176. številka. Trst v torek dne 5. avgusta 1902. Tečaj XXVII. ..EDINOST" izhaja enkrat na »lan. razun nedelj in praznikov, ob 4 uri popoludne. Naročnina znaša : za <**lo leto........2A kron za pol leta........12 „ za «Vtrt leta........ 6 za en me*ec........ 2 kroni Naročnino je plačevati aaprej. Na na-roćbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Fo toliakarnah t Trstu «e prodajajo po-Mmezne -tf-vilk»- po 6 *totink 3 nvć.»; izven Tinta pa po 8 stotink 4 nvr > Telefon &tr. (Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi se računajo po vrstah v petitu, /a večkratno naročilo 9 primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zalivale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Ne franko van i dopisi se ne -prejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino iti oglase je plačevati loeo Trst. Uredniitvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. Upravniitvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo stv. .'i, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Besede in dejanja. m. Rekli smo, da »Rdeči prapor« odgovarja na vsa izvajanja dra. Gregorina glede vprašanja voli n«* preoenove s tem, da jednostavno ponavlja svoja prejšnja obtoževanja in insi-nuvacije. Dr. Gregorin je vendar tazložil vzroke, zakaj so slovenski poslanci postopali tako in iie drugače! Razložil je lepo, da pameten politik — in tak bi moral biti menda tudi politik socialističnega mišljenja — skuša vsikdar doseči toliko, kolikor se sploh doseči da ; razložil je, da pameten politik ne bo hotel po vsej sili doseći nečesa, čim se je uveril, da se to doseči ne da : razložil je, da pameten politik ne bo ubijal dobrega, zaradi boljšega, ki pa je za hip nemožno; razložil je, da razsoden politik se ne bo dajal vezati po paroli: vse ali pa nič ; dokazal je, da je vendar korak nasproti konečnemu cilju več vreden, nego — noben korak ! A nepobitno dejstvo je, katero moremo obžalovati, ali s katerim moramo vendar računati, da volilne preoenove, ki bi uvajala splošno in enako volilno pravico, vlada ne bi predložila v sankcijo! Zahtevaoje splošne in jednake volilne pravice ob sedanjem razpoloženja >dločilnih faktorjev bi bilo toliko kakor — noben korak ! In na tem dejstvu ne bi bilo prav čisto nič spremenjeno tudi po tem, ko »j imel dr. Gregorin — kakor kliče »Rdeči prajior« z emfazo — na svoji strani vse slovenske in italijanske socijaliste !! To pa še posebno zato ne, ker je slovenskih poslancev e 5 proti 49, ki so bili za Venezianov načrt. Petorica njih ne bi dosegla ničesar, pa tudi če bi se bila — da rabimo frazo »Rdečega praporja« — vrgla z vso silo za splošno volilno pravo. G. dr. Gregorin je razložil, da je bilo slovenskim poslancem — uvaživši m označene okolnosti — namen skušati, da se vsaj v okvirju ohranitve volilnih razredov volilno pravo kolikor mogoče razširi in demokratizira. Če že ni mogoče odpraviti privilegijev, pa je gotovo veliko doseženo s tem, da se ti privilegiji raztegnejo na čim širše kroge, kajti: v isti meri, kakor se množi število onih, ki uživajo kakov privilegij, ta » r o i) is l o T h* k. MELITA. Povest iz naše dobe. Spisal Josip Kvrt-n Turnir ; prevedel Radi. Prvi del. VII. Rekla mu je, da ga prezira, in ta beseda ga je pekla. Kako je zaslužil on ta prezir? Saj jej je odkritosrčno povedal, kako je moralo priti do njegove ženitve z Ljubico : vedela je, da jo on ljubi, da-si jemlje drugo ... pa kaj hoče več od njega ? Tudi sedaj jo ljubi, on je to ravno danes globoko čutil, ko jo je videl z drugim pred oltarjem . . . Kako ga je torej nekaj zbadalo v prsih, kako je otrpnil, ko je cul, da drugemu obljubuje zvestobo . . . Zamorjeni ogenj prve njegove ljubezni je zaplamtel znovič... On je čutil, kako ga nekaj vleče k Meliti, kako bi jej rad nekaj povedal, a kaj je dočakal! Siromak Afted. Kako se je varal mislć, da ga Melita prezira ! Ona ga morda nikdar ni ljubila tako vroče, kakor tisti hip, ko je izustila besede : »Jaz vas preziram !« Lagala je! A resnica je bila v tem, da je ona isti hip neizrecno trpela, ker ni on njen soprog, temveč nekdo drugi, za katerega ni nič čutila. Njene jezne besede, s katerimi je privilegij — ne h uje biti privi 1 e g i j ! ! Vsako demokratiziranje sedanjega volil nega reda pomenja korak do splošne volilne pravice. Ali »Rdeči prapor« se ne meni za vse te pomisleke in argumente, ampak ponavlja jednostavno prejšnje obdolženje, da so slovenski poslanci sovražniki splošne volilne pravice in ponavlja tudi kričečo neresnico, da je dr. Gregorin mislil le na svoje okoličane ! Onega, ki se hoče u veri ti na lastne oči, kako nelepa neresnica je to, prosimo, naj vzame v roko št. 150. »Edinosti«, kjer najde navedenih kakih L'0 pozitivnih predlogov, ki jih je stavil dr. Gregorin v s e v zmislu demokratiziranja volilne pravice. Ker pa je socijalistično glasilo tako resolutno in odločno v zahtevanju splošno volilne pravice z besedami, smemo pa že vprašati, kje so ostala dejanja njegove stranke, ko je deželni zbor tržaški razpravljal o volilni preosnovi ? ! Ali je klasična ta ! »Rdeči prapor« kriči: mi emo postali mogočen faktor, mi smo jedini za splošno volilno pravico, mi smo uverjeni, da narodni šovinisti ne izvojujejo splošne volilne pravice, naša taktika je edino prava — i n v e n -dar kriči na našo stranko, zakaj dani ona šla med ljudstvo! E, go-spodje, če ste že res tako silni, če je vse na vasi strani, če ste vi edino zmožni izvojevati splošno volilno pravico: zakaj niste storili Bvoje dolžnosti ?! Zakaj niste povodom razprave o volilni preosnovi vi — ki bi bili, kakor sami pravite, stokrat lažje Btorili to — storili nič pozitivnega, kar bi bil (»v moralen pritisk na večino deželnega zbora?! Zakaj niste vi sklicali javnih shodov, na katerih bi se pokazalo, kdo je in kdo ni za splošno volilno pravico?! Zakaj se vsa pozitivnost v vašem delovanju ob tej priliki omejuje le na očitanja na adreso n8Še narodne stranke, češ, da je samo negirala. S tem, da drugim očitam zgolj negiranje, še nisem dokazal, da sem jaz pozitiven v delih ! Vi nam kličete, da fraze brez praktičnega dela nimajo veljave. Gotovo ! Ali zgolj očitanje nedelovanja drugim, ne da bi sami kaj Btorili: tudi to bo — fraze prav brez nobene veljave. In faktično ni socijaiistična stranka niti z mazincem ganila povodom razprave o volilni reformi v deželnem zboru tržaškem ! odbila Alreda, niso bile drugo, nego žolč njene užaljene ljubezni. Mej tem ko sta novoporočenca v ve-likej dvorani sprejemala čestitke, je Artur v drugi sobi tik dvorane razkazoval radovednim gostom, med katerimi je bilo največ gospa, krasne darove, ki jih je dobila poročenka od sorodnikov in tesneje sprijaznenih rodbin. Bila je tu kar cela mala izložba dragocenih nakitov in dragotin. Krasni bo bili darovi, ki bo jih poslale rodbine Birkenihal, Irmav, grof Slavomir in Alica, baronica Andrina in mnogi drugi dobri znanci in prijatelji. Ali vse je nadkriljeval Branimirov dar z lepoto in vrednostjo. Bil je krasen nakit iz brilijan-tov : vratni okras, zapenjača, uhani in igla za lasi. Pravi knežji dar, kateremu se gosti niso mogli dovolj načuditi. Artur je vse te darove po redu kazal. Hkratu je prijel večo kaseto iz slonove kosti in jo pokazal. »Kaj mislite, gospoda, kaj je tu notri? Dva tisoč cesarskih cekinov. Dar tasta, starega gospoda !« Artur je odprl kaseto, iz katere so zabliščali do vrha zloženi zlati cekini, svetli in novi, kakor da so prišli včeraj iz-pod kova. »Moram priznati«, je govoril dalje Artur, »da nisem videl še toliko zlata skupaj... Takega tasta je bila treba!« Ta dar je izročil »gozdni kralj« svojej snahi za svatbeno potovanje. Politični pregled. Y Trstu, 5. avgusta 1902* Načrti gospoda Koerberja. O načrtih gospoda Koerberja navadno (kakor dobra prijateljica) dobro poučena »Neue Freie Presse« pravi, da je sedaj, ko je de-želnozborska kampanja dovršena, vladi glavna naloga ta, da razpravo o nagodbenih predlogih z Ogrsko zagotovi pred strankarsko-političnimi motenji. V ta namen da se hoče poslužiti recepta, ki ga je dal nemški liberalec dr. Baernreither v deželnem zboru češkem (ali pa ga je vlada sama dala na njegova usta). Tista narodna vprašanja, ki so za sedaj nerazrešljiva, naj bi se vozila po stranskem tiru, ob enem pa bi vlada storila za obe narodnosti na Češkem jednake korake, ki bi veljali kakor začetek rešenja jezikovnega vprašanja. »Neue Freie Presse« pojasnjuje to tako, da bi se zadovoljilo tolikim in tolikim zahtevam ( ehov in N emeev, da jim bo potem mogoče mirovati z narodnimi zahtevami, dokler ne bo rešena nagodba z Ogrsko. Tu da torej ne gre za ves kompleks jezikovnih vprašanj, ampak le za provizo-rično zadovoljenje obeh strank po vzajemnem sporazumljenju. V ta namen da se hoče vlada poslužiti posebne, že izskušene metode. Ne misli namreč sklicati konferenc, ampak stopiti hoče v dogovore s posamičnimi voditelji. Ti razgovori da se bodo vršili še pred koncem avgusta. Tako pripoveduje prijateljica gospoda Korberja. Ali tu je zdaj tisto kočljivo vprašanje : katera vprašanja so za sedaj nerešljiva in katera rešljiva in nujna? »Neue Fr. Presse« pravi sama, da ni dvomiti na tem, da bodo Čehi v prvi vrsti zahtevali uvedenje notranjega češkega jezika. Iz raznih enuncijacij voditeljev čeških pa je posneti, da se oni, dokler ne dobe tega, sploh ne pogajajo o kakih kompenzacijah Nemcem. Nemci pa pravijo zopet, da bi bila to koncesija tolike teže, da jo Ali vsi ti darovi, niti oni sijajni dar njenega zaročenca, niso mogli razveseliti Melite . . . Njeno srce je bilo ta dan pusto, brezčutno za vse. Za nekoliko časa po vrnitvi iz cerkvice je pričel zajutrk. Na sredi dolge mize, ki je segala od enega konca velike dvorane do drugega, sta sedela uovoporočenca nemo, ne govoreča drug z drugim niti besedice. Pri Meliti je sedel Btari Rudnić, a tik njega grof Armano; ob novoporočencu je sedela grofica Ana, a pri njej grof Slavomir. Ostali gosti so zavzeli mesta, kakor bo jim bila označena. Prej nego je stari Rudnić zašel svoj prostor se je, po krščanskem običaju, prekrižal, kakor je bil vajen delati iz-za mladih nog do sive svoje starosti. »Odlični« gosti, ki so opazili to, so bili iznenađeni, a nekateri so se cel6 šaljivo nasmehnili. Da bi popravil to nedostojno vedenje nekaterih svojih gostov, se je Orfeo tudi sam prekrižal, česar seveda ni storil sicer nikdar ob sličnih prilikah, a tedaj je prijel z obema rokama Rud-nića za ramo, govorč mu, kakor da bi ga hrabril in tešil : »Dragi, dobri moj stari!« No, starec je že opazil nasmeh* nekatere gospode, in to mu je bilo dovolj, da mu je hkratu postalo neprijetno v tej družbi. Vidć, da je njegova snaha jako molčeča in da le prisiljeno in brez srca odgovarja na more na nemški strani odtehtati edino le nemški državni jezik! To je povdarjalu ravno včeraj ista »Neue Freie Presse«. In mi bi stavili glavo, da pri tej zahtevi bodo vztrajali vsi nemški liberalci, če že ne radi dru-zega, pa iz straku pred radikalci. Oe pa se že s tem, kar Čehi zahtevajo a priori in brezpogojno, spravlja v zvezo skrajna in v svojih konsekvencah nepreračunljiva zahteva Nemcev, zahteva, ki bi notri do dn* spremenila vso podlago jezikovnim pravicam in odno-šajem v državi, potem pa res ne vemo, kje bo in kako bi se izluščila že sedaj »rešljiva« vprašanja tako, da bi bili obe stranki zadovoljni ll Pri gospodu Korberju se pač vidi, da mu vedno le lastna želja narekuje misli. Mari pa je resnični vzrok razgovorom s posamičnimi voditelji ta, da hoče vlada obem stranem delati take obljube, o katerih je uverjena, da jim na drugi strani ne pritrde in glede katerih tudi ona sama pozneje, ko bi bila nagodba pod streho, najde izgovorov in pretvez, dn jih jej ne bo treba izvesti. Vprašanje je le, da-li se bodo voditelji dali zavesti po takih tinesah Korberjeve državne — umetnosti. Nadejati se je, da ne. Štrajk poljedelskih delavcev v Galiciji. Deputacija poljske žlahte seje podala k ministerskemu predsedniku dr.u Kor-berju, da izposluje proglas izjemnega stanja v onih okrajih, kjer obstoji štrajk. Voditelj deputacije, posl. Ja\vorski, je izjavil Korberju, da se Poljaki nadejajo, da jih bo vlada podpirala nasproti štrajkovcem v o Iškodnino za to, da poljski poslanci vedno podpirajo vlado. Vitez Ja\vorski je zahteval, naj se proglasi izjemno stanje in naj bi se dovolili vojaki za obdelovanje polja. Glede prve zahteve je odgovoril baje gospod Korber, naj se obrnejo do gališkega namestnika; kar se pa tiče vojakov, dejal je, da sme kaj tacega dovoliti samo cesar. Poljsko plemstvo da je vsled tega odgovora zelo vznemirjeno in se misli obrniti naravnost do cesarja. Gospod Ja\vorski lahko govori, saj on ni še nikoli in je gotov, da ne bo nikoli jedel grenkega kruha poljedelskega delavca v Galiciji. Kruha, kruha dajte tem poljedelskim — sužnjem, in vsaj toliko zaslužka, da bodo mogli živeti po človeški. G. Ja\vorski bi hotel imeti veliko izjemnih komisarjev; potreb- njegova vprašanja, je začel starec motriti slike grofov Armano in plemičev Vojnić, katere so krasile prostrano dvorano. Na enej strani bo bili predniki grofa Armana, skoro vsi v italijanski noši, vitezi, ki so stali v službi raznih italijanskih vladarjev in se odlikovali na bojnih poljih. Vsi so bili vojaki, ker tradicija v rodbini je bila, da morajo grofovi Armano, dokler bo živela njihova rodbina, na rtu meča vzdrževati svoj starodavni grb. Na nasprotnej strani so visele slike prednikov grofice Ane, plemena Vojnić, ljudje junaškega izgleda, v težkih oklopih, ali v škrlatnih oblekah, držeči v roki zlate buzdovane, ali držaje zlatom okovanih sabelj. Ko je grof Orfeo zapazil, da starec motri z interesom slike njegovih prednikov, nasproti katerim je sedel, je začel od vsakega posamičnika pripovedovati na kratko njegovo zgodovino. Na zadnji sliki je bil Artur, kakor h užarski poročnik. »Bojim se«, je rekel grof Orfeo popolnoma malomarno, »da s tem izumre naše staro pleme .... Dečko je lahkomiseln in težko, da se bo kedaj spremenil svoji rodbini v prid. Ti nad nami«, je pokazal Orfeo na slike Vojnićev, »so že izumrli, a mi izu-mrje mo kmalu za njimi . . . Sic transife gloria mundi !« (Pride še.) neji pa bi bili emiserji, ki bi učili bogato plemstvo, tla je siromašni delavec tudi — človek, in da je glad strašen gost, ki goni ljudi tudi v najgrozneja dejanja. Štrajk se nadaljuje skoraj v nespremenjenih demenzijah. V nekaterih okrajih je sicer končal, v drugih pa se je na novo pojav il Dogajajo se tudi nemiri in aretiranja. Iz Sv. kri/a nam poročajo o vzrokih samomoru dekleta, o katerem smo govorili včeraj : Samomorilka je imela ljubimsko razmerje z nekim mladeničem, ki pa je imel slično razmerje še z eno drugo. V nedeljo je bilo prišlo do prepira med obema tekmovalkama. Tudi mati tekmovalke je pokojno ozmerjala. Slednjič pa so jo pokregali tudi doma, ker niso odobravali njenega razmerja. Vse to jo je tako razburilo in užalostilo, da je storila grozni čin. Makedonski program. V dvorni tiskarni v Sredcu je izšla na trancozkem jeziku tiskana brošura o makedonskem vprašanju. Zahteve Makedoncev so formulirane v 10 točkah. Iz istih posnemljemo : Macedonija z vilajeti Solun, Monastir in Skoplje postane avtonomna provincija s Solunom kakor glavnim mestom. Guverner provincije mora biti vzet iz naroda in se bo volil na pet let. V provincijalno skupščino se bodo volili členi direktno iz sredine prebivalstva. Skupščina se bo bavila z vsemi vprašanji; ki se tičejo notranje organizacije. Zagotoviti se morajo : indi vidu valna svoboda, nekršljivost hišnega praga, svoboda veroizpovedanja in tiska. — l radniki in sodniki bodo pripadali tisti narodnosti, ki je v provinciji v večini. Službenimi jeziki se bodo smatrali jeziki gospo-dujočih narodnosti in pa turški. Administrativne jednote si izvolijo enega od teh jezikov za službeni jezik. Javni pouk pripada iz-ključljivo občinam. Za vzJržavanje miru in reda v provinciji se nastavi mešano orožni-štvo, ki bo podrejeno direktno guvernerju. Proračun in davke bo določala provincijalna skupščina. Četrtina dohodkov bo tekla v državne blagajne. Iste reforme je izvesti tudi v provinciji drinopoljski. Tržaške vesti. Par vprašanj slavni ees kr. obrtni oblasti drujre instancije. Slavna ces. kr. obrtna oblast druge instancije izvoli najprej vzeti na znanje ta le dogodek: Nedavno je oddelek ces. kr. finančne straže v IJarkovljah pozval tamošnjega mizarja Ščuko, naj napravi proračun za popravo dveh. na užitninski črti stoječih stražnic. Imenovani obrtnik — ki redno izvršuje slična dela za fiaančno stražo — je tudi red drage volje ustregel došlemu mu pozivu. Sestavil je zahtevani proračun in ga predložil načelniku oddelka finančne straže. Ker pa treba, da te proračune potrdi tudi magistratni organ — okrajni načelnik Josip Visintini — glede primernosti postavljenih cen, je vodja o idelka poslal jednega v službi stoječega mornarja k zastopniku ma-gistratne oblasti v Barkovljah s prošnjo, naj podpiše rečeni proračun. Omenjeni funkcijonar pa je osorno odklonil, ker je bil proračun sestavljen v slovenskem jeziku in je velel, naj mu prinesejo laško, ali pa — nemško! Mornar se je povrnil. Načelnik je poslal potem enega nadstražnikov s proračunom k istemu funkcijonarju z zahtevo, naj pove vzrok, zakaj noče potrditi! Magistratni organ je odgovoril na to po lašiti: Jaz ne umejem tega, na kar ga je finančni nadstražnik zavrnil: »Oprostite, mi ne moremo zavrniti proračuna le zaradi tega, ker je sestavljen v slovenskem jeziku, ter zapoditi stranke!« Tudi na ta opomin je ostal maginratni organ trmast, češ: »Jaz ne potrdm nič, pojte na ekonomat v Trst!« Tu imamo torej fakt, da je magistratni organ se svojim postopanjem hotel oškodovati obrtnika le zato, ker je ta Slovenec, ki si usoja posluževati svojega materinega jezika! Tu imamo en izgled, kako magistratni organi šikanirajo malega obrtnika, ako jim ni slepo u dan! Ker pa magistratni organi izdajajo taka potrdila kakor organi obrtne oblasti prve instancije, torej v prenesenem delokrogu, dovoljujemo si staviti do si. obrtne oblasti druge instancije nastopna vprašanja : Veljajo li avstrijski državni osnovni zakoni o ravnopravnosti narodov za vse narodnosti, vštevši tržaške Slovence? Ali so morda tržaški Slovenci izključeni od uživanja pravic, ki jih jamčijo rečeni zakoni ? So-li ali niso tudi državne oblasti in institucije dolžne spoštovati rečene zakone ? In če veljajo ti zakoni tudi za tržaške Slovence: so-li oblasti in institucije dolžne skrbeti za to, da podrejeni jim organi ne bodo kratili teh zajamčenih pravic? So-li obrtne oblasti dolžne jemati v obrambo obrtnika-davkoplačevalca, ko mu hoče kdo v obrti delati škodo iz zgolj političnega in narodnega nasprototva ? Hoče-li slavna obrtna oblast, s posebnim ozirom na gornji dogodek, poskrbeti, da magistratni funkcijonar v Barkovljah dobi potrebni pouk ? ! Morebitni izgovor, da ne umeje slovenski, je ničev, ker popolnoma umeje slovenski in ker je v prejšnjih časih tudi, in brez obotovljenja, podpisoval take slovenske proračune ! A kako animozno in odijozno je njegovo postopanje, priča okolnost, da mož ne umeje ni besedice nemški, a vendar izjavlja, da nemški bi takoj podpisal !! ! Konečno pa še par vprašanj do visoke c. k. vlade : Ali hoče ista vendar enkrat pokazati zobe, da bodo magistratni organi umeli, kaj in kako je njihova dolžnost, kadar vrše službo prenešenega delokroga, da bodo umeli, da tedaj, ko vrše ta delokrog, niso organi italijanske propagande, ampak avstrijske državne uprave?! Če pa visoka c. k. vlada meni, da magistratnih organov sploh ni možno privesti do tega spoznanja, potem pa : ali ni že zadnji čas. da državna uprava odtegne magistrata posle prenesenega delokroga, oziroma, da mu od-1 vzame lastnost drž. politične oblasti?! Besede in dejanja. Iz javnih skladišč nam pišejo : Besede so ženske in številke so — možje ! Tako nekako je bivši župan dr. Dompieri zaklcal večini mestnega sveta tržaškega, ko je k riti ko val upravo — če se ne motimo — mestne plinarne. Hotel je menda reči s tem, da tudi najlepše besede ne dokazujejo ničesar, če pa suhe številke govore drugače, nasprotno. Za slučaj pa, ki ga hočem jaz pribiti tu, bi jaz zasukal Dompierijev klic tako-Ie: Besede so ženske, dejstva pa možki ! Kaj nam pomagajo na primer vse lepe besede naših socijalistov, če pa dejstva govore drugače, nasprotno ? ! Pa saj je »Kdinost« ravno sedaj začela objavljati vrsto zanimivih člankov, ki dokazujejo to isto, ker dokazuje ta moj slučaj : da namreč besede socijalistov niso ravno v najlepšem soglasju z dejstvi. No, vendar prosim, da daste posebej prostora tem le vrsticam mojim. Slučaj, ki sem ga doživel te dni, je res velekarakteri-stičen. YToditelji si. socijalistov, izlasti pa njihovo glasilo, trde vedno v svojih polemikah, da oni so stranka, ki je jedino zmožna povoljno rešiti nacijonalno vprašanje, ker njihov program da je: jednaka pravica za vse. Često se celo rogajo narodni stranki, češ, da le prosjači in berači in krivi svoja hrbtišča, oni socijalisti pa da hočejo — izlasti glede šolskega vprašanja — znhtevati in sicer zahtevati v masah, vsi, lako, da bo imponiralo. Človek bi mislil torej, da se socijalisti-ška stranka najresneje pripravlja za tako akcijo, ki naj dokaže, da je že prišel Čas, da ! se vodstvo naroda poveri njej. Pripravlja i namreč s tem, da svoje »mase«, o katerih govori, vzgaja primerno, da jih poučuje, da bodo imele pravi zmisel za javna vprašanja in da jih izlasti vsposoblja s pravim poukom v to, da bodo ume vale važnost šolskega vprašanja. To je : velikansko važnost zahteve po šoli, ki bo slonela na jedino pravi pedagogični podlagi, šolo a poukom v materinem jeziku! Kajti človek se more še le tedaj ogrevati za j kako stvar, kadar jo umeva in potem — ljubi ! Če je torej slovenskim socijalistom resna volja se svojimi masami izvojevati, česar — |>o njih trditvi — narodna stranka ne more in ne umeje, če jim je resna volja izsiliti se svojimi masami pravično — rešitev šolskega vprašanja, priboriti našemu jeziku pravico v šoli tižaški — potem jim mora biti prva skrb ta, da nauče te mase ljubiti in spoštovati svoj lastni jezik! Sosebno pa bi jih morali poučiti, da pojedinec se lahko izobražuje v katerem si bodi jeziku, masa pa ne, ker ta se more vspešno izobraževati le s pomočjo narodnega jezika ! Da povem na kratko, kar sem hotel reči: če bi naši socijalisti resno mislili na to, kar radi govore z besedami, bi svoje mase tudi — vzgajali v tem zmislu. A kako jih vzgajajo v resnici, o tem priča in kriči ravno slučaj, ki ga hočem povedati tu. Te dni je bila »Edinost« prinesla neko notico, ki se je bavila z našo šolsko mizerijo. Tam je bilo tudi rečeno, da bi vzgoja v hiši domači morala po možnosti nadomeščati to, česar nam ne daje šola. To je : da bi morali posebno doma negovati svoj materini jezik. Naslednjega dne se je v javnih skladiščih zbrala veča gruča priprostih delavcev, pristašev naših socijalistov. Eden njih je držal omenjeno številko » Edinosti < v svoji roki. Ker me je zanimalo, sem se primuznil tudi jaz bliže, da čujem, kaj imajo zopet z »Edinostjo«. Takoj mi je bilo jasno, da jim je dotičnik prečital že rečeno notico, kajti ravno so reagirali ti siromaki z različnimi vskliki na rečeni poziv v »Edin.«. In kar sem čul, je bilo, spoštovani mi gospod urednik, žalostno. Mene je kar zazeblo okolo srca. Z besedami, ki so bile tako prostaške in nedostojne, da jih niti ni smeti ponavljati na javnem mestu, so ti ljudje, došli s Krasa, Brkinov in Kranjskega, zasramovali in devali v nič svoj lastni jezik. Eden od njih je zakričal n. pr. : »K... ga po......Meni je vse eno, samo da otroci znajo kaj »šrajat« .... pa naj bo, kar če .... !« In sličnih vsklikov je bilo mnogo. To je sad javne vzgoje, ki jo uživajo ti siromaki. In s takimi masami hočejo socijalisti izvojevati rešitev nacijonalnega vprašanja v zmislu, pravičnem tudi za Slovence ! Taki ljudje naj izvojujejo spoštovanje tistemu svojemu jeziku, katerega oni sami zasramujejo in zaničujejo! Taki ljudje naj bodo bojevniki za slovensko šolo ? ! Kako naj bi šel tak človek v boj in eventuelno žrtvoval kaj za st/ar, katere ne ljubi in katero marveč zaničuje ? ! A temu menda pritrdi vsakdo, da je izključeno, da bi bili ljudje taki, ako bi jih njihovi voditelji učili in svarili, da morejo spoštovati druge in biti makari internacionalni, ne da bi morali zametati svoje. Gospoda socijalisti voditelji naj le govore kolikor hočejo, da tudi oni ljubijo svoj jezik — vzgoja pa, ki jo dajejo svojim pristašem govori drugače. Besede pa so le ženske, a dejBtva so — možje! kličem tudi jaz z Dompierijem, Eden, ki je bil tudi v gruči. Dani se! V »Slovencu« čitamo nastopno brzojavko iz Šmarij pri .Jelšah (na Stajarskem) : »Včeraj se je tu vršil naznanjeni sestanek dijaatva in shod. Dop ludne so dijaki imeli zaupen shod. Zbralo ae jih je okolu 100. Sklenilo se je, da ae za ozemlje mej Dravo in Savo ne ustanovi prej poaebno društvo, dokler »Bodočnost« ne pokaže svoje življenske moči. Sklenila seje izjava, da dijaki niao ne »liberalci«, ne »klerikalci« ampak narodni radi k a l c i, ki hočejo izobrazbo razširjati mej narod in ga tako rešiti propada«. Z radostjo beležimo ta pojav iz naše mladine, iz-med bodočih voditeljev naroda. Z radostjo beležimo, ker je to — naš program. Ta program bodi v odgovor vsem onim, ki ne morejo umeti, kako da nismo mi ni liberalci, ni klerikalci! Odločni narodnjaki bodimo vsi, vsikdar pripravljeni braniti vse svetinje naroda. Kajti odločen naroden program združuje v sklad toliko narodna prava, narodne idejale in narodno in individuvalno svobodo, kolikor tudi verske svetinje, v katerih posebno obstoje naše stare cerkvene pravice — našo cerkev s slovenskim bogosluženjem in slovensko hierarhijo ! Porodilo tajnika družbe sv. Cirila in Jletodija. Podružnični tajnik gosp. Ante Stemberger je na občnem zboru minole sobote podal nastopno poročilo (Zvršetek): Na naši družbini šoli se nahaja tudi improviziran nadaljevalni tečaj — ako se sme tako imenovati — za odrasle šolske deklice. Tam se vežbajo naše učenke še nadalje v raznih ročnih delih. Iz tega tečaja je šlo v Ljubljano na c. kr. umetno obrtno šolo nekaj naših deklic in so tam med prvimi odlikašicami. — Lepa ročna dtla, ki so bila razstavljena v družbini dekliški šoli pri sv. Jakobu dne 13., 14., in 15. julija t. 1., so nam priča o vrednosti in potrebi takega rednega nadaljevalnega tečaja. Iz vsega tega je razvidno, da je stopil odbor naše podružnice na pravo pot, ko je osredotočil vse svoje delovanje na družbi n šolski zavod pri sv. Jakobu. Tam je temelj, iz katerega nam morajo vzrasti slovenske šole tudi drugod po Trstu. Mi nismo dosegli v tem letu vidnih vspehov, a dosegli smo mnogo mnogo moralnih. NajveČi vspeh je pa ta, da stopajo vsi tržaški Slovenci na dan eč zahtevo po slovenskih ljudskih šolah. Slovenci v Trstu hočejo omike in prouvete na slovenski narodni podlagi! Bil je čas, ko je usodo narodov določeval meč. Naša narodna duša je mehka in blaga, Slovenci niso hoteli biti krvniki drugim narodom. Zato je ptuji meč določeval našo narodno usodo. Danes ni več tako, danes vladata nad narodi um in razum — vsi narodi tež6 po omiki ia prosveti. Kaj pa mi Slovenci ? Ali se hočemo odreči svoji lepi slovenski vili in pustiti, da nam ptujec vzame naš jezik in našo narodnost? Kedaj so bili Slovenci strahopetni, pa so podlo prodajali svoje pravice?! Naši očetje niso bili nikdar taki, a mi, njih sinovi, tudi nismo do sedaj še osramotili lepega slovenskega imena. Zato na delo, da si pridobimo in priborimo slovenskih narodnih šol! Po kateri poti pa pridemo najprej do cilja ? O tem ni časa, ni mesta, da bi tukaj razpravljali. Ali iz naše srede naj ae vzdigne klic do vseh slovenskih sinov, da pozabijo, da odložijo vse drugo, dokler ne rešimo svoje krv i, slovenskih šolskih otrok, iz naročja p t u j c e v ! Ptujci se nam posmehujejo, ker mi napolnujemo njih šole. Nemške šole v Trstu so polne naših otrok, italijanske magistratne šole bi se morale na mnogih krajih zapreti, ko ne bi vanje silili naših slovenskih otrok. Italijanske šole v ulicah Scuole nuove, Istria, Ferriera, Donadoni, Kandler, Giotto, Belve-dere so po dveh tretjinah napolnjene sfe slovenskimi otroci. Tam ne smejo niti ziniti slovenske besedice. Še Boga ne smejo moliti v svojem materinem jeziku ! ! Trpljenja našega naroda v Trstu ni primerjati z nobenim drugim v kulturnih, evropskih državah. Z nami se godi, kakor da bi nad nami vladalo pesnikovo prokletstvo : »Hej Slovenci — sluge narodov!« A mi nismo tega krivi, ker mi ljubimo svojo domovino, svoj materini jezik in svojo kri: slovenske otroke. Naš narod je imel mnogo sinov, ki so prelili tudi kri za svojo domovino. Pili so iz čaše ljubezni, ki ata jo Slovencem prinesla zavetnika naše družbe, bv. Ciril in Metodij. Njih nedolžno prelita kri širi med našim narodom ponos, zavest in narodno poštenje, na njihovih grobovih se vsi učimo ljubiti slovensko domovino. To je pot, po kateri pridemo do cilja. Le tako bomo dovolj močni, da zlomimo ono krivično roko, ki zatira naše pravice. Vse, kar je naše, nam morajo dati — tudi naše šole. Tako pripravimo trd temelj boljše bodočnosti, ako ne sebi, pa svoji krvi : slovenskim otrokom ! In s tem sem končal. 1883—1902. V nedeljo bo slavilo naše vrlo, vzgledno, prezaslužno »Delavsko podporno društvo« 2U letnico blagoslovljenja in razvitja svoje društveue zastave. Čestite čitatelje in čitateljice utegne zanimati, kakov je bil program tedanji velepomembni slavnosti. Slavnost je bila razdeljena na dva dela:pred-pol u danski in po pol u danski. Tu hočemo ponatisniti doslovno vabilo in vspored. In sicer priobčujemo dane^vspo-red predpoludanskega dneva, jutri pa pride na vrsto popoludanski del. Vabilo ae je glasilo : »Delalsko podporno društvo pod pokroviteljstvom Njegove Visokosti cesarje viča Rudolfa«. Vabilo k slavnosti blagoslovenja društvene zastave in ž njo združenih veselic dne 24. in 25. septembra 18 Poročilo o delovanju vodstva Zaveze: b) določitev poročila za delegacijo: c) predlogi in nasveti. 'J. Ob in pol uri zvečer : Zborovanje delegacij v Čitalnični dvorani. Vspored : a) Predsednik otvori zborovanje : bi [»oročilo taj ni ko vo o delovanju Zaveze in Zavezinih društev; c) poročilo računskih pregledovalcev za leto 1001 (£ 15. p os. r.); č> blagajniško poročilo; d) volitev treh pregledovalcev računov (:? 15. pos. r.) el določitev letnih doneskov Zavezinih členov 7. lit. a Zav. pr.); f) določitev vspo-reda za glavno zborovanje (ij 24. Zav. pr.) g) določitev časa prihodnji XV. glavni skup--Sini Zaveze 22. Zav. pr.); h) volitev vodstva in upravnega odbora Zaveze 11. in 12. Zav. pr.) ; i) predlogi in nasveti. II. V petek, dne 15. avg. 1. « »b uri dopoludne: glavno zborovanje po vsporedu, ki ga določijo delegacije, v veliki dvorani hotela »Evropa«. 2. Takoj po glavnem zborovanju redni občni zbor »Jubilejnega društva »Samopomoč« po običajnem dnevnem redu. 3. Ob 1. uri po-poludne : Banket v hotelu »Evropa«. Kuvert brez vina velja 3 K. 4. Ob 6. uri zvečer : Koncert v »Narodnem domu« v Barkovljah. (Vabilo in vtpored se natisne posebe.) III. V soboto, dne 16. avg. ob 5. uri zjutraj. Izlet v Benetke, odkoder se vrnemo 18. avgusta zjutraj pred odbodcm dunajskega vlaka. Za glavno zborovanje so zglašene te-le razprave : 1. »Naše stališče«. < i jvori gosp. Eogel-bert G a o g 1. 2. > Naše mladinsko slovstvo«. Poroča isti govornik. 3. »Naša organizacija in nje namen«. Govori gospod Vekoslav S t r m š e k. 5. »Preosnova disciplinarnega zakona«. Poročevalec g. Ivan Sega. (Načrt zakona glej v 24. štev. »l/čiteljskega Tovariša z dne 10. avgusta t. 1.) 5. »Pravna razmerja avstrijskega, osobito slovenskega učiteljstva«. Zglasilo: »Pedagogiško društvo« v Krškem. Poročevalea g. Ivan L a p a j ne. 1». Predlog: Zaveza naj stopi v dogovor in zvezo z društvom »Učiteljski dom v Celovcu« in naj priredi 1. 1903. svoje zborovanje v tem mestu. Zglasilo isto društvo in utemeljeval bo predlog isti govornik. Vodstvo zaveze. Jemljemo na znanje. Na naše notice o slovenskih lepakih povodom veselice zdru-žanih socialističnih društev, nam socialistično glasilo samo potrjuje — kar smo mi trdili. Na vprašanje: Vesti iz ostale Primorske. X Sankeljonlran zakon. Cesar je potrdil načrt zakona, sklenjeni od deželnega zbora goriškega o klasifikaciji nekaterih cest. X V Opatiji se je včeraj sestala en-keta pod predsedstvom cesarskega namestnika tržaškega, ki se je imela posvetovati o napravi kanalizacije v zdraviliščnem območju opatijskem* Te enkete so se udeležili : na-mestništveni svetovalec Jettmar, deželni sanitetni nadzornik dr. Celebrini, deželni odbornik Tomasi, zastopniki okrajnega glavarstva v Voloskem, zastopniki občin Volosko in Veprinac, južne železnice, družbe spalnih vagonov na železnicah ic zdraviliščne komisije. X Pripravljalni odbor akademičnega da ti so ulice Sette Fon- ferijalnega društva »Adrija« v Gorici opo- tane, Bosco, Belvedere, prosta luka in — Rojan v okolici? odgovarjamo, da s o r e s v okolici, oziroma v predmestjih — nikakor pa ne v sredini mesta. Ako je bilo v isti čas lepakov pevskega društva »Kolo«, na Borznem trgu, Lesnem trgu, v ulici Cor-daiuoli, pri Sv. Antonu novem in starem, v ulici Torrente (trije), v ulici Benvenuto, ulica Stazione itd., ne moremo umeti, kako si upajo sodrugi dokazovati, da resnica — ni resnica ?! Jemljemo torej na znanje, da »Rdeči prapor« sam, če tudi nehote priznava resničnost tega, kar smo pisali mi : to namreč, da socijalistična stranka ni hotela ali si ni upala razobesiti slovenskih plakatov tudi v notranjih delih mesta ! Opomin. Onega izzivača, ki hodi po narodnih lokalih žvižgat razne lahonske himne, opozarjamo, naj se že enkrat spametuje, drugače mu zna pasti kaka — »zalega« ! štrajk kavarnarskih uslužbencev se zarja še posebej tržaške in istrske tovariše na ustanovni občni zbor dne 9. t. m. ter jih vabi, da se po možnosti udeležč in pristopijo društvu, ker je isto osnovano za vse Primorsko, uvažujć ravno okolščino, da radi do sedaj še skromnega števila akademikov s Primorskega ne kaže cepiti močij z ustanovitvijo številnejših krajevno omejenih drušiev. — Tovariši, ki bi prišli že v petek v Gorico in želč prenočišča, naj naznanijo to na naslov: Karol Podgornik, cand. iur., pisarna dr. Drag. Treo v Gorici. Zahvaljuj«^ se v naprej za pripravljalni odbor: K. Podgornik, cand. iur. X Sliod v Nabrežini. Iz N a b r e - ž i n e smo prejeli s prošnjo, da objavimo : V nedeljo dne o. t. m. se je vršil v Nabrežini razgovor o gospodarskem položaju. Udeležba je bila mnogoštevilna iz raznih slojev Nabrežine in okolice. Na shodu sta bliža koncu, oziroma — fiašku. Mnogo štraj- ! g°vorila odposlanca narodno-napredne stranke kovcev se je že podalo na delo, a mnogo izmed onih, ki še štrajkajo, se najbrž ne povrnejo več na delo, ker so njih prostori že nameščeni z drugimi. Kavarnarji so uslužbencem sporočili, da so pripravljeni nadaljevati pogajanja, ali le pod tem pogojem, da se uslužbenci takoj in brezpogojno vrnejo na delo. Sinoči so imeli kavarnarski uslužbenci shod, na katerem se je voditelj socijalistov, Valentin Pittoni, skušal izvleči iz zadrege s ' O tem, da je krivdo na ponesrečenju štrajka zvračal na ^trajkovce same. Gospod Pittoni naj bi vendar malce premislil, da-li je to posebno častno za voditelja, ako cele t?dne vodi štrajk, a si potem, ko se je stvar ponesrečila, lepo pere roke, označaje vso krivdo na one, katere je poprej vodil ? ! Vremenski vrstnik. Včeraj : toplom« r oh 7. uri zjutraj 2'2 ob 2. uri popobi«ii * l?7.O0 C.* —Tlakomer ob 7. uri zjutraj 760.'J — Danes plima ob 11.17 predp in ob 10 12 pop.; oseka o 4 (i predpoludn« in ob 4.19 pop )ludne. Dražbe premičnin. V sredo, dne ti. avg. ob 10. uri predpoludn« se bodo valed maredbe tuk. e. ter. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Pozzo del Mare štev. 51, 1 železna blagajna; v ulici Barriera vecchia št. 5, šivalni stroji, ura in štedilno ognjišč; v ulici Gelsi št. 5, hišna oprava ; v ulici Giulia št. 33, glasovir; v ulici Alfieri štev. 4, hišna oprava ; v ulici Giulia št. 3, obuvala, s<5fa in omara. Andrej Gabršček. shodu tudi gospod c. Anton Rebek iz Društvene vesti. Ohletniea in 20-letniea blasoslov-Ijenja zastave »Del. podp. društva-. Dae 24. septembra 1882 je bil za tedanje tržaške Slovence — do tedaj — najlepši in najpomembneje' dan! Samo 20 let je odkar so tržaški slovenski delavci prvikrat javno nastopili v našem mestu I Kaj smo bili tedaj in kaj danes ? ! Prihodnjo nedeljo dne 10. t. m. bodo imeli stari in mladi priliko ogledati si pred 2U leti razvito zastavo »Delavskega podpornega društva«, ki je — da si ni bogve kako stara — vendar že raztrgana — znak njenega delovanja ! V nedeljo zjutraj odidejo torej naše vrste — kakor že objavljeno — ob 7uri iz pred sedeža društva, z godbo in zastavo na čelu, v cerkev sv. Antona novega ter se po dovršenem sv. opravilu povrnejo zopet istim potom nazaj v društvo. Popoludne bo pa običajna slavnost na vrtu pri sv. Jakobu. Mi pričakujemo, da se naš živelj udeleži v velikem številu obeh slavnost*. gg. dr. Treo Prisostvoval pa je kr. okrajni glavar Sežane. Govornika sta temeljito razložila gospodarski položaj v Nabrežini, toliko delodajalcev, kolikor delalcev. Posebno sta priporočala, da slovenska tla Nabrežine naj ostanejo zvesta in trdna v narodnem in gospodarskem pogledu. Njiju besede so globoko dirnule poslušalce in nadejati se je, da ta shod ostane v trajnem spominu in velikega pomena za korist in napredek Nabrežine in nje okolice z nje kam nareki m in klesarskim prometom. Podpisano županstvo se tem potom toplo zahvaljuje za mnogoštevilno udeležbo in izreka najtoplejšo zahvalo rečenima odposlancema iz Gorice in pa velespoštovanemu gospodu c. kr. okrajnemu glavarju Rebeku za naprošena tozadevna pojasnila. Županstvo v Nabrežini dne 4. avg. 1902. Župan: Anton Caharija. X Bralno društvo »Kras« v Skopem vabi na veselico s plesom, ki jo priredi z blagohotnim sodelovanjem pevskega društva »Zvon< z Opčin v nedeljo dne 10. avgusta 1902. na krasno odičenem dvorišču gostilne gosp. Živic-a. Vspored: 1. »Naprej«, godba. 2. Pozdrav predsednika. 3. Avg. Ar. Leban : »Mornar«, možki zbor. 4. »U boj«, godba. 5. : »Mojemu narodu«, deklamuje g.čna Marica Živičeva. ti. J. Aljaž : »Občutki« možki zbor. 7. Lanoj : »Slavčkova pesem«, stvom in se ohranila samo po mestih. P.» zaključenju deželnega zbora je narodno-na-prodna stranka priredila veliki protestni shod v Ljubljani in mi smo bili prepričani, da je bila s tem zapričeta in ob jednem tudi končana vsa protestna akcija. No, takrat smo se zmotili in, kakor kaže, sklenila je narodno-napredna stranka nadaljevati svojo protestno akcijo tudi po deželi. V nedeljo je ta stranka priredila shod v Srednji vasi v Poljanski dolini, na katerem shodu sta govorila posl. dr. Tavčar in Pire. Ako bo narodno napredna stranka prirejevala shode po deželi in si tudi s primernim delovanjem resno prizadevala pridobiti si naklonjenost kmetskega prebivalstva, bo to narodni stvari na Kranjskem le koristilo, ker bo morala ta stranka vsled tega le ublažiti forme boja proti katoliško-narodni stranki ; iz istega vzroka bi bilo tudi dobro, da bi katoliško-narodna stranka prirejala shode tudi po mestih. Na ta način bi se morda vendar slednjič dospelo do tega, da bi boj med obema strankama postal nekoliko manje oduren in bratomoren. Brzojavna poročila. Sleparska mestna uprava. BUDIMPEŠTA 5. (B.) Listi javljajo da je revizor, odposlan od ministra za notranje stvari, da pregleda gospodarstvo mesta Szabadka (Maria-Theresiopel), našel nečuvene razmere. Kaka dva milijona mestnega premoženja sta kar izginola. Trikrat veča svota pa je bila izdana brez vsacega pooblastila. — Glavne knjige so falzificirane za leta nazaj. Velikanski dohodki so bili kar delra vdira ni. Proti vsem uradnikom da je uvedena preiskava. Iz srbske skupščine. BELIGRAD 5. (B.) Skupščina je tudi v drugem čitanju vsprejela predlogo o posojilu nespremenjeno. Potres. RIM 5. (B ) Ob polunoči so v Genovi občutili tri sekunde trajajoč sunek. Tudi v Pizi so v istem času občutili stresljaje spremljane po slabotnem bobnenju. Škode ni nikake. Roparski umor. LUZERN 5. (B.) V neki na samem stoječi kmečki hiši pri Matt^rao so našli včeraj popoludne zakonska Lustenberger v krvi. Mož je bil mrtev, žena pa težko ranjena. Sodi se, da je bil izvršen roparski umor. Storilci so neznani. godba. 8. »Juri neumni«, komičen pri- zor. 9. Dvorak: »Veselica v vrtu«, sinfonija godba. 10, Ferluga : »Geslo »Zvon a«, možki zbor. 11. Breder : »Venec slov. narodnih pesmi«, godba. 12. Lisinski: »Tam gdje stoji«, možki zbor. 13. Schneider : »Slovensko srce«, valček, godba. 14. Malovrh: »Šolski nadzornik«, vesela igra s petjem v enem dejanju. lo. Ples. — Začetek plesa ob 3. uri popoludne. — Svirala bo svetoivan^ka godba. Vstopnina na veselico 40 st. za osebo, otroci 20 st., k plesu 20 stot. za vsako točko; sedeži I. vr9te 40 stot., II. vrste 20 st. Na obilno udeležbo uljudno vabi Odbor. Vesti iz Kranjske. * Kranjska napredna stranka med ljndstvom. Do sedaj se je slovenska napredna stranka na Kranjskem malo brigala za to, da bi zahajala med ljudstvo in je mislila, da bo mogla kljubovati katoliški stranki le se svojim glasilom in s par shodi, katere je tu pa tam kedaj priredila v kakem mestu. Vsled te svoje taktike je skoraj popolnoma izgubila tla med kmet&kim prebival- XXXXXXXXXXXXXXX K It X K MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI X Jf z onejenlM Jamstvom K naznanja slovenskemu občinstvu, da JC X je prevzela JC * prvo slov. zalop pltva * X Iz odlikovanih In svetovnoznanlh to- X X vam v Solkanu in tiorlcl JC * Antona Černigoj-a * X Katera se nahaja X X ▼ Trstu, Via Piaaza vecohia JC X (Rosario) it. 1. X X deani strani eerkre st. Petra). X K Koakvsaot n«mogo5a, kar j« blag:o J X Is prve roke. H X « XXXXXXXXXXX«i*~xK — S0 © § § © & Aleksander Levi linzig — Ptt« ta majTciJa torama pohiltr« neb rrst. •J T R S T :•— s0 ZALOGE: £0 i Plazza Rosarle It 2 gj I (šolsko poslopje) ^ TOVARNA: Via Teaa. vogal I (šolsko poslopje) Via Ualtuea ! In Via Rlber»e it. 21 Tolofon it. 670. -MOM- « Velik l*bor tapecarij, rrcal in slik. I*-vrfnje narofbe tudi po posebnih načrtih. Gane brti konkuranot. 1LOITEOT1U CIIH Z1ST0IJ II FRillO Predmeti poetavlo ae na pai obrod sj ali železnico franKO. M. Aite o o 0 trsovina z manifakturnim blasrom «1. Nuova. ogel al. S. Lazzaro št. 8 s podrožnico nI- Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5 si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. 0 odjemalce, da je jmko pomnožila «vojo zalogo 0 kakor tudi poveV-ala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato. 0 da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam cenj. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbolše kakovasti in najmodernejše iz Oprih tovarn, ponebno pa snovi za moške in - ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice , tu Q je velikanski izbor platnenega in bombažnega Oblaga, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za šivilje in kitniearke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake Sprejema naročbe na moške obleke Q po meri. katere izvrši najtočneje in najnatan-X neje po cenah, da se ni bati konkurence. Poskušaj, da se prepričaš ! s„ 2 Na ftK«KKXXttftttXKXKKttttXKKXXKKXKXXXX*K X X X X X X X X X X X i X X X X X X X X X paglianovo mazilo (sirup) o°o e oo e oo o oo za osveženje in čiščenje krvi prof. Ernesta Pagfliano nečak pokojnega profesorja Hleronima Pagliano je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1894 in na higije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami. Dvor višjega sodišča v Lncca je izdal raziodbo po koji ima tvrdka Hierouitua Pagliauo izključno pravico postopati pn.ti vsakomur, ki lii ra?peeaval ponarejanja, ter je oh jednpm prisodil tvriiki vne sodne troške in odvetniške troške provzročene do leta 1897. Nas Birnp je ravno isti, kojega je izumil 1838. pok. naš stric prof. Hieronim Paeliano ter h'animo njegove izvirne recept«, s koiimi se je dokazala resnica. Vsi ti dokumenti ki bo p sani z njegovo lastno roko, so l>ili predloženi pri-B ojnemn sodišču. Poživljamo vfakogar, da preklice; to zadošča v dokaz resnice, kojo smo vedno trdili in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoraj označene listine zamore si vspkdo ogledati. Ogiliajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Tvrdka nima druž c. Napolj 4, Calata S. Marco. m x x M X X X X X X X X X X X X X X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx lepa hišica z vrtom ]0 minut oddaljena iz cerkve, lepa po7iei;a. Več se izve v upravnmtvn li^tn »EDINOST«. ^ VELIKA ZALOGA snovij za moške obleke iz tu- in inozemskih tovarn (ul. Barri era vecchia 13. Velik izbor: perila, perkalja. cefira. satena. Specijaliteta podla* (fodre) in drobnarij za i krojače. | J Naročbe za moške obleke po meri J ' se izvrše po zelo ugodnih cenah ™ v 24 urah. Na zahtevo vzorci brezplačno in poštnine prosto. Jemljite na potovanja ve«luo fi. £hierry-jev ča i-e tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip Furlan, lastnik. F i L I J A L K A c. ti uriv. avstr. M\\m zavoda za trpovino in obrt r Trstu. Živic i dr. (Schivitz iV Coni]).i) Zaloga stroje?, tehničnih predmetov in materijala. Delavnica. — Inženjerski urad. TRST. - Trgovinska ulica štv. 2. - TRST • pri trsru vojašnice. ^ZZZ Prodaja se : MOTORJE na par. iia plin. petrolej in bencin. STROJE za obrtnjis*tvo in kmetijstvo, za dom in sploh za vsako rabo. PUMPE za vodo, vino, špirit, olje itd. ŽELEZNE CEVI in njene sklepe. CEVI iz drugih kovin, iz gume in platna PIPE in VAL VE 'zaklopnicei in druge medene ali bronene predmete. MAŠ IIA E ULOGE t. j. plo*i"*, svitke in dr. iz gume, asbesta. bombaža. &ITE in druge priprave za mline. PASE iz usnja in drugih materjalev. OLIK in MAST za mazanje strojev. Posebno se priporoča posestnikom Raznovrstne železne pluge, mlatil niče in čistilnice za žito, slamorezniee. stiskalnice za vino, olje in seno, škropilnice proti peronospori, elastične trake, gobe za cepljenje itd. Izdelujejo se načrti za napravo tovarn, vodovodov, vodnjakov, cest itd. in se tudi dela prevzame. Novci za vplačila, tf vrednostnih papirjih na V napoieonib na 4-dnevni izkaz 2»/«% 30-dnevni odkaz 2%\ 30- „ n 3»///. 3-mesečni 6- „ 2V/. oa pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne taka* / krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoieonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago. Pe^to. Brno, Lvov, Tropavt Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Grade v Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu Beichenberg, Saaz in ttolnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku provizije, lakaso vseh vrst pod najumestnejSimi pogoju Predujmi. J m5evne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da sre brni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodb Švicarska urarska obrt. Samo 16 K. Naznnnjuiro vsem •\ei<"sikom, častnikom } o»tn:m. železniškim in redarskim urad-nikf m kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro. da smo ? oprejeli edino razprodajo novoiznaj-dene originalne genf-j-ke 14 karatne remont. ure zlatega-elektro-plaqueT „se->ts.v glashiitte". Te ure imajo protimag-netične precizisk urni stroj so najtaiičneje regulirane in preskusen ia dajamo z vsaako uro 3-letno pismeno jamstvo. Okrov ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iz* najdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karat. zlatom, tako. da je podoben čistemu zlatu, in vesčaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 2UO kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v G mescih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri ?a gospode ali dame le 1 ♦> kron poštnina in col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejam moš-njiček oJ usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjiee) po 3 — 5. — in 8. — K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega^ rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu. Naročbe je pošiljati na Razpošiljanje tir j.CJkrono« Baael (Švica). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stot., na dopisnice 10 stot. A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjem tapecarij vseh vrst, roenih kovčekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železniž. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpošiljanje po železnici ali morju. Zahtevajte povsod ■V" voščilo (biHs) v korist družbi sv. Cirila in Metoda, katero je najbolje in najceneje. V Trstu Je prodfjajo gg. trgovci J. Prelog, Anton Furlan. Žgur & Popatuik, Matija Milonig. Andrej Urdich. Alojs Plesničar, Bambič Jakob. Kranjc Josip. Kocjančič Josip, Ivan Tomažič, Anton Cek. Emil Cumar itd. Glavna zaloga: tvrdka J. Drufovka t Gorici. Važno za vsakega! Razprodaja ! Po nečuveno nizki ceni se ilobi za samo 2 gfl. 95 nč. krasna garnitura obstoječa iz 14 krasnih dragocenih predmetov in sicer : 1 ura od niklja, Anket- remont, (na želio tudi posrehr.) z lepo razrezljanim pokrovom, točuo urejena s 3 letnim jamstvom in škatli i co.. 1 krasna goldin ali nikljasta okropna verižica. s privesom. Parižki sistem. 1 goldin igla, za kravate z imitir. hriljanti. 1 ]>ar gumbov za manšete, znamka »Garantie«. I garnitiira (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike. 1 par uhanov iz pristnega srel>ra, uradne punci r. 1 goldin prstan s krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etviju. Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Remont. vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. s povzetjem ali po naprej j poslanem denarju, tvrdka BRUDER HURVIZ Krakovo - Stradom IT. - Krakovo Neodgovnrjajoče sprejmem v 8 dneh nazaj in povrnem denar, vsled česar nima kupec nikakega rizika-Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih drago-ocensti brezplačno in franko. Razprodajalci in agenti se sprejemajo. Vsak kupec vdobi v dar brezplačno krasen žepni album s 15 razglednicami mesta Krakovo. Glavni zastop /a Trst. Kras. Goriško Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-.Iosefs-Ouai st. 1 a (v lastni liiši). Popolno vplačana glavnica 2 000.000 K> ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske hipotekarne in menične haske v Monakovu. Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega cg eda, izplačavši v slučaju že-nitve gli prehoda v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu. Riva dei.. Pescatori št. 1. Telefon 469. Iščejo se povsod zastopniki in aerenti. Jakob Kosmerlj T R S T ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. a*- T K G 0 V I X A ^ms |estrin in kolonijalnega hlaira. delikaie» in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. [mam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu ia Sem □ ajudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje Riniione A tatica di Sicnrta v Trstu zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju proti toči. na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in resen; društva dne 31. decemnr 1892.: Glavnica društva..... gld. -i..000.000"— Premij na reserva zavarovanja na življenje..............13,326.34698 Premijna reserva zavarovanja proti ognju....... . 1,632.248-22 Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju ..... ^ 49.465-07 Rezerva na razpolaganje . . _ 500.000"— Reserva zavarovanja proti premi- njan u kurzov, bilanca (A) . ^ 333.822*42 Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov. bilanca iB) M 243.331-8-Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . 500.000'— Občna reserva dobičkov . . 1,IS7.164*86-l'rad ravnateljstva: Via Valdirivo it. 2, (v lastni hiSi;.