DOMŽALE, 12.7.1991 GLASILO OBČINE DOMŽALE • ŠT. 11-12 letnik XXIX VOJNA TU IN ZDAJ Naš Trzin - opora in svarilo! Slovenija ... tje borno našli pot, kjer nje sinovi si prosti voljo vero in postave... Slovenija. Domovina. Naša pot. Naša edina pot. Tri-najst stoletij pričakovana srečna oaza miru, zatočišče ustvarjalnega življenja. Nikomur ne vsiljujemo te svoje poti, svojih svobodomiselnih hotenj, živeti od svojih rok in svoje pameti: zase in za svoje ljudi. Prijatelji vsem in z vsemi, ki hočejo udejanjati dobro in to tuđi počno. Nikogar ne ogrožamo, nobenih ambicij po teritoriju kogarkoli nimamo, nikomur ne vsiljujemo tega, česar sam noče, nikomur ne želimo biti nasilnik, agresor, sovrag. Mirna pot sporazumevanja, sožitja, svobode, ustvarjalnega dela, je edina pot, ki se kaže kot rešitev za naš skupni jutri. Tragično je, da bo mir kot edina možna rešitev - plačan z največjo ceno, ki jo to naše v iskanjih in vojnah že ničkolikrat prebičano ljudstvo mora plače-vati že kdove kolikič. Ker bo naša pot do cilja vnovič tlakovana z žrtvami, trpljenjem in solzami, bo vrednost dejanja naše borbe za neodvisno, samostojno in suvereno Slovenijo še svetlejša luč tištim, ki doslej nišo spoznali, da skozi trpljenje vodi pot v našo svobodno prihodnost. Srčno upam, želim, vem, da jo kmalu dosežemo. M. Brojan IZŽREBANE NAGRADE ZA REŠEVALCE SLAMNIKARSKE KRIŽANKE Slamniki razdeljeni! Za nagradno žrebanje kri-žank o slamnikarstvu smo pre-jeli 97 rešitev. Uredniški odbor je na svoji seji dne 24. 6. 1991 izžrebal naslednje nagrajence, ki bodo dobili nagrade - 5 slamnikov: Selma SITAR, Cankarjeva 54, b424U Radovi)ica, Marija RIBEŽL, Bolkova 63, Homec, 61235 Radomlje, Beni ŠTEFE, Zgornje Cameljne 48f, 6121 I Ljubljana-Šmartno, Milena VRHOVNIK, Lukovica 20, 61225 Lukovica, Nežka LUTAR, Pod hribom 6, 61235 Radomlje. Razstava obrti in podjet-ništva Na tradicionalni obrtniški prireditvi - »Razstava obrti in podjetništva« ob koncu junija v Domžalah, letos ni sodelovalo toliko razstavljalcev kot prejšnja leta. Kakovostna prireditev, ki naj bi jo spremljalo kar nekaj spremljajočih manifesta-cij, je bila zaradi agresije zaprta žal pred rokom. Razstavo si je ogledal tuđi minister za industrijo in gradbeništvo IZIDOR REJC. (slika zgoraj) Razstavo je odprl predsednik Slovenske GZ Franc Horvat. (slika desno) Foto: Vili Majhenič TU SMO, TAKI SMO, TAKI GREMO V EVROPO: Zagorski zvonovi prav milo pojo ...Sklenil se je teden, ki sem ga imel priložnost preživeti med našimi mladimi, cvetom vsega, kar tačas lahko lepega ponudimo kot iztočnico času narodovega obstoja v prihodnosti. Ta naša v resncii zlata mladina, ti lepi, čisti in mladi obrazi naše slovenske identitete nosijo naše upe, naš zanos osamosvojene domovinice izpod Alp iz časov preteklosti v drhteče pričakovane čaše prihodnosti— In peljali smo se naposled proti domu. Pesem že od nekdaj spretnija vsako vrnitev v domači kraj. In seveda tako predlagam, da zapojemo. »Znate tisto,« jim pravim, »Mi pa ne gremo dam?... pa naprej še o Miči Kovačevi, jo znate?« »Neeee...« zategnejo v odgovor... »Ali bo šio v Famo cerkvico? Poskusimo!«Neeee«... ponovijo... »Kaj pa tisto: Al me boš kaj rada imela?« »Neee«... Tedaj se v ozadju oglasita dva s pesmijo - popevčico: Moj mali je opasan kada dođe mesec maj... Ko je tuđi to mimo, se spet zaderejo v ozadju in v trenutku zagrmi po celem avtobusu z znanim bratskim melosom: Kiša pada, perem flaše serem ti se na zvezdaše... Enkrat, dvakrat, trikrat, petkrat. Ne gre već... Sežem po kasetah, ki jih ima šofer na polički pred sabo in porinem eno izmed njih v kasetnik. Oglasi se Šitrer: Zagorski zvonovi prav milo pojo, ko mojo predrago k pogrebu neso... Hripavi glasovi v trenutku umolknejo, zdi se mi, kot da smo v farni cerkvici. In potihoma obtolčeni od prejšnjega hrupa peljamo mladež z vsem, kar smo ji, so ji ali pa ji nišo dali, proti domu. Z zasvinjanim besediščem tujega govornega okolja, z delovnimi navadami, ki gotovo nišo delovne navade Slovenca, s kulturo, ki le sama zase pravi, da je kultura, z melosom, ki ni doma izpod Alp in s pesmimi, ki pojejo za tvojega, mojega in našega sina ali hčer, ki nama pomenita vse, njegovo najdražjo melodijo: Moj mali je opasan... M. Brojan n^ffi j ...prihrumel z gorkega divjalčez plodno j bo ravan, I ki tvoja jo j napaja struga... 1 S. CREGORĆIČ I SLOVESNOST OB RAZGLASITVI SAMOSTOJNE DRŽAVE SLOVENIJE V DOMŽALAH Iz hudih preizkušenj izhajamo vsemočnejši Načrtovano je bilo, da se tuđi v občini Domžale ustrezno obeleži največji do-godek slovenstva - razglasi-tev samostojne, neodvisne in suverene države Slovenije. Prireditev pa je že padla v čas agresije, ko je okupator napa-del mlado slovensko državo. Prireditveni prostor pa kljub temu, da je ravno ta čas (v četrtek, 27. 6. 1991 okrog 20. ure) potekala bitka v Tr-zinu, ni sameval. Domžalski župan Ervin A. Schvvarzbartl je posebej za to priložnost pripravil besedilo, ki pa ga zaradi dramatičnih okoliščin na prireditvi ni mogel prebrati. Navzočim je vidno pretresen namenil vzpodbudne besede prepričanja v moč sloven-skega naroda in njegovo odlo-čenost oh raniti svojo komaj pridobljeno dokončno suverenost. Simbolično je bila ta večer posajena lipa slovenske državnosti, ki jo je blagoslovi! domžalski župan Anton Perač. Občanom prinašamo županove neizrečene besede, s ka-terimi je želei obeležiti ta zgodovinski dogodek v naši občini. Te njegove besede po-stajajo z novimi dogodki, ki jim komaj sledimo, del mlade slovenske zgodovine, kljub temu pa so avtentičen dokument časov, ki smo jih prav-kar preživeli. »Narava sama ne pozna plemenitih in neplemenitih naro-dov. Nobenega ni poklicala, da bi vladal nad drugim. Enaka pravica mora veljati za vse. To je pot k spolmtvi človeka, to je zakon božji, ki ga ne more nihče brez kazni prekršiti.« To so besede iz Manifesta slovenskega kongresa v Pragi, junija 1848. Te besede veljajo danes tuđi nam in svetu, ko izpolnjujemo plebiscitarno obljubo in uveljavljamo človeški in božji zakon, ko slovesno raz-glašamo osamosvojitev, ločitev od nečesa kar nas je utesnje-valo. Osamosvajanje ni trenu-tek, je proces, je stvar presoje in modrosti pa tuđi možnosti, zakaj veliko je nasprotnikov osamosvojitve, ki ne bodo mirovali in ne morejo dojeti, da si je to svobodoljubno in miro-Ijubno ljudstvo vzelo samo toliko pravice kot mu gre. Res smo se danes zbrali tu, da proslavimo dan razglasitve samostojnosti, vendar v procesu nekega dogajanja, ko ni možno določiti kaj in kdaj je nekaj prelomnega pomena. Potrebno se je bilo odločiti za tre-nutek - dan, ki se ga borno spominjali kot dneva nekih zgodovinskih sprememb, napo-rov, odpovedi, pričakovanj in negotovosti, ki jim še ni videti konca. Ta dan je bil včeraj. Na shodu DEMOS-a, pred plebiscitom 17. decembra lani, sem tu v HKC v uvodnem nagovoru rekel. da je to ljudstvo, ki živi v tem okolju vzgojeno in izhaja iz korenin evropskega duha in da vemo kaj je* moralno, kaj vredno (poslovno in v zasebnem življenju), žal pa smo se dali zapeljati in tuđi pokvariti, ker nikoli nismo dosegli svoje države, kjer bi tega evropskega duha lahko prakti- cirali. Že prva Jugoslavija je bila zgrešen poskus vrnitve zgodovine, ko so evropski narodi že bili oblikovani državotvorno. Povojna je to napako vgradila in nadaljevala z zdru-ževanjem nezdružljivega. Zato tuđi svet in Evropa ne razume naših teženj po osamosvojitvi. Za Evropo so nacionalna vpra-šanja zaključena, mi smo pa to sele morali narediti, da se borno lahko enakopravno vključili v prostor, ki mu od zdavnaj pripadamo. Toda vključiti se ni moč na mah, ne v enem dnevu, ne danes. Vključitev zahteva soglasje vseh udeleženih, entuzijazem in poštenje posameznikov ter zanos večine. Bilo je zanosa, bila je utopija, ki pa klavrno propada, ker ne izhaja iz vred-not, ki so večne in pogojujejo zdrav napredek in zadovoljstvo državljanov. Še več. Zanos je bil grajen na grehu, na nasilju in prevzgoji, ki ni priznavala različnosti, ne izročila, ne Boga. Posledice ćutimo še danes, ko nekateri ne morejo dojeti, da je za priznanje drugač-nosti potrebno spremeniti tuđi simbole kot so zastava in grb. Tako kot ima vsak novorojenec svoj obraz, se mora z drugač-nim zunanjim videzom svetu predstaviti tuđi nova država Slovenija. Vsebinsko drugač-nost pa zaznamujejo spre-membe vrednot, odnos do last-nine in gospodarskih ter monetarnih in političnih ciljev. Takšna sprememba pa ni zgolj deklarativna, ampak rezultat naporov in žrtev, ki prinašajo tuđi težave. Razlogi za težave nišo samo objektivni so tuđi subjektivni, zakaj, številni, ki danes govorijo o novih vredno-tah, jih pa ne prakticirajo, samo ovirajo resnične gospodarske in politične spremembe na bolje in otežujejo uresničitev osamosvojitve. Kaj mislite, kako borno dosegli drugačnost? Brez sprememb v ravnanju ljudi? Zgolj s simboli in deklaraci-jami? Ali verjamete, da se Iju-dje lahko spremenimo čez noč? Jaz ne. Znova in znova se na-mreč srečujem s problemom, ko skoraj nihče ni pripravljen spremeniti svojega ravnanja ali se odpovedati privilegijem pre-teklosti, brez pomislekov. Po prvem navdušenju enih in pri-tajevanju drugih ob spremembi oblasti in padcu komunizma, danes niti na zunaj veliko drugih ne kaže pripravljenosti, da bodo cenili vrednote duha no-vega časa. Naj samo v ilustracijo iz mojega vsakdanja po-vem primer, ko se le redki od tistih, ki se dajo videti na vseh pomembnih in nepomembnih prireditvah in jih občani poz-najo že leta nazaj, nišo pripravljeni udeležiti takšnih prireditev kjer je potrebno do sedaj zatajene vrednote v praksi izpričati tuđi s simboličnimi prostovolj-nimi denarnimi prispevki in tako dokazati, da cenijo vrednote Ijubezni do bližnjega in ne samo do sebe. Bodo pa ti isti že jutri vpili kako jim pripadajo davkoplačevalčeva sredstva v ta ali oni namen, ker da bo drugače njihova humana, kulturna, športna ali ćelo prido-bitna dejavnost prizadeta. Hvala Bogu pa ni malo tistih, ki duha novega časa iskreno in srčno izpričujejo in jih ni sram tega javno priznati in se za nove vrednote boriti ter tuđi kaj žrtvovati. Ob takšnih primerih pač vidimo, ali smo se že spremenili oziroma smo se pripravljeni spremeniti ali pa borno za to potrebovali še generacijsko vzgojo in številne kadrovske spremembe. Očitno ta čas še ni napočil, pa bo moral. Kajti na vidnih posameznikih, ki imajo vzvode odločanja, uspeh sloni in njim je namenjena najtežja vloga spreminjanja v dobrem. In te vloge eni nimajo pravice zavreči in se ji drugi s spreneve-danjem ali zavajanjem ogniti, še najmanj pa zlorabiti. Lahko samo odstopijo, če ugotovijo, da so svoje sposobnosti prece-nili ali pa se nišo pripravljeni odreci zgrešenim vrednotam preteklosti. Tuđi to je poštenje vesti, ki ga bodo Ijudje in vo-livci znali ceniti. Zato so naivna in nestrpna tuđi pričakovanja vseh, ki so menili, da borno na dan razglasitve neodvisnosti že tuđi efektivno samostojni. Tuđi tišti, ki smo zahtevali do tega roka več, smo se in se še tega zavedamo. In upravičeno se bojim, da se tuđi na daljši rok stvari ne bodo uresničevale gladko, če v sistem osamosvajanja ne borno dovolj odločno vgrajevali obveze in zagotovila, ki nam bodo samostojnost tuđi jamčile oziroma zagotavljale, posebno še na pomembnih področjih lastnine, vojske, carine, de-narja in politike s svetom. Tu ne smemo dopuščati dvomov o končnem dometu rešitev oziroma meje do kod v dogovori h še lahko popuščamo, kje pa se samostojnost naše države Slovenije konca. Delati državo je umetnost možnega, pravijo, in potrpež-Ijivost in vztrajanje na resnici ter v dobrem je prav tako po-membno, četudi vsi teh priza-devanj ne razumejo in ne pod-pirajo. Najbolj pa je po-membno iz kakšnih vrednot izhajajo naša prizadevanja ter kdo in kako oblikujemo javno mnenje. Zakaj, resnica ni abso-lutna je samo moja in tvoja ali dogovorjena. Še vedno namreč verjamem, da pozitivna sporo-čila, optimizem in civilizacijske ter kršćanske vrednote, za-gotavljajo boljše rezultate in večje zadovoljstvo kot uniču-joča kritika ali dvom in cinizem oziroma omalovaževanje truda, ki je bil vložen v ta projekt osamosvajanja. Pri tem pa ne mislim, da zdrava kritika na-pak ni željena in koristna, na-sprotno, toda biti ne srne ško-doželjna ampak ustvarjalna. Zgodovina bo znala soditi kaj je bilo v tem kratkem času pripravi jenega, kaj narejenega in kako so se stranke pri tem izka-zale, da bi delo in napor ne bil zamanj. Nihče med nami si verjetno ne želi, da bi postal ta dan dan zablode in napačnih prizadevanj ter odločitev na račun zanesenjakov in naivnosti enih, kot nekoć v času vojne. Spoštovane občanke in občani. Trdimo, da je gospodarstvo v krizi, da so pogoji poslovanja vse težji, brezposelnost narašča, cene neusklajene in visoke, oprema zastarela, me-nedžment neusposobljen. Da, marsikaj tega ali ćelo vse je res. Vendar sem prepričan, da so to samozunanji znaki naših prete-klih zablod, nesposobnosti in karierizma posameznikov in napačne hierarhije vrednot, ki so vladale in jih je val demokracije samo razgalil Za neuspeh naših sedanjih prizadevanj bi morala biti v krizi naša kreativnost, podjetniška miselnost od-sotnost prevzemanja rizika s posledično odgovornostjo kot lastnika-gospodarja, v krizi bi morala biti morala in vest ljudstva. Te stvari pa nišo v krizi, ker v krizi ne morejo biti saj so to vsečloveške vrednote katerih manifestacija je bila nekaj deset let zatrta in prikrita. Ob doseženih in še pričako-vanih političnih spremembah, ki so dvignile zastor zablod in dale resnici in svobodi prosto pot so na vrsti gospodarska vprašanja. Za rešitev teh vpra-šanj pa ni dovolj, da poznamo in vemo kaj ceni civilizirani in razviti svet, potrebni so še kadri, ki se bodo spopadli z izzi-vom dobrega gospodarja. Tu šoki in presenečenja nišo učinkovita niti potrebna. Na-sprotno tu je nujna stabilnost, mir in preudarna prilagodljivost, ki nam bo omogočila prestrukturiranje gospodarstva in njegovo odprtost v svet z vsemi atributi podjetništva od kakovo-sti do cene. Že večkrat sem de-jal, da je svet odprt podjetnim, pogumnim in zagnanim, ki to delajo z zanosom brez slabih namenov. Toda odprtost je lahko tuđi boleča, ko se soočaš s sposobnejšim in prodornej-šim. Je pa tuđi očiščujoča in osvobajajoča, ko selekcionira boljše od dobrega. In veliko boljšega imamo kar moremo uveljaviti. Zato se nadejam, da smo se v teh časih streznitve in osvobajanja spon neke preteklosti in postavljanja temeljev samostojnosti že tuđi usposo-bili, da se z vztrajnostjo, skromnostjo in odprtostjo do drugih ter ob pomoči razvitega sveta tako kadrovsko kot fi-nančno in tržno-poslovno, vključimo in povežemo z Evropo katere del smo. Ta bo kljub trenutnemu nasprotova-nju to morala priznati in nas sprejeti. To je svoboda, to je samostojnost, ki ni nebrzdana in prostaška, ampak nas zave-zuje in dela odvisne samo do dobrega in učinkovitega in pazimo, da po nemarnosti te svo-bode ne zapravimo. Zato je vsak defetizem in cinizem ter nezaupanje v doseženo škodljiv. Škodljivo je tuđi nepriznavanje ogromnih naporov, ki jih je vložila sedanja in že zadnja oblast za pripravo na samostojnost. So težave in prav je, da jih priznamo in rešujemo, zakaj vzroki nam morajo biti znani in odgovori za spremembe tuđi in to pravi, žal pa bodo in so že, rešitve boleče. Ni namreč ce-nenih in utopičnih rešitev brez žrtev. Takšne nam ponujajo tišti, ki nišo pripravljeni nositi odgovornosti za predloge. Takšno početje je samo zavaja-nje in pridobivanje političnih točk. Zato bi bilo krivično, če bi ljudstvo sedanji oblasti za vse napore in žrtve, ki so bile nujne, obrnilo hrbet ter omogo-čilo, da. bi tišti, ki so v senci samo oponirali, želi rezultate. Zakaj marsikaj je pripravljeno in napeljano, kar bo čez leto in već že rodilo sadove in prav je, da se jim za to da priznanje. Kot sem že rekel je osamosvojitev proces, ki smo ga že preho-dili rezultati pa bodo koreninili v dobrih odločitvah vladajoče koalicije. V času, ki je pred nami zato potrebujemo pod-poro vseh, enotnost in sodelo-vanje večine, da borno cilj boljšega življenja za vse prebivalce države Slovenije tuđi uresničili. Enotnost in vztrajanje na poti, ki smo si jo izvolili z veliko večino na plebiscitu lani in včeraj razglasili, vsem grožnjam in preprečevanju navkljub, je naša perspektiva je naše upa-nje. Enotna in še enkrat enotna, naj bo Slovenija, da bo to našo samostojnost moral priznati tuđi svet, mi pa jo živeli in ču-tili tako materialno kot duhovno in politično. Naj živi svobodna, demokratična in suverena država • Slovenija. Hvala. Spoštovani občani res sem s tem geslom želei zaključiti svoj govor, vendar okoliš-čine in dogodki današnjega dne zahtevajo od nas vseh, da sku-paj izrazimo ogorčenje nad ravnanjem vojaških oblasti nam tuje države SFRJ in s tega mesta pošljemo našemu državnemu vodstvu in Izvršnemu svetu ustrezno sporočilo oziroma zahtevo. Ne moremo biti samo nema priča dogodkov, zato mi dovolite, da preberem našo skupno peticijo.« Izjava Skupščine občine Domžale, Izvršnega sveta in obcanov ob agresiji Skupščlna občine Domžale, njen Izvršni svet In vsi občani domžalske občine so zgroženi ob ravnanju nam tuje armade - JIiA, ki se je sprevr-. gla v odkritega napadalca in agresorja. Ijudje domžalske občine so trđno na strani svojega vodstva, ki mu zagotavljajo, da bodo z vsemi sredstvi do konca branili vse, kar je slovenski narod uresničil s svojo državo. Svojo neomajnost na poti k popolni suverenosti, za dosego vseh postavljenih občečlovešklh, pa tuđi naših slovenskih vrednot, je ob takih dogodkih, kakršni so nocojšnji in današnji, pripravljen uresničevati še trdneje. Iz teh preizkušenj izhajamo še bolj poenoteni v veri, da je prav, česar smo se lotili. Z doslednim in popolnim odklanjanjem agresije kot možnosti in oblike za razreševanje spornih vprašanj Ijudje domžalske občine ponujajo kot obliko pogovor in sporazumevanje. Le-to je še lahko temelj, pa popolnoma nič drugega, za kakršenkoli še možen okvir skupne prihodno-sti. Občani Domžal zahtevamo, da se JLA takoj umakne in povrne škodo, ki je nastala ob nasil-nem prehodu njihovih enot preko ozemlja naše občine. Domžale, 27. junij 1991 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA OBČINE DOMŽALE dipl. ing. gr. Anton PRESKAR PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE mag. Ervin-Anton SCHVVARZBARTL, dipl.ing. Izjavo smo poslali: - Predsedstvu Republike Slovenije, - Izvršnemu svetu Republike Slovenije, - Časopisom: Delo, Dnevnik, Slovenec, - Radiu Slovenija, - Sekretariatu za informiranje Republike Slovenije, - Sekretariatu za LO Občine Domžale 2_ 11. SEJA NAŠE SKUPŠČINE Jože Lenič, novi predsednik domžalske vlade Pravzaprav bi lahko rekli, da je 11. skupno zasedanje naše skupščine, ki je bilo 27. junija 1991, potekalo v vojnih razme-rah, saj se je med samo sejo iz smeri Depala vas oglašalo stre-Ijanje, delegati pa so vseskozi spremljali tuđi novice po radiu, ki so pripovedovale o poteku agresije JLA. 17 točk dnevnega reda 12 točkam dnevnega reda se jih je pridružilo še 5 in po kratkem uvodu, v katerem'so delegati sprejeli izjavo, ki jo objavljamo, je bil na tapeti predlog analize razvojnih možnosti občine Domžale s smernicami razvoja za ob-dobje 1991-1995. Sprejet je bil z manj-šim popravkom, saj so delegati na pobudo Petra Primožiča (Socialistična stranka) odločili, da velika zaposelnost žensk v naši občini ni omejitveni faktor za nadaljnji razvoj. Malo već pozornosti je bilo namenjene spremembam in do-polnitvam odloka o proračunu občine Domžale za leto 1991, katere je Izvršni svet predlagal zaradi odstopanja posa-meznih postavk tako na prihodkovni kot odhodkovni strani, pri čemer gre pred-vsem za postavke, ki so plansko težko predvidljive oz. je poraba prihodkov na-menska. Povećanje je bilo namenjeno predvsem komunalno cestni dejavnosti, na dodatni predlog pa se je povećala tuđi postavka za OD zaposlenih v upravi. Delegati so sprejeli tuđi pobudo Cvete Zalokar Oražem (Stranka demokratične penove), da na eni prihod-njih sej podrobneje spregovorijo o pro-blematiki družbenih dejavnosti in v tem sklopu tuđi problematiki OD v teh dejavnosti h. Magistralka - kakšna boš jutri? Po sprejemu osnutka oz. predloga odloka o turistični taksi so se delegati kdo ve kolikič lotili enega izmed najtrših ore-hov v naši občini: problematike magistralne ceste Ljubljana-Maribor skozi našo občino. V uvodni informaciji Antona Preskarja, predsednika Izvršnega sveta, smo slišali: zaradi izredno perece problematike varnega prehoda pešcev, predvsem pa otrok preko magistralne ceste v naseljih Dob, Prevoje - St. Vid in Lukovica je Republiška uprava za ceste na večkratne zahteve občine Domžale naročila preverbo možnosti ureditve se-maforiziranih prehodov. Po prvotno ne-gativnem mnenju za vse tri semaforje, je po ponovnem dogovoru obljubljeno, da bo semafor v Dobu do 1. 9. 1991, drugje bi morali urediti izvennivojske prehode ali ureditev kompletnih križišč, za kar naj bi v letu 1991 pridobili dokumentacije. Odsek Baba - Zajasovnik je v gradnji in bo jeseni predan prometu, za odsek Jože LENIČ, novi predsednik izvršnega sveta SOB Domžale Trojane tretji pas pa se izdeluje lokacij-ski nacrt, enako tuđi za odsek Dob—Že-lodnik. za posamezne odseke ceste Čr-nuče-Trzin-Depala vas-Domžale je Republiška uprava za ceste naročila izdc-lavo programskih zasnov in posebnih strokovhih podlag (izdelane naj bi bile do avgusta 1991), največ ogorčenih be-sed pa je bilo spet izrečenih v zvezi z lokacijo avtoceste Arja vas-Ljubljana skozi Crni graben. Kam borno odlagali smeti? Izvršni svet je delegatom posredoval informacijo o problematiki končne dispozicije odpadkov občine Domžale. Delegati so se strinjali o podpisu sporazuma o pristopu k reševanju problematike izgradnje skupnoga odlagališča komunalnih odpadkov z Mestom Ljubljana, pri-Ijubljanskimi občinami in »Snago« ter Pozabljene in zanemarjene turistične karte Domžal V mestu Domžale je Turi-stično društvo pred leti postavilo koristni karti mesta Domžale stojita pri avtobusni postaji in ob spodnji Ljubljanski banki. Mnogi naključni potniki so si z njima lahko pomagali, če so iskali ulico ali pa kakšno ustanovo. Toda table so počasi obledele, objestneži so razbili steklo in lepi nameni so izpuh-teli v zrak. Popotnik - znajdi se kot veš in znaš! Toda v zadnjem času so jim nadvse aktivni domžalski plakaterji določili nov pdmen: postale so oglasne deske. Morda bi ob tem opozo-rila še na nemogočo anarhijo, ki vlada na področju plakatira-nja v občini. Ni določenih mest (ražen nekaterih tabel), ozi-roma jih je premalo. Plakati so povsod: po stebrih, stenah, dre-vesih, po tleh pa ostanki že pre-živelih. Kaj sele bo - ob nasled-njih volitvah na primer, če ne borno stvari uredili, si lahko kar mislimo. No, vsekakor, pa čakamo na nove, obnovljene pregledne karte mesta. Tuđi s tem borno pokazali turistom, popotnikom in obiskovalcem svojo kulturo in jim izrekli dobrodošlico. CVETA ZALOKAR-ORAŽ EM pogodbo o začasnem odlaganju komunalnih odpadkov na odlagališče komunalnih odpadkov »BARJE«. Hkrati so za-dolžili sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja, da še naprej intenzivno išče možnost za odlaganje odpadkov v občini Domžale. V. d. direktorji Delavsko univerzo Domžale je ustanovila Skupščina občine Domžale v letu 1959, zadnja odločba v letu 1981 je opredeljevala uskladitev delovanja De-lavske univerze z določili Zakona o usmerjenem izobraževanju. Prav pred kratkim sprejet Zakon o zavodih pa zah-teva ponovno preoblikovanje Delavske univerze - tokrat v družbeno podjetje. Delegati so sOglašali s sklepi IS SO Domžale in v njih zahtevali preoblikovanje Delavske univerze, obenem pa določili, da bo funkcijo v. d. direktorja z dnem vpisa družbenega podjetja Delavska uni-verza Domžale opravljal Maksimiljan )e-ran, ki je zadolžen tuđi za izpeljavo postopkov do konstituiranja družbenega podjetja. Delegati so sprejeli tuđi sklep o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Domžale, za v. d. direktorja pa je bil imenovan dr. janez Grošelj, ki je pooblaščen, da pod nadzorstvo in ob pomoći ustanovitelja opravi priprave za začetek dela Zdravstvenega doma. Po sprejemu poročila o delu začasne komisije za proučitev pobude za razreši-tev ravnateljice OŠ Martin Koželj Dob ter, sprejemu odločbe o njeni razrešitvi, so delegati imenovali tuđi v. d. ravnatelja te sole, in sicer je to Zdenka Krečan, predmetna učiteljica glasbe na tej soli. Jože LENIČ - novi predsednik Osrednja točka 11. skupne seje so bile volitve predsednika in članov Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale. Po kratki predstavitvi kandidatov so bile izvedene tajne volitve, katerih rezultat je bila skoraj soglasna izvolitev prečih sednika in članov Izvršnega sveta: Za predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale je izvoljen Jože Lenič, dipl. geograf, prof. geografije, roj. 28. 06. 1956, slanuje, Ihan 18. Za podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale: Matjaž KARLOVŠEK, dipl. ing. gr., roj. 03. 05. 1942, stanuje Domžale, Ulica Antona Skoka 7, za podpredsednika Izvršnega sveta zadolženega za po-dročje stanovanjsko-komunalnega gospodarstva. Za člane Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale: Boris GRABRIJAN, ing. kmetijstva, roj. 22. 10. 1961, stanuje, Kamnik, Ve-gova 1, za člana Izvršnega sveta zadolženega za področje kmetijstva; Franci JUHANT, dipl. iur., 02. 02. 1960, stanuje Domžale, Ljubljanska 81, ia polno zaposlenega člana Izvršnega sveta zadolženega za občinsko upravo in področje negospodarstva; Janez KOVAČ, dipl. ing. arh., roj. 25. 07. 1938, stanuje Črnuče, Ceneta Štu-parja 139, za polno zaposlenega člana Izvršnega sveta zadolženega za področje urbanizma, gradbeništva ter stanovanj-sko, komunalno, cestno, energetsko in stavbno - zemljiško gospodarstvo; Zoran KRAMŽAR, dipl. oec, roj. 24. 06. 1954, stanuje Domžale, Ljubljanska 80, za polno zaposlenega člana Izvršnega sveta zadolženega za družbeno planiranje in razvoj ter za področje gospodarstva; Stane ORAŽEM, dipl. ing. stroj., roj. 01. 06. 1958, stanuje Domžale, Ljubljanska 93, za člana Izvršnega sveta zadolženega za področje varstva okolja; Anton PRESKAR, dipl. ing. gr., roj. 19. 06. 1950, stanuje Domžale, Mač-kovci 45, za člana Izvršnega sveta zadolženega za področje financ in investicij; mag. Tomaž ŠTEBE, dipl. ing. el., roj 15.02. 1950, stanuje Mengeš, Hribar-jeva 35, za člana Izvršnega sveta zadolženega za področje obrti, podjetništva in turizma; Bogdan ŽUPAN, dipl. obramb., prof. zgodovine in sociologije, roj. 21. 01. 1961, stanuje Nožice, Costičeva 4, za polno zaposlenega člana Izvršnega sveta zadolženega /.a področje splošne ljudske obrambe in notranjih zadev. Po izrečeni čestitki pa se je predsednik skupščine zahvalil dosedanjemu pred-sedniku Izrvšnega sveta, delegati pa so z aplavzom zaželeli uspešno pot novi domžalski vladi, ki bo svoje delo začela opravljati s I. julijem 1991. Volitve in imenovanja Preden so delegati odločali o vrsti imenovanj, so sprejeli še sklep o ustanovitvi podjetja v mešani lastnini »Grad Krumperk«, katerega glavna naloga je pridobitev dokumentacije za oblikovanje bodoče podobe gradu in njegove okolice, soglašali so s statutarnim skle-pom Poslovne skupnosti osnovnih šol, v javno razpravo pa se posreduje t'jdi pobuda novega predsednika IS o ustanovitvi Sekretariata za družbene dejavnosti. Na predlog dveh komisij za volitve, imenovanja in administrativne zadeve pa so bili imenovani: - za ravnatelja Osnovne sole Vencelj Perko Domžale - Marijan STOPAR; - za ravnatelja Osnovne sole Šlan-drove brigade Domžale - Jožica PO-LANC; - za ravnatelja Glasbene sole Domžale - Anton SAVNIK; - za predsednika Sodišča združenega dela v Ljubljani - Anton PLUT. Na lastno željo pa sta bila razrešena Milojka MODRIIAN, funkcije Družbenega pravobranilca samoupravljanja Domžale, ter Matjaž BROJAN, funkcije odgovornega urednika Občinskega časopisa »Slamnik«. . Ob koncu seje so delegati poslušali kratko informacijo o najnovejših dogaja-njih v republiki in občini, nato pa skupaj odšli na slovesnost ob razglasitvi SAMO-STOJNE DRŽAVE SLOVENIJE. PRED DNEVI JE IZŠLO Dopolnjen ponatis karte Domžale in karte občine Domžale Pred dnevi je izšla v ponatisu in v nakladi 1000 izvodov dopol-njena in precej spremenjena karta Domžal t.j. občinskega središča in okolice. Hkrati pa je v tisku tuđi karta občine Domžale. Tuđi ta karta je precej spremenjena. Karta občinskega'središča in okolice prinaša poleg ažuriranega stanja ulic in hišnih številk še obilo turističnih in drugih informacij z veliko slikovnega gradiva, tuđi v barvah. Na hrbtni strani se nahajajo tuđi pomembni naslovi javnih ustanov in podjetij v občini z vsemi telefonskimi številkami. Na karti občine Domžale je prvič (na hrbtni strani) predočeno v besedi in sliki geometrično središče občine Domžale. Z obema kartama je založnik in izdajatelj Geodetska uprava občine Domžale dosegla vnovič velik uspeh, saj gre za zahtevno kartografsko delo. Tuđi to je bilo ob pomoći očeta in sina Vilija Majheniča in Matjaža Kosa opravljeno z velikim uspehom. M. B. VOJAKU EDVARDU PEPERKU V SPOMIN: Častno je umreti za domovino Dež, neurje in toča; narava v svojem silovitem elementu je spremljala naše zadnje slovo od vojaka slovenske domovine Edija Peperka. Kakšna simbolika!!! Naroden simboličen gnev, ko se v trpljenju in solzah rojeva mlada slovenska država. Zanjo je dal, v bitki pri Trzinu, življenje naš Edi Peperko. Vse kar je vredno, ima ceno. In bolj kot kaj cenimo, več smo za to pripravljeni žrtvovati. Svoboda je vrednota z najvišjo ceno. Zakaj cena svobode je življenje posameznika in naroda. Življenje pa je dar, ki ga ne izbiramo sami in tuđi oblasti nad njim nimamo. Zato je prav, da z vsem spoštovanjem do življenja in svobode tuđi ob smrti ne izgubimo upanja, da življenje ni bilo zaman in da s smrtjo ni vsega konec. Slovo od vojaka Edvarda Peperka, ki je žrtev nesmiselne agresije tuje vojske fugoslovan-ske armade, je tragično, a hkrati dokaz naše neomajne vere, da svojo mlado državo in demokratično voljo ljudstva obranimo tuđi za ceno življenja. Bog z nami in slava spo-minu padlih! Sorodnikom vojaka Edija Peperka je predsednik Skupščine občine Domžale Ervin A. Schvvarzbartl na pogrebu v Kamniku izrekel v svojem imenu in v imenu občanov ter Skupščine občine Domžale iskreno sožalje. Resnica gre na pot Iz pisma nekdanjim innsbruškim studijskim kolegom na visokih političnih in cerkvenih funkcijah, raztresenim po vsem svetu: Sporočam, da so se razmere v moji domovini Sloveniji, ki se je 26. junija letos osamosvojila, zelo zaoštrile, jugoslo-vanska vojska nam je čestitala osamosvojitev v tankovskem jeziku. Svojim vojakom je napačno prikazala namen okupa-cijskega pohoda na Slovenijo, češ, da nam pretita avstrijska in italijanska nevarnost, kar je čista izmišljotina. Nekdaj naša skupna, danes okupacijska vojska je vkorakala, da na brutalen način pokori Slovenijo in strmoglavi legitimno in demokratično ižvoljeno vlado. Tu gre za boj med dvema sistemoma: medpreživelim socialističnim na komunističnih in ateističnih osnovah, za katerega se navdušujeta zlasti republiki Srbija in Crna gora (beri: njuni vodstvi), in demokratičnim, ki ta si ga izbra/i republika Slovenija in Hrvaška. Ker smo se že v Innsbrucku na teološkem studiju navduše-vali za demokracijo, ki naj hi zavladala tuđi v Jugoslaviji in moji domovini Sloveniji, Vas vdano prosim za podporo v tem smislu, da v okolju, v katerem živite in delujete, seznanjate o naši stiski in dejanskih razmerah ter vplivate, da nas vlade Vaših držav takoj priznajo kot mednarodno subjektiviteto. |VAN KEp|C Pripis: Pismo sem naslovil na sledeče naslove: Abram Matthias - Bozen Brixen Ammering Josef - Linz Aquino Jesus - Tuxtla Gutierrez Baranzez Conda Francisco - Madrid Battke Achim - Koln Brandstetter Heinrich - VVien Brunner Markus - Basel Fix |ohn - Buffalo Jaensch VVolfgang - Munster Lanzl Josef - Linz Leyder Paul - Luxsemburg Lorente Jesus - Zaragoza Poos Jean - Luxsemburg Rauscher Gehard - Fulda Recker Klaus - Munster Reiffer Rene - Luxsemburg Riofrio Carlo - Guaranda, Ecuador Seubert Andrew - Brooklyn Thaler Anton - St. Galen Zorn Gunter - Aaihen O poslanem pismu oziroma pismih sem obvestil predsednika vlade gospoda Lojzeta Peterleta in gospoda Ervin A-Schwarzbartla, republiškega poslanca in domžalskega župana. Pogovor v stiski telefon (061) 711-234 Če ste v stiski in se želite o svojih problemih pogovoriti, lahko vsak ponedeljek od 18. do 22. ure pokličete telefon (061) 711-234. Oglasili se Vam bodo strokovnjaki z medicinsko izobrazbo, ki bodo skupaj z Vami skušali resiti Vaše probleme. Ne odlašajte, da postane stiska še večja, ampak jo rešujte sproti v blagor Vam in Vaših bližnjih. Pri klicu ni nujno, da se predstavite, v kolikor želite ostati anonimni. Prićakujemo Vaš telefonski klic in uspešno skupno reševanje problemov. 3 BBB v^ti~" . _j__■ - .;. -_'.^_____:__j^J^BB NOVOSTI V DELU NAŠIH OSNOVNIH ŠOL: Projektno učno delo Z gotovostjo lahko trdimo, da si šola danes po svojih najboljših močeh prizadeva preiti iz starega načina pouka: »Naučiti se tisto, kar piše v knjigi in kar je rekel učitelj«, k usposabljanju mlađega človeka, da bo znal misliti, pred-postavljati, ugotavljati, izbirati, ..., da bo znal uporabljati znanje. Stremi k usposabljanju sle-hernega učenca za aktivno pridobivanje znanj in za razvijanje ra-zličnih sposobnosti s samostoj-nim delom. Gre torej za po- membne spremembe v življenju in delu sole. Eden od načinov dela, ki naj bi prispeval k posodabljanju in pre-novi današnje osnovne sole, je tuđi projektno učno delo. To delo združuje elemente direktnega učiteljevega vođenja, učnega procesa in elemente samostoj-nega dela učencev. Helena Novak v svoji literaturi navaja, da projektno učno delo presega okvire pouka, ker se ne omejuje na vsebino, prostor, organizacijo, čas, pač pa samo na pogoje, v ka-terih je organiziran šolski pouk. Učitelj vodi učence postopno skozi učni proces v smeri uresni-čevanja vzgojnoizobraževalnih ciljev in nalog, ki jih je postavil v sodelovanju z učenci na začetku izvajanja aktivnosti. Učenci se učijo samostojno. Preko lastne aktivnosti prihajajo do znanja. Učenci in učitelj delu-jeta v demokratični klimi. Takemu načinu dela smo se v letošnjem šolskem letu pribli-žali tuđi pri nas pri angleškem jeziku. Poučevanje poteka po projektu PROJECT in sicer v 5. razredu v celoti, v 6., 7. in 8. razredu pa poskusno - kombinirano. Učenci pridobivajo učno snov ob barvnem, slikovnem materi-alu/učbeniku na aktiven, samo-stojen način. Ni več drila, pač pa sami razmišljajo, iščejo, izbirajo, tako v soli kot doma. »Project« omogoča izkustveno in aktivno učenje. To pa je eden izmed temeljnih principov učenja. V drugo stoletje pelješ, Kamničan Učenci se intenzivneje učijo, ker je proces učenja povezan z do-življanjem. Učitelj pri delu upo-števa interese učencev in jim omogoča, da se pokažejo v svoji raznolikosti. Ugotavljamo, da si učenci na tak način hitreje bogate svoj besedni zaklad, kar pa je pri učenju tujega jezika velikega po-mena. Opazili smo, da petošolci nimajo težav z branjem, pa tuđi pisava jim ne dela problemov. Učenki Barbara in Zinka, učenki osmega razreda, pa takole pravita o angleščini prejšnjih let in danes: Razlika med urami angleščine prejšnjih let in letošnjimi je zelo velika. Lekcije v knjigi (ENCLISH PROJEKCT 3) so bolj obširne in zanimive. Vsebuje več novih be-sed, ki so pregledno razvrščene na zadnjih straneh. Pri urah moramo več sodelovati in odgovar-jati v angleščini. Neznane besede poiščemo v slovarjih, ki jih prina-šamo k pouku, zaradi nekaterih težjih nalog pa sedimo v skupi-nah in si med seboj pomagamo. Program je popestren z zvočnimi primeri. Prejšna leta smo imeli po dve uri na teden, sedaj pa imamo eno uro več, ki je namesto dodat-nega in dopolnilnega pouka. To-varišica ima nekoliko več dela, a ga opravlja z večjim veseljem, saj smo tuđi mi precej bolj zainteresirani. Za nekatere učence, ki so imeli v prejšnjih letih težave z angleškim jezikom, je ta program težji, a se z večjim veseljem učijo in pripravljajo na ure. Vsi učenci smo istega mnenja, da borno od takega pouka odnesli veliko več in si bolj obogatili an-gleški besedni zaklad kot v vseh prejšnjih letih. MARJANCA VAMPELJ Takole je pred sto leti in šestimi meseci prisopi-hala iz Ljubljane v Domžale parna lokomotiva z vagoni. Muzejski vlak je nekaj čez deseto uro pripeljal na domžalsko železniško postajo, polno pričakujočih občanov (slika levo). Na domžalski železniški postaji je Turistično društvo Domžale kot glavni organizator sprejema jubilejnega muzejskega vlaka, pripravilo bogat kulturni spored z godbo, pevci upokojenskega zbora pod vodstvom Staneta Habeta ter narodnimi nošami. Tuđi občani našega mesta so si to prireditev ogledali v velikem številu. Uspelo prireditev je duhovito vodil Boris Kopitar, ki je pred mikrofon povabil k slavnostnim besedam ob jubileju najprej našega župana Ervi-na-A. Schvvarzbartla, nato pa še člana predsed-stva Republike Slovenije dr. Dušana Pluta. Le-ta je ob čestitkah ob jubileju pohvalil prisrčen spre-jem, šopek, ki smo mu ga Domžalčani podarili, pa je - tako je vsaj obljubil, - namenil ženi. Svečanosti ob 100-letnici Kamničana v Domža-lah je prisostvoval tuđi najstarejši domžalski živeći železničar 96-letni JANEZ |ENKO. Na vpra-šanje o delu na železnici nekoč je odgovoril, da je bilo to delo predvsem v znesku popolnega in doslednega reda. Seveda so laneza Jenka nato nagradili z lepo sliko starih Domžal Motiv, ki ga srečujemo vsak dan, »Ne hodi čez progo, je smrtno nevarno« - piše... Mi pa množično hodimo na tem mestu čez tire vsak dan. Kaže, da borno ureditev prehodov na tem mestu doČakali v drugem stoletju Kamničana. Sto let je vozil v to smer. Tuđi tega sobotnega dne 15.6.1991 sta dva muzejska vlaka odpeljala v drugo stoletje v tole smer na fotografiji. Tako ravnajo pošten jaki! V želji ohraniti demokratično vzdušje in odsotnost kakrš-nekoli maščevalnosti ali necivilizacijskega ravnanja do ti-stih, ki nišo naše narodnosti, vendar so v sebi ohranili temeljne človeške vrednote, pravičnost in poštenost, objav-Ijamo pismo enega izmed nas: V teh dneh, ko slovenski narod doživlja okupacijo nekda-nje svoje armade, se kot upokojeni oficir te armade in prebivalec Oomžal zgražam nad početjem armade nad miroljubnim prebivalstvom mlade države in njeno demokracijo. Vest mi narekuje, da ponovno izrazim svojo neomajno solidarnost z većinskim narodom in politiko njegovega vodstva. V zahvalo za dolgoletno gostoljubnost in odlično počutje med Domžalčani, sem na razpolago obrambi domovine, države Slovenije. primarij dr. VELIMIR VULIKIĆ OB DNEVU EMONE: Priznanja požrtvovalnim delavcem farme v I hanu Delavci Farme v I hanu Šte-fan Smodiš, Jože Župane, Mar-jan Slogar, Milan Lovenjak, Vinko Kralj in Aleš Lenček so dobili priznanja ob 44-letnici Emone za požrtvovalno delo ob povodnji, novembra lani, ko je Farmo Ihan zalila voda. O tem, kako je reševanje po-tekalo in kaj mu prejeto priznanje pomeni, je povedal Milan Slogar: »Bil sem doma, pri svoji hiši. Videl sem, kako narašča voda - to je v Prelogu pri Ihanu. Izvedel sem, da v Farmo voda že udira in smo šli takoj tja. Ko smo prišli, smo videli, da je voda povsod. Hitro smo se preoblekli in šli reševat ži-vali. Trije veliki hlevi — za 10.000 živali so bili v vodi in te živali smo reševali, pravzaprav preseljevali iz spodnjih v zgor-nje kletke. Nagrada mi veliko pomeni, bilo pa bi boljše, če bi jo dobilo več delavcev, saj nas je bilo več, ki smo pomagali - delali, vsi torej, ki smo živali reševali.« O situaciji, spremljanju stanja, kaj se ob nalivu dogaja, kako so na vremensko ujmo reagirali v Farmi Ihan, pa vodja proizvodnje na Farmi, dipl. inž. agr. Alojz Čandek pravi naslednje: »Pri nas je ob sobo-tah, nedeljah in praznikih vedno organizirana dežurna služba: reprodukcije, zdravstva in obrtnikov, ter splošno dežurstvo. Neurje je bilo ravno na praznični dan in dežurna ekipa je opozorila že okoli poldneva, kaj se dogaja. Poklicali so vse zaposlene na Farmi in vaščane iz okolice, da so prišli pomagat reševati živali. Nekateri so prišli po pozivu; tega smo objavili na radiu. Tako je prišlo na Farmo do petih popoldne že okoli 80 ljudi. Ćela Farma je bila praktično pod vodo, nekateri nižje stojeći objekti še malo bolj kot drugi. Reševanje smo organizirali tako, da praktično škode na samih živalih ni bilo (mislim na pogine živali). Več je bilo škode na objektih (tla-kih), elektromotorjih, inštalaci-jah, aparaturah in ventilaciji. Praktično smo resili vse živali. Farma je začela normalno poslovati v nekaj dneh. Ko je voda odtekla, smo očistili prostore in kletke (bokse), jih raz-kužili, dezinficirali, da smo živali lahko preselili tja, kjer so bile prej.« ZA ČISTO IN ZDRAVO OKOLJE SKRBIJO OBČANI Divjih odlagališč v naravi je že manj V Krajevni skupnosti Vrhpo-Ije Zalog skrbijo občani za čisto in zdravo okolje. Na območju celotne krajevne skupnosti je že postavljenih pet kontejner-jev za odpadke. Ugotavljamo, da tuđi ni več toliko »divjih odlagališč«, k če-mur vsek^kor pripomorejo omenjeni kontejnerji. Če bodo na razpolago fi-nančna sredstva, bodo kupili še dva in tako v celoti zadostiti potrebam vse vaši. Tako ravnamo zato, ker se zavedamo, da bi sicer še več odpadkov ležalo na divjih odlagališčih. Morda bo na divjih odlagališ- čih, ki so še, vendarle manj odpadkov, ko bo na celotnem območju urejeno organizirano odvažanje smeti. Vendar se zdi, da nekateri še vedno rajši odpadke mečejo v prve kota-nje, gozd - skrito ocem, saj se Komunalnega odvoza branijo z vsemi štirimi. Kupiti je treba zabojnike in odvoz plačevati. Upamo, da bo ta prispevek v vzpodbudo občanom, da bodo svoje odpadke vendarle rajši nosili v »zabojnike« kot pa jih vozili na divja odlagališča in s tem kršili odloke, ki skrbe za čisto in zdravo okolje. )OŽE NOVAK 4 H S tAM N i i|| SREČANJE S SAŠO KOSTEN Ples je okras življenja Mlado in simpatično dekle pri dvajsetih, študentka geografije in etnografije, Šaša Kosten, se v domaćem kraju v ničemer ne razlikuje od ostalih mladih. Pozornost mi je vzbudila edino njena stalna pot proti Dobu, ki jo opravlja s kasetarjem v roki; sleherni konec tedna. Že lani mi je uspelo ugotoviti vzrok za njeno stalno druženje z radioaparatom. Že nekaj časa se intenzivno ukvarja z otroki iz Doba in bližnje okolice. Plesna šola Mickey mouse je bila ustanovljena pred dvema letoma. Kaj te je gnalo v to, da v naš kraj zaseješ Ijubezen do plesa? Je morda vzrok v tvoji lastni želji po plesu? Sama mislim, da sem s plesnim izobraževanjem začela zelo pozno. Resneje sem se seznanila z raznimi oblikami plesne sole sele v srednješol-skem obdobju. Prireditve in proslave v osnovni soli so se mi vedno zdele preveč enolične. Nič ni bilo novega, živahnega, to pa imajo otroci v obdobju osnovnošol-skih let tako zelo radi. ZačutMa sem potrebo po spremembi. Naj imajo otroci kaj več razgi-banosti v svojih otroških letih, sem si mislila. Tečaji, krožki in folklora, vse to se mi zdi, je premalo za bujno otroško fantazijo, za mlado telo, ki koprni po razdajanju svoje energije in po lastnem ustvarjanju. Ples je kot nalašč žanje, saj pripomore k sprostitvi, obenem pa to ni nekaj strogo dorečenega in uokvirjenega. Vedno lahko otrok doda še del sebe, del svoje ustvarjalnosti. Z vajami in rednim treningom lahko tuđi okoren otrok pridobi določeno plesno znanje. Nujno mora slediti primerna pohvala, ki vlije v otroka novih moči in samoza-vesti. Mnogo otrok za boljši razvoj potrebuje prav slednje. V soboto, 9. 6. 91. ste imeli v Kulturnem domu na Viru predstavitev svojega znanja in dela. Dvorana je bila nabito polna in po aplavzih sodeč so bili obiskovalci zelo zadovoljni. Tuđi organizacija takšne prireditve ni malenkost... Vsega okrog same priprave in organiziranja prireditve nišem opravila sama. Veliko idej in pridnih rok mladih pleslacev Gregorja, Teje, Katje, Mateja in Nane, je zelo olajšalo vso za-devo, čeprav je bilo še vedno pravo garanje. V veliki meri so mi bili v pomoč tuđi odrasli, vsak pač po svojih zmožnostih. Sicer pa mi od nekdaj Ijudje zelo pomagajo pri uresničeva-nju mojih zamisli. Obleke za plesalce sem dobila v dar od neke razpadle plesne skupine. Kmalu sem imela ideje kako jih predelati, da bi bile drugačne in primerne mojim plesalcem. Gospa Rebo-Ijeva nam jih je sešila, pri Starb-kovih pa so nam natisnili naše miške. Oboje so opravili brez-plačno. Edino, kar mi ne gre v račun, je dejstvo o plačevanju najemnine za šolske prostore, ki jo starši pač morajo poravnati. Začela sem delo z otroki zaradi lastnega nezadovoljstva s šolskimi aktivnostmi. Da to ni samo moje mnenje vsekakor potrjuje 136 otrok, ki so si ples v plesni šol.i Mickev mouse vzeli za svojega. Pa vendar ste bili udeleženi tuđi pri predstavitvi šolskih aktivnosti ob koncu šolskega leta... Ker je bila predstavitev na-menjena staršem, smo se vabilu za nastop odzvali, vendar jim nismo nič zaračunali. Včasih se mi dozdeva, da se obnašamo kar premalo komercialno. Po sobotni predstavi so otroci z navdušenjem govorili o sko-rajšnem izletu. Mi lahko za-upaš kaj več o tem? Denarja, ki so ga Ijudje pri-spevali ob priliki naše predsta-vitve, je ravno dovolj, da si lahko privoščimo izlet v Av-strijo z dvema avtobusoma. Obiskati nameravamo Mini mundus in Akvarium. Otroke, ki še nimajo svojih potnih li-stov, bodo spremljali starši. Njihova prisotnost mi bo v veliko pomoč, saj je toliko otrok na poti precejšna odgovornost. Čeprav si še zelo mlada, smo te pred leti opazili na televiziji v oddaji za otroke. Kako ti je uspelo priti na slovensko TV sceno? Začelo se je najprej pri filmu Poletje v školjki, kjer sem na-stopala v plesnem delu. Tu mi je prišlo zelo prav moje znanje iz plesne sole. Po končanem snemanju smo vsi nastopajoči dobili vabilo, da se udeležimo avdicije za mlade moderatorje. Kar precej nas je bilo. Spominjani se Tajde, Blažke, Majde, Roka. Izmed mnogih smo bili izbrani le trije, ki smo pričeli s trdim delom. V soli Janeza Vajevca smo se učili govorje-nja, mimike, relaksacije. Pose-bej smo se tuđi plesno izobra-ževali. Po šestmesečnem trdem delu smo bili pripravljeni za nastop pred kamerami. Zdi se mi, da si v življenju dosegla že zelo veliko, čeprav si še rosno mlada. Imaš obču-tek, da si rojena pod srečno zvezdo in da ti vse lahko uspe? Ne, tega zagotovo ne bi upala trditi. So stvari, ki sem jih že opustila. Kar malo nepri-jetno mi je, če se spomnim na mojih šest izgubljenih let v glasbeni soli. Igrala sem vi- olino. Prehudo garanje je to, čeprav sem navajena trdega dela. Občudujem vsakogar, ki uspe na tem instrumentu. Resna glasba je resna reč. Precej bolj svoboden je ples v takšni ali drugačni obliki. Imaš še kaj novih želja, ki bi jih rada uresničila? Želim si pričeti s planiranjem, sicer pa mi ob studiju in rednim delom z mladimi in naj-mlajšimi ne ostane veliko časa. Skupina Mickev mouse je v zadnjem letu postala tako velika, da mi kljub pomoči so-šolke Veronike le redko priđe na misel, kaj bi s prostim časom. Kljub temu sem si počitnice splanirala malo drugače. Pri Planinski zvezi Slovenije sem opravila izpit za planinskega mladinskega vodnika. Z malimi planinci gremo taborit na Pok-Ijuko, od koder borno vsak dan osvajali slovenske vrhove. Imam pa še neko željo. Srčno upam, da mi bo uspelo pričeti s plezanjem v gorah. Računam, da se bom v Alpinistični soli dovolj naučila in nekoć morda spopadla s Himalajo. DARINKA GRUM KRAJEVNA SKUPNOST, OBČINSKI ORGANI IN CESTNI INSPEKTOR PRAVIJO: Nič nimamo pri tem Cesta Vir-lhan je menda re-publiške narave, zato naj probleme (prah, blato, jame, divja-nje voznikov na njej) rešujejo tam, kjer so pristojni zanjo. Zaradi problemov, ki smo jih omenili, so hudo prizadeti ob-čani, živeči ob Hauptmanovi ulici, Ulici padlih borcev in začetku Preloga. Stvari so skušali urejevati sami, zato so na cesti postavili z nasutjem tri ovire, ki naj bi preprečevale divjanje voznikov in upočasnjevale promet. Seveda so se pristojni ta-koj zganili in ovire odstranili. Občani sami ne vedo, kaj naj storijo, da bi se urejanje te za-deve premaknilo z mesta. Kdo se bo zganil, da se to stori? Bo to Krajevna skupnost Slavka Šlandra, ki denarja za to gradnjo nima, bo občina kot taka, ki lahko take stvari urejuje po predviđenih postopkih in rokih, bo to storilo Komunalno po-djetje, ki rabi za svoje delo na-ročnika in plačnika? Bo morda to kdo drug? Le - zganiti se je treba. Prizadeti občani, ki so sami pripravljeni v akciji sodelovati, to zahtevajo in pričakujejo. Oblaki prahu, ki so velika nadloga. Cestno ogledalo, ki pači in je nevarnost. KRAJEVNA SKUPNOST MENGEŠ razpisuje javno enomesečno obravnavo predloga za imenovanje ulic v Krajevni skupnosti Mengeš PREDLOG JE NASLEDNJI: staro ime predlog za novo ime: Blejčeva in Kidričeva ulica Cesta 8. julij Pot Rašiške čete Škofičeva ulica Mehletova cesta Dolinškova ulica Keržanova ulica Vrhovnikova ulica Glavarjeva ulica (makadamski del) Cesta Kokrškega odreda Dermastjeva ulica Gorjupova ulica Koželjevo nabrežje (začetek) Ulica Toma Brejca Partizanska ulica Proletarska ulica Šinkova ulica Šinkova ulica Strehovčeva Kosmačeva ulica Osojnikova ulica Koščeva ulica Tomšičeva cesta Ulica Mengeške skupine Ulica vstaje Gorenjska cesta Trdinov trg Glavičeva ulica Prelovškova ulica TRDINOVA ULICA LINHARTOVA ULICA POT V STAN DALMATINOVA ULICA ZORANINA ULICA MASLJEVA ULICA SLAMNIKARJEVA ULICA KOPITARJEVA ULICA KOBLARJEVA ULICA DRNOVO JANŠEVA ULICA BALANTIČEVA ULICA SADNIKARJEVA ULICA jAPLJEVA ULICA DOMŽALSKA ULICA TRUBARJEVA ULICA FINŽGARJEVA ULICA (1. s Kamniške) ALJAŽEVA ULICA jALNOVA ULICA LEVSTIKOVA ULICA JURČIČEVA ULICA ŽUPANOVA ULICA LIPARJEVA CESTA (do Loke) KOSOVELOVA ULICA JARŠKA ULICA PREŠERNOVA CESTA (podaljšana) PLEČNIKOV TRG PREGLJEVA ULICA LEVČEVA ULICA Nadalje predlagamo, da se obstoječa )ELOVŠKOVA CESTA deli še na dve novi ulici, in sicer ŠUBIČEVA (od Škrlepa do smeri mrliških vežic), ter POT ZA MALNOM (za Škrlepom k Šunkarjevemu mlinu). Del Ulice OF se naj preimenuje v'GROHAR)EVO ULICO (nasproti Biča). GLASBILARSKA ULICA naj se imenuje ulica Za Pšato pred mostom levo za most na drevored. V severnem delu Mengša predlagamo še naslednje spremembe: ERJAVČEVA CESTA naj se imenuje česta, ki vodi od Veselovega nabrežja na polje. Iz kamniške smeri je potrebno poimenovati dve novi ulici, in sicer je predlog za prvo SVETČEVA ULICA in za drugo STELETOVA ULICA. Za neimenovano ulico nad Koščevo v smeri proti Kamniku se predlaga za GOSTIČEVO ULICO. Za ulico, ki se nadaljuje iz sedanje NOVAKOVE ULICE proti razbremenilniku, se predlaga ime VALVAZORJEVA ULICA. Nova ulica, ki nastaja ob križišču konca Kersnikove in Mehletove ulice proti severu, je predlog za DETELOVO ULICO. V premislek dajemo še naslednja imena: Ulica talcev: 1. Pot na Mengeško kočo 2. Pot na Gobavico ZADRUŽNIŠKA ULICA - se podaljša čez sedanjo Zoranino ulico ZAVRTI - se podaljšajo čez sedanjo Slamnikarsko Komisija predlaga, da se v Loki preimenujejo ulice: Mušičeva v PRESERNOVO ULICO Stoparjeva v NA GMAJNI (se podaljša) Na ulicah v TESTENOVO ULICO Stoparjeva ulica desno čez most (Na Gmajni) v POT ZA PŠATO. Dobeno se razdeli na: SPODNJE DOBENO SREDNJE DOBENO ZGORNJE DOBENO Krajani, pobude in pripombe pošljite v pismeni obliki v tajništvo Krajevne skupnosti Mengeš, Zavrti 2, 61234 Mengeš, v roku 30 dni od objave v glasilu. Predsednik sveta KS: Janez Per l.r. Po kom se imenujejo nove ulice? LEVČEVA - po Janezu Levcu in bivšem mengeškem županu in lastniku Doma počitka, ki ga je v ta namen odstopil KOBLARJEVA - po naprednem kaplanu LINHARTOVA - po Antonu Tomažu Linhartu iz Radovljice, prvem slovenskem komediografu in piscu prve zgodovine Slo-vencev POT V STAN - staro ledinsko ime, še vedno živo med Mengšani DALMATINOVA - po Juriju Dalmatinu, slovenskem prote-stantskem piscu, ki je prvi prevedel celotno Biblijo v slovenš-čino ZORANINA - po mengeški pesnici Trojanškovi s pesniškim imenom Zorana MASLJEVA - po pisatelju Franu Maslju-Podlimbarskemu, •"piscu iz naše občine KOPITARJU - po Jerneju Kopitarju, dvornem jezikoslovcu, vodilnem slavistu, doma iz bližnjih Repenj pri Vodicah PREGLJEV^ - po Ivanu Preglju, tolminskem pisatelju, piscu knjige o Glavarju DRNOVO - staro ledinsko ime JANŠEVA - po Antonu Janši, slovenskem dvornem čebelarju BALANTIČEVA - po Francu Balantiču, kamniškem pesniku, po krivici odrinjenemu SADNIKARJEVA - po kamniškem muzealcu Antonu Sadni-karju ' ' JAPLJEVA - po Juriju Japlju, kamniškem protestantskem piscu in jezikoslovcu ALJAŽEVA - po velikem slovenskem duhovniku, planincu in pesniku JALNOVA - po Janezu Jalnu, Ijudskem pisatelju z Gorenjske ŽUPANOVA - po Jakobu Županu, kamniškem glasbeniku in avtorju prve slovenske opere Belin ŠUBIČEVA - po odličnih slikarjih Šubičih POT ZA MALNOM - staro mengeško ime za to pot GROHARJEVA - po Ivanu Groharju, velikem slovenskem slikarju GLASBILARSKA - ulica ob tovarni Melodija, naseljena pred- vsem z Mengšani, ki se ukvarjajo z glasbilarsko tradicijo ERJAVČEVA - po Franu Erjavcu, basnopiscu in Ijudskem pisatelju SVETČEVA-po Luki Svetcu, slovenskem pisatelju in politiku STELETOVA - po velikem tunjiškem umetnostnem zgodovi-narju GOSTIČEVA - po velikem homškem pevcu Jožetu Gostiču DETELOVA - po Franu Deteli, slovenskem pisatelju, humoristu PRELOVŠKOVA - po Matku Prelovšku, Plečnikovem sode-lavcu _5 |.$CAlylNIK| Vojak Aleš Capuder piše: Pozdravljeni! Zelo sem bil presenečen, ko ste mi poslali občinski časopis Slamnik sem v vojsko, na otok VIS. Z veseljem sem po petih me-secih bral domač slovenski časopis. Pet mesecev že nisem vi-del domaćega kraja - Moravč in dobro poznane celotne dom-žalske občine. S tem časopisom sem pa zvedel, kaj se je novega zgodilo v naši občini in v našem kraju. Vsem se vam lepo zahvaljujem in bi bil zelo vesel, če bi ga še kdaj dobil. Vse vas lepo pozdravlja vojak Aleš! O 15-letnem preventivnem delti na tem področju o uspehih in problemih pa je govorila dr. Grošelj Marija, spec. pedontolog in vodja mladinskega zobozdravstva Domžale. SKLENJENA LETOŠNJA AKCIJA »ZA ČISTE IN. ZDRAVE ZOBE«- Zdrav in bleščeč sijaj mladih zob V četrtek, dne 13. junija 1991, je bila na OŠ Šlandrove brigade v Domžalah zaključna prireditev akcije »ZA ČISTE IN ZDRAVE ZOBE« v šolskem letu 1990/ 1991. Zmagovalni razredi so bili nagrajeni - nagrade so prispevali LJUBLJANSKA BANKA, TO-SAMA, HELIOS, INDUPLATI in OD MLADINSKEGA PROSTOVOLJNEGA FIZIČNEGA DO RAZISKOVALNEGA DELA Mednarodni ekološko raziskovalni tabor »Bistrica 91« Mladinsko prostovoljno delo ima v naši občini živahno tradicijo, ki bi jo v grobem lahko razdelili v tri obdobja: prostovoljno — 2 množicnimi akci-jami, ki so obnavljale domovino in gradile temeljno infrastrukturo (železnice, magistralne ceste, vodnogospodarske sisteme): sedemdeseta leta — akcije s srednjim številom brigadirjev, ki so pomagale pred-vsem manj razvitim področiem in krajem, predvsem tam, kjer je bilo onemogočeno delo s stroji. V tem času nastajalo že tuđi posebne skupine mladih prostovoljcev, ki na akcijah opravljajo naloge v skladu s svojimi interesi ali pokličem. V osemdesetih letih postane/o akcije manjše in se razvi-jajo v smer raziskovalnih tabo-rov, praviloma z mednarodno udeležbo. Raziskovalni tabori v naši občini Na Domžalskem smo se razvoju znali prilagoditi. Po uspe-lih mednarodnih taborih na Krumperku, smo lani pripravili mednarodni ekološko-razisko-valni tabor »BISTRICA 90«, ki se ga je udeležila dvajsetina mladih (občasno tuđi več) iz šestih držav. Lanskoletni program dela udeležencev je obsegal biološke in fizikalno-kemične analize reke Kamniške Bistrice, oceno onesnaženosti podtal-nice in porabe umetnih gnojil na večjih kmetijah v občini Domžale. Delo prostovoljcev je bilo predvsem seznan janje z metodologijo odvzemanja vzorcev - od izbire primernega odvzemnega mesta; označeva-nje vzorcev in njihove pravilne priprave na analizo določeva-nja osnovnih analitskih para-metrov »in situ«, opazovanje, beleženje in ne nazadnje tuđi izdelava končnega strokovnega poročila. Biološke analize so opravili sami pod strokovnim vodstvom biologa, na terenu in v priroč-nem laboratoriju v taboru; ke-mične analize odvzetih vzorcev pa so bile opravijene v analitskih laboratorijih delovnih or-ganizacij Lek Mengeš in Utok Kamnik, pa tuđi na institutu »Boris Kidrič«. Glede na rezultate fizikalno-kemijskih analiz so bili ugotov-Ijeni naslednji kakovostni razredi reke Kamniške Bistrice: DUPLICA: l.-ll. kakovostni razred DOMŽALE: IV. kakovostni razred BIŠČE: III. kakovostni razred MLINŠČICA-ŠTUDA: II. kakovostni razred Ob zaključku tabora pa je bil izdan tuđi poseben bilten z rezultati tabora (dobite ga lahko v domžalski knjižnici). Poleg vsega zgoraj naštetega strokovno-raziskovalnega dela, pa so imeli udeleženci tabora ob prostem času dovolj mbžno-sti tuđi za športne aktivnosti, večerne zabave, izlete (Velika planina, Arboretum) ipd. Na taboru so se sklenila tuđi mnoga nova prijateljstva, za mnoge domače udeležence pa je bila to tuđi dobra priložnost za utr-ditev znanja angleškega jezika. Letošnji tabor »Bistrica 91« Letošnji tabor, ki bo potekal od 25. avgusta do 7. septembra pod DELOVNIM GESLOM: »POGLEJMO OKOLI SEBE IN VAŠE« bo v določenem obsegu nadaljevanje že lani začetih ak-cij, dopolniti pa ga namera-vamo z novo, prav tako aktualno vsebino. Poskušali borno z interdisciplinarnim pristopom pri ocenjevanju ekosistema - s povezavo kemijske, biolo- - izdelava katastra divjih odlagališč odpadkov v jugov-zhodnem delu občine. 3. Nadaljevanje akcije ugotav-Ijanja porabe umetnih gnojil na kmetijskih površinah. 4. Ekološko osveščanje prebi-valstva s širjenjem informacij d načinu delovanja, okolje - varstvenih služb (občinska sanitarna služba, vodnogospodarske inspekcije, ekološka mobilna enota IJS....) Splošni namen tabora bo to-rej osvetliti ekološko sliko naše občine in jo približati njenim občanom, ter jim vzbuditi pre-pričanje, da lahko prav vsak s svojim vzgledom in pobu-dami prispeva k izboljšanju kvalitete našega bivalnega oko-lja. Tuđi letos so svojo pripravlje-nost za sodelovanje na taboru (kot sodelavci ali mentorji) po-trdili številni strokovnjaki, ki se ukvarjajo z okoljevarstveno problematiko. Ali želite postati udeleženec tabora? Vsi udeleženci bodo imeli za časa trajanja tabora na razpo- EKO TABOR lemanje vzorcev vode iz Kamniške Bistrice Foto LIPOVŠEK Vstekleničenje in etiketiranje vzorcev vode PRIJAVNICA Za udeležbo na mednarodnem ekolosko-raziskovalnem taboru »BISTRICA 91« Priimek in ime:. Naslov:. Rojstni podatki:. Telefon: Fakulteta in letnik: . znanje tujih jezikov (pasivno in aktivno): Podpis: ške, geografske in sociološke vede. Program dela na letoš-njem taboru bi na kratko lahko strniti na štiri točke: Poročilo o stanju bregov Kamniške Bistrice in nekaterih njenih pritokov - po lanski poplavi - ponoven odvzem 24 urnih povprečnih vzorcev in primer-java rezultatov z lanskimi, - odvzem vzorcev ta I na nekaterih kritičnih mestih, - izdelava katastra industrijskih odtokov. 2. Proučevahje vpliva dobskega odlagališča odpadkov na bliž-njo okolico in preverjanje se-stave odloženih odpadkov. - Anketiranje krajanov o nji-hovem mnenju glede odlagališča, lago brezplačno prehrano in prenočišče. Od udeležencev pričakujemo vsaj pasivno znanje angleškega jezika. Če se to-rej želite udeležiti tabora izpol-nite spodnjo PRIJAVNICO in jo NAJKASNEJE DO 1. AVGUSTA 1991 pošljite na naslov LIBE-RALNO-DEMOKRATSKA STRANKA, OBČINSKI ODBOR DOMŽALE, Ljubljanska 70/11., p.p. 16, 61230 DOMŽALE - s pripispm »ZA TABOR«. Vse dodatne informacije v zvezi s taborom pa lahko dobite tuđi po telefonu št. 711-790 - kontaktna oseba: Martin Grošelj. Zaželjeno je, da ob prijavnici posredujete tuđi svoje ideje in predloge za delo tabora. Pripravljalni odbor tabora zanj MARTIN CROŠELJ ZD Domžale. Na kvizu znanja o zobozdravstvu in preventivi so sodelovali sedmošolci osnovnih šol občine Domžale. Zobna gniloba in bolezni ob-zobnih tkiv so tuđi pri nas postali pomemben socialno-medicinski problem, ki ražen zdravstvene škode povzroča velike ekonomske obremenitve. Naša dežela si v sedanjem družbeno-ekonom-skem stanju ne more privoščiti razmetavanja denarja tam, kjer to lahko preprečimo. Z obsežno in sistematično skrbjo za otroke smo v Sloveniji dosegli precejšnje iz-boljšanje stanja na tem področju. Za dosego čimboljših rezultatov je izdelan preventivni program, ki ga v naši občini izpolnjujemo in dograjujemo že 15 let. Preventivna predavanja ob sistematskih pregledih prvo, tretje, peto, sedmo-šolcev, predavanja noseč-nicam (ginekolog je prvi začel pisati Fluor tablete), predavanje aktivu občinskih učiteljev, posredovanje programa pediatrom in pa-tronažnim sestram. Pred petimi leti smo razširili predavanja z demonstracijo pravilnega čišćenja zob staršem 3-letnih in 6-letnih otrok. Ugotavljali smo okvare zob, obrazno-zobne deformacije, zasvojenost s sladkarijami (predvsem sladkimi pijačami), zasvojenost pitja po steklenički, dudanju, dihanju skozi usta (zaradi prehladov), nepravilnega po-žiranja. Vse te otroke smo poslali k ortodontu; nekaterim smo sve-tovali miofunkcijske vaje in pri-poročali opustitev teh razvad v najzgodnejši dobi. Z akcijo »za čiste in zdrave zobe«, ki ji je dodana tuđi skrb za zdravo prehrano, smo na enostaven in pri-vlačen način naučili vse generacije nižje stopnje osnovne sole pravilne in vsakodnevne ustne hi-giene. Premiki v zdravi prehrani so počasni. Treba je upoštevati tradicionalno neustrezne prehrambene navade v družini. Tek-movanje je le ena od preventivnih dejavnosti in ciljev zobozdravstva, pri katerem ne smemo pozabiti tesnega sodelovanja s pedagogi. Samo z njihovo po-močjo je akcija lahko uspešna, zato se jim posebej zahvaljujemo. Posebno skrb v prihodnje moramo posvetiti otrokom v VVO, kjer bi uvedli dnevno čišćenje, tako kot predpisuje program, ter sistematičnemu delu s srednješolci. Pri izvajanju pre-ventivnega dela nismo pozabili otrok s psihofizičnimi motnjami. Vsakodnevno čišćenje zob ob pomoći pedagogov je dopol-njeno z želiranjem enkrat teden-sko. Deležni so tuđi popolnega zdravljenja zobne gnilobe in or-todontskih anomalij. Učenci naj zapustijo osnovno solo z zadovoljivo razvitim obrazno čeljustnim delom glave s saniranim zobovjem, prosvet-Ijeni in vzgojeni. Vzdrževati moramo pridobljeno stanje učencev v srednjih šolah ter studentov viš-jih in visokih šol. Le zdravstveno prosvetljeni in vzgojeni mladost-nik se bo zavedal, da je njegova dolžnost, da skrbi Za svoje zdravje in bo imel vsaj v tem pogledu boljše življenje. MAG PO SLEDEH DELEGATSKIH VPRAŠANJ Racionalizacija, da, a za kakšno ceno JANEZ STIBRIČ, delegat Slovenske demokratične zveze v našem družbenopolitičnem zboru je na osnovi poročila predsednika o delu Izvršnega sveta in upravnih orga-nov v skupščini postavil vprašanje v zvezi z racionalizacijo občinske uprave. Zanimalo ga je, zakaj t.i. »tehnološki viški« delajo oz. so bili poklicani na delo, hkrati pa ostaja v upravnih organih delo, ki bi jim omogočalo stalno zaposlitev. Par njegovih vprašanj pa se je dotikalo tuđi nove metode preverjanja učinkovitosti dela upravnih delavcev, ki je po strokovnem mnenju nepri-merna za upravno in intelektualno delo. In ne nazadnje je želei zve-deti, kdo je studijo naročil, koliko bo stala in kdo jo bo plačal. Obširen odgovor, ki ga je pripra-vil FRANCI IUHANT, sekretar Se-kretariata za občo upravo, nas naj-prej sooči z dejstvom, da namen racionalizacije uprave ni le zmanj-šanje števila zaposlenih, temveč je to kontinuirana naloga, ki poteka od leta 1987 z namenom povećati učinkovitost uprave, skrajšati in po-enostaviti postopke, izboljšati kvaliteto storitev in nenazadnje zmanj-šati stroške upravnega aparata. Tako je bila že izvedena vrsta aktivnosti na osnovi projektne naloge, ki jo je realizirala Višja upravna šola v Ljubljani, eden iz-med rezultatov je tuđi zmanjšanje števila zaposlenih. Ob tem pa se je ugc'.ovila neenakomema obreme-nitev delavcev, kar naj bi poleg ostalega analizirala tuđi firma NO-VUM iz Ljubljane, ki svoje poročilo pripravlja na osnovi trenutnih opa-zovanj, kar je po mnenju priprav-Ijalca odgovora sodobna in učinkovita, metoda. Celotna studija bo ostala 13.750 DM protidinarske vrednosti, sredstva zanjo so zago-tovljena v proračunu. »Tehnološki viški« se na delo vračajo le začasno in sicer so vzroki v povećanih nalogah in pristojno-stih uprave, ki se bodo po vzposta-vitvi baz podatkov .in evidenc zmanjšale, pa tuđi v daljših bolni-ških odsotnostih posameznih delavcev. Kako sanirati krajinska problema? CVETO ZALOKAR ORAŽEM, de-legatko Stranke demokratične pre- nove v družbenopolitičnem zboru je zanimalo, kako se nameravata sanirati dva krajinska problema v občini Domžale: kamnolom Lukovica in kamnolom v KS Velika vas-Dešen. Odgovor, ki sta ga pripravila JA-NEŽ KOVAČ, sekretar Sekretariata za urejanje prostora in varstvo oko-Ija, ter Jože Duhovnik, direktor Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale, nam pove, da je v izde-lavi ureditveni nacrt Kamnoloma Lukovica, ki je v fazi predloga in je na njegovi osnovi predviđeno terasasto izkoriščanje kamnoloma, kar bo omogočilo sanacijo. Z ozirom na trenutni tempo eksploatacije, se predvideva, da bo s sanacijskimi deli možno pričeti leta 2000. Kamnolom v Desnu izkorišča Slovenija ceste tehnika - Industrija apna Kresnice. Tuđi za njegovo sanacijo je že naročena izdelava pro-storsko izvedbena dokumentacija, ki jo izdeluje Razvojni zavod Domžale, zbori pa naj bi jo obravnavali še v letošnjem letu. Isto delegatko je zanimalo tuđi, če bo na Šrkjančevem morda kdaj avtobusna postaja — nekoć je že bila. Na konkretni odgovor, ki naj bi ga pripravil Primestni potniški promet v Ljubljani, bo treba še malo počakati. Kdo vas bo vzdrževal, gozdne ceste? KAROL SVETLIN, delegat KS Vrhpolje-Zalog v Zboru KS je v skupščini postavil vprašanje v zvezi z vzdrževanjem nekdanjih gozdnih čest na območju Moravske doline in KS Dob, še posebej pa ga je zanimala cesta Češnjice-Javorš-čica-Trojica, saj cea 3 km dolga cesta počasi postaja neprevozna. Po odgovoru, ki ga je pripravil PRIMOŽ TONKLI, strokovni sode-lavec Sekretariata za urejanje pro-sotra in varstvo okolja, mora gozdne ceste vzdrževati Gozdno gospodarstvo Domžale in sicer vse do tedaj, ko bodo ceste prenesene na krajevne skuposti, na katerih ob-močjih so. To naj bi bilo urejeno jeseni, finančna sredstva za redno vzdrževanje čest pa bo morala za' gotavljati občina Domžale v proračunu. V. V. otroških in risanih filmih ter komedijah. Zahtevajte katalog filmov in izberite. JEZIKOVNI TEĆAJI: Poleg tečajev iz programa 2000 S {vsi jeziki), smo ponudbo obogatili še s tečaji ALLES GUTTE, MISTERY TOUR, DEUTCH, MACIC MUSIC MAN, GRAPEVINE, A VVEEKEND AWAY, A VVEEKEND BY THE SEE ter programov MUZZY za otroke. VODIČI IN ZEMLJEVIDI: Ponujamo vam turistične vodiče BAEDEKER'S in zemljevide ADAC. Poleg tega imamo tuđi zemljevide vseh slovenskih krajev in mest, pa tuđi planinske karte in vodiče. CVETA ZAIOKAR-ORAŽEM TEMATSKO ZAOKROŽENO PODROČJE OBRTI IN PODJETNIŠTVA BOSTE NAŠLI V KNJIGAH Tudi v knjižnici ne pozabljajo na podjetnike Mesec junij je v naši občini prav gotovo v znamenju obrti ir> podjetni-štva. Ker je celotna občinska narav na-nost že tradicionalno naklonjena in spodbujevalna do podjetništva in čim kreativnejšega človekovega delova-nia, se mora v takšna gibanja aktivno vključiti tudi takšna institucija kot je knjižnica. Ne verjamete? Morda bo to tuje tištim, ki knjižnico vidi jo le kot zapra-šeno izposojevalnico knjig za zabavno in razvedrilno branje. Toda pogled v svet, pa tudi potrebe doma, narn kažejo knjižnico v bistveno dru-gačni luči. Seveda smo v zadnjem času priče velikim spremembam in premikom na področju obrti in podjetništva, pri tem pa je za podjetnike, menedžerje, obrtnike in inova-torje zelo pomembno, da se neprestano izobražujejo, da sledijo najno-vejši literaturi, da so dobro informirani in da nepretrgoma v svoje delo-vanje uvajajo novo in najboljše. In priznali boste, da je tu mesto tudi za dejavnost informacijskega centra, v kakršnega želimo razviti knjižnico. Naj vas za spodbudo opozorimo na nekatere novejše knjige s tega po-dročja. Morda boste ugotovili, da boste med naštetim našli tudi kaj zase. 1. FINANČNO PODROČJE Če ste podjetnik, potem ne boste mogli brez znanj, ki se dotikajo fi-nanc, delnic, borze, vrednostnih pa-pirjev... S tega področja omenimo priročnik Borisa Tičarja BORZA: ORGANIZACIJA IN POSLOVANJE, BORZNI PRIROČNIK LJUBLJANSKE BORZE ter priročnik avtorjev Lazića in Pavlovića o TRGU DENARJA IN KAPITALA IN POSLOVANJU Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI in Marijana Hanžekoviča VRIJEDNOSTNI PAPIRJI I NJIHOVO TRŽIŠTE, kjer boste našli osnovne razlage o pojmih kot so obveznica, blagajniški zapis, certifikat, komercialni zapis, delnica. Naj vas opozorimo še na knjigo Aljoše Jerovška DELNICE: ANALIZE, STRATEGIJE, Spekulacije in davki (praktični nasveti) in širokemu krogu profesionalcev in Ijubiteljev name-njeno knjigo Sibila Svilana VRED-NOSTNI PAPIRJI: NAMEN IN VRSTE, OBLIKOVANJE IN TRGOVANJE TER UPRAVLJANJE. Z deviznim poslovanjem je v zadnjem času veliko težav, pa vendarle vam knjiga Draška Vese-linoviča DEVIZNO POSLOVANJE lahko pomaga, v posebni prilogi pa so razloženi tudi najpogosteje uporab-Ijeni mednarodni izrazi deviznega in kreditnega trgovanja. Zasebnim in tudi drugim podjetjem v pomoć pa je Janez Kavčič izdal knjigo o RAČUNOVODSTVU IN FINANCAH. 2. VOĐENJE IN MENEDŽERSTVO Kakšen bo menedžer prihodnosti, kaj mora znati, kakšne osebne lastno-sti naj ga'odlikujejo. Prav gotovo ste že slišali za knjigo Bernarda Gorga PRIHODNOST MENEDŽERJEV, ME-NEDŽERJI PRIHODNOSTI. Za tište, ki žele v poslovni svet, ki imajo idejo ali projekt - pa morda ne vedo kako - naj si pomagajo s knjigo VADEME-KUM ZA MENEDŽERE, kjer so zbrani članki iz vodilnih svetovnih poslovnih časopisov. Temeljni nasveti za delo-vanje so na prijeten način zbrani v Parkinson — Rustomjevi knjigi BIBLIJA ZA MENEDŽERE. S področja vođenja vas opozarjamo na Polajnar-jev PRIROČNIK ZA NAČRTOVANJE IN VOĐENJE PROIZVODNJE, Marka Pšunderja OPERATIVNO PLANIRA-, NJE in najnovejša knjiga s tega področja Bogdana Kavčiča SODOBNA TEORIJA ORGANIZACIJE. Če ne veste kaj je UPRAVLJANJE S PORTFELJEM, potem vzemite v roke knjigo Franza-Friedricha Neubauerja. Pri vođenju je pomembno tudi sodelovanje in o tem pišeta Matjaž Mulej in Gabri-jel Devetak v knjigi USTVARJALNO SODELOVANJE: OD ZASNOVE DO USPESNE PRODAJE IZDELKA ter Na-tana Bernota o NALOGAH IN ODGOVORNOSTI PODJETNlSKECA VOĐENJA. 3. USTANAVLJANJE IN VREDNOTENJE PODJETIJ Nadvse korišten in praktičen je PRIROČNIK O USTANAVLJANJU PODJETIJ IN DRUŽB z vzorci najpo-membnejših aktov in potrebnih po-godb. S področja vrednotenja vas opozarjamo na knjigo Alenke Žnidar-šič-Kranjec KAKO KUPITI PODJETJE in Franca Koletnika KOLIKO JE VREDNO PODJETJE. Ivo Kop se v svoji knjigi VAROVANJE IN ZAS-ČITA POSLOVNIH TAJNOSTI loteva praktičnih in pravnih vidikov tega zelo občutljivega področja, o vseh vi-dikih in pogojh delovanja DRUŽB Z OMEJENO ODCOVORNOSTJO pa se ukvarja Janez Šinkovec. 4. INFORMATIKA Za tište, ki se s tem področjem uk-varjajo bo nadvse primeren priročnik Boruta Maričića MEĐUNARODNI INFORMACIJSKI SERVISI I KAKO DO NJIH. Opozarjamo tudi na knjigo Srečka Natka RAZVIJANJE POSLOVNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA kot priročnik za uporabo sodobnih metod razvejanja poslovnih informacijskih sistemov. Za nekoliko bolj vsakdanjo uporabo pa vas opozarjamo na angleško knjigo COMMER-CIAL CORRESPONDENCE s praktič-nimi nasveti in prikazi poslovne kore-spondence. 5. MARKETING O marketingu naj bi vsak podjetnik vedel skoraj vse. V knjižnici smo zato nabavili tudi nekatere zanimive tuje knjige s tega področja. Jeffa Slutskya STREETSMART MARKETING, Paula Haguea in Petra Jacksona DO YOUR OVVN MARKET RESEARCH (kako sami poiškusite narediti tržno razi-skavo), Jeffreva Davidsona MARKETING ON A SHOESTRING (cenejše marketinške metode) ter obsežno publikacijo MARKETING & PUBLIC RE-LATIONS GUIDE. Posameznikom, ki želijo uspeti, pa priporočamo, da pre-listajo knjigo THE NEVV-IDEA SUC-CESS BOOK s podnaslovom STAR-TING A MONEY MAKING BUSSI-NESS. V VELIKO POMOČ PA JE TUDI Harrapsov angleško-angleški slovar z besedami s področja financ in ekonomije. 6. KAKOVOST Kvaliteta in kakovost sta stvari, ki bosta v boju na svetovnih tržiščih igrali veliko vlogo. S tega področja vas opozarjamo na tri knjige: avtorja Kaoruja Ishikavva o japonski poti KAKO CELOVITO OBVLADATI KAKOVOST, Philipa Crosbva o umetno-sti zagotavljanja kakovosti KAKOVOST JE ZASTONJ in PRIROČNIK ZA IZDELAVO POSLOVNIKA KAKOVOSTI (PO SISTEMU STANDARDOV ISO 9000) avtorjev Trebana, Bruna in Terana. Seveda to še zdaleč ni vse kar boste lahko našli v KNJIŽNICI DOMŽALE. Naj vas povabimo še na časopisni oddelek, kjer lahko prelistate Revijo za razvoj. Gospodarski vestnik, revije Media Marketing, Manager, Poslov-než, Podjetje in delo ter angleško revijo The economist. Morda smo vas vsaj delno prepričali, da bo slej ko preje knjižnica postala kraj, kjer se srečujejo podjetniki; veliko pri tem pričakujemo tudi ob uvedbe informacijskega sistema, ko se borno lahko povezali tudi z domačimi in posiedno tudi tujimi bazami podatkov. Če bodo seveda sredstva. Toda to je že druga zgodba. Cveta Zalokar-Oražem MALI ČLOVEK IN VELIKA KOMUNALA: ... Kako je, če zahtevaš račun ... V četrtek popoldne priteie žena k meni in pravi: pri števcu za vodo pušia... Kap, kap, kap... Stopim pogledat. Res: kap, kap, kap... Strokovnjaško ugotovim, da to dela na ventilu za števcem. No, ja, ventil je že star, treba ga bo zamenjati. Nobena težava. Ventil bo stal nakaj deset dinarjev, delo tudi nekaj deset dinarjev, ampak bo že šio: imeli borno nov ventil in nobene skrbi več z vodo v hiši. Ob kavici se z ženo dogovoriva, da bova to delo dala opraviti stro-kovnjaku. Ona ceh pravi: Le zakaj bi se ti mučil, povrhu pa morava imeti tudi nekaj stroškov za nude davke, ki so napovedani. Dobra ženica pač, ne more iz svoje kože. Hvaležno jo pogledam in najraje bi ji skuhal še eno kavico. Odločiva se, da ne bova poklicala niti fu-šarja, ampak bova dala zaslužit domaćemu komunalnemu podjetju. Komunalnemu podjetju Domžale. Oni so strokovnjaki, gotovo so ce-nejši kot fušarji, pa še račun za stroške bova dobila. Pokličem v Domžale. Popoldne dežurnega za vodo ni. V kleti pa še naprej: kap, kap, kap... Zvem, da se lahko prijavim v petek dopoldne. Zvem tudi, da je tisto v kleti razde-Ijeno na ventil pred števcem in na ventil za števcem. Pred števcem ga ima na skrbi komunalna, za števcem mi. No, ja, saj borno pla-čali... Pokličem v petek dopoldne ponovno... Prevežejo me na gospo, ki ima ćez vodo in cevi za števcem... Obljubi mi, da bo prišel popravit strokovnjak v ponedeljek dopoldne, spotoma, ko bo šel iz Dom žal v Mengeš po števce... Prej ga ne more poslati... V kleti pa: kap, kap, kap... Priprem vodo pred števcem, da ne bi preveč kapljalo ali ćelo cur-Ijalo, ponoći pa jo povsem zaprem, da se ne bi zbudili sredi morja. V nedeljo kaplja že močneje, a se ne damo. V ponedeljek strokov-njaka iz Komunalnega podjetja ni. Pokličem ponovno. Ni šel po števce v Mengeš, zagotovo pa bo šel v torek. Počakajte dopoldne doma... Tako mi pove gospa, ki ima na skrbi vodovod za števcem. Počakam doma. Ko strokovnjak le priđe, me najprej okrca. Hudo je jezen na ves svet, a si ga ne upam vprašati, kaj je narobe. Pravi, da je nemogoče zamenjati ventil za števcem, ker je v naši pralnici premalo prostora. Umaknem se in razmišljam, da bi podrl hišo. Le tako bi lahko ustregel delavcu iz komunalnega podjetja. Fušar doslej ni rekel ne bev ne mev, le naredi/ je in računa/. Čez sedem minut priđe delavec komunalnega podjetja za mano in boljše volje pove, da je zadevo uredi/. Odprem denarnico. Pravi, da stane vse skupaj: ventil za števcem, delo in prevoz iz Domžal do Mengša šesto dinarjev. Šesto? Kmalu bi me kap... No, ja, samo da ne več: kap, kap, kap... Morda pa je ventil v notranjosti pozlaćen ali kako drugače tako dragocen. Borno pač dali v stroške jeseni. Davčna bo pri tem pravi balzam. Zahtevam račun... Delavec komunalnega podjetja se ponovno zresni. Hja, če hoćete račun, tega vam pa lahko pošljemo le po pošti... No, ja, pa po pošti... Vprašam, kako to, da je prav 600 din in če je s tem vse poravnano... Na tihem računam, da mi bo dal nazaj vsaj za kakšen sladoled... S tem je vse plaćano, vse! pravi delavec in se odpelje. Čez nekaj dni res dobim račun po pošti. Račun za 804 dinarje. Spet bi me kmalu kap... Ker sem zahteval račun, so mi ga preprosto povišali še za dodatnih 204 dinarje. Za ventil, za sedem minut dela in za opravek spotoma 804 dinarje... Če je že ventil skoraj dvesto dinarjev, sem prepričan, da bi mi ga fušar zamenjal za sto, največ dvesto dinarjev... Vidiš, se lopnem po glavi, takole pa je, ker se greš nove čaše... In ker zahtevaš račun! Če ga ne bi zahteval, bi imel vse plaćano, kot je rekel delavec, s tistimi 600 dinarji, ki sem jih oddal brez potrdila. Kot malemu človeku se mi stori taka krivica, da osebno pišem di-rektorju. Ing. Jožetu Duhovniku. Razložim mu, da bi bila tržna inspekcija ob neizdanem takojšnjem računu zelo žalostna, pa tudi takšna usluga ne pelje v novi čas, ampak naravnost k fušar ju. Komunalci z direktorjem na čelu se požvižgajo na prijazno pismo. Niti besedice pojasnila, ampak ponovno pošljejo račun za dodatnih 204 din. Ker se ustrašim, da bodo tako poslovali z mano ob vsaki pri-tožbi, jim žena brž nakaze tistih 204 dinarje. Nekako pod geslom: kamor je šel bik, naj gre še štrik. Žena, kljub temu, da je dobra dušica, me ob kavici nekam pronicljivo pogleda in pravi: Ampak tišti ventil bi lahko zamenjal tudi sam... Kap, kap, kap... Obema je kapnilo... Ivan Sivec 12 Naši kraji in Ijudje |.$l3VMNIK| DOBER DAN, MALA LAŠNA - MAJHNA VAS Z VELIKO PROBLEMI Mali po imenu, veliki po potrebah V Šentvidu sva s fotografom Vidom zavila proti Zlatem polju in se najprej zapeljala do nekdanie sole v Podgori, kier je bil sestanek kme-tovalcev in lovcev, udeležila sta se ga tuđi mag. Ervin Anton Schvvarz-bartl, predsednik Skupščine občine Domžale, ter Anton Preskar, predsednik Izvršnega sveta, ki naj bi sporazumno razrešil probleme v zvezi z škodo, ki jo na poljih in njivah dela divjad. Sestanek je bil korišten za vse strani, midva pa sva se z domaćinom Mirom Klopčičem vrnila do Obrš in tam zavila levo na zelo slabo makadamsko cesto. Dva kilometra ozke, slalomske poti, štirim domačijam na planoti, kjer po podrobnejšem razgledu najdeš vse bližnje pa tuđi daljne vrhove: Zasavsko goro, Limbarsko goro, Menino, Krvavec, v daljavi Snežnik in Nanos, najin sogovornik pa nama pove, da je nekoč naštel kar 27 cerkva, ki se vidijo s tega delčka naše občine. Čudovit razgled z vrha 695 m visoke vasice, kjer se človek naužije lepega zraka, na-pije, bi rekel pesnik, lepote bližnjih polj in vrhov, podrobnejši pogled na vas in domaćine pa ni lep, niti prijazen, kot je prijazen najin sogovornik Miro Klopčič, ki z ženo in dvema otrokoma, ne smem pa po- nost in tradicija rodov, ki so in bodo živeli na Mali Lašni. Zemlja je dobra, za domačo uporabo pridelajo vse, so pa manj dobri divji prašiči in druga divjad, ki jo je polno in ki uničuje prizadeva-nja pridnih rok, pa tuđi voljo, da iz leta v leto znova seješ, sadiš, ure-jaš. Domačije so lepo urejene, v hlevih živina, v glavnem biki, saj se mleka ne splača (predvsem zaradi dolge in neurejene poti) odda-jati, v svinjakih prašiči. Ob najinem obisku so sušili seno, ženske okopavale »fronto«, v vaši pa mir, le sem ter tja kakšen kikiriki, otroški vrišč, sicer pa spokojna tišina. Koš- forje in ne vedo, kakšne kvalitete je voda. Jo pijejo, oporečnosti ne ugo-tavlja nihče, ražen ko je bil Černo-bil, so bili opozorjeni. Želijo si vodovod, najbližji studenec, od koder bi jo lahko zajemali, ni daleč, a kdo bo dal denar za vodovod. Sami bi, pa jih, vseh je 26, je premalo. Pa bi radi pili zdravo pitno vodo. Še ta, ki je, včasih zmanjka, potem prisko-čijo na pomoć blagovški gasilci. Hvala jim! Cesta Sele leta 1969 je v vas pripeljala sedanja slaba cesta, prej z avtom sploh ni bilo mogoče voziti. Pomagalo je Gozdno gospodarstvo, sedaj jo vzdržujejo sami. Saj pesek je, ampak njih je premalo za posutje 2 km ceste. Pozimi jo prizadevno orje Marko Urankar, vendar brez verig ne gre in jih dajejo gor; ko pridejo na asfalt pa dol, pa spet gor in dol. Kombi vsak dan prevaža šolarje v dolino in nazaj, dijaki in študentje pa kakor kdo. Krajani dan za dnem, teden za tednom zbijajo svoje avtomobile, pa tuđi živce in čakajo. Za asfalt v Zlato polje so prispevali, kdo bo prispeval njim, ne vedo, pa bi radi boljšo cesto, saj taka kot je, to ni. Zato težko razu-mejo, da se bo v KS Zlato polje najprej delala mrliška vezica, potem pa še kaj. »Poskrbimo najprej za žive,« so kar malce nejevoljni. Kaj vse še manjka Z elektriko, ki so jo dobili kmalu po vojni, so zadovoljni, tuđi RTV programov dobijo »cei kup«, ampak telefon je eden, pa bi jih radi već, avtobus je vozil, pa ne vozi več, ni trgovine, imajo faro, pa ne svojega duhovnika, delovna mesta so vsa v dolini, tuđi zdravnik, sole - do tja pa tako daleč. Koliko časa še? Majhna vasica na planoti ostaja za nama, v njej pa prijazni Ijudje, ki kljub vsemu optimistično priča-kujejo prihodnost. Upam, da ne za-man! Miro Klopčič Če ne bi bili trmasti in žilasti, potem ne bi ostajali na tem lepem Tilka Moćnik Na Malo Lašno sem prišla iz doline, navadila sem se in rada sem tu kaj gori. So prednosti, kot sta mir in'svezi zrak, so pa težave, ki jih najbrž sami ne borno mogli resiti. Omenila bi vodo, kapnico, ki jo pijemo vsi. Ne vemo, je dobra ali ni, saj je nihče ne pregleduje, najbrž pa je tuđi pri nas v zraku kaj moderne umazanije, ki skupaj s kapnico priđe na naše miže. Reši-tev ie napeljava vodovoda, ki bi tuđi pomagal, da vode ne bi nikoli, tuđi v največji suši, ne zmanjkalo. Martina Pavlič Obiskujem višjo medicinsko solo v Ljubljani in prav zaradi slabih prometnih povezav živim pri sorod-nikih na Studencu. Domov se vra- Franc Moćnik Živimo pravzaprav na planoti in zemlja niti ni tako slaba, le malo jo je. S hidromelioraciiami bi tuđi na našem koncu lahko bistveno izbolj-šali zemljo in tuđi na tak način olajšali življenje na Mali Lašni. Kmetija je pri vsaki domačiji, vendar ražen pri Pavličevih, povsod hodimo tuđi v službo. Brez tega ne gre, je zemlje premalo, pa tuđi pre-skopa je, da bi se dalo živeti le od nje. Tako pa veliko »kombiniramo« z nočnimi šihti in se ježimo, ker pravih olajšav ni niti za kmete, niti za naša gorska območja. Plaču-jemo cestni dinar za nafto za traktor, pa ceste sploh ne vidimo. Franc Klopčič Kaj bi vam pripovedoval, kakšna V Zlatem polju divjad povzroča mnogo problemov, ki jih v doseda-njem sporazumevanju nišo mogli preseči. Bo k temu morda prispeval obisk župana? čam ob vikendih, največkrat peš, za kar porabim dobro uro časa, včasih dobim tuđi očetov avto - premalokrat, pa še škoda ga je za cesto, ki je res slaba. Sicer je pa na Mali Lašni »super«. Okolje prijetno, vseokoli tebe zele-nje, lepa še kar zdrava narava, mir, zjutraj te zbudijo ptički, otroci se igrajo, kjer hočejo, saj ni .nevarno-sti, da bi jih kdo povozil. Franc Pavlič Eden izmed večjih problemov je zanesljivo divjad, ki jo je iz leta v leto več. Uničuje travnike, pri- je cesta, saj ste se pripeljali po njej, pa ste videli, kako zgleda. Same jame, neurejeno odvodnjavanje, mi pa se vozimo po njej dan za dnem, teden za tednom. Je cesta bolj podobna kanalu kot cesti, kako zbiješ avto, si lahko le predstavljate. Telefon je v vaši tuđi le eden, pa bi moral biti pri vsaki hiši, saj bi vsaj tako lahko zagotovili, da bi bili malce bolj povezani z dolino, če že denarja za boljšo cesto ni. Marjan Klopčič Pomoči od občine ni skoraj no-bene. Cesta v Zlato polje je lepa pridobitev, ampak kaj ko je do Male Lašne še več kot dva kilome- Miro Klopčič polne udarnih jam in neurejenega odvodnjavanja, ob kateri se na eni strani kruši kamenje, na drugi pa človeka v slabo voljo spravljajo ne-zaščiteni obronki poti, loči Malo Lašno, majhno vasico, ki je bila skupaj z ostalimi zlatopoljskimi vasmi požgana 2. 8. 1942, (eden izmed domačinov je rekel Kosovo v dom-žalski občini) od asfaltne ceste, od doline. »Pri Jernejevc, pri Markuc, pri Slaparju in pri štefkovih« se reče Tilka Močnik Martina Pavlič zabiti tuđi harmonike, ki se na njihovi domačiji ohranja iz roda v rod, živi sredi majhne vasice. Življenje je lepo, a... Ko ti v ušesih še zvenijo posle-dice slabe ceste in v očeh še ščemi njen prah, zveš še: v vaši ni vodo-vodnega omrežja, v vaši je le en telefonski priključek, cesto si imel čast spoznati, v vaši ni niti ene sve-tilke javne razsvetljave, je pa prid- nja je navadno 14 dni kasneje, kot v dolini, trava pa kvalitetnejša in jo v glavnem posušijo v kozolcih. Vprežne živine ni več, so traktorji in drugi stroji, precej travnikov pa tuđi popasejo. Voda V vaši so »3 štirne«, ki so jih v obliki steklenic s čistilnikom (ena drži 650001) na državne stroške postavili 1902. leta. Rabijo še hidro- Franc Pavlič Franc Močnik koščku naše občine, kjer je do povsod daleč in to po zelo slabi cesti. Pa vztrajamo, saj ni primera, da bi kdo zapustil domačijo in bi ta pro-padla. Naše želje nišo velike, so pa življenjskega pomena za vse, ki živimo na Mali Lašni: voda, boljša cesta, nekaj več telefonskih prik-Ijučkov. Veliko za nas, pa malo za ćelo občino, v kateri so vse te stvari že skoraj narejene in to že dolgo časa. Franc Klopčič delke vse po vrsti. Fižol smo nasadili že drugič, pa kdo ve, če ga ne borno še tretjič. Odškodnina je minimalna, človek pa vlaga trud, sadi in seje, pa ne žanje, ker namesto njega to stori divjad. Kosi in zaradi zritih travnikov poškoduje stroje. Vse to pa povzroča skrb in izgubo volje, da bi delal. Le za koga! Rav-novesja v naravi ni. Lovci pravijo, držimo se zakonov, potem je zakone treba spremeniti in zagotoviti, da boš, če seješ, tuđi žel. Marjan Klopčič tra slabe ceste. Nas pa je malo, življenje je iz dneva v dan dražje, tako da človek zasluži komaj za vsakdanji kruh. Težko bi veliko prispevali za karkoli, vendar smo pripravljeni. Plačujemo krajevni sa-moprispevek, nekaj denarja bi se tuđi zbralo, še dodatno, ne bojimo pa se dela, le začeti bi morali. Žal pa 2 kilometra ceste zahteva veliko, zato vsaj.tokrat pričakujemo veliko tuđi od širše skupnosti, ki je doslej majhne vaši pozabljala. Srečno pot, kolesar jože! »Če hočeta videti, da smo na Mali Lašni res trmasti, žilasti Ijudje, ki vztrajajo, potem nujno obiščita (ožeta Pavliča,« so nama sveto-vali na Mali Lašni in ubogala sva jih. Poiskala sta 65-letnega (ožeta Pavliča, ki - preberite še enkrat - vsak dan s kolesom odide na »šiht« v Domžale. Potrkala sva na vrata Jožetovega stanovanja - odprl nama je starejši mozak, vedrega obraza, ki pa mu nikakor ne bi mogla prisoditi 65 let, kolikor je star. O vas in o vašem kolesu bi se rada pogovorila in lože je bil takoj za razgovor. Res je, se je nasmejal, jaz vsak dan odhajam v Domžale »na šiht« s kolesom. V Napredku dela. Vsak dan, ni važno, dež, sneg, sonce, megla. Proti Domžalam se odpelje na enem izmed treh koles, ki ga vedno čakajo. Jezi se na slabo cesto iz vaši, polna lukenj je, tako slaba, da je še kolesa škoda zanjo. Včasih mora kar ob kolesu do asfalta. Po asfaltu gre hitreje, do Šentvida sploh, potem pa je bolj nevarno in zlasti tovornjakov se Jože kar malo boji. Stopi dol in počaka, da gredo mimo. Glavna cesta je nevarna, ni urejenih bankin, tovomjaki pa tik ob robu ceste, kolesarja še opazijo ne. Nesreće je že imel, k sreči ne hujše, več nesreč so imela njegova kolesa, ki pa jih Jože »ustima« kar sam in spet pelje proti Domžalam. Vozil bo, dokler bo mogel. »Dol pridem v uri,« nama razlaga, »nazaj pa rabim trikrat toliko, ali pa še več, če je slabo vreme. Na kolo pa ob vsakem času.« Zdravje mu še kar služi, moč je rezultat njegovega vsakdanjega kolesar-jenja, njegova želja pa nič drugačna, vendar zaradi kolesa še toliko bolj njegova: asfaltna cesta do Male Lašne, potem bo njegova vsakodnevna pot proti Domžalam lažja, pa tuđi krajša. V. V. Srečno pot, kolesar )ože z Male Lašne! DOB SE LEPŠA: Vse po načrtih ... V Krajevni skupnosti Dob se že četrto leto pospešeno gradi kanalizacijo, za katere izgradnjo so krajani Doba namenili 1,5 % samopri-spevka. Tako je bila v letošnjem letu že zaključena izgradnja kanalizacije na Aškerčevi cesti, dobila jo je Šolska ulica, prav te dni pa se začenja graditi tuđi na Ulici Gub-čeve brigade, razbremenili kanal za odvodnjavanje pa je bil zgrajen tuđi skozi novo naselje. Kanalizacijo bo dobila tuđi Miševa ulica, skupaj z rekonstrukcijo magistralne ceste pa naj bi potekala tuđi izgradnja kanalizacije ob M-10 vse do Kmetiča, na ta vod pa naj bi kasneje navezali tuđi kanali-zacijske priključke za potrebe vaši Češenik in Turnše. Pri tem pa bo zlasti pomemben interes krajanov teh vaši, saj bo predvsem od njih odvisno, ali bo kanalizacija tuđi na njihovem območju prispevala k urejenejšemu okolju. K temu pa zanesljivo že prispevajo nove obve-stilne table, postavljene na najbolj obiskanih mestih v KS, ki naj bi prispevale tuđi k boljši informirano-sti in končale »plakatno vojno« tuđi v tej KS. Prav pred kratkim je bila v sklopu vzdrževanja odlagališča komunalnih odpadkov na Močilniku asfaltirana t.i. smetarska cesta, ki bo bistveno prispevala k večji prometni varnosti na cesti proti Gorjuši in Krumperku, zlasti delovni pa so v Lazah, kjer je vse pripravljeno za rekonstrukcijo in asfaltiranje ceste v Laže, ki bo tuđi tej vaši omogočila lepše življenje. Poleti je predviđeno asfaltiranje Prešernove ulice, velike želje po asfaltu pa ima tuđi novo naselje, saj si njegovi prebivalci zelo prizadevajo za asfaltiranje Žu-pančičeve ulice. Če asfalt tu bo, ie odvisno predvsem od njih samih, saj bo od visine zbranih sredstev odvisno, ali bodo opravljena le zemljska dela, ali pa bodo zbrana sredstva zadoščala tuđi za kakšen kvadratni meter asfalta. Če zapi-šemo še, da se vzporedno z ureja-njem čest gradi tuđi javna razsvet-Ijava, da je svet pod novim vod- stvom predsednika Pavla Cerarja že naročil projekte tuđi za nadaljeva-nje izgradnje s programom določe-nih komunalnih objektov, potem se krajanom KS Dob ni bati, da se tuđi v prihodnjem letu na njihovem koncu ne bi marsikaj dogajalo. Veliko pričakovanj, zlasti med šolarji in njihovimi starši, je tuđi v zvezi z rekonstrukcijo magistralne ceste in postavitvijo semaforja, ki naj bi končno pripomogel k bolj varnemu prehodu čez M - 10. Predviđeni rok za njegovo postavi-tev je že davno potekel, zaključilo se je tuđi šolsko leto, semaforja pa od nikoder. Žal njegova postavitev ni v domeni niti v finančnem dosegu krajevne skupnosti, zato toliko večja bojazen, da semaforja še kar nekaj časa ne bo. Ker bo september in z njim začetek novega šolskega leta kar hitro tu, krajani pričaku-jejo, da se bodo obljube dane že v začetku letošnjega leta realizirale vsaj do začetka septembra. V. V. j§ šwS^ JMI Mi 1 i'l i Naši kraji in Ijudje 13 NAŠE SREČANJE: Pri Čajževih na Trojici Tik pred cerkvijo na Trojici je, desno, prijetna domačija Ravnikarje-vih. Gospodar France za začetek pove, da se po domaće pri njihovi hiši reče »PRI ČAJŽ« in to že od leta 1600 in še nekaj. Točno od kdaj, je raziskal Ravnikarjev Tonček, ki je rod spoznal od začetka. In vsa ta stoletja so bili pri Čajževih moški, ki so skupaj s prid-nimi gospodinjami znali ohranjati do-mačijo na tem lepem delu naše ob-čine. Korak v zgodovino Sedanji gospodar France na do-mačiji gospodari pravzaprav od roj-stva. Po poroki je moral njegov oče v letu 1941 v vojsko. Nekje v Bosni so jih zajeli četniki, ušli so in ob brodenju čez mrzle vode se je oče bolan vrni! domov. Pljučnica je bila vzrok njegove prezgodnje smrti, ovdovela mati Frančiška je ostala na domačiji sama s sinkom France-tom. Veliko truda in skrbi je morala vložiti v delo na domačiji, sprva še ob pomoči stare matere, potem pa je ostala sama. France se vojne spo-minja le po drobcih. Padec aviona, pa bežanje pred fašisti, ko so poži-gali Trojico sta dva drobca, ki ju ohranja še danes. Pred očmi pa je tuđi žalostni spomin na gorečo Trojico, materine solze in njen zadnji pogled na domaćijo, ki je gorela: »Poglej, France, naša hiša gori!« Do leta 1944 sta ostala v Vinjah, potem pa povratek na požgano do-mačijo, kjer pravzaprav ni ostalo ničesar. Trdna volja in pridnost Trdna volja in pridnost sta bila tista, ki sta Čajžovima dvema zago-tovila življenje na požgani domačiji. Le nekaj »dil« je bilo potrebnih, da sta z njimi pokrila obzidje, ki ga ogenj ni uničil in začela se je gradnja novega doma. Kar precej let je bilo njuno stanovanje v go-spodarskem poslopju. Leto 1968 ostaja vsem Čajžovim še posebno v lepem spominu, saj so tedaj zgra-dili novo hišo, bolj neradi pa se spominjajo leta 1962, ko je v gospodarsko poslopje udarila strela in zopet povzročila veliko škode. France je bil tedaj ravno pri voja-kih. Ko je prišel domov, je zavihal rokave. Na domačijo je prišla »ta mlada«. Polonca, po domače Jur-kovčeva z Raćnega vrha, je danes prijazna gospodinja, skrbna mati štirih odraščajočih otrok na prijetno urejeni domačiji, kjer je vedno do-volj smeha. Dobre volje in dela nikoli ne zmanjka 16 hektarjev zemlje, od tega naj-več gozda, zahteva veliko dela pridnih rok. Še zlasti, ker je svet hribovit. Stroje imajo vse, nekaj skupaj s sosedi v strojni skupnosti. V hlevu je 10 glav živine, domačija kar odseva pridnost in željo domaćih, da je kmetija lepo urejena. Kmetija je mešana, gospodar France pove, da si pravzaprav ne upa privoščiti stroge usmerjenosti, saj se je zaradi stalnih sprememb povsod, ne le v kmetijstvu, težko iz dneva v dan prilagajati novim spre-membam, pa bi se moral včasih kar čez noč. Za dom pridelajo vse, kar potrebujejo. Pšenica lepo kaže, imajo tuđi ajdo, koruzo, nekaj krompirja, pa tuđi njiva ovsa caka na žetev. Včasih je bilo tega še več, saj so seja I i ćelo proso, pa rž za slamnate strehe, ki jih danes na Trojici ni več. Rž je bila dobra tuđi za kruh, ki ga mama Polonca peče doma tuđi danes. Dela nikoli ne zmanjka, je pa lažje, saj za delo radi poprimejo vsi domaći. Klemen 2I-letni fant, priden student 2. letnika Fakultete za naravoslovje in tehnologijo - metalurška smer. Stipendist Litostroja, kjer so sprva me-nili, da najbolj potrebujejo tehnike. Ko je Klemen naredil solo, so bili najbolj veseli inženirjev, zdaj bodo mogoče zahtevali dipl. inženirje, se zasmejejo vsi skupaj in le neradi se ustavimo ob problemu, ki je danes prisoten povsod: kako bo s službo. Klemen ve, da Litostroju ne kaže najbolje, upa pa, da bo tedaj, ko bo doštudiral, bolje. Njegova Ijubezen je harmonika. Verjeli ali ne, veselja do nje se je nalezel, ko je mlajša Marija začela hoditi v glasbeno solo. Nje harmonika ni prevzela, je pa Klemena, ki Naša družina - mi smo Čajževi s Trojice igra tuđi klaviature in orgle, poleg sestre in brata pa je tuđi član troji-škega zborčka, ki mu Ijudje radi prisluhnejo. Kot pravi, najraje zaigra »za domače potrebe«, pa tuđi v cerkvi in na kakšni ohceti ali do-mači veselici udari po tipkah. Sploh je Klemen vesel fant, vedno pripravljen na pogovor, kakšna mi-nutka pa ostane tuđi za nogomet. Marija Prijetno, mlado, devetnajstletno dekle z dolgo rjavo kito in veliko prijaznosti, pesnica, ki je prvo pe-sem napisala, ko so žejski gasilci podrli gasilski dom. Koliko jih je bilo že od tedaj, se ne spomni, napiše jih v rimah, govore pa o vsakdanjih dogodkih, o njeni domačiji, o Trojici, o prizadevanjih krajanov, tuđi o asfaltu kot pritakne v pogovor najmlajši Rok, ki meni, da so njene pesmi »brez vrednosti«. »Bodo pa tvoje z vrednostjo, če jim boš zadaj nalepil denar,« mu ne ostane dolžna. Ljudje imajo njene pesmi radi. Torto, prepričala sem se na lastne oči, naredi bolje kot kakšna slašči-čarka, tega se je nalezla od mame) ki je obiskovala kuharski tečaj. Je študentka 1. letnika iste fakultete kot Klemen, pridna študentka, ki upa, da bo dobila službo v Litostroju, kjer ima stipendijo. »Če pa ne bo, borno doma odprli, borno delali torte,« se nasmehne in prepričana sem, da uspešno. Zraven je še dobra frizerka, ki se je že preiz-kusila na vseh treh bratih, to r\aj bi podedovala po mami Polonci, ki za trojiške potrebe ostriže vse moške, pa tuđi žensk se loti, če ji zaupajo. France Ima, lahko bi rekli, družinsko ime, saj je najbrž ime, ki se v njiho- vem rodu največkrat pojavlja prav France. 17 let mu je in hodi na elektrotehnično srednjo solo. Stipendist RTV je, stipendija je »visoka«, da je doslej pokrival vse stroške prevoza, zdaj bo lažje, saj mu bodo prevoz v solo pokrivali posebej. Je tuđi glasbeni samouk, ki se rad pridruži bratu Klemenu na orglah. Na FNT pa zanesljivo ne bom šel, se zasmeje, ko ga zaradi reka v tretje gre rado, vprašam, kam drugo leto, ko zaključi srednjo solo. Rad bi šel naprej, svoje znanje uporablja pri popravljanju tele-vizij, ur in drugih predmetov. »Malo pošraufa, malo namaze,« pa gre ali pa ne gre, se smejemo, ko opisujejo njegovo popravljanje. Rok Rok je najmlajši, pa se vendar pojavlja ob vsakem trenutku kot živo srebro. O njem ste lahko pre-brali že v eni prejšnjih številk, pa vseeno malo obnovimo. Hodi v 7. razred OŠ Martin Koželj Dob, zbira konserve (že blizu 100 jih ima) in ko se sredi noči njegova konservna piramida zruši, se zbudijo prav vsi, tuđi vseh 5 (morda danes že 7) kuž-kov, ki se pri Ravnikarjevih dobro počutijo in je vsak dan kakšen več. Če napišemo še, da je vnet bralec knjig (tuđi, kadar ni treba) in neke vrste iznajditelj (top, ki ga je izna-šel, je sicer pred prodajo licence sosedovirri otrokom »eksplodira!«), potem smo napisali vse. Pa ne čisto vse. Izdajmo še njegovo skrito željo. Rad bi bil pilot. Mama Polonca Mama Polonca je skrbna mama, pridna gospodinja — »dekla in ministrica« hkrati, se smeje, ko gleda svoje domače. »Zrihta vse« od krav, pa psov, mačk, dela na kme- tiji ji nikoli ne zmanjka. Zraven je še članica sveta KS Dob, kjer skuša po svojih močeh pomagati, ker pa na Trojici ni veliko problemov, je njeno delo lažje. čeprav se za ženske navadno ne pove, naj le po-vemo, da je letos praznovala 40 letnico, da jih kaže kar precej manj, da pa poleg dela najde še čas za Rdeči križ (ata ga imenuje kar AFŽ, saj so tam same ženske; moški pa nočete priti, je kar malce huda), pa za Slovensko kmečko zvezo, ka-mor jo je včlanil mož, pa naj zdaj gleda, ko gre na sestanke. Rada pleše, pa glasbo posluša, če le more. Najraje ima narodno zabavno glasbo, še zlasti Slakom rada prisluhne. Počiva (enkrat na teden), rada gre kam na obisk, malce po-klepeta, pa spet na delo. Na moje vprašanje, kako kuha, se domači namuznejo, zadovoljni so, pa vendar brez smeha ne gre: »Danes še nismo probal...« Ata France Ata France nas posluša, sem in tja se nam pridruži, sicer pa se z njim pomenkujeva bolj o kmetijstvu, o njegovi Ijubezni do čebel. Čebeljnjak ima in vsak dan ga, naj-manj enkrat, gre pogledat, mi zatr-jujejo otroci. Klemen in Marija sta poslikala panje z motivi s Trojice, 2 družinici čebel pa sta očetovo veliko veselje. S situacijo v kmetijstvu ni zadovoljen. Podirajo se raz-merja, ko so za liter mleka dobili 11 radenske, danes je vse to postavljeno na glavo - v škodo kmetijstva seveda. Pozabljamo na starodavni rek, ki bi moral veljati: bogat kmet - bogata država. Če se bo to uresni-čilo, potem ni skrbi za napredek kmetijstva, ni skrbi za hrano, za obstoj kmečkih domačij. Njegova najljubša pesem, ki jo otroci še posebej radi zapojejo, pa je Kadar na nebu ugasnejo zvezde. Naša Trojica Ob koncu jih povrašam, kaj bi spremenili na njihovi Trojici. Rok čisto resno pove, da bi imel rad letališče, pa čeprav le za helikopter, ostali so skromnejši. Asfaltno povezavo s sosednjimi vasmi z Dol-skim in Javorščico, urejeno okolico cerkve, kjer spomeniško varstvo ne dovoljuje sprememb, »ne dovo-Ijuje« pa tuđi odstranitve grmovja in trnja, v katerem so ćelo kace. Na Trojici bi radi trgovino, morda manjši gostinski lokal, ki bi privabil turiste. Pogrešajo razglednice, drugega ne. S sosedi se razumejo, radi se imajo in zadovoljni so. Kaj bi še več, zato srečno Ravnikarjevi, srečno! Vera Vojska ZADNJI SEJI SVETA KS MORAVČE NA ROB: Uspešno zaključeno osemletno delo... »Pričenjam s stoto - zadnjo sejo Sveta Krajevne skupnosti Moravče,« so bile uvodne besede predsednika Petra Janežiča, ki je to funkcijo opravljal dve mandatni obdobji, od katerih je bilo zlasti zadnje zelo uspešno. K temu je v največji meri pripomogel v letu 1989 izglasovani krajevni samoprispevek, ki pomeni pravi razcvet razvoja te KS, žal pa sami ugotavljajo, da ne ravno v pra- vem času, saj finančnih sredstev kljub samoprispevku, kljub veliki priprav-Ijenosti krajanov, da z dodatno zbra-nimi finančnimi sredstvi in prostovolj-nim delom prispevajo k posamezni investiciji, vedno primanjkuje. Vendar volja, pa tuđi posluh občine sta, zato se najbrž Moravčanom tuđi pod vodstvom novih ljudi, dobro piše - predvsem zaradi njih samih. Novi predsednik skupščine KS je Ivan Vidic iz Dol, njegov namestnik je Milan Ku-naver iz Zaloga, novi svet KS pa vam borno predstavili v naslednji številki. Kako pa je svet delal doslej in kaj je bilo in bo narejenega, so nam pove-dali njegovi člani: PETER JANEŽIČ - V 8 letih je bilo narejenega veliko. Ko odhajam, si želim, da bi novi svet do konca uresničil vse tisto, kar smo skupaj planirali. Vsega tega brez uspešnega sodelova-nja tako članov sveta, kot tajnika KS, brez pripravljenosti vseh naših krajanov, njihovih gradbenih odborov, ne nazadnje uspešnega sodelovanja in povezovanja z vsemi organizacijami in društvi, posluha občine in njenega vodstva ne bi bilo, zato vsem iskrena hvala. Na žalost, pa največ besed iz-gubljamo o tistem, kar ni bilo narejenega. Prepričan sem, da bo tega v pri-hodnje še manj. Enako pa sem prepričan, da tako kot doslej, tuđi v prihod-nje ne bo pomembno osebno ali politično prepričanje posameznika, tem-več njegova pripravljenost sodelovati in uresničevati program, ki smo si ga skupaj zastavili. To pa bo mogoče le v skupnem delu, in tega je bilo doslej v naši KS veliko. Zato vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! IANEZ CERAR, Goričica - kot do-sedanji predsednik skupščine lahko rečem, da je bilo narejenega veliko, zlasti pa je razvoj v naši dolini vzpod-budil izglasovani samoprispevek in prav škoda je, da se zanj nismo odlo-čili že prej. Največji problem je pomanjkanje denarja, kjer krajani včasih ne razumejo, da to ni odvisno le od nas, ampak od širše skupnosti. Zelje krajanov so ogromne, saj nam manjka še marsikaj. Uresničujemo jih v okviru naših in občinskih možnosti in upam, da bo v prihodnje enako. FRANC MAJDIČ, Negastrn - edini izmed najlepših trenutkov mojega dela v svetu KS je bila zaključena izgradnja ceste v Negastrn. Nekaj več kot kilometer asfaltirane ceste je rezultat sloge in velikega prispevka krajanov, pripravljenost KS in občine, nič drugače ni na drugih koncih naše KS. Cradbeni odbori si prizadevajo, da bi dobili asfaltirane ceste, vodo, javno razsvetljavo, Ijudje so pripravljeni dati marsikaj, zato bi jim morali pomagati, da bo njihovo življenje lepše. ALOJZ MAJDIČ, Drtija - kljub pre-cejšnji ekološki obremenitvi, naša vas le slabo napreduje. Zato toliko težje čakamo, da bi napredek dosegel tuđi nas. Želimo si asfaltirati odcep ceste iz vaši proti regionalni cesti in smo pripravljeni dodatno združevati delo in denar. Vseskozi smo se zavedali, da je potrebno najprej urediti ceste v visinskih območjih, kjer hudourniki in vode odnašajo pesek in razdirajo ceste, kjer pričakujemo, da borno »vsak čas« na vrsti tuđi mi. MIRO VIDIC, Hrastnik - samoprispevek je »kriv«, da sedaj več sredstev ostaja tuđi na našem koncu, včasih je vse ostalo v centru. Največji problem je vodooskrba, na našem koncu pa si vsi želimo tuđi asfaltirane ceste od Limbarske gore. Na tak način bi ta turistična točka resnično zaživela, precej pa bi prihranili tuđi pri vzdrže-vanju te približno 4km dolge ceste, saj jo zaradi hudournikov in posledic deževja zelo težko vzdržujemo. V okviru sveta KS so že naročeni projekti, žal pa so ceste dolge, ljudi malo in nas kar malce skrbi, če borno uspeli, vendar nas asfalt do Cabrja prepri-čuje, da uspešno sodelovanje rodi sa-dove. ALBIN KLOBUČIČ, Zg. Dobrava - v naši vaši, v sosednji Sp. Dobravi, na Plesu, Limbarski gori, Mošeniku in Hrastniku še nimamo zdrave pitne vode, zato toliko bolj nestrpno pričakujemo uresničite" izgradnje vodo-vodnega sistema, ki se je pričel že lani. Voda - kapnica, iz domaćih »štirn«, manjših studencev, omogoča normalno življenje, vendar, ko priđe suša, ostanemo brez vode. Koliko jo rabimo, vedo največ povedati gasilci, Konec mandata sveta KS Moravče - opravili smo veliko delo. ki nam jo vozijo. Ko bo vodovod, bo to vse odpadlo. ŠTEFAN KOROŠEC, Dole - svet je delal uspešno, zase menim, da bi lahko naredil več, morda na posa-meznem področju. V večji meri sem spremljal teltfonijo. Ražen akcije 50 telefonov, pa še ta je bila skupaj s KS Vrhpolje-Zalog, novih telefonskih priključkov skoraj ni bilo. Nova telefonska centrala je pogoj za nove priključke, ki naj bi jih dobili do konca 1993. Telefon ni luksus, je potreba, zato se je zanj odločila većina gospo-dinjstev. Opozoril bi še na prizadeva-nja sveta za odpravo nekaterih crnih točk v prometu, kjer nas caka še precej dela. JANEZ CERAR, Prikrnica - skoraj 30 zaselkov šteje naša KS, to pa pomeni veliko večje probleme tako pri cestni povezavi, kot pri zagotavljanju drugih pogojev življenja in dela. Opozoril bi na problem prevozov v solo, ki so na nevzdrževanih cestah nemogoči in nevarni, na dejstvo, da se premika na področju varstva oko-Ija, saj borno tuđi v naši KS dobili precej več kontejnerjev, gradimo kanalizacijo, tuđi čistilno napravo naj bi dobili, pa na naše potrebe v zvezi s širitvijo oz. modernizacijo osnovne sole in na rešitev problema varstva predšolskih otrok. Prizadevati bi si morali, da bi se večji del prispevkov krjanov, ki so v većini zaposleni v drugih KS in občinah, vračal v Moravče. Vera Vojska OBISK V KS VELIKA VAS - DEŠEN: Prvi metri asfalta Sredi maja je predsednik Skupščine občine Domžale Ervin-Anton Schvvarzbartl obiskal krajevno skup-nost Velika vas - Dešen in v pogovoru s krajani, ki so se v velikom številu zbrali v prostorih doma na Hribu, skušal najti rešitve za probleme te najmanj razvite KS v naši občini. In KS Velika vas - Dešen to ned-vomno je. Res je, da se je v zadnjem času začelo premikati, da se že nekaj časa gradi vodovod, da se ureja električna napetost, da so v letošnjem letu dobili prve metre asfalta, res pa je tuđi, da je v prav vsaki pridobitvi njihov samoprispevek, dodatno zbrana finančna sredstva, delo, veliko truda in še več neuresničenih želja. Pa kako tuđi ne, saj je KS hribovita, vasica, kar jih je, ločene ena od druge, povezane s slabimi cestami, ki sicer peljejo v dolino po boljši kos kruha, ampak kaj, ko je vse tako daleč. Ceste pa ■-kriminalne«. Zaradi neurejenega odvodnjevanja stalno >,zbite«, že malo večji naliv pa jih včasih naredi kar neprevozne. V dolino pa je treba priti. Če že ne v službo in solo, pa po kruh, do zclravnika in česa vsega še ni na tem koncu. Vsaka vasica pa naj bo to Hrib, Katarija, Velika vas, Dešen, Spodnji ali Zgornji Prekar, v KS pa spada že Zalog pri Kresnicah, je po svoje prijetna, po svoje kaže lepi obraz našega podeželja, pa je vendar tako daleč, tako stran od oči občine, kot radi z grenkobo v glasu pravijo domaćini. Prvi metri asfalta so po dolgoletnem prizadevanju le prišli v to KS, žal le nekaj sto metrov ne pomeni veliko, je pa začetek, kateremu bi morali slediti kilometri asfalta, saj bo le tako lahko življenje naših sokrajanov iz KS Velika vas - Dešen vsaj malo podobno tistemu v dolini. V. V. POGOVOR S SLAVKO PUSTOTNIK, PATRONAŽNO SESTRO IZ MORAVČ: Pomoč tištim, ki jo potrebujejo... Slavko Pustotnik prebivalcem Moravske doline ni treba posebej predstavljati, saj jo dobro poznajo. Na kratko bi jo najbrž predstavili kot tisto patronažno sestro, ki po-maga vedno, ko pomoč potrebuješ, pa naj gre za zdravniško, sveto-valno, socialno ali pa kakšno drugo. Vselej in vsakomur, ki jo potrebuje, je pripravljena pomagati tuđi s prijazno besedo, ki velikokrat zaleže še največ. Želela sem jo predstaviti kot ob-čanko, pa se je vse končalo le o tem, kako na tem koncu naše občine skušajo pomagati Ijudem. Vsem, zlasti pa tištim, ki so pomoči najbolj potrebni. Slavka pozna veliko ljudi, Slavka ve, da je treba pomagati, Slavka ima 35 let izku-šenj, ki jih najbrž jeseni, ko bo odšla v pokoj, ne bo mogla odložiti. Članica sveta KS Moravče je bila, zadolžena za področje socialne in varstva. O svojem delu, sodelova-nju s KS Moravče, zlasti tajnikom Milanom Brodarjem in predsedniki svetov KS, sodelovanju s Centrom za socialno delo, Zdravstvenim domom, posebej dr. Duričem ve povedati le najboljše. Najboljše je bilo tuđi to, da kot patronažna sestra probleme dobro pozna, pa naj gre za starostnike, rejence, invalide ali druge, ki pomoč potrebujejo. Vedno je bil posluh, pravi, nikoli nismo ostajali pri formalnih papir-natin postopkih, ki bi včasih trajali, da bi bilo za tistega, ki pomoč potrebuje, prepozno. Zato je treba ukrepati takoj in KS Moravče je bila vedno pripravljena pomagati. Sedli smo skupaj, osvetlili probleme in pomagali, prvi Slavka. Pomoč je dobra, če je hitra, pa naj gre za namestitev v dom ali za nuđenje nege na domu. Kar malce huda je, >, ko se spomni, da laične nege na domu zaradi pomanjkanja denarja ne bo več. Pa je bilo potrebno tako malo denarja, da je najbližja so-seda nudila nego na domu osamlje-nemu starostniku in mu ni bilo treba v dom. Starejšim občanom s tega konca je še vedno zelo hudo oditi z domačije, Slavka pa bi rada pomagala. Starejši Ijudje se zelo razveselijo obiskov, veliko jim pomeni prijazna beseda, zato bi se morali več obiskovati, zlasti sosedje, sorod-niki. Žal pa časa za obiske nima skoraj nihče. Zdravstvena in socialna služba sta dobro organizirani, patronažne sestre delajo na terenu, babice obi-skujejo mlade mamice, jim svetu-jejo, pomagajo, tuđi svetovalnice za mlade starše so dobro obiskane. Osebje Zdravstvenega doma v Mo-ravčah vedno najde posluh. Posebna skrb je namenjena re-jencem, ki jih na tem koncu ne manjka. Rejniške družine lepo skr-bijo žanje, so pa vesele obiska patronažne sestre ali koga drugega, ki jim potrdi, da delajo prav, jim svetu je in pomaga. Pomoč pa naj dobijo tišti, ki je resnično potrebujejo in čaši so laki, da bo najbrž teh več, zato bo skrb vseh, ki delajo na tem področju, še večja, njihovo delo še odgovor-nejše. Poti do rešitve problemov je veliko, ena izmed njih je zanesljivo ta, da bi se več srečevali, več obi-skovali, da bi bolj gledali drug na drugega, se bolj poznali in si več pomagali. Krajevne organizacije RK, ki skupaj s KS organizirajo vsakoletne obiske starostnikov, invalidov in drugih ogroženih, naredijo, kar morejo, veliko več lahko naredi vsak izmed nas za svojega soseda, prijatelja, za osamljenega starčka na domačiji, ki ne bi rad svoje pozne jeseni preživel v domu. Slavka si želi čimveč takih ljudi, ki bi se srečevali na poteh pomoči. Sama z jesenjo odhaja v zasluženi pokoj. Ostaja ji vrsta lepih spominov na opravljeno delo, na ljudi, ki jim je pomagala, na ljudi, s katerimi je skupaj reševala probleme. Vsem bi se rada iskreno zahvalila, pa naj gre za vodstvo krajevne skupnosti, zdravstveni dom ali Čenter za socialno delo. Vsi skupaj so sestavili mozaik njenega življenja, v katerega, v to sem prepričana in prav zaradi tega želim Slavki predvsem veliko zdravja, bo Slavka še veliko let prilagala ka-menčke s svojih obiskov pri Ijudeh, ki jo potrebujejo. Vera Vojska 14 I ■■;$&,&»»#»%,ares .■%>?. __;-- SREČANJE: Ivan Bergant Kdo bi vedel, v katerem pokliču bi bil Ivan Bergant, rojen v petčlanski družini v Loki pri Mengšu 1931. leta, uspešnejši: kot krojač, kar je bila njegova želja, ali pa kot frizer, kar je postal po naključju. Tišti, ki ga poznajo, menijo, da je najboljši frizer, o njegovih krojaških spo-sobnostih pa vse najboljše, saj jih ne poznajo. Pa šalo na stran in nazaj v mladost mojega današnjega sogovornika. Njegovo otroštvo je bilo skromno, vendar v številni družini prijazno. Po končani osnovni šoii je šel v obrtno solo in se na pobudo frizerja Gabrijela Špindlerja iz Mengša v letu 1946 ogrel za frizerski poklič. Zanj se je najprej navdušila mama, tuđi njemu je miljenje strank za britje, to je delal v začetku, postalo všeč. Vaja pa dela mojstra in Ivan je kmalu začel briti in striči. Kot začetnik je stranke bril zastonj.« Kakšno sem tuđi vrezal, ampak ne pre-hudo,« pove, ko obujava spo-mine na začetne korake v pokliču. Po pol leta prakse pa delo - najprej v Domu počitka - davnega 1947. Izučil se je 1949. leta in za pomoćnika od-šel v Domžale k mojstru Petru Filipiču. Vajeniške dobe se rad spomi-nja, saj se je naučil vsega, kar je bilo potrebno. Ko ga povpra-šam o delavniku, se nasmehne. Kakšen osemurni delavnik ZAVORNE OBLOGE VSEH VRST! FERMI - Radomlje (061) 727-894 izdelava novih in obnova starih zavornih in sklopnih elementov za osebna in tovorna vozila, industrijske stroje, kmetijsko mehanizacijo (traktorji, kombajni...) Za avtomehanike nudimo popust! OBIŠČETE NAS LAHKO VSAK DAN OD 8. D018. URE! neki: začenjali ob 8. uri zjutraj, potem pa delali, dokler so bile stranke, tuđi do 11. zvečer so potegnili, če je bilo potrebno. Delali so tuđi ob nedeljah do-poldne. Vajeniška nagrada je bila bolj majhna, zato je bil vesel napitnine, ki mu je prišla zelo prav. Nekaj več kot dve leti je bril in strigel pri mojstru Filipiču, ko so ga poklicali k vojakom. Ob vrnitvi v rojstni kraj je začel iskati primeren lokal. Mojster Špindler, ki je želei zaradi bo-lezni svoj lokal prepustiti mlaj-šemu, je zvedel za njegovo željo in tako je Ivan leta 1955 začel na svoje v lokalu na Kidri-čevi 3. V Kovačevi hiši, kakor se je reklo po domaće pri Pero-vih, je mojster delal polnih 36 let. Pred dvema letoma so hišo zaradi dotrajanosti sicer podrli, vendar na istem mestu zgradili novo in tuđi v njej so Perovi namenili prostor, ki ga ima Ivan Bergant za frizersko-brivske storitve v najemu še danes. Da je bil odločitve Perovih najbolj vesel prav mojster Ivan, najbrž ni treba posebej poudarjati. Svoj lokal je med gradnjo nove Perove hiše preselil kar v sejno sobo gasilcev, stranke so ga našle takoj, sam pa je gasilcem za pomoč hvaležen še danes. Tuđi sam je vzgojil številne vajence in rad se jih spominja, saj jih je kar nekaj ostalo pri njem tuđi kot pomočnikov. Dela je bilo vedno dovolj, saj je mojster Ivan Bergant poznan kot dober frizer in brivec ter se stranke rade vračajo k njemu. Vedo, da so pri mojstru Ivanu vedno dobrodošle. Mojster tuđi potegne z delovnim časom, če je potrebno, in nikdar ne viha nosu nad stranko, ki priđe, če-prav je delovni čas že mimo. Le kdo bi preštel vse prijetne urice, ki so jih stranke preživele v lokalu ob kramljanju Ivana Berganta, in kdo bi preštel vse viče, ki so našli odmev v smehu strank, ki rade tuđi počakajo, saj na Kidričevi 3 v Mengšu zveš marsikaj. Moda in način striženja se spreminja in mojster Ivan temu sledi. Včasih se je striglo bolj na visoko, se spominja, da je bilo dl je časa mir, nekatere stalne stranke pa so imele pri njem kar odprt račun in so pla-čevale ob koncu meseca. Ver-jeli ali ne, nekatere stranke vse življenje striže le mojster Ivan, saj so k njem kot mladeniči prišli že v njegovi vajeniški dobi in ga vse do danes nišo zapustili. Ze vedo, zakaj! »Pa veste, kaj mora narediti stranka, ko gre od frizerja ven,« me vpraša ob koncu najinega razgovora. Razmišljam, ali je odgovor, da se pogleda v ogledalo ali kaj drugega, ko mi Ivan šaljivo pomaga: »Ja, priti mora noter«. In se smejemo in smo veseli, ko se spomnimo na ročne strojčke, s katerimi je Ivan strigel pred več deset leti in na britvice, ki jih je brusil na jermen. Danes so sicer strojčki moderni, Ivan pa je ostal prije-ten mojster, v čigar lokalu mi-mogrede oddaš članarino za kakšno društvo, se vpieš v tečaj AMD, pa še marsikaj drugega lahko opraviš mimogrede, ko te polepšajo. Mojster zna tuđi z najmlajšimi, ki potrebujejo veliko prijaznih besed, pa tuđi potrpljenja. »Ko jih enkrat prepričaš, da ne bo nič hudega, so pri miru in z zanimanjem opa-zujejo, kaj se dogaja z njihovo glavo,« pravi mojster in najbrž skozi njegov spomin prav tišti hip potujejo vse tište majhne in velike stranke, katerih delček življenja je za vedno ostal tuđi med stenami lokala v Mengšu, na Kidričevi 3. VIDO REPANŠEK Dobrodelni koncert pevskega zbora »Tintinabula« V soboto, 15. 6. 1991 je v izredno priljubljeni grobeljski cerkvici sv. Mohorja in Fortu-nata koncertiral domžalski pev-ski zbor TINTINNA-BULA. Zbor sestavlja sedem fantov in sedem deklet pod vodstvom gosoda Janeza Moćnika iz Cer-kelj. Skupaj pojejo od jeseni 1989. leta in so tokrat imeli prvi celovečerni koncert. Program je bil razdeljen v dva deia. Prvi del je obsegal cerkvene skladbe starih moj-strov, v drugem delu pa so izva-jali umetne in ljudske pesmi o naravi raznih skladateljev. Pesmi so izvedli glasovno zelo ubrano, dinamično, skratka ob-čuteno, tako da so jih poslu-šalci nagradili z navdušenim ploskanjem. V zboru so še posebej navdušile tri solistke: Ur-ška Pavli, Natalija Borštnar in Bernarda Cerar. Ob koncu koncerta jih je pozdravila in se jim zahvalila za njihovo čudovito izvajanje gospa Marija Karlovšek, članica župnijske Karitas Domžale. Zbor je namreč vsa sredstva, ki so jih poslušalci darovali prostovoljno, podarili žup-nijski Karitas Domžale za njihovo humanitarno dejavnost. Zato se vsem, ki so se udele-žili tega koncerta in kakorkoli prispevali svoj delež, v imenu Karitasa, prisrčno zahvaljujem. Še posebej bi se rada zahvalila gospe Štefki in gospodu Mariu Petrič, ki sta nastopajočim podarila umetniško izdelano gli-nasto srce, ki naj bi simboliziralo Ijubezen med Ijudmi ter gospe Heleni Kregar za lepo iz-delane plakate in cvetličarki Kseniji Kos za darovano cvetje. Veseli smo tuđi, da se je našemu povabilu odzvala de-lovna organizacija Filc Mengeš z direktorico Vido Marcijan. Za njihov denarni prispevek se iskreno zahvaljujemo. Za KARITAS Domžale Meta Zupančič MED NAŠIMI LJUDMI NA TUJEM: S popotovanja po Argentini Življenje v Argentini, srce v domovini Med Slovenci v mendoški pro-vinci. Med pettedenskim popotova-njem po Argentini sem bil nekaj več kot teden dni na obisku pri Sloven-cih v Mendozi. O razmerah in življenju naših ljudi v tem mestu sem se pogovurjal s predsednikom Društva Slovencev v Mendozi, elektro-inženirjem Jožetom Šmonom. Rojen je bil leta 1950 v Mendozi, kjer so se po drugi svetovni vojni naselili njegovi starši. Naj še dodam, da sta oba starša iz naše občine, mama je Lešarjeva s Prevoj, oče pa Mahavov iz Imovice. Mendoza, ki je hkrati tuđi glavno mesto mendoške province, leži na nadmorski visini 650 metrov. Od Buenos Airesa je oddaljena 1100km ali nekako 14 ur vožnje z avtobusom. V provinci je okrog 1.450.000 prebivalcev, nekako polovica jih prebiva v mestu Mendozi. Provinca obsega okoli 1 50.00km2 površine, kar je petkrat več kot Slovenije. Zaradi neznatnih padavin, na leto pade komaj kdaj do 200mm dežja, je vse kmetijstvo zelo odvisno od namakalnih na-prav. Vse mestno območje in okolico namakajo z vodo, ki priteče z ledenika v gorovju. Namakanje dosežejo z razmeroma cenenimi jarki, ki jih imajo po mestu povsod na obeh straneh širokih ulic in na polju v okolici mesta. Za vse mesto so značilni drevoredi košatih pla-tan, ki ulice povsem prekrijejo, kar priđe prebivalcem posebej poleti, ko je tu huda vročina. Gospodarstvo temelji v glavnem na črpanju nafte, izkoriščanju ura-nove rude in vodne energije za hi-droelektrarne. Kmetijstvo je, kot sem že omenil, povsem odvisno od namakalnega sistema z zajetjem v več rekah. Zaradi težav z namakanjem, je obdelanih komaj do 5 odstotkov površin. Najbolj je raz-vito vinogradništvo. Imajo velike vinograde s sladkim grozdjem. Tako domaćini upravičeno trdijo, da je mendoška provinca dežela sonca in dobrega vina. Ena izmed prikupnih deklet, ki sem jih tu sre-čal, pa mi je skoraj na uho šepnila, da je Argentina tuđi dežela lepih deklet. Na zahodni strani šega provinca na mogočno gorsko verigo Kordiljer Los Andes s povprečno visino 5000m, najvišji vrh Aconcagua pa je visok 6.958m. V teh gorah se je leta 1941. smrtno ponesrečil prvi slovenski izseljeniški duhovnik v Argentini, Jože Kastelic. Ujela ga je huda zimska ujma. Ko so ga po dolgem času našli, so ga pokopali na gorskem pokopališču ob cesti iz Mendoze v Čile in do obale Pacifika. Prvi Slovenci so se v provinci naselili že pred začetkom stoletja. Med njimi je bilo največ Belokranj-cev. Med obema vojnama, ko je Severna Amerika priseljevanje začela omejevati, so fantje iz naših krajev začeli odhajati v Argentino, Pokopališče v Puerto del Inco (inkov most) in grob č.g. Jožeta Kastelica manj je bilo med njimi mož z druži-nami in samih žensk. V času hudega italijanskega fašističnega nasilja nad našimi prebivalci je tuđi v Mendozo pribežalo veliko fantov in deklet in tuđi družin s Primorske. O nasilju Italijanov nad Slovenci na zasedenem območju mi je na široko pripovedoval Anton Stopar iz Ilirske Bistrice, ki je v Argentino prišel že več let pred drugo sve-tovno vojno. Večina sedanjega slovenskega življa je v Mendozo prišla po drugi svetovni vojni, prvi že konec leta 1948, drugi v letu 1949. Po veliki slovenski tragediji ob koncu druge svetovne vojne je izseljeniški duhovnik Hladnik posredoval pri te-danjem predsedniku argentinske vlade Peronu, da je sprejei slovenske emigrante z družinami, česar ni bila pripravljena nobena druga država. Tako se je v mendoški provinci naselilo okoli 400 naših roja-kov, odraslih in otrok. Ker je bil med njimi tuđi slovenski duhovnik, so vpeljali tuđi slovensko bogoslužje, ki jih še sedaj povezuje v eno samo veliko slovensko družino. Tako se je že ob prihodu pokazala potreba po pevskem zboru. Naši rojaki, ki jim je poleg drugih težav še največje povzročalo neznanje španščine, so morali trdo prijeti za delo, da so preživeli sami in njihove, po većini kar številne, družine. S pridnostjo in poštenostjo so si kmalu pridobili zaupanje v tujem svetu. Vse so morali začeti znova, s seboj nišo nič prinesli, nihče jim ni ničesar podaril, danes pa bi težko našli družino, ki ne bi imela svoje hiše, nekatere med njimi so kar razkošne. V Mendozi živi okoli 130 slovenskih družin z okoli 600 rojaki, tem je treba prišteti še okoli 70 družin z mešanimi zakoni, ki se prav tako vključujejo v življenje Slovencev. In še eno posebnost je pri naših mendoških rojakih treba omeniti, to so številne družine, imajo od štiri do 6 otrok. Mnogi med njimi so dosegli tuđi akademske naslove. Mnogi imajo svoja po-djetja, od različnih trgovin, lekarn, obrtnih delavnic, do velikih tovarn. O številnih družinah pa še to: za-konca, pri katerih sem stanoval, sta imela skupaj 27 vnukov. Društvo Slovencev v Mendozi ^fako kot hrana, je bilo slovenskim priseljencem v novi domovini Argentini potrebno tuđi društvo, ki jih je združevalo in jim v težavnih razmerah pomagalo nadomestiti ti-sto, kar so izgubili z domovino. Začetek Društva Slovencev v Mendozi šega v leto 1949. Tako že več kot 40 let uspešno deluje z različnimi dejavnostmi ob najra-zličnejših društvenih in cerkvenih slovesnostih. Pevski zbor je že pred leti za argentinski radio posnel več nabožnih in drugih pesmi, ki jih še sedaj večkrat slišijo po radijskih va-lovih. Za slovensko skupnost pripravi zbor vsako leto vsaj po en koncert, nastopali pa so pevci tuđi drugod. Med največje uspehe si zbor šteje nastop v Buenos Airesu leta 1960, ko je prepeval skupaj z 200 pevci, kar je bil gotovo naj-večji uspeh v Argentini. Še večji uspeh so v letu 1970 dosegli ob 20. letnici Slovenske kulturne akcije z naslovom: Z našo pesmijo po domovini. Mešani pevski zbor v Mendozi združuje okoli 35 pevk in pev-cev. Skoraj 40 let ga je uspešno vodil profesor Božidar Bajuk, od leta 1987 pa je zborovodkinja Lenčka Božnar. V društvenem poročilu sem pre-bral, da je Bog Slovencem dal tuđi Ijubezen za gledališka nastopanja. Ceprav jih ves čas spremljajo številne težave, se je od božica, leta 1948, zvrstilo že več kot sto gleda-liških predstav. Vsako leto se v okviru društva zvrsti še več spomin-skih in jubilejnih slovesnosti, aka-demij, bralnih večerov in različnih predavanj. Ob stoletnici pisatelja Ivana Cankarja, leta 1976, so bili posebej uspešni z njegovo dramo Hlapec Jernej in njegova pravica in so z njo gostovali tuđi v Buenos Airesu. Dekleta so tu gostovala z Mlakarjevo dramo Magdina žrtev. Vsa leta je vodja oderske kulturne dejavnosti Rudi Hirschegger, ki je hkrati tuđi režiser. Pri društvu že od leta 1949 delu-jeta slovenski fantovski odsek in de-kliški krožek, ki sta vključena v Zvezni odbor s sedežem v Buenos Airesu. Samostojno prirejata mla-dinske dneve s kulturnimi in ples-novzgojnimi programi. Za šolsko mladino pa v poletnem času prireja taborjenje v naravi. Za okoli 20 mladincev, ki so končali osnovno solo, skrbi v društvu Davorin Hirschegger. Ker v dolinah pod Andi navadno sneg ne zapade, so se navdušeni slovenski planinci odločili za gradnjo planinske postojanke pri Puente del Inča — Naravni indijanski most - na nadmorski visini 2300 metrov in jo poimenovali po preminulem ljubitelju planin Kastelicu. V njej je 22 ležišč s kuhinjo in vsemi potreb-nimi stranskimi prostori, da je možno prebivanje tuđi v hudi zimi. Po zgledu slovenskih Ijubiteljev zimskega športa so se za to ogreli tuđi argentinski športniki. Kmalu potem, ko so slovenski smučarji začeli urejati smučišča in postavili prve vlečnice, so s tem začeli tuđi Argentinci. Tako je hrib Penitentes - Hrib spokornikov - v zimskem času postal središče argentinskega zimskega športa, odkrili pa so ga Slovenci. Društveni dom Društvo Slovencev, ki je bilo ves čas zelo delovno, je imelo prvih deset let velike težave, ker ni imelo svojih prostorov in so morale skupine s svojimi prireditvami gostovati v različnih prostorih in dvora- nah. Leta 1958 so Luka Grintal, Pavle Božnar, Mirko Šmon in Rudi Hirschegger kupili sto let staro eno-nadstropno stanovanjsko hišo, ki je po manjši prezidavi povsem ustre-zala društveni dejavnosti. Močan potres, 25. maja 1985, ki je trajal skoraj eno minuto in je po Rihter-jevi lestvici dosegel 8 stopnjo (podrl je tuđi večji del mesta Mendoze), je društveni dom do tal podrl. Gradnja novega doma je tem lažje stekla tuđi zato, ker se je društveni odbor že prejšnje leto odločil za gradnjo novega doma. Pri tem je posebej vzpodbudno, da je većino prosto-voljnega dela opravila mladina. Dom vsebuje dvorano z 200 se-deži, prostoren oder za gledališke predstave, prostorno avlo, kuhinjo, knjižnico, sobo za pevske vaje, društveno pisarno, sanitarije ter učilnice za slovenski pouk. V dvorani imajo ob nedeljah tuđi slovensko bogoslužje. Slovensko šolstvo Poleg redne osnovne sole v špan-skem jeziku otroci slovenskih star-šev in tuđi iz mešanih zakonov že vsa leta obiskujejo še pouk v slo-venskem jeziku. Od marca, ko se je šolsko leto začelo, obiskuje slovenski pouk v petih razredih 58 učen-cev, od 5. do 12. leta. Pouk imajo ob sobotah od 10. do 15. ure. Starši vozijo svoje otroke v solo tuđi iz zelo oddaljenih delov mesta. Brez-plačno poučujejo Angelca Šmon, poročena Bajda, Tončka Šmon, Rezka Nemanič, poročena Novak, Bibijana Bajda in Lenčka Božnar, ki je hkrati tuđi vodja sole. Verouk v slovenščini že od leta 1954 po-učuje gospod Jože Horn. Slovensko petje v soli vodi Marjanca Bajda, poročena Arrovos. Za reden pouk slovenske sole ali tečaja sv. Cirila in Metoda, kot jo imenujejo, skrbi pri društvu za to imenovan šolski odbor. Sredstva pa zberemo s tombolami, srečelovi in drugimi prireditvami. V ta namen učenci pod vodstvom svojih učiteljev vsako leto pripravijo vsaj po dve prireditvi, to je dan mamic in očkov v avgustu, šolsko leto pa navadno zaključijo s kako otroško ali pravljično igrico. Ob sobotah dopoldne je v društvenem domu tuđi tečaj slovenš-čine za odraščajočo mladino, ki je končala osnovno solo in bi si znanje materinščine rada še izpopol-nila. Ob četrtkih zvečer pa imajo, prav tako v domu, tečaj za zakonce drugih narodnosti, ki so poročeni s Slovenci in bi se radi naučili slo-venščine. Tečaj vodi Miha Bajda. Naj dodam še to, da me je posebej navdušila lepa slovenščina, ki jo govore otroci slovenskih staršev. Občudoval sem tuđi njihovo veliko zavednost in Ijubezen do domovine njihovih staršev, ki jo vsepovsod izžarevajo. Za mešane zakone so vpeljali mesečna srečanja, kjer se pogovar-jajo o družinskih in vzgojnih teža-vah. Vsake tri mesece pa pripravijo skupni kulturni program v slovenščini in španščini. Odbor zveze žena, ki ga vodi gospa Maida Ocvirk, skrbi za pomoč sociafno šibkim Slovencem, ostarelim in vsem, ki so pomoći potrebni. Radijski program Društvo Slovencev skrbi tuđi za radijski program, katerega - sicer v španščini — enkrat na mesec, vsako drugo soboto popoldne, posreduje osrednji mendoški državni radio, ki hkrati posreduje tuđi program prireditev slovenske skupnosti v Mendozi. Stane Stražar Kultura 15 DOBER DAN, DOMŽALSKI OBČAN: Tone Rožman Tone Rožman, po domaće Šunkarjev, je pravi Mengšan. Ro-jen je v Mengšu, spomni se še takšnega Mengša, kot le ma-lokdo, živel je močno povezan s svojim krajem, pa tuđi pri svojih dobrih sedemdesetih letih se še vedno z največjim navdušenjem obraća k razvoju svojega me-steca pod Gobavico. Rojen je bil kot kmečki sin, domaći kmetiji je pomagal do najvišjega vzpona, Sunkarjevi so bili med prvimi v vseh pogledih v Mengšu, po vojni pa je bil prav Tone Rožman obsojen kot kulak in kot buržuj, zemljo so mu nacionalizirali, tako da se je dobesedno na njegovih plečih gradila in tuđi lomila vsa pretekla sedemdesetletna slovenska zgodovina. Oranje, koš-nja, žetev... Tone Rožman je rojen 22. maja 1920 leta. V družini je bilo osem otrok, a so samo trije fantje: France, Ivan in Tone ostali pri življenju. Zdaj sta živa samo še Ivan in Tone. »Med petimi, ki so morali kmalu po rojstvu oditi s sveta, je bilo staršem najhuje za tištim sinom, ki so ga izgubili kot majh-nega otročiča v Pšati. V vodo ga je pahnil neki begunec. Lovili so ga po deroči Pšati navzdol in ga nazadnje tuđi ujeli, ko pa so ga potegnili iz vode, je bil že mr-tev.« Tone Rožman se začenja zave-dati svoje mladosti podrobneje od tistega dne naprej, ko je začel sam orati. Doma so imeli veliko kmetijo - 24 ha, od tega polovico gozda - za živahnega fantiča pa je bila največja čast, da je lahko sam držal za plug. »Imel sem deset let, ko sem že sam oral. Kovač Flajšman ham je v Ljubljani nabavil plug Utilus.' imel je takšna plužja kolca, da se jih je plug dobro držal. Oranje s parom konj je bilo pravi uži-tek.« Pri Šunkarjevih so imeli zmeraj par konj, večkrat ćelo po dva para, tako močna kmetija je bila. V Tonetovih mladih letih pa so imeli tuđi hlapca in deklo. »Vsi trije fantje smo tuđi vse travnike pokosili skupaj z dvema pomočnikoma iz Trzina na roke. V Trzinu smo imeli kar 2 ha velik travnik. Kose nam je klepal so-sed, še zvečer, sami pa smo vstali ob treh in kosili po pol devetih, dokler je bila trava rosna. Zvečer smo nakosili za en voz. Zjutraj pa še za en voz. Oče je vedno rekel: ,Če bo lepo vreme, je dovolj na-košenega, če pa bo slabo, je pa preveč...' O, pa nam ni bilo nič težko!« Tuđi žetev je bila takšna, da si mladi tega ne morejo niti zamišljati. »Najeli smo tri ali štiri žanjice s Šinkovega turna, ki so s svitom vred prišle k nam čez hrib. Potem pa smo zastavili. Bil je star dva-najst let, ko smo imeli kot prvi v Mengšu žetveno napravo, s po-močjo katere sem sam delal snope.« Šunkarjev kozolec je bil eden največjih na Corenjskem: imel je osemnajst oken, poleg tega pa še štiri v toplarju, skupaj torej dva-indvajset. Med prvimi so se modernizirali na kmetiji tuđi z mla-tilnico in gumivozom »Skupaj z Korlom Cregorcem je oče kupil mlatilnico, tako da smo že veliko let pred vojno mlatili na elektriko. Motor je imel deset konjskih sil in ga je imel pozneje brat v mlinu, ki je po vojni moral utihniti...« Fantovsko življenje Tone Rožman je moral biti ži-vahen mladenič. Še danes pripo-veduje nadvse nazorno in se spomni takšnih podrobnosti kot malokdo. »Rad sem bil med veselimi Ijudmi, tuđi med pevci na vaši, čeprav sam nisem pel. Nikdar pa ne bom pozabil Ivana Vrhovnika, cerkvenega pevca, ki je pel kot slavček, tako v cerkvi kot na vaši ali v gostilni.« V Mengšu je bilo že pred vojno veliko gostiln. Tone se spominja, da so najprej zavili k Tonhu, nato k Matičku, zatem k Zelencu, pohod pa končali pri Liparju. Last-niki ali kelnarice so jih kar na pragu čakali in vabili k sebi, češ »saj ga boš en gvaš, jel, glej, kako si ga potreben!« Sunkarjevi so imeli tuđi med prvimi motor. Tonetu se je ponudila lepa priložnost, da ga je vo-zil, ko je bil njegov brat France na orožnih vajah. Izpita ni imel, imel pa je veliko korajže. »Najbolj se spomnim dveh pri-ložnosti. Ko sem se kot sedem-najstletni fante peljal iz Ljubljane domov, so me ustavljali žandarji. Zmanjšal sem hitrost in se skoraj ustavil, ko pa sem prišel bliže, sem dal plin do konca. To sem se jim smejal, ko so podili za menoj v Domžale, sam pa sem že pil dva deci v miru v gostilni Pri pošti ...« Več kot dve leti v Begunjah Tone Rožman se je pred nem-ško mobilizacijo u.maknil v Celovec, potem pa je vse do 1943. leta pomagal partizanom na terenu. Njegov brat Ivan . je bil v partizanih, pa tuđi sicer jim je stala vsa družina na strani. Pozneje pa so bili izdani in Tone je bil odpeljan v Kamnik, skupaj z bratom in očetom, kjer je prebil mesec dni v zaporu, nalo pa dve leti in dva meseca v zloglasnem begunjskem zaporu. »V Kamniku sem bil tako prete-pen po hrbtu, da so mi ves suk-njič raztrgali. V Begunjah pa sem ves čas čakal, kam bom šel: domov, v taborišče ali na kol. Dali so mi vohuna v celico, a sem ga hitro razkrinkal in molčal pred njim. Tako se je vse srečno izte-klo...« Med vojno pa je v Begunjah oz. v bližnji Novi vaši spoznal bodočo ženo Fanči, s katero sta imela štiri otroke: Toneta, Jožeta, Petra in Fanči. Sam pravi, da je toliko časa delal na tem, da je k trem fantom dodal še dekle. Po vojni je služit šestnajst me-secev vojakom v Sremskih Kar-lovcih in Slavonski Požegi, bil pa je tuđi dva meseca na orožnih vajah zaradi Trsta in tri mesece v Splitu. Socializem in kulaki Česa vse ni moral preživeti Tone Rožman! Domača oblast ga je dala v času obveznih oddaj na kmetijah na Dolenjsko, kjer je pobiral pridelke po hišah. Zače-njal je z znanim obrazcem: »Mi stojimo na stališču delavca in kmeta, da je obvezna oddaja nujna...« Bil je med tistimi, ki so ga pr-vega tuđi navdušili za kmetijsko-obdelovalno zadrugo, prvi pa je tuđi sprevidel, da to nikamor ne pelje. Vmes so ga navdušili ćelo za to, da je stopi I v partijo, po sedmih letih pa je bil spet prvi, ki je knjižico upal vrniti. »Mama mi je dala pol kmetije takoj ob poroki, oče pa dolgo časa ne. Vse bi še šio, če nas socialistična oblast ne bi imela za kulake in buržuje. Čeprav sem bil za vsako novotarijo, sem kmalu sprevidel, da ne bo šio, ker so Ijudje samo špekulirali, lenarili, stali križem rok ob strani, ker nišo imeli svojega interesa. Na tako veliki kmetiji, kot je bila naša, nisem imel niti toliko denarja, da bi za sina Jožeta kupil nove hlače. Nazadnje se je zgodilo tako, da so mi zarubili zadnjo kravo, zadnjega konja, ćelo motor, leta 1962 pa so nam zemljo nacionalizirali za zaokrožitev po-sestva Jable...« Tone Rožman je ostal kmet brez zemlje. Moral se je sam znajti: vozil je pivo pri Jenčiču za Union. A se ni dal. Pokonci ga je držala tuđi Ijubezen do športa in glasbe. Rad je imel nogomet in smučarske skoke. Največ je sam skočil 30 metrov, v Kamniku. Dvajsetkrat je bil s svojo harmo-niko na Pokljuki in štirikrat pri Repanšku. »Najbolj pa me veseli, da se Mengeš tako lepo razvija. Posebno navdušen sem nad Fitto-pom in gasilsko-godbenim domom. Bleje nam je ćelo dovolil, da borno v domu lahko upoko-jenci igrali karte.« To je le nekaj osnovnih živ-Ijenjskih črt Toneta Rožmana. Za širšo podobo pa si je treba vzeti dopust, toliko ve in toliko je »dal skozi.« Ivan Sivec KONCERTI GROBLJE 20 LET Letošnji grobeljski koncerti... Doslej sta minila že dva koncerta: Koncert komornega orkestra Domžale - Kamnik pod vodstvom Tomaža Habeta in koncert Andre-asa Rainerja na violini ter Acija Ber-tonclja na klavirju! V času, ko Slovenci doživljamo svojo narodno renesanso in sto-pamo v samostojnost, predstavlja festival stilne komorne glasbe, kakr-šen je v Grobljah, enega tistih mo-stov med evropskimi narodi, preko katerega se enakovredno izmenjuje delček naše glasbene umetnosti in kulture z umetnostjo in kulturami drugih narodov. Leto 1991, revolucionarno in prelomno, je tuđi v glasbenem svetu zaznamovano z dvema po-membnima obletnicama: 18. julija se b'o izteklo 400 let, kar je v Pragi umri naš največji skladatelj, moj- ster renesančne zborovske glasbe, lacobus Gallus Carniolus. Dvesto let kasneje je prav tako še zelo mlađega VVolfganga Amadeusa Mo-zarta doletela ista usoda. Letošnje koncerte posvečamo spominu njune genialne ustvarjalnosti. Svojo, malo manjšo obletnico praznuje tuđi sam festival, saj po-teka letos že dvajseto leto. Živahno glasbeno življenje v domžalski ob-čini je pripomoglo, da se je pred dvajsetimi leti oblikoval prvi ciklus koncertov, ki se je nepretrgoma po-navljal vsako leto do danes. Ta-kratna Kulturna skupnost, ki je vse-skozi skrbela tuđi za samo stavbo in freske kot Muzej Jelovškove umetnosti, je hkrati spodbujala predsta-vitve domaćih kvalitetnih skupin in solistov domžalske Glasbene sole in Zveze kulturnih organizacij, kot tuđi uspešna gostovanja slovenskih GROBLJE _________20 kt in tujih umetnikov. Letošnji program prinaša nekaj novosti v sicer tradicionalno zasnovane koncerte. Deset koncertov se bo zvrstilo po dva vsak mesec, z veliko željo, da se pozivi poletje in tuđi začetek nove koncertne sezone. Program je mednaroden, na-menjen ljubiteljem tovrstne glasbe. Seveda se moramo spomniti ba-ročnega freskanta Franca Jelovška, Mengšana, ki je natanko pred 230 leti dokončal poslikavo cerkve. Ti-sto, kar vsako leto privlači številne poslušalce na koncerte znanih umetnikov, se vsekakor skriva v pcečudovitih (elovškovih fresk,ah in odlični akustiki cerkve.' Koncerti Groblje so bili vedno nekaj več: so doživetje - tako za izvajalce, vrhunske umetnike, kot tuđi za najzahtevriejše ljubitelje stilne komorne glasbe. OB TRIDESETLETNICI MENGEŠKEGA VODOVODA! (II) Živa voda izpod Krvavca Dela na gradnji vodovoda so kar lepo napredovala. Za izkop in zasi-pavanje jarkov je bila organizirana posebna sezonska delovna enota, ki sta jo vodila Leopold Aleš in Lovro Lukan (rekli so mu tuđi Faj-mošter) s Križa; gradbena dela na objektih pa je opravljala zidarska skupina, ki jo je vodil Vinko Lužar iz Zabukovice. Cevi je polagala montažna skupina v sodelovanju s ključavničarsko-montažno skupino, ki pa je bila sele formirana. Skupine so dela opravljale v okviru celotnega projekta, ki sta ga izde-lala že omenjena inženirja iz Ijub-Ijanskega biroja Kandus in Rupnik. Dela je nadziral gradbeni tehnik Ivan Župan iz Mengša, ki je bil obenem tuđi upravnik vodne skup-nosti. Do leta 1961 je bilo zgrajenih že pet objektov - dve zajetji, dva raz-težilnika in rezervoar v vaši Grad. Da so dela potekala nemoteno, je bila organizirana omenjena klju-čavničarsko-montažna skupina. Ta je izdelovala opremo in v objektih opravljala montažo. Ključavničarska delavnica Ker vodna skupnost še ni imela ne svoje ključavničarske delavnice m ne svojih prostorov, kjer bi za potrebe vodovoda izvajali ključavničarska dela, je najela oziroma vzela v najem kletne prostore, veli-kosti 36 kvadratnih metrov, v niši vodja montažnih del Lađa Zabreta v Mengšu. Tukaj je delo steklo 1. februarja '961. Žačetek je bil težaven, saj ni bilo ne ročnega orodja in ne kakš-nega ključavničarskega stroja. Nekaj ročnega orodja, vrtalni stroj, električni varilni aparat in brusilni stroj je dal v uporabo lastnik delavnice Zabret. Dela je bilo veliko, vmes pa so postopoma nabavljali svoje ročno orodje. Nakupili so električne vrtalne stroje, električna varilna aparata, brusilni stroj in večjo stružnico. Ob začetku sta bila poleg vodja delavnice zaposlena še dva ključavničarja, pozneje pa sta prišla še strugar in šofer tovornjaka. Za notranjo opremo in montažo je čakalo že kar pet objektov kot tuđi celoten cevovod. Opremo za azbestcementne oziroma salonitne cevi, žibo spojke, zaporna ventila, ventila s plavačem, hidrante in cestne kape različnih profilov ter opremo za hišne priključke je vodna skupnost nabavljala pri Li-varni Feralit Žalec. Vso drugo opremo, kot so različna jeklena ko-lena, odcepi, jekleni prehodi za pod cesto in različni jekleni sifoni vseh vrst profilov za prečka nje po-tokov, pa so izdelovali v skromni domači delavnici. Gradnja vodovoda je hitro napredovala. Ključav-ničarsko-montažna skupina je z gradbeno-montažno skupino us-klajeno delovala. V delavnici so de-lali tri leta, do spomladanskih dni v letu 1964 in takrat je bil ta ob-sežni in zahtevni gorenjski vodovod v glavnem izgrajen in dodelan. V gozdnatem hribu nad vasjo Po-ženik je bil v letu 1961 zgrajen rezervoar Poženik. V poletnih me-secih leta 1962 so bila izvršena vsa notranja montažna dela, tako da je bil rezervoar na jesen že pripravljen za obratovanje. Iz tega rezervoarja se voda deli v dve smeri; ena gre v smer Komenda-Mengeš, druga pa Poženik-Brniki in Letališče Brnik. Prav v teh letih je bilo v izgradnji tuđi omenjeno letališče, zato so tuđi tam želeli, da čimprej pridejo do izgotovljenega vodovoda in s tem do pitne vode. Zato je bil tuđi najprej zgrajen glavni cevovod od Poženika do letališča, nato pa so nadaljevali s cevovodom proti Ko-mendi. Rezervoar v Komendi je prav tako v gozdu na hribu in je prvi objekt, ki ima na pročelju vzidano letnico graditve 1962. Rezervoar je bil dokončan v jesenskih mesecin, opremljen in notranje zmontiran pa je bil v decembru in bil tako pripravljen za obratovanje do dne 20. decembra 1962. Obenem so bila vsa dela opravljena do predvide-nega roka. V tem rezervoarju se voda deli v smer proti Mengšu in proti Vodicam. Voda za Vodice je zmrznila V jesenskih mesecih je bila izgradnja cevovoda od Komende proti Vodicam izredno pospešena. To pa je bilo povezano s tem, da so bili v letu 1962 v Vodicah zgrajeni posebni družbeni goveji hlevi odpr-tega tipa. Moderni živinorejci so za govedo potrebovali pitno vodo. Za to pospešeno gradnjo vodovoda je bil sklican sestanek vseh delovnih skupin. Gradbena, terenska (izkop in zasipanje jarkov) ter montažna so izjavile, da bi ob ugodnem vremenu in ob celodnev-nem ali nadurnem delu mogoče le uspeli, da bi dokončali z deli do predvidenega roka, to je do 20. decembra 1962. Delavci pa so se le bali bližajoče se zime. Ključavni-čarsko-montažna skupina pa je vodstvo vodne skupnosti prepriče-vala in ji dokazovala, da s štirimi ključavničarji ne bodo zmogli, saj da že dozdajšnje delo zahteva ogromno nadur. Ob vsem tem pa da bo prvotni nacrt, to je dokončan komendski rezervoar do 20. decembra, dosežen. Med upravo in vodji delovnih skupin je bila izredno živahna razprava. Rednega poteka dela, časa in dolžine cevovoda se ni dalo spremeniti. Cevovod od Komende do Vodič oziroma do vodiških hlevov je dolg približno šest kilometrov. Na koncu sestanka je padla še pripomba, da le ni pametno preveč hiteti in da borno lahko zadovoljni, če bo voda v Vodice in do hlevov pritekla do maja 1963, ne pa do pretiranega 20. decembra 1962. Takratno vodstvo vodne skupnosti pa ni popustilo. Končni sklep je bil: Voda mora v Vodice priteci do 20. decembra! Tako ni preostalo drugega, kot da so vse skupine še močneje poprijele za delo. Vse je kar usklajeno in lepo pote-kalo, tako na terenu kot v ključavni-čarski delavnici. Delali pa so od jutra do večera, ne glede na vremenske razmere ali prosti čas. Proti Vodicam je bilo na hitro položenega več kot štiri kilometre cevovoda. Ves ta del je bil tuđi že preizkušen s tlakom vode na 20 atmosfer, tako da je bil pripravljen za zasip. Vendar delavci so intenzivno nadaljevali z izkopom jarkov. V vseh štirih kilometrih neza-sutega cevovoda je montažna skupina zadrževala vodo, ker jo je po-trebovala za preizkuse na tlak v vsak dan na novo položenem ce-vovodu. Toda čez noč je na hitro pritisnil mraz, in to na -10 stopinj Celzija, tako da monterji nišo uteg-nili izpustiti vode iz cevovoda. Vse je zmrznilo. Debelostenske 200-milimetrske salonitne cevi so popo-kale. Na vsej dolžini že položenega cevovoda je ostalo le nekaj nepo-škodovanih cevi. Škoda je bila ogromna. Za to izsiljeno delo v zimskem času, za to velikansko škodo, za vse popokane cevi in za vse ponovno delo, pa v takratni »socialistični« družbeni ureditvi ni nihče odgovarjal. V tišti zimi potem ni bilo nikakrš-nih možnosti več, da bi z delom nadaljevali, s tem pa tuđi z vodi-škim vodovodom do 20. decembra ni bilo nič. Nespametno planirano - in ni bilo uresničeno, zima in narava sta zahtevali visok davek. Obenem pa sta dokazali, da sta močnejši od lljudi »socialistične« pameti. Prekinjeno delo se je spomladi nadaljevalo. Vodice in hlevi so vodo dobili v juniju 1963. Gotovo pa bi do nje prišli prej, če jeseni gradbena in montažna skupina ne bi pretirano hiteli. Tuđi omenjeni odprti goveji hlevi so bili v tem delu Slovenije nekaj povsem nesmiselnega, saj so pri nas le precej mrzle zime. A kljub temu so hoteli preizkusiti, kako bo to novatorstvo prestalo zimo. Govedo se je prevečkrat prehladilo in zbolevalo. Kasneje so te odprte hleve obložili s stenami in jih za-prli, da je bilo govedo pozimi na toplem, kot je to na Slovenskem že stoletja. »Vodovodna« voda je izpod Krvavca pritekla v Mengeš V poletnih mesecih 1963 je bil od komendskega rezervoarja cevo- vod potegnjen do Mengša, in to iz 250-milimetrskih cevi, v jesenskih mesecih pa je gradbena skupina na hribu Gobavici dokončavala rezervoar, na pročelju te zgradbe pa je vtisnjena letnica 1963. Istočasno je ključavničarsko-montažna skupina izdelala vso montažno opremo in izvršila notranjo montažo rezervoarja. Dela so bila gotova in na jesen je voda izpod Krvavca pritekla v mengeški rezervoar. V ten; času je bil v gradnji že glavni cevovod od rezervoarja, preko drevoreda in travnika ter čez Kandušarjevo dvorišče (sedaj je tu skladišče Pivovarne Union Ljubljana). Od tod pa je cevovod nape-Ijan na Glavni trg, kjer se razdeli v dve smeri. Ena gre po pločniku na desni strani Kidričeve ceste proti jugu. Druga smer pa se cepi v Pre-šernovo ulico in proti Gorenjski cesti ter po Kolodvorski cesti proti tovarni Lek. Ta cevovod ima profil 150 milimetrov. Kot je bilo predviđeno, je v Mengšu vodovod dobila najprej tovarna Lek, saj je že težko čakala, da priđe do potrebnih količin pitne vode, ki jo rabi za proizvodnjo zdravil. Zato je za celoten vodovod tuđi prispevala veliko denarnih sredstev. Tovarna je bila tako pre-skrbljena z zadostno količino in z nemoteno oskrbo vode proti koncu leta 1963. Polaganje cevovoda od Most proti Suhadolam v letu 1963. Levo, glavni projektant inž. Stane Kandus, desno tesar Koglar, eden izmed prvih delavcev pri gradnji vodovoda. 16 I **&■'-* ......- ■ ■■'• __' • ~- - Kultura AVCUSTA SPET GLASBA TREH DEŽEL: Z Marelo international v ospredju Po odhodu Franca Kompa-reta iz Marele si je ansambel spremenil tuđi ime. Ker na-stopa največ izven naših meja, po Avstriji, Nemčiji in Švici, se je preimenoval v Marela international. Člani pravijo, da so zaživeli neobremenjeni s prejš-njim glasbenim življenjem, da imajo dela čez glavo, vsi so po-klicni glasbeniki, nastopajo pa le tam, kjer je smiselno. Kot je videti po njihovem koledarčku, imajo nastopov kar preveč, tako da še zdaleč ne drži, da bi zdaj počivali. Prav nasprotno! Težko si dobijo prosi termin za domaće občinstvo, čeprav bodo nekajkrat vendarle nasto-pili letos tuđi doma. Novo pri Mareli international je to, da imajo tuđi novega za-stopnika in sicer Milana Lon-čino iz Kopra, ki ima firmo McMillam Musical Corporation, z Avseniki pa so se prav-kar dogovorili, da bodo sne-mali njihovo glasbo, kar je za-gotovo največje priznanje tem odličnim glasbenikom. Na na-stopih igrajo tako narodnoza-bavne skladbe kot večno lepe, tako countrv glasbo kot dixie, tako rock'and roll kot južno-ameriške ritme. Naštudiran imajo tuđi poseben polurni show program in še sto drugih posebnosti, tako da zadovoljijo prav vsakega poslušalca. Pose-bej za to sta zaslužna pevca Julija Bartol in Ivan Hudnik-Lev, da pa so janez Avbelj, Iz-tok Vidic, Marko Štritof, Dušan Drobnič in Rado Černe odlični instrumentalisti, vedo tuđi ne-poanavalci. Za odlično ozvo-čenje pa skrbi Miče Karov. Predsecftiik KD Miran Jare iz Škocjana je že lani sklenil pogodbo z Marelo za nastop na glasbeno-zabavni prireditvi Glasba ne pozna meja, ki bo 24. avgusta na Studencu, tu pa bo Marela international pokazala tuđi domaćemu občinstvu, kaj vse zna. Marela bo osrednji ansambel, ob njej pa bo še ko-pica drugih glasbenikov z vseh treh dežel, tako da se obeta odličen program. Marela international tako na-daljuje uspešno pot tako doma kot v tujini in o njej bo slišati še veliko dobrega. I. Sivec NAJSTAREJŠA GOSTILNA V ČRNEM GRABNU Zanimiva turistična domislica lukovškega gostilničarja Gostilna na poti v tretje stoletje Koliko je pravzaprav stara gostilna »Pri Bevc« v Lukovici, bodo v arhivu Slovenije sele ugotovili. Stane Jemec, sedanji lastnik starodavne lukovške gostilne, ki prepoznavno oddaja čar nekda-njih stoletij, se je lotil zahtevnega opravila. Sklenil je dognati - koliko je stara njegova gostilna. Zaenkrat ve, da je bila v tej hiši gostilna že v 18. stoletju, ko jo je med leti 1788-1847 vodil Jožef Stergonšek. Iz njegovih rok je prišla v last še nekaj gospodarjev; med njimi tuđi v roke Jožefa Bevca z Imovice, po katerem je gostilna dobila ime, dokler ni po- 0 BEVCU stal njen lastnik Peregrin Capu-der, oče Stanetove mame. Pri-imek Jemec je prišel k hiši z oče-tom. ,,, Ndjfajgje' treba storiti, je sklenil Želite, iščete možnost, da se popeljete s kočijo? Ni problem! Stane Jemec vas bo popeljal s starodavno kočijo, ki jo je sam ob-novil. Poiščite gostilno Bevc v Lukovici, Staneta Jemca - vse ostalo bo steklo... sam pri sebi Stane Jemec, velik občudovalec starin, starih časov, rokovnjaškega izročila tega kraja. Na dvorišču in vrtu gostilne si je pod velikim »toplarjem« in ob njem uredil poletno prizorišče. Gostilna bo kraj zanimivih do-godkov! Veselica je premalo, naj se ob gostilni nekaj dogaja! Tako bo podjetnj Lukovčan vsako so-boto zvečer tersob nedeljah do- poldne prirejal zanimiva tekmo-vanja: - vleko vrvi (dve kategoriji: 5 tekmovalcev v skupni tonaži do 500 kg in nad 500 kg), - balinanje in nagradno bliža-nje, - žaganje drv, - vrtanje lukenj s starinskim svedrom, - zabijanje žebljev, - sestavljanje kmečkega voza, - plezanje na kozolec in na prosto stojeći drog in drugo. Zmagovalci tedenskih preizku-šenj, ki bodo seveda nagrajeni s praktičnimi nagradami, se bodo na koncu sezone srečali v veli-kem finalu za večje in vrednejše nagrade. »Kaj bi dajal težke de-narje muzikantom! Raje name-nim ta sredstva svojim gostom! Zdi se mi, da je zadovoljen gost še najboljša naložba!« pravi Stane. Igre, ki jih bo prirejal na novem asfaltiranem prireditvenem prostoru, bodo vodili kostumirani ro-kovnjači, ob tem pa je treba po-vedati, da tuđi domaće hrane ne bo manjkalo. »Peklo se bo na odprtem kaminu, vendar ne po sistemu roštilja!« zagotavlja Stane Jemec. Ponudili bodo pečenice, domaće salame, zrezke, kotlete - pač vse, kar si bodo gostje za-želeli. Pa ne le to! Stane Jemec je na željo gostov tuđi pripravljen zapreci kočijo in popeljati svoje goste s konjsko vprego po okolici. »To pri hiši ne bo izumrlo!« zatr-juje. Konji, kmetijstvo, hlev - vse to je bilo že od nekdanj pri hiši - in tako bo tuđi ostalo, zatrjuje Stane, sin Dušan, ki je že dolo-čen za naslednika na Bevčevi gostilni, pa pritrjuje. Verjamemo jima. NA MENGEŠKI SOLI: Dan odprtih vrat Včasih se zdi, da se starši, otroci in šola - ta znameniti pedagoški trikotnik - premalo vidno spajamo med seboj, zato je vsako dodatno pojasnilo, razstava ali predavanje dobrodošlo za vse tri krake tega tri-kotnika. Na mengeški soli so učenci in pedagogi tik pred koncem šolskega leta pripravili obsežen dan odprtih vrat, kjer so po ra-zredih napravili razstave naj-bolj imenitnih del, na hodniku so se ves čas vrteli video pos- PRAZNIK MUZIKANTOV: Zajci praznovali 20-letnico KD Miran Jare iz Škocjana je ob vrsti drugih prireditev letos pripravilo tuđi Praznik muzi-kantov, na katerem je bil ob ansamblu Spomin iz Novega mesta in ob Fantih treh dolin "glavni ansambel iz naše občine, ansambel Nika Zajca, ki je slo-vesno proslavit svojo 20-letnico delovanja. Niko laje igra sicer že čez 35 let, igral je že na več kot 500 ohcetih, ansambel pa ima dobrih dvajset let. Kot posebna zanimivost je bil tuđi na- stop Nikove hčerke Alenke, ki je dokazala, da gre uspešno po očetovih stopinjah. Članom ansambla Nika Zajca pa srečno v tretje desetletje, ki so ga za-stavilis snemanjem nove kasete z naslovom Pod srečno zvezdo. P.Z. netki tistega, kar je bilo povezano s solo, na šolski ploščadi pa so se odvijale športne in dru-žabne igre. Dan odprtih vrat je trajal tuđi do pozne popoldan-ske ure, tako da so si šolske dejavnosti lahko ogledali tuđi tišti starši, ki so zaposleni do petih popoldne. Ogled nas je prepričal, da se učenci od pr-vega do osmega razreda na mengeški soli pod vodstvom svojih mentorjev znajo res izredno potruditi, tako da je šel 3)a,rsjJ ^^ ^"~~\ I '-IKOJ'N! I / \ I \ KUM« / tfOKLMUI J—|--------------------f INTERESNE DOAVNOSTlT V / ^%^~~~ X ^"^ •.«.' // \\ ,, 7 «0D(WW3(l \ / Y^ Jf / NCUHM.M«« W>im.l«iy> -Tl°'r I J ^ jp (SUKNJKIJEOK ) tf' | ^^^ ( lvaj^vt\ \ 1 I ^^ \ DODATNI FDUK / ( °