Štev. 76
TRST, v sredo 17. marca 1909
IZHAJA VSAKI DAN -mm
9ti nedeljah in pravnikih s!i 5., ob pmeSsijkih ob 9. zjutraj.
laične štev. se prodajajo po 3 nvfi. (6 stot.) v mnogih i^-dtarnali v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Si. Petru, ^'♦Jtojni, Sežani, Nabrežiai, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-MieL, Dorubergu itd Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.). žQ1LA3l SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 CENE: Trgovinske in obrtne ogiase po 8 3t. mtn, je-a&rtAice, zahvale, posl-nice, ogiase denarnih zavodov po st. mm. Za oglase v tekstil lista do 5 vrst 20 Kr v«aka vrsta K 2. ilali oglasi po 3 stot. beseda, naj-SP.-Bj pa 40 stot. Oglase sprejfma Inseratni oddelek upravo JSA uostiu. — Plačuje se izključno lo upravi -Edinosti"
Glasilo polftttdnega drottva
Tečaj:?XXXIV
NAROČNINA ZNAŠA
W*> vse kjfco 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na as,-ro&be brez doposiane naročnine, ee uprava ne ozira.
jBa.roes.lna ea Beđ«2Jsko iirtinj®	»tan*:
- letao E 5 23, pol leta 2 60 —— -V« dopisi naj 3e pošiljajo na uredništvo lista. Nefrack« ■
v a a., pisma »a ne sprejemajo !n lokopisl M ne vrncaje-SsroSoiao, oglasa« reklamacijo je pošiljati na upravo liste«
CfiBDJOŽTVO: dloa Gionjio GaJatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik iBoo^orcij Ksta „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcij*
Ksta „Edinost- ▼ Trstu, ul. Giorgio Galatti St. 18. *o»no-hranifnKnl račun št. 841 652. TELEFON it 11-5/
Brzojavne vesti.
Ministeraka konferenca.
DU TAJ 16. Danes se ja v ministerst^u za unanje stvsri ped prediedstvoia barona Aebrentbala vršila konferenca, katere sta se udeLžila obi ministeraka predsednika, oba poljedelska ministra, trgovinski minister dr. Weissiiircbner in kakor zastopnik ogrskega trgovinkega mini-tra drža-ni tajnik E^terenji ia vrč referentov. Konferenca ie r«a podlagi zadnjih poročil odposlanca v Bukarešti pretresala trgorinske-politični položaj rasproti Romanci ter dala odposlancu potrebna napodila.
Gališki agrarci proti trgovinskim pogodbam z balkanskimi državami.
LVOV 16. TukajSnja frakcija gospodar-tkege dru-t?s je sklenila poslati na vlado in poljski kiub poziv, da ee iraajo pri ekiepanju trgo-insfch pogodb z Romunsko in s Srbijo zavarovati interesi Galicije.
Štrajk poštnih in brzojavnih uradnikov v Parizu.
PARIZ 16. Poštoi in brzojavni urad-ciki so skier.iii splošni štrajk.
Zz Perzije.
TEHERAN 16. Šah je sklenil pomiriti deželo. V ta namen sklicani minuterski svet se je izjavil, naj se pozove člene iz različnih sjoiev prebivalstva, ki nai izdelajo u3tavo. Šah je nato odobril predlog, d* se imenuie državljanski svet. obstoječ iz 60 do 70 oseb, ki naj prične z izdeiovanjen Uitave.
Stokhoim 16. — Miraster za unanje et ari Trolle, poljedelski mirister Peterson in Diinijtur brez listnica Rjo? so danes izrcčiii svoje ostavke.
Avstrijski državni zbor.
DUNAJ 15. — Zbornica je nadaljevala debato o rekrutni predlogi. Posl. Hribar je neglašal, da smatrajo Jugoslovani poziv grofa Sturgkba in dr. Hochanburgerja v kžbiaet kekor direktni izzivanje. Govore o uasnjen položaju je g .-7c:n:k rekel, da se ne more Srbiji zameriti, ako smatra sedali treroiek ugodaim, da za vedno pride iz zagate. Obžalovati bi bilo, ako bi monarhija ne poskusila vseh sredstev, da prepreči vojno. Srbija zasluži možnost svobodnega razvoja. Ako ~ej Avstrija podeli to možnost, si pridobi dobrega soseda in simpatije Er-rope. M'-idjarcm bi krvav mt d aro d ni konflikt prišel prav, ker upajo da zadofce v splošni zmešnjavi svojo neodvisnost. Govornik se je potem bavil z ljubljanskimi dogodki.
Tckjm dtb&te je ministerski predsednik baron Bitne', th izi&vil, da odgovor srbske viade na n&š najnoveji korak ni ustregel našim pričfiko?anjem. (Pohvala). Mi smo Srbiji Da najprijuzneji način nudili roko, da le nasproti nam, na primerno jasen način izjavi o spremembi svoje politike glede Bosne in Hercegovine ter o nadaljevanju naših gospodarskih odnošajev. Na to določno vpraSanje je srbska v.-ada odgovorila na izogiben način. Mi ne pričnemo prej s Srbijo razpravljati o gospodarskih vprašanjih, preden ne dobimo povoljnega pojasnila o njenih namerah. (Pritrjevanje in pohvala). Ker se pogajanja s Srbijo od strani ministarstva za unanje stvari še nadaljujejo, sa morem za sedaj omejiti na to kratko izjavo. Ia sedaj mi dovolite nekoliko pripomb o naših notranjih zadevah,
Programatične izjave, ki sem jih pred to visoko zbornico podal 10. t. m., je del javnosti vsprejel z d.omom, na kar ne smem molčat?. Zagotoviti morem visoko zbornico
vnovič, da sem si vedno prizadeva!, da spravim svoja dejanja v soglasje s svojimi besedami in da ničesar ne olviu:>ljam, česar ce morem pošteno i svršiti. (Pohvala). Naloga avstrijske državne umetnosti je, da spravi v sklad narodne težnje. T-..» so načela mojega delovanja, je rekel ministerski predsednik. V j tem umevsnju se strinja s kabinetom, ki že po 3voji seatsvi izključuje vjako narodtio pristranoit (Medklici pri čeških radisalcih). Z dobro vestjo samoiem izjaviti, da so vsi dvomi o naših dobrin namerah la vapeh nepravega tolmačenja Zadoščenjem konstatujem, da &i je več govornikov iz različnih strank prisvojilo važno misel, da ni dovoljenje re-krutnega kontingenta, posebno ob sedanjih okolnoatih, nikak votum za vlado, marveč votum za državo in ljudstvo.
Minhterski predsednik je v svojih na-daljnih izvajanjih naglašal, da se ljudske reformne armade že leta in leta pretivijo činom državno-politične narave. Najmanje bi
bil sedanji trenotek primeren, da se mesto do?edanjega uvede nov red in da pe noai negotovost tja, kjer pričakuje vsakdo gotovosti. Ministerski predsednik mora popolnoma mirno izjaviti, da ee zamorejo vprašanja armade rešiti ie sporazumno z ustavnimi oblaatmi ia pri tem pride naš upliv, ki je dobro utemeljen po zakonu in vodstvu do veljave v popolnem obsegu. (Pohvala). Govornik je naglašal, di k močni, sigurni armadi, ki naj bo vsem narodom trdna obramba, spada pred vsem ohranitev nje jednote. Za tem morajo stremiti narod:, ki hoče?o vživati varnost in neodvisnost velesile. — Ministerski predsednik je prosil, naj zbornica rekrutno predlogo reši čim prej. (Živahna pohvala). Prihodnja seja jutri.
Železniški odsek.
DUNAJ 16. Železniški odsek je imel danes popoludne sejo, na kateri je pričel generalno debato o predlogah glede podržavljenja železnic.
„Veleizdajnici" proces u Zagrebu.
f •
Ogrski kerespoudenčni biro razš rja ve«»t, da je obtoženec Iua Oreščanin na svojem zaslišanju mimde sobote „odobril" cilje iu svrhe „Slovenska juga". Temu nasproti kon^tatujemo, da -/e ta vest tendenci j oz na. T:žonec Ivco Orcšianin je le izjavil, da je on — četudi ni člen tega društva „Siovimski iag" pač čul o tem dcuštvu in da ima to društ-o le kulturelne cilje.
Državno pravdništvo v Zogrebu je mi-nolo toboto zaplenilo list „Pokret", ki je glasilo hrvat-ke napredne stranke, ia sic3r le radi navoduic (ušesec), med katere stavi ta list be-jedico srbska veleizdaja („veleizdaja" — kar d« ano tu^i m«, kakor ie videti gori v Daslovu, to pa v znak. da te „veleizdaje" ne moremo smatrati resno), pričemer pa je posebno naglasiti, da dela »Pokret" tako že mesece!! S tami uše3ci je baje ta lLt pregrešil po paragrafu 65. k. z. motenje javnega miru.
Soproga branitelja dr. Hinkovića naznaniš v nekem intervievu. da je tisto opombo radi katere joj je predsednik javno prepovedal nadaljuo obiskovanje galerij, čisto tiho prišepnila nekemu znancu. Za njo pa je stal že od začetka razprave jeden detektivov. Ta jo je denuncira!. Jiisno je, da je detektiv s to nUogo došel na galerijo. Breztaktno postopanje predsednika je bilo — tako na-glaša gospa dr. Hinkovića — proračunjena v to, da izzove njenega soproga v kako opazke, da hi se potem sodišče moglo iznebiti tega neljubega mu branitelja.
V	nedeljo so tuji žurnalhti, mudeči se v Zagrebu povodom „veleizdajniškega* procesa v spremstvu svojih hrvatskih in srbskih kolegov in na povabilo poslanca mesta Karlovca priredili iziet v to mesto, od koder so obiskali tudi dom hrvatskih mučenikom, zadnjih Zrinjskih, na gradu Ozalj.
V	Zagrebu so jim meščani priredili kaj priarčen vsprejem.
U. dan rasprave.
Predsednik je otvoril razpravo ob 9. uri. Na razpravo je prišel tudi prvoobtoženec Adam Pribičević, ki je bil ▼ soboto bolan.
1 Nadaljevalo se je čitanje korespondence obtoženca Joče Oreščanina. Predsednik je pretil Adama PribiČevića, naj znano pismo, ki je je pisal obtožencu in ki je je že na svojem zasliševanju pojasnil, pojasni še enkrat. Adam Pribičević je ponovil, kar je bil že rekel o pismu. Obtoženec je pojasnil pismo v istem smisla ia rekel, da je obljubil,
PODLISTEK.
Z
bombami za svobodo.
življenja. —
— Povest iz makedonskega Piše Niko Nlnl6.
Njegov namen je bil, da spravi Husejn* bsga od Onbir-kule proč ; zato se je odločil, ua zažge njegov konak, ter, ako le možno, odvede njegovo hčerko Fatimo iz harema. Kakor smo videli, se je Trajkoviču ta načrt dobro posrečil. Odvedel je Fatimo, upepelil Husejc-begov konak, in spravil Huiejna iz Onbir-kule, kjer je ostalo le par služabnikov za stražo.
Že davno preje, nego je dobil Husejn-beg sporočilo, da mo je bila Fatima odvedena in konak zažgan, se je nahajal Trajko-vič z Lazo v bližini Onbir-kule.
Videl je, kako je Huseju-beg v sprem-
stva dvajsetih oboroženih mož zdirjal na •tran proti konaku; spravil se je takoj na delo, ne da bi čakal noči. Onih petdeset mož, ki so čakali v bližini kule, je razdelil t štiri čete po deiet mož, dočim je detetorico mož pastil za stražo pri Fatimi. Omenjene štiri čete so se približevale kali od štirih različnih strani in so jo naskočile. Straže so bile kmalo potolčene. ker niso bile pripravljene na napad. In mej tem, ko so dragi oetali zunaj, sta tla Tiajkovič in Lazo v samo poslopje. Našla sta Danico klečečo na tleh in pl&kajočo.
Po odhoda Hasejn-bega se jej je zazdelo, da je grešila, ker je poslušala njegove aladke besede. Vrgla se je na tla ter prosila Bogorodico, naj jej odpasti, ker se je bila tako daleč spozabila.
Kar je začula za teboj glas, ki jej je donel na ušesa kakor rajska godba iz raja.
Ona je skočila po konci ia se je vsklikom : Lazo, moj Lazo! vrgla svojemu milj encu t naročje. Ovila mu je roki krog vrata ter položila svojo glavo na njegova
da bo pisal v „Srpsko Kolo" v smislu njunih skupnih idealov t. j. za dviganje ljudstva v gospodarskem in kulturnem oziru. To pismo ga spominja na njegovo dano ooljubo. Nadalje je obtoženec iz avil, da je naprosil Adama PribičeHća. naj ie obrne na svojega brata Milana za informacije o razmerah učiteljskega stanu v Srbiji, ker namerava iti kakor učitelj v Srbijo, kajti v kraju, kamor ga je vlada premestila, je bilo „huje nego tukaj v ječi". Predj. je potem pročital neko pismo obt; ženčevega starega očeta, v katerem svetuje obtožencu, naj se „ne bavi s politiko". Preda. : Vaš stari oča vam je svetoval, da pustite politiko, toda vi niete alueali njegovega svtta. (Veselost). Obtoženec : Moj &teri oče je star. Potem je bilo prečitano nekoliko razg'edoic s podpisi učiteljev iz Srbije, o katerih je obtoženec rekel, da prihajajo od njegovih znanih srbskih kolegov v Srbiji, s katerimi se jo seznanil na učiteljskem kongresu v Zagrebu. Ta kongres je imel prav dobre posledice. V dokaz je na?edel sestavek o Hrvatski iz neke čitanke, izdane leta 1907 za srbske ljudske šole, V tem sestavku se naziva Hrvatsko kakor posebno kralj e v i n o. Nato je bilo prečitano pismo nekega učitelja in učiteljice iz Srbije. Potem je predsednik prešel na izstop srbskik učiteljev iz zveze hrvatskih učiteljev in je rekel, da je videti v tem neko stremljenje po ločitvi. Obtož.: Prav jaz sem mnogo delal na to, da imajo hrvatski in srbski učitelji skupno glasilo in da y> s svojimi erbakimi kolegi predlagal, da dobi zveza ime „Učiteljska zveza v Hrvatski" in da se tako naglaša hrvatski državni značaj in cb enem enakopravnost Hrvatov in Srbov v narodnem oziru. Obtoženec je navajal, da pravila srbske učiteljske zveze predpisujejo, tudi po izstopu iz učiteljske zveze, skupno postopanje s svojimi hrvatskimi kolegi. Preds. : Vi ste bil eden „zaupnih naslovov", katerim je pošiljal Nastić pisma iz Zagreba. Obtoženec je konstatiral, da ni nikdar prejel od Nastića nikakega pisma. Drž. pravdnik Akkurti: Vi stb rekel, da so se Srbi leta 1848 bojevali pod srbsko zastavo. To ni res. Valerijan Pribičević (ki je tudi navzoč) : „Tudi vojvoda Šuplikač, stari oče žene državnega pravdnika Akkurtija, je marširal pod srbako zastavo". (Gibanje med občinstvom). Predsednik je pokazal sliko kralja Petra, na kateri so biii natisnjeni razni grbi jugoslovanskih dežel. Branitelji so konstatirali, da je bila slika natisnjena na Dunaju.
Branitelj dr. Hinkovil je vprašal, če je imela organizacija arbsko-samostalne stranke
prsa. Niti opazila ni, da je stal poleg Laze še neki drugi moški.
Sicer bi bila sramota in nedostojnost celo za poročeno ženo, ako bi vspričo dražih ljadij kazala svojema moža svojo ljabezen, tembolj pa za mlado deklico. A kdo bi mogel zahtevati, da bi se v svojem položaja spominjala na to, kar je smatral svet za sramotno in nedostojno ? Začula je Lazo, zazrla njegov mili obraz; in to jej je zadoščalo, da je pozabila vse drage obzire ter se tesao privila k njemu.
A še večja slabost je na strani moškega, ako svoji ženi, ali zaročenki očitno kaže svojo ljabezen. A kaj je njega brigalo to? Imel je zopet svojo Danico in odločen je bil, da mn je ne sme nikdo več ugrabiti. Trajkovič je molče opazoval ta prizor, ki je tema moža, ki je bil navajen kljubovati vetra in barji ter vtem viharjem življenja, privabil skoro solze ▼ oči.
Vendar je dopastil mladima zaročencema komaj nekoliko trenutkov, da sta se veselila na zopetoem snidenja; potem pa je rekel:
v Vrginmostu lastne prostore. Obtož.: Ne, prostori so bili v prostorih neke krčme. Branitelj dr. Hinković ie konstatira', da sestanki torej niso bili tajni. Predsednik je odredil odmor pol ure.
Po odmoru. — Dr. Popović je stavil daljna vprašanja. Koliko in v čem je Adam Pribičević deloval na va* ? Obt.: Deloval je največ v privatnem žipijenju, da se umaknem iz društev, ter da so učim in pišem v učiteljskih časopisih. — Pred?edrik je potem pozval obtoženca Vasa Lukača, trgovca in gostilničarja iz Vrginmosta. Obtoženec je na prva vprašanja odgovarjal kakor prvi trije obtoženci. Predsednik ga je nato vprašal, kako tolmači načelo „sveji k svojim" in je*li ima sliko kralja Petra. Državni pravdnik je pokazal številko „Privrednika", ki ga je b^ie našel pri Lukaču. Ali kmalu se je dokazalo, da je ta številka od 19. novembra 1908, a Lukač je bil zapit ša septembra, dva meaeea prej. Dr. Hinković je vprašal, kako je mogel drž, prav. priti do tega. Drž. prav. je rekel, da se to že pojasni. Razprava je bila zaključena ob 2. uri.
*
* *
ZAGREB 16. (Ogr. biro.) — Obtoženec Milić je priznal, da je bil Člen srbjke samostalne Etranke. Obtoženec si je prizadeval, d*i bi oslabil veleizdajniški značaj dejstev, radi česar je obsojen.
DOGODKI NA BALKANU.
Spor med Avstro-Ogrsko in Srbijo. — Ali smo na predvečeru vojne.
Pred par tedni smo poročali o f.v^tro-srbskem sporu pod gornjim nrsiovom. Opravičeno — kajti razmerje med obema državama je postalo vsled aneksije Bosne in Hercegovine tako e kutno, da je bilo uverjenje splošno, da se ne bo več možno izogniti krvavemu spopadu. V Srbiji so se kar vrstila manifestacije sovražne naši monarhiji. Na Dunaju pa so postali tako razdraženi, da velike nemške novine niso niti več govorile o vojni med Avstro-Ogrsko in Srbijo, ampak o nekaki ka-enski ekspediciji, ki naj jo izvrši avstrijska vojska v Srbiji. Potem eo se vršiie o j stre kontroverze toiiko med diplomacijo, kolikor v široki javnosti o bolj tormUai strani tega spora : ob vprašanju namreč, ali naj se Srbija direktno pogaja z Avstro-Ogrsko, pustivši na straoi druge vlasti, ali pa naj poveri rešitev vlastim, ki naj na mednarodni konferenci odločijo v tem sporu.
Avstro-Ogcska je zahtevala prvi način pogajanja, Srbija pa ga jo istotako odlečoo odklanjala. Srbskemu stališču so pritrjale tudi nekatere vlasti. V prvi vrsti Ruiija in žnjo tudi Francija in Atglija; kar je bilo HOfceti iz javnih glasil.
Slednjič se je Srbija uklonila nasvetom Rusije in je izjavila, da se sicer odreka svojim zahtevam glede teritorijalne odškodnine, ali da pričakuje od vlasti da bodo čuvale nje interese, kar pa je seveda zopet identično z — zahtevo po mednarodni konferenci.
Duhovi so se nekoliko pomirili. V Srbiji so jele neha vati Avstriji sovražne manifestacije in istotako je iz nemškega novinstva po velikem delu izginil tisti zasmehovalni ton nasproti Srbiji. Prejšnje vgeobče uverjenje, da je vojna neizogibna se je umaknilo nadi, da se spor mirno poravna in mi ni%mo pisali več o situaciji pod naslovom : Ali amo na predvečeru vojne ? !
Zadnje dni pa je položaj zadobil zoptt prejšnji akutni značaj. Avstrija je poslala Srbiji noto, v kateri se izjavlja nekako, da bi bila pripravljena v trgovinski pogodbi zadostiti gospodarskim zahtevam Srbije. Ta ponudba pa pomenja zopet odklonitev ideje mednarodne konference o zahtevah Srbije
„Tukaj ni smeti izgubljati časa. Imela bosta pozneje prilike dovolj za ljubimkovanje ; za sedaj pa je Danica varneja pri meni, mgo pri tebi, Lazo".
Izgovorivši te besede je prijel Danico, jo dvignil v naročje ter odnesel na piano. Mimogrede je zaklical zunaj stoječim svojim ljudem, naj storč, kar imajo storiti! Potem je odšel z danico v naročju dalje, proti mestu, kjer je bil pustil čet co, desetoiico mož za straženje Fatime.
Lazo je sledil Trajkoviču, ne da bi se bil zaustavil za en sam trenutek. Ko sta dospela na mesto, je Trajkovič odložil Danico ter rekel Lazi, naj sede na enega treh tam stoječih konj. Bili so to isti konji, ki so bili aplenjeni Husejn-bega in na katterih so bili prijahali iz Husejn begovega konaka. Lazo je brez prigovora sledil dobljenemu povelju. Ko je sedel trdno v sedlu, vzdignil je Trajkovič Danico in jo položil, kakor malo dete, pred Lazo na koqja. Potem je vzel Trajkovič Fatimo, jo posedel na konja, zase. sam istega ter ga pognal dalje.	(Dalje.)
Stran II
»EDINOST« štev. 76
V Trstu, dne 17. »arca 190S
▼ zvezi z aneksijo Bosne in Hercegovine.
Odgovora Srbije na to avstrijsko noto je ves svet pričakoval z največ j napetostjo, iz-la»ti pa so pričakovali na Dunaju obljube Srbije, da zaustavi svoje oboroževanje, oziroma, da začne z razoroževanjem.
Onim, ki so se temu nadejali, je prinesel srbvki odgovor veliko razočaranje. Srbska nota govori o trgovinski pogodbi izključno le kakor o gospodarskem vprašanju, (radi katerega se že dolgo vrfie pogajanja med obema državama) brez vsacega ozira na sedanji politični in državn o-p ravni konflikt. Srbska ne omenja ne aneksije, ne svojih zahtev, ne konference in ne — razoroženje.
Dunajski krogi so silno vzlovoljeni, kakor se nam javlja z Dunaja. Jedno noto da hoče Avstrija poslati Srbiji in potem da bo sledil — ultimatum. Je sicer tudi v Avstrijskih odločilnih krogih struja. ki želi, da ne bi prišlo do krvavega konflikta. V visokih vojaških krogih pa prevladuje mnenje, da treba udariti čim prej in ne puščati Srbiji časa za na* daljno oboroževanje. Zdi se, da posebno Madjari silijo na tak skrajni korak. Račanajo pač, da bo to zopet prilika, ob kateri se je bodo mogli okoristiti, kakor so znali Š6 vsik-dar ob katastrofalnih dogodkih, t katere se je zaplela naša monarhija."
Na vsaki način moramo biti pripravljeni ca to, da nam morejo bližnji dievi prinesti »likih dogodkov in po vsej pravici se moremo vpraševati danes: ali smo na pred-večeru vojne ?!!
SRBIJA.
SOLUN 16. Srbija je naročila v Bruselj u 15 tonelat smodnika in prevzela odgovornost zato, da dobi od turške vlade dovoljenje; za prevoz iz Soluna v Rištovac.
BEROLIN 16. a Lokal-Anzeiger" poroča iz Pariza: Francoski poslanik v Belemgradu je dobil nalog, naj nasvetuje srbski vladi noto sledeče vsebine: Aneksija, ki je z av-stroogrsko-turškim dogovorom urejena, ne nuja Srbiji več povoda, da zahteva kake politične ali teritorijalne pravice. Srbija izjavi brez odloga, da bodo velesile prav cenile voljo Srbije, da hoče z največim samozataje-vanj em delati za ohranenje miru.
BELIGRAD 16. — Listi izražajo svoje zadovoljstvo na odgovoru srbske vlade, ki Jo označajo kakor korektno in odločno. „Samouprava" pokazuje na neodkritosrčnost Avstro -Ogrske in pravi : Na Dunaju in v Budimpešti morajo enkrat za vselej priti do spoznanja, da je trgovinsko vprašanje med Avstro-Ogrsko in Srbijo, s katero se je preje izvrševalo izseljevanje, je že davno prenehalo biti strašilom. — „Politika" konstatuje, da ostaneta Avstro-Ogrski odprti še dve poti: privoljenje v konferenco ali da nadaljuje poskus z nadali ni mi žuganji ultimatuma, da prisili Srbijoik direktnim pogajanjem z Avstro-Ogrsko. Ker sta pa obe poti za Avstro-Ogrsko trnjeve, je verjetno, da izvoli minister za unanje stvari baron Aehrenthal nekaj tretjega, namreč, da naprosi velesile, da jo rešijo iz neprijetnega položaja v katerega je sama zabredla. — „Beogradske Novine" povdarjajo: Če ni mogla Avstro-Ogrska dobiti privoljenja za sklenjeno trgovinsko pogodbo, ki je za Srbijo skrajno neugodna, potem je bilo več kakor smelo, da je nudila Srbiji ugodneje koncesije. — „Mali Žurnal" izvaja, da bi bila vlada storila bolje, da je na avstroogrsko noto še ostreje odgovorila. Avstro-Ogrska je s Srbijo tako in toliko čaBa grdo postopala, da ni smeti imeti več nikakih sentimentalnih ozirov do Avstro-Ogrske. Ura obračuna je prišla.
BELIGRAD 16. Skupščina je vsprejela zakonski načrt glede naknadnega kredita za oboroženje vojske v znesku 5,350.000 dinarjev in naknadni kredit 500.000 dinarjev zaupne svrhe ministerstva za unanje stvari
BELIGRAD 16. Listi so ponatisnili članek „Fremdeublatta". „Politika" pravi k temu, da je to najbolji dokaz, kako so se na Dunaju motili. S tem člankom skušajo na Dunaju obtožiti Srbijo pred vso Evropo, da je Srbija na popolnoma korekten način zadostila svojim sosednjim dolžnostim, dočim ni Avstro-Ogrska tega storila. List poroča ob •eneua da je srbski odgovor provzročil na dunajski borzi paniko in močno padanje avstrijskih in ogrskih papirjev.
BELIGRAD 16. Zadnje dni je prestolonaslednik Gjorgje prosil, da zamore inspi-clrati čete ob bosanski meji. Vojni minister mu je to dovolil vzlic temu, da se je protivil minister za unanje stvari Milovanović. Gjorgja spremi na inspiciranje poveljnik vojske general Patnik.
BELIGRAD 16. Od strani uglednih vojaških oseb se zatrjuje, da so vojne priprave tukaj popolnoma dovršene. Vse je pripravljeno za vojno z Avsto-Ogrsko. Vesti o velikem številu ruskih dobrovoljcev so pretiraLe. V najboljem slučaju, bo znašalo njih število okrog 5000 mož. Mnogo več bo domačih dobrovoljcev in onih iz Stare Srbije. Teh bo o kolu 12 do 15.000 mož. Govori se, da bo te dobrovoljne čete vzdrževala Angleška. Neugodno delujejo tukaj glasovi, da zabranjuje Turčija prevažanje vojnega materijala za Srbijo,
BEROLIN 16. „Vosa. Zeitung" piše v nekem članku o srbskem odgovoru : Položaj se bliža vedno bolj oboroženemu sporu. — Srbija note spremeniti svojega vedenja vzlic opominom vsoh velevlasti in vzlic pomirljivim
korakom grofa Forgacha. Srbija izziva vojno na predrzen način. Habsburški monarhri zamore taka vojna prinesti malo časti in tem-manje gmotne koristi.
BELIGRAD 16. List „Politika" piše, da ko se sovražnik cborožuje, da je potrebno, da se tudi Srbija pripravlja na vojno. Avstro-Ogrska hoče odvzeti Srbiji neodvisnost in napraviti Srbijo svojim vazalom. Spopad je neizogiben in Srbi ne smejo popustiti.
Avstro-Ogrska noče priznati Srbije.
DUNAJ 15. „Reichspost" pravi, da ima od najavtentičneje strani sledeče informacije: Položaj je zelo resen, a ni dospel še do vrhunca nevarnosti. Na Dunaju prepuste javnemu mnenju časa, da se izjavi o odgovoru Srbije. Sodi se, da ne bo mogla Evropa odobravati načina, kako se Srbija ponaša nasproti Avstriji. Opomini Evrope odvrnejo Srbijo morda še od usodnega koraka. Dovolj bi bilo doseči, da se prično vnovič direktna pogajanja med Avstrijo in Srbijo; ako se to doseže, bo lahko doseči sporazum. Hoče se nuditi Srbiji možnost, da se izvleče iz zagate brez poniževanja. Ako ostane pa ta opomin brez vspeha, tedaj preneha poslovanje diplomacije. Nade je še, da se ohrani mir. Avstrija pojde do skrajne meje.
TURČIJA.
CARIGRAD 16. Veliki vezir dementnje vse testi, ki krožijo o odstopu novopazar-skega sandžaka Srbije.
RUSIJA.
Rueko-turiko-bolgarska pogodba.
PETRO GRAD 16. Danes je podpisan rusko-turško-bolgareki finančni dogovor.
Homjakov pri Carju.
PETROGRAD 16. Cesar je vsprejel včeraj ▼ Carskem Selu predsednika dume Homjakova. Avdijenca je trajala dve uri.
Duma.
PETROGRAD 16. Na sinočni seji je državna duma razpravljala o proračunu pravosodnega ministarstva. Med drugim je poslanec Dimša, zastopnik poljskega kluba ulo-žil prehodno formulo, v kateri se izraža želja, naj se pripušča Poljake, da izvršujejo v poljskih gubernijah službe mirovnih sodnikov. Pravosodni minister je odvrnil, da ima Dimša prav s teoretičnega, ne pa s praktičnega stališča. Izključno iz Poljakov sestavljena sodišča niso bila leta 1905 na višini položajev, ker je njihovo delovanje dalo prav separatističnim poljskim tendencam in ni »o pridržali justice v svojih rokah. Želi se, da bi celo vse sploine pravosodne institucije preSle v te roke. S praktičnega stališča bi bila pa velika napaka, ako bi se vrata sodišča v poljskih gubernijah v sedanjem trenotka otvorilo osebam poljskega naroda.
Socijalni demokrati so izjavili, da so v načelu v prehodno formulo, predloženo od poljskega kluba, oziroma, da se strinjajo z njihovo željo, morajo pa vendar glasovati proti isti, ker socijalni demokrati odklanjajo proračun pravosodnega ministarstva. — Nato je bila prihodnja formula poljskega kluba odklonjena. Proti formuli so glasovali: desnica socijalisti, zmerna desnica, socijalni demokrati, delavska skupina in centrom.
DROBNE POLITldNE VESTI.
Papeft obolel. Iz Rima poročajo, da je papeš zopet obolel in da mora ostati v postelji. Zdravniki pravijo pa, da ni nikake nevarnosti.
— General konjenice grof Auersperg, dosedanji poveljnik 11. zbora in poveljujoči general v Lvovu, je imenovan gardnim kapitanom na mesto umrlega Alojzija grofa Baara
Dnevne vesti.
Volilni Imeniki za prihodnje deželnozborske volitve se sicer pridno pregledujejo, ali nikakor še v zadostnej meri, v kolikor zahteva to važaost tega reklamacijskega postopanja. — Da se olajša našim ljudem vpogled v volilne imenike, dalo jih je politično društvo na razpolago na več krajih mesta in okolice. Razven v centralnem uradu v ulici Lavateio št. 1, I. nadstr., nahajajo se volilni imeniki še posebej.
Za V. volilni okraj (Barriera Vecchia) in bližnji Rocol v gostilni ,, Al Cacciatore", ul. Petronio Št. 2, ter
z a IV. mestni okraj v ulici Stadion štv 19. I. nadstr. (Trž. podporno in bralno društvo).
V teb lokalih dajata poverjenika vsa potrebna pojasnila za reklamacije od 5. do 7. ure zvečer.
Pripravljajmo se! V malo mesecih nam bo treba stopiti na volišče. Volilo se bo novo občinsko starešinstvo in ker imamo v Trstu privilegij, da volimo v osebah občinskih sve* tovalcev tudi deželne poslance, bomo torej volili občinski svet in deželni zbor ob enem. Marsikdo poreče, da nas te volitve v mesta malo brigajo, ker je malo upanja, da bi mi kaj dosegli.
Kdor taks govori ali misli, ne umeva važnosti naših glasov. Mi postavimo svoje kandidate za vse mestne razrede, da se prepričamo o našem napredka in da na eventu-velnih ožjih volitvah oddano svoje glasove onim kandidatom, ki se nam bodo videli bolj pošteni.
Na zadnjih volitvah za državni zbor smo dosegli nepričakovano lepih vspehov in to
ni bilo vpisanih. Ves svet se je čudil našemu j napredku in ugled slovemkega življa v Trstu je jako narastel. Naša dolžnost ie, da na prihodnjih volitvah dosežemo še večjih vspehov ikar se tudi gotovo zgodi, ako bo sleherni : naš človek skrbel, da bo vpisan v volilni imenik. Kdor nima časa, kdor je bolan ali zadržan kakor si bodi, naj naprosi znanca, prijatelja, sina, soprogo ali hčer, da se mesto njega prepričajo je-li pravilno vpisan. Tndi ve, slovenske žene, imate sedaj dolžnost, da opozarjate svoje soproge na to, da se gotovo prepričajo, so-Ii vpisani v volilnem imeniku I In ako ne morete drugače, pojdite in prepričajte se same l
Kdor se sedaj ne pobrine in ne bo vpi-Ban, ne bo mogel voliti vkljub novemu zakona, ki ukazuje, da mora voliti vsak polnoletaik, ki je avstrijski državljan in ki stanuje v Trsta vsaj eno leto.
Spominjam se raznih volilnih bojev in spominjam se tudi, da so ob vsakih volitvah na dan volitev prihajali možje-davkoplačevalci k voditvu in so preklinjali oblastva, češ: za davke me imajo vpisanega, za volitve pa ne t Tudi sedaj bo mnogo nevpisanih. — Zato : pozor! Pazite pa tudi na to, je-li kdo vpisan, ki nima volilne pravice!
Taji državljani, mladoletni in oni, ki so pod varuštvom (kuratelo) nimajo volilne pravice. Te treba dati Črtati iz volilnega imenika. Tudi mnogi umrli, bodo morda vpisani ter mnogi, ki niso še leto dni v Trsta. Vse te treba izbrisati potom reklamacije. Volilne imenike za mesto si vsakdo lahko ogleda na magistratu, v N. D. O. ul. Lavatoio št. 1 I nadstr. in v „Tržaškem podp. in bralnem društvu" ul. Stadion it. 19 — kakor je že to povedano na dragem mestu
vkljub tema, da je mnogo naših glasovalo za zadobil o tej priliki težke rane, je včeraj na n sovražne kandidate in da mnogo naših zjutraj v bolnišnici umrl.
Tatvina. — Dekla Bonvenuta Brunizza stara 29 let, iz S?. Qiirino pri Pordenone nahajala se je v službi pri gospej Karolini Strauas stanujoči v ul. Panfilo Castaldi št. 8. Ko so jo odpustili, v kradla je gospodinji, predno je odšla znesek 4h K, ki ga je našla na kuhinjski mizi, Včeraj zjutraj so jo areti-rali, priznala je in povrnila denar.
Ferdinand Keržišnik, 35-leten težak iz Trsta, stanujoč v ul. Rigutti št. 4 se je včeraj nshajal v gostilni v ul. Boschetto št. 6. Tu se je neopažen vtihotapil v pisarniški oddelek krčmarja in mu vkradel iz žepa obešenega površnika K 70, Pozneje so ga aretirali, a našli so pri njem le še €1 K. Drugo je bil že pofrčkal. Opravičeval se je s tem, da ima skrbeti za svoje nelegitimne otroke.
Koledar in vreme. — Danes : Patricij škof. — Jutri : Ciril Jeruz. škof. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoluda«« -f-9 0 Cels. — Vreme včeraj : oblačno, po noči dež.
— Vremenska napoved za Primorsko : Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi, — Temperatura mila. Polagoma bolj-šanje.
Naše gledališča.
V nedeljo je bil častni večer režiserja g. A. V e r o v š k a, ki si je bil izbral za svojo benifico „Veleturista", jako komično igro, prepleteno s finimi dovtipi in žgočim sarkazmom. Igra sama na sebi ni kaj posebnega. Njen namen je le: zabavati občinstvo in se malo ponorčevati iz takozvanih „nedeljskih* turistov, ki jih je povsod dosti. Ali tudi nskaj ironičnih zafrkacij o današnji ženski emancipaciji kaže igra in čedno je združenje fce p etij
Zganimo se! Sedaj je Čas. Po 18. aprilu resne snovi z ostalo velekomično, a sicer vsak-ne bo možno reklamirati več in kdor ne bo; danjo vsebino.
vpisan — pa bil delavec ali milijonar — ne bo smel voliti.
Dobro mu je zasolila! Te dni sta šli po Acquedottu dve slovenski dami z enim otro-čifem. Pogovarjali sta se keveda v slovenskem jeziku. Sretali ste neko družbo laških gospo-dičev. Eden teh je pripomnil na glas: Varda varda, le parla ičavo 1 ! Ena slovenskih gospej pa je odgovorila tndi na glas (v italijanskem jezika): Da ravnu ičavo ! Ali vedite, da najbolj trd fičavo govori vsaj po dva jezika. Vi pa, ako bi ne znali laški, bi morali govoriti i—a, torej kakor — osel!!
Izdalo je. Fini gospodič ni niti žugnil na to lekcijo.
Organizacija slov. trg. potnikov. Kakor smo že svoječasno poročali, je vlada potrdila pravila snujočega se „Društva slov. trg. potnikov a sedežem v Ljubljani". — Danes pa naznanjamo, da je svoj pristop k društvu prijavilo 2e precejšne število g. tovarišev, iz česar je razvidno, da je bila organizacija res potrebna ter vlada v interesovanik krogih mnogo zanimanja za drnštvo. Tndi podporni členi so se že oglasili. Je pa še nekaj g. tovarišev, ki še niso vposlali prijavnic in katerih ne smemo pogrešati v naših vrstah. Prosimo torej, da nam svoj pristop naznanijo čim preje.	Pripravljalni odbor.
Seja mestnega eveta se bo vršila jutri v četrtek ob 7. uri zvečer. Na dnevnem redu je med drugimi tudi afera med občino in tramvajem glede novih tramvajskih prog.
Poroke, rojstva ln smrti. V tržaški občini se je od 38. febr. do 6. marca poročilo 14 parov. Rodilo se je 136 otrok in sicer 75 moških in 61 žensk; od teh 27 nezakonskih. Umrlo je 138 oseb in sicer 81 moških in 57 žensk; od teh 39 izpod enega leta.
Tržaška mala kronika.
Nagla smrt. Včeraj po noči je umrla nagle smrti Marija Dudinić, stara 41 let, stanujoča v «1. Barriera vecchia 27. Zdravnik z zdravniške postaje je konstatiraj da je Dndinićevo zadela srčna kap.
Predrzen poskus tatvine z vlomom. — Tvrdka kož, Bratje Rauber ima svojo zalogo v ulici S. Lazzaro št. 2 in skozi dvorišče ima tudi zvezo z ulico S. Katerina št. 1 poleg kavarne Metropole. Predvčeraj zjutraj okolu 5. ure je neki redar našel odprta vrata ulice S. Catarina. Ker je sumil, da se gre za kako tatvino, je vstopil v vežo in šel potem na dvorišče, kjer je zagledal v nekem kotu velik omot finih kož. Redar je potem konstatiral, da so neznani tatje vlomili vrata, ki vodijo iz zaloge tvrdke Rauber na omenjeno dvorišče; tjakaj so tatje postavili omot kož, vredne okolu 2000 K, da bi jih potem odnesli. — Bržkone je pa prihod redarjev pognal tatove v beg.
Ljubimska drama v Kopru. V Kopru je včeraj umrla 18-letna Angelina Romaneilo za strelno rano. Revica je skupaj s svojim ljubimcem iskala smrt in oba sta jo tako našla. Med kočijažem in kmetom. — Na trgu
Vloge so take, da je tažko napraviti iz njih kaj posebnega, če niso igralci zelo točni in zadosti temperamentni. Pri burkah in veseloigrah je že tako, da samo mal izpod-tikljaj soigcalčev utesni in zmanjša efekt, ki ga rutiniran igralec lahko doieže. To smo opazili v „Veleturistu".
Gospod Verovšek nam je podal prototip labkoživca in starega lahko mi selnež a; v svoji vlogi bi bil lahko naravnost blestel in bi bil dosegel še večji vspeh — ali ovirali so ga j ni se mogel povspeti, v nekaterih točkah njegova igra pravzaprav ni mogla priti do prave veljave, ker so mu nekateri soigialci premalo točno sekundirali.
Ampak ne bilo bi prisrčno, če bi jim hoteli kaj naravnost konkretnega očitati. Saj so se očividno potrudili in so večinoma prav dobro pogodili svoje uloge; le točnosti in gibčnosti je manjkalo, in to se je čutilo na nekaterih mestih.
Gospića Puceljeva st. je dobro igrala slavohlepno in reiolutno soprogo Dolinarjevo. Lo sempatje je bilo morda opaziti nekako zadrego v sicer ne slabi igri. Gospića Me-kindova je bila prav čedna študentka, prenapeta emancipiranka, živeča sama s seboj in z vsemi v naiprotju, a njena namiljena in prisanjana „jednakopravnost" z moškimi mora končno podleči zakonom narave in logike in pa — ženikega srca-značaja. Goipica nam je v resnici ugajala.
Gospa Danilova je bila trda, a mehko-Čutna planšarica, zdrava in močna, prava hči planin. Te uloge bi si ne mogli misliti drugače. Kaj posebnega bi bilo najbrže nemogoče napraviti iz nje, a značaj planšarskih deklet je gospa pogodila res drastično. Z odra je dihala preprosta in globoka ljubezen, opravičena sebičnost gorkega srca, ki ne more pozabiti svojega izvoljenca, a rado odpušča svoji rivalki in jej je hvaležno za povrnjen zaklad.
Vse boljše uloge skoraj — Če hočemo že tako govoriti — razun naslovne, so v ženskih rokah, morda zato, ker so ženske v tej burki povod in vzrok, vodilni motiv vsega dejanja. V«e so vspele, tudi gospica Janova, Železnikova in Puceljeva ml. so razumele in pogodile svojo ulogo, le gca. Jano»a se nam je zdela nekoliko — kako bi rekli? — pre-glama, nenaravna. Dekleta v Zorini starosti, bi menil, so naivna ali pa ne. Če so še malo naivna, je to čisto drugačna naivnoat; če pa niso, so pa taka dakleta v svojem vedenju prevdarne;ie, celo njihove geste so premišljene. Pa recimo, da ta teza ni prava, je samo subjektivna, na potem je bila igra te gospice prav dobra.
Tudi možke uloge bo bile v dobrih rokah, če odštejemo tiste netočnosti in nekatere male negotovosti. Poaebno sta ugajala g. Rajner in Viktor. Napravila sta iz svojih ulog, kar se je dalo napraviti. Prav Bi m pa tična sta bila gorska vodnika gg. SrSen in Potrato. Stari Podhoa Vi izvr.cno kopira! čokatega in hudomuša-g* gorskega vodnika kaj romantična je bila uioga g. Potrate. To je bil zil gorenjski fant, dobrosrčen in za-
Goldoni se je tčeraj popoludne kočjaž Emil ljubljen mladenič, ki se divi domačim pla-
Zupančič obregnil s svojo kočiio ob kmeta Antona Lavrenčič iz Kopra. Ta je užaljen vzdignil dežnik in razbil šipo na vratcih kočije. Koči až, ne bodi len, ga je traktiral z bičem. Celo pred komisarijatom je besni ko« čijaž oklofutal manj nervoznega kmetiča.
Povožen. Vteraj je pri sv. Jakobu neki izvošček povozil 33-letnega delavca Josipa
ninam in zna preprosto, a s pesniškim zanosom, ves zadivljen in prevzet, odkrivati svojo gorečo ljubezen.
Rei. zal dečko.
G. Veble je dobro pogodil pisatelja dr. Planinca, samo nekam prozaičen se nam je zdel ta pisatelj. Dobra je bila njegova maska, nastop siguren in prikupen. G. Br&dna je
Pangerc. Prvo pomoč je dobil na zdravniški bil sladak možićek, dober tip rado rednega in postaji. — Oni Ivan Husso, o katerem smo vsiljivega urednik* iu zlizanega in frazastega pred par dnevi poročali, da js bil povožen in gamrmanda.
V Trstu, dne 17. marta 1909
»EDINOSTc štev. 76
fttfan IH
Tudi g. BoleslavBki ja ugajal.
Gorazd Svetozar Dolinar-Verovšek je bil zanimiv lahkoživec, živeč v večnem strahu, da bi se ne odkrili njegovi skriti grehi in trubaduraki izleti ; človek ima kar usmiljenje ž njim. Toda on se izvije iz vseh neprilik in ae reši vseh zadreg z uprav občudovanja vredno virtucznostjo izkušenega moža, ki je vedno zajemal z veliko žlico iz polne sklede življenja. Prav mojstersko je karikiral blami-ranega planinca, nezvestega zakonskega moža in vp^hanega turista, ki ga je sila razmer slednjič vendarle privedla v te preklicane gore, kjer ga čakajo nova, neprijetna prese-nečanja, iz katerih se pa vedno junaško izvija. Njegov veleturiit je bil prav dobro kreiran, kod nam ga je podal, je bilo naravno, prav dobro in Verovškovo, Škoda samo, da ni mogel priti s svojo igro res povsod do prave in zaslužene veljave.
Veselilo pa nas je v resnici, da je nače tržaško občinstvo tako jasno in lepo pokazalo, kako zna ceniti velike in neprecenljive zasluge, ki si jih je pridobil g. Verovšek v veselem preporodu in velikem napredku našega Talijinega hrama. Vii, ki res znajo cediti velikanski pomen gledališke umetnosti o kulturnem napredovanju naroda, morajo — Veroškova benefica je to dokazala — z radostjo priznati zasluge, kcmur tuii gredo.
Saj se nam res ni treba sramovati, če ni bilo naše gledališče tudi prej to, kar je zdaj: bili so pač drugačni odnošaji, da smo pa vredni svojega, zdaj že na precejšnji višini stoječega gledališča, kaže ravno razmerno velik njegov skok do popolnosti in navzgor.
O gledališču samem in njegovih pogojih in stebrih pa hočemo v kratkem obširneje spregovoriti. Za danes naj-le še omenimo, da je bil gospod Verovšek odklikovan z lepimi venci in darili in viharnim aplavzom — in da je dobro vspelo in nenavadno mnogoštevilno obiskano predstavo poveličeval še šentjakobski orkester, ki je precizno izvajal slovanske skladbe.	— r —
* *
♦
Na mnogostransko zahtevanje se uprizori v petek dne 19. t. m. na praznik sv. Jožefa prvič v tej sezoni zabavna šaloigra „Pri belem konjičku". Kdor se spominja lepih in komičnih prizorov, na katerih je bogata naša igra, kdor se domisli krepko in komično očrtanih lic k la dolenjski žajfar Bucek, profesor Kcprivar in drugih več, ta gotovo ne zamudi v petek zvečer lepe prilike, da si vnovič ogleda ljube znance z odra, utelešene deloma po starih deloma po novih močeh. Z ozirom ca to, da se je zvečer dan že dokaj podaljšal, je postavljena petkova predstava na 8. uro zveder. Prosi se, da pride slav* občinstvo točno, potem bo konec kmalu po 10. nri, ker tehnični nedostatki odra ne bodo to pot ovirali naglega razvoja igre-
Tržaška gledališča:
VERDI. Danes odmor. — Pripravlja se dtraussova „Salome".
POLITE AMA. ROSSETTI, — Grassova družba. Tudi na včerajšni predstavi lepe komedije »Niča" so bili Grasso in njegova družba aklamirani od mnogobrojnoga občinstva,
Danes sicilijanska drama „Žolfara'" od
Sinopoli.
FENICE. — Cirkus Bisini bo dal danes dve predstavi, popolndne in zvečer,
EDES. Variete predstava ob 8 30.
GLEDALIŠČNA DVORANA ,APOLLOJ nlica Domenico Rossetti 4. Marijonetiitična družba. — Danes (treda) predstava ob 5. in pol.
Oruš+vene vesti,
Tržaško podporno In bralno društvo ul.
Stadion št. 19 ima v nedeljo dne 21. t. m. volilni sestanek v društvenih prostorih. Ker se vrši v kratkem cbčni zbor imenovanega društva vabi najuljudneje k obilni udeležbi.
Volilni odsek.
Delavsko konsumno društvo pri sv. Jakobu naznanja, da je od danes naprej v društveni gostilni členom na razpolago letošnja bilanca.
Darovi. Za žensko podruž. dr. sv. Cir. in Met.
v Trstu je nobral g. Matejček, čah iz Prage 15 K na prijateljskim sestanku po nstanov-nem občnem zb.ru društva „jugoslov. želez, uradnikov."
— Ne hoteč si pridržati od druge osebe plačamo zavrnjeno vstopnino; darujemo isti znesek za žensko podruž. sv. Cir, in Met. K 4.40. Denar hrani uprava.
Gospodarstvo.
III. redili občni zbor „Jadranske banke" v Trstu
se ie *ršil, kakor smo včeraj porcšali, v nedeljo, dne 14. t. m. v dvorani iste banke.
V odsotnosti predsednika banke, gospoda Ivana Mankoča, otvoril je občni zbor podpredsednik gospod dr. Gust a v Gregorin. konetatoval, da je zastopanih 4733 delnic od 47 delničarjev s 456 glasovi :n da je občni zbor v smislu pravil sklepčen. Gospod podpredsednik je pozdravil navzoče delničarje, kateri so že s svojo mnogoštevilno navzočnostjo pokazali zanimanje za zavod, predstavil vladnega zastopnika c. k. okrajnega glavarja gospoda Edmunda Fabia-aija in pripomnil, da sta počastila se svojo
navzočnostjo občni zbor tudi predsednik Živnostenske banke pro Čecby a Morahu v Pregi gospod ces. svetnik J. Otto. Utkor tudi ravnatelj filijalke Zivnoatenske banka na Dunaju gospod Jo s. Al. Š p i t £ 1 s k v.
Sklicu; 4 se ca letno poročilo, on ozari al je gospod podpredsednik, da je Iranska banka v preteklem letu zopet lepo napredovala in zahvaljuj« se ravnateljstvu in uredništvu izrazil upanje, da bo Jadrat,sk& banka tudi v naprej izpolnjevala svojo nalogo v korist in procvit domače trgovine, obrti in industrije.
Iz poročila upravnega sveta je omenjal nadalje, da je banka interesirana pri paro-brodarskem društvu „Dalmatia", katero se bo ▼ najkrajšem času spremenilo v delniško družbo z akcijskim kapitalom od K 4,000.000, da je koncem leta 1908 odprla Jadranska banka svojo prvo podružnico ▼ Opatiji, katera se bo kakor se more sklepati iz dosedanjih vspehov, dobro razvijala ter da je bila v preteklem letu vstanovljena s pomočjo banke tudi komisijonalna in špedicijska družba „Balkan" z osnovno glavnico od K 120.000. Vodstvo Špedicijskega in komi»ijonalnega odseka leži v strokovnjaških rokah, družba ima ugodno situirana skladišča kakor v mestu, tako ▼ prosti Inki in se bo gotovo razvila v lepo, cvetoče podjetje. Koncem je g. _ podpredsednik imenoval overovateljema zapisnika g. Srečka Bartelja in g. kapetana Harlović-a, a skrutinatorjema g. Petra Mihelič-a in g. Antona Kalistr a.;
Na predlog delničarja gospoda Mirta, opustilo se je — ker imajo vai gospodje del- j ničarji poročilo v roki — čitanje letnega po-j ročila in bilance za leto 1908. Iz predložene j bilance posnemljemo:
Aktiva: gotovina K 440.576 57, me- ', niče K 3,424.477*72, vrednostni papirji K 421.304*15, dolžniki K 8,956.508*96, bančno j poslopje K 262.676 93, inventar K 26.643 59,' skupaj K 12,532.187*92.	|
Pasiva: delniška glavnica K 3.000.000 (K 2,000.000 s kup, 1908, K 1,000.000 s, kup. 1909) rezervni fondi K 107.135'—,1 vloge K 2,402.066*22, upniki K 6,666.903 04,) transitivne obresti K 61.410*29, trate K 93.712 47, nedvignjena dividenda K 620'—, ■ čisti dobiček K 200.34090, skupaj K 12,532.187-92.	j
V	imenu nadzorstvenega sveta je gospod Josip Ulčakar poročal, da je isti svet! pregledal predloženi računski zaključek, da je j našel vse v popolnem reda in predlagal, da se podali upravnemu svetu absolutorij.
Ta predlog se je enoglasno sprejel.
Na to je prišel na vrsto predlog upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička. Glasom tega predloga naj bi se Čisti dobiček, ki odgovarja 100/#nemu obrestovanju delniške glavnice razdelil kakor sledi: glasom pravil odpade 5*/t rezervnemu fondu t. j. K 10.017*05, 59/» dividende delničarjem v znesku od K 2,000.000 t. j. K 100.000'— 10°/# tantijeme upravnemu svetu t. j. K 9032*38, 20°/o tantijeme nadzorstvenemu svetu t. j. K 1806*47 ; od ostanka dobička per K 79.485'— j naj bi se izplačalo K 20.000'— kakor l°/ona' superdividenda delničarjem, K 10.702 95 naj j bi se dodelilo rednemu, K 25.000'— poieb-! nemu ia K 2145'— pokojninskemu fondu, K; 5000*— naj bi se uporabilo v dobrodelne na-j mene in K 16.637*05 naj bi se preneslo oa novi račnn. Tudi ta predlog se je enoglasno sprejel, tako da se bodo obrestovale delnice za I. 1908 eč 6°/«. Kupon št. 3 delnic se bo izplačeval torej se zneskom K 24*— počenši s 1. aprilem t. 1.
Po navedenih dotacijah bo znašal redni rezervni fond banke 100.000*—, posebni K 45.000*— in pokojninski zaklad K 10.000*—, skupaj K 155.000*—, kar odgovarja kvoti K 20*67 na delnico.
Skupni promet v letu 1908 znašal je K < 608,206.892*58 proti K 457,800 741*06 v letu 1907 torej več za K 150,406 151'52.
V	upravni svet banke za nadaljno triletno perijodo so bili izvoljeni enoglasno in sicer z 418 glasovi dosedanji člani, ki so se konstituirali v seji, katera je sledila občnemu zboru tako-le: Predsednik Ivan Mankoč, veletržec v Trstu ; podpredsednik : dr. G u -stav Gregorin, deželni poslanec in od-
Edini v Trstu.

Edini v Trstu.
Čine - Music - Hall-Mondial
ulica deli' Istria štev. 6 (Hrib sv. Jakoba)
govoreče slike.
Od 17. do 19. marca sledeči program : Obrtnija S kačjimi kožami V lavi, interesantno. 2.) Ure, fantazija. 3) Roman šivilje, drama, 4.) Automotorni čevlji, komično.
«1»
r
■11 (=111;

AMERIK. ZOBOZDRAVNIK
Dr. Leopold Mraček v Trstu, Corso 17
od 9—1, 3—6	od 9—1, 3—6
Plombe iz zlata, porcelana, srebra itd. vse po najmoder. metodah.
UMETNI ZOBI v zlatu, kavčuku z ozobno ploščico ali brez nje po amerikan, zistemu ia po lastni patentirani metodi. Krone na zobe iz zlata ali aluminija.
Izdiranje zobov brez vsake bolečine. ===== Reguliranje slabo zraslih zobov. 12-letna praksa na klinikah na Dunaju, Berolinu, Lucernu in New-Yorka.
;Ei
Prva slovenska
M1ROD1LN1CA
pri av. Ivana štev. 115 7
Podpisani naznanja slamemu občinstvu, da se rdobi ▼ njegovi zalogi TBakovrstn«
barve, drog«, čop 16e, ilpe, žeblje, mineralna vode, vosek za parkete, svečo, snreUoe sa Auerjevo luč itd. itd.
TJdani Kari Lozej.

Mesnica
v ulloi Rojano štev. 61 A
(J-korklja) je vedno preskrbljena • svežim volovskim in telečjim mesom. — Prodaja tudi vampe.
Za velikonočno praznike velika izbora kokoši po zmernih cenah.

Novi slovenski ceniki
dvokoles, šival. In knet. strojev, grsMfoaov la vsakovrst. plošč Itd. franko. Izvrtajo se tudi po-
SATJEL", Sonca
Zaloga obuvala in lastna delalnica
Pavel Visentini, £rst
ulica Giosue Carducci 31
Velika Izbera moiklhj in žea-
skih čevljev
Poprave se
Izvršujejo točno in selidno
po zmernih cenah.
iSaCi
daj al ilca. G. 3(ehaaya3i
TRST — Corso štev. 23
Ni pMno mM ia Duift UBE
niHnate od K 4 naprej »■rebrne * „ 9 zlate	„ „ 26
PRSTANI
Id karatni od K naprej
14 ., x fti]aa. io „ BUDILKE
garantirane ol K 3 60 naprej
Vrbu taga bogata tztera zlatih la srebrnih veriiit, uhanov, Broohas ttf.
s Kašlja ni vei t
Pastiljke za prsi so edino sredstvo proti kašlj«, prehlajenju, hripavoeti In vsakemu vnetju v sapnih crganih. Škatla z navodilom stane 70 stot. ter se dobiva samo v lekarni
PRAXMARER (Ai due mori)
Trst, Plazza Grande - Mestna palača. - Tel. 377
Sadno drevje
ved tisoč lepih, visokoizgojenih hrušk, jablan, češenj ia breskev naj plemenite jiih vr«t odda po nizki ceni takoj
Vinarsko sadjarsko društvo
v Rihenberku.
# •
• o
Pisarna
dr. Rybara in dr. Abrama
išče spretnega
stenografa
Vstop takoj.
Plača po dogovoru.
m.
DVORANA ZA S0DBENE DRAŽBE
ulica Sanit* 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila danes 17. t. od 9. do 12.
Tirjatve za K 14*991, najmanjši ponudek E 100 —, bakrene posode, cgedala, toilette, chiffooiers z ogledalom, modiljoni, slike, nočne omarice, umivalniki, glasovir, divan, naslonjači, hrooometrična ura, stolica, sedež za brivce, stolice in umivalnik z mramorjem za 1 in 2 osebi.
Javna zahvala
zavarovalni družbi cCROATIA* v Zagrebu. katera je mojo požarno škodo vestno procenila in odškodnino v znesku K 8449*82 kulantno izplačala. Kotor, 12. marca 1908.
Jovo Gjnrovlć 1
r.
Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi
Kollar & Breitner
Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbollnej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd.
za tedaj priznane katar najbolja la naj-trajneje mazilo, ki obranja nove In stare plasti na jufaltfcnih kartonih, skrllnlh __ploščah In vsakAvrstne« lamarinn.\\\\\
Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lasni ooment, karbolinoj, karboma kislina, asfalti ln drugi proizvodi ia asfalta in katransa, opolala olja, mast aa stroje, mazila aa tosovs, priznane in najbolje znamko (registriran«) mast aa vagona, maot-vasolina aa koao, mast za orosjo, tsšIUs aa 6ovtyo itd.
Tovarna in pisarna v TRŽIĆU (Monfalcone) pri Trstu. ^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^mmtmmmmmms^:'
s Novo pogrebno poujetje
pisama In prodajalna Ota Oincenzo Belltni it 13.
Telefon Šl 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon Št. 1402 Zaloga opravo ulioa Massimo D' Azeglio it. 18
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrate t odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin ia mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrauene lesen«
rakve; čevlje, vence iz ometnih cvetlic, kovine, porcelana in perL Bogata zaloga: VOŠČEHE SVEČE.	Sen« nizke, da ae ni bati koakuroao«.
Za ulu&u potrebo se uljudno pripoiočajo HENRIK STIBBLJ in drugi.
Biran IV
^EDINOSTc fctev. 7«
V Trstu, IT. marca 190?
CAllLO GORT
Zaloga olja - Trsi - V. Santa Caterlsa 13.
Prodaja velikD In ni mab - TELEFON 865. =

v Celja začne tem izdajati MAgrr>rni ve&toik", ■mesečno revr o v obrambo političnih koristi nadzorstvenega; aIovecskih agr8rcev.
▼etnik t Tretu ; člani: Laza' A n i č i ć, f narasla za 1 10 m, Sa^ft in Sora veletržec v Trstu; Ante B o g d a n o v i c,! vodah pa za 0*40 m, oziroma 0'30 vele trže c v Trstu ; T. *itez C o s s o v i c h, drugih vedah je opaziti istotako lastnik parobrodov v Trstu ; Ivan G o r i u p, i stanje.
veleposestnik ca Opčineh pri Trstu; dr. K s-	mf . . A. __■
doslav K v e k i <5, odvett-ik v Trstu ;1 VOStl IZ OtajerSKe. • racijan Stepančič, veletržec v Trstu ; i Slovenska 2n?aga r,a občinskih volitvah T. G. S t i p a n o v i ć, ravnatelj Banke i; Da Zg0f| p0ij6taT; go Neir.ci in nemSkutarji »ledične za Primorje, Reka; dr. Fran piooadli. Izvoren 'e bil samo en Nemec. Vrba nič, profesor na vseučilišču, poslanec - Noy slovenski list. U-edcik Vek. SpindU? v hrvatskem in delegat v ogrsko-brvatskem saboiu v Zagrebu.
Tudi dosedauii člani sveta gg, Hektor P o 11 i c h, H i n k o pl. i B a c c i c h, dr. Josip M a r t i n i s, dr.; Otokar R y b a r in Josip Ulčaksr: so bili per aedamationem enoglasno zopet j Ljubavna tragedija. Iz Berolina porc?ajo, izvcijrai.	da je diisk Al. L;cbtcrsfeid v nedeljo zvečer
Na predlog upravnega sveta sklenil je z lefolverjem strelci gj» neko natakarico ter občni zbor enoglasno, poviSati delniško glav- jo smrtno ranil. Ko je gostilničarjev a hči cico banke od K 3,000.000'— na K priskočila natakarica ca pomoč, je dijak strel-«,000.000*— in pooblastil ob enem upravni Jal tudi nanjo. Na polici i je izjavil, da je svet, da iz-rsi to povišanje po lastni r&zsod- streljal iz nesrečne ljubezni. Ob er-em fo costi in da sam določi čas, pogoje in kurzj konstatirali, da je ciegovo pravo ime Ganzler tozadevne emisije.	in da ie rodom iz Budimpešte,
Spremembe pravil, nanašajoče se v prvi | Statistika konfcurzov v Avstriji. Lan-vrsti ca sklep o povišanju delniške glavnice sk^ga l^tti je bilo v Avatriii proglašenih co bile enoglasno odobrene. V debato so pc- 2351 konku-zov, m?d njimi 602 na Spod. segli gg. dr. Rybar, dr. Pretner in | Avstrijskem in 492 na Češkem. Večina koc-
pn M,.i->proda se lovska psica lpXS
> m. ri i turzbaar] bvratno dresirana, v drugem polju, R. nos apel. Cena 350 kron. Na ogled pri grajekem lovcu Andreju Veble, Kapele pri Brežicah, štajersko.
520
Šivilja, ne premlada, mora držati perilo v redu, stanovanje in hrano v hi?i, dobi stalno službo v Hotelu Balkan. Predstaviti se 6.-8. i
527 .
Dobra
izredna prilika- da se mala prcdajalnicn
manifakturnfga blaga in raznovrstnih potrebščin, police in svetilka. Ulica Cavana 4.	532
fir\m pdruzzi pok. fini
Mladenič
kovač-mehanlk z& stroje la motorje
14—IG let star dobi eiužbo v Ho- Tovarna sledilnih peči (SPARHERO)
TRST, ulica Pondares 10. Telefon 971.
telu Balkan. Predstaviti se
Razne vesti.
ALEKS. FRANC MATER - TRST
ŽGAifJSCA KftVE .-.!
TELEFON 1743. Najboljši vir za dobivanje pečene kave.
VELIKA ZALOGA
!
za zgradbe in artistična predmete
TH. DEUTSCH, Caraz
sprejme po jako zmernih cenah toliko za tuzem>t\ > kolikor za inozemstvo
furlanskih jajc :: vsakovrstna fina dela
vedno ivežih.
štev. 539.
Proda se
oddelek Edinoni.
Mladenič

ravnatelj Š p i t a 1 s k v.
K točki „razni predlogi", ja goap Pretner izrazil željo, da pristopi Jadranska baoka kakor članic* k deželni zvezi za promet tujcev z letnim deneakom K 5001—, 8 čemur pridobi r»ra*i(*o poslati zastopnika v oibor ter je motnjiui to s tem, da ima banka gospcd&rdki interes na procvita južnih dežel in pos bno Dalmacije in liburnijske penija obali, za katere južce dežele je vlada odlo- ■ ruua ftiia K 400.000-— letna podoore. V imenu upravnega s eta je izjavil g. podpredsednik, da se bo nov upravni svet pečal a to željo.
Pred zaključkom zborovaeja se je ces. svetHik J. O 11 o zahvalil za pozdrav gospoda	20
podpredsednika, izrazil svoje posebno vesel;e bh napredku zavoda in zagotovil, da b-j Ž^vnostenska banka vedno simpatično spremljala nadaljci razvoj Jadranske banke, kateri ž?li najboljših v-pehov tudi v bodočnost. Soapod podpredsednik zahvalivši se na lepih besedah gospoda ces. svetnika Otto, ie izrazil žel o složnega delovanja slovanskih zavodov na narodne-gospodarskem polju ter se je konečno v imenu zopet izvoljenega upravnega sveta zahvalil gg. delničarjem na enoglasno z izvolitvijo izraženem zaupanju, katero bo sku-ftt.1 upravni svet upra?ičiti tudi nadalje s tem, da posveti vse svoje tile procvitu zaveda. K-** se k točki „razni predlogi" ni priglasil nikdo več je g. podpredsednik zaključil zbore nje.
-
Vesti iz Goriške.
Umrl je v Vipavi g. Josip Zvokelj, tamkajšnji posestnik in cbč. odbornik v starosti i 58 let.
Smrtna kosa. Umrl je dne 13. t. m. v Malo-šah pri Črnicah ajdovski župan v za-iasnera pok. g. Josip Cigoj. — V Podgcri pri Gorici pa je umrl v starosti 60 let karat g. Josip Golob, Pokojnik je bil rodom iz Solkana.
Razpis natečaja. — Pri c. kr. okrajni sodniji v Ajdovščini je razpiaata služba pisarniškega pomočnika.
Grmelo je po Vipavski dolini v noči od
sob'-te na nedeljo. Stre«a je n* Brjah v rihemberški občini poškodovala zvonik ter »bilfr 1 fer^o in 1 r.slg.
Na hrib« b iz i R>nk so dob^i mrtvega J 80 let gtareg; paj.t:rjh. BI je opečen. Najb.že se je grel, pri tem moida zsdreaisl, pa ga je za;ei ogeni, a* 30 omagal in umrl. Ovce so prišie »ausc domov.
V Tržiču s j udrli neznani lopovi v cerkvico sv. Antnra ter tam v*« razdejali in niztrg*li, k-ir jim je p-i&lo pod roke.
Ustrelil se }e v aenoe iz revolverja^ 35 let stari prekut čevalec M -tiia S jrli v Žab-čah pri Tolminu. — Baje je bil v d?narnih zadrfgth.
Za sežansko podruž. dr. sv. Cir. in Met.
nabraia je gdč. Rika Š:ibeij v veseli družbi 2 K 50 sto t.
Gospcd Josip Cebuic, trgovec z vinom nabral v gostilni Grbec na pustni ponedeljek 4 K in nekdo daroval š? 5 it. lir. Bog živi vrla nabiralca in darovatelje !
j kurzov je bila izveders *ako, da so si upniki dr.; razdelili kocku^zno nias^.
Balkanska zveza. I': Londona porečaje, da sklecejo Bolg&rra, Srbija in Črncsera
zvesc. Ta zveva bi ra^pclegala z v 600.000 do 800.000 mož.
Nejfineje alpsko čajno maslo znamka 2 zvezdi. Dnevni dohod. — Sir in slanina. — Specijaliteta „LJPTAUER1-. Postrežba na dom. Gene zmerne. — Prodaja na drobno in debelo.
ReSolfo Contro, ulica Sdk 5.
— .................... ~
VZI.IKA Z ALG GA
kakor n. pr. /elCZllC Ogl*ajC, ŠtodUl.-«»
_ peci, vsake vrste dehi v železu za zgradbe, kakor tudi
železna okna in železne rouleau,
MALI OGLASI.
zemljišče za zidanje blizu ceste 5-' via Commerciale, Škorklja, I. nad.
540
UTEL
hiSa ali zi iališfie do I. nadstropja po pogoju. Naslov pove Insenitni
519
Iz l*n H	?e takoj v najem me-
KlUll blirana soba, tudi hrano, cena
Antona 717
po dogovoru. Via dei Fabbri (tik cerkve 9v starega; §t. 1, II. nadatropje._
lep« zunanjosti, išče službo polte-žaka ali sluge v kaki pi?£rni. Govori slovensko, nemšfco in itaiijansko. Ponudbe pod „E. P." na Inseratni odd. Edinosti.	816
vis. delie Ombrelle
TELEFON št. 18-49
5UID0 2 Dfifl COEH I mm^urn--^^^-

100.000 buteljk od Sampaižjea _____ za refošk.__
Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk. šampanjc, bordeaux, rensko vino, konjak itd. Velika zalaga buteljk od pol litra in 1 Va litra. Damjane iz stekla opletene.
prevzamejo se dopošiljatve na deželo.
Kupuj« razbilo »teklo vsake vrste.
Velika širicarska tvrdka čipk
inee v vseh mestih £ospe z veliki m znanjem
Istre in v Trstu 2-£-i-
za prodajo Čipk za perilo, čipkanih bluz
obleke itd. po vzorcih. Krasne novosti in specijalitete. Visoka provizija. Blago se pošlje na dom poštniue in carine prosto. Ceno v K in st Ponudbe pod šifro
Z. G. 611 na RUDOLF MOSSE. Sa.it Gailen, Švica.
fifrn
Up uioii
Prodaja udi koruzno p^rie za pus.elie
Mu jO
nđ
sii-j»z^jL1Iruit "»Sj	t'
prvi uraiza revizijo priziv
b I Bas o
v davčnih zadevah

Trst, ulica deli'Istituto 10, SIL,
Sprejema sestavljanja pol za hišni, rentni, obrtni in osebni davek; preskrbuje
prizive proti pretiranim odredbinam in potresenim klasifikacijam
V prodajalnici jestvin '
Oomenico Noretti i
Trst, ul. Giuaeppe Gatteri St. 2O Ji
vogal ulice Farneto
prodaja ta po n^jzmornejšlh oenah sladkor, Kava, rlž. zmesi, moko, naravno maslo surovo 'j ln bnhano, vino, pivo ln likerji v buteljkah Ud. g Speoljallteta praaklh In S L»anJ-laklli grnjati.
Poštne pošlljatve zmornlh oocab,	IC
! Slavnemu občinstvu se priporoma v ulici deli* Acquedotto 22
>*ajfluejši likerji po najzmerneJSih cenah. — POSTREŽBA TOČNA. Na razpolago so	razni slovenski.
Italijanski iu nemSkl tuk^jSoji la ... zunanji časopisi, kakor tudi ... NAJBOLJE ILUSTRIRANE REVIJE
Urad je skrajno zanesljiv in tajen.
Odprto oH 9. are pre3p. žd 1. pop.
-
JBB
Nova prodajaliiica
ur in dragocenosti It

Pozor! Pozor!
SAMd ŠE PRIHODNJI TEDEN
bomo prodajali, kar je še zimskega blaga pod lastno ceno
BOHmUC Sc Co Trst
ulica deile Torri št. 2 TRST Via San Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Antona novega)

Vesti iz Kranjske.
Ing. katerega hitro »t je znašala do koQ. na aro. je v ponedeljek zve Jer pihal ljubi anskem mestu.
Vode naraščajo. Zadnje tri dai znatno narasle reke in potoki Tiled tajanja •nega in Tsled dežja. Te dni je Ljubljanica
i
i i
70 po
so
IP3
H Po« 01 o
^B^Mt	fk ¥	
■	0	
Podpisani usoja si
danes
naznaniti slavnemu občinstvu, da se odpre
r sredo 17. marca 1909
(ex drug Drag. Vekjsta)
OCmSO štev. 36 — TRST
lasjiotl prj;šs;s prodajal. S&18 7EIJET.
Bogati Izbor zlatanino, srebrnlne, dragotenoitl in žepnih ur. Kupuje In zmenjuje staro zlato in srebro z norimi predmeti. — Sprejema
narečbe In poprzvlja vsakovrstno, srtbrnlnn , In izpna ure	" Oeue smerne.
nova prodajalnica mani/, blaga
i
da
v Trstu, ulica Stadion št. 27 (»is a-vis mlekarne Trifolium) Častnik JlaCOKlO ptppatl P«i »S«1	M«i-
Nova izil^l»»valiiieii glrtnovirjev
_ . OI1VO5 i rs
ul. Felioe Venezian f3, in ul. Madonna. del U£are 4 (pritličje)
j GtaTirji iu Planini - Ortsstreiii rMM nnyssti
Prodaja — Menjava — Posojujo Uglafianja in popravljanja. — CENE ZMERNE.
IIASlRflABn530i3tf9AfMlil
MirodiSnica:
Arturo Castelreggio
- nasledniki G. MIZZAN	...
Trat, Campo S. Giacomo 2. - Tel. 12-2
Zaloga te - Dar? in šip.
Petrolej in špirit. Mrežice za Auerjevo luč. (znamka zvezda) po 30 stotink.
t§l9MVUVVUt!UUIIUMU«§
Hotel Balkan
70 su-?, elefetr. razsvetljava, lift, kopelji Cene zmerne.	& Kogl
Hotel Balkan
i&a
—i
tm
TovarcB in delavnice pohištva in stavbenih Izdelkov v SOLKANU pri
iMtM ielMBUkl lir:
Strica, dri. koJtd., SoUcaa
Miza s*
ZALOGE: SOLKAN,
TRST, via Caterma 4
kit aadriig-a v Solkž&gBaa
Osrednje ravnateljstvo.	—
ZALOGE:
REKA. Via Pile 2 SPLIT, uaavoj obaM
Srz.: ZADRUGA - Trst Telef. št 1631 interurban Žage v Soteski (Bohinj)
Letna produkcija == K 1,000.000 =»