večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
j« vsnk (lan ra/on nedelj in praznikov ob £5. uri zvečer.
(Jrodnlštvo In tiprnvnlžtvo: Kolodvomko ntico itev. 15. — Z uradnikom «o more govoriti mak dfta od 11. do 12. uro. — Rokopisi go no vračajo. Imorutl: Šoatitopna potit-vr«ta 4 kr., pri voftkratnora ponav IJanji J njo no popnot — Velja *a Ljubljano v npravniitvn: v.a oolo loto (I gld., na pol lota 8 gld., *« čotrt lota 1 gld. 50 kr., i<a raeioo 50 kr., potit jate v na dom volja motoSno « kr. v«č. Po poit« valja ■> oolo  _____________________ loto 10 gl., za pol lota 6 gld., za čotrt lota ‘2 gld. 50 kr. In r.n jcdoi> rnoico 8B kr.
Štev. 227.	V Ljubljani v torek, 6. oktobra 1885.	Tečaj	II.
Nasa mladež in obrtne šole.
V	prestolnem govoru spregovorilo je Nj. Veličanstvo zelo znamenite besede, tikajoče se obrtnega pouka. »Podpirali bodete Mojo vlado pri ••jenem, iz primerno ocenjenih skušenj izvirajočem prizadevanji, mladino, katera se sedaj tako mnogo-brojno gnete v srednje šole, napotiti v obrtne učilnice, namenjene povzdigi naše obrtnosti." Tako 8'ove odstavek, prestolnega govora, kateri vsekako zasluži, da ga natančno preudarimo.
Življenje človeško kaže nam v vseh svojih strokah in razmerah, da ne pozna pokoja, stagnacije. Svet napreduje, uapredovati moramo tudi mi, in sicer v duševnem in gmotnem oziru, sicer Propademo in potisnili nas bodo nazaj med staro nerabljivo šaro. Ljuto se vara nazadnjak, kateri nerazumeč terjatev svoje dobe, hoče vztrajati pri starem kopitu. Uže dandanes je položaj naše produkcije bistveno predrugačen. Nove zetnljine pridružile so se svetovnemu prometu z ysotn svojim bogastvom, s svojim blagom preplu-jejo naše pokrajine, nemogoče je tekmovati ž njimi, nJib konkurenca nas zaduši, ugonobi. Jasno mora tedaj biti slehernemu razsodnemu domačinu, da treba misliti na nova sredstva, da treba izumiti nove načine pridelovanja, ako se hočemo vzdržati v usodni borbi za obstanek svojega naroda. Silno se moti, kedor namerava z golim zakonodavstvom, 8 kmetskimi domovi in obrtnimi zadrugami rešiti oaSega producenta. Poleg teh naprav, izmed kojih H0 naposled nekatere še zelo dvomljive, praktične Vrednosti, otvoriti moramo svojemu narodu nove P°ta k blagostanju, in v tem oziru naj nam bodi kažipot cesarska beseda o obrtnih šolah.
Istina je, da število učencev tudi na naših Pednjih šolah, zlasti na ljubljanski gimnaziji, v
Ut,
Listek.
P r o k 1 e t a!
■"man Spisal Krnilo Ricliobourg; po E Vacanovi prmlo-lnvi prosto poslovonil Janko Leban.)
(Dalje.)
,,Ta vodnjak tukaj moral bi biti uže davno zasut11, rekel je samemu sebi. „Saj ni več za no-beno rabo. pa človek zmerom odlaša: prihodnji teden se delo izvrši. V tem pa pridejo druge važnejše zadeve vmes, in stvar zaostane. In, če so dnevi še tako dolgi, zmerom je kaj delati. Blanche-i sem obljubil, da bodem iz nova sezidal hišico Jean Renaudovo; pri tej priliki se vodnjak prav lehko ?*8uje. Z dvema vozoma dam pripeljati le-sim kanuje in drugo šaro, ter globina je kmalu napolnim. Tako bo pač najbolje.1*
Na to se Rouvenat vsede na razpokani vod' "jakov kraj, kakor je bil navajen. Od tu je lehko gledal okno, kjer je Blanche spala, in večkrat je '*olgo opazoval, kako se je deklica po sobi kre-tala. To je bilo prav lehko spoznati po senci, ki »e je delala na belih pregrinjalih pri oknih.
zadnjih letih rapidno narašča. Niti grajati ne moremo te prikazni, katera se je narodila deloma iz naravnega hrepenenja po omiki, deloma iz pri-prostega a vender utemeljenega umovanja, da domače posestvo vseh sinov rediti ne more ter da vsled tega kaže, nadarjenejše med njimi preskrbovati drugim načinom. Saj se ue da tajiti, da je v naših deželah še dokaj praznih prostorov in prostih služeb za duhovnika, zdravnika in uradnika in tudi na to je kazati, da je razumništvu slovenskemu za sedaj še pot odprta v Bosno in Ercegovino. Ali kaj bodemo počenjali, če so duhovna in uradna mesta pri nas vsa zasedena z mladimi, čilimi močmi — kar se sigurno zgodi tekom kratkih let — in če novoosvojeni deželi za svojo upravo ne bosta več potrebovali tujega importa ? 1 Poleg tega moramo misliti na svoj hirajoči kmetski stan, kateri skoro živeža več ne najde v skopi svoji zemlji, in tudi iz tega razloga treba, da povzdignemo in podpiramo domačo obrtnost.
V	obrtne šole tedaj z našo mladino, kakor to priporoča premilostni naš vladar! Toda komaj smo zapisali ta stavek, spodtika se nam per6 in beseda, katero smo hoteli izustiti, obtičala nam je na jeziku. Kam za Boga hoče siromašni Slovenec pošiljati svojo deco, da se strokovnjaško izuri za kako obrtnijo, ko vender — niti jedne obrtne šole nimamo 1 Prešinjeni smo pristne resnice, razodevajoče se nam iz zgoraj navedenega stavka prestolnega govora, a žal, absolutno nemogoče nam je za sedaj, uživotvoriti cesarske intencije, in to zgolj radi tega ne, ker se jednaki zavodi ne nahajajo po našem ozemlji!
„Nuj jih tedaj kar hitro napravi vlada, koja ima sveto dolžnost, brigati se za duševni razvoj vseh avstrijskih narodov", utegne nam kedo ugovarjati. Stoj, prijatelj, ne tako urno s svojo sodbo!
Ta večer pa v sobi ni gorela luč. Blanche je bila zgodaj odšla spat; tresla jo je nekoliko mrzlica.
„Uboga deklica!11 zamomljaRouvenat,„onaspi.“
In zopet se spomni na Lucilo, na njenega otroka in na svoje najljubše sanje.
Tabakov dim zavijal je Rouvenatovo glavo v majhno meglo.
Naenkrat pa ga opozori majhen šum poleg njega. Rouvenat se hitro obrne, a to brez strahu. Imel je jedva še čas, da je videl temno maso, ki se je nahajala poleg vitla. Istočasno dobi polno pest peska v obraz in v oči.
Rouvenat zatuli jeze in bolesti ter skoči po konci.
Po polnem oslepljen stegne roke, kakor bi se hotel ubraniti novega napada.
Navzlic svojej starosti bil je vender še zelo močan. Da jo svojega napadnika dobil v roko, iz-vestno ne bi mu ušel a zdravo kožo.
To sta pa poredneža vedela ter sta si stvar tako uredila, da sta mogla starčka napasti brez lastne nevarnosti.
Pač smo uverjeni, da se vlada ne bode odtezala svojemu poklicu ter da se dobro zaveda svojih dolžnostij. Celo finančni minister, kateri se vsled naravne štedljivosti, ozko spojene s svojim težavnim, odgovornosti polnim poslom, običajno brani vsakega novega troška, otvoril bode državno bla-gajnico in nakazal dotične svote, da se izpolni namen najvišjega gospoda. Ali pomisliti je, da le z nemškimi obrtnimi zavodi na slovenski zemlji svojega cilja ne dosežemo. Če se pa ozremo po domačinih, sposobnih v to svrho, mladino našo poučevati v teh strokah, težko jih najdemo v primernem številu.	i
Odkod pa izvira ta nedostatnost? Jedino iz tega razloga, ker smo dosihmal zaboravili, skrbeti za učiteljski naraščaj za obrtne strokovne Sole v isti meri, kakor skrbč druge dežele. In vender je čisto naravno, da moramo baš mi veliko bolj se podvizati v tem oziru, ker je ozemlje našega jezika silno omejeno in ker vsled tega na tujo podporo, na import učiteljskih sil iz drugi t dežel računiti ne moremo. Dramatično društvo v Ljubljani odposlalo je nadobudnega mladeniča na Dunaj, da se tam na gledališčni šoli vežba in izuri ter potem, domov vrnivši se, svoje tovariše in družice izuči v dramatični umetnosti. Misel sama na sebi ni nezdrava, zatorej, zakaj se je ne bi polastil deželni zbor ter odredil nekoliko spretnih in nadarjenih mladih obrtnikov v tehnologični ali obrtni muzej, da tara dostanejo svoje študije, pripravljajoč se za učiteljski posel na obrtnih strokovnih šolah s slovenskim učnim jezikom?! Res je, treba bode seči v žep in obremeniti deželni zaklad s precej občutnimi stroški. Podpore po sto goldinarjev na leto, kakor jih naš deželni zastop običajno nakazuje, ne zadostujejo v to svrho, in če vestnemu in vrednemu siromašnemu prosilcu celč 300 gld.
„0 mehkužnež ti!" vpil je Rouvenat. „Pridi vsaj bliže, pridi ter me zadeni še enkrat, če si upaš!" . . .
Zdajci stopi korak naprej. Zadene na kol. Njegove roke ga hočejo prijeti. A v tem trenotku ga nekdo močno udari od zad. Rouvenat se spotakne, izgubi ravnotežje ter pade od zad v vodnjak. Padši hudo zakriči, da se tudi v globini raz-legne.
Roke Rouvenatove niso izpustile kola; padši potegnil je starček kol za seboj.
Zlodejca nagneta se čez vodnjak. Ječanje jima udari na uho.
„Ali je ta prokleto žilav!" zagodrnja Josip Parizel. — „A ne pride več na dan," odgovori Fran Parizel zamolklo. — BDobro,“ dostavi oče njegov. — „Vender morava še veliki ta kamen nanj zvrniti." — „čemu li?“ — nAli ne umeš? Nu, kamen mora se odtrgati ter pasti v globočino, da se slučaj pojasni." — „Da, imaš prav."
In oba malopridnika združita svoje moči ter valita navzpred težki kamen, ki je moral Rouve-nata na dnu vodnjaka razdrobiti! Uže je kamen
dovolimo deželne ustanove, sigurno po dragem dunajskem tlaku ne bode živel v izobilji. Ali če ima deželni zbor, oziroma odbor le srečno roko pri izbiranji dotičnega osebja, donašali bodo novci, žrtvovani temu namenu, nam in zarodu našemu stoterne obresti!
Vprašanje obrtnega pouka, dasi tako silne važnosti za razvoj ožje naše domovine, napreduje pri nas jako polagoma, z ono polževo hitrostjo) katera nas odlikuje povsod tam, kjer se s frazami nič ne opravi. Cesarske besede o tem znamenitem predmetu vidijo se nam tedaj pomenljive v posebni meri. Daj Bog, da odmev najdejo med nami ter v svojih dobrodejnih posledicah kmalu nam ustvarijo prepotrebne — obrtne šole!
Tisza o vzhodno -rumeli j škili dogodkih.
Poročali smo uže na kratko, da je ogerski ministerski predsednik v sobotni seji poslanske zbornice odgovoril na interpelacije poslancev Szi-Iagyija, Helfya in Iranya gledč vzhodno - rumelij-skih dogodkov. V naslednjem hočemo podati nekaj odstavkov obširno iz Tiszinega odgovora. Tisza je dejal:
Shod v Kromeriži bil je neposredna posledica vlanskega shoda vladarjev v Skjernjevicah. Ko je car Aleksander III. na udvoren način izrazil željo, da bi vlansko leto izkazano prijaznost našega prevzvišenega vladarja rad odvrnil, se to pač ni moglo drugače, nego z jednako udvorno prisrčnostjo sprejeti; vender se tu niti med vladarjema niti med njijinimi ministri ni nič sklenilo. Veličanstvi sta utrdili in ponovili izraze osebnega prijateljstva, kakor tudi željo, da bi cesarstvi tudi v bodočnosti v najboljšem miru med seboj živeli. Ob jednem se je na obeh straneh izrazila ista želja, gledč katere se je povodom vlanskega shoda v delegacijah dala kompetentna izjava, da namreč hočeta delati na to, da se mir po možnosti ohrani na postavi statusa quo. Kar se posebej tiče aneksije Bosne in Ercegovine ali združenja vzhodne Rumelije z Bolgarijo, se o teh predmetih niti govorilo ni.
Tisza je nadaljeval: Gledč Skjernjevic se je uže vlansko leto dal odgovor, in jaz tudi zdaj odločno zagotavljam, da se ni sklenil nikak ukrep. Povedati hočem prav odkritosrčno, kaj je, kar nismo nikdar skrivali in gledž česar nismo z Bolgari in Rumeljoti nikdar stopili v dotiko, kar bi pa ravno zaradi tega, ker ne skrivamo, eventualno zvedeti mogli, dasi ne verujem, da bi jim vzelo pogum, to obBtoji v tem — mi smo vselej naravnost in odkrito povedali — da bodemo mi, če tam nastane notranje gibanje, priznali pogodbene pravice Turčije, da vzdrži s potrebnimi jej sredstvi status quo ter je ne bodemo ovirali, če se to ne zgodi, potem bodemo smatrali za svojo dolžnost, da vkupno z vsemi signatarnimi vlastmi berolin-
bil na kraji jame; še en sunek in letel bi navzdol: ko naenkrat pred zlodejema vstane črna prikazen.
n!« In s hripavim glasom jima zakriči: „MoriIca!“ Oba Parizla se silno ustrašita. Luna, ki se baš pokaže izza oblaka, posije, in onadva ugledata ženo z dolgimi zmršinimi vlasmi in z bledim obrazom liki marmor! Pod njenim visokim čelom žarelo je dvoje očes kakor oglje!
„0, strah! strah!" zastoče Josip Parizel zadušnim glasom.
In zopet zakriči žena zamolklo: „Morilca!0 Vzgrožena zlodejca pobegneta ter izgineta v divjem teku v temno noč.
Iz vodnjaka gor Be zasliši ječeči glas starčkovi: »Pomagajte! pomagajte!"
Žena ga je slišala! Kakor blisk zleti na pristavo ter silno kriči: .Pomagajte! pomagajte!" Kmalu jo UBtavita dva moža: bila sta Mar-
doche in Leon. * j
„Kaj li imate? Kaj se je zgodilo?" povpraša
Mardoche.
ske pogodbe delamo na to, da se razmere po možnosti primerno pogodbi uredijo ter se prepreči splošna kouflagracija. Kajti po našem mnenji in tudi v zmislu pogodb imajo berolinske signatarne vlasti dolžnost, da pogodbi nasproti ustvarjeno si-tuvacijo po možnosti z berolinsko pogodbo in z ravnotežjem na Balkanskem poluotoku spravijo v soglasje. Mi pa tudi nismo skrivali, da bi v slučaji takega notranjega gibanja ne smatrali nobene vlasti za poklicano, da z oboroženo roko poseže vmes. Če je gospod poslanec s tem zadovoljen, ne vem. A jedno je gotovo: če bi s tega prostora povedal, da smo sklenili, vmeševati se z oboroženo roko, ne bilo bi v tej deželi najti sto ljudi, kateri bi bili s tem zadovoljni.
Kar se tiče vprašanja, če ne bode Avstrija porabila teh dogodkov, da anektira Bosno in Erce-govino ali dalje prodira na turško ozemlje, dejal je ministerski predsednik: „V tem oziru moram poslanca po polnem zagotoviti, da nikjer nobeden ni tega mnenja in da sploh naša namera biti ne ne more, naš položaj v Bosni in Ercegovim povodom takega slučaja spremeniti, še menj pa, da bi z dalnjim prodiranjem na evropskem ozemlji pomnožili zmešnjave in zamote. To je strogo predpisana politika vlade. To pa se bode tudi poslancem zdelo naravno, da bi v slučaji, ko bi navzlic vsem našim vspeh obetajočim prizadevanjem nastopili danes še neprovideni taki dogodki, kateri bi bili nevarni vitalnim interesom monarhije, vzdrževali svobodo naših odločb in bi jo vzdrževati morali...."
Poslanci sprejeli so z odobravanjem to pojasnilo položaja.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Včeraj sešel Be je v poslanski zbornici k prvi seji adresni odsek. Vršilo se ni še meritorično posvetovanje. Kot poročevalec večine določen je poslanec Zeithammer. Levica se še ni zjedinila, če bode predložila vkupni načrt manjšine, kajti gospodje od nemškega kluba hote tudi v adresi poudarjati „scharfere Tonart".
Moravski deželni zbor se snide dn6 20. novembra. O shodu drugih deželnih zborov še zdaj ni nič gotovega znano.
„Przeglad“ poroča, da se gališki deželni zbor skliče najbrže v 21. ali 23. dan novembra. Deželni zbori zborovali bodo najbrže do Božiča; le dva mala deželna zbora se bosta prej zatvo-rila, dva večja pa bosta preložila svoje zasedanje do januvarija prihodnjega leta.
V	lirvatskem saboru vršč se zopet obžalovanja vredni dogodki. Pri včerajšnji seji izjavil je ban, da Hrvatska ni imela neovržljivih pravic do kameralnih aktov. Na to nastala je grozna razburjenost. Ko je ban na to zapuščal dvorano, bo ga skoro potisnili skozi vrata; poslanec Nikolaj
„Tam v ovčarskem vodnjaku . . . Rouvenat . . . Rešite ga! rešite ga!" tarna ženska.
Slišavši ta glas zgane se Mardoche, potegne si z drhtečima rokama preko čela, kakor da je slišal glas kakega duha! Hotel je staviti novo vprašanje, pa ženska je zbežala. Letela je tako brzo, da se je zdelo, da se ji nogi niti ne dotikate tal!
nAli ste slišali?" klikne Leon. „Žena je govorila o nekem vodnjaku, o Rouvenatu; klicala je na pomoč." — „Da, da; hitiva, hitiva! ..."
Prišedši k vodnjaku slišita ječanje. Mardoche našel je takoj zopet svojo pričujočnost duha.
„To je Rouvenat!" zahriplje. „Rešiti ga morava na vsak način !“
Kol, katerega sta se bila poslužila Parizla, da bi vrgla starčka v globočino in ki ga je Rouvenat padši sabo potegnil, ujel se je bil na srečo v zidno luknjo. Na nasprotni strani pa se je bil zadel na okroglino, in tako je morilno to orodje služilo tukaj v to, da je Rouvenata, ki se ga je bil oprijel, držalo nad vod<5.
Črnkovič pripeljal je žandarme v dvorano, da bi ga branili. Opozicija je na to vriskala. Pri daljšem obravnavanji o kameralnih aktih prijel je ban besedo, a opozicija ga je v govoru z vednim kričanjem in zasramovanjem ovirala. Predsednik je predlagal, naj se sedem poslancev izključi iz sabora za časa 60 sej. Ob hudem trušču opozicije se je na to seja zaključila. Narodna stranka spremljala je bana v njegovo stanovanje, kličoč mu „živio!“
Tuje dežele.
V Prusiji vršile se bodo volitve volilnih mož dne 29. t. m., volitve poslancev pa 5. novembra.
Od francoskih volitev znan je do zdaj izid iz 79 volilnih okrajev. Po vseh volilnih okrajih bili so konservativci zel6 srečni, kajti pridobili so si 84 sedežev. Republikanskim strankam se slabo godi, in jedna na drugo zvrača krivdo tega poraza
V Angleški postaje volilno gibanje vedno bolj živahno. Zdaj stopajo na pozorišče prvi državniki. V kratkem hoče izdati lord Salisbury kot. vodja volilno stranke volilni oklic ter pojasniti stališče svoje stranke; njegov nasprotnik Glad-stone izdal je uže volilni oklic, kakor znano. Gladstoue namerava v kratkem ua več krajih govoriti volilne govore.
„Agence Ha vas “ poroča iz Carigrada, da so imeli poslaniki minolo nedeljo prvo posvetovanje. Kakor se zatrjuje, so se zjedinili o glavnih točkah spomenice, katera se bode prodložila vlastem v potrditev.
Kitajska vlada pričela se je z vso resnostjo baviti z vprašanjem, kje naj bi se zidale po Kitajskem železnice. Vlada naročila si je uže angleškega podjetnika ter mu izročila dosti denarja, da omisli potrebno orodje in stroje ter vzame v službo več inženirjev in tehnikov. Vlada skuša Bi pridobiti tudi duhovnike za gradnjo železnic, kajti oni imajo pri narodu skoro največ vpliva.
Razne vesti.
—	(Grozen rodb insk umor.) Iz Češkega poroča se o groznem umoru in samomor«, ki so je dogodil v razvalini Geiorsburg. Dne 1. t. m. videlo je kmotov necega bolj slabo oblečonoga moža iti s trem1 dečki v starosti od 13., 11. iu 7. let proti razvalini Kakor so je pozneje konštatovalo, (bil je ta mož delavec s priimkom Polak, a dečki bili so njegovi otroci. Ko so dospeli do razvalin, velel jo očo otrokom, da naj molijo. Po molitvi potegne oče steklenico iz žepa, v katori jo bil strup. Naj prej stori sam globok požirek, potem pa da tudi starejšima dečkoma piti. Ta dva začutila sta kmalu hudo boločino v životu in sta le še videla, kako je očo mlajšega brata nesel k nekemu drevesu, a potem polotila se ja jo nezavest. Starejša dva dečka, ki nista mnogo od strupa pila. zbudila sta so zopet čez nekoliko ur. Začela sta klicati na pomoč, a nihče so ne oglasi, nekoliko v stran pa zagledata svojega očeta trdega in mrzlega v travi
Z rokami je starček držal kol, noge pa j” vpiral v zidne luknje. Tako si je nekaj časa lehko obdržal ravnotežje.
A nesrečnik spozna ob jednem strašno istino-Čutil je, kako mu udje drevenijo, kako ga moči zapuščajo, kako se njegov glas izgublja, iu strah, da umrč, preobdd mu dušo.
Zdajci se spomni Lucile in obeh sirot: Bla»' che-e in Leona. Umreti tedaj mora, ne da bi bil mogel izpolniti misije svoje!
Oslepljen po pesku ni bil spoznal Bvojega padnika, pa uganil je, da je moral biti to Fr90 Parizel! Ni mu bilo treba dolgo razmišljevati, je tega malopridnika pri velo do zlodejstva. V^c Je to le predobro: Premoženje Jacques Melliei'0'0’ ki sta je hotela imeti oče in sin,g vdahnilo j<nltl je misel na umor! Spoznal je tudi hitro, da bode obče mislilo, da se je slučajno ubil. To ^ ■, rešilo zlodejca! Misel le-ta napolnjevala 1011 srce z velikim srdom.	umQ_
„Za mam-, mislil ,i J6 ™r°p"»»t’it« » rib roaloprldnlka	MelM.r.- P
vsega premoženja in Blaucne ■ • •
ležati in na nekem drevesu visel je najmlajši brat obešen. Navzlic temu, da jima je strah pretresel vse ude, imela sta toliko poguma, da sta bratca vzela z drevesa, vender bil jo uže davno mrtev. Na to podala sta so urno v bližnji kraj, kjer sta žandarmeriji in policiji natanko razložila, kako se jo vse godilo.
—	(Cez dvaindvajset let iz ječo prišel Pred dvaindvajsetimi leti ropali in morili so okolu Kolina na Češkem trije cigani, tako da jo cela okolica Pred njimi trepetala. Konočno so je oblastniji posrečilo dobiti jih v pest in jeden iz med njih bil je obošon v Plznu, drugi umrl je v ječi, a tretji, Fran Janeček, k' 80 je tudi Sajov in Krzyk imenoval, zapustil jo te 'hi prestavši 221eteu hud zapor, ječo. Obsojen bil je y začetku na dvajset lot, a kor jo večkrat poskušal liti, priložili	so mu	še 2 loti.	Dolati v	kaznilnici ni
hotel, in vos	njegov	zaslužek v	22 letih	znaša le 30
goldinarjev, katere so z njim vrod v njogov rojstni kraj poslali.
(Vremensko prorokovanje.) Mathiou de la DrOmo prorokuje za mesoc okt ob or tako-lo vrome: kepo vreme par dni, kar naglo pa sprememba temperature in skoro zimski mraz. Ob Adriji mnogi viharji. Od 8. do 15.	šo slabšo vremo,	vetrovi,	mrzel dež in
col° sne£ na	gorah,	prav slabo	vreme po vsej Avstriji
ln ^ea>čiji. Na morju strašno nevihte. Od IG. do 25. s® slabše vremo, v jugu toča, v Avstriji in Nemčiji Pa polno snoga. Nesreče na morju. Od 23. do 30. bolj ®irno vrome ob jadranskem morju, nokatere dni pa
bodo
močni vetrovi; potem prav lepi dnevi pa mrzli.
za
kako bo-v
® kratka jako neugodno vrome, nevarno ________________
®z®n, vsiod čosar se je treba držati jako previdno °bleki in jedi.
— (Nesrečno ženitovanjo.) V vasi Vista-a Pri Madridu vršil se jo minoli teden žonitni obed,
aterega ao j0 U(j0ie£ji0 77 oseb. Koj po obodu oboleli 80 Vsi gostje; sedemnajst umrlo jih je šo isti dan, ®®kaj drugi dan, n katero so jo posrečilo rošiti. Kakor 1® Preiskava pokazala, je bil obed zastrupljen in to ®toril je nekov prejšnji snubač te neveste, katerega pa zavrnila.
— (Statistika balkanskih držav.) Črna Gora ®®ri 9030 štirjarskih kilometrov in ima 236 000 pre-
‘valcov; Srbija 48 582 štir. kilometrov in 1865 683
2	—■ , Bolgarija 63 972 štirjarskih kilomotrov in
^07 919 prebivalcev; vzhodna Bumelija 35 000 štir, °0|etrov in 815 946 prebivalcev; Bolgarija z vzhodno ^molijo združena: 99 872 štir. kilometrov in 2 822 865 Prebivalcev; Srbija je torej polovico manjša kot Bol S&rija in ima tretjino menj prebivalcev. Rumunija ima 127 584 štir. kilometrov in 5 376 000 prebivalcev; evropska Turčija 165 438 štir. kilometrov in 4-5 milijonov prebivalcev.
w (Zelišče zoper kolero.) Ruski učenjak Ceutj° je v Turkestanu našel zelišče, ki je zel6 do-10 zdravilo pri koleri in legarju. To zolišče se ime-“UJ0 ^mla sumbul, rabijo ga domačini zoper razne ®zni. v moskovskom botaniškem vrtu so ga nasadili. ^	■	(Turek na smrtni postelji.) Nek star
ftrčin videč, da se mu bliža zadnja ura, pravi svoji
Blanche ? Kaj strašnega sta jej namenila hu-“leža?... Ne, ne, jaz nečem umreti! Jaz ne
umret*!“ zahriplje ter se ves obupan oprime lega lesa, ki mu je bil v podporo, in ki je . erom bolj in bolj jel pokati, da se je bilo bati, 86 vsak čas zlomi!
Pot ^ravši zadnje moči še enkrat močno zavpije. In k11 pa za8t0^e: »^se zastonj! Vsi uže spijo! pr’j8t° b* tudi ne spali, kako morejo slišati do
v^Qi&R6? vefi D*dejel 0 B°g> 0 BoS’ Pra" ^°8. zakaj dopustiš, da umrjem prezgodaj!...“
k teBtt trenotku prideta Leon in Mardoche * vodnjak
ter ,^0l,Veilat sliši nad saboj, da se ljudje bližajo “ S°vorijo. Pa v njegovih ušesih je zvenelo.
Je torej, da se je motil. »Ni s
to
Pnfcne hrop^f nideje!“ zastoCe z0Pet- In na
da s« »n,'!?1 da Mardoche povabil, bil Leona, CLa, 1	fremicoartskem.	Oba	»ta
a® najdeta *	"*	dcvet'	k“
ženi: BObleci najlepšo obloko, obesi najdragoconojšo kamenje in največe bisero." — »Zakaj to, moj dragi?0
—	„Zato, da to morda smrt, ko to vidi tako lopo, pograbi mosto meno."
—	(Iz sodnice.) Predsednik govori prijazno odvetniku, katori je poklican kot priča: „Prosim vas, gospod, pozabite za nekaj časa svoj stan, in povejte nam resnico."
Domače stvari.
— (Nj. veličanstvo cesarica) došla je včo-raj ob 91/4.uri dopoludne s posobnim vlakom v Mira' mare, kjer se je takoj vkrcala na jahto „Miramar“ ter ob 101/*. uri nadaljovala potovanje po morji.
— (Škode po povodnji na Gorenjskem.) Gospod doželni predsednik obhodil jo včeraj v spremstvu gospoda deželnega glavarja, c. kr. deželnega gozdnega nadzornika in okr. glavarja radovljiškega one kraje gorenjske strani, ki so po zadnjih nalivih škodo trpele. Najprej so ponatačno ogledali Rateče in Belo Poč (Fužine) ter se prepričali, da je tu žal! škoda jako volika. Vračajoči se obiskali so tudi Kranjsko Goro ter pozvedeli, da je potok Pliševica od' trgal veliko sveta v bližini Kranjsko Gore, in sicer tako, da treba hitre pomoči, kor bi drugače bila v nevarnosti Kranjska Gora sama. — Iz Rateč so poroča, da je slednja povodenj napravila tam škode za 35000 gld., v Beli Peči pa za 28 000 gld. V Mojstrani je Sava spodjedla jez. Ponatančnojše poročilo o provzročeni škodi priobčimo prihodnjič.
— (Šolske v os ti.) Vsled ministerske naredbe so posobni tečaji za učiteljice otroških vrtov kakor tudi otroški vrt na ljubljanskem učiteljišči odpr<5 šo le začetkom šolskega leta 1886/87.
— (Iz Višnje Gore) 80 nam z dnč 4. t. m. poroča: V četrtek zapustil nas jo gospod dr. J. Le-s&r, podavši so na novo mu namonjeno mesto. Domači pevci priredili so mu podoknico. Blagemu, ljudomilomu gospodu voščimo vse dobro na novem mestu, da bi si tudi tam pridobil toliko simpatij kakor pri nas! Živeli!
— (Poskušon samomor.) Prod kratkim ujoti ubežn.k 17. poškolka Viktor Kotar poskušal jo pred-včeranjim dvakrat v garnizijskem zaporu vzoti si živ-ljenjo. Samomor so mu ni posrečil, ker jo vselej še ob pravem času prišel jetničar.
— (Otrok zgorel.) Iz Skaručne se nam piše: Dne 1. t. m. na vočer pustila je kočarica Marija Brank svoje štiri otroke, med kojimi jo bil najstareji šo le pet lot star, samo v hiši. Na mizi je stala in gorela lampa s petrolojem, ne da bi bila imola cilinder. Štirilotni Blaž zleze na mizo in pride tako blizo k lampi, da se obleka na njem uname. Mati prihitela e na krik otrok takoj v hišo in jo nosrečnoga otroka polila z vodo. Vender se je ta tako hudd opekel, da je drugi dan popoludnč umrl.
— (Požarna kronika.) Z dne 2. t. m. se nam poroča iz kranjskega okraja:	30. septembra unelo so je okolu 10. uro zvečer v koči Ivana Koširja v Trbojah in je poslopje v kratkem času pogorelo.
»Hitiva,“ reče mladenič. »Jaz bi uže rad bil v Civry-u; imel bi uže rad dragocene papirje, ki ste mi jih obljubili." — »Ni še dolgo, da sem bil na onem mestu, kjer so skriti", odgovori Mardoche. »Imela bodeva manj dela kakor sem izprva mislil; vender nama je imeti železne klešče in svetilnico. To najdeva v ovčarski hiši na pristavi Pojdeva torej namesto čez deželno cesto preko steze ob Sableuse-i za pristavnimi poslopji, da naju nihče od tam ne vidi." — „Vi se torej tudi )ojite gospoda Rouvenata?" — »Ne; a imam svoje vzroke, ko želim, da bi se naju ne videlo skupaj."
Tako sta krenila po naznanjenej poti. Ko sta bila za hlevi, slišita prvi klic na pomoč, ki se je razlegal v tiho noč. Hiteč naprej, najdeta divjo ženo, katere glas je Mardoche-a spravil v tako zmešnjavo.
Potem se oba pripogneta čez vodnjak ter slišita nesrečnika milo stokajočega; toda videti ga nista mogla. »Rouvenat!" zavpije Mardoche, „Rou-venat, jaz sem tukaj, Mardoche; ali mo slišite?" (Dalje prihodnjič.)
Škoda ceni se na 150 gld., a zavarovan je bil poškodovani za 350 gld. Sumi so, da je bilo nalašč zažgano.
— (Vsled žganja umrl.) Iz Nove Vasi piše so nam z dno 2. oktobra: Včeraj zjutraj našli so 44 let starega Ivana Paternosta mrtvega na hlevu. Prej ta večer bil se je napil tako žganja, da ga je zadel mrtvoud.
■ (Tržaška svobodna luka) skoro gotovo šo no bo tako kmalu odpravljena, kakor se je mislilo; treba bo poprej šo mnogo in dragih naredeb. Sredi tega meseca, piše „Edin.“, bo v Trstu pod načelni-štvom načelnika pomorske vlade, dvornega svetovalca viteza Alber, posobna onketa, ki se bo pečala s potrebnimi stavbami v luki. Baretovega načrta ta enketa skoro gotovo no sprejme, ker bi za njegovo izvršitev trebalo mnogo milijonov. Tudi vlada ne prevzame stavb, ampak dd koncesijo kakemu zasebnemu podjetništvu; najbrže prevzamejo dela podjetje tukajšnjih skladišč, občinski zastop in trgovinska zbornica, ker so te v tej zadevi najbolj udeležene. Ko bodo izvršena vsa potrebna dela, še le potem nastane vprašanje o od-pravljenju svobodno luke; ta čas pa še ni tako blizu.
— (Iz Trsta) se poroča, da je v soboto ob 9. uri zvečer razletela so petarda pred tiskarno »Edinosti," predvčeranjim ob 7. uri pa jedna na vrtu Piazza grande. Kdo jih jo tja položil in iz kakega namena, so ni šo zvedelo.
Književnost.
Slovenski časopisi leta 1885.
(Dalje.)
10.) Novi Brencelj v zbadljivi, in šaljivi obleki. Izhaja po dvakrat na mosec v Ljubljani XVII, oziroma II. loto na polovici polo v 4. ter stoji vse leto 3 gld., pol leta 1 gld. 50 kr., čotrt leta 80 kr. V prilogi prinaša povest: „ Kako sem se jaz likal." — Odgovorni urednik Jakob Alčšovec; izdajatelj M. Alčšovec; tisk Blaznikov v Ljubljani.
11.) Vrtec, časopis s podobami za slovensko mladino Izhaja po jedenkrat na mesec v Ljubljani, XV. leto, na celi poli v 8. ter stoji za vse leto 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr. — Izdajatelj, založnik in urednik Ivan Tomšič; tiskata Klein in Kovač v Ljubljani.
12.) Soča. Politični tednik, izhaja v Gorici, XV. leto, vsak petek na celi poli in folio, ter stoji vse leto 4 gld. 40 kr., pol lota 2 gld. 20 kr., četrt letal gld. 10 kr. — Izdajatelj in odgovorni urednik M. Koršič; tiska „Hilarijanska Tiskarna" v Gorici.
13.) Slovenec. Političen list za slovenski narod. Izhaja vsak dan v Ljubljani, XIII. leto; vseletna naročnina 15 gld,, polletna 8 gld., četrtletna 4 gld., mesečna 1 gld. 40 kr. — Izdajatelj Jožef Jerič; odgovorni urednik Matej Močnik; tiska .Katoliška Tiskarna" v Ljubljani.
14.) Edinost. Glasilo .Slovenskega političnega društva za Primorsko. “ Izhaja v Trstu X. leto, po dvakrat na teden vsako sredo in soboto opoludne na celi poli in folio ter stoji po pošti vse leto 6 gld., pol leta
3	gld., četrt leta 1 gld. 60 kr. — Lastnik društvo
Edinost"; izdajatelj in odgovorni urednik Viktor Do-: lene; tiska „Nova Tiskarna" Viktorja Dolenca v Trstu,
15.) Cerkveni Glasbenik. Organ Oecilijan-skoga društva v Ljubljani. Izhaja po jedenkrat na mesec VIII. leto v Ljubljani ter velja za vse leto z muzikalno prilogo vred 2 gld. — Odgovorni urednik Janez Gnjezda; urednik glasbenih prilog Anton Foerster; *a-laga Cecilijino društvo, tiska R. Milic.
16.) Cvotje z vrtov sv. Frančiška. Časopis za verno slovensko ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. S posebnim blagoslovom Njih svetosti papeža Leona XIII., Njih prevzvišenosti kneza nadškofa goriškoga in prečastitega generalnega ministra celega franeiškanskoga reda vrejuje in izdaja P. Stanislav Škrabec, mašnik frančiškanskega reda na Kostanjevici. Izhaja VI. leto v Gorici v nedoločenih obrokih ter velja vso leto (12 zvezkov) sam6 70 kr. — .Hilarijanska Tiskarna" v Gorici.
17 ) Popotnik. List za šolo in dom. Izhaja VI. loto v Mariboru 10. in 25. dan vsakega meseca na celi poli, v veliki 8. ter stoji -vse teto 8 gld., pol leta 1 gld. 60 kr. — Izdajatelj in urednik M. Nerat; tiskar J. Leon v Mariboru.	(Dalje	prihodnjič).
Št. X. prinaša te spise: l.)Svojmir: Drobne pesmi. 7, 8, 9, 10, 11. — 3.) Dr.Fr.Detela: Vžliki grof. Zgodovinski roman. (Konec.) —
3.) Tinea: Podoba tvoja. Pesem. —
4.) J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 23. Gospod Vedež, — 5.) J. KržiSnik: Glad. Pesem. 1, 2, 3. — 6.) Ivan Vrhovec: Slavni Slovenci II. Peter Pavel Glavar. — 7.) A. F e k o n j a: Slovenci v književni vzajemnosti s Hrvati. — 8.) J. Cimperman: Osčhlo cvetje. Soneti. — 9.) Janko Kersnik: Agitator. Roman. (Dalje.) — 10.) J. Kostanjevec: Tvoj nasmeh. Pesem.
— 11.) Književna poročila: IV. L. Žvab: Curiositži Triestine. — 12. D. Fajgelj: Nove muzikalije IV, V. — 13.) — Blag rojak. — 14.) I. Franke: Umetniške starine po Gorenjskem. — 15.) L.: Slovenski časopisi leta 1885.
— 16.) Slovenski glasnik: Nove knjige slovenske. — Letna poročila naših srednjih Sol. — Wolfov slovar. — Jurija Šubica slike za novi muzej. — «Verein der Slavisten.» — Kratke
 	  opazke.	— 14.) J. Kalan: Šah. —
„LjublJanski Zvon“ izhaja vsakega meseca 1. dan v zvezkih, po 4 tiskovne pole vžlike osmerke obsežnih, ter stoji pol leta 2 gld. 30 kr., četrt leta 1 gld. 15 kr.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1
Dunaj, 6. oktobra. „Slovanska Beseda" v Duxu z dinamitom razstreljena, češki poslanci pripravljajo interpelacijo zaradi izgredov proti Šeškemu narodu.
Pariz, 6. oktobra. Do zdaj je znan izid volitev iz 81 krajev; izvoljenih je 165 konservativcev in 141 republikancev raznih strank. Konservativci so pridobili 93 sedežev, izgubili 5. Večina listov priznava, da je vspeh konservativcev obsodba oportunizmu in posledica tonkingške in protiverske politike. „Republique francaise" priznava, da bodo konservativci imeli več kot tretjino v novi zbornici._______________________
Praga, 5. oktobra. „Narodni Listy“ objavljajo naslednji telegram iz Duxa: Poslopje Češkega društva „Beseda“ v Duxu bilo je včeraj ob Va4- uri zjutraj z dinamitom popolnoma razdejano. Raz-strelba čutila se je na 200 korakov. Provzročitelji niso znani. Nihče ni bil ranjen. Razdejanih je bilo 244 stekel pri oknih. Vse v poslopji stanujoče osebe bile so po potresu vržene iz postelj.
Pariz, 5. oktobra. Ob 9. uri znani so bili izidi volitev iz 22 volilnih okrajev. Konservativci so pridobili 35 sedežev in izgubili samo jednega. Ministri Legrand, Goblet in Hervez Mangon niso bili zopet izvoljeni.
Pariz, 5. oktobra. Do zdaj znanih 79 izidov volitev. Konservativci so pridobili 84 sedežev.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 6. oktobra.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih..........................81 60
>	>	>	>	srebru.................................8<J-ao
Zlata renta....................................................^8	85
5°/p avstr, renta..........................................
Delnice ndrodne	banke..................................859' —
Kreditne delnice...........................................«81-bU
London 10 lir sterling........................................125	od
20 frankovec...................................................10'	01
Cekini c. kr............................................... »' 7“
100 dr2. mark................................................. 61	'90
Postaje		Osobni vlaki		
		1.2.3. razred zjutraj	1.2. 3. razrod dopolud.	1.2 3. razred zvečer
Ljubljana, juž. želez.	odh.	640	11.40	6.35
Ljubljana, Rud. želoz.		6.44	11.45	6.39
Vižmarje			6 53	11.55	6.48
Medvode			704	12.07	6 59
Loka			7.17	12.21	7.12
Kranj			7.31	12.38	7 26
Podnart-Kropa . . .		7.48	12 56	7 43
			po pol.	
Radovljica (m. p ). .	1»	8 05	1.14	8.-
Lesco-Bled		H	8.12	1.24	8.08
Javornik 			8.29	146	825
Jesenice 			8.39	157	8.33
Dovjo			8 56	2.18	8.49
Kranjska Gora . . .		9.21	2.48	9.11
Rateče-Bela Poč . . .		9.37	3.03	9 24
Torbiž		prih	9.55	3.20	9.38
TerToiž-HjjTiTsljan.a.				
		po noži	popol.	ivečer
Torbiž		odh.	12 36	1.10	6.20
Rateče-Bela Poč . . .		1.01	1.30	6 39
Kranjska Gora . . .		1.22	1.46	6.53
Dovje			1.55	2.19	7.19
Jesenico 			2.23	2.43	7.41
		zjutraj		
Javornik			2.30	2.50	7.48
Lesce-Blod			256	3.15	8.13
Radovljica (m. p.) . .	H	3.03	3.22	8.21
Podnart-Kropa . . .		3.27	344	8.44
Kranj			3.47	4 02	9.03
Loka		r	4.06	4.20	9.20
Medvode			4.21	4.34	9.34
Vižmarje		»	4.34	4.46	9.46
Ljubljana, Rud. žol	prih.	4.44	4.55	9.55
Ljubljana, juž. žel. .	»»	4.50	5 —	10,—
Tujei.
Dn6 4. oktobra.
Pri Slonu: Halversen Halvir, trgovec, iz Pariza. — Caviola s soprogo iz Benetk. — Ronzoni in pl. uregorin, potov,
z Dunaja.	.	_	_ . _
Pri Tavčarji: Wachsmann, trgovec, iz Trsta. — Lončaric, stavb, podjetnik, z obiteljo, in Antič, stavb, podjetnik, s soprogo, iz Selc.
Bavarskem dvoru: Horak, inžener, iz Beljaka. ~ Kollar, klobučar, s soprogo, iz W.-Landsberga. — Kodritsch Marija z hčerko z Bleda.
Pri Južnem kolodvoru: Dieterich, tehnik; Gebauer, inže-nžr: Speiser, potov., z Dunaja. — Sirk, potov.; Toberer in Šumletz iz Gradca. _	_	.	,
Pri Avstr carji: Bauer, risar, z Dunaja. — Leinweber, pravnik, iz Zadra. — Margolius, potov., iz PodkloStra.
Meteorologično poročilo.
Čaa
opazovanja
Stanja barometra v mm
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
736-94
736-92
737-72
Tempe-
ratura
Vetrovi
7 -4 j vzh. sl. 17 ■ 8 j bzv. 13-6 i ]vzh. sl.
Nobo
obl. d. js.
Mo-krina v ram
0-00
Vozni red Rudolfove železnice,
veljaven od 1. junija 1885. Lj-vaToljana-TerlDiž:.
Poddružnica c. kr. priv
avstr. Mitneaa
za trgovino in obrt v Trstu.
3'/. od sto 3'/* *	*
3»/, .	.
3
3‘A
3'/,
od sto
Novci na obrestovanje
v bankovcih
za 4 dni odpovedbe .	.	.
» 8 » » ...
» 30 »	»	...
v Napoleondorih
30dnevna odpoved ....
3mesečna >	....
6 » > ....
Oddelek za giro
v bankovcih 2‘/s proc. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez obrestij.
Nakazila
na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, Reko, dalje v Zagreb, Ar&d, Gradec. Sibinj, Ino-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troškov.
Kupovanje in prodaja
deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov po 7sproc. provizije.
Posojila
na poroštvena pooblastila (warrants), pogoji po dogovoru ;
proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu '/2proc. provizije za 3 mesece; na vrednostne papirje (efekte) 6proc. obrestj na leto do svote 1000 gld., za večje svote vsled specijalnega dogovora.	(69)	36—24
■V Trst-o. dnž 1. oktobra 1883.
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi BO po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamtoerg-ova
knjigarna v Ljubljani.
Pri
Ig. v. Kleinmayr&Fed. Bambergu
■v
sc dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abeoodnik za slovenske ljudske Sole. Scsta vila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr.
Abeoednik slovenslco-nemškl. Sestavila A. Itn-singer in A. Žumer. 25 kr.
Brezovnlk, Šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr.
Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr.
Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr.
Cimperman, Pesni, 60 kr.
Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 d) 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmali' 90 kr.
Oregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld.
Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr., vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jesenko Janez, Avstrijsko -ogerska monarhija. — Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol. 45 kr.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr., IV. zvezek 70 kr. V. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič -UioSič, Razgovor ugodni naroda slovinsk, 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gW.
Klalč, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Scnliissel. 1 gld. 52 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, GO kr.
Knjižnica slovenskej mladini:
I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
II. »	»	»	Peter rokodelčič, 36 kr.
III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr.
Kobler A., Zgodovina SorSke in PreSke fare, 30 kr.
Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr,
Iiavtar Zi., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Btajar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr.
Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko iolstvo. 1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali Šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
Bazlag J. B., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr.
Božek J. A., Latinsko-slovonski slovnik. Vezan 2 gld. 70 kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih I0’’ vezana 2 gld.
Smld Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Voinjak I., dr., Poročilo o kmetijski enkCti dne 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, 60 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg' v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld.
Zapisnik hii deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske
knjige s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Snegulčloo, Trnjevo rožloo (4° velike) po 50 kr. Pravljice o:
Pepelki, Studeči kaplol in Obutem mačku (8° velike) po 25 kr.
O deželi lenuhov, Snegulčioi, Pritllkovou (Palček) in Robinzonu po 15 kr.
Zavratnikov
vsake fasone, barve in kakovosti; kakor znano, je
največja zaloga in najceneje nakupovanje
pri	(59)	15
J. G. Hamann-u
DbvdCestni trg-.
Odgovorni urednik J. Nagli6.
XXXXXXXXXIXXXXXX*$
X Oznanila $
in reklame za vso časopise, strokov«« K J#	novine in koledarje domačih in tujih dejte	ii
S	preskrbava reellno in najceneje uže c®"_
^	27 let obstoječa nnjatnrejša firma Av-iL'
J#	Ogerske v tej stroki: A. Oppolik n» v	^
S	najt (Stadt, Stubenbastei Nr. 2).
 ------------------ r ------------p-rjTv	Ti)ubijam
Tiskat« in zalagat* Ig. v. Kloinniay r A Fed. B*«'’