40 od- stotkov. Iz koroške in podravske regije so prejeli 352, iz pomurske regije pa 67 prošenj. Z donacijami posameznikov in podjetij so doslej sicer zbrali več kot štiri milijone evrov, zbiranje finančnih sredstev pa nadaljujejo. Slovenska karitas je skupaj z Mer-catorjem začela tudi novo skupno humanitarno akcijo Najboljši SOSedje skupaj pomagamo, v kateri bo 10 odstotkov vrednosti določe- Foto: Primož Lavre/M24 nih izdelkov namenjene za pomoč poplavljenim gospodinjstvom. Karitas na prizadetih območjih izvaja tudi psihosocialno svetovanje in spremljanje, trenutno so na terenu štiri usposobljene strokovnjakinje. Vodja koordinacijskega centra Mlade karitas Luka Oven pa je dejal, da je v okviru Karitas v zadnjih 22 dneh na terenu pomagalo blizu 3000 prostovoljcev. Sta, Ur Slovenija, EU • Rezultati raziskav: elektronske cigarete izjemno škodljive V vejpih več nikotina kot v cigaretah Čedalje bolj priljubljeno vejpanje ali kajenje elektronskih cigaret še zdaleč ni nedolžno. Vse večje dokazov, da kemikalije, ki so v njih, škodujejo zdravju. Njihovi filtri so namreč polni kemikalij, tudi nevarnih. Že nikotin, osnovna sestavina, je povezan s številnimi zdravstvenimi tveganji, vključno z rakom. Poleg njega so v filtrih lahko vlažilci, kot sta propilen glikol in rastlinski gli-cerol (za proizvajanje pare), arome in druge kemikalije. Že leta 2019, ko so v ZDA dia-gnosticirali poškodbo pljuč, povezano z uporabo elektronske cigarete, je postalo jasno, da lahko te povzročijo zelo hude bolezni dihal. Takrat je bilo hospitalizira-nih več kot 2.800 ljudi, 68 med njimi jih je tudi umrlo. Treba pa je povedati tudi to, da v večini teh primerov ljudje niso uporabljali filtrov za elektronske cigarete, ampak so vdihavali THC, sestavino konoplje. Preostali primeri pa naj bi bili povezani z acetatom vitamina E, zaradi katerega so bile tekočine za upar-janje videti bolj koncentrirane. A že nikotin sam povzroča odvisnost ter lahko pušča posledice na srcu in ožilju. V tekočinah za vejpanje pa so koncentracije nikotina pogosto še višje kot v navadnih cigaretah. Vejpanje tudi še ni zagotovilo, da kadilec začetnik ne bo prešel na gorljive cigarete. Prav nasprotno. Pokazalo se je, da marsikdo z vejpanjem začne, ker misli, da je nenevarno, potem pa postane odvisen od nikotina in preide na še škodljivejšo obliko kajenja. Posebej tvegano je, če tekočino za vejp zaužijejo otroci. Pri njih namreč lahko povzroči epileptične napade in hudo mišično oslabelost. Tako zelo hudo, da niti dihati več ne morejo. Filtre je zato treba hraniti na otrokom nedosegljivem mestu. Dodatna nevarnost so lahko arome, še posebej če kupujete nepreverjene znamke ali ponare- dke s spleta. Nekatere kemikalije, ki se uporabljajo za odišavljanje, imajo namreč znane negativne učinke na zdravje. Tak je, na primer, diacetil, ki proizvaja maslen okus. Znano je, da lahko povzroči obliteracijski bronhiolitis ali t. i. »pokovko pljuč«, pri katerem tkivo v pljučih postane brazgotinsko, vneto in otrdelo. Foto: Pixabay Najbolj skrb vzbujajoči pa so novi podatki o škodljivosti nikotina. Dolgo smo mislili, da uživanje tega sicer vodi v odvisnost, vendar nima velikih posledic za zdravje. Novi podatki pa kažejo, da lahko segrevanje nikotina povzroči nastanek rakotvornih snovi in poveča tveganje za razvoj rakave bolezni. T. N. S. z»*- C? * CP - - ^ CP ^ 'O , o o - c?*-V CP Rojstva: Špela Paradinovič - deklica Žana; Stanka Lesjak - deček Ama-dej; Nina Zavec - deklica; Špela Potočnik - deček Jure; Mateja Kram-berger - deklica Blažka; Erblina Shala - deček Rejan; Katja Majcen - deček Noel; Nina Friškovic - deklica Enija; Nastja Serdinšek - deček Kris; Andreja Pelko - deklica Lara; Aleksandra Rožman - deček Rene. Poroke - Ptuj: Aleksander Krojsl in Suzana Matjašič, Zg. Hajdina 199; Damjan Krejač in Mateja Kohek, Gorišnica 49; Igor Bračič, Ptuj, Bevkova ul. 1, in Tamara Ferčič, Sobetinci 4; Martin Bezjak, Podvinci 89a, in Jasna Peter, Pobrežje 76a; Marjan Razlag in Martina Meznarič, Središče ob Dravi, Šinkova ul. 16a; Matevž Miklavžina in Tara Drev, Velenje, Šaleška c. 18d. h ' rO *—' O o o C* „O"- ► o " to o Kar veliki srpan skuha, niti kimavec ¡Dažnes b s^mj d ob pse ~ ' l J "o oblačno. Občasno bo se (september) ne prekuha. deZevalo vmes bodo tudi nevih- \ -t / r --- r"^ J te. Najnižje jutranje temperatu- re bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 18 do 25 °C. OBETI V sredo bo oblačno z občasnim dežjem in še nekoliko hladneje. V četrtek čez dan se bo delno razjasnilo. Napoved za Podravje Vir: ARSO