CHICAGO, ILL., TOREK, IS. MAJA — TUESDAY, MAY 15, 1945
LETNIK (VOL.) UV,
500 BOMBNIKOV RAZBIJA NAG0Y0; KITAJCI PRIŠLI
DO MORJA; DRUGE VESTI
\ -
Otok Guam. — Od petka do ponedeljka jutra, kakor poročajo zadjije vesti, ameriški bombniki neprestano razbijajo takoimenovani industrijski pas na japonskem domačem otočju. V nedeljo je bHo zlasti mesto Nagoya, tretje največje mesto na Japonskem predmet silovitega zračnega, napada. V predmestju Nagoye imajo Japonci največje tvornice za letala. Te tvornice so bile tako prizadete od napada, da je v nedeljo pet ur po ilapadu še vedno gorelo na obsežnem prostoru in izvidniki poročajo, da so tvornice skoro do tal pogorele. Ta zračna ofenziva, ki jo Amerikanci uspešno izvajajo, ima namen najprvo paralizirati japonsko vojno industrijo, za tem pro-
metne zveze nakar bodo 3ledili direktni udari z morja na kopno.
Na otoku Okinawa divjajo zadnje dni siloviti boji za glavno mesto na otoku Naha. V ponedeljek jutro so ameriške čete prodrle do sredine mesta, katerega Japonci branijo z vso srditostjo. Teritorij južno zapad-nega konca Okinawe je podoben konici pušice, ki je na sredi
(Nadaljevanje na 4. strani)
PRI SVOJIH FANTIH
EISENHOWER OBJAVIL UKOR IN DRUGO IZ EVROPE
Paris, Francija. — Vrhovni poveljnik zavezniških sil ameriški general Dwight ETsenhower je objavil v nedeljo ukor vsem onim ameriškim častnikom, ki so preveč prijazno občevali z ujetimi nazijskimi voditelji. Eisenhower pravi v svojem ukoru, da to ni v skladu z njegovim stališčem, da bi se kazali prijateljske nazijskim voditeljem, ki so zakrivili toliko gorja. Izraža upanje, da se kaj takega ne bo več dogajalo.
Nazijski ostanki na Češkem in v nekaterih drugih krajih še vedno vstrajajo in se nisp še vsi podali. Praske med njiim so na dnevnem redu.
Rabelj Himmler je Še vedno na prostem, pravijo zadnje vesti in ni še padel v zavezniške roke, kakor je bilo v soboto po-ročano.
Iz Moskve poročajo, da sovjetski list "Izvestja" zahteva, da se nazijske voditelje kot Doenitza in druge takoj aretira in postavi pred sodišče kot vojne zločince. Proti Goeringu, ki se nahaja v ameriških rokah
. "»a

ni.iapJSTXr!;U JT	^ ^	kai. pokojnega poročeTalca Er-
^Ln nitJ.1 t? 1	STOje cigarete skupim t boju utrujenih marmor L dirizije na
°*lnawa-	* "dola japonska krogla i* slrojnice n/iosednje otoku. "
■Miti star m ,e bil trid«aii zavesniiki Tojni dopisoral»c, ki je pedel t bojih.
Pyle je bil
imajo deset obtežilnih točk vojnega zloeinstva.
Ministerski predsednik Churchill je imel v nedeljo v Londonu važen govor. Omenjal je, da je lani le malo manjkalo, da niso Nemci porušili Londona s svojimi tajnimi bombami. Glede Nemcev je izjavil, da bo treba največje čuječnosti v Evropi, da se nemški totalitarizem ne vrne v kaki drugi obliki. V svojem govoru je tudi ostro obsojal irsko vlado, ki jo vodi Eamon de Valera in je povda-ril, da je irsko ravnanje ogrožalo Anglijo v njenih najbolj črnih urah. Zgleda, da Angleži tega ne bodo pozabili Ircem. Glede volitev, o katerih se v Angliji mnogo govori, ni Churchill ničesar omenil.
SPOR RADI TRSTA
VZNEMIRJA ITALIJANE
Rim, Italija. — Italijanski listi so dvignili koncem zadnjega tedna ogorčene proteste proti jugoslovanski zahtevi po Trstu in Gorici. Posebno se je izkašljal liberalni "Risorgement Liberate" trdeč, da so jugoslovanski partizani ubili več italijanskih uradnikov in da se napada Italijane,
ker razobešajo italijanske za stave, ter da se aretacije in izgoni nadaljujejo v Trstu in Gorici. List pravi dalje, da to postopanje od strani Jugoslovanov je dvignilo speči narodni čut Italijanov. Le baje italijanski komunisti, da so tiho.
V Rimu in po drugih italijanskih mestih so demonstracije radi tega in kajpada napeti Italijani vpijejo: 'Trst je italijan
Prav kakor pri nazijih ni. Nismo za kake radikalne ideologije, a to, da je segel Tito po Trstu in Gorici pa zasluži s slovanske strani priznanje. Mož ima vsaj nekaj odločnosti kar jo preje razne cincarske vlade v Beogradu nikoli niso imele. Več jim je bilo za vsako macedon-sko vas, kakor za severni Jadran. Glede ital. propagande in vpitja, ki ni prav nič upra-
JUGOSLOVANSKI SPORI PRED MEDNARODNO KONFERENCO
San Francisco, Calif. — Dr. Ivan Subašič, sedanji zunanji miiiist«f Jugoslavije je izjavil novinarjem, da vodja bivših četnikov general Draža Mihaj-lovič, bo, če bo ujet, postavljen pred sodišče in bo najbrže u-streljen. Ako bo padel v zavezniške roke, bo sedanja Jugoslavija zahtevala, da se ga izroči Jugoslaviji. V San Francisco pa je prihitel tudi bivši jugoslovanski poslanik Konstantin Fo-tič, Jfi je poslal ameriškemu državnemu tajniku Stettiniusu posebno pismo in v tem zahteva:
1.	Da se pošlje v Jugoslavijo zavezniško komisijo, ki naj preišče vse aktivnosti maršala Tita in generala Mihajloviča/
2.	Ustanovi naj se prava koalicijska vlada v Beogradu.
3.	Jugoslavijo naj okupirajo zavezniške čete, posebno ameriške čete, da se prepreči v deželi civilna vojna.
Slično pismo je poslal tudi angleškemu zunanjemu ministru Edenu.
Novinarji so ga pozneje iz-praševali, če je res, da je Milan Nedič, srbski kvizling pod nemško okupacijo, njegov sorodnik? Na vprašanje je pritrdil, da je tako, toda Nedič mora biti postavljen pred pravico, je dostavil.
SVETA
sko mesto!" Dalje predbaciva- vičeno pa vemo, da bodo Italijani storili vse kar bodo mogli, ga bi preprečili pravične zahteve Jugoslovanov. Vprašanje je le, koga bodo Angleži bolj upoštevali: ali pravice Jugoslovanov do slovanske zemlje, ali pa krivične ^ahteve- Italijanov po slovanski zemlji?
jo listi Zaveznikom, da so bili prepozni in so nudili premalo moč v tem oziru in da jih je Tito prekosil.
— Mi ne odobravamo nasilne politike v nobenem slučaju. Toda pri Italijanih bi težko zalegla kaka pametna beseda.
V 10 URAH BOMO V LONDONU
Chicago, 111. — Pan American Airway pripravlja, da odpre zračno potniško zvezo med Londonom in Chicago. Uradniki omenjene družbe pravijo, da z modernimi prekooceanskimi letali bo mogoče preleteti daljavo med Londonom in Chicago v desetih urah.
SILOVIT VIHAR NA VZHODU
—	Ottawa, Kanada. — Kanadska vlada je objavila v soboto -uradno por&Čilo, v katerem navaja, da kanadske vojne zgube znašajo tekom te druge svetovne vojne 102,875 mož. Kanadci so se borili v Afriki, Siciliji, Italiji, Normandiji, Belgiji, Holandiji in končno v severni Nemčiji.
—	NewTork, N. Y. — Radio poročilo iz Pariza omenja, da je admiral Doenitz pred več dnevi postavil znanega nazij-skega rablja Heinricha Him-mlerja v zapor in da ga je v soboto izročil angleškim oblastem v Nemčiji. Himmler ima na vesti na milijone človeških žrtev, ki so jih njegovi gestapovci pomorili na najbolj barbarske načine.
—	Rim, Italija. — Goriški nadškof Carlo Margotti, je dospel v soboto v Vatikan in poroča, da so ga jugoslovanski partizani aretirali in ižgnali iz Gorice. Nadškof Margotti med Slovani ni bil posebno priljubljen radi italijanizacije, ki 30 jo izvajali fašisti, proti katerim pa on ni imel nobene moči.
—	Moskva, Rusija. — Radio postaja v Moskvi je objavila v soboto, da bodo ruske tovarne, ki so doslej izdelovale tanke in truke za vojsko, takoj začele izdelovati moderne praktične avtomobile. Zgleda,' da bodo Rusi postali podjetni v vseh ozirih.
—	Kolin, Nemčija. — Bivšo Fordovo tovarno, ki jo je obratoval pred vojno Ford v tem mestu, so Amerikanci popravili in zdaj v njej popravljajo in sestavljajo nove vojaške truke in avtomobile za ameriško okupacijsko vojsko. Obratuje jo vojaška oblast.
—	Manila, Filipini. — Glasom radio objave, bodo na Ja-
SPOR RADI POLJSKE ZNA BITI USODEN ZA BODOČNOST
Moskva, Rusija. — Maršal_________
Stalin je odgovonl preOse^nir prebili piek moria. ku Trumanu in ministerskemu predsedniku Churchillu, da je vse govorjenje o poljskem vprašanju brez koristi. Stalin taji, da bi bila sovjetska vlada povabila poljske politične vodi-
NAČRT, KI BODO PO NJEN ODPUŠČALI NASE VOJAKE DOMOV IZ VOJNE SLU2BE
Washington, D. C. Amerikanski vojaki nameščeni vse naokrog po svetu bodo častno odpuščeni iz vojaške službe na podlagi armadnega načrta delne demobilizacije. Ta načrt je urejen na podlagi sistema točk. Pri tem odločuje, koliko časa je bil vojak v vojaški službi, koliko! časa je bil prek morja, njegova Odlikovanja v boju in okolnost, če .je poročen in ima otroke. Vojni oddelek je objavil, koli-, ko točk šteje vsaka izmed ravnokar naštetih okolnosti*.
1.	Vsak mesec vojaškega službovanja od 16. septembra 3 940 do 12. maja 1945 šteje eno točko.	_
2.	Vsak mesec vojaške službe prek morja od 16. septem-, bra 1940 do 12. maja 1945 šteje tudi poleno točko in sicer dodatno k prejšnjim točkam za število mesecev vojaške službe sploh, ne glede ali doma ali prek morja. To se pravi, da dobijo vojaki prek morja po dve točki za vsak mesec, ki so ga
mesceev znižala svoje število mož na 6,968,000.
Za može pri armadnih letalcih bo zahtevano kritično število točk višje kakor za druge člane armade. Mornarica, ma-rinski kor in obrežna straža pa sploh ne bodo odpuščale svojega moštva zdaj, ker bo moralo igrati preveč važno vlogo v pacifiški vojski.
Služba se šteje od dneva, ko je bila oseba vzeta (inducted) v vojaško službo. Več kot 15 dni meseca se šteje za cel mesec. Služba prek morja se računa od dneva, ko je ladja ali aeroplan, Iti je prenesel vojake prek morja, zapustil pristanišče ali letalsko oporišče. Vsi «. u«*	vojaki, ki služijo kjerkoli izven
3. Vsaka medalja ali odliko-5fcoiVŠnentalnih Zedinjenih dr-
»av, se štejejo, da služijo prek morja.	- ,
Služba prek morja važna
Ta sistem po točkah pomeni
vanje, — pri tem je vključeno tudi odlikovanje škrlatnega srca (Purple Heart) za rane in bronaste zvezde (bronze service stars) za udeležitev v bit-
telje v Varšavo pod pretvezo, j kah in kampanjah od 16. sep- Ki so se dolgo časa boievali da jih je potem lahko aretirala, tembra 1940 do 12 maia 1945 ^Ll ™ ? f- ,bojfvail Glede sestanka »treh velikih", _ šteie	.b 8°
na splošno, da bodo tisti vojaki, ki so se dolgo časa bojevali
Boston, Mass. — V severno! ponskem pozvani v vojsko vsi
vzhodnih državah, v Maine, Massachusetts, Rode Island je sredi zadnjega tedna divjal silovit dežni in snežni vihar. Poškodovane so zveze in veliko število poslopij vseh vrst. Škoda znaša daleč nad 1 milijon dolarjev.
mladci od 16 leta naprej. ypo-klicani bodo v aktivno službo tudi vsi rezervisti, ki .so bili do-sedaj radi gotovih vzrokov o-proščeni vojaške službe. Znamenje, da Japonci pričakujejo hujših napadov v kratkem.
— Oslo, Norveška. — Vid-
Glede sestanka "treh velikih ki ga urgirata Churchill in Truman, ni Stalin nič preveč vnet, ker slednja silita z rešitvijo poljskega vprašanja. Rusi pa so mnenja, da se glede tega prav nič ne mudi.
Politični opazovalci 30 mnenja, da Rusi v poljskem vprašanju ne bodo popustili. To, pa menijo mnogi, zna pripraviti Angleže in Amerikance, da bodo postali bolj mehki do Nemcev ter jim znajo dopustiti obnovitev močne Nemčije, da bi zaustavljala Sovjetsko unijo, če bi ta postajala nevarna. Prav to pa bi ustvarilo pot v novo vojno številko tri. V Kremli-nu pa so mnenja, da Angleži zato silijo s poljskim vprašanjem za novo koalicijsko vlado, da bi Rusiji zopet zamrežili pota v svet.
-o--
GOERING SE PREDSTAVLJA KAKOR SVETNIK
Augsburg, Nemčija. — Ko so ameriški poročevalci izpra-ševali nazijskega maršala Goe-ringa, ki so ga ujeli te dni Amerikanci v Bavariji, je hitel ta na vso moč pravilu, kako je on vedno ugovarjal in branil Hitlerju pri raznih načrtih. Tako pri napadu na Rusijo, kakor v drugih shičajih. Ali, Hitler ga ni poslušal. Jej, jej, Goering bi bil rad zdaj svetnik. Preje je pa Hitlerju pomagal pobijati vse, ki niso trobili v nazijski rog.
šteje po pet točk.	|očetje, najprej odpuščeni iz vo-
4. Za vsakega otroka pod 18 jaške službe. Ne smemo pa prileti, toda ne za več kot tri otro- jčakovati, da bodo vsi tisti, ki ke, ki so bili rojeni pred 1*2. imajo 85 točk ali pa celo veliko majem 1945, dobi vojak 12 več, takoj prišli domov. Naj-
prej bodo morali spraviti do-Vendar stvar ni tako eno-;mov iz Evrope ranjence in pa stavna. Recimo, da ima vojak tiste vojake, ki bodo dobili ne-zadosti točk, da bi moral biti i kaj dopusta, predno jih bodo
go pred morja in so bili v težkih bitkah, bodo v gotovih slučajih odpuščeni, četudi bi bila njihova izredna izvežbanost še potrebna.
Koliko točk je treba
Da je vojak v katerem koli oddelku armade lahko odpuščen iz službe, potrebuje najmanj 85 točk, članice ženske armade pa potrebujejo najmanj 44 točk. To sedaj zahtevano število točk velja samo za nekaj časa. V teku šestih tednov bo armada znižala te zahteve in določila novo Število za odpustitev potrebnih točk in či-kun Quisling, ki se je podal s|sto število bo potem ostalo ve-svojim osobjem norveškim pa-jljavno do konca. To novo naj-triotom je postavljen pred po- nižje potrebno število točk sebno sodišče. Sodna razprava (permanent "critical" score) proti njemu se je pričela v so- bo tako preračunano, da bo ar-boto. Skoro. gotovo bo obsojen-mada lahko na najbolj pripra-na smrt.	jven način v teku prihodnjih 12
odpuščen. Tudi v tem slučaju ni gotovo, da bo takoj odpuščen. Vojaki, ki so izvežbani v posebnih strokah, kakoršne bodo potrebne za vojno proti Japonski, bodo morali ostati v vojni službi tako dolgo, dokler armada ne dobi primernega nadomestila zanje. Toda Vojni oddelek obljublja, da bodo tudi taki odpuščeni kar najbolj hi- more več pomagati.
tro bo mogoče. Le nekateri čast-	_^o_
niki, ki so izvežbani v visoko j LJUBLJANA OSVOBOJENA specializiranih strokah, bodo j Chicago, 111. — Brezpogojna morali ostati v vojaški službi podaja nemške armade po vseh dokler bo trajala vojna. Ven- krajih pomeni, da je tudi cela dar tudi častniki, ki so bili dol- Slovenija osvobojena in da se
poslali naprej na Pacifik. Ta novi sistem na točke nima nič opraviti s splošno naredbo, da so lahko vsi vojaki, ki so stari čez 42 let, lahko odpuščeni na njihovo lastno prošnjo. Enako bodo neglede na točke odpuščeni tisti, ki so bili tako hudo ranjeni ali drugače onesposobljeni, da si armada ž njimi ne
nemške čete tam ne bojujejo več. Raznih podrobnosti še ne vemo, toliko pa vemo, da je Ljubljana svobodna in da nad ljubljanskim gradom spet plapola slovenska zastava. Tudi to vemo, .da zmagovite brigade slovenske in jugoslovanske vojske niso čakale na velike za-padne zaveznike, da bi ti pognali sovražnika ali ga prisilili k podaji, temveč so ga same z ognjem in mečem pregnale iz slovenskega ozemlja, ki ga je bil bj*ez vsake pravice zasedel.
Še v sredo 9, maja sta general Sretan Zujovič in polkovnik Vladimir Dedier, oba odlična srbska junaka jugosl. osvobodilne vojske posredno sporočila slovenskemu tisku v Ameriki iz San Francisco naslednji brzo-jav: "Oduševljeni smo oslobo-jenjem naše bele Ljubljane. Sretni smo zajedno z Vama."
"Amerikanski Slovenec"
pela že
C Ji
let za svoj nahod V ameriki.
'f PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI **
f Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja d o zmogel :
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA _V CHICAGI; ZAPADNE SLOV, ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH.
CTORY BUY
UNITED STATES
STAMPS
KUPUJTE VOJNE BONDE1
na japonsko industrijo
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki Ustanovljeni leta 1881
Izhaja vsak iorak in paiak
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
$4.00
Za celo leto
Za pol leta____2.00
Za četrt leta______________1.25
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto____________$4.50
Za pol leta____2-25
Za četrt leta________1.50
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891
Issued every Tuesday and Friday
Published by
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8
Phone: CANAL 5544
vo, gprieuje o tem, ker je skoraj sam kamen na njivah. Le tako imenovana Šutna je predstavljala tedanji Kamnik. Opisa sedanjega mesta žali Bog nisem nikjer videl, akoravno ima tudi sedanje mesto svoje zna-
Subscripiion:
For one year___________________$4.00
For half a year___________2.00
For three months_________1.25
Chicago. Canada and Europe
For one year______________$4.50
For half a year_______2.25
For three months_____1.50
Dopisniki so prosanL da dopisa pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je lisi saključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka s jutra j prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra--Na dopise brez podpisa se ne osira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office -at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
S V. 0CE GLEDA V BODOČNOST
AM£RlRANski liMeMt
tem bo svet postal na znotraj duhovno drugačnejši, kakor je danes.
V teh besedah je moč zaupanja in poguma. Vliva ga svetu sv. Oče, Kristusov namestnik na zemlji. Le škoda, velika škoda, da svet tako malo upošteva njegove očetovske besede. Svet rajši sledi vsakemu potepuhu kakor pa preiz-
1 v •	. v	* *	F Mr	- -—-- — — —-.-jujbavv ovujc 2UII-
kusemm nasvetom sv. Očeta, ki uci vse ljudi poštenja in menitosti. Na Šutni je lepa de-resnice. Nemci so divje dirjali za Hitlerjem, Italijani so kanijska cerkev, nadalje je v noreli za Mussolinijem, drugi za drugimi podpihovalci. Za ^ mes^ lepa frančiškanska papeži, ki so očetovsko svarili, tako predniki sedanjega pa- cerkev 8 samostanom. Na 2a-peža kakor sedanji sv. Oče sam, pa narodi niso hoteli, češ,< l*h Je P°družnifa. ® pokopali-papež je že na mestu, ampak on naj uči v svoji Cerkvi, mi ŠCem; V cerkvici Je Anton vsevedni politikarji in prosvitljenci pa vemo sami, kaj je prav in kaj ne. In kam je svet prišel? Poglejte na svet, pred vami je, razbit in uničen. In to se bo ponavljalo, dokler svet ne bo sledil pravi resnici, ki prihaja od Boga.
Sv. Oče gleda v bodočnost in' svetu daje novo upanje. Treba je, da njemu sledimo in poslušamo njegove očetovske nauke!	,
Torek, 15. maja 1945
-•••••••••»•C«
»»•»•••••••••••M***«***«*
AMERIŠKI VOJAKI IN MORNARJI Washington, D. C.
' neriški vojaki in mornarji slovenskega porekla in drugih tujih izvorov se če^dalje pogosteje obračajo na predstavnike Rdečega Križa, ki so pridelje ni njih enotam, kadar morajo reševati kake osebne probleme.
Kot vojaki in mornarji, pa 3e tudi njihove družine doma rade obrnejo na lokalne podružnice R. križa v zadevah tikajo-čih se pokojnin, plač, podpornih izplačil ter drugih sličnih problemov o katerih potrebujejo pojasnila in informacije.
Pomoč, ki jo nudijo našim vojakom in njihovim svojcem v tem pogledu taboriščni direk torji Rdečega križa ter delavci lokalnih postojank te- organi-zacije doma, je najbolj razvid-jna iz naslednjega slučaja, ki je tipičen. Neki ameriški vojak tujezemskega izvora je prišel k direktorju Rdečega križa pri njegovi enoti ter mu je pojasnil,
Morda ni še nobeden drugi papež vladal Kristusovo Cerkev na zemlji v tako viharnih in razdrapanih časih, v kakršnih jo vlada baš sedanji sv. Oče Pij XII. Sv. Oče sicer uživa simpatije vsega katoliškega sveta. A že to ni mala stvar, da so njegove ovčice na obeh straneh tega velikega svetovnega konflikta med narodi. Vsako besedo, ki jo izgovori sv. Oče, tehta zunanji svet z vso natančnostjo) pa tudi z vsem mogočim prizadevanjem, da bi v njej našel kako dlako, ki naj bi dala povod za nastop proti papežu.
Vatikan je mala državica v Rimu, kjer so gospodarili do predkratkim fašisti in naziji. Slednji so gledali na papeža z nameni vseh mogočih podtikanj, da bi ga ujeli v kakem slučaju. Ce je prosil usmiljenja za ene ali druge, sa mu že predbacivali, da drži s temi in onimi bolj kakor z njimi. In vendar je sv. Oče duhovni oče vseh katoličanov, bodisi tega aii onega naroda, te ali one barve. Naziji in fašisti so ga grdo gledali, če je le razglašal molitve za mir. In vendar je njegova dolžnost, da dela za pomirjenje v svetu, kot predstavnik Kristusove Cerkve na zemlji, ki uči od svojega Ustanovitelja naprej največji nauk na svetu: "Ljubite se med seboj" in "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe."
Kakor je pri srcu očetu, ko gleda propadanje svojih otrok, tako in še hujše je moralo biti sv. Očetu, ko je gledal zadnjih šest let, kako re je po vsem svetu le rušilo in podiralo. Vse okrog njega same razvaline. Mesto za mestom j da znajo njegovi starši zelo ma se je rušilo. Med temi je na stotine božjih hiš, cerkva, v {io angleško, radi česar ne mo-katerih so se ljudstva zbirala in častila Boga, postalo raz- rejo razumeti	'j m
valine. UničeVal! so polja, razganjali družine, božje in človeške pravice so se teptale v prah. Uničevala so se polja, množila so se pa po vsem svetu pokopališča, ki so se polnila z uničenimi mladimi življenji, na katera je katoliška Cerkev toliko upala in zidala za bodočnost.
Sv. Oče ljubi pravico in resnico in nima nobenega deleža pri rajajoči hudobnosti v svetu. On je Oče miru, ki edini more osrečiti človeško družbo na zemlji. Katoličani
vemo vse to, a je na tisoče in tisoče drugih, ki tega nočejo	- , , .
vedeti in nekateri še delajo proti sv. Očetu žaljive opa*£ L^SX^i m mu podtikajo razne namene. To je pa krivica, ki se de- i vo, je takoj stopil v zvezo s pola SV. Očetu.	stojanko Rdečega križa v bli-
Vojno rajanje, v katerem so divjale odvezane človeške žini' kJ*er so živeli vojakovi strasti, ki so le rušile, ubijale in prelivale kri, je prineslo sta^i.^Resultat je bil, da je ne-svetu mnogotere krivice. Te krivice so resnično tako ve- " like in segajo tako daleč, da se zde v marsikaterem slučaju neodpustljive. Človek teh vprašanj ne bo mogel niti znal pravilno in pošteno rešiti. Zato sv. Cerkev prav uči po svojem vrhovnem poglavarju in njegovih namestnikih duhovnikih, da je treba človeku znati odpuščati, maščevanje in kazen pa prepustiti Bogu. To je nasvet božje ljubezni, tiste velike ljubezni, v imenu katere je govoril Kristus na križu: "Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo."
Ko je sv. Oče pred nedavnim govoril o misijonih, je govoril med drugim tudi o tem. Voditeljem misijonov je hotel vliti novega upanja za delo v bodočnosti. Brez globokega upanja in zaupanja se svet ne bo obnovil, ampak bo obtičal v globinah svoje duhovne propalosti. Posebno je na-glašal potrebo razširjanja vere. Zato je priporočal ustanavljanje edinic društva za razširjanje vere v vsaki župniji, kjerkoli mogoče. Povojna doba bo zahtevala velike
tiskovin, ki so jim bile poslane v svrho zapro-sitve pokojnine, ko bil ubit v boju eden njihovih sinov. Vojak je direktorju Rdečega kri-
ža povedal, da njegovi starši zelo potrebujejo pokojnino, do katere so upravičeni, toda ne vedo, kako naj zaprosijo zanjo, ozir. kako naj izpolnijo tiskovino, ki jim je bila poslana.
raudoma odšla k postarnemu paru delavka Rdečega križa, ki jim je pomagala izpolniti potrebne tiskovine.
Ni bilo dolgo in starši padlega vojaka so bili obveščeni, da bodo prejemali pokojnino do konca njih življenja. Mlajši sin je odšel preko morja z zavestjo,
Spadal je k KSKJ in je bil čez 40 let član društva sv. Janeza Krstnika, št. 13. Člani so mu izkazali zadnjo čast in ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, ter ga spremili ob pogrebu. Da je bil pokojni priljubljen in zelo poznan po okrožju, pričajo številne sv. maše in venci, ki so mu jih rojaki poklonili kot zadnji pozdrav.
S pokojnim Johanom §mo živeli kot najbližji sosedje čez~30 let. O njem lahko rečem, da je bil mož poštenjak. Zvesto se je ravnal po izreku "delaj in moli, svoje varuj, drugo na miru pusti." Ako ga je kdo prosil kakšne pomoči, je bil takoj pripravljen pomagati.
Tukaj zapqšča ženo Mary, tri hčere in tri sinove. Dve hče^ H sta poročeni na Gilbertu, to sta Mrs. Frank Žgajnar in Mrs. Joseph Mohar; Mrs. Fred Ko-hler pa je v Bennett, Wis. Sinova Johnny in Frank sta tukaj na Biwabiku, Joey pa je machinist's mate 1/c pri ameriški mornarici v Norfolk, Va. Zapušča tudi deset vnukov.
Joey ni bil doma čez dve leti. Kolikokrat se je pokojni John menil o njem: "Samo, da bi še toliko časa živel, da bi še enkrat videl mojega Jožeta!" No, pa -želja se mu ni izpolnila. Ravno tisti večer, predno* je umrl, so dobili telegram od sina mornarja: "Sem že v U. S. A. Kmalu se vidimo." Brž so mu odgovorili: "Pridi hitro. Oče umira." Pa oče je prej v Bogu zaspal, predno je bilo sinu mogoče priti. Oh, kako žalostno je bilo videti, ko je sin pokleknil k mrtvemu očetu! Pa časi so zdaj tako resni in žalostni, da človek res mora z nekako trdno voljo vse prestati.
Naj še omenim, da je bil pokojni John star naročnik Am. Slovenca in ga je zelo rad prebiral.
Da, tako padajo naši pijonir-ji in naročniki drug za drugim.
preskrbljeni ter da imajo v Rdečem križu dobrega prijatelja, na katerega se lahko v sili vedno obrnejo.
Ameriški Rdeči Križ.
-o-
SMRTNA KOSA
Biwabik, Minn. Zopet se oglašam. To pot imam poročati, da se je oglasila žrtve v ta namen, ki naj da ljudem in človeški družbi nazaj j«®"* P" našem sosedu in poko-več krščanskega duha in umevan ja. V bodočnost moramo 8iia očeta v družini. John Stru-gledati z najbolj jasnimi očmi in znati moramo soditi, kaj kel zaPustil ta svet zadnji svet potrebuje, da se povrne nazaj v normalnost, je dejal ^ v ?ese(;u T!lu' v letu
•	•	m	a	^
upanja, novega za-!maja v fari Robova" Veliki O-upanja in novega umevanja Resnice in Pravice, in na svetu šolnik, to je blizu Velikih Lašč bo nastala sprememba, da bo resnica izpodrinila laži, ki se na Dolenjskem. Prišel je sem-bore z vsemi hudobnostmi proti njej. Le veliko upanje in kaJ v Bhvabik leta 1901 in ostal zaupanje v Boga nam more prinesti to. Zato mora biti ves čas tukaJ- Delal je po raz-vseh nas prvi in glavni cilj, dati ljudem novega upanja m nihJ?dn|ki,h' največ Pa na Bi-zaupanja v poštenost in resnico.^ Obenem moramo delo^^^^'^ vati tudi na to po vseh svojih močeh, da bo svet spoštoval ku. Ustanovil si je dom in delal in izvajal postenost in resnico vsepovsod in vsekdar, le po-jpočasi na vrtu, dokler je mogel.
"Male so, ali dobre so pa!" Neko nedeljo, prav med cerkveno službo božjo, se oglasim pri njem. Komaj da mi je postregel s klobasico, zeleničke še natočil ni, pa vstopi policaj Kolman. Vpraša me: "Ko-mendski pot, ali si videl kaj ciganov?" Jaz mu pa odgovorim : "Menda sem jaz tisti cigan." — "Tega ne mislim,'4 pravi, pa gotovo je ravno to mislil, ker je gotovo prišel, da bi Smolnikarja ulovil. Prigrizek je ta smel dati, ne pa pijače. Ko je policaj odšel, se je Smolnikar tako smejal, da se je kar ob kolena tolkel. "Dobro si mu odgovoril," je rekel. In večkrat pozneje, kadar sva se na tisti prizor spomnila, sva se smejala na policajev račun. Sedaj ta vrli mož gotovo že počiva v
Od Kamnika vodi deželna cesta proti Kranju med lepim Podgorskim poljem in prijazno vasjo, skoro uro daljave. To pot sem premeril sto in stokrat, ker sem bil poštni pot za Komendo-Kamnik. Imel sem za tovariša nekega vrtnarskega pomočnika iz Križke graščine; imel je enak posel kakor jaz. Včasih je pridrdral za nama ba* ton Abfaltern ml. s svojimi lepurfii šimeljni in naju pobral, hajajo od prijaznega malega j Večkrat naju je vzel na voz tu-mesta Kamnikk, ki mi je znano Idi znani Kimovčev Janez iz Za-prav tako kakor moj rojstni loga, kjer je imel malo trgovi-kraj Komenda. Kot nam zgo-jno; bil je dobra duša. Ko sva dovina pove, je bilo nekdaj je-1 gazila do kolen po snegu, se je zero do Malega grada, ki je j pa malokedaj primerilo, da na-nekako središče tega mesta, ju je kdo vzel na voz. Vidne so še danes v skalo vde-j Ob koncu Podgorja se prika-lane "rinke" za pripenjanje že na griču Križka graščina 6a-čolnov. Tudi polje južno od rona Abfaltern, nekdanjega ce-Kamnika, ki se imenuje Drno- sarskega ključarja pod cesar-
da so njegovi postarni starši| Skoraj vsi naročniki smo že sta
ri, mladih pa ni, ker naši otroci ne naročajo slovenskih časopisov.
H koncu naj še izrazim globoko sožalje celi Struklovi rodbini. Pokojnemu Johanu pa želim raj nebeški. Počivaj v miru v mirni ameriški zemlji in luč nebeška naj Ti sveti!
Mary Delak. -o-
Medved novo mašo pel. Višje gori pa je Oljska gora in Kal-varija* Na vzhodni strani ob Kamniški Bistrici je letovišče 3 kopališčem, nad njim pa se dviga nekaj sto metrov visoka Križka gora, odkoder je lep razgled po celi Gorenjski. To bi bil površen opis tega mesteca.
Kakor vsak kraj, tako ima tudi Kamnik gotove "narodne tradicije", nič manj kakor n. pr. Višnja gora in Žužemberk na Dolenjskem, le da niso znane drugim kakor neposrednim domačinom, ker jih kakšen Jurčič do sedaj še ni opisal. Ena teh krajevnih posebnosti je, da v Kamniku ni varno omeniti močnika, ker so prejšnje čase kamniškim dekletom imeli navado preveč nagajati z močnikom. Saj pravi domača pesem:
. Sedmero hčerk že mati ima, neznano so lepe, olikane za vsako stv&r, francosko govore in zgolj angeljčki so že. Pa svet se čudi in govori, kako da so še vse doma, ker dobro kuhati močnika še angeljček ne zna.
Ko so dobili v Kamniku Močnika za župana, so ljudje opustili to zbadljivko za kamniška dekleta, vendar najbrž še vedno ni varno, vprašati za močnik v Kamniku.
Na Šutni pred cerkvijo je imel malo trgovino Smolnikar; navadno so rekli "pri kosmatem." Imel je dolgo in lepo razčesano brado, kot se vidi na sliki sv. Miklavža, v resnici pa je bila bolj podobna zvezdi repatici. Bil je vedno vesel in poln humorja. Imel je razna dobra okrepčila kakor slivov-ke, brinjevca, zeleničke in "Triglava, pa tudi kranjskih klobasic vedno na razpolago. O svojih klobasicah je rekel:
jem Franc Jožefom. Spodaj je p vaa Križ in prav tu se odpre * razgled pe Gorenjskem. Na severu se prikažejo prijazne Tu-
njice, kjer je cerkev z dvema stolpoma, nižje doli je pa lepa komendska cerkev sv. Petra, zopet proti severu je Šenturška gora, Sv. Lenart, Sv. Ambrož ob Križki planini s Krvavcem na vrhu. Nižje doli je Stefanja gora, pod gorami doli v ravnini pa velika cerkljanska fara — na celem Kranjskem ji ni para — s slovečim Velesovom, nekdanjo božjo potjo. Južno je videti Sv. Jost nad Kranjem in Šmarno goro, na zapadu pa sedi mogočni očak Triglav z večnim snegom, Mangart, Ojstrica in Babji zob. Seveda, ti so vidni le ob lepem vremenu. J^ares ve ličasten razgled gorenjske zemlje, zato moji spomini še vedno uhajajo tja, akoravno teh kra sot ne bom več videl.
Kdo izmed nas Gorenjcev se ne spominja ubranega zvone-nja 6 praznikih, z lepim potr-kavanjem komendskih, tunj-ških, cerkljanskih, vodiških in šmarnogorskih zvonov? Te le pe zvonove je prva svetovna vojna pokončala v nepopisljivo žalost vsem faranom. Nadome stili so jih nekako z železnimi zvonovi, ki pa še daleč ne poje jo tako kot bronasti. V Komendi jih je bilo pet in so bili vliti leta 1882 v Ljubljani pri Sama-si. toraj so doživeli samo 35 let starosti. Nekaj let po vojni so prišli pri nas zbirat za nove zvonove, tudi name je prišla prošnja od župnijskega odbora. Poslal sem $30, to je nekaj nad 7,000 dinarjev, kot dar za mojo ženo, njenega brata in mene, z željo, da bi nam tam
Rojakinja umrla
La Salle, 111. — Dne 7. maja je v bolnišnici umrla Mrs. Rudy Trdin. Pogreb je bil 9. maja. Zapušča moža in brata. Doma je bila iz vasi Kanderše, fara Vače pri Litiji. — Ant. Strukel.
Padel v Nemčiji
Ely, Minn. — Danes je bila darovana sv. maša za Štefana Skube, ki je bil dne 16. aprila ubit v bitki v Nemčiji, star 28 let. V Chisholmu zapušča soprogo m tri leta staro hčerko, v Ely pa očeta Freda Skube. Brat Math je v ameriški armadi, brat John pa v Duluthu. Sestra Miss Julia Skube je v Atkins, sestra Mrs. W. Farr pa v Tacoma, Washington.—J. J. P.
Težko ranjena
Ely, Minn. — Te.žko ranjen na Luzonu je bil Pfc. Louis J. Lesar dne 24. marca, Pfc. Joseph L. Novak pa 27. marca. — J. J. P.
i * Na dopustu
Chicago, 111. — Na dvotedenski dopust je prišel domov k svoji materi Mrs. Agne's Rom njen mlajši sin T. Sgt. Rudy Rom.
zvonili, kadar bodo dobili poročilo o smrti katerega nas treh Od g. župnika Valentina Ber-nika sem prejel pismeno zahvalo in uradno obljubo, da bo naši želji ustreženo.
Andrew M aren.
-o-
PISMA IZ EVROPE
Poslal John R. Gostisha
NADALJEVANJE SPOMINOV Mt. Olive, 111.
Današnji moji spomini pri-
XVIII.
Nek na Luksemburskem,
28. novembra 1944 Draga mi Ma in Ata: Napisal Vama bom par vrstic, ker imam ravno čas in je mirno in radio gletno igra. V takih minutah se mi zdi, kakor da ni nobene vojne, in sem tukaj le na obisku. Pa ni dolgo ko se spet sliši, kako zagrmi naša velika artilerija, tako da se še naš hotel potrese. Ampak človek se vsega privadi in lahko ostane hladnokrven, čeprav se nedaleč stran grozno vojskujejo.
Včeraj sem srečal veliko vojakov, ki so nazaj iz fronte prišli in imajo zdaj nekaj časa malo oddiha v tej bližini. Se jim takoj vidi na obrazu, da so nekaj poskusili. Niso kakor drugi vojaki ali drugi ljudje, temveč izgledajo zamišljeni, nevoljni, in skoraj kakor bi bili jezni na celi svet. Še zdaj nimajo popolnega počitka, ker njihovi oficirji vedo, da je boljše, da nimajo popolnega počitka, da nimajo preveč časa premišljevati tiste grozne reči, ki so jih videli in prestali. In tako imajo majhne vaje in hodijo na dolge sprehode s svežnji na hrbtu in vsem svojim orožjem. Morda tudi zato izgledajo nevoljni. Težko jim je razumeti, zakaj ne dobijo popolen počitek vsaj zdaj za nekaj časa, predno bodo morali iti nazaj v pekel. Ampak mislim, da tudi taki upajo, da bo vseh težav kmalu konec, posebno zdaj, ko berejo, da gre boljše na fronti.
Sam pri sebi sem se skoraj malo smejal, ko sem videl, da vsak vojak izmed tistih, ki so bi-ii že na fronti, svoje stvari na hrbtu nosi kakor sam hoče, to je, kakor je najbolj vajen ali kakor se mu zdi najbolj udobno. Takrat pa, ko so "ajnrikali" in imeli prve vojne vaje v Ameriki, so pa oficirji zmeraj pazili (Dalje na 3. strani)
500 slovenskih trpinov
Chicago, III. — T. Sgt. Anthony Terselich, mlajši sin Mr. John Terselich piše iz Nemčije, da je naletel tam v nekem taborišču na 500 Slovencev, ki so jih-bili Nemci imeli tam za delo, blizu tam pa jih je bilo še več, kakor so mu povedali. Vidi se jim, da so stradali. Ker je moral hitro naprej, ni mogel nabrati in popisati kakšnih osebnih vesti, samo pravi, da so bili nedopovedljivo veseli, ko so naenkrat slišali ameri-kanskega vojaka govoriti slovensko, ker kaj takega niso pričakovali. Tisti, ki je ž njimi govoril, imajo sorodnike v Cle-velandu, La Salle in Detroitu. Imen ne navaja.
Rojak umrl
Milwaukee*, Wis. — Dne 28. aprila pa je po dolgi bolezni preminil znani rojak Ferdinand Klančnik, iz 1039 So. 5th St. Star je bil 58 let ter je v Milwaukee dolga leta vodil jgo-stilno.
Eden padel, drugi ranjen
Milwaukee, Wis. — Družina Peter Delijo je bila obveščena, da je 22. febr. padel v Nemčiji njen sin Pfc. John Delijo, star 24 let in v armadi od lanskega januarja. Na zapadni fronti pa jc bil ranjen John Pridiger, ki se nagaja sedaj v bolnišnici v Washingtonu.
Dva dala življenje
Joliet, 111. — Nadaljna dva v Jolietu rojena slovenska fanta sta padla na evropskem bojišču. Prvi, John Škof, star 22 let, je bližnji sorodnik Rev. Pius Petrica (bratranca sin) in Anton Muren, 25 let star. — Škof zapušča dve sestre in enega brata, Muren zapušča starše, dve sestre in štiri brate. Te dve žrtvi vojne so št. 16 in 17 in zlate zvezde na službenih zastavah v cerkvi sv. Jožefa v Jo-ietu. •
Mladenič umrl
Barberton, D.—Dne 25. apr« je je umrl po štiriletni bolezni Andrew Kranc, star 24 let in edini sin družine Anton Kranc. Poleg očeta zapušča dve sestri in več drugih sorodnikov.
Smrtna kosa
Chisholm, Minn. — Tukaj jo umrl L. Ruparcič, doma iz vasi Ret je pri Loškem potoku. Poleg žene, ki je že več let bolna, zapušča tri sinove, vsi v vojni.
^teSSL^ itm


Torek, 15. innja 1946
KONSTRUKTIVNO PRIBLIŽEVANJE TRAJNEMU MIRU
F. L. I. S. — Common Council.
povprečnega de
UMRL V BOJU
#< Že več mesecev je v teku razpravljanje o načrtih za mednarodno svetovno organizacijo, ki jo nameravajo vzpostaviti Združeni narodi. Ljudje v mnogih deželah razglablja jo o teh načrtih, ki so bili prvič določno, čeprav le uvodno, obrisani v takozvanih Dumbar ton Oaks predlogih. Več vprašanj, ki niso bila rešena, ko je bila konferenca v Dumbarton Oaks, je prišlo ponovno v pre tres tekom konference na Kri mu, ko so se sestali Predsednik Roosevelt, Stalin, in Churchill. Sedaj, ko se vrši konferenca v San Franciscu, se svet ozira na ta sestanek predstavnikov Združenih narodov z nado, da bodo ti uspešno začrtali po-slovnico za predloženo organizacijo miru Združenih narodov. . ,
Sedanja vojna je dolgo trajajoča in krvava, uničevanje, ki ga povzroča, je katastrofalno. Ako se hoče civilizacija o-hraniti, je očitno, da človeštvo ne bo zmoglo še ene vojne sve tovnega obsega. Iz tega vidi ka je tudi naravno, da se je mnogo pisalo in govorilo o načrtih za bodoči mir in ohrano istega, ter o ustroju, ki bi bil potreben za vzdrževanje miru in za preprečenje agresivnih vpadov. Manj pa se je pisalo in govorilo o tem, da so potrebni gotovi splošni principi na podlagi katerih bo treba voditi odnošaje med ljudstvi tako, da bodo grožnje agresivnosti med narodi same odpadle in prenehale biti večno strašilo.
Začetni koraki, ki so bili podvzeti z ozirom na vzposta-vo organizacije Združenih narodov so pokazali, da so se predstavniki zavezniških ljudstev zavedali važnosti pozitivnega približevanja trajnemu miru. Posebno zadovoljivo v tej smeri je dejstvo, da dosedanji načrti za nameravano organizacijo za ohrano miru ne izključujejo mnogih konkretnih prizadevanj, ki se že izvajajo na polju mednarodnih ekonomskih in socialnih potreb. Organizacija miru bi te odnošaje še jpokrepila, koordinirala in razširila pod okriljem posebnega Ekonomskega in Socialnega Sveta, bi bi bil podrejen Občnemu zboru. Temeljni cilj tega prizadevanja je jasen: Blagostanje človeštva bo imelo prednost ne le pri enem ali pri nekaterih narodih, pač pa pri vseh narodih in sebično povzdigovanje in okoriščanje nekaterih na račun mnogih se bo moralo umakniti • novemu naziranju.
Mednarodna delavska organizacija je lep vzgled, ki kaže, kaj je mogoče doseči potom sodelovanja z drugimi narodi. Ta organizacija je bila vzpostavljena istočasno kot Liga Narodov. In od onega časa naprej pa do danes je neprestano delovala na tem, da pomaga delavcem širom sveta do boljših delavskih razmer. Spodbudila je delavstvo k a-gitaciji za sprejetje zakonov, ki ščitijo mladoletne, ter regulirajo mezde, delovne ure, in omogačajo boljše življenske
razmere za lavca.
Po sedanjih načrtih za svetovno organizacijo bi obstoje če mednarodne agencije kot je Mednarodna delavska organizacija (International Labor Organization) še nadalje delovale samostojno, toda bi bile povezane z organizacijo Združenih narodov potom Ekonomskega in socialnega sveta.
Z< drugimi besedami povedano, bi vse sedaj obstoječe mednarodne organizacije, ki vodijo bodisi ekonomske ali pa so-cialno-dobrodelne in človečan-ske aktivnosti, bile pritegnjene delokrog Občnega zbora in Ekonomskega in socialnega sveta Združenih narodov. V ta delokrog bi torej pripadale organizacije kot ILO., dalje UNRRA in pa Univeraal Postal Union (svetovna poštna zveza.) Druge organizacije, ki so kbile že predložene, bi vključevale Poljedelsko in živežno organizacijo ter Mednarodno bančno in denarno ustanovo za obnovo in finance. Druge slične organizacije, ki bodo še predložene, bodo krile promet, kulturo, vzgojo in ekonomske ureditve, ter sporazume.
Trajen mir, če gledamo v bodočnost, bo mogoče zgraditi samo na varni podlagi ekonomskega in človečanskega sode-ovanja med narodi. Na podlagi skupnega sodelovanja je bi-o mogoče zgraditi vojni ustroj, ti nam sedaj prinaša zmago, in Združeni narodi so se iz tega marsikaj naučili.
Na gospodarskem polju so že na delu veščaki, ki proučujejo in poročajo o svojih dognanjih glede različnih problemov — kot na primer skupina, ki tvori mednarodni Odbor za bombaž in kavčuk. V teku je tudi delo za dosego sporazuma glede propuščanja in izmenjave vesti in informacij med narodi in deželami. Delajo se načrti za od pomoč predelom, ki niso neodvisni z ozirom na preživljanje svojega prebivalstva ali pridobivanja potrebnih surovin in rud, itd. — Vzgojna in kulturna obnova je enako predmet konstruktivnega načrtnega dela.
Javno mnenje v Ameri, kot tudi v drugih deželah je pokazalo, da obstoji potreba resne akeije in dela, potom katerega se bodo zopet vzpostavile temeljne pravice človeka in njegovih civilnih svoboščin po vsem svetu.
Sedanja vojna je strašno ponižala človekovo dostojanstvo, in javno mnenje je bilo tako podžgano po vsem kar se je dogajalo in se še dogaja, da zahteva gotovo garancijo, da se take strahotnosti ne bodo ponovile. - Človeku mora biti zagotovljena njegova temeljna človeška pravica in najboljši pogoji za začisto človekovih pravic bi bili v mednarodni organizaciji, kakršna je bila začrtana v Dumbarton Oaks. I-mamo vso pravico upati in pričakovati, da bo vzpostavitev trajne organizacije Združenih narodov nudila svetu priliko, da si zgradi trajen mir in varnost.
mz
Ako popustimo predno bomo imeli dove 1 j blaga da zadostimo vsem zahtevam, se nam utegne pripetiti ista gospodarska nesreča kot po zadnji vojni," je dejal. "Le, da bi bilo to pot mnogo hujše. Največje nevarnosti leže še vedno pred nami. Tem nevarnostim bomo kos le, ako bomo v polni meri izvrševali svojo dolžnost v pogledu pravilnikov cen, kontrole najemnin in raconiranfa': Danes, in tudi v mesecih, ki leže pred nami."
NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani)
Tretji od leve je pokojni snwwiemti ritniiW vojni poročevalec Erni«
Pyl*. priljubljen pri ameriških vojakih pešcih po celem svetu. Nihče jih ni
snal boljše opisovati, nihče jih ni boljie razumel, tukaj koraka rm blaten
in utrujen i marini L divizije v notranji otoka Okinawa. Par dni kasna
JV°	* japonske strojnice na majhnem otočku Ze Jime.
blisu Okinava.
DOMAČA FRONTA
Vojni obvestilni urad, Washington, D. C.
PET ZAHTEV STRICA SAMA
SMEH
Letoviščar: Tri tedne sem že tu, pa še nisem doživel lepega dne. Pri vas pač neprestano dežuje.
Gostilničar; O, prosim — po zimi sneži.
"Lučna napeljava vam pa vendarle ne nagaja vednol" je dejal mož iz elektrarne, t
"O, ne, nikakor ne vedno!"
"To sem si mislil. Nagaja
vam vedno samo ob določenih časih, kaj ne?"
"Da, samo potem, ko nastane tema l"
Gospod: Kako vam ugaja naš novi zdravnik?
Gospodična: Strašen človek je! Vse najbolj nesramne in nespodobne pesmi zna.
Gospod: Kako pa to veste. Pa vam jih vendar ni pel ali deklamiral.
»
Gospodična: Tisto ne, ampak — žvižga jih.
Washington. — Vlada mora prositi svoje državljane te dni, da store naslednje:
Da tudi nadalje pomagajo štediti ladijski prostor in odpošljejo najmanj tri od petih pisem preko morja z V-pošto.
Da ščitijo uradne čeke, katere dobivajo, in gledajo na to, da jih ne bo nihče ukradef ali ponaredil. Glejte, da jih boste dobili sami v svoje lastne roke, a podpišite jih šele, ko jih vnovčite.
Izvežbajte se za važen posel, katerega boste mogli izvajati vedno pozneje s tem, da se pridružite, U & C adet Nurse Corps-u, ako ste od 17 do 35 let stara in ste dokončala High school. Podrobnejše informacije dobite v vsakem bolniškem institutu pri superintendents
Začnite že zdaj kupovati E bonde za 7. vojno posojilo s tem," da si že zdaj prihranite več denarja od svoje plače.
Pomagajte transportirati vojake in zaloge v tem, da se vrnete na morje, ako ste pomorščak, podčastnik ali inženirski dastiflk trgovske mornarice.
VEŽ BANJE VETERANOV
Washington — Vedno več veteranov se pripravlja za industrijske karijere s pomočjo vežbanja — to dokazujejo statistike pri Apprentice-Training Service-u, katere je obja-
vila War Manpower komisija.
Ta poročila potrjujejo, da je število veteranov, ki se javljajo za vežbanje, mnogo večje kot število vseh drugih prosilcev. Bivši vojaki so se tudi izkazali kot tako zanesljivi in spretni delavci, da vlada s strani delodajalcev veliko povpraševanje po njih. -
PRODUKCIJA DOMAČIH LEDENIC DOVOLJENA
Washington — War Production Board naznanja, da bo od 1. julija naprej dovoljeno vsem onim tovarnarjem, ki so prejeli posebno pismeno dovoljenje od WPB za izdelavo določenega števila ledenic, za njihovo okrožje, proizvajati ledenice, ki morejo zadostiti vojaškim in civilnim zahtevam obenem. Objavljeno je bilo že, da je bilo izdanih pooblastil za izdelavo 74,000 domačih ledenic v drugem četrtletju 1945.
BOWLES PROSI ZA SODELOVANJE PRI KONTROLI CEN IN RACIONIRANJA
Washington — "Ko bo zgodovina poročala vse o naših naporih za vzdrževanje cen v tej vojni, bo povedala, da je največje delo izvršil narod sam na milijone Amerikancev, ki vedo, da je kontrola cen in najemnin potrebna, in ki so radi tega, vsak po svoje, podpirali te programe in jih tudi uresničili," je dejal OP A Administrator Chester Bowles nedavno na radiu.
MAGDEBURG ZAVZET
•j"
divirije, kako se pomikajo po uHd v mestu Mat - so Amerik^ ™«io	Večina ulice je pokriti s .»p, ruW
grozovito bombardiranje je moralo to mesto prestati/
NABIRANJE PAPIRJA
Washington — Med tenl kb naraščajo napadi na vseh frontah gre vedno več papirja preko morja — kot omoti in deli naše opreme — in ta papir ne ne vrne več. Radi tega je manj papirja na razpolago za nabiranje v tej deželi, tako da je zdaj treba rešiti vsak posamezen košček papirja, ki ostane tu in je dosegljiv onim, ki ga nabirajo. Stari papir nado-mestuje celulozo pri izdelovanju novega papirja, tako da je nabiranje starega papirja najboljši odgovor sedanjemu pomanjkanju lesne celuloze. Ameriške papirnice delajo za vojno — nadaljevale pa bodo svoje delo le, ako bomo mi bolje uspeli pri nabiranju starega papirja kot dozdaj.
NE POJDITE NA POTOVANJE — OSTANITE DOMA
Washington — Oni civilisti, ki bodo ob letošnjih počitnicah ostali doma, ne bodo le pomagali preobteženemu vojnemu prometu, temveč bodo imeli tudi doma mnogo več zabave, kot bi je mogli najti na potovanju v prepolnih železniških vozovih in avtobusih. Nikdar v zgodovini naše železnice in naši avtobusi še niso nosili toliko potnikov. Ker se je končala vojna v Evropi, je pričakovati, da bo pritisk na promet še večji v pogledu vojaških transportov. .Vsa' naša transportna sredstva imajo danes edinole prostora za one, ki pomagajo skrajševati vojno v Aziji in na Pacifiku. Pozivamo vas torej, da prebijete svoje počitnice doma, v svoji lastni občini. Pomagajte si z zabavami v svojem domačem okraju. Ne pojdite na nobeno potovanje I
ČUVAJTE SE NEZGOD V VOJNI
Washington — Naraščajoče število nezgod, katere bi se bilo dalo preprečiti, prav zares podaljšuje vojno, ker nam odvzema na milijone delavnih ur v produkciji industrije in poljedelstva, ker nam ubija ali o-nesposobi izurjene delavce in farmarje, uničuje nenadomestljiv materijal in opreno, črpa naše zaloge redkega materi-jala za popravila in zapravlja naše delavne sile, obenem pa zahteva nego v naših že zdaj preobloženih bolnišnicah, zaposluje prezaposlene zdravnike in bolničarke. Pomagajte zmanjšati število nezgod in bodite previdni — v prometu, doma, pr delu in na farmi.
POBIJAJTE DRAGINJO
Washington — Nevarnost inflacije, katero povzroča vojna, je še zmeraj tako velika kot vedno v— napori Amerike za pobijanje draginje ne smejo prenehati niti za trenotek. Kupujte samo, kar zares potrebujete. Plačujte samo maksimalno cene za vse, kar kupite. Vse odveč dolarje pa spravite v War Bonde in druge hranilne institucije.^^®
na tor da je vsak vojak vsako stvar nosil ravno na pravem mestu in na predpisani način. Ž daj se nobeden ne ozira na to, pa tudi noben oficir se ne pritožuje, samo da vojak izgleda sposoben. To je glavna stvar. Ne kateri pravijo, da naši vojaki niso boljši kakor pa Nemci, ln da'mi zmagujemo zato, ker imamo na razpolago zadosti najboljšega orožja itd. Jaz pa mislim, da naši vojaki tudi po svoji sposobnosti prekašajo nemške, ker zdaj so pripravljeni tako z razvitimi mišicami kakor tudi z izkušnjami, čeprav se v začetku vojne v 1941 ni vedelo, kakšno armado nam bo mogoče skupaj spraviti v taki naglici. Povrh vsega tega pa so naši vojaki večinoma bolj izšolani in izvežbani kakor nemški vojaki, in to dosti šteje, kadar je vojak sam med vojno. Nemški vojak je predvsem izvežban izpolnjevati "orders", kar mu oficir ukaže narediti, in je potem skoraj izgubljen, ko pride čas, da je v boju kje sam zase. Tudi slišim, da jih je v nemški armadi malo, ki si lahko izberejo, kar bi radi delali. V naši armadi pa so vojaki razprede-ljeni po izkušnji in potem vsak izvežban v tistem poslu, v ka terem je najbolj pripraven.
Zadnjo nedeljo sem bil tukaj v tem majhnem farmar-skem mestu v cerkvi. Cerkev je bila polna, ker je mnogo ljudi tukaj, ki so bili premeščeni sem iz driigih mest, malo stran od tukaj, na nemški meji. Župnik nam je prebral evangelij v angleščini in nam je rekel, naj vsak vojak stoji, dokler on bere. Potem nam je malo pridige napravil v angleščini, naj čedno živimo, da bomo izpolnjevali našo dolžnost napram tistim dragim, ki smo se od njih doma poslovili. Malo težko mu gi;e angleščina, vendar nam pa še precej dobro pridiguje, Ameri-kanci pa se tudi iz svoje strani zmeraj dobro izkažejo in precej namečejo v nabiralno puščico.
Ma pravite, da se Vam čim-dalje več sivih las prikazuje na glavi, ker čas gre hitro naprej. To naj Vas ne skrbi, saj Vas bomo vsi ravno tako radi imeli, in mislim, da ne boste nič manj lepo izgledali, ker se Vam bo-
do sivi lasje še prilegali.
Ali Ata še kaj igrajo na harmonike? Včasih zdaj tukaj poslušam nemške programe na radiu in slišim ravno tiste na-peve, kakor so jih atar doma igrali kakšenkrat na nedeljo popoldan. Ja, ata, ste res še dobro nabrali za tiste, ki so bili oškodovani v Clevelandu.
Pravite, da sem zelo daleč in morda mi je tako zmešana pot, da še ne bom znal domov priti. Samo, ko bi imel priliko, pa bi videli, kako hitro bi našel pot domov!
Zdaj ne grem dosti ven zvečer, ker tukaj je nevarno in te lahko še naš vojak ustreli, če si zunaj čez gotovo uro. In tako sedimo vsi v neki veliki sobi, kjer je peč in gorko. Beremo časopise in revije, poslušamo radio, pišemo, ta ali oni se pa še kakšnega jezika uči, kakor se n. pr. jaz zdaj učim nemščine.
Tudi mi imamo tukaj včasih zelje, ki ga dobimo na poti na domu katerega, ki se je moral preseliti, ko je vojska sem prišla. Je dosti domov in farm praznih, in orodje vse kar stoji tukaj in tam in čaka, da bo prišel gospodar in njegova družina nazaj. Repa mi pa res diši, posebno če je z ocvirki zabelje-na, ampak tega ne rečem zato, da bi mi je takoj poskusili malo poslati po pošti za kakšen "surprise". Bi preveč dišalo.
Zdaj pa z Bogom. Vam voščim vesele Božične praznike in srečno Novo leto. — Vaš sin
Janez.
PRODAM
3-stanovanjsko zidano hišo po 4 sobe; centralna kurjava. Nahaja se na Harding Ave. in 22 cesti. Cena je $9,000;
2-stanovanjsko	zidano hišo po 5-6 sob; centralna kurjava; najemnina $110 na mesec. Nahaja se na 24. cesti in Lawn-date Ave. Cena je $12,700;
3-stanovanjsko	zidano hišo; centralna kurjava; najemnina $140 na mesec. Nahaja se na Millard Ave. Cena je $9,950;
Za pojasnila se obrnite na
ANTON JORDAA 3741 W. 26th Street, Chicago, HI. Telefon Lawndale 2000.
"Amer. Slovenec" je vex, kj druži ameriške Slovence od obale do obale.	»
pot roast with tomato gravy
POSOJILA NA PRVE VKNJIŽBE
na hiše, ki jih prenavljate, ali na refinanciranja. — Zmerne obresti
4' k o r u n a V f
Savings and Loan Association 2832 W. Cermak RcL Chicago. I1L
Rockwell 06%
The less expensive cuts of meat—which today are easier to get than choice cuts—may be the basis of attractive, flavorful menus.
In this recipe for Pot Roast with Tomato Gravy, preliminary browning in bottled salad oil and long cooking over a slow fire bring out the full meat flavor of an inexpensive blade roast. Tomato juice adds its own zest-ful flavor to this economical roast. It is wise to purchase tomato juice in the large-size bottle, for in addition to its importance as a beverage, it has countless uses in cooking.
The following recipe will provide at lfeast 6—8 servings:	^
4 to 5 pound blade pot roats	2 teaspoons salt	?
4 tablespoons bottled salad oil *	V4 teaspoon pepper	1 f
1 clove garlic, if desired	cups bottled tomato juice ~
% tablespoon marjoram or thyme	4 tablespoons flour % cup vinegar Small onions
1 cup water	Small carets
Brown pot roast in hot salad oil. Add garlic, marjoram or thyme, vinegar, one-half cup of the water, salt and pepper. Cover tightly and simmer for about two hours. Add tomato juice and continue simmering for one hour longer or until tender. Onions and carrots may be cooked separately or added to pot roast about 30 minutes-before meat is done. Arrange meat and vegetables on a hot platter. Remove garlic, if used. Make a paste of the four tablespoons of flour and the remaining half cup of water. Stir
into liquid in pan and cook until thick and smooth.	*. --—_____

OGLASI V "AMER. SLOVENCU" j IMAJO VEDNO USPEH.
VELIKI ANGLEŠKO-SLOVENSKI
Besednjak
H ga spisal ia izdal '
DR. F. J.KERN
To ]• najpopolnejši angleško-slovenski besednjak s angle, iko izgovarjajo. Po tem besednjaku so poprasevali, Zdaj je besednjak na razpolago.	•
STANE S POŠTNINO $5.00
■	, x - . ; \ ' ' .
kar je poslali z naročilom. TistL ki ga želijo dobili, naj takoj pišejo ponj na naslov:
KNJIGARNA AM. SLOVENEC
849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois
Agnes Gunther
500 BOMBNIKOV RAZBIJA NAGOYO; KITAJCI PRIŠLI j DO MORJA; DRUGE VESTI
(Nadaljevanje s 1. strani)
koničasta potem pa gresta nazaj dva repka na vsaki strani. Svet je hribovit in nudi kritje pri obrambi. Japonska mprna-riea je skušala v soboto in nedeljo izkrcati ojačenja v zaledju pri Machinato, kar so pa ameriški marini odbili in preprečili. V bojih je sodelovala tudi ameriška mornarica, ki stalno obstreljuje japonske pozicije ob obrežjih.
Chungking, Kitajska. — Kitajske čete so v nedeljo osvobodile važno pristanišče Foo-chow, ki leži ob obrežju v pasu, ki so ga Japonci zasedli še pred leti. S tem so Kitajci prišli do morja in če bodo to luko sposobni obdržati pomeni to morsko zvezo z ameriškimi silami v kitajskem morju. Foochow je oddaljen^ od otoka Okinawa okrog 540 milj. Od otoka Formosa pa le nekaj nad 100 milj.
Živahna gibanja je opaziti med angleško vojsko v Burmi, ki je zadnje tedne izvojevala več važnih uspehov. Japonce so Angleži potisnili daleč proti jugu in v notranjost in zdaj pripravljajo vpad v Thailandijo in na to v Indokino. Avstralci 30 postali aktivni na obrežjih Nove Gvineje, kjer se še vedno nahajajo japonski ostanki.
Na splošno zgleda, da se bo začel zdaj obroč okrog Japonske stiskati, dokler jo ne bo zadavil, kakor je zadavil v Evropi Nemčijo.
ČLANICAM DR. MARIJA POMAGAJ ST. 78 KSKJ
Chicago, 111.
Članicam se naznanja, da se bodo redne mesečne seje vršile sedaj V poletnem času, od meseca maja do oktobra, vsak tretji četrtek v mesecu. Toliko na znanje članicam, ki jih ne vidimo na sejah.
Naše majniško romanje bo letos 20. maja. O tem boste zve
J. M. Trunk
V Nemčiji je nad 10 miljo- so rekli: bežte, bežte nov tujih "delavcev", sužnjev pač, katere so Nemci prignali iz vseh podjarmljenih držav, dele več na seji. Mogočte bomo Va vsak želiti iti domu, je na-imeli bus kakor lansko leto.jravno, dasi je Eisenhower ape-
Pridite gotovo na sejo, ker ima-'lira! na deIavce» da vsaj na mo še nekaj drugega rešiti na kmetih, naj ostanejo in poma-tej seji. Tako vabimo tudi vse Pri prehrani. Delavci v druge, kdor se* hoče nam pri- tovarnah, ki so razdejane, rao-družiti. Vsak se ima zahvaliti rajo nekam. Tudi jesti morajo.
za milosti, ki smo jih prejeli. S pozdravom
K. Pichman, preds.
Iščemo Hrvatico
Neka velika banka v Chi-cagi bi rada dobila za uradno delo hrvatsko ženo ali dekle, ki zna dobro angleško in hrvatsko. .Prednost ima tista, ki ji je dobro znana hrvatska dežela in ima dobre zveze v tukajšnji hrvatski naselbini. Privlačna služba za pravo osebo. Katera se bo priglasila, naj piše v angleščini na naš list, pod šifro "Chicago Bank".
Pomagajte Ameriki do zmage ! Kupujte zvezne vojne bonde!
Oogaja se, da si sami poiščejo nekaj za pod zobe. Ni jim zameriti. Nemci se že pritožujejo, da ti delavci — kradejo. Glej, glej ... ko so pa Nemci kradli, je bilo vse mirno. In "Life" poroča, da imajo Nemci vse kleti natrpane z živili!
Značilno je tudi, da gre vse to "ropanje" na račun — Rusov. Rusi baje kradejo in vsak tak "tat" je Rus! In zavezniki morajo Nemcem dati jesti, zahtevajo ti Nemci, če ne, bo Nemčija postala komunistična, in pred komunizmom imajo tudi zavezniki precej strahu. Morda bodo tudi Nemci dobro živeli, saj so zavezniki dobrega srca, malo omejeni tudi pri ja-mranju, kakor je v navadi tudi med prebrisanimi Lahi. "Dolce far niente", to je znano med Lahi, Nemci se bodo vsedli v
senco, jamrali in jedli. ★
Glej jih — no — te komuniste v Moskvi! Morda se jutri
-V"	» inwsilf«. lUUlUd BC JUU1
Treba SEST večjih STOPNIC
da se da telefonsko postrežbo $e ENI nadaljni družini
EsK INŠTALACIJO in zreso vašega telefona moramo imeti: (1) telefonski instrument, (2) iico za zvezo od hiše do kabla.
(3) posamezno dvojico žice v kablu. (4) glavni kabel do centralnega urada. (5) tam pa vmesne naprave. (6) premikal-nico za'dosego vsakega telefona.
Ni lahko za nas pri Illinois Bell, da prosimo za čakanje za telefonsko postrežbo, ampak, saj veste, vsa praktična oprema dela zdaj na vojnih dolžnostih. Mi smo vam hvaležni za vašo potrpežljivost in razumevanje.
ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY
izpre-
j menili, to stoji, ampak na stran pravoslavja so se nagnili, ako ni vse le hinavska in oportuni-(stična ž^vba, in če pravoslavni krogi niso zlezli le iz oportuni-zma pod boljševiško streho. Vidim: "The tremendous encouragement given by Marshal Stalin to the newly formed Ortho-jdox. Church alignments in the Balkans has attracted considerable attention. It bears every mark of an attempt at a religi-! ous conquest of those countries, j in the interests of Russian politics or Russian nationalism." I O ruski politiki na Balkanu j je^ežko soditi, ker se še ne ve, kakšna bo ta politika, ampak če ima naslanjanje na pravo-slavje nekaj vpliva na narodno zavednost med balkanskimi Slovani; bi ta "ruski nacionalizem" ne bil ravno slaba roba, ko pristno slovanskega mišljenja hudo primanjkuje, in je plemenskega mišljenja le preveč. Dozdaj je veljalo: pleme zoper pleme, veljati pa mora odsihmal: slovansko pleme, ob slovanskem plemenu! Slovani morajo postati moč, vse drugo se že polagoma uravna in po-gladi.
★
Slovanski kongresi. Že prej so bili, prvi menda že 1. 1848 v Prahi. Izgledalo je, kakor bi se zbralo nekaj prsmukov, tudi bolj pri zaprtih vratih je moralo biti in panslavistična ideja je bila najmanj hudo sanjava, morda celo zgrešena, v kolikor se je vezala s pravoslavjem. Avstrija je gledala z jastrebovimi očmi, še bolj Ogrska, vob-| če pa je veljalo tudi med Slova-|ni: sanjava prsmodarija. Se pred letom dni so rekli tu v A-meriki, da koga luna trka, ako je nekaj omenil o pansla-vizmu. Ko je bil Hitler še ves le hrust, so tuji, ne- slovanski krogi, govorili o neki panslavi-stični ideji, ker se jim je zdela ideja koristna, ko jim je radi hrustovskega Hitlera voda v grla tekla. Zdaj je hrust Hitler skoroda pri koncu, in med tistimi krogi o panslavzimu kot nekaki vojni sili ni več duha ne sluha. Panslavizem brez — Slovanov je bil to.
Ampak tam v Moskvi se je pojavil slovanski kongres, drugi tudi. Šmenti prsmojeni. Eni
slovanska Rusija . . sanje. Drugi so dejali: komunistična juha in godla. Med tem pa je rastla vojaška sila Moskve, in polagoma so le celo neki Slovani začeli gledati v Moskvo, zdaj je njih število narastlo, ko je prišlo do tega, da ves svet prisluškuje, kaj utegne tista Moskva reči v ti in oni svetovni zadevi, in kaj poreče v slovanskih *zadevah. Prišlo je, celo na pomoč so klicali, zdaj jim slovanska ideja in panslavizem nekaj ni po volji. Iz žuborečega potočka je nastala skoroda reka, pravcati veletok! Bomo videli, kako bo jutri.	'
Te dni je bil vseslovanski kongres v Zofiji, toraj na bolgarskih tleh, in dozdaj so bili Bolgari le Bolgari in še hudo na mongolsko stran so se nagibali. In zastopani so bili vsi Slovani, še nekaj Poljakov je bilo, dasi le pro-Moskvo Poles, kakor vidim. Komunistična godla zopet, izgleda. Počakajmo. Ampak nekaj zelo važnega se je v Zofiji dogodilo. Nekdo vgrizne v kiselo jabolko: "At this congress the head of the Orthodox Church in Bulgaria, the Exarch Stephen I, proposed a resolution making the Russian language the obligatory language for intercourse and official purposes of all Slavs!" Nezaslišano, bi rekel. Pisec se je očividno malo ustrašil, ker pomiruje: "The motion was carried "unanimously", in the pleasant way that Moscow-inspired motions usually are." Toraj moskovska in komunistična žavba. Hm? Judovski list "Aufbau" v New Yorku pa pravi: "With this linguistic victory by the Russians the first step has been made toward an all-Slavic federation under the auspices of the Kremlin."
Kaj porečete? Strašno hudo ali strašno veselo?
HIŠA NAPRODAJ
Proda se na hitro tistemu, ki največ ponudi, prenovljena zidana hiša, 4 stanovanja po 4 sobe, "kitchen cabinets". Najemnina donaša 55 dolarjev na mesec. Lastnik John Jaugilas, 2036 W. 22nd Place, Chicago, 111., II. nadstr. spredaj. 2k
Michael Trinko in Sinovi
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
Pleskarji in popravljati ometa in sten.
2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090
Kadar imate za oddati kako ples-Slovencem priliko in da vprašate nas, če daste potem delo tudi dru-karsko (plasterers) deio, se vam priporočamo, da daste nam kot nas za cene. Nobene zamere od gam. Za pleskarska dela jamčimo.
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK
in
KIRURG
Urad:
1901 West Cermak Road CHICAGO Telefon Canal 491S RtiMtn^pl teL: La Grange 3968
1—3 in 7—8 P .M. razen ob sredah
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Ave.
Telefon Canal 0523 * Uradne ure: Vsak dan od 9:30 do 8:30 zvečer. Ob sredah od 9:30 do 1:00 popoldne; ob sobotah od 9:30 do 7:00 zvečer.
' Stran *
' m Torek, 15. maja 1945
Mama pa se nasmehija ter dostavi: "To , bi^feilo prelepo!" in voz oddrdra.
V sprejemnici čakajo vsi graščaki iz okolice in gospod dvorni svetnik. Rožama-rija se bo morala odslej navaditi naslova 'presvetla*! — To ji nikakor iji povšeči. K sreči jo nazivlje gospod samostanki pridigar, ki je pri mizi njen sosed, še kot dosih-dob z Rožamarijo in ne s presvetlo. Harro je poleg kneginje. Le tu pa tam ujame Ro-žamarija preko široke mize kako besedo kakor: Pariz ... utrujena je ... mnogo je doživela danes in dan je dolg ... Ko Harro zazre čez mizo njene zlate lase, si mi- • sli: "Vendarle je dobro, da je danes vse to pri kraju. — Slovo ... to je nekaj strahovitega! Najbolje je, če se od Rožamarije brž in pred vsemi ljudmi poslovim. K vragu z vso čustvenostjo! Ako bi bil sam z gospo Hardenstein in z otrokom, ne vem, kako bi to prestal!... Že ta vprašanja sama na sebi! . .
In Harro nadaljuje svoj razgovor s kne-ginjo:
"Zares, presvetla, Versailles je krasna puščava, izredno melanholična, posebno ob deževnih dneh ... Velika opera ... zamenjujem jo vselej s cerkvijo svete Magdalene . . . Toda ali ni. bila morda to borza? ..."
"Vi že danes drugič zamenjujete cerkev svete Magdalene z nečim drugim," se namrdne kneginja. "Misli vam ne uhajajo v Pariz!" '
Na srečo je tudi ta obed pri kraju. Le še
skodelico črne kUve!___Nato se vsi poslo-
ve in Harro je prepričan, da mu bo zdaj le potreba izreči svoje prijazne želje ... Toda že ga je prijel za roko knez ter ga nagovoril :
"Sonce tako prijetno sije! Pravi pomladni dan je! Pojdimo malo okoli gradu ali morebiti na sončno stran graščine. Razveselite ^ias še danes, saj vas odslej delj časa ne bomo videli."
Harro se molče' prikloni. Akoravno je bila kneginja še prejle trdila, da je sila utrujena, je vendar v hipu znova oživela in si tudi zaželela pomladnega sonca. Harro gre v spremstvu kneginje, knez pa vodi za roko svojo mlado hčer.
"Moram danes za trenutek še imeti pri sebi svojega velikega otroka," je rekel knez Rožamariji.
Kmalu korakajo po poti, čez katero se sklanjajo v loku še gole vrtnice. V dolini blesti modra reka in nad gozdnatimi vrhovi že j}lava r.ožnato-vijoličast nadih, glasnik mladega listja. Kneginja se giblje s šumečo vlečko po zlatoobsijanem prodcu in se ščiti s svojo pahljačo proti pomladnim sončnim žarkom, da ji ne pokvarijo nežne polti. Oddaleč odmeva njen smeh.
"Rožamarija, kako si vendar molčeča ! Te je svečanost toliko utrudila?"
"Da, oče! In postalo mi je tako tesno pri srcu. Vse kaže, da bom morala odslej pobirati najtežje kamnje. Če bom to le zmogla!..."
"Toda otrok! Mar te je gospod samostanski pridigar tako zelo zadel v srce?"
"Ta mi je srce le olajšal! Toda glej, oče! Harro danes odhaja in ne morem niti besedice več z njim govoriti. Ali ne opaziš na njegovem hrbtu, kako se huduje? Na njegovi roki, katero vedno zapira in odpira, vidiš, takole —■, kot bi hotel kaj zmečkati Harro zmeraj tako dela, kadar je nevo-ljen!"
Knez je danes izredno dobre volje ter se pritajeno nasmeje. Razgovor o Parizu to-* rej Thorsteincu ne ugaja posebno! — Mal-čica bo to že vedela! Nato reče veselo:
Rožamarija, sprehajaj se še enkrat v žaru pomladnega sonca s svojim starim prijateljem. Je čisto prav tako, saj se poslavljaš od svoje otroške dobe. Jaz bom pa šel malo z mamo!"
In hipoma je mesto kneginje v rahli sen-
ci trsja, ki se je ob toplem, od sonca obžar-jenem zidu zgrinjalo v hodnik in kjer je plaval lahen vonj vijolic, stopala s Harrom Rožamarija. — Spočetka oba molčita. Toda trenutki so predragoceni. —
Kar izpregovori prva Rožamarija:
"Ti si tudi bil v cerkvi, Harro? Ali si poslušaj gospoda samostanskega pridigarja?"
"Sem ga sicer poslušal, toda nisem vsega slišal. Dozdeval se mi je prečloveški."
"Kakšen bi pa sicer naj bil?"
"On bi na primer mogel biti bolj duhoven!"
"Po tvojem naglasu sodim, da s tem ne misliš nič lepega, Harro!"
"Ne morem nič za to! Moja flaCVta ni namazana !"
"Harro, bila sem danes srečna, ko se je prikazalo sonce. Sanjala sem Aocoj o Gize-li. V spanju je še doslej nisem videla. — Hodila sem po nebeškem travniku, ki je bil lepo zelen in poln zvezdnic. Gizela se mi je smehljala. Stopala je z golimi, neizrečeno lepimi nogami k nekemu studencu, ki je izviral izpod temnih, mahasto zelenih kamnov in se je stekal v majhno, okroglo jezero. »Dvignila je svojo obleko in je stopila v studenec, da so se njegovi čisti valčki valili prek njenih nog. Vprašala sem jo: 'Čemu to delaš?' In mi je odgovorila: 'Hodila sem vendar po tolikih iglah, velikih in majhnih mečih in po žarečem železu.' 'O ti reviea! Ali si bila primorana to storiti?' 'To ni najhuje, mnogo huje je, ako rob ni čist.' Pri teh besedah se je pri-pognila in je vzela rob svoje obleke, ki je bil bel kot svetel poletni oblaček ter ga je oprala. Jaz sem ji rekla: 'Saj je vendar bel!' Ona pa je odgovorila: 'Od solz, od od solz!' Nato je stegnila svojo roko proti meni ter me je vprašala: 'Kje je pa Harro?' Vsa prestrašena sem se ozrla, a te nisem videla nikjer. 'Niso ga spustili noter,' sem ji odgovorila. Pri tem sem padla na tla ter sem presunljivo jokala. Zdajci je pristopila k meni, je sedla na ozaro, položila mojo glavo na svoja kolena in božala moje lase, rekoča: 'Od solz, od solz!' In na mah sem se znašla v nekem prepadu, kjer so bile visoke, črne pečine. Tu je tekel črn potok in veter je vzdihoval. Cula sem še vedno Gizelin klic — 'od solz'. — Morda je pa to bil glas potoka? In mislila sem si, da je gotovo potok solz. Koliko solz je že teklo — in vetrovi vzdihujejo radi tega. In vedno sem iskala izhoda ter sem si želela nazaj na travnik. Toda brez tebe nisem mogla najti tja. Pri tem pa sem še morala na to misliti, če še znam pesmi za birmski pouk. Iskala sem jih v spominu. Daj jim vsem, ki hrepene ...! Zdajci sem dobila sunek in bilo mi je, kot bi me obdajali žarki veselja. V tem trenutku sem se zbudila.
Harro je zelo resno poslušal. Nato pa je rekel: -
"Rožamarija, ti imaš umetniško dušo! Tvoje sanje sem doživel s teboj. Ti občutiš barve, ti vidiš slike ..."
"O čem se ta dva tu zadi tako vneto raz-govarjata? Rožamarija ima rdeča lica."
"No, mar ne slišiš, o nebeških travnikih, o slikah!"
"Ti si vse barve tako lepo porazdelila. Bela žena z malce rožnatimi nogami, nežni valčki — to so bili gotovo vodni kolobarji. — Lepi vodni kolobarji s svetlimi robovi. Temnozeleno mahovje ... In kakšna pesem je že to?" In dušica predava:
"Daj jim vsem, ki hrepene
za teboj in tvojo milostjo, da vzdrže!"
"Prav lepo, dušica! Naučila si se tudi lepih stvari."
(Dalje prihodnjič)