SLOVENSKI UST
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1651	Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.	NAROČNINA; Za Ameriko in ca celo leto $ arg. 6.—; pol leta 3.60. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjer. 1
ra^%^z“uaTÓ59 - 36^. AÑO (Leto) XII. BUENOS AIRES, 27 DE JUNIO (JUNIJA) DE 19,41 - Núm. (Štev.) 22		POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. 1
Vsem Slovencem!
Nemška vojska napadla Rusijo
Pod tem naslovom so zastopniki Slovencev pri jugoslovanski vladi izdali na Belo nedeljo, v izgnanstvu, proglas na vse sinove slovenskega naroda, katere pozivajo, naj store vse, kar morejo, za osvoboditev vse slovenske zemlie v okviru Jugoslavije.
Preglas javlja, da je dr. Kulovec, dr. Koroščev naslednik, umrl zadet od nemške bombe že pri prvem napadu na Beograd, in da so začasno vodstvo borbe za slovensko svobodo prevzeli dr. Miha Krek, Franc Snoj, Franc Gabrovšek, ravnatelj Zadružne zveze, in dr. Alojzij Kuhar, urednik “Slovenca”.
Dogbdke, katerih žrtev je postala naša država, opisuje proglas tako le:
“ Jugoslavija je bi a država miru. Vsa njena prizadevanja, odkar se je
STRAHOVITI BOJI VZDOLŽ NEMŠKO-RUSKE MEJE OD BALTIKA DO ČRNEGA MORJA — ITALIJA, ROMUNIJA, MADŽARSKA IN SLOVAŠKA NAPOVEDALE RUSIJI VOJNO — SODELOVANJE FINSKE IN ŠVEDSKE — VELIKA BRITANIJA IN ZDRUŽENE
DRŽAVE SEVERNE AMERIKE PONUDILE RUSIJI POMOČ
Dr. Miha Krek
začela nova vojnaa v Evropi, so bila posvečena ohranitvi dobrih, rednih in mirnih odnošajev z vsemi sosedi. Slovenci smo v tej mirovni politiki naj aktivneje sodelovali.
“Iznenada, zahrbtno in nelojalno, brez razloga, brez napovedi, 30 bila ta mirovna prizadevanja uničena, ko sta Nemčija in Italija dne 6. aprila 1941 zjutraj napadli Jugoslavijo naenkrat z vsemi vrstami orožja na suhem, na morju in z zraka. Isti dan so bila bombardirana mnoga jugo slovansska mesta, posebno hudo pa Beograd, ki je bil v prvih treh dneh porušen. Slovenija je bila napadena na vseh mejah, tako z nemške kakor z italijanske strani.
“Že prve dni so bili uničeni najbolj važni vojaški objekti v vsej državi. Motorizirane kolone težkih 0-klopnih sovražnih edinic so napravile globoke zareze v sredino države. Po Jugoslaviji so padle nato še Madžarska in Bolgarija. Nesorazmerna borba je bila kmalu končana, ker se toliki premoči Jugoslavija ni mogla zoperstaviti.
“Ponavljamo, da so se Slovenci v teh težkih urah pokazali za najbolj disciplinirane in najbolj požrtvovalne državljane in odlične vojake. Naši polki so vztrajali do konca. Slovenski Maribor so sovražniku večkrat iztrgali iz rok. Nikjer ni na Slovenskem sovražnik mogel napredovati vse dotlej, dokler ni bil ukazan splošen umik naših čet, ko je namreč sovražnik prišel za hrbet. Pa tudi drugod po vsej državi so v vseh vrstah orožja slovenski častniki in vojaki izvišili vso svojo dolžnost.
“Z zadnjimi možnimi sredstvi je odšel v tujino Nj. Vel. Kralj in jugoslovanska vlada z njim. Pri njima se nahaja tudi podpisana slovenska delegacija, da na strani združenih demokracij storimo, kar moremo za zmago pravice in za našo svobodo, ter da organi’iramo slovenske sile.
“Prepričani smo do dna duše, da bo pravična stvar zmagala. Vztrajati hočemo do konca z Anglijo in njenimi zavezniki in se boriti do zad-
Hitler je spet enkrat prelomil besedo in pogodbo ter napadel Rusijo, kateri ^e še pred nedavnim zagotavljal prijateljstvo. Zgodilo se je tako, kakor so napovedovali vsi tisti, ki poznajo Hitlerjev “evangelij”, njegovo hinavščino, njegove laži in njegov pohlep po oblasti.
V	nedeljo 22. t. m., ob 4. zjutraj, so nemške čete dobile povelje za napad. Tudi v tem slučaju je Hitler udaril brez vojne napovedi. Šele dve uri pozneje je sporočil moskovski vladi, da je Nemčija v vojni z Rusijo. Ob istem času je Goebbels, vodja nacistične tovarne laži, čital v mikrofon dolgo Hitlerjevo izjavo, ki naj bi pred nemškim narodom in pred svetom opravičila novo klanje, ki ga je začel.
V	izjavi je rečeno, med drugim, da so si “židovski in boljševiški vla-stodržci v Moskvi” — katerih zastopnika Molotova je še pred nekaj meseci Hitler slavnostno sprejel v Berlinu — “že tekom več ko dvajset so si prizadevali zanetiti ogenj ne samo v Nemčiji marveč v vsej Evropi”. Vkljub temu Hitler priznava, da je s temi požigalci sklenil v avgustu 1939 pogodbo o nenapadanju in prijateljstvu, katero je “želel in podpisal v interesu nemškega naroda”. Očita Rusiji, da ni spoštovala pogodbe, marveč je ves čas Nemčijo samo izsiljevala tako, da je morala pristati na zasedbo baltiških držav, Besarabije in Bukovine po ruski vojski. (Hitler je medtem že pozbil, da so vsa trobila nacistične propagande to zased-
njega proti zgodovinskim stoletnim sovražnikom slovenstva in slovanstva, namreč proti Nemcem, Italija-hom in Madžarom.
“Naš cilj je: osvoboditi in združiti vse kraje, kjer strnjeno prebiva slovenski narod. Slovenska narodna družina se bori za osvoboditev vsega slovenskega narodnega ozemlja.
“Po trpljenju in vztrajnem delu bo prišlo naše narodno vstajenje.
“Za osvoboditev Jugoslavije, za novo, večjo, močnejšo in srečnejšo Jugoslavijo! živel naš vladar kralj Peter II!”
je to z namenom, da požene Srbijo končno v boj proti Nemčiji. Samo naš nagli pohod na Solun je preprečil izvedbo teh rusko-anglosaksonskih načrtov. Vkljub temu so oficirji srbske aviacije bili sprejeti v Rusiji kakor zavezniki, ko so pobegnili tjakaj”.
Potemtakem bi bila predvsem Jugoslavija kriva, da je Nemčija napadla Rusijo. Da so vse te obdolžitve izmišljene, dokazuje Hitler sam. Nemška vlada ni niti v enem slučaju sporočila Moskvi svoje pritožbe, kar bi bilo povsem naravno, če bi bila
bo zagovarjala kot čin pravičnosti, storjen v popolnem sporazumu z berlinsko vlado). Firet- dalje iaže, da je Rusija na tajnem spletkarila z Veliko Britanijo in da se je to pokazalo posebno za časa spora zu Jugoslavijo.
Tako le pravi: “V času, ko sem si na vse kriplje prizadeval, da konč-noveljavno pomirim Balkan ter sem s prijaznim sodelovanjem dučeja povabil Jugoslavijo, naj se priključi Trojnem paktu, sta Velika Britanija in Sovjetska Unija, sodelujoč v zaroti, pripravili državni udar, ki je v eni noči strmoglavil vlado, katera je bila pripravljena skleniti sporazum. Sedaj lahko povemo, d:, je srbski “puč” proti Nemčiji imel ne le britansko zaslombo, marveč je predvsem imel tudi zaslombo Rusije. Ker smo mi o tem molčali, eo sovjetski kolovodje šli že za en korak naprej. Niso se zadovoljili s tem, da so organiziralo prevrat, marveč so par dni kasneje sklenili s svojimi novimi vazali tisto slovito pogodbo prijateljstva, katere namen je bil podpreti Srbe, ki so se protivili po-mirjenju Balkana, ter jih nahujskati proti Nemčiji. In to ni bil samo platoničen namen. Moskva je zahtevala mobilizacijo srbske vojske. Ker sem mislil, da je bolje če se še ne oglasim, so kremlinski vlastodršci šli še bolj daleč. Nemška vlada ima v svojih rokah dokaze, da je bila Rusija tista država, ki je Srbom ponudila, da jih bo zalagala z orožjem, avioni, municijo in drugim materi-jalom preko Soluna; ponudila jim
Srbska vojska na Kosovem polju 1389 leta, kjer so s carjem Lazarom vred umrli skoro vsi plemenitaši junaške smrti skupno s svojo junaško vojsko.
so menda preslišali Pavelicevo ponudbo sodelovanja, ker vedo, da bi bilo nevarno oborožiti Hrvate. Ne nevarno za Rusijo ali za Nemčijo, marveč za Paveiiča in Italijane, ki sedaj “vzdržujejo red” na Hrvaškem.
Kar se Finske tiče, je Hitler sam napovedal, da je njena vojska začela korakati skupno z nemško proti Rusom. S pravim presenečenjem je svet naslednjega dne izvedel, da finska vlada o tem nič ne ve in da je celo protestirala v Moskvi, ker so ruska letala, zaradi Hitlerjevih besed, obstreljevala finska mesta. Ker je pa na Finskem zbrana znatna nemška vojska, je gotovo, da bodo tudi Finci morali, hočeš nočeš, s svojimi četami pomnožiti nemško vojsko. Danska je pretrgala diplomatske odnošaje z Rusijo in isto je storila tudi Bolgarska, Švedska pa je nemški vojski dovolila prehod skozi svoje ozemlje. Vsi ruski sosedje na zapadu, razen Turčije (ki je par dni prej obljubila Nemcem, da bo lepo mirno gledala, kako bo njihova vojska napadala Ruse, “stare turške prijatelje”), so se torej zagnali proti ►Sovjetski Uniji.
Zakaj je Nemčija napadla Rusijo?
O razlogih nemškega napada na Rusijo smo obširno govorili že v prejšnji številki našega lista, v kateri smo ga napovedovali.
Sila kola lomi. Nemčija je v sili. v stiski. “Bliskovita” vojna proti Angliji se je izjalovila in s tem so se za Nemčijo pojavili težki problemi. V njenem drobovju raste in se širi nevaren sovražnik: lakota. Velike zaloge petroleja, ki so jih Nemci pripravili pred vojno, se praznijo in gore zaradi angleških bomb. V vseh deežlah, ki jih je Nemčija zasedla, je hudo pomanjkanje živil. Po morju živila ne prihajajo zaradi angleške blokade, proizvodnja v vseh zasedenih deželah je padla zaradi vojne in zaradi mržnje, ki jo podjarmljena ljudstva čutijo proti zavojevalcem. Nemci so v okupiranih krajih pokradli že vse, kar se jc dalo, in lakota pritiska tudi nanje. Ta sovražnik je neizprosen, hud, zahrbten. Nič ni mogoče vedeti, kaj vso lahko stori. Sfanatizirani nemški vojak se krepko bije na fronti, dokler ve, da njegovi otroci doma ne stradajo. Ko bo izvedel, da mu doma družina gineva od gladu, bo njegovega fanatizma konec. Tudi položaj ' v podjarmljenih državah postaja vsak dan bolj nevaren zaradi lakote.
Ker so Angleži odbili vse nemške ponudbe za mir in ker Nemčija ne more streti Velike Britanije, ni mogoče predvidevati, koliko časa bo še .trajala vojna. Živila je treba nekje dobiti, če naj Nemčija ohrani svojo moč. In živil nikjer drugje ne more iskati nego v Rusiji, predvsem v U-krajini, ki ima, poleg žjta, še velika nahajališča dobrega premoga, železa in drugih rud, ki sa nemški vojni industriji potrebne, in skozi katero vodi tudi pot do Kavkaza, kjer so petrolejski vrelci.
Nemčija potrebuje, po angleških računih, 18 milijonov ton petroleja letno za svojo vojno mašinerijo. V tej količini niso vštete potrebe Italije in potrebe zavojevanih dežel, katerim mora Nemčija odstopati kurivo vsaj za poljedelske in industrij-
imela dokaze ali pa tudi samo sum. da Rusija pogodbe ne spoštuje. Res je, da je sklenila pogodbo prijateljstva z Jugoslavijo, toda storila je to šele tedaj, ko je bila takšna pogodba že brez vsake vrednosti. In spominjamo se tudi, da je moskovska vladai zgnala naše diplomatske zastopnike v Moskvi, ko je bila naša vlada primorana zapustiti kraljevino pred nemškim navalom. Niti najmanjšega dvoma ni, da je Rusija v tem slučaju postopala tako v želji, da ugodi Nemcem. S tem nočemo seveda nikakor trditi, da so Rusi bili prepričani, da se jim ne bo treba biti z nacistično vojsko. S to verjetnostjo je računal vsak trezen človek in računali so z njo prav gotovo tudi v Moskvi. Želeli pa so ohraniti mir čim več časa in zato Nemcem niso hoteli dajati nobenih povodov za spore. Računali so, da bo Nemčija vsak mesec šibkejša, čim delj časa bo trajala vojna, in da bo ruska moč medtem rastla.
Nemški sodelavci
Mussoliniju se je spet enkrat ponudila prilika, da se postavi v junaško pozo. S krepkimi besedami je napovedal Rusiji vojno — od daleč, in fašistični novinarji so s škarjami segli po protikomunističnih člankih iz prejšnjih let. Zagnali so krik, da so totalitarci začeli sedaj svojo pravo vojno: križarsko vojno proti rdeči nevarnosti, ki ne ograža samo Evrope, marveč ves svet. Kakor je po-
vsem naravno, se bodo Italijani v tej novi vojni borili proti Rusom s tin-to, peresom, papirjem in bombastičnimi besedami. Ce bi se bili kaj bolj izkazali v Afriki in Albaniji, bi bil Hitler najbrž zahteval, da Mussolini pošlje nekoliko divizij proti ruskim tankom; tako pa je samo vesel, da je Italija daleč proč od Rusije in da mu njena junaška vojska ne dela napotja.
Romuni in Madžari pa so dobili “Refehl”, da morajo svoje ljudi pognati v boj proti Rusiji. Tako so Nemci ukazali tudi Slovaški, dočim
ske stroje, ki izdelujejo predmete potrebne nemški vojski. Celokupna proizvodnja petroleja v Nemc'ji, 'Romuniji in na Poljskem, znaša komaj 9 milijonov ton, t. j. približno polovica onega, kar potrebuje Nemega samo za vojsko. Rusija, oe.ividno, ni Nemčijo zalagala v zadostni meri z gorivom. Če bi se bilo sedanje stanje vzdržalo, bi prišel dan, ko bi nemška vojna mašinerija predstavljala samo ogromno maso železa brez vojne vrednsti, ker bi zaloge petroleja popolnoma »osle in ker so čistilnice sirovega goriva, ki ga dobavlja Romunija, zelo priljubljen cilj britanskih,, bombarderjev.
Hitler torej ni mogel izbirati: ker Velike Britanije ne more poraziti niti pridobiti za mir z nacističnimi gangsterji,, je videl edino rešitev iz položaja v tem, da skuša dobiti v svoje roke ukrajinsko žito in burkaški petrolej. Najbrž je ros ono, kar so Angleži javljali, da je. Hitler zahteval od Rusije, naj mu ’urez bo-, ja odstopi Ukrajino in Kavkaz teina j mu izroči nadzorstvo nad prometnimi sredstvi. Ker Rusija ni bolela pristati na takšne zahtevo, jo je napadel.
Kako bo?
Načrt za vojsko proti Rusiji ima nemški generalni štab prav skrbno pripravljen že dplgo časa. Vprašanje pa je, ali bo šlo vse tako gladko, kakor je šlo v drugih' državah, kjer so nemški agenti mogli skrbno organizirati peto kolono. Res je, da so Nemci dolga leta hranili v Umrlimi ukrajinskega Paveliča, Skoro-padskega, katerega bi gotovo postavili za ukrajinskega firerja, če bi sc jim posrečilo zasesti to bogato pokrajino ruske države. Znano pa je tudi, da je sovjetska tajna policija dobro razpredena po vsej deželi in da z nasprotniki režima ne postopa v. rokavicami.
O ruski vojni sili ni zanesljivih podatkov. Zato je tudi vsako prero-kdvanje o poteku in končnem izidu boja med nemško in rusko vojsko nemogoče. Nemci zagotavljajo, da bodo v dveh mesecih prisilili Rusijo na kolena, sovjetski listi pa zatrjujejo, da bo svet obstal z odprtimi ustmi, ko bo videl, kakšno orjaško vojno silo je ustvarila Sovjetska Unija in kako bo ta vojna sila Nemce pomendrala.
Prvi spopadi
Po prvih poročilih, ki prihajajo z novega bojišča, ni lahko ustvari;,i si kolikor toliko jasno sliko o položaju. Šele čez teden dni ali dva bo mogoče videti, ali se je Nemcem posrečilo obnoviti tudi v Rusiji “bliskovito” vojno.
Danes, ko to pišemo, izgleda položaj tako le:
Nemške motorizirane čete, k:. \ ro-dirajo iz Vzhodne Prusije, so naletele na hud odpor. Izbrale so si za cilj Kovno in Siauliai, kjer so jih pa Rusi tepli. Pri Siauliaiu je rdi popolnoma uničen en motoriziran nemški polk.
Na Poljskem si Nemci prizadevajo prodreti do Orodnega, Wolkowy-skega, Kobrynega, Wlodzimierzsa in Brodyja. Rusi z uspehom vzdržujejo nemške napade in so Nemcem prizadejali velike zgube.
Na jugu so Rusi odbili napad nemške in rumunske vojske proti Czernovieu (Cernauti) v Bukovini. Poročila pravijo, da je reka Prut natrpana s trupli nemških in romunskih vojakov.
Rusko letalstvo sodeluje s pehoto in tanki ter obstreljuje nemška, tinska in romunska mesta. Konstanco, važno romunsko pristanišče, so ruske bombe zapalile.
Stališče Velike Britanije in Združenih držav
Anglija je brez odlašanja obsodila novi nemški napad. Ministrski predsednik Churchill je take,, v nedeljo ožigosal Hitlerja in njegovega “lakaja” Mussolinija ter povedal, da je Velika Britanija pripravljena nuditi Rusom pomoč po svojih najboljših močeh. Priznal je, da je bd
zmerom nasprotnik boljševizma in da ga še zmerom odklanja, vendar pa se zaveda, da brani danes ruski vojak svojo zemljo, svojo družino in svoj dom pred totalitarnimi gangsterji, ki so največja nesreča človeštva' in zato . pozdravlja Ruse kot zaveznike proti skupnemu sovražniku. Povedal je tudi, da je angleška tajna služba bila obveščena o Um, kaj Nemci pripravljajo, .in da je londonska vlada opozorila Moskvo na nevarnost. “Upam”, je dejal Churchill, “da to opozorilo ni bilo brezuspešno”.
Pray takšno stališče so zavzele^ tudi Združene države Severne Amerike. Tudi Roosevelt je Rusiji ponudil pomoč, če jo potrebuje n želi.
Na tak način je spodletela Hitlerju nečedna špekulacija. Mislil j- da bo z vojno proti “rdeči nevarnosti” povzročil zmedo v Severni Ameriki, dal korajžo osamljenim britanskim pacifistom in pridobil še nevtralne države Evrope na svojo stran. Mož se je v tem vštel in presenetili so ga celo “beli” Rusi in Kerenski. Pristaši carizma so takoj izjavili, da smatrajo sedaj za svojega največjega, sovražnika ne Stalina nuu vee Hitlerja, in Kerenski je pozval Ruse po vsem svetu, naj sedaj pozabijo na svoje domače zdražbe ter ir’.j se združijo v boju proti nacizmu.
Kaj pa Poljska?
Kakor je znano, sta Nemčija in-Rusija sodelovali pri razdelitvi Pol jske in je sedaj, ko je izbruhnila nemško-ruska vojna, poljska vlada generala Sikorskega v čudnem položaju. Teoretično je še zmerom \ boju tako z Nemci kakor z Rusi. vendar' pa je. verjetno, da bo posredovanje Anglije uredilo to zadevo.
Z rokavicami ne gre
Angleži so zaceli osvajati Sirijo z rokavicami. Imenovali so to zadevo “politični vojni pohod” in skušali so streti odpor francoskih čet bolj z ljubeznivim prigovarjanjem nego s topovi in tanki. Stvar pa ni šla nikamor, ker imajo v Siriji oblast vi-chyski ljudje, ki so se že popolnoma prodali nacistom in ki so sedaj doprinesli dokaz, da je poraz Francije zares predvsem posledica izdaje. Za zemljo, ki ni francoska, so organizirali obrambo s takšno ihto, da, bi si Hitler še zdaj lomil zorne v Severni Franciji, če bi bili za svojo domovino pokazali vsaj polovico takšne vneme.
Z rokavicami proti takšnim ljudem ne gre. Zato je general Wilson dobil od londonske vlade ukaz, naj odpor stre s tanki in topovi, v čemer ima premoč nad četami generala Dentza.
Kdo bo kriv?
Kdo bo kriv, če bodo Nemci v Rusiji tepeni?
Hitler! O tem ni nobenega dvoma.
Toda veste zakaj?
Ker ni sprejel Paveličeve ponudbe. Hrvaški firer je namreč brž te-legrafiral v Berlin, ko je izvedel, da je Hitler pognal nemško vojsko proti Rusom. Ponudil je popolno sodelovanje “svobodne” Hrvaške. Nikjer nismo čitali, da bi bil Hitler to ponudbo sprejel in je to gotovo prava sreča za ubogo Rusijo. Z Nemci, bo Rusom že še nekako šlo, toda kdo se bo šel “mance” s Pave-ličevo “svobodno”! Hitler naj le pazi, da mu ne bo kdaj Pavelič očital: dragi firer, za.. .fural si jo, ker nisi hotel moje pomoči! Sedaj imaš hudiča!
Pokazal jim bo zobe
Pavelič je pokazal zobe Združenim državam Severne Amerike. Kaj so mislili Amerikanci, da bodo kar tako onegavili, meni nič tebi nič, s firer jeni “svobodne” Hrvaške? Koliko jih pa je, da se jih bodo Pave-ličevi ljudje bali? 125 milijonov? Prava reč! Koliko izmed njih se pa upa priplavati do Dalmacije, da bi Paveličevo vojsko ustrahovali?
Torej, nobenega strahu ni. In zato je Pavelič “ukazal” Združenim državam, da morajo zapreti svoj generalni konzulat v Zagrebu, ker je “rovaril” proti “svobodni” Hrvaški.
Jaz jim bom pokazal!, je dejal Pavelič, in je tudi tako storil. Z zobmi.
Ni pa pričakoval, da bodo Amerikanci reagirali na isti način: prijeli so; se za trebuh in pokazali zobe: 11 ah anali a!
Kako pa to?
V Zagreb je prišel italijanski general Oxilia. Dtiče ga je poslal tja kot vrhovnega inšpektorja italijanske vojske na Hrvaškem. Torej je v “ svobodni ” -Hrvaški še zmerom italijanska okupacijska vojska? Komu pa poveljuje “maršal” Kvaternik, če Mussolini pošilja v Zagreb italijanske generale? Cestnim pometačem? Tudi to je nekaj, za začetek. Najbrž pa je tako tudi bolj pametno za Paveliča in njegove ljudi. Metla ni tako hudo orožje, medtem ko je puška nevarna reč. In Bog ve, kaj bi Hrvati storili s puškami, če bi jih dobili v roke? Ali ne bi šli nad izdajalskega fireračka in njegove ustaške pobijalce, ki sedaj “svobodno” terorizirajo hrvaško prebivalstvo?
Toliko jih je že?
Italijanski prosvetni minister je otvoril v Ljubljani gimnazijo in Ji-i cej z izključno italijanskim poukom, j Brez dvoma sta to dve šoli za sred-i nješolge in srednješolke družin, ki j so se priselile iz Italije. Komaj dva j meseca je, odkar so Nemci dovolili j Italjanom, da zasedejo Ljubljano,’pa se jih je že toliko nabralo v slovenski prestolnici, da sta jim potrebni celo dve srednji šoli?
V srednje šole hodijo pri Italijanih otroci iz boljših družin, kar pomeni, da so v Ljubljani vse boljše službe že v rokah privandrancev. Si-
.Pateraalska in devo-tovska diplomacija
“Ta politika mi pa nič ne ugaja!”, tako je modroval v soboto popoldne paternalski “diplomat”, po-t3m ko je delj časa buljil v “Pren-so” in uganil, da se pripravlja nekaj zanj nepričakovanega in zato neprijetnega. Takšno razočaranje! Kako je sploh kaj takega mogoče? Ti presneta reč, če bo to res, kaj ?
Kmalu bo dve leti, odkar se je začela vojna proti plutokraciji, proti kapitalizmu, proti izkoriščanju — prava revolucija “proletarskih držav”, kakor je rekel Mussolini, proti ‘ ‘ kapitalističnim državam ’ ’. Ali ni vprav radi tega paternalska in devotovska diplomacija pogrun-tala, da je sodelovanje med nacistično Nemčijo in boljševiško Rusijo popolno in povsem razumljivo? Ali ni nekaternik, ki “ima zveze z nacistično politiko” (ker je v službi pri nacističnem podjetju), živo razlagal, da je med Nemčijo in Rusijo “vse domenjeno”? Ali ni “Farnpe-ro”, list, ki vse “po pravici” piše in “vir petokolonske modrosti” obrazložil, da so vesti o nameravanem nemškem napadu na Rusijo samo grda izmišljotina lažnive britanske propagande?
Torej?
Da bi Hitler, ki vodi boj “proletarskih držav”, napadel “državo p^oletarijata”? Ne, to ni mogoče! Saj bi to bil narobe svet!
Tdar DOBITE j
na vsakih 6 slik, ki stanejo od j
3—6 , lepo sliko v barvah, i Odprto tndi oh nedeljah. I Atelie MARTCO RAnAT.T j
V VSAKI ŽIVLJENSKI DOBI JE POTREBNO VARČEVANJE .
... in če Vi tega niste storili do sedaj, zakaj ne začnete od danes?
Vaši vložki so popolnoma varni v Banco Holandés Unido in poleg tega se Vam izroči moderen hranilnik za olajšavo varčevanja.
V malih minutah zamorete Vi odpreti v naši banki “Hranilni račun”, postreženi od uradnikov Vaše narodnosti.
ODPRITE TAKOJ DANES SVOJ RAČUN,
ČETUDI S SAMO $ 5.—
SANCO HOLANDES UNIDO
SUCURSAL BUENOS AIRES
Coso Central. 25 de Mayo 81
Agencia No I: Comentes 1900	• , Agencia No ¿ Çabildo 2 4 26/30
DIRECCION GENERAL CURAÇAO (AMERICA. CENTRAL)
V
cer smo Slovenci, razen Natlačena, ki se je šel v Rim klanjat, tudi pričakovali, da se bo tako zgodilo, vendar pa vkljub vsemu nismo računali, da se bo zgodilo tako hitro. Službe za Italijane, za slovenske inteligente pa bič in konfinacijska taborišča !
Tako so modrovali naši “vseved-neži”!
*1" V
V
In v nedeljo zjutraj je padla bomba med paternalske in devotovske diplomate: Hitler je nemško vojsko pognal v boj proti Rusiji in moskovski vladi dve uri kasneje napovedal vojno!
Kar zameglilo se je našim diplomatom pred očmi. Hudimana, ali bo res? Hm, najbrž bo, saj prihaja vest iz Berlina in listi prinašajo Hitlerjevo izjavo!
Le počasi se je megla začela redčiti in trgati. Iznenada je svetel žarek inspiracije šinil skozi možgane enega izmed navzočnih:
“Hess!”
Kaj? Kako?
“Hess! Hess!”
? ? ? ? ?
“Da. Hess! To je domenjeno! Kaj je šel iskat Hess v Anglijo? Anglija je kupila Hitlerja in ga pridobila za hoj proti Rusiji! Sedaj je stvar že popolnoma jasna: Hess se je zmenil z Angleži in sedaj bode ti prokleti angleški kapitalisti udarili
skupno z Nemci na Ruse!' ’
* *
*
Popoldne so se zbrali ob sprejemnem aparatu, čakali so samo, da špi-ker potrdi njihove jasne sklepe: hinavski Angleži že sodelujejo z Nemci in s svojimi letali obstreljujejo ruske čete, ruska mesta. Kazalec na uri se kar ni hotel premakniti, in tangi, ki jih je oddajala radijska postaja, so bili še bolj dolgočasni nego ponavadi. Po brezkončnem čakanju je špiker začel prenašati vesti.
“Kaaaj?”
Toliko, da jih ni zadela kap:
Osip Stalin
Churchill je z ostrimi besedami obsodil novi, nesramni napad Nemčije in ponudil Rusiji angleško pomoč!
Ta druga bomba je bila že preveč. Tako je zdelala te naše “brihtne” diplomate, da so stežko glavo legli spat.
Nekoliko pa je bilo morda krivo tudi vino, brez katerega bi paternalska in devotovska politika ne bila tako zabavna in tako duhovita.
Krojaenica ‘Gorica’ Franc Leban
WARNES 2191 Bs. Aires
Nasproti postaje La Paternal
Slovenska restavracija
ima vedno na razpolago svežo in dobro hrano, najboljša vina ter vedno sveže pivo.
Gostje imajo na razpolago tudi lepo urejeno ZIMSKO in
LETNO KEGLJIŠČE.
MARIJA SANCIN
j JORGE NEWBERRY 3372
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE.
Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah. obistih, ietrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmatizem ženske bolezni.
Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo.
RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE.
Zdravniški pregled $ 3.—
Sprejemamo: od 9—12; pop. od 15—21. -g- Ob nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
S U I P A C H A 2 8
(1 kvadro od Av. de Mayo v višini 900)
DRUŠTVENE VESTI
“Divji lovec "
“Slovenski dom” se pripravlja za vprizoritev lepe Fr. Ks. Finžgar j e-re igre “DIVJI LOVEC”, katero "bo dal na oder v SOBOTO 2. AVGUSTA. Natančni spored te prireditve bomo pravočasno objavili.
Prireditev se bo vršila v Armenski dvorani, ulica Acevedo 1353.
Opozarjamo že sedaj rojake in rojakinje, da ne opuste prilike ogledati si to pretresljivo igro.
PRIREDITEV SOKOLA DOCK SUD - BOCA
V proslavo Vidovdana in argentinskega narodnega praznika 9 de Juli o, bo priredilo sokolsko društvo z Dock Suda sokolsko akademijo.
Prireditev se bo vršila 5. julija. t poljski dvorani, ulica Billinghurst 1767 na Dock Sudu.
Začetek ob 9 uri zvečer.
LJUDSKA VESELICA NA DOCK SUDU
V nedeljo 29. t. m. se bo v Jugoslovanskem domu na Dock Sudu vršila Velika ljudska veselica. Veeslica bo ves dan ter bodo ime-
“Jugoslovanski dom” na Dock Sudu, je že pod streho. Tu bo v nedeljo domača veselica.
li posetniki brezplačno na razpolago pečenko. Pobirali se bodo le prostovoljni prispevki.
Začetek veselice bo že ob 9 uri dopoldne, s pečenko pa se bo pričelo opoldne.	*
Pridite vsi na to domačo veselico!
zelo lepa domača igra “DIVJI LOVEC”, ki jo je spisal naš pisatelj Franc Salezij Finžgar.
To igro vprizori ‘ ‘ Slovenski dom”, da s tem počasti pisatelja in-rodoljuba, ki že nad petdeset let zvesto služi domovini.
Naša Kraljica-Mati Marija
Naš mladi kralj Peter II.
Slovenski dom priredi “Divjega lovca”
Rojaki in rojakinje! Ne pozabite. da bo v soboto 2. avgusta v armenski dvorani, ulica Acevedo 1353,
KJE SE NAHAJA?
Kdor bi vedel za naslov Marije Andlovec, doma iz Gradišča pri Vipavi, ki je dospela v Buenos Aires leta 1928, je naprošen, da ga javi našemu uredništvu. Istotako je na-prošena sama, če bo čitala te vrste, da nam ga javi.
Caričin ljubljenec
ZGODOVINSKI ROMAN
Nadaljevanje 232
Prišel je pravzaprav samo radi nje.
Z občudovanjem je gledal njen dražestni obraz in pozabil, da bi mu ta mlada grofica rada vladala.
S silo se je moral premagovati, da je poljubil samo Anino majhno ročico in ne tudi njenih malih in kakor črešnja rdečih ustni ic.
Ni minilo dolgo ini kralj Avgust je zopet sedel z mlado grofico v zaupnem pogovoru v nekem udobnem kotu, drugi pa so diskretno posedli po drugih prostorih.
—	Vi ste na j dražestne jše bitje, kar sem jih keda.j poznal, grofica, — reče Avgust, v njegovem glasu pa se je zrcalila nepremagljiva strast. — Vi ste ideal, o katerem sem vedno sanjal in ki sem ga do sedaj zaman iskal.
,	— To je samo slepilo, moj kralje-
vi gospodar, — se Ana prešerno zasmeje. — Jutri pa bomo pri dnevni svetlobi videli, da temu ni tako!
—	Nikdar! — O tem sem trdno prepričan! — vzklikne kralj Avgust navdušeno.
Zopet je začel poljubljati njene roke, Ana pa je silno pordečela.
Počasi mu je odtegnila svojo roko.
—	Brez Vas ne morem več živeti! — vzklikne kralj strastno. — Ker pa vse moje prošnje nič ne pomagajo, kakor vidim, bom najbrž moral uporabiti silo!
Niti poizkušati vam ni treba, da bi mi ušli!
Moji jezdeci vas bodo dohiteli in ras zopet privedli k meni. Kar pa se Hayma tiče, je njegova usoda v vaših rokah, najrajše bi ga takoj...
Malo pozneje je grof jezen odšel
iz svoje palače.
Umolknil je, ni je hotel prestrašiti.
V tem trenutku pa se je pojavila grofica Reuss in javila kralju, da je sope serviran.
Večerja je bila sestavljena po italijanskem vzoru iz slaščic, sadja in vina.
■ Kralj Avgust je takoj nazdravil grofici Ani.
—	Ljubomirska je padla! — zašepeče Kniže svoji razburjeni sosedi grofiic Reuss.
Večerja je bila prijetna in živahna,
Pozneje je kralj dejal svojemu mi-ljencu:
—	Divna, prekrasna žena je to! Samo skrajno nedostopna je. Toda še tako debel led se naposled stopi.
—	Mlada grofiac Haym je nenavadno previdna, sir, — odgovori kraljev miljenec.
—	Na žalost! Mlada grofica zahteva od mene prisego večne svestobe, — reče kralj Avgust, — toda čutim, da te žene ne bom mogel prevarati ! Zadeva z Ljubomirsko je bila veliko lažja, toda naveličal sem se je.
—	Kaj pa boste storili s Hay-mom, sir?
—	Bah, Hayin naj ostane v provinci, dokler ga sam ne pokličem nazaj, — odgovori kralj. — Naj mi nabere denarja, mnogo denarja, potrebujem cele reke zlata, da bom lahko stopil led, ki obdaja Anino srce!
—	Toda Hayma ne bomo mogli za vedno obdržati v provinci — odvrne Kniže.
—	To mi je prav vseeno, somite kar veste in znate! Sedaj ga nočem videti — odgovori kralj Avgust silno strogo. —- Če ne bo šlo drugače, mu bomo dali denarja. Naj plava v zlatu. Pa tudi ti, knez, vsi se bo-
DOMAČE
HIŠNA ZABAVA
V četrtek 26. t. m. še je vršila, v hiši našega rojaka, g. Vidra v Vicente Lopezu, hišna zabava, pri kateri je sodelovala gospa Vidrova z umetnikom g. Ljerko Kpilerjem.
Ves donos zabave bo za obleko za vojake, ki se pripravljajo v inozemstvu za boj proti našemu sovražniku.
SMRTNA KOSA
Dne 11. t. m. je preminula po večmesečni mučni bolezni v nemški bolnišnici v Buenos Airesu v 51 letu starosti, vdova Ivanka Wiest, hišna posestnica v Llavallol-u F'.C.S.
Zemski ostanki so bili po lastni želji vpepeljeni dne 13. t. m. v Krematoriju na Chacariti. Daši po rodu Nemka je bila povezana s tukajšno slovensko kolonijo, ter se je vpepe-litve udeležilo večje število Slovencev, ker je bila pookjnica mati pred 10 leti preminule prve soproge našega slovenskega tovarnarja g. Ivo Wider-ja. Vsi, ki smo rajnico poznali, ki se je odlikovala po bistrem umu ter veselem značaju, ji ohranimo blag spomin.
VESTI
V SPOMIN PADLIM
Jugosl. društvo “Kosovo” iz En-senade napravi v nedeljo 29. t. m. ob 11 uri 30 minut, spomen padlim za domovino.
Spomen ho v pravoslavni cerkvi,
ulica Brazil 315.
MAŠA ZADUŠNICA
Maša zadušnica za pokojnega Antona Lipičarja se bo vršila v nedeljo 29. t. m. ob 10 uri na Av. Del Čampo 1653 na Paternalu.
Pri žalnem obredu bo pel žalni zbor.

Umrl je dne 23. maja 1941.
FRANC PAHOR
na OPATJEMSELU št. 25 na Krasu v starosti 63 let. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi dne 25. maja na domačem pokopališču.
Pokojni zapušča ženo in dva sina in eno hčer v domovini, tukaj v Argentini pa sina Justina.
ŽALUJOČI OSTALI.
Zinka Milanov, ki bo tudi na praznik 9 de Julio nastopila in sicer ta dan v operi “Aida”
VIDOV DAN
Srbski, ž njim ves jugoslovanski nared, je doživel “tretje Kosovo”. Poražena je naša vojska, našo zemljo pa tlači tujčeva peta.
Toda, kakor niso Srbi nikdar izgubili nade v zopetno svobodo, tako jo tudi mi ne smemo in ne bomo, ker smo trdno prepričani, da bo Kosovo osvečeno in nam bo zopet zasijalo solnce svobode.
Prosta bo naša Jugoslavija, osvobojena naša trpljenja polna Primorska, naša tužna Istra in Korotan.
če so tedaj Srbi, ki so leta 1389 izgubili svojo svobodo, upali na svobodo, trpeli in delali zanjo stoletja, tedaj upajmo in delajmo zanjo tudi mi, saj nam je že skoro pred vrati.
V tem upanju praznujmo letos Vidov dan, naš velik narodni praznik!
•		?
• •		Trgovina čevljev I
• •		BELTRAM
• •		Vsakovrstna izbera čevljev t
•		in copat. j
•		Dto. Alvarez 2288 — Paternal f
• M		Buenos Aires
ste zadušili v zlatu. j Ta večer se je odločila usoda o Anini bodočnosti.
Ana bo kmalu triumfirala ne samo nad Avugstom, nad tem nestalnim vladarjem, temveč tudi nad vso državo...
Grof Agapov umolkne.
Vsa družba, ki je bila zbrana okrog carice Katarine, ga je napeto poslušala.
—	Vaša povest je zares silno zanimiva, — reče carica Katarina". — Nikdar nisem verjela, dragi grof, da znate tako lepo in zanimivo pripovedovati !
• — Veličanstvo, — se prikloni grof Agapov, — srečen sem, da vas lahko zabavam !
—	Če se ne motim, se vam je že grlo osušilo, — se nasmehne carica Katarina in da svojemu komorniku, ki je stal v ozadju, znamenje, naj ukaže služabnikom, naj prineso šampanjca.
Ko so služabniki prinesli vino in je vsak gost držal v roki čašo, v kateri se je penil šampanjec, je Katarina navdušeno vzkliknila:
—	Naj živi grof Agapov, moj dobri pripovedovalec!
—	Ali želite, Veličanstvo, da bi nadaljeval? — vpraša grof Agapov, ko se je galantno priklonil.
—	Nadaljujte, nadaljujte, prijatelj, — vzklikne carica Katarina, — kar nestrpna postajam od želje, da bi čimprej zvedela usodo mlade grofice Haym.
—	žene po navadi ne kljubujejo tako, — se nasmehne Panin, star mladenič, ki se še vedno ni oženil, čeprav ga je carica Katarina k temu vedno nagovarjala.
—	Grof Panin, vi o tem sploh ne morete govoriti, — se zasmeje carica Katarina. — Oženite se, potem boste pa lahko tudi vi razmotrivali
| to vprašanje.
Sicer pa vam bom jutri predstavi-| la neko primerno in mlado plemkinjo, ki bi vam izborno pristojala in ki bi gotovo rada postala vaša soproga.
— Veličanstvo, rajše bom demisi-joniral, kakor pa da bi privolil, da bi me oženili — odgovori Panin.
Vsi se glasno zasmejejo.
Medtem ko je Agapov pripovedoval, je majhna družba tiho sedela in napeto sledila pripovedovanju.
Nihče se ni zmenil za lepo baronico Fatimo Reninsko, ki je nekoliko-krat pomembno pogledala svojega ljubimca Julijana Sanderskeg» in mu pomežiknila.
Nihče ni opazil, kako je mlada baronica vedno bolj bližala svojo roko deeblušasti dvorni dami markizi de Verneuil, rojeni Francozinji, ki pa se je že dolgo vrsto let nahajala v Rusiji na dvoru carice Katarine.
Ta dvorna dama ni imela sicer na sebi ničesar lepega, pa tudi leta so se že začrtala v potezah njenega obraza, bila pa je neizmerno bogata.
V Franciji je imela ogromna posestva, tudi v Rusiji je imela ne-broj posestev z nekaterimi deset-tisoči podložnih kmetov, ker pn je bila na vsem svetu popolnoma sama, ni mogla porabiti niti stotine svojih velikanskih dohodkov.
Mož ji je umrl leto dni po poroki in markiza je dobila od “arice Katarine vabilo, naj pride na njen dvor.
S svojim prekrasnim nakitom je po navadi zbujala občudovanje vseh Katarininih gostov, — tako je tudi Fatima morala neprenehoma buljiti v prekrasno verižico biserov, ki je krasila vrat stare markize.
Ker pa je Fatima sedela v kotu. kjer je vladal polmrak, poleg po-.
starne markize, ni niti Katari.ia epa" žila, pa tudi nihče izmed gostov ni videl, kako žare njene oči od pohlepnosti.
Fatima je začela sedaj počasi in previdno približevati svojo roko vratu stare dvorne dame in že je s svojimi tankimi prsti prijela zaponko, ki je spajala oba konca dolge \rviee z dragocenim kamenjem.
Roke so ji drhtele, tedaj pa se ji je le naposled posrečilo njeno delo — dragoceni nakit je najprej neslišno zdrknil na markizine prsi, odtam pa je padel na debelo perzijsko preprogo, ki je pokrivala parkele kitajskega kabineta.
Fatima pa je začela sedaj s svojo malo nogo previdno vleči nakit k sebi.
Grof Agapov je medtem nadaljeval svoje pripovedovanje:
—- Kralj je poklical' svojega * finančnega ministra grofa Hayma nazaj. Kraljevska blagajna je bila prazna, kralj Avgust pa je potreboval denarja, mnogo denarja.
Z vso silo se jim je naposled posrečilo, da so narodu iztisnili veliko vsoto.
Nekaj ur pozneje se je kralj Avgust odpeljal v palačo ministra Hav-ma.	J
V žepu je imel nekaj tisoč zlatih tolarjev.
Večer je bil deževen in preče i hladen.
Haym se ni nadejal, da bo dobil obisk.
Ana je zamišljeno hodila iz sobe v sobo, ko se je malo prej sprla s svojim možem, ker ji je brez ovinkov očital, da javno ljubimkiije s kraljem.
Zdajci pa je zaslišala mlada grofica Ana nenadoma moške glasove v predsobi.
(Nadaljevanje)
SLOVE
SKI
LIST
crawm;
izdajata: “SLOVENSKI DOM” in KONSORCIJ
VESTI IZ ZASUŽNJENEGA OZEMLJA
INDUSTRIJSKI DELAVCI ZA NEMČIJO
Listi priobčujejo naznanilo, da se lahko prijavijo za delo v Nemčijo razni industrijski delavci. Vpišejo se lahko kovinarji, šoferji, mizarji, kamnoseki, rudarji, minerji, zidarji, zidarski težaki, elektricisti in še delavci drugih panog. Prijave so sprejemale tozadevne delegacije v Idriji, v Krminu, v Ajdovščini, v Tolminu, Kanalu in v Gorici pri pokrajinskem uradu za nastavitev.
MARINETTI V GORICI
V ponedeljek, 24. februarja je predaval v Gorici znani italijanski pisatelj in član Italijanske Akademije eksc. F. T. Marinetti, ki slovi kot ustanovitelj futurizma. Govoril je o futurističnih pesnikih in slikarjih ozračja in njegovih dalj.
NAGRADE ZA DVOJČKE
Goriški prefekt je iz Mussolinijevega sklada nakazal izredne nagrade sledečim očetom, ki so dobili dvojčke: Rudolfu Flajban iz Šmart-na v Brdih 800 lir, Andreju ^Kavčiču iz Tolmina 800 lir, Ivanu Peteja-nu iz Mirna 1000 lir in Fr. Antoniču iz Opatjega sela 800 lir.
GROZNA NESREČA 9-LETNE DEKLICE
Na železniški progi v bližini Štan-dreža pri Gorici se je v soboto 22. februarja popoldne pripetila huda nesreča. Devetletna deklica Nanut, doma iz Štandreža, je hotela pri ta-mošnjem železniškem prelazu pod pregrajo preskočiti tir. Prav v tistem hipu je z vso brzino privozila tržaška električna železnica (litori-na) ter zagrabila in prevrnila ne-
srečno deklico. Vlakovodja je hitro ustavil stroj in razmesarjeno in krvavečo revico so takoj naložili in jo odpeljali na goriško postajo, odkoder so jo nemudoma spravili v bolnišnico. Tam so ji zdravniki morali odrezati obe nogi in eno roko. Ubogo dekletce!
DUHOVNIŠKA VEST
G. Anton Češornja, župnik v Mirniku na nekdanji italijansko-avstri.j-ski meji v zapadnih Brdih, je dobil župnijo Drežnieo pod Krnom. Dosedanji drežniški župnik zlatomašnik g. Jožef Kalin bo kot upokojenec še nadalje ostal v Drežnici, kjer je pa-stiroval' čez 40 let in sezidal krasno novo župno cerkev.
Aleksander Štoka
STAVBENO TEHNIŠKO PODJETJE
Se priporoča našim rojakom.
ALVAREZ THOMAS 1035 U. T. 54 - 2756 Buenos Aires
BREZ POSTA IN VZDRŽKA
Zadnji goriški škofijski list poroča, da je sv. oče radi sedanjih posebnih razmer blagohotno spregledal v Italiji postavo posta in vzdrž-ka za vse leto 1941; olajšava velja vse dni izvzemši pepelnične srede in velikega petka.
Po našem in po mnenju prebivalstva v Italiji, je ta papeževa olajšava brez vsakega pomena in smešna ker se ljudstvo “posti” ne le v postnih dneh ampak je lačno skoro vsak dan!
riškem svojevrsten naraven pojav. Ves dan je bil krmežljav, oblačen in deževen. Nekaj po 8. uri — pri nas imamo tudi sedaj v zimi poletni čas in smo eno uro bolj zgodnji — so se začeli zbirati od juga temni oblaki in kmalu se je pripravila nevihta z bliskanjem, grmenjem, tre-skanjem in rahlim dežjem. Priprave za hudo nevihto so bile tako močne, da so pri električni luči nastale motnje in se luč za hip tildi ugasnila. Nenadoma se je pa z velikim šumom in truščem vsula suha sodra —- kot grah ali fižol debela toča, Padala je nekaj hipov, par minut, pa tako izdatno, da je v Gorici in okolici skoraj dva prsta na debelo pobelila vse ulice in vsa polja. Ljudje so se začudeno spogledavali, ko so slišali, kako je na zaprte' temnice šumno udarjala toča. Prišla je od juga. Po ulicah so bile strani, ki gledajo proti jugu, veliko bolj zasute s pšenrii kot nasprotne. Po raznih kotanjah in jarkih, ki so odprti proti jugu, so ležali še drugo dopoldne mnogokje lepi kupčki sodre. Kolikor smo dognali, je ta sodra padla samo v nižini. V hribih je sicer tudi treskalo in grmelo, toda namesto sodre je tam padal sneg.
NOVA ŽUPNIJA
Kuracija sv. Tomaža v Novakih na Cerkljanskem je z odlokom od 22. febr. t. 1. dvignjena v župnijo.
GROM IN TRESK S SODRO V FEBRUARJU
Vponedel.jek 17. februarja, med 8. in 9. uro zvečer, smo doživeli na Go-
POLJSKI DELAVCI ZA NEMČIJO
Urad za poljedelske delavce v goriški pokrajini naznanja, da se zopet lahko priglasijo delavci, ki bi radi šli na poljska dela v Nemčijo. Priglasijo selahko moški do 50. leta, ženske do 45. leta. Z Goriškega je okrog 1000 oseb, od katerih jih je nekaj že odšlo.
RAZNARODOVANJE
NIJI
V SLOVE-
Veliki zavod “RAMOS MEJIA”
V enereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SITILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOZA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO 2ILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ČREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka.
ORLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ SO.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN
Naš zavod 8 svojimi modernimi naprava-mi in z izvrstnimi SPECIJALISTI Je edini te vrste v Argentini. — Lečenj zajamčeno. — Ugodno tedensk« in me-plačevanje.
od 9—i2 ob Nedeljah od 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
RESTAVRACIJA
’ “PRI ŽIVCU”
kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.
Oprava in sobe za prenočišče popolnoma prenovljene Rojakom se priporoča lastnik
EMIL ŽIVEC
Osorio 5085 — La Patemal
tmac0«saK^mmsmmmmmb
fotografijaI
“LA MODERNA” |
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
Ne pozabite
FOTO “LA MODERNA” I
S. SASLAVSKY	|
Av. SAN MARTIN 2579 | Telefon: 59-0522 - Bs. Aires H
Slovenski stavbenik j
Za načrte, betonske preračune	i
in Firmo,	I
obrnite se do tehničnega	|
konstruktorja	j
FRANCA KLANJŠEK	{
Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50 - 0277 |
TALLER DE CARROCERIAS !
“EL RAPIDO”
IVAN CERKVENIK
Barvanje sistema “Duco” — i Tapeciranje — Prevlaka — Ka- I bine
Karoserije — Poprav- j ljanje blatnikov
ENTRE RIOS 310 QUILMES U. T. 203 - 1298 Quilines
Perramus
Suknje
Obleke
Najboljšo postrežbo dobite v KROJAČNICI LEOPOLD UŠAJ Cene zmerne - Delo prvovrstno GARMENDIA 4947 La Patemal Buenos Aires
stva zasedenih krajev, in s takimi obljubami so prilezli tudi v “ljubljansko provinco”.
In kakor ti verolomci niso držali svoje obljube Primorcem, jo tudi novi “provinci” ne bodo.
To dokazuje dekret, ki ga je te dni izdal Giuseppe Bottai, v katerem dekretu je, osnovanje gimnazije in liceja z izključno italijanskim jezikom.
SLOVENSKI DELAVCI BODO ŠLI V NEMČIJO
Italijanski'komisar za “ljubljansko provinco” je izdal razglas, da mora vsaka občina popisati vse za delo sposobne moške ter ta popis poslati njemu.
Iz tega popisa delavcev, bo mogel tedaj on, namreč komisar, raz-videti, koliko delavcev zamore provinca dati Nčmčiji na razpolago.
Čislo gotovo je, da ti delavci, ki bodo poslani v Nemčijo, ne bodo svobodni delavci, ampak bodo strogo podvrženi vojaški nemški disciplini ali bolje rečeno, bodo pravi sužnji, ker kake pritožbe ne bodo
Kakor leta 1918, ko so Lahi prišli z belo in jugoslovansko zastavo v naše kraje, ter svečano obljubljali spoštovati jezik in kulturo ljud-
Cerkveni vestnik
29 jun. Maša na Paternalu za Antona Lipičar. Pri sv. Rozi ob 12 uri za Elizabeto Ivančič. Molitve na Paternalu.
6. jul. Maša na Paternalu za Henrika Kravanja. Pri sv. Rozi z;. Jerneja Kanalec. Molitve na Paternal« ob 4. uri. Nato čajanka s kincpred-stavo.
29. jun. je god sv. Petra in Pavla, prvakov med apostoli Gospodovimi, ki sta ta dan k 69 dala svojo kri v pričevanje resničnosti svete vere. Apostol Peter kot prvi papež je imel skozi vsa stoletja do danes na apostolskem prestolu naslednike iu vemo, da ne bo konec Cerkve, kateri je on prvi papež, ustanovnik pa sam Gospod Jezus, ki .jo po vodstva Svetega Duha varje in razsvetljuje. Marsikdo je že med tem od vere odpadel ; tudi celi narodi so zašli v krive vere. Tudi današnji čas je velik« takih, kateri podcenjujejo ali cel« zaničujejo sveto vero in sveto Cerkev. Nazadnje bodo pa le spoznali.
dopuščene, stavke pa sploh niso do- 1 da je samo v njej rešitev za človeka.
voljene.
POSLANSTVO KR. JUGOSLAVIJE — BUENOS AIRES
Avenida de Mayo 1370/III.
U. T. 37 - 4551
Kr. jugoslovansko poslaništvo išče ter poziva, da se mu javijo sledeči izseljenci;
Popič Ivan, zadnji znan naslov: Ing. Iluergo 1370, Dock Sud.
Cicovič Mirko, rodom iz Grahovca v Boki Kotorski, v Argentino je prispel 1928 leta.
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
Diplomirana na Univerzi v Pragi in v Buenos Airesu Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
in za zmoteno človeštvo. Vsak na.) sam sebi zaklad svete vere čuVa kot največje bogastvo.
Prihitite v obilnem številu ta da» k službi božji.
Cirilova nedelja bo 6 junija. Ta dan je paternalska šagra. Pač ne boste zanemarili svoje lepe verske in narodne dolžnosti, da prihitite ta dan k naši službi božji, ki bo imela šeposeben pomen v tem usodnem trenutku slovanske zgodovine, kateri sta početnika prav sveta blagovestnika iz Soluna,
čajanka s kinopredstavo, ki se bo>
vršila popoldne po molitvi na Paternalu v prostorih poleg kapele na Av. del Čampo 1653, bo pa viden ia-raz naše svečanosti. Vsi rojaki ste povabljeni, da se vdeležite te zabavice s svojimi družinami, da se bomo tudi nekoliko razvedrili. Vsak pa naj nekoliko tudi sodeluje, da ne bomo sedeli pri praznih mizah in “mrzlem“ kropu.
Povabljeni ste vsi! Zato naj nikar nihče ne čaka na posebna osebna povabila in nam bo vsak dobrodošel.
Janez Hladmk
KADAR IŠČETE SLUŽBE
obrnite se na rojakinjo
Berto Černič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ de Falicov in
DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure.
DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
Dr. Nicolás Martin
ODVETNIK
ZA TRGOVSKE ZADEVE
Posvetovanje za naročnike Slovenskega lista brezplačno.
ARENALES 1361
U. T. 41-3520, Buenos Aires
Ana Ch
a i^nrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici “Raw-son”, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODEL
Akutne, Kronične bolezni in njib komplikacije. Zdravljenje po francoskih in nemških načinih, KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
— Za Slovence prvi pregled brezplačno — ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni. ŽARKI X — DIATERMIA ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 od 21 ure.
GOVORI SE SLOVENSKO
BARTOLOME MITRE 1676
PRVOVRSTNA KROJAÖNICA
“LA ESTRELLA”
ZA OBLEKE, SUKNJE IN PERAMUS
V ZALOGI VELIKA IZBIRA BLAGA ZNAMKE SUPERLAN
Stanislav Maurič
TRELLES 2642 — Buenos Aires U. T. 59 -1232