Sodobna slovenska dramatika
Tamara Matevc
Aus Anstand - La Siesta
Pravljica za odrasle OSEBE
ČARNA MARLENE, stara sedem, sedemnajst, sedemindvajset in sedemintrideset let
TINE KOJČ, obetaven mlad psihoterapevt, nekaj let starej{i od Čarne
RUDI ŠTAJNER, videc in heretik; dobro ohranjen, lep starec
JAHVE, bog v za boga najbolj{ih letih
KITAJKA, mlada ženska Čarninih let
DOJENČEK in potem MAJHEN KODRAST FANTEK
KITAJEC, Tinetovih let
DVA KITAJSKA DEČKA, stara tri in {tiri leta
GLAS BERTE OCVIRK
12.000 OBISKOVALCEV KONJSKE DIRKE, sama smetana 12.000 KITAJCEV, odetih v prvovrstno rajsko svilo
O Matjažu Pandurju pa se samo govori. Njega ni na spregled niti enkrat. Še na svojo premiero ne pride. On je . ^ sam svoja premiera.
Čas dogajanja
Okoli 12.15
Prizorišča
Grad Aus Anstand v prekmurskih Dolomitih, park okoli njega, hipodrom, konju{nica
Park Aus Anstand, najbolj znan berlinski park
Sprejemnica psihoterapevtske ordinacije v Berlinu Najbolj znana kitajska restavracija v Berlinu
Vlak Berlin-Pariz-Ljubljana-Barcelona, Lizbona-Atene-Budimpe{ta-Carigrad
PRVO DEJANJE
1. prizor: Jahve Rudiju Štajnerju podaljša pokoro
Rudi Štajner in bog Jahve.
Graščina Aus Anstand v prekmurskih Dolomitih. Čudovit pomladni dan, ura bo vsak ~as odbila 12.15. Rudi Štajner v grajskem stolpu v svoji delavnici veselo prepeva in na svojih doma narejenih krilih dela še zadnje izboljšavice. Sredi sobe poleg starega počivalnika prtljaga: nekaj kovčkov, zaboj knjig, na zaboju odprta prazna pločevinasta škatla, poleg nje tulec z odpustnico. Vse omare v stolpu so že zapečatene, očitno je, da Rudi Štajner ravno zapušča svoje bivališče. Še hip, dva, pa bo za vedno poletel v nebo. Rudi Štajner stoji na mizi, na hrbtu ima perutnice, vedno hitreje utripa z njimi, dokler mu ena ne odpade. Vendar ga to ne spravi v slabo voljo. Med popevanjem stopi na tla, vzame perutnico, jo motri, odkrije napako, jo odpravi in si perutnico znova pritrdi. Potem spet stopi na mizo in utripa, utripa, utripa ^ in končno počasi, nadzorovano poleti proti tlom. Zavriska.
Nenadoma nekdo potrka. Rudi Štajner začuden pogleda proti vratom in za hip pomisli. Očitno je, da nikogar ne pričakuje. Potem se odločno napoti proti grajski lini in se skuša zbasati skoznjo, da bi odletel, še preden vstopi nepričakovani gost.
Spet trkanje. Rudi Štajner pohiti, noge mu že bingljajo na drugo stran, potem pa se zagozdi s perutnicami. Z veliko muko se prekobali nazaj v delavnico. Tanko prisluhne, mogoče pa je gost obupal in odšel? Trkanje. Rudi Štajner plane k vratom, po poti zgrabi kladivo, žeblje in nekaj desk, ki jih potem zelo spretno hitro pribije čez vrata. Prepričan, da je neželenemu vsiljivcu preprečil vhod, si zadovoljno pomane roke, potem pa poišče macolo in se loti širjenja grajske line. V delavnico skozi zaprta vrata vstopi Jahve.
JAHVE (razširi roke v objem): Rudi Štajner! Končno!
RUDI ŠTAJNER: Jahve? Jahve?! Jahve!!! Jaz pa sem mislil, da so Angleži _
JAHVE (s širokim nasmehom): Kako sem vesel, da te vidim, stari. (Se objemata in trepljata drug drugega.)
RUDI STAJNER: Pa kaj delaš tu?
JAHVE: Ja, nisem se te mogel na~akat, pa sem ti prišel malo naproti.
RUDI StAJNER (se smeji na vsa usta): Ho~eš videt moje ocene?
JAHVE (prijateljsko): Daj, važi~, pokaži, pokaži . ^
RUDI StAJNER (jemlje spričevalo iz tulca in ga razvija pred Jahvejem): Ti pa dobro zgledaš.
JAHVE (se postavi pred veliko ogledalo): A ne? Vem, trudim se, delam na sebi.
Rudi razvije spričevalo, ga pokaže Jahveju in se zadovoljno muza. Jahve bere.
JAHVE: Kak piflar. Kak piflar . ^ Grebo. Ko hr~ek, mater.
RUDI StAJNER: Stoodstotno visoko motiviran.
JAHVE (skuša razbrati neki zmazek iz spričevala): Kaj je pa to?
RUDI StAJNER: Ma tisti tvoj packon je s prstom šaril po svežem ~milu in evo ti zmazek.
JAHVE: Pa je kljukica ali ne? Ne vidi se.
RUDI StAJNER: Kako se ne vidi? Kljukica, lej. In še podpis poleg.
JAHVE (opazi na zaboju s knjigami prazno pločevinasto škatlo; se zelo zresni): A nisva pred sto leti rekla, da mora ta škatla ostat polna? Da bo prav ta nedotaknjena škatla dokaz, da si se osvobodil odvisnosti od ogljikovih hidratov?
RUDI StAJNER: Jahve prosim ne mi zdaj s prazno škatlo. Si videl ocene? Mission accomplished! Samo ne mi zdaj spet s to prazno škatlo In mimogrede, zadnjo kremšnito je vzel tvoj Zmazek. Jahve, kaj je narobe?!
JAHVE (premolk): Ne bi te rad obremenjeval, Rudi. Ne, ne ^
RUDI ŠTAJNER: Jahve, moj bog si, madona! Ne ti meni "Ne, ne" . ^ Znam te tico, dok si jaje bila . ^
JAHVE: Celega hudiča imamo v nebesih .
RUDI ŠTAJNER: Bom dal gor za ene kamiličice, en čajček iz ambrozije, pol urice gor ali dol . (Odpečati omaro in poišče v njej električno ploščo, pristavi vodo za čaj, povleče na plan še eno pločevinasto škatlo, täko, kot je tista na mizi, le da je še povsem polna.) Sem jih pripravil za onega kristusa, ki pride za mano, ampak saj jih je se cela omara. Na, a bos?
JAHVE: Kaj imas to?
RUDI ŠTAJNER: Piškotke.
JAHVE: Daj .
RUDI ŠTAJNER: Boš nektar?
JAHVE: Daj še nektar
RUDI ŠTAJNER: Kateri kristus pride za mano, si ga že izbral .? JAHVE: To je pa . ^ Uf! Okusno.
RUDI ŠTAJNER: Ambrozija. Nektar iz ambrozije, čaj iz ambrozije, piškotki iz ambrozije, hostije iz ambrozije, štrudelj sem pa že pojedel . ^ Tudi iz ambrozije. Edina stvar, ki bi me lahko prepričala, da za kako minuto več ostanem na tem svetu, je ambrozija.
JAHVE: Saj lahko, stari, mislim, če želiš .
RUDI ŠTAJNER: Ne, ne, res mam dost . ^ Pridi, ti bom pokazal laboratorij. (Odpečati še nekaj omar, in ko jih odpre, potegne ven svoj zložljivi laboratorij.) Koga ste izglasovali, da pride za mano? Tu sem mu zložil po škatlah - hostije iz ambrozije, piškotki . Navodila, dnevniki poskusov .
JAHVE: Lahko pokusim še kako hostijo?
RUDI ŠTAJNER: Ne, hostije so v fazi zorenja. Vanje sem ekstrahiral tisti aspekt ambrozije, ki povzro~a popolno empatijo.
JAHVE: Apatijo?
RUDI ŠTAJNER: Empatijo, butelj! Saj do faze aplikativnosti je {e dale~, vse je odvisno od interesa mojega naslednika in seveda od zadolžitev, ki mu jih bo{ naložil. Kak{no poslanstvo ga ~aka, kdo je, ga poznam?
JAHVE (se izogne odgovoru): Eh, ja ^ Ti, Rudi, ampak to, kar mi kaže{, deluje precej revolucionarno . ^
RUDI ŠTAJNER: Ja. Ja. Vem. Če se to razvije do konca, bo s tem možno zdravit kolektivno podzavest, zavest in nadzavest in medzavest . Sicer pa delava zdaj ra~une brez kr~maria, kdo ve, kako si bo stvari zastavil naslednji kristus. Jahve, no, pa že pol ure te spra{ujem, kdo bo . ^ Kaj si tako skrivnosten?
JAHVE: Ah, neka ženska je. Ne me niti spominjat.
RUDI ŠTAJNER: Ženska?!
JAHVE: Kar menjajva temo, okej?
RUDI ŠTAJNER: Ženska?!
JAHVE: Dobro, a si mogo~e gluh? -
RUDI ŠTAJNER: Dizus krajst, Jahve!!!
JAHVE: Pa~ smo morali uvest ene novosti, sve~enice so vztrajale. RUDI ŠTAJNER: Sve~enice?! JAHVE: Ja, po novem imamo sve~enice. RUDI ŠTAJNER: Zmeraj lep{e.
JAHVE: Nekaj sprememb je . ^ In ne misli, da so mi v kako posebno veselje. Ampak ko se navadi{, vidi{, da vseeno ni konec sveta; in kar se teh sve~enic ti~e, so celo uvedle neke izbolj{ave.
RUDI STAJNER: Me prav zanima.
JAHVE: So rekle, da se oglasi na ~as, ko pride{. A greva po~asi?
RUDI ŠtAJNER: Pa kako so te pripravili do tega?
JAHVE: Ma, lej ^ V bistvu je gor cela katastrofa. Saj zato sem prej tako trznil na ta Zmazkov skeniran podpis. (Zajoka od hudega.) Stari, vse gre samo {e na va{e in na{e. Nonstop nekaj dilajo med sabo, do mene pa tako ali tako nih~e ve~ nima nobenega re{pekta. Vsepovsod sama korupcija. Potem ustanovim komisijo za pregon korupcije, postavim na ~elo angela, ki se mi zdi najbolj zaupanja vreden, in kaj se izkaže? Da je skorumpiran bolj kot vsi skupaj.
RUDI ŠTAJNER: Vse, ki si jih kdaj dobil v prekr{ku, vrzi v ogenj. JAHVE: V vice misli{? RUDI ŠTAJNER: Ne, v ogenj.
JAHVE: Dobro, stari, lej, jaz imam sloves usmiljenega boga.
RUDI ŠTAJNER: Ti pa res ne. Tisti tvoj Je{ua je bil usmiljen, ti pa res ne.
JAHVE: Njega pa mi sploh ne omenjaj, okej?
RUDI ŠTAJNER: Kaj pa je z njim, a je {e vedno ~isto letargi~en?
JAHVE: Ma nonstop se izgovarja na svoj status upokojenca. Pizda, no. Pri triintridesetih kidne v pokoj. Tega {e svet ni videl, kaj {ele nebesa!
RUDI ŠTAJNER: Ja, ni~, pol pa greva, ne? (Se razgleda po prostoru. Pospravi. Zapečati nazaj omare.) Ženska, pravi{?
JAHVE: Pa saj ti ni treba tako vsega zabit, kako bo reva . ^
RUDI ŠTAJNER: Evo prav zanala{~. (Zabija. Obenem se poslavlja od vsake stvari posebej.) V tej delavnici sem preživel svoje najbolj sre~ne ure, ve{.
JAHVE: Pa ostani. Tvoja modrost in izku{nje bi ji znale prav hodit . ^
RUDI STAJNER: Malo morgen. Niti slučajno.
JAHVE: Daj, daj ^ Bo{ novi mi{ki malo v pomoč.
RUDI StAJNER: Lahko ti prime{ en kovček?
JAHVE: Podtaknili so mi vnukinjo od glavne svečenice.
RUDI StAJNER: Lahko tudi zaboj s knjigami, če ti ni pretežak.
JAHVE: Totalno nesposoben otrok.
RUDI StAJNER: Sem ti preveč naložil?
JAHVE: Sicer ima res angelski glas - kot vse potomke po njeni ženski liniji -, ampak v bistvu totalno nesposoben otrok.
RUDI StAJNER: Greva skozi lino ali skozi vrata?
JAHVE: Sama ne bo mogla nič. Ima pa blazno zahtevno nalogo.
RUDI StAJNER: No, pejva skozi vrata kot človeka . ^
JAHVE: Nujno potrebuje en . ^ suport.
RUDI StAJNER: Okej, lahko tudi skozi okno.
JAHVE: Rudi, jaz sem se odločil, da ti ostane{ tu.
RUDI StAJNER: Kaj?
JAHVE: Ona mala, ki pride za tabo, te bo potrebovala.
RUDI StAJNER: Ha, ha, ha.
JAHVE: Svet mora nagnit v paradigmo gomolja.
RUDI StAJNER: Ja lepo. Bo že.
JAHVE: Svet je grozno bolan, skoraj neozdravljivo.
RUDI STAJNER: A ja, kaj pa ima? JAHVE: Napadel ga je virus DDV-ja. RUDI ŠtAJNER: Česa? JAHVE: DDV-ja. RUDI ŠTAJNER: Kaj je pa to? JAHVE: Drzno dirkaska vnema. RUDI ŠTAJNER: Jahve, briga me . ^
JAHVE: Rudi, prej sem imel en tak uvid Mogoče bi v tvojem labu lahko naredil kak protistrup.
RUDI ŠTAJNER: Me to prosis kot prijatelj?
JAHVE: Ja, prosim te kot prijatelj. Ostani in pomagaj tisti nesposobni miski, da nagne svet v paradigmo gomolja. Ona bo frontman, ampak v resnici bos moral vse naredit sam.
RUDI ŠTAJNER: Se pravi kot prijatelj?
JAHVE: Ja. Prosim te kot prijatelja.
RUDI ŠTAJNER: Okej. Ne.
JAHVE: Kaj ne?
RUDI ŠTAJNER: Prošnja zavrnjena. Ne. Ne bom ostal, pa če se ves svet ta hip zvrne direktno v pekel!
JAHVE: Kot prijatelja sem te prosil . ^
RUDI ŠTAJNER: Kar pomeni, da lahko rečem tudi ne.
JAHVE: Okej. Potem pa ti ukazujem!
RUDI ŠTAJNER: Ne more{ več. Prva beseda velja, tako pi{e v pravilniku.
JAHVE: Bom pač spremenil pravilnik, saj sem bog!
RUDI ŠTAJNER: Zakaj nisi takoj povedal, da si mi pri{el podalj{at pokoro. Za koliko časa?
JAHVE: Dokler ne pahne{ sveta v paradigmo gomolja.
RUDI ŠTAJNER: Dizus krajst, Jahve . Mislil sem, da sva prijatelja.
JAHVE: Pa daj, ne patetiziraj, stari Saj sva frenda, seveda sva. Rad te imam.
RUDI ŠTAJNER: Jahve, brat . ^
JAHVE: Oče . Kaj si zdaj slabe volje? Saj ti bom dal tudi sidra. (Sname svojo ro~no uro in jo izro~i Rudiju.)
RUDI ŠTAJNER: Kaj naj s tem?
JAHVE: Na roko si jo da{. Pogleda{ nanjo in vedno ve{, koliko je ura. Res kul zadeva. GPS ima zraven. Sicer je {e alfa verzija, ampak saj bo za silo. Za začetek mora{ poiskat park Aus Anstand v Berlinu.
RUDI ŠTAJNER: Jahve, v Berlinu ni parka Aus Anstand.
JAHVE: Je, je . ^ Baje, da je. Tam te bo čakala pikica . ^
RUDI ŠTAJNER: Lej, Berlin poznam kot svoj žep .
JAHVE: Na{timat si mora{ uro na pravi trenutek in pol v tistem trenutku najde{ tudi park Aus Anstand.
RUDI ŠTAJNER: Na kateri trenutek?
JAHVE: A ti moram čisto vse na pladnju prinest? Daj, stari, lepo te prosim, da mi ne bi padel iz re{pekta. 12.15.
RUDI ŠTAJNER (naravna uro na 12.15): Ni parka Aus Anstand! Ne v Berlinu.
JAHVE: Cesar {e ni, pa {e bo. (Iz žepa povleče zmečkan cilinder in si ga povezne na glavo. Potem ga spet prime v roke in si ga položi v naročje. Iztegne dlan nad klobuk.) Hokus pokus _
RUDI StAJNER: Samo da ne bo zajček.
Jahve vleče iz klobuka črnega mačka, kobilo in Rubikovo kocko.
RUDI StAJNER: Jahve . kaj naj s tem?!
JAHVE: Zajca nisi hotel. Črn maček pa vedno prav pride; kobila - spodaj ima{ prazne hleve pa {e v svet te lahko ponese. Ta kocka ni Rubikova kocka, ampak je od zdaj naprej Rudikova kocka . ^
Ker mu na misel ne pride nič pametnega, spet pobrska po klobuku in iz njega privleče sedem let starega otroka, Carno.
RUDI StAJNER (hitro skoči k njemu, potisne otroka nazaj v klobuk in mu iztrga Rudikovo kocko): Okej, se bom zna{el. Super je. (Škili vanjo in odskoči.)
JAHVE: Jaz zdaj grem, adijo. A telefon sem ti dal? (Spet seže v klobuk in iz njega privleče še zlatovrvični telefon na plastične lončke, pri tem pa mu padeta ven še stara violina in slika Matjaža Pandurja z lastnoročnim podpisom. Jahve se skloni, da bi pobral violino in sliko, vendar ga tako zagrabi v križu, da ne pride do tal.) Saj ni važno. Kar imej, ti bo že kaj prav pri{lo. (Odide proti grajski lini.)
RUDI StAJNER: Adijo.
Zatemnitev.
2. prizor: Rudi Štajner prevzame skrbništvo nad Čarno Marlene
Rudi Štajner in deklica Carna.
Znameniti berlinski park Aus Anstand. Sredi parka klopca, leseni konjiček na vzmeteh, na njem sedi sedemletna deklica, mrši čelo in napeto premišljuje. Od časa do časa se sunkovito zaguga. Nenadna sprememba
izraza na njenem obrazu sporoča, da se ji je končno posvetilo, kako rešiti zagato, s katero se ukvarja. Vstane, se sleče do spodnjega perila in na klopco odloži belo bluzico, modro rebrasto krilo, jopico, kapo, rokavice, šal, plašček in tople škorenjčke ^ Trese se, kot bi jo zeblo, mraza pa nikjer. Po zraku se v park Aus Anstand privrtinči Rudi Štajner in med nerodnim pristajanjem še zadnjič nastavlja uro z GPS-om.
RUDI StAJNER: Again! Here we go again! Mein Got! Ich bin ja uber mude! Stufo! Harto! - Porkafiks nazaj! (Ošine Čarno v spodnjem perilu.) A je kaj mraz? Ni mraza, ne? (Še malo popravi parametre na svoji uri in zadovoljen pokima.)
Čarna se sleče do golega.
RUDI StAJNER: A se lahko, lepo prosim, nazaj oble~eš!
ČARNA: Grki so nam vzeli stanovanje! (Histerično zajoče.) A mi, prosim, lahko daš zimo in no~ nazaj?!
RUDI StAJNER: No, daj, obleci se, ker se boš prehladila.
DEKLICA ČARNA: Ne, ti coprnik, jaz bom zmrznila! Jaz se ne bom prehladila, ampak bom zmrznila. S svojimi hokus pokus triki nimaš pravice posegat v mojo svobodno voljo!!! Od kod ti ideja, da greš preštimavat klimo?!
RUDI StAJNER: Dobro te je mama to nau~ila.
DEKLICA ČARNA: Kdo ti je dovolil omenjat mojo mamo?
RUDI StAJNER: Rudi. Rudi Stajner. Poslušaj, Čarna Marlene, bi se oblekla? It morava.
DEKLICA ČARNA: Izklopi sušilce.
RUDI StAJNER: Ne morem. Nekaj se mi je spet zasko~ilo. Na, poglej.
(Ji izroči uro.)
Deklica Čarna prime uro in jo prestavi. Nenadoma zaveje oster mraz. Začne zmrzovati.
RUDI ŠTAJNER: Čarna, ne!!! (Ji iztrga uro, vendar jo je Carna zdaj očitno res zaskočila.) Prišel sem po tebe, da te odpeljem v prekmurske Dolomite, kjer bom zdaj jaz pazil nate!
DEKLICA ČARNA: In zakaj naj bi jaz šla s tabo, Rudi Stajner - s tabo, ki te moja mama nikoli ni niti omenila?
RUDI ŠTAJNER: Meni je Lili veliko govorila o tebi . ^ Prosim, odstrani blokado iz moje ure, Čarna, se bova vse pogovorila . ^
DEKLICA ČARNA: Ne, pa ne bom. Če je ona lahko šla, grem lahko tudi jaz!
RUDI ŠTAJNER: Čarna, prevelika si, ne bodo te več spustili k njej . ^
DEKLICA ČARNA: V pravilniku piše, da če otrok umre v sedmem letu, gre v nebesih direktno k svoji mamici!
RUDI ŠTAJNER: Vsak hip boš stara osem let, Čarna!
DEKLICA: Ne, ne bom! Ker bom prej zmrznila!
RUDI ŠTAJNER: 12.15! - Otrok moj, prosim, odstrani blokado!
DEKLICA ČARNA (jo zelo, zelo zebe): Jaz hočem k svoji mamici . ^
RUDI ŠTAJNER: Obljubim, da boš lahko govorila z njo. Odstrani blokado, ker si že čisto modra!
DEKLICA ČARNA: Ja kako bom govorila z njo, kako? Po telefonu?!
RUDI ŠTAJNER (iz žepa povleče zlatovrvični telefon): Ja, po telefonu. Imam paket, s katerim lahko pokličeš kamor koli!
DEKLICA ČARNA: Kako naj vem, da mi ne lažeš!
RUDI ŠTAJNER: Rad bi te videl odrast v spodobno žensko.
Carna odstrani blokado z ure.
DEKLICA ČARNA: Zakaj moja mama ni vzela kredita zame? Zakaj se ji ni bilo za potrudit malo bolj? Zakaj ni vzela enega malega premostitvenega kredita, in potem bi se nama že kaj odprlo? Moja babica je od{la zmrznit pri {estinpetdesetih letih, moja mama pri {estintridesetih in jaz sem hotela odit s sedmimi. Zakaj mi nisi pustil?
Natakne si spodnje hlačke in spodnjo majčko.
RUDI ŠTAJNER: Vse bo v redu, Čarna.
Rudi Štajner zariše krog, dvigne Carno v naročje in stopi v krog. Nastavi parametre na ročni uri z GPS-om, pritisne "Go, Go, Go" in že se odvrtinčita iz berlinskega parka Aus Anstand proti prekmurskim Dolomitom ^ Zatemnitev.
3. prizor: Tine Kojc dobi novo pacientko
Carna Marlene, Tine Kojč, Rudi Štajner in glas Berte Ocvirk.
Prostor, ki deluje kot zelo prazna soba v meščanskem stanovanju. Polmrak, skoraj tema. Sredi prostora dva stola, med katerima se preseda zdaj sedemindvajsetletna Carna Marlene.
ČARNA MARLENE (na drugem stolu, blago): Oh ljubica . ^ o tem sva se že pogovorili.
Se presede.
ČARNA MARLENE (naprvem stolu, vreščeče): Ti si se pogovorila sama s sabo!
Se presede.
ČARNA MARLENE (na drugem stolu): Pojdi pozdravit svojega novega prijatelj~ka!
Se presede.
CARNA MARLENE (na prvem stolu, zacepeta): Ne maram kitajcev!!! Ne potrebujem nobenega prijateljčka. Sploh pa ne novega! In ne maram, ne maram kitajcev! Sama sebi sem dovolj, dokler si ti z mano. Stran naj gre, ta skot nemarni!
Se presede.
CaRNA MARLENE (na drugem stolu): Kako hitro rasteš, moj otrok. Pridi, ti bom sešila novo oblekico . ^ Oh, ni več časa . ^ - Dragi gostje, kako vesela sem, da ste prišli na mojo poslovilno zabavo . ^ Kar naprej, kar naprej . ^ Pozdravi, Carna. - Cela punca je že, kajne? - Danes se bomo imeli lepo. Dragi prijatelji, še enkrat in poslednjič, za spomin na vse lepe trenutke, ki smo jih užili skupaj. Ni jih bilo malo, hvala bogu, nimamo se kaj pritoževati. Bili so bil je to glamurozen čas . in v tem razkošju želim oditi, dragi moji - vsi, ki vas imam tako zelo rada! Plešimo, pojmo in se veselimo! Naj teče konjak v potokih, naj se šibijo mize od jedače, ki nam jo bodo vsak hip prinesli iz kitajske restavracije tu zraven!
-	Naj živijo berlinske svečenice! Naj živi spomin nanje in naj se slišijo priprošnje vernikov! - Noč teče, dragi moji, in vsak hip bo 12.15 . ^ Na zdravje! Na pogum! Na iznajdljivost, na tveganje in na prešernost! Ole!
-	Gremo! Kje je moja draga hči! Pridi bliže, ljubica! Danes bo ta čudežni otrok prvič nastopil pred publiko in igral bo svoji ljubi mamici v slovo. Kako sem ponosna! Komaj zdaj razumem sanje, ki sem jih sanjala v noči njenega spočetja - k meni je prišel angel in spregovoril: "Ne boj se, Lili Marlene! Rodila boš hčerko, ki ji daj ime Carna. Ona bo velika in ves svet se bo veselil njenega glasu." - In res, še preden je znala reč "mama", je že vlekla z lokom po violini! - Pa kaj toliko govorim, saj niste prišli poslušat mene . - En aplavz prosim za Carno Marlene, hčerko ljubke Lili Marlene, ki danes odhaja!
Vstane, obstoji.
V roke vzame violino, dvigne jo do brade, na strune položi lok, vendar ga ne more in ne more povleči. Muči se, na čelo ji stopajo potne srage, njene ustnice so čisto brez krvi, toda iz violine ne izvabi niti najubornejšega tona
Nenadoma spusti violino in lok na tla in se postavi, kot da bo zapela. Luč, v prostor vstopi Tine Kojč.
TINE KOJC: Carna?!
CARNA MARLENE: Joj, Koj~!!!!! TINE KOJC: Kaj pa ti tu?
CARNA MARLENE (se pretegne, vzame v roke violino in divje zaigra nanjo nekaj taktov): Tine!!! Benti, Tine!!! Terapiram se, a ne vidi{? Bila sem tik pred razre{itvijo .!
TINE KOJC: Ti kar razre{uj, jaz vzamem samo eno mapo (Odide v ordinacijo.)
V	okno prileti kamenček. TINE KOJC: Lepo {pilaj danes.
CaRNA MARLENE: Koj~, ej - ~e si me že prekinil, potem me, lepo prosim, sterapiraj do konca.
TINE KOJC: Carna, ena pacientka se mi je najavila za danes zve~er . ^
V	okno prileti kamenček.
Carna MARLENE: Kako, za danes zve~er? Tine, danes zve~er imam koncert.
TINE KOJC: Vem, saj sem imel v planu . Ampak mi je uletelo v zadnjem trenutku, sori. Ti razložim jutri, zdaj moram {ibat .
V	okno prileti kamenček.
CARNA MARLENE: Benti, kaj je to?! Tine, danes zve~er je moj prvi koncert pred publiko. Moj popravni izpit.
TINE KOJC: Carna, ta pacientka je zame ful pomembna . ^
Carna MARLENE: Tine, danes zve~er je slavnost ob dvajseti obletnici smrti moje mame. Jaz igram in naj bi nekako sku{ala popraviti, kar sem zaje-bala pred dvajsetimi leti. - Mislim, saj razume{, saj ne rabim tega pojasnjevat?
V	okno prileti kamenček.
ČARNA MARLENE: Pa kaj hudiča .^?! (Odpre okno in pogleda ven.) Tine, ena bajsa je spodaj in meče skale v okno?!
TINE KOJČ: Ja, moja pacientka, gospa Berta Ocvirk.
ČARNA MARLENE: Kdo?!
TINE KOJČ: Pred eno uro me je na ulici ustavila tista gospa, ki ji pravijo Debela Berta. Rekla je, da sem jaz njeno edino upanje . ^
ČARNA MARLENE: Tine, tudi meni si ti edino upanje . ^
TINE KOJČ: Čarna, saj bo tudi Rudi na koncertu.
ČARNA MARLENE: Tine, ne razumem . ^ To je moj prvi nastop po . ^ drugič, dvajseta obletnica smrti moje mame je; četrtič . jaz sem mislila, da si želi{ prit na moj koncert. Tako, čisto mimo vseh razlogov, zaradi mene ali kako naj rečem.
TINE KOJČ: Čarna, saj ve{, da si želim. Samo nekaj mi je pri{lo vmes. V okno spet prileti kamen~ek.
ČARNA MARLENE: Debela Berta. (Odpre okno in se zadere ven:) Krava za{pehana, nehaj, ker ti bom .!
TINE KOJČ (jo vle~e stran od okna): Čarna, nova pacientka je zame kot . (Hiti zapirat okno, {e prej pogleda ven, pomaha in po{lje Debeli Berti spodaj poljub~ek.)
ČARNA MARLENE: Koliko pa ti plača?
TINE KOJČ: Dovolj, da lahko {e mesec dni plačujem najemnino za to ordinacijo.
ČARNA MARLENE: Če pride{ na moj koncert, ti plačam najemnino za dva meseca.
TINE KOJČ: Čarna
ČARNA MARLENE: . ^ ker če je problem v denarju, potem . ^
TINE KOJC: Carna, ne seri . ^
V	okno prileti kamenček.
Carna Marlene (plane proti oknu): Jo bom jaz malo sterapirala, ji bom naredila eno instant indijansko terapijo . ^
TINE KOJC (brani okno): Bejž stran, Carna, samo bejž stran! - Carna, jaz nimam več sredstev za ostat tu v Berlinu.
Carna MARLENE: Pa saj ti je Štajner rekel, da bo on kril vse stroške, dokler ti ne zalaufa.
TINE KOJC: Carna, jaz nisem več otrok.
Carna MARLENE: Samo ne začni zdaj z nekim ponosom in ne vem še čim.
TINE KOJC: Ne gre za ponos, gre za . ^ dostojanstvo. Carna MARLENE: Temu se strokovno reče naduvanost, Tine. TINE KOJC: Govori, kar hočeš. Vsak zase ve, kar pač ve. Carna MARLENE: Tine, srce mi boš strl, če te ne bo na koncert. TINE KOJC: Prosim, lepo te prosim, ne dramatiziraj.
V	okno prileti kamenček.
TINE KOJC: Carna, pacientka, ki je pripravljena za razrešitev svojih problemov plačat tako veliko denarja, ima gotovo krog finančno približno enako močnih prijateljev - zelo verjetno s podobnimi problemi. Ce pomagam njej, to skoraj zagotovo pomeni, da se mi obetajo nove stranke, in to stranke, ki imajo veliko pod palcem. - To pomeni, da si morda lahko uredim situacijo tako, da bom lahko razmišljal tudi o bolj privatnih vidikih svojega življenja.
Carna MARLENE: Katerih privatnih vidikih svojega življenja, Tine?
TINE KOJČ: O tem ne bi rad govoril vnaprej. Malo sem vraževeren, zdi se mi, kot da bi vsako napovedovanje zagotovo izničilo vsako možnost, da stvari napeljem tako, kot si želim . ^
Carna Marlene odpre mačjo košaro in vzame ven majhno črno muco, zvije se na kavč in jo boža.
TINE KOJČ: Čarna, kolikokrat sem ti že rekel, da mačka ne sme{ nosit sem!!!
ČARNA MARLENE: Kolikokrat?
TINE KOJČ: Čarna, {tevilne stranke so alergične na mačke!!!
ČARNA MARLENE: Saj ti nima{ {tevilnih strank. Ti ima{ samo Debelo Berto.
TINE KOJČ: Lepo te prosim, ne dramatiziraj zdaj, ker res ni pravi trenutek .
ČARNA MARLENE: Jaz sem mislila, da sva frenda in da me ima{ rad in da bo{ sigurno tam, ker .
TINE KOJČ: Tako si zaverovana sama vase, da te je nemogoče prena{at!
ČARNA MARLENE: Ja pol pa pejt nazaj v tisto svojo dolomitsko vuko-jebino in ti me ne bo več treba prena{at.
V okno prileti kamenček.
Carna Marlene spusti histeričen krik.
Nekdo prihaja po stopnicah navzgor in na ves glas prepeva Odo radosti. ČARNA MARLENE: Ubij jo, prosim! Vstopi Rudi Štajner.
RUDI StAJNER: A! - Kar oba! Sijajno! - Jutri odrinemo. ČARNA MARLENE: Kam?
RUDI ŠTAJNER: Kdo pa je tista prijazna gospa spodaj? Sem jo povabil gor, pa je rekla, da ne mara hodit po stopnicah.
TINE KOJČ: Kako - jutri?
RUDI ŠTAJNER: Kako - kam? Kako - kako? Na turnejo predavanj Rudija Stajnerja in koncertov mlade obetavne violinistke Čarne Marlene! In na kolektivni remont Tineta Kojča. - Uganita, koga sem srečal!
ČARNA MARLENE: Koga?
RUDI ŠTAJNER: No, uganita. - Nagradna uganka! Tistega, ki ugane, peljem na kremšnito! Okej, zlovoljca, zelo sta dolgočasna. - Čarna, srečal sem kitajca! Tistega dečka, a veš . Ki ga je tvoja mama pred dvajsetimi leti pobrala na železniški postaji, po njeni poslovilni zabavi pa je spet pobegnil na ulico Neverjetno, kako se je naredil! Uspelo se mu je postavit na noge in zdaj je lastnik skoraj vseh evropskih železniških mrež, pod sabo ima verige najprestižnejših hotelov in . Njega čaka še zelo lepa prihodnost. Nas pa z njim, če uspemo ohranit to navezo. - Danes je prišel na moje predavanje, rekel je, da me je hotel samo pozdraviti, ker je videl plakate, potem pa je ostal debele tri ure . ^ In na koncu mi je s solznimi očmi stiskal roko, se zanimal za naše načrte in spraševal, če nam lahko kako pomaga. - Obljubil mi je, da bo, ko se vrnemo s turneje, za nas najel stadion Aus Anstand v Berlinu, in da moram na vsak način predavat širšim množicam, ne samo akademskim izbrancem. - Spraševal je po tebi, Čarna, in prisegel, da bo danes zvečer prišel na koncert in da ni sile, ki bi ga lahko ustavila. Sicer ima baje nek pomemben nekaj milijonov vreden sestanek, ampak ga bo pač prestavil.
ČARNA MARLENE: A tudi taki fantje še obstajajo?
RUDI ŠTAJNER: Kaj?
ČARNA MARLENE: Tine danes ne pride na moj koncert. RUDI ŠTAJNER: Kaj?! - Kako ne pride? ČARNA MARLENE: Ne pride, ker ima novo pacientko. RUDI ŠTAJNER: Kaj?!
TINE KOJC: Rudi, dajmo se držat prvega plana.
RUDI ŠTAJNER: Kako prvega plana, po prvem planu bi {li na turnejo {ele ~ez pol leta, pa {e to, ~e ne pride ni~ vmes! - Otroka! Kaj so zdaj te neumnosti!
CaRNA MARLENE: Tine ne more na moj koncert, ker ima novo stranko - tisto prijazno gospo spodaj, ki no~e hodit po stopnicah . ^ In ~e ga prav razumem, ra~una na to stranko {e vsaj naslednjega pol leta, tako da ne more niti z nama na turnejo. V prvem primeru gre za fleksibilnost, v drugem pa se drži svojega "prvega plana".
TINE KOJC: Carna
RUDI ŠTAJNER: Tine, ne razumem?! - Saj sem ti rekel, da bom jaz poravnal najemnino .
TINE KOJC: Grem. Carna, sre~no (Odhaja.)
RUDI ŠTAJNER: Tine, glej saj se bomo vse pogovorili. Bomo se po koncertu {e za pol urice usedli in se pogovorili.
V trenutku, ko Tine odpre vrata, skoči mačka Carni iz naročja in se zapodi iz sobe.
Carna MARLENE: Krikne. Vanessamae!!!!
Tine in Rudi debelo gledata in sploh ne dojameta. Carna stoji na mestu, si puli lase in histerizira.
Carna MARLENE: Vanessamae!!!! Vanessamae!!!! Vanessamae!!!!
TINE KOJC: Carna - nehaj! Nehaj! Ne deri se, Carna!
RUDI ŠTAJNER: Saj ni mogla uit dale~, Carna nehaj!
TINE KOJC (plane k oknu in zakriči): Gospa Ocvirk! Za~enjava! Terapija se za~enja - ZDAJ! Ujemite ~rnega ma~ka! Sli{i na ime Vanessamae! Ujemite ga!!! - Dajmo, stecite za njim! Dajmo, dajmo, kalorije bodo same dol padle . (Sam zase.) Baba nora za{pehana!
Steče iz ordinacije in se še sam zapodi za mačko. Zatemnitev.
4. prizor: Carna Marlene pristane na zaroko s kitajcem
Carna Marlene, kitajec, slikar, Tine Kojč
Prestižna kitajska restavracija. Carna Marlene in kitajec po dobri večerji obsedita in se šalita...
ČARNA MARLENE: Pa ve{, kdo je na Kitajsko prinesel stevio?
KITAJEC: No, kdo?
ČARNA MARLENE: Marco Polo.
KITAJEC: Aha. Tisti, ki nas je nau~il kuhat.
Očitno neka njuna interna šala (vse kaže, da sedita že kar nekaj časa), ki oba nasmeji.
ČARNA MARLENE: Stric pravi, da moramo nemudoma na turnejo. Da se res mudi. Zelo ti je hvaležen za . kako naj re~em, neke vrste sponzorstvo .
KITAJEC: Sploh ni omembe vredno. Prej mi nisi do konca povedala va{e {torije .
ČARNA MARLENE: Saj ni nobena {torija. - Stric je pa~ vse izra~unal in v komorah njegovega laboratorija je tudi vse {timalo . Šlo naj bi nekako tako: Ko verniki zaužijejo hostije resnice - nekva{en kruh, pomo~en v poseben izolant ambrozije -, spoznajo, da so vsi skupaj eno telo in ena kri in da kadar delajo bližnjemu slabo, {kodijo sami sebi. Ampak ambrozija jih v tem stanju ne zadrži ve~ kot deset minut, poleg tega pa deluje, kako naj re~em, bolj povr{insko, ne gre dovolj v globino, in tukaj nastopim jaz: napadem jih s svojo violino, in ko me sli{ijo igrat, jim vzame sapo, in ko so brez sape, vsko~i na{ hi{nik, naredi totalni remont kolektivne zavesti, podzavesti, nadzavesti in medzavesti, na hitro jim vstavi {e en tak micen vstavek, zaradi katerega po tem posegu vedno postavljajo skupno dobro pred lastne cilje - in ~e to uspe, so itak pe~eni za zmeraj . Navadno sami vpra{ajo za smer in odbrcajo v dobo La Sieste.
KITAJEC: La Sieste?
ČARNA MARLENE: Paradigmo gomolja, dobo La Sieste, kot ho~eš. -Kjer je poudarek na bivanju, na sami biti, na tubiti - saj jaz tega v resnici sploh ne razumem, meni je bit, nebit, tubit vse isti bivol . ^ V bistvu si predstavljam kot kak raj na zemlji, bratje in sestre, flower power in to.
KITAJEC: Brez vsakega napredka in razvoja?
ČARNA MARLENE: Ja, v tem smislu. Po~ivanje, zbiranje energije .
KITAJEC: . stagniranje .
ČARNA MARLENE: Ma ne. Saj to Rudi ves ~as predava. Stanje gomolja ni stagniranje, ampak akumuliranje empatije za neke druge ~ase. Lej, jaz v bistvu pojma nimam, jaz odšpilam svoje in to je to. - Mislim, vsaj hipoteza je taka: stvari naj bi se odvijale po korakih, kot sem ti jih naštela . ^ Ko jih bo v dobi La Sieste ena kriti~na masa, recimo okoli 12.000, pa se bodo vsi ostali itak zvrnili not po nekem avtomatizmu, ki se mu re~e . (se zaman skuša spomniti strokovnega izraza) . ^ nekaj po latinsko. - Kuo~ere, se mi zdi.
KITAJEC: V ~em je point tega . ^ kuo~ereja?
ČARNA MARLENE: Rudi pravi, da se enostavno moramo formatirat in se ponastavit na nek optimalen na~in. Ker brez tega bomo pregoreli, baje nam odpoveduje že ful enih sistemov, neodzivni postajamo Pa saj ti pravim, jaz koncepta zadaj sploh ne kužim in mi je zanj, po pravici povedano, ~isto vseeno. Mi je pa z njima cel žur . ^ Pa še zanima me, ~e mi bo res uspelo kdaj odšpilat pred publiko. Nekako se mi zdi, da sem mami to skoraj dolžna.
KITAJEC: Bo. Samo zaupaj vase.
ČARNA MARLENE: Ja, ampak prav dobro pa glede na današnjo reprizo poraza tudi ne kaže, ne? Če me je danes od kod gledala, moja ljuba mamica, potem definitivno ni bila prav posebej ponosna name . ^
KITAJEC: O~itno še ni ~as. Čarna, vsak ima svoje probleme. Vsak nosi svoj križ, kot re~ete pri vas . ^ Jaz recimo . ^ nikoli nisem postal eden od
vas. Kar koli sem delal, nikoli me niste zares sprejeli kot sebi enakega. Vedno ostajam nekako - out . ^
Carna ga nenadoma, v trenutku, ko se ji najbolj razkriva, neha poslu{ati in se zastrmi skozi okno. Na drugi strani je Tine Koj~, ki pritiska nos na {ipo in gleda v restavracijo. Kitajec sledi njenemu pogledu.
KITAJEC (vstane): Prekleti klo{arji, nikjer več ni miru pred njimi. - Bom takoj uredil. Oprosti.
ČARNA MARLENE: Ne, ne . ^ pusti ga.
KITAJEC (sede in se ozira za {efom strežbe): Šef!
ČARNA MARLENE: Pusti; ni vredno. Imela bi občutek krivde Saj bo {el sam . - Povej mi raje, kako si pa ti? Že cel večer govoriva samo o meni . ^ Rudi mi je povedal, da si izjemno uspe{en . ^
KITAJEC (skromno): Uspeh je relativen pojem . Mogoče sem se preprosto naučil iz vsake situacije iztisnit največ, kar je bilo v določenem trenutku mogoče.
ČARNA MARLENE: Zelo te občudujem. Nič ti ni bilo podarjeno . ^ In res, hvala ti za danes.
KITAJEC: Malenkost. (Jo nežno poboža po roki in potem pusti svojo dlan na njeni.) Čarna, glej . (Na mizo postavi {katlico z zaro~nim prstanom.)
ČARNA MARLENE: Kaj je to?
KITAJEC: To je resna ponudba.
ČARNA MARLENE (plane v histeri~en smeh): Ima{ ti zaročni prstan vedno s seboj? Za vsak slučaj? . ^
KITAJEC: Prosim te, da razmisli{.
ČARNA MARLENE: A te razumem prav? Ti me snubi{?
KITAJEC: Čarna, prvi dan, ko si se pred osmimi meseci vrnila v Berlin, sem vedel, da si nazaj.
CaRNA MARLENE: Opa. Zdaj bo sledila ljubezenska izpoved.
KITAJEC: Poznam vsak tvoj korak in vsa tvoja hrepenenja . In mislim, da ti lahko veliko ponudim .
CaRNA MARLENE: Trapec . ^ In potem bova vsak dan jedla v kakih kitajskih pajzlih .?
KITAJEC: Glej, Carna . Lahko bi se na poročnem potovanju ustavila na Pandurjevi predpremieri v milanski Scali.
Carna MARLENE: Kaj si rekel, da pripravlja?
KITAJEC: Matjaža Pandurja. Svoj zadnji projekt. Tako vsaj pravi . ^
Carna MARLENE: Ja, ja - kaj pa?
KITAJEC: Njegov novi projekt nosi naslov Matjaž Pandur.
Carna Marlene (zaploska): Super! Matjaž Pandur v režiji Matjaža Pandurja!
KITAJEC: In produkciji Panduras Teatrusa.
Carna MARLENE: In datum predpremiere bi bil pripravljen prilagodit najinemu postanku v Milanu?
KITAJEC: Prepričan sem, da bo to uslugo staremu prijatelju z veseljem naredil. Moje poročno darilo tebi pa bo potovanje s Titanikom.
Carna MARLENE: Joj, ne, ladij pa ne maram. Grozno me je strah, da bi ladja se potopila . ^
KITAJEC: Carna, Titanik je najbolj varna ladja, kar jih je bilo kdaj zgrajenih .
CaRNA MARLENE: Jaz o tem ne bi bila tako prepričana.
KITAJEC: S čim bi te lahko pridobil zase?
Carna MARLENE: To je dobro vprašanje. Kompleksno.
Se zagleda skozi okno Tinetu Kojču naravnost v oči. Tinetu izpod zaprte jakne na plan pokuka mala črna muca.
CaRNA MARLENE: Vanessamae!
KITAJEC: Pa to ni res! (Spet vstaja od mize.) Na koncu se bova od njega še česa nalezla!
CaRNA MARLENE: Mojo muco ima! KITAJEC: A še to?!
CaRNA MARLENE: Danes popoldne mi je ušla, pa je stekel za njo, ker ve, kako zelo jo imam rada .
KITAJEC: Ga poznaš?
CaRNA MARLENE: Ja . ^ Skupaj sva rasla . ^ V bistvu je on na nek način tudi varovanec mojega strica.
KITAJEC: A ja?!
CARNA MARLENE: Ja, a ti Rudi tega ni omenil? Tineta je pobral še pred mano. Pa saj si že slišal zanj, on je tisti, ki se ukvarja z berlinskimi bajsami. Kojč, Tine Kojč.
KITAJEC: On?! Bi rada, da ga povabim k mizi?
CaRNA MARLENE: Kaj pa vem. Smili se mi. Najbrž je lačen in niti za zenf nima.
KITAJEC: Ni problema.
Stopi ven in se čez hip vrne z do kože premočenim Tinetom, ki mu v naročju prede mala črna muca in greje sebe in njega. Tine je - nekako čuden.
KITAJEC: . ^ šele zdaj mi je omenila, da se poznata. Sicer bi vas že prej povabil k mizi. - Kaj boste pili, vroč čaj najbrž? Rožni, eliksir, indijansko poletje, pina colada, črna pomaranča, turški - to bo najbrž kava, limeta, mandljev piškotek, cloud catcher, breskev, melona, aida, melona . ^
TINE KOJČ: Vročo vodo bi.
Kitajec odide in se čez hip vrne z vročo vodo.
ČARNA MARLENE (komentira): Orto fensi kitajska restavracija "Po-strezi si sam".
Kitajec v zadregi hlapčiča z riževega polja.
ČARNA MARLENE: No, saj ni važno, ne? Dobro je znat čim več stvari . ^ Kar usedi se. Sicer bi si {el Tine po vročo vodo lahko tudi sam, magari na strani{če . ^
KITAJEC: Na strani{ču ni tople vode. ČARNA MARLENE: A strani{ča tudi obvlada{?
Kitajec v zadregi hlapčiča z riževega polja.
ČARNA MARLENE: Tine, komaj pride{, že smo vsi zamorjeni . ^ To imamo iz otro{tva. Mi trije imamo nekaj skupnega, vsi trije smo sirote. (Kitajcu:) Tebe je mama pustila na železni{ki postaji.
KITAJEC: Ni me pustila, v bistvu je kar par let trdo delala, da je lahko poslala po mene, potem pa .
ČARNA MARLENE: . jo je pobrala ptičja gripa. - Saj ni važno, rezultat je isti. - Mojo zgodbo poznata, mami ni bilo za vzet premostitvenega kredita, Tinetovi star{i pa so umrli med nesrečo v Foxconnu, kjer so delali {estnajst ur na dan, da bi imel njihov fantek za {olsko malico. - Potem ga je posvojil Rudi Stajner, ga angažiral kot grajskega vrtnarja in opazil njegov velik talent za tehniko in psihologijo, poskrbel je za njegovo izobrazbo, ga vzel s seboj v Berlin, mu tu odprl ordinacijo; ampak najel je najdražje prostore, ki jih Tine ni mogel plačat kljub vsem težavam gospe Speh pa gospe Ocvirk pa gospe Snicl in gospe Krem{nite . A ne, Tinček, da je bilo tako? - Nikoli si ni privo{čil niti trenutka oddiha, ker se mu je zdelo, da če sta bila njegova mama in ata tako pridna, pa ja mora bit {e on, ker sicer - zakaj pa sta umrla? Njuno žrtev je treba nekako opravičit . ^
KITAJEC: Kaj sta potem pravzaprav vidva drug drugemu, v nekem smislu skoraj sestra in brat?
CaRNA MARLENE: Ja, skoraj du{i dvoj~ici. Ampak to je tisto, kar nas v življenju vedno zjebe. Skoraj.
KITAJEC: Carna, rad bi vedel, da se slu~ajno nisem vme{al v kaj . ^
CARNA MARLENE (se poigrava s škatlico, v kateri je poročni prstan; vzame iz škatlice prstan in si ga natakne na prst): Tine, kako je pa kaj {lo z Debelo Berto, a je že kaj shuj{ala?
KITAJEC: Carna, draga
TINE KOJC: Kaj pa sta vidva drug drugemu?
CARNA MARLENE: V bistvu ravno pakirava kov~ke za poro~no potovanje. Vmes bova sko~ila {e na Pandurjevo predpremiero v milansko Scalo .
TINE KOJC: To je pa kar precej . ^ na hitro.
Carna MARLENE: v življenju mora bit ~lovek malo fleksibilen . Ali pa dosleden, kot se pa~ obrne . ^ - S Titanikom greva.
TINE KOJC (vstaja; še enkrat poboža malo črno muco, potem jo izroči Carni): Potem pa sre~no pot, ne bom vaju zadrževal.
KITAJEC: Ne, ne, ne - ni~ nama niste odve~! Posedite {e malo z nama. Kdo ve, kdaj se bomo spet sre~ali.
TINE KOJC: Ujet moram vlak za Ljubljano.
Carna MARLENE: Odhaja{?!
TINE KOJC: Ja.
Carna MARLENE: Kaj pa - tvoje pacientke?!
TINE KOJC: Gospe Berti Ocvirk terapija ni bila v{e~, preve~ je morala te~t, drugih pa, kot ve{, nimam. - Pazi na ma~ko. Ce ti {e kdaj uide, poglej najprej h kitajskim restavracijam - zgleda, da jo ta vonj po kal~kih in sojini omaki ~isto zrajca Na{el sem jo zadaj pri smeteh, grizla je ostanke pe~ene race .
ČARNA MARLENE: Tine .!
KITAJEC: Srečno potujte. - Kako prijeten mladenič. Morava mu poslat kak{no razglednico .
Zatemnitev.
DRUGO DEJANJE
1. prizor: Intersiti med sanjami in budnostjo
Kitajka, Tine Kojč, Rudi Štajner na oni strani okna
Kupe mednarodnega vlaka Berlin-Pariz-Ljubljana-Barcelona, Lizbona-Atene-Budimpešta-Carigrad; na stenah reklame, ki vabijo na predpremi-ero najnovejšega spektakla Matjaža Pandurja Matjaž Pandur v produkciji Panduras Teatrusa. Predpremiera v milanski Scali ob 12.15. "Kmalu! Ne zamudite! Vstopnice že v predprodaji!"
V kupeju je ljubka mlada Kitajka z drobnimi stopali, bere. Vstopi Tine Kojč.
TINE KOJČ: Dober dan, še prosto?
KITAJKA: Izvolite, izvolite. (Mu hiti delat prostor in umikat knjige.) Imamo lep dan, kajne?
Tine Kojč spravi svojo prtljago v kupe, se sezuje, zlekne na sedež, si odpne vrhnji gumb na srajci in molči.
KITAJKA: Kam pa potujete?
TINE KOJČ (ker se mu res ne ljubi): V Švico.
KITAJKA: A v Sivco? Imate pa zelo slovansko melodijo za Švico .
TINE KOJČ: V prekmurske Dolomite grem.
KITAJKA: Aaaaa. Potem pa imava skupno pot.
TINE KOJČ (pokima in zapre oči): Rad bi malo zadremal.
Nenadoma zahrešči radio, Tineta Kojča vrže pokonci, kot bi ga pičila osa. Skuša radio utišati.
KITAJKA: Ne bo šlo. Sem že jaz poskusila. Nekaj je pokvarjeno. Najbolje, da vprašava sprevodnika, ko pride. Jaz pa pri tem hreščanju ne bi mogla spati. Nikoli. Pa če bi bila še tako utrujena. Potem pa pač raje berem in se sproti še kaj naučim.
Vlak spelje s postaje, radio zahrešči.
Vlak drvi na relaciji Berlin-Pariz-Ljubljana-Barcelona, Lizbona-Ate-ne-Budimpešta-Carigrad. Tako se vsaj zdi.
TINE KOJČ: A imate mogo~e uro?
KITAJKA: 12.15.
TINE KOJČ: Kdaj pa pridemo?
KITAJKA: 12.15. Za vse postaje pi{e 12.15.
TINE KOJČ: Je treba kaj presedat?
Kitajka skomigne.
Tine Kojč pada v nemiren sen.
Na zunanji strani okna se pojavi senca bližajočega se Rudija Štajnerja. Kitajka jo opazi in zdi se, da je ni prav nič vesela. Preobleče se v uniformo stevardese.
TINE KOJČ: Rudi? Kam pa ti te~e{?!
RUDI ŠTAJNER (sam zase): Trim~kam, pizda. - Tine, zbudi se!
TINE KOJČ: Saj sem zbujen!
RUDI ŠTAJNER: Nisi Tine, zbudi se in sko~i dol!
TINE KOJČ: Kam dol, Rudi?!
RUDI ŠTAJNER: Nazaj v Berlin mora{.
TINE KOJČ: Zakaj pa?
RUDI ŠTAJNER: Tine, samo {e ena puzla nam manjka. Prosim te, zbudi se!
TINE KOJČ: Rudi, jaz ne puzlam .
RUDI ŠTAJNER: Potem pa sko~i dol! Sko~i dol, preden bo prepozno.
TINE KOJČ: Za kaj bo prepozno?
RUDI StAJNER: Poglej svoje dlani!
TINE KOJČ: Kaj je to za en Castaneda test?!
RUDI StAJNER: Poglej dlani, sem ti rekel . ^
TINE KOJČ (pogleda svoje dlani): Izmikajo se mi . ^
RUDI StAJNER: Če s pogledom ne moreš fiksirat svojih dlani, pomeni, da spiš!
KITAJKA: Karto prosim.
TINE KOJČ: Takoj, samo malo (Išče po žepih Samo malo, takoj bom . (Išče po žepih .)
KITAJKA (se mu ljubko nasmehne in izvleče starinski luknjač za karte): Lahko narediva tudi kar virtualno, gospod . ^
RUDI StAJNER: Tine, dol pejt, dooool peeeejt . ^!
KITAJKA (mu s starinskim luknjačemposkenira zenice): Takole, zdaj pa lahko gremo.
RUDI StAJNER: S Čarno je grozno slabo!
KITAJKA: Zdaj bomo šli, gospod. Prosim, da si zapnete pas.
RUDI StAJNER: Zbudi se! Dol pejt. Tine, ne se zajebavat, samo še zadnja puzla nam manjka . ^!
KITAJKA: Spraznit moramo peron. Prihaja vlak iz Tokia.
RUDI StAJNER: Čarna ima grozne probleme!!!
TINE KOJČ (odpre okno in pogleda ven): Aja? To je pa res presene~enje . Je spet ne tretirajo, kot bi bilo treba?
RUDI ŠTAJNER: Svet jo potrebuje, Tine.
KITAJKA (ga povle~e na sedež in ga sku{a pripeti s pasom): Gospod, vse potnike prosimo, da .
TINE KOJČ (se ji iztrga in plane nazaj k oknu): In od vseh ljudi prav njo, a?
KITAJKA (ga spet povle~e na sedež in ga sku{a pripeti s pasom): Zaradi va{e varnosti, gospod, prihaja vlak iz Tokia in . ^
TINE KOJČ (se ji iztrga in plane nazaj k oknu): Jaz moram zdaj iti, ker prihaja vlak iz Tokia.
KITAJKA: Če se ne umaknemo, gospod, bo katastrofa.
TINE KOJČ (Rudiju): Če se ne umaknemo, bo katastrofa.
RUDI ŠTAJNER: Dol pejt, Tine!
TINE KOJČ (Kitajki): Zakaj pa potem {e kar stojimo?
KITAJKA: Ročica se je zaskočila. Prosim, pomagajte nam, gospod . ^
RUDI ŠTAJNER: Čarna je tista puzla in samo ti jo lahko pravilno vsta-vi{ . Samo ti jo lahko vstavi{ v tok zgodovine tako, kot je treba, in svet bo re{en .
TINE KOJČ: Rudi Štajner, rad te imam, ampak se ne puzlam. (Kitajki.) Kako vam lahko pomagam?
KITAJKA: Ročico morate spustit . ^ Sicer bo katastrofa.
TINE KOJČ (Kitajki): Kje pa je ta ročica?
RUDI ŠTAJNER: Sem mislil, če bi ti, ki si bolj tehnične narave .
TINE KOJČ: Bisogna imparare a stare soli . solo cosi si puo imparare a stare con gli altri . ^ altrimenti ci stai perche ne hai bisogno.
KITAJKA: Gospod . ^ zmanjkuje nam časa . ^ TINE KOJC: Kje pa je ta prekleta ročica?
KITAJKA: Gospod, tukaj je ročica. . (Dvigne svoje ozko krilo nad popek in mu pokaže svojo malo črno muco.) Prosim vas, kar pogumno!
TINE KOJC (Kitajki): O!
KITAJKA: Pohitite, ni več časa .
TINE KOJC (Kitajki): O! O! O!
RUDI ŠTAJNER: Tine, dol stopi, takoj zdaj!
TINE KOJC (Kitajki): Ta tip me grozno dekoncentrira!
Vlak zdrvi v tunel, in ko je spet zunaj, je Tine že v naslednjem vagonu, nad glavo vihti rdečo zastavo s srpom in kladivom ter kot blazen prepeva Naprej zastava slave. Kitajka iz ust piha nesrečo - vagon preplavijo žabe, komarji, kobilice in muhe. Kitajka navija za Tineta Kojča, ki se bori kot lev, s pipsi, biokilom in meditacijo. Ko se izčrpan zruši, Kitajka vso nesrečo posrka nazaj vase.
KITAJKA: Gospod, borili ste se kot lev! - Vi ste naš rešitelj! Zdaj pa hitro - sprostite ročico!
Dvigne krilo visoko nad popek in kaže na svojo malo črno muco.
RUDI ŠTAJNER (dohiti vagon, v katerega se je premaknil Tine Kojč, trka na okno): Tine, ne verjemi kitajcem, ker vedno vse zajebajo. Prosim te, stopi z vlaka, preden bo prepozno!
TINE KOJC: . ^ Rudi, kaj je že tvoj cilj?
RUDI ŠTAJNER: Prebudit v vsakem posamezniku čistega, plemenitega, idealnega človeka. Pomagati, da se vsak človek uglasi s svojim . ^
TINE KOJC (ga prekine): No, vidiš vsak zase že ve. Moj je pa sprostit ročico! Gremo naprej, preden nas ujame hudič!
Vlak zdrvi v tunel, in ko je spet zunaj, je Tine že v naslednjem vagonu, nad glavo vihti rdečo zastavo s srpom in kladivom ter kot blazen prepeva Naprej zastava slave. Kitajka piha iz ust novo nesrečo, njen dih je poln gob in trosov, gliv in divjih krav, prašičev ter raznoraznih obolelih ptičev, ki padajo od vsepovsod. - Tine seže v žep, izvleče iz njega vžigalice, Kitajka mu vrže kantico z bencinom, Tine jo ulovi, odpre, zariše s tekočino krog okoli sebe, vzame iz žepa vžigalico, jo prižge in odvrže...
KITAJKA: Gospod, vi ste naš rešitelj! Zdaj pa hitro - sprostite ročico! (Dvigne krilo visoko nad popek in kaže na svojo malo črno muco.) Hitro, hitro, hitro, vlak iz Tokia bo vsak čas tu, nesreči se skoraj ne moremo več izogniti, čas se odšteva: deset, devet (Kaže obupana na svojo malo črno muco.)
TINE KOJC (zatuli): Kje so nove preizkušnje?!
Rudi Štajner dohiti vagon, v katerega seje premaknil Tine Kojč, trka na okno, nekaj kriči, vendar ga ne slišimo, ker je od kričanja ž^e čisto brez glasu.
TINE KOJČ (tuli): Ne bom zapustil ladje, saj nisem kapitan . ^!
Vlak spet zdrvi v tunel. Ko pride vlak iz tunela, se Tine Kojč namesto v naslednjem vagonu, polnem novih izzivov, znajde na koncu zadnjega vagona, odpre vrata in stopi v prazno.
RUDI ŠTAJNER: Kojč, dooool se spusti! Dol stopi!
TINE KOJC (teče po zraku kot v risanki): Ne morem. Padel bom!
RUDI ŠTAJNER: Saj ni zares! To je samo generalka Matjaža Pandurja. Dooool stopi!
TINE KOJC (teče po zraku): Ne morem, padel bom pod kolesa!
RUDI ŠTAJNER: Kar spusti se, te bom jaz prestregel! Zaupaj mi!
Odprejo se vrata vagona in Kitajka v uniformi stevardese se zelo prestraši, ko zagleda prazni tek Tineta Kojča v zraku.
KITAJKA: Pridi nazaj!
TINE KOJČ: Takoj!
RUDI StAJNER: Ne!!! Ne nazaj!
TINE KOJČ: Rudi, moram, če ne bom padel!
RUDI StAJNER: Misli na Čarno! Misli na svet!
TINE KOJČ: Saj mislim!
KITAJKA (dvigne krilo visoko nad popek in pokaže Tinetu svojo muco): Sprosti ročico! Sprosti ročico! Sprosti ročico!
TINE KOJČ (se mu končno posveti): A tam si, prasička zategnjena!
Tine pogleda dol in dokončno dojame, da nima več tal pod nogami V iskanju zadnje rešilne bilke se zapodi v Kitajko in fuka, fuka, fuka, kot bi mu šlo za življenje, fuka, fuka, fuka, kot da bo s tem rešil svet, fuka, fuka, fuka, kot da je pravi dec, fuka, fuka, fuka, dokler ne zadene ob ročico, in ročica se ob njegovih besnih, silovitih sunkih razmaje in končno sprosti, Kitajka zatuli od naslade, Tineta Kojča pa razpara blisk; vlak končno sprosti vso svojo tako dolgo zadrževano ihto, plane s postaje in zdrvi v smeri Berlin-Pariz-Ljubljana-Barcelona, Lizbona-Atene-Budimpešta-Carigrad, Tineta Kojča pa zamaje v trenutku, ko misli, da je najhujše že za njim; omahne v globino in sliši se samo še dolg, dolg pljusk - kot bi se v Pacifik zrušil Titanik, potem pa ga zagrne tema.
Tine lebdi v Pacifiku. Tema.
Cez deset let. - Spet luč. Grajska konjušnica v prekmurskih Dolomitih. Rudi Štajner drži v naročju (kompozicija pieta) Tineta Kojča, oba sta premočena do kože, kot bi ju pravkar potegnili iz vode; Rudi Štajner tleska Tineta Kojča po licih, Tine Kojč počasi prihaja k sebi.
TINE KOJČ: Kje pa sem?
RUDI StAJNER: Doma, doma, ljubo doma, kdor ga {e ima. - Dajmo, spravi se k sebi, preden pride . ^
TINE KOJČ: Kdo?
RUDI ŠTAJNER: Čarna z možem je na obisku . ^ Šla je jahat, ampak mislim, da bo vsak hip nazaj.
TINE KOJČ (nenadomapopolnoma buden): Kdo?!
RUDI ŠTAJNER: Ej - izi, po~asi, da ti kaka žilica v glavi ne po~i .
TINE KOJČ: Kaj delam pa jaz tu?
RUDI ŠTAJNER: "Hvala, dragi Rudi, ker si me ujel, ko sem pijan ko žival padel ~ez krov Titanika."
TINE KOJČ (ne more priti k sebi): Rudi, nekaj niti mi manjka. Kje sem, kdo sem, kaj se dogaja, katerega smo, koliko je ura .
RUDI ŠTAJNER: Konju{nica Rudija Štajnerja v prekmurskih Dolomitih, polna pre~udovitih konjev . Ura je devet zjutraj, obeta se lep dan. Grad je poln ljudi, niti ene proste postelje ni ve~, pri{la je smetana z vseh vetrov, da si ogleda najve~jo evropsko dirko kasa~ev . ^
TINE KOJČ: Rudi, tu nekaj ne {tima. - A si spet pozabil navit uro?
RUDI ŠTAJNER (pogleda na svojo uro): Ups, pa res.
TINE KOJČ (sitno): Daj sem.
RUDI ŠTAJNER: Ampak saj je tudi tako v redu . ^
TINE KOJČ: Daj sem, ti starec dementni! Ne moremo delovat iz astrala. Daj sem uro, da ti pre{timam koordinate na nulto in da vidimo, kje sploh smo. (Prestavi gumbke in stikala in vzpostavi ničto situacijo. Ozre se okoli sebe ves začuden.) Kje pa so konji?!
Rudi Štajner je videti strašno nesrečen. Kar na jok mu gre od nelagodja. TINE KOJČ: Kaj ti pa je?
RUDI ŠTAJNER: Ah ni~. V nulti imam sestanek s kitajcem. - Kje so konji, kje so konji?! Vse je {lo hudi~u v rit .! Konjev - ni! Ni jih ve~.
Sli so, {c, vsi! Vse je {lo! Grad, konji, gobe, vse . Zaradi tebe, ker nisi hotel dol!
TINE KOJC: Je, kar je.
RUDI ŠTAJNER: V nulti mora{ ti prebarvat tribune. TINE KOJC: Kaj?! - Daj uro sem, greva nazaj v astral . ^ RUDI ŠTAJNER: Barva je tam v boksu. Uživaj. Zatemnitev.
2. prizor: Kitajec pokupi certifikate, Tine pa zgrabi mačko za vrat
Carna Marlene, Tine Kojč, Rudi Štajner.
Grajska konjušnica. Od zunaj prihajajo zvoki razposajenega žežnjanja grajskih gostov, ki rojijo vse naokoli. - V boksu, skrita pred pogledi, Carna, 37 let, zdaj zelo debela, vsaj 50 kilogramov pretežka. Sedi na tleh, ob njej zaboj, poln pahljač, dve, tri ležijo pred njo, zraven čopiči, barve. - Carna ima v eni roki čopič, v drugi pa zlatovrvični telefon na plastične lončke. Na pahljačo slika nasmejan obraz Matjaža Pandurja in za sogovornikom - mamo -, s katerim je ravno sredi pogovora, ponavlja nežen napev
CARNA MARLENE: . zelo malo se spomnim vsega. Vem, da si mi rekla, da bom razumela, ko bom enkrat sama tvojih let, ampak po pravici povedano, ne razumem. /./ Ja, prav si sli{ala. S kitajcem. /./ Niti ne. /./ Ne, nikoli pretirano, mogo~e sem v enem trenutku imela ob~utek, da je nekdo, ki bi me pa morda lahko imel tudi malo, kako naj re~em, nenamensko rad . Tudi brez tega, da perfektno igram na violino, in tudi ~e v življenju nikoli ve~ ne naredim ~isto ni~esar pametnega . ^ /./ Ne vem, tak ob~utek sem imela, mogo~e sem ga samo hotela imet, saj ne vem. /./ Ja, zelo. Nikoli si ne bi mislila, da se ~lovek lahko tako zelo, zelo zmoti. /./ Ne jokat, mamica Zelo sem vesela, da te sli{im /./ Ne jo~i, saj sem velika punca. Saj bo že . ^ /./ Ja, ne vem, kaj naj re~em . Baje sem bila pri sedemnajstih zelo lepa. /./ Tudi kasneje, tudi {e pri sedemindvajsetih /./ Ne, mislim, da nisem ve~ tako zelo, zelo . ^
Malo sem se zredila. /./ Petdeset plus, petdeset preve~. /./ Ne vem. Bo že. /./ Ne, mamica, ne jo~i. Vse bo v redu z mano. - A bi mi zapela še enkrat tisto pesmico? /./ (Mama poje, Čarna mrmra z njo .)
Mimo s praznimi slikarskimi kanglicami prižvižga Tine Kojč. Čarne ne opazi, gre mimo boksa, v katerem se Čarna pogovarja z mamo. Njegov mimohod Čarni prekine zvezo.
ČARNA MARLENE: Halo! Mama! Mamica . ^?
Tine Kojč se vrne.
TINE KOJČ: Prosim? A kli~ete mene?
ČARNA MARLENE: Pa dajte malo pazit, kako hodite mimo, hudi~, prekinili ste mi zvezo, a vi sploh veste, koliko ~asa sem ~akala na to zvezo .^?! - Tine? Tine Koj~?! Tine! - Uf, kakšno presene~enje! Tine! Ne morem verjet . ^
Tine jo nejeverno gleda in zdi se, da je ne prepozna. ČARNA MARLENE: Tine, Tine, Tine!!!
Mu skoči v objem. Tine ne ve, kam z rokami, in čisto nič mu ni prijetno, ko ga naskakuje ta gmota sala.
TINE KOJČ: Gospa?! Mogo~e ste me s kom zamenjali? Jaz sem tu samo priložnostni fizi~ar .
ČARNA MARLENE: Tine, nehaj me hecat . Kako sem vesela, da te vidim! Koliko let, deset? Pa ti ni Rudi ni~ povedal, da sva na gradu? Saj moj mož je že kar lep ~as tu, ampak seveda, sem v hlev ni~ ne pride, pa se verjetno nista sre~ala .
Tinetu ni niti približno jasno, s kom se pogovarja.
ČARNA MARLENE: Tine, ne morem verjet . ^ Rudi mi je ves ~as govoril, da imaš prakso v Ljubljani, da zdaj terapiraš pse bogatih debelih Ljubljan~ank. (Se nenadoma zave svojega stasa.) Tine, me res ne prepoznaš? - Čarna. Čarna Marlene.
TINE KOJČ: Čarna?!
ČARNA MARLENE: Ja, a me ne prepozna{ več? A sem se tako spremenila?
TINE KOJČ: Kristus, Čarna?!
ČARNA MARLENE (ji je grozno neprijetno, saj ve, zakaj je Tine Koj~ ne prepozna): Ja, malo sem se . ^ postarala. - Kaj če{, leta tečejo . ^
TINE KOJČ: Saj si ko kak sod!
ČARNA MARLENE: Tine .
TINE KOJČ: Pizda, si se zredila . ^
ČARNA MARLENE: Tine . ^ Sem vesela, da te spet vidim!
TINE KOJČ: Kako si ti debela!
ČARNA MARLENE: Kako si kaj?
TINE KOJČ: Mater, kako si ti debela!
ČARNA MARLENE: No, saj sem te hotela samo na hitro pozdravit. Prejle sem govorila z mamo, Rudi je končno poravnal eno svojo obljubo in mi je na{timal vezo. Ampak je padla dol, ko si ti stopil v hlev .
TINE KOJČ: Čisto drugačno te imam v spominu.
ČARNA MARLENE: Daj, povej mi Kako si ti? Kako gre kaj tvoja praksa v Ljubljani? Res me zanima. Si srečen, si zadovoljen?
TINE KOJČ: Pa kako, da si se tako zapustila?
ČARNA MARLENE: Stranke so?
TINE KOJČ: Ko kaka pujsa si.
V konju{nico pride Rudi Štajner. Zelo, zelo je dobre volje.
RUDI STAJNER: Otroka! Oba tukaj! Sta se že našla? ČARNA MARLENE: Ja, se že malo pogovarjava. Prav prijetno je . ^ TINE KOJČ (Rudiju): A si ti vedel, da se je tako razlezla? RUDI ŠTAJNER: Čudovito novico imam!
Carna besna steče proč. Tine jo ulovi za nadlaket, Carna zatuli, kot bi jo močno udaril.
TINE KOJČ: Ops! Saj sem te samo prijel . A da je špeh tako občutljiv?
Carna mu primaže eno okoli ušes in steče iz hleva.
RUDI ŠTAJNER: Vidva sta pa res za hece! Po desetih letih še vedno ista pesem. Kar tepla bi se. A mislita, da sta še vedno stara štiri leta?
TINE KOJČ: Zakaj je pa tako skočila, ko sem jo prijel za nadlaket?
RUDI ŠTAJNER: Tine, podpisali so mi!
TINE KOJČ: Kdo?
RUDI ŠTAJNER: Vsi, vsi po spisku. Imam 12.000 podpisov, razdelil sem jim certifikate, čisto vsak je bil pripravljen vložit v grad en vinar, en krajcar in en groš. In nabralo se je dovolj denarja, da sem Kitajcu poplačal dolg, bil je rumen od jeze, in še zrealiziral bom lahko labirinte smisla . Če jaz nisem genialen!
TINE KOJČ: A si jih zadrogiral ali kaj?
RUDI ŠTAJNER: Čisto malo . ^ dal sem jim en čisto majhen odmerek ambrozijčke. - Daj, poslušaj moj spič, to moraš slišat. Moraš slišat, kaj jih je prepričalo.
TINE KOJČ: Joj, ne Kolikor jaz vem, pri tvojih kratkih spičih vsak pade v komo .
Nenadoma zvok eksplozije. Carna objokana priteče nazaj.
CaRNA MARLENE: Moj mož je pokupil vse certifikate! In vrgel je laboratorij v luft!
RUDI ŠTAJNER: Kaj?!
CaRNA MARLENE: Ponudil je en vinar več kot ti. In ko je ambrozija popustila, so mu prodali. Rekel je samo: "Kaj ste neumni, pa saj ja veste, da vam wellness smisla v srži ruši poslovni in podjetniški koncept In so, kot da bi spregledali, takoj prodali certifikate. Za en vinar več!
TINE KOJC (Čarni): Ti, salo malo, si mu morala pa vse zblebetat, ne?
CaRNA MARLENE: Kaj?!
TINE KOJC: Kako je Kitajec vedel za učinke ambrozije?
RUDI ŠTAJNER (miri oba): Lahko da sem jaz kdaj kaj omenil . ^
TINE KOJC: Ona mu je zblebetala. V svoji karieri še nisem srečal ženske, ki se ji ne bi zdelo nujno, da svojemu možu zblebeta čisto vse, in to ne glede na to, kak idiot je . ^
RUDI ŠTAJNER: Kaj če bi se šla vidva tja v kot malo povaljat, da sprostita to napetost? Preden me zruka teh vajinih 520 voltov.
RUDI ŠTAJNER: Da bi se šel valjat s to hruško debeluško? Saj nisem v službi!
CaRNA MARLENE: Tine, kdaj si postal tak cinik?!
TINE KOJC: Eh, špehek moj . ^
CaRNA MARLENE: Kaj sem jaz tebi naredila?!
RUDI ŠTAJNER: No, kot vidim, bo kitajcu uspel še zadnji veliki met, da nas dokončno poskrega med seboj. - Ce se nočeta it valjat, kar bi bilo bolj koristno, se pa mogoče lahko postrelita? (Iz desnega žepa potegne eno pištolo in iz levega drugo.)
CARNA MARLENE (pobaše obe pištoli, eno vtakne v levi, drugo v desni žep): Ne me prosim spravljat v skušnjavo, ker trenutno res ne garantiram zase!
TINE KOJČ: Lej jo, požre{nico! Kar obe pi{toli je pobasala! Ker ona mora vedno vzet {e repete! A ne bi mogoče malo delila z mano .?
ČARNA MARLENE: Kar otresaj svoj umazani gobec in bo{ kmalu dobil dva metka v glavo.
RUDI StAJNER: Jaz bi rad {e nekaj povedal. - A lahko?
Carna Marlene in Tine Kojč se užaljena kujata.
RUDI StAJNER: No, me veseli, da lahko končno pridem do besede, ker sem se že bal, da si jo bom mogel kar na silo vzet.
TINE KOJČ (Carni): Tepe te, a ne?
ČARNA MARLENE: Pa kaj pizda to tebe briga?!
TINE KOJČ: Saj sem vedel. Garba jo ko svinjo.
ČARNA MARLENE: Nihče nikogar ne mlati, nehaj . ^
TINE KOJČ: A si upa{ zavihat rokav do ramena?
ČARNA MARLENE: Ne dotikaj se me . ^
TINE KOJČ (jo prekine; spakljivo): "Ne dotikaj se me, ker sem vsa v modricah!"
Carna ga poči. Tine končno za kratek čas ostane brez besed.
RUDI StAJNER: Zdaj, ko imata kratko pavzo, bi rad nekaj hitro povedal .
TINE KOJČ: Čarna, jaz ga bom ubil. Ubil ga bom, prisežem (Hoče oditi, da bi ubil kitajca.)
ČARNA MARLENE (ga ustavi, vsa obupana): Tine, prosim ne!
TINE KOJČ: Sem ga hotel že takrat, pred desetimi leti, ampak sem bil tudi sam {e naiven in sem mislil, da se bo že kako re{ilo . In se je, vidi{,
kako. Moja punca je pridelala 50 kilogramov vi{ka, njen mož pa jo dnevno tako garba, da se je sploh ne smem več dotaknit.
ČARNA MARLENE: Nikoli nisem bila tvoja punca.
TINE KOJČ: Upam, da ti je končno žal zaradi tega.
ČARNA MARLENE: Oprosti, Tine, nikoli me nisi vpra{al, če bi bila tvoja punca.
TINE KOJČ: Pa dobro, a rabi{ ti vse črno na belem? A bi ti mogel narisat? ČARNA MARLENE: Ne. Samo povedat. Bi bilo dost, če bi mi povedal. TINE KOJČ: Ne {tekam te. - Daj mi eno pi{tolo. RUDI ŠTAJNER: Jaz bi rad samo rekel . ^
TINE KOJČ: Prihrani za potem, ko se vrnem. Takrat bom rabil, da mi kdo kaj reče . ^
RUDI ŠTAJNER: Samo da imamo jasno predstavo: ambrozija ni problem.
TINE KOJČ: Pa to ni res! Ta pa {e vedno o ambroziji .
RUDI ŠTAJNER: Nekaj malega sem jo konzerviral po tistem, ko sem s pomočjo svoje magične kocke uspel zaznat neke čudne indice, ki so kazali v smeri, da se lahko zgodi, kar se je pač zgodilo danes.
TINE KOJČ: Predvidel si, da ti bo kitajec vrgel lab v zrak?!
RUDI ŠTAJNER: Nekaj malega sem predvidel, ja . Po{kilil sem v svojo kockico in . no, saj ni stoprocentno zanesljiva, ampak v tem primeru se je kar izkazala. - Zakaj pa misli{, da si cel teden farbal hipodrom?
TINE KOJČ: Ne mi rečt, stari .
RUDI ŠTAJNER: Fizika. To je samo fizika.
ČARNA MARLENE: Če bi vidva malo nehala govorit v {ifrah?!
RUDI ŠTAJNER: V barvo, s katero je Tine malal hipodrom, sem vme{al koncentrirano ambrozijo, poseben izvle~ek, in ko bodo riti 12.000-glave množice za~ele to zmes gret, se bo ambrozija dvignila v zrak. Rabili bi {e ventilatorje, da ne bi prehitro padla nazaj na tla . ^
ČARNA MARLENE: Meni je mož za poro~no darilo podaril 12.000 pa-hlja~. - Kasneje sem ugotovila, da je sicer {lo za eno {kart robo, ki je ni mogel nikjer prodat, ampak za na{e namene bi se jih najbrž dalo uporabit.
TINE KOJČ: Čarna, tvoj mož je genialec.
ČARNA MARLENE: Jaz sem jih v teh desetih letih vse porisala s smejo~o faco Matjaža Pandurja.
TINE KOJČ: Ti si ~isto usekana.
ČARNA MARLENE: Pa~ nisem imela pametnej{ega dela, in kot vidi{, ~ez sedem let vse prav pride . ^ 1200 na leto. Vsak dan, petek ali svetek, tri ali celo {tiri.
TINE KOJČ: Še malo, pa ti bom rekel, da te imam rad . ^
ČARNA MARLENE: Ja, ampak kaj nam bo ambrozija v zraku, ~e jaz ne morem . igrat?
Mučen premolk.
RUDI ŠTAJNER: Še zadnji~ zadenemo ljudi, potem grem jaz v Podbrdo, Čarna v klet, Tine pa ostane, dobrega hi{nika se zmeraj rabi.
ČARNA MARLENE: Oprostita - v kak{no klet?!
TINE KOJČ: A ji nisi povedal?
RUDI ŠTAJNER: To bi ji moral mož povedat!
TINE KOJČ: A se z možem ni~ ne menita?
RUDI ŠTAJNER: Meni je sicer rekel, da ji je povedal .
CARNA MARLENE: A vama je šel to pravit . ^ Kristus! TINE KOJC: Carna, jaz sem pripravljen igrat s tabo. CARNA MARLENE: Ni govora! TINE KOJC: Res sem pripravljen igrat s tabo. CARNA MARLENE: Tine, ti si kreten. TINE KOJC: Ja, po moje sem res.
CARNA MARLENE: Ce bi ti meni rekel, da . ^ ne vem, nekaj . ^ bi jaz letela na oder poskusit še tretjič in četrtič in petič in . ^ tristotič, pa tudi če bi me moj soprog vsakič znova zaprl v klet .
TINE KOJC: ne vem, nekaj .
CARNA MARLENE: Kreten.
TINE KOJC: Carna, kaj bi rada, da ti rečem?! Cesa ti še nisem izrekel? Daj, napiši mi na papir in bom prebral in bova imela to temo odkljukano enkrat na veke vekov.
RUDI ŠTAJNER: Amen.
CARNA MARLENE: Brez zveze. Brez zveze. Si že vse zajebal. TINE KOJC: Res ti je težko ugodit .
CARNA MARLENE: A vidva idiota sploh kaj razumeta?! Meni je čisto vseeno, če grem dol v klet! - Ja, seveda vem, kaj se dogaja dol v kleti, saj nisem glupa! - Od mene ves čas vsi nekaj pričakujete! Ze od rojstva! Najprej mama, potem Rudi, potem ti, potem kitajec, potem spet ti, pa spet Rudi, pa spet ti in vmes mama in na koncu spet ti . ^ Jaz ne morem tako! Jaz sem ves čas pod takim pritiskom . ^! Počutim se kot ekonom lonec! Ves čas moram izpolnjevat pričakovanja tega, pa onega, pa tebe, Tine, pa . Nekdo je enkrat v kavnem zosu videl, da bom jaz rešila svet, in zdaj moram nonstop glumit enega supermena! - Ampak jaz ne morem! Jaz rabim, jaz bi rada, da bi me imel kdo rad samo zato, ker sem, brez vsakega
pametnega razloga, kar tako, tudi kadar zajebem, pa ne zato, da naslednji~ ne bom zajebala, ampak tudi, ~e nikoli ve~ ne bom naredila ni~esar prav!
TINE KOJC: Ja pa saj to bi vsak rad. Samo vitke, lepe in mlade punce imajo pri tem nekaj prednosti V ~em je sploh problem? - Lahko pa igram s tabo. (Rudiju.) Jaz samo ne bi rad, da bi {la Carna dol, v klet. - Pa tudi . ^ po moje je seksi, ~e se stvari naredijo do konca, tudi ko se ve~ ne "spla~a". Tako - da se ohrani smisel. - Aus Anstand.
Carna MARLENE: Aus Anstand?
Rudi Štajner se nenadoma malo izgubi. ^
TINE KOJC: Aus Anstand.
Carna MARLENE: Aus Anstand.
TINE KOJC: Rudi? - Rudi?! (Tleska Rudiju pred očmi.) Rudi! Rudi! Rudi!!!
RUDI ŠTAJNER: Se zdrami. Ja! - Kaj? - Aus Anstand! - Saj sem povedal! Ma~ko bi bilo treba ubit.
TINE KOJC: ?!?
Carna Marlene (krikne): Ne!
RUDI ŠTAJNER: Glej, da ji bo{ zagotovo sedemkrat zavil vrat!
Mimo pride Vanessamae in se Carni sedemkrat podrgne ob noge. Tine jo zgrabi in ji zavija vrat: {teje, pa šteje, pa šteje, in naj se še tako trudi, vedno prešteje samo do šest.
3. prizor: Carna Marlene zapoje
Kitajec, Rudi Štajner, Tine Kojč, Carna Marlene.
Zvočna pokrajina ogromnega hipodroma pred gradom Aus Anstand v prekmurskih Dolomitih se šibi od zaupnega kramljanja, osveževanja kontaktnih podatkov, flirtanja, neformalnega sklepanja pomembnih poslov in
stresanja neslanih šal skrbno izbranih gostov - 12.000-glave množice predsednikov, kanclerjev, ministrov, generalov, županov in tenisačic, so-pranistk in fuzbalerjev, poslovnežev in mladoletnih prostitutk, trgovcev in naftnih mogotcev, monopolistov nad vodnimi viri, posrednikov, zastopnikov, lobistov, mafijskih botrov in njihovih vdov, lastnikov prometnih omrežij, tenisačic, ruskih balerin in vseh ostalih odločevalcev z najrazličnejših področij, večjih in malo manjših rib -, ki so se zbrali, da bi si ogledali najbolj prestižno evropsko konjsko dirko. Padajo stave, utrjujejo se stare naveze, vzpostavljajo se nova poznanstva in prijateljstva. Na pogled površna druženja še enkrat krojijo usodo sveta. Skozi to brenčanje se mukoma prebijajo ter tu in tam izstopijo replike kitajca in Rudija Štajnerja.
Na odru hipodroma se Čarna, odeta v zelo neprivlačno črno debelo bombažno trenirko, ki naj bi zakrila njene v zadnjih desetih letih pridelane maščobne ovoje, pripravlja na nastop in s hrbtom proti publiki po kretnjah sodeč silovito preigrava neko skladbo, vendar je v tem ogromnem čebelnjaku seveda ne slišimo. Pred odrom Tine Kojč spravlja v red še zadnje konje. Pod tribunami Rudi Štajner in kitajec preštevata nerazdeljene pahljače, s katerih se na široko smeji Matjaž Pandur, in preverjata, ali je kdo od eminentnih gostov morda ostal brez drobne pozornosti, s katero se na predlog Rudija Štajnerja predstavlja mladi gostitelj, kitajec, čigar imena si do zdaj ni zapomnil še nihče, še njegova žena ne. Na zelenici sredi hipodroma podmladek šivilj iz kleti izvaja akrobacije na konjskih hrbtih, ljubke mažoretke zavzeto vrtijo svoje palice, skupina Titovih mladincev pa se v oprijetih rdečih majčkah in tangicah razpostavlja zdaj v peterokrako zvezdo, potem v kladivo in končno še v srp.
KITAJČEV GLAS: Rudi, ~e mi pomagaš, da na nivoju speljem ta prevzem, sem pripravljen pozabit na vsa najina nesoglasja . ^
GLAS RUDIJA StAJNERJA: Zakaj pa imaš bel metulj~ek?
KITAJČEV GLAS: Kako, zakaj?! Rudi, vsi imajo bel metulj~ek, vsi, vklju~no s tabo!
GLAS RUDIJA StAJNERJA: Aja, oprosti. Drugi gospodarji, drugi obi-~aji . ^ No, saj se no~em ni~ mešat . ^
KITAJČEV GLAS (panično, da dela kaj narobe): Kaj je?!
GLAS RUDIJA STAJNERJA: Gostitelj mora imet črn metuljček. Da se ve, kdo je glavni, da pride do r-a-z-l-o-č-k-a!
KITAJČEV GLAS: Fak . ^! Fak, fak, fak, fak!
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: V predalu moje pisalne mize je ene deset črnih. - Če je še nisi skuril, ti kakega rade volje podarim. Jaz jih tako ne bom več potreboval.
KITAJČEV GLAS: Hvala ti, Rudi, tega ti nikoli ne bom pozabil. Takoj se vrnem . (Steče po črn metuljček.)
Rudi Štajner po zlatovrvičnem telefonu na plastične lončke pokliče Tineta Kojča.
TINE KOJČ: Jou!
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: Kako? TINE KOJČ: Gladko ko britev.
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: A so te Kitajci učili naših pregovorov? TINE KOJČ: Naših avstro-ogrskih?
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: Midva sva pri koncu, še ene tri pahljače in pol so nama ostale, malo bova preverila, če je kdo ostal brez. Čeprav . koncentracija bo v vsakem primeru dovolj visoka, ena pahljača gor ali dol. Dobro se dviga, zrak že kar migeta, delce vidim skoraj s prostim očesom .
Kitajec se vrne.
KITAJČEV GLAS: S kom se pa pogovarjaš? GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: S Tinetom. Ti ga dam? KITAJČEV GLAS: Ne. - A je poštimal konje? GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: Tine, a si poštimal konje?
TINE KOJC: Kopitom bom še enkrat zatisnil šraufe, vse ostalo pa je BP.
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: Kopitom bo še enkrat zatisnil šraufe, vse ostalo pa je BP.
KITAJCeV GLAS: Sem razumel, ja. Saj nisem idiot. - Kako zgledam?
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: Kot iz škatlice vzet . - Ta črni metuljček je prav super - Pejt pozdravit Tigerja Woodsa. Mimogrede - brez pahljače je.
KITAJCeV GLAS: Koga?
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: Marko polo, a si ti mogoče do danes živel v džungli?
KITAJCeV GLAS: No, vsekakor si nikoli ne bi mislil, da je na Zemlji 12.000 vplivnih ljudi in da je treba enkrat na leto povabit v goste čisto vse .
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: Kdo pretepa Billa Gatesa? -
Marija Šarapova? U, kakšen kroše! - Še dobro, da je tip neuničljiv. Njemu
daj tri pahljače. Eno še za Jobsa.
KITAJCeV GLAS: Jobs je mrtev.
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: To je pa velika škoda. Kaj pa ga je pobralo? - Si že bil pri guvernerju?
KITAJCeV GLAS: Rudi, kaj če bi ti ostal pri meni kot oskrbnik?
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: Ne, jaz grem takoj po dirki v Podbrdo. -Newyorčani so prišli, vidiš?
KITAJCeV GLAS: Kje?
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: Tam, tam . ^
KITAJCeV GLAS: Aha; s kom se pa menijo?
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: Ti si pa res en marko polo. - Carlos Slim.
KITAJČEV GLAS: Kdo?
GLAS RUDIJA StAJNERJA: Ojoj.
KITAJČEV GLAS: 12.000 jih je, Rudi!
GLAS RUDIJA StAJNERJA: O, lej jo, lepotico Kako se je pomladila, odkar je vdova . ^ Ko kak sočno zelen jabolček zgleda . ^ Grem jo pozdravit.
KITAJČEV GLAS: Bom {el jaz. - A si prepričan, da vsi vejo, kdo sem? Topoumni zgledajo.
GLAS RUDIJA StAJNERJA: Nihče jih ne plača, da bi zgledali pametni, Dovolj je, da pač . rulajo svet. - J. K. Rowling in Dumbledore.
KITAJČEV GLAS: Kje je mačka, porkafiks?- Si prepričan, da bo to vse skupaj delovalo?
GLAS RUDIJA StAJNERJA: Ko kamen kost. KITAJČEV GLAS: Kaj?
GLAS RUDIJA StAJNERJA: Ah saj ve{ - lokalni pregovori . ^
KITAJČEV GLAS: Kako mrzka mi je tvoja bankrotnost!
GLAS RUDIJA StAJNERJA: Ne. Ne, ne . ^ Joj. Ne more{ tako govorit. To je, kot bi citiral roman . ^
KITAJČEV GLAS: Saj sem citiral roman. - Ti sploh ve{, kako je meni ime?
GLAS RUDIJA StAJNERJA: Vsak človek ima ime . ^ KITAJČEV GLAS: Povej, če ve{ . ^
GLAS RUDIJA StAJNERJA: Peter Klepec nisi, Kralj Matjaž tudi ne. -Marko polo.
KITAJČEV GLAS: Rudi, ne bom se več ponavljal. Samo {e enkrat, zadnjič: če me Čarna danes pred 12.000-glavo množico mojih novih prijateljev . ^
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: Kancler je brez pahljače. Premier tudi. In predsednik. - To ni dobro. Ko sem bil jaz gostitelj . ^ Pa kako si lahko pozabil ravno na te?! - Vidim {e cel kup težkih kalibrov brez pahljače! Ne more{ že prvič tako {lampasto! Ajde, vozi, vozi, mi{ko . .
KITAJČEV GLAS: Če me Čarna danes pusti na cedilu, potem . ^
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: Zunanji minister jo ima, kancler pa je brez. O, madona!!!
KITAJČEV GLAS: Rudi, če Čarna danes popu{i, ti bom izrezal {tiri ledvice in jih dal na led.
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: Ruby joka, o, kako sranje bomo imeli . ^
KITAJČEV GLAS: Čarno pa bom poslal v klet {ivat prevleke za japonske avtomobile .
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: O {tala, zunanji minister in kancler se tepeta za pahljačo .
KITAJČEV GLAS: Okej, saj že tečem . ^
Kitajec steče do kanclerja, mu v kitaj{čini izreka dobrodo{lico in mu v roke ti{či pahljačo. Rudi po zlatovrvičnem telefonu na plastične lončke znova pokliče Tineta.
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: Kak{na je koncentracija ambrozije v zraku?
TINE KOJČ: Uw = 1,6 W/m2 K in {e nara{ča. - A na{ marko polo ni {e nič posumil? Meni se zdi, da ljudje že čutijo . ^
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: V trenutku, ko mu bo Bill Gates začel na uho prepevat alelujo, mu bo postalo jasno.
TINE KOJČ: Konji se ohlajajo, vsak čas bodo {li nazaj na off. Pazit moramo, da ne bomo zgubljali časa . ^
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: In Čarna? TINE KOJČ: Grem zdaj do nje.
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: Bom prekinil, vra~a se . Nekaj je penast . TINE KOJČ: Okej, let's rock 'n' roll . ^ Kitajec se vrne do Rudija.
KITAJČEV GLAS: Rudi, konji so {li na off . ^ S kom si govoril?
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: Tine mi je javil, da bo vse okej, naj ne skrbiva zaradi konjev, samo ena varovalka v kolenskem sklepu je {la, ampak v bistvu je vse pripravljeno . ^
Brenčanje 12.000-glave množice postaja nekam lirično. KITAJČEV GLAS: Rudi, nekaj je narobe.
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: Kaj bi bilo narobe? A si videl Schuma-cherja na rolerjih, ta pa res ne more brez kole{~kov! Po moje jih ima pod nogami ve~ kot v glavi . ^
KITAJČEV GLAS: Nekaj je v zraku.
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: To pa res, ja. - Sre~a, sprostitev, pri~a-kovanje za~etka dirke . ^ In radovednost, kaj bo povedal ta novi.
KITAJČEV GLAS: Ful imam slab filing . V popku me zbada .
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: Lej ju, Beckhama in Ronaldota . Si jima pa naložil pahlja~ . ^
KITAJČEV GLAS: Bill Gates mi je prej na u{esa zapel alelujo. GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: O! Kako pa?
KITAJČEV GLAS (skuša oponašati Billa Gatesa): Aleluja, aleluja . Steve Jobs in Mark Zuckerberg sta ~ez pela terco. - Takole . ^ (Se trudi z alelujo v dvojni terci.)
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: A ni Steve umrl? Prej si rekel, da je umrl .
KITAJCEV GLAS: Saj to! Vse je pomešano . Rudi, jaz vem, da imaš ti spet prste vmes . ^!
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: Calma, calma. Moja GPS ura kaže, da je vse v nulti, čas, koordinate, nobenih zamikov.
Iz brenčanja 12.000-glave množice se dvigajo prve mantre, vse pogostejši so vzkliki "aleluja", solo in v tercah; slišati je prijazne vzklike "ljuba sestra", "dragi brat"
KITAJCEV GLAS: Pizda, Rudi, prevaral si me! Pizda!
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: A tako? Ja, kako pa?
KITAJCEV GLAS: Ne vem . ^ ampak ljudje so - glej to, groza!
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: Prav fino jih je videt, ne? Končno malo bolj normalni .
KITAJCEV GLAS: Ambrozijo si jim podtaknil, ne? Ampak kako?! -Pahljače! Pahljače so bile zastrupljene, prepojene Nekaj si vtaknil v pahljače! Kakšen pes si, Rudi! - Rekla sva nič nirvane!
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: To si ti rekel, jaz sem bil zmeraj za nirva-no .
KITAJCEV GLAS: Poglej jih! Namesto da bi stavili, se držijo za roke!
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA (ves blažen): Ja, pa res Kako lepo! -Mogoče je pa kriv Matjaž Pandur, ki se smehlja s pahljač? Nasmeh je grozno nalezljiv, kot zehanje, uši ali dobrota . ^
KITAJCEV GLAS: Kak idiot sem! Kako sem lahko to spregledal?! (Gre nad Rudija.) Vrat ti bom zavil, ubil te bom kot psa (Nenadoma ga preblisne zla slutnja.)
KITAJCEV GLAS: Carna!
Steče proti odru, da bi preprečil Carnin nastop, saj iz njenega pripovedovanja ve, kam naj bi po prerokbi pripeljala kombinacija od ambrozije zadetega ljudstva in njenega igranja na violino.
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: Pusti Carno, saj ne bo mogla nastopit, saj ve{, da ne more igrat pred publiko . ^
KITAJEC (ki teče proti odru): Prav ima{, ne bo igrala. V nobenem primeru ne bo igrala. Poskrbel bom, da slu~ajno ne bi pri{lo do kakega ~udeža!
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: Ah ja. - Res ne maram posegat vmes, pa {e licence za astrale nimam obnovljene (Od njega šine proti kitajcu rožnat astralni žarek in ga ulovi v astralni mehurček na minus ena.) Ne mi zamerit, saj je samo ena taka astralna želatina, kmalu bo{ zunaj . ^
KITAJEC: Spusti me, pizda, Rudi!
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: Takoj zdaj, samo malo potem . Cez deset minut .
KITAJEC: Kaj je ta sluz, bljek?!
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: To ni sluz, ti govno eno, to je želatina! Astralni mehur~ek na minus ena. - Neko~ ~ez tiso~ let, ko naju ve~ ne bo, bodo astralno želatino uporabljali za suhe treninge vrhunskih {portnikov. Tako da si lahko kar po~a{~en, ker ima{ priložnost prvi stestirat . Ce ti je, teci, leti, lahko pa tudi proba{ plavat .
KITAJEC: Rudi, ko bom zopet zunaj . pustil te bom crknit ko psa, brez zobarja, brez lekarne, brez hospica in paliativne oskrbe . ^
GLAS RUDIJA ŠTAJNERJA: Joj, ne ubadaj se toliko z mano, res ne . -Jaz zdaj grem. Dobro zrihtajte. Ce me kdo kaj rabi, me dobi pri Muri. Lovil bom ribe.....Spat bom hodil pa v Podbrdo!
Rudi se izklopi. - Nebo nad gradom Aus Anstand v prekmurskih Dolomitih prekrijejo temni nevihtni oblaki, zabliska se in zagrmi, zrak je naelektren do skrajnosti, vsak čas se bo ulil dež .
Na oder mimo v astral zaželatiniranega kitajca prižvižga Tine, sleče svoj delavski kombinezon in si nadene rokerska oblačila.
Reflektorji zarišejo en krog za Carno in enega za Tineta; Tine in Carna stopita vsak pred svoj mikrofon, prižge se zaslon in 12.000-glava množica, ki še vedno zamaknjeno mrmra svoje flower power mantre, se radovedno zazre v njuno smer. Na vaškem zvoniku odbije 12.15.
Na zaslonu detajla njunih obrazov, Tine pogleduje proti Carni, Carnine poteze so napete kot strune, ki jim grozi, da se bodo vsak hip pretrgale... Tine dvigne violino do brade. Caka, da bo kretnjo za njim ponovila tudi Carna.
Carna kar stoji, stoji, potem pa negotovo in počasi ponovi Tinetov gib; violino dvigne do brade.
Njen izraz na zaslonu je tak, kot bi pričakovala, da ji bo giljotina vsak
hip odrobila glavo.
12.000-glava množica čaka.
Tine nasloni brado na violino. Carna ga posnema.
Tine dvigne lok do strun.
Carna kar stoji, stoji, stoji kot okamnela.
Carna debelo požira slino, a je ne more pogoltniti.
Prestrašeno obrne glavo proti Tinetu. Njen pogled je poln obupa. Tinetu
je vse jasno, kljub temu ji spodbudno pokima.
Carna zapre oči in se skuša zbrati. Na čelo ji stopijo potne srage.
Kitajec v svojem astralnem mehurčku iz nekega sosednjega astrala k sebi
prikliče cirkularko.
Carnina desna roka še vedno mrtvo, mrtvo, mrtvo visi ob telesu. Trenutek predolg končno mine.
Carnine oči tiho spustijo grenke solze, prsti pa violinski lok. Carna se zruši, obupana skrije obraz med kolena. 12.000-glava množica nejevoljno vzvalovi. - Ambrozija popušča. Tine je zelo žalosten.
12.000-glava množica žviž^ga. - Ambrozija dokončno popusti. Kitajec, od sramote pepelnato rumen, s cirkularko prežaga astralni mehurček. Požene se do mikrofona in se čez hip božjastno penast v mikrofon pretvarja, da je vse v redu.
KITAJEC: Draga publika, dragi prijatelji, dragi naši gostje, zdaj bo pa dr-ka! (Se popravi.) Dirka, dirka. (Ker je njegov astralni mehurček še vedno odprt, iz pekla hitro potegne črnega mačka, a ta zanj ne mara in skoči k Carni, kitajec ji ga izpuli iz naročja, maček pa protestira in mu skuša izpraskati oči. - Kitajcu ne preostane drugega, kot da mu zavije vrat, potem pa ga vrže kobili Banana Republiki pod noge. - Panično krikne.) Vse pod
kontrolo! - Moja soproga je poskrbela za kratek dramski uvod, čudovito uverturo, poslovilno, veste, ker zdaj odhaja v klet, k mojim tetam, materam, sestram in hčerkam, moja družina jo je zelo ljubeznivo sprejela, in kot je v navadi, bo po na{i stari družinski tradiciji prijela za {ivanko. Smo ali nismo? - Ne sli{im vas dobro? - Smo? Tako je! Vsi, ki imate v levem žepu pi{tole, v desnem pa orožni list, na moj znak ustrelite v zrak. In vsi, ki imate v desnem žepu pi{tolo, v levem pa orožni list, na moj znak ustrelite v zrak. In vsi, ki ste brez orožnega lista, ustrelite na moj znak . Tisti, ki ste brez pi{tol, pa . ^ zaploskajte. So konji na svojih mestih? So! Na vse ali nič! Gremo! (Odšteva:) Deset, devet, osem, sedem . ^
Na pet povleče Carna iz svojega levega žepa pištolo in kitajca ustreli v glavo.
In potem povleče pištolo še iz svojega desnega žepa in kitajca ustreli še enkrat.
Orožnega lista pa tako nima ne za levo ne za desno pištolo.
ČARNA MARLENE (kot bi se Tinetu hotela opravičiti): Mačko mi je zadavil.
Tine s kretnjo poprosi množico samo še za hipec potrpljenja in 12.000-gla-va množica se nerada za spoznanje utiša.
Tine iz žepa vzame nož na vzmet, pritisne gumb in rezilo šine na plan ter se ostro, obetajoče zabliska.
12.000-glava množica, kot bi odrezal, obmolkne in v ta "obmolk" se plazi nenasitna, perverzna sla po krvi.
Tine stopi k Carni in nož švistne od glave do pet in z njenega telesa spara ohlapno črno trenirko, neprivlačen debel bombaž, in na beli dan prisveti žolta Carnina mast.
Carna kar stoji. Pred pogledi 12.000-glave množice; vseh tistih, ki so do zadnjega kotička napolnili hipodrom pri gradu v prekmurskih Dolomitih; stoji, stoji tam, cela debela, in je res zelo debela, in razmišlja, da si pravzaprav nikoli ni mislila, kako veliko sramoto lahko človek prenese. Tine jo motri, dokler ne locira globoko vsajenega začetka te debele zgodbe: tik pod srcem, malo v levo, je drobna plesniva kremšnitka, spomin na mamo, mamico; in začne Carno odvijati, plast za plastjo, iz teh njenih žalostno maščobnih ovojev gnojno separacijske anksioznosti; odvija previdno, kot bi težko ranjenemu ranjencu menjal povoje, in Carna mu to kar dovoli.
In se pusti odviti, čisto do konca...
In ko je enkrat odvita, stoji gola naga golonaga pred 12.000-glavo množico in prav nič je ni sram, smeji se, sladka in zadovoljna, kot bi ji sploh ne šlo za glavo, in prav lepa je, prav čedna, kot bi bila deset let mlajša na primer, ali pa na primer dvajset; Tine zmeče smrdljive mastne povoje v okroglo rdečo škatlo iz tanke pločevine, na kateri se pod božično okrašenim drevescem igrajo ljubko debelolični otroci, in naredi iz škatle iskriv ognjemet, tako iskriv, da župana Beaugencyja skoraj stisne rumena zavist, tako lep, da 12.000-glava množica očarano dahne iskreni "Oooooo"
in potem Tine Čarni znova ponudi v roke violino,
znova in znova in znova, kot da bo vedno verjel vanjo, pa čeprav bo za-
jebala vsakič znova,
violino in violinski lok,
tozadevno - kar se zaupanja tiče - je bolj trmast kot ona, na kar je pravzaprav ponosen,
kaj zato, če je violina razcepljena in najbrž neuporabna,
treba je verjeti v ljudi,
četudi zajebajo spet in spet in spet,
treba je verjeti, sploh v tiste, ki jih ljubimo, ljubimo, ljubimo, ljubimo, violina je violina, in kdor ima voljo, bo igral nanjo, pa če je scepljena ali cela;
Tine ponudi Čarni violino in violinski lok, Čarna ju vzame v roke, violino in violinski lok, ker zaupanja ni za metati proč,
pa tudi, kdo ve, mogoče bo pa zdaj vendarle šlo, v četrto gre baje rado. Nasmehne se Tinetu, ki v popku začuti, da ji bo vsemu navkljub ali prav zaradi vsega skupaj zaupal na veke vekov amen, in stegne desno roko po mikrofonu.
Zapre oči in z violino in lokom v levi roki zamrmra napev pesmi Aus Anstand. Njeno mrmranje sede na 12.000-glavo množico. 12.000-glavi množici zastane dih.
Še ura v daljavi, na starem vaškem zvoniku, se ustavi in odbije točno 12.15.
Čarna zapoje.
Daleč, daleč nekje na obzorju, ki prihaja vse bliže in bliže - z vsako pesmijo me je manj, je nekoč zapisal Marko Pavček, ne Marko Polo, ampak Marko Pavček, kar je nekaj čisto drugega -, se zarišejo obrisi za droben mezinec v dobo La Sieste odprtih vrat. Pod oder plane kobila in nestrpno
stresa z glavo, dokler Carna ne sede na njen hrbet. Crna mačka Vanes-samae oživi in se ji z vsemi svojimi sedmimi plus življenji zvije v naročje. Carna poje, mačka prede, kobila pa počasi stopa v smeri za prst odprtih vrat v dobo La Sieste. - 12.000-glava množica mrmra napev pesmi Aus Anstand, roma za Carno, kobilo in črno mačko in se pahlja s kitajskimi pahljačami, s katerih se prijazno nasmiha Matjaž Pandur. Hipodrom pred gradom Aus Anstand v prekmurskih Dolomitih se počasi prazni. V nebo se dvigajo modre Rudikove kocke.
TRETJE DEJANJE 1. prizor: Iskanje ročice drugič
Tine Kojč, Rudi Štajner, kitajec in njegova dva sinka, Kitajka in njen otrok, najprej dojenček, potem majhen kodrast fantek, glas sedemnajstletne Carne Marlene.
Park pred gradom Aus Anstand v prekmurskih Dolomitih. Cez grad visi res ogromen plakat Matjaža Pandurja, ki naznanja, da smo tik pred premiero tega velikega gledališkega maga.
Sredi travnika na tleh razgrnjena odeja, na njej Tine Kojč in Rudi Štajner s številnimi čudnimi aparaturami, kontrolnimi ploščami, zasloni, pametnimi tablicami, telefoni. ^ zelo zatopljena v procese odklapljanja. ^
TINE KOJČ: . ne {tekam, stari, no .
RUDI ŠTAJNER: Ni kaj {tekat. - Jedrske bom zdaj odklopil, tako ali tako bomo {li na sveče, pa {e s tem bo treba {parat . ^ (Na kontrolni plošči z nepreštevnimi gumbki in stikalci nekaj premakne.)
TINE KOJČ (ga popravi): Kreten, ne trgovin, jedrske sva rekla!
TINE KOJČ: Pazi, da ne bo{ prehitro izklopil železnic.
RUDI ŠTAJNER: Internet gre lahko ven, ne?
TINE KOJČ: Sem ga jaz izključil že včeraj. (Rudi odčitava, preračunava, preverja tudi s svojo Rudikovo kocko in potem v neugleden analogni zvezek odkljukava po seznamu. Zacinglja telefon, Tine plane.)
TINE KOJČ: Čarna!
GLAS ČARNE MARLENE: Ej, že tri ure vaju kličem, kaj sta se že odklopila?!
TINE KOJČ: Čarna!!! - Kako je s tabo?
GLAS ČARNE MARLENE: Dobro . ^ Pa kje sta bila, na vroči liniji?!
TINE KOJČ: Čarna, ful me je skrbelo . Rudi je prezgodaj izklopil mo-bilce .
GLAS ČARNE MARLENE: Na celi ~rti imate zid, upam, da veste. Sploh ne moremo skoz .
TINE KOJČ: Če ti pravim, da Rudi odklaplja . ^
GLAS ČARNE MARLENE: Tu pri nas v Berlinu je cela fešta . (Se tako ljubko smeji, da Tineta ob tem obliva kurja polt.) Ej, ne bosta verjela, še mafija spoštuje La Siesto. Ni ropov, ni umorov, ni posilstev, ništa . ^
TINE KOJČ: Čarna, mi smo tu malo ven padli . ^
GLAS ČARNE MARLENE: . ^ džankiji se ne fiksajo, v parkih na travi ležijo vojaki in policaji in se držijo za roke, bankirji se spuš~ajo po toboganih, vsa davkarija je na vrtiljaku . Edino res mi ni jasno, od kod ta vaš zid, to nas je malo presenetilo, nismo ga pri~akovali in kar naenkrat TRESK z nosom ob steno . Vse je bilo krvavo. Ampak bo že, bomo ga prebili, ~e smo zvo~nega in svetlobnega, bomo pa še tega vašega mentalnega.
TINE KOJČ: Čarna, tu pri nas smo malo ven padli. GLAS ČARNE MARLENE: Kako, ven?
TINE KOJČ: Ja ljudstvo je preve~ pridno, delavno, tla~ani preprosto no~ejo odložit motik in pol so se vrata po~asi za~ela nazaj zapirat . Rudi je v zadnjem trenutku podstavil nogo, ampak ne vem, koliko ~asa bo še zdržal, gleženj ima že ~isto zate~en . ^
GLAS ČARNE MARLENE: Ojoj. In kaj zdaj?
RUDI StAJNER: Ni~, nobene spremembe. Kar po planu naprej. Sem vesel, da vam gre tako dobro. Tudi Nemci so se javili iz Aten, vse pod kontrolo, cele dneve plešejo na Macareno in mislijo, da je to originalni grški sirtaki .
GLAS ČARNE MARLENE: Se pravi lahko startamo?
RUDI StAJNER: Ja, javi to~en ~as, da sinhroniziram še vlak iz Aten. Zid boste prebili samo, ~e pridete so~asno. - Čarna, kje je zid najbolj tanek?
GLAS CaRNE MARLENE: Tam pri gradu, malo levo, pri kostanju, tam, a veš Tine, kjer sva midva lani . a se spomniš .
TINE KOJC: Ja, okej, koordinate so jasne.
RUDI ŠTAJNER: Tine, prosim vzemi kredo in pojdi narisat krog. Moramo to markirat, da nastavim tja trčenje obeh vlakov . ^
GLAS CARNE MARLENE: Tine!
RUDI ŠTAJNER: Je šel markirat, ga pokličem nazaj?
GLAS CARNE MARLENE: Ja, prosim, daj, samo nekaj bi mu še rada rekla .
RUDI ŠTAJNER: Tine!
Tine se vrne, vendar zaradi hrupa Ikeinega tovornjaka, ki je pravkar zapeljal pred grad Aus Anstand v prekmurskih Dolomitih, nekaj časa ne sliši ničesar, kar mu Carna govori. Iz tovornjaka skoči Kitajka v Ikeinem kombinezonu in pomaha Rudiju. Rudi odide do nje, podpisuje papirje, ureja prevzem, plačuje s kartico, kreditno in še tisto za točke. Ko vse opravita, mu Kitajka odgrne cerado in vidimo, da je tovornjak poln zložljivih ležalnikov. Kitajka in Rudi se nekaj dogovarjata, Kitajka kima, Rudi tudi. - Kitajka vzame iz kabine tovornjaka voziček, ga sestavi in vanj položi otroka, ki ga očitno vozi s seboj. Otrok joče, zato se Kitajka z vozičkom odpravi do prve klopce, sede nanjo in otroka podoji.
TINE KOJC: Kaj?! Nič te ne slišim, ležalnike so pripeljali!
GLAS CARNE MARLENE: (ponovi najbrž že petnajstič): . Jaz sem te dni nekoga spoznala .
Tinetu ta informacija popolnoma vzame dar govora. GLAS CARNE MARLENE: Tine? Tine Kojč molči.
GLAS CARNE MARLENE: Tine, si še tam?
TINE KOJČ: Ja.
GLAS ČARNE MARLENE: Mislim, lej, se mi je zdelo prav, da ti povem čim prej, a ne . ^
Tine Kojč molči.
GLAS ČARNE MARLENE: Tine?! TINE KOJČ: Ja.
GLAS ČARNE MARLENE: Ful te nekaj slabo sli{im, prekleti zid . Ker midva, ti in jaz . saj nisva nikoli točno rekla, kaj je z nama, a ne . Nekaj je bilo najbrž, ampak meni ni bilo nikoli jasno, kako resno je vse skupaj .
Neki šum na zvezi; zelo verjetno Carna zdaj nekaj joka...
GLAS ČARNE MARLENE: . Tine, pač . sem srečala nekoga, ki . je nekako . ^ bolj artikuliran, kot si bil ti . ^
TINE KOJČ: Bolj artikuliran?!
GLAS ČARNE MARLENE: Tine . ^
TINE KOJČ: A si rekla: "Bolj artikuliran"?!
GLAS ČARNE MARLENE: Tine, daj, prosim, ne otežuj nama zdaj vsega .
TINE KOJČ: A sem te prav razumel?
GLAS ČARNE MARLENE: . ^ ne mi delat tega, ne mi tega delat . ^
TINE KOJČ: "Bolj artikuliran, kar se naju tiče"?
GLAS ČARNE MARLENE: Rudi?!
TINE KOJČ: Na, ti ga dam. Jaz moram itak it markirat . ^
GLAS ČARNE MARLENE: Tine!
TINE KOJC: Aja, a {e kaj?
GLAS CaRNE MARLENE: Meni ti ful pomeni{ . ^ Jaz bi samo rada . Jaz sem samo hotela . ^ Jaz sem ti ves čas govorila, da . ^ Ampak ti nisi nikoli .
TINE KOJC: Ne seri, Carna, ne seri.
GLAS CaRNE MARLENE: . jaz ne vem, kaj naj {e rečem . TINE KOJC: Pol pa bodi tiho! - Cau .
Prekine zvezo. Leže na travo in gleda v nebo.
Kitajka položi otroka v voziček in ga uspava z melodičnim glasom. Dojenček raste v malega kodrastega fantka.
Spet zazvoni zlatovrvični telefon na plastične lončke. Rudi pogleda Tineta, Tine samo odmaje z glavo in odide do konca izpraznit tovornjak. Rudi se oglasi.
RUDI ŠTAJNER: Povej, ljuba!
GLAS CaRNE MARLENE: Nekaj je narobe!
RUDI ŠTAJNER: Ležalniki so tu. Lahko vklopim start? Na 12.15? Malo bi rad vedel, da sinhroniziram vse odklope in sprogramiram na 12.15, saj razume{?
GLAS CaRNE MARLENE: Rudi, nekaj je narobe, a me ti sploh poslu{a{?
RUDI ŠTAJNER: Saj bo vse v redu, vi samo {tartajte. Tine je markiral točko, tako da {icajte vanjo, enako bodo naredili Nemci, ki {tartajo iz Aten. Ampak morate jo doseč v istem trenutku, sicer ne dam roke v ogenj, da bo zid prebit, in potem . ^ Ne, nočem niti mislit . ^ Potem bi se vrata nazaj zaprla in adijo moje stopalo. - A bi {lo, da malo pohitite, me vrata že po{teno stiskajo, gleženj imam že čisto otečen .
GLAS CaRNE MARLENE: Rudi, a lahko malo utihne{?! - Težavo imamo! Vlak je poln, ljudje so pripravljeni, karte so preluknjane, ampak ne spelje, ne premakne se nikamor in ne vemo, zakaj. - A je možno, da je pri tebi kaka napaka?
RUDI StAJNER (preveri svojo kontrolno ploščo): Ne, promet je {e online in tudi kaže BP tako v Berlinu kot v Atenah.
Kitajka se vrača proti tovornjaku, za roko vodi majhnega, zelo srečnega fantka, ki pred seboj potiska voziček. Ujela je delček pogovora, pristopi in nevsiljivo deli svojo izkušnjo.
KITAJKA: Mogoče pa se je zaskočila ročica.
RUDI StAJNER: Kaj?
KITAJKA: Zelo verjetno se je zaskočila ročica. Ročico morajo poiskat in jo sprostit.
RUDI StAJNER (pogleda dečka in ga poboža po glavi): Vidim, da sta se končno na{la.
KITAJKA: Zelo sem srečna. - Hvala vam, gospod. - Je tovornjak prazen? Zdaj bi rada {la, danes me čakajo {e {tiri fure. Naročila za ležalnike prihajajo od vsepovsod.
RUDI StAJNER: Pohitet morate. Ko bo enkrat odklop prometa .. (Se zave, da je sredi pogovora s Carno, in Kitajki samo še pomaha.) Čarna, baje je neka ročica zategnjena, jo morate sprostit . ^
GLAS ČARNE MARLENE: Kak{na ročica?!
RUDI StAJNER: Ne vem, neka ročica je baje nekje.
GLAS ČARNE MARLENE: Ne me jebat, prosim, kaka ročica, Rudi?!
RUDI StAJNER (zmeden): Ročica mora bit nekje, kaj jaz vem, kje, a sem jaz kak vlakovni projektant ali kaj?! (Obupanopreklaplja gumbke na svoji kontrolni plošči.) Čakaj, da ga poskeniram . Ne najdem nič, Čarna.
GLAS ČARNE MARLENE: Okej, bomo sku{ali najt to jebeno ročico, pa se sli{imo . ^
Tine, ki je razstavil že skoraj vse ležalnike, stopi zdaj do Rudija, ki od nekje privleče svojo Rudikovo kocko in zre vanjo pod različnimi koti, jo trese in pretresa ..
TINE KOJČ: Neznanke? Drobni tisk? RUDI ŠTAJNER: A probaš bit koristen?
TINE KOJČ: Sem že bil koristen. Sem razložil in postavil skoraj vse ležalnike.
RUDI ŠTAJNER (natančno motri svojo kocko): Če ne bodo našli ročice, je morda še ena možnost za scenarij B.
TINE KOJČ: Ojoj. Ojoj. Ojoj.
RUDI ŠTAJNER: Če bi zdaj slučajno prišel mimo en kitajec in bi se prostovoljno vrgel v enega od ležalnikov, potem bi to sprožilo violinski koncert 12.000 Kitajčkov, in to bi bil dovoljšen potisk, da vlaka tako iz Aten kot iz Berlina startata tudi brez ročice.
TINE KOJČ: A to si razbral iz kavne usedline?
RUDI ŠTAJNER (čisto resno): Ne, iz moje kocke!
TINE KOJČ: Te napovedi te tvoje kocke . ^
RUDI ŠTAJNER: Jaz bom zdaj šel skuhat ene kamilice! (Odide v grad.)
Tik za tem, ko Rudi odide, prinese mimo nekega kitajca. Vprežen je v rikšo, v kateri kraljujeta dva otroka - fantka treh in štirih let, ki po očetu veselo udarjata z bičem in pojeta.
KITAJSKA DEČKA: Hi, konjiček, hi, konjiček, hi, hi, hi. V dir poženi in me pelji k moji dragi mamici, v dir poženi in me pelji k moji dragi mamici .
Tine steče za njimi in jih pripelje nazaj. Objema kitajca čez ramo in dela nadvse razumevajoč obraz.
KITAJEC: ne morem več, odkar je šla Iz pamžev je naredila poglejte, kaj, potem pa je rekla, da je čisto izgorela.
TINE KOJČ: Vem, vem . ^ Dečkoma. A vidita te ležalnike tu naokoli -približno milijon jih je. Tam nekje.
KITAJSKA DEČKA: Vidiva.
TINE KOJČ: Tukaj imam dva flomastra. (Potegne iz žepa en rdeč in en moder flomaster.) Zdaj bomo žrebali. Tisti, ki dobi rdeči flomaster, bo na ležalnike pisal "Give, what you have!" - Tisti, ki dobi modrega, pa "Take, what you need!" - Desna, leva?
PRVI KITAJSKI DEČEK: Desna!
DRUGI KITAJSKI DEČEK: Desna!
TINE KOJČ: Okej, ti dobiš levega, ti pa desnega. - Tisti, ki popiše več ležalnikov - točkuje pa se tudi pravopis in lepopis - dobi (pogleda naokoli in opazi mačko, ki sedi nekje med travo in se umiva) . lahko od danes naprej skrbno skrbi za tisto mačko, ki ji je ime . ^ (Malo tuhta . ^) Vanessamae!
KITAJSKA DEČKA: Vanessamae! TINE KOJČ: Super, ne?
KITAJSKA DEČKA: Jaz bom, jaz bom . ^ (Se zapodita na delo.) KITAJEC: Ne, ne . To pa ne bo šlo. TINE KOJČ: Kako, da ne, saj že gre?
KITAJEC: Mudi se nam. Danes smo že malo pozni. Mogoče kdaj drugič. TINE KOJČ: Poglejte, kako se zabavata. KITAJEC: Ja, samo življenje ni zabava. TINE KOJČ: Kako, da ne?
KITAJEC: Ja, pač ni. Moja žena ima navado rečt . ^ Mislim, moja bivša žena .
TINE KOJČ: No, vidite
KITAJEC: Glejte, jaz moram do 12.15 otroka spravit v vrtec, ker imajo danes popoldanske aktivnosti.
TINE KOJČ: Danes popoldne zelo verjetno ne bo več nobenih popoldanskih aktivnosti.
KITAJEC: Bodo, bodo, ker sem jaz za to vzel kredit.
TINE KOJČ: Ne sekirajte se. Po moje tega kredita ne bo treba vrnit.
KITAJEC: Kaj pa govorite? A ste vi mogoče z Lune? Še vsak kredit do zdaj sem moral vrnit. Enega nisem vrnil, in takrat so mi vzeli hi{o, pa je {la z rubežnikom {e žena! Je rekla, da v vikendu že ne bo živela! Saj vas ne bi rad obremenjeval s svojimi težavami, ampak res nisem jemal kredita zato, da bi otroka zdaj tu na va{ih ležalnikih vadila lepopis in pravopis, mi smo tako delavnico imeli že predlani! Sem tudi za tisto vzel kredit! In zdaj sem vzel kredit, ker sta v posebnem programu in grejo danes popoldne skakat z Marsa! Prej{nji mesec smo imeli roditeljski sestanek in so nam povedali, da je vesoljska izku{nja za otroke skoraj nujna. Da oni ne morejo in ne smejo reči, da je nujna, ampak da je skoraj več kot nujna! Jaz jih razumem in se strinjam . ^ Saj je res nepredstavljivo, da bi otroci pri dopolnjenem četrtem letu danes, pri vsej tehnologiji, ki je na voljo, ne imeli izku{nje lebdenja v vesolju. Baje zelo dobro vpliva tudi na prekrvavitev in na hormone . ^ In otrokom je treba ponudit čim bolj kvalitetne in raznovrstne izku{nje, to se mi zdi čisto samo po sebi umevno, ampak . ^ ta skok z Marsa . ^ no, to me je mogoče malo presenetilo, saj ne, da sem proti, ampak lahko bi bilo dopoldne v sklopu vrtca, ne da moram hodit dvakrat . ^ No, saj ni problema, v otroke je treba investirat. Ampak sem pomislil, da mogoče ju lahko pa tudi kar gor pustijo, ker jaz ju ne morem več prena{at!!!
TINE KOJČ: Vas pa že zelo dolgo ni nihče poslu{al.
KITAJEC: Ja, saj sem vam hvaležen. Moram vam priznat, da mi je kar malo odleglo.
TINE KOJČ: Mogoče se je dobro kdaj pa kdaj v življenju malo . ^ usest.
KITAJEC: Ja, saj se bom res . Kar malo se bom ulegel. TINE KOJČ: . ^ vseeno kam, kar izvolite.
KITAJEC: Šel bom na enega tam čisto na samem, a lahko? Samo za dve minutki .
TINE KOJČ (izbrska iz svojega nahrbtnika strip in kokakolo in oboje ponudi izčrpanemu kitajskemu očku): Seveda. Evo, privo{čite si Tisti tam pod jelko . ^ tam vas ne bo nihče motil .
KITAJEC: Prelepo, da bi lahko bilo res. (Odhaja ležat v ležalnik.) Aja, kaj pa mulca.
TINE KOJČ: Ne skrbite. Milijon ležalnikov je za popisat. Najmanj do jutri boste imeli mir .
KITAJEC: A ju boste vi malo pogledali . ^
TINE KOJČ: Obljubim. Kar mirno . ^
Kitajec odide in v trenutku, ko sede v ležalnik, iz slike Matjaža Pandurja, ki visi čez pročelje gradu Aus Anstand, izstopajo v rajsko svilo izjemne kvalitete odeti Kitajčki. Približno 12.000 jih je. Zdi se, kot bi mrgoleli na nevidnih pajčevinah, zibljejo se v zraku, izpod svojih čudovitih rajsko svilnatih haljic pa vlečejo violine. ^ Pristavljajo jih na brade in jih uglašujejo, črna mačka, ki se je umivala na trati pred parkom, jezno zapiha in steče proč.
Iz gradu priteče Rudi in dviga roke v zrak od veselja.
RUDI ŠTAJNER: Tine, Tine, so že tu, poglej, vse gre po planu!
TINE KOJČ: Kaj sledi? Imamo enega Kitajca v ležalniku in 12.000 Kitajcev v zraku. Kje so Grki in Nemci?
RUDI ŠTAJNER (se malo zmede): Eeee. - Zdaj bodo startali, po moje .
Znova zazvoni zlatovrvični telefon na plastične lončke. Tine razbere številko in se umakne. Rudi odgovori.
GLAS CARNE MARLENE: Halo, ovde Balkan, a sta še tam? Mi še vedno nismo šli. - Ne najdemo ročice, sploh ne vemo, kje naj jo iščemo. Ko bi vedeli vsaj to, kako zgleda . ^
RUDI ŠTAJNER: Carna, dajte pohitet, Tine je našel Kitajčke! Dajte po-hitet, že brusijo violine .
GLAS CaRNE MARLENE: Mega! Kul! Terna! Da best! Kako mu je pa to ratalo? A mi ga daš malo na telefon, da mu čestitam?
RUDI ŠTAJNER (pomoli slušalko Tinetu): S tabo hoče govorit.
TINE KOJC: Zakaj pa? - Meni je že prej vse povedala. (Vseeno vzame v roke slušalko.) Ja, Carna, poslušam. Spet kaj novega pri tebi?
GLAS CaRNE MARLENE: . ^ Tine, bravo, bravo za Kitajčke! Kako ti je pa to ratalo?
TINE KOJC: Matjaž Pandur - saj veš, tisti, ki v vsako vukojebino prinese cel svet. On jih je angažiral za svoj zadnji spektakel, pa so se mu zgleda nekaj spuntali - so rekli, da jih izkorišča ko kitajce in da bodo rajši za Rudija Stajnerja igrali violine, sploh če jim da spodobne pojstle in kaj za jest. - Zgleda, da bodo kar zadovoljni tudi s čisto navadnimi ležalniki iz Ikee. - Kar je pravzaprav razumljivo . ^ - Kako gre pa vam?
GLAS CaRNE MARLENE. Ročice ne najdemo.
RUDI ŠTAJNER: Ojoj, ojoj, ojoj
TINE KOJC: Daj, lepo prosim, ne zajebite . ^
GLAS CaRNE MARLENE: Tine?
TINE KOJC: Ja?
GLAS CaRNE MARLENE: A me slišiš? TINE KOJC: Ja.
GLAS CaRNE MARLENE (bolj sama zase): Pismo, kako mi gre to, da te ne morem videt, na živce . ^ - Tine?
TINE KOJC: Ja.
GLAS CARNE MARLENE: Mislim, jaz upam, da med nama ni zdaj kake zamere.
TINE KOJC: Ne.
GLAS CARNE MARLENE: Kaj ne? TINE KOJC: Ni zamere. GLAS CARNE MARLENE: Si siguren? TINE KOJC: Ja.
GLAS CARNE MARLENE: A pol sva . ^ frenda?
TINE KOJC: Daj nehaj, okej?! Nehaj Prosim te ne mi zdaj pate-tizirat !
GLAS CARNE MARLENE (znori, komaj je čakala, da bo lahko): Kaj kurc nehaj?! A jaz patetiziram? - Ma ne! - A zdaj bom pa vsega jaz kriva? A veš, kaj jaz delam danes že cel dan?
TINE KOJC: Ročico iščeš.
GLAS CARNE MARLENE: Razmišljam, a si ti meni sploh kdaj povedal, kaj v resnici pravzaprav natančno čutiš do mene? Kaj jaz tebi sploh pomenim? A? No?!
TINE KOJC (mu niti približno ni jasno, kaj zdaj spet hoče): Nikoli me nisi vprašala.
GLAS CARNE MARLENE: A ja, a to je treba vprašat?! Evo: Kaj jaz tebi točno pravzaprav v resnici pomenim?! Štejem do deset! In če mi v desetih sekundah ne odgovoriš, potem bom . (Ne ve točno, kaj, seveda ne, ampak gotovo kaj groznega .) Deset!
Tine se poti, Rudi pa, ki je kljub občasnim spodrsljajem v svojih predvidevanjih še vedno prepričan, da natančno ve, kakšen bo Tinetov odgovor,
in predvsem, da bo popolnoma pravilen, torej tak, ki vse stvari postavi na svoje mesto, iz rokava izvleče svojo dirigentsko paličico in se postavi pred 12.000 Kitajčkov, ki čakajo na njegov znak. - Ko bo Tine rekel. kar bo že pač rekel. na primer "Ljubim te" bodo Kitajčki zaigrali veličasten napev skladbe Aus Anstand.
Okoli Rudijeve glave nenadoma pribrenči čebelica, Rudi se je ustraši, naredi silovito kretnjo, ki jo Kitajčki razumejo kot znak za začetek. V istem trenutku, ko Tine odgovori, 12.000 Kitajčkov zaigra na violine in zvok violin preglasi Tinetov odgovor, tako da se nikoli ne izve, kaj je pravzaprav rekel, vsekakor pa zategnjeni ročici vlaka nekje v Berlinu in tistega v Atenah popustita in vlaka s svetlobno hitrostjo zdrvita proti gradu Aus Anstand v prekmurskih Dolomitih, vrata v dobo La Sieste se na široko odprejo in Rudi končno srečno izvleče svoje že zelo, zelo oteklo stopalo.
2. prizor: Epilog
Dva kitajčka.
Dva kitajčka prestavljata epilog iz četrtega prizora drugega dejanja na konec igre. Vendar se jima neke dramaturške tehnikalije ne izidejo in ne izidejo. Trudita se, brusita malo tu, malo tam, žagata, zabijata in si pri delu pomagata s celim korpusom južnoslovanskih kletvic. Pa še vedno nič ne stoji, kot bi bilo treba.
PRVI KITAJCeK: Ja ne gre, ne bo stalo . ^
DRUGI KITAJCeK: Pizda jim materina, intelektualcem in jebenim umetnikom, brez vsakega načrta, oni vse kar malo po filingu, pol pa ti popravljaj za njimi . ^
PRVI KITAJCeK: Razen če zgoraj odžagava in dava {pico tu, tisti krog pa tja čez
DRUGI KITAJCeK: Nima{ kam s tistim krogom . ^ Prekleti amaterji nesposobni . - Bolj{e bi bilo vse zru{it in na novo postavit.
PRVI KITAJCeK: A od začetka?
DRUGI KITAJCeK: Ja. Od začetka. Saj ne bo nihče opazil. Glavno, da stoji skup, pa amen.
PRVI KITAJČEK: Ti hudič! DRUGI KITAJČEK: Ti, a ve{, kaj? PRVI KITAJČEK: Kaj?
DRUGI KITAJČEK: Jaz bi to kar pustil tako, kot je.
PRVI KITAJČEK: Kako?!
DRUGI KITAJČEK: Ja . ^ tako. Kar tako.
PRVI KITAJČEK: A kar tako?
DRUGI KITAJČEK: Ja. Kar tako.
PRVI KITAJČEK: Kako - kar tako?
DRUGI KITAJČEK: Tako - kar tako.
PRVI KITAJČEK: Ja. No, ja. No - ja.
DRUGI KITAJČEK: Ker se mi ne zdi, da bi zgledalo slabo.
PRVI KITAJČEK: Saj res ne.
DRUGI KITAJČEK: A ne, da ne?
PRVI KITAJČEK: Ne, sploh ne . ^
DRUGI KITAJČEK: Pač malo bolj moderno.
PRVI KITAJČEK: Tako - sodobno.
DRUGI KITAJČEK: V bistvu zgleda - dobro.
PRVI KITAJČEK: Ja.
DRUGI KITAJČEK: Zelo dobro.
PRVI KITAJČEK: Če ti čisto iskreno povem - sploh se ne spomnim, da bi kdaj že videl kaj boljšega.
DRUGI KITAJČEK: Jaz tudi ne.
PRVI KITAJČEK: Ja.
DRUGI KITAJČEK: Odlično je.
PRVI KITAJČEK: Tista špica.
DRUGI KITAJČEK: Pa tisti krog tam . ^
PRVI KITAJČEK: A greva na pir?
DRUGI KITAJČEK: Kam pa?
PRVI KITAJČEK: K Polonci. Al pa k Fonziju?
DRUGI KITAJČEK: Pejva k Polonci.
PRVI KITAJČEK: Sej je pri Fonziju tud fajn . ^
DRUGI KITAJČEK: A ti veš, da je bil enkrat . ^
PRVI KITAJČEK: Kaj?
DRUGI KITAJČEK: Ja enkrat je bil . ^ pol so ga pa komaj rešili. PRVI KITAJČEK: A je mel raka? DRUGI KITAJČEK: Ja nekaj takega . ^ v glavi . ^ PRVI KITAJČEK: U madonca .!
DRUGI KITAJČEK: Pol so ga poslal v en grad in so mu naredili totalni welness remont .
PRVI KITAJČEK: Welness remont?
DRUGI KITAJČEK: Nekaj takega, ja . ^
PRVI KITAJČEK: A misliš, da bi ga meni tudi lahko?
DRUGI KITAJČEK: Bejž, bejž, bejž, bejž . ^
PRVI KITAJČEK: Zadnje čase se res ne počutim dobro .
DRUGI KITAJČEK: Oni imajo to za take bolj . prestižne producente.
PRVI KITAJČEK: Paciente . ^
DRUGI KITAJČEK: . ^ kaj?
PRVI KITAJČEK: Ne reče se producente, ampak paciente.
DRUGI KITAJČEK: A ni to isto?
PRVI KITAJČEK: Je, ampak vseeno . ^ Reče se paciente.
DRUGI KITAJČEK: Ampak Fonzija so pa zrihtali. Nikjer ni take kave kot pri njem. Se pri Polonci ne. Mi je prav žal.
PRVI KITAJČEK: Ma, pejva k Polonci . ^
DRUGI KITAJČEK: Pejva.
Odhajata, epilog se zruši.
PRVI KITAJČEK: Pazi!
DRUGI KITAJČEK: U, marička sveta!
PRVI KITAJČEK: Dobro, da te ni zadelo . ^
DRUGI KITAJČEK: Za las je šlo, ja . ^
PRVI KITAJČEK: A misliš, da bi morala kaj popravit?
DRUGI KITAJČEK: Ne. V resnici je šele zdaj - ta pravo.
PRVI KITAJCEK: Pa res. Zdaj je pa ta pravo. DRUGI KITAJCeK: No, pejva. PRVI KITAJCeK: Pejva, ja . ^
Odhajata. Nenadoma se Prvi kitajček ustavi.
PRVI KITAJCeK: Jaz bi vseeno raje šel k Fonziju. Da vidim, kako so ga poštimali. Mogoče ima kake veze in bi lahko tudi mene spravil v program .
DRUGI KITAJCeK (vzdihne): Kitajcev ne sprejemajo. Ampak lahko greva, ja, saj Fonzi ima itak boljši kafe . ^
Namesto k Polonci zdaj odhajata k Fonziju.
DRUGI KITAJCeK: Ampak da mu ne boš rekel, da sem ti jaz kaj povedal .!
PRVI KITAJCeK: Ne, ne . ^ samo vprašal ga bom . ^ Jaz bi tudi rad šel v kak program, res se ne počutim dobro . ^
DRUGI KITAJCeK: Bejž, bejž, bejž, welness ni za Kitajce, to se že sliši tako nekitajsko.