Poštnina plačana v gotovini. Maribor, torek 20. julija 1937 Štev. 1«2. Leto XI. fXVM.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredit. 2440, uprave 2455 Izba ja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 .JUTRA Beograjski dogodki Danes dopoldne se je ob nič manjši pozornosti in napetosti nadaljevala v narodni skupščini razprava o konkordatnem osnutku. Pred prehodom na dnevni red včerajšnje seje je skupščinski predsednik Stevan Čirič odgovoril narodnima poslancema Dušanu Ivaniševiču in Ješi P r o t i č u, ki je bil v svojem vprašanju omenjal pravoslavno procesijo, ki je bila napovedana za včeraj popoldne za ozdravitev obolelega patriarha, ki pa jo je policija prepovedala. Čirič je izjavil, da je policija storila to zato, ker so to procesijo hoteli izkoristiti neodgovor-111 nepoklicani elementi za svoje demonstracije, ki pa nimajo s patriarhovo kaznijo nič skupnega. V poteku debate so sodelovali pri včerajšnji razpravi narodni poslanci Vojislav G a č i m o v i č, narodni poslanec Pavao Matica in dr. Kosta K u m a n u d i. Vojislav G a č i m o v i č, ki je član Neodvisnega kluba, j>2 opozarjal na nevarnosti, ki jih prinaša konkordat za pravoslavje in državo. Kritiziral je večino katoliškega klera v narodnem pogledu. Po konkordatu bo katoliška cerkev lahko nadzirala šolo, družine in mladino. Okrnjene so pravice države tudi glede obveznega poučevanja verouka v državnih in zasebnih šolah. Katoliško akcijo je označil kot dejansko stranko Rima, stranko črne internacionale. V svojih nadaljnjih izvajanjih je podrobno utemeljeval,. *akaj mora glasovati proti konkordatu v Predloženi obliki. Narodni poslanec Pavao Matica je kot katoliški duhovnik zagovarjal konkordat. * Narodni poslanec dr. Kosta K u m a-n u d i je otvoril popoldansko debato. V imenu poslanskega kluba JNS je zavzel odklonilno stališče. Zatrjeval je, da dobi- katoličani s konkordatom več, kakor s° dobili pravoslavni z ustavo srbske pravoslavne cerkve. Preko dve uri je podrobno razčlenjeval posamezne določbe ^onkordatnega osnutka. Naglašal je, da ni zbudil še nobeden zakonski predlog tolike napetosti, kakor konkordatni osnutek. Skupščinska seja pa se je morala okoli 18. ure prekiniti, ko se je ob tej uri pojavil v skupščinski dvorani narodni poslanec Srpko V u k a n o v i č in sporočil neko vest, ki je zbudila med poslanci veliko razburjenje irs vznemirjenje, kar je povzročilo, da je skupščinski predsednik moral sejo prekiniti. Spo-redno z intenzivno pozornostjo, s katero spremlja beograjska politična javnost razvoj ter razplet dogodkov v narodni skupščini, gre zanimanje za nekatere druge dogodke, ki se nanašajo na sledeča službena komunikeja: Prvi komunike, ki ga !e izdala agencija Avala, se glasi: »Arhijercjski namestnik v Beogradu' je v listih za danes 19. julija ol: 17. uri napovedal molitve za N j. Sv. patriarha ter procesijo od Sabortie do Savničke cerkve. Ker je policijska uprava mesta Beograda prejela obvestila, da nameravajo neki neodgovorni elementi izkoristiti, to priliko, da bi izzvali nerede, ki bi lahko škodovali javnemu redu in državnim interesom, je policijski upravnik Beograda z naredbo z dne 18. julija 1937/Il/Br. 3654 na podlagi § 24 in v zvezi s § 35 zakona o društvih, zborovanjih in dogovorili, na podlagi § 22 uredbe o ustrojstvu in delokrogu policijske uprave mesta Beograda prepovedal to procesijo. Iz istega razloga so prepovedane na ozemlju policijske uprave mesta Beograda vsa zborovanja in procesije do 1. avgusta t. 1, Proti vsem onim, ki bodo prekršili to prepoved, se bo postopalo stro- Z ozirom na nevarnost volne! Memento angl. intelektualcev LONDON, 20. julija. DNB poroča: »Daily Telegraph« prinaša vest, da je velika skupina znanih angleških osebnosti, med njimi 13 škofov, 35 rektorjev, mnogo narodnih poslancev in 80 najznamenitejših pisateljev naslovila na predsednika britanske vlade M. Chamberlaina spomenico za oblikovanje posebne mednarodne komisije za proučevanje razlogov, ki povzročajo nemirno stanje med narodi. V tej spomenici se povdarja, da naj angleška vlada z ozirom na nevarnost vojne skliče na konferenco vse druge države, kakor tudi vse do-minkme in kolonije. Na tej konferenci naj bi se v posebnih odborih obravnavala vprašanja slrovin, svetovne trgovine, kolonij, populacije, zunanjih posojil, trgovinskih sporazumov ter svetovne izmenjave blaga. Navedeni lu-brsksga akta ujedinjenja. Danes pr*''-3 20. obletn:ca te naše »magnae car*'"''J našega edinstva in našega ujedinjenjs. V zgodovini Jugoslavije bodo trai;:'' in svetlo zapisana imena vseh or'h d ' -nlkov in velikih mož, k; so pred ?.?■ ' " na Krtu v težkih okoliščinah in k-v---.';. kacijah tedanje dobe povzdirršii sv*)! glas za narodno in državno ed nstvn F'--bov, Hrvetov in Slovencev. za sPornen,k bi sc o • O O k O J D GQ3 Vi r* S y~ Co & kralja A^ksand-a I Zed:’-demonstracij je bil: Vojno s Kitajsko! Tokijski kolodvori so prenapolnjeni z rezervisti, k! hitijo na svoja mobilizacijska mesta. Največja gneča te pred uredniši' tokijskih listov, kjer čttajo množice najnovejše vesti o dogodkih v Kitajski, ki prihajajo vsako uro in ki dajo povod za nove manifestacije za vojno. Ker je nan-kinška vlada odklonila japonske zahteve, smatrajo v jakonskih krogih, da je izbruh vojne neizogiben. Vampir preži pri Pekrah na nedolžne žrtve - Veliko razburjenje v Studencih in Pekrah Prebivalci Peker in Studencev so silno razburjeni radi dogodka, ki se je pripetil pri Pekrah in ki je v zvezi z nenadnim Pojavom vampirja, ki preži v tamošnji bližini na mlajša dekleta, ki si jih sedaj starši ne upajo pustiti samih v tamosnjo okolico. O dogodku nam poročajo sledeče: v soboto opoldne je llletna Vera Šauper-lova iz Peker nesla kosilo svojemu očetu, ki je zaposlen kot tesar pri neki tvrdki v Studencih. Ko se je vračala domov, je našla neko prijateljico in šla z njo sku-Paj ob koroški železniški progi. Pri čuvajnici v Pekrah se je razšla s svojo prijateljico in je Vera Šauperlova krenila P° poti, ki vodi med njivami proti Petram. Nenadno pa je planil iz njive proti deklici neznani moški srednje velikosti in s črnimi naočniki. Zgrabil je ubogo dekletce, zavlekel v koruzo ter jo onečastil. Prestrašenemu dekletcu je zapretil, da se bo maščeval, če ga bo izdala. Ubogo dekletce se je med potjo v umljivem strahu večkrat zgrudilo v nezavesti. Z raztrgano obleko in jokajoč je dekletce prispelo domov, od koder so jo spravili v tukajšnjo splošno bolnišnico. Dogodek je zbudil med Pekrčani in Studenčani silno razburjenje, ki se je še stopnjevalo, ko se je razvedelo, da je v zadnjem času še neizsledeni moški, skrivajoč se po tamošnjih njivah, že večkrat nadlegoval ženske, ki pa niso zadeve prijavili oblastvu. Sedanji slučaj pa je dal orožnikom povod, da intenzivno in energično poizvedujejo za tem neznanim vampirjem. Policijska naredba za čas naborov. Na osnovi čl. 66. in 67. zakona o notranji upravi se radi preprečenja pijančevanja in izgredov po vojaških nabornikih izdaja sledeča naredba: 1. V času ko trajajo nabori, je imetnikom gostilniških obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem. 2. Vsakomur je prepovedano v tem času pod kakršnimkoli imenom prodajati nabornikom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih zanje kupovati in nositi. 3. Nabornikom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. 4. Prestopki te na-redbe se bodo kaznovali po čl. 69. zakona o notranji upravi z globo 10—500 Din, oziroma ob naplačilu globe v odrejenem roku z zaporom od 1—10 dni, ter odvzemom alkoholnih pijač, ki bi jih nosili s seboj 'naborniki ali njih spremljevalci. 5. Naredba stopi v veljavo dne 20. julija 1937 in velja za čas od 20. do 28. julija. Strela udarja in užiga. V hišo posestnika Drea Martina pri Sv. Andražji pri Velenju je udarila strela v gospodarsko poslopje ter ga zanetila. Žrtev ognja je postala vsa zaloga krme, poljsko orodje in vse drugo, tako da trpi Dreo 75.000 din škods. Iz dneva v dan nesreče. Pri neki novi stavbi v Turnerjevi ulici je bil zaposler 381etni delavec Moškon Josip iz Kamnice. Ko se je dvignil včeraj na lesen oder. se mu >2 spodrsnilo, tako da je padel 2 metra globoko na tla in si pri tem občutno poškodoval obe nogi. Poklicani reševalci so ga odpremiii v tuk. splošno bolnišnico. Oče... Tukajšnjemu državnemu tožilstvu je bil ovaden viničar Fekonja LuJ iz Plitvičkega vrha, ker jc neusmiljeno pretepal svoje otroke in prizadjal svojemu 6letnemu sinčku Frideriku več poškodb po glavi in hrbtu. Fekonja se izgovarja, češ da je sina pretepal radi tega, ker mu ie uhajal skozi okno od doma. h iMj&tja in sveta Svojevrsten vlomilec Pred sodiščem v Oslu se je zagovarjal oni dan neki Skraeder zaradi vloma. Od krito je priznal svoj zločin in ker je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine, mu je sodnik prigovarjal, naj prizna tudi druge svoje grehe, kar jih policija še ni bila dokazala. »Če vam morem s tem storiti vesleje«, je odgovoril obtoženec, »priznam, da sem zakrivil tudi te tatvine. — »Slišati homeč resnico, veselja mi ni treba delati«, ga je zavrnil sodnik ostro. Potem je Skraeder pripomnil, da je podobno veselje že večkrat storil organom javne varnosti. Ko je bil zadnjič aretiran, je bil policijski komisar ves iz sebe zaradi mnogih nepojasnjenih tatvin. Skraederju se je mož tako smilil, da je sklenil pomagati mu iz zadrege s tem. da je več nepojasnjenih tatvin priznal, čeprav jih ni zagrešil. Skraeder je namreč po naravi zelo dober in srce se mu takoj omehča, čim vidi žalostnega ali potrtega človeka. »Ko sem pa spoznal, da bi mi rad naprtil še ostale nepojasnjene tatvine, sem se odločno zavaroval proti takemu pretiravanju«, je zaključil Skraeder svoje pripovedke. Norveški listi so seveda o tem obširno poročali in Skraeder je postal junak dneva po vsej Norveški. čel štab učenjakov je prisostvoval ■zanimivemu poskusu in večina je bila prepričana, da se bosta biologa temeljito opekla. Vsi so se pa čudili, ko sta šele čez šest minut namignila, da je poskus končan, ko je bila toplota dosegla 120°. Najprej so moraTi seveda peč počasi ohladiti, predno sta jo lahko biologa zapustila. Pri tem se js izkazalo, da je njuna telesna toplota le nekoliko poskočila in sicer pri dr. Laneju na 37.9, pri njegovem tovarišu pa na 38°. Oba sta se počutila dobro, le oslabela in utrujena sta bila precej, kar je razumljivo. Tudi srce je obema utripalo zelo počasi, toda nobene notranje poškodbe nista utrpela. Oba pravita, da je treba mnoge primere smrti zaradi vročine pripisati temu, ker ljudje preveč obtežujejo svoje telo z jielom in naporom, ne da bi mu privoščili, da ‘bi sprejeto toploto izpotilo. V poskusni peči je bil zrak povsem suh tako, da je pot takoj izhlapeval in povzročal izvestno ohlajevanje. Biologa sta s svojim nevarnim poskusom dobila tudi stavo, ki je prinesla vsakemu v našem denarju nad pol milijona. Človek lahko prenese 120° vročine! Mraz prenaša človek razmeroma težko. Nasprotno si pa učenjaki niso bili edini o tem. koliko vročine more pre-nesti človek brez težjih posledic. Zdaj sta dva ameriška biologa dokazala, da lahko prenese človek pod gotovimi pogoji celo 120° vročine. Pogoj je, da učinkuje ta toplota na človeško telo samo nekaj minut in da je zrak povsem suh, obenem pa mora biti človek prost vsakega telesnega truda. Ta dokaz sta doprinesla ameriška biologa prof. dr. Lane in dr. Pool v Newyorku. Dala sta postaviti peč, v kateri sta sedela na klopici naga, samo stopala sta imela zavarovana z debelimi podplati. Pri sebi sta imela razne merilne aparate. Peč je bila urejena tako, da se je njena notranja toplota uravnavala od zunaj. Razen tega je bilo preskrbljeno, da bi lahko biologoma priskočili vsak hip na pomoč, če bi jima bilo to potrebno. icsmehik doba mtja VELIKI OBEŠEN.)AK. 1 ako zelo sem vznemirjen, ko govo-r™,^. vami- Samo poslušajte, kako silno mi bije srce! (Iz »Ošišanega ježa«.) * KLOBASA- Gospica: »Veste kaj, gospod! Vaša ljubezen je meni klobasa!« Gospod: »Potem pa dobro: kar vgriz-nite vanjo!« Umestno uporabljena prislovica. A: »Ti, ale že veš, da je zdravnik Ma-zački umrl?« B: »Prav je! Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade!« Stran ?. Mafrniorslči »Večernik« Jutra V Mariboru, dne 20. VII. E&7. General Miaja odžagan? AVILLA, 20. julija. Agencija Stefani poroča: Ofenziva frankovcev, ki se je pričela pri Brunetti in Vila Nue, se je raztegnila na vso madridsko fronto. Severo-zapadno Madrida se je razvila strahovita zračna borba, najsilovitejša od vseh v dosedanjem poteku španske državljanske vojne. V akciji je bilo 160 letal. Frankovci so izgubili 14 letal, republikanci pa 4. Pred Madridom je pričakovati pričetka velike, odločilne bitke. Po poročilih iz Francovega tabora je izjavil general Ja-gua, da bo ofenziva frankovcev pred Madridom prinesla dokončno odločitev. Tudi general Varela je izjavil, da bo v najkrajšem času padla pred Madridom odločitev in da »se nahajamo v predve-čerju velikih operacij«. Agencija Havas poroča, da je po pripovedovanju ujetih miličnikov sklepati, da je bil general Mia-ja odstranjen tudi s funkcije poveljnika madridske vojne zone in da je njegova likvidacija očividno posledica neuspeha velike ofenzive vladnih čet na madridski frOnti, za katero je general Miaja trdil, da bo prinesla končno zmago republikanske vojske. lahko Chautempsova triletka resi francoske finance PARIZ, 20. julija. Predsednik vlade Chautemps je razglasil včeraj pred svojimi pristaši novo gospodarsko in finančno triletko, ki naj reši Francijo sedanjih težav. Obljubil je, da bo skušal s sedanjim finančnim ministrom Bonnetom razbremeniti državno blagajno glede sedanjega velikega deficita in upa, da bo lahko v državnem proračunu vpostavil popolno ravnotežje, kar bi lahko storil v dobi treh let. it9 žrtev železniike katastrofe bONOON, 20. julija. Po vesteh iz Kalkute se je pripetila v tamošnji bližini velika železniška katastrofa, ki je zahtevala 119 človeških življenj. Ranjenih je preko 180. Odbor lahkoatletskih sodnikov v Mariboru — službeno! Za lahkoatletsko prvenstvo Maribora poedincev, ki bo od 23.— 25. t. m. na stadionu SK Železničarja v Mariboru, se določa sledeča žirija: vrhovni sodnik g. Bergant, vodja tekmovanja in starter Venuti. Ostalo žirijo tvorijo vsi sodniki in kandidati. — Seja zbora lahkoatletskih sodnikov bo v četrtek dne 22. t. m. ob 21. uri zvečer v Astoriji, udeležba'obvezna-za. vse sodroke-in kandidate. EtektHka prodira. Na Pobrežju, Hajdini in pri Sv. Vidu, kjer gradijo transformator, bodo v kratkem zažarele električne žarnice. Kopališče na Bregu. Kakor doznavamo so načrti za novo mestno kopališče že napravljeni in sicer naj bi se v potoku Studenčnica zgradil velik bazen z odtočnim kanalom. Upati je, da ne bo ostalo samo pri načrtih. JUtikikevi V Mariazell z luksuznim avtokarom Putnika« od 24. do 25. julija za le Dm 200.— (vključno vizum). Pohitite s prijavami! »Putnik« Maribor-Celje. Prelepo Vrbsko Jezero vabi! V nedeljo, dne 25. julija izlet »Putnika« z luksuznim avtokarom. Mednarodne veslaške tekme, avstrijsko državno prvenstvo v lahki atletiki (200 startujočih), maratonski tek itd. Cena vključno vizum le Din 150.—. Informacije in prijave »Putnik« Maribor-Celje-Ptuj. Mussolinijeva žena in papeževa podpora To je ena najzanimivejših zgodb iz Mussolinijevega življenja, ki je dolgo ni hotel priznati. Zdaj, ko je njegovo razmerje do cerkve in Vatikana bistveno drugačno, kakor je bilo takrat, ko se je primerila, bo že imela svoje mesto v nje govem življenjepisu. Bilo je med vojno in Mussolini je sedel v strelskih jarkih. Takrat je imel že dva otroka. Ker pa še ni bil oženjen s tisto, ki je še zdaj enako skromna in javnosti neznana, njegova žena, ni vladalo v njegovi rodbini blagostanje. Denarja ni bilo, a njegova družica ni imela pravice do podpore niti zase, niti za svoja otroka. Benito je bil sicer zagrizen socialist, vendar sta se pa njegova družica in župnik dobro razumela. Župnik ji je svetoval, naj poskusi svojo srečo in naj se obrne s pismom naravnost na papeža, češ, da bo njena prošnja gotovo uslišana. Tako je tudi storila in kmalu so ji sporočili, da dobi od papeža 5000 lir podpore. To je bilo med vojno za njene skromne razmere celo premoženje. Bila je vsa srečna, toda bala se je Benita kot zagrizenega socialista. Pa tudi iz te zadrege ji je pomagal župnik. Svetoval ji je, naj piše Benitu, da dobi podporo kot žena pogumnega vojaka. Zvijača je pomagala. Mussolini je odgovoril, da nima nič proti, češ, da se bova vsaj lahko preje poročila, dobrotniki bodo pa mislili, da sva storila to samo zato, da bi se jim mogla za podporo zahvaliti. Pogreb goloba — pismonoše z vojaškimi častmi Te dni je bil v Fort-Monmouthu, to je v državi New Yersey, »pokopan« z. vsemi vojaškimi častmi zadali golob-pismo-noša iz zadnje svet. vojne. Mocker, tako je bilo golobu ime, je »služil« v ameriški vojski na iranc. bojišču in je v času svoje »službe« izvršil nič manj kakor 33 letov. Prenašal je razne zaupiK vesti od enega oddelka do drugega v službi ameriškega glavnega vojnega poveljstva. V enem izmed teh poletov je celo zašel med dež puškinih izstrelkov in izgubil pri tem desno oko. Svoje poti pa ni prekinil, temveč je, ranjen in ves izčrpan, vendarle dosegel ameriški glavni štab, kamor je prinesel pismo važne vsebine. O tem »junaškem« ptiču so že svojčas pisali vsi svetovni časopisi. Po vojni so ga vojaške oblasti države New Yersey hranile in skrbele zanj kakor skrbijo sicer države za svoje junake in mu pripravile mirno uživanje zasluženega pokoja. S tem golobom-pismonošo Mockerjem je izumrl ves vojni rod golobov, ki so vršili nemalo važno službo v svetovni vojni. inv Uted ftffč U