Mil AMMW pcnnit No. TZ8) aalEer. Ef, St Ad of OdtoS«r #, 1917, ou ffl« at ti« Fott Offie« of Clwrnh*#, OUo. By order of tk* Preildeat, A. S. Barleson, Poctmutw Gem. ^ ONLY ILOVENIAN DAILY i| YORK AND CHICAGO '^t medium to reach 180.000 ! ""o^ians in u. s., canada and south america. | rl ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "we pledge allegiance to our flag and to the republic for which it stands; one nation indivisible with liberty and justice for all." v.. Lpopy leto v. 3? CLEVELAND, O., ČETRTEK (THURSDAY) MAY 18th, 1922. ŠT. (NO.) 115, Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. IVSKA KONFERENCA SE ZAKLJUČI JUTRI. ij Orv "" .....' navzočnost na konfe-k]\ ^ HAGU, ki se ima pričeti na 15. ju-staj.;: važen govor lloyd georgea.— zedinjenih držav. 17. maja. eS*; konfe: Nocoj je bilo naznanjeno, da se ^^1^0 r" ^OHferenca zaključila v petek dopoldne s j za konferenco v Hagu je bil danes t' ^ ^^^^bno važnih 'sprememtr. ^ '^ki ijQ formalno odgovorili, da bodo navzoči '^6renci, nakar se je odločilo, da se konferen-^ ^ petek dopoldne. k t odgovora na povabilo za haško Iz eikaške linijske vojne. Chicago, 17. maja. Policijski načelnik Fitzmorris je danes odredil, da se nastavi okrog vseh stavbinskih del, ki so v teku gradnje, straže, ki naj na vsakega, ki ti sa približal kakemu poslopju, brez svarila ustreli s namenom usmrtitve. Kot ise poroča^ sta policijski načelnik Fitzmorris in Capt. Wesley Westbrook, upravitelj Cook okrajne ječe, prejela pisma, V katerih se jima groz. s smrtjo. Policijski načelnik je prejel grozilno pismo na svojem domu, kjer je noč in dan na straži posebna policijska straža, medtem ko je nastavil se enega policaja kot osebno stražo nastavljen poseben oddelek policije, ker se boji, datodo prijatelji zaprtih unijskih uradnikov napravili poskus, da se jih s silo oprosti. Sodnik Scanlan je danes zavrnil priziv odvetnikov za prijete junijske vod j Razkol v republikanski stranki? i^amreč, da je pot za amrisko navzočnost še_____ h' vse splošno zanimanje. Vendar pa v okrajni ječi je t«di n; Iff,' ^ bi se načrt konference v toliko spremenil,llien poseben oddelek Dolicii ^ ameriškim; željam, hitro opustil, in pro- ^bi] kot je bil sprejet, se razliikuje od onega, ^®^loŽen ameriški vladi, le v tem, da določa ^■^ki n ^ ^^Mčno sprejetega načrta bo italijanski mi-f) Facta poslal tudi na washingtonsko ® tem dana prilika, da svoje stališče spre-zastopstvo na konferenco, ^^munizem se ne moreta \. lioy^ ' Lloyd George. je držal danes pred politično podkomi-v katerem je povdarjal, da se načela komunizma ne morejo spoprijazniti. To se «, je vi, toda ))rez uspeha. Konferenca v (jf^Hk^g^^^^jena, je dejal Lloyd George, da se dožene, ®®^®^ovanja je mogoče priti med nasprotuj o- 4?" KANDIDAT PROGRESIVNE FRAKCIJE V REPUBLIKANSKI STRANKI JF. ZMAGAL PRI PRIMARNIH VOLIT-VAH V P.\. Washington, | 7. maja, — Vsa /namenja kciZ'sjo, da mora re-publikanskii ftrunka vzeti resno v poštev oživiienje starih progre-s.vnih sil, katere je nekoč Theodore Roosevelt odtrgal od republikanske stranke. To je ocividno iz rezultata primarnih volitev V Pennsylvaniji. Jcjer je zmagal pri primarnih volitvah za izbero governerskega kandidata Gif--ord Pinchot, pro-Rresivec RoosBveltovega tipa, nad fjeorge E. AUerjem, ki je predstavnih stare republikanske garde. Včeraj so poročila javljala, da le Pinchot pogo-.-.l, knni mesta so dala njegovemu nasprotniku veliko večino, toda danes, ko so Izdajniški proces W.Va. AVIJATIK IZPRIČUJE, DA JE BIL PLAČAN OD OPERA-TORJEV ZA BOMBARDIRANJE RUDARJEV. Jeklarski magnati povabljeni v Belo hišo. Charles Town, W. Va., 17. maja. — Najivažne,i'ši incident tekom današnjega, dne pri obravma vi BiH Bliizzarda, ki je obtožen iedajsitva, je Mo izpričevan je R. tega povabila nikalcega uradnega New York, 17. maja. — Predsednik Harding je za jutri zvečer povabil v Belo hišo na banket vse važnejše jeklarske magnate Zedinjenih držav. Skupno število povabljencev znaša okrog 40. Sicer se ni dalo z ozirom na namen iz Cičerinovo nasprotstvo radi izključitve v Hagu, je Lloyd George izjavil, vprašanje na koinferend posojilo za l^^vzočnost Nemčije vzpričo dejstva, da ne ^ '^^^jimkakega posojila, ni potreibna. Toda do-ti se zgodilo, da bi med kusijo in zavez-sporazuma na podlagi takih principov kot 'io . ^^^ško-ruska pogod'ba, tedaj da se bo tudi calo na konferenco. je i® tudi nasprotoval izberi Haga za konferen-sporočal, da se mesto tega izbere Rigo, Lon- ali Rim. )rs V '^ski konferenci, toda ni dobil podporo od 'U' k yd o ^ge je nato odvrnil, da je izbera Londona & Anglija je( podpirala program, ki je bil t\ Vnvi-Prii^a-nrti fnrlo m od e, da se iste ali izpu- j pričela piihajati poročila iz far-sti na prosto, ali pa da se dovoli merskih okrajev, je večina Alter- ja čimdalje bolj padala, glasovi takojšne zaslišanje njih slučajev. Jetniški upravitelj Westbrook je danes držal prsd Lions klubom govor, v katerem se je izrazil, da mora poteni element delavskih unij ali zavrniti svoje kriminalne voditelje, ali pa bodo izgubili podporo onih, 'ki so prijatelji unijskega delavstva l Toda Westbrook je priznaval, da za sedajnji položaj niso odgovorne izključno unije. Izjavil je^ da se je negovanje posebnih privilegijev na sodiščih in v mnc' nju javnosti zajedlo v moralno zavest mestii -n omogočilk, da velik del zločinstva v mestu ni doletela pravična kazen. Državni pravdnik, Robert E. *.;owe je rccoj naznanil, da se v zvfz; z ubojem policajev, ki feta bila ubita pretekli teden, V kratkem naznanilo atirii nadaljne obtožbe. o-- CENA ŽIVEŽU RASTE. F'i.Tchota pa so se rričeli dvigati. Iz zadnjih poročil 'je razvidno, da ima Pinchot 7,539 glasov večine. Dosedaj ge je-dobilo poročila o izidu že iz 7,508 okrajev, izid pa je neznan za 426 okrajev. Zmaga Pincliota nad Alter jem se nocoj splošno priznava. Prvo svarilo za slaro rcakcijonarno gardo pri republikanski stranki je prišlo, ko je bil pred par tedni V Indiani pri primarnih volitvah porazen adminiatracijski kandidat za senatorja Harry S. New od progresivca Alberta E. Beve-rigdea, Ici je presedoval progresivni konvenciji leta 1912, ki je leta 1912 nominirala Theodore Roose-velta predsedniškim kandidatom proti Taftu, ki je bil kandidat stare republikanske stranke. vilom na drobno centov nižja od Izrazil je mnenje, da ja Hag primerno , v ' " ' - - - f Z _^Gga nepristranskega in mednarodnega j® s to izbero zadovoljna večina držav, 'ej.. ® je Lloyd George lotil CiČerinove kritike, češ, jji dosegla uspeha, ker so se predstavniki ^®^ini shajali na konferencah brez sovde- bi koristilo," je dejal Lloyd George, "če to ^^'krivati dejstva samim sebi, kajti imajo ko g^.^^'ijetno navado, da vstajajo zopet in zopet toj.® zakopali. Resnično dejstvo je, da je bilo k. Jih ^ Nesoglasja na vprašanjih vitalnih princi ? ^®mogoče spoprijazniti. smo se; morali približati problemu od X poskušajoč doseči nekak sporazum vsaj ^ ^ principu. (dvorna ni, da sta ta dva sistema nesprav-vlade v Rusiji, in pa sistem, ki obsto-^Glih sveta. Toda bližata se drug drugemu za devet pro-cen lanskega aprila. Ako pa se vzame za primer cene v aprilu 1913, so da-Washington, 1 7. maja. — Ce-!našnje cene za 42 procentov višje, na živežu se je v mesecu aprilu Cene v Clevelandu so v pretek-zvisala za desetinko procenta, lem mesecu poskočile za 2 pro-vendar pa je v splošnem cena ži- centa. / \ v flk ^ ^ rekli da moramo imeti mešane komisije, %; uo"- - - j ^ popoldne in zvečer, je gotovo, da b ^ j^čku opolnočni zbrali na 'separatni seji ^ drugega dne. O tem sem povsem go -preprečiti. k rie bomo ničesar dosegli toliko časa, ^ dejstva, da se principi ne dajo spo- fn' "am je v praksi morda vendar le mo- sporazuma za sodelovanje." m 17. maja. — Akoravno bi se na prvi pogled morda zdelo, da je ameriška vlada zopet zavrnila poskus evropskih sil, da zapusti svoje osamljeno stališče in da se 'zopet prične aktivno vdelževati razmotrivanj evropskih zadev, pa je resnica ta, kot se zatrjuje iz zanesljivih virov, da bi se Zedinjene države celo rade vdeležile konference glede ruskega vprašanja. Iz Bele hiše prihaja vest, da je ameri#ka vlada pripravljena poslati svoje zastopstvo v Hag danes ali kdaj-koli za razmotrivanje rus'kega vj^rašanja, ako evropske sile modificirajo projekt konference v toliko, da bo vde-ležba Amerike mogoča. Državni department je danes pojasnil nesporazum, ki je nastal vzpričo izjave poslanika Childa v Genovi an pa ■ned zavrnitvijo povabila na konferenco v Hagu. Resnica je namreč ta, da ko so se predstavniki sil približali Childu, so mu rekli, da se gre za formiranje komiteja za proučitev ruskega vprašanja. Na vprašanje Childa na državni department, kakšno je stališče Amerike glede takega komiteja, ,se je odvrnilo, da je ameriška vlada dobro razpoložena napram takemu narčtu, in obenem se mu je naročilo, da pošlje nadaljneipc^datke. Predno je bil Child v stanu to storiti, so sile že odposlale v Washington specifični projekt za konferenco v Hagu. Iz tega je izgledalo, kot da se misli genovsko konferenco le premakniti v Hag, in da se bo zopet razpravljalo o političnih vprašanjih. Predsednik Harding kot tajnik Hughes sta mnenja, da bi se dalo veliko doseči, ako bi se rusko vprašanje razmotrivalo s strogo gospodarskega f tališča. s. Hainesa, avijaAika iz Colum-'buB, 0., da je namreč dobil $400 od operalt'orjev Ldgan ^kraja za bombardiranje rudarjev. Obraimlba za obtoženca je danes pričela s posku'som, da se obtožnica izdajistva napram obtožencu prekliče. Sodniku se je predložilo predlog, da naroči poroti, da visled nezadostnih dokazov od strani prosekucije obtožnico radi izdajstva prekliče. 54 rudarjev v Pa. pred sodiščem. Unionitown, Pa., 17. nr;aja. — K!ot rflsultat sipoipada, do katerega je prišlo pri Tower Hill ne daleč od tu med štrajikujočimi ru dar j i in drSavjio policijo, se bo 54 rudarjev moralo 15. junija z-govarjati pred sodnUo radi obtožbe, ki jih dolži "ne,postav nega zbiranja" in pa podvžiganjp, k nemiru". Strajkar Tony Rose je obdol-žen, da je uistrelil Earl C./Snuf-mana od državne policij« v Kauffiman je ustrelil P.ose-a V ramo. Oba se nahajata v bolnišnici. Por'o'cni'k Charles Smith od državne policije je dobil precej nevarne poSkoid'be po glavi. Do spopada pri Tower Hill je prišlo, ko 80 štrajkarji čuli neresnično vetet, da so se nekateri štrajkarji izpeveriii in da se vraičaJjo naizaj na delo. Rudarji na druigi strani upajo vztrajati toliko časa, da dosežejo unij »ko priznanje. Unija v tem okraju je telkom tega štrajka se je zopet bila iziza 1891 bolj slabotna, toda znatno jačila. Vodje strajkarjev, William Feeney, J*ohn G'Leary in William Hayneis, dnevno obdržavajo govore, v katerih priporočajo predvsem, da se stavkarji vzidi-že visake naisilnoisti. Obravnava proti šerifom. Pitbtisb'urg, 17. maja. — Tu se v kratkem prične obravnava pro ti trem šerifom, ki so obtoženi, da 80 26. anrguatta 1919 ustrelili Fannie Sellins, organizatorico za United Mine Workers of America. Šerife bo zagovarjal eden naj-amoižnejših kriminalnih cdvet-nikov dežele, Body P. Marshall ig, PittsbuHga. Prdsekucijo bo vo dil pomotžni praivtdnik Gvbbpns, pomaJgala pa mu bosta John Rodblb in Victor B. Bouton, odvetnika za Jack Sellinsa, ki je med rudarji zbral fond $10,000, da malSčuje ismrt svoje žene. K!ot se izjavlja James Oats, u-nijski orlgainiizator, je bila Mrs. SelHnls ustreljena, ko je pozivala žene in otroke rudarjev, da ge umaknejo v hJšo, da jih ne zadene kaka kroiglja. Velika porata je po aedemurnem zborovanji u naperila obtc^$)^ mora napram trem v zvezi 8 smrtjo Mr:s._'^^^^^s in ru dar j a John Strzff^^iia. Obtožjba proti šerifom je leŽa^ naznanila, toda vzpričo dejstva, da so za soboto povabljeni na konferenco k predsedniku predstavniki kakih šestnajstih važnejših železniških družb^ se smatra gotovim, da se bo govorilo o /nižanju tovornih pristojbin. Neuradno se omenja, da se bo naj-brže razmotrivalo tudi tarifno pr'edlogo, spojitev jeklarskih družb v enotne kombinacije, ki je ravno sedaj v teku, ih predsednik bo menda tudi priporočal, da se odpravi 1 2-urni delavnik v jeklarski industriji. Elbert Gary, predsednik United States Steel korporacije, ki je imel jutri izpričevati pred Lock-woodovim komitejem z ozirom na nameravane spojitve jeklarskih družb, da je dobil od Samuela Untermyerja, ki vodi zasliševanja dovoljenje, da izpričuje kasneje, Charles M. Schwab, predsednik Betlehem Steel korporacije je bil danes izven mesta, toda iz njego-veda urada je bilo podano poročilo. da se bo tudi odzval predsednikovemu povabilu^ in da jutri odpotuje v Washington. n........ , Za odpravo otroškega dela. Washington, 1 7. maja. — Poslanec Fitzgerald iz Ohio je danes vložil resolucijo, Iki predlaga, da se k ustavi Zedinjenih držav sprejme dodatek, glasom katerega bi imel kongres moč regulirali upo-sljevanje otrok pod 18. letom. Za sprejem takega dodatka je potrebna dvotretjinska večina poslanske in senatne zbornice in tri čertine vseh držav. Fitzgerald pravi, da poskus za nov dodatek k ustavi ne bo naletel na posebne teSkoČe, ker večina držav že itak ima tozadevne zakone, in na te se lahko računa, da simpatizirajo z zvezno regulacijo otroškega dela. S to aikcijo se je pričelo vzpričo odločitve najvišjega sodišča, da je zakon, katerega namen je zavirati uposljevanje otrok, protiustaven. Zakon o priseljeniški kvoti podaljšan za dve leti. Irci se ne morejo sporazumeti. Dublin, 17. maja. — Mirovni odsek ir'Skeiga parHamenta, ki je poiskušal najti bazo za eaiotni na 'Stop obeh iristkih frakcij, je danes formalno sp*oročil brezuspeš. nost svojega poskusa. Danes je Arthur Griffith, prediaedinik parlamenta, je stavii predlog, da se volitve za južno Irsko vršijo 16, junija, aominaci je ,pa da se objavijo do 6, junija. Du^in, 17. maja. — V mestu "Nastalo vensko raraburjenje, kb so prišle brzojavne in telefonske vesti, da je mesto Corik v ognju, in da obstoja nevarnoist, da požar uniči Vse meisto. Vojašnice. katere so imele v Icratkeim priti v roke 'dbraimibnega ministra ii". ■la tri leita, preldno se jo je koftc-uke provizorične vlade, so popolno spravilo pred veliko 1?orot6.!iionia:uničene. . New York (Jugoslovanski od-ddek F. L. I. S.) Predsednik Harding je dne 11. maja podpisal poistavo, sprejeto po Kongresu, s katero ise veljavnost sedanjega omejitvenega priseljeniškega zakona podaljša za dve na-daljni fiskalni leti. Priseljeniški zakon, ki je stopil v veljavo dne 3. junija 1921 in ki omejuje priseljevanje iz vsake inozemske dr žave na določeni odtsotek, ima veljav'o le do konca tekočega fis-kaHnega leta, t. j. do 30. junija 1922. Ako koii|?res ne bi bil vza-konil novg postave, bi priseljeva nje začetkom prihodnjega julija postalo z-cipet neome.teno gtede številk, kakor je to bilo enkrat. Z novo pristavo pa se omejitev priseljevanja podaljša za dve na daljni fiskalni leti, t. j. do 30. junija 1924. Novi gakon je popolnoma enak staremu, izjvzemlši dve mali spre. memlbi._ Ravno kakor do sedaj, sme se tekom enega leta priseliti iz vsake polsaimezme inozeimske države kvečjemu le tri od sto od vseh priseljencev iz dotične države, nastanjenih v Združenih D^-žavah glasom ljudskega štetja od 1.1920. To maksimalno število dovoljenih priseljencev u Vscke po^same^ne inozemske dr-'u lija naprej na sme.fo se ljudje zoipet priiseljevattj v Ameriko, dokler bo letna kvota i^npana. Tudi v vseh drugih določbah je novi zakon p'opolnoma enak staremu. Le dve, a precej po-memlbini aprememlbi sta bili uvedeni. Prva se tiče enih inozem-cev, ki se priseljujejo v Združene Države iz Kanade, Newfound land, Kube, Mehike in južno, ter srednje-ameriških di^av; ako go dotični imozemci stanovali vsajl leto dni v teh deželah, mogli so nriti v'Združene Države brez b-■zira na kvotoj Novi zakon pa do. loča, da so iavzeti iz kvote, le ako so tam atamovali vsaj pet let nreld svoijim pHhodom v Združene Države. Druga flprememlba pa doidča giloihe na pardbtodne družbe, ki privažajo v Zidružene Države ino zemce č^ kvoto. V takem slučaju mora pardbrodna družlba plačati gloibo od $200 za vsakeiga priseljenca in — kar je še bolj važno ga priiggljenca samelga — mu mora povrniti potne stroške i? pristaini'Ma 'odhoda do Zidruže-nih Držav. To svoto mora družba plakati v roke ameriških pristaniških oblasti, ki jo izročijo v roke onega prseljenca, kateremu ni bil dovoljen vstop radi kvote. Le v slučaju, da more pardbrodna družba doka'zati svojo popolno neldo'lSnost, sme ji Secretary of Labor odipustiti globo. Po starem zakonu, ni imel priseljenec nikake pravice rfo povračila potnih stroškov, ako je prišel Čez kvoto in se jejnoral povrniti na. za j. , STRAXY "ENAKOPRAVNOST" -Ji -11. !■ I. J..-I----1 "Enakopravnost'^ ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV^ may 18th, Owned a»d Poblished by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Balnew Place of the Corporation — 6418 ST, CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 8. mo. $3.00. S mo. S2.00 Cleveland, Collinwood, Newbursrh by mail.......l year $6.00. 6 mo. $3^0 3 mo. $2.00, United States ......................1 year $4.5p. 6 mo. 2.75. 3 mo. $2.00 £arope and Canada .......... POSAMEZNA ŠTEVILKA 3. 1 Year $7,50, 6 mo. SINGLE COPY 3c. $4.0 Lastiiie in izdata ea Ameriiko-Jugotlovanska Tiskovna Družb«. «418 ST, CLAIK AVE. Primccton 551. 6418 ST. CLAIR AVE Za vsebino cglaaov ni odgovorno no uredništvo, me noravništro. CLEVELAND, O., ČETRTEK (THURSDAY) MAY 18th, 1922. KAJ JE IZDAJSTVO? nega zakona, da je vsakod upravičen braniti življenje svoje in svojcev. Toda ker so se rudarji poslužili te pravice, se danes nahajajo pred sodnijo. Obtoženi so "izdajstva", njih t ožite] j i pa so oni, ki so krivi zarote, da se "prevrne zakon in red." Po teoriji čika^kega sodnika niso tamkajšnji unijski vodje storili nič več in nič manj kot premogarski oaroni v West Virginiji in njih najeti pretepači. Kar so ?tori]:. čikaški unijski vodje, je enako izdajstvu, pravi sodnik. A westvirg-inski operatorji so še danes prosti in državni oblasti ni še niti na misel prišlo, da bi se jih obtožilo radi izdajstva. Kot smo že v začetku dejali, ni naš namen komu dokazovati, kaj in koliko vemo o zakonih, toda prepuščamo pa vsakemu da sam razsodi, če imamo prav, ako rečemo, da jnora biti s takim izvajanjem zakonov nekaj narobe. Ptičji pomenki. Ni naš namen, komu dokazovati, da so nam poznani izvori in izvajanja zakonov, 'kajti zmešnjava zakonov v današnjem visoko civilizovanem svetu je tako velikanska, da .celo oni, ki zakone delajo in izvajajo v momentih slabosti ali zadrege priznavajo, da tej nalogi niso kos. Vendar pa se nam po naših skromnih zmožnostih, kolikor jih navaden zemljan-lajik more posedati, zdi, da je situacija, ki je nastala vzpričo aretacij unijskih vodij v Chicagi, inte-resantna, če pomislimo obeiiem. na izdajniški proces, ki jo v teku v West Virginiji proti tamošnjim rudarjem. Na so'dnika Scanlona, predsednika mestne sodnije v Chicagi, so sumnje napram čikaškim unijskim voditeljem, napravile tako velik vtis, da jih niti pod varš^čino ni hotel izpustiti na prosto, in da jim je bila zanikana celo uporaba "habeas corpus" procedure. "Tu je povsem očvidno," pravi sodnik, "da se gre za obstoj velfkanske zarote, da se prevrne zakon in red. To je zarota stopnjevana do izdajstva, in za izdajstvo ni mogoče dovoliti "habeas corpus". Mesto se nahaja v izrednem ))oložaju. Cc bi bil to navaden slučaj, bi se nič ne obotavlja! izpustiti aretirance na prosto." Recimo, da se za trenotek po-polnoma strinjamo s sodnikovim naziranjem. in da je on upravičen do tega nazira-nja na podlagi dokazov. Potem pa pomislimo na to v zvezi s položajem v West Virginiji. Kongres je v teku zadnjih dvajsetih let uvedel že številne preiskave v položaj West Virginije. Ena taka preižlftiva'Jiosebhega senatnega odseka se je vršila šele pred nedavnim časom. «Vse te kongresne ])reiskave, o katerih se gotovo ne more reči, da so biie pod vodstvom ljudi, ki imajo kake posebne simpatije do rudarjev, so jirinesle na dan dejstvo, da so premogarski baroni v oni državi organizirani v veliki zaroti, da se "prevrne zakon in red." To ni stvar kakega žurnalistič-nega zakona, da je vsakdo upravičen braniti življenje svo-stvo je, da imajo premogarski operatorji v West Virginiji cele armade plačanih pretepačev, da terorizujejo rudarje in njih somišljenike. Nadaljno dejstvo je tudi, da so se rudarji vzpričo tega položaja, v katerem so jim bile s silo odvzete vse ustavne in postavne pravice, oborožili, da se branijo proti nasilju najetih biričev premogarskih baronov. V obrambo sebe in svojih družin so se rudarji samo poslužili prizna- ■ Zadnje čafee so se silno dolgočasili toda samo na videz. Ves ptičji rod gta raziburjab dva žna doigodika; povratek beguncev in pa poročne skrbi. Nad mestom so opažali že dva vlaka divjih gosi, nadaljni vlaki pa so bili še napovedani. StrnadoTllva je v "Zvezdi" silno opletala % jekizom: ''Oh ta be gunska nadloga! Čez zimo smu imeli \isaj mir pred njimi. Na spomlad pa bo vise ipolno teh požeruhov, ki so ge razpasli po južnih krajih in razvadili žekdce. Ker pa Ijuibi domovino, ostane so se res. Po dnevu so vpili: "Smrt alkoholu!" Lepega jesenskega večera so pa neki vino grad na grški 'gori do dobrega o. brali, da je vse obležalo pijano, i In so jo urezali: "Pridi, Gorenje ..." Na to povEibilo se vržeta dve mački na pijane abstinente, VSe a%tinentno gibanje jih ni meglo spraviti na noge in poda-vili sta do zadnjega vse." "No, kaj takega je le na Dolenjskem mogoče," je rekla užaljena vrabčevka. "Prosim vas, vrabec iz '"Zvezde" vendar ni podoben vrabcu z Dolenjskega. Mi pa smo ljubljančani in s tem je povedano vse. Saj sem slišala doma, čeprav mora stradati! Bi-petelin v Novem mestu krenil s poti svojih očetov. Priletne pute so mu pre- lo je zasaičeniih par dičnih vrabcev, ki so se vštulili med slavce in hoteli z njimi na jug in to h same požrešnosti!" Seveda so jih že na Vrhniki prijeli!... Pa se zadere star vrabec: "No vi, pa vi in vaš jezik! Vse vidiiu,! ' „ „ _ , . samo sebe ne. Zraven na zavija-! '^urja morala . Takoj na prvi te oči: "Oh, kakšen je ^^ji je imel govor pro- sedale in dal je prel^ovoriti mladi par#i in ji dbljubil zvestobo. Seveda, moči so ga zapuščale. Stari izmczganec je tako pono- vzočnosti,'" je rekla užaljena de- volilne pravice..." je ^agodrnjal star dihur, skočil iz skrivališča na mlado jarčko in jo skokoma odnesel. Prestrašeni kurji zbor se je razpršil na vse strani, petelinja puta pa se je skrila na skedenj in cele tri dni je ni bilo na izipregled. Kmalu so dobili no. vega mladega petelina na dvoriš če, pamet je zasijala med kokošk im roidom: mladi petelin tudi starih p uit ni zanemarjal in daines se nobeni več ne sanja o "kokoški enakopravnosti". Ves ptičji rod se je dvignil in letel na drugo stran drevoreda. Ščinkovec je zakričal: "Pciglejite no, tam-le pa vozi izvošček, ki je vozil nekdaj Tavčarja." "Oh, tega je pa že dolgo časa! Je še na Visokem?" je vprašal stari, zaspani gtrnad. "Seveda je! Ribe se silno pritožujejo čezenj; še zdaj jim ne da miru!" "Pustite ribe, gOsipodična!" je Zbodel stari gtrnad. ''Glejte raje, da se poročite, čas je že." ' Stara ščinkavka jo je začela braniti: "Le o poroki nikar! Za take stvari je še vedno 'do<^' ^ sa. Tri dni ipred smrtjo je ravno prav! Zakon, taiko v je z medom namazani — križ. Med poližeš — križ pa ostane." "Kdaj bi se že vzela," se je izgovarjala stara devica, "pa sta no vanj a nimava." "Kaj nama je treba stanovanja sedaj, ko bo Rožnik kmalu ves zelen!" je namigaval mladi str nad. "Gospod, izražažjte se tako v svoji družbi, ne pa v moji na- SUB blago". Bogovom niso priza-jpraviti kupčijo^ pribli^^J nesli, in vi, igospodična, se hočt- kot nemško ^ A »VI /-^Xt i+'iO! TV/Trt** »-* ^ — v« ■* /r v*yi_» J /n1i TI L skih podjetnikov v S'^:' i'"* 'fee ««8i fin novil z angleškimi v® , podeibno družbo, kat« svoja podjetja.^ Na bo izognil eksprOP^j^ ni Poljske, dobro v jo biti nove pram antantnim » mnogo manj napram nem'škiir«. , Drul?a sporna ^ j.: narodnih manjšin, , na razrešitev. V" ^ interesanftno, da -< mnogo bolj širok(^g|^"^|j.,_ zemlju pripr»T: na . K tli ■fi 'da % ustanovil društvo nji svet! Mi pa ne hcdinio "e v {ti mnogOženistvu. Vidite, morala gledališče. ,nepo veselicah, pa mamo drrgega kaJtor - ni&!" encženstvo. Hišni go Ko ste bili no mladi, vas je bilo vse polno po sem njih in svatov-ščinah." vica, poznamo vas, na koruzi ste, policija ge zelo zanima za vas!" "Zame se s,ploh vse .zanima, kar je žertskega apola: policija, jeca, zastavljalnica, posojilnica. spod ar je žalostno gledal na kla- pa'ica in poboljševalnica," ,ie ci-verno gpakg in kimal pomenljivo ni^*no odgovoril mladi pokvarje- z glavo svoji ženi. Ta pa se je hitro odloČila in obsodila peteli-Ne., prosim, ic odjrovonUi.jy lone?. "Morala'' je sicer ta-stmadovika, ' arnipak Po l^tžth j ra/ipadla. ^pra-va zmešnjava tih smo hcdili.' i pa ise je seda»j Šele začela. Ogla- "Seveda, saj vemo! Na božjose je stara, že precej oskub-pot rožni venec, z božje poti pa puta: "Če petelina n,. .:a pijana kvanta! Kakor v tisti fa-!"aj ga nadomešča kokoši Živela ri na Dolenjskem! Ko so se vrni nec. Stara ščinkavlta .pa je modro, vala naprej; "Sploh pa živimo v času luksusa. Luksus'je vsaka stvar, ki veliko stane in niČ ne enakopravnost kokoši! V boj za I republika Ribnica! Živela au-kokošjo volilno pravico!" Na gnoI tonomna' Vrhnika! Če pojde ta- lišču jc našla par per^s cd . ani ko naiprej, .pcatane 'za naa vsa li z bc'ž'je poti, so hcdili ves teden k sipovedi, pa je še marsikaj skritega ostalo — proden jo minulo devet mesecev." „ ičo cunjo, se igiploh postavljala k činkovec, kj v natolcevanju kot petelin in Von^no zletela na tudi ni hotel zaostajati, je hitel: j,,-, hotela zipeti. Pa je iz,pus 'Ali pa to-le: Pred letom so u-: stanovih ptičjo podružnico "Sve \ „ r, , • le vojake" - .pod Imenom "Vc =0- domec". Seveda so se vodomci prazniku kokošje volilne pravi- prvi vipisali vam jo. Pa so nagovo. }ce,. ." je pričela svoj govor. "Šel,}juba Lurška° Marijadržfs^pov-rili tudi vraibce, da se vipiŽejo. In nikoli nisem bil sovražnik vaše zdignjenimi rokami listek: "Luk "'flTa petelina, si jih zataknila v jdi-žava — luk'sus... In vi še si-i rep, glavo si je okinčala i rude- ^ite v zakon, goi&podična?! Ali spite? Pojdite, prosim vas, v Kopitarjevo ulico pa poglejte v iz-ložna okna "Kat. tiskovnega društva". |ti]a tak glas, da se je vsem ko- te možiti?! Mar ne veste, da je največji luiksus — ■zakon?!" — Jutro. -o--- Poljsko-nemška pogajanja o Ko je v Zvezi narodov padla odločitev glede razdelitve glasovalnega ozemlja v Gornji Šleziji med Poljsko in Nemčijo, so se na mnogih mestih, ne samo med Nemci, olglašali pohiisleki proti taki delitvi. Gosipodarsiki strokov njaki so dvomili, da ,bi se motgla izvršiti politična in administrativna delitev ozemlja, ki je pred. sta.vJjalo gospodarsko enoto, ta-korckoč eno samo velikansko tovarno. Toda zaipadnoevropski razsodniki so vendarle potegnili mejo Po gredi gornje-šlezijskega rudarskega in industrijskega predefla, vendar tako, da je pripadlo 3i4 do 4,5 najvrednejših podjeitij Poljski. Da bi pa taka razdelitev ne povzročila gospodarskega poloma ali vsaj nazadovanja obratne zmožnosti, So k svoji razsodbi pridali celo vrsto klavzul, ki naj preprečijo takojšen (gospodarski prelom, določajoč v glavnem modalitete nadaljnega gospodarslcega funk. cijcnarja podjetij tudi preko me je, 2 ovnovno mislijo, da naj se določi rok 15 let kot provizorna, prehodna doba, v kateri naj se izvrši tudi gospodarska ra?"lci5i-tev. Podrobnosti naj določijo poljski in nemški delegati sporazumno pod vodstvom in raz-sodništvcm komisar j a velesil. Ta poljsko-nemška delegacija je razpravljala že več ko šest tednov v Ženevi. Svoje delo je , ; 2; vršila izredno naglo in s,pravlji- ^^r je anlan^'^^^jj vo in do konca marca se je spo-1 bonder, ki pre ^ razumela že skoro v vseh glav-: "j^m, zelo 5e "',i nih zadevah ter določila detajle.pričakovati, bodočega provizorija, v celoti 0-:^®^ spornih vpi kem dosegel sp' Orel odnese neki avade'' v naši Mežiški dolin'' pr. znani grof H%. nersmark, eden J.: Ijaki. Prvi so ski m manjšinam dovoli« <1^ pravice, doČim s" spravljivi. smemo dati varati- ^ ci se dobro zavedaj®' ■; prti#- lo zavedni so škem delu Šlezij®' se lahko na paiPi'' velike pravice 2» " ^ >' ke, ki pa se v % vrševale, ker si .■ij« . ne bodo želeli ^ mi. Nasprotno P^ v sedaj poljskem o « da obdrža nadvU- ^ fidobiliP: po t,! on' % 'U ki so si jo pr—_ matične german'^ ^ njih desetletjih razvoju morajo korak za korakonir ;> di zavarovali mo "zaščite narc _ ^ ^. Ta prepir mi prav '■ dobro raiiumemO' J jamo avtstrijBk'o^ niio in "nemški itd. '-"1,1. A t^azimo. Rimska W 8Vftt ® Pi'ostim 0-dali«^ P®'®- se nam raz 'ijone ^^'^^dic. la kamor LNii-a tja se-. ča, ki pokaže zopet nešteto zvezdic, ki jih človefško oko iie more direktno opaiziti. In vso te zvezde in zvedice so sama sohica. Solnca so, kakršno je naše soi-» ce: plinasto žareča telesa v različnem stanju isVojelga razvoja. Tudi v raznih barvah jih vidi mo: bele. rumene, modre, zelene in rdeče. Tudi naše solnce je zvezrla. in '3icer rumene barve, kar znači, da je eno izmed starejših solne. RdeSkafeta solnca so že pri koncu svojega življenja. Bele zvezale, v 'katerih žari večinoma helij, so pa še takorekcč v povojih. Dasiravno je naSe solnce o-izpolnilo razdaljo med solncem ko velika, da bi samo 125 solne (fromna plinaista žareča obla, tain zemljo, vendar je naše solnce ?no izmed manjših solnc-zve^d. Poseibno zvezde, v katerih žari helij, so pravi velikani, ki imajo stokratno velikdst našega solnca. Razven zvezd opazujemo z ialjnoigledi tudi druge tvorbe na nebu: grulče zvezd, ki je v njih na tisoče malih zvez)d. 'ki tvorijo skupino zatse. Kakor zvezde, is-'ctakb imajo cele gruče zvezd zo-3et svojo skupno gibanje v svetovnem prostoru. Zlasti pri talko 'vanih eniralnih meglah go oipa-zovali velikan'ske hitrcisti. Tako >e n. pr. spiralna meljla '31 easier 77' s hiistrositjo celih 1120 kilometrov odd'aljuje od našega soln ca. Seveda kljub tej ogromni hi svetlobnih let. Naš solnčni se-veliki planeti s'o ta mesec vidni., uživanju in moli svoj vamp stav ('solnce s planeti) se nahaja v notranjem roibu rimske ceste. Na'še solnce in druge zvezde rimske ceste pa se gibljejo po svojih potih v svetovnem prostoru. Dasiravno vidimo gosto posejane zvezde, vendar go ,zvezde v veliki medsebojni razdalji. A'ko bi vzeli primero v .zmanjšanem merilu, so ^veizde v rimski cesti Merkur, ki je bil početkom mar-j kakor zlato tele. — Stopa na pr-ca rr. jutranjem nebu, se nam ste in bevska: Kultura — Umet-prikaže koncem mestM na • nost—Kje ste še vjI čpnipm. Venera je cei mesec vid-1 Imamo kulturo! imamo umetna na zapadnem nebu kot zvez-|nost! Ali ta kultura, ta umetnost da večernica ter zahaja koncem j ni vaša last! To je last samo onih, mesca poldrugo uro za solncem. j ki so jo ustvarili. — Onih, ki so Oba največja planeta Saturn parali svoje ruše, ki so rezali svo-in Jupiter se nahajala še vedno jg srce, ki so se žrtvovali Lepoti, v ozvezdju Device ter sta vso Resnici — Onih, ki delajo, onih, ...u ki crkavajo pred platni ~ onih. tako na gosto posejane, kakor,^i k' hodijo po prstih po sobanah da«bi v istem sorazmerju gorščič na .zrna raizipršili tako, da bi bi- v.^uaja, .Koncem meseca j umetnost, njihova je kultura. Ni, biti rojen kakor umetnik. Genia uri. Iv. Tomec. umetnost je samo ena — ali pa je sploh ni. Umetnost pa mora upli-vati nate tako ali tako. Treba pa je zato kultivirat svoje oči in dušo, da je sploh dovzetna, drugače vidiš res samo to^ kar današnji kriti: Predolge loke, zelene lase, modro drevo itd. Dananja umetniška doba je doba iskanja. (Saj je pravzaprav vsaka doba, doba iskanja). Kaj iščemo — saj ne vemo. To vedo I samo kritiki I Eno pa si morajo nahaja V ozvezdju j paviljona in galeriji. Njihova je | zapomniti ti kritiki: Kritik mora lo vsako zrno od drugega oddaljeno 65 km. In -kakor je naša Seliškar: rim'ska cesta en višji zveadni sestav, kamor spada naše osoinčje, ravno tetko iso tudi takotzvane sipi ralne megle (podobni sestavi zvezd zaise, kjer vladajo isti naravni zakoni kot v naši rimski CiSiti. Zvezide v Nekaj besed. I. i narodova! Ne onih, ki sloje sj'®"^ — ne preučen. Kdaj se bo črnimi dušami pred slikami, ne P''' rodil genialen kritik, ki I onih, ki hodijo z merilom in s se bo zavedal, da gladi grapavo i plajbo ' od podobe do podobe. Vrtiljaki in gu gal nice hrelčijo, riinski cesti se^ tulijo, cirkuške plahte vihra gilbljejo po začrtanih potih, a jo pod širokimi kostanji, klovni tudi ves sestav rimske ceste kotl^jgajo in se pode za oslom v kolo.^ _ ________ tak se gilblje ipo potih in zakonJl. .b^rju. ljudstvo ploska njegove-i stran. Stoji dekle (morda je ki Zemljanom še niso znani. | mu riganju in se smeji z gromovi- kdo drugi) in podoba in d ne publike, ki ni videla nobenih slik, pa kriči in piše o "naši umetnosti". Ni njihova! Kje pa ste jo kupili, koliko pa ste dali zanjo? Stopil je nekdo, menda je'bilo'bosta brata Vidmarja, dekle pred podobo. Nagnilo je j Mušič. Zupan in kipar Kos. Naj glavo, in roko je položilo na levo bodo te predstoječe besede ka- pot med narodom in umetnikom — ? O da bi se že kmalu! 24 t. m. se odpre majska razstava v Jakopičevem paviljona. Kake ogromne dimenzije, smehom. P« kostanjih =o na- vzemajo taki sčstavi, vidimo iz ,^ telia, da se ,ie dcignalo pri spiral-ni megli M 101, d9 se ista %asu-če šele tekom 85.000 let samo en krat. Vsled teh dimenzij viqimo bil :kle vse zvezde, ki jih danes opazujemo, le v njihovi .podobi, kakršno je imela pred desetletji, stoletji, celo tisočletji. Rimska cesta se nam ne kaže v današnji svetiToibi, amlnsk v oni, ki je bila pred deseittilsolčletji. Kar se je v tro'sti ne moremo olpaziti z zem- onih nd^mernih-daljevah izvrši Ije tega premikanja zaraidi silne oddaljenosti. Šele tisočletna' opazovanja morajo ipokaizati proste- princezinje s Iremi trebuhi — levi, tigri, zamorci, indijanci, akrobati, jahclke, sloni, medvedi — — — l.e notri, lo notri — velika zabava----" čudež sveta — — Ravnateljstvo zabavnih podjetij. kor slavnostni govor pri otvoritvi. Rastline, ki gledajo. sta bila eno...... Tudi od teh je nmetnost. Koliko pa je teh—? Cc jih sto, j!h je veliko! Doakj m rastline imele oči Zakaj pa se potem čudite in j v pripovedkah in bajkah, vpijeta o "nagi umetnosti"? Za-razisikavanja pa so dogna kaj? Da vas sram ni pred sve-P^' imajo tudi raistline last-tom! O, pa je lahko vaša! Samo duše v roke, pa v galerijo, pa v paviljon — brez kvant — z lepo mislijo in z odprtimi očmi. O po lo danes, to bodo doznali šele če^ ?lto- ali tisočletja, ko pride svet- "^^če skumrana jahalka za- Jo I čud en i masi naSniinkane polju- Pr«ivanje^ vpitje otiok — Gu-!1)° kmalu vaša in besede o galnice, vrtiljaki — V cirkuški' umetnosti" in o ''naši kulturi bodo lepe in čiste — brez lotba iiz enih nclbs'akih daljav mu očesu, da se je ta ali ona zve- zemljž-. zda na nebu nekoliko premakni-J la. Vsa nebešika telesa pa so ver! dar v,.talnem gibanju; ni g preciznimi m A foM A i in' liV^ ki bi mirovalo. Rimiska c'(&ta je sestavljena iz samih r'vezd, megel in skupin zvezid. Da bi prišla svetloba od enega 'konca rimske ceste do dru ografičn;.! ploš- gdga, bi rabila več desettisoč Marsikaj nam je odkrila moderna astronomija, dasiravno o- in- il. strumeniti šele nekcliko desetletij. S časom pa bo oidikrila astronomija še mnog:, kar je dana. njim Zemljanom nejasno. Naše nočno nebo v a.prilu nam ne kaže veliko izprememb. Vsi narekovanj ev. Torej! < Včasih premišljujem, kdo je kriv temu nerazumevanju, tej to-posti do umetnosti. — Sodobnost Pomlad. y v o nčl i cinelj.-kjo,! sama s svojim trap^ntim družab-irobenlice tr.-.bcntajc — Tivoli, j ustrojem zabranjuje masi Ki stanji zelen • Vse jo veselo, j pogled v lepoto in v resnico. Sol-Smeh, vrišč — Umazane plahte i ska vzgoja —- Znanost, samo — Bel hram s'l svetlika na trati, {znanost I Gledati ne uči prav nič! Me d cirkuškimi plahtami se rai i Roga se razreze do korenine nost, ki odgovarja vidu pri živalih. Na zadnji botanični razstavi v Londonu so nekater botaniki, med njim i "tudi profeisor Hard d Waiger, izvršili poskuse, s katerimi se je ugotovilo, da rastline li rastlina vidi tuidi druge stvari. Tudi v tem rairu je prišla na po moč mikrofotcigrafija. Z njo se je dokazalo, da te majčkene rast linske le^če reproducirajo vse predmete, ki se nahajajo pred njimi, ravno tako kajkor leča človeškega 'očesa, kaJkor kak lilipu-tanski fotografični aparat. Vprašanje pa je, je-li rastlina cibčuti, ve in pojmi ono, kar le-čice reflektirajp? J^a to vprašanje znanost še ni dala odgovora. SOKOLSTVO. Tel. in pod. društvo SI. Sokol Cleveland, Ohio, jp imel dne 12. maja svojo redno mesečno sejo. Na tej seji se je sklenilo, da se priredi meseca 25. junija t. 1. veselica in obhajan je 25-leitnicb naSeiga Sokola 1897-1922. Br. J. Rogelj je bil izbran, da spiše malo zgodovino delovanja Sokola, katera bo pri obče na v našem glasilu Enakoipravnost. Telovadci se dobro priipravlja-jb za izJ„et v Chicagi, katerega priredi Sokol (Chicago) meseca avigusta. Novim načelnikom jo Ibil izvoljen br. Marijan Živko-vič, podnacelnikom pa John Ma-rinček. Sokol je dal delati male znake z napisom "Sokol", katere ibo dal našim malčikbm ker že komaj čakajo, da jih dobijo. Aipelira ,se na stariše, da red- ne vidijo gam o svetlobe, proti kal^'^ pošiljajo mladino k telovadbi. Cas je kratek. iiiiiim iiiii'j ;?.di kakor devica v bordelu. Za- lepota rože...... O jej! Knjižnice ""i'"i"iii!iiiiiiiiniiiiiiiuiiiniiiuiiiw;n'i!iiiiiii!ic]nim!i)iiiniiiiiiiiii!iciiiiiiimi!raiiiiimuiicjiiiiiiiiiiiiH'i;i!iiim iiiijiiiimiiwisiiiiinivii.'uimuiimin« ZAKAJ? liS' '.r la ■ bl»^ rn"' 'or ,6-^' ZATO: ZATO: ZATO: ZATO: I ZATO: Ker hočete dnevnik, ki se bori za vaše interese in ker je istega nemogoče izdajati brez oglasov ker pommi vsak oglas v vašem listu več dohodkov za vaš list — ker ako kupujete od trgovcev, ki oglašajo v Enakopravnosti, ni potreba od vas nikake žrtve a istočasno pomagate vašemu listu finančno — ker ako omenite trgovcu, da kupujete pri njem zato, ker oglaša v Enakopravnosti, bo dal čim več oglasov —= Vpoitevajle najprvo one trgovce ki oglaiajo v dnevniku I loslna je. Z odprtimi očmi gleda I prestrašeno v plahte. Je res, saj ni res — Jakopičev paviljon. Osamljen stoji tam, množica — Ce bi bilo po mojem bi sežgal vso tisto oslovsko literatvuo Maya, detektivske svinjarije, perverzne romane, ki razjedajo bralčevo 'la se vali m no njega. Slike vise | dušo kakor ostra kislina žlahtno po stenah in pl.itn.i zehajo za-1ki zasužnjuje duše z brezprimevno pv.ščena v praznih sobanah. V | kovino. Velekapitalistični režim, jutranjih u ah ga oblaiajo pijan-; krvoločnostjo. — Militarizem, ki ( i, ki se vračajo z velikega sem- {ubija duše s puško in kanoni...... teri se obrazca j o, (toar je že davno znano), msrveč da "vidijo" tudi ljudi in stvari.' Predavanje .profeisora Waiger j a je vzbudilo umljivo senzacijo. Ralsitline imiajo v rstenici oči, ki so približno enako ustrojene, kakor oSi živali, je'trdil prof. ^ Sklenilo se je tudi, da s? da naš telovadni odsel^ slikat pri našemu bratu John Eukovniu'. Slike se bodo poslale v Ljubljano in rabile se bodo tudi ^b obletnici našega Sokola in za Chi-'cago. 111. ..... Wager._ Svojo trditev je doka-1 So,kol je: narastel .~i svojim zeval .7. mikrofotdsrrafijami; vsa- član'stvo