Petaine ne Storilke* Nevedne Din —*7S, eb nedeljah Dk 1*—v .TABOR" arini* »»k *«*-» ankQ> h y,—*■«». •bit. ari s etil niit.fch-1 Aw *•»*->. etr-> ■« •* p»- S^lJEiSsS PciflnTna olslMi^dM Cena današhjfe Sfev. Bte rso P eaunene Stevfikm Revadne Dia —riM ■tu e. < pntoa« duT t*- H--StOp-faM« Ha anNa Mm a»a> f'pr,lov Pred odložitvo ...., Maribor, 24. aprila. Radič je šel v Čanoso. Zmotili so se vsi »ni, ki so pričakovali, da bo borbo proti Korupciji junaj^o }ZVedel do konca. Kako le se jpred tednom dni bljuval ogenj in *v®plo na radikale. Pa ie bilo treba samo «iaio odgrniti zastor in pokazati na ko-jUPcijske afere radičevcev, in Stepan "laoič ie vtakinl svoj buzdovan m z slad-W aasmehljajem ponudil radikalom na-«ai)no zavezništvo. Ne le to! Tudi one, S;.8® Jfa v prvem hipu zapustili, vabi na-^ sebi in jim odpušča. celo Nikiču, ki -sam največji korupcijonist, razkrij ko-3^'jo iz Radičeve najbližje okolice. — avl? *gra’ vredna Stipice, političnega niV i 5 *n žonglerja, a nevredna državna- ki naj vodi usodo naroda! Radič je resni politični javosti izgubil vso mo-,n° zaslombo. Važnejša nego Radičev najnovejši ra£lm?rtalc vsekakor jutrišnja seja ^aiKamega glavnega odbora, ne le radi pora Pašič-Jovanovič in radi tozadev-jlvjf razčiščenja v stranki z eventualnim h.^učenjem Ljube Jovanoviča, ki pome-1 začetek razpadanja te stranke. Saj je b ‘Cm pogledu značilna vest iz Sarajeva, l5 *e tam pripravlja akcija za združitev ^sanskih pristašev radikalne stranke z stra i ansk° straT*ko v novo bosansko ho5i «?• a^c’Ja izvira iz nezadovolj-tj:1 bosanskih radikalov s politiko radi-jj0^e stranke. Znaki razkroja NRS se cei k J0 na vse^ koncih in krajih. Pro-^la-,1?0. šel počasi, a sigurno svojo pot. fcri?« •• • a^° se bodo radikali na svoji datil konferenci zopet odločili za na-vno koaliciio z Radičeve! ki so svojo Kalr - radikalom na krožniku prinesli. Ujr ?/ ie danes situacija, bodo morali ra-ra™ VKriznitI v to kislo jabolko In mo-. rn°,t°rej pričakovati, da dobimo že pri-i2i .j11' teden novo vlado RR. Ako bo z Tad^t i v° Jovanoviča in tovarišov iz v .‘Kalne stranke ta vlada imela znatno ^mio, je seveda veliko vprašanje. nJ\VmdaT bi bilo v interesu države in t-jj’ da bi končno prišlo do konsolidi-Ned zakonodajnega dela v skupščini. ,°i?no pa je, da bo tudi v slučaju ob-cije°. J^R-režima številnost te komblna* riti’’ tekom 9 mesecev ni znala us tv a* . ar Dozitivnesra, trajala naprej, .obkr m * tekom letošnjega leta se bodo besede voditetlia samostojnih Vc1bratov Svetozara Pribičeviča, da tc ^ vPra5ati narod, kakšno politiko ho-5esedie v°bivc so neizogibne. Vse, kar in tudi sklepi glavnega odleta t0 začasna krparija in ne Pomenili končne odločitve. BORZA (Avala), 24. aprila. (Izvirno). Pariš 17.40, London 25.17 Pr^S“J* 517.75, Milan 20.82 Berlin 123.27 Q^X)72s d ’ ^UTia]' 73.025, Budimpešta ’ Bl’karest 2.005, Sofija 3.755. mednarodne donavske ko. J^stala v ftV Drihodnjega meseca se bo j?misija olcu mednarodna donavska »^nskj doi^^anku bo predsedoval ru-državo k3* Konstantin Concescu. Na* jv.Vilfan v!? ,na tcni sestanku zastopal jjaio fjjj.’ 'a konferenci se bo razpravni?0 Oristaiojrometu 1 brzimi ladjami, ki ^ i>riS{^hlc v važnejših obdonav- i!?Vem°SartiV?rn,ca bisernih gumbov v prifipj. J10 kanalu dograjena In bo te vri* °bratovati. To bo prva tvoiv ***•-■* naSi državi. Maribor, nedelja 25. aprila 1926. SjgESSBS BB585SSETK Sm!M fii Pogafanla sa „&runo izdajo RR Tudi Stepan Radič hoče biti zopet v vladi. — Zahteva izključitev disidentov iz vlade. — Odločitev na jutrišnji radikalni seji. BEOGRAD, 24. aprila. Tekom včerajšnjega popoldneva so se še enkrat ofici-jelno sestali Radičevi zastopniki z voditelji radikalne stranke v svrho sestave nove koalicije. Za danes se pričakuje, da bo prispel poseben Radičev odposlanec (najbrže gospod Knijevič), ki bo predložil radikalom Radičeve pogoje za zopetno sodelovanje v vladi. Radikali so mnenja, da bo Radič stavil dva pogoja: 1. svoj vstop v vlado in 2. izključitev disidentov HSS Nikiča in Šuperaia iz vlade. — Vendar pa bodo, kakor se doznava, radikali te pogoje odMonili, ker so mnenja, da sta Nikič in Šuperina edina človeka, ki garantirata, da sc bo še v najprej vodila politika sporazuma. Če bi Radič kljub temu vstopil, bo pa itak zopet izzival spore. Tekom današnjega dopoldneva se Krnjcvič in Uzunovič še nista sestala. V političnih krogih prevladuje mnenje, da danes ne more priti do tozadevne odločitve, ker so radikalski poslanci preveč zaposleni s pripravami za jutrišnjo sejo. Domneva se, da ho odločitev glede na-daljnega sodelovanja z Radičem padla šele na jutrišnji seji. Nervoznost v Beogradu Radičevski disident Kovačevič stavi Radiča na laž. — Večina radikalov za izključitev Jovanoviča. *— Opozicija se pripravlja za nadaljno taktiko. BEOGRAD, 25. aprila. Danes dopoldan je prispel v Beograd predsednik parlamentarnega kluba radičevskih disidentov, Kovačevič. Demonstriral je interview, ki ga je baje imel z Radičem in ki ga je »Ju-tarnjilist« priobčil. V dotičnem članku pravi Radič, da bo Kovačič zapustil klub ministra Nikiča in da se bo vrnil nazaj k Radiču. Novinarjem je obljubil, da jim bo dal popoldan točne podatke o položaju v Nikičevem klubu. V radikailskih. krogih se pričakuje, da bo na jutrišnji seji prišlo med Pašičem in Jovanovičem do hudih nasprotstev. — Večina radikalskih poslancev je za izključitev Jovanoviča, V opozicijskih krogih vlada veliko zanimanje za jutrišnjo sejo, ki bo odločilnega pomena za nadaljni razvoj političnih dogodkov. Voditelji ožje opozicije so sklicali za torek sejo, na kateri bodo določili nadaljno taktiko v skupnem nastopanju. ______ Kraljev izlet v Dubrovnik. BEOGRAD, 24, aprila. Kralj Aleksander je odpotoval iz Sarajeva v Dubrovnik, kjer je sprejel uradništvo in zastopnike gospodarskih krogov in se informiral o gospodarskem stanju pokrajine, — Nato se je vrnil z vlakom v Sarajevo. Dnevna kronika — Zloraba narodnosti. 1. Ni res, da bi bil delal jaz velike zdražbe v Marenber-gu, res pa je, da sem storil vedno le to, kar je sklenila večina marenberških Slovencev. 2. Ni res. da bi bil premeščen iz zgolj disciplinskih razlogov, ker disciplinskih premestitev činovniški zakon sploh ne predviduje, res pa je, da se je moja premestitev izvršila iz političnih razlogov in se je iz teh razlogov od strani marenberških politikov že lani napovedovala. 3. Ni res, da bi jaz pri zadnjih občinskih volitvah postavil svojo separatistično listo, res pa je, da sem vložil po zahtevi večine slovenskih volilcev listo najemnikov, delavcev in obrtnikov, ki bi bila sicer tudi brez mojega sodelovanja vložena. 4. Ni res, da je drugi, ki je bil izvoljen na moji listi glasoval za nemškega župana ter bil v zahvalo za to od Nemcev izvoljen za svetovalca, res pa je, da je bil isti izvoljen za svetovalca soglasno, torej tudi z vsemi slovenskimi glasi. — Marenberg, dne 21. aprila 1926. Bernard Mikuletič. — Učni tečaji na srednji vinarski In sadjarski šoli v Mariboru. Od letošnjih 10 učnih tečajev se jih je izvršilo že pet (precepljanje sadnega drevja dvakrat, sajenje in oskrbovanje sadnega drevja, trsna rez in obdelovanje zemlje, gnojila in gnojenje ter semenarstvo). Le nekateri tečaji so bili boljše obiskani. Najboljši obisk (okoli 70 zanimancev) zaznamuje vrtnarski tečaj z dna 19. aprila, ki ga je še posebej priredila na tem zavodu Mari' borska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega drn-štrva za Slovenijo. Ostalih pet tečajev se vrši po naslednjem redu: A. Vinarski in kletarski tečaji 1. cepljenje in trsničarstvo v sredo (28. aprila); 2. petdnevni kletarski teoaj od torka do ukiljuč-ljivo sobote (4.—S. maja) in 3. grozni sukač in vprežno orodje v vinarstvu v soboto (22. maja). B, Poljedelska tečaja: 1. ras-tlinski škodljivci in bolezni v ponde-ljek (3. maja in 2. krma in krmljenje v torek (25. maja). Začetek vsak dan ob 8. uri. Pouk ia brezplačen. Zainmancem, ki so sc pismeno že prijavili za obksk tečajev, se piše še posebej. Udeležujejo se tečajev lahko tudi drugi, v kolikor bo prostora. Za cepljenje se rabi cepilni nož. — Direktor Andrej Žmavc. — Standard Oil Comp. Med telefonskimi vestmi pod naslovom »Razkritje radičevske korupcijske afere« v št. od 21. t. m. se je glasilo naročilo, da je centrala Standard Oil Comp. sklenila sprejeti ponudbo in izplačati zahtevanih 5 mil. Din. Konstatiramo, da je poročilo v tej točki nepravilno in je bilo povzročeno po slabi telefonski zvezi. Družba je namreč zahtevo v resnici odklonila. — Majniška proslava v Sv. Križu nad Mariborom se vrši v nedeljo 2. maja olj 11. uri dopoldne v gostilni gospe Jožefe Verdonik. Mariborski izletniki in prijatelji z sosednjih občin so prijazno vabljeni. — Podpornemu društvu slepih so darovali: Hranilnica in posojilnica v Sorici 20 Din, J. Kostenapfel 50 Din, Posojilnica v Ribnici 250 Din, Hipotekarna banka 200 Din, Okrajna posojilnica v Ormožu 100 Din, neimenovana 100 Din, gospodična Helena Potočnik mesto cvetja na krsto ge. Ružiče Bizjak-Mulaček 50 Din, Okrajna posojilnica v Škofji Loki 500 Din, Alt Ivan, Sv. Andraž 40 Din, Posojilnica v Mariboru 1000 Din, Perko Pavel, Češnjice 50 Din, Posojilnica Vojnik 100 Din, Gajšek Ludo, Litija 150 Din, neka oseba iz Idrije 226 Din, uradništvo Mestne hranilnice ljubljanske 665 Din, Mestna hranilnica Brežice 300 Din, obitclj Sičeva mesto venca na krsto pokojne ge. 5u-Steršič-Tičar 100 Din. rodbina Trillerjeva mesto cvetja na krsto blagopokojnega prijatelja g. Jernej Grošlja, Hranilnica in posojilnica učiteljskega konvikta 50 Din. — Vsem darovalcem se najiskreneje zahvaljuje odbor Podpornega društva slepih. Ljubljana, VVolfova ul. 12, — Ruska trgovina s Češkoslovaško. Trgovski komisarijat v Moskvi poroča, da je rusko trgovsko zastopstvo v CSR nakupilo februarja umso* raznega blaga Leto: VII. — Številka: 93. Let okoli sveta Danes KINO APOLO Tel-121 Poučno I Interesantno! Napeto! Humoristično' za 438.000 rubljev, a prodalo za 107.600 rubljev, Poleg tega je bilo prodanih na Češko za 16.700 rubljev produktov nafte. Trgovina med Rusijo in ČSR je torej dovolj živahna, vendar je za Rusijo v tem času visoko pasivna, dočim se bo kasneje ko bo izvoz žita In drugega v CSR potreben. nekoliko izenačila. — Omejevanje ruske kožne industrije. Komisija najvišjega gospodarskega sveta za načrte je sestavila končni program produkcije v ruski kožni industriji. Komisija je določila, da se letos ustroji 7.1 milijonov velikih in 9 milijonov malih kožj S to odredbo bo ruska proizvodnja kož nazadovala za 50%. — Podzemeljska železnica Berlin— Leipzig. Nemško prometno ministrstvo namerava pričeti v kratkem z gradbo podzemeljske električne železnice med Berlinom in Leipzigom. Dvotirna proga bo izpeljana 15 metrov pod zemljo v popolnoma ravni smeri. Električen stroj bo prevozil to 202 km dolgo pot v 52 minutah. Vagoni na tej progi bodo povsem drugačni od sedanjih železniških vozov. Dolgi bodo 18 metrov in bodo prenesli brzino 206 km na uro. Podobni vozovi so odslej v prometu le na progi Berlin-*-Gossen. — Zopetno zbližanle koalicijskih strank na Češkem. Po veliki napetosti, ki je v zadnjih tednih vladala v češkoslovaški javnosti, prehaja politično življenje na Češkoslovaškem zopet v mirnejše razpoloženje. Čujejo se celo sdasovi. da se jeseni obnovi vlada starih koalicijskih strank z Švehlo kot prosvetnim min. predsednikom. — Brezposelnost v Moskvi — raste. Po oficijelnih podatkih je bilo !. maja na moskovski borzi dela vpisanih 135.000 brezposelnih, za 32.000 več nego 1. marca. — Sovjetska Rušila išče zavezništvo Turčije. »Chicago Tribune« ve poročati, da je sovjetska vlada stavila Turčiji predlog, da vstoui v sovjetsko zvezo socialističnih republik kot samostojna in neodvisna članica. V slučaiu vstopa Turčije v alijanso zasigura Rušila Trčiji v^ikršno vojaško pomoč v slučaju napada. Čuje se, da stoie Mustafa Kemal in velik del politične javnosti temu predlogu simpatično naproti. Izložba evropskega časopisja v sovjetski Rusiji. Vseruska Ljeninova biblioteka namerava prirediti v najkrajšem času v Moskvi razstavo evropskih periodičnih časopisov. "* Ruski bronasti denar. Državna livarna je predala državni banki prvo po-šrljatev novega bronastega denarja in to: po 1 in 3 kopejke. Te dni je bil ta drobiž izročen prometu. — Preklic. Podpisani preklicujem s tem vse neresnične govorice, ki sem jih govoril o g. F. Olenauf in o g. L Lovec«. — Studenci, 24. aprila 1926. J. Kos. 806 — Rogaška Slatina najboli renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja,, žolčnih kamnov, srca, ledvic in Jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. — Zahtevajte prospekte! — Zlatnike so dobili v »Gazela« milu: Jože Vavpotič, Ljubljana milo kupljeno pri tvrdki Tcrdina Ljubljana, Frančiška Breskvar, Bizovik, milo kupila pri tvrd. Anton Mencinger, Ljubljana, Frančiška Knapič, Stražišče pri Kranju, kupjla mrlo Pri tvrd. Anton Križnar, Stražišče pri Kranju, Marija Rebernik, Sotlsko pri Vidmu, kupila milo pri tvrd. Anton Vahčič, Videm pri Krškem, Sovčič I., Dovje, kupila milo pri tvrd. Jakob Kozjek, Mojstrana Gorenjsko, Marija Ajdnik, Beta-cerkev kupila pri tvrd. Brata Bevec. Bfc-lacerkev, Marija Blekač. Rečica ob Savinji, milo kupila pri tvrd. Kmetijsko društvo v Režici ob Savinji. Ana Rupnik, Ljubljana Matclkova ul. 1. milo kupila pri Franc Pavlin, Ljubljana Tabor. Katarina Sfrtfn 1 >T A Š 'f» T7 «. --t-- y Mariboru,’cfne '25. apriTa 193& MOŠKO v bogati izbiri, kupite najceneje pri f. MASn% E4ARS30R, <3LBVNI jjjfičr OgSeiSe si šsSoišb© Volčič, Novi Udmat 164, Mimi Krištof, Rožna dolina kupila milo pri Winter &. Zupan Ljubljana, Albina Bergant, Glince, kupila milo v Prvem delavskem konzumnem društvu, Glince, Nežika Zlof. Rogin-ska gorica pri Pristavi, kupila milo pri Ed. Suppanz, Pristava, Ferdo Vabričuk, Sv. Ema pri Pristavi, kupil milo pri Ed. Sup-panz. Pristava, Tončka Butara, Cerklje, ob Krki, kupila milo pri Franc Hrovat, Cerklje ob Krki, Marija Klemenčič, Pri-lipe-Čatež ob Savi, kupila milo pri Ant. Bučar, Brožiče. — Gospodu dr. Ivan« Pahlejevu, Beograd, Kosovska 43. Velespoštovani gosp. .zdravnik. Vaše izvrstno zdravilo »Radio-Balsamika« me je rešilo dolgoletnega revmatizma, ter nimam besed s- katerimi bi se Vam zahvali! na trudu za rešitev človeštva. Samo eno steklenico sem porabil in takoj sem čutil da bolečine 'pojemajo ter imam že leto dni mir od groznega in neznosnega trganja. Tukajšnjim lekarnarjem sem priporočil zdravilo in gospod lekarnar Gvozden Matič si ga ja že nabavil. Velika Vam hvala nesmrtni zdravnik. Vaš hvaležni Drag. J. Pretič. sreski poglavar- v pokoju. Zdravilo .»Radio Bal-samika* izdeluje laboratorij Padio-Balsa-mika. Beograd, Kosovska ulica broj 43. Velespoštovani g. dr. M. Rabljev in M. K. Rabljev, Kosovska 43, Beograd. Spodaj podpisani se Vam lepo zahvaljujem za Vaše zdravilo proti revmatizmu, kateri je imel pri meni zelo dober uspeli. Gospod, jaz Vas sedaj lepo prosim, da 'pošljete"eno steklenico Radio-Balsamika po povzetju na naslov: Jankulov Iliia No. 5, Jaseno.vo — .Banat. Jasenovo 25. avgusta. 10?5. — i Ostajam z odličnim spoštovanjem Svetozar Nikolič- kolar. -No. 8, Jasenovo --Banat. — Zdravilo Radio-Balsamika izdeluje. prodaja in pošilia po povzetju laboratorij Radio-^aJsamika. dr. J. Rahle-jev, Kosovska 43, Beograd. |R&$8 m® Na Vel/nočni petek popoldan je izbruhni! ogenj pri gosno'dkrskčtn poslopju Mih. Strdina pd. Giažor pri Sv. Antonu, na Poli., ne da b; kedo zapazil in opozoril v hiši se nahajajočo stavo prevžifkarico ali vsaj rešil živino iz hleva. ■ Ogenj ie jobjel tudi hišno poslopje; nakar je šele starka zapazila nevarnost, ter s težavo rešila sebe, svojo kozo in svinjo, a vse ostalo je uničil plamen. — V gospodarskem poslopju se nahajajoči .trlic voli rr, Martina Vinšek a rt. d. Lorenci ki ima to 'mosestvo v naletijo, so zgoreli, tudi vsa (krma, slama, žito. kromoir, sploh vse. —* jNajemnik le prezimil živino na svojem 'posestvu, a proti srvoiijladi je 3 vole postavil na to posestvo,' da pripravi nekaj gnoja itd. — Skozi zimo ie varčeval prj-. ,’delke tega posestva, češ da bo imel na Ispomlad vsaj od vsake stvari dovoli za seme ra obe posestvi, a seda.i mn je noža r uničil ne le edine nolj 'ke nrklelkc, ampak tudi vprežno živino. Najemnik ie mali posestnik, rtrecci zadolžen ter prosimo za pomoč našemu 'somišljeniku. Krajevna organizacija SDS Vubrod-Marenberg in Sv. Anton na Pohorju dne 8. aprila 1926. PETER MRAVLJAK. dopisi A^arenberg. V nedeljo 18. t. m. se je vršil v gostilni pri Brudermanu ustanovni občili zbor podružnice »Sadjarskega in vrtnarskega društva«-■za Marennerg in okolico. Kljub temu, da so naši posestniki vsi zaljubljeni v do bička nosni hmelj.se je vendar zbralo popoldne lepo število sadjarjev, Slovencev kakor Nemcev. — Navzoče je pozdravil v imenu pripravljalnega odbora trgovec g. Ivan Predan. O delu pripravljalnega odbora sta poročala učitelj A. Kopriva, in posestniški sin Fran Morth. Zastopnik ^Sadjarskega. in Vrtnarskega društva« v Ljubljani g. šol. nadzornik P. Močnik je poročal o pravilih društva in podružnice. Glede lista- se..je sklenilo, da določi odbor, kateri, nemški strokovni list se naroči za člane nemške narodnosti. Izvoljen je bil sledčei odbor: Ivan Predan, predsednikom. Morth Fran. posest, sin v Marenbergu namestnikom. •Za Odbornike so bili voljeni: za Maren-berg g. provizor' Vavpotič, posestnik Ludvik Nemec, učitelj A. Kopriva; za Vuhred šolski upravitelj VVidmoser; za Sp. V rž in go posestnik Juri Vulc; za Zg. Vi-žingo posest. Juri Gros. Po ustanovnem -občnem zboru se ie vršila odborova seja. Nadejamo se, da bo novi odbor, ki ima v svoji sredini marljive sadjarje, storil vse. da se sadjarstvo v našem kraju povzdigne. Prevalje. (Prodaja šolskega poslopja). Tukajšnji krajni šolski svet, ki -je v *o-eijaldemokratskih rokah, je prodal Ko-’horjevl družbi šolsko poslopje na Fari ža 35.000 Din,- Za to svoto je družba dobila ž dobro -ohranjenim enonadstropnim poslopjem še lepo gospodarsko poslopje, vrt. in njivo. Proti prodaji je takoj vložilrj pritožbo veliko število posestnikov iz Prevalj. G. Lahovnik, gostilničar na Prevaljah. je izjavil, da poskrbi takoj kupca, ki plača 60.000 Din. Značilno je, da se so-cijaliftom tako mudi -prodati vse, kar no-sedigj občina. Svojcčasno so prodali ob-čiiTŠKo hišo sbcijaldem. konsumu pod ceno in, šele potom pritožbe se je potem za hišo dobilo, kolikor je bila vredna. Značilno je tudi, da je bila, slaba koča v bližini socijaldem. konzuma prodana za 25.000 Din. Dvorana' gostilničarja Rožmana, ki je napol lesena in se ravno sedaj ‘stavi stane več nego vsa šolska posest na Fari. To sprevidi vsak še tako priprost človek, le naš krajni šolski svet ne! Veliki župan je upošteval pritožbe in odredi! novo Pravilno cenitev. Krajni šolski svet pa ie hotel zopet cenilce iz Slovenjgradca. Šele v sled pritožb je določil tri cenilce in si- cer iz Mežico tesarskega mojstra Potočnika, iz Les posestnika Kralja, in sodni.1-skega cenilca iz Slovenjgraški cenilecce-smo izvedeli, .ie slovenjgraški cenilec ceni! poslopje —- na 38.000 Din, dočim sta druga cenilca cenila vrednost še enkrat tako visoko. Končna rešitev pode pri velikem županu. Pripomnimo že sedaj, da napol zastonj šolskega poslopja ne^ pustimo prodati. Od gospoda velikega župana pa pričakujemo, da bo spor pravično resa in prodajo za tako nizko svoto prepovedal. — Več posestnikov. _______ •jDm5a6'DudnD~cr’D''uacnaoaČDa® Cena Din 50'— ■TannnDDDOGan □ o nnnonnnnoana Mariborske vssli Maribor 5n esperantskl kongres Pregovor »Nemo propheta in patria« bi lahko za spremembo zasukali v tem smislu: Malokdo ve prav ceniti lepote svoiega domačega kraja. Išče je povsod, le doma pred nosom je ne najde. Saj ne pravim, da Mariborčani nismo ponosni na svoj Maribor: zavedamo se celo, da imamo lepo okolico in, če ,io hočemo uživati. jo udarimo celo proti Limbušu, ki pomenja z ogromno večino Mariborčanov višek izletniške podjetnosti. In kakor so &Sowo poslopje mednarodnega delavskega urada ^; -. ..... .r ,- 1 3 A,. : . • ' * ' ’ "'J■ '"T' J." ''^^"p?::- * ' i"-' : •il US H 8 S Jj (i (I*?ii 3 ifei ii j & ft H i£ S 8 5 i3 S is vž s! »• ffi8Hg8IB8ilgg888^|«j!y681gt8i.^«il88gi| | llf s $ g i p g s s ^ s | g - s®;. i.. v. . Novo poslopje mednarodnega delavskega urada v Ženevi bo kmalu dograjeno, Pričakuje se. da bo že tekom .maja iz- lf! ročetio svojemu namenu. Otvoritev se bo izvršila na slovesen pačili in v navzočnosti delegatov vseh evropski];.držav. Maribor, 24. aprila- špisarski naši izleti, tako malomeščansKf je tudi 'pojmovanje lepote našega We.st?' Potrebno je, da pridejo tujci in nas s®1 opozore, v kako krasnem kotičku.živinj?’ kako ugoden utis zapušča mesto lia od)' skovalca (izvzeinši hotelov),, kako Id"1' čne so Slov. gorice, ta naša Arkadija, ® kako mirno in blagodejno vpliva nase Pohorje. ... Isto sc nam je z.godilo tudi o,PrlllS izbora našega mesta za III. jugoslovansK esperantski kongres. Zastonj so razlaga' zastopniki tukajšnjega esp. društva, d^J esn. gibanje v Mariboru šele v povojih1* vkljub temu, da se lepo razvija, je.vendar mnogo jugoslovanskih mest, ki imajo ve esperantistov ko Maribor. Toda Liga L ostala neizprosna in Maribor je POsta kongresno mesto. . In vzrok? Predsednik Lige, dr. lyl* ruzzi iz Zagreba, je izjavil, da zahteva) vsi delegati c no dušno kot kongresno sto Maribor, ki leži sicer kot najsevcrnej še mesto naše države nekoliko od rok, uživa med vsemi esperantisti tak slov® radi svoje lepe lej?e, da si sa hočejo n vsak način ogledati. In tako bo imel »v® ritjor o Binkoštili priložnost, pozdravi*' _ svoji sredi Jugoslovane-csperantiste. ko iz centra našega gibanja, iz ZaKrC kakor tudi iz najrazličnejših krajev njlL države. Lepota našega mesta in oko>'c jih privablja, Maribor pa sc naj zave0 ’ kako važni so taki poseti iz kulturnih. ^ spodarskih in tujsko prometnih vzrok0-in naj izkaže posetnikom kongresa vSij, majhno pozornost: če ne kot esperai'1 stom, pa vsaj kot Jugoslovanom. Nedelja v Maribori* DOPOLDNE: Ob 10. uri. Apolo kino javno predavaj ro TSK Merkur o lilgi^eni in socialnem zavarovanju-.^ ISSK Maribor : TSK Merkur (ig^ ISSK Maribor). Ob 11. uri. Rokometna tekma »Maribo1^ »Merkur«. (Igrišče SD Rapid)-Radio koncert kavarna »Evropa«* Koncert vojaške godbe v parku. Ana de Stefano: P©snaga3fte mit — Prišla sem po slovo. Vse, kar if živega, odhaja v kopališče in jutri odha*- . iam tja tudi jaz s,.soprogom in hčerko. — In tam boš uživala in si krajšala čas z brezdelneži, ki ti jih bo tvoi dobri mo- ’ žek vodil v hišo? — Kaj vendar govoriš. Gustav? Jaz vršim svoje dolžnosti kot žena in gospodinja. kljub temu, da'je moie srce tajno in skrivoma pri tebi, samo pri tebi. Ti to . .veš... — Jaz ne vem ničesar... Vem samo to, da odhajaš in ostavliaš mene samega, da svoje nesrečne možgane mučim nad stranmi tega romana, ki ga nikakor ne moreni dovršiti, a bi ga moral že koncem tega meseca oddali založniku. Ko odideS. bom ostal sam — samcat. Ne bo me tolažil tvoj nasmeh, tvoj pogled, niti me ne bodo tešili poljubi po nanornem delu. Ve ženske ne znate ljubiti, ne znate se s srcem in dušo predati valu strasti in pozabiti na vse drugo. — Gustav, prosim te, ne govori tako. To me boli in žali. Spomni se samo, da sem ti nekega dne predlagala, da bi pustila vse, kar me veže na moj dom ln pobegnila stabo. Pripravljena sem to storiti tudi sedaj, kadarkoli hočeš, sam- ce strinjaš s tem samo če želiš. — Ne želim, ničesar. Pojdi v kopališče, zabavaj se in uživaj. Jaz bom ostal tul: a), da trpim in se mučim v samoti. Moja bo! bo govorila iz ust bitij v mojem romanu. Poidi, pojdi! Z bogom. — — Mar se boš tako poslovil od mene. Glistav? Skomiznil je z rameni. — Kedaj se bova zopet videla? — Bog ve? Mogoče nikdar več! — Čakala te bom jutri ves dan — vzdihne ona in mu ponudi roko. . — Mogoče zaman, — ji odgovori prijatelj ih jo hladno premeri, ji pomoli rokp ter zapre vrata za njo. Nato je odšel v knjižnico, se zvalil v naslonjač, globoko vzdihnil in se uda! premišljevanju. Bi! je neusmiljen, bil je zloben; toda ni sc jezil niti kesal. Zena ga je ljubila; imel. je dovolj zanesljivih dokazov: a navzlic temu je iskal divje Sebično uživa-'njc v teni, da jo je žalil, da jo je neopravičeno sumničil in neutemeljeno dolžil da je na njej, tako nežni ženk hladil razdražene živce, živce človeka s stanjšanimi občutki. Dražilo ga ie to. da ie odhajala v kopališče in pustila njega samega v boju z literarnim clelom. ki ga je privedel do razočaranja. Radi tega je ti*di bil tako neusmiljen na — ga vpraša žaljivo in zasmehoval«^ — Da; radi žene, ki me ie pustila, k'. a jo prosil ponižujoč se. da bi se vT'nJLV jo že več dni zaman pričakujem, ^‘lipal1 morem vzdržati: omagal sem in °D sa-Recite mi, rotim vas pri živem bog'1’ ^ mo eno besedo, ki bi mi bila v ufe‘ me ohrabrila: dajte mi moči, da 1 ^ čakam in verujem vanjo, utešite m* magajte mi, prectao_______ Gustav Ardenzzi nestrpno udari*, jg* ob tla. Tožba se mu je zdela Pr vaj t* neumna in nizkotna! In potem, človek ravno njemu zaupa nopot'’e. 0|CJi' popolnoma vsakdanje ljubezenske ^ je ne? Kaj je mar Gustavu Ardenz^. ^ j o neka žena zapustila nekega m oz*-zaman čaka in toži za njo? ajj p® — Vi ste ali preveč ncboglic^arTl niste pri pravi pameti. — Nimam A> ■ ei ka* drugega. — odgovori ^uS "V Mariboru, čine /5. aprila 1926,1 POPOLDAN: Ob 14 uri. »Rapid old boys« : »Ptuj old boys«. (Igrišče SD Rapida). — Rapid I. b : SK Svoboda I. (Igrišče ISSK Maribor). Ob 15. uri. Kolesarska dirka Maribor— Fala. Ob 16. uri SD Rapid : SK Ilirija. (Igrišče ISSK Maribora). Ob 'A 19. in 'A 21. uri Grajski kino Robin Hood, Apolo kino »Let okoli sveta«. Ob uri. Narodno gledališče »Grofica Marica«. Oh 21. uri koncerti v »Veliki kavarni« in v kavarni »Evropa«. m Izvanredni dogodek je bil za Mariborčane, ki imajo le malo zveze z umet-T!^’!io, predavanje slovitega umetnostnega zgodovinarja profesorja dunajske uni-verze dr. Strzygo\vskega, ki ga je imel na naši Ljudski univerzi pretekli četrtek. S samo njemu dano lahkoto in popularnostjo je obravnaval najtežje, nn:,'olj problematične probleme in občinstvo Je stalo ves čas pod globokim dojmom. da doživ-ua neposredno pred seboj veličasten prizor genijalnega znanstvenega stvarjanja! Vse važne dokumente stavbarstva in kiparstva, ki so počivali v mirnem spanju ze tisoče let in jih je še lc učenjaška uka-fc‘inost spravila spet na svetlo: v Fin-Janjli,ii. na Ruskem poljskem. v naši lastni “?zeli, stari Grčiji, v Egiptu. Mezopota-,J1 in Indiji — vsi so mu služili, da pod-Pro njegovo novo znanstveno tezo: da Korenini arijska umetnost v severu Evro-Pe, da so n.ieni glavni elementi: fini line-ar;ii občutek, kontemplativni. simbolični značaj, globoki smisel 7,a ornamentiko in Za naravo. Oster realizem, kričeči natu-Jafeem ne izvira iz pristnega arijskega ?uha! — Učenjaku ni bil namen podati ^nčnoveliavne rezultate, temveč zbuditi Hiteres občinstva za pereče velike proteine ju to je dosegel v največji meri. — hvaležna mnogoštevilna publika je prire-ai'a velikemu učenjaku burno priznanje. Kakor izvemo, se je posrečilo Ljudski imiverzi pridobiti profesorja tudi za na-°a'ma predavanja v prihodnji seziji. — 'Jlede nadaljnih prireditev Ljudska uni-yerza še opozarja na današnji (sobota) r^eresantni koncert »Francoska glasba« £! sra priredita nrva Graška umetnika K-roemer in Miclrl. Pondeljek pa nadaljuje 5 prof. Ribarič svoja izvajanja o Drag. etteiu. Govoril bo o njegovi poeziii in citiral prelepe njegove pesmi. Mla-an,a se naj polnoštevilno udeleži! v 'n Seja JUGOSLOVANSKE MATICE 7 Mariboru se vrši v pondeljek, dne 26. vni> v prostorih Slovanske čitalnice v D^odnam domu ob 20. uri. Prosi se to-cne in zanesljive udeležbe. . Jadranska noč na rivijeri. Tako se gasi naslov prireditvi, ki jo priredi dru-pvP Jadran S. maja v Narodnem domu. ' *~rvi del bode obsegal pevske, drugi del ]?a zabavne točke. Prireditev je zatnišlje-, a v pomladansko-kopališkeni slogu, kar ta v Za Maribor vsekakor zopet novite-a- Kedo se ne spominja lanskoletne Ja-7'an^ke noči z originalno kraško kočo?! >e.nzzi in prekine pogovor, spustivši slu-»410. ». Nato sede za pisalno mizo, vzame pesnik in prične pisati, uela] je ves dan in vso noč. ne da bi io^nml ženske, kijoje imel rad in ki surovo odslovil, niti onega mo-tia«.1 *a .Je zaman prosil, da mu vlije,u-iav nade in poguma za življenje. Delal kat&r d’oI*°, udan čudnemu zanosu, v Ustne111 živi književnik samo s stvori v® .domišljije, v namišljenem svetu, se je *e 'egel. se je že skoraj danilo, a ko z vseh ku-dii iz težkih sanj. so zvonovi gi JI testnih stolpov udarjali poldan, ki jih - 1,111 Prinesel kavo in časopise, stavij.,-e dovršno razgrnil in preletel, u-ni ji ® Pogled tu in tam. Na četrti stra-močneje tiskan naslov: Kot1" umetnika radi ljubezni«, goefkj Pisatelja so ga zanimali taki do-čen onilj1 ^esar *c Pazno prečita! natan-Prej v v. Jame> ki sc Je odigrala dan po-Samn rncm mraku. 'desetih i )°r‘,cc Je hi! slikar, možakar tri-nil, jn t 'SF- Umetniški svet ga je jako ce-nekj ra/ ) 011 sc ga je spomnil. ker je na glave. ^ kupil niegov studio ženske borilca K navcd'en°. kako je samotni?! »n Pped mesec dni zapustila njegova Sestrt m »f.asotfca iz polusveta. ki mu je °Pisann i kot model. Natančno je bilo ic iz?i,K-i ko se je boril in trpel, ko jo Hie n’ a neizpolnjeno upanje in čaka-Njejj, a sc povrne. sta ga gnala v smrt. — Jflom ,.'a Je bila pred usodnim trenutku, a i a Jeju. Zasačila ga je pri telefonija ' ei-xS l zdel dovolj miren, se je pic hudega sluteč, domov- in Vstopnice za »Jadransko noč na rivijeri« so v predprodaji pri ge Zlati Brišnik, na Glavnem kolodvoru, prodajalna časopisov in v trafiki Klanšček, Tržaška cesta! m Za III. jugoslovanskih esperantski kongres v Mariboru primanjkuje po hotelih razpoložljivih postelj. Kdor bi lahko za soboto in nedeljo dne 22. in 23. maja dal na razpolago prenočišče, se naproša., da blagovali to naznaniti na naslov: R. Rakuša, prof. na drž. Trgovski šoli v Mariboru. m Denarna podpora obiskovalcem petdnevnega kletarskega učnega tečaja na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, ki začne, kakor smo že poročali, v torek (4. maja) ob 8. uri in konča v soboto (8. maja), se izplača kmetskim vinarjem in njih odraslim sinovom, ki prinesejo s seboj uradno potrdilo svoje občine o siromaštvu in da imajo doma svoje kletarstvo. Obiskovalci dnvgih, tudi že razglašenih, enodnevnih učnih tečajev ne morejo dobiti nikake podpore. Samo podpore resnično potrebni se naj javijo zanjo ob začetku tečaja z navedenim uradnim dokazilom, ker so sredstva za to, ki jih je dovolilo ministrstvo za kmetijstvo, omejena. Direktor Andrej Žmavc. m Orkestralni koncert. Mariborska Glasbena Matica priredi v petek dne 7. maja orkestralni koncert v veliki dvorani pri Got zn. Na sporedu so med drugimi tudi nove kompozicije slovenskih skladateljev Bernard in Osterc, ki se bodo pri tem koncertu prvič javno proizvajale. Iz prijaznosti bo sodelovala tudi virtuozinja gospa Fani Brandlova. m Seznani izgubljenih in najdenih predmetov. V našem uredništvu je na vpogled seznam predmetov, ki so bili v času od 1. do 31. marca kot izgubljeni prijavljeni, dalje seznam predmetov, ki so bili v istem času najdeni in oddani pri kr. pol. komi-sarijatu. in končno seznam predmetov, ki so bili pri vlakih najdeni in oddani g. postajenačelniku na Glav. kolodvoru. Seznamov radi premalega prostora ne moremo objaviti. m Kavarna Evropa. Ruska Jaz-band kapela je pomnožena, poje in svira duet. solo, in clior. Gospa Šmit pleše ruski narodni ples in moranrski iluz. pies. Začetek ob 20.30 uri. 819 m Koncert virtuoza na čelo Egona Kubiček se vrši v sredo dne 28. aprila 1926 v Veliki kavarni. 817 glodali??« RMProrrnAii. Sobota. 24. aprila ob 20., uri »Tosca« ab. C. (Kuponi). Gostovanje Mitrovičevih. Nedelja, 25. aprila ob 20. uri »Grofica Marica« ab. A (Kuponi). Krstna predstava »Greh« na mariborskem odru. V najkrajšem času se bo vršila v režiji in inscenaciji ravnatelja drame g. V. Bratine druga krstna predstava v tei sezoni in sicer 4- Cerkvenika »Greh«, drama v šestih slikah z epilogom. V teni delu obravnava dramatik na zanimiv in duhovit način pojem greha. — Sodelujejo ga. Bukšekova in gg. Bratina. Grom, Železnik. — Prihodnji teden bomo objavili daljše poročilo o tej zanimivi krstni predstavi. Dvajset minut kasneje se je mladenič ustrelil v čelo in se zgrudil pred telefonom. Ko je prebral do sem. je Gustav obstal in se zamislil. Da se je ta drama tako krvavo končala, je kriv 011. Tisti oddaljeni glas, ki ga je prejšnjega večera preklinjal, tisti tresoči kriik, ki je prosil pomoči, ki mu je odgovoril zasmchovalno in hladno, je prihajal iz grla tega nesrečnika, ki je stal na robu groba, proseč izkušenega poznavalca duš in človeške bede, da mu da vsaj magljaj in skromen znak upanja in vere v življenje. Čemu je bil tako brezčuten in se ni odzval? Nekai trenutkov poprej je užalil z 0-sornimi besedami ljubljeno prijateljico, ki mu je bila zvesta več let in ko je odšla s solzami v očeh. je drugo še občutlivcjše, mlajše, čistejše bitje umrlo radi njegove trdosrčnosti! Mar se da ljubiti tako različno? Kako nenavadno bitje je vendar ženska, da prezre človek radi nje bodisi svoje življenje, ali pa, da prezre njo in ji obrne hrbet? Kateri teh dveh občutkov ic bližji resnici? Gustav Ardenzzi je še dolgo in dolgo razmišljeval o tem zanimivem problemu, ki je bil zanj kot literata in kot čutečega človeka jako važen. Pustil je roman in šel zvečer k cvetličarki ter kupil za mladega umetnika šopek cvetic. Nato se je korak za korakom približeval stanovanju svoje zveste prijateljice. Ko pa mu je prišla, nasproti ona, tiha, zmedena in vzradoščena. jo je prijel za hoče da se okreol na svežem vrelcu, male ročice in jih pričel strastno poljubljati. kakor človek, ki ga močno žeja. pa se hoče okrepčati na svežem studencu. /okoistvo o Bratje v Prago! Poživljamo vse brate in sestre, ki se nameravajo udeležiti VIII. vsesokoilskega zleta v Pragi, da javijo to najkasneje do 10. maja 1926 društvenemu odboru in sicer v društveni pisarni v Narodnem domu vsako sredo od 18.—19. ure in vsako nedeljo od 10.—11. ure. Po 1. maju 1926 le vsako sredo od 18.—19. ure. Prijava naj vsebuje: 1. Se udeleži v kroju ali brez kroja; 2. Ako želi stanovanje: Ime, točen naslov, poklic, s kolikimi posteljami želi sobo in čas od do. Prijave za stanovanje naj bodo najskrom-nejše. ker jc privatnih stanovanj in hotelskih sob jako malo na razpolago. Poznejše prijave se ne bodo več vpoštevale. Podrobnejša navodila se dobe v društveni pisarni, oziroma v »Sokolskem glasniku«. Prijave se oddajo lahko tudi br. in ss. odbornikom. Obenem opozarjamo tudi, da so deležni voznih ugodnosti in se smejo udeležiti zleta le oni bratje in sestre, ki so zadostili vsem društvenim obveznostim. o Odsek za zgradbo letnega telovadišča ima v pondeljek. 26. 1.111. ob 20. uri v Narodnem domu sejo. h kateri se vsi člani odseka bratsko vabijo. PRVAK SLOVENIJE V MARIBORU. Jutri, v nedeljo, odigra prvak Slovenije »Ilirija« prijateljsko tekmo s prvakom Mariborskega okrožja SD Rapidom, kar pomeni za Maribor veliko senzacijo. — »Ilirija« je v zadnjih tekmah, posebno proti SV Villach pokazala, da je v krasni formi iti obeta biti tekma polna športnih užitkov. Tudi naš mariborski prvak ne zaostaja mnogo za prvakom Slovenije, vendar je občutno prizadet s tem, ker je vratar odšel k vojakom in ga bo moral nadomestovati vratar rezerve. Danes igra »Ilirija« v Ptuju proti SK Ptuj-u. Za »Tliriio« nastopa tudi znani favorit ISSK Maribora Wodcb Miro. Pričetek tekme je ob 16. uri. Tekma bo odigrana na igrišču ISSK Maribora. : Jutri v nedeljo se vrši rokometna tekma med ISSK Mariborom in TSK Merkurjem ob 11. uri dopoldan na igrišču »Rapida«. Sodnik g. Šepec. : Nogometna tekma med ISSK Mariborom in TSK Merkurjem se vrši v nedeljo dopoldne ob 10. uri. Sodnik g. Osebik. : ISSK Maribor : TSK Merkur. V prijateljski tekmi dne 25. 1.111. ob 10. uri predpoldne nastopi TSK Merkur v sledeči postavi: Bauer. Vogrinec, Imenšek, Barlovič. Skalak. Molu a rt, Lunežnik, Špeglič, Ferk I. Marčinko 1. Paulin I., rezerva Wagner. : TSK Merkur, občni zbor. Danes ob 20. uri (8. uri) v salonu pri »Zamorcu« redni letni občni zbor. Udeležba obvezna. : »Edehveis« kolesarsko društvo nri-redi jutri popoldan dirko na progi Maribor—Fala. Start na koroški cesti ob 15. uri popoldan. : »Perun«. Vabijo se vsi dirkači »Penina« na sestanek, ki se bo vršil v torek dne 27. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu. Udeležba obvezna. Vcdja dirkačev. : Motoklub Maribor. I. hrvatski motociklistični klub v Zagrebu obišče dne L in 2. maja motoklub Maribor. Za sprejem se zbirajo člani in prijatelji motokluba Maribor dne 1. maja ob 13. uri na Glavnem trgu in se peljejo IHMK do Poljčan naproti, kjer se vrši v hotelu »Baumann« sprejem gostov in odkoder se pel.ieio skupno v Maribor. Na večer se vrši prijateljski sestanek v gostilni »Pri lipi« v Radvanju. Zaradi dogovora vabi.no vse člane in od njih vpeljane goste na važni sestanek, kateri se vrši dne 26. t. m. točno ob 20.30 uri v gostilni »Pečnik« na Rotovškem trgu. Propozicije za internacionalno dirko Samobor—Samobor (50 km), katero priredi sekcija Zagreb auto-klula kralj. SHS skupno z IHMK v Zagrebu, so dospele in se dobijo na Aleksandrovi cesti 19 v trgovini za automobile Roman Pelikan. Kino GRAJSKI KINO predvaja od 22. do 25. aprila »Robin Hood«. Veličanstvena drama iz časa Riharda Levjesrčnega, najhrabrejšega vojskovodje vseh časov s Douglas Fairbanksom imenovanim »človek iz gumija« v glavni vlogi. Film visoke kvalitete. Razkošno. monumentalno, scnzacijonelno, sila napeto. Veličanstven filmski umtvor. Bogata vsebina: Viteške igre. Križarski boji. Ljubezen in kri. Zahrbtnost in maščevanje. Robin Hood in lepa nuna. Vratolomne pustolovščine. Ivan Mali in Rihard Levjesrčni. Krasna Marian in niena ljubezen. Predstave trajajo dve polni uri. Kljub ogromnim nabavnim stroškom navadne cene. 6590 igralcev sodeluje. 3250 igralcev, igra .v pojedinih scenah. 1000 tar-ra-rf *L konjev. 1200 obrtnikov je delalo za ta film. 30.000 kvadratnih metrov znaša velika dvorana za banket. APOLO KINO predvaja že drugi dan izvanredno uspeii film »Let okoli sveta«. Film je vsebinsko tako pester, da nadkriljuje vse dosedanje proizvode sličnega žaura. Poučno humorističen let okrog zemeljske oble se pričenja v Parizu, kjer vidi gledalec nočno življenje, kakor tudi vrvenje po dnevi. Iz Pariza nas popelje aeroplan tvornice Rix, ki ga vodi smela mlada ženska v sohično Italijo. Odtod vodi pot preko Kaira, Libijske pustinje in Sueza v Aden. Ellinoro, ki upravlja z vozilom spremljata pilot in zavai*ovalni agent. Prvi je podkupljen od konkurenčne firme, in ima nalogo let na vsak način preprečiti, dočim je drugi zainteresiran na tem. da uspe. In usoda je hotela, da je med Ellinoro in pilotom vzplamtela ljubav, ki spremeni sovražnika v prijatelja. V Adenu izpove Henrv, da ni sloviti pilot, za kojega se je izdajal, temveč od policije zasledovan motilec, za to se neče podati v Kolotnejo, kjer se jc, ko je bil on poslaniški ataše, odigrala tragedija, vslcd koje je on po nedolžnem obdolžen, moral bežati. Toda vkljub temu se poda v Kolombo, da se očisti suma. Mali zavarovalni agent, nadležen gost .ie vendar v korist, ker ju neštetokrat reši velikih nevarnosti in s tem doseže, da se sme peljati naprej in varovati Ellinoro, ki jo je njegova tvrdka zavarovala z velikansko svoto. Iz Kolomba, kjer so Turnerja spoznali, odbeže ponoči. Takoj nato dobi obmejna straža brezžično obvestilo, da mora za vsako ceno prisiliti zrakoplov, da se spusti na tla. Isto brzojavko pa so sprejeli tudi »potniki okoli sveta« in se pravočasno umaknili preteči nevarnosti. % Pravljična Indija jih je sprejela vase in ščitila pred neutrudljivimi zasledovalci konkurenčne firme, ki so za vsako ceno hoteli preprečiti ali vsaj ovirati polet. Z vlakom so prispeli vztrajni potniki v Madras. kjer so dobili nov stroj in srečno preleteli Kitajsiko z namenom, da pristanejo na Japonskem. Toda na elementarnim nezgodam toli izpostavljenem obočju, so razsajali potresi in naši letalci so morali nadaljevati naporno vožnio prav do otokov sredi Tihega oceana. Nebo in voda. sta jih spremljala ure in ure: vedno razpoloženi agent je že obupaval, Ie pilot in Elnora sta se zavedala težke naloge. In glej, Havajsko otočje se jim je v trenutku. ko so pluli že popolnoma onemogli in izčrpani in ko je v stroju že pohajal bencin, prikazalo v daljavi. Kmalu nato so spretni vozači pristali v luki Honolulu. Naslednjega dne so prispeli na Ameriško celino. Srečno so preleteli tudi prerije divjega Zapada in pristali v Newyorku, kjer jih je ločil le Atlantski ocean od cilja — Evrope. Volja Elinore in spretna roka Henrya sta premagali sleherno nevarnost in nemalo zaslugo za popoln uspeh poleta pa je imel tudi sicer nadležni, vendar dovolj prebrisani zavarovalni agent. Po trudapolnem trinajstdnevnem letu so vsi trije srečno prispeli na cilj in uspeh se je zaključil s poroko drznih pilotov, dočim je agent Piquet prisostvoval kot priča. Film je res sijajno uspel. Drugi del v znatni meri prekaša že itak prvovrstno vsebino prvega in nam zapušča neizbrisen utis. Režija tega kolosalnega dela je ne-nadkriljiva, a igra posameznikov je tako narava, da se je človeku kaj lahko uživeti v položaj smelih pilotov. Vsakomur pripo ročamo. da si film ogleda. Predvaja se samo še v ponedeljek. Km® in film O zaroki Pole Negri z Rudolfom V»» lentinoni. Pola Negri je izjavila novinarjem. da bo odpotovala v Evropo, kjer bo preživela vse poletje. A ko se vrne, se bo, če bo še zaljubljena v Rudolfa Valentina in 011 v njo, z njim poročila. Valentino pa je povedal sledeče: »Nimam namena s« poročiti z njo. niti s katero drugo. Pola in jaz sva samo prijatelja, kar pa še ni dovolj za srečen zakon. Poleg tega sem stavil z nekim prijateljem v Parizu, da so ne bom poročil pred letom 1930.« »Regent Cinema« v Brigionu je eno največjih angleških kino gledališč. Leta 1925 ga je posetilo 1,208.000 oseb. To je osemkrat toliko, kot ima Brigton prebivalcev. Restavra-iuo, ki se nahaja v isti stavbi ie obiskalo 225.000. a plesno dvo rano 216.000 oseb. Constance Talmadge se je nedavno šele v drugo poročila z bogatim Angležem. Prvi soprog je bil grški tovarnar. Kakor se doznava namerava prenehati nastopati za film. Pogodbeno pa niora nastopati še za tri filme, ki jih pripravlja »First National«. 350.000 dolarjev je doslej zaslužil Charlie Chaplin s filmom »Chaplinova 13 pustolovščina«, ki smo jo nedavno vldelf tudi v Mariboru. 350.000 dolarjev je v naši valuti, nič mani kakor 17.500.000. Din. imat ■Qt <5TK« /V Mariboru, 2ne 25. aprila 1925, Ha ©bali FKorStie Oospodarsfve. V amerikanskem letoviškem mestu ;Day Jonu na Floridi vlada ugodno vreme in letovičarji si preganjajo dolgčas na različne načine. Naša slika prikazuje g. Walterja Johnsona pri Šahu, z »blondinkami« na eni in »brunetkami« na drugi strani. Gfeiina 1*5 sstavisena ®edI®SB®st Načrti mariborske mestne občin© I. Splošni pogoji za podpiranje splošne zasebne stavbene podjetnosti. Da se omogoči zidanje hiš zasebnikom, ki imajo nekaj, a ne zadosti glavnice na razpolago, je mestna občina pripravljena, .-tako gradnjo omogočiti na sledeči način: 1. Mestna občina ima na razpolago jstavbišča na desnem bregu Drave ob iStritarjevi ulici in ob Bctnavski cesti, na levem bregu pa, ob Vrbanovi ulici in sicer v bližini, kjer se združi Vrbanova ulica s Koroščevo ulico. Na teli zemljiških ibode mestna občina postavila za interesente stanovanjske hiše, bodisi z enim ali dvema, ali tudi z več stanovanji po načrtu, za katerega se odloči interesent in kateri mora odgovarjati splošnim grad :benim predpisom, za ceno, ki se doseže potom ofertalne konkurence z najnižjo ponudbo. 2. K zgradbi hiše bode občina pristopila. ko bode interesent plačal občini kupnino za stavbni prostor, in ko bode pri občini zalpžil najmanje 20% predvidenih in prora<"'Unynili gradbenih stroškov. Ta prispevek lahko plača, interesent obenem lahko ga pa tudi vplača v mesečnih obrokih po najmanj 500 Din. 3. Stroški za eno stavbo računano ■brez zemljišč in brez. de! izven stavbe ne smejo presegati svote 180.000 Din. Za boljšo opremo stanovanja, n. pr. s parke-ti. za lepšo opremljeno kopalnico, dražje slikarije itd. mora interesent plačati posebej. 4. Ako sc oglasi več interesentov, imajo prednost oni, ki zidajo skupno t. j. kjer bo v eni hiši več kot eno stanova-nje. potem pa pridejo oni, ki^bodo pred pričetkom zgradbe položili večjo svoto. 5. Občina bode predpriprave, potrebne za zidanje, izvršila čimpreje in g’’adbo nadaljevala s strokovno dopustno in v naših krajih običajno hitrostjo. 6. Lastnica hiše postane mestna obči na, nekvarno pravicem. ki jih pridobi do zemljišča in hiše interesent na podlagi z mestno občino sklenjene posebne pogodbe. II. 7. Po vplačilu v točki 2. navedenega zneska mora interesent plačati mesečno ysaj 500 Din, Ko je hiša dovršena, in je Idano uporabno dovoljenje, sc zvišajo mesečni prispevki na ono svoto, ki je po jpreračunitvi potrebna, da se s plačilom teh mesečnih prispevkov krijejo obresti od ostanka gradbfenih stroškov ln da se amortizira glavnica tekom 15 let. 8. Interesent dobi pri sklepu pogodbe t občino posebno knjižico, v kateri je vpisana pogodba. V to knjižico se potrjujejo vsi plačani zneski. Ako občina tekom polleta. ko je interesent izpolnil pogoje po točki 2. ne bi začela z zgradbo hiše, ima interesent pravico zahtevati izplačilo vplačanih zneskov z onimi procenti. ki jih zahteva mestna hranilnica od svojih dolžnikov. 9. Interesent ima po podlpisu pogodbe z mestno občino pravico zahtevati izpolnitev pogodbe od strani mestne občine. Do hiše in do stavbišča ima interesent vse one pravice, ki so združene s prav-fltm pojmom užitka hiše oziroma stanovanja in to vse dotlej, dokler s svojimi TOlačiIi m vi zamudi Interesent sme to svojo pravico tudi odstopiti s pravnimi opravili^med živimi, kakor tudi za siuča in v slučaju smrti na druge osebe. Prenos med živimi sc mora izvršiti le na osehe. ki so pristojne v Maribor ali vsaj že tri leta bivajo v Mariboru. Kakor hitro plača interesent 'A vseh gradbenih stroškov, ima pravico, da se lastninska pravica na hiši prepise na ime interesenta proti vknjižbi zastavne pravice za ostanek v korist mestne občine na stroške stranke, pri čemur se način odplačila ne spremeni. III. PosietLe zamude v plačilu pogojenih prispevkov. 10. Ako interesent ali pa njegov pravni naslednik ostane s svojimi plačili nad eno leto na dolgu, je mestna občina upravičena krjti z že vplačanimi'zneski svojo škodo, ostanek se potem izroči interesen tu. oziroma njegovemu pravnemu nasled niku brez obresti. Ako jc nastopila zamuda med gradnjo hiše, potem zgubi interesent vse pravice, do hiše oziroma stanovanja, kakor tudi do vselitve v hišo. Mestna občina ima pa pravico zahtevati od interesenta tudi izpolnitev pogodbe. 11. Ako sc je interesent že vseli! v hišo, oziroma v stanovanje, potem izgubi pravico do uporabe hiše. oziroma stanovanja po veljavnih zakonitih predpisih o najemnih pogodbah po našem o. d. z., pri čemur se smatra, da jc plačevati prispevke. ki tu nadomeščajo najemnino, mesečno v naprej. VI. Končne določbe. 12. Po dogotovjtvi gradbe se napravi končni obračun in jc tako najdena svota merodajna za odplačilo. Interesent ima pravico sodelovati pri obračunu in ugovarjati proti posameznim postavkom. 13. Cela ta akcija sc izvrši tako, da meslna občina ne uporabi s vole preko 2,000.000 Din. Interesentom se zaračuna najnižja obrestna mera, po kateri občina sama dobi posojilo. 14. Mestna občina bode otvorila za interesente poseben račun v mestnem knjigovodstvu, kjer se vrše vsa plačila. 15. Mestni občinski svet mariborski je dne 5. jan. 1926 ozir. 2. marca 1926 skleni!: V svrho pospeševanja privatne gradbene podjetnosti občina ne bode pobirala niti gosta vščinc, niti vodarine, niti kanalščine, ki bi ji sicer pritikale od stanovanjskih prostorov v takih hišah, za katere bo dano stavbno dovoljenje najkasneje do konca leta 1927. Tako oprostitev izreče mestni svet na prošnjo lastnika zgradbe, ki mora bili predložena najkasneje d-o 1. jan. 1927. Višja uporaba vode se mora plačati pa tudi v takih zgradbah. Ta 0-prostitev velja za dobo 6 let. računano od dneva, ko bi bile te doklade plačljive. v jgmsmtiarsfeim Ssrogom Letošnji VI. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani se vrši od 26. junija do 5. julija. Institucija Ljubljanskega velesejma je postala staina. Z milijoni dinarjev za propagando je privabila stotisoče obiskovalcev na vsakoletno prireditev, kjer se je nazorno dokazovalo, da je obstoj Slovenije omogočen samb z razvito in uspevajočo industrijo, (. :jo in trgovino. Udeležba kot ruzstaviialec ni samo v največjo morrlno in tudi materiiel.no korist poedine : dke, marveč tudi dolžnost vsakega zavednega gospodarja. Uprava velesejma nam-oša vse one tvrdke, ki se še niso prijavile, da to nemudoma store. Da se zamoreio udeležiti velesejma tudi manjša podjetja, cena za razstavne prostore znižana za 40%. Vzorno izvedena organizacija in nro-Daganda za obisk odvisi od pravočasno zbranih prijav. Naprošamo vse, da se požurijo. I Lju&!Ja>raa brez sefma Do leta 1921 je bila ideja veleseima popolnoma neznana. Se za časa prve prireditve ni nihče mislil, kake važnosti bo ta institucija za naše gospodarstvo. Koristila je v veliki meri celi državi, še bolj pa f"' ■ vc.niii in njeni prestolici. Ljubljanski ■ ,:iesejmi že šesto leto javno dokumentirajo, da je obstoi Slovenije zasigu-ran samo z razvito industrijo, obrtjo in trgovino. Šest let je naš velesejem ozko spojen z Ljubljano. Brez velesejma si danes Ljubljane ne moremo več predstavljati, velesejma, ki požrtvovalno spremlja razvoj našega gospodarstva. Ljubljanski velesejem je stal našim gospodarjem ob strani v dobrih časih, stoji pa tudi v današnjih slabih in sc bori za zboljšanje. Mjlijone dinarjev, ki so bili potrebni za vspešno reklamo in propagando v tu- in inozemstvu .ie preskrbel in žrtvoval velesejem. Bi li to storila mesto njega kaka druga institucija? Velesejem jc v naši no- vi državi seznanil producenta z trgovcem in koiisumentom. Nismo se poznali medsebojno novi državljani; neznane so nam bile ekonomske razmere. Velesejem je bil tisti faktor, ki je nazorno predočil slame gospodarstva Jugoslavije. Oti je ono-zoril inozemstvo na Slovenijo in Ljubljano. Pridobil je gospodarskim krogom kupčijske zveze. Čez 100.000 ljudi poseti vsakoletni velesejem. Če odračunamo ca -10.000 domačinov, ostane še vedno čez 60.000 tujce->'. Ali bi drugače Ljubljana imela kedaj toliko gostov? Vkljub vsemu temu se najdejo malo-dušneži. ki dvomijo o nadaljnem obstoju Ljubljanskega velesejma. Gomori se, da je današnja kriza vendar preostra, da bi omogočila obstoj. In baš v današnjem času je obstoj velesejma prepotreben. On zastavlja vse svoje moči, da se stagnacija omili in poveča konzum. Ne moremo si predstavljati Slovenije in Ljubljane brez velesejma, ko je kupec in industrijalee že navajen, da se ga udeleži, ko se o velesejmu že govori in raduje, kot bi to bil praznik Slovenije. Pa tudi je praznik, namreč, praznik gospodarstva po enoletnem trudu, ustvarjanju in boju za obstanek. Ljubljanskemu velesejmu so dani predpogoji, da se bo držal naprej še desetletja. kot_nekaj prepotrebnega. In se bo tudi držaj. Še vedno bo za 14 dni v letu vzdramil Ljubljano iz njenega spanca in jo pretvoril v živahno in vrveče velemesto polno tujcev. Zelo težka je današnja kriza za naše gospodarstvo, težka pa je tudi za velesejem, ki jc z njim v najožji zvezi. Zato-nio-. ra vsakdo z podvojeno močjo podpirati Ljubljanski velesejem, ki je sicer mednarodnega značaja, jc pa vendar naš, slovenski. Tudi oni industrijalci, obrtniki in trgovci, ki se poprejšnja leta velesejma niso udeleževali, Jiaj razstavijo svoje p izvode letos. Drugi pa. ki kot razstavlja/’ ci ne pridejo v poštev, pa naj propagiralo za čim večji obisk. Mislimo tu zlasti f>a ljubljansko trgovstvo, kateremu prinaša velesejem velikih koristi. Naj ne pozabi nikdo letošnjega termina prireditve, od 26. junija do 5. julija. g Praga postaja važno letalsko opori* šče v Evropi. Po dovršenih uspelih poga* janjih med Francijo in Nemčijo in podpi’ sanih konvencijah tičočih sc letalske službe med obema državama, dobiva Pra* ga velepomemben značaj v mednarodnem zrakoplovstvu. Otvorjenc so namrcc nove zračne proge Praga—Lvov. Pariz— Varšava, Pariz—Bagdad, ki imajo glavna oporišča v Pragi. Ker je proga Pariz— Bagdad projektiraan do Teherana, bo do* bila Praga tudi lepo zvezo z Malo Azijo* Projektirana je nadalje tudi proga Prač* —■Zagreb—Trst, ki bo omogočala CSR zvezo z Italijo. Vsled dokončanih franco* sko-nemških pogajanj je tudi verjetno, da se bo proga London—Koln podaljšala do Prage in bi tako Praga bila zvezana tud« z Anglijo. Zračni promet v Evropi se sila hitro razbija in se celo pri nas raztfi' šlja o vzpostavitvi zračnih zvez rfle“ Beogradom in Zagrebom. g Izvoz čehoslovaškega sladkorja v j’ 1925. Po statističnih podatkih jc bilo . Čchosiovaške izvoženo leta 1925. skupno 8,278.000 stotov rafiinranega sladkorja napram 6,666.000 stotom iz 1924. leta. —1 Vrednost izvaža nega sladkorja pretekle* ga leta znaša 2.288.000 Kč proti 2.434.000 Kč 1924 leta. Denarni primankliaj izvira v glavnem iz padanja cen sladkorja na svetovnem trgu. k iSviI®nja in sveta IX)DOODlxnDaCD O nnnm-iri; :.-nr rn Ali ste že ilan Vodnikove družbe? Priglasite se tako| pri poverjeniku! n a Peter Struve o rsajk! emi-gracifa in fooBJžtoSzmu Znani ruski učenjak, profesor Peter Struve, eden največjih predvojnih ruskih učenjakov, je izjavil o priliki vseruskega kongresa v Parizu, da ie ruska emigraciji v svetovni zgodovini popolnoma osamljen slučaj. Napačno bi bilo. če bi se to cmigracijo primerjalo z hivšimi ali sedanjimi begunci drugih dežela ali z emigracijo francoskega plemstva v 18. stoletju. Definicija emigranti »begunci« je skoraj napačna; po njegovem mnenju bi bila boljša označba izgnanci, kajti iz Rusije ni odšla le aristokracija, ampak skoro vsa inteligenca in srednji stan. to se pravi. Rusijo so zapustili njeni najboljši delavci in težko je določiti število pregnancev, k! so se raztepli po vsem svetu. (Samo v Franciji jih je nad pol milijona.) Sigurno pa ie. da število izseljencev presega dva milijona. Po politični oriicniaciji so Rusi v emigraciji razdeljeni v razne frakcije od naj-bojevitejših anarhistov in revobicijonar-nih socijalistov pa do najreakciJonarnciših K i r i I o v c e v, ki še vedno prisegalo caru in žele ne računajoč na upliv zgodovinskega razvoja, obnoviti nadvlado aristokracije. Slednji, kakor tudi pristaši Miljakova in Korenskega, se niso udeležili kongresa. Zadnji dve skupini sta zahtevali, da se kongres že v naprej izjavi za republiko, dočim je bila večina mnenja. da je treba glede forme države vprašati ves ruski narod. Struve je trdil, da so pristaši Milju-kova in Kerenskega razne frakcije soci-jalizma. ki jc jako Širok pojm. Bodisi kakorkoli, trdi Struve, na koti* gresu v Parizu se je sešla velika večin3 ruske emigracije s parolo: »rušenje treti® internaciionale«. Rusija mora postati pravna država, za sedaj pa je vprašani® njene notranje ureditve (republika a'l monarhija), popolnoma odveč. Za nariši kongres je pomembno, da ni bil sklican-ampak se jc sam konstituiral, s čem®r ie celokupni ruski problem prišel v nov? razvojno fazo. Kongres je preciziral svfli® stališče napram novemu položaju, ki I* nav'ni vsled revolucije. Vsi Rusi soglašajo v tem, da se sedanje agrarno stanje Rusije ne more tepr®' meniti s kontrarevolucijonarnimi sred' st vi. Kar sc jc zgodilo, je storjeno in55® vsakršno izpremembo bo tekla zopet Kri: Ruski kmet nima dovoda, da bi sc ba kontrarevolucije. Da je ruski kmet nasprotnik boljševizma, dokazuje dejstvo* da so se kongresa udeležili tudi kmetje. , Kongres sc je tudi izjavil za ne?£'" visnost novih držav, ki meje na Rusu0’ a so bile nekdaj del carske Rusije. . Veliki knez Nikolaj Nikolajevi15 Pa * bil imenovan narodnim voditeljem. ve” dar ne pride pri eventuclni zasedbi VrX stola v poštev. On ni pretendent, ainP3 lc voditelj pokreta. . -m Kongres ni razpravljal o kaki vo.ia_ * intervenciji, ker bo itak notranja j" ruskega naroda osvobodila Rusijo boli-,^ viške samovolje. Moralni inpuiz boljševiškemu gibanju pa bodo dajal' ^ gnancl. »Moramo si biti na jasnem« Q je končal Struve — »da vlada nezaupanje v boljševizem. Kakor *J5e< sc zave ruski narod, bo konec bon .vizma«. ~v 'marroorti, otrč' 7s. 'Sprna r925T' '«T A' PD If iT Stran 57 Modne novosti Obleka iz črnega cržpe satina, okrašena s cvetjem in pestrim bliščem. Druga slika predstavila popoldansko obleko iz crčpe satina, obložena z bledočo in medlo svilo. rija moreč občutek stalnega nerazpolože-nja. Tobaku je treba pripisati tudi razne bolezni v ustih, na jeziku, v želodcu in na drobu sploh. Živčni sistem otopi s kajenjem. kar povzroča počasno odumira-rtie živčevj ain uničuje življensko energijo. PteaS&a, M s© kcpst v mleku Pariške oblasti in pariška javnost se v zadnjih dneh jako zanima z originalnim vprašanjem: ali je dovoljeno kopati se v mleku, v času ko trpi Pariz toliko pomanjkanje mleka, da ga ne.dobe često niti otroci, niti bolniki? Vprašanje .izneseno pred javnost v tej obliki, hi zanimalo le moraliste in’ mogoče tudi oboževatelje i žer kc lepote, toda vsled indislkretnosti : nekega.strežaja. se je za vprašanje zainteresiral ves Pariz. Pred vrati neke vile, v kateri stanuje znamenita pariška plesalka, je puščal mlekar vsako jutro osem velikih, posod mleka, ki so ga sluge prenesle v kopalnico, kjer se je primemo segrelo, nakar si jejepa. plesalka okopala v njem svoje telo. ČehliAvi sluga pa ni izdal samo to. ampak jc povedal tudi to, da se j mlekar vrne čez 12 ur in prevzame zopet i mleko, ki ga je pustil zjutraj pred vilo, : da ga v drugo proda. Oblasti so seveda takoj uvedle strogo preiskavo, ki mora j ugotoviti. Če je mlekar res prodajal mle-j ko. v katerem se je kopala lepa plesalka, I samo za prehrano živali, sicer gorje mu; kajti v Parizu vlada radi tega precejšnje ; razburjenje. Vsaka nova modna sezona podeduje n.etaj po prejšnji, umirajoči. Skrb vsake ®leKantne dame ob pričetku nove sezone Je’ kateri motivi sc bodo ohranili in kaj v6 bo uvedlo popolnoma na novo? Kaj diktiral Pariz? Da jim zmanjšamo ^rb, jim bomo izdali nekaj modnih novo-Promenadne in popoldanske obleke jobiva.io od bokov navzdol obliko zvona J’ so često nabrane v gube. Popolnoma novi pa so dolgi plašči, ki se izborno prilegajo lahkim letnim oblekam iz crepe satina ali mousseline. Barve pa morajo biti sorodne, dočim je podlaga iz iste tkanine kot obleka. Plašči se ne zapenjajo, da prjde pestrost nežnih barv bolj do veljave. Geslo letošnje mode ic svetla nežna barva lahke spodaj široke obleke in svetli, majhni klobuki. Eledke rastSine : angleški raziskovalec je nedavno rvcf f v severni Indiji drevo, ki je pri vsakem dotiku dajalo močne električne »UPke. V Kanadskih prerijah raste tudi ^no drevo, ki ga imenujejo busola in je P°tnikom, ki zaidejo in poznajo njegove ^nosti. jako koristno. Prazen prostor jed vrstami grmičevja naznačujc točno eVcmo in južno smer. Arizoni raste drevo, ki se jako ori-*nalno brani dotikov radovednih ljudi, čj« se ?a kdo dotakne, izloči neko teko-no. ki ima tako gnusen duh, da niko-'tpUr ne pride na misel, da bi se rastline > Enkrat dotaknil. V Nubiji raste drevo j^tnar«, ki ima še bolj nenaravno la*st-I-im ^a zvizKa- kakor bi kdo igral flavto. *eRa drevesa ima namreč obliko lu]?itLa‘ Neka vrsta žuželk zvrta v to listje Knjice in kadar zapiha veter prehaja brii®?' skozi te odprtine in povzroča ^™e. jako čiste glasove. Nezsorllivi Španec ^ Pariški čudež leta 1803. smo že slišali o spretnostih in Drjr^tih indijskih fakirjev, vendar pa se Sv^tav'edu.ie, da sc tudi v drugih delih Detla- naidejo ljudje, ki posedujejo uprav -V p a.vne lastnosti. Leta 1803. je prišel krstj].1"12 neki Španec, ki so ga kasneje $cjhsva- *>nezKOJ-ljivegra Španca«. V me-JlOvi^h.Soli je pred učenjaki, pravniki ln ’?tv^3arb Proizvajal .popolnoma nemogoče k Toi\ Ja triindvajsetletni Španec, doma iv o];® a’ je na primer vtaknil svoje noge Obra ’ segreto do 85" C in si v njem umil beij^'. Polagoma je nekolikokrat z raz-V iw 1IT1 železom podrgnil nogi in roki, a *eWa f.ie vtaknil tudi kos razbeljenega jihup • jc slonelo na ieziku več minut. higjvr,,111 ^Knja so oo 15 minut lizali vse se te*°’ R°kc in noge je vtaknil v ?e§ur^reto vodo. Vse to je ponavljal po ♦0 ie r Ve d* bi se mu bilo kaj pripetilo. ?lo azbGieno železo lezlo čez njegovo biti nakremžil obraza in po kon-vaka u , cbi n' bilo na vsem telesu najti ® °clhp tt® opekline ali kakršnekoli pori 1bilo nk>.cen’ll(i' mcdicinci. profesorji in č3 ne mstvo, so priznati pri poizkusih :5u'11cio stvari in so sc čudili iz-zdraviu »nczgorljivega $panc-v«. ki jc imel tako mehiko in nežno kožo, kot kako dekle, kljub strašnim poizkusom, katerim je bila izpostavljena. O tobaku »Tabakizam« imenujejo člani protito-bačne lige ono strast, ki po njih mnenju, z ozirom na človeškemu organizmu kvarni učinek, prav nič ne zaostaja za alkoholizmom. Strast tobakarjev jc čestokrat tolika, da sc odpovedo vsemu, samo da ji zadoste z malo tobaka. Docent dunajske univerze jc nedavno v predavanju o kvarnosti tobaka navajal posledice v zdravstvenem kakor tudi v gmotnem oziru. L. 1924. se je v Avstriji pokadilo za nič manj kakor za 300 milijonov šilingov tobaka. On se predvsem peča z opazovanji kadilcev ženskega spola. Izkušnje, ki si jih je pridobil v tem pogledu, pa veljajo skoraj v celoti tudi za kadilce— gospode. Dunajski docent jc priznal tobaku le to dobro lastnost, da upliva pomirjevalno na živce in da uspava kadilca, tudi če jc bil močno razdražen. Že Bismark je vedel ceniti to tobakovo lastnost in je 1. 1871 ponudil francoskim delegatom, ki so prišli sklepat mir, cigare, ko pa so jih odklonili, je pripomnil, da upliva tobak pomirjevalno. Od takrat se je konsum cigar m cigaret strašno dvignil. Dočim se je višal konsum cigar vzporedno z naraščanjem prebivalstva, sc jc konzurn cigaret dvignil od 1. 1875 do I. 1912 za 5.550%. dočim je število prebivalstva narastlo samo za 54 procentov. Škodljivost nikotina je precejšnja, kar dokazuje dejstvo, da se z I g nikotina lahko usmrti 12 psov. Vendar se v različnih vrstah tobaka nahajajo različne količine nikotina. V grškem in macedonskem tobaku jc le 0.78 g nikotina, dočim je v virginskem tobaku 3.86 g nikotina. K varnost tobaka preizkušajo na živalih. Toda ker ga same ne vdihavajo prostovoljno, jih zapirajo v s tobačnim dimom napolnjene celice, kjer sc opazi prvi vpliv tobaka v tem, da izgilbe voljo do uživanja hrane. Poizkusr so tudi dokazali, da je tobak mlajšim živalim znatno kvarnejši. Tobak močno škoduje vsemu organizmu, predvsem pa živčnemu sistemu pljuč. Pri človeku upliva tobak najbolj na srce; zanimivo pa je dejstvo, da so ženska srca manj občutljiva kot srca možkih. vsled česar zboli tudi manj žena. ki uživaio nikotin, na srčnih' boleznih. Pri' starejših žen-jskah. pa se noiavi vskd P£8e-m£te X Duševne motnje pri otrocih. V velikih ameriških mestih: Newyorku, St. Louisu, Los Angelosu. Bostonu in drugod so bile ustanovljene posebne posvetovalnice. ki se bavijo z raziskovanjem duševnih moteni pri otrocih. Slučaji, kjer gre za očividno slaboumnost, se navadno ne obravnavajo, ker pri njih skoraj ni nade-je, da bi se popravil. Preiskujejo in oskrbujejo se zgolj otroci, čijih vedenje jc sumljivo: ali so preveč aktivni in nervozni, počenjajo nenavadne in čudne reči, ali pa so narobe mrki, nedostopni in nekako zaprti vase. Iz te otroške skupine, ki kaže močne izpremembe duševnega delovanja. se razvijejo v odraslih letih duševno bolni. Prav s tem, da skušamo take otroke posebej vzgojevati in okolico, ki jrh obdaja v važnih detinskih letih, preurediti jx> potrebah njih duševnega stanja, omejujemo vznik duševnih motenj v poznejših letih. Kot že omenjeno, gre za abnormalne otroke, ki očitnjejo močno nervozno, občutljivost, krutost. lažnjivost, nagib k tatvini in imajo težkočc v šoli. Motnje v obnašanju, ki se izpočetka ne zde pomembne, se izpremene. pozneje ^v očitno zločinstvo najslabšega tipa. če zdravimo te motnje takoj v otroških letih. utegnemo preprečiti njih razvoj v zločinstvo; od tega ima korist tudi družba. ker se omeji število zločincev. Po dr. Lea\vithu so za tako zdravljenje najpri- pravnejši otroci, ki še ne obiskujejo sole. Delovanje omenjenih ameriških posvetovalnic obstoji v prvi vrsti v tem, da sa smotreno podpirajo pri mladih oskrbovancih, ki so se najprej temeljito preiskali in proučili, one navade, lastnosti in nagibi, ki so pri duševno in nravno zdravih otrocih normalne. Pri tem skuša posvetovalnica natančno dognati slabe nagibe in jih počasi odstranjevati. Poglavitni njen namen je tedaj ta, da preventivno prepreči poznejše v otrokovi naturi ležeče slabe nagibe s tem. da smotreno in z vsemi sredstvi moderne pedagogike razvije v, otroku kar največ dobrih strani. Tam.' kjer so dobre strani močno, razvite, se ni bati za slabe nagone, ki tle v notranjosti; tako. da sc otroka, ki je nagnjen k duševni bolezni, že v detinskih letih — v najvažnejši dobi — pripelje nn pota normalnega razvoja, se mu v večini slučajev o-zdravi duh tudi za poznejše življenje. —. Sumljivi in vzgojnega zdravljenja'potrebni pa so v«i takozvani problematični otroci, to so oni otroci, ki se težko bore s slabimi navadami ali ki se težko prija gode vsakdanjim vprašanjem detinstva. Docela normalen je le oni otrok, ki rad uboga, ne kaže nobenih posebnih slabili lastnosti, ne pretirava v ničemer in je dostopen za vsako besedo staršev. Nenormalni' o- ■ trobi so velika žrtev, ker vzamejo staršem veliko časa. denarja in pozornosti na škodo ostalih otrok, ki iz lahko umevnih vzrokov, postanejo sčasoma ljubosumni ’ in sovražijo bolnega brata ali sestrico. X Čuden velikonočni piruh. Neki mladi argentinski igralki, ki _ se mudi tačas v -Parizu, je prinesel neznanec v hotel te-' žak paket. Ko ga je igralka odprla, je našla v njem veliko velikonočno jajce z vizitko ene svojih najboljših prijateljic. Vsa vzradoščena .ic jela odpira+f težki piruh, pričakujoč kdovekakega prosene-' ecnja. Pa .ie res bilo. ali ne tako. kakor ga je pričakovala. Na njeno grozo .ie iz iajca iztezalo glave sedem velikih ameriških ščurkov, ki so širili ostuden smrad in pa nenavadno velik škorpijon, ki jo je nevarno vgriznil v roko. V vsakem tisoiem komadu S priznanega gospodinjskega mila „Gaaela“ se naftajici zlatnik: za lO frankov. Pomnite pa tudi, da Je to milo E3€«2 naf bolgst ani. kije po svoji kakovosti ne-prekosljivo, v ceni pa nlfr dražje kot druga mila. mm i; / mk ^u\\ ij/ j Kb ; f i : • ' i i - . MILO GAZEIA teina tratita raz- •{•■■■ primerne prostore ilie Mu"fl kreditna stavbna zadrega ,Mojmir“. 813 Vzcrčna eradbsna raz- Cta(T2 primerne prostore vlC Vu i odprte"'. stavbeni material, nairte i*Se zadruga .Mojmir*. 814 Lepa prazno sobo S: mlada zakonca za takoj. Po nndbe pod .Zakonca* na npravo. 810 ShiManie ri:i;S dol)i, kdor odkapi pehiitve za eno sobe. Naslov v upravi. 81« Cfha ** t*k«j v Gosposki alie’ ULUU odda. Naslov v upravi. 850 Radi sslitve r ajjft poldne: gla.ovir 8500 kompl. spa niea trdi les 40tX» Din. omare, postelje, perilo, posoda, madrace in dr. na prodaj. Botovlki trg 8 I. nad. lovo. 801 SlVSIJe C.CJ HSJUU« sprejmejo Atelje ,Valenciene“, Gosposka ulica 34. 797 za ajonrpri^,e ; Ciuilia B* dom se iSče. i čllllHfl Naslov v upravi. 793 Sactstajea šivilja s. moško perilo spreime tukaj-inja Irgorina. Naslov v upravi lista. 78d Zastspnlli za Maribor se sprejme pri tt Davorin Johan i drugovi d. r. o. z.. Maribor, Tatten-baehova ulica 2. 808 Oprfiflev! Naročila, sploh naslov .Narodna tiskarna Ptuj* brei potrdila naiel.tva Maribor sopodpis Pirc niso veljavna. 818 firaiftAV ob novi stavbi na lildlllilC Betnavski cesti se brotplaino odda VjiraSa sa ^ri davi. nadupravitelju A. Stepiou. S24 Mičfe tožs Siv,” ni ceni Josip HOSENBERG, Slovenska ulica 1. 734 N* pa zabi na ročni na? mm-BAR TmmmtrKmmmmmammmm 16. do 30. April MAXIM ORLOV GRETL K0NIG LILLY MARG0T AN1TY DOLORES L0TTE WELTEN Dnevno plesna revija celo noč odprto 1. MAJ 1. popolnoma nov spored 387 Oglas. V ponedeljek, dne 26. aprila 1926 se bode vršila v III. skladišču carinarnice mariborske javna licitacija raznih tihotapskih zaplenjenih predmetov', kakor na pr. svilene kravate, ženske svilene obleke i drugo. Licitacija se prične ob 9. uri. 822 Iz Disarne carinarnice mariborske šL 11977/26. 1 V Mariboru, dne 25. aprila 1925. Najboljša kakovostna znamka, najcenejši pogon, najpri-prostejše uporabljanje. — Brez vodnega hladilca. Prvovrstno premaguje strmine, eleganten, trpežen, Izvanredno deber. Operesen —vožnja ne utruja In avto ne skače. Avto za razkazovanje je ravnokar prispel Pojasnila daje zastopnik A. Stoinschegg - Rogaška Slatina 758 pestri GRAŠKI MAJSKI TEDEN IN IXtOŽB«NA KONKURENCA 1.-9. MAJA 1926 f ZABAVEN PROSTOR GRAŠKEGA SEJMA ŠIVILJE za tovarno in za delo na domu za šivanje vojaškega perila se trajno sprejmejo pri tvrdki Durjava v Mariboru, Gregorčičeva 24 Draibeni oklic NA OBROKE! V zapuščinski zadevi po Frančiški C e r t, gostilničarki v Framu, se na predlog dedičev vrši 1. v nedeljo, dno 25. aprila 1926 ob 7» 14. (% 2.) uri na licu mosta v Framu Jtev, 24 prostovoljna dražba premičnin proti takojšnem« plačil« in sicer x Okroglo ."5750 litrov vina, različno pohištvo, gostilniška oprava in perilo, ženska obleka in perilo, kozarci, steklenice, posoda itd. 2. v sredo, dne 28. aprila 1926, ob 9. uri tudi na Ilcu mesta prostovoljna dražba neprimičnin: 1. VI. štev. J 5 k. o. Fram, obstoječe iz hiše štev. 24 in gospodarskega poslopja ter vrtov, njiv in travnikov. Cenilna vrednost ter istočasno izklicana cena JI 1:073 Din. 2AVlož. štev. 324 k. o. Fram, obstoječe iz gozdne parcele 299/5, v izmeri1 ha 52 a 78 m*. Cenilna vrednost ter istočasno izklicana cena 22:917 Din. 3. Vlož. štev- 2 k. o. Fram, obstoječe iz hi! Itev. 106 in 107, viničarija in klet ter vinograd, njive in sadonosniki. Cenilna vrednost ter istočasno izklicana cena 110:407 Din. Kot varščino je treba pred dražbo caložiti 10% od cenilne vrednosti, torej ad II, 1. 11:107 Din 30 p, ad II, 2. 2291 Din 70 p, ad II. 3. 11:040 Din 70 p. Po izvršeni prodaji nepremičnin se prodajo Se pri-tikhne in sicer: 2 kravi, 2 rezna stola, 1 sadni mlin, c kadi, 2 žveplalnika, 17 sodov, 10 starih polovnja-kov, 1 gospodarski voz, razno gospodarsko orodje. Za potrditev prodaje ad II. ima okrajno sodišče v Mariboru kot zapuščinska oblast orir, postavni dediči tri dni premisleka. Ostali pogoji plačevanja se smejo vpogJedati pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 med uradnimi urami od 8.—12, in od 14.-45. ure. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. VI., dne 22. aprila 1926. 805 Vsakovrstno msnufaktumo blago jngleSkeg* in čeSkega ft* vora, kamgatni, ševijotl, damsko volneno in borabažisto. platno itj Ufoni znamke .Schroll*, platnen* damast, frotir biisalke, odaje, koci in posteljne garniture i.t.d, i.t.d. dobite po najnižjih conah »OBLAČILNICA DRAVA" OTON PELAN, Maribor, Koroška cesta 48 Kompletne opreme za neveste. Potovalne kovike, kasete iSporoJi' IVAN KRAVOS Aleksandrova cesta 13. 630 vgcsaa&mm&a&mi Vse kupuje Maribor, Gl«Tni trg 17, kjer je r«> ▼»# bi »po prav poetni. 815 1k kg fokolade samo Din 11' Jullo Meinl kot dnevna hran* ki nudi pravi užitek u» je zdravju jako koristen kot zdravilo proti mtio* gim boleznim in kot sredstvo za obvarovanje pred razni®! boleznimi v podružnici Gosposka 7 Frankenhausen Inp. šola ra avto iji »trpjegratjbo, elektrotehniko. P#*ebni oddelki ra poljedel. stroje in »rakoplovno teha. se dobiva in naroča Prl Pohištvo! po konkureCni ceni v veliki izbiri na novo doipelem blagu dobite pri urarju in zlatarju LORENC STOJEČ, Maribor, Jurčičeva ul, $ Oglejte si izložbe pred nakupom 809 vsakovrstno moderno, po n«j-niijih cenah, tudi na obroke, nudi in vabi na ugled SER CER IN DRUG, mizarstvo in zaloir* pohištva Vetrinjska ul. 0, dvorijč«, 359 Zanesljiva se sprejme, Nastop 1. maja. Naslov v upravi „ Tabora *»■«■■■«■*■ ■*»isnnaa«iM«iM»na9H«iMMNnnswin"wnnu*M"** Same 6 dni čez morje — Dobra hrana in pijača brezplačno Cie Chargeurs Ršunis, Sud atlantique, TRANSPORTS-MARITIMES ^flmV za pomorske vožnje v južno Ameriko, Avstralijo, Argentinijo in Kanado. Za družine poljedelcev je brezplačen prevoz v Sao Paolo. — Tozadevna pojasnila in vozne listke daje zastopnik SHBgBE^žSi Ivan Kraker v Uubllanj ■MgSartKFrffirlff! Kolodvorska ulica Itev. 35. 37 Cene Mlchelln pnevmatike so se zelo jmlfeile. Pred nakupom pnevmatike sa avtomobil«, motorna tn navadna dvokolesa zahtevajte na)«oveJ51 cenik samo pri itokistu 764 divjak a oustinžiž Naaipoa Otavo! 1« it 17 Tattenbachanr« ulic« it M Ukupljene pnevmatike se montiralo bresplaino. I MwHtewn». prftdotavntk: »tanko Dotala. ravnatelj. Urednik Bof.idav B«jrko. muituur. TadailAaLll SpnpnU aiwb*iwwl1r VaknaUt Spla^le* aartoar, Ya* * Maribora.