Glasilo delovne organizacije Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo
IZ VSEBINE:
—	TGA v očeh raziskovalke Težko je vedeti, komu kdo pripada, zato je prav da greste v spremembe
—	Razmišljanja po nekem tekmovanju
—	Proizvodnja katodnih blokov
—	Iz KS Kidričevo
—	Dopustniški spomini
—	Razglednice s piknika
MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI
Pred zalivanjem	Po zalivanju
Pred zalivanjem katodnih blokov	Vstavljanje katodnega bloka
Sestavljalnica katodnih kompletov
Položeni katodni bloki
MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI
Podpredsednik ZIS Janez Zemljarič obiskal TGA
Na osrednji proslavi ob ptujskem občinskem prazniku so Janeza Zemljariča imenovali za častnega občana Ptuja
Pravilna odločitev za Kidričevo
Čas bo pokazal koristnost nove naložbe v TGA Kidričevo, je včeraj ob obisku v tej tovarni na Dravskem polju rekel Janez Zemljarič, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, ko je bil z Andrejem Ocvirkom, predsednikom Zveznega komiteja za energetiko in industrijo, in Janezom Bohoričem, podpredsednikom slovenskega izvršnega sveta, gost ptujske občinske skupščine. Janez Zemljarič je dejal, da se bo slovenska industrija z novim aluminijskim objektom modernizirala, dobila pa bo tudi velik tehnološki vzvod.
»To poudarjam zato, ker nekateri strokovnjaki in ekonomisti še vedno trdijo, da sta naložbi v Kidričevem in na Jesenicah zgrešeni,« je rekel Janez Zemljarič. TGA in sovlagatelji so se pravilno odločili, je še menil in dodal, da sedanje likvidnostne težave tovarne in projekta ne bi smele povzročati zastojev v gradnji. Takega mnenja je bil tudi Janez Bohorič. Taki objekti bi morali dobiti veliko podporo, ne pa da jih sedaj uvrščamo na listo nelikvidnih, je še dodal podpredsednik Zisa in sozdu Unial priporočil, naj sovlagatelji zberejo ves potreben denar.
Janez Zemljarič je v tovarni glinice in aluminija govoril še o prizadevanjih zvezne vlade pri zmanjševanju inflacije in cenovni politiki, Janez Bohorič pa je vodstvo tovarne v Kidričevem opozoril na izvoz. Menil je, da bi morali poiskati vse možnosti za izvoz aluminija na tuja tržišča, kjer je aluminij dražji kot doma . Ivan Gerjevič iz sozda Unial, Danilo Toplek iz TGA Kidričevo in Viktor Maček iz (Impola, Slovenska Bistrica, so predstavnikom jugoslovanske in slovenske vlade govorili o carinskih dajatvah, likvidnosti in davkih pri uvozu opreme za novo elektrolizo. Povedali so, da je pri uvozu opreme, ki stane 55 milijonov dolarjev, kar 15 milijonov dolarjev dajatev. Danilo Toplek je povedal, da je imel TGA ob polletju 3,4 milijona dinarjev izgube (aluminijski kombinat v Titogradu okoli deset, v Mostarju osem in v Šibeniku sedem milijard). Podpredsednika je seznanil tudi s podražitvami aluminija. Nazadnje so aluminij podražili letos, in sicer samo za 8 odstotkov, medtem ko so premog, elektriko in surovine za proizvodnjo aluminija podražili za 100 ali 200 odstotkov.
Večer, 8. 8. 87
»Visoko cenim to častno občanstvo iz več razlogov, Izreklo mi ga je mesto in občina, ki ima izjemno mesto v slovenski narodni preteklosti in v zgodovini boja za ohranitev slovenske identitete v daljni in bližnji preteklosti, zato, ker mi ga daje občina, ki se lahko po globini sprememb in preobrazb, ki jih je doživela po vojni uvrsti v sam vrh slovenskih in tudi jugoslovanskih občin; zato, ker je to občina, ki jo še vedno preveva ustvarjalni nemir, mnoge nove delovne iniciative, za nadaljnji gospodarski in družbeni napredek. Cenim to priznanje tudi zato, ker mi ga izro-
čate v času, ko delam v izvršnem svetu Jugoslavije, ki v tem trenutku nima kakšne posebno hvaležne pozicije,« je med drugim poudaril Janez Zemljarič, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta.
Na svečanosti so Francu Tetičkoviču podelili zlato plaketo občine, plakete pa Planiki iz Kranja, Konusu iz Slovenskih Konjic, ter akademskemu slikarju Albinu Lugariču in kmetu Martinu Žuranu. Družbeno priznanje v obliki listine pa sta prejela kolektiv ptujske Blagovnice in inovator Aleksander Sipoš iz TGA Boris Kidrič Kidričevo.
Ptujski tednik
Anodni bloki
TGA v očeh raziskovalke
Težko je videti, komu kdo pripada, zato je prav, da greste v spremembe
V	majhnem kraju se prav hitro razširi vest o tujcu, posebno takrat, če je to ženska, ki prihaja iz Pariza in povrh vsega govori še slovensko.
Pariz ... Takoj sem pomislila na mesto svetovne mode in sklenila, da jo srečam. O modi ne bi mogla reči nič vznemirljivega, pač pa o njenem znanju, o širini na vseh področjih od ekonomije do družboslovja. Kljub visokemu nazivu doktor znanosti, raziskovalka pri državnem centru za raziskave v Parizu, ostaja Tatjana Globokar ves čas prijeten sogovornik vsakemu, tudi najpreprostetejšemu delavcu. V dveh dneh in pol, kolikor je bila v naši delovni organizaciji, brez obotavljanja pristane tudi na intervju za naš Aluminij.
Očara me s preprostostjo in živahnostjo pripovedovanja (brez tujk), ki v pojoči slovenski govorici zveni še toliko lepše, ker vidim v njej Parižanko, svetovljanko, danes tu, jutri na sestanku nekje v Švici, potem zopet kje na vzhodu, ali kot mamo in ženo v velikem stanovanju sredi Pariza.
V	meni ostaja občudovanje, in če sem odkrita, tudi rahla zavist. Kako ji je uspelo?
»Priti na državni center za znanstvene raziskave v Parizu, je naporna pot. Kar tri leta se je bilo potrebno nenehno dokazovati, pisati, zagovarjati to pred strogo žirijo in čakati, ali je bila tema, ki si jo obdelal dovolj dobra. Napisati je potrebno izvirno delo. V mojem primeru je bila to raziskava vzhodnih držav. Tudi, ko si že tam, nikoli ne veš, kako dolgo boš. Zaupajo ti, pustijo ti, da delaš, vendar te vsako leto tudi preverjajo,« razloži Tatjana Globokar in nadaljuje. »Delam v Parizu pri državnem centru za znanstvene raziskave. V skupini 36 nas ni veliko. Naša izhodiščna teza je, da je obnašanje ljudi v določeni kulturni sredini in ekonomski situaciji pogojeno s tradicijami, ki so vezane na neko kulturno sredino in nas zato zanima, kakšna so ta obnašanja v posameznih deželah. Do te potrebe po tem smo prišli iz situacije, ki so nastale, odkar se združujejo multinacionalne družbe (različna podjetja v različnih deželah), kjer imajo ljudje različne navade pri vodenju in različna obnašanja pri upravljanju. Treba je vedeti, zakaj nastajajo konflikti, saj v določenih strukturah nekateri
ljudje ne morejo reagirati ali biti kreativni oziroma enostavno ne morejo primerno delati, kakor bi lahko, če bi se upoštevale njihove tradicionalne navade. To je prišlo najbolj drastično do izraza v primeru tretjega sveta, kjer so se zahodnoevropske strukture (organizacijske in pravne) enostavno direktno prenesle v dano situacijo. Najbolj drastično se je to pokazalo v Afriki, kjer nobeden ni upošteval njihovih problemov, plemenskih in starih navad, ki jih imajo, zato prihaja do strašnih konfliktov in verjetno je to tudi eden od vzrokov, da je razkorak s tretjim svetom še vedno tako velik, ker ljudje tam doli ne najdejo svoje forme, svojega načina izražanja.
S skupino, kjer delam, smo naredili raziskave v Ameriki, Franciji (ker je Francoze najprej zanimalo, kakšna je razlika z Amerikanci. Vsaka zahodnoevropska država se najprej primerja z Amerikanci, kakor se ti primerjajo z Japonci), Holandiji, Kamerunu, Indiji in Jugoslaviji — Mostar.
Tukaj sem kratek čas. To je moj prvi kontakt s podjetjem, vendar pa se kljub temu da poiskati in najti tendence, ki jih človek izlušči in opazi, ker imam možnost primerjanja, saj sem videla že nekaj elektroliz.
Ugotovila sem, da se nekaterih distanc pri nas ne držimo, da pa so v Ameriki, na Poljskem in Madžarskem distance dosti večje. Ljudje se več vikajo. Na Madžarskem mi je šef rekel, »na tri metre je treba človeka držati«. To je njihov način. Tukaj pri nas je drugače. Slovenci smo drugačni, ker verjetno tudi nimamo take tradicionalne zgodovine, ki bi nas v te distance prisiljevala (aristrokracije nismo nikoli doživljali kot jo doživljajo Francozi in Angleži še zmeraj). To je druga situacija, ki se čuti tudi v organizaciji dela.«
Kaj bi rekli o TGA?
»Gledala sem vašo organiziranost in dobila vtis, da je to velik aparat, ki ga nosite na ramenih. Precej organizacijskih grup, raznih delovnih mest, rekla bi, da je organigram preveč natrpan, in moja prva reakcija je bila, ne da bi
vedela, da greste v reorganizacijo, da bi človek to malo prečesal, da bi lažje zadihal, ker je ta struktura preveč nasičena. Opazila sem tudi, da ta struktura nekje zamegljuje občutek pripadnosti pri vaših ljudeh. Težko je videti, ker vas je ogromno, komu kdo pripada. Nisem ugotovila ali tozdu ali tovarni... Ta pripadnost ni jasna, je pa po moje zelo potrebna, posebno v samoupravni situaciji, kjer je v bistvu prva želja, da je cilj skupen, da se ve, da delamo za nas. Ta občutek, kdo smo mi, ni bil čisto jasen. Po moje je .toliko dreves, da se boste ne vidi', zato je verjetno zelo priporočljivo, da greste v spremembe.
še ena stvar je drugačna kot sem jih do zdaj videla v drugih tovarnah — to je stimulacija. Naj bo na vzhodu ali zahodu, povsod je dosti bolj strukturirana situacija delavca. Dosti bolj jasno je, kaj je njegove mesto, kaj so njegove dolžnosti, pa tudi to, kaj bo za to dobil. Njegove aktivnosti in kvaliteta dela so vezani na konkretno stimulacijo.
V	Mostarju sem videla, da ima njihov variabilni del veliko vlogo in so imeli točko-vano vsako delo. Videlo se je, da je to tista stvar, ki jih drži.
V	Franciji dobijo enkrat letno premijo in vsakega delavca točkujejo. Pri vas nisem zasledila nobene take stvari. Te samoupravne zavesti niso čisto jasne, če bi delali vsi za enega, eden za vse, bi bila ta pripadnost popolnoma jasna, bi se moralo materialno bolj pokazati (letos smo tako delali, imamo več denarja, tudi, če ne greste v razlike med ljudmi). Tega občutka pri vas ni. Te situacije se verjetno zavedate, zapuščate staro in greste v novo, saj ste leta čakali in odlagali. To me spominja na človeka, ki se veliko seli in si reče, pustim kar v kovčkih, saj bom samo leto dni, zakaj bi urejal. So pa ljudje, ki rečejo, vsak dan je vreden. To je stvar vrednotenja in odločitev, če rečemo, to bomo danes v roke vzeli, ker smo zdaj tu, ne pa zato, ker bomo čez deset let. To se vam je zgodilo s halo A.
Bila sem na Madžarskem in videla isto tehnologijo. Oni so hitro opravili adaptacijo starega Söderbergovega sistema. Vsaka peč ima priključek na kompjuter. To so naredili sami, skoraj obrtniško,
Dr. Tatjana Globokar v pogovoru z eiektrolizerjem
ampak teče, ker bi lahko rekla, da so v svojih življenjskih vrednotenjih usmerjeni v trenutek, ki ga živijo.
Pri vas se bo zdaj vse spremenilo. Zdi se mi, da ima smisel te stvari zasledovati in razmisliti, kaj je skupnost, kaj posameznik. Trenutno se mi zdi, da je izredna razbitost na posameznika, kar je paradoks s samoupravno situacijo. Smisel je iskati v tem, da veš, kaj človeku leži primarno in skušati dodati in priti do učinka z drugimi sredstvi, ne pa siliti, da se bodo spremenili. Japonci na primer niso vzeli ameriškega stila, ampak so svoj stil tako adaptirali, da je čimbolj rentabilen in produktiven.«
Kako bi primerjali delo in odnose v posameznih tovarnah, ki ste jih videli?
»Govorila bi lahko o treh vrstah avtoritete — patriarhalni, profesionalni in administrativni. Tako bi lahko rekla, da delajo Amerikanci z administrativno avtoriteto. Zanje je pomemben predpis. Mojster je steber, neke vrste policaj, ki bo gledal samo, če se vsi obnašajo po predpisih. V Franciji je to nekaj čisto drugega. Tam je mojster v stilu profesionalne avtoritete, kjer da izredno veliko svobode delavcu in ga pusti delati samostojno, toda, ko pride do problemov, takrat uporabijo vse strukture in ti povedo, kaj je bila tvoja dolžnost. Takrat pa se »reže.«
Bila sem tudi na Poljskem, Madžarskem in v Mostarju. Ugotovila sem, da Mostarčani, ne da bi se zavedali, pojmujejo svojo tovarno kot nekakšno zadrugo. Imajo patriarhalno avtoriteto in se zelo identificirajo s svojo tovarno. Vsi vodilni kadri so zelo oboževani, skoraj mit. (Boste videli našega direktorja, to je tisti, ki vse ve, ki za nas misli že vnaprej, dobri oče, ki ima čas za vse.) Tako so govorili tudi o glavnem inženirju, ki pride med delavce, se z njimi pogovarja. V nižjih plasteh bi lahko govorili o odnosu bratov ali sinov, med katerimi vlada izredna solidarnost. Tako se mi zdi, da se vodje obratov sploh niso imeli možnosti vriniti v to strukturo.
Drugače je na Poljskem, kjer je bilo opaziti administrativno avtoriteto. Mojster ima v žepu ves arzenal disciplinskih ukrepov. Med njimi vlada izredna distanca. Med seboj si rečejo gospod in tudi mojster bo delavca nagovoril z gospod. Zanimivo je tudi, da je vsak, ki je govoril o delu, ali čem drugem, vedno dejal »pri nas na Poljskem imamo, pri nas na Poljskem je tako«. Ideal Poljske, ki jih bolj odmika kot združuje.
V Mostarju, se mi zdi, je opaziti dosti profesionalne avtoritete. Zelo pomembno je, kako je delavec pri delu oblečen, uporablja masko, čelado itd., vse to je namreč postavka, ki jo točkujejo. Vsak delavec je vsak dan točkovan. Imajo osem različnih točk, s katerimi lahko ocenijo kvaliteto delavca (npr. kako uporablja zaščitna sredstva, kako ravna z napravami, kako se obnaša pri delu, je ugasnil anodni efekt takoj, kako je ravnal z inštrumenti).
Pri Madžarih so to stvari mojstra, ki vodi neke vrste knjigo, kjer vse vpisuje, ko opazuje delavca. Poskrbeli pa pa so za delavca, da dela v čimbolj zdravem okolju. Naredili so neke vrste zračne sobe, ki imajo stekleno steno in velika okna. Soba je v hali, v njej je tudi ekran, kjer se ves položaj hale dobro vidi. Če je potrebno npr. anodni efekt ugasniti, se pokaže na ekranu, katera peč ima probleme. Ko je to delo opravljeno, odide delavec ponovno v to sobo in mu ni potrebno stati v hali. Pri vas so v hali po ves dan, kjer vdihavajo strupene pline. Lahko se sicer umaknejo v jedilnico ali pisarno, toda tam so odmaknjeni od dogajanja v hali. V jedilnici, kjer je zaprt sam zase, lahko razmišlja o marsičem, ni pozoren do dela, ki ga mora opravljati. So stvari, ki se dajo narediti z majhnimi stroški. Nikjer drugje, ne v Ameriki, ne v Evropi, nisem slišala o toliko invalidnosti kot pri vas. Mislim, da bi morali iti enkrat do začetka problema. Stvari je treba zagrabiti konkretno.«
Tatjana Globokarjeva se je pogovarjala tudi s Francozom, ki sodeluje pri montaži v tozdu Proizvodnja in ga povprašala o vtisih.
Zanimivo, da ni vedel skoraj ničesar o samoupravljanju.
Ni mogel razumeti, kako zoprno je bilo delavcem, ko jih je priganjal k delu, ker je bilo nujno potrebno nekaj postoriti in pustiti malico, čeprav jim je razložil, kako pomembno je, da storijo to takoj, kajti od tega bo odvisna življenj-
Kot je znano, je prišlo v mesecu marcu 87 pri poskusnem pogonu kotla do eksplozije premogovega prahu v kurišču. Treba je omeniti, da so takšni pojavi »vzbuhov« pogost pojav na kotlih s premogovim prahom, zato je po ogledih kotlov TE Trbovlje, TE Šoštanj in TE Ljubljana, prišlo do zahteve, da bomo kotel opremili z dodatnimi zaščitami, kakršne so se v zadnjem času pojavile na nekaterih novejših kotlih v tujini in pri nas.
Dodatne zaščite in blokade kotla so obdelane na podlagi VBG smernic (priporočil) R 117 C (Maschinentehnicharker Blochutz für Wärmerkrafwer-ke).
Ko povečamo obtežbo kotla s premogovo kurjavo, lahko izključimo oljne gorilnike in obratujemo le s premogom. Zavedati pa se moramo, da lahko pride zaradi nekvalitetnega premoga celo do ugasnitve plamena, po ponovnem vžigu pa do nenadnih nadtlakov v kurišču. Ugasnitvi plamena se vedno ne moremo izogniti, izognemo pa se lahko eksploziji v kurišču, ki lahko nastane prav v času ugasnitve plamena, ko smo vkla-pljali oljne gorilnike. Prav zato, da se izognemo eksploziji v kurišču, sta na osnovi VGB smernic (R 117 C) vgrajeni dve dodatni kotlovski zaščiti, ki delujeta na takojšnji izklop kotla in sicer na osnovi različnih kriterijev:
ska doba peči npr. Kako ne morejo tega razumeti, če je vse njihovo. Povedal pa je, »da so zelo dobri delavci, pametni, delavni, bistri, samo ,niso dovolj dobro v roke vzeti.«
—	razlika tlakov v zgornjem in spodnjem delu kotla,
—	detekcija plamena v kurišču s fotocelicami.
Da je zanesljivost teh zaščit povečana, se predlaga po 4 merilna mesta, za detekcijo plamena v kurišču, od katerih morajo delovati vsaj 3, da deluje zaščita v smislu izklopa kotla. Če so tako v kotlu izpolnjene normalne razmere, lahko povečamo obremenitev kotla z izključitvijo oljnih gori Icev, tudi če obstaja samo en mlin, seveda ob izpolnjenih zaščitnih kriterijev kotla.
Vsa dodatna oprema je iz uvoza (Honeywell, Saacke), ter bo dobavljena do konca avgusta. Vgrajena bo v roku 14 dni, tako da v septembru lahko pričakujemo nadaljevanje probnega pogona na prašno kurjavo in primopredajo ktola. Na oljno kurjavo je bil do sedaj kotel v pogonu okrog 1200 ur in proizvedel
30.000	ton pare.
Ostali novi objekti so v pogonu (KPV, trakovi), sesalnica pepela in elektrofilter pa bodo v pogonu skupno s kotlom.
Če se opredelim samo na poskusni pogon, ki je predpisan eno leto, so problemi za takšno kurjavo običajni in se z njimi srečujejo tudi drugod.
O vzrokih kasnitve pred začetkom poskusnega pogona pa je bilo napisano že v prejšnjih glasilih Aluminija.
Bojan Grobovšek
Sodelujte pri oblikovanju glasila. Članke pričakujemo do 15. septembra 1987.
Vera Peklar
TOZD Tovarna glinice
Dodatne tehnološke blokade in zaščita kotla
Kako smo poslovali
Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu juniju 1987. Kolona indeksi v tabeli I prikazuje proizvodnjo tekočega leta v primerjavi s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1987.
TABELA I: Dinamika poslovanja — indeksi fizičnega obsega proizvodnje
		Plan			DOSEŽENO				INDEKSI		
TOZD/PROIZVOD Enota mere .		1987			19 8 6	1987			1987/86		1987
		VI.	I.-VI.	VI.	I.-VI.	VI.	I.-VI.	7:5	8:6	7:3	8:4
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12
TOZD TOVARNA GLINICE											
Al hidrat A1203	t	8.651	52.865	9.054	52.060	8.441	49.886	93	96	98	94
Kalc. glin. — red. proizvodnja	t	8.455	51.009	8.424	51.288	7.079	48.547	84	95	84	95
Prod. hidr. — red. proizvodnja	t	400	2.400	325	1.342	165	1.480	51	110	41	62
Prod. hidr. — predelava	t	—	—	—	1.271	—	—	—	—						
Skupaj (kale. gl. + pr. hid.)	t	8.855	53.409	8.749	53.901	7.244	50.027	83	93	82	94
Raztop, vod. steklo 38°	t	892	5.380	574	4.215	826	4.587	144	109	93	85
Raztop. vod. steklo 42“	t	33	198	—	—	6	82	—	—	18	41
Zeolit A-suhi t TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA		240	1.450	112	929	169	1.018	151	110	70	70
Elektrolit. A! — hala A	t	1.654	10.196	1.756	10.585	1.719	10.622	98	100	104	104
Elektrolit. Al — hala B	t	1.920	11.582	1.903	11.523	1.891	11.634	99	101	98	100
Elektrolit. Al — hala BP	t	175	1.058	176	1.014	197	1.194	112	118	113	113
Skupaj hale	t	3.749	22.836	3.835	23.122	3.807	23.450	99	101	102	103
Anodna masa TOZD PREDELAVA ALUMINIJA	t	2.208	15.120	2.302	13.152	1.518	12.384	66	94	69	82
Al formati — za prodajo	t
Al formati — za izparilce	t
Al žica — E Al -f P-11	t
Al žica — za izparilce	t
Al trak — ozki za prodajo	t
Al trak — ozki za rondele	t
Rondelice	t
Al trak — široki za prodajo	t
Al trak — široki za izparilce	t
Izparilci	t
Al zlitine — gnetne	t
Al zlitine — livarske	t
Predzlitine — lastna poraba	t
Drogi za kline in stikala	t
LIVARNA SKUPAJ	t
Od tega — blagovna proizvodnja t Pretapljanje Al za tuje naročnike t Predelava — rondelice	t
Predelava — izparilniki	t
Predelava — material za MPPAI t
1.639	9.887	1.530
—	—	205
189	1.140	299
—	—	19
74	446	198
380	2.291	193
181	1.091	162
305	1.840	550
345	2.083	39
164	992	121
637	3.843	700
569	3.437	273
88	531	95
10	60	—
4.581	27.641	4.384
3.758	22.676	3.833
82	496	108
		—	28
*	V blagovni proizvodnji je zajeto 105 ton Al traku in 4 tone Al žice vrnjeno iz zaloge Impola, kar je bilo predvideno za MPPAI.
*	Skupna proizvodnja rondelle (redna proizvodnja in predelava) je v času od l-VI 1.117 ton (indeks 102), skupna proizvodnja izparilni-
kov je 1.009 ton (indeks 102). TOZD TOVARNA GLINICE
Junijska proizvodnja Al hidrata je 8.441 ton, kar izkazujemo z indeksom 98 glede na plan, polletna proizvodnja pa je 49-886 ton in ne dosegamo plana za 2.979 ton oziroma 6% Planirane proizvodnje prav tako nismo dosegli s proizvodnjo kalcinirane glinice, saj zaostajamo v juniju kar 16% za planom, v šestih mesecih pa 5%. Al hidrata A1203 smo v šestem mesecu proizvedli in prodali samo 41% glede na plan, od januarja do junija pa s proizvodnjo 1.480 ton izpolnjujemo plan le 62%. Iz tega sledi, da je tudi skupna proizvodnja (kalcinirana glinica in prodani Al hidrat) v tekočem mesecu precej nižja od planirane (indeks 82), prav tako pa tudi kumulativna l-VI, ki znaša 50.027ton (indeks 94).
Iz tabele II, kjer izkazujemo porabo najvažnejših surovin na enoto proizvoda, je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata prekoračili porabo pare za 6%, žganega apna za 4% in električne energije za 10%.
Pri proizvodnji kalcinirane glinice sta večja dejanska normativa od planiranega pri Al fluo-ridu za 8% in električni energiji za 11%.
Proizvodnja ostalih treh proizvodov v tem TOZD-u je nižja od plana in sicer: raztopljeno vodno
steklo 38° mesečno za 7%, kumulativno za 15%, raztopljeno vodno steklo 42° mesečno za 82%, kumulativno za 59% in zeo-lit A-suhi mesečno in polletno za 30%.
TOZD PROIZVODNJA ALUIMINIJA
S proizvodnjo elektrolitskega Al smo dosegli oziroma presegli zastavljene planske postavke v obeh halah. V hali A smo v juniju in v času od l-VI prekoračili proizvodnjo za 4%. V hali B je mesečna proizvodnja za 2% nižja od plana za 52 ton (indeks 100). Ugodne rezultate pa smo dosegli s proizvodnjo na poskusnih pečeh v hali B, saj je junijska in kumulativna proizvodnja dosežena z indeksom 113. Skupna proizvodnja v elektrolizah znaša v juniju 3.807 ton in za 2% presegamo planske postavke, od januarja do junija pa znaša 23.450 ton in za 3% prekoračujemo plan.
Pri proizvodnji elektrolitskega Al so zadovoljivi vsi doseženi normativi, saj je dejanska poraba n ajvažnejših surovin enaka oziroma manjša od predvidene porabe v planu.
V juniju smo proizvedli samo 69% planirane količine anodne mase, vzrok za tako nizko proizvodnjo pa je v nezadostni dobavi glavnih surovin. Polletna proizvodnja je 12.384 ton in prav tako
(Nadaljevanje na tl. strani)
12.102	2.131	12.177	139	101	130	123
923	—	1.356	—	147	—	—
1.027 19 941	37	854	12	83	20	75
	32	875	16	93	43	196
2.061	318	2.140	165	104	84	93
1.004	121	853	75	85	67	78
585	518	1.078	94	184	170	59
178	68	557	174	313	20	27
694	191	700	158	101	116	71
3.825	669	3.600	96	94	105	94
3.509	436	3.158	160	90	77	92
569	39	519	41	91	44	98
40	—	15	—	38	—	25
27.477	4.560	27.772	104	101	100	100
23.687	4.135	23.294*	108	98	110	103
410	—	183	—	59	—	37
—	31	264	—	—	—		
—	—	309	—	—				
131	43	236	153	180	—	—
TABELA II:
Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizvoda
TOZD/PROIZVOD	Enota	Plan	DOSEŽENO		INDEKSI	
	mere	1987	VI.	I.-VI.	4:3	5:3
1	2	3	4	5	6	7
TOZD TOVARNA GLINICE						
Al hidrat — A1203 — boksit	t *	2,647	2,631	2,639	99	100
— Na hidroksid	t *	0,11303	0,06527	0,1000	58	88
— para	t	4,344	4,633	4,603	107	106
— žgano apno	t	0,0734	0,06624	0,0762	90	104
— električna energija kWh 386,495			425,688	423,497	110	110
Kaldinirana glinica						
—• toplotna energija	GJ	5,418	5,230	5,252	97	97
— para	t	0,040	0,040	0,040	100	100
— Al fluorid	t	0,0002	0,00035	0,00022	175	108
— električna energija kWh		32,505	33,772	36,036	104	111
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA						
Elektrolitski Al — hala A						
— glinica	t	1,920	1,920	1,920	100	100
— anodna masa	t	0,559	0,595	0,542	106	97
— kriolit	t	0,022	0,011	0,020	50	90
— Al fluorid	t	0,040	0,041	0,037	103	93
— električna energija kWh Elektrilotski Al — hala B		17,754	17,996	17,620	101	99
—• glinica	t	1,920	1,920	1,920	100	100
— anodna masa	t	0,560	0,595	0,551	106	98
— kriolit	t	0,020	0,0052	0,0062	26	31
— Al fluorid	t	0,040	0,043	0,037	107	93
— električna energije kWh Elektrolitski A! — hala B-P		17,501	17,694	17,278	101	99
— glinica	t	1,920	1,920	1,920	100	100
— anodni bloki	t	5,568	0,7073	0,589	125	104
— kriolit	t	0,0255	0,014	0,0085	54	34
— Al fluorid	t	0,0205	0,0203	0,0211	99	103
— električna energije kWh		17,016	16,396	16,333	96	96
Anodna masa — petrol koks	t	0,70033	0,71093	0,69442	102	99
— katranska smola	t	0,31312	0,29877	0,31524	95	101
— mazut	t	0,003	—	0,00156	—	52
— električna energija	kWh	137	158	147	115	107
* Programiran normativ.
Kako smo poslovali
Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu juliju 1987. Kolona indeksi v tabeli I prikazuje proizvodnjo tekočega leta v primerjavi s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1987.
TABELA I: Dinamika poslovanja — indeksi fizičnega obsega proizvodnje
TOZD/PROIZVOD Enot» mere		Plan poslovanja 1987			DOSEŽENO				INDE KS 1			
					19 8 6	19 8 7		1987/86			1987	
		VII.	l.-VII.	VII.	l.-VII.	VII.	l.-VII.	7:5	8:6	7:3		8:4
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11		12
TOZD TOVARNA GLINICE												
Al hidrat A1203	t	9.703	62.568	9.449	61.509	8.705	58.591	92	95	90		94
Kalc. glin. — red. proizvodnja	t	8.736	59.745	8.509	59.798	9.196	57.744	108	97	105		97
Prod. hidr. — red. proizvodnja	t	400	2.800	204	1.546	20	1.500	10	97	5		54
Prod. hidr. — predelava	t	—	—	—	1.271	—	—	—	—	—		—
Skupaj (kale. gl. + pr. hid.)	t	9.136	62.545	8.713	62.615	9.216	59.244	106	95	101		95
Raztop. vodno steklo 38°	t	921	6.302	531	4.747	860	5.447	162	115	93		86
Raztop. vodno steklo 42°	t	34	232	—	—	11	93	—	—	32		40
Zeolit A-suhi	t	248	1.699	165	1.095	102	1.120	62	102	41		66
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA												
Elektrolit. Al — hala A	t	1.709	11.906	1.770	12.355	1.721	12.343	97	100	101		104
Elektrolit. Al — hala B	t	1.984	13.566	1.937	13.460	1.955	13.589	101	101	99		100
Elektrolit. Al — hala B-P	t	181	1.239	196	1.210	194	1.388	99	115	107		112
Skupaj hale	t	3.874	26.711	3.903	27.025	3.870	27.320	99	101	100		102
Anodna masa	t	3.312	18.432	1.653	14.805	3.473	15.857	210	107	105		86
TOZD PREDELAVA ALUMINIJA												
Al formati — za prodajo	t	1.693	11.580	1.640	13.742	2.334	14.511	142	106	138		125
Al formati — za izpari lee	t	—	—	41	964	—	1.356	—	141	—		—
Al žica — E Al + P-11	t	195	1.336	142	1.169	219	1.073*	154	92	112		80
Al žica — za izparilce	t	—	—	—	19	—	—	—	—	—		—
Al trak — ozki za prodajo	t	77	523	—	941	123	998	—	106	160		191
Al trak — ozki za rondele	t	392	2.683	365	2.426	319	2.459	87	101	81		92
Rondelice	t	187	1.278	132	1.136	94	947	71	83	50		74
Al trak — široki za prodajo	t	315	2.155	410	995	129	1.207*	31	121	41		56
Al trak — široki za izparilce	t	357	2.439	273	451	327	884	120	196	92		36
Izparilniki	t	170	1.162	91	785	156	856	171	109	92		74
Al zlitine — gnetne	t	653	4.501	836	4.661	671	4.271	80	92	102		95
Al zlitine — livarske	t	589	4.025	638	4.147	262	3.420	41	82	44		85
Predzlitine — lastna poraba	t	91	622	91	660	63	582	69	88	69		94
Drogi za kline in stikala	t	10	70	—	40	6	21	—	53	60		30
LIVARNA SKUPAJ	t	4.734	32.374	4.659	32.136	4.703	32.475	101	101	99		100
Od tega — blagovna proizvodnja t		3.884	26.560	3.889	27.576	3.983	27.282*	103	99	103		103
Pretapljanje Al za tuje naročnike t		83	581	57	367	250	434	439	118	294		75
Predelava — rondelice	t	—	—	—	—	50	314	—	—	—		—
Predelava — izparilniki	t	—	—	—	—	—	309	—	—	—		—
Predelava — material za MPPAI	t	—	—	227	358	—	236	—	66	—		—
* V blagovni proizvodnji je zajeto 105 ton Al traku in 4 tone Al žice					TABELA II:							
vrnjeno iz zaloge Impola, kar je bilo predvideno za MPPAI.					Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizvoda							
* Skupna proizvodnja rondelic (redna proizvodnja in predelava) je v												
času od l-VIl 1.261 ton (indeks 99), skupna proizvodnja izparilni-					TOZD/PROIZVOD		Enota Plan					
kov je 1.165 ton (indeks 100).							mere 1987	VII. 1		.-VII.	4:3	5:3
TOZD TOVARNA GLINICE		Ijeno vodno steklo 42'		° mesečno	1		2 3		4	5	6	7
Julijska proizvodnja Al hidrata		za 68%. kumulativno		za 60% in	TOZD TOVARNA GLINICE							
A1203 je 8.705 ton, kar izkazu-		zeout A-suni mesečno za oyyo,			Al hidrat —	A1203						
jemo z indeksom 90 glede na		Kumulativno za j4%.			— boksit		t * 2,636	2,550 2,625			97	100
plan. Od januarja do julija smo		TOZD PROIZVODNJA			—• Na hidroksid		t * 0,10897 0,04988 0,0926				46	85
proizvedlo 58.591 ton In ne dosegamo plana za 3.977 ton oziroma 6%. S proizvodnjo kalcinirane glinice smo presegli mesečni plan za 5%, kumulativna proizvodnja l-VII pa je še vedno 3% pod planom- Al hidrata A1203 smo v juliju prodali samo 20 ton oziroma 5% planirane količine, v sedmih mesecih pa smo dosegli plan le 54%. Skupna proizvodnja (kalcinirana glinica in prodani hidrat) je v juliju dosežena z 9.216 ton (indeks 101), od začetka leta do julija pa s proizvodnjo 59.244 ton zaostajamo za načrtovano količino za 5%.
Iz tabele II, kjer izkazujemo porabo najvažnejših surovin na enoto proizvoda, je razvidno, da so pri proizvodnji Al hidrata doseženi normativi pri porabi pare za 5% in pri električni energiji za 9% višji kot smo planirali.
Pri proizvodnji kalcinirane glinice smo presegli porabo Ai fluorida za 4% in električne energije za 9%, ostalih surovin smo porabili v mejah planskih normativov. Proizvodnja ostalih proizvodov v tem TOZD-u je nižja od plana In sicer: raztopljeno vodno steklo 38° mesečno za 7%, kumulativna za 14%, raztop-
ALUMINIJA
S proizvodnjo elektrolitskega Al smo dosegli oziroma presegli zastavljene planske postavke v obeh halah. V hali A smo v juliju prekoračili plan za 1%, od januarja do julija pa za 4%. V hali B je mesečna proizvodnja za 1 % nižja od plana, sedem mesečna pa še vedno prekoračuje plansko postavko za 23 ton (indeks 100). Ugodne rezultate pa smo dosegli s proizvodnjo na poskusnih pečeh v hali B, saj mesečno presegamo plan za 7%, kumulativno pa za 12%. Skupna proizvodnja v elektrolizah znaša v juliju 3.870 ton (indeks 100), od januarja do julija pa smo proizvedli 27.320 ton in smo 2% nad planirano količino.
Pri proizvodnji elektrolitskega Al so zadovoljivi vsi doseženi normativi, saj je dejanska poraba najvažnejših surovin enaka oziroma manjša od predvidene porabe v planu.
V juliju smo proizvedli 105% planirane količine anodne mase, sedem mesečna proizvodnja pa še vedno ne dosega načrtovane proizvodnje, ker s količino 15.857 ton zaostajamo za planom 14%.
(Nadaljevanje na 11. strani)
4,344
0,0734
—	para	i
—• žgano apno	1
—	električna energija kWh 386,495 Kaldinirana glinica
—	toplotna energija GJ
—	para	t
—	Al fluorid	t
—	električna energija kWh TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektroiitski Al — hala A
—	glinica	t
—	anodna masa	t
—	kriolit	t
—	Al fluorid	t
—	električna energija kWh Elektrilotski Al — hala B
—	glinica	t
—	anodna masa t
—	kriolit	t
—	Al fluorid	t
—	električna energija kWh Elektrolitski Al — hala B-P
—	glinica	t
—	anodni bloki	t
—	kriolit	t
—	Al fluorid	t
—	električna energija kWh Anodna masa
—	petrol koks	t
—	katranska smola t
—	mazut	t
—	električna energija kWh * Programiran normativ.
4,200
0,05676
402,029
4,543
0,0733
420,290
5,418
0,040
0,0002
32,505
1.920 0,559 0,022 0,040
17,754
1.920 0,560 0,020 0,040
17,501
1.920 0,568 0,0255 0,0205
17,016
5,459	5,285
0,040	0,040
0,000163 0,00021 32,387	35,454
97 105 77 100 104 109
101	98
100 100 82 104 100	109
1.920 0,595 0,019 0,040
18,121
1.920 0,579 0,0112 0,037
17,709
1.920 0,537 0,005 0,027
17,375
0,70033 3,31312 0,003	—
137	143
0,69215
0,31755
1.920 0,549 0,020 0,038
17,690
1.920 0,555 0,0069 0,037
17,340
1.920 0,582 0,0081 0,022
16,479
0,6940
0,31575
0,00122
146
100 100 106	98
85	89
100	94
102 100
100 100 103	99
56
93
101
35
93
99
100 100 94 102 20	32
132 107 102	97
99	99
101 101 —	41
104 107
Pogovor na delovnem mestu
Razmišljanja po nekem tekmovanju
Zapis je nastal že pred poletjem, tako da je spomin na tekmovanje kovinarjev že zbledel, kljub temu pa objavljamo pogovore z nekaterimi udeleženci tekmovanja, ki je bilo povod za pogovore, čeprav smo govorili potem veliko več o drugem, kot o tekmovanju, predvsem o delu in vrednotenju teh poklicev v naši delovni organizaciji.
Žal se z vsemi nisem utegnila srečati. Manjka mi pogovor z našim najboljšim varilcem Skledarjem in strugarjem Ekičem. Še bo čas, da se tudi z njima pogovorim, prav tako pa bomo objavili fotografije vseh v naslednji številki Aluminija.
Najprej sem se napotila do varilcev. Zelo zgovoren in navdušen nad rezultati svojih je bil Franc Širec, vodja varilcev, ki je predlagal, da gredo drugo leto vsi na tekmovanje. »Oblekli se bomo v delavske obleke TGA, naj se vidi, koliko nas je in od kod smo in upam, da bomo imeli kaj pokazati.«
Potem sva govorila o delu varilcev, ki je naporno, posebno zdaj v poletnem času (varijo tudi po 12 ur na dan), ko (se temperatura dvigne tudi do 60° C. Poudaril je, da je to delo, ki se ga da »meriti«. Natančno se vidi, koliko in kako je varilec opravil svoje delo. Ko gre npr. na priklop elektrolitske celice, je tam točno določeno število mest, ki jih bo zavaril, prav tako je določeno, kolikšno količino materiala mora tja zavariti.
V TGA imamo okrog 25 varilcev, pet ali šest pa jih je od delovne organizacije Metalac iz Čakovca. Vsi so ključavničarji oziroma imajo poklic kovinarske stroke, šole za varilce tako ni, razen tečajev. Varjenja so se naučili ob delu. Teorijo in nekaj malega prakse so prinesli iz šole, toda to je daleč premalo za tako zahteven poklic.
Vsako leto se trudimo, da za tekmovanje pridobimo čim-več ljudi. Težko jih je prepričati, tekmovanje je kot izpit — vsak ima tremo. Letos nam je uspelo prepričati tri. Imeli smo zelo različno, sta rostno strukturo: enega tik pred upokojitvijo, enega čisto mladega in enega, bi rekli v mlajših letih, ki pa ima že okrog de-setlet delovne dobe.
Takoj, ko smo začeli tekmovati, torej že pri teoretičnem delu, so imeli naši največ točk, kar nas je navdalo s pri-
jetnimi občutki pred praktičnim preizkusom. Varili smo tlačne posode za centralno ogrevanje, kar je varilcem Klemosa, kjer je bilo tekmovanje, vsakdanje opravilo — njihov redni proizvod. Izdelki naših varilcev so bili najboljši. Posebej Skledar je zvaril enkratno. Zanj bi lahko rekel, da je res odličen varilec, tudi atesti, ki jih delamo vsako leto pri Zavodu za varjenje v Mariboru, so super. Vsi naši varilci imajo dobre rezultate.«
Kaj pomeni, če imaš dober atest?
»Pomeni, da si dober varilec. Na žalost plačamo v naši delovni organizaciji vse varilce enako. Drugod imajo tako urejeno, da dobri atesti prinašajo tudi boljši osebni dohodek. Boljši varilci torej dobijo več. Rekel bi lahko tudi to, da se dobri varilci morda ne potrudijo toliko, da bi imeli še boljše ateste, da jim ni treba na odgovornejša dela. Pri nas namreč dober atest prinaša le večjo odgovornost in zahtevnejše delo. Tega, da bi ateste ovrednotili, si v naši delovni organizaciji ne moremo privoščiti, ker nam tega drugi ne priznavajo.«
Kaj delajo najboljši?
»Ti, ki imajo dobre ateste varijo cevovode in podobno, zahtevnejša dela pač, vsi ostali poprečna dela. Dosti varimo za MPPAI, tako argon-sko kot obločno.«
Ste na tekmovanju pričakovali tak rezultat?
»Ne upaš kaj dosti pričakovati. Ne veš, kaj bodo delali, kako spretni so ostali in koli-
ko znanja imajo. Ponosen sem na naše. Koristen je tudi družabni del srečanja. Tam so, seveda poleg pogovora o delu, tekmovalci med seboj primerjali tudi osebne dohodke. Ugotovili smo, da so varilci v drugih delovnih organizacijah bolje plačani. Nismo sicer na repu, vendar veliko manj vrednotimo ta dela v TGA kot drugod, kjer varijo vse z atesti. Toda tudi mi varimo z atesti!«
Varilci
Janez Zemljič
»Mladi niso imeli poguma, pa smo šli stari v boj. Bilo je dobro, sicer pa sem tekmoval že pred sedmimi leti, več pa ne bom, ker grem drugo leto v pokoj.
Varilec sem že dolgo, od 1960. leta dalje, toda leta opravijo svoje, zdaj že bolj slabo vidim, kar pa je zelo pomembno pri mojem delu.
Mislim, da so taka srečanja zelo pomembna. Mogoče bi jih bilo potrebno še bolj razširiti, o tem več pisati, saj imam občutek, da ima delovna organizacija premalo razumevanja do našega poklica. Za varilce bi bila zelo koristna aktivna rekreacija. Imamo sicer beneficiran staž in bi nam pripadala, samo kaj, ko smo nekje daleč zadaj. Včasih je bilo drugače, saj so ugotovili, da je to najbolj škodljivo delo, saj poleg vsega, kar je ob peči, gredo v varilca še vse škodljive snovi, ki nastanejo pri varjenju. Zase lahko trdim, da mi je rekreacija pomagala. Imel sem veliko težav, sprememba zraka in morje, pa so ugodno vplivali na moje zdravstveno stanje, posebno še, ker sem tudi svoj redni letni dopust preživel na morju. Varilca muči prisiljena drža, enostranska obraba, bolezni dihalnih poti, z leti opeša vid.
Včasih še dihati ne smeš, samo da bi ostal miren, ko variš, o tem, da bi se ti tresle roke, pa sploh ni govora.
V naši tovarni odločno premalo cenimo varilce.«
Je drugod boljše, mogoče zato, ker jih je več? Tam je serijska proizvodnja, vi pa ste le vzdrževalci?
»Ja, ravno zato! Vzdrževalec mora vedeti več kot nekdo, ki serijsko vari, obvladati mora vse vrste varjenja.«
Grobelšek
»Sem strojni ključavničar, v TGA sem tri leta, za varilca sem se priučil na delovnem mestu. Letos sem tekmoval prvič. Nisem šel zato, da bi nekaj dosegel, pač pa zato, da sodelujem. Priznam, da sem imel kljub temu nekaj treme, ker je bilo pač prvič«, je na kratko povedal naš najmlajši udeleženec. Vodja, Franc Širec, pa je pristavil: »V zelo hitrem času se je priučil in tudi atesti kažejo, da je vedno boljši varilec.«
Brusilci
Srečko Šalamun
»Tekmoval sem že lani. Mislim, da je bilo letošnje tekmovanje boljše organizirano kot lani, bilo je bolj pravično, zato so tudi vtisi boljši. Taka tekmovanja so koristna, le tako se kovinarji družimo, spoznamo ljudi sorodnih poklicev v občini in regiji, pokažemo svoje znanje in spretnost, čeprav je na takem tekmovanju dosti odvisno tudi od sreče. Vsak hoče doseči čimveč in ravno pri tem se loti človeka trema in ne dosežeš tega, kar v resnici zmoreš.
Letos nas je tekmovalo zelo malo. Niso prišli tekmovalci iz Slovenske Bistrice (zamera od lani).
Dobro je, da odgovarjamo na teoretična vprašanja, saj je potrebno, da človek obnovi svoje znanje. Z leti se mnogo pozabi.«
Kako ste zadovoljni z delom v TGA?
»Je in ni. Mislim, da bi moralo biti delo v orodjarni boljše plačano. Če pogledam malo po drugih delovnih organizacijah, imajo orodjarji boljše plače kot ostali. Ni to enako, če nekdo dela zahtevna orodja, kjer so pomembne stotinke, ali pa nekdo, ki z deset kilogramskim kladivom tolče. Tu ni primerjave v delu, osebni dohodek pa naj bi bil enak, pri nas dajemo premalo poudarka tem poklicem. Ne govorim samo o denarju, o premajhnem plačilu, govorim predvsem o odnosu do teh poklicev.
(Nadaljevanje)
—
(Nadaljevanje z 8. strani)
Pogoji dela so dobri, govorim za našo skupino, kjer imamo nove stroje. Moja brusil-ka, rezkalka koordinatka, je nova. Delam orodja za štancanje rondelic. Natančnost je velika. Ponavadi imam odstopanja le za pet mikronov, to pa je res malo. Pri tem delu ne smeš biti raztresen. Delam po načrtu. Zdaj imamo tehnologa, ki je prišel iz Tama. Enkraten je, zanima se za naše delo, gre k stroju, poleg je,
■ kadar kaj ne gre. Orodjarna je zadnje leto dobro 'zalaufala'. Orodja nam gredo, lahko se celo malo pohvalim. Prej smo orodja kupovali v Agisu, zdaj za vse potrebe delamo doma. Dosti pomeni sodelovanje s tehnologi.
Nekateri še vedno pravijo, da kvantiteta ni takšna kot kvaliteta, jaz pa pravim, da je pomembnejša kvaliteta, pa če delam dva dni dalj, kot če izdelek na hitro naredim in ga potem dalj časa popravljam.«
Pravite, da sta dva, naročil je veliko, bosta uspela narediti dovolj?
»Če ostanejo količine iste kot doslej, če večjih naročil ne bo, lahko sproti delamo, če bodo naročila večja, bi seveda rabili pomoč, samo v TGA tega kadra ni. Teh poklicev že nasploh manjka.«
Prišli ste iz Tama. Tam ste bili zadovoljni, je tudi v TGA tako?
»Še vedno rečem, TAM je TAM. Ta dela so tam drugače ovrednotena. Tam je serijska proizvodnja, pri nas pa le ,spasuvaj’. Tam sem naredil po načrtu veliko število kosov in bila so različna dela. Tukaj pa imam predvsem enolično delo — zunanja in notranja brušenja. Tam sem izdelal ves komad. Zato še vedno trdim, da se tisti, ki dela v Tamu v orodjarni, marsikaj nauči. Z gotovostjo lahko trdim, da lahko grem delat v katerokoli tovarno, ker sem pač prišel iz Tama, če bi prišel iz manjšega podjetja, pa tudi iz TGA, si tega ne bi upal, ker ne bi imel dovolj znanja. Ne bi se tako hitro vpeljal v delo.
šola ne daje dovolj priktič-nega znanja, zdaj prav gotovo ne. Ko sem še jaz hodil v šolo, sem imel dva dni pouka (v tretjem letniku) in tri dni prakse. Delali smo komade prav za Tam in res smo se
precej naučili. Zdaj pa vidim, ko pridejo k nam na prakso, da še pile ne znajo prav držati, da se o stroju sploh ne pogovarjam, če jih s teorijo tako nabašejo, ne vem, prakse jim zelo manjka.«
Miha Kramberger
»Tekmovanja so dobra stvar, saj tekmovalci preverijo svoje strokovno in teoretično znanje. Našega tekmovalca bomo z veseljem poslali na republiško tekmovanje. Tam spoznaš pravi način tekmovanja. Regijsko tekmovanje je enostavnejše, tam pa so ostrejši kriteriji, večje število tekmovalcev, kvaliteta večja, zahtevnejši komad izdelka.
S svojimi sodelavci sem zelo zadovoljen, škoda, da nimamo nobene stimulacije, mislim, da bi imeli še kvalitetnejše izdelke.«
Elektrikarji
Tekmovanja električarjev sta se udeležila Vlado Meško in Franc Ficijan. Takole pravita:
»Na takem delovnem tekmovanju sva bila prvič. Najprej smo opravili teste iz teoretičnega znanja. Bilo je 15 vprašanj iz naše stroke, 10 vprašanj iz varstva pri delu in 5 iz samoupravljanja. Že domov smo dobili liste z vsebino, ki nam je bila za orientacijo, kaj vse je treba doma preštudirati. Bilo je dokaj obširno področje, zato meniva, da bi morali dobiti liste prej kot samo teden dni pred tekmovanjem.
V praktičnem delu smo morali popraviti stroj za brizganje plastike. Menda so tekmovanja že nekaj let v isti tovarni na istem stroju, kjer je treba najti skoraj isto napako, zato so imeli prednost tisti, ki so že večkrat tekmovali. Imeli smo deset minut časa, da smo odkrili napako in jo odpravili. Vsi, ki smo tekmovali, smo napako odpravili, čas pa je odločil, kdo bo prvi.«
Meško: »Midva sva kar zato, da bi tudi naslednjo leto tekmovala. V začetku sva bila mogoče malo negotova, ko pa sva videla, kako gre, ni bilo treme.
Po tekmovanju je bil družabni del, za katerega pravijo nekateri, da je morda pomembnejši od tekmovalnega. Bis-
tvo srečanj je prav v tem, da se spoznaš z ljudmi iz svoje stroke, izmenjaš izkušnje, ugotoviš kako delajo drugi, kako je cenjeno delo doma in drugje, kje si po znanju in kje po plačah.«
Ficijan: »Ob nagovoru smo slišali veliko spodbudnih besed, med drugim pa tudi predlog, za katerega menim, da je dober, da bi organizirali podobna tekmovanja v svojem tozdu oziroma v delovni organizaciji. To bi bila vsekakor neka spodbuda za boljše delo.«
Anton Orter
»Mislim, da so taka tekmovanja zelo koristna, prvič zato, ker obnoviš teoretično znanje. Dobrega električarja ni brez teoretičnega znanja, kar je pravzaprav osnova našemu poklicu. Drugo korist vidim v tem, da ugotoviš, kje si z znanjem in spretnostjo. Tako tekmovanje ni edino merilo, vendarle pa daje nek odgovor, mislim, da smo precej visoko.
Dobri rezultati dajejo mlademu delavcu polet, da dobi neko samozavest in morda še bolj vzljubi svoj poklic. To je koristno zanj in celotno delovno organizacijo.
So podobna tekmovanja tudi v delovni organizacij?
V tovarni nimamo med seboj preverjanje znanj in škoda, da ga nimamo. Imamo precej dobrih, mladih strokovnjakov, ki bi jih morali na nek način spodbujati, da bi svoje znanje še bolj koristno uporabili.
Kdo naj bi se tega lotil?
Koliko mi je znano, vodi taka tekmovanja v občini sindikat. Morda ne bi bilo slabo, če bi o čem podobnem razmislil tudi naš sindikat.
Na nek način bi se mladi strokovnjaki morali afirmirati, posebno tisti, ki čutijo, da so sposobni. Nimamo nagrajevanja po delu. Boljše in kvalitetnejše delo ne vpliva na osebni dohodek. Verjetno tega še dolgo ne bo, tu sem pesimist. Je pa škoda, ker se mi zdi, da zatira ustvarjalnost v mladem človeku.
Ste s svojimi zadovoljni?
Vsekakor. Kdor opravlja svoj poklic z ljubeznijo, se prav gotovo še sam potrudi
in dodatno izobražuje. Moram še enkrat poudariti, da brez obnavljanja znanja (teorije) v našem poklicu ni uspeha. Sploh ta nova tehnologija zahteva in bo še zahtevala več znanja. Od človeka je odvisno, kako se bo lotil tega.
Lahko pa bi rekel, da mora biti človek v tem času že idealist, saj spodbude ni nobene, ne pri osebnem dohodku, niti moralne. Tudi ta bi nekaj pomenila.
Ste vključeni v MPPAI?
Precej delamo. Ne toliko strokovno kot fizično. Trenutno se mučimo s polaganjem kablov skoraj vsak dan. Vidite, da komaj najdemo čas, da smo prišli sem. Mislim, da bomo v anodni masi kmalu končali, čaka pa nas veliko dela v hali C. Opravljamo dela, ki bi nam jih tuji izvajalci drago zaračunali. Kaže, da bomo delali tudi kabelske glave, specialna dela pa bodo opravili drugi.
Imamo dovolj znanja tudi za zahtevnejša dela?
Ne vidim razloga, da ne bi izvajali tudi zahtevnejših del. Treba se je le poglobiti in preštudirati načrte in imeti
čas, seveda.
Vera Pekiar
Smo za novo rubriko?
Znova bi radi uvedli rubriko, kjer bi vam posredovali odgovore na vprašanja, ki vas najbolj zanimajo.
Vprašanje napišite na list papirja in ga pošljite v uredništvo Aluminija do vsakega 10. v mesecu.
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA
Obzidava
Prva končana komora peči za žganje anodnih blokov
Proizvodnja katodnih blokov
Montaža opreme v sestavljalnici anod je že v polnem teku, saj ocenjujemo, da je je zmontirane že prek 50 odstotkov. Najbolj vitalni del sestavljalnice — to je viseča proga, ki bo prenašala anodne komplete po celem obratu od stroja do stroja, bo dokončana v nekaj dneh. Zatem jo bomo začeli testirati in preizkušati. Podobno je tudi v manipulaciji. Posamezne tehnološke celote so že zmontirane in oprema se že testira.
Medtem, ko sestavljalnico anod montiramo, pa je zahvalnica katod že dva meseca v rednem obratovanju. Izgradnja elektrolize zahteva, da se v peč najprej vgrajujejo katodni bloki. Zato smo v maju vlagali ogromne napore, da smo zmontirali vso potrebno opremo, da smo v začetku junija pognali linijo v pogon. Najvažnejši napravi v tem delu sta indukcijska peč in dve liniji za ogrevanje katodnih toko-vodnikov in zalivanje blokov s sivo litino.
Tako kot je na vsakem začetku običajno, smo tudi mi imeli pri zagonu obilo težav. Pri indukcijski peči jih je bilo razmeroma malo, saj je to bolj ali manj standardni in že večkrat preizkušeni izdelek. Več težav je bilo na linijah za ogrevanje in zalivanje katodnih blokov. Največji problem je predstavljala visoka temperatura, saj so zaradi nje odpovedali posamezni elementi, in neenakomerno ogrevanje katodnega bloka, zaradi česar so na prvih blokih na-
stajale nezaželjene razpoke. Po skupnih naporih naših tehnologov in delavcev, kakor tudi predstavnikov proizvajalca linij Železarne štore, smo uspeli spraviti naprave v zadovoljivo stanje in določiti take tehnološke parametre zalivanja, da dosegamo dobro kakovost.
Proizvodnja katodnih blokov teče trenutno brez večjih problemov. Od 960 blokov, kolikor jih moramo zaliti za elektrolizo C, smo jih zalili že preko 500. Za zalitje preostalih blokov potrebujemo še dober mesec in pol, kar pomeni, da bomo konec septembra predali v elektrolizo zadnji katodni blok.
Povedati še moramo, da smo zalivanje katodnih in anodnih blokov za elektrolizo B tudi prenesli v novo sestavljalnico. Linije za ogrevanje in zalivanje so izdelane tako, da je na njih možno zalivati tako bloke C, kot bloke B. Anodne bloke pa zalivamo v posebnih improviziranih stojalih. Tako smo prenehali z delom v stari zalivnici, ki je bila tehnološko zastarela in energetsko potratna, delavcem pa smo omogočili delo v boljših pogojih.
Z zagonom prvega obrata v novi tovarni anod smo tako prestali ognjeni krst. Upamo in si želimo, da bomo tudi druge veliko bolj komplicirane in zahtevne tehnološke linije uspešno in tudi v zastavljenih rokih pognali v pogon.
Brane Kožuh
ISKRICE
Izkušnje so najboljša šola, samo šolnina je zelo draga.
SARTRE
Bodite hvaležni nasvetom, ne pa pohvalam.
LA FONTAINE
Življenje je podobno olimpijskim igram: nekateri trgujejo, drugi gledajo, tretji se borijo.
Smisel življenja vidim v ustvarjanju in v ustvarjanju je brezmejno zadoščenje.
GORKI
Dve stvari mora imeti človek, da bi uspel v življenju. Prva je sreča: to je takrat, ko se človeku ponudi ugodna prilika. Druga je pamet: ta človeku omogoča, da izkoristi ugodno priložnost.
Afganistanski pregovor
V	DO TGA »Boris Kidrič« je boleče odjeknila žalostna vest, da se je smrtno ponesrečil naš dolgoletni sodelavec, inženir STANKO DEBELJAK.
Svojo povezanost s tem kolektivom je začel kot štipendist DO TGA.
Po končani Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani je aprila 1962 sklenil delovno razmerje v TGA na delovnem mestu vodje analiz za anodno maso v proizvodni enoti laboratorij aluminija in anodne mase.
V	tovarni, ki je štela takrat komaj sedem let redne proizvodnje in ki je še kako potrebovala strokovnjake, se je vključil v tekoče delo poln teorije in delovnega elana.
Še istega leta je odšel na odsluženje kadrovskega roka v JNA in se po letu dni ponovno vrnil v delovno organizacijo.
V	letih od 1965 do 1977 je delal na vodstvenih delih od vodje laboratorija aluminija in anodne mase, vodje razvojnega laboratorija, vodje službe tehnične kontrole do direktorja tozda kontrole kvalitete.
Ves ta čas je aktivno deloval v delu sindikata, najvidnejši prispevek pa je vsekakor delovanje v letih 1970—1972, ko je bil podpredsednik predsedstva tovarniškega zbora sindikata. V tej mandatni dobi je bilo značilno sodelovanje s sindikati Železamš Ravne, Tovarno dušika Ruše, tekstilnim kombinatom Varteks Varaždin, Železarno Donawitz v Avstriji ter začetek povezovanja v okviru združenja aluminijašev Jugoslavije, kjer je bil sindikat TGA eden izmed organizatorjev prvih športnih iger aluminijašev Jugoslavije v Šibeniku; igre se še vedno odvijajo vsako leto v drugi republiki.
Prav tako je sodeloval v posameznih organih, kjer je bil; predsednik komisije za delitev dohodka in OD TGA, član odbora za gospodarstvo in organizacijske zadeve, član delavskega sveta SOZD UNIAL in član predsedstva stalne akcijske konference ZK TGA.
Leta 1978 je bil inženir STANKO imenovan za prvega direktorja tozd Kontrole kvalitete in nato ponovno še leta 1982.
Pri odgovornem delu vodenja TOZD je pokazal izredno strokovno zavzetost, dnevno je z odgovornimi re-
ševal zahtevne naloge, pri čemer pa je vedno našel dovolj časa za delavce TOZD.
Posebno mesto, kjer se je tovariš STANKO močno aktiviral, je bilo tudi vodenje in organiziranje CIVILNE ZAŠČITE V DO TGA — bil je poveljnik štaba od leta 1971 do leta 1986.
Med sodelavci je veljal za prešernega In odkritega človeka, ki je zahteval predvsem delo — rezultate dela. S svojo humanostjo pa je vedno dokazoval, da je najpomembnejši tvorec uspehov in odnosov delavec, ki mora odločati o rezultatih dela in svojem statusu v naši družbi.
Po 24. letih dela v DO TGA pa se je inženir STANKO lansko leto odločil za profesionalno delo v Občinskem svetu ZSS Ptuj; fiktivno je prekinil delovno razmerje v TGA, kjer ob tem določa sklep Delavskega sveta tozd Kontrola kvalitete »da se po prenehanju funkcije vrne na delo v tozd Kontrola kvalitete.«
V tem dobrem letu pa je ostal še vedno vezan na matično DO; znova in znova se je vračal in se zanimal za tekočo problematiko na vseh področjih.
Navezanost na TGA je ostala globoka in obojestranska. Ob tragični vesti, so se nam ustavile misli ob spoznanju, da je od nas odšel za vedno človek, ki smo ga spoštovali, ki smo ga želeli ponovno videti v naši sredini.
Med delavci TOZD in TGA bo ostal v neizbrisanem spominu kot čIovek-tovariš, ki je z vsem svojim bitjem živel za razvoj in za našega delavca.
Kako smo poslovali
(Nadaljevanje s 6. in 7. strani)
JUNIJ
za 18% ne dosegamo zastavljenih planskih ciljev. Pri proizvodnji anodne mase smo za 1 % presegli porabo katranske smole in 7% električne energije, ostalih surovin pa smo porabili manj kot smo načrtovali-
TOZD PREDELAVA ALUMINIJA
V prvi polovici leta smo v obratih livarne in predelave proizvedli 27.772 ton različnih livar-niških proizvodov In s to količino dosegli planirano proizvodnjo (indeks 100). Največja prekoračitev plana je pri proizvodnji Al formatov— za prodajo (indeks 123) in pri Al traku — ozkem za prodajo (indeks 196). Od skupne proizvodnje je blagovna proizvodnja mesečna 4.135 ton in prekoračujemo plan za 10%, kumulativna pa je 23.294 ton in presegamo plansko postavko za 3%. Takšna prekoračitev izhaja pred-
vsem zaradi vrnitve iz zaloge Impola, kar je bilo proizvedeno za potrebe MPPAI.
Pretapljanje Al za tuje naročnike znaša v šestih mesecih 183 ton, kar izkazujemo z indeksom 37% glege na plan.
V mesecu juniju smo predelali še 31 ton rondel ic, kumulativno pa znaša predelava 264 ton. Če prištejemo predelavo rondelic k redni proizvodnji, znaša skupna proizvodnja rondelic v polletju 1.117 ton (indeks 102).
Predelava izparilnikov znaša kumulativno 309 ton, skupna proizvodnja (redna proizvodnja in predelava) pa je 1.009 ton in presegamo plansko postavao za 2%.
Zraven omenjene proizvodnje smo v TOZD v šestih mesecih predelali še 236 ton tokovodni-kov za MPPAI, kar ni bilo planirano v letnem planu, glede na enako obdobje preteklega leta pa je predelana količina večja za 80%.
JULIJ
Pri proizvodnji anodne mase smo za 1 % presegli porabo katranske smole in za 7% električne energije, ostalih surovin pa smo porabili manj kot smo načrtovali.
TOZD PREDELAVA ALUMINIJA
V	sedmih mesecih smo v ob-rativ livarne in predelave proizvedli 32.475 ton različnih livarniš-kih proizvodov in s to količino dosegli planirano proizvodnjo (indeks 100). Od skupne proizvodnje je blagovna proizvodnja mesečna 3-988 ton, kumulativna pa 27.282 ton. Obe doseženi postavki prekoračujeta plan za 3%. Glede na asortiman pa je največja prekoračitev plana pri proizvodnji Al formatov — za prodajo (indeks 125) in Al traku — ozkem za prodajo (indeks 191).
V	juliju smo zelo povečali pretapljanje Al za tuje naročnike, saj s količino 250 ton dosegamo
indeks 294%. V sedmih mesecih smo pretopili 434 ton Al oziroma 75% načrtovane količine.
V juliju smo predelali še 50 ton rondelic, kumulativno pa znaša predelava 314 ton. Če prištejemo predelavo rondelic k redni proizvodnji, znaša skupna proizvodnja rondelic v času od l-VII 1.261 ton in ne dosegamo plana za 1%. Predelava izparilnikov znaša kumulativno 309 ton, skupna proizvodnja (redna proizvodnja in predelava) pa je 1.165 ton in presegamo plansko postavko za 3 tone (indeks 100).
Zraven omenjene proizvodnje smo v TOZD-u v sedmih mesecih predelali še 236 ton tokovodni-kov za MPPAI, kar nismo planirali v letnem planu poslovanja, glede na enako obdobje preteklega leta pa je predelana količina manjša za 34%.
Gradivo pripravila: Dragica Leskovar
Dopustniški spomini
Potovanje na Malto
če pogledamo zemljevid sveta, Malte skoraj ne opazimo. To je majhen otoček v Sredozemskem morju, ki leži med Sicilijo in severno Afriko. Meri samo 315 km2 in ima
314.000	prebivalcev od katerih so v glavnem Maltežani, Angleži nekaj pa je tudi Italijanov, Libijcev in Grkov. Po veroizpovedi so katoličani in protestanti. Otok je izredno zanimiv, saj skriva v sebi še veliko neodkritih skrivnosti življenja izpred 2000 let.
Z letalom smo poleteli iz letališča Brniki. Bil je večer, ko smo se vkrcali v enega izmed mnogih zračnih velikanov, ki so »parkirali« pred letališko zgradbo. Vzlet je bil brezhiben in nič kaj vznemirljiv. Po dosegu potovalne višine okrog 8000 m so nam prijazne in simpatične stevardese postregle z večerjo. Večerja sama na sebi ne bi bila toliko zanimiva, če ne bi pri tem opazoval množico turistov, ki so vsak po svoje zbujali pozornost-veseli in nasmejani Bavarci in hladni resno tihi Angleži.
Let je bil izredno zanimiv. Nekaj pred 21 h smo leteli nad Italijo — Rimskim imperijem— nad njihovim glavnim mestom Rimom. Vreme smo imeli lepo, jasno in tako smo si Rim ogledali iz višine v noči. Veliko je bilo svetlikajočih se luči, ki so dajale vedeti, da je to resnično kot ga imenujejo »večno mesto«. Rim živi, ne samo podnevi, temveč se razživi šele v nočnih urah. Hitro smo preleteli Rim in že smo se pojavili nad Sicilijo, kjer smo opazili največje mesto Palermo. Sledil let nad Sredozemskim morjem in kaj kmalu smo pristali na letališču »La Valette«. Tukaj so nas pričakali prevozniki ter nas z džipi prepeljali v hotel »Vila Rosa«, kjer smo se nastanili in preživeli resnično prijeten dopust.
Prvi občutki v novem okolju so bili dokaj nenavadni. Klima izredno vroča, za naše počutje utrujajoča. Treba se je bilo privaditi temperaturi 380 C po dnevi in nekaj stopinj nižji temperaturi ponoči. Maltežani so izredno majhni
in sem jih imel kar za »majhne možičke«. Vsi govorijo izredno dobro angleško saj je bila Malta dolga leta angleška kolonija.
Soba, v katero so me namestili sila prijazni in vljudni uslužbenci hotela, je imela verando, ki služi istočasno kot streha. Hiše so grajene namreč tako, da so balkoni strehe in je bivanje v njih prijetno bodisi podnevi ali ponoči. Letno pada izredno malo dežja zato je pomanjkanje pitne vode veliko. Pitno vodo prodajajo v plastičnih stekleničkah in je skoraj dražja od katerekoli druge osvežilne pijače. Slabega vremena poleti ne poznajo. Neprestan blag veter, ki piha čez dan, nosi oblake tako hitro mimo otoka, da se vreme ne more pokvariti.
Ogled glavnega mesta La Valette je posebno doživetje. Ena glavnih znamenitosti Malte so »katakombe«. Po pisnih virih so jih našli tamkajšnji otroci, ko so se igrali v skalovju. Naleteli so na odprtino, ki vodi v notranjost podzemlja. Skozi to odprtino še danes vodijo turiste na ogled. To je veliko pokopališče prejšnjih generacij. Globoko pod zemljo ležijo okostnjaki vsak na svojem mestu. Tako pokopališče so kopali leta in leta. Sprehod skozi tako pokopališče izkopano v mivko globoko pod zemljo te v prvem trenutku obda s strahom. Okostnjaki ležijo različno globoko in če lahko tako rečemo v nadstropjih. Najgloblje so pokopani vitezi, ki so jih v taistem času častili in oboževali. Trupla so polagali na zato pripravljena mesta brez lesenih ali kovinskih krst z vsemi dragocenostmi in predmeti, ki so bila pokojnikom v življenju najdražja. Na žalost je bilo dosti lukenj skozi stoletja izropanih. Podobno torej kot so bile izropane piramide v Egiptu.
Druga taka znamenitost je tlakovana cesta, ki je vodila iz Malte pod morjem, v severno Afriko. Kako je bila zgrajena, še danes ostaja neznanka. Cesta je široka 10 m in ima tir s širino 1,5 m. Po
tem tiru naj bi sužnji v davni preteklosti vozili ogromne vozove natovorjene z različnim materialom in dobrinami tistega časa. Zob časa je verjetno cesto porušil in tako tudi povezavo med Malto in Afriko. Ob tako zgrajeni cesti se resnično lahko zamislimo, kaj se je vse dogajalo pred davnimi tisočletji. Ogledati si je mogoče današnjo rezidenco predsednika Malte. Srebrni vitezi-simboli Malte — so prisotni na vsakem koraku — v vsakem hotelu. Ogled rezidence je podoben ogledu ostalih večjih rezidenc v katere je dovoljeno vstopiti in si jih ogledati. Posebnost je bila v cvetličnem vrtu, na katerem so se bohotile najrazličnejše prečudovite eksotične rastline in cvetje, na njih pa posedali in se šopirili čudoviti tropski papagaji.
Ogled tretjega največjega
Morska voda
Poleg navadne jedilne soli so do danes v morski vodi odkrili okoli 30 različnih elementov, izmed katerih je tako rekoč vsak na svoj način važen za življenje. Najbolj poznan je jod. V bistvu so v morski vodi zelo poprečne količine teh snovi, pa vendarle lahko pri marsikom sprožijo svojevrstno delovanje. Zato se je treba pitja morske vode pri pretiranem delovanju žleze ščitnice ali pri zvišani živčnosti, privajati le postopoma.
Morska voda s svojim velikim bogastvom je pravo skladišče zdravilnih snovi, ki ga pa še vedno premalo izrabljamo in uporabljamo.
Že v zgodnjem starem veku, verjetno pa sploh ob prvih človeških preizkusih v zdravilstvu, je bila morska voda važno zdravilo, pa naj so jo uporabljali samo za kopanje ali pa zauživali kot tinkturo.
Morska voda kot zdravilo je nenehno izginjala v pozabo — tudi danes marsikateri znanstvenik zmajuje z glavo, če mu jo omenite.
V morski vodi narava nenehno vzdržuje ravnotežje v tekočini raztopljenih snovi in je v njej vrsta spojin, katerih niti danes še ne poznamo.
Danes, ko se znova učimo človeka jemati kot celoto, nam
verskega hrama na svetu je nepopisno doživetje. Na kupoli pa je nažalost vidna velika odprtina, ki jo je povzročila granata ladijskega topa iz druge svetovne vojne, ko so otoček napadale sovražne vojne sile.
Malta je država, ki še danes čuti, da je bila angleška kolonija. Domačini ponujajo turistom od avtomobilov pa do drobnih spominčkov — vse pač, kar se da spraviti v denar. Nakupovalna mrzlica je zato temu primerna. K vsemu temu pa moramo povedati, da so vsi predmeti izredno kvalitetni in neverjetno poceni.
Ko smo zapuščali otok, sem imel občutek, da zapuščam otok, ki se je skozi stoletja boril da se osamosvoji in zaživi. To mu je tudi uspelo.
Miha Urbančič
- zdravilo
je tudi uporaba morske vode v zdravilne namene bližje, saj je v bistvu od narave pripravljena zmes važnih snovi.
Ker najdemo v morski vodi vsaj sledi vseh elementov, je obseg bolezni, ki prihajajo v poštev za zdravljenje z morsko vodo, obsežen. Seveda mora v vsakem primeru posebej zdravnik odločiti ali je za takšen ali drugačen primer umestno zdravljenje s kopanjem v morski vodi, ali pa je potrebno in primerno uživanje morske vode oziroma ali naj bolnik opravi zdravljenje s kopanjem in pitjem morske vode.
Zdravljenje ob morju je priporočljivo predvsem pri boleznih dihal, krvi, srca, krvnega obtoka, mišičja, živčevja, prebavil in hormonskih žlez. Ta seznam posega na vsa področja medicine.
Zelo skrbne preiskave morske vode so opozorile na podrobnost, ki naravnost preseneti: sestavine sokrvice (krvnega seruma) in morske vode so si izredno podobne. Znano je, da v sokrvici plavajo krvna telesca in druge sestavine krvi. Morska voda torej vzbuja po naravni poti nastajanje rdečih in belih krvnih telesc. Kontrola dokaže, da se že v
(Nadaljevanje na 13. strani)
(Nadaljevanje z 12. strani)
nekaj dneh znatno zviša njihovo število.
Podobnost med morsko vodo in sokrvico nas bo manj začudila, če pomislimo, da moramo po vsej verjetnosti vir življenja iskati v morski vodi.
Ni dvoma, da vpliva morska širjava, pogled v neskončnost obzorja na človeka v duševnem smislu zelo izrazito.
Ljudi s celine je sprva ob mogočnosti morja celo v nekem smislu strah, nenehno utripanje morja pa kmalu ta strah prežene in človeka napolni z notranjim mirom, ki vpliva seveda zelo ugodno na počutje.
Mnogi pesniki so opisali nemir morja, prav tako številni njegovo moč pomirjenja.
Kopanje v morski vodi je čudovito in podaljšuje mladost in življenje. Morje je vendar kakor naša mati, uležite se na njegove valove, pa vas bo nosilo in ljubkovalo ...
Antonija Krajnc
Naši
krvodajalci
23. 6. 1987
1.	Kurbos Janez
2.	Notesberg Franc
3.	Dogša Franc
4.	Petek Anton
5.	Petek Franjo
6.	Frangeš Stanko
7.	Mlakar Alojz
8.	Zajšek Stanko
9.	Habjanič Franc
10.	Cafuta Miran
11.	Lendero Franc
12.	Vidovič Anton
13.	Kokot Marjan
14.	Ritonja Miran
15.	Zorko Franc
16.	Srečkovič Borut
17.	Kolednik Zvonko
18.	Brglez Ivan
19.	Dovečar Janko
20.	Florjanič Franc
21.	Kolar Zvonko
22.	Lesjak Stanko
Mladinsko moštvo Aluminija najuspešnejše
Načrtno delo že rodilo sadove
Člansko moštvo je nastopalo v območni članski ligi in doseglo 11. mesto. Zbralo je 15 točk. Trenirali so štirikrat tedensko, vendar zaradi slabe kvalitete članskega nogometa in neorganiziranosti na področju MNZ Maribor, niso dosegli boljšega rezultata. Obstanek v območni članski ligi je še vprašljiv, pravijo, da je odvisen od reorganizacije nogometa v Sloveniji. Moštvo je v jesenskem delu prvenstva vodil Ludvik Šprehonja, v spomladanskem pa Ivan Pšajd in Maks Kmetec.
Mladinsko moštvo Aluminija je nastopalo v področni mladinski ligi C. Osvojilo je prvo mesto in v kvalifikacijah za enotno slovensko ligo izločilo ekipo Rudarja iz Trbovelj z rezultatom 3:1 v Kidričevem
25. 6. 1987
1.	Petek Josip
2.	Ornik Franc
3.	Lendero Danilo
4.	Levičnik Miran
5.	Avguštin Albin
6.	Drevenšek Franc
7.	Klinc Stanko
8.	Brglez Zvonko
9.	Selinšek Vlado
10.	Kovačec Anton
11.	Križan Franc
12.	Smolinger Franc
13.	Ogrinc Ivan
14.	Rojs Hilda
15.	štumberger Dragica
16.	Nežmah Mirko
17.	Plavčak Jernej
18.	Lazič Živko
19.	Meško Erika
20.	Horvat Jnz
21.	Novak Franc
22.	Šalamun Janko
23.	Horvat Stane
24.	Muraj Milan
in 1:1 v Trbovljah, kar je po dvajsetih letih eden največjih uspehov mladinskega nogometa v ptujski občini.
Ekipo sestavljajo mladi fantje, predvsem iz okoliških vasi, ki so pod vodstvom trenerja Maksa Kmeteca in Franca Fridla marljivo trenirali skozi celo sezono. Uspeh je bil v načrtnem neumornem delu.
Ekipa kadetov je nastopala v mešani kadetsko mladinski ligi (MNZ Maribor) in osvojila
9.	mesto med štirinajstimi ekipami. Ekipo je vodil trener Franc Fridl.
Pionirji so nastopili v pionirski kvalitetni ligi (MNZ Ma-
ribor). Moštvo pionirjev je sestavljalo okrog 60 članov pionirjev, ki sta jih vodila Slavko Vinkler in Vlado Kokot. Osvojili so 10. mesto, kar je lep uspeh glede na to, da so nastopali v starostni kategoriji, ki je bila dve leti starejša od njih.
Upravni odbor Aluminija je pripravil dve veselici in nočni turnir, da bi tako zbral sredstva, s katerimi bi opremili mlajše kategorije in jim nudili optimalne pogoje vadbe.
Za pomoč v sezoni 86/87 se upravni odbor zahvaljuje kolektivu OŠ Kidričevo in nogometnim klubom Hajdina, Skorba, Slovenja vas, Apače, Gerečja vas in Lovrenc.
Mladinska ekipa Aluminija, ki se je uvrstila v enotno mladinsko republiško ligo
Ekipa starejših pionirjev Aluminija, ki je nastopala v ligi medobčinske nogometne zveze Maribor
Iz KS Kidričevo
Komisija ocenila stanje organizacije zdravstvenih dejavnosti v KS Kidričevo
Ker so se že večkrat tu in tam pojavljale govorice o ukinitvi zdravstvenih dejavnosti (Zdravstvenega doma) v KS Kidrčevo, smo o celotni zadevi povprašali tajnika KS Kidričevo tovariša Franja MA-JAČIČA. Dejal mi je, da so mnoge stvari prenapihnjene in da so pač taki, ki take govorice širijo, premalo obveščeni o celotni problematiki o tem vprašanju. Da ne bi bilo še naprej tako, sem ga poprosil za zapisnik Komisije za oceno stanja organizacije zdravstvenih dejavnosti v krajevni skupnosti Kidričevo, katerega mi je s polnim razumevanjem tudi dal — in iz katerega tudi povzemam najbolj aktualne zadeve, ki so v tem trenutku zanimive za občane KS Kidričevo, kot so za vse koristnike zdravstvenih uslug v Zdravstvenem domu Kidričevo (pa tudi v OA TGA Kidričevo). Povedati je treba, da so krajani KS Kidričevo po svojem delegatu Skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ptuj — izrazili nezadovoljstvo z dostopnostjo zdravstvenih storitev, ki jih za po-tarebe v Kidričevem opravlja jo delavci Zdravstvenega centra Ptuj — Ormož.
Kot je bilo poudarjeno jih najbolj že dalj časa moti ukinjanje določenih ožjih dejavnosti, ki so včasih bile vključene v redno dejavnost samostojnega Zdravstvenega doma Kidričevo. Poleg tega so tudi menili, da je glede na neugodne ekološke razmere kraja, potrebno zagotoviti občanom te in nekaterih drugih sosednjih krajevnih skupnosti, večje možnosti zadovoljevanja njihovih zahtev in potreb po zdravstvenih storitvah, saj se na zdravstveno postajo Kidričevo veže približno okrog 8.100 prebivalcev iz petih krajevnih skupnosti (Kidričevo, Cirkovci, Lovrenca na Dr. polju, Hajdina in Ptujska gora). Od le-teh pa jih blizu 1.000 uresničuje svoje pravice do storitev osnovne zdravstvene dejavnosti v obratni ambulanti tovarne gli-
nice in aluminija (TGA). Vse to pa pomeni, da takšno število uporabnikov opravičuje in utemeljuje potrebo po organiziranju nekaterih najosnovnejših dejavnosti v krajevni skupnosti. Poleg števila občanov, ki gravitira na Zdravstveno postajo Kidričevo, so zato razlogi tudi v specifični obolevnosti prebivalstva, ki je pogojena z ekološkimi razmerami kraja. Občinska zdravstvena skupnost je imenovala komisijo, katera bi naj tudi izoblikovala predloge možnih in uresničljivih predlogov, ki bi v okviru materialnih možnosti omočili izboljšanje stanja. Komisija je opravila svoje delo zelo uspešno, saj je že pred tem dobila, oziroma stvene skupnosti nekatera gradiva, ki so se nanašala na planiranje razvoja zdravstvenega varstva v občini ter na razporeditev zdravstvenih zmogljivosti v občini, kot tudi obseg opravljenih storitev za uporabnike skupnosti. Opravila je tudi ogled stanja in razgovore s predstavniki zainteresiranih organizacij in skupnosti na Ptuju in v Kidričevem, ogledala pa si je tudi prostore Zdravstvene postaje v Kidričevem in opravila razgovor z delavci te postaje in predstavniki krajevne skupnosti. Predstavniki zainteresiranih skupnosti in zdravstvenega centra so si bili povsem enotni glede podatkov, ki se nanašajo na naravno gravitacijsko območje zdravstvene postaje Kidričevo ter števila in strukture prebivalstva tega območja. Med drugim naj poudarim še to, da so člani komisije po ogledu prostorov Zdravstvene postaje bili nemalo presenečeni nad zanemarjenostjo same stavbe, ki zaradi neustreznega vzdrževanja propada. Gre namreč za primer zanemarjene skrbi in odgovornosti do družbene lastnine. V prostorih Zdravstvene postaje so člani komisije opravili (v prisotnosti predstavnikov zdravstvene skupnosti in zdravstvenega centra) razgovor s predstavniki
Krajevne skupnosti Kidričevo in delavci Zdravstvene postaje ter so oboji izrazili nezadovoljstvo s sedanjim stanjem. Poleg navedb o tem, da je bilo pred leti v Kidričevem zagotovljeno opravljanje vrste ožjih dejavnosti, ki jih danes več ni, prav tako pa tudi nezadovoljstvo z dejstvom, da se nekatere njihove zahteve prepočasi (ali pa sploh ne) rešujejo. Tajnik KS je tudi zagotovil pripravljenost krajanov, da prispevajo k sanaciji objekta zdravstvene postaje (z ureditvijo toplovoda). Seveda pa pri tem vsem zahtevajo (NE PROSIJO) ustrezno organiziranost zdravstvenih dejavnosti v svoji krajevni skupnosti, ki bi naj temeljila na utemeljenih potrebah občanov in na sodobnih načelih organizacije zdravstvenega varstva. Poudariti je tudi treba, da za ukinitev ali zmanjšanje obsega nekaterih dejavnosti ni mogoče najti zadostnih in up-ravičljivih argumentov. To še pa predvsem zaradi dejstva, ker v občinski zdravstveni skupnosti v preteklosti niso bili v celoti realizirani programi, ki bi jih naj opravila osnovna zdravstvena dejavnost in tudi niso bila porabljena sredstva v te namene. Med razlogi za zmanjšanje obsega dejavnosti v Kidričevem lahko predvsem izdvojimo kadrovsko situacijo v TOZD Osnovno zdravstveno varstvo in v velikem številu zdravnikov, ki so na specializaciji. To pa razumljivo povzroča deficitarnost zdravniškega kadra, do katerega je prišlo zavoljo neustreznega načrtovanja razvoja dejavnosti in zmogljivosti. Zahteve krajanov krajevne skupnosti Kidričevo po ponovni uvedbi nekaterih ožjih dejavnosti, so do določene mere utemeljene. Ni mogoče sprejeti trditve, da so zdravstvene kadrovske zmogljivosti v občini razporejene približno enakomerne, če pride v Kidričevem 1 zdravniški team na nekaj več kot 3500 prebivalcev, v povprečju v občini pa ekipa na okrog 1840 prebivalcev. Nujno bi bilo povečati število zdravstvenih delavcev v Kidričevem še z eno zdravniško ekipo. V katero ožjo dejavnost bi bila razporejena, je odvisno od odločitve vodstva Zdravstvenega centra Ptuj — Ormož ali bo razvijal polivalentno dejavnost ali ožje usmerjeno dejavnost za potrebe posameznih populacijskih
skupin. Upoštevaje načela delitve dela na področju zdravstva in usmeritve o vlogi in nalogah osnovne zdravstvene dejavnosti je smiselno in potrebno v Kidričevem uporabnikom zagotoviti:
— preventivne, sistematične preglede novorojenčkov, dojenčkov in otrok (starosti od 0—6 let,
—	storitve posvetovalnice za kontracepcijo in za nosečnice,
—	storitve hišnih obiskov in zlasti zdravljenja ter nege bolnikov na domu,
—	dispanzersko obravnavo bolnikov s kronično-degenera-taivnimi obolenji in skupnin-sko prosvetno, vzgojno delo s temi bolniki (hipertoniki, diabetiki, itd.),
—	osnovne (najenostavnejše) fizioterapevtske storitve (ki jih lahko opravljajo tudi medicinske sestre),
—	z nekaterimi organizacijskimi ukrepi znotraj Zdravstvenega centra Ptuj-Ormož je možno izboljšati funkcioniranje laboratorijske dejavnosti. To bi bilo uresničljivo že z ustreznim organizranjem transporta odvzetega materiala iz Kidričevega na Ptuj. Na podlagi vseh teh ugotovitev je komisija predlagala:
1.	Zdravstvenemu centru Ptuj da v najkrajšem času opravi sanacijo stavbe Zdravstvene postaje v Kidričevem,
—	izdela konkreten program razvoja zdravstvenih dejavnosti in zmogljivosti v Kidričevem, pri katerem naj upošteva usmeritve o vlogi in nalogah osnovne zdravstvene dejavnosti in ugotovitve komisije, ki je opravila ogled Zdravstvene postaje Kidričevo. Program naj vsebuje tudi dinamiko oz. čas izvršitve posameznih nalog, pri čemer je glede na materialne podlage v zdravstveni skupnosti in zdravstvenem centru možno najti rešitve za kadrovsko okrepitev v Kidričevem v relativno kratkem času,
—	podvzame nekatere organizacijske in druge ukrepe, s katerimi bo omogočil hitrejši, zlasti kvaliteten razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti in splošne medicine znotraj nje v Kidričevem (in morda tudi v občini Ptuj).
2.	Občinski zdravstveni skupnosti Ptuj komisija predlaga da zahteva od Zdravstvenega centra program razvoja zdravstvenih zmogljivosti in
dejavnosti v Kidričevem in ga nato naj potrdijo njeni samoupravni organi;
—	v okviru samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela z delavci Zdravstvenega centra Ptuj-Ormož oz. njegovih temeljnih organizacij vzpostavi obveznosti izvajalcev, da opravijo ustrezno količino storitev oziroma dejavnosti v Kidričevem. Te storitve naj skupnost poravnava izvajalcem, če bodo dejansko opravljene v Zdravstveni postaji Kidričevo.
3.	Krajevni skupnosti Kidričevo, da
—	vsestransko nadaljuje z napori po sanaciji zgradbe
Zdravstvene postaje in pri tem uresniči že sprejete obveze po napeljavi toplovoda do objekta;
— si prizadeva za kvalitetnejše in racionalnejše zdravstveno varstvo v občini Ptuj in v svoji krajevni skupnosti.
Pripravil: France MEŠKO
Pripis pisca:
Morda so nekatere stvari, omenjene v tem sestavku, urejene ali so v toku, vendar sem menil (skupaj s tajnikom KS), da se širša javnost na našem območju le vsaj nekoliko podrobneje seznani z vsem potekom teh akcij v okviru Zdravstva v KS in občini!
Človeku se lahko zabrani, razen upanje v prihodnost.	Gambetta
Upanje ne pusti nesrečnega nikogar, ki ga išče.	
	Beaunont
Če bi ljudem odvzeli njihove iluzije, katero zadovoljstvo bi jim ostalo?	Voltaire
Prvi usmerniški transformator na svojem mestu (11. 7. 87)
Pomožni obrat elektrolize C (11. 7. 87)
Iz pravne službe
Manj znane, a premoženjsko privlačne vrste zavarovanja
Vsi poznamo zavarovanje, predvsem po življenjskem, nezgodnem, požarnem in avtomobilskem zavarovanju, manj pa zavarovanja odgovornosti, ki so premoženjsko velikokrat privlačnejša. Za njih plačujemo nižje premije, večkrat kot doplačilo k osnovnemu zavarovanju. Ker so manj propagirana, vas z njimi seznanjamo v cilju vaše seznanitve s tehniko sklenitve in uveljavljanja že sklenjenega zavarovanja.
Sodelavka je spraševala za nasvet, glede prometne nezgode, ki jo je utrpela. Z avtom je zapeljala s ceste in zaradi prevrnitve utrpela telesne poškodbe v obliki zloma, prav tako je bil poškodovan njen nedoleten sin. Ker za nezgodo ni bil kriv drug udeleženec v prometu, ni mogla zahtevati odškodnine za avto in lastne in sinove poškodbe od zavarovalnice iz naslova avtomobilskega zavarovanja odgovornosti. Avto je zavarovala kasko in zato je prejela od zavarovalnice povrnjene stroške popravila. Sama pa je bolniško izostala z dela več mesecev, morala je negovati in voziti na terapije poškodovanega sina ob tem, da je živela v negotovosti, ali se bo lastna in sinova poškodba pozdravila, ali pa bo morala ob lastnih posledicah tudi vse življenje finančno skrbeti za sina. Žal oškodovana sodelavka ni vedela za možnost sklenitve zavarovanja, ki finančno pomeni neznaten izdatek ob obveznem sklepanju avtomobilskega zavarovanja, nudi pa zaščito prav voznikom in njihovim svojcem, ki ob večkratni lastni krivdi lahko računajo na plačilo odškodnine. Zavarovanje se imenuje »AO plus« zavarovanje in ob sklenitvi se plača 10 % premije obveznega zavarovanja. Po pogojih je mogoče zahtevati odškodnino zase, tudi v primeru lastne odgovornosti za nez-
godo, predvsem pa je pomembno, da lahko zahtevano odškodnino (za telesne bolečine, za zmanjšanje splošnih življenjskih aktivnosti, razen za strah, za premoženjsko škodo v obliki izgube zaslužka za ves čas zdravljenja) tudi za svojce. Pri sklepanju obveznega zavarovanja nas največkrat zavarujejo še dodatno za nezgode, kar pa prihaja v poštev le pri ugotovljeni invalidnosti in ob minimalnih zavarovalnih vsotah, zato moramo zavarovanje »AO plus« izrecno zahtevati, dodatno nezgodno zavarovanje pa izrecno odpovedati.
Druga vrsta zavarovanja, ki ga v večini imamo sklenjenega z osnovnim stanovanjskim zavarovanjem, pa nanj nismo pozorni, je zavarovanje stanovanjske odgovornosti. Nesreče, ki jih povzroči naš otrok kot udeleženec v prometu pri igri in športu, škode ki jih povzročijo naše domače živali z ugrizi, nesnago..., škode, ki jih povzročimo sami in zakonec, kot smučarji, kolesarji, športniki..., škode, ki nastanejo iz posesti naših stavb zaradi padcev opeke, lončkov, snega.... so pokrite iz zavarovanja do določene zavarovalne vsote (sedaj 100.000 din). Zavarovanje stanovanjske odgovornosti je kot osnovni riziko, vključeno v osnovno polico za minimalno premijo in zanj ni določenega doplačila, kot npr. zavarovanje televizije, zamrzovalne skrinje, stekla... Pri nastanku škode zadostuje, če izročimo tistemu, ki je škodo utrpel zavarovalno polico, nakar lahko sam zahtevek za i materialno (telesne poškodbe) ali materialno škodo naslovimo zavarovalnici. Priložiti moramo poškodbeni karton pri telesni poškodbi ali zapisnik o poškodbi z računi (uredi zavarovalnica) pri materialni škodi.
Marjan VEIT
MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI
Pred gretjem
Iz nove elektrolize
Priključki
Obzidava
Zaključek phanja
Peč
MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI
Izdaja delavski svet tovarne glinice In aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Urednički odbor sestavljajo: Majda Zadravec. Mojca Cafuta. Viktorija Petauer, Majda Lampret. Srečko Širovnik, Rajko Topolovec. Marija Korada, Franc Sagadin, Ciril Majcen, Janez Uponlk, Vera Peklar - odgovorna urednica — Fotogr aflje: Stojan Kerbler. dipl. Ing. — Tisk Ptujska tiskarna Ptuj — Člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno — Roko pisov In slik ne vračamo — Naklada 3400 Izvodov — Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informiranje pri IS Slovenije št. 321/172 z dne 24. oktobra 1975.
Razglednice s piknika
Razglednice s piknika
Disciplinski ukrepi
1.	ZJatko Vesenjak, mat. št. 5755, zaposlen v tozd Proizvodnji al. — predčasno odhajal z dela in zamujal na delo, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 12 mesecev, pavšalna odškodnina 2 %,
2.	Janez Murko, mat. št. 7137, zaposlen v tozd Vzdrževanju, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % neto OD,
3.	Rajko Sok, mat. št. 7263, zaposlen v tozd tovarni glinice, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukep — javni opomin in naložitev pavšalne odškodnine v znesku 10 % neto OD,
4.	Alojz Kolednik mat. št. 5471, zaposlen v tozd tovarni glinice, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in naložitev povrnitve pavšalne odškodnine v znesku 10 % neto OD,
5.	Mirko Zavratnik mat. št. 7214, zaposlen v tozd Proizvodnji aluminija, izrečen ukrep opomin in plačilo pavšalne odškodnine 2 % neto OD, neopravičeno izostal z dela 2 uri,
6.	Jože Svenšek mat. št. 6951, zaposlen v tozd Proizvodnja aluminija. neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin,
7.	Emil Petram mat. št. 7438, zaposlen v tozd Proizvodnji aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % neto OD,
8.	Janko Mlakar mat. št. 6502, zaposlen v tozd Proizvodnji aluminija, bil v vinjenem stanju in imel vsel tega neopravičen izostanek, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 6 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % neto OD,
9.	Dušan Ljubeč, mat. št. 6968, zaposlen v tozd Proizvodnji aluminije, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep javni opomin in naložitev plačila pavšalne odškodnine v znesku 10 % neto OD,
10.	Danilo Ozmec mat. št. 6914, zaposlen v DSSS, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 3 mesecev in naložitev plačila pavšalne odškodnine v znesku 10 % neto OD,
11.	Lenart Marica, zaposlena v DSSS, neopravičeno izostala z dela, izrečen ukrep javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % neto OD,
12.	Osojnik Jože mat. št. 4217, zaposlen v tozd Predelavi aluminija, prinesel v DO 0,75 I vodke, izrečen ukrep — javni opomin,
13.	Roman Pal mat. št. 7075, zaposlen v tozd Predelavi alu-
minija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10% neto OD,
14.	Avgust Bauman mat. št. 4903, zaposlen v tozd Predelavi aluminija, udaril sodelavca, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 12 mesecev,
15.	Stanko Kostanjevec mat. št. 7181, zaposlen v tozd Promet, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % neto OD,
16.	Rajh Jože mat. št. 6399, zaposlen v tozd Promet, pustil lokomotivo neočiščeno, izrečen ukrep — javni opomin,
17.	Vekoslav Širec mat. št. 6208, zaposlen v tozd Promet, pustil lokomotivo neočiščeno, izrečen ukrep — javni opomin,
18.	Jože Korez mat. št. 6721, tozd Promet, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 12 mesecev in povrnitev pavšalne odškodnine v znesku 10 % neto OD,
19.	Dukič Stojan mat. št. 6467, zaposlen v tozd Livarna Trbovlje, ni uporabljal zaščitnih sredstev, izrečen ukrep denarna kazen in sicer 10 % enomesečnega OD,
20.	Franc Korez mat. št. 4407, zaposlen v tozd Proizvodnji aluminija neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in povrnitev pavšalne odškodnine v znesku 10 % neto OD,
21.	Franc Žinko mat. št. 5055, zaposlen v tozd Predelavi aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 6 mesecev in povrnitev pavšalne odškodnine v znesku 10 % neto OD,
22.	Duško Sarkičevič mat. št. 7314, zaposlen v tozd Predelavi aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 12 mesecev in povrnitev odškodnine v znesku 40% neto OD,
23.	Pero Nacev mat. št. 7055, zaposlen v tozd Tovarni glinice, malomarno opravljal dela, izrečen ukrep — javni opomin,
24.	Branko Šegula mat. št. 7094, zaposlen v tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela. izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40% neto OD,
25 Drago Lončarič mat. št. 3067, zaposlen v tozd Vzdrževanju, brez ustreznega dovoljenja dal postružiti v tozd zavorni disk — izrečen ukrep — javni opomin in povrnitev materialne odškodnine,
26.	Franc Tašner mat. št. 2409, zaposlen v DSSS, prinesel v DO 1 liter žgane pijače, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 3 mesecev,
27.	Jože Gajzer mat. št. 5108, zaposlen v tozd Proizvodnji aluminija, poskušal odtujiti iz DO 1 liter sadnega soka, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3 mesecev,
28.	Stanko Serdinšek mat. št. 7377, zaposlen v tozd Vzdrževanju, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10% neto OD,
29.	Bojan Žinko mat. št. 6100, zaposlen v tozd Vzdrževanju, pri izhodu iz DO žalil varnostnika, izrečen ukrep — razporeditev na druga dela za dobo 6 mesecev,
30.	Jože Polanič mat. št. 5191, zaposlen v tozd Vzdrževanju, na električnem vozičku prevažal delavca— sodelavca, izrečen ukrep denarna kazen, in sicer 8% neto OD,
31.	Šalamun Marjan mat. št. 3993, zaposlen v tozd Tovarni glinice, poskušal odtujiti iz DO 5 kg PVC nerabljene folije, dne 12. 6. 1987 kazal znake vinjenosti in imel zato neopravičeni izostanek, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 12 mesecev, povrnitev pavšalne odškodnine v znesku 10% neto OD,
32.	Topal Bojan mat- št. 7374, zaposlen v tozd Tovarni glinice, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 3 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10% neto OD,
33.	Janez Selinšek mat. št. 6773, zaposlen v tozd Tovarni glinice, 10. 4. 1987 malomarno opravljal dela, neopravičeno izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep — javni opomin,
34.	Janko Zamuda mat. št. 6783, zaposlen v tozd Tovarni glinice, neopravičeno izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep — opomin,
35.	Zvonko Lešnik mat. št. 7113, zaposlen v tozd Tovarni glinice, 21. 2. 1987 zapustil kontrolni prostor pri permutit filtrih, izrečen ukrep — javni opomin,
36.	Janez Krajnc mat. št. 6279, zaposlen v tozd Tovarni glinice, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odložena za dobo 12 mesecev,
37.	Majda Bedrač mat. št. 5370, zaposlen v tozd Tovarni glinice, neopravičeno izostala z dela 1 uro, izrečen ukrep — javni opomin,
38- Jože Reš mat. št. 6740, zaposlen v tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 12 mesecev in povrnitev pavšalne odškodnine v znesku 40% neto OD,
39.	Franc Vindiž mat. št. 5642, zaposlen v tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 12 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10% neto OD,
40.	Branko Bedenik mat. št. 5132, zaposlen v tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pravšalne odškodnine v znesku 2% neto OD,
41.	Vladimir Atanasov mat. št. 6218, zaposlen v tozd Proizvodnji aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 3 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10% neto OD,
42.	Darko Toplak mat. št. 6474, zaposlen v tozd Proizvodnji aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10% neto OD,
43.	Kolar Zvonko mat. št. 5513, zaposlen v tozd Predelavi aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšala v znesku 10% neto OD,
44.	Štumberger Jože, mat. št. 5934, zaposlen v tozd Proizvodnji aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja,
45.	Alojz Horvat mat. št- 6686, zapustil dela in se vrnil v vinjenem stanju, udaril sodelavca, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšala v znesku 6% neto OD,
46.	Anton Kozoderc mat. št. 2828, zaposlen v tozd Predelavi aluminija, malomarno opravljal dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 3 mesecev,
47.	Alojz Kovačič mat. št. 5480, zaposlen v tozd Promet, zapustil parno lokomotivo brez nadzorstva, izrečen ukrep — javni opomin,
48.	Franc Debelak mat. št. 6692, zaposlen v tozd Promet, pri vožnji z viličarjem ogrožal varnost oziroma življenje, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 12 mesecev,
49.	Stanko Kolarič mat. št. 6357, zaposlen v tozd Proizvodnji aluminija, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšala v znesku 10% neto OD, neopravičeno izostal z dela,
50.	Fazlič Fadil mat. št. 6605, tozd Livarna Trbovlje, malormar-no opravljal dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja,
51.	Kneževič Ana mat- št. 5766, tozd Livarna Trbovlje, malomarno opravljala dela, izrečen ukrep — opomin,
52.	Vogrinec Marjan mat. št. 5925, zaposlen v tozd Predelavi aluminija, zamudil na delo, izrečen ukrep — javni opomin,
53.	Ljudmila Kastelic mat. št. 5120, zaposlen v tozd Livarni Trbovlje, neopravičeno izostajala z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 12 mesecev,
67.	Jože Černezel mat. št. 7004, zaposlen v tozd Proizvodnji aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšala v znesku 3% neto OD,
izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšala v znesku 10% neto OD,
81.	Marjan Slameršek mat. št. 6363, zaposlen v tozd Tovarni glinice, predčasno zapustil dela, izrečen ukrep — javni opomin,
82.	Anton Petek mat. št. 5909, zaposlen v tozd Predelavi aluminija, neopravičeno zamudil na delo in se neprimerno obnašal do vodje izmene, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 10 mesecev in plačilo pavšala v znesku 2% neto OD,
83.	Anton Zelenik mat. št. 5340, malormarno opravljal dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 12 mesecev,
84.	Aleksander Murkovič mat. št. 7219, zaposlen v tozd Predelavi aluminija, zamudil na delo, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšala v znesku 3% neto OD.
54.	Karl Kodrič mat. št. 0000, zaposlen v tozd Livarni Trbovlje, izrečen ukrep — javni opomin, malomarno opravljal dela,
55.	Franc Muhič mat. št. 7281, zaposlen v tozd Proizvodnji aluminija, neopravičeno Izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 10 mesecev, plačilo pavšala v znesku 6% neto OD,
56.	Šprah Cvetko mat. št. 7292, zaposlen v tozd Proizvodnji aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 6% neto OD,
57.	Bakač Viktor mat. št. 6263, zaposlen v tozd Proizvodnji aluminija, podal lažno izjavo, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 6 mesecev in povrnitev materialne škode v višini 4.148 din,
58- Rajko Ziemioky mat. št. 6969, zaposlen v tozd Proizvodnji aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšala v znesku 10% neto OD,
59.	Kokol Andrej mat. št. 6234, zaposlen v tozd Tovarni glinice, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 6 mesecev in plačilo pavšala v znesku 6% neto OD,
60.	Zelenik Anton mat. št. 5340, zaposlen v tozd Predelavi aluminija, hotel odtujiti iz DO
2	kg degazita, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 3 mesecev,
61.	Milan Krajnc mat. št. 5928, zaposlen v tozd Vzdrževanju, neopravičeno izostal z dela. izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 12 mesecev in placito pavšala v znesku 10% neto OD,
62.	Marjan Šebela mat. št. 6800, zaposlen v tozd Tovarni glinice, neopravičeno izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep — opomin.
63.	Srečko Maroh mat. št. 5235, zaposlen v tozd Tovarni glinice, neopravičeno izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep — opomin,
64.	Branko Strelec mat. št. 7031, zaposlen v tozd Tovarni glinice, neopravičeno izostal z dela
3	ure, izrečen ukrep javni opomin in plačilo pavšala v znesku 3% neto OD,
65.	Janko Mesareč, mat- št. 7480, zaposlen v tozd Tovarni glinice, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšala v znesku 20% neto OD,
66.	Daniel Marinič mat. št. 7322, zaposlen v tozd Tovarni glinice, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 6 rqpsecev in plačilo pavšala v znesku 22% neto OD,
68.	Smuk Željko mat. št. 6481, zaposlen v tozd Livarni Trbovlje, hotel odtujiti iz DO nafto, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja,
69.	Skrbinšek Štefan mat. št. 5185, zaposlen v tozd Tovarni glinice, neopravičeno zamudil na delo, izrečen ukrep — javni opomin,
70.	Marjan Kokot mat. št. 5999, zaposlen v tozd Proizvodnji aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšala v znesku 20% neto OD,
71.	Franc Veselič mat. št. 7313, zaposlen v tozd Proizvodnji aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšala v znesku 10% neto OD,
72- Leonard Bašnec mat. št. 5437, zaposlen v tozd Proizvodnji aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšala v znesku 10% neto OD,
73.	Franc Šumenjak mat. št. 7512, zaposlen v tozd Proizvodnji aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšala v znesku 10% neto OD,
74.	Milan Arnuš mat. št. 5364, zaposlen v tozd Proizvodnji aluminija —• neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 6 mesecev in plačilo pavšala v znesku 10% neto OD,
75.	Stanislav Frangež mat. št. 6213, zaposlen v tozd Proizvodnji aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšala v znesku 10% neto OD,
76.	Ludvik Širovnik mat. št. 5979, zaposlen v tozd Proizvodnji aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšala v znesku 40% neto OD,
77.	Branko Črepinko mat. št. 6690, zaposlen v tozd Proizvodnji aluminija, neopravičeno odklonil dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 3 mesecev,
78.	Jože Nahberger mat. št. 6690, zaposlen v tozd Proizvodnji aluminija, prekoračil pooblastila in odredil da mora Črepinko Branko zapustiti DO — izrečen ukrep — javni opomin,
79.	Horvat Tonček mat. št-6869, zaposlen v tozd Tovarni glinice, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 10 mesecev in plačilo pavšala v znesku 14% neto OD,
80.	Viktor Mesareč mat. št. 5846, zaposlen v tozd Tovarni glinice, neopravičeno izostal z dela.