Tiskarji se upirajo redukciji - _ rok M*U hI prssaikov. dmilf Iluhdajrt. m p i v rtfr-VRAK XXIV GLASILO SLOVENSKE NAROpNE PODPORNE JEDNOTE Ursdnlikt ta sprsvaiškl MSt ft. Umdil« Ata Oftte* of PsbUesUss! f »617 South UwndsU Aro. K'H'kwoll * n*5-___ IbNk im. for of •t f o, III., sobota, 6. junija (June 6), 1931 PROCESIJE je bila pod vzeta, da ac fsšfctične napad« na ajke. Fašistično čanopleje [u"prenehak> z napadi, toda si tUs je še vedno napeta. — kvene svečanosti v Španiji ^ 5 jun. — Ceste v Rimu i io bile v prejšnjih letih na pik ReS njega teb** napoln 11 verniki, so bile včeraj pra-, ker je papeš prepovedal vse lije v znak protesta proti fašistične vlade, ki je tila klube Katoliške akci Jica je bila, da so verniki J cerkve in duhovniki 20, Itupnij v Italiji so pojaanje-[ljudem, ds so bile cerkvene ie prepovedane, ker nd bi-nobena garancija, da ne verniki, ako bi obdržavali ceremonije zunaj cerkVa eni po fašističnih elemen Duhovniki so tudi razdelili vernike kopije papeževe iz ki jo je podal prošlo nede-i proti fašistični vladi, kistično časopisje ni yčeraj 110 nobenega hujokajočega proti klerikalcem in ye noma ignoriralo papeževo oved glede javnih procesi nonij, ki so se običajno I po vsej Italiji na ta praz-Omenilo ni tudi kontroverze | je nastala med Vatikanom in jansko vlado. ipet je včeraj zjutraj konfe i člani svoje vlade hi po jtni konferenci je bil poslan ji protest proti fašističnemu i ke v JiMv^triSarii J* vlada kršila konkordat ln ko pogodbo, ker je odre-razpust klubov Katoliške I Madrid, 5. jun. r- Po vsej Spali so katoličani napolnili cerk-kjer so praznovali praznik njega telesa. Razen manjših ntov v Bilboau, kjer je lica raztrgala katoliške in rhistične zastave, ki so jih 111 verniki v procesiji, so se onije mirno vršile. (Dasi včerajšnji dan ni bil u-Ri narodni praznik, so bili uradi, trgovine in banke ea Jene 14, BoUorlpUos U.W T ■ STEV,—-NUMBER 131 Velike zahteve po vladnih bondih Kupci ponudili šeat milijard na $800,000,000 vladno bondno iz-dajo Waahington, D. Cn 5. jun. -Bondna izdaja v vsoti $800,000,-000 Je prejela toliko ponudb v prvih treh dnevih, da vlada ne bo mogla ustreči vsem ponudnikom, kot javlja zvezni zakladnl-Čar Andrew Mellon. Njegova izjava Be glasi, da subekribcija na bonde, ki bode nosili 3 in eno osmfriko odst obresti ln bodo dozoreli v osem-najstih letih, znaša že sedaj šest milijard dolarjev. Zakladniški department je že takrat, ko je naznanil, da bo vlada izdala bonde v svrho pokritja deficita, izrekel upanje, da se bo priglasilo mnogo kupcev, vseeno pa je veliko število ponudnikov napravilo precej presenečenja. To pokazuje, da vlagatelji žele vložiti čimveč denarja v vladne bonde, kar smatrajo za varno in-vesticijo. Velike zahteve po vladnih bon. dih bodo morda napotile zakladniški department, da bo izda' drugo bondno izdajo v mesecu septembru ali decembru, da se pokrije vladni deficit. Posrečon prekooceanski pobi Veliko nemško letalo DO-X pre letelo Atlantik in dospelo v Brazilijo. Razdaljo 1,400 milj preletelo v dvanajstih urah Fernando do Noronha,. Brazilija, 5. jun. — Dvanajetmotorno nemško pomorsko letalo DO-X državni koza ki napadli pikete Večje število stavkarjev je ranjenih ln aretiranih bilo katerega so v zadnjih tednih ns polet n^mutodtr**1. AHentown, Pa. — (FP)-Svil-nI delavci, ki so še več tednov ns stavki, so napravili poskus, ds pregovorijo delavce v sosednih mestih, da se jim pridružijo, toda pri tem so naleteli na naall-no opozicijo od strani državnih kozakov. Več kot tisoč stavkarjev je obkolilo neko svilno tovarno v Enausu, toda uprava je poavala k očake, ki so se takoj odzvali pozivu in prišli nad stavkarje s strojnimi puškami in bombami za solzen je ter napsdli delavce V bitki je bilo večje število stav-karjev ranjenih in aretiranih Prignani so bili v zapore na obtožbo kaljenja miru. Delodajalci v Emausu so sedaj organizirali Citiseos Vlgl-lance komite j, da takč preprečijo vaako plketiranje tovarn. Šerif Kellovv, ki se je pred voli-tvsml kazal kot velik prijatelj delavcev, je mobiliziral več kot sto deputijev, ki bodo skušali zatretl vsak poskus za organiziranje avilnih delavcev. Poroči-a govore, da se tudi stavkarji oborožujejo in bati se je resnih nemirov. Neka svilna tovarna v Allen-townu je hotela obnoviti obratovanje, toda priglaailo se je samo enajat tkalcev, ki so bili pripravljeni stavkokazltl« Več kot dvatiaoč stavkarjev je potem ob-stavkokazl Zagovor ja podrzar vljenje železnic Član komisije za meddržavno tr govtno ttrgira, da vlada pre vzame In obratne železnice.— Priporoča uatapovitev vladne korporacl je § Ne« Yoriu — (FP) — Ne po višanje transportnih cen, ampak podržavljanje želesnic Je odgovor Joeeph B. Eaatmana, člana meddržavne trgovinske komisije, železnieam, ki zahtevajo zvišanje preyoanih tarifov. Eastman je član te važne federalne komisije, ki Ima kontrolo nad železnicami, |e 12 let in v šgHstor izisiiss Iz zspsra ■t i* je zs vzela Mednarodna | [kkvska obramba, ki je aa a iaem sodišču izvojevala o titev ne nezgode, je včeraj dokazalo da je zmožno napraviti prekooceanski polet. Ogromno letalo je sinoči pristalo na tem otoku, ki se nshaja na obrežju Brazilije, potem ko je preletelo razdaljo 1,400 milj med Porta Praia, Cape Verdi o-| toki, In Fernando do Noronha dvanajstih urah. Letalo, v katerem je prostora zs \60 potnikov, toda na tem' poletu jih je nosilo samo trinajst Je letelo povprečno 118 milj ns uro, kar je znameniti rekord, a ko se upošteva njegovo velikost In težo. Med potniki je tudi portugal skl admiral Gago Coutinho. Kapitan letala Frledrich Chri stiansen bo dsnes poletel prot mestu Natal ln od Um proti Rlo de Janelru._ Proti restrikcijam (Mo možitve olrok Franclsco, CaL — (FP) — k Spector, ki je bil obsojen na 42 let zapora, ker je organizirati poljedelske I v Imperial dolini in bil I tega obtožen kršenja zako-|P°ti kriminalnemu sindikati. je bil oproščen, k«r je ns Mninarodne delavske o-apolatno sodišče razve-■ obsodbo. Poleg Spectorja (ki* obsojenih sedem drugih rtih agitatorjev, katerim če znižalo kazen na ftl-fc let zapora. m Si>ector je bil organlza-^Agricultural VVorkers' Indu-unije in distriktnl organi-Mednarodne delavske o-■ Poslan je bU med polje-d*lavce v Imperla> dolino f^novi unijo, ki naj bi jih ■ pred izkorlščevanjem ' * orirsnizatorično gibanj« •j napredovalo ln ogrošak ^•gatih delodajalcev, je [Jpiiorjen naval na glavni I onije in večje število agi-r*v J" bilo aretiranih. Dr-pravdnlk je na obravnavi 'fl. ds se obtošene organ l-P^lje v dosmrtno ječo. ■^a je vsebovala vef "H temi tudi, da je še to član komunistične zadosten dokaz, da ae e kHl rakon proti krimlnal-MAdikalizmu. Hindutl urgjrajo srn sod Iran je nakana, ki prepoveduje možlt ve deklic pred štirinajstim le- ssijsko giba njevjb2mh državah Uradniki ao maenjn, da mu je napredek Sagotovljen. Porar tekatllcev v Ikuivlllu nI bilo znamenje sa umik Waaklngton, D. C — (FP) — Tekstilni delavci in tovarnarji v južnih državah so dobili vse drugačen vtis kot so ga Imeli prej o možnosti organiziranja delavcev na jugu is borbe, kt ao tem čaau še ni apremenU svoje- jo vodm .tavkarji proti Rlver-ga stališča. Sploh pravi, da Je gid€ Teztlle Mills v Danvlllu, danes bolj prepričan kot kdaj prej, da je remedura ekonom skih problemov podržavljanje važnejših industrij. ■Eastman zagovarja ustanovitev vladnih korporacij sa vsako podržavljeno laduatrijo. Te korporaclje bi bile upravljane, ne po političnih nastavljenclh ampak po upraviteljih, katere bi vaaj delno imenoval« nepolitične organizacije. — "Ako bi bilo Va. Tekstilni delavci v Danvlllu so obdržali svojo unijo kljub porasu, ki ga Jim Je prineslo končanje stavke 29. Jan. t. 1. Prva večja preiskušnja unlonla-ma na Jugu je minila. To je mnenje mlss Estelle Llndesy, organlsatorioe National Women's Trade Union Lige, ki je sodelovala pri vodstvu štrajka v Danvlllu. Ona se strinja s tajnico lige Rlleabeth temu projektu pasvočeno tolike ChrllltmAnovo, ki je na konfa-energije in iznajdljivosti kot jo renc, u organizacije Izjavila, da je na primer ustavljanju kom-L^« tekstilcev v Danvlllu " kolilo tovarno in stavkokazl so j ^^^jo., daUvst um pi^iirvhdno * ;„„,„, GMti MciJe , ------------^ - - t VZMC pllclranlk ln škodljivih Holding dej||tvUi dt ^ bm porftten| v kompanlj in križem prepletenih 1 UykU ^^ pridobitev podružnic, bi bilo po mojem ml-1 ||i|JjAo g|bjmJe kot učiMl lljenju možno rasvftl ^^^ odpora tekstilcev proti izkori-polne odgovornosti vlsde glede ^^ ^ „ J# prwl dvmt ^ transporta industrije: najtjavU v Murionu> N, C. b Imel P^toiJ^^N v Marlonu so tovarnarji pri sistemom in bi obenem vsebovs 1 vse dobre strani ogebne Iniciative." O tej sugestiji Je komentl ral tudi LouUl Waldman, vpliven socialist, ki je rekel, da ima mnogo skupnega s socialističnim programom, ne pdmeni pa soclallsma. SoclaMatl zahteva- nih vozovih ln pod varstvom po-iclje na svoje domove. Kompani-je po tem brezuspešnem poskusu zaprla tovarno. Ostale tovarne, v katerih je Bi-a napovedana stavka, ne store ničesar za obnovitev obratovanja n so zaprte. Delodajalci še ved no odklanjajo pogajanja z unijo, Trgovska zbornica svetuje stav karjem, naj se pogajajo s posameznimi delodajalci, kar pa stavkarji odklanjajo. FILMSKA DRUŽBA PROTI REDUKCIJAM Njen predsednik pruvl, da je veliko drugih pokov, da ae pre-prečijo preveliki produkcij*« stroški torjev po civičnih organizacijah je Waldman rekel, da je tak sistem le farsa. Na drugi strani se v krogih, ki razmišljajo o tem vprašanju, razvija bolj In bolj ideja, da bi morali biti v upravi močno rspeosentiranl inženirji in drugo tehnično oaobje. Socialisti pa odločno odklanjajo vladno kontrolo Javnih naprav, kar priporoča ponnsyl-vsnski governer Pinchot. V debati o guvernerjevem načrtu e socialistični poelanec Dar-lngton Hoopes rekel v državni zbornici, da je njegova stranka proti temu sistemu, ker se je is-kazsl, da privatni interesi regulirajo vlado in ljudstvo, ne pa vlada privatno intersse. Bi mla. Indija, 5. Jun. — Orto-doksni Hindutl v držsvnl zbor niči so včersj nspell vse sile, ds se smendirs zakon, ki prepovedu-je možitve dekHc, dokler ne dosežejo starost 14 let. V svojem naporu za odpravr restrikcij so uspeli v tem, ds jim je podkralj lord Wlllingdon o bij ubil, da bo zadevni smen|| ment, ki bo dovoljeval nekaterim hindujskim kastam, da bodo U h ko aklepele zakone otrok, predm bodo spolno dorastli, to je, me J šestim in desetim letom. p«^dK> žen na prihodnjem zasedanju le gielature. J . . Kot argument za zgodnje že nit ve in možitve navajajo, da se spolno življenje med otroci ne prične prej, doklef; ^Ino nedo zore, čeprsv se ^kpsjozskondon. Od Uir bo odplula proti ftpitzbergenu kjer se bo spustils pod vodo in nadaljevala svojo pot proti se-vernemu tečaju p

eorltl vaa kategorično na to dejstvo, kakor tudi na dejstvo, da Je epol-njevanj* usUve dolžnost vsakega ameriškega državljana." Ooverner nato pravi, da se ideje bolj hitro širijo Um, kjer Jo to prepovedano. "Zabranitl zborovanja, katerih namen Je poapešHl pravico delavstva do organizacije, pomeni zanikati pravieo, katero spaelflčno prisnava uaUvs, sa-konl in sodni odloki dritofa Pennsylvanlje. Caa, ko Je o Um vladal dvom, je še zdavnaj ga nami. "Is Uh razlogov vas urgiram, da nakašeU pleUnlnaraklm delavcem dovoljenje sa aborovanja In Jim dovollU popolno pravieo do svobode govora v Lana-dalu. Nadalje vaa proalm, da sa njih sborovanja preskrfclU sadoatno policijsko protekcljo, kot bi Jo dali komurkoli i g drago besedo rešeno, da dovollU pleUninsrskim delavcem vaa pravlee, kaUre Jim garaaUra državna In federalna uaUva." i ''E^gpaHRjp^.HMP * VoungsUum, O. — Youngs-town Sheet * Tuba kompanija je Ušakom v tukajšnjih svojih Jeklarnah utrgaU plačo eo aeol na uro. V nekaUrih department! h je odslovila tri štirih delaveev, ostalim | povišala ro In Jim nalošlla delo, eo prej opravljali štirje pa Jo PROSVETA ■ StfcSV svs or rut n. imii. Radarji stavkajo Večje Število rudarje v West VirKir»iJl j« zastavkalo in štrsjk «5 širi v zapadno Penn- sy)vanlJo in Ohio. Stavkarjl se sami organi- . ,.„ Arttm k eure ^ Ljtfrfjana JagaJavUir^Pred nehaj 'ledni (pišem 20 maja) odšel za izletniki gHPf f Staro dnmmrftm, kjer pa, žil, nisem ^ našel noben«-gt ismed njih. [V Ljubljani so ml povedali, da sem dapoznil najmanj za oetm mesecev, kajti približno toHko «a*a je še poteklo, odkar se je zadnji kletntk SNPJ poslovil od gostoljubne matrike domovina ter pobral Sila ln kopita nazaj v "Novi svet", ki ga rtralf muhasta gospa Svobodo. And belleve It or not — kar ma)' razočaran sem bil, Na to pač nisem mislil. Nu, zdaj vem — hi kaj hočem? Po tO« zvoniti Je pri pozno, pravi star slovenski pregovor, torej bo treba kar pozabiti, da bi mi naši lan-I druščino, ter nobtfie frakcije store rudhrske unije. Hlapčevska trobila Ignorirajo to stavko ali pa se zgražajo, češ, kako morejo rudarji , upati na zmago v teh »lakih časih, ko jo na milijone delavcev brez dela in atavkokaze je , lahko dobiti sa slomltev stavke. Kljub temu rudarji stavkajo. % tem» koraku jih je prisililo ponovno ip ponovno snlžavanje mezde. Situacija na polji mehkega premoga je menda najslabša med vsemi Industrijami v Združenih državah. Po-loaadianl v velikih štrajkih tik pred krito, itdan! In prodani od svojih voditeljev in razočaram ter preverjeni pri vsakem koraku oo rudarji padli v past najgršega izkoriščanja. NJI-Imu, »-kdaj tako mogočna organizacija Jo u-uljem la rsdadrane na okootnjak, mezdne pogodbe raztrgane in plače se poljubno znižujejo, koderkoli so baronom rovov tljubl; poleg topi se jim bile pogašene vso ostale pravico, ki so bile priborenc v težkih in dostikrat kfVkvffl bojih v toku zadnjih tridesetih let. Rudarji hočejo živeti; njihove družine morajo Imeti vsaj najpotrebnejša sredstva gole eksistence. Zato štrajkajo. Izgubiti nimp-Jo kaj, kor nič nimajo. Kdor pa misli, da so mora delavec ponižati na psa ln vsoti vsako drobtinico ln vsako brco po pravilu, da je "boljo nekaj kot nič", ta odrska delavcu pravto do človeškega življenja.. Rudarji upajo ha uspeh, ako bodo drugI delavci sdHdami t njimi, tndl oni, kl so v naj- ] večji stiski. Vsak Iskren delavec mora slmpatHdratl t rudarji ln Jim pomagati, kolikor more. Pijavko ln hlapčonl Jim ne bodo pomagali. i\ - t4iiDoba ' "Ood'» Country" raz|H>Uga t starimi usta-nova mi, kl ao danes samo še sa navlako tn ovira, veadar Jih skrbno čuva kot start mama svojo staro ovbico, kl jo Jo podedovala od tvojo staro matere. Taka sveta ameriška starina, i moraš približati t naravnost svetim ia a|M>ftto\a»j< m, je vrhovno sodišče. Včooi oo to sodišče sdrsmi Is spanja, po-r današnje življenje In Izreče pametno a to m zir«»di redkokdaj. Na vsako raseodbo pride devet bedastih in škod. ndskt interese. [hi tki m Je vrhovno sodišče odločilo proti štirim, da inotemcš ne ameriški državljan, ako ne obljubi, puško na ramo In pojde v vsako v• člnatvo je bilo zadovoljno. Sploh je vladalo dobro razpoloženje med udeleženci, kajti covendal-ski rojaki znajo dobro postrečl Hvala jim in na skorajšnje svi denjel — Moje prihodnje "postajališče" bo v slovenskih na-selbinah v weatmorelandskem o kraju ki pa v Johnstownu. Anton ZldaniCk, zastopnik Poročio In zahvala Bkadlfs* lad. — Tukaj živimo kakor v Nebeškem kraljestvu, obdani s zeleno ntravo, oza-ljšano z bujnim cvetjem ln sadnim drevjem. Poleg tega pa 1-mamo dovolj prostega časa, da krasoto narave občudujemo, povrhu tega pa Imamo Še brezskr-bno dosmrtno življenje — pod te. fto današnjega kapitalističnega sistema, kl pa je sedaj prišepa) pod ničlo, kakor sibirska zima. Dokler milijonar vodi borbo zs osvoboditev delavstva, jc le da* leč svoboda. Dne V. maja smo tukaj pri-redili veselico, da pomagamo bol. nemu rojaku ln bratu Filipu Koneharju, ln dobro se Je obnesla v teh kritičnih časih, ffcfel tek Je znašal $11*60. Da je ve-selica tako po v olj no izpadla, gre hvala vsem posetnikom, posebno m posetnikom iz Funchdor. fa, kl lastujejo Edgar County Coal Co„ Parls, 111. Hvala družinam Hudomal, Cestnik itd. Pri-skočili so, da obrišejo solzo ubogemu trpinu. Njegov brat An-drew ln njegova Šena se vsem * deležencem pajlakrenejše zahvaljujeta, pos«»bno pa Šo Matt Cest- Clintonu, pomoč prizadetemu. Darovali so: J. Mastek, $2; F. Farbl, $1; J. — K?K 11 ; mrs. Man* $U K Beneti, «1; Arbe, $t; Bondi, %\i vtfo im#*viziranelfci*ke, da to- po 60c: Rom, Menegini, J. Skok Trstonjak hi Bob*; Mate* 25c; Platiše 60e; Paaaventl 26c ; Beti tri S5c; J. Badoševič 26c. Iskrena hvala vsem skupaj, po setnikem in prispevateljem, kakor tudi odbornikom ln muzi-katitmk za njihov trud. Pokata h so vsi skupaj, da so pripravljeni priskočiti na pomoč soroja-ku v potrebi. Hvak jim! Potek stavke v W. Va. W. Va. — Premogar-ska stavka v okolici Morgan-towna in Scotto Runa je dose-daj mirno potekala brez vsakih P°Pogodbo z United Mhte Work-ers of America so podpisale Continental in CapdiH družbe blizu Osaga in v Manonu pa Ar* quft družba. Torej tri družbe so že podpisale pogodbo s pre-mogarsko unijo. Na delo se je vrnilo nad tisoč premogarjev dne 1. junija. ■ Ostalih 16 premogovnikov je šc vedno na stavki, kajti stavkarjl so trdno prepričani, da bodo v kratkem zmagali, ker o stov-kokaštvu dosedaj Še ni bilo nobenega znamenja v teh rovih. Rojiki po. Širni Ameriki, stojte proč od tega Stavkovnega okrožje, v katerem so rudarske kenrpe Scofcts Run, Rendal Creek, Morgantovvn ia Mons-vilte. ^ Stavkovne straže piketfrajo vsa glavna križišča noč in dan in vsi rovi počivajo popolnoma. Joeeph Zeleznik. Izletnika v stori kraj Chlcago.— Pred odhodom v staro domovino pozdravljava vse znance in prijatelje in se zahvaljujeva vsem, ki so naju obiskali v zadnjih par dneh. Jat Frank Primožič še posebej poadravljam brate in sestre pfi društvu 9L 14 SNPJ v Miljvaukeeju in ovo-jo drobno družino v upanju, ^a se zopet snidemo sdravl in veseli. Jaz Tornež Primožič se pa zahvaljujem Franka Kopaču kot šoferju.—Frank in Tomaž Primožič, brata. Pohnd neaapoalenth radarjev Jdmatowa City, Ul. — Tukaj ae je vriUl dne 4. junija velik rudarakl shod ln potem pa bo dne 12. junija pohod brezposelnih rudarjev vf|kvno mesto Springfleld. To bo "gladovni pohod" rudarjev, ki ga ju aranžirala organizacija nezaposlenih v Illinoisu. Udeležili se ga bodo aeaaposlenl rudarji ln njihove žene k štirih okrajev, kajti na te Je bil lsdan poziv, naj pridi-jo v trumah, da skupaj koraka-Jo v glavno mesto. > Poročevalec. mkblM se v zad-|boMlKlWjenje za VflMmestja, kjer si postal SOBOTA, «. JUNIJA Chlcago. — Dr. F. Tiče, predsednik dlrektoriji tukajšnjega mestnega sanatorija sa ffeMM ■umanjs. da se ^0 v bližnji bodočnosti povečalo delokrog ta u-stanove. Prvi ve^jl korak je, da ee ustanovi pododdelketogaaana. torija v vseh čikaških predmestjih. V Chicagu Je bik v praškm letu 2JM smrtnih slučsjev jetič-nfku, ki se Je veliko potrudil li nih, pod nadzorstvom te aatano- ko dobe "svež zrak in solnčne žarke". Med tem pa ao taka "stanovanja" brez sanitarnih na prav. Take okolščtne še bolj o-gražajo Življenja padjentov. Vsled tega se je dr. Tke odločil, da so pododdelki glavnega sanatorija neobhodno potrebni, ker bodo v resnici služili kot dispen-sarji prizadetim v predmestjih Za enkrat se bo odprlo pododdelke v Nonvoed Parkd, na Btyn Mm * Crawford a ves. m V oddaljenem južnem dlstriktu. i Osebna vest Bon Air, Pa. — Dne t junija je btk odpeljana v Lee bolnico v John sto wn rojakinja Mary Bregar, članica društva 254 SNPJ, kjer se je podvrgla operaciji na slepiču in žolčnlh kamnih. 2eHmo ji hitrega okrevanja in povratka domov. Prijatelji jo lahko obiščejo vsako uro po-dnevu. Peter Bukovec. - •> M pota > Dne 2. jMrtfe se je vršil na Chishohnu, Minn., velik pogreb pokojnega rojaka Franka Arko-ta, doma iz Sodražice pri Ribnici Star je bil 06 let, V Ameriki je bival M let in pred 25 leti je kgubil nogo, ko ga je zadela nesreča v rudniku. Pdeg žene za pušča pokojni rojak šest odrašče-nih otrok in brata. Eden njegovih sinov je inženir, ki je prišel t aeroplanom It New Yorka, da vidi svojega očeta pred smrtjo Pokojni je bil član JSKJ pri dru štvu Št. 30.—Matija Pogorele. um« i nanral pa Je sedaj še 1 mobolne v Chicagu, in kot vse ksže, se bo ob nesla. Eksperiment se vrši pod vodstvom W«1 terja Spilkejrja, eksperimentalnega psihologi . Za zdravljenje imajo novo priprsvo, ki H jo krstili za "koloramo". Ta priprava ali spi rat je.kombinacija simfonične rabe živobsrvn električne luči, parfumov in godbe; vse to tn je je spojeno harmonično, tako da draži <* nos in ušesa. Razume se — in Spilkey to « ločno poudarja — da to metoda ne deluje i spešno za Vse oblike blaznosti, niti ns vse bo nike enako. Za vsak slučaj je treba posebni poskusov in opasovanj. Največ uspeha so pokazali slučaji mela hollje in kronične mentalne depresije. Ti bo niki okrevajo po enem meeceu zdravljenja i okrevanje kaže, da bo trajno. Zdravljenje « vriH na to način, da vzamejo po pet bolnikov temno sobo, kjer jih poeedejo na komfortne * deže. Nekaj časa je vse tiho, nato se ogla godba, pa ne vsaka, ki pride komu na m* temveč muzika, ki je skrbno predpisana ts tične Slučaje. BokHti napeto poslušajo in m po malo ae jim živci ubkilje. Nato se po sj razširi duh aveše pokošenega sena, vrtnic, kovine, detelje, sveže trave itd., vse to v fo mi predpisanih parfumov. Končno po sobi prameni luči raznih barv, ssP' močni, kakor je že treba, da se ujemsjo akordi goibo in plavajočimi parfumi. To traja kakih trideeet minut in pon»vU se dvakrat dnevno. Efekt je takoj dober. J^ nik ae isnebi nesdraviga mentolnegs P^ in pravtame ga nov čut miru in btašmsp Kmalu postane normalen sačasno Ko P» to nadaljuje, traja normalnost dslje k dokler ni več zdravljenje potrebno. Jetmor* teorjja o lnrU«niu Sir James Hopwood Jeans, sng^f ki se sdaj mudi v Ameriki, je predm« rekel v Phitadelphiji. da so soInčni fh^T kršen je naš, velika redkost v vsemjrjoinj^ tega so pknetja s «vlml bitji fcrej pa pravlk v veeolju. Njegova teorija o poetonku pknetm i-oo bili rojeni, ko oe je ednee drugemu velikemu solneu. Pr,v,*~rV ga soinca je potegnik is mtm odlomek materije, M oo KP** TT^ k materije oo ieritvilipknotie. T«^s - Je aadaUoval Jeans-•^"JTlF traooaa pa voemirnem prostoru in ^ šaaja ao pcfrotty> ^ let k toga sledi, da so ooslnčja t' imajo ptaRsti) rssnltat ^ pravzaprav nekake vsendiso amreor m ookventno je šivljenje. ki je n«** ■> t jenih In eMajenih svetorib, Isjenmi retm~ t/ttOTA, 6. JtJWlJA nase telo m zdravje •»VIJENJ* DUSEVNJH J^M SCEPUENJBM trpkega čioveštva C profesor in Nobelov UiM Wagner-Jau- .j, izumU metodo »zdrav- (jakvnih bolezni s ceplje-Ka to misel je pri-k pred leti uspešno ra-paralize s povzročitelji metoda, ki mu je trajen spomenik v . zgodovini. Poskusil je, bi vcepljanje mikrobov -i« učinkovalo ugodno fcu-drugih primerih duševnih Poskusi pa niso imeli uspeha, ie gre s tem cepivom, si E prof. Wagner-Jauregg, pa z drugimi. Kakor po-d možgansko paralizo sifi-Uko bo druge duševne borben podedovanih, v primerih povzročala druga kužna bolezen, tu-difterija, legar, ka-^ itd. V telesu bodo kjer-*njišča povzročiteljev teh in njih strupeni izločki jejo usodno tudi na živoe anc. Ker pa poznamo _jega teh povzročiteljev jčni serum, je treba samo vcepiti in duševna bolezen is svojim vzrokom vred izgl- tem premisleku je začel Id profesor postopati prodnim boleznim, ki so bi-r zvezi z jetiko, s tuberkuli-t itd. In doživel je preee-jive uspehe, posebno v pod-i tako zvanih katatonih ob-[iementiae praeco*. V mno-nerih je duševno bolezen [odpravil, v drugih pa vsaj i olajial, da so pacienti lah-veli izven umobolnice. ?INE - CUVAIUCE --ZDRAVJA celica kliče na pomol. *» Samoprevara v naravi .............. />•?..* trne so neprijetne, toda dno potrebne spremljevalca življenja. Opozarjajo l na to, da na kakšnem me-[naiega telesa nekaj nI v re-" tlijo nas, da si poiščemo od-ii. Marsikatero bolezen, ki sicer počasi in neopazno tla v nas, nam Izdajo še lino. inek bolečin je odvisen od »j« vseh delov živčnega sila, možganov, živcev in šivč-Ikoncev. Brez živcev ni boleli Zato ne čutimo bolečin v [iin laseh. V koži ia drugih >ih se cepijo živci v mikro-mrežasto razporejene . ki leže drug pri drugem in pvljajo tako zvane točke t. j. sprejemne aparate " tke bolečine, u ' "»nje dražljaje. vodijo, kakor brzojavne ^ Hrbtenični mozeg, kjer :t#»mnogo živčnih f**enih Rdečin v tem sH »»snem udu. iz katerags poškodovaal vodi *** Nogo poškodovanca lahko zbadaš, režeš, igeš ln ne bo ničesar občutila. Tega dejstva se poslužuje moderna kirurgija, ki prereže včasi kakšen živec, da ustavi določne bolečine. Ta postopek je preprost in temeljit, a vendar i-ma važno funkcijo v našem življenju in dostikrat je dobro, da smo jo sploh šposobni občutiti, saj nam pove, kje je v našem telesu kaj v neredu, in nas opoMr-ja, da moramo odstraniti njene vzroke še preden utegnejo postati nevarni našemu življenju. Mnoge bolezni imajo svoje karakteristične bolečine in baš pc značaju teh bolečin utegnemo spoznati vrsto bolezni in se lotiti njenega zdravljenja. Bolečina je tedaj zelo važen pripomoček za pravilno diagnozo. Tudi po ja-kosti so bolečine različne, pozna-mo prehode od lahkih bolečin, ki bi jih prej imenovali neugodja, do najtežjih oblik, ki povzročajo nezavest Med najbolj neprijetne spadajo vrtajoče bolečine v kosteh, revmatične bolečine in bolečine v ušesih. Včasi je bolečina seved* le preveč vihrava čuvarica našega zdravja. Ce amo si le nogo it-vinili ali če nam je kakšen zob malo obolel, bi vsa eno ne bilo treba toliko bolečine. Po drugi strani bi pa lahko bile naša ču-varice bolj zanesljive v nekaterih primerih, ko gre vse drugače za vprašanje biti in nebiti. Tako nas lahko polagoma osvoji morilna pljučna jetika, ne da bi nas bolečine pravočasno opozorile nanjo, a pri skrajno nevarnih poškodbah z Roentgenovlmi žarki in zlasti pri raku, se bolečine pojsvijo šele po mesecih in ček letih, ko je čestokrat že vse prepozno. No, nobena stvar na svetu ni popolna in tudi od bolečir ne smemo zahtevati, da bji bile brez vsake napake, tem bolj kc nam v neštevilnih drugih primerih služijo z neoporečno zvestobo, ko so bolni ali poškodovani ce-lici pravi klic na pomoč. Kadarkoli se oglasi ta klic, nikar ga presllšati, kajti neštetokrat je od pravilnega poslušanja odvisne vaše adravje in vaša življonje. Umrljivost v različnih poklicih Angleški urad za ljudsko zdravja je na pod ^ statistič- nih podatkov o rojstvih in o u- mrljivostl v zadnjih treh letih poskusil izračunati, v katerih poklicih je umrljivost največja oziroma najmanjša. Moške pokliče so razdelili na 5 skupin; kot povprečni indeks" umrljivosti za ljudl, kl zo stari 20—60 let, pa se vzeli številko 1000. Prva skupina, kamor ao uvrstili ravnatelje bogatih dru«), svobodne poklice, duh^nlke itd., izkazuje umrljivost • To se pravi: Ce umrje povprečno od 20—60 let starih ljudi ns leto 1000, jih pri tej skupini ne umrje toliko, ampak samo 812. Ta skupina je terej dobra. V drugo skupino spadajo rokodelci, trgovci itd. Tukaj je že Slabše, ker znaša umrljivost že Ta številka se ie zelo približuje povprečniku 1000! V tretji skupini so mestni delsvel z indeksom "961, V četrti ps delavci na delen, v rudnikih In podobno. Ta umrljivost že presega povprečnih: znaša namreč "1007". Zalo veliko umrljlvoat pa Izkazujejo odvetniki (1171). *«-^(1320), kletarji (1610 . lončarji (1966) ln brussči Tudi prepogosto kopanje in kopsnje sploh utegne imeti sa košo v redkih primerih škodljive posledice. Kopeli spravljajo ž nje namreč neke kislinske snovi, ki izvirajo od znoja ln ki jo varujejo infekcij. Po kopeli je tedaj kožs revna teh varnostnih snovi in prav lahko ae rasši-rljo po njej a največjo bralno ;bolezenske klice, .ki živijo v vlažnem perilu. 1 . ■ I...............M Radij — novo cepivo Na radijskem kongresu, ki se je vršil ta dni v Jachimovu in ki as ga je udelešlla cela vrsta u-čenjakav k raaličnih evropskih dežel, je poročal praški vseučili-ški docent dr. 1 Vanpsek o uporabi radija kot cepivo proti raku. Isumll je rastopino, kl vsebuje močno koncentrirano radijsko emanacijo in a to rastopino je delal zanimive poakuae. _ Znano je, da nastaja po na-masanju telesnih dolov s katranom rak. Partiji poskusnih kuncev je namazal z njim ušesa, enemu delu ja potem injaci-ral svojo rastopino, drugemu pa ne. Pri prvem delu ao kazala ašpsa samo lahka vnetja« pri dnugem pa israsttaga raka, ki je povzročil skorajšnjo smrt. Dr. Vaajreek je prepričan, da mor^ s svojim cepivom preprečiti nastanek raka tudi pri ljudeh. .■. V Delodajalci aa odgovorni sa da Toronto, Kanada. — Kanad ska vlada dela na načrtu, da bodo tudi lesni baroni morali pri spevatf v fond aa od po moč brezposelnim. Minister sa gozdove je nedavnolklical konferenco lesnih magnatov, kl ja raapravljala c tem vprašanju. - "Nekemu uradniku sem pove dal, da morajo tudi delodajalci skrbeti za brezposelne delavce ne samo država," je dejal mini ster. "Ko ao bili dobri časi, ste kupidill profite, zato je sedaj tu di vaša dolžnost, da prevzamete del bremena v akciji za odporno* brezposelnim." Lesna Industrija v bližini Stur geon Fallta je v popolnem mrt vilu in več tisoč delavskih dru žin, ki je bilo odvisnih od te ln dustrije, životari v aktualnem pomanjkanju._ • Radio v barvah Chicago. — Na konvenciji In stltuta radijakih inšenirjev, ki jc bila te dni v hotelu Bhermanu, Je raziskovalni inženir B. B. Patter-son poročal o novem aparatu, k spremlja godbo in petje v radiu v barvah. 8 tem ja radio dobil no-vo prlvlačnoat v Interpretiranju glasov. Barva so v luči, kl šari ti prejemnika. Rdeča luč spremlja toplo, dražoatno in strastno godbo; vroči, dušeči in živahni komadi imajo oranžno luč; draže čl, ljubki in veseli rumeno; enakomerni in sanjavi zeleno; trez na in resna melodija šari modro-zeleno, hladna, otožna ln tra glčna pa plava _^ Policaj aretiral prahibfcljakege RAZNI ZANIMIVOSTI Omaha, Neb., S. jun. - Zvez nl distriktni pravdnik je včeraj vlflCIl tožbo proti tukajšnjemu | načelniki? policijnkega detektiv skega biroja Paul Suttonu Jcer j« aretiral in vrgel v zapor Jossph F. Alberta, federalnega prohlbl-cijskega agenta. gatton ja Izjavil, da je dal a retlrat Alberta, kar je trosil pc hotelih ln drugih prostorih govorice, ds bo počistil mesto O ZAVOD ZA LfilPOTlOENJIC V Na svetu je še tako, da ae au-ie vse okoli tega, kar drugi o nas mislijo, aič pa ni na temi mr je raa*HH IP^^H I Na tem načelu temelje tudi vsi zavodi za lepotlčenje. Tudi v Pa- ■H I Med zavodi za lepotlčenje ao pa velike razlike. "Navadni" zavodi za lepotlčenje so običajni »azarjl, oziroma fabrike, kjer da ajo lepoto kar V serijah, vse po enem kopito. Ženska pride s« vsede, potem se pa začne maal ranje, barvanje, mazanke Itd. Vse gre čisto mehanično. Ko je cela slikarija in vsegs mazanja conec, je šanska podobna šenskl n vse imajo enako počesane la se, vse so enako pobarvane, bledo ali pa rdečkaato, ln vse so enako puste in dolgočasne Vae drugače pa je v tistih sa vodih aa lepotičonje, kjer Človek no ve, kje sa "znanost" neha Hi kje sa sleparija prične aH pa o-bšatna. ; v,: | Za tak zavod ja glavna stvar reklama. Kakor ja ka ladelava topa potrebna luknja, okoli katere se vlije bron aM pa jeklo, 1» ko ja za "pravi" zavod za lepoti čonje potrebna reklama s vaa drugo pride samcposebl. Potreba jc seveda v prvi vrati ravnateljica, ki pa mora silno dobre poznati ljudi ln njihova slabosti potem pa "beaataral" ali "lapo-tičarji". Lepotičarji pa ao ne 1-menujejo a avojlm pravim imenom, ampak si prideva jo naslov "eatetičnih (lepotnih) kirurgov" ln zato nI Čudno, da je mod lepotičarji ali "beautersi" silno dosti zdravnikov. Tudi ni Čudno, da so zopet zdravniki največji sovražniki zdravnikov-lepotičarjav Poleg "beauterzov" pa je zaposlenih v takih zavodih še ogromno pomožnih moči: masarke, or topedi, laboranti, kozmetiki, špe-clalistl za (^sevanja, za mazanje za emafHramje, aa barvanje itd &peciallat aa laza pa se na Imenu je "eoiffeur", ampak po angleško "salantlflc capillsrlst" , .. Popravljanje telasa In obraza v takem aavodu traja najmanj' tri tedne, stsne pa tisjmanJ | 000 frankov. Za ta denar se psi tudi nekaj dobi: Košo na obrasu Zlikajo in zrsrvnajo kakor peškro-bi jen ovratnik, vaak del tMessl pa izboljšajo, maaklrajo. retuši-rajo, pobarvajo itd. tako spret-| no, da napravijo Iz kmečkega dekleta najbolj navl-hano velikomestno grešnieo aH I pa narobe. Košo s vratu potegne jo nad ušesa* prsa odstranijo s> II pa jih uravnajo in dvignejo trebuhi lsglnajo kakor kafra, de-1 bala meča pa sa izpremeae v "plemenite", vitke noge. Ustnice lakirajo, usU povečajo ali pomanjšajo, obrvi tetovirajo, take! da gre Ženska vsa lakirana, ta tovlrana ln smajUrana sopetj lahko med syet. Za svoj s težavno delo ps za služIjo taki zavodi v Parizu n*| lato po 2 milijardi frankov . . . Zanimivo Je vedeti tudi to, ka 1 ga ln zakai aa lanska na zgofej opisani način lepotičljoT Za svo-] je može gotovp ne, ker aa Uk< porcelanaste figure niti dotakni V imenu vlade Je nato sporočil poaebnl poročevalec zbornici da je trgovanje z otroki na Ki-tajakem splošno v navadi. V Hongkongu je to prepovedano | vendar nima Anglija moči, da bi poaegala v konkreten primer. Z zadoščenjem pa gleda angleška vlada vsaj na dejstvo, da so jc trgovina s otroki v zadnjih o-smlh letih skrčila sa polovico. Mrzlica v caratvu rastlin I Da bolujejo tudi rastline sa mraMco, nI tako nov o odkritja kakor bi aa videla na prvi pogled. 2e pred lati ao ugotovili da nastopajo s nekimi boleznimi zvišanja teavpeMture v rastlin- Med takšne bolosnl spada n pr. anana koreluinaka gniloba, kl povzroča, da ae temperatura v M atlh zviša aa cele trt stopinje Oal sija, kakor ao ugotovili z nedav nlml meritvami. Ta bolezen povzroča neka bakterija, ki jo jc mogoče pobijati samo a kislinami, V novejšem čaaa skušajo «a to vzrediti šiUrioe, ki bi bile navajene na določene mnoftlns kl sllnske primesi v tleh ln ki bi bi le imimiziranc top« mrzlico. Bedam milijard dolarjev ss dO "American Automobile Asao-clatlon" ugotavlja v svojem lat-nem poročilu sa lato 1A80, da sc isdall ljudje tega leta 7 milijard dolarjev aa dopusta. Največ do-pustnikov je prepeljal avtomobil na kraj dopuata. ta avtomo-bilske votnje so Izdali dopustni-ki samo v Zedinjenlh državah nad 8 milijarde dolarjev, za voš-nja po šeleantei 700 milijonov da-larjev, sa vošnje • parnlkl In letali pa M milijonov dolarjev. V K v ropi so pustili ameriški ialat. niki leto 1*0 nad pol milijardi dolarjev. •->41 ttaa MS7-59 ga. I^vadala AvaH lals AvaH Ckicaga.nL UUkSKl ODBOR & urnATMtoDsia. T«L RaekaraU 4H4 » iMMIt flVUOB, prft pa ti&titisszr* i 4 ntANI ALK8B. JOHN OUP^..,.,. stalne s plinom (3294). Znojenje In kalne bolezni SS2m d°°ent dr .UUmm je Imel te dni zanimivo predavanje, v katerem st je bavfl z važnostjo znojenja za človeško zdravje. Po^ bila njegova izvajanja o vplivu hrane na znoj. • . . V mnogih tropakih (UdaUh trpijo vegetarično živeči dom^ že od mladih nag na kešnlk boleznih, kl Jih povzročajo razne glivice In lllajt Nemalokrat jim ja koša dobesedno prekrita s pisat jo teh mikroorganizma^ dočlm se tt tem žfvečfh Evrop-cev običajno ne lotijo-To Izvira po predavateljevem mnenju baš od taga, kor nši^ domačini zgoU rastlinsko hrano, Evropcl pa tudi mesno Od vagtftarične hrane ss znoj na koši zažne razkrajati, razkrojnl-ne pa predsUvljajo prsvs zlata Velik padec gradbenih aktivnosti * j*ew York. — V 87 državah vzhodno od Skalnatega gorovja je bilo vprvlh treh mesecih taga leta izdsnih 24% manj gradba-nih dovolj kol v istem čsau lan-Skega lata. V dolarjih pomeni padec aktivnosti v grsdbeni industriji nad četrt milijard« dolarjev. Največji padse ja opaziti v New Vorku. ki znsšs W5< r primeri s prejšnjim letom. Odslovit ve delavcev Sen Praneisco, Cal. - Vač kot dvesto delavcev, kl jih Je u posili mestni odbor sa javna dala, da so popravljali cesta, ja te dni izgubilo delo, ker je bil Iz-črpan zadevni fond. Denar v ta •klad je prišel od davks ns gr »cM*. Pričakuje sa, da bo s^edlls nsdsljnja odriovltev «00 ddav-cev, kl so oposlenl pri gradnj' esat ia ti ne smeš, llcer razpada tn sel aasuje v prst In pepel. Tako osta-j na samo še en razlog, ds nam reč svoje tekmovslks In "sovm-Šnlce" jezijo. Čudno pa ja, da ari dajo najrajše tepotlčltl omoleni! šenake, m^a pa morajo bfti za-| dovolj nI. Car pa mošem navad no razne pMla ne ugajajo, ae ha < dijo tolažit v naravo . Včasih »o rekli: NsjbdH H Sto žano Ima tisti moš, kl ne] va, da ga žena goljufa. Danoa pa pravijo: Najkdlj zvsataga mota Ima tista šana, kl aa va, da jo| moš goljufal ........ f *» Trgavaaje g atrafcl aa Pujskom Na Kltsjskem In celo v brfts-skl koloniji Kfongkong šs vadnrl cvete trgovina s otroki. Kupčljr ] navadno posreduje agant, ki ta služI pri tam maatna odstotke Angleška spadnjs zbornica ja ne 1 davno razpravljala o WJ stvari aa podlagi neko ftvpčijske pa godbe v Hongkongu. V središča afer* je Mla de vet let aa kitajska dsMIsa, kl sr jo prodali ndM dami ga ptt kg dem deset dat Reditelji, dovalae ia šams so knsil kaptl-l jo šs sklenjeno. Ae več. Pogodba! k njeni aovl VCHfCAaU j« bllšš prvič upaljani poitrolbi ■ g plinom dna 4. aaptambm IMO. Ob Mfotku je bilo 125 odjemalcev ta nova dru«b^-M!o Ja tudi 90 obceetnlh ivotBk In eno meatno Ifoalopjf rw-HVatlJeno • plinom. Od taga vodam nnprej prad HI leti, »m jc »talno nadaljevalo s pllnovo poštHtl-bo v Chioaffu breg praaUnk«. &a oalo ob daau velikega čfkiikegA požara v letu 1871, ae Je nadaljevala poatreiba a pUnom, a plinarne na aeveml strani meaU, katera Je Mla s potmrtjo druiblnlh ualuftbeneev ohranjena p rod uničujoJiml plameni athUhiega poj^afa. ^'' , v f ^ ui! tfi»- V ; Eno ln oHomdeeet; let Je prlnealo veliko aprememb. Mali, 4 milje dolgi plinovod v letu 1880, ae Ja raftit-rll na »,785 milj dolgi dtfudul aiaUm plina Vaa tedanja uporaba pUna v Chicagu v prvem letu (409MOO cu. it) al Mla niti tolika, kot Je aedaj vaak dan med peto ln leeto uro »veder, »talno raaiakovanje od uprave ln prelakulevanje a po-močjo »,500 rainodnfti uslužbencev, Je pchraročllo, da Je poetrefba a plinom v Chkagu neprekogljiva ln boljia, kot kjerkell drugje na aveta 4 . t Ta poatrefba Je bila glavni faktor v raaiirjanju ln liboljianjo mesta Chlcaga, ln nai namen Je, da aa ta faktor še bolj izboljša in poveča. The Peoples Gas Light and Coke Company H** MiM^. . v.toi* H .M >0 Armada za žičnimi plotovi U Prvnte "Oh," je dejal, "kaj W vam rekel? Sleer pa aem že davno zvedel, da Je vse pri kraju. Takrat ste me nalagali, kajne? Ah, vera, zakaj! Je bilo boljše, zakaj potem aem le po-lagoma zvedel resnico. Sicer pa ai aedaj ne atorim doetl iz tega Leije itvim, zsrsdltega, veste. Zakaj tu . . . Nak, če gledam koliko morajo tu prestati mnogi bal zaradi tistega, kar so meni odrezali . . . Tudi Jas bi bU taki Da, večkrat aem prav vesel, da nimam te nadloge ... Vae ae nekako izravna na tem svetu, si mialim večkrat... Zato, ker sem bn* tejirst zsrsdi tegs toliko trpel, mi pa aedaj ni treba... Težavno bo Žele, ko ae bom vrnil domov. Zakaj moja žene noče brez otrok —" "No, ps ns to zs enkrst Is nI misliti," js priatsvil, pozdravil in žel. • Ravnokar je bfl 8eydlfts pri rasni, fts nikoli gs nisem videl tako veselega. "Pomislite, praporščak," je dejsl in mi pokazal pismo od matere, "moje prvo pismo I In ml sporoča, da je bilo moje poviAanje izrečeno pri komandi, še prodno aem bil ujeti" , "Vidite!" aem dejsl vssslo. "In aedaj? Sedaj boste šli tjs, ksjne?" "Ds," Je dejai odločno in ml pološil obe roki ns rsrao. "Praporščak", js nsdsljevsl, "VI me razumete. VI me boste nsjbolj rasu- aeveda. Tods vss js v mar-nhnara tu pa ■■I Lahko bi ostal tudi tu, s'tem ne koristim nikomur. Za sikatefih ozkih drugače. Jes nobenega prijatelja, me tudi nihče ne msrs ... Potem ps: ssdsj sem oficir in pojdem k nJim!" "Prsv lrastel" sem dsjal odkrito. 'Tudi vsm ns bo nlhčs zameril, Čs . . "Ds, toda vil" js vzkliknil "Ksko — jsz?" "VI morste tudi tjs! Tu ss bosts uničili! Ssj vidim." "Dobro, Ss)4dlits!" sem ss nsamshnil. "Preje ps si raorsvs ogledstl. In čs bova našla Um psr "ljudi", ssj veste, ksj mislim, in če je tO res kar nama js povsdsl Ssltin, ds lahko ns ts nsčin Isžje pomsgsm ..." Da, potem bova šla obal" e Bres vseh teškoč svs dobila najino prepustnico. 0o opoldneva sva sedela a sposojeno krtačo pri najinih uniformah, da bi vaaj sa silo spraskala blato s cunj. Potem sva al šs temeljito obrala uši, si rszčessla najini divji bradi. "Ali gresta na dvorni ptss?" je vprašal Brttnn posmehljivo. V oficirskem taborišču ao naju odvedli v levo keearno. Potem ko svs prešla nekaj stopnic, avs nsšls poleg drugih vrst tudi vrsta s vizitko: Stotnik Schank, nad poročnik Ssltin, nsdporočnlk Sineth, nsdporočnik Kovač. V sobi ata aamo Saltin in neki drugi oficir. Ko naju je zagledal, Js poskočil, nama pomagal alečl plašča, atopil na hodnik in aa~ kllcsl: "Ballnth 1" Prikazal ae js hoavsdski Infsnterist ln stopil v ponor. "Pojdi v kuhinjo, Bsllnth, la prlnsal msllcol" Drugi oficir, nskl Madžar, ae Je oprostil ln šel. "Tsko, draga moja prijatelja," Js pričst Ssltin, "najhujše amo prestali, kajne? Ces mesec dni bo pomlad 1" Ima podolgovst obran in svetle Isss. Z nervoznimi roksmi ims vsdno oprsvks pri ustih. Oči njsgove so modrs, topi.-. Midva aa smehljava Enega človeka ava že našla I as pomenlvs molče, ko ae apogledava. Vse kar naju obdaja, Js sa naju čudovito, sko- rsj nsju gane. Sedivs ns stolih, ki sts sicer le grobo skupsj zbita ob mizi, ki je iz desk od zsbojev . . . In ko js prinesel vojsk ksvo ln pecivo ... "Tu imele nebeško r aem vzkliknil. -Baltin ps je zmajsJ s glavo. "To ss ssmo tsko vidi . .. Seveda, v primeri z vsšimi rsz-merami je to paradiž, kakops! Toda če živi človek še tri lete v taklllh okolščlnah ... Poglejte, če hoče eden k svoji postelji, morsjo ostali trije vstati, umivati ae moramo drug za drugim, spat hoditi ravnotako . . . Poleg tega pa nI človek nikdar aam, nima knjig, ao večni prepiri, nervoenoet, čaetns zadeve ... V štirih tednih boste vsega tegs siti do grla kakor jss . . . Prehitro se človek navadi in če pomisli na prejšnje rszmere, razvade, prednosti . .. Tudi mi trpimo ..." Prinesel je cigarete in kadili amo udano blaženi. Snaga v tej sobici gre vame kakor pijanost. Ah, ta Saltin ai ja na mah oavojil najina arca. Bogve, če bi al jih tudi v normalnih razmerah? Cae mina kskor bi trenil. Govoril je nama o tisočerih stvsrsh. Vaako njegovo besedo svs ksr požirala. O bog, postal asm skromen kskor star suženj. Ssmo uši so nsms nagajale. Ker se nisva hotela vpričo nJega prs-akati, svs prsv težko zstajila to nadlego. Vas-kskor ps avs opszils, da tu ni uši. Ali ps so? Vldstl ni bilo* Počasi se Je stemnHo. Domov morava. "Pridite kmalu zopst!" prsvi Ssltin priarčno, nama krspko stisns roke in nsju spremi do žične ovire. "In pa premislite ai prsporščsk, če bi vendarle ... V • VčsrsJ nsm Je prebrsl Schnsrrenberg povelje komsndsnts: "Ker ae je število psov, ki jih vzdržujejo ujetniki ailno pomnožilo, ae morajo val pel izročiti kontrolni komandi v uničenje. Kršenje tega povelja se bo strogo kaznovalo!" Pol noči smo se posvstovsli, kaj naj napravimo s našo Suško. Enoglasno amo slde-niii, da ja ne Izročimo, ne, ne bomo ae ločili od naše ljube šivali! Se celo Schnarrenbetv, Id se al nikoli brigal sa žival, je aoglašal s nsml. 'TojU čs naa kdo la barake isds?" Js dsjsl. "Ssj veete, ds imam vsč sovrstnikov, kakor prijateljev . . ." "Ne, ns, le nič skrbi!" pravi Pod s svojim basom. "Bom že Jsz poskrbel!" . Vadili smo Jo ves dan, da Je bstaU tudi pri* največjem nemiru mirno ekrita pod kupom uniform. Hitro ja sapopadla in se js ns povsijs bliskovito skrtls pod cunjs ter ss nI Kanila. Ko Js šs vas to dobro znala, Jo js vsot Pod ns svoj s roke kakor dete, šel s njo ns sredo berske, atopil na prično In zsgrmsl da so vsi utihnili. . "Poslušajte kamersdjs!" js govoril "SU-šali ate povelje. Mi imamo enega psa, to vssle. Toda mi amo aldsnlll, da ga ns isročlmo. Pre-pričan aem, da ni med nami šufta, ki bi isdsl nedoUno šival. Vssm nsm Js v veeelje in ras-vedrilol In v tem bodimo edini in složni in vam aaupsm, ds tegs ns boste storili. Ce pa bi as ls nsšel med vami Judsi," je povdaril z bojevitim glasom, "tedaj mu bom pretipal Je-trs tako, da bo čss štiri tedne prostovoljno sledil temu psu 1" (Dalja prihodnjič.) V PROBVET« očesu je rekla: "Ttf dni boš rs-stel, tri dni zorel, tri dni strohnel. Sam si prišel, aam boš šel! Svik-švalc, švik-švak," delala je kretnje, kakor ds žsnje nad mojim očesom. Potem ae Je obr-nila proti sspsdu in pljunila trikrst preko kosirjs, in dejsls: "Mipsilom, ormua, normus!" Trikrst kajpada. "In zdaj še aalico!" ae je obrnila zopet k meni. Ceremonijal-no Je ategnila roko a koalrjem predse in dejala, ds ne amem migniti. Gledala je nekam v daljo in vprašala: "Asllcs, kara greš?" Se predno sem utegnila pogledati, odkod teče asllcs, si je teta že tudi ns vprašanje odgovorila: "Jsz grem v malino okece! Ti nirasš v malinem okecu nič; devet atezic, devet brvic, devet vodic, devet lozic aala proč; prinašaš temo le in noč!" Nato je pričela mahati s kosirjem, kakor bi dajala triče-t rti nak i takt ln pri tem govorila energično: "Zis* _- t » (Nadaljevanje.) Odpoalano piamo je zdramilo Anžeta, ds Je tskoj odgovoril ln priložil dvs dolsrjs. Takoj ko je moj očs Izmenjsl teti dolsrje, Je odštela meni zekasr. (Prvi zaalužek mojega pereas.) Ts zekasr aem zanesla k prvemu ofru v eerkvl, na oltar: groš za teto, groš zame, da tako obe odkupim božji jezi! In bila sem iMitolalena. Stara teta me Je poalej vedno nekoliko več obrajtala ko druge in me posvetila v marsikaj, kar je <»utalo drugim tajno. Tako sem jo nekoč poeno popoldne spremljala proti domu. Sli ava mimo pokošene detelje. Napol suho so jo grabljačice grabile in nosile skupaj v kotarje. "Bo kmalu suha. bo!?" Je v obliki pozdrava dejala teta. "Bo, če Bog da. že jutri," je dejala goapodinja Kračarca, ki ae je odpravljala domov, pripravit večerjo. Teta se je obrnila proti za-padnemu nebu, kjer je aolnce ugašalo zs tenko plkatjo oblači-ne. Tsko je postala za psr tre. nutkov. Nato ae je obrnila in dejala kskor aama lsse: "l)a. ds." In šli ava avojo pot nsprej. Komaj slišno ae Je zaamejala Pogledala aem Jo začudeno. "Vidiš," je rekla, "Jutri bo de*« val«, la Krsčarjs me bosta tega ne ve- klels, češ, ds asm Jim priklicala dež!" ~ Nekak atrah me js obšel prod to žensko, o kstsri as Js govorilo, ds sns vsč ko hruške peč, ksr je a ts rogstlm v zvezi. A vae-eno aem se obrnila do nje: "Pa *t4 rse T T' "Oh, ne bodi le U neumna! Kadar aolnce sstons sa tako o-blačlno, Js drugI dsn gotovo dež." "Ps Kračarjevi dor "Morda, ampak vlddli ao mane, ds ssm gisdala nebo!" je dejala ln ee pomenljivo nasmehnile. "Veš, ko aem šla popoldne tam mimo k vam, ao ravno ms-lojužlnall. Dober taki aem Jim želela, pa ee nI nobeden apomnll, da bi ml dal košček kruha. In zato--- Na, jutri ji bo šal njene atianjenoatl!" "Zdaj bodo ps rekli ds ste vreme sacoprali!" "Ksj ps drugsga!" ln zopet •o se JI poteze raztegnile v smeh. "Ps znate res — coprstiT Zadregetals aem ob tem vprašanju. Beži. beži! Ko bi ansls, bi aebl pricoprala vsaj toliko, da ml ne bi treba moledovstl okoli ljudi, ki jim bi rajši, ko ne vem kaj. pokaaals figo!" ss je njsel-la. Nekoč aem jo prosila, naj ml pove, kako aa asgovsrjs. Odgovorila je, da ae ae jana sago-vsrjalnlh beeed zlorabljati la ml jih torej ns sme kar tako po- vedati. A ds me bo vsela ssboj, ko bo šla prvič kam "sdravlt". Pa ni bilo nič tega. Mati me ni pustila. Rekla je, da Imam le brae tega preveč vrtoglavih misli v glavi A prišla Je vendarle areča do i. V ohliki Ječmena na očesu In rdeče plks v očesu js pri- "Hs, tete, vidite tor ssm jI vsa vzhlčsns kazals ječmen. mhnV!" je dejala, "In ssjlcs bi ae tudi rsds pritisnila." Po-meUknila js k) nadaljevala: "Bol videla, čss devet dni as bo Ječmena nikjer. In sslice tudi ns bo." "Asllcs? Kje je^eslicsr "Ns tlato-le rdečo piko bi rada ssllcs vssdla." ' Mati Jo Ja vpralsla. čsaa js treba. "Zs Ječmen pet malih prgišč mOke. Zs salo ps dsnea no jkjoe!" je dejsls teta, "pa napravimo takoj!" Mati Js prlnesls Jajce in ko v škrniclju. Tete Je oboje In hajdl a menoj ss aka-daaj. V lepi aancl je ne bruno potešila moko ln nanjo Jajce. Potem me Je potegnila do vei la, la pogledala, na katerem o-čeeu Je ječmen. Ker je bil na dssnsm. js s deano roko posegle aa hrbet po koair. In potem m je pričelo. Obrnfvši ae proti vzhodu js dr«Mp koslr prsd seboj In rekla trikiat: "Ormua. normus. ml-1 Nato ss je ebraila k S kosi rjavo Iplco preti m<>- proč!" Trikrat. Vaakokrat, kadar js rskla "proč", je zamahnila a koair jem, kskor ds v neko meni nevidno po- za« j učila obredo: "Mipsilom, ormua, normus!" Trikrst. Nekoliko razočarano sem as čutils. Je bilo ps že vae drugače z ono salo, ki ae je hotela vgnezditi v moje oko. Vprašals aem ps le, dali ae bule pri ljudeh zagovarja tudi na isti nsčin. Poučila me je, da prsv tako, aamo ae na meeto a krtovi no briše cunjo, namočeno v avojo vo* da» ' "Kakšno "avojo" vodo?" Jaz nevednica. "I, ti ps rea nič ne znaš!" me je pokarala. "S ssdino vendar!" (Oprostite mi! Saj bi rada preskočila to nevšečno besedo, s je ne morem. Sem namreč resnicoljubna, kskor Je bils mojs stara teta.) Vola ao pozneje prodali mesarju, kajti tiste bule ao ae rea zgubile, a usrastle so zopet dru ge. Ne dolgo potem so potekli kar trije dnevi za povrstjo,- ko nsše tete ni bilo ns spregled. Msti je prijels zs voglje svojega pred paanika, vtaknila vanj psr jsjc poj nils avoj V sede Čutila aem mravlje po hrbtu, daai niaem stala na mravljišču. Seveda, ko nisem nikdar prej niti slutila, ds je ns svetu kaka taka pošsst, ki ae ji prsvi asls in bsfc ta strsšna aala je silila v moja oko. fP ' Ječmen je res, kakor prišel, tako šel r a oko je ostalo rdeče. In v nedeljo po tistem je msti prineels is lekarne neko vodo in mi a to izpirala oko, češ, z očesom se ni "Ipasati". ■fPs aaj ga je vendar naša stara tete ssgovsrjsls!" aem ae branila, ker me je oko ščemelo. "Oh, pojdi no!" in mi pritie-kazalec na čelo. "Be-Ce bi te kaj zalegle, bi ne bilo dohtarjev in epotek. — Pa teti nI treba o tem praviti! Ušalilo bi jo!" Tako, viditi nI moja mati mo tuje kri faneala v naš rod, ampak tudi nevero, kl je kvar-ljlvo vplivala tudi na očeta. Kajti izkasal ae je 1 v tem pogledu za mlačpeia. Zbolel je namreč odročni vo Rijan. Nekake bule so ss mu delsle ns vrstni pečici (koži pod vrstom). In še predno je oče povode! o stvari naši atari teti je peljal vola k žlvlnoadravnlku, kl mu je dal neko malo. Potem šele je obveatll teto — da ne zameri — Je menil Starš tete js bils s avojo pomočjo teko, pripravljene. "Ravno prav," js dejsls, "sdsj, ko Imamo mlad mesec. Takoj, ko aa je do dobra zmračilo, je moral Rljan Is hleve na vrt, kjer je teta i sveš, od krta šarit kupček. Ps meščev krajec se je moral vldstl. Samo trije amo bili posvečeni v to delo: bulesti Rijan, jas, ki asm gl držala sa verigo ln stsra tete, s koalrjem aeveda. Teta je pogrnila na tla avoj predpasnik in položila nsnj precej veliko klobaso in jsjes. "Pravzaprav bi moralo biti maak>, pa ga bal zdaj ai pri Mp šl." Tete je smlgnila g rameni "No, pa klobasa tudi ne bo škodile," se je udala. In medtem, ko asm jas nekoliko nspels verigo — Rijan je Ko bi znala zsgovsrjst pro-speriteto, bi me najbrž poklica-v VVaahington, ali k Ligi narodov. Ps ne znam. Samo za tri nadloge aem kompetentna, ss: ječmen, sslo in bule. Se priporočam. — (Napisano za Prosveto.) (Konte.) SOBOTA, I. JUNIJA SMEŠNICE steza! vrat po predpasniku, je namreč žvečil cunja, ne rad ga nemarna — js teta s veščimi očmi premerila klobaeo. "Vidiš," js rskla, tvoja mama Is vs! Dsla mi je klobsso, ko gre., ps dajo Nekatere gospodinje premajhno: klobasa mora biti najmanj petkrat tako dolga ko Jajee; to je sbofc pet ran Kristusovih. Cs js klobssa premajhna, petem tudi zagovarjanje ne »sleda, ker sna Kri-stuaova rana le vodno krvavi." 6 tem je stopila na krtov i no la me opomnllk naj olvrknem bodsstegs Rijena, kl Je kljub bulsra In ne meneč ee sa velika priprave, muin trava Tete Je vssls V eno roko koslr, v drugo pest krtovi ne. Obrnjena proti vzhodu je pričele: "Ormua, normus, mipsilom." Trikrat Nato je, gledaje v luno, e krtovina gladila po bulah rekoč: "Mladi mesec, lepi mesec, ti gori: stara bula, grda bala. U doli!" Trikrat Neto ae je e kosirjem dotaknila bal Is js Rijan — ia nagona samoobrambe — atrsesl s glavo ter ms s rogom čssall po glavi Tete to aeveda ni smelo motiti. kos kruhs in pol litra belegs vi na, namignila meni in šli ava k stari teti. Ležala je. Dvs dni poineje «mo*Jo Pol lete Ji je n&aj&lo do In ko amo jo tik zida spuščali v zemljo,£ ste M tepla dvs zvončks: Nima nič! Nima nič! . . . TPa Je imela. Sanjske bukve je imela. In te je bila "sašafa-la" meni. Brskala sem po njih in isksls ter isksls. In ko niaem nsšls nikjer —• namreč besedila za različna zagovarjanja — aem ae šele poavetlla slikam. Natanko tri dni aem porabila, da aem ai vae sanje natančno ogledala. Četrti detf-pa je deca vae soseske dobila vpogled v te bukve in vaak ai je odnfael par liatov v spomin Poročilo žapaaa Butelca o požara v njegovi občini Požar je nastal valed blaznosti Antona Tepine, ali pa zato, ker ao se otroci uporabljali sa krmljenje svinj. Po vssl teko razne govorice o tem. Objsvs poža ra se je izvršila z zvonenjem zvonov in trobentačev. Lsstnik pogorelega poslopjs ni mogel delati gasilskih poskusov, ker ni imel vode in ker ga ni bilo doma. Pogorišče je bilo oavetljeno z dvema avetiljama ln orožništvom. Gasilska dela ao ae vršila a strani drugega predsednika, ker pri predsedniku zgoraj ni bile vae v redu. Brizgalnice ao se najprej napajale iz luže oškodovanega, po- ti tako daleč od pogorišč* društva Je bil velik in JS vuje s njim vae prebivalstvo. Priden učenec Jurek: "Danes znal odgovoriti vprašanje." Oče: "Kaj pa je vprašal spod učitelj?" Jurek: "Kdo jejMokne^ i, . jaz edj ns učitelj« le vflfle I rsnjem lave v cor tudi a assanjem ga- PRODŠSE 100 skrov farma, 38 milj iz || aaukee, s 7-eobno hišo, pod« na štela, "silo", nova itala a I koži ia druga poslopja, 121 goveje živine, 2 konja, 18 svi dalje kokoši ia race; vsa au nsrija In orodje; njive vse za jene, vse urejeno In pripravlja Blizu mlekarne, šole, trgoviai i Cena nizka. $3,000 aa plačila, »tanek na obroke. Zaaieojt tudi zs hišo v M«waukee. RI G H T RE ALTY CC ERMENS ft OCVIRK, | 826 W. National ave„ Milwaak Phone Hanover 0308. I pe de galno; allcev pri hidrantu. S sosedne strehe je gasilec Glavina z vso močjo brizgal svojo vodo v ogenj hi vse lukrije s& aeda ao bile zamašene s prstjo Rešili ao omaro zs obleko, eno kravo, ki so jo potem ukradli staro mater požlgalea in še ene stsro avinjo. Kravja dekla Katarina Ocepek al je rešila golo življenje v sami araJcl. Živina je nepreatano silila v o-genj, kjer je bila saprta. Popiaanl požar nam je dal pouk, da gaailaki dom ne sme sta- PRILIKA ZA SUW VENCA! te* Hotel * 4 •avljeno z 40 sobami in vm vso opravo, za 41 naprej "leaae" pogodba, v m Chicaga. Dober štor. Prodam zato, ker imam < hotela. Dara tudi na obroke, ceno in drugo oglasite se pri stnlku na: 9921 Ewing A ve., Chicago, 111. Tel. So. Chk^ 3616. (Ad< NA PRODAJ JE dvonadstropna hila s trgov! vred, med slovanskimi naaelji ci. Proda se tudi samo trgovfc Oglasite se na: 4207 CrysUl S Chicago, m—(Adv.) STAR in ZVESTI PRIJATELJ rl ^d v , , gZTi je ta poznana banka vsem svojim odjemalcem, katerim vedno rsds poasaga in dajs nssvete. Ona obavlja vseh vrst bančne posle in pradaja "šlfkarte" vseh dmib. Ns possblte ae obrniti ns njo ksdsr ksj potrebujete. Vsšl prihranki so ssvsrovsai pri kupu american state bah 1900 BLUE IfiLAND AVENUE CHICAGO, ILL. rHVR Tiskarna S.N.P.J. „ i «., 'r-vt * » ■ M SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spamuočaieia Tlaka vabila sa ym*kš in škode, viaitnicn, časnika, knjig«, koledar-je, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, alovalkem, češkem, nemškem, angleškem jezika In drugih VODSTVO TISKARNE AEEURA NA ČLANSTVO S DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Tee pejaeaile dale vodetvo MaSarae. Gane načne, anijsko delo p^ve vrata S. N. P. J. PRINTERY TAM 81 DOBE RA ZELJO TUDI VSA U8TMRNA POJASNILA