CELJSKI tednik CEI^JE, PETEK, 6. JULIJA 1956 VII — ST. 27 — CENA 15 DIN ^urejuje HredniÈki odber — OdgOTorni urednik Твле Maslo — Tiska Celjska tiskaraa — ytednislTo in пргат«: Celje, Titer trg 5 — Pežtni predal 123 — Telefon: uredništvo 2«5, иргата 25-2'5 — Tek. rac. 620-305-T-l-2è6 pri Mestni hraniUici v Celju — Lema na- 'ro6«ina ЗДО, [lolletua 25«, ietrtletiia 12'i din — IriÉaja ¥sak petek — Poštnina plačana T goicvini — H^koptsar ne vraofvmo. aiiASILO BOCIAUBTlCWE ЖЧЖЖВ ĐKUprmm LfUDI CELISKEaA ОКВД1Д VISOKO PRIZNANJE ZVEZI BORCEV CEljSKEGa okraja Le*oe smo prvič praznovali »Dan borca« in praznik vstaje jugoslovanskih »arodov. Četrti julij se je s tem uvr- вШ. med najbolj pomembne praznike, loi jih proslavlja delovno ljudstvo naše driéeve. Čeprav je pretekel izredno kratek cm, odkar je Zvezna skupščina izglaso- тМа 4. julij za praznik, je bil vendar po vsej državi zelo svečano proslav- ile«. Med najpomembnejše dogodke s te» v zvezi moramo vsekakor šteti ve- Hko čast, ki jo je sprejela jugoslovan- ska organizacija borcev s tem, ko jo je predsednüc Republike odlikoval z Redom narodnega heroja. Poleg tega je Izvršni odbor Glavnega odbora ZB Jugoslavije s priznanji za izredne uspe- Me odlikoval poleg kočevskega, kranj- akega in trboveljskega okraja tudi 2eß celjskega okraja. Priznanje za po- eebne uspehe in zasluge v vrsti osnov- organizacij ZB pa pripada članom •rganizacije ZB v Storah. Teh priznanj za organizacije v našem •kraju smo upravičeno zelo veseli in ВЖО ponosni nanje, hkrati pa so dala IM-oeiavljanju 4. julija še večji pouda- rek in pomen. T našem okraju so povsod dostojno proeaavili ta praznik, čeprav ni bilo еочкАј caga za še boljšo izvedbo sve- čanosti. Kot okrajni, taJîo so tudi vsi občinski odbori ZB imeli ta dan slav- nostne seje. Mnogokje so pripravili tudi akademije, kulturne in športne prire- ditve. Po vrhovih so goreli kresovi, borci so obiskali partizanske grobove, polagali vence na grobišča in na spo- menike. Drugje so svečanosti združili z odkritji six>minskih plošč i)adlim žrt- vam ali v spomin na slavne dogodke iz let osvobodilnega boja. Najvažnejša naloga Icmetijskih zadrug - utrjevanje socialističnih odnosov na vasi Pretekli petek, kot smo že poročali, je bila v novi stavbi Okrajne zadružne zveze redna letna skupščina zadružni- kov celjskega okraja. Na tej skupščini so bili poleg delegatov prisotni številni gostje: član Izvršnega komiteja CK ZKJ tov. Franc Leskošek-Luka, ljudski po- slanec Mica Šlandrova, sekretar OK KMETIJSKE ZADRUGE V CELJSKEM OKRAJU CAKA OBILO NA- LOG, PREDVSEM PA SOCIALISTIČNA VZGOJA KMEČKEGA PRE- BIVALSTVA. — TOVARIŠ FRANC LESKOŠEK-LUKA: O NUJNOSTI PREHODA OD NATURALNE K BLAGOVNI KMETIJSKI PROIZVOD- NJI. — KMETIJSKI STROJI NISO POVSOD ENAKO DOBRO UPO- RABLJENI. — USTANOVITEV GOSPODARSKE POSLOVNE ZVEZE IN KMETIJSKE PROIZVAJALNE POSLOVNE ZVEZE. ZKS Franc Simonie, predsednik okraja Riko Jerman, predsednik Okrajnega odbora ZB, narodni heroj Ivan Kovačič- Efenko in drugi. Poleg teh so se skup- ščine udeležili vsi predsedniki občin- skih ljudskih odborov in sekretarji občinskih komitejev ZKS. Po izvolitvi potrebnih komisij je po- dal poročilo predsednik Okrajne za- družne zveze, tov. Franc Lube j. Izvle- ček iz tega poročila smo objavili v prejšnji številki. Za njim je poročal o finančnih zadevah zadružne zveze tov. Ernest Zvar. Poročilo nadzornega od- bora je podal Stanko Božič, revizijsko poročilo Leon Tičar, poročilo disciplin- skega sodišča pa dr. Peter Pavlic. V razpravi, ki je sledila poročilom, se je oglasilo veliko število delegatov iz raznih kmetijskih zadrug celjskega okraja. Zadružniki so razpravljali v glavnem o svojih uspehih in načrtih, istočasno pa tudi o težavah, ki slabijo njihovo prizadevanje. Zadruge si v glavnem močno prizadevajo, da bi na svojih p>odročjih uvedle tisto vrsto kmečke gospodarske dejavnosti, ki bi bila rentabilnejša. Nekatere zadruge so v -tem pogledu dosegle že lepe uspe- he, medtem ko ponekod te vrste gospo- darska politika še nima zadovoljivih sadov. Razpravljali so tudi o težavah, ki jih imajo zaradi pomanjkanja kad- rov, zato so se povsod vneto oprijeli akcije za vzgojo mladih kadrov v okvi- ru aktivov mladih zadružnikov. Delegati so razpravljali tudi o pi-o- blemu mehanizacije, ki ni povsod ena- ko dobro izkoriščena. Marsikje imajo stroje, ki jih ne morejo uporabljati. Nekje v pohorskem predelu imajo na primer petbrazdni plug, ki v tem pre- delu ne more biti izkoriščen. Ugotovili so, da bo treba v bodoče razvijati tiste vrste mehanizacijo, ki ustreza na- predni proizvodnji v posameznih kra- jih, ne pa, da na osnovi strojev raz- mišljajo, kako bi jih uporabili. V razpravi se je pojavilo tudi vpra- šanje, če so obstoječe zadruge preve- like ali premajhne. Predsednik OZZ je pojasnil, da za to še ni doseženo skup- no stališče, vsekakor pa o velikosti za- druge ni mogoče razpravljati na osnovi števila domačij in obsega zemljišč, temveč na osnovi pogojev za čimboljšo proizvodnjo. (Nadaljevanje na 2. strani) CJostje in delegati med konferenco CEUE SVEČANO PROSLAVILO „DAN BORCA" Povsod, v vsem celjskem okraju in v Celju samem, so osnovne organizacije ZB kar najsvečaneje proslavile »Dan borca«. Tako so na predvečer praznika, dne 3. julija, uprizoriU v Mestnem gle- dališču Potrčevo revolucionarno igro »Zločin«. Pred predstavo je bila majhna slovesnost, na kateri je govoril prede. MO ZB tov. Loštrk. Mestni odbor ZB je na uprizoritev igre povabil predstavni- ke političnega in kulturnega življenja, člane osnovnih organizacij ZB ter ma- tere in žene padlih borcev in žrter fa- šifirtičnega terorja. Se isti večer so zagoreli po vseh bliž- njih celjskih gričih kresovi, prav teko pa »o razsvetlili tudi Stari grad. SESTANEK Z MATERAMI IN TDOVAMI PADLIH BORGET Na eam praznik »Dneva borca« je ob 16. uri Mestni odbor ZB priredil v dvo- rani hotela »Savinja« sestanek z ma- terami in vdovami p^lih borcev. Po- vabljenih je bilo okrog 150 žena s pod- ročja celotne celjske občine, s priklju- čenimi kraji Store, Šmartno v Rožni dolini in Skof ja vas. Predsednik občinskega odbora ZB, to- variš Loštrk je zbrane žene pozdravil v ifnenu ofečinskega odbora ZB. V dalj- šem govoru jim je najprej obrazložil pomen proslavljenega praznika — 4. ju- lija — jim priklical v spomin grozotno obdobje narodnoosvobodilne borbe, ko so ee juneiško borili in umirali njihovi možje in sinovi, prikazal sadove te slav- ne borbe in jih ob zaključku p>ozval, naj tudi v bodoče — složno kot nekoč — pomagajo odstranjevati težave pri socializaciji naše dežele. Prireditelj je povabljene žene tudi pogostil, tamburaški zbor »France Pre- šeren c pa jih je razvedrü ter z vrsto borbenih in narodnih pesmi odmaknil bridkim spominom ... PESTER SPORED RAZNIH PRIREDITEV Ob 17. uri popoldne so bile na sta- dionu /»Borisa Kidriča« razne športne prireditve. Ob 20. uri je bil v Mestnem parku koncert godbe »France Prešeren« ob 20.30 pa je bila v letnem kinu predstava za člane ZB. Predvajali so slovenski film »Trst«. V izložbi trgovskega podjetja »Volna« so že pred dnevi razstavili zgodovinski material iz NOV. Posamezne terenske organizacije ZB so skupno obiskale in si ogledale oddelek NOV v celjskem Mestnem muzeju, obiskale in olcrasile z venci grobove padlih borcev in tal- cev, v Dobrni pa so odkrili sp>omenik. OTVORITEV SPOMINSKE PLOŠČE V CINKARNI Tudi cinkarnarji so svečano prosla- vili »Dan borca«. Žalna komemoracija je bila združena z otvoritvijo spomin- ske plošče padlim borcem. Pri odkritju so bili, poleg članov ko- lektiva tudi predstavniki organizacije ZB Gaberje in Tovarne emajlirane po- sode. Otvoritvenemu govoru sta sledili dve recitaciji, pevsko društvo »Svobo- da« pa je pod vodstvom dirigenta pro- fesorja Borisa Ferlinca zapelo tri par- tizanske pesmi. Po spominskem govo- ru predstavnika osnovne organizaije ZB Gaberje, tovariša Tomažiča, je za- igrala godba na pihala. Cinkarnarji so tako dostojno proela- vi3i velik praznik. POČASTILI SO PRAZNIK »DAN BORCA« Pseteklo soboto je osnovna organi- zacija ZB Dolgo polje-Nova vas pri- redila ervečano proslavo v ix)častitev praznika »Dneva borca«. Kulturni pro- gram, ki je obsegal govor, interpreta- cijo in petje, so izvajali moški zibor »Svobode« iz Celja, zbor harmonikar- jev »Svobode« in Pavle Jeršin, član celjskega mestnega gledališča. Po kulturnem programu je bil dru- žabni večer s srečolovom. Zanimivo je, da je drugemu delu programa priso- stvovalo mnogo več ljudi kot sami pro- slavi. Z dobičkom srečolova namera- vajo obdariti partizanske sirote ter urediti grob talcev na bolniškem poko- pališču. Pred dnevi eo si člani ZB skujmo. credali ▼ Mestnem muzeju oddelek NOV in obiskali grOb teieenr, katera sd «odi 1«ЕгавШ. Praznovanje občinskega praznika v Laškem Da bi čira svečanejše praznovali ob- eüaski lïraznik v Laškem je na željo dbčinskega odbora ZB organiziral Svet Svobod in prosvetnih društev občine LaSko v dneh med 23 jun. in 2. jul. ia56 kulturni festival z zelo pestrim in iz- branim programom. Festival se je začel z nastopom dra- matske skupine »Svobode« rudnika La- ško, ki je Ob tej priliki uprizorila igro »Slepa ljubezen«. Tako je treba predvsem pohvaliti prosvetno društvo z Vrha nad Laškim, ki je ob tej piriliki uprizorilo igro »Vzor- ih epprog« in želo buren aplavz. Nie manj ni büo zanimanja za igro »Veriga« ki jo je uprizorilo prosvetno ffcruštvo iz Reke nad Laškim. Šahovska sekcija laške Svobode« je Mvezala stike z šahovsko sekcijo »Pre- bold« In z njimi izvedla šahovski dvo- boi na 24 deskah, ki pa se je končal »arešeno. Stiki med šahovskimi sekci- jami Svobode Laško in Prebold se bodo v bodoče še bolj poglobui z ozi- pom na to, da je sklep omenjenih sek- «Ü, da bodo vsako leto v počastitev •bčinskega praznika v Laškem kot v Preboldu organizirali šahovske dvo- boje. Glasbena šola, ki je v tednu kultur- aega festivala priredila III. produkcijo, je z svojim izbranim programom na- vdtišila poslušalce predvsem pa starše gojencev glasbene šole, ki so dali vse priznanje vzgojiteljem glasbene šole. Večer partizanskih pesmi in recitacij, ki je bil izveden v dvorani zdravilišča, je obiskal tudi predsednik Zveze Svo- bod in prosvetnih društev tov. Ivan REGENT. Program je bil prilično kra- tek vendar so poslušalci vsako izvaja- no točko nagradili z burnim aplavzom, predvsem pa bodo ostale še dolgo v epomiau recitacije, ki so jih recitirali brata Ajdnik in tov. Draksler, vsi iz proBvetnega druStva Rimske Toplice. P« рго^алж pa te je rcurril živahoa pomenek med pacienti zdravilišča in nastopajočimi gkupinamL Tov. Lešnik Lojze je v svojem pre- davanju prikazal začetek narodnoosvo- bodilne borbe Laškega in okolice v letu 1942 ko je bu izveden uspešen napad na dobro utrjeno nemško postojanko v Rečici. Predavanje je bUo zelo zanimi- vo in je bilo podprto z dokximentacija- mi še živečih organizatorjev tega na- pada. Dramatska sekcija »Svobode« Laško pa se je predstavila občinstvu z dramo »Jemač«. Snov, ki je zajeta v tej igri, je primerna prazniku katerega je La- ško v letošnjem letu lepo proslavilo. Igro je režiral tov. Marija Span. Festival, namenjen občinskemu praz- niku je dosegel svoj namen. To priča udeležba na nedeljskem nastopu pev- skih zborov, godb in qrkestra. Nedelj- ski dan, izredno topel in lep, je pri- vabil precejšnje število ljudi iz okolice v Laško, da bi prisostvovali nastopu godbe, ki je izvedla na vrtu zdravilišča promenadni koncert, popoldne pa so ti ljudje imeli priliko udeležiti se nastopa pevcev. Na dan občinskega praznika 2. julija 1956, čeprav je bil delavni dan, se je pri komemorativni žalni svečanosti pri spomeniku v pai-ku in na pokopališču zbralo več sto ljudi. Govor, ki ga je ob tej priliki imel predsednik mestnega odbora ZB je še enkrat obudil spo- mine na preteklost, ki je zapisana s krvjo in izgubo najboljših sinov in hče- ra. Pri svečanosti so prisostvovali za- stopniki političnih in družbenih orga- nizacij, podjetij, šol n ustanov. Na tej svečanosti je igrala godba Rudnika La- ško. Za zaključek kulturnega festivala je bila v torek izvedena svečana akade- mija. Bila je istočasno namenjena no- vemu državnemu prazniku — Dnevu borca. Na iej akademiji eo sodelovali DPD »Svoboda« Laàto\ Rudnik Laško in TD Partiem. K. T. DELAVSKI SVETI SO postali budnejsi SEJA OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV O ŠKOD- LJIVIH POJAVIH V GOSPODARSTVU OKRAJA. — KLJUB DEJSTVU. DA SPRICO BUDNOSTI IN ODLOf NOSTI DELAVSKIH SVETOV GO- SPODARSKI PRESTOPKI UPADAJO, JE V CELJSKEM OKRAJU ŠE VEDNO NAJVEČ PRISILNIH LIKVIDACU V REPUBLIKI. Na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev OLO Celje je pre- teklo soboto predsednik Sveta za no- tranje zadeve Jaicob Zen poročal med drugim o škodljivih pojavih v gospo- darstvu našega okraja, o problemih po- žamo-varnostne službe, o delu in pro- blemih LM ter o delu Tajništva za no- tranje zadeve. Nakazal je tudi proble- me, ki otežkočajo uspešno delo orga- nov, katerim je poverjena skrb za red in mir ter zakonitost in varnost ljudi. Poročilo tovariša Severja, predsed- nika Okrožnega gospodarskega sodišča, pa je obsegalo problematiko gospodar- skih prestopkov in vzroke prisilnih likvidacij, pregled kaznovanih predlo- gov ia končno, predloge v zvezi z do- polnjevanjem sistema kaznovanja go- spodarskih prekrškov. V zadnjem času z veseljem opažamo, da se družbeno upravljanje pri nas vedno bolj uveljavlja in rodi pozitivne rezultate. Inšpekcijska služba je kljub nezadostnemu kadru poostrila svoje delo in statistike že povedo, da gospo- darski prestopki nekoliko upadajo. Podjetjem ni več vseeno, ali dobijo večjo ali manjšo kazen. Tam, kjer de- lavski sveti dobro delajo, gospodarskih prekrškov skoro ni več zaslediti — če pa so, jih znajo temeljito obsoditi. Glede višine in vrste kazni je tovariš Sever omenU, da naša sodišča rada iz- rekajo minimalne kazni. Prav bi bilo, da bi gospodarsko sodišče v primeru, če ee isti uslužbenec (knjigovodja ali vodilni uslužbenec) zaradi enakega ali sUčnega dejanja večkrat zagovarja pred sodiščem, takemu človeku poleg druge kazni odvzelo tudi pravico do opravljanja poklica. Med gospodarskimi prestopki pred- (ï^ad&Uevanje aa 2. strani) Proslava dneva rudarjev v LaSkem Pred kratkim je bila v sindikalni dvorani Rudnika т Laškem svečana proslava v počastitev »Dneva rudar- jev.« in »Dneva borca«. Kot gost se je je udeležil med drugimi tudi sekretar Okrajnega komiteja ZKS, tovariš Franc Simonič, ki je govoril rudarjem o po- aienu teh praznikor. Kulturni prograaa J9 imrtđka vudniàka >eToboda«. STRAN КЛ JULIJA 1956 — STEV. 27 pOgled po svetu Psihoanalize, kakršno je iičil Freud posebno v svoji »Psihopatologiji vsak- danjega življenja*, nekateri ne čislajo, čeS da vendarle pretirava doživetja v otroški dobi, važnost odnosa staršev do otrok in otroške erotične želje, da bi bili ljubljeni, češ da vse to vendarle ni dovolj za celo vrsto duševnih kom- pleksov, ki povzročajo bolestne dušev- ne pojave, tako važne za človeško živ- ljenje in delovanje in zato tudi za druž- bo in družbeni razvoj. Naj bo že s freudizmom kakorkoli, res pa je, da v mednarodnih odnosih ni težko v kal- nem ribariti prav zaradi primitivnih nagonov m impulzov, ki jih vrinaša človeštvo iz prejšnjih časov, ko je ve- ljal zakon nagonske borbe za obsta- nek, v kateri so bili vsi zoper vse. Kompleksi, iz katerih izvira nezaupa- nje, ošabnost, nevoščljivost, napuh in kar je še takih lastnosti, ki vse spod- jedajo pametno in znosno sožitje ljudi, se kažejo na vseh koncih in krajih. Z njimi se morajo spopadati ljudje, ki bi radi uredili svet tako, kakor narekuje pamet. Naštejmo nekaj primerov za in proti: Predstavnik Tunisa Habib Burgiba je v Parizu terjal od francoske vlade, naj odpokliče iz Tunisa svoje čete, češ za svobodni Tunis se to ne spodobi, da trpi v svojih mejah kolonialne čete. Francozi so to seveda odklonili, češ da so čete potrebne za zaščito francoskih interesov v Afriki. Burgiba je svetoval Alžircem, naj se s Francozi pogovore, češ, franco4ke armade ne bo tako lahko vreči v morje. Francozom pa napove- dal, da ne bo sklenil prijateljske po- godbe s Francijo, dokler se zadeve z Alžirom ne urede v smislu samoodločbe narodov. Francoski kolonialni kom- pleks brani francoski vladi storiti radi- kalno pametne korake, čeprav nikdo več ne dvomi, kako se bodo stvari on- stran morja sukale. Tunis in Maroko kažeta Alžiru pot. Italijo zanaša megalomanski kom- pleks velesile, ki to že dolgo ni več. Zunanji minister Martino je zato v Londonu govoril o Cipru, kakor da bi bil zadnjih 20 let prespal, in ga priso- dil Turčiji, češ ker je Turčiji določeno v okviru NATO braniti Dardanele, naj se ji pokloni Ciper, saj v tujem, žepu je lahko šteti denar. To je nekako tako kakor s tisto italijansko pesmijo o »ma- re nostro*:, o Albaniji in o vlogi, ki naj bi jo imela Italija na Balkanu kot jez proti komunizmu. K sreči ima Italija toliko notranjih težav, da jih je moral razodeti Martino v isti sapi in je zato moledoval, naj se delovanje NATO okrepi na socialno-ekonomskem pod- ročju, da bi se zmanjšal vpliv levičar- skih strank v Italiji. V ZDA se, kaže, težko odrekajo sa- njam o svetovni vladi, ker je tudi te- žak kompleks. Ponovno so zavrnili po- nudbo Cu En Laja, da bi se pogovorili o m,irni osvobcfditvi Formoze, pač ene- ga najbolj nevarnik vojnih žarišč na svetu. Kljub najbolj pomirljivim po- tezam zmagovite kopne Kitajske, so detronizirani formoški condottieri zo- per vsako sodelovanje, ker se pač po- čutijo kot ameriško mostišče — za vsak primer. Dulles je načelno sicer za stike med Vzhodom in Zahodom, vendar ne more preko težav, ki se pokažejo, čim se ta načela skušajo uresničiti. Ostane torej vse le pri besedah, sicer pa — vozi po starem, pošilja agente in pro- pagandno blago preko »železne zavese« Mi vzdržuje težko atmosfero nezaupanja po načelu: »Kdor ni z nami, je proti nam.« Izjemo je naredil le pri drža- vah, ki se trudijo za vzpostavitev od- nosov med Vzhodom in Zahodom, in zato glasoval za pomoč Jugoslaviji. Da bi pokazala svetu svojo gospodarsko moč, so sklenile ZDA v prihodnjih le- tih zgraditi za 33 milijard dolarjev av- tocesto ali 41.000 milj od Atlantika do Pacifika, od Kanade do Mehike. Ali gre tudi to v kompleks? Nemci so pa sploh narod nevarnih kompleksov. Adenauerjev) zunanji mi- nister von Brentano (že ta »von« mar- sikaj pove!) je v imenu svojega šefa potrdil, da Nemčija ne bo prisluhnila pomirjevalnim glasovom iz Moskve: v Moskvi so samo nove metode, cilj pa je stari. Nemčija se mora odločno vesti, da se bo Moskva upognila. Z Vzhodno Nemčijo nobenih razgovorov. Vlade, ki bodo Vzhodno Nemčijo priznale, lahko računajo s sovraštvom Zapadne Nem- čije. SZ naj pokaže svojo dobro voljo pri vpraašnju združitve Nemčije. To pa še ni vse, kar* je povedal. Nad ostalirn se lahko zamisli tudi Zapad z Ameriko vred: Letos Nemčija še pri- stane na plačilo vzdrževalnih stroškov tujih armad na svojem ozemlju, ker ji je zaščita še potrebna in ker se nem- ška armada šele snuje. Jasna beseda! Kaj bo takrat, ko bo nemška armada spet pokala od kompleksov megalo- manije, rasizma in blitzkriega? No, Adenauer ima precejšnjo opozicijo v Dehlerju in Ollenhauerju, vendar kar verjemimo Taineu, ki povzdiguje disci- plino in pokornost francoskega soseda onstran Rena. Anglija se menda res premišlja za- radi Cipra. Grki nočejo popustiti in pravkar se podaljšuje grški flirt s Se- pilovim, ki je povezal s svojim popo- tovanjem ves Bližnji vzhod. Ta flirt se za članico NATO nič ne spodobi in Angležem ne gre v račun. Grčija ima silo važen geopolitični položaj. Gene- ral Digenis, vodja Eoka na Cipru, pa se uspešno izmika kordonom in blo- kadi generala Hardinga. Zanimivo je, da se je soldateski NATO uprl še en otok in to Islandija, prav tako geopo- litično na ključnem položaju. Progre- sisti in socialdemokrati so vsi za to, da se umakne ameriški garnizon z vsemi radarji in letali, češ da navzočnost ZDA na Islandiji ni več potrebna. Če bi se ti dve stranki sporazumeli s komuni- sti, bi morale ZDA vztrajati s silo. V Egiptu je bil izvoljen Naser in po- trjena nova ustava. Ta dogodek je Na- ser, ki ga bomo ta mesec pozdravili v naši državi kot gosta maršala Tita, po- spremil z besedami, ki so popolnoma v skladu z našim mišljenjem in našimi nazori o mednarodnem sožitju: kolo- nializem ni večen. Hočemo biti gospo- darji v svoji hiši. Ne bomo pustili, da bi nam kdorkoli vsiljeval svojo voljo, bodisi Washington, bodisi London, bo- disi Moskva. T. O. Med skladi premoga o obisku članov predsedstva Občinskega sindikalnega sveta Celje pri velenjskih rudarjih smo že pisali v eni iz- med preteklih številk našega lista. Takrat je nastala tudi tale reportaža. Skoraj neslišno smo drseli v globi- no novega izvoznega jaška. Rudarske svetilke so le medlo osvetljevale naše obraze, vlažni obod jaška in svetlo tračnico, po kateri drsi košara z več metrov na sekundo. Jamski obrato- vodja inženir Kirn, predsednik delav- skega sveta Mravljak in predstavnik sindikalne podružnice velenjskih ru- darjev Uranjek so molčali, mi pa smo bili še pod vtisom tistega, kar smo prav- kar videli. Velika in sodobno opremlje- na separaci j a, še en nov izvozni stroj in vsa ostala mehanizacija. Ustavili smo se okoli 350 m globoko, v velikem betoniranem rovu, razsvet- ljenim z elektriko in tako dobrim zra- čenjem, da nismo občutili prav nobene razlike, od kar smo prišli v to globino. V ta prostor se steka premog iz odda- ljenih rovov po več 100 m dolgih trans- portnih trakovih. Po lestvah smo зеч spustili še 20 m globje v jašek in si ob svetlobi rudarskih svetilk ogledali stro- je za mletje premoga in mehanično polnjenje skiperov. Po glavnem rovu, ki se dokaj strmo in enakomerno vzpenja v smeri Vele- nja, smo se potili in si s svetilkami svetili dolgo pot proti odkopnim ja- mam. Na nad kilometer dolgi poti nas je neprenehoma spremljalo šumenje transportnega traku, na katerem se, kakor umazan potok, pretaka premog proti izvoznemu jašku. Le tu in tam nam je prekrižal pot transx>ortni trak iz posameznih etaž. V enega takšnih stranskih rovov smo zavili tudi mi. Kmalu smo začutili blato ix>d noga- mi. Pomikali smo se po ni2±em, s tra- mi ipodprtem rovu, v katerega pa so se stekali še vedno transportni trakovi iz manjših stranskih rovov. Transportne trakove so zamenjali žlebovi s trans- portnimi verigami, pod nogami pa so se nam izmikali kosi premoga. V temi so zamigljale rudarske svetilke in kma- lu smo bili sredi trušča, v 30 m dolgem tako imenovanem odkopnem čelu. Pod težo premoga je pokal les in nekateri stropniki so se počasi lomili in zvijali. Toda, kar nas je najibolj presenetilo, je bilo to, da smo se znašli med samimi mladimi rudarji, do 25 let starosti. Goli do pasu so prav tako strokovno in marljivo delali, kot njihovi starejši to- variši v ostalih jamah. Prav prijazni so bili ti mladinci in ko so za trenutek prenehali, so nam radi povedali to in ono. V velenjskem rudniku sta dve taki odkoipni čeli z mladimi rudarji. Tež- kega poklica jih učijo naj'boljši rudarji, splošno izobrazbo pa si pridobivajo v izobraževalnem tečaju. Na tak način si delovni kolektiv vzgaja mlad kader za prihodnje velike in težke naloge. 2e letos ibodo nakopali nad 300.000 ton pre- moga več kot preteklo leto. Prihodnje leto nameravajo p>ovečati proizvodnjo 1,500.000 ton, do leta 1964 pa že na 3 milijone ton. Velenjski kolektiv se teh nalog živo zaveda in se temu primer- no zavzema za mehanizacijo rudnika, za večjo storilnost in vzgojo novih ka- drov. Te mladince vključujejo tudi v klub mladih proizvajalcev, pa tudi si- cer je v novem delavskem svetu kar četrtina vseh članov iz vrst mladin- cev. Plazili smo se dalje mimo lesenih in železnih stojk, se sklanjali p>o nizkih in mokrih rovih, zraven pa z zanima- njem opazovali mehanizacijo. Le-ta je že skorai popolnoma izpodrinila vozič- ke in bo še iz'boljšala dosedanje delo. Okusili smo tudi nekoliko slabega zra- ka in se končno po več urnem tovari- škem bivanju med rudarji znašli pri starem izvoznem jašku. Bili smo črni, čelada je pritiskala na čelo in rudar- ske svetilke so nam postale že nekam precej težke. Se 117 m in spet smo za- gledali dnevno svetlobo, novo rudar- sko Velenje in privlačno jezero. Da, tudi to i e delo istih ljudi, ki smo jih sreča vali v jamah in s katerimi smo se podzravljali in poslavljali z iskre- nim »srečno«. Srečno, velenjski rudarji! Člani Obč. sindikalnega sveta iz Celja na obisku pri velenjskih rudarjih Smarsha obema se pogaja za Jeismgrmd Jelšingrad pri Šmarju je leta 1946 prevzela ljubljanska občina in ustano- vila tu dom za onemogle starčke. H gradu je spadalo lepo zaokroženo po- sestvo v izmeri 65 ha. Ljubljanska ob- čina pa je pred kratkim ta dom uki- nila in svoje starčke presella v Bo- kavce. Porodilo se je vprašanje, kdo naj zdaj ta dom prevzame. Posestvo je lepo, vzorno urejeno in ima mlade, plantažne nasade. Posestvo tudi ni obremenjeno z nikakimi investicijski- mi krediti. Res bi bilo škoda, če bi se tako vzorno posestvo razparceliralo. Zadružna zveza za enkrat nima inte- resa, da bi ga prevzela. Padli so tudi že predlogi, da bi tu osnovali Zavod za rehabilitacijo, vendar se niti okraj, niti občina ne strinjata s takim pred- logom, ker prostor ni primeren in je preveč oddaljen od središča. Za Jelšingrad pa se že več let živo zanima šmarska občina, saj bi bilo po- sestvo zelo donosno zanjo, poleg tega pa nujno rabijo tudi prostore. Zato se pogajajo z ljubljansko občino, da bi od nje prevzeli graščino s posestvom vred. O tem vprašanju so razpravljali tudi na seji Sveta za kmetijstvo pri OLG in povabili k razpravi predsednika šmarske občine. Tovariš Anderluh je izjavil, da je šmarska občina resen in- teresent za Jelšingrad in da namera- vajo posestvo nadalje vzdrževati, pro- store v gradu pa bi preuredili v pisar- ne in stanovanja, spodaj pa bi prido- bili večji prostor za razne tečaje, ki so ga v Šmarju vsa leta pogrešali. Svet za kmetijstvo je Sklenil,', da šmarska občina prevzame posestvo in sklene z ljubljansko občino pogodbo, da plača na dolgoletna odplačila stroje in živino. Sirena \e zatulila... POLURNI ODMOR V TOVARNI NOGAVIC Lepo spomladansko sonce je. Smo pred Tovarno nogavic na Polzeli. Pusta tovarniška dvori- šča so dobila novo lice. Ozelenele so travnate grede in peščene poti se zdijo bolj bele kot v resnici. Ob vhodu, na levi, je lepo ure- jeno igrišče za odbojko, obdano s klopmi. Nedaleč od tod je velika plesna plošča, ob strugi pa sta dva odprta paviljona, pod katerima so postavljeni kajaki. Vsi ti objekti so nastedi v preteklem letu ob priliki tekstilnega festivala. Dvorišče je na videz prazno. Samo tu in tam se pojavi klju- čavničar, ki gre iz obrata v obrat ali kakšna tovarišica s polnim na- ročjem štren. Včasih pa nepriča- kovano pridirja izza kakšnega vogala električni transix)rtni vo- ziček, natovorjen z zaboji. Ob devetih je zatulila sirena in monotoni ropKit strojev je kmalu otihnil. Dvorišče in poti so nena- doma polne tovarišic, ki v tem podjetju po številu prevladujejo. Nekatere posedajo po klopeh, dru- ge pa hitijo v tovarniško okrep- čevalnico. Največ jih odhiti k igrišču. Tu igrajo med seboj od- bojko ali pa se kako drugače za- bavajo. Neredko se zgodi, da va- jenci napovedo tekmo starejšim, ki se mnogokrat konča s porazom starejših. Tudi gledalcev in na- vijačev ne manjka. Za nekatere so velika privlačnost kajaki, ki so last kluba tehnike. Tisti namreč, ki se jih hoče poslužiti, mora ime- ti precej ix>guma, če že nima po- trebne prakse. Ves ta vrvež spremlja po zvočnikih glasba. Za razvedrilo v odmorih gre zahvala delavskemu svetu podjet- ja. Ta je pred meseci sprejel sklep, da se v podjetju uvede polurni odmor. Zanimivo je, da ta polurni odmor ne vpliva negativ- no na dosego norm, čeprav le-te niso bile znižane na račun kraj- šega delovnega časa^^ Nasprotno, kvaliteta dela se je zBoljšala, saj se po končanem odmoru vsi čili in sveži vračajo na svoja delov- na mesta. Spet se je oglasila sirena. Me- lodija s plošč je utihnila. Pisana množica hiti spet v obrate. Se en p>ogled v sončni dan in že zabr- nijo stroji. Ni še pretekla minuta, ko je že spet vse v starem tiru. In že zagospodarijo napisani in nenapisani zakoni podjetja: di- sciplina, storilnost, kvaliteta ... (Nadaljevanje s 1. strani) Naivažneiša naloga kmetijskih zadrug - uir\evan\e socialtsitcnth odnosov na vasi EDINO BLAGOVNA PROIZVODNJA LAHKO DVIGNE NAŠE KMETIJSKO GOSPODABSTVa K razpravi se je oglasil tudi član Izvršnega sveta, tovariš Franc Le- skošek-Luka. V začetku je poudaril, da je zadružništvo v celjskem okraju do- seglo zelo lepe uspehe, ki lahko ko- ristijo za vzgled mnogim zadružnim or- ganizacijam v državi. Nato je govoril o nekaterih konkretnih vprašanjih na osnovi poročil in razprave delegatov. Dejal je, da Jugoslavija prednjači v uvajanju novega^ socialističnega družbe- nega reda, ki ga postopoma uvaja vse napredno človeštvo. Socialistični od- nosi so pri nas v industriji v glavnem že urejeni in se uspešno razvijajo. Med- tem pa je naše kmetijstvo še vedno ostalo na pKJzicijah preteklosti. To pa v državi, ki stopa v novo obdobje, ni več mogoče. Tudi na vaseh morajo za- vladati socialistični družbeni odnosi, ki so hkrati tudi pogoj za uspešnejšo go- spodarsko rast vasi. Nadalje je govoril o zaostalosti kme- tijske proizvodnje, ki še vedno preveč sloni na naturalni proizvodnji, to se pravi, da kmetje proizvajajo predvsem zase in šele to, kar jim ostane, proda- jajo na trg. Zaradi tega je njihova pro- iizvodnja močno razdrobljena in ra- zumljivo je, tudi zelo šibka. Kmečki proizvajalec bo moral spoznati, da se mu ne bo več izplačalo gojiti neskonč- no vrsto najrazličnejših kultur, temveč se bo moral opredeliti za tiste proiz- vode, ki bodo v pogojih zemljišča, kli- matskih razmer in podobnega najbolj rentabilni. Kot tovarna ne more pro- izvajati vseh industrijskih izdelkov, ta- ko tudi vsaka zemlja ne more roditi vseh kmetijskih pridelkov enako dobro. Na koncu svojega govora je tovariš Leskošek dejal, da se morajo kmetij- ske zadruge iznebiti raznih dejavnosti, ki ne spadajo v področje kmetijstva, kot so to razni uslužnostni obrtni obra- ti. Končno je poudaril, da je naloga kmetijskih zadrug ne samo skrb za go- spodarski razvoj področij, na katerih delujejo, temveč tudi za politično iz- obraževanje kmečkega prebivalstva. Po končani razpravi so izvolili nov upravni odbor Okrajne zadnižne zveze, popoldne pa so v velikih prostorih imeli ustanovni občni zbor gospodarske po- slovne zveze za celjski okraj, ki bo združevala vse gospodarske organiza- cije zadružnega sektorja od servisnih delavnic preko trgovskega odseka do raznih drugih zadružnih podjetij. Ker zaenkrat, razen Savinjske doli- ne, še ni tako zaključene in urejene kmetijske proizvodnje, je bilo na skui>- ščini sklenjeno, da za sedaj ne bodo ustanovili kmetijsko proizvajalne zve- ze za ves okraj, temveč trenutno samo za Savinjsko dolino oziroma za področ- je hmeljske proizvodnje. Za to poslovno zvezo je bil ustanovni občni zbor v ne- deljo v Žalcu. Redna letna skupščina Okrajne za- družne zveze je z uspehom končala svo- je delo. Delovno predsedstvo na letni skupščini OZZ (Nadaljevanje s 1. strani) Delavski sveti 9o postali budnefsi stavlja poseben problem prekoračenje dogovorjenih odkupnih cen za govejo živino in prašiče. V našem okraju se niti eno mesarsko ix)djetje ni držalo predpisanih cen. Podjetja se izgovar- jajo, da spričo ostre konkurence sploh ne bi prišla do živine, če je ne bi pre- plačevala. Ker to dejstvo več ali manj drži, je predsednik gospodarskega so- dišča pripomnil, da bi bilo treba to vprašanje na pristojnih forumih teme- ljito prediskutirati. Problem zase je tudi trgovina z le- som v Kmetijskih zadrugah. Mnoge za- druge v našem okraju so protizakonito trgovale z lesom, ga podajale tudi iz- ven Slovenije in si tako ustvarjale ne- upravičeno pridobljene koristi. Mnoga trgovska i>odjetja so dajala svojim potrošnikom živila na kredit kljub temu, da je po veljavnih pred- pisih tako kreditiranje nedopustno. Ker pa je prodaja živil na kredit mnogo- krat nujna in tudi utemeljena, bi bilo prav, če bi tozadevne predpise spre- menili odnosno dopolnili, o tem рка bi morala razpravljati tudi Trgovinska zbornica. Problemi v zvezi s prisilnimi likvi- dacijami gospodarskih p)odjetij so raz- novrstni. Analiza vzrokov prisilnih lik- vidacij kaže, da gre v večini primerov za subjektivne vzroke (slabo gospodar- jenje, nesposobnost vodilnih ljudi, kra- je, kričeča malomarnost v upravljanju podjetja itd.). Porazna je ugotovitev, da naš okraj odnosno področje celjskega okrožnega sodišča (skupno s Trbovljami) zavzema po številu prisilnih likvidacij prvo me- sto v republiki. V letu 1954 je büo ze prisilno likvidacijo predlaganih 12 pod- jetij, lansko leto 31, letos pa že v I. polletju 15. Med predlaganimi podjetji je bilo 7 zadružnih podjetij, 16 gostin- skih, 12 trgovskih, 19 obrtnih, 3 manjša I>odjetja in 1 večje industrijsko pod- jetje. Od skupnih 58 likvidacij odpade samo na celjski okraj 48 podjetij, osta- lo pa na Trbovlje. Vzroki za prisilne likvidacije so bili v 7 podjetjih izključ- no samo osebno okoriščanje, zaradi če- sar so bila podjtja oškodovana za težke milijone. Pri prisilnih likvidacijah predstavi]* F>osebno vprašanje revizijska službe odnosno pravočasen nadzor državnik organov na^i poslovanjem gospodarskih organizacij. 6. JULIJA 1956 — STEV. 27 KS STRAN STRAN 3 Oktober 1944 . . . ČRTICA K „DNEVU BORCA" Bilo je v trgatvi 1944. Postojanka v Zabukovci nam je bila trn v peti, ker so Nemci od tod hajkali na vse strani. Nekega dne smo pripravili akcijo za požig mostu čez Savinjo med Žalcem in Grižami, obenem pa smo nameravali napasti tudi nemško postojanko. Zve- ger smo izvedli napad. Most je zgorel, Nemci pa so drugega dne prostovoljno pobrali šila in kopita, ker so mislili, da je bil požig mostu uvod za napad na njihovo postojanko. Toda kmalu so . se spet vrnili in potem so pričeli zno- va s hajkami. Odločili smo se, da jih napademo. Naočutili, ko smo ven- dar hodili skozi nemške straže. Toda tedaj ni nihče tega pomislil. Tovor smo pripeljali pod nek kozolec in tovariš Jur nas je kot običajno povabil na svoj dom na kos kruha in jabolčnika. Bili smo izmučeni, zato smo se kmalu od- pravili spat. >Janko, pojdi z menoj. Nocoj bova po dolgem času spala v postelji , »mi je dejal Jože iz Matk. »Res?« sem presenečen vprašal. Ni mi bilo treba prigovarjati. Pa sem ven- dar vprašal: »Pa kam?« Ni mi hotel odgovoriti. Precej časa sva hodila, da sva prišla do Likoviča. »Tu sva,« je dejal Jože. Poklicala sva goaix>dinjo. Pripravila je sobo in midva sva takoj zaspala. Niti slutila niisva kaj naju čaka drugi dan. Tiste noči so se tudi drugi razipotak- nili po parnah in kozolcih Homa. Rajko je šel domov z Luko. ' Pričelo se je daniti. Se napol v spa- nju sem začul v daljavi streljanje. Skočim pokonci in zakličem Jožetu: »Vstani! Zdi se mi, da v Matkah stre- ljajo!« »Beži, beži« je dejal Jože na- pol mrmraje in se obrnil nazaj proti steni. Hitro sem se oblekel in šel ven. Stekel sem nazaj v sobo in povedal, da se čuje streljanje vedno bliže. Jože je skočil pokonci in čez nekaj trenut- kov je bil že oblečen. Stopil sem nazaj na prag. Nenadoma je stal pred menoj Luka... bos, brez orožja in v sami srajci. »Bežite« je komaj spravil iz sebe. Bil je izmučen in spehan. Bil je pri neki družini v Zahomu. Proti jutru so Nemci obkolili hišo. Ni bilo časa niti da bi se pošteno skril. Luka je še komaj ušel skozi vra- ta, ki jih je nekaj trenutkov kasneje prerešetal v trske nemški mitraljez. Ostali borci, ki so ležali na kozolcu so se rešili tudi zgolj po naključju. Kaj storiti? Pri Gračnerju je bilo okoli 15 mobilizirancev, katere je ščitil samo eden partizan. K nam je priteklo še nekaj borcev brez orožja. Med njimi je bil tudi Marjan iz Žalca, ki mi je rekel: »Daj mi puško. Ne smemo več čakati. Napad!« Toda puške mu nisem dal, le kaj bi potem jaz brez nje? Splazili smo se proti gozdu. Naleteli smo na zasedo. Premikali smo se zdaj sem, zdaj tja. Nemški obroč se je sti- skal neusmiljeno kot klešče. Svabski mitraljez je regi jal med vejami, da je listje odpadalo 2 drevja kot ob slani. Obkoljeni smo. Ali bomo našli izhod? Razdelili smo se v skupine in se raz- šli. Tako smo imeli še največ upanja da se prebijemo. Prek čistine pod Mrz- lico se je pognala skupina partizanov. Mitraljez je regljal in sipal smrt Pre- bili smo se. To noč je padla Vida ia Prebolda, Marjan iz Žalca in še dva. Zličarjevo, ki je bila težko ranjena, so ujeli in jo odpeljali v dolino. Kmalu nato je umrla v celjski bolnišnici. Tisto noč smo bili do kraja utrujeni in zbiti. Komaj smo lezli v hrib. Se nekaj časa, pa bomo onemogli. Ne, vzdržati moramo. Vzdržati za vsako ceno! Toda kaj če pademo spet v za- sedo? Nabojev je zmanjkalo. Komaj smo prilezli v breg. Nikjer nikogar. Srečamo dva kurirja stanice 24, ki sta šla na javko. Ce bi nas ne bilo tam, bi ju najbrž doletela ista usoda kot naše tovariše. Vrnila sta se, mi pa smo odšli prek Ceč nad Hrastnikom v šentjurske hri- be, kjer nas je drugi dan čakala nova hajka... „KAJ bodo le napravili tahi otpoci I" Tako so malce posmehljivo ugibali šempetrski kmetje, ko se je okrog 14. junija začela zbirati v njihovi vasi mladina štirinajstih in šestnajstih let, da bi poglobila potok Strugo, ki je v pretekli zimi napravil veliko škode okolici. Morda je mladina opazila te nejeverne obraze, slišala omalovažujo- če pripombe, pa je hotela dokazati, kaj zmore! Pri vhodu v Tekstilno tovarno pla- polajo zastave. Na dvorišču odmevajo borbene pesmi in poskočne melodije iz radijskih zvočnikov se slišijo daleč naokoli. Mize v dvorani sindikalne po- družnice so pogrnjene z belimi prti, vzdolž sprednje in desne stene pa so postlana slamnata ležišča. Okrog 150 mladincev in mladink se je zbralo v MDB »Vere Slandrove«. To so predvsem vajenci iz industrijskih podjetij žalske občine, nekaj pa je tudi » gimnazijcev žalske gimnazije. Dvorišče je polno mladih, veselih obrazov, ki se v trenutku zresnijo, ko zagledajo strogi obraz komandanta Staneta. Toda že pri prvem zboru brigade se je ta strogi obraz raztegnil v prijazne gube, ko je neizkušeni mladini v lepih besedah orisal prijetno brigadno življenje in jih bodril k delu in zmagi. Mladina mu je zaupala in energično zavihala rokave. Začela se je borba za prehodno zasta- vico. Ze zjutraj, ko začno z delom, ugi- bajo med sabo, katera četa bo ta dan osvojila zastavico. Težko pričakujejo večera, ko ob spuščanju zastave podeli štab najboljši četi in desetini prehodno zastavico in pohvali najboljše brigadir- je. Za posebno uspešno delo so bili jx)- hvaljeni že Neži Ribar (I. četa). Tone Perko (II. četa), Julka Dohovičnik (III. četa), Stanko Novak (IV. četa) in Tone Potočnik iz »leteče desetine«. Ta desetina je povsod nared, kjer so naj- težja dela, ki ga prešibke roke ne zmo- rejo (betoniranje mostu, odkopa van j e štorov in podobno). Brigada Vere Slandrove je do danes izkopala in zvozila že 1150 m^ zemlje. Skupine in posamezniki presegajo nor- mo povprečno za 50%. Odrasli s po- nosom povedo, da mladi brigadirji v 6 urah dosežejo normo, ki bi jo težki delavec dosegel v 8 urah. To dejstvo jim je najlepše priznanje, ki ji vzpod- buja k še uspešnejšemu delu. Na regulaciji delajo brigadirji v dveh izmenah, vsaka izmena po 6 ur dnev- no. Ves prosti čas — saj ga imajo na pretek — pa izkoristijo v športnem in kulturnoprosvetnem delu. V športu jim je najbolj priljubljena odbojka, kaja- kaštvo in streljanje. Med mladimi bri- gadirji je tudi precej navdušenih ša- histov, ki presedi j o proste i>opoldanske ali doi>oldanske ure ob šahovski deski. Štab brigade skrbi tudi za kulturno- prosvetno izživljanje. Brigadirji imajo na razi>olago najrazličnejše knjige, či- taj o dnevno časopisje in se marljivo pripravljajo na zaključno prireditev, ki obeta pester in kvaliteten program. Sg nekaj je štab kot nameček za vzorno delo preskrbel mladini — ples- ne vaje. Redka so dekleta, ki znajo ple- sati — da o fantih sploh ne govorimo! Kako težki so prvi koraki! Toda danes že obvladajo valček, bolj »nadarjeni« pa celo že tango. Prav ničesar brigadirji niso vedeli povedati, kar jim ne bi bUo všeč. Tako sem jih pobarala še po hrani. Hrana! O jej — dobimo je, kolikor hočemo. In zelo okusno je pripravljena in servi- rana pri pogrnjenih mizah. Kolikokrat se sliši brigadirski »repete«, tolikorkrat dobrosrčna kuharica še zajame in na- loži krožnik. Komaj pa zvečer utihne ropot krož- nikov, že se pojavi med brigadirji pre- davatelj, ki v preprostih besedah po- učuje mladino o higieni, drugi spet o organizaciji LMS, tretji o sindikatih, četrti o fizkulturi, športu itd. Mladina verno posluša in s ploskanjem zaklju- čuje take večere. Potem še moledujejo »za pol ure plesa« in se pred spanjem res še zavrtijo. Kazalec na uri pa se naglo ïk)mika naprej — med lepo ples- no melodijo zabrlizga nezaželeni pisk piščalke, ki naznanja deveto uro — čas spanja. Samo še nekaj besed, še malo smeha, pa utrujena mladina po- leže na pograde. Mladinke so si po- stlale v sindikalni dvorani Tekstilne, mladinci pa s pesmijo odkorakajo v svoje prostore, v dvorano »Partizana«. Investitor te brigade je Vodna skup- nost Podvin-Zalec, ki je z delom bri- gadirjev zelo zadovoljna. Zato pa bodo marljive mladince in mladinke za na- grado ob zaključku dela poslali za te- den dni na morje ali pa v Logarsko dolino. Delo bodo zaključili 6. julija. Mladinska delovna brigada »Vere Slandrove* Ob lO-letnici metalurške-industrijske šole v Storah S slavnostno proslavo ter otvoritvijo razstave so büe minulo soboto konča- ne prireditve na čast desete obletnice Metalurške industrijske šole v Storah. V okviru te proslave so najprej v dvo- rani kulturnega doma uprizorili M. Pucovo dramo »Operacija«, na sporedu pa so bila tudi športna tekmovanja učencev metalurških šol z Jesenic, Ra- ven in Stor. Razen učencev, celotnega predava- teljskega zbora, gostov iz sorodnih in- dustrijskih šol so se slavnostne prosla- ve ob deseti obletnici Metalurške indu- strijske šole udeležili še sekretar OK ZKS Franc SIMONIC, predsednik OLO Riko JERMAN, predsednik celjske ob- čine Andrej SVETEK, sekretar občin- skega komiteja ZKS Cveto PELKO, taj- nik OLO Celje Ludvik GO REN JAK itd. Po Internacionali, ki jo je zaigrala do- mača godba na pihala, je o desetletnem razvoju šole spregovoril ravnatelj za- voda Tone KLIN AR, ki je med drugim dejal: »Vrsti obletnic v našem političnem, gospodarskem in kulturnem življenju pridružuje svoj praznik tudi naša usta- nova — Metalurška industrijska šola v Storah, ki proslavlja danes deseto obletnico svojega obstoja. Tudi Železarno Store je v prvih po- vojnih letih zajela perspektivna indu- strializacija — povečanje tovarniških kapacitet, povečanje produktivnosti... To je nujno zahtevalo pritok novih de- lavcev, zlasti pa vključitev mladine, ki naj bi Se strokovno usposobila za vse vrste de^^ v obratih naše železarne. Z ustanavljanjem industrijskih šol po strokah je büo omogočeno, da učenci zares pridobe potrebno praktično in teoretično znanje iz svoje stroke. Tako smo z industrijskimi šolami v novi Ju- goslaviji dobili šole, ki so bile strokov- ne ne samo po imenu, marveč tudi po svoji vsebini in delu. Ena izmed mnogih industrijskih šol, ki so zrasle v novi Jugoslaviji, je bua tudi naša, katere začetek je bü že tro- mesečni tečaj v jeseni 1945. leta, ki ga je obiskovalo 35 vajencev raznih po- klicev. Nižja strokovna šola pa je bila ustanovljena v šolskem letu 1946/47. Pouk naše šole je bil v prostorih osnov- ne šole v Storah, pozneje tudi na Te- harjih. Praktičen pouk še ni bil siste- matičen. Sola se je hitro razvijala, po- trebe po kadrih v železarni pa so nara- ščale iz dneva v dan. Zato je postalo vprašanje prostorov v novi — lastni šoli toliko bolj pereče. Nadaljnji korak k uspešnemu in pravUno usmerjenemu napredku šole je napravila uprava že- lezarne, ki je v 194б. letu pristopua k graditvi novega šolskega poslopja. Te- žave pri gradnji šole je delovni ko- lektiv železarne uspešno premagoval. Velik delež pa je dala tudi učeča mla- dina. Tako je bUa nova šola izročena sv»jemu namenu že v oktobru 1949. leta. Postopoma in težavno si je nova šola utirala svojo pot, kajti šele z lastnim poslopjem ter z napori kolektiva žele- zarne in predavateljskega zbora si je pridobivala najbolj osnovne pogoje za nadaljnji razvoj. Vseh okolnosti v zvezi z razvojem naše šole .30 se zavedali tudi naši učen- ci, ki so vse spremembe po obdobjih sami preživljali. Tudi absolventi, ki jih je do danes dala naša šola so zavzeli delovna mesta izučenih delavcev in v kolektive, kamor so prišli, že vnašajo disciplino in vedrost. To niso topi, 'brezdušni izvrševalci mehaničnih gi- bov, ampak so to zavedni delavci, ki imajo zadoščenje, da z novimi prijemi ustvarjalno posegajo v proizvodni pro- ces. Sola jim je dala razen strokovnega znanja tudi splošno izobrazbo in široko politično obzorje.« V nadaljevanju elavnosti je najprej predsednik upravnega odbora štorske železarne FRANOLIC čestital vodstvu šole za lepe uspehe. Zptem pa je spre- govoril tudi tov. SIMONiC, ki je če- stital učencem, upravi šole, zlasti pa še njenemu ravnatelju Tonetu KLINAR- JU za uspešno opravljene naloge pri vzgoji mladega strokovnega kadra. Svoj govor pa je tov. Simonič zaključil z besedami: »Prepričan sem, da bo šola, ob podpori železarne, železarskih Stor in skupnosti svoj ugled v bodoče še povečala, razen tega pa dala naši žele- zarski industriji prepotrebne kadre.« Lepo priznanje k doseženim uspehom je vodstvu in učencem šole izrekel še predsednik OLO Celje Riko JERMAN. Po recitaciji Seliškarjeve pesmi »S pesmijo na delo«, je ravnatelj Ii¿S Ce- lje izročil tov. Klinarju lep emajliran pokal kot priznanje k pomembni šolski obletnici. Lepo darilo so tov. Klinarju izročui še učenci industrijske šole iz Raven. Ob koncu slavnosti pa je tov. Klinar podelil bivšim ravnateljem te šole ter vsem, ki so pripomogH k njenemu uspešnemu razvoju lepa darila. Enako priznanje je od kolektiva železarne prejel tudi ravnatelj šole Klinar, ki ima nedvomno največ zaslug, da je MiS v Storah ena najboljših ne samo v Sloveniji, marveč tudi v državi. Po šolski proslavi je direktor žele- zarne Andrej SVETEK odprl lepo raz- stavo izdelkov učencev te šole, ki prav tako kažejo, da je šola dosegla izreden strokoven nivo. Pomagajmo še bolj humanitarnim alccijam Rdečega Icriža v celjskem okraju ima prav gotovo najmočnejšo organizacijo Rdečega kri- ža občina Celje, saj šteje sedaj s pri- ključenimi območji okoli 7500 članov. Letos sta se osamosvojili terenski, ozi- roma osnovni organizaciji Breg in Sve- tina, slednja šteje okoli 125 članov in je takoj po osamosvojitvi organizirala gospodinjsko-kuharski tečaj, ki ga je obiskovalo 25 kmečkih deklet in je bil uspešno zaključen. Po drugih terenih pa je organizacija zdravstveno-prosvet- nih tečajev slabo uspela, ker je bilo določeno, da jih bo organiziral občin- ski sindikalni svet, ni pa organiziral nobenega. Sele potem je uspelo občin- skemu odboru RKS organizirati tri te- čaje in to v 5. letniku učiteljišča in dva v tovarniških kolektivih. Treba pa bo po dokončanih tečajih obdržati več sti- kov z mladinkami, ki take tečaje kon- čajo, ker so taki zdravstveni aktivisti povsod na terenu zelo potrebni. Več stikov bo treba v bodoče navezati s šolami in podmladkom Rdečega križa v šolah. Podmladkarji naj bi sami oskrbovali svoje higienske kotičke. K malicam v mlečnih kuhinjah bo treba pritegniti še več otrok. V pretekli po- slovni dobi je bilo zaznamovati raz- veseljiv porast števua podmladkarjev. V počitniške kolonije je odšlo s pod- poro RKS iz območja Celja 132 otrok, razen tega i e RK poslal še 45 otrok v zdravstveno kolonijo v Savudrijo, stro- ške je nosil Okrajni zavod za socialno zavarovanje. Pomoč v živilih je pre- jelo 2388 najpotrebnejših socialno ogro- ženih občanov, razdeljeno je bilo 354 kompletnih paketov Care. Za poplav- il enee je bilo nabranih 261.526 din (Po- moravje), za ponesrečence v Mavrovu 120.930 din, nabiralna akcija v Tednu PTBC 92.228 din, akcija bi pa bolje uspela, če bi prej prejeli propagandni material in ga pravočasno razdelili. Lepe uspehe kaže tudi krvodajalska akcija, ker je izboljšana organizacija dela pokazala posebno v delovnih ko- lektivih presenetljive iispehe, posebno tam, kjer so sindikalne podrunžice pod- prle to akcijo. O likvidaciji „Kambrusa" Dobüi smo dopis od podjetja »Kam- brus« iz Rogatca v zvezi s člankom o predvideni likvidaciji tega podjetja, da se v interesu zdravja delavcev likvidira. Res je da gospodarski svet okraja ni sprejel sklepa, ker ga tudi ne more, je pa ugotovil nujnost tega ukrepa in se od- ločil, da likvidacijo predlaga okrajni skupščini. Jasno je, da bo treba pred likvidacijo zagotoviti za industrjo vsa potrebna nadomestila za izpad, ki ga bo likvidacja iwvzrocila. Gospodarski svet proučuje možnost takega nadome- stila z uvedbo proizvodnje umetnih brusunih kamnov, predvidoma v Ma- riboru, šele potem bo likvidacija pod- jetja »Kambrus« dejansko možna. To so edine razlike, oziroma pomanj- kljivosti v prejšnjem članku, toda z ozirom na prilike, ki v tem podjetju (v zdravstvenem pogledu) obstojajo in spričo naše socialistične politike smo bili upravičeni, da smo napovedali lik- vidacjo tega podjetja (zaradi objektiv- nih razlogov), kajti do tega ukrepa ne samo da bo, temveč mora pritL Državnemu zavarovalnemu zavodu v СеЦи več pozornosti o dejavnosti podružnice DOZ-a v Ce- lju in o težavah zaposlenih uslužbencev slišimo in vemo zelo malo, čeprav na tem zavdu opravljajo obsežno in od- govorno nalogo. Denarni promet tega zavoda presega milijardo, saj so do se- daj samo iz naslova škod izplačali za- varovancem preko 1,5 milijarde din. V 10-letnem obstoju tega zavoda menda še ni bilo primera, da bi nji- hove probleme kdaj kje javno obrav- navali in vendar so težave, s katerimi se podružnica bori velike, dostikrat ne- rešljive. Navedem samo en primer: V sedmih, sorazmerno majhnih in z najrazličnejšim inventarjem založenih sobah — pisarnah dela 48 uslužbencev — približno 6 v vsaki sobi. Pri tem ni- so upoštevani terenski uslužbenci, ki časovno tudi prihajajo v pisarne in seveda tudi ne številne stranke, ki vsa- kodnevno prihajajo in se zadržujejo v pisarni. Samo v sobi št. 12 s površino 30 m^ (kjer so tudi 4 omare, 7 pisalnih miz, 1 mizica, 9 stolov in še nekaj drobnarij) dela 12 uslužbencev. To po- meni, da v tej sobi niti vsak uslužbe- nec ne more imeti svoje lastne mize. Tako stanje je nevzdržno ter z de- lovnega in zdravstvenega stališča škod- ljivo in mora prej ali slej povzročiti negativne posledice. O tem pa so v Celju obveščeni razni forumi*— podat- ki so šli še dalje — in vendar do da- nes DOZ-u ni nikdo pomagal. Delovni kolektiv sicer tako stanje še potrpež- ljivo prenaša, toda družba ne bi smela tem uslužbencem še naprej dovoljevati take delovne pogoje. KOMUNALNO PODJETJE »POGREB« CELJE, IPAVCEVA 3 razpisuje mesto spremljevalca avtofurgwna. Pogoji: izučen mehanik-šoferJ Nastop službe takoj. | Kmetijsko gospodarstvo Kz Šmartno ob paki razpisuje mesto knjigovodje. Pogoj: večletna praksa v kmetij- stvu. Plača po tarif, pravilniku. STRAN 4 0 б. JULIJA U&6 — ŠTEV. 27 žIVLJENJE NA NAŠI VASI Skrbimo za kader naprednih kmetovalcev NALOGE KMETIJSKIH ZADRUG IN AKTIVOV MLADIH ZADRUŽNIKOV — SPLOŠNA KMETIJSKA IN KMETIJSKO GOSPODINJSKA ŠOLA V ŠENTJURJU BOSTA SPREJELI PO 32 UCENCEV IN UCENK. V pogledu izobraževanja kmečke mladine smo naredili precejšen korak z ustanavljanjem kmetijsko-gospodar- skih šol. Vendar pa te iz raznih raz- logov vsaj za enkrat še ne morejo iz- polnjevati svojih nalog in pričakovanj. Temeljitejšo splošno in strokovno iz- obrozbo tako kmetijsko - gospodarsko kakor kmetijsko - gospodinjsko dajejo kmečki mladini enoletne splošno kme- tijske in kmetijslio-gc^podinjske šole, kakršni imamo tudi v našem okraju v Šentjurju pri Celju. Šoli sprejemata kmečko mladino nad 17 let starosti s primerno predizobrazbo in bosta dali letos našemu kmetijstvu 60 mladincev in mladink. Z dovršeno enoletno kme- tijsko oziroma gospodinjsko šolo, prak- tičnim izpitom po dveh letih prakse, doseže absolvent naziv kvalificiranega delavca v ustrezni stroki. Poleg materialnega znanja posreduje zavod mladini tudi primerno vsestran- sko vzgojo. Usposablja zlasti še tudi kader zadružnih delavcev, ki jih y naših zadrugah in aktivih mladih za- družnikov tako primanjkuje. Kako so nekatere zadruge razumele potrebo po dobrem kadru, priča dejstvo, da pre- težno večino gojencev in gojenk zavo- da štipendirajo zadruge. Med temi naj navedemo zadrugo v Oplotnici, ki leto za letom pošilja na zavod po tri do štiri učence in učenke. Sploh je zanimivo, da prevladujejo na zavodu mladinci iz mariborskega cliraja, zlasti s Pohorja. Gotovo niso na mestu niiîakrsna lokalistićna strem- ljenja, vendar bo pa prav, ako se raz- merje vsaj zravna za domači okraj. Zlasti bi naj bil bolj zastopan šmarsko- kozjanski predel. V bodoče bo na zavodu po predmet- niku in učnem načrtu še večji pouda- rek na zadružni vzgoji in izobrazbi in se bo zlasti še gospodinjska šola bolj usmerila v smer vzgoje in izobrazbe kmečkih gospodinj zadružnic. Temu namenu kakor splošnemu dvigu ravni kakovosti in vsebine praktičnega dela pouka bo gotovo v veliki meri rf«ül«i reorganizacija posestva in s tera zavo- da kot celote. Kmetijska šola v Šentjurju je sedaj občinska prosvetna ustanova, ki obse- ga: Splošno kmetijsko šolo. Kmetijsko gospodinjsko šolo, internat obeh šol ter šolsko posetvo. Po načrtu se bo pose- stvo še nekoliko zmanjšalo in se posto- p>oma, naj del j v dveh letih, porsem pri- lagodilo učnim potrebam zavoda. Ta- ko bo praktični del pouka postajal rse bolj sistematičen in izdaten ▼ vseh panogah kmetijstva, kar je bila sedaj ena izmed bistvenih pomanjkljivosti šol. Težnja učiteljskega zbora obeh šol je, da čimprej približa zarod k tiste- mu slovesu, kakor ga je ' imela šent- jurska kmetijska šola nekoč. Ob zaključku kulturnega festivala v Šentjurju V petek zvečer je šentjurska družina opravila zadnje gostovanje v Šmarju pri Jelšah in s tem izpolnila načrt, ki ga je sprejela ob priliki kulturnega fe- stivala v začetku junija. Ce gledamo danes nazaj, če se spo- minjamo začetka festivala in ciljev, ki so jih zasledovali prireditelji, in te cilje in vodila primerjamo z dejanskimi re- zultati, ki jih je festival dosegel, potem lahko mirno, brez pretiravanja rečemo, da je festival popolnoma uspel. Prireditelj je želel z množičnimi na- stopi v festivalskih dneh vzbuditi za- nimanje širokih plasti ljudstva, mu da- ti v tem času čim več kulturnih do- brin in mu vzgojiti potrebo po njih. Z gostovanji razgibati občinstvo v oko- liških krajih in z ocenjevanjem raz- ličnih dramskih in zborovskih del dvi- gati kvaliteto nastopajočih družin. Pri- reditelj — Kulturnoprosvetno društvo »Bratov Ipavcev« iz Šentjurja — se je tem ciljem tako zelo približalo, da mu moremo čestitati. Redko se zgodi, da je kakšen kulturni hram v enem tednu deležen tolike pozornosti občinstva, ka- kor je bil to pot šentjurski. 2e sama številka 2000 obiskovalcev, nam je v zadostno potrdilo, da je festival ' raz- gibal okoliško prebivalstvo. Število na- stopajočih, bilo jih je nekaj m.anj kot 200, pa nam priča, da kulturnoprosvet- no delo na podeželju živi in se razvija. Kar zadeva kvaliteto nastopajočih dru- žin, je treba priznati, da je bila ta na dostojni višini, da so posamezhi pri- zori in tudi posamezni igralci često za- dovoljili tudi razvajenega obiskovalca poklicnih gledališč. Saj so se nastopa- joče igralske družine za festival po- šteno pripravile. Štorski »svobodaši« so se predstavili z Operacijo M. Pucove, Šmarčani s Finžgarjevo Razvalino živ- ljenja, prosvetarji iz Ponikve z M. Kranjca dramo Pot do zločina in Šent- jurčani s Henryja Jamesa dramo De- dinja. Žirija je ocenila interpretacijo šentjurske igralske družine za najpo- polnejšo. Sledile so družine iz Štor, Šmarja in Ponikve. Od zborov je dobil moški zbor pod vodstvom E. Rečnika največje priznanje. Štorski mešani zbor je bil brez konkurence. Treba je še omeniti nastop mladih igralcev iz Štor, ki so se predstavili s »Pepelko«, in šentjurskega mladinskega zbora, ki ga vodi tov. V. Rozmanova ter posebej še nastop celjskih kulturnih delavcev, ki so šentjurskemu občinstvu priredili uspel literarni večer. Ob zaključku festivala je bila slo- vesna razglasitev rezultatov in podeli- tev spominskih pokalov vsem nasto- pajočim družinam in zborom. Ob tej priliki je govoril tudi predsednik okrajnega sveta »Svobod« in prosvet- nih društev, tov. Andrej Svetek, ki je kot pokrovitelj festivala ves čas z za- nimanjem sledil dogajanju na odru. Poleg njega je govoril tudi okrajni se- kretar ¿K, tov. F. Simonič, ki je kot gost prisostvoval zadnji predstavi v okviru festivalskega tedna v Šentjurju. Oba govornilia sta bila soglasna v tem, da je bil kulturni festival v Šentjurju uspela manifestacija prosvetne dejav- nosti, manifestacija skupnih ciljev pro- svetnih društev in društva »Svoboda-< ir. našega velikega industrijskega cent- ra, iz Štor. Govornika sta izrazila željo, da bi bil kulturni festival redna, vsa- koletna prireditev, ki bi naj pokazala pozitivno razvojno pot kulturnopro- svetno dejavnosti na našem podeželju. Oba govornika sta slednjič čestitala prireditelju in vsem nastopajočim dru- štvom, ki so pripomogla, da je festival uspel. Sodim, da je treba tudi na tem me- stu čestitati prireditelju in vsem na- stopajočim"* in vsem, ki so kakorkoli in s čimerkoli pripomogli, da je kulturni festival za Šentjur in okolico pomenil izredno in uspelo prireditev. Sodim, da je želja vseh, ki so si festival ogledali, le-ta, Љ1 bi se mogli še večkrat ob podobnm prilikah zbrati v dvorani kulturnega doma. -ica . Nervozni in ne neumni otroci Mnogokrat je deto a oto-oki т šoli *e- ž&Tno. Pri tem mislim predvsem na razne vzgojne težave, ki se venomer kopičijo pred vzgojiteljem. Jasno je, da vseh hkrati ne more rešiti, mnogo r>a jih lahko odkloni. Kak- šne težave mislim: disciplinske prestop- ke, površnost pri delu, malomarnost itd. Se in še bi lahko naštevali, a to ni naš namen. Zelo nelepo in netaktno bi bilo, če bi vse take vzgojne napake, ki so v tesni povezavi z učnim procesom v šoli, poaplošili in enostavno rekli: »Fant ali dekle je lenuh!« Vedeti moramo, da je vzgoja neloč- ljiva z izobrazbo in si prav zato ne moremo misliti resničnega izobraženca, če ni hkrati tudi dobro vzgojen. Ni čudno, če tudi v naši šoli vedno bolg stopa y ospredje vzgoja, čeprav ne aanikamo, da ni znanje enako po- memibno za zdravo rast našega otrolaa. Zakaj toliko besed o vzgoji? Poglej- mo si jo bliže! Kdo vse vzgaja otrolm? Najprej družina, nato šola in dalje oko- lje, ki ga lahko razdelimo v druabe»# in socialno. V vzgojnem procesu oblikujemo otro- kovo osebnost ali bolje — otrOkor ma- ča j. Dom je prvi, ki prevzame to siln« delikatno nalogo. Toda kolikokrat sta oče in mati ck otroka prav taka, kot do drugih, seW enakih. V enalîi meri se nad njim ана- šata, jim dokazujeta, jih kaznujete iW. Ne bo napak, ako trdimo, da je т vzgoji najtrši oreh, otroku se anati približati in ga razumeti. To morata upoštevati dom in šote. Naravno je, da otroka ne bomo raeu.- meli, če ga ne bomo študirali. Res j«, da je mnogim staršem že po narari dan pedagoški takt, toda še vedno se lahko vprašamo, kako bi bilo, če i»i tu-di taki starši imeli več pedagoškega znanja. Naj nam osvetli primer, kako potre-lt- no je, da se prav vsi starši zanimaj« za pedagoška vprašanja in predavanja. V osnovno šolo je redno prihajal dva- najstletni Tonček. Ze ehu. Zamislite, normalen otrok, a pe krivdi nervoznih staršev vedno slaodisi v kap- ljicah, tabletah ali prašikih nimajo več pravega zdravilnega učinka, zato jih ne hrani predolgo v domači lekarni. ALI ZNAŠ KUHATI Z BRZO- KUHALNIKOM? Sicer so brzokuhalni lonci »Econom«, ki jih izdeluje Tovarna emajlirane po- sode v Celju za naše razmere še pre- cej dragi, vendar so v mnogih gospo- dinjstvih danes že neprecenljivi. Kljub navodilu, ki je priloženo »Eco- nomu«, mnoge gospodinje ne vedo prav ravnati z njim. Zato je Zavod za po- speševanje gospodinjstva v Celju orga- niziral nedavno tečaj, na katerem te se priglašene gospKDdinje naučile pra- vilno ravnati s tem loncem. Tečaj je trajal 4 dni od 5. do 7. ure zvečer i» se je dnevno priglasilo zanj 30—40 ge- spodinj. Na tem tečaju so gospodinje kuhale samo enolončnice, piozneje рл bodo priredili še en tečaj in pouôHi goapcdinj3, kako se kuha z »Есопем« z vložki v etažah. RAZNO Neprijeten vonj po ribah lahko ed- stranite, če k vodi, v kateri jihi kuhate dodate nekoliko žličk mlöka. Jed, ki se vam je prižgala, ločite oá dna lonca tako, da postavite le tega v skledo z mrzlo vodo. Jed se bo kmalu nato ločila od prižgane plasti, nakar jo presipate v drugo îx>sodo. Ce boste tako ravnali, jed ne bo imela vonja ia ukusa po prižganem. Veliki in rahlo narejeni zdrobovi žlič- niki ostanejo celi, če le-te po 5 do It minutah kuhanja polijete z mrzlo vode in jih po tem daste še enkrat kuhati. Isto velja tudi za zdrobove cmoke. Obišoite VELIKO MANIFESTACIJO NAŠEGA GOSPO- DARSTVA KULTURE IN ŠPORTA. RAZSTAVA IN VESELICNI PROSTORI V MLADINSKI UL. V ČASU OD 27. JULIJA DO 5. AVGUSTA 1956. NA ŽELEZNICAH 25-ODSTOTNI POPUST. i. JUUJA 1Мв — аТЖТ. 27 ШЛ STRAN Savinjska dolina je spregovorila •.. (Ob Debičerem romaira »Brec miloeu«) V razmeroma kratkan razdobju je prišla med nas zopet odlična knjiga, ki izpričuje pravo mojstrstvo mladega, izrazito talentiranega pisatelja Daneta pebiča, pisatelja čudovito lepe Savinj- ¿jie doline. Čeprav z njo debutira, je Pisatelj Dane Debič vendar dokazal, da lahko v njem gle- damo pravega pisatelja-umetnika. Do- bili smo roman izredne umetniške kva- litete in spada med najboljša dela, ki obravnavajo tematiko partizanstva, v jugoslovanski književnosti. Nedvomno začuti človek, ko prebere to delo, neko svežino. Neprestano te drži ob sebi, te vznemirja, spravlja v gnev, navdušuje in gane do solz. Z njegovimi junaki padaš v malodušje, zopet rasteš in na kraju občutiš, da se je v tebi nekaj spremenilo, postal si bogatejši ob spo- znavanju sveta, ki ti ga je pisatelj odkril. Tu ni osrednega junaka. Vsa- kemu posamezniku posveča enako po- zornost, da čimbolj osvetli ambient ti- stega časa. Zavoljo tega spada med redka dela v slovenski književnosti, ki opisuje več človeških usod. Tu ni ob- čestva zgolj slabih in dobrih, straho- petcev in junakov. Razpenja se med ekstremi in njim samim. Njegovi ljud- je se nagibljejo zdaj na to, zdaj na ono stran. Najbolj značilno za Debičevo pri- poved je, kar je izrazita posebnost pri nas, to je predslutnja smrti, ko stis- njeni pod kolesje vojne, odločeni, da si kroje usodo po svoje, ali pa z občut- kom strahopetnosti slutijo smrt, ko so potrti, odmaknjeni od ljudi in tavajo kot sence od prebujajoče vesti (Drejc) brez kakršne svetlobe v sebi in jih zgrabi ravno takrat, ko je najmanj pri- čakujejo. Vsako poglavje tvori novelo zase, ali je tako notranje harmonično povezana, da se vse te novele prelivajo druga v drugo, dokler se ne strnejo v celoto — v roman. Razdobje štirih let — kar bi nekdo mislil, da je preveč strnjeno v okvir romana, morda celo razdrobljeno v večih posameznih človeških usodah, in bi Шо dobro, da bi ga razširil in se tako apustil v podrobneje risanje de- tajlov — je zgoščeno in stopi bolj du- ševni svet posameznika pred nas z vso težino časa. Takšna kompozicija in oblika bolj odgovarja ritmu sodobnega življenja in tudi razgibani čas zahteva svojo oblikovno komponento. Ker je sodobni bralec preobremenjen z delom, ki mu dopušča malo časa za branje daljših tekstov (Vojna in mir, Tihi Don, Trnova pot, Don Quihot, in dr.) je prikladnejši krajši tekst, a iz njega mora vesti ravno takšna umetniška moč, in da spozna ravno toliko kot iz kakšne umetnine širšega formata. Si- cer pa treba iti tudi v oblikovni sme- ri razvoju sodobnega romana naprej. Kot, da bi z reflektorji posvetil v po- samezne človeške usode jih je osvetlil z več strani kot bitja, ki se bojujejo za obstoj, ko se v njih samih tarejo druga ob drugo duševne impresije, spozna- nja in silnice zunanjega sveta. Njegovi junaki se bojujejo za prostor pod son- cem. Prostora je dovolj, samo, da ga nekateri zagrajujejo in ne puste, da vsak človek zaživi v vsej svoji življe- njski sproščenosti in energiji. Srečujemo različne ljudi: nemškega oficirja Stoltza, ki omahuje med člo- vekom in dolžnostjo; nemškega agenta Wuka, ki je toliko bister, da vidi ne- smiselno početje podivjane svojati, pre- žete z magijo, da so samo oni gospo- darji na tej, od stoletja izmučeni zem- lji, a že je vklenjen v aparat nemške- ga rajha in je samo avtomat, ki iz- vršuje zapovedi vse do svojega tragič- nega konca. Izdajalec Drejc, Ki iz stra- hopetnosti izda partizana in se po tem dejanju s samim seboj v svoji pred- slutnji usmrti. Priklenjen je k zemlji s telesom in dušo, kot Prometej ob skalo in samo čas, ki ga stiska, ga spravlja s kolesnic njegovega normalnega živ- ljenja. Pada iz ekstrema v ekstrem v tem vzdušju izda človeka. Vest se oglaša in sluti smrt, a je dočaka, ko se je najmanj nadeja. V tem je vsa nje- gova tragika. Eno najbolj tragičnih fi- gur v romanu poleg trgovca Belina. Trški trgovec Belin iz bojazni pred izgubo premoženja in svoje družine klečeplazi pred tujcem. To se je poka- zalo na domači zabavi т družbi Nem- C€T, ko počenjajo Nemci prave orgije v svojem opolzkem razcvetu. Ta scena ni diletaintizem, kakor bi kdo prvi hip mislil, ne deluje papirnato, nego daje pravo sliko o razvratu tako imenova- nega nemškega višjega sloja. Na kon- cu tudi Belin najde zadoščenje spro- ščenosti, ko odide njegov sin v gozdove med upornike. Vrača se v življenje. In potem cela živa galerija slik upor- nikov in naroda. Ujetnik Dežnik, ki vidi, da je bilo v predaprilski vojski nekaj strohnelega, neodločnosti in stra- hopetnosti pred Nemci. Slutil je poraz in je prepuščen samemu sebi. Toda v njem je občutek nacionalnega ponosa in odloči, da si kroji usodo sam s svo- jim narodom in pod najtežjimi pogoji gre z njimi v borbo proti neenakemu nasprotniku. Vstajajo pred nas čudoviti liki partizanov. Komandir Janez, ki je ves čas nekam zagrejen ali vendarle zna prenašati svojo bol in vliva vero ljudem v jutrišnji dan, čeprav sam pod- leže ranam, svest si svoje smrti;,.komi- sar Tone, zaprt vase zaradi izgube ma- tere in očeta, ne najde spočetka prave- ga stika s svojimi partizani in šele skozi strašne meteže zraste z njimi in čuti zopet v sebi moralno krepost svojih ljudi. Skozi Toneta, Janeza in Dežnika je spregovoril pisatelj sam, v vsakem je del njegovega duševnega sveta. Kmet Bale, bister, zvit, a po srcu dober, prava, klena štajerska kmečka grča. Ve, kje je njegovo mesto, kajti ta zemlja ga je rodila in tej zemlji bo daroval svoje življenje, če bo treba, ker temu grčavemu kmetu, ki je vraščen v svojo zemljo, je edina želja, kadar bo prišel njegov konec, da ga pokriva do- mača prst. Intimnost sploh v svojem življenju nikdar ni občutil. V sebi čuti ves čas bojazen, kdo bo njegov nasled- nik. Drži se ga in spremlja ko klop. Ni občutil sreče očeta ob lastnem sinu, kajti njegova jalova žena mu tega ne more darovati in vendarle, kljub bremenu, ki ga tišči k tlom, tudi v zaporu ostane poštenjak in odločen v svoji značajnosti. Najlepši ženski lik je brez dvoma- Tjaša, kar pride posebno do izraza v sceni, ko te njen moi hran Dežnik vrne z ujetništva. To je prizor, ki člo- veka presune do najtanje človekove rahločutnosti. Vsak posameznik zaživi pred nami kot človek lastne usode v borbi za ob- stoj, v svojem večnem hrepenenju po boljšem. Iz njega veje nek satiričen optimizem, ki ga kleše, jekleni in se počasi iz svojega dna vzpenja, dobiva trdno oporo na svoji zemlji, na kateri je rastel, trpel in se veselil. Debič piše s slušnim in barvnim ak- centom, kar bogati in plemeniti njegov slog. To je nfegov slog, debičevski slog. Obarvan je z lepoto štajerske barvi- tosti jezika!. Misel je nazorna, grebe po duši, dokler se ne razbohoti in te vsega osvoji. Lepota Savinjske doline je slikana s čopičem umetnika, ki v nekaj pote- zah pričara vso značuno barvo te ču- dovito lepe pokrajine. Skozi njegovo delo je spregovorila Savinjska dolina in je odraz težkega časa, ko je moral naš človek v strašnih okoliščinah pokazati svojo pravo etično vrednost in politično zrelost, ko si je moral skozi ta snežni vihar utirati pot do svoje pomladi, do svojega novega življenja, ki je klilo v njem v mrač- nosti stoletnih muk. Vstal je ta poniža- ni narod in hitel svojemu jutru na- proti, hitel je, da ustvari novo družbo, družbo, ki bo dala prostora vsem pod tem svobodnim soncem. Z Debičem smo dobili slovenskega Cósica in ta Debič nam bo še dal dela, s katerimi bomo lahko gledali s pono- som in velikim upanjem v bodočnost slovenske književnosti, ki jo ustvarja naša mlada generacija na temeljih in izkušnjah stare, kulturne tvornosti. Pri- hajajo mladi ustvarjalci, ki prinašajo svojo podobo časa, • prinašajo mladost, dozorelost lastnüi spoznanj, svežino svojih del in že slutim, da prihaja v naš čas zlata doba kulturne ustvarjal- nosti. Prihajajo mladi ustvarjalci, ki govore s svojim glasom in svojim srcem. Milan Stancer Za hip zdaj pozabimo, Ш nas muči... Koncert komomeg» »bora v celjski bolnišnici Preteklo sredo je celjski komorni zbor, na povabilo sindikalne podružni- ce priredil zelo uspel pevski koncert v celjski bolnišnici. Sindikalna podruž- nica je že večkrat priredila bolnikom in uslužbencem prepotrebno zabavo. Pevski zbor je nastopil v predavalni- ci šole za medicinske sestre. Ta svoje- vrsten avditorij je bil napolnjen z bol- niki, ki so zmogli zapustiti bolniške sobe in postelje, medtem ko so ostali poslušali koncertni spored v sobah pre- ko ozvočenja. Koncertni program je vseboval pre- težno narodne in umetne pesmi. O kva- liteti izvajanja tega priznanega celj- skega ansambla bi bilo odveč ponovno govoriti.^ Tudi bolniki so bili nad ubra- nostjo njihovega petja enako navduše- ni, kot vsi prijatelji tega zbora ob vsa- ki priliki, kjer nastopajo. Morda še celo пекоИко bolj, kajti dobro uro pev- skega sporeda i e bila pacientom spričo tegob in vsakdanjosti med bolniškimi posteljami še posebno drag užitek. Dirigent zbora, prof. Egon Kunej je za bolne poslušalce izbral take pesmi, ki so razvedrile, vlivale veselje in bo- drile. Tako so za uvod zapeli »Zdra- vico« po besedilu Otona Zupančiča, v kateri je vpleten verz, ki je kot nalašč za ljudi, ki jih težijo bolečine: »Za hip zdaj pozabimo, kaj nas muči«. In res, bolni Doslušalci so za kratek čas poza- bili svoje težave, kajti naše ljudstvo je že tako, da si z pesmijo daje duška v veselju in si blaži bolečine. Spored je s prijetnimi komentarji spremljala znanka iz oddaj radio Ce- lje — radijska napovedovalka Maru- šičeva. Nastopajoči so bili deležni burnega aplavza, tem bolj pa je bila prisrčna tiha hvaležnost pacientov sindikalni podružnici in koncertnemu ansamblu za ta osvežujoč in visokovreden do- godek. Novice iz tfojniica IZVOLILI SO SVET ZA VARSTVO MATERE IN OTROKA Občina Vojnik je zaradi splošne go- spodarske zaostalosti znana po svojih socialnih problemih, zlasti tudi na pod- ročju varstva družine. Dosedanji Svet za zdravstvo in socialno politiko zara- di preobilice nalog res ni bil v stanju reševati vseh teh vprašanj. Zaradi tega se je občinski ljudski odbor odločil ustanoviti poseben Svet za varstvo matere in otroka, v katerega je izvo- ljenih 7 članov. Sestav sveta, v kate- rem delujejo znani prosvetni in soci- alni delavci jamči, da bo ljudski odbor tudi na tem področju sčasoma dosegel vidne uspehe. USTANOVILI SO SKLAD ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HiS V smislu Uredbe o izvrševanju za- kona o stanovanjskem prispevku je Svet za komunalne in stanovanjske za- deve občine Vojnik predlagal ljudske- mu odboru ustanovitev Kreditnega skla- da za zidanje stanovanjskih hiš in ime- novale 7 članski odbor tega sklada. Omenjeni sklad bo znašal v letošnjem letu predvidoma okoli 8 milijonov di-- nar j e v. Iz teh sredstev naj bi v prvi vrsti finansirali izgradnjo novih sta- novanj. Del sredstev sklada bo upo- rabljenih tudi v obliki kreditov za gradnjo stanovanjskih hiš delavcev in nameščencev. Gradnja družinskih hišic je namreč zelo živahna, saj je bilo na področju občine v obdobju od osvobo- ditve dalje zgrajenih okoli 90 stano- vanjskih zgradb. »MIZARSKA DELAVNICA« IN »PEKARNA« V VOJNIKU STA IZROČENI V UPRAVLJANJE DELAVCEM Čeprav so delovni kolektivi v naši domovini že pred leti prevzeli v uprav- ljanje svoja podjetja, tega pomembne- ga in izredno demokratičnega ukrepa v bivši občini Vojnik niso vzeli resno. Tako sta gospodarski organizaciji »Mi- zarska delavnica« in »Pekarna« v Voj- niku, ki sicer ne zaposlujeta večjega števila delavcev. Ob nastanku nove občine delovali še vedno v svojstvu nekdanjih občinskih podjetij. Novi občinski ljudski odbor Vojnik je temu vprašanju posvetil vso pozor- nost ter obe gospodarski organizaciji izročil v upravljanje delavcem. ŠTIRI KORISTNE KNJIGE Gotovo ste se že prepričali o veliki vrednosti knjižne zbirke »Kmečke knji- ge«. Letošnji odlični program narekuje vsakemu človeku, da zbirko nemudoma naroči, da ne bo ostal brez nje. Štiri koristne in obsežne knjige: Ko- ledar Kmečke knjige za 1957, zanimiva povest Antona Ingoliča Ugasla dolina, tretji zvezek Zgodovine slovenskega na- roda izpod peresa dr. B. Grafenauerja in Obnova našega sadjarstva, ki jo je napisal inž. France Adamič — vse za 300 din! Rok prijav traja samo še do 1. julija ti 1. Založba »Kmečka knjiga* Ljubljana, Miklošičeva 6 POPRAVEK V zadnji številki našega lista se je v članek »Komunalne dejavnosti v obči- nah« na prvi strani vrinila neljuba pomota. Med drugim piše, da je »celjska občina razdelila minimalnen vsote«. Pravilno bi se moralo glasiti: »so iz posebnih sredstev razdelili minimalne vsote«. Kje so tiste ulice... SPREHOD PO CELJSKIH ULICAH Vsako mesto ima ulice. Tudi Celje. Ulice so velike in majhne. Take z ve- likimi, prenatrpanimi izložbami, kjer po ves dan postajajo ljudje. Potem so tudi take, kjer ni izložb in kjer je ma- lo ljudi. In sonce redkokdaj pomotoma zaide vanje. To so tiste zakotne izgub- ljene ulice, ki so v vsakem mestu. Tu^ di pri nas. Le zakaj bi bilo prav tu drugače? Po večjih ulicah vozijo avto- mobili in se pode razigrani otroci. Tu hodijo ljudje z resnimi in veselimi obrazi, z rjavimi poslovnimi aktovkami ali brez njih. In ženske vozijo po ši- rokih pločnikih otroške vozičke. Otroci se vozijo s skiroji. Zato pravimo, da je na teh asfaltnih ulicah promet. Ves dan. Včasih tudi ponoči. Po njih hodijo utrujeni delavci iz tovarn. Ljudje se srečujejo in spoznavajo. TIHOŽITJE: BELE ZASTAVE VISUO... V malih, s štirioglatimi kockami tla- kovanih uličicah gre življenje drugo pot. To so ulice z golimi okrušenimi zidovi, z neprepleskanimi hišnimi vr¿iti. V teh ulicah so ozka, zanemarjena dvo- rišča, kjer se med na pol posušenimi rjuhami pode zamazani otroci. Nihče ne pomisli na to. Vsak gre svojo pot. Morda včasih tudi skozi takšno ulico. Ampak ne opazi ničesar. Ker je vajen drugačnih ulic in drugih ljudi. Midva s fotoreporterjem sva dolgo križarila po njih. In bila sva presene- čena nad marsičem. Hodiva sem in tja. Včasih srečava kakšnega kolesarja ali gručo otrok, ki hitijo v park. Ulica Ivanke Uran j okove blizu počrnelega, žalostnega muzeja. Cisto pomotoma sva zašla sem. Videla sva veliko hišo z okroglimi okenskimi oboki. Na dvori- šču perilo. Morje rjuh. In arav«ft Meta, tlakovana s sivim polokroglim каше- njem. Zdi se, kot da bi bili v kakšnem zamazanem, zakotnem italijanskem mestu, kjer so tulce a visokimi raadra- panimi hišami (kot je morda tal« ma sliki?) in kjer na malih dvoriščih pla- pola perilo. Ampak le zakaj bi hocâU tako daleč, da bi si ogledah Шкдш) tihožitje, ko pa lahko vidite kaj takega tudi pri aee! NEZNANI VRTNARJI ООЛЈО DREVJE NA CRRKTI Sam ne vem, kako se je zgodik), toda čisto nehote sva ae znašla asa 8атт)о. Po parku, ki je posut z debelim ka- menjem, sva prišla v GregorčičcTO »li- co. Sonce se je razlezlo po ajej, kakor da bi kanila kapljica črnila na bel piv- nik. Pred starokatoliško cerkvijo sva se ustavila. Gledava. S strehe pada ope- ka na lepo urejen vrt z zeleno trave. Tu in tam je streha brez opeke. M modro nebo radovedno leze v notramjoet cerkve. Pod stolpom rasteta na vsaM strani dve brezi. Včasih zapihlja veter in ozeleneli listi nihajo nad prepade««. Upajmo, da bo iz teh drobcenih ére- vesc čez leta zraslo kaj večjega. SREDI MESTA SMETlSCl Z RAZTRGANIMI ČEVLJI ... Prekleto vroče nama je že. Asfalt aa ulici se motno svetlika in topi od vbo- čine. Neusmiljeno se lepi na podptete. Kot bi hodil po močvirju. Kot asfalkta džungla. Mimo trga greva proti Рнки- ku v središče mesta. Pa naju spet zva- bijo ozke ulice pri starem Magistratu. Prva je Zagata. Delavci tlakujejo ce- sto. Zavij eva v drugo. Ozka ulica ji pravijo. Hiše so na novo prebeljeae. Toda na koncu ulice na levi strani sva se skoraj spotaknila ob smetišče. Lepe tihožitje sredi mesta. Gnila jabolka, razbite steklenice, raztrgani čevlji, Äpe- pinje krožnikov itd. Vzorno. Kdor ae verjame, naj si ogleda. Sicer pa наога biti vse: Staro ob novem in obratae. Ami>ak zakaj ne bi moglo biti pri ааз drugače? Saj bi lahko tudi t« ufice urediti! Utrujena sva. Marsikaj sva videto. Morda mnogo več, kot je tukaj aapi- sano. To so drobne stvari, ki bodejo v človeka in mu ne puste kar tako mirna. Čeprav je vajen le velikih ulic a behmi, lepo prepleskanimi hišami, opazi tacK takšne stvari. In navsezadnje je Celje tudi turističen ki-aj. Le kaj bi rekel tujec, ki bi zašel v tako ulico? In kaj mislite vi? * UPRATA ZA CESTI LKS Tebničiia sekcija Celje obvešča vse koristnike'javne ceste II. reda štev 340, Dobrteša vas- Logarska dolina, da bo cesta v dneh od 3. 7. 1966 do vključno 6. 7. 1956 zaprta za ves avtomo- bilski promet v km 53.9б7, tik ob vhodu v Logars-ko dolino. Zapora bo izvršena zaradi popravila mostu. TOVARNA EMAJLIRANE POSODE V CELJU razpisuje delovno mesto za VODJO ŠOLSKE DELAVNICE Pogoji: strojni tehnik aH absolvent delovodske šole, petletma praksa. Plača po uredbi s pripadajočimi dodatki. Prednost imajo prosilci, ki stanujejo v Celju. Nastop službe takoj ali najkasnej« 1. septembra 1956. Rok prijave do 15. julija 1956. Pismene poHudbe poslati na lipravo podjetja. STRAN 6 6. JULIJA 1956 — STEV. 27 iZ CELJA Celje enkrat z druge strani V desetili letih smo v Celju poliodili za 2 mlltjoiia din trat Mestna vrtnarija je porabila v letoš- njem letu samo za obnovo pohojenih ali drugače uničenih trat 140.900 din. Travna semena so stala 117.000 din, ostanek predstavljajo stroški dela. Toda to še ni vse! Dodajmo k tej vsoti še stroške za postavljanje neokusnih ste- bričkov z žico (te smo pobrali z gmaj- ne, kjer skačejo telički), pa bo zlezla številka na 200.000 din. V desetih letih je to 2,000,000 din, s katerimi bi lahko zgradili nov nasad. Ta znesek prispevamo iz proračuna aa tiste, ki ne trpe »planiranih poti*. Vendar to je le nekoliko preveč in me- nim, da bi morali pri zniževanju stro- škov vzdrževanja nasadov sodelovati prav vsi. Uporabljamo sredstva za obnavljanje po nepotrebnem uničenih zelenic, de- narja za zatiranje zelenja po poteh pa nam zmanjkuje. Mar ni to paradoks? Tistim, ki se na vsak način hočejo iz- življati v teptanju travišč, nudimo v brezplačno uporabo ozelenele poti. LEPA MANIFESTACIJA PIETETE Minuli petek so mnogoštevilni znanci in prijatelji spremili k večnemu po- čitku na okoliško pokopališče zemelj- ske ostanke umrlega Zdenka Mravljaka. Pokojnemu v slovo je ob odprtem grobu pretresljivo spregovoril prof. Gu- stav Grobelnik, njegov bivši sošolec; orisal je življenjsko pot umrlega — tja do njegove italijanske internacije, na katere posledicah je preminul po dol- gotrajnem in težkem trpljenju. Fašistični žrtvi druge svetovne vojne so izkazali zadnjo čast vsi, ki so ga poznali, ljubili il) spoštovali. CELJSKI PRIZOR NA I. GIMNAZIJI JE LETOS IZDELALO 87,34% VSEH DIJAKOV V zadnji številki našega lista, kjer smo pisali o šolskih uspehih na celj- skih srednjih šolah, so bili pomotoma objavljeni napačni podatki o šolskem uspehu na I. gimnaziji. Pravilno bi se stavek moral glasiti: na I. gimnaziji pa jih je izdelalo 78,22% (lani 81,23% po popravnih izpitih). Avtor članka je ta uspeh pomotoma pripisal II. celjski gimnaziji. Iz tabelaričnega pregleda po poprav- nih izpitih v jimiju tega leta pa je raz- vidno, da je na tej šoli letos izdelalo 87,34% dijakov, kar pomeni, da je I. gimnazija pri šolskih uspehih med celjskimi srednjimi šolami letos naj- boljša. SPET NESRECA ZARADI PREHITRE V02NJE Pred dnevi se je voznik Štefko Krajne s tovornim avtomobilom, last »Mleko- prometa«, zaletel v inozemski tovorni avtomobil med Šentjurjem in Grobel- nem, ki je vozil počasi pred njim. Do nesreče je prišlo zaradi prehitre in ne- previdne vožnje Kranjca, ki je s svo- jim vozilom v trenutku, ko je dohitel osebni avto premočno zavijal. Na oseb- nem avtomobilu je nastalo za 80.000 dinarjev materialne škode. Do takih nesreč bo še prišlo, če ne bodo vozniki motornih vozil upoštevali cestno prometnih predpisov, ki dolo- čajo, da mora voziti vozilo za vozilom najmanj 50 m. Kurjač Franc Mauher, uslužben na celjski železniški postaji, je po nesreči padel pred lokomotivo, ki ga je vlek- la kakih 20 metrov s seboj. Utrj)el je težke telesne poškodbe. Marija Judec iz Dolenje vasi pri Preboldu je padla in si poškodovala nogo. Šestletni Viljem Vrenko iz Zabukov- ja pri Frankolovem je padel z drevesa in si zlomil levo roko. Pri padcu z voza si je zlomila rebra Marija Ostrožnik iz Bukovžlaka. Ivo Horjak iz Gračnice pri Rimskih Toplicah je pri postaji Rimske Toplice šel po progi. Lokomotiva prihajajočega vlaka ga je odbila. Utrpel je težke te- lesne poškodbe. Pri padcu si je zlomila nogo Ana Toplišek iz Podčetrtka. Pri padcu pod voz si je zlomil nogo Franc Sibanc iz Strmca. Pri padcu si je poškodoval hrbtenico in ključnico Tone Kiep iz Griž. Franc Gornik iz Prihove si je pri padcu zlomil nogo. Ob šipo si je pri pretepu prerezal roko Franc Arce t iz Stenice pri Vi- tanju. Pri padcu si je poškodoval roko Ivan Belak iz Arclina. Pri hoji ob progi je pri Lipoglavu lokomotiva podrla Stefana Moškotevca. Utrpel je težke poškodbe na nogah. Pri padcu si je zlomil nogo Jože Sket iz Rogaške Slatine. V časn od 23. do Зв. 6. Í956 je bilo rojenih 2i dečkoT in 29 deklic. Poročili so se: Fran Virtič, milčnik in MiroslaTo Lipej, na- takarica, oba iz Celja. Josip Jnrak, delavec in Angela Sirec, delavka, oba iz Celja. Štefan Kovač, delavec iz Vojnika in Frančiška Ovter, poseslnica iz Lopate pri Celju. Milan Kczovinc, redar in Angela Hlebec, gospodinjska pomoč- nica, obn iz Celja. Maksimiljan Ilrovat, oficir JLA iz Zagreba in Antonija Vida Kladnik, ši- vilja iz Grobelnega. Miroslav Cizerle, želez- niški premikač iz Završ pri Grobelnem in Ma- rija Mastnak, bolniška strežnica iz Celja. Umrli so: Karol Praznik, posestnik iz Gorailskega. star 6; let. Štefanija Kolar, gospodinja iz Laškega, stara 26 let. Marija Škraber. upokojenka iz Celja, stara 59 let. Ivana Pilih, upokojenka, iz Celja, stara 89 let. Jožefa Ojstrež. gospodi- nja iz Celja, stara 7i let. Zdenko Mravljak, diplomirani jnrist iz Celja, star 59 let. Irena Bernjak, otrok iz Celja, stara 13 dni. Jožefa Trefalt, otrok iz Mrzle planine, stara 2 leti. Pododbor OBRTNE zbornice v Šoštanju Pred nedavnim so na sektorski kon- ferenci obrtnikov s pKXìrocja občine Šoštanj izvolili nov pododbor obrtne zbornice, v katerem so 4 zastopniki so- cialističnega in 3 zastopniki privatnega sektorja. Razpravljali so tudi o ustanovitvi predvidenega podpornega sklada, o novih uredbah, ki se nanašajo na obrt- ništvo in o težkočah, ki jih imajo z nabavo nekaterih vrst surovin. Izrazili so željo po čimprejšnji ustanovitvi obrtne nabavno-prodajne zadruge in za organizacijo samostojne zbornice v Šoštanju, ker bi s tem bilo članstvo tesneje povezano in bolje poučeno o aktualnih obrtniških zadevah. (-ič) SE SE NISO SPAMETOVALI Rudarji Ivan Polenik, Rafael Novak, Franc Berložnik in Avgust Založnik, za- posleni pri velenjskem rudniku, so se po predhodnem medsebojnem dogovoru podali letos dne 3. maja z vlakom iz Velenja do Slovenj Gradca. Od tu so peš odšli do Preval j. od tam pa so se podali proti avstrijski meji z namenom, da bi pobegnili v Avstrijo. Pobeg pa jim ni uspel. Varnostni organi so jih izsledili in aretirali. Vsi štirje so se zagovarjali pred sodiščem zaradi kaz3ii- vega dejanja prepovedanega prehoda preko državne meje in bili obsojeni: Ivan Polenik in Rafael Novak na 5 me- secev, Franc Berložnik in Avgust Za- ložnik pa na 4 mesece zapora. S PISALNIMI STROJI JE TRGOVAL Upravnik KZ v Kozjem I. D. je hotel s trgovanjem s pisalnimi stroji lepo za- služiti, ker je kupčija zaradi visokih cen pisalnim strojem zelo dobičkanos- na. Kupil jo tri pisalne stroje in jih dalje prodal, fri čemer je zaslužil okrog 60.000 dinarjev. Da bi to prikril, je pri preprodaji enega pisalnega stroja iz- stavil tudi lažni račun, pri čemer je uporabil pečat KZ v Polju in sam pod- pisal knjigovodjo. Obsojen je bil zaradi obeh dejanj na 3 mesece zapora. SODELAVCU JE UKRADEL OBLEKO 30-letni rudar Blaž Mališani iz kra- pinskega okraja v LR Hrvatski je nekaj časa stanoval v stanovanjskih barakah v rudniku Pečovnik. Lani meseca de- cembra je svojemu sodelavcu Josipu Cerjanu vzel iz stanovanja razne obla- čilne predmete in odšel v Velenje, od tam pa v rudnik Novi Maretič. Prisvo- jenih obelk pa ni vmu kljub temu, da je bü zopet zaposlen. Obsojen je bil na 4 mesece zapora. OBKRADEL JE AVTOMOBIL 25-letni šofer brez zaposlitve Adolf Lamut iz Smarjete je v nočnem času 26. 4. 1956 vzel pred kolodvorom na Titovem trgu v Celju z osebnega avto- mobila, last Veterinarskega zavoda v Celju, pokrov razdelüca', küometrski števec, desni smerokazalec, dva .pokri- vala koles, dve žarnici, dva pokrova za parkirni žarnici in še nekaj drugih stvari, vse v skupni vrednosti okrog 100.000 dinarjev. Pri sodišču se je za- govarjal zaradi tatvine. Tatvino je pri- znal ter izjavil, da je navedene pred- mete vzel zato, da bi popravil avtomo- bil, ki ga je šofiral in je last OZZ Ce- lje, ne -pa da bi te stvari prodal. Obso- jen je bü na 9 mesecev zapora. f PRISVOJILI SO SI INDUSTRIJSKO SOL Stanko Dom, Ivan Krofi, Franc Dom in Adolf Kranjc, vsi štirje iz Celja, so 18. maja letos vzeli na železniškem raz- kladišču v Cretu na škodo podjetja »Koteks« v Celju 8 vreč industrijske soli v teži 400 kg in vrednosti 6199 din. Vsi štirje so se zagovarjali pri sodi- šču zaradi tatvine in bili obsojeni: Stanko Dorn na 3 mesece, Ivan Krofl na 2 meseca, Fran Dom na 3 mesece in Adolf Krajne na 2 meseca zapora. Po- vrniti morajo tudi stroške kazenskega postopka. Napad na mtUcniha Pred tednom je muičnik Ciril Pre- zelj iz Žalca ustavil na cesti pri ložni- ški opekarni dva kolesarja, ki sta vozi- la brez luči. Medtem, ko sta se izgo- varjala, da nimata denarja za plačilo kazni, sta se vmešala v prepir Ciril Verdev, delavec iz opekarne, in Vinko Verdel, ki sta bila nekoliko vinjena. Začela sta nagovarjati kolesarja, naj ne plačata kazni. Kljub muičnikovem opozorüu se nista hotela odstraniti Verdev, ki je bü najbolj nasilen, je hotel muičnika celo udariti. Spoprijela sta se in vrgla po tleh. Nato je Verdev skočil po kol in z njim zamahnil nad muičnika, ki se je udarca ubranu. Delavca Verdev in Verdel sta storila kaznivo dejanje, ker sta hujskala k upiranju uradni osebi, Verdev pa še preprečitev uradnega dejanja. Verdev Cirü je doživel že več pretepov in je bü tudi že večkrat kaznovan. Se ved- no se najdejo ljudje, ki poskušajo ovi- rati težko službo varnostnih organov pri Izvrševanju službe. IN ZALEDJA Ljudski odbor honitske občine sprejel već novih odlokov Pretekli teden je ljudski odbor konji- ške občine razpravljal o nekaterih spremembah v svetih in drugih orga- nih ljudskega odbora. Na novo je bil ustanovljen svet za družbeni plan in finance. Svet je sprejel še več novih odlokov. Med drugim je potrdil šolske odbore na vseh šolah v občini in ime~ noval 3 stalne komisije,, od katerih se bo prva bavüa z vprašanjem narodne obrambe, druga s problemi gozdarstva, tretja pa bo imela na slcrbi predvsem pravilno razdeljevanje štip)endij. V vseh teh komisijah, odborih in svetih bo de- lalo blizu 250 volilcev. Poleg tega je ljudski odbor s,prejel še odlok o siste- matiazciji delovnih mest v upravnem aparatu občine, odlok o dopolnilnih plačah uslužbencev ter sklep o najetju posojila za gradnjo in popravila neka~ terih stanovanjskih hiš. L. V. IZ SLOVENSKIH KONJIC Ker" se je nedavno od podjetja KONUS oddvojil oddelek strojegradnje, ki bo s 1. julijem postal samostojno podjetje, bo s tem pričel delovati tudi njihov sindikalni odbor, ki se je šele pred nekaj meseci priključu KONUS-u. Zato so te dni na seji sindikalnega od- bora podružnice usnjarskega kombinata KONUS sprejeli med drugim tudi ne- katere naloge, ki jih bo potrebno iz- vesti v zvezi s osamosvojitvijo oddelka strojegradnje. Občinski svet Zveze Svobodo in pro- svetnih društev v Slov. Konjicah bo v kratkem sklical na posvet predstavnike vseh Svobod in prosvetnih društev na svojem področju. Na tem posvetu bodo sprejeli okvirne smernice za delo sve- ta in društev v prihodnji sezoni. * Člani KZ v Tepanju so že pričeli s prvimi deli za gradnjo lastnega zadruž- nega doma. Načrti so že v delu, kmet- je brezplačno prevažajo potrebni ma- terial, obljubili pa so, da bodo poma- gali tudi pri sami gradnji in darovali nekaj gradber^ega materiala. * Učenci konjiške obrtne šole so ob za- ključku šolskega leta pripravüi raz- stavo svojih izdelkov. Razstava kaže, da so se učenci med letom precej na- učili in da bodo postali dobri strokovni delavci v obrtnih in industrijskih pod- jetjih konjiške občine. L. V. IZ SMARTNEGA OB PAKI MEHANIZACIJA SE VECA Odbor kmetijske zadruge je poleg že obstoječe mehanizacije naroču za tu- kajšnje potrebe še dve motorni škro- pilnici znamke »Vermorel«. Zadnjo ne- deljo sta bili škropilnici preizkušeni. Pokazalo se je, da bosta dobro služili svojemu namenu. Izgleda pa, da bodo morali hmeljarji v bodoče posamezne vrste novih nasadov nekoliko razširiti, da se bo lahko s škropilnicami po hme- ljiščih nemoteno škropilo. IZ VOJNIKA Solski odbor in ravnateljstvo nižje gimnazije v Vojniku nameravata po- skrbeti za popravüo ter obnovitev fa- sade in oken na zgradbi nižje gimna- zije. Zgradbe je že zelo stara in terja nujne ureditve. Z obnovo šole bo do- bil Vojnik zgradbo, ki mu bo nedvom- no v okras. Pred štirinajstimi dnevi so na Ob- činskem ljudskem odboru sprejeli ude- leženke republiškega šahovskega pr- venstva, ki bo v Dobmi. Udeleženke šahovskega prvenstva je v imenu Ob- činskega odbora pozdravil ljudski po- slanec in sekretar Občinskega komiteja ZKS tovariš Stane Sotler. Predstavniki javnega življenja vojniške občine so se z njimi zadržali dalj časa v razgo- voru. SMRT VZORNEGA GOSPODARJA Pred kratkim je po krajši, mučni bolezni v 72. letu starosti umrl JOZE RUPNIK, p. d. Slatinšek iz Dramelj. Pokojnik se je dolga leta živahno ude- leževal kot javni delavec. Bü je usta- novni član tukajšnje gasilske čete, član podružnice sadjarskega in vrtnar- skega društva ter večletni član tu- kajšnjega občinskega odbora in je kot tak vložil največ truda za popravilo občinskih cest in mostov, zlasti na tra- si Zalog—Pletovarje. Da je užival obči ugled in spoštova- nje, je pričal tudi njegov pogreb, ko smo ga te dni v lepem številu spre- mili na njegovi zadnji poti. Ohraniü ga bomo r najlepšem spo- minu. Drameljčani KINOPODJETJE V LIKVIDACIJI Občinski ljudski odbor v Šoštanju je izdal odločbo, na podlagi katere je pre- šlo tukajšnje kinopodjetje v likvidaci- jo. Ker stroški presegajo dohodke, se je ta sklep moral izvršiti. Da bi dajat- ve ne büe previsoke in da bi kino- aparatura le obratovala, bi bilo dobro, da prevzame le-to kako društvo ali ustanova. rCNI USPEH Učni uspeh na naši osemletni šoli znaša konec šolskega leta 79,50 %. Je za nekoliko odstotkov boljši, ko lani. Bil pa bi lahko še boljši, če bi neka- teri starši posvečali več brige in skrbi za svoje otroke. Na osemletni šoli so letos med učen- ci močno razširili mladinski tisk. Vseh 245 učencev je büo naročenih vsaj na en mladinski list, zato ni čudno, da so imeli naročenih 91 Cicibanov, 111 Pio- nirjev in 84 izvodov Pionirskega lista. Na šoli so razprodali tudi 529 izvodov knjig. * Letos so na šoli prvič organizirali »Dan staršev«. Na ta dan so povabili v šolo starše učencev, da bi prisostvo- vali pouku. Udeležba je bua zadovo- ljiva, saj je bilo v enem razredu po 34 mater, kar je vsekakor razveseljivo. Po ix)uku so razpravljali o učnih usp)e- hih in vzgoji otrok. 2e večkrat so pisali, v kako slabem stanju je most čez Pako v Rečici. Se- daj pa lahko prizadetim, posebno šo- ferjem, povemo veselo novico, da ie bila javna pismena licitacija za oddajo gradbenih del zadnji torek pri upravi za ceste LRS v Ljubljani. Most name- ravajo zgraditi iz železobetona. Dolg bo 28 m. Dela morajo biti končana do 27. novembra letos. DOBRNA VABI NA ODKRITJE SPOMENIKA V nedeljo, 8. julija bo osnovna orga- nizacija ZB Dobrna odkrila spomenik padlim borcem NOV. Ze v soboto ob osmi uri zvečer bo baklada in zažiga- nje kresov, nato pa bo koncert pevske- ga zbora »Kajuh«. V nedeljo pa bo god- ba zaigrala budnico, nato bo sprejem gostov in partizanskih p>atrulj. Ob de- setih dopoldne bo odkritje spomenika. Vabijo vse, posebno prebivalce oko- liških krajev, da se odkritja udeleže. PEVSKI ZBOR KUD »KAJUH« V DOBRNI PRAZNOVAL LEP JUBILEJ Pred desetimi leti so pričeli v Do- brni delavci, kmečka mladina in zdra- viliški uslužbenci s prvimi pevskimi vajami pod vodstvom dirigenta Jožeta Božnika, Kmalu so se združili v skro- men zbor, ki se je sprva imenoval »Sindikalno pevsko društvo«, kasneje pa se je preimenoval v KUD »Kajuh«. Leto dni so neumorno vadili in pričeli že naslednje leto nastopati na raznih proslavah in festivalih. Kljub temu, da je imel zbor precej nestalnih članov, je dal vsako leto tudi nekaj koncertov. Pevski zbor ima za sabo težko pot. vendar ves trud ni bü zaman, saj je bü jubüejni koncert najlepši dokaz za to. CICIBANI SO SE IZKAZALI Pred kratkim je bua v vrtcu »Anice Ceraejeve« razstava risb in izdelkov cicibančkov. Obiskali so jo njihovi star- ši in razni predstavniki organizacij. Razstava je prikazala veliko občutka in iznajdljivosti drobnih rok in pra- vüne vzgoje. Starši so bili veseli, saj so dali svoje malčke v dobre roke. CELJSKA MESTNA HRANILNICA CELJE obrestuje od 1. julija 1956 VSE PROSTE HRANILNE VLOGE 6% vloge na trimesečno odpoved 6,5%. — Zavod jamči za najstrožjo tajnost vlog. Vse vloge izplačuje ob vsakem času in neomejeno CELJSKA MESTNA HRANILNI CA 6. JULIJA 1066 — ŠTEV. 27 STRAN 7 HIROŠIMA Zgodba, ki jo začenjamo objavljati, nima nikakšnih posebnih literar- nih vrednosti. Pisec John Hersley je v reportažni obliki zbral doživetja šestih ljudi, ki so preživeli eksplozijo atomske bombe v Hirošimi na Japonskem. Sicer .mu tudi ni bilo potrebno, da bi svoje zapiske odeval v plašč literarnih superlativov, kajti dogodek je bil sam po sebi dovolj strašen in krvav, tako da,so tudi ti goli, neolepšani zapiski, prepričljiv dokument najstrašnejšega pokolja v drugi svetovni vojni, hkrati pa zgovorno opozorilo človeštvu, kaj se lahko zgodi zemljanom, če bi do- pustili, da se nekaj takega ponovi. Hersleyevo delo nismo prevedli dobesedno po originalu, temveč neko- liko skrajšano. Kljub temu pa nismo izpustili nobene bistvene stvari. HIROSIMA POD KRIŽIŠČEM AMERIŠKIH NALETOV Skoraj ni bilo dneva, da nad streha- mi Hirošime ne bi tulile sirene zračno nevarnost. Vsak dan so z juga letale dolge kače ameriških supertrdnjav. Ne- daleč od mesta so se številne eskadre razdelile v manjše skupine in nadalje- vale pot nad mesta, ki so si jih letalci vzeli za cilj, na povratku pa so se spet blizu, Hirošime letala zbrala in se vra- čala na jug v svoje baze. Ljudje v Hirošimi so živeli vsaj pol dneva v zakloniščih, čeprav do takrat ni padla na mesto nobena bomba. Ob- lasti so evakuirale del prebivalstva iz območij verjetnega napada. Mestno prebivalstvo se je skrčilo z evakuacijo od prejšnjih 380.000 tisoč na 245.000 ljudi. Ameriški letalci, ki so krmarili svoje težko naložene trdnjave tam čez, so lahko videli pod sabo mesto, ki je bilo zgrajeno v obliki pahljače ob izlivu re- ke Ota, ki se razdeljena v več rokavov zliva v Tihi Ocean. Kljub temu, da so meščani Hirošime doživljali le živčno vojno spričo ne- nehnih alarmov, so bili vendarle pre- pričani, da pride vrsta tudi nanje. Mnogi so slutili, da imajo Američani z njihovim mestom prav posebne na- črte, saj mesto vendar ni tako nepo- membno. Industrija v Hirošimi je bila močna, celo močnejša kot marsikje drugje, kjer so leteče trdnjave ота- gale^ svoje tovore smrti. In res. Prišla je vrsta tudi na Hiro- šimo. Mesto je bilo določeno za žrtev ene izmed dveh strašnih bomb. To se je zgodilo natanko ob 8. uri in petnajst minut po japonskem času dne 6. av- gusta 1945. leta. Sledili bomo šestim ljudem, hi so se nahajali blizu središča eksplozije in na skoraj nerazumljiv način ostali 'ßivi. Ti ljudje pripisujejo svojo srečo le ma- lenkostnim odločitvam ali pa golim slučajem. En sam korak v pravem ča- su ... trenutna odločitev, da nekam stopijo... sreča, da so ujeli prvo pre- vozno sredstvo, namesto da bi zaradi komodnosti počakali na naslednji tram- vaj. Ti drobni slučaji so jih rešili ob- jema smrti, ki je završala nad njimi ill v trenutku, pa tudi pozneje, s po- sledicami uničila na stotisoče življenj. V tistem trenutku ni nihče nič slutil. Sirene so pravkar odtulile znak, ki je oznanjal, da je zračna nevarnost mimo. Ljudje so se ozirali v nebo in nadalje- vali pot, češ, spet kako izvidniško le- talo. Celo čudno se jim je zdelo, da že nekaj dni leteče trdnjave niso za- tresle s svojimi motorji ozračja nad mestom. Stotisoči so opravljali svoje vsako- dnevno delo in hodili običajne poti. Tako tudi nameščenka Tošiko Sasaki, dr. Mazakuzu Fudži, gospa Hatsue NU'- kamura, jezuit Willhem Kleinsorge, dr. Terufimi Sasaki in pastor Kioši Та- nimoto. To je šestorica, o kateri govori pričujoča zgodba. TOŠIKO SASAKI SE JE OBRNILA H KOLEGICI... Gospodična Tošiko Sasaki, name-- ščenka v tovarni pločevine, je tisto ju- tro vstala že ob treh. Imela je nekaj važnih hišnih opravil, najbolj pa zato, ker je njen enajstmesečni brat Akio zbolel pa je mati ostala z njim v bol- nišnici. Dvajsetletna Tošiko je morala pripraviti zajtrk za očeta, brata, sestro in zase, poleg tega pa še celodnevni obrok za mater in brata v bolnici, ker v bolnišnici med vojno niso zmogli oskrbovati^olnikov. Ko je končala, je bila ura že sedem. Pohitela je v tovarno, kjer je delala v personalnem oddelku. Tu je zvedela, da je bivši šef, ki je bil že dlje časa pomembna osebnost v mornarici, dan prej storil samomor. Skočil je pod vlak. Ta smrt je veljala za dovolj častno, da so za ta dan pripravljali v tovarni spo- minsko svečanost. Tošiko je v avdito- riju tovarne pomagala dekletom pri- pravljati vse potrebno za to zborova- nje. Cim so dekleta končala priprave, je Tošiko odšla v svojo pisarno in sedla za pisalno mizo. Njena miza je bila precej daleč od okna na levi strani, za njo pa je bila ob steni visoka polica za knjige. Tošiko se je udobno pripra- vila, pospravila neke listine v predal in začela vpisovati podatke novih de- lavcev. Toda še preden se je popolnoma po- globila v svoje delo, se je obrnila h ko- legici pri sosednji mizi, da bi malo po- klepetali ... V trenutku, ko je obrnila glavo od okna k sosedi, je pisarno razsvetlil za- slepujoč blisk. Tošiko je okamenela od strahu ... Izgubila je zavest. V pisarni je letelo vse navzkriž. Le- sena tla so se razletela v trske, prav tako se je odprl strop in ljudje z zgor- njega nadstropja so zleteli dol. Polica se je odprla in pokopala s svojim to- vorom knjig pod sabo Tošiko ... Tako je tu obležalo dekle pod kupom knjig z zlomljeno nogo. Tako je doživela začetek atomske dobe mlada Japonka Tošiko. TAKSI IN 100 DIN V mestu kraj je, levo pri postaji, ki ga dodobra vsak Celjan pozna in tam slone šoferji na ograji in kdaj pa kdaj se kdo pel;a. Pa pride siromak in pravi: »Oprostite« in trudno seže v žep z roko, »lepo vas prosim, v bolnico peljite me hitro za dinarjev zadnjih sto!« »Za sto dinarjev? Ha! Ta pobalin si misli, da sem sunil avto in bencin! Za take briga naj rešilna se postaja, a meni ljubša je za naslonjač ograja.« V OTROŠKEM VRTCU Ob steni dela Tonček stolp lesen in pride Mihec, sune ga z nogo, a Tonček vstane — in ne bodi len — potegne Mihca za uho ... Vzgojiteljica pa: »2e zopet je prepir. Le kam naj dam otroke, da bo mir!?« Zagleda Tončka — in za kazen, opomin, ga prime brž — in hop — na omaro z njim! »Le tresi se pod stropom! A v prepiru si vedno najglasnejši bil in pazi se — da boš pri miru — sicer si boš na tleh glavo razbil.« BREZ BESED DOMISLICE Po preteklosti žensk smemo spraše- vati le takrat, kadar se jih hočemo znebiti. * Umreti v srečni zm^i, da smo do- gnali kaj je življenje, ki ga živimo, je največ, kar zmoremo. * Norci so junaki brez sreče. * Mnogi mladeniči se poroče, ko izbi- rajo med samomorom in življenjem. * Vse postane mnogo preprosteje kot si predstavljamo, ko postane resnično. Begov Jan Človek Iti nikoli ni vtdei ženske — пШ svoje matere Na gori Athos v Grčiji živi moški Mihailo Tolotos, ki v svojem življenju še nikoli ni videl nobene ženske, niti svoje matere. Mož je poi>olnoma nor- malen. Toda tudi sedaj ni izgledov, da bi kdaj sploh videl kako žensko, kajti star je že 82 let. Mihailova mati je umrla ob njegovem rojstvu, nakar so dojenčka takoj vzeli v samostan menihov na gori Athos. Omenjenega samostana doslej še ni prestopila ženska noga, pa tudi razgled po okolici ne nudi prilike, da bi kdo od menihov kdaj uzrl žensko obličje. Mihailo je rasel med samostanskimi stenami, daleč vstran od civilizacije in sam postal menih. Nikoli si ni želdL spoznati še koga drugega kot svoje re- dovniške sóbrate. DVE URI NAPETOSTI I N S M E H A Ce govorimo o ljudeh iz cirkusa moramo imeti pred očmi smele lju- di, ki z izredno hrabrostjo, nasme- janih ust, toda vselej v nevarnosti za lastno zdravje in včasih tudi za življenje, razveseljujejo zabave in užitka željne soljudi. Te dni se je v Celju ustavil ve- liki jugoslovanski državni cirkus »Central« iz Beograda. Program, ki ga predvaja je zelo zanimiv, pre- težno artističen. Nastopajo domači in inozemski artisti, ki so prišli iz Zahodne in Vzhodne Nemčije, Ce- hoslovaške, Danske in Portugalske. Nivo izvajanih točk presega po- vprečje cirkusov, ki smo jih nava- jeni videti. Novost, ki jo ta cirkus prinaša v tem programu je, da za smeh ne skrbijo klovni starega ko- va, z včasih že preveč starimi in oguljenimi šalami. Za smeh skrbijo artisti sami, ki znajo poleg smešnih situacij pokazati tudi kaj težkega, pri čemer nam zastane dih. Na sliki vidimo dekleta na kotal- kah, ki med neverjetno naglico iz- vajajo vratolomne akrobacije. Druga slika pa kaže enega izmed šimpan- zov, ki v svoji izredno visoki dresu- ri pokažejo več kot bi mogli priča- kovati od teh živali. JUGOSLOVANSKI CIRKUS CEHTRñL V CELJU — ZA GLAZIJO — OD 3. DO 8. JULIJA 1956 PREDSTAVE DNEVNO OB 17. IN 20. URI — BLAGAJNA CIRKUSA JE ODPRTA OD 9. DO 20. URE NEPRETRGOMA 49 Spet je mož šel теп m se sikušal pri- bližati Kresnici. Trikrat je šla ven žena z deklico in enkrat se je deMica pribli- žala Kresnici toliko, da jo je narahlo pogladila po glavi. Kadar pa se je bli- žal mož, je Kresnica ostala vedno т Bliskovl bližini in ta jo je stražil s svo- jim pretečim renčanjem. Čeprav je bil Gaston pogumen mož, vendar odkrite borbe s tem velikim in divjim volkom le ni upal pričeti. Volkova pa sta imela še drugega nasprotnika, veliki ris ju Je stalno pohlepno opazoval. 50 ^ Znova se je znocüo. Bila je gosta in črna noč, toda deževalo ni več. Ris je ргИеге! iz svojega kupa, to noč je mo- ral nekoga ubiti ali pa sam crkniti od lakote. Divji pohlep po mesu je divjal po njem, zato je bil pripravljen na vs«. Blisk je gledal s plamtečimi zelen- kastimi očmi ter budno pazil in sum- ljivo Viäxal zrak. Tudi sam je bü strašno lačen, toda ni bil krvoločen po naravi in ne še dovolj sestradan, da bi začel tako dvomljivo borbo, kot bi bil boj ■ risom. 51 V zavetju sta spala samo žena in otrok. Mož je bedel in stiskal v roki bet, s katerim se je oborožil. Mala Iva- na je v snu tožeče ihitela. Gaston je vedel, da je tudi ona lačna. Pomolil je glavo iz zavetja in prisluhnil. Šumenje reke je udušilo vse druge glasove, toda Gaston je opazU lesket dvojice zelen- kastih oči. Ris je poizkušal svojo srečo najprej pri ljudeh. Mož je glasno za- kričal in zamahnil s kijem, oči so izgi- nile, le zamolklo renčanje je povedalo Gastonu, v kakšni nevarnosti so bilL 52 Kresnica je na svojem ležišču, ki ga je našla med dvema brunoma, ječala, kot bi sočustvovala sama s seboj. Zme- raj bolj jo je prevzemala želja, da bi se pridružila ženi. V prvih jutranjih urah, temnih kakor polnoč, se je približala zavetju. Ko je mož zaslišal prasketanje njenih krempljev, je odložil bet, izvle- kel ntó in se prežeče sklonil. Kresnica se Je vedno bolj približevala, za njo pa Je na deset korakov sledil Blisk in jo cvileč klical nazaj. stran 8 6. JULIJA laee — äfrE!¥. r? Sport ^ tO'v^aimaLli Í4 hi š^rtBO dejaTMOst raz- »wi ■»«• «cdaTetvoB шогато prísaati,, da je proc«SBtealno «e aajeiabše raerita ргат med de- 1*та(ко mladino. Pred leti stno imeli tekmo- тааје гш fiekultuao značko — ZREN — s ka- taro naa želeli doeeä določene aspehe, zadnja leta aiBOŽičaa tekmovanja z minimalnimi pro- cr«au, ki 8o bili dostopni vsakemu državljanu, rcadar паш vsi ti prijemi niso mnogo kori- • (äi. Takšno delo je bilo več ali manj kam- ^вјвко, vecano le aa izvedbo določenih tek- movanj, nakar je zopet vsa aktivnost zamrla. Ore aaat za trajnejše oblike dela, za redno adejstvovnje, za razvijanje zdravih športnik ia iivljenjskik aavad ia podobno. Ce fiočemo zcu>et k množičaema športu, moramo ponovao popreti ia anditi vt>o ïvojo pomoč vsaki aktiv- Boïti ia vseaa športnikom v naših delovnih kolektivih, ki se preko sindikalnih organizacij ali aa pobudo podjetij ukvarjajo z >divjim€ i(>«rtoai. Pred leti smo imeli v naših tovarnah že širok« razpredeno mrežo fizkulturnih akti- vov ia aa stotine športnikov iz vrst delavstva, rarvoj športa v aaših podjetjih. Danes ngo- tavljamo, da je treba ponovno pripravljati AdMinistrativni ukrep o ukinitvi teb aktivov je bil preegodea in je zavrl za nekai let tecee za obujanje športne aktivnosti. Ali so za ta posel poklicana le športna društva? Ce trdimo, da ima šport splošen družbeni pomen, |>otei> se ne smemo čuditi, da so v zadnjem iaea okrajni in občinski sindikalni sveti, pa tudi republiške zveze sindikatov, postali moč- ai pobudnik sajrazličnejSih športnih tekmo- vaaj med delovnimi kolektivi. Tradicionalne so âpo>rtae igre grafičarjev, delavcev papirne in- daatrije, gradbincev, metalurgov itd., ki so iz- redao pomembne pri nadaljnjem razvijanju in popniarieaciji športa med delavstvom. Pri go- tovih tovarnah rastejo športni objekti in spo- redno z njimi nastajajo tudi v okviru podjetij špoftaa društva in klubi po proizvodnem prin- «ipn. T Celju imamo tipičen primer takšnega drafitva pri gradbeneoi podjetju Beton. Iz iz- kniaje vemo, da je ŠD Betoa prav solidno pastvo ia da vključuje v svoje športne sek- anje večino svojega delavstva. Tsa večja pod- jetja v Sloveaiji že pristopajo k astanavlja- Bja druitev ia klubov po proizvodnem prin- •iipa, ^aeti taaa, kjer so za to dani potrebni fogoji. Uprave podjetij, delaveki svati, sin- Slkati M aepoaredao v vaiji aieri aaiatereai-^ raai za takšae špertae kolektive, ki 'to veeani na podjetje ia jim audijo tadi večjo moralno in materialno podporo. Prezgodaj bi bilo spregovoriti že o tako imenovani proizvodni telesni vadbi, specifični za posamezne poklice in obrate, kot jo a. pr. poznajo že v drugih državah in je neprecenljive vrednosti za večjo proizvodnost. Brez dvoma se ob ustanavljanju novih osnovnih Športnih organizacij pri pod- jetjih postavlja z vso o.strino v ospredje vpra- šanje gradnje novih športnih objektov nepo- sredno pri podjetjih, kjer so delavci zapo- sleni. Vodstva podjetij bi ae smela odklanjati sredstev v ta namea. Zavedati se pač morajo, da bodo te naprave služile idravcmu razvedrilu delovaih Ijadi ia boljdema okoaomskema ačinku. __Nag—et_ SLAB ZAKLJUČEK PilTENSTVENEGA PLESA Čemu slab? Saj so vendarle Celjani zmagali. Res je, pa vendarle v nedeljo nismo bili zado- voljni na Glaziji s tem, kar so nam izbrani nogometaši Kladivarja servirali. Zmaga 4:2 (2:1) proti slabemu nasprotniku Mladosti iz Zaboka ne dela časti Klaaivarjevi enajstorici. Začetek je bil presenetljiv, saj so Celjani v prvih 10 minutah vodili že kar z 2:0 (strelca Posinek in Hribernik). Nato pa so gostje zagodli do- mačinom. Veličković je nekoliko preveč »dre- male v golu in nič čudnega, če je bil Vrančić hitrejši in mu je žogo izpred nosa potisnil v mrežo. Kladivar je nato stisnil nasprotnika na njegovo polovico, igral pa je tako nekoristno kot v Zagrebu pred nekaj tedni jugoslovanska nogometna reprezentanca proti Avstriji. Pre- tirano preigravanje in kombiniranje brez po- trebnih zaključnih akcij ni draž nogometnih tekem. Gledalci si predv.^em želijo tudi uspeš- nega igranja v kazenskem prostoru in zaključ- nih strelov na gol. Tega pa smo v nedeljo le malo videli. Gledalci eo imeli vtis kot da v kazenskem prostora odrivajo žogo drug dru- gemu, ker se nihče ni upal streljati. V II. pol- času je bila igra zelo mlačna. Kladivar je. sicer, po Todeba ia Marinčku zvišal rezultat na 4:1, potem pa je aehal igrati, kot da je že zadovoljea z doseŽeaini rezultatom. Gostje so prevzftli pobado v »roje roke ia zopet po za- slugi Teličkovića doe^k ie gol ter končni rezultat. Po Bed(4j«ki BBtagt je Kladivar obtičal na 4. Bieata v varaidinako-œariboriko-celjski ligi. Ce bi celjski Bogometaši bili aapešnejši aa tujih terenih, bi leihko bili le više pod vrhom. Pa bodiaio aadovoljni tadi s tea nspehon» . . . yiadiaa Kladivarja je v predtekmi igrala neodločena c mlađiao OUaipa 1:1 (0:1). dobra ekipa iag. Petriča — Radar v Trbovljah. Zmagovalci letoiajega tekmovanja v celjski skupini med pionirji »o aopet postali mladi Olimpovci U Gaber ja. T aedeljo eo kar s 6:0 premagali v Šoštanja tamkajšnje pionirje Us- njarja. Sedaj čeka pionirsko moštvo Olimpa Kako bo pa tam — pa ve¿ prihodnjič . . . Atletika LOfiO» РКШ) OFR1SOM Na velikem medaarodnem aaitiaga v В«о- gcafla je maš варгека£ Staako Lorger dosegel i«p« amago aa visokih ovirah. VjegOT aajvečj/ aaaprotnik je hfl ajegov aevami konkurent ic preteklega leta Rumua Oprís, ki amo ga videli tadi v Celja aa Skokovem memoriala. Lorger je v Beograda prav dobro aačel in vodil s precejšnjo prednostjo vse tja do eedme ovire, k^er je zmešal ritem. Opris ga je prehitel in bil pred Lorgeriem ie ca dober meter. Teadar tadi njemn ai ilo gladko. Opria je postal žrtev a« deveti aapreki. ki jo je poröiil in pri teaa ianbil tudi potrebni ritem aa nadaljevanje toka. Tako je aopet prišel v ospredje Lorger. ki je prvi pretrgal ciljno vrvico v aelo dobreai iaea 14,4. medtem je Opris aaostal aa 2 deae- tiaki sekonde. Tudi Tipotnik je dal cele» Bto£a v teka na 800 m, kjer se je boril vse ao zadnjega metra s Kočakom iz Turčije. Kočak je vodil veo progo sam, zadnjih 100 m pred ailjem pa ga je močno napadal Tipotnik v si- lovitem finiša, ki me pa ni ospel. Tipotnik ie bil vsega le z« desetinko sekunde slabši od Kočaka, s svojim časom pa se je močno pri- кШв1 slovenskemo rekorda na tej progi. NOVI DR2ATNI RBPRKZENTAIfTI Mladi atleti Kladivarja — Lešek Romas, Erodnik Jože, Dimec Drago in Bzirsky Fredo — so določeni v mladinsko državno repreaen- tanoo, ki se bo prihodnjo nedeljo srečala v Niša proti Grčiji. Imenovanje kar štirih mla- dih Celjanov v državno reprezentanco je vse- kakor veliko priznanje celjski atletiki in celj- akema športa sploh, ¿elimo le, da bi njihov prvi nastop z državnim grbo« aa praih bii aadvse aspešea. MLADI 2ALSKI ATLBT! T CELJU T Zalem ee navdušujejo ca atletiko. O tem aa mz^ovorno povedo že številni kvalitetni at- leti, ki nastopajo za celjskega Kiadivarja. Dru- štvo Partizan v Žalcu skrbi ca nadaljno rast ia rzvoj atletike med svojim članstvom. Zadnjo aedeljo eo priredili na atletskem stadiona Bo- risa Kidriča v Celja poedinsko oiladinsko društveno prvenstvo, na katerem je nastopilo okrog 40 mladincev. V posameznih disciplinah ж> bili doseženi naslednji rezultati — 110 m zapreke: I. Lešnik 19.1. 2. Lakner 19.4, 3. Krn- šič 19.6; 100 m: 1. Hofer 12.7, 2. Lakner 12.8, 3. Éagar 13.0; višina: 1. Hofer 160 cm. S. Fric 155 cm. 5. Krušič 145 cm; daljina: 1. Rehar 5.35, 2. Hofer 5.22 in 3. Žagar 5.15; troskok: 1. Hofer ll.aO. 2. Žolnir 11.15 in 5. Rehar 10.80. Na 400 m je bil najhitrejši Lakner s časom 59.3, na 800 m pa Naraks a 2:07.0. T štafeti 4X100 m so mladinci dosegli čas 50.1. T okviru mitinga 50 atleti Kladivarja postavili nov društveni rekord v švedski štafeti s časran 8:16.0. HLADI METALURGI NA ßPORTTOH IGRAH T âtorah hO pred dnevi praznovali 10-letnico aataaovitve metalurško-kovinarske industrijske šole. Na programa je bilo tudi več športnih tekmovanj s sovrstniki, učenci industrijskih šol iz Raven in Jesenic. Ta svečanost je bila pod pokroviteljstvom UD železarne v Storah. ki je v imena pokrovitelja tudi otvoril tek- movanja. Tsem mladim športnikom je uvodoma spregovoril tudi direktor šole tov. Klinar, ki je aaed drugim poudaril, da je bila športna aktivnost sestsavui in neločljivi del življenja vseh mladih vajencev, ki so se tekom let šolali v Storah. Na tekmovanjih v odbojki, košarki ia aogo- meta smo videli precej talentov, precej crelik in smiscinik potee na mreži, pod košem in na aogometnem igrišču v kazenskem prostora. Zlasti smo bili najbolj veseli kvalitetne mla- dinske odbojke, ki je bila brez dvoma naj- lepša prireditev teh športnih iger. Mladi že- lezarji iz Stor so premagali vse svoje nasprot- aike in zasluženo osvojili 1. mesto. Kar po- glejmo si rezultate — MIS Store : Jesenice 2:1 (15:5, 13:15, 15:5). Ravne : Jesenice i:l (12:19, 15:9. 15:3), MIS Store : Ravne 2:0 15Л, 15:12). T košarki Ravenčani niso bili dorasli svojim nasprotnikom. Tse kaže, da so v Ravnah iele pričeli gojiti to športno panogo. Jeseničani eo bili v tej igri najboljši, saj so premagali Rav- ne ■ 117:4, Store pa s 45:51, vajenci iz Stor pa Ravne z 90:12. T nogometu so bili prvi Jeaeničani. ki oo |M le pokazali na tem turnirju aekoliko pre- ostro igro, alasti v srečanja z Ravnami. Re- zultati — MIS Store : Ravne 4:1 (3:1), Jeao- »ice : Store 5:1 in Jesenice : Ravne 3:0. Ob zaključka iger je bila ponovna svefia- ■ ost v internata MIS Store, kjer je bila raa- glasitev rezultatov in podelitev pokalov ama- fovalnim ekipam v posameznih igrah. Prire- ditelj je pokazal zelo lepo gesto, da je podelil pokal tudi športnikom, ki so v vsek igrah pokazali najve£ disdpliniroaoeti ia lepo Iport- Bo obnaJaa^e. Ta pôàaa s« prejeü goéij* ia Ravaa. RIPUBUSKO TEKMOVANJE ŠPORTNIH RIBIČEV V CELJU Preteklo soboto je bilo aa stadionu Kladi- varja v Celja republiško tekmovanje šport- nih ribičev v preciznosti metanja obtežilnika in umetne muhe v cilj ter v daljavo. Tekmo- vanja so se adeležili tudi trije Celjani, in si- cer: Polutnik, Hohnjec in Uršič. Med posa- mezniki je zmagal Mariborčan Drago Cižič, ki je zbral 6.773 točk. najboljši Celjan Polutnik je zasedel šole 22. mesto s 3.382 točkami. Mi- lan Hohnjec je bil S3, s 3.269. Dominko Uršič pa 24. s 1.681 točke. Med ekipami so Celjani dosegli sedmo ali predzadnje mesto. Omeniti moramo, da so Celjani v meto ob- težilnika nastopili prvič in dosegli minimalno število točk, medtem ko so z maho dosegli do- bre rezaltate. _Plavaaje_ CELJSKI PLAVAL« V TRBOVLJAH V okvira prireditev na čast 5 letnice dru- štveaega obstoja so ee plavalci celjskega Nep- tuna v nedeljo pomerili s člani trboveljskega Rudarja. To prireditev so Trboveljčani izkori- stili še za otvoritev svojega letnega bazena Celjani so odšli v Trbovlje brez nekaterih najboljših tekmovalcev, oziroma tekmovalk. Zato so morali tudi zmago prepustiti domači- nom. V skupnem plasmaju so zmagali plavalci Rudarja s 74:64 točke, v razburljivi vaterpolo tekmi pa so zmagali Celjani s 5:4, pa čeprav so domačini že vodili z 2:0 in nato celo s 3:1. V posameznih disciplinah so bili doseženi na- slednji najboljši rezultati. Moški: 400 m crawl: ZelenSek (R) 5:38.6, 2. Klančnik (N) 5:46.3; 20* Ш prsno-klasično: Hauk (R) 3:20.8. Baudek (N) 3:21.3; 10« m hrbtno: Turk (R) 1:30.6, Stros (N) 1:36.8; 10« m metuljček: Santo (R) 1:Í9.5, tretje mesto je zasedel Klančnik (N) s 1:37.1; IMm crawl: Zelenšek (R) 1:10.1, tretji je bil Trbovc (N) s 1:22.4; štafeta 4X10« m crawl: Neptun 5:02.0, Rudar 5:51.8. Ženske: 100 н hrbtno: Koritnik (R) 1:45.8, Keršinar (N) 1:51.9; 100 m prsno-klasično: Irt (R) 1:50.0, 5. Strajher (N) 1:55.2; 50 m metalj- ček: Goršek (R) 0.51.2. Pečnik 0.53.0; 100 m crawl: Kočar (R) 1:35.9, Herič (N) 1:39.0; šla- leta 4X50 m crawl: Neptun 3:02.3, Rudar 3:08.3. V sredo 4. t. m. so plavalci celjskega Nep- tuna odšli na 15 dnevno logorovanje v Konji- ce. Tu se bodo pripravljali aa republiško pr- venstvo v plavoBJa druge skapiae, ki bo 21. in 22. julija v Ilirski Bistrici. 6ah CELJANKA DVORSAKOVA - DRUGA V SLOVENIJI _ Konec preteklega tedna je bilo v Dobrni končano peto povojno prvenstvo Slovenije ▼ šahu za ženske. Med 14 iahistinjami so se tekmovanje udeležile tudi tri Celjanke, in si- cer lanskoletna republiška prvakinja Lojzka Dvoršak ter sestri Macija in Lučka Užmoh. Ko po končanem turnirju ocenjujemo tabelo, je očitno, da bi Dvoršakova tudi letos osvojila najvišji naslov tega turnirja, če ne bi v prvem kolu tako nesrečno izgubila celo točko proti mladinki Albrehtovi iz Logatca. Ta poraz je bil toliko težii, ker je imela Dvoršakovo na šahovskem polju veliko premoč, toda na konca je dovolila, da ji je Albrehtova zadala narav- Bost klasičen mat. Tako ie zaradi izgubljene igre zaostala v končnem plasmaju za pol točke aa Ljubljančanko Osterčevo. Zmagovalka je ▼ 13. kolih zbrala 10 točk. Dvoršakova pa. ki j* osvojila drugo mesto, pa 9 in pol točke. Sestri Marija in Lučka Užmah sta imeli manj uspeha, sicer pa moramo priznati, da sta prišli na turnir skoraj nepripravljeni, in le. da je Lučka vstopila med tekmovalke zaradi nenadne odpovedi Celjanke Piklove. Ne glede na to, pa sta si na prvem večjem trunirja pridobili dovolj izkušenj, ki jih bosta s pri- dom izkoristili v bodoče. Marija Užmah je bila s 4 ia pol točke dvaaajsta. Lacka Užmah pa a pol točke aadnja. Glede na propoaicije t«iuaovamja so si prva tri igralke z republiškega prveastva pridobile pravico do ndeležbe aa državmem šampioaatB. Tako bo poleg Oeterčeve ia Dvoršakove sla- vonske šakistiaje aa tam toinirju aastQpala Novice In dopisi PASKI KOZJAK VABI Narayne lepote Paškega Kozjaka, po- •ebno znanega iz borb XIV. divicije, ■o že marsikaterega gornika privabile, da se je po prvem obisku ponom« vrnil v ta kraj. Iz najvišjega vrha Špi- ka (1063 m) se nudi obiskovalcem pre- krasen razgled vseskozi do Grintavca, Zagreba, Pohorja in še daleč v sosed- njo Avstrijo. V kratkem nameravaj« • zgraditi tu še razgledni stolp, ki b« užitek razgleda še močno povečal. Planisko društvo Velenje je tik pod vrhom zgradilo novo planinsko kočo, ki je celo leto dobro oskrbovana. Se- daj jo nameravajo še dvigniti za eno nadstropje, da bodo tako pridobili še potreben prostor za ležišča. Dostop do te planinske postojanke je prav lahek: do železniške postaje Pa- ka z vlakom, avtom ali kolesom, od koder je le dobro uro hoda po lepi planinski poti. - 2e sedanji obisk dokazuje, da je po- stal Paški Kozjak privlačna izletna točka, predvsem za enodnevne izlete. V SLOV. KONJICAH MLADINA SE NIMA SVOJE ORGANIZACIJE Pretekli teden je organizacija SZDL v Konjicah imela svojo letno konferen- co, katere se je udeležilo okoli 180 čla- nov. Predsednik odbora tov. Mraz je med drugim poročal, da je še vedno precejšnje število volivcev, ki niso čla- ni SZDL. Mladina v Konjicah je do- kaj aktivna v raznih društvih, vendar pa nima svoje mladinske organizacije, ki bi jo politično vodila in usmerjala pri njenem delu. Na področju delav- skega in družbenega upravljanja je bilo v zadnjih dveh letih dosežnih precej uspehov. Ena glavnih pomanjkljivosti pa je, da so posamezni člani preobre- menjeni z različnimi funkcijami v raz- ličnih društvih, komisijah in odborih. V razpravi je bilo tudi fwudarjeno, da bi morala SZDL r večji meri odigrati svojo vzgojno vlogo, saj bi se vzgojno delo moralo pričeti že pri šolski mla- dini. V ta namen so predlagali, naj bi se T okviru krajevnega odbora SZDL posebna komisija barila le з vzgojnimi vprafianji. TOKRAT IZ SOEaSČA Z DRUGE PLATI PREJ BI MORAL MISLIH NA TO Okrajno sodišče je dovolilo prisilno i2rterjavo preživninske terjatve mlado- letnega otroka z rubežem zavezančeve plače. Nezakonski oče se je pritožu in predlaga, naj se izvršljiva terjatev vsaj zniža, saj je bil zavezanec štiri leta v zaporu in v tem času ni ničesar za- služil ter le zato ni mogel izpolniti pre- živninske obveznosti. Razen tega mora skrt>eti tudi za dva zakonska otroka, je lO'^o invalid in si mora nabavljati obleko, ko je ostal brez vsega po pri- hodu iz zapora. Okrožno sodišče je zavrnilo pritožbo rekoč: Tudi, če odgovarjajo resnici v pritožbi zatrjevane težke gmotne in življenjske prilike zavezanca, ni pravne podlage za ukinitev njegove preživ- ninske dolžnosti v času, ko je presta- jal kazen. Po zakonu o razmerju med starši in otroki so starši dolžni vzdrže- vati evoje zakonske in nezakonske otroke in je ta vzdrževalna dolžnost absolutna in neodvisna od začasne pla- čilne nemožnosti. Do ukinitve prejem- kov je prišlo po zavezančevi krivdi, ko je presrtajal kazen iz obsodbe zaradi kaznivega dejanja. Ne more se zato sklicevati na kakšno nezakrivljeno ne- možnosl plačevanja т čaeu prestajanja kazni. CELJSKA MESTNA HRANILNICA JE ZVIŠALA OBRESTNO MERO Obveščamo vlagatelje ia ostale inte- resente, da smo zvišali obrestno mero za vse vloge brez odpovedi od 5% na i% B 1. 7. 195é. Za vloge, kjer je ve- ljala doslej polletna odpoved pa se zni- ža odpovedni rok na 3 mesece. Celjska mestna hranilnica Celje PDTNIK - €TÊLJE Naii izleti: Obveščamo cenjene stranke, da ima- mo na zalogi Še nekaj vozni redov. Pohitite z naknpom! Preden se odločite aa potovanje na letni dopnst se posvetajte z nami. Vse vizame in potrdila za nabavo potnega lista Vam preskrbi v najkraj- šem čosn PUTNIK - CELJE. Trst dvodnevni avtobasni izlet vsak mesec. Po Koroški — dvodnevei avtobasni iz- let vsak mesec. Danaj — trodnevni avtobasni izleti v septembra in oktobrn. München — štirdnevni avtobusni izlet konec septembra z ogledom Salzburga. Milano — štiridaevni avtobusni izlet meseca septembra z ogledom Benetk, Verone in Trsta. Bolzano — štiridnevni avtobusni izlet septembra z ogledom Gardskega jezera, Merana, Trenta, Cortine D'Anpezzo. Rim—Napoli — šestdnevai avtobasni izlet ▼ novembra a ogledom Benetk, Firenc, Pise, Livorna in Pompejev. Berlin — štiridnevni avtobasni izlet v avgnstn Ж ogledom Mtnehena in Sala- bnrga: Praga — petdaevni avtobnani izlet v avgastn a ogledom Graza in Dnnaja. Plitvička Jezera — dvodnevni avto- kasai izlet ti. in 22. JaUjač Poalažajt« >o naiih тЛлџ, postreže« iMtate kitr« in salién»! ^,^,^ PUTNIK (/spelo razstava v Novem СеЦа Pred nedavaim »o pripravili bokiiki v zdravilišču v Novem Celju razstavo, kjer so prika-n zali svoje delo. Že dalj časaj imajo tečaj za krojenje, kate- rega obiskuje precejšnje šte-j »iio bolnic. Tudi najmlajši,, učenci osnovne šole, so raz-, stavljali svoje pismene izdel-| in razna ročna dela. V šti-^ rih, vzorno urejenih sobah, ki služijo sicer za njihovoj d^o, so razstavljali skoraj vsii boániki, 'ki ee s svojim delomj preusmerjajo ie težjih v lažjs^ DRAGOCENOSTI. KI NISO ZA JAVNOST Med nedavnim obiskom sovjetskih vaditeljev Bulganlna in Hruščeva v Londonu je kraljica Elizabeta II. pre- jela od njih med drugimi darili tudi enega najdragocenejših krznenih pla- ščev na svetu ter diamante neprecen- ljive vrednosti. V dvorskih krogih menijo, da an- gleška kraljica najbrž nikoli ne bo javno nosila dragocenega plašča, niti bo kdaj njen vrat krasil dragocen ru- ski nakil Kajti, kakršna koli slika Eli- zabete II. z omenjenimi darili bi lah- ko sovjetom služila v propagandne na- mene. SAMO DO L JULIJA T. L. JE SE CAS da naročite priljubljeno ztoirico »Kmeč- ke knjige« za leto 1в5Т. Stiri odlične knjige ze 300 din: Ko- ledar »Kmečke knjige« za 1957, povest priljubljenega pisatelja Antona Ingoliča Ugasla dolina, tretji zvezek dr. Grafen- auerjeve Zgodovine slovenskega na- rcKia in pa delo inž. Franceta Adamiča Obnova naših sadovnjakov. Še danes pošljite naročilnico. Zadošča dopisnica! Založba »Kmečka knjiga«- Ljubljana^ UikloSičeva 6 âOFERJIl ZdražeMJe šoferjev in avtomehanikov LRS, Celje ima aradne ure vsak torek od 14. do 1». nre. OBVESTILO Obveščamo potrošnike vode in plina v Celjn, da bo v prihodnjih dneh zaradi del aa cevo- voda zmanjšan pritisk vode in plina, posebno v nočnik nrak. Plinama-vodovod-razsvetljava Celje OBVESTILO KomupaJao podjetíe »Pogreb< Celje obvešča vse stranke mesta Celja ter podjetja, s kate- rimi ima poslovne zveze, da ni plačnik, aiti bo odgovarjalo za posledice, katere bi nastale zaradi raznih kupčij ia obljub bivšega ravna- telja tov. Ivana Mirta v celjskih gostilnah in na Bjegovem doma. AVTOBUSNI PROMET CELJE dodaje na avtobasni progi Celje—Dobrna zet čas zdraviliške sezone od 8. t. m. dalje še eno vožnjo ob nedeljah in praznikih z odhodom iz Dobrne ob 18.45 in prihodom v Celje ob 19,MK uri. Iz Celja se vrača ob 1У.50 s prihodom na Dobrno ob 20,35 eri. PRODAM majhen lokal v mesta (primeren гл manjšo obrt). Naslov v apravi lista. PRODAM PSA (nemški ovčar), star 4 leta. Na- slov v upravi lista. NAPRODAJ je več trgovskih paltov, pisain» miza z nastavkom, ki ee zapre, navadne pi- salne mize, trgovske police in drugo. Vpra- šati v Komisijski trgovini, Tomšičev trg 12. PRODAM štirivrstni pisalni stroj »Olympiac po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. .STAREJŠA MIRNA ZAKONCA kupita vseljivo- enosobno stanovanje s pritiklinami v bližnji okolici. Naslov v upravi lista. DAJEMO V NAJEM izložbena okna v pasaži Prešernova 1. Vprašati pri hišnem svetu. VZAMEM OTROKA NA DOM ali aa 8 ur dnev- no. Naslov v upravi lista. Tričlanska družina sprejme SAMOSTOJNO GOSPODINJO. Friaer Lorbek Ferdo, Celje, Tomšičev trg 9. Manjša družina sprejme UPOKOJENKO za do- poldanske are. Naslov v upravi lista. DIETICNO KUHANJE (prehrano) i.ičom v Ce- lju. Prodam železno blagajno (35 X 30) vzid- Ijivo z okvirjem. Naslov v upravi lista. PROSIM najditelja ženske jopice vinsko rđečt' barve, izgubljene iz Zg. Hudinje do Dobrove da jo vrne proti nagradi na naslav: Zgajnei Marica, friaerski salon, Zg. Hudinjo. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DE2URNA SLUŽBA Dne 8. julija 1956: dr. Filer Jože, Celje. Gre- gorčičeva ulica 7. Nedeljska adravniška dežurna služba traja o&> sobote od 18. are do ponedeljka do 8. are. Nedelja, 8. jalija 11,15 Izbrali ste — prislnhnitel 11,3в Za vsakogar nekaj Poaedeljek, 9. jalija Domače novice, objave ia reklame 17,15 O celjskem športa ia športnikih 17,3« Peaem jagoslovanskih narodov Torek, 1«. jnlija 17,** Domače novice, objave ia reklame 17,15 Izbrali ste — prislahnitel 17,5* Igra tambnraški orkester Proov. draštva »France Proiorea« p. v. Janka Hočevarja 17,45 Popevke in ritni Sreda, 11. jnlija 1?,И Domače novice, objave in reklame 17,15 Igra Celjski plesni orkester p. v. Vendija Videča 17,3» Kaltnrni obzornik 17,35 Borbene pesmi poje pevski abor Drž. učiteljišči v Celja p. v. Bo- risa Ferlinca t7jBê Glasbeni intermeMo Četrtek, 12. JnUja 1?,M Domače novice, objave ia reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,3« Skladbe I. Berlina igra veliki aa- bavoi orkester P. lorke 17,4$ Harmoniko igra Edvard Goriič Petek, 13. julija ir,»e Domače novice, objave ia reklame 17,15 Igra godba na pihala 2PD »Fr. Prešeren« p. v. Ivana Karlovčeca 17,55 Koacertni valčki 17,41» Igra Instramentalaé krintot Radia Calje êtÊbmim, 14. jnlija ti,H Dvmače novice, obtaro in reft^tame 17Д$ Inhrali ate — prialnknitel i'.5t K dobro voljo v prilotan áelopaai KINO UBTION. CELJE Od fc. do I». 7. «54: »Kraljiaa К«И«вв<. ameriški film КШО DOM, CILJE Od 5. do ». r. 195i: >Bis«re. ##NH, мепШ Wrrmi fUaa «