EtazeJverkanfspreis RM §.15 Verlag und Schriftlettung: Klagenfurt, Blsmarekrtng 13, Po*U&eh 116 / Bezugsprela (loa »ora.ua saHlbar) monatllch RM 1— fret Haus (elnscUUeBlich RM 0.20 ZustellgebUhr Abbestellungen d«r Zeltung fftr d en njkchfolgenden Mon&t werden nur achriftlieh nad nur bis 25. de« laufenden Monats angenommen f ->>• 23.__Krelnbarg. den 22. »Iliri 19«.__4- •' "!ir Britanski prapor vihra nad lakoto Krepke besede angleškega časopisa glede nevzdržnih razmer v Jnžni Italiji Lizbona, 21. marca. Bridko dejstvo je, da vihra angleški prapor hkrati nad lakoto v Psngalih in nad lakoto v Italiji, izjavlja londonski časopis »New Statesman and Nation«. Zlasti je po njegovem mnenju lakota v Južni Italiji najslabša agitacija, kar se je more misliti, za Anglo-Amerikance. Časopis protestira proti lažnivim poročilom, v katerih se obeta, da bodo za zasedena zapadnoevrop-5'ca ozemlja takoj nato, ko jih bodo »zasedle invazijske armade« dospele tja za pomanjkanje trpeče prebivalstvo že natovorjene Hdje z živili, zdravili in oblačili. Zdaj zvedo n. pr. tudi Francozi poleg anglo-ameriških poročil z druge strani o resničnih razmerah v Južni Italiji. To je izredno mučno. Zlasti pa je zelo mučno, da potrjujejo ooročila o nevzdržnih razmerah v Južni Italiji od tam vrnivši se Angleži in Amerikancl. Po prvih alarmantnih poročilih v angleškem tisku o lakoti v Neaplju je cenzura spustila zastor pred ta problem. Iz poročil, ki kljub temu pronicajo, pa zelo dojmljivo Izhaja, da je f.nglo-amerikanska vojaška uprava popolnoma odpovedala. »Pognane v naloge, ki jih ne razumejo, so se skazale naše oblasti kot absolutno nesposobne«, izjavlja časopis dalje Tako morajo delavci stradati in otroci beračiti. Ni pa dopustno, da se ogromna odgovornost britanskih oblasti v Itaiiji molče skriva za pajčolanom tajnosti. Nikakor ni spodbudno, če vedno znova pripovedujejo, da je nedostajanje ladijskega prostora zakrivilo lakoto. Ce ima Anglija danes premalo prostora, da bi dobavila pšenico vsaj Južni Italiji, ga pač tudi jutri ne bo imela dovolj, da bi preživljala Francijo. Obupani Južnoitalijanl Ženeva, 21. marca. Potniki, ki so se pred kratkim vrnili iz Južne Italije poročajo, kakor pravi poseben članek »Manchester Guardians«, da Južnoitalijani obupujejo nad svojo bodočnostjo. To se lahko ugotovi povsod in pri vsem. V zadnjem času v Angliji glede italijanskega vprašanja oddane izjave niso vzbudile pri italijanskem narodu nobenega upanja, da bi se lahko zanašal na kakršnokoli pomoč svojih »osvoboditeljev«. itcniiki v o j a lt i na o t o u S n n t o r i n Ta biser Egejskega otočja s svojo pravljično lepoto je km!."..j tudi zaseden od nemSkih Pet. (PK.-Aufn-hme: Kriefrsberiehter Steinmetz, HH., M.) V Londonu zopet velika pohvtost Močen učinek nemških zračnih napadov - „V Londonu se }e vse spremenilo" Lisbona, 21. marca. Potniki Iz Anglije poročajo, da se je polastila londonskega prebivalstva po zadnjih velikih zračnih napadih zopet velika pobitost. Zopet so začeli z evakuacijami otrok iz Londona. Iz pripovedovanja raznih osebnosti izhaja, da je bil med drugim posebno prizadet okraj Greenvich. Mornariški arzenal v Woolwichu jo zadelo mnogo zažigalnih in rušilnih bomb. Isto velja tudi za arzenal v Chotamu in pristanišče, ki vzbuja s svojimi naraščajočimi požarnimi ognjišči zelo žalosten vtis. V središču sta popolnoma porušeni londonska banka ln glavna pošta. Prav tako je močno prizadeto poslopje Tower. Od magistrata, ki je bil že leta 1941. težko poškodovan, so ostale še samo ruševine. Razdirajoč učinek nemških bomb je »edaj očitno večji kot po-preje. Ilustriran tednik »Cripture Post« prinaša poročilo s slikami, v katerem pravi, da zračni napadi vse spremenijo v Londonu. Ljudje po cestah drugače gledajo in njihovi pogovori v kavarnah, pivnicah, na postajališčih omnibusov ln podzemeljskih železnic dobivajo drugo vsebino. V ospredju stoji vprašanje, kako dolgo bodo še trajali bombni napadi in ali bodo še silnejši? Na to odgovarjajo, da ni nobenega vzroka za optimizem. Na vprašanje: »Ali je kaka možnost za evakuacijo londonskih otrok?« so odgovorili: »Trenutno se ne sprejemajo prošnje. Odločilo bo ministrstvo za zdravje.« Vprašanje: »Kako prenaSa londonsko prebivalstvo nove napade?« so odgovorili s pripombo, da se ne sme pozabiti, da stoje v petem vojnem letu. Meči za majorja Streiba Berlin, 21. marca. Fiihrer je odlikoval 11. marca 1944. Majorja Wernerja Streiba, Kom-modorja nekega krdela nočnih lovskih letalcev, kot 54. vojaka nemške vojske t Elchenlaub mit Schwertern zum Rltterkreuz des Elsernen Kreuzes (hrastovim listom z meči k viteškemu križcu železnega križa). „Naj zmaga Nemčija" Madrid, 21. marca. V kapstadtskem parlamentu je pri razpravi v četrtek izjavil vodja južnoafrikanske opozicija dr. Malan: »Ce ima anglo-amerlška zmaga za posledico zvezo s Sovjetsko unijo in propagiranje boljševizma na vsem svetu vštevšl Južno Afriko in če bo imela nemška zmaga za posledico uničenj« boljševizma, rečem jaz: Naj zmaga Nemčija!« Estonska in Letonska na novih potih Berlin, 21. marca. Reichsminister fOr die besetzten Ostoebiete (državni minister za zasedena vzhodna ozemlja) je na celi vrsti važnih področij znatno razširil deželno samoupravo pristojnosti domače uprave v Ge-neralbezirkih Estland ln Lettland. Med izvršitvijo teh ukrepov je bilo vodstvo deželne avtonomne uprave prenešeno "a prvega glavneaa ravnatelja, ki je vobče odgovoren za vodstvo uprave. Prvi glavni ravnatelj je upravičen, da Izda ostalim glavnim ravnateljem splošne smernice v okviru naredb, ki lih je izdalo nemško vodstvo; on mora zastopati deželno avtonomno upravo napram Generalkommlssarju In Izdati ter objaviti zakonodajna čine. Za prvega glavneqa ravnatelja na Letonskem je bil postavljen General Danker. Nadalje so urejene'pristoj- nosti deželne avtonomne uprave s tem, da je ustanovljeno glavno ravnateljstvo za kmetijstvo in glavno ravnateljstvo za gozdarstvo in gospodarstvo z lesom na Letonskem. Izročitev novih upravnih pravic deželnim avtonomnim upravam je logična posledica sistematične zgradnje nemškega Reicha. Ona je izraz zaupanja in vzajemnega sodelovanja, ki se je začelo z likvidacijo bolfševiških terorističnih zakonov, vzpostavitvijo zasebne lastnine po nemškem vodstvu in na katero je estonska in letor.ska mladina odgovorila s svojo prostovoljno in preizkušeno vojaško službo v boju proti skupnemu smrtnemu sovražniku. Sledile bodo še druge naredbe v svrho nadaljnjega prenosa upravnih pravic na deželne avtonomne uprave v estonskem in letonskem Generalbezirku. Hudo porušeno pristanišče v Neapiju Rim, 21. marca. K zadnjemu bombardiranju Neaplja po nemškem zračnem orožju se zve v Južni Italiji, da so napravile bombe nemških letal najhujše škode v pristaniškem ozemlju. Dva glavna nabrežja, mola Beve-rello in Immacolatella, sta bila popolnoma porušena. Ravno tako je več bomb uničujoče pogodilo povprečno pred uvozom v luko ležeči nasip. Več ladijskih enot zaveznikov, ki so bile zasidrane na enem molu, je bilo zexifctih v polno-in potopljenih. Iz vode nw leča razbite ladje zapirajo sedaj popolnoma edini uvoz za ladje. Fiihrer o finskem vprašanim Vsaka garancija je zgolj utvara - Porok za obstoj nacije je le lastna sila Stockholm, 21. marca. Na podlagi nekaterih poročil, razširjenih v inozemstvu o dozdevnem Ftthrerjevem koraku pri švedskem kralju v zvezi s finskim vprašanjem, je prosil berlinski dopisnik »Stockholm* Tidningena«, naj Fiihrer zavzame direktno stališče glede tah objav. Fiihrer j« dal švedskemu dopisniku na njegova vprašanja sledeče odgovore na razpolagoi Vprašanje: »V poročilih inozemskega tiska se trdi, da je Ftthrer podvzel pri švedskem kralju Gustavu poskus približanja zaradi posredovanj švedskega kralja pri Finski. Ali ustrezajo ta poročila dejstvom?« Odgovor: »Poročila so napačna. Na vedel bi tudi, zakaj naj bi storil tak korak. Ni ml znano ničesar, če j« švedski kralj Gustav sploh vplival na Finsko, prdvsem tudi n«, kdaj naj bi se zgodil ta korak. Ce se ja pa kaj takega pri-godilo, ja to seveda čisto švedska zadeva.« Vprašanje: »Smem 11 v tej zvezi vprašati, kako sploh presojate položaj na podlagi pogojev za premirje?« Odgovor: ■Pogoje za premirje, ki so jih objavili Sov-jeti, presojam natančno tako, kakor so mišljeni. Njihov cilj je sam ob sebi razumljiv, da spravijo Finsko v situacijo, v kateri bi bil nemogoč nadaljnji odpor, in potem dopolniti na linskem narodu to, kar je Molotov svoječasno zahteval že v Berlinu. S kakršnimikoli frazami ln pretvezami tudi objavljajo te sovjetske pogoje, je praktično popolnoma vseeno. Gre tukaj le za to, da se vrže žrtvi okoli vratu zanka, ki se potem lahko ob danem času zategne. Da je Sovjetska Rusija prisiljena storiti tak korak, dokazuje samo to, kako skeptično sama presoja svoje vojaške možnosti. Nihče ne more dvomiti o tem, kakšen je končnoveljavni namen boljševizma. Glasi se iztrebljenje vs»h nerusko- Darilno jjagnje »Ljubi moj Peter, dobro da si prišel! Takoj moraš dopustiti, da te poire Tito, sicer požre mene Stalin ...« boliSeviških narodov v Evropi in v tem primeru zlasti iztrebljenje Fincev. Da doseže:o ta cilj, so razbrzdali, kalcor naši nasprotniki f>'"-r'to priznavajo, živčno vojno proti Finski.« Vprašanje: »2e večkrat je bilo stavljeno vprašanje garancije za Finsko od strani Anglije in Ze-dinjenih držav. Kakšno mnenje imate p takšnih garancijah za Finsko?« Odgovor: »Vprašanje garancij za Finsko od strani Anglije in Zedinjenih držav bi moglo iti umn za smotrom, da bi šlo Fincem bolj v slast, če se podvržejo. V praksi je vsaka garancija Angležev in Amerikancev utvara. Niti Anglija niti 7edinjene države ne bi mogle Sovjetski Rusiji, če bi zmagala, dati le najmanjše predpise o končnoveljavnih ciljih, tudi če bi to hotele. V resnici pa niti Anglija niti Amerika nimata niti najmanj poštene volje, da bi na tak način vplivale. V obeh državah vladajo iste sile, če tudi pod meščansko krinko, kakršne popolnoma javno izvršujejo oblast v Sovjetski Rusiji. Kar se tiče ameri-kanskih garancij, je topogledno imela Nemčija svoja izkustva že no končani svetovni vojni. Na slovesno obljubljenih Wllsonovih 14 točk so pozabili, ko se je bila Nemčija vdala. Praktična resnica je v vsakem posameznem primeru imela za posledico nasprotje tega, kar so bili takrat obljubili nemškemu narodu. Kakšno vrednost imajo britanske garancije,' je na eklantanten način dokazano v primeru Poljske. V ostalem pa sta Anglija in Amerika sami pred težkimi notranjimi krizami, in vprašanje ni več v tem, ali bosta mogli delati predpise boljseyizmu, ampak kako doloo se jima bo posrečilo, preprečiti boljševlško revolucijo v svojih lastnih državah. Kakor je bilo doslej vedno v življenju narodov, je edini garant za obstoj nacije lastna sila.« Finska je odklonila nečastne pogoje Helsinki, 21. marca. V sredo zvečer je bil izdan sledeč razglas o zasedanju finskega državnega zbora: »V teku današnjega zasedanja je parlament obravnaval poročilo, ki ga je dal včeraj zbornici ministrski predsednik Linkomies. Po enournem razgovoru je parlament spglas-no sprejel predlog, da preide na dnevni Ted.« Po tem uradnem razglasu se s posebnim veseljem ugotavlja, tako piše časopis »Uusi Inomi« k zasedanju državnega zbora, da je slednji enoglasno pristal na enostavni prehod k dnevnemu redu. Finski narod stoji strnjeno za temi sklepi. Od nekdaj že, ugotavlja list med drugim nadalje v svojih izvajanjih, je bila enotnost največja moč finskega naroda, ki je bila tem večja, čim večje so bile težav?: Zopet s« je pokazalo, da nastopa Finska v odločilnih trenutkih svojega življenjskega položaja brez zunanjega pritiska v enotni fronti. V nekem komentarju k zadnjim poročilom iz Finske je izjavil v sredo zvečer državni departmi v Washingtonu: »Mi smo jasno in razločno Izrazili svoje upanje, da bo Finska odstopila od vojne in zveze z Nemčijo. Poročilo, da je finski parlament odklonil sovjetske pogoje, bo — če je resnično —. pomenilo razočaranje.« Stran S. — Stev. 5S. K A R A W AN K EN B O T E Sreda, 22. marca 1944. Valovi butajo v Finsko Berlin, 21. marca. Stoletni epos v zgodovini Finske kot mejne države je dosegel * najnovejšim dejanjem svoj višek. Obstoj te države je ogrožen bolj kot kdajkoli preje v svoji zgodovini. Nihče ne dvomi, da se Finci zavedajo, kaj jih čaka, če najde boljševizem pot v njihovo deželo. Proti vsemu materialnemu pritisku sovražnika se je doslej upiral finski narod z okopom svojih teles in zapornico svojega čuta za čast in zajezil rdečo povodenj. Prav za prav ni nobenega finsko-boljševi-škega problema, marveč le neko naravno ko brezno globoko sovraštvo. Meje ločijo tukaj eno narodno skupnost z občudovanim etičnim viškom od druge brezznačajne mno-štvene države. Kakor ogenj in voda si nasprotujeta oba sveta. Zato ne opreza na vzhodu samo sovražnik, ki hoče nekaj uničiti, marveč v odgovornih židovsko-boljše-viških možganih kljuje srdito sovraštvo. Vae victis: Gorje premaganemu. Kedaj v svetovni zgodovini je bil ta vzklik obremenjen s tako grozo, kakor v sedanjem obdobju grozečega pogina omikanega, visoko stoječega kulturnega sveta po vrnitvi neke sfantazirane množice v otopelo ozračje kaotičnega propada. In še več: Nikoli doslej se nI v svetovni zgodovini organiziralo izključno slabo s podobno premeteno zavestjo in še nikoli niso bili vsi prainstinkti za uničenje vsega višje stoječega tako združeni v sistem. Miroljubnost male države, njeno zaupanja v države, s katerimi je gojila skozi desetletja prijateljske stike in ki so na videz čutile do male države vse prej kakor pa sovražnost, vse to Anglo-Amerikanci namenoma izrabljajo, da bi tako spravili finski narod v zadrego in ga prisilili k usodni odločitvi, ki bi morala uničiti življenje štirih milijonov ljudi. Boljševizem prihaja.« svojimi tako zvanimi mirovnimi pogoji, ki jih je do-stayil finski vladi po posredovalcih, tako zelo do meje svojih resničnih namenov, da ne more nihče dvomiti o njihovi daljnosež-nosti. Razen tega se ne sme prezreti nsčin izražanja, ki si ga je privoščil boljševiški časopis »Izvestja«, ko je 8. februarja tega leta z neko posebno sovražnostjo napadel Finsko, če se v Helsinkih trudijo spoznati resnične namene sovražnika. Psovke kakor »finska strupena kača« in »finski reptil« so se menjavale z najnesramnejšimi grožnjami. Tu se je izdivjalo blazno sovraštvo boljševi-škega nečloveštva. V tako zvanih »pogojih« si je »taktik« Stalin izmislil podlago za iztrebljenje Finske. Za mentaliteto Severno-amerikancev je značilno, če pripisujejo pogumnemu in ponosnemu narodu ne samo izbiro lastnega sramotnega propada, marveč še nezvestobo proti nemškemu bojnemu tovarišu in vidijo razočaranje v tem, ker 8» ni uresničila njihova špekulacija. Skupno s Angleži so se v zadnjih tednih na vse načine trudili spraviti Finsko pod svoj pritisk. Londonski radio je pridigal Fincem še v oči-gled zasedanja državnega zbora v sredo, da bodo posledice odklonitve moskovskih po-gofev katastrofalne za Finsko. Kajti, na najnižjo moralno stopnjo padlim angl«žem je menda nerazumljivo, da se noče narod kakor so Finci, ki ima v svoji zgodovini že toliko ponosnih dokazov svojega poguma in poštenosti, tudi sedaj ukloniti zahtevam, katerih posledica bi bil materialni ln moralni, državni in človeški propad. Male gospodarske novica Širjenj« komunističnega vpliva v Severni Afriki je povzročilo beg kapitala, ki je zavzel posebno v zadnjem času izvanreden obseg. V mesecih januarju in februarju je preneslo 1700 alžirskih in marokanskih trgovcev svoje premoženje ▼ Tanger, Lizbono ali v južnoameriške države. Brezuspešni ponovili soifelski napadi ( zrcalo ča\sa^) Sovražnik je ojačil svoj pritisk med Bugora in Dnjestrom - Hull bombardiran Oberkommando dar Wehrmaeht ja dne 20. marca objavilo: Ob mostišču pri Nikolajeva, v prostoru pri Vosnesensku in severovzhodno od Pervonaj-ska so bili brezuspešni ponovni sovražni napadi. Bojna skupina pod vodstvom Haupt-manna Kalberlaka se je pri teh bojih posebno odlikovala. Med srednjeukrajinskim Bu-gom in Dnjestrom se je ojačil sovražni pritisk. Mesto Vinica je bilo po porušenju vseh vojnovažnih naprav izpraznjeno, kakor je bilo ukazano. Vzhodno od Proskurova smo razbili dele več sovjetskih strelskih divizij z odločnimi sunki naših odredov oklopnja-kov. Pri tem se je posebno skazal 16. izvid-niškl oddelek oklopnjakov, ki ga vodi Haupt-mann Schiller. Tudi med Proskurovom in Tarnopolom smo z uspešnimi nasprotnimi napadi prizadeli boljševikom visoke zgube. V prostoru pri Krzemieniecu in pri Kovelu stoje naše čete še dalje v hudem obrambnem boju. Na ozemlju Pripjetskih močvirij in ob južnem bregu Pripjeta so spodleteli številni sunki Sovjetov. Jugovzhodno od Vitebska je prišlo do hudih krajevnih bojev za nek višinski položaj, ki je večkrat menjal posestnika. V severnem odseku vzhodne fronte je sovražnik napadel samo na fronti ob Narvl. Odstrelili imo mu deset oklopnjakov ln ga zavrnili. V mostišču pri Nettunu je sovražnik izvr-611 jugozahodno od Aprlllje več po močnem topništvu podprtih, a brezuspešnih napadov. Branilci Cassina so včeraj znova odbili vse sovražne napade, ki so se vršili ves dan z močno pomočjo topništva. V večernih urah 19. marca je odred nemških torpednih letal pri napadu na sovražni konvoj pred sever-noafrikansko obalo poškodoval pet naloženih tovornih ladij z nad 30.000 brt. Slabejše skupine severnoameriških bombnikov so priletele včeraj pri neprozornem vremenu od juga v Jugovzhodno Nemčijo in odvrgle razstrelne in zažigalne bombe na več mestih. Škode in zgube so majhne. Uničili smo 25 sovražnih letal, med temi 24 šti-rimotornih bombnikov. V minuli noči je vrglo nekaj britanskih vznemirjevalnih letal bombe nad Zapadno Nemčijo ln v berlinskem prostoru. Oddelki nemških bojnih letal so s številnimi razstrelnimi in zažigalnimi bombami napadli britansko pristanišče Hull. V prostorih, ki so bili cilj, so nastali obsežni požari in težka razdejanja. Naše pomorske .bojne sile, protiletalsko topništvo trgovskih ladij in protiletalsko topništvo mornarice so sestrelili v času od 11. do 20. marca 41 sovražnih letal. Pogumen protinapad prt Cassinu Brezuspešni sovjetski napadi ob ukrajinskem Bugu - Visoke sovražne zgube Oberkommando der Wehrmaeht je dne 19. marca objavilo: Ob spodnjeukrajinskem Bugu so Sovjetl brez uspeha Izvršili številne napade proti našim mostiščem. Sovražnikove poskuse, priti čez reko, smo razbili. Med srednjeukrajinskim Bugom in Dnjestrom še trajajo boji z dalje prodirajočimi sovražnimi silami. Ob zgornj eukrajlnskem Bugu kakor tudi med Proskurovom ln Tarnopolom so se izjalovili ponovni napadi boljševikov. Naše čete so v odločnih nasprotnih napadih vrgle Sovjete na več mestih mzajin jim prizadele visoke zgube ljudi in materiala. Pri tem so samo na odseku enega zbora uničile ali uplenile 44 oklopnjakov in 12 jurišnih topov ter številna druga orožja in vozila. V prostoru Krzmie-niec—Kovel smo odvrnili ali prestregli močne sovražne napade. Hudi boji še trajajo. V srednjem odseku fronte je zopet oživelo bojno delovanje. Krajevni sunki sovražnika ob južnem obrežju Pripjeta, južno od Bere-zine in ob avtomobilski cesti proti Smolen-sku in! jugovzhodno od Vitebska so spodleteli. Na severu vzhodne fronte je popustila sila napadov zaradi visokih zgub sovražnika, ki Jih je utrpel prejšnji dan. Sovjetl so na dosedanjih žariščih izvršili le krajevne, po oklopnjakih podprte napade, ki so se zrušili v našem obrambnem ognju. Nekaj vdornih mest iz prejšnjih drii smo odpravili s proti-sunkom. Lastna udarna krdela so uničila v mostišču pri Nettunu številna sovražna odporna gnezda. Sovražnik je utrpel težke krvave zgube. Pripeljali smo ujetnike. Proti Cassinu je sovražnik nadaljeval s svojimi, po oklopnjakih podprtimi močnimi napadi. Zavrnili smo jih z učinkovito podporo bojnih letalcev v hudih bojih. V pogumnem nasprotnem napadu smo zopet osvojili na severo-zapadu kraja ležečo grajsko razvalino. Na ostali fronti je potekel dan brez posebnih dogodkov. Skupine severnoameriških bombnikov so Izvršile znova terorističen napad na mesto Rim V sredini mesta in stanovanjskih četrtih so nastale velike škode in zgube ljudi. Bri-tansko-severnoameriški bombniki so utrpeli v zadnjih 24 urah te^ke zgube pri napadih na ozemlje Relcha in na nemška oporišča v Gornji Italiji. Uničili smo 98 sovražnih letal, med njimi 83 štirimotornih bombnikov. Sovražni zastrahovalni bombniki so podnevi v stanovanjskih četrtih mest Munchen in Frie-drichshafen, v pretekli noči pa v Frankfurtu am Main povzročili škode in zgube med prebivalstvom. Vznemirjevalnl napadi nekaterih britanskih letal so bili namerjemi na Srednjo in Zapadno Nemčijo. Silni boji v Cassinu Oberkommando der Wehrmaeht je dne 18. marca objavilo: Pri Kerču so bili sovražni napadi tudi včeraj brez uspeha. Ob spodnjeukrajinskem Bugu so se izjalovili ponovni poskusi Sovjetov, da bi z močnimi silami vtisnili naša mostišča. Med odmikanji začasno od svojih zvez odrezana vriirtemberško-badenska 335. pehotna divizija, ki jo vodi Generalmajor Rast se je ubranila sovražnih napadov, vzela vse ranjene s seboj in se v boju prebila nazaj do naših glavnih sil. Zapadno od srednjega Buga so močnejše boljševiške sile pridobile še dalje sveta. Med Proskurovom in Tarnopolom smo v trdih napadnih in obrambnih bojih uničili dvajset sovražnih oklopnjakov. Pri tem so oklopnjaške sile vojske ob sodelovanju z odredi Waff en-M odpravile v zaf nosnem sunku neko vrzel v fronti. Na prostoru Krzemieniec—Kovel se vrše srditi boJL V severnem odseku vzhodne fronte je zopet oživelo bojno delovanje. Severozapadno od Nevla, jugovzhodno od Ostrova, severno odPskova ter na fronti ob Narvi smo, zaje-zivši nekaj vdorov, zavrnili močne, po številnih oklopnjakih podprte napade Sovjetov in uničili 82 sovražnih oklopnjakov. V teh Bivši minister in ravnatelj pariškega časopisa »Oeuvre«, Marceli Deat, je bil imenovan za ministra za dela in državnega tajnika za narodno solidarnost. Služba državnega tajnika za narodno solidarnost je bila ustanovljena z zakonom. Neko židovsko roparsko tolpo, ki je kradla v tovornih vlakih državne železnice, so odkrili v Aradu. Doslej so ujeli več kot deset članov tolpe, med njimi vodjo Chaima Berokoviča. »86 odstotkov vseh delavcev treh ladjedelnic v Portlandu ne ve, ali bodo po vojni imeli dela in kruha«, je uspeh temeljitega po-zvedovanja pri 81.881 delavcih teh obratov. Ker so zaprli neko tvornico letal v Severo-zapadnem Midlandu, je postalo prostih 3000 do 4000 delavcev, javlja Sunday ExpreB«. V tej tovarni letal so nastali nemiri, vendar je zatvoritev povzročilo v bistvu dejstvo, da tvornica ni izpolnila stavljenih ji nalog. O novih zastrahovalnih sovražnih napadih piše bolgarski časopis »Zora« v nekem članku: Bolgarski narod se, ustrezno svoji več sto let stari tradiciji, ne da premagati s terorjem. Nasprotno, te metode bi do skrajnosti vzdržale njegove obrambne sile. Stanje britanske proizvodnje mleka je trenutno nižje od stanja pred vojno, je poročal poljedelski minister v Spodnji zbornici. Osnovni obrok gonilne snovi so v petek reducirali v Zedinjenih državah na dve ga-Ioni tedensko, utemeljujoč to stem, da se vsak dan steka ne manj ko 2% milijona ga-Ion gonilne snovi po črni borzi v roke ne-opravičenih potrošnikov. Ravnatelj racioni-ranja je k temu izjavil, da tihotapci z bencinom lahko hitreje natiskajo ponarejena karte racioniranih obrokov, kakor dobi vlada olje iz zemlje. bojih se je s posebno hrabrostjo odlikovala 6. stotnlja 3. vzhodnopruskega grenadirskega polka pod vodstvom Oberfeldwebla Kutsch-kaua. Na morju pri Vardoe je skupina sovjetskih bombnih in torpednih letal trikrat brezuspešno napadla nek nemški konvoj. Izmed približno šestdeset priietevšlh sovražnih le-tal smo uničili 37 v zračnem boju, sedem na-daljnih pa po krovnem protiletalskem topništvu. Konvoj je brez škod nadaljeval svoj pohod. Iz mostišča pri Nettunu poročajo samo o krajevnem bojnem delovanju. Na južni fronti traja z nezmanjšano silovitostjo huda borba v jedru mesta Cassino. Kolodvor v Cassinu smo po trdem boju zgubili. V razvalinah kraja se vrše še dalje srditi boji. Skupina sovražnih bombnikov je ob meglenem vremenu v sredo 17. marca priletela v prostor ob Donavi in, ne da bi imela razgled na zemljo, odvrgla daleč raztreseno bombe v prostoru Wiena. Škode in zgube so majhne. Nad Ostmarko ln nad italijanskim prostorom smo ob težavnih obrambnih prilikah sestrelili devet sovražnih letal. Nekaj britanskih vznemirjevalnih letal Je odvrglo v zadnji noči bombe nad rheinsko-westfalsklm o-zemljem. Nemška letala so v večernih urah 17. marca napadla posamezne cilje v Londonu. Varlaar und Druck: NS.-Gauverlaic und Druckerel Kirnten GmbH. Klasrenfurt. — Verlamileiter: Dr. Emil Heitjan. — Hauptschriftleiter: Friudnch Horstmnnn. Zurselt 1st An*»iepnli«te Nr 1 eillHu HANNES PETER STOLP. 10 SRECONOSNA POSTELJA DONNE DIANE Urhabar RecMtehult: MiH«!d«u1ieK» Romeiv-Korr««pond«ni, L«lpilg C1 locooeoooocipocoocwxwwtftft***^^0«*^* Toda bodite vendar prijazni*, je prosil Pater. »Poglejte, ko sem vas v paviljonu opozoril na sliko »Počivajoča Venera«, sera to storil samo radi tega ...« Flora je prekinila Petra z veselim smehom. Toda njen glas je bil oster kakor nož, ko ja dejala: »Nobene besede več o tem, če ml nočete pognati znova rdečico sramu v obraz.« »Za božjo voljol« vzdlhne brezujmo Peter. »Ta trma!« In z veselim nasmehom, ki je bil v velikem nasprotju z jezno lesketajočimi se, temnimi očmi, zašepeta Flora mrzlo kot led: »Vi pošast, ne govorite o trmi, kar se moje osebe tlčel Kaj sploh hočete? Oficlalno sem prijazna in ljubezniva z vami. Ves svet to vidi, več se pa nismo dogovorili.« Peter je prešel v protinapad. »Hahaha!« se je tako glasno zasmejal, da se Je grofica Korvay, ki je stopala z grofom Kutifaivijem za novoporočencema, ogorčeno ozrla na mladega moža. In Peter je razločno nadaljeval: »Ah, grofica Flora, prosim, kako je že to bilo? Mladi gospod je stal ob ribniku, v katerem je plavala mlada dama brez kopalne obleke. In ko je hotela mlada dama iz vode ven, mladi qospod pa se ni hotel odstraniti — kaj se je potem zgodilo?« »Mfffl« reče grofica Korvay. Osorno zopet obrne glavo ln zasika s trepetajočim glasom svojemu bratu: »Nezaslišano od Florel Temu mlademu možu pripoveduje šale, v katerih 9e kopljejo mlade dame brez kopalne oblekel« »V kopalni oblekli« prestrašeno vzklikne raztreseni grof Kutifalvi. »Moj Bog, kdo pa se upa tako oblačen ltl v svatovskem sprevodu?« »Razumi vendar pravilno, Johannl« sopiha grofica Korvay jezno. »Gre za neko mlado damo, ki nI oblečena.« »Sabina!« se zgrozi grof Kutifalvi. »Gola mlada dama v sprevodul Tak škandali Kdo je to moralno propadlo bitje, ki se upa...« »Flora«, ga prekine grofica Korvay jezno, »Flora je...« »Floral« zajeclja grof Kutifalvi ves bled v obraz in se zmeden ozre. Globoko se oddahne in se zopet obrne k sestri. »Toda Flora je vendar popolnoma v redu oblečena. Kaj neki meniš s svojimi besedami, Sabina?« »Za božjo voljo, Johann«, sope onemoglo grofica Sabina, »poslušaj vendar. Bila je šala, katero...« »Dovtip?« reče grof Kutifalvi z velikim ogorčenjem. »Od kedaj pa delaš dovtipe ln to še take, ki me tako prestrašijo, da se moram bati za svoje slabo srce? Sabina, ti postajaš v zadnjem času zelo čudnal« »Ti si idiot, Johann!« spravi grofica Korvay z zadnjo močjo iz sebe. Njena usta se sklopljo kakor vrata pri peči ln ostanejo za prihodnje četrt ure sklenjene. Flora pa, ki je postala vsa rdeča ln je že nekaj časa iskala besed, ta Flora je tako vščipnila Petra v roko, da je mladega mož« kar zabolelo. Potem je spravila iz sebe; »Zahrbtni ste torej tudi!« »Ne, nisem zahrbten!« se smehlja Peter. »Vračam le z Istim orožjem. Samo od vas ja odvisno, da boste vedno prav pri|azna ln ljubeznivi z dobrim, starim Petrom Bautz in se ž njim lepo. duhovito pogovarjali. Toda, če boste zopet trmasti, se bom branil na svoj način. In lahko vam zaupam, da imam za to na zalogi eel kup pikantnih in zelo učinkovitih metod.« »VI zahrbtna pošast, vil«, se je onemoglo jezila Flora. »Smehljajte se prosim, smehljajte sel« ukaže ljubeznivo Peter. In tako zelo zmučena Flora se je smehljala. Med tem so prispeli v »veliko dvorano« gradu Kfihalom, kjer je bil pripravljen zajtrk. Glavno južino, namreč gostijo, so preložili na večer, na katerem se je zgodilo marsikaj nepredvidenega, o čemer bo kronjst pozneje vestno poročal. 7. Po zajtrku so se gostje razkropili v parih in skupinah po prostorih gradu, določenih za goste. In ko se je začelo to splošno potovanje, se je dvignila tudi Flora, ki Je sedela pri mizi poleg Petra. »Upam, da nimate nič proti, gospod Blautz, če sedal odidem in se nekoliko spočijem. Kajne, da me oprostite?«' Je dejala narejeno ljubeznivo, čeprav bi najraje temu mlademu možu, pod čigar pritiskom je menila, da je, posadila na giavo z vodo napolnjen hladilnik za vino. »Prosim, grofica Flora, le ulezlte se za hipec«, jI Peter velikodušno prikima. »Male deklice naj bi vedno popoldan kako urico počivale.« »Nisem vaša mala deklica, gospod Bautzl« Flora je le s težavo obdržala prisiljen smeh in v njenih temnih očeh se je lesketala jeza. »Mogoče še boste«, je dejal Peter poln upanja. In očetovsko pripomni: »No, sedaj pa le idite malo malo aja-aja in lepo pospanč-kajte!« S »Oh. kako vas sovražim!« izbruhne Flora. Obrne se ter hoče oditi, toda obleka se jI ja zataknila za stol, se spotakne ln pade mlademu možu, ki je naglo priskočil, v naročje. »Taka Intimnost pa ne spada v Javnost«, mežikajoč nofasnluje Peter mladi dam! v naročju »Bo le bolje, če počakava s tem, dokler ne bova sama.« »Vi ste ln ostanete poiastl« jezno zakliča Flora in odhiti vsa rde&a if dvorana. »Moj Bog, kako ljubka jel« vzdihne Peter. »Želel bi. da bi prostovoljno, brez sile, iska-la mojo družbo.« Peter skomizgne poln skrbi ln se napoti iz dvorane. V predsobi Je opazil kapitana Ratkeja, ki je sedel ob hišnem baru. Kapitan je držal v roki polno vinsko čašo, katero Je grozeče opazoval ter končno vsebino sunkovito zvrnil v notranjost svoje ogromne postave. Nato je znova napolnil kozarec in z jeznim obrazom zastrmel predse. S »Halo, kapitani« Je zakllcal Peter. »Ah, Bautz, vi ste!« je spregovoril Ratke mračno, ko Je dvignil glavo. »Ostanite, bova skupaj zvrnila nekaj kozarčkov.« Peter sede na stol poleg kapitana. »Kaj pa je z vami, kapitan«, vpraša. »Krem-žite pač obraz kakor skisano vreme.« »Da, pa ne brez vzroka«, zaropoče stari pomorščak. »Za sosedo pri mizi so ml naprtili gospodično Bus, to svetohllnsko kačo. To zahrbtno ženšče ne morem trpeti. Vrh tega me stalno poveličuje in vedno pripoveduje, da je samo deset let mlaJSa od mene. In v Isti sapi me že vprašu|e, zakaj se nočem zopet poročiti. 2e vem, od kod veter piha. Ženska bi se rada pri meni usidrala. MoJa pokojnina in moje malo premoženje se JI zde za tovor ravno prav. Na|raje bi razpel jadra in zapustil te vode. Toda tega ne morem prizadejati Fanl, ki mi je kakor hčerka I« Peter hoče nekaj odgovoriti, toda v tem trenutku se pojavi qospod1čna Bus. Ko je opazila Petra, se njen mriavi obraz jezno pretegne. Toda takoj nato se sladko nasmeje ln zakllče z navihanim glasom nedoraslega dekleta: »Ah, tukaj je vendar moj hudi kapitan! Povsod sem vas že Iskala, vi grdobal Pa zapusti ubogo gospodično Bus popolnoma brez varstva med vsemi temi go-spodi v dvorani Počakajte, qrem simo po svoje ogrinjalo Tu |e nekoliko hladno. In potem bomo nekoliko poklepetaM.« (Dalja prihodnflčj Mlthvfvoh. n.. MBrz 1944. KARAWANKEW BOTE Soltf S. — Nr. 23. Bei einer feindlichen Invasion veischwinden ganze Inseln im Wasser tlberflutung als Abwehrmittel der Niederlande - Holland setzt Wasser gegen Feinde ein - Uberflutung durih Siiflwasser rd. Bei der Kriegsmarine. Um einer anirlo-amerikanischen Invasion de« Kontinente ilen hiirtesten \Viil»rstancl ent-areiren-setzep zu kčinnen. smrt in den Nieder-landen Abwehrvorbereitunijeu iretroffen \vor-den. d'.e auf der nattirlichen Lace dieses I.arules basieren liitti vor allem durch da« Sticiiwort Oberflutuiut ifekennzeichnet werden, (PK.) Hollands Kanalsystem, die unzahligen Graben, Grachten und Kanale sind zugleich das Geheimnis der Fruchtbarkeit des Landes. Durch sie reguliert der Niederliinder den Wasserbcdarf seiner Erde und schickt das iiberschiissige Wasser durch Schleusen und Pumpwerke ins Meer. Das ganze Grabensystem mit alien seinen Schleusen und Pumpen hangt zusammen und ist so aus-gekliigelt, dafi der Wasserstand an jeder Stelle des I.andes sofort verandert werden kann. Diese Wasserwirtschaft ennoglicht natiirlich auch die t'Jberflutung des Landes zum Schutz gegen feind-liche Einbriiche. Was im ersten Weltkrieg in Flandern gemacht wurde, beabsichtigte Holland 1940 in groBerem Mafistab zu wiederholen. Das blitzschnelle Zuschlagen der deutschen Wehrmacht hat das damals verhindert. Dieser Feldzug der Stunden war schon entschieden, ehe die Nieder-lander zur Besinnung kamen. Heute ist Holland wieder ein Teil Europas im Schutze der deutschen Wehrmacht, die verhin-dern mufi, dafi fremde und feindliche Machte das fruchtbare Land zum Sprungbrett fur die Zerschlagung des erwacbenden Kontinent« mifi-brauchen. Bittere Lehre fur Illusionisten Die Anglo-Amerikaner, die angeblich e: - t zum Schutz der kleinen Nationen ins Feld zo. .i. bevorzugen gerade die kleinen Lander als Schau-platz ihrer Versuche, Europa zu treffen. So wie sie in der ersten Phase des Krieges die Kleinen zwischen sich und uns schoben, um uns auf-zuhalten, so wollen sie jetzt zum zweitenmal den Krieg in die Lander der Kleinen tragen, um den Weg freizubekommen fiir einen StoB in das Herz Europas. Die Kriegslast, die sie dadurch aufs neue den kleinen Nationen aufburden, wird auch dem letzten Mann in diesen Landern die Augen offnen. Was ist von Machten zu halten, die die Freiheit versprechen und statt dessen dencn, die sie ihre Freunde. nennen, Tod und Verderben bringen? Die Invasion wird eine bittere Lehre fiir die Illusionisten werden, die heute noch Gutes von England und Amerika erwarten. Das tragische Schicksal des Volkes von Siid-italien hat ein schreckliches Beispiel von der Art gegeben, wie die christlichen Soldaten Roose-velts und Churchills mit den Vdlkern umgehen, in deren Landern sie Krieg fiihren. Im Gegen-satz hiezu macht sich Deutschland schon vor dem Beginn von Kampfhandlungen Sorge um die Zivilbevolkerung der Gebiete, die moglicher-weise durch eine Invasion Kriegsschauplatz werden konnten. Rechtzeitig bemiiht es sich darutn, Leben und Habe der Bevolkerung, so gut es nur geht, in Sichcrheit zu bringen. Evakuierung grofienteils durchgcfiihrt Die geographische Lage der Niederlande macht sie zu einem naturlichen Aufmarschgebiet gegen das Herz Europas. Seine Kiisten sind deshalb auf jeden Fall vorderstes Frontgebiet. Es ist ein selbstverstandliches Gebot der Menschlich-kcit, dalS die hollandische Bevolkerung aus der Front herausgezogen wird. Deshalb wurde im Februar fiir bestimmte Kustenstreifen, die vor-aussichtlich im Falle einer Invasion den ersten StoB des Gegners aushalten miissen, die Evakuierung angeordnet und inzwischen zum groBen Teil durchgefiihrt. Hit Sack und Pack, mit Vieh und Vorraten haben die Menschen ihre engere Heimat ver- lassen, um im Inncrn des Landes, hinter den Linien der deutschen Waffen. das Ende des viel-leicht bcvorstehenden anglo-amerikanisclicn Aben-teuers abzuwarten. Selbstverstandlich haben sic nicht gerne ihren Boden verlassen, aber sie haben es mit bewundernswerter Ruhe und Dis-ziplin getan. Sie wissen. dafi diese Mafinahme zu ihrem Schutz und im lnteresse der Verteidi-gung Europas notwendig ist und fiigen sich deshalb in das Unabanderliche. Sie wissen aber auch, wem sie es zu verdanken haben, daB sie ihr Land verlassen und der Oberflutung aus-setzen mufiten. Verstandnis der hollandischen Bauern . Die Durchfiihrung der Evakuierung lag in den Handen der hollandischen Behorden. Die FIu-tung wird selbstverstandlich von der deutschen Wehrmacht geleitet. Es gehort nicht vor die Offentlichkeit, wieviel Land im ganzen unter Wasser gesetzt wird und um welclie Gebiete es sich im einzelnen handelt. Jedenfalls werden ganze Inseln bis auf weiiige Punkte im Wasser verschwinden. Das Flutungsvorhaben, das das gesamte Graben-, Schleusen- und Pumpensystem der fraglichen Gebiete im umgekehrten Sinne arbeiten Iafit, ist ein in solc;hem Mafistab ganz unerhortes Ereignis. Das Wasser, dem das Land einst abgerungen wurde, dringt in einen Teil des Landes wieder ein, um Volk und Raum vor todlicher Bedrohung von auBen zu sdiiitzen. Wo immer es moglich ist, wird SiiBwasser-flutung durchgefiihrt, die dem Boden nichts schadet. In einigen Gebieten, so auf einer Insel, die 22.000 Einwohner hatte, kann aber nur mit SeewaSser geflutet werden. Die Flutung mit See-wasser fiihrt tinvermeidlid) zur Versauerung de« Bodens. Es hangt naturlich alles davon ab, wie Iange diese KriegsmaBnahme aufrechterhalten bleiben mufl. Auf jeden Fall verliert aber der Boden dadurch an Qualitat. Man hat deshalb die Fluttung auch solange «s geht vermieden. Fiir den Bauer ist dies infolge des Krieges ein harter Schlag. Aber das Opfer, das er fiir die Sicherheit Europas bringen mufi, ist klein im Vergleich zu dem, was auf dem Spiele steht. Wenn es den Englandern und Amerikanern ge-lange, durch ihre Invasionsabenteuer die deutsche Ostfront so zu schwachen, daB die Sowjets durchbrechen konnten, dann ist Europa verloren und audi dem hollandischen Bauer bleibt besten-falls ein elendes Sklavendasein. Weil der nieder-landische Bauer das zu ahnen beginnt, schweigt er und sieht es klaglos mit an, weil das Wenige iiberflutet wird, um das Ganze zu retten! Kriegsberichter Otto Hermann. Churchill droht dem britischen Parlament Seine Diskussion tiber die Preisgabe der Atlantlk-Charta-Behcimsltznng zugesagt hw. Stockholm, 21. Marz. (Eigenbericht.) Ein gereizter Churchill wies am Donnerstag die ktirz-lich von 63 Parlamentariern eingebrachte Ent-schlieBung zuriick, die sich gegen die Erklarung der englischen Regierung iiber die offene Preisgabe der Atlantik-Charta richtete. Er gebrauchte, wie stets bei solchen Gelegenheiten, den takti-schen Trick, mit der Kabinettsfrage zu drohen. und sagte: „Wenn die Unterzeichner der Ent-schlieBung die Absicht gchabt hatten, sle mit einem Mifitrauensvotum zu verbinden, dann werde naturlich eine Debatte stattfinden, wenn aber nicht, dann sei das Arbeitsprogramm der jetzigen Tagungsperiode schon „allzu iiberlastet". Aus dem Parlamentarischen ins Deutsche iiber-setzt, bedeutet diese Erklarung Churchills: er will die EntschlieBung der 63 nur als eine leere Geste aufgefaBt sehen — also solche darf sie hingehen und ohne Debatte zu den Akten gelegt werden. Sollten sie aber mit ihrer fiir die eng-lische Regierung sehr unerwiinschten und unzeit- gemafien AnhSnglichkeit an die Atlantik-Charta ernst machen, so wfirde dies Churchill als ein Mifitrauensvotum auffassen. Er hofft, dafi diese blofie Drohung geniigt, die 63 wie so oft «in-zuschiichtern und zum Verzicht auf eine Debatte zu bewegen, was den Zwedc seines Vorgehens darstellt. Churchill verspradi jedodi iiberraschend dem Unterhaus eine Geheimdebatte als Ventil gegen die Unzufriedenheit fiber die Stagnation an der Siidfront. Er wandte sidi gegen die Kritik an der technischen Ausrustung der englischen Trup-pen und beteuerte, daB sie die besten Tanks der Welt hatten. Klagen fiber Mangel gerade bei den Panzertruppen sind im Laufe des Krieges schon oft in England vorgebradit worden. Um ihrer Ausbreitung entgegenzutreten, die er offensicht-Iich als gefahrlich ansieht, entschloB sich Churchill zu dem Zugestandnis eines Debatte-Ver-sprechens, wenn audi natiirlich nur hinter ver-schlossenen Tiiren. Atlantik-Charta ^ Sammlung von Plattheiten Die „ukrainisdie Regierung" fordert polnisdie Gebiete westlidi der Curzon-Llnie hw. Stockholm, 21. Mar*. (Eigenbericht.) Aus Washington kiindigen schwedische Meldungen eine uoue diplomati-sche Offensive gegen Eire an, wahr-scheinlich nnterstutzt durch wirtschaftliche Druck-mafinahmen. Das USA-AuBernninisterium werde an de Valera eine neue schari'e Note riditcn un>d wiederholt den Abbruch der diplomatischen Beziehun-gen zu den Achsenmachten als ..absolutes Minimum" verlangen. Besondere interes sent ist die von amerika-nischer Seite aufgeatelke Behauptung, de Vftltra habe es bisher offenbar deshalb unterlassen. sid) den plutokratischen Erpressungen zu fiigen. weil er ..nicht Herr im eigenen Hause" sei . . . Nur wer sich den englisch-amerikaniscb-sowjeti-schen Erpressungen fiigt, ist nadi Ansieht der Europa-Feinde ..Herr im eigenen Hause"! Churchilla Weigerung, sich auf eine Atlantik-Charta-Debatte im Parlament einzuksscn — «u«-gedriickt in seiner Warnung, daB er jedes derartige Verlangcn als MiBtrauensvotum auffassen wiirde —, 1st auBerst aufschlufireidi fflr sein schlechtes Ge-wissen. aber auch dafiir. wie die Plutokratien in ihrer ietzigen Kriegsphase die letstt Maske fallen lassen und sidi »ynisdi zur Gewaltpolitik bekennen. Das ist freilidi auf die Dauer vieJIeidit etwas ris-kant. Nach schwedischen Meldungen aus London hat Churchills allzu offenheizije Erklarung iiber die Preisgabe der Atlantik-Grundjatae aelbst in England „auf viele Kreise echokierend gewitkt". Da »a« in der Atlantik-Charta ein Uoterpfand ffir England! eigene weitere Desmokratislerun« und ein Versprechen an die versdiiedenen Verbiindeten erblidt hatte, demokratische Prinzipitn «ndi in Zukunft anrn-wenden. Churchill war in seioem Auftreten atn Donnerstag vor dean Unterhans. durdi den Arger aos seiner Reserve gejockt, bemerkenswert ehrlich. Er g«b zu, daB er iede Bezugnahme auf die terratene Atlantik-Charta als feindseligen Akt auffaBt, indem Dr. F. J. Lukus PeutBch fiir Forlgeschrittene Der Wachthund. Wenn man itm wahrend der Naeht die Hut dea iHauses anvertraut hat wird er stolzer und zuwellen wild; er wacht, er macht die Runde; er wittert Premde von weitem und stUrzt, wenn sie stehen bleiben oder iiber das Gitter zu ste i gen versuchen, herbei, widersetzt Bich und schliigrt durch wiederholtes Gebell, Anstrengung und zomiges Geschrei L&rm, mahnt und kttmpft; ebenso wtltend gegen raub-gierlge Menschen wie gegen Raubtieie, stlirzt er auf sie los, verwundet und zerfleischt sle und nimmt ihnen ab, was sle zu entwenden euchten; aber mit dem Siege zufrieden, ruht er auf dem Raub aus, ohne ibn anzuriihren, nicht einmal um den Hunger zu stillen, und gibt so zu gleicher Zeit ein Beispiel des Mutes, der Enthaltsamkeit und der Treue. Wachthund, der — pes čuvaj die Hut des Hauses anvertrauen — zaupati varstvo hiSe die Runde machen — obhoditi, krožiti Fremde wittern — vohati, zaslutiti tujca od daleč hcrbeisttlrzen — planiti nasproti ttber das Gitter stelgen — zlesti preko mreže (ograje) sich widersetzen — ustaviti aet upreti m Lttrm schlagen — razgrajati, hnuSC delati Gebell, das — lajanje Anstrengung, die — napor Geschrei, das — krik, vpitje mahnen — opominjati raubglerig — grabežljiv, ropaželjen a«rfleiachen — raamesariti, razmrcvarltl jemandem etwaa abnehmen — nekomu odvzeti kaj entwenden — ukrasti, izmakniti Raub, der — rop etwas anrllhren — nečesa dotakniti se den Hunger stillen — lakoto potolažiti Enthaltsamkeit — wdrtaoat Man s a g t: 1. Das kann passleren — To se lahko zgodi (primeri) 2. Was 1st passiert? — Kaj se je zgodilo? 3. Es 1st nichts passiert —Nič se ni zgodilo 4. Jetzt sind wir schfln in der Patsche! — Sedaj smo (nahajamo se) v stiski (zadregi) 5. Machen Sie sich nicht so patzig! — Ne Šopirite se tako! 6. Ich habe Pech gehabt! — Smolo aem Imel! 7. Es 1st wirklich ein Pech! — To je pa res smola! S. Er 1st ein Pechwgel! — Nesrečnež je! 10 W»rter, die Sle lernen sollen: 1. passieren (gesehehen) •— zgoditi se primeriti se 2. Patent, das — patent 3. patentieren — patentirati 4. Patient, der — bolnik 5. Patrone, die — naboj 6. Pauschale, da« — pavšal, odmerek, pre* prečnina 7. Pause, die — pavza, odmor 8. Pech, das — smola ». pedantiseh — pretirano natančen 10. peinigen — mučiti, trpinčiti Und die Sittze dazu: 1. Der Ingenieur hat fUr selne Erfindung das Patent erworben 2. Lassen Sie sich Ihre Erfindung patentieren! 5. Operation gelungen, Patient tot! 4. Zum SchielJen braucht man Patronen 6. Haben Sie einen Zahler oder zahlen Sie ein Pauschale? 6. 5 Minuten Pause! 7. Er hat sich die Hinde mit Pech be-schmiert 8. Wer Pech angreift, besudelt sich 9. Selen Sie doch nicht gar so pedantiseh! 10. Man soli diesen armen Menschen nicht so peinigen Inženir je dal patentirati svojo isnajdbo. Dajte si patentirati avojo iznajdbo! Operacija je uspela, bolnik je mrtev! Za streljanje so potrebni naboji. Ali imate števec ali plačujete pavialno? 5 minut odmora! Roke si je pomazal g smolo. Kdor zgrabi za smolo se umaže. Ne bodite vendar tako pretirano natančni! Nikar tako mučiti tega ubogega človeka. Die Kampfe auf Los Negros Tokio, 2i. M'arz. Die Kampfc auf den Admira-litats-Inseln spielen sidi augenblieklidi, to meldet Domei, hauptsadilich in der N'a'he des Flugplatzes Async auf der Inse! Los Negros ab, wo die japa-nisehe Garnision die feindlidien Streitkriiltc in Starke von etwa jooo Mann, die mit sieben oder acht sdiweren GetdiUtzen, schweren Minenwerfern und Maschinengewehren ausgeruseet sind, in heftige KHmpfe verwidcelt. Obwohl die Zahl der japani schen Truppen wegen der erbitterten Kampffllhrung seit Landung der feindlidien VerbXnde auf etwa die Halfte zusammengeschmolzen ist, behalten sie dennodt die Initiative and fiigen dem Feind ithwera Verluste n, Neue Erpressungsversudie gegen Eire Stodholm, 21. Miirz. Reuter will wissen, daB weitere nnd durchgreifendc Mafinahmen zur Isoiierung Eires von der britischen Regierung trwogen wiirdeo. Wahrscheinlich wiirden alle Telcfonvcrbindungen zwischen England und Eire cingcstellt werden. Eg sei moglicb, daB auch eine iihnliche Mafinahme fiir den Telefonvcrk-ehr zwischen Nordirland und Eire getrof-fen wird. AuBerdcm werde zwischen Nordirland und Eire voraussichtlidi nodi in dlescr Woche die Brief-i:ensur eingcfiihrt werden. Auch USA-Pressekommcntare lassen weitere Er-'pressungsversuche gegen Eire durcbbiicken. So meldet ..Washington Star", dafi Eire nit einer Wiruchafts-biockad* reduxa et erklarte, die von ihm angefochtene EntschlicBunj der Unterhausabgeordneten, die auf eine Wieder-bekraftigung der Atlantik-Charta abzuzielen vorgibt, sei ,.in feindlichen Wendungcn gehalte^"- Die Sowjets haben inzwischen bereits unter Aus-nutzung der Lage bei ihren plutokratischen Freunden einen neuen politischen VorstoB. diesmal gegen Polen, in die Wege geleitet, der aufzeigt. daB sie immer mehr und mehr verlangen nnd sich um alle bisherigen Abreden oder auch nur die eigenen bis-herigen Vorschlage nidit im "mindesten kiimmeni. Wie bereits zu erwarten war, ist die Bildung sogenannter ..autonomer" Regierungen fir die Grenz-republiken der Sowjetunion dazu benutzt worden, diese nun ak scheinbar selbstandig auftretende Fak-toren mit neuen Forderungen auszaspielen. Di« sogenannte ..ukrainische Regierung" der Sowjets fordert die Einverleibung polnischer Gebiete weit west-lidh der sogenennten Curzon-Linie. die bisher von den Sowjets offizieil fiir ihre Expansionsplane benannt worden war Es handelt sidi nur nm ein Symptom, aber auch nicht zufallig. weil England nnd USA bisher die These vorgeschoben hatten, als wenn die Sowjets sich zufrieden gaben, wenn die Emigran-ten-Polen ihre Ansprfiche auf all« Gebiete ostlich der Curaon-Linie anerkerraen wiirden. Sofias Haltung mustergiiltig Der amtlidie Beridit fiber den Terrorangriff Sofia, 2i. Marz. Der amtlidie Beridit fiber den Terrorangriff auf Sofia lautet: „Um Mitternadit vom ij. zum 16. Marz wurde von neuem ein Luftterrorangriff auf Sofia aus-gefiihrt. Er zerstorte Wohnhauser und forderte Opfer unter der Bevolkerung. Di« Bevolkerung ist ruhig, die Ordnung ist gewahrt, all« staatlidiea Organe stehen auf ihrem Posten." Wie hierzu weiter gemeldet wird, war die Haltung der Sofioter Bevolkerung hochster Anerken-nung wert. Nodi wahrend des Angriffes sind die Aufraumungs- und Bergungstrupps an ihre Arbeit gegangen. Die Bevolkerung ging am Donnerstag wieder an ihre Arbeitsstatten, die Gesdiafte sind geoffnet und audi die Biiros und Ministerien haoen ihren Dienst aufgenommen. Britisdier Bomber abgesturzt Bern, 21. Marz. (Eigenbericht.) In einer amtlidie« Mitteilung heiBt is. in der vergangenen Nacht sei der schweizerische Luftraum zwischen 22.20 mid 0.50 Uhr versdiiedentlich durch Flugzeuge der beiden kriegfiihrenden Macht« verletzt worden. GroBere Ver-bande britisdier Flugzeuge hatten die Juragrenze to west-Sstlidier Riditung iiberflogen. Dabel seien zwei britisde viermotorige Bombenflugzeuge abgestiiizt und verbrannt. Ein Teil der Mannschaft sei tot nnter den Triimmern der Flugzeuge geborgen worden. Bei Wil Im Kanton St. Gallen habe die Luftabwehr im Scheinwerferlicht zwei Fallschirmabspringer beobach-tet die sidi aus einem Flugzeug zu retten suchtcn. Zwisdien 3.05 nnd 3.55 Uhr sei eine weitere Ver-letmmg des Sdiweizer Loftraumcs durch Flugzeuge, deren Nationalitat nicht festgestellt werden konnte, erfolgt „Ein grausames Erwaflien44 Genf, ai. Marz. Die deutsche Luftwaffe hat sidi bei ihren Luftangriffen auf London ' und Sud-i England durchaus nidit als so ohnmaditig erwie« sen, wie das alle moglichen in England aulje-stellten Stacistiken vermuten licSen, heifit es ia-,.rPr der englischen Wodhensdirift „Truth". Fiir die Londoner aber bedeute der Wiederbeginn der Luftangriffe ein sehr grausames Erwadien. Die zerstorende Kraft der Bomben habe sidi seit 1941 gewaltig gesteigert, so dafi die Deutschen heute mit einer verhaltnismafiig kleinen AnzaJil von Bomben grofie Sdiaden anriditeten. _ Jeder Eng-lander tue gut daran, wenn er sidi im Luftkrieg auf neue Entwicklungen gefafit mache und von vornherein annehme, dafi man die deutsdie Luftwaffe bei ihren jungsten Angriffen nodi nidit ini ihrer ganzen Starke erlebte. Sdiweizer Protest in London Bern, 21. Marz. Die schweizerische Gesandt-schaft in London ist beauftragt worden, gegen die in der Nacht vom 15. auf den 16. Miirz durch britische Flugzeuge erfolgte Verletzung del schweizerisdien Luftraumes, die als besonder« schwerwiegend betraditet werden muB, eine« sehr entschiedenen Protest zu erheben. Japanisdie Erfolge in Burma Tokio, 11. Marz. Die Artillerie der englisch-indischen Verteidiger von Port White und Kennedy Peak an der mittleren Burma-Front ist nadi den letzten japamschen Frontberiditen zum Sdiweigen gebracht worden. Die Besatzungea versudien, sidi zuriickzuziehen. Die japanisdie Artillerie belegt jedoch die feindlidien Stellungea und Riickzugsstrafien mit sdiwerstem Feuer. Audi hier wurde wieder festgestellt, dafi die Englander sidi als erste zurfickziehen nnd die indisdien Truppen als Riickendeckung zuriick-« lassen. Die 81. britische Division im Kampfraum von Burma geriet durdi einen Vorstofi der japani-schen Truppen durdi diditen Urwald in heillose Verwirrung. Die feindlidien Truppen entgingea den japan ischen Kraften in zugelloser Flucht, dod» drohen ihnen die Japaner, den Ruckweg von der Flanke und vom Riidken her abzusdmeaden. SOditaliener verzweifelt Genf, 21. Marz. Reisende, die kfirzlich am Siiditalien zuruckgekehrt seien, heiBt in einem Sonderartikel des ..Manchester Guardian", be-richten, dafi die SUditaliener an ihrer Zukunft verzwelfelten. Das Iasse sidi tiberall und an allem feststellen. Die jfingsten In England zur Iultenfrage abgegebenen Erklarnngen hatten ira italienischen Volk keine Hoffnung erweckt, dafi es von seinen „Befreiern" irgendwelcbe Hilfe m erwarten haba Stran 4. — Stev. 23. R A TV A N K E N ROTE Sreda, 22. murni 1944. Mi čakamo . . • P. K. Čeravno to noč ni izrazito slabo vre me, vsndar zadostuje, da se zdi človeku, ki se nahaja v podčastniškem prostoru pred-strežnega čolna, kakor da bi bil v dvigalu. Prostor leži v prednjem delu ladje in kadar vtakne čoln nos v prednjo dolino, je, kakor da bi se spustilo dvigalo naglo v dolino. V želodcu zapušča to čuden, tesnoben občutek ln prisili človeka, da globoko zadiha. Potem se dvigalo zopet dvigne, urno in nekoliko zlbaje. Čoln se nahaja daleč pred ustjem reke v Severnem morju. Nebo je videti kakor kos papirja, po katerem se je razmazalo črnilo. Ima svetlejše lise, na katerih se pojavijo in prebegnejo umazanobarvni oblaki. Tu pa tam zažvižga preko morja kratko in brezmočno veter. Včasih prinese s seboj droben pršeč. Krov je moker, ob stenah ladje votlo grgra voda. Čoln leži na položaju. Čaka. Čaka na sovražne brze čolne, na letala, čaka, da se karkoli sovražnega približa. Ta čoln, osamljen v noči na morju, je naša prednja straža. Od njegove pazljivosti je vse odvisno. Lahko se zgodi, da se šest noči zastonj pelje na morje. Lahko se pa tudi zgodi, da pridejo trikrat v eni noči. Čoln ima ukaz tukaj čakati: Dokler ne pri-, de izmena, se ziblje v valovih in čaka. * Zidovje je morda staro osemdeset let in iz rdeče opeke. Spojeno je z neke vrste školjčnim apnencem, ki je postal tako trd, da ga ni mogoče več razdrobiti z dletom ali cepinom. Iz takega zidovja so bunkarji. Prostor je urejen s skromnim udobjem. Dva moža igrata namizni tenis, edon reSuje križanko, dva druga sedita vsa odsotna in stroga za šahovsko desko. In nekateri berejo ali pišejo. Nad bunkarjem je nagromadena pusta zemlja in pesek. Skoraj povsod se je razrastla rjavozelena trava. Tu in tam rastejo vmes mali otočki morske trave. Položenih je nekaj mostnic, po katerih zamolklo odmevajo enakomerni koraki straže. Straži visi na prsih težek daljnogled. V kratkih presledkih ga dvigne k očem in strmi v noč. Potem potuje njegov pogled preko tiho šumečega morja, tipa vzdolž obzorja in se upre v oblake. Možje v bunkerju stražijo. Oddelek je prevzel za nekaj ur varstvo nad tovariši. Čakajo. Čakajo, kdaj se bo pojavil na morju ali v zraku sovražnik. Čakajo na trenutek,ko prodirno zazveni alarmni zvonec in potem odhite k svojim topovom. Čakajo leto in dan, možje mornariškega protiletalskega topništva. Oni ne vedo natančno, kolikokrat jih je pozval alarm in kolikokrat so že izstrelili proti sovražnim letalcem smrtnonosno točo. Oni so prvi, ki pokažejo zobe angloameri-kanskim terorističnim bombnikom. Vajeni so borb in čakajo na nove ... Dolge ure je bičal veter obraze. Noge so otrdele od dolgega stanja. In oči pečejo. Nad obrvmi kljuje rahla toda vztrajna bolečina, kajti naporno, srepo gledanje skozi nočni daljnogled povzroča glavobol. Ure in ure so peli tisoče konjskih sil težki motorji gromovlto pesem. Sedaj molče in deske br-zega čolna komaj opazno in zadržano tre-pečejo. Globoko in skrivno bije v trupu čolna železno srce. Zveni kakor zgoščeno bobnenje vlaka v daljavi. Prežalci rodkokdaj govore. Njihova stekla se komaj opazno premikajo od spredaj navzgor, z desne na levo. Vedno znova, vedno znova. Tu in tam- seže ozek, bledičen svetlobni trak v hitrih obratih skozi noč, se zlomi v oblakih in zapusti svetlo liso, ki obstoji popolnoma sama zase. Prežalci osta- Mitten in dem groflen Geschehen des welt-umspannenden Seekrieges, den die Kriegs-marine des Grofldeutschen Reiches heute zu filhren hat, gehen die Blicke zurttck zu den AnfSngen. Vor achtzig Jahren, am 17. MSrz 1864, stand zum erstenmal ein Geschwader der preuBischen Kriegsmarine, aus der uif-sere heutige Marine hervorgegangen ist, in einem Seegefecht. Es wurde ehrenvoll be-standen, das Seegefecht bei Jasmund vor der Insel Rttgen. Die Feuertaufe erfolgte lm Kampf gegen eine Uberlegene dilnische Flotte, ein Zeichen dafflr, aus welcher schwachen Stel-lung zur See Deutschland sich damals zu erheben begann. Der deutsch-d&nische Krleg im Jahre 1864 ging um die Deutscherhaltung von Schles-wig-Holsteln. Scbon in den Jahren 1848'49 •war dirum gekampft worden, aber weder die Tapferkeit der Schleswig-Holsteiner noch die Erfolge preuflischer und dsterreichischer Truppen hatten die schleswlg-holsteinische Frage befriedigend regeln kčnnen. Mit still-schweigender und teilweise sogar offener Unterstfltzung Englands war es 1848'49 der d&n'.schen Flotte gelungen, die deutschen Kii-sten zu blockieren. Als die kurzleblge Reichsflotte unter dem wackeren Admiral Brommy von der Elbe elnen Ausfall geqen die D8nen machtu, mischten sich die Engender vom geraubten Helgoland ein und er-klSrten die deutschen Schiffe als Piraten. Aber diese schmShliche Lage ftihrte dazu, da gleichzeitig mit dem Zerfall der Reichsflotte der Aufbau der preuBischen Flotte be gann. Am 27. Junl 1848 griff der bewaffnete preuBische Raddampfer »PreuBischer Adler« bei Brvister Ort an der ostpreuPischen Ktiste ein danisches Kriegsschiff erfolgreich an und brach damit erstmalig den Bann der dani-schen Seeftberleoenheit Als die DSnen im Jahre 186* wiederum mit englischer Riickendeckung das gleiche Spiel einer Blockade der deutschen Nordsee- /Sp'sal Marine-hiriegsberidiiersta tier Peter Paul Mobius nejo hladni in stvarni. To ni nič posebnega. To so žarometi na angleškem otoku. Ti preiskujejo nebo, drugega nič. Ali ni tam neka senca? Rušilec? Parnik? Konvoi, ki se ponoči vrača ali šele gre na pot? Nič ni. Ne, nič ni. V ceveh čakajo torpeda. »Mikser« je že tudi pri rezervnih ceveh pripravil bojne pištole. Za vsak primer, da bo vse v redu, če bi naenkrat le zmanjkalo časa ... Brzi čoln leži na preži. Čaka na trenutek, ko se bo lahko pokazal sovražnim ladjam. V ladijskih stenah so odprtine za torpedne cevi. Ali se to noč nobena ne bo približala? Nek brzi čoln in moštvo na njem čakajo... * Lepa je dežela, to sam Bog ve. Nekoliko žalostna in otožna. Toda hiše so na oči tako udobne in domače in čiste. To je torej Nizozemska! Ljudje izgovarjajo »ch« hropeče, kakor da bi imeli v grlu koščico polenovke. In so tudi nekoliko težki in počasni. Žalostni in otožni pa niso. Enkrat nekaj novega po teh brezkončnih daljavah Vzhoda. In tudi ta Belgija, predvsem Flandrija je lepa. Skoraj tako, kakor doma. Koliko so ta leta spremenila, od zadnjega bivanja tukaj! Namesto nekega nasada, ki se je prej tukaj razprostiral, se nahaja tukaj spretno poslikan oklopnjaški zid. Sploh, ni več nasada. Po sredini se vleče neskončno dolg oklopnjaški jarek. Jarek braniti? Dobro, to poznamo! In jarek razviti tudi. Z zaletom iz jame in granate v roko in naprej. Tudi to poznamo! In ob boku strojno pištolo pripravljeno na strel... Ne, to ni za nas nič novega. In kamor se ozremo, štrli v zrak mali ali debeli top, se bočijo bunkarji iz betona ln kupole iz jekla. V neštetih oklopnjaških delavnicah, bun-karjih in poljskih utrdbah čakajo vojaki, stari ln mladi, kdaj se bo začelo. V bunkarjih utrjenih proti bombam, leže lahke pomor- und Ostseekflste versuchten, schlug es fehl. Inzwischen war die preuBische Kriegsmarine zwar bei weitem noch nicht auf die Starke der danischen herangewachsen, aber sie besafl schon einige Fregatten, Korvetten und kleinere Kriegsfahrzeuge, deren Kampfes-geist der Feind bald zu spttren bekam. Aus der Adria war auflerdem ein Geschwader der Ssterreichischen Kriegsmarine, die nach 1848 wieder neu erstanden war, nach Nor-den unterwegs. Noch bevor es zu grdfleren Kampfhandlungen kam, muBte die danische Flotte auf diese Sachlage Rvicksicht nehmen, so dafl ihre Blockade bei weitem nicht so wirksam werden konnte wie 15 Jahre vor-her. 48 preuBische GeschQtze gegen 180 dSnlsche In SwinemOnde lag ein preuflisches Geschwader, das auf die Gelegenheit wartete, mit den Danen ins Gefecht žu kommen. Als im M8rz 1864 der danische Admiral von Dockum mit einem Geschwader bei Arkona erschien, um die Blockade von Stettin effek-tiv zu machen, unternahmen die preufiischen Schiffe unter dem Befehl des Kapitflns zur See Jachmann, des Kgmmandanten der Fre-gatte »Arcona«, Vorstčfle gegen die Insel Rti-gen. Am 17. Marz stieB die »Arcona« in Be-gleitung der KorveMe »Nvmphe« und des Avisos »Loreley« auf das danische Geschwader, das aus einem Linienschiff, zwei Fregatten, einer Korvette und einem Panzer schoner bestand. 48 preuBische Geschiltze standen gegen 180 auf den dSnischen Schif-fen. Kommodore Jachmann gab trotzdem an die anderen Kommandanten die Nachricht: »Ich werde die D8nen angrellen.« Um 2 Uhr mittags erdffnete »Arcona« auf die d*mals sehr qroBe Schuflentfernuna von 3000 Metern das Feuer. Der erste SchuB lag zu kurz und Jachmmn ging naher heran. Das Gelecht zwischen den beiden parallellaufen-den Llnien spielte sich dann auf meist 1500 ske sile in čakajo na njihov prihod. In na letališčih stoje lovci, bombniki, borbena letala in strmoglavci. Invazija? Mi čakamo... * Možje v sivi suknji, mladeniči v modrem in tovariši zračnega orožja... vsi stoje na frontah. Stoje proti mnogokratni premoči na Vzhodu, se bore proti tolpam na Jugovzhodu in dvigajo zastavo daleč spodaj na Jugu. Stoje ob Ledenem morju, obalah Severnega morja in Atlantika in koprne po maščevanju nad sovražnikom, za to, kar je strahopetno in zahrbtno prizadejal našim ženam in otrokom. In na morju izkljubujejo naši mladi mornarji sovražniku, kar le more doseči moška sila in volja moža. In kateri izmed nemških vojakov, pa najsi v sivi, modri ali suknji zračnega orožja nima računa z zločinskimi tolpami Vzhoda in Zapada? Mi čakamo na naš dani In čakamo na to, da pridejo! In vidimo pred sabo in doživljamo za njimi to, kar so morali prestati doma naši otroci, žene, starčki: smrad fosforja, goreče in kadeče se hiše, lijake v cestah, zoglenele bolnice, zdrobljene kulturne spomenike, na katere smo bili ponosni, vonj po uhaiajo- čem plinu, črepinje po pešpoteh, razvaline in podrtine in uničenje. In smrtna oznanila po naših časopisih. »Pri terorističnem napadu dne 22. sta umrla moja ljuba mati in moj mali sin...« Prišel bo dani »Mi čakamo...« (fo svetu Zasledovali so razvoj tisoč izredno inteligentnih otrok, deloma pravih čudežnih otrok, nad deset let. Niso bili samo na splošno močnejši in bolj zdravi, kakor povprečni otroci, ampak se je tudi skazaio, da se niti v enem primeru ni uresničila teorija, da popuščajo dvšpvne zmožnosti in telesno zdravje v poz- Meter Entfernung ab. Mehrere danische Schiffe erlitten schwere Beschadigungen, aber auch die preuBischen Schiffe hatten Ver-luste. Ein glUcklicher Treffer der »Arcona« auf dem danischen Flaggschiff »Sjalland« veranlaBte die Danen zur Aufgabe des See-gefechtes bei Jasmund. Jubelnd wurden die heimkehrenden preuBischen Kriegsschiffe in Swinemunde begruBt. Ganz Europa horchte auf Jachmanns Tat erregte in ganz Europa gro-Bes Aufsehen. Er wurde zum Konteradmiral befdrdert. Die danische Blockade der Ostsee-hafen blieb seltdem unwirksam. In der Nord-see aber erschien im Mai ein dsterreichl-sches Geschwader unter dem Linienschiifs-kapitan Tegetthoff, dem auch der preuBische Aviso »Preuflischer Adler« mit zwei Kano-nenbooten unterstellt wurde. Bei Helgoland griff Tegetthoff mit diesem ersten grofldeutschen Geschwader am 9. Mai 1864 die Danen wirksam an. Von da ab verzichteten die Danen auch auf die Blockade der Nordsee-hafen und setzten ihre Flotte vorwiegend zum Schutz der danischen Inseln ein. England schnaubte Wut und verhinderte eine Weiterfahrt Tegetthoffs und eines zweiten fisterreichischen Geschwaders nach der Ost-see. Die englische Politik hatte damals die Džnen vorgeschoben, um Deutschlands Schwache zur See weiter zu erhalten. Doch aus den Taten eines Jachmann und eines Tegetthoff 1st schlieBlich die Krieqsmarine des Grofldeutschen Reiches erwachsen, an der sich England die ZShne ausbeiflen wird. Wuflten Sie schon... ...dafl Karl der Grofle scharf gegen alle AuswOchse im Jodeln vorging und diese na-mentlich aus den Kirchen ih8a«otovitev cen, ki so dovoljene po prlstoj-poj.'jfa^lh. Centrala je v Trstu. Gospodarska je je takoj uspešno začela svoje delo in prvg ^ tisoč kilogramov blaga zaplenila že prC^miadega slovenskega znanstvenika. Ne-živSano m mnogo prezgodaj je ugasnilo Ljudevlta KuSčerja, docenta teki! fietr? .^Iverze, ki so ga pokopaU pre- Je »last? Bil je odličen prirodoslovec ki kei ® ' ra2l8koval življenje polžev. Kot ta-so ga poznan tudi daleč Izven naših meja. ©nJ^r ^ **>laltota za oroSke bolezni Je S1 nedavno dr. Marjan Stegnar. zdravnik bolnica t Ljubljani. Oberkommando der Wehrmaeht I« dne 17. marca objavilo: Ob mostišču pri Kerču je sovražnik včeraj brezuspešno napadel, zaščiten po umetni megli. Krajevne vdore smo odpravili. Sovjetski napadi na mostišču pri Niko-polu so se v trdih bojih izjalovili zgubonos-no za sovražnika. Dalje proti severu so odredi topništva ln bojnih letalcev razbili poskuse sovražnika, priti čez Bug. Ob srednje-ukrajinskem Bugu se vrše srditi boji s sovražnikom, ki je prodrl čez reko. Pri Vinici, v prostoru pri Proskurovu in vzhodno od Tarnopola so se naše čete v hudih na-padnih in obrambnih bojih uspešno upirale Sovjetom. Severno od Dubna in na ozemlju južno od Pripjetskih močvirij smo odbili ponovno močne napade Sovjetov. Na ostali vzhodni fronti so Sovjetl napadli na prostoru zahodno od Nevla, pri Ostrovu In na fronti ob Narvi. Pri uspešni obrambi teh napadov so bili odlično udeleženi odredi letonskih prostovoljcev H. Visoko na Severu je bilo živahno obojestransko izvidniško delovanje ▼ odsekih Louhi in Kandalakša. V Italiji je sovražnik po silnih bombnih napadih s podporo sil topništva in oklopnjakov znova napadel kraj Cassino z novozelandskimi, indijskimi in francoskimi četami. Neko skupino sovražnih sil, ki je vdrla v mesto, so naši hrabri lovci padalci takoj zopet vrgli. Hudi boji so še v teku. Na ostali fronti nI bilo nobenih pomembnih bojnih dejanj. Odred nemških bojnih letalcev je v zadnji noči z dobrim uspehom napadel ladje ln pristanišo ozemlje pred Nettunom. Pri tem je bila potopljena ena prevozna ladja s 6500 brt, težko poškodovani pa en rušilec, eno veliko vozilo za izkrcanje in dve prevozni ladji s 9000 brt. Vrh tega so bili pogodeni moli in pristaniške naprave ter pomožna vozila za izkrcanje. Pod močno zaščito lovcev so 16. marca opoldne prileteli severnoameriški bombniki nad Južno Nemčijo. Ob večinoma strnjeni plasti oblakov, so odvrgli razstrelne ln zaži-galne bombe na številne kraje, zlasti na Augsburg in Ulm. Kljub težavnim obrambnim prilikam so sile nemške zračne obrambe uničile 36 izmed napadajočih letal, med njimi 23 štirimotomih bombnikov. Nekaj britanskih letal je v pretekli noči odvrglo bombe na Zapadno Nemčijo. Tisti, ki prenašalo vse Nemški grenadir na Vzhodu - Spisal Kriegsberiditer Theo Sflimitz P. K. Sonderbericht. — Na Vzhodu, v mar-cu 1944. V gigantskih bojih, ki sedaj 2e več mesecev neprestano bučijo na Vzhodu in v katerih se uporabljajo vsa težka in najtežja orožja modernega vojskovanja, dokazuje nemški grenadir vedno znova najvišjo vojaško držo in duševno odličnost. Najsi se še tako zaganjajo vali boljševišklh napadov proti okopu nemške obrambe, najsi so še tako velike grozote in muke vojnih naporov, nemški grenadir, na katerem bremeni glavna teza boja, ostane vendar tisti hrabri in neustrašeni vojak, ki brez godrnjanja ln brez veliko besedi prenaša vse: boj in izčrpanje, noči brez spanja, dež in mraz, kri, grozo in smrt. Ce streljajo drugi iz oklopnih vozov ali kolosov proti sovražniku, če brne letalci z jeklenimi krili nad njim in zemljo, se mora on večinoma bojevati ln korakati, stati ali naskako-▼ati. Ce drugi vojaki vojske in zračnega o-rožja večkrat in laže najdejo stanovanje, kjer mimogrede vojna zgubi svojo mrko sliko, leži grenadir često več dni, da, več tednov pri mrazu, vetru in blatu v odprti luknji, ne da bi tudi za kakšno uro lahko užival vsaj toploto kakšne revne ruske koče. Treba jih je enkrat videti, te naše grenadirje, ko je nenadoma nastala odjuga in spremenila v zadnjih tednih pota in polja v brez-danje močvirje :n blato ln so ležali v bunkerjih ter zemeljskih luknjah tam spredaj. Čevlji so bili polni blata, plašč poln blata. In vendar so Imeli vsi pod svojimi čeladami Isti trdi izraz v obrazu: moramo s tem uspeti. Gotovo, tudi oni so večkrat že utrujeni od bojevanja, radi bi se enkrat odpočili, slekli enkrat hlače in suknjo, se kopali v topli vodi in se potem zavili v razkošno odejo. Za- res, to bi bilo lepo — toda oni vedo, da ne smejo popustiti, da je od njihovega vedenja odvisna zmaga ali pogin Nemčije. Takih velikih besedi sicer tandser ne mara, kajti če bi ga kdo vprašal, od kod črpa moč, da prebije vse te strašne telesne in duševne napore, bi morda skomizgnil in rekel: »Saj storim samo svojo dolžnost, kakor jo store mno-eri drugi tovariši. In to ni samo prazna beseda ali puhlica: raz tega preprostega čustva vojaške dolžnosti in spoznanja, da se v tej najmogočnejši izmed vseh vojn med ranami in bolečinami poraja nova država, je še danes, po 4% leta najhujše borbe budna in se Je ohranila pri vseh vojakih pripravljenost, doprinašati žrtve. Nad vso tmino ln težavo ropotajočega pekla stoji kot nekaj vzvišenega in svetega zvesto tovarištvo, to medsebojno podpiranje in pomaganje, ko drug priskoči drugemu. Kako ganljivo očetovsko doni sicer okorni glas starega vojščaka, če razlaga »novincu«, ki Je še okoren v boju, kako in kdaj se je treba poslužiti zaklonišča, če pridejo sovjetski letalci v nizkem poletu, če bobne granate ali tulijo težki metalci. In enaka vez tovarištva, močno čustvo skupnosti, veže tudi častnika in moža. Kadar jih »vodi«, pa najsi bo še tako mlad, planejo v bitko, in mu slede slepo ln z zaupanjem, ne da bi vprašali ali cel6 oklevali. Hrabri grenadlrji z neomajno zvestobo in vročim srcem, neustrašeni in polni zaupanja v Fiihrerja in zmago stoje v teh hudih tednih na Vzhodu in vrše svojo trdo dolžnost. S tem dajejo nemškemu narodu zgled nezaslišane žrtve, pa tudi zgled jeklene volje, ki bo vendar obvladal usodo. Delavci i«ra!o svojim tovarišem Godbe in orkestri v obratih Gaua Karaten in na Gorenjskem Nekoč so v zlohotni nameri dejali: kjer so dva ali trije Nemci, tam se že ustanovi društvo; pet ljudi pripada najmanj trem društvom ln ti so gotovo zopet razdrobljeni v tri stranke. Nikakor ne zanikamo, da. je v značaju Nemca zasidrana strast, da se mora opredeliti v skupine, katere se ne redko, pa četudi gre samo za strokovno zajcerejo, radi nasprotujejo, židovstvo je to nemško lastnost izrabilo ln napelo vse sile, da je zavzel sistem strank nesluten obseg in prinesel rušilne politične ideje v najmanjše skupnosti. Med tem smo se naučili v pozitlvnejšl tir usmeriti željo, da bi se združili v skupine. Negovanje nemške pesmi v pevskih društvih, kakor so si to zamislili očetje zbornega petja, vaja v igri, da cel6 družabnost v keglja-ških in ostalih druStvih — za vse to imamo danes le malo časa — spoznala se je prednost vsega tega in zato se ta družabnost tudi pospešuje. Ni čuda, če najdemo v naSem Gauu z k umetnosti nagnjenim prebivalstvom tudi mnogo ljudi, ki so se predali instrumentalni glasbi. V različnih obratih se sestane enkrat ali večkrat tedensko nekaj delovnih tovarišev, ki se vadijo v orkestru ali godbi obrata, da morejo tako potem prt kakem tvorniškem slavju aU na izletu ali kje drugje zaigrati svojim sodelavcem in sodelavkam in jim nuditi na ta način nekaj ur veselja. V mnogih obratih bi radi ustanovili delavci in uslužbenci tvorniški orkester, toda večina tovarišev je vpoklicanih, neredko ti, ki so najbolj glasbeno nadarjeni, tako da se mora ustanovitev preložiti na poznejši čas. DrugI zopet morajo opustiti vaje, ker se nahaja trenutno večina članov orkestra na fronti. Vse te orkestre in godbe v tvornlcah podpira NS-Gemein-schaft s Kraft durch Freude«, ki vzdržuje tudi v različnih okrožjih orkester KdF. Ti prav-tako sestoje iz laikov, združenih iz različnih obratov. V času, ko so postali delovni ljudje naših nasprotnikov orodje brez svoje volje neke vladajoče kaste, ko so zgubili vse veselje nad življenjem, Je dana v Nemčiji delavcu pri lika, izpopolnjevati izobrazbo poklicno ali dm gače ali pa smiselno izpolniti svoj prosti ča z glasbo, plesom, igro in v društvih, ki goji Instrumentalno glasbo, ročna dela ali zbiranje znamk. Ni človek brez vsakršnega zanimanja la to tudi nikoli m bo. Njegov živalmi duh zahteva koristno delovanje, ki je zanj istočasno tudi počitek. Eno izmed teh možnosti nudijo tvornimi orkestri in godbe, katerih imamo v G.auu Karnten trenutno več kot ducat. V HUttenbergu se sestanejo uslužbenci nekega obrata vsak teden k vajam. Nastopajo predvsem na prireditvah NSDAP ln na javnih prireditvah ln se vozijo tudi v sosednje kraje, kjer prirejajo koncerte. 2e od nekdaj so bili na dobrem glasu, število godbenikov se je sicer radi vojne zmanjšalo, toda kljub temu so še danes tako močni, da lahko prirejajo koncerte, ki najdejo živahen odziv med prebivalstvom. Enkrat na teden ima vaje godba nekega obrata v Radenthein, kjer se je združilo 16 delovnih tovarišev, 11 delavcev in 5 uradnikov. Na tovariških večerih obrata ln na javnih prireditvah, na WHW-večerih in ob drugih prilikah, zaigrajo prebivalstvu. V St. Štefanu igra godba nekega obrata na tovarniških večerih in nastopa tudi enkrat do dvakrat na leto na koncertnih večerih Kreisstadta Wolfsberg. Tudi državni železniški tvorniški obrat Wolfsberg ima malo godbo (Schram-melmusik), ki se sestaja iz dveh strojevodij in signalnega klučavnlčarja. Igrajo v obratih, pa tudi v javnosti na pestrih večerih. V Llenzu se ponašata državna pošta kakor tudi državna železnica z malo godbo, ki nastopata na prireditvah lastnih obratov. Ostali glasbo ljubeči delovni Lienzerjl pa so se združili v orkestru KdF, ki ima 26 članov. Tvornlška godba nekega obrata v Ferndorfu vodi enkrat na teden in prednaša svojo umetnost na tovariških večerih svojega obrata. Nek obratni orkester je radi povečanega delovnega časa svoje delovanje precej omejil, a se kljub temu od časa do časa sestane na vajah in prireditvah. Tudi Gorenjci lahko poročajo o dveh godbah v Kralnburgu in treh godbah v Krelsu Ftadmannsdorf, ki uživajo deloma zelo dobei ijlas in Igrajo ne samo v lastnih obratih, mar-,eč tudi na prireditvah NSDAP in na javnih Koncertih. Godba na pihala in godba na go dala nekega aBlinškega obrata sta že ponovno gc^tovale izven Afllinga, med drugim tudi v Kiagenfurtuu Iz naše listnice ^ Iz kroga naših čitateljev Osvobodilna fronta Iz krogov naših bralcev smo prejeli sledeči dopis, ki ga v celoti priobčujemo. Kdor misli, da je O. F. pri nas nepotrebna, se moti. Ona je potrebna: In kako prav, da so jo k nam razširili komunisti. Z njeno pomočjo se bode razčistilo vse, kar ne spada v nadaljnje življenje Gorenjčev. Vse blato, smeti in pleve, vse, kar je degeneriranega, okuženega, gnilega, plesnivega in vse kar ne spada v krog poštenih deloljubnih ln miroljubnih Gorenjcev je in bo veter odpihal in razčistil tako temeljito, da bo, pa še prav kmalu, vsem politim komisarjem ln njihovim politim kuž-kom temeljito žal. da so to godljo zamesili tudi pri nas. Osvobodilno fronto poznamo, dragi komunisti. Vedno bolj spoznavamo vašo svobodo. In kaj nam je potreba vaše svobode? Mi vaše svobode ne maramo! Ne maramo vas! zločinci, roparji ln morilci. Va£e svobode nam sploh nI treba. Nas je že osvobodil izpod Srbov naš Hitler in nas pripeljal nazaj, kamor spadamo in kjer smo bih že iz davnih dni. Vsak se še spominja dobrih avstrijskih časov. In zato pa vi politični komisarji in politični psi, borite se sami za svojo svobodo, za vašo, pravimo, ker za našo se borijo naži nemški vojaki. Ml se zai vašo svobodo ne bomo nikdar borili. Seveda želite in nas hočete prisiliti, da bi se mi borili za vas, pa čemu, zakaj ? proti komu ? Nam nobeden nič noče, nas nobeden ne ogroža, nam Nemec da vse, kar je v teh vojnih časih mogoče. Gorenjski delavec, obrtnik, kmet, uradnik ln drugi stanovi živijo z ozirom na vojne razmere še kar zadovoljivo življenje. Ko se pa po vojni razmere urede, bo pa zapet vsega dovolj. Posebno kmetu ni danes od nem-Ske strani nič hudega. Kjer vas hudičev nI blizu, še veliko bolje kot v Jugoslaviji. No, zato je jasno sedaj še tistim, ki do danes tega niso hoteli videti, da hočete v prvi vrsti ravno kmete »osvoboditi« tega zadovoljnega življenja in miru. Zato prisilite kmete, da vas morajo hraniti, ko ste jih že prej neštetokrat izropali oziroma »osvobodili« živil, živine, obleke in drugo, vam prepuščati svoje postelje ln vaa stražiti. Kmetje v svoji grozi vas prosijo — celč na kolenih — »Nikarte tega od nas zahtevati.« A vi, hudiči, se jim pa smejete, norčujete in jim lahkovernim preprostim, zagotavljate, da bo »drugi mesec že vse vojske konec« ln podobne bedarije. To uganjate že tretje leto in Nemec še ni propadel ln tudi ne bo, propadli boste vi propalice, pod nemškimi kroglami ali na vrveh. Ker pa svojo propast že vohate, psi, pa za to mobilizirate nas miroljubne gorenjske delavce ln kmete, da bi vas hiteli reševat in kar zahtevate, da bi se za vas borili. Norci! vam pravimo. Mi delavci, obrtniki in kmetje se za vas ne bomo nikoli borili. To smo pokazali že sedaj, ko se za vase »pozive« ne zmenimo. Da borili se bomo če bo treba! a ne za vas, roparji! temveč proti vam, ramo ob rami našega prijatejla, nemškega vojaka. Le pripravite se na to, prekleti volkovi, še celč stoodstotni vaši privrženci in simpatizerji vam fige kažejo in gredo raje v Nemčijo v mirne svobodne služba kot pa na vaš »poziv« k vam. Kdor je pa lz svojega idejnega navdušenja le šel v vaš »raj< v gozdove, je pa 2e po par dneh razočaran poskusil in okusil vašo »svobodo«, »bratstvo« in »enakost«. To je pri vas res nekaj edinstvenega, nekaj tako posebnega, da je neprecenljiva Skoda za vsakega vašega simpatizerja, da še odlaša s svojim »ajnrikanjem«. Zato pa, dragi agitatorji in zagovorniki, anglofili, ru-sofili itd., kaj še čakate? Kaj stojite ob strani in se ne zmenite za svoje »osvoboditelje«, ko vam pošiljajo letake? »Vsi v partizane«, »vse za partizane«. Vi, ki ste jih pomagali ustanavljati, delali zanje, jih morda ne boste pustili na cedilu kot Anglež, ki je bil že pred vrati, in boljševik, ki jih samo še po radiu navdušenje. Tam je mesa do grižavosti toliko, da je vsaka druga jed prepovedana. Prehla-jenja, revmatizma, ozeblin in rubljev sploh ne poznajo, ker so radi svobodnih kratkočas-nih izprehodov zelo utrjeni. Najbolj so pa utrjeni v svoji komunistični veri, da meseca maja, najpozneje pa jeseni, zmagajo. Ta vera ja pri njih tako velika, da stoodstotni partizani v svoji nepočakanosti uhajajo iz tega raja iz gorenjskih gozdov. Kdor misli Se danes, da je to laž ali nemška propaganda, naj poišče ia vpraša enega izmed mnogih (ali njega sorodnike), ki so tekom te zime pribežali i» »Svobode, Slovenske osvobodilne fronte«. Vi komunisti, pa one fante in može, katere ste v prinašanju svobode prisilno odvedli v vašo ušivo tolovajsko bando, pa le oborožite ln premislite naš pregovor: Prisiljena reč nI nikoli dobra. Vi sami ste Gorenjcem oči odprli, ker hočete nam meriti čevlje po istem kopitu kot Bosancem in njim podobnim. Zato pa le tako naprej »Za svobodo naroda«. Sedaj nam pa povejte, reve ušive, koga in koliko ste jih že v smislu »Osvobodilne fronte« osvobodili? Vprašamo vas, katere ln koliko vaših s kolov? Katere in koliko vaših izseljenih družin? Katere in koliko vaših obsojenih in še neobsojenih, zaprtih v Begunjah in drugih zaporih? Koliko vaših, pred vašimi očmi zajetih ln postreljenih komunistov? Katere slovenske vasi ste pri nas osvobodili in rešili pred uničenjem, da jih Nemci niso radi vas požgali in njih ljudi odpeljali, ker so vaa hranili in podpirali, kljub temu, da so bili vsi prebivalci sto in stokrat po nemški oblasti na stroge kazni obsojeni? Zakaj vaše zmagovit« in slavne (uSive, ozeble, revmatične, umazane, razcapane in večno preganjane) »brigade« ali vsaj »bataljoni« niso preprečili našim »plašnim oolicistom« (kot jih imenujete) uničiti toliko vaših gnezd, za katere ste trdili, da jih »noben hudič ne bo našel, ker nobeden ne upa gor«? Kot »Osvobodilci Slovenskega naroda«, fronta slavnega imena, sta bili dolžni do zad> KARAWANKEN BOTE Sri-tia, 32. marca 13-11. nje kaplje krvi vse to preprečiti, posebno svojim in sebi. če ste res kaki osvobodilci, bi morali biti najprvo osvobodilci svojih tovarišev in tovarišic, pa tudi svojih vasi in ljudi. In čudno, saj so vas vsi i-gozdovi polni«, in vas je kot »listja in trave«, pa kljub temu niste mogli ali hoteli biti »Osvobodilci«. Saj v takih slučajih bi se, zajci, pokazali enkrat, kakšni osvobodilci ste, da bi vam ljudje vsaj malo verjeli, ne pa da bi govorili: Saj še sami sebi in svojim ne morejo pomagati, kako bi šele nam in zakaj, ko je pa drugod še slabše. Torej, ako vaša pri Angležih in boljševikih toliko občudovana, že skoraj tri leta delujoča »Osvobodilna fronta«, . ne more navesti niti enega primera, ne enega imena pri nas, ni to več O. F. Sploh pa to ni bila nikdar O. F. To je bila in je fronta krvave revolucije, fronta zločincev, bratomornih morilcev, roparjev slovenskih kmetov ln trgovcev, fronta Izmečkov poštene človeške dražbe Slovenskega naroda in naz? dnje še fronta nalezljivih ln kužnih bolezni. Taka fronta, s takimi dejanji se more Imenovati kvečjemu še samo Hudičeva fronta. Ker pa Gorenjci to fronto že poznamo in ker jo z vsemi sredstvi odklanjamo in je ne maramo, in ker Nemca še ni in ga tudi ne bo vrag vzel, pa iz srca privoščimo to fronto samo še vam in vašemu svetniku Titu. Ne pozabite se pa priporofiti svojemu bogu Stalinu takrat, kadar Ppripravite še več vode in peska v svojih stanovanjih, podstrešjih, stopniščih in kleteh! vas bodo za vedno in do zadnjega pometale nemške krogle in granate iz Slovenske zemlje in Gorenjske in s tem osvobodile slovensko ljudstvo ln Gorenjsko največjega, naj-krutejšega sovražnika v celi slovenski zgodovini Hudičeve fronte. Pravne posvetovalnice je leta 1913. obiskalo v Reichsgauu Karnten vštevši Gorenjsko 6.060 rojakov, ki so iskali pravnega varstva. Nadalje je bilo dtnih 11.447 pismenih in ustnih pojasnil, izterjan je bil znesek 69.386,68 mezd in plač in samo 11 krat se je bilo treba zateči k obratnemu sodišču. V gornjih zneskih seveda niso vsebovane nežtete rente, ki so bile izplačane rojakom, ko se je za nje potegnila Gaurechtsberatungsstelle (deželna pravna posvetovalnica). Nekaj redkega se je pripetilo v kraju Olfen v Miinšterlandu. Tam je žena rudarja porodila štiri zdrava dekletca. Pomožna ustanova »Mutter und Kind« se je takoj pobrigala za rodbino. V častni tvorniški službi opravljajo nemške žene in dekleta za določen fas delo v poklicu zaposlenih, da jim omogočijo dodatni letni dopust. V Gauu Karnten se je k taki zamani delovnih mest oglasilo v 194-3. letu 778 žen, ki so opravile vsega skupaj 62.240 delovnih ur. V letu 1940. je Gau Karnten prednjačil v taki častni tvorniški službi. Veliko presenečenje je doživela te dni neka družina iz Eichsfelda v okrožju Worbis. Med tem ko sta očeta, ki ima osem sinov na fronti, obiskala dva ranjena sinova, so prišli nepričakovano še štirje bratje s fronte na dopust. V Borna blizu Leipziga je napadel nek podivjan pes ovčjo čredo. Besneča žival je raztrgala več ovc in ostale prestrašene ovce so se stisnile tako skupaj, da se je zadušilo 97 ovc. V neki mali občini Ottendorf (Mittwaida) izkazuje rojstna statistika redek primer, da je bilo v letu 1943 rojenih 15 dečkov in samo ena dekl.ca. AMTLICHE BE k A \ \ T M A C H I) K <; E fl Fetlrationsandcruny in der 61. Zulciliingsperiode Das Landesernahrungsamt Karnten gibt fiir den Reichs-gau Karnten und als Referat Ernahrung und Landwirtschaft des CdZ fiir die besetzten Gebiete Karntens und Krains be-kannt: In der 61. Zuteilungsperiode, das ist in der Zeit vom 3. bis 30. IV. 1944. wird an Stelle von 50 Gramm Speiseol auf die Spei3eolbestell&cheine 61 der Reichsfettkarten fur Ver-sorgungsberechtigte iiber 14 Jahre und der Reichsfettkarten SV 1 und SV 5 seitens der Fleischhauer 62,5 Gramm Speck oder 62,5 Gramm Schweinerohfett oder 50 Gramm Schweine-schmalz abgegeben. Diese Speiseolbestellscheine sind seitens der Fleischhauer wie Schlachtfettbezugsabschnitte der Fett-karten abzurechnen. Die Bezugabschnitte 61 tlber Speiseol der Reichsfettkarten der Versorgungsberechtigten iiber 14 Jahre upd der Reichsfettkarten SV 1 und SV 5 sind ungiiltig und dttrfen nicht zum Warenbezug verwendet werden. Klagenfurt, den 17. Marz J944. Lande^nuihrimsnsamt K&mten. Will Upfcl im Scht&frack mit VanilIecreme? Aus Tt kg am Vortcge gekcch-en KortoHel/t, 150 g Mehl, in das ein PackcHen WanvPulver aingasiabt wurde. etwas Sol* und «0 g Few ouf dam BreH e«nen loekeren Taig knetan, die«en bleisitftc'ick walkan. daraus viarackiga Recken •chneiden, auf die man 1 !>»0ck le'cHt gedun* »tatan Apfel legt. D*a vter Ecken Obara« nor der-teMogen. im Rohr gologelb bockan und m9 Creme zu Tlsch bringen. die out HAAS-So8e» ©giver mrt Vanille-Geichmock bereite« ~urde Kupim Službo dobi Hosendiagnosc? fowohl, nidrt Aug«ndiogno9e — fondem Hosendiognose! Hotendiagnoie bilR die Holtbarke'H o«i Aatugen v#rlang«rr*| Ho« und Jocke worn Arbeit»o«rog wyrden slie »ierxebn Toge nachge»®hen. Seplotzte NdMe werden sofort out-gebessart. lockere Knopfc onganoM. dvnne SteWen unterlegt, Woschtn wird stork gerieben und g«bur>tet. jondern «iit tprua/ eingeweicht und gekodtf. lann mit dem Wa»che»tompfer bearbeitett >o holt der Ansug doppeH to longet Guter Rot von \HA*p*xia/ mtU&Hass Kohl«-, Kolcs- und B a u materia I i angr o fjhandal Krainburg • Boroi Adolf-Hitl.r-Plat, 15, T.I. 193 Lager; Savevorsfadt und Veldeierstr. 12 Oglasi v notam listu so Iščem žensko moč za v gostilno. Vstop takoj. Ponudbe na K. Bote Krainburg. 2712—i Sprejmem kovaškega pomočnika in vajenca poštenih kmečkih staršev. Michael Loschar, Hammer schmied, Mittel-Gamling Nr. 7, Post St Veit a. d. Sawe. 2644-1 Več krojaških pomočnikov in pomočnic sprejmem takoj za Karnten. Naslov pri K. B. Krainburg. 2739-1 Fanta na kmetijo se sprejme. — Jankar Podreča 8. 2734*' Prodam Obrtniki kovinske stroke, elektro podjetja, Žagarji, mlinarji i. t. d. V nedeljo 19., v penedeljek 20, in v torek 21. marca 1944 si lahko-ogledate pri meni v Wo-dieiner Mitterdorfu sledeče: Turbinske in elektro-regulatorje od 280 do 540 RM. Transsmisije kg RM 1.60. Električne potrebščine (drobnarije) za instalacije. Tra-verze kg RM 0.30 in RM 0.45. Deli za stroje, kakor dvodelna polirmašina za RM 170- De!.e z* turbine, kakor vrtalni stroj za RM 90. Stirne za električni vod RM 1.35 in mnogo drugega. — /Ugarji, mlinarji, kovači in ključavničarji, ne porabite! Doljak. Mitterdorf-Wochein, žel. postaia Feistritz-Wocheiner See. 2699—6 i Prodam kravo, ki bo prvič te-! letila konec tega meseca. Bresiacli št. 11, Oberkrain. 2697—6 ' Proda se harmonika, kromatična, na gumbe, s 120 basi. Naslov v ' K. B. Krainburg. 2700—6 Stražnik, (Drechsler) na nožni ! pogon s priborom, prodam. Su-chomel, Sawe Vorstadt, Krainburg 2742-6 Imam kravo po teletu naprodaj ali menjam za klavno živino. — Rozman Marij, Nemški Rovt 3, Wocheiner Feistritz. 2741-6 Kupim dobro ohranjeno harmoniko. Pismene ponudbe na K. B. Krainburg. 2743-6 Knjige, vsakovrstne, in ilustracije, dobro ohranjene, kupim. — Ponudbe na K. Bote Krainburg pod „Knjige". 2706—7 Kupim kompletni „Remington", ali druge boljše znamke, pletilni stroj, za pletenje nogavic. Plačam po dogovoru. Rozman Maria, Tetenhengst Nr. 3, P. Kai-serberg bet Friedau. 5374—7 Bukove plohe, vsako količino, kupim po najvišji ceni. Plačam takoj pri prevzemu. Ponudbe na Karawanken Bote Klagenfurt pod številko 1523—7. Večji obrat potrebuje nujno zanesljivega psa čuvaja. Dopise na K. B. klagenfurt, pod št. 5396-7 Menjam Violino, dobro ohranjeno, menjam za foto-aparat, po možnosti „Ba!da" ali „Kodak", zložljivi. Paulitsch Marian, Badigasse Nr. 5, Domschale, Oberkrain. 2714—15 Menjam najmodernejši fotoaparat 9X12 na film in plošče s stojalom za manjši aparat 6X9 al' 9X12 samo na film. Naslovv na K. Bote Krainburg._2696—15 Zamenjam nad 600 kg težkega, dobrega delovnega vola za 400 do 500 kg težkega. Naslov v K. B. Krainburg. _2695—15 Menjam prvovrstno plemensko kobilo, tudi za vožnjo, za prvovrstne«« konja, malo laiicga. — MarkiČ Franz, Kokritz pri Kra-inburgu^ _ 2694—15 Menjam 4 letno težko kobilo, visoko 172, 185 cm, za lepo enoletno žrebico. — Dolar Anton, Vrba 18, p. Žirovnica. 2710—15 Pisalni stroj zamenjam za klavirsko harmoniko ali foto mali format. Naslov pri upravi K. Bote, Krainburg 2729-15._____ Menjam 2 letno telico od zelo dobre mlekarice za dobrega vprežnega konja ali kobilo, ne čez 12 let starosti. Razliko doplačam. Talen Mathias, Rodein 13, P. Scheraunitz. _ 2728-15 Meniam nove težke ženske čevlje št. 38 za otroški voziček (športni), ostalo doplačam. A. J. Wein-zerl 12. Laak-Zaier. 2744-15 Menjam nov otroški voziček za dobro ohranjen ženski šivalni' stroj. Razliko doplačam. Ponudbe na K. B. Krainburg pod šifro ,,Stein'\__2727-15! Menjam nov elektromotor 7,5 ks.j na istosmerni tok, za enakovrednega 5.5 ks. na izmenični tok.| Peter Cerar, mlinar, Sp. Tustan 10, P. Morautsch. 2721-15 Menjam gromofon kovčeg s pla-tami za dober šivalni stroj. — Gmaunitsch Stefan, Rosclino 16, P. Reichenburg, Untersteiermark. _____ Menjam pisalni stroj dobre znamke za radioaparat. Naslov v K. B. Krainburg. 2740-15' Menjam fotoaparat 6X9 za gramofon s ploščami. Naslov na K. j B. Krainburg. 2738-15 V nedeljo 5. marca sem pozabil v večernem vlaku Afiling—Lasa nahrbtnik, svetle barve, z belimi naramnicami s firmo „Predalič Ljubljana". Pošten najditelj se naproša, da ga odda proti visoki nagradi na K. Bote Krainburg ali pa na Landw. Genossenschaft Radmannsdorf. 2705—22 Razno Objava: Stampiljka, glaseča se na ime Anton Greiser, Gemischtwarenhand-lung, St. Walburga - Floding, je neveljavna. 2626-23 Prodam ali zamenjani za drugo' protivrednost globok otroški voziček. Naslov pri K. B. Krainburg. 2725-23 Menjam 600 kg pšenične slame (otepov) na roke mlačeno, za semenski ali jedilni krompir. Bezlaj Franz, Preska 26, Zwischenwas-sern. Z735"M Zenitve Vdovec, v starosti 30 let, železničar z dvema sinčkoma, mlajši star 7 let, želim znanja v svrho ženitve z dobrosrčno gospodično v starosti 19 do 26 let. Le resne ponudbe pod .Takojšnja ženitev". Slika zaželena. Vse drugo po dogovoru. Naslov pri K. B. Klagenfurt. ___5384—11 Fant, 34/175, čedne postave, nežno plemenito čuteč, posestnik v lepem industrijskem kraju, želi znanja z gospodično prijetne zunanjosti v starosti od 18 do 25 let. Ljubiteljice narave in kmečke Karntnerice imajo prednost. P^1 nudbe, samo resne, poslati na K. B. Klagenfurt pod „Ne boš razočarana"^ št. 5383—21._ Gospodična 17 let, želi spoznati 17 do 20 letnega gospoda. Slika zaželena, ki se diskretno vrne. — Dopise pod „Bodoča ljubezen" na K. B Krainburg. 2737-21. Izgubljeno Pozabil sem 10. marca v jutranjem vlaku, ki vozi iz Afilinga do Krainburga, aktovko z otroško jopico iz domače volne. Pošten najditelj se naproša,da odda proti nagradi na naslov Michael Ren, Moste, p. Scheraunitz 37 ali na K. B. Krainburg. 2698—22 GufeAnlagc Hirer tiiparnifle verfcnoaiSic dni kuiteiv lorcn Auldpc-Riitgrbcr liOrrllcncrlicounftiolcs 'Sji.'f'hiirn und dasVrrmd-grnsIpainitadrroruBrrn unddltrilni Bduljidrkallf indaiDoiwiJ-Alpcngrtuai MJSTEHRQT ^ ZiX&i^c g m ipKs m\ t&v! m Obstbaum§nritzmittel Neodenririn-(Ohstbaiunkarbolineum). Scdi-non neu. Baumvvnch«. Baum-teer Oastrix-Korner eeeen Feldmanse und sonstitre Schfid-lmesbekšimpftiniremittel sovine Wolmann-Salz zur Holziinora-irnieniiiK im G&rtenbau erhalt-lich he' Franz Na»otnik Ei«en-ond Karhenhanilltmi-. K»1V nnd Zempntnie Ipriace. Klaeen-furt. Krefelder StraBe 9. Fprn-ruf 3009 (21.142) Der Reichsministei lur Riistunq und Krieasproduklion, Chef der Tianspoit-einlieiten, Berlin NW 40, filsenstr. 4, Telefon 116581 sudit: Juristen, Zahnarzte, Zahntedi-niker, Kraltfahrer, ladikiiifte der Autobranche allerArt, Vul-kaniseure, Stellniacher, Masdii-nenbudihalter(-innen), Adre-maprager(-inncn), Abrechner-(.innen),Kontingentbudihalter-und Lohnbuchhalter(-inncn), Kontoristinnen, Stenotypistin-nen. Landwirte mit ldw. Schitl-bildung. - Einsaiz im Rcich und den besetzten Gebicten. ♦ Naznanjamo vsai^ našim sorodnikom, prijateljem ln znancem, da je naš nad vse ljubljeni sin Tone Zupančič, Grenadier, star koma) 19 let, padel dne 10. februarja 1944. na Vzhodu. Njegovo truplo počiva daleč od njegova mile ln drage mu rodne zemlje. Krainburg, Gorlzla, v marcu 1944. Žalujoča mama in oče ter ostalo sorodstvo Semenovi — Jeretič JR. Namesto skorajšnega svidenja, smo pre-TP jell nepričakovano grenko vest, da je naš ljubljeni, edini sin in brat Anton /UialMliilsih, Soldat, padel dne 10. lebruarja 1944. na vzhodni fronti. Sovražna krogla je uničila cvet njegove mladosti, saj je dopolnil šele 21 let. Njegovo truplo počiva daleč proč od njegove ljube in drage mu rodne zemlje. Priporočamo ga v blag spomin in molitev. Nepozabljeni nam. S n 1 č n o pri Križah, v marcu 1944. Globoko ialujoča mati Elizabeta, sestre in ostalo sorodstvo. JL Z žalostnim srcem naznanjamo prlja-®5r teljem in znancem tužno vest, da je padel naš dobri sinko, bratec in strtfek Vladimir Uurgcr, Grenadier, v cvetu mladosti 19 let, 9. januarja 1944. na vzhodni fronti. Ohranili te bomo v najlepšem spominu. Naj ti bo žemljica rahlal V 1 i m a r ] v januarju 1944. Globoko žalujoči oče Jakob in sestre: Galy in njen soprog. Vika, Dragica, Mila ln njen soprog ter mali Rudek. ZAHVALA Vsem, ki so čustvovali ob smrti našega sina Toneta Zupančiča, grenadirja, se najtopleje zahvaljujemo za izražena nam pismena in osebna sožalja. Starši: Alois in Antonia Zupančič. ZAHVALA Odšla je med angelčke naša zlata punčka. Vsem, ki ste jo kropili, spremili na njen zadnji domek in nas tolažili, naša prisrčna zahvala. Jauerburg, v marcu 1944. Žalujoče rodbine: Jenstarle, Kosmatsch, Mlakar ZAHVALA Za številne dov.aze toplega sočutja in darovane številne vence s strani naših prijateljev in znancev ob bridki zgubi mojega dragega moža, našega ljubega očeta, starega očeta, svaka in tasta, gospoda Mavricija Smolej, izrekamo tem potom vsem našo najtoplejšo zahvalo. ABllng, 1*. marca 1944. Družina Smolej, Ceiar in Bizjak.