petek, 6. nfembra (November 6), 1925.
$TEV,—-NUMBER 261
Praglai diifilUigelfciv
AMERIKA.
alatotrmCltni podietnUd kui*i°
Ooolidge pozvan, naj konča stavko rudarjev.
Samostojni farmarji postaja-jo poljski delavci.
Mitchellov pravi boj se bo šele začel.
PO SVETU.
Pred katastrofo Francozov v Siriji. Damask oblegan. Vstaši prok Umirali republiko.
Mussolini zopet ropoče z orožjem.
Vladna kriza v Nemčiji.
Bivii bolgarski car Ferdinand pri papeiu. f-
Perzijski ¿ah odšel v pozabljivost.
Peruvijski delavci razgaljajo Chile.
Dozdevni tajni italijansko-ru-zki pakt odkrit.
i. naj inlcr garancijske
Paktje baje naperjen preti Tar-
Raalja raadelit^ ad 'lade* ad
vzhadno Evropo.
11 1 m	, A
Poročevalec Hearstovih tigrov, Kajetan Dunbar, ki ee nahgja v Chiaaeu, Švica, ja v četrtek kab-llral svojim listom, da je debU v roke tekat tajne pogodbe, Je bila lansko spomlad podpieqpe v Kimu med Italijo in sovjnfcko Rusijo, Pakt. ki še ni ugledal Mi dneva, ima uvod, štiri ¿lene ln dodatek.
V uvodu je rečeno, da sa in-tereai Italije in Ruaije v vbodni Evropi identični (istovetni) in pogodba Je potrebna, da <m-mentlre Identiteto. Prvi fltsa se glasi, da msd Interesi italijanskega kraljestva in sovjetske Unije v vzhodni Kvropl ni najmanjšega spora, vsledtega qbe stranki iajavljata, da ne toeto nasprotnika v omenjenih teritorijih. Drugi člen določa, da f slučaju, če v vzhodni Kvropl kdaj nastane situacija, ki ho zahtevala rešitve od ene*, ali druge stranke, na sme nobena stranka sačeti kakšno akcijo, ne da bi prej pojaaniia celo sadavo drugI stranki. TrstjJ #len se glasi, da obe stvaakt nastopita skupno, če bo kdaj potrebna kakšna akcija napram Turčiji. Četrti člen se tiče Balkana, predvsem Rumunije in Jugoslavije. V balkanskih za-devah ne sms biti msd Italijo in Rusijo nohtnega konflikta. V slučaju, da je potrebna kakšna akcijrf te ali one strani, Imata obe stranki proste roke, t. * OIhI! JigaHavt/e aCmlzdeOTlf paragraf, glas i dobesedno: "Gle-dS Jugoslavije sovjetl priznavajo izredao (ali possbno, spadal) vsšnost interesov, ki jih ima I-talija In zato pripuščajo Italiji, da te svoja interese svobodno in popolnoma rasvUe, ne da bi u-silJovali Italiji svojs lastne politične nasore'.
Nato obe stranki zaključuje-ta. da obdrftlta pogodbo v strogi tajnosti. Pogodba ne sme - biti objavljena, niti predložena kakšni Javni lnstHucjJl v ratifikacijo. Pogodba postane veljavna tleti dan, ko Js podpisana, tajnost pogodbs Je neomejena sa obe stranki.
Dodatek so ps fdsslt "V ašača-Ju, da pride do vojae med Ter-čljo la Italija, ss sovjetska vlada sarsše, poslati toliko «rojih čet kolikor jih ima Turčija v akciji v okolici Erzeruma, kakor tudi svoje bojne ladje do Bespo-ra. V slučaju vojne med TurllJo In sovjetl ss Italijs ne bo mešala v konflikt s namenom, da aa Is-sove evropske komplikacije, U talija pa bo pomagala Rusiji politično z vsemi sredstvi, ki Jih
giaaila svoje nevtralnosti".
Pakt Je bil podpisan 12. maja 1024. Za Italijansko vlado so podpisali gen. Cavaciocahi, gen. ■Hl'ln polkovnik Mofimfc Za sov jate pa admiral Berkends gen. Outir, gen. Hlevlnaki In sovjataki poslanik Jurenijev. Pogodbe nosi številko 1220 v seznamu političnih pogodb v ljudskem komisarljatu v Moskvi.
Stavka avatrljsklk aradalkav ad-vrnjena.
Dunaj, 0. nov. — Htavka 00.-000 uradnikov v Avstriji ja bila včeraj od vrnjene, ko ja vlada do» valila uradnikom 20 odstotkov po viška plač.
Medtem je pa na Dunaju Izbruhnila stavka pekarski^ de« lavaev In mestu grozi poamnj-kanje kruha. Peki zahtevajo po-višaaje mezde.	> -
Kfag. h s aa dal i prearijer, se ae amekae.
Otto«». Ont. PrapUjer Meeker»!* King Je nazimell * sredo zvečer, da ee novi . parlament anide v najkrajšem hm, njegova vlada pa oetane na kr-
AlekaandrUa, Egipt, 8. nov. — Dva ameriška rušilca, ki sta prispela sem pred nekaj dnevi is Gibraltarja, sto včeraj popoldne odplule v Beirut. Sirija, kjer je pološaj zelo kritičen.
Kaira. Egipt, ft. nov. — Najnovejša poročila is Sirija so sslo razburljiva. Stavilo revolucljo-narjev narašča dnevno. Neštete mnošice domačinov, ki so bras doms, odkar so jim Prancoai po» ftgall vasi. sa prldrušujejo veta-šem. Damask je obkrošen od rs» belov in general Gamelln utrjuje mesto tsr gradi barikade o» krog vladnih poaloplj. Krvavi spopadi v okolici Damaska se vrše vsak daa.	J|
I AMJM R HAU _ Tin ■>! .,.«> . a
•«■■m o« nov. —• roroce vaiec "Dally M alia" Javlja Is Dama« , ska: Nekontrolirana revolta je kakor pošar objela vso Sirija, J Francoske ¿« te niso več kos vstašem, kar jih Je premalo. Ako ne pride kmalu J*>moč ik Fran- . sije, bodo motali Francos! umakniti se v Beirut In od tam na ladje, da uidejo uničenju. Damask je bil v torek ln včeraj v veliki paniki. Na tisoče ljudi je pobegnilo iz mesta: mnogi so pobeg*!« H v Palestino. V okolici mesto so grmeli topovi ln pokale bombe, ki so padala is zraka.
Damask je oblegano mesto. Na vssk cestah, ki vodijo na do-šclo, so Rostovijsne barikado «a na njih stoje strojnice. Najstarejše mesto na svstu Js najmo-dernejše oboreOffi vojaški tabor.
Sunw je prlneeel 9Hkt,k*r celih
hribov trdega premoga, ki ga i-majo premogovniški podjetniki na antracitnem polju v rezervi. V Baltlmorju ae mora zdaj kon-zument kupiti več ko dve toni premoga hkratu. Zaloge premoga so majhne v mestu in cena pleza kvlško, da Je strah ln groza. Zdaj ae plačuje trdi prempg v Baltlmorju od fl6.76 do $20 tona.
Trgovci s premogom na drobno izjavljajo, da premogovniški podjetniki zahtevajo tako visoko ceno za trdi premog, da bi ga morali prodajati tono za najmanj $25. ti trgovci zdaj ne ma-rsjo kupiti premoga. Oni priporočajo konzumentom, naj se po-r1 uiijp mehkega premoga, dokler ttavka ne bo končana.
Ljudje verjdmejo tukaj, da je predsednik Cpolidge odredil, naj se došene, kako velika so še rezerve trdega premo«*. Ampak čc ne to tudi zgodi, ne bo pomagalo veliko. Podjetniki so še vedno trmoglavi in ne kaše jo znamenj, da popuste od svojih profitar-»kih želj.
OaalMga pazvaa, aaj konča štrajk mdar jav
Newyorfki senator Copaland ar-glra predeednlka. naj skliče konferenco.
■. . i ■ Washington, D. C. — Senator Copeland iz New Vorka je v zrelo apeliral na predsednika Coo-idga, naj takojspovabi zastopnike rudarjev ln lastnikov antra-citnih rovov na * konferenco v svrho, da se konča Štrajk v di-striktih trdega premoga.
Fašistom! diktatorje dejal, de ne votaje v trajni m h*.
Rim, 5. nov. — Bivši socialistični poslanec Zanibonl je bil danes aretiran na obtožbo, da je organiziral atentat na Mussoli-
nije.
Rim, 5. nov. -r Italija Je vče-rsj praznovala eedemletnico premirja s Avstrijo. Bile so vojaške psrade in velik hrup v fašistov-sklh središčih. Mussolini je govoril v natlačenem opernem gledališču Constansl v Rimu. Dejal je med dragim, da fsltosm odpira Italiji veliko bodočnost. Zadnja vojaa, Je rekel, Je dala Italiji njena prave meje, toda še ne vseh. Nato Je dejal:
"Gorje me, kdor ae dotakne naših mej! Mir Je gotovo ljud-Rks želja. Dael jaa upam, da mogoče pride dolga doba miru, ne verujem v utopijo .trajnega miru. Culi ste, kako je drugi dan po največjem mirovnem dogodku zadnjih čaaov sagrmel top v Macedoniji ia ob Sredozemskem morju. Mi moramo imeti mogočno armado, veliko mornarico, zračno floto, ki bo dominirala o-zrsčje in predvsem močan duh disciplina in poftrtvovalnoeti med vsemi razredi našega ljudstva".
Pflmttfc MalaalaÉl v UmI^ ■^•a aemei ii ai a wv^m
It i m, I/nov — Bivši bolgarski kralj Ferdinand, saeai "bel-kanaki lisjak", ki ja porinil Bolgarijo v vojno aa strani Nemčije. Jo v torek pesetll Vatikan la konferlral s pepešom. Perdiaead prsvl, da Js prišel kot navadsa romar, toda pa peš ne sprajaem navadnih romarjev s takim pem-
VsMksn V kočiji ksrdlnsla Oao parrlja.
Rim ne verjame, da Je Ferdinand tukaj bre/. Mitičnih nama-aov. Koje Ferdinaad prišel v
peto' ^ k^ rdi* ^aaapaflrt
v hotflu, Icjtr nI ji 1(01) tÉfl
per ur. Nato se js "lisjak" peljal v kard i nalovi kočiji k papešu. Rimski listi špekulirajo, da Jo Ferdinaad v misiji ruakik sari-stov in bi rad pridobil pepela aa Mvsakriatjanakl protlsovjetskl blok", katerega namen Ja, postaviti velikega kneza Cirila na ruski t ron.
KRYANOV BOJ PROTI EVOLUCIJ! IMA SVOJO Da BRO STRAN.
ENAJST OSEH REŠENIH t
JAHTE. —
Weal Palm Beerk, Fla. — Jahta Kd SUikesa Iz WgrriactO-ne, Ve., Je nasedla kakšna štiri
milj«« proč od Vero Bsaeho. Ma nji je bil Htqkas, njegov prlj* MJ In devet mornarjev. Nastal Je vihar ln nevarnost je bila, «F se jahta razbije. Po vnšurjMm napornem delu, pri katerem Jo moštvo na obratni ladij 1 tvasslo svoje šiviJanJe, so bili relee! vel « Jahte, ki ae pntael dreki aa Močeh In postaja pidrtlee.
TESARSKI DELAVCI SB PRE-SRLUO V SVOJ ROM.
Jaki na tukajšnjem delavskem ulilišču prihajajo v vedno ve-(jem štoviln poslušat predavanja o biologičai evoluciji. Zanimanje za ta predavanja j^ vzbudil Brjraa s svoja aposldjo proti naukom o evoluciji. Kaaneje je k temo veliko pripomogla obravnava proti pčltelja Seopesu v «V-žsvl Tnnncssoc.
RAZSTRBLRA V TOVARNI.
VkieagO^ BL —V tovarni Bearer Prodnata kompanije Je na-"tala silna rasatrelba, ki Je raz-vnaU kotel, V katerem eo Je či-<tik> sirovo dje. PUa, ki ee je nabral v koda. Je povzročfl raz-K t ralbo. Sipa v oknih eo popokale «troji eo poškodovaaL Vel ko
•U. da a^^^SMu^
BeHhnsrt. Md. — Zastopniki deset tisoč železničarjev na Bai-timore A Ohio šeleznirl ee pogajajo sa isbofjšaaje mezde. J. David Cordel, predsednik toge odbore, ni ekjevll detajllranlh sa-h tov. Polov tea teh «desničarjev tlvl r Baltlmorju.
LWITIWA SLOTWgi» MAMOVn*
«PJtOSVETA*
W74f Sa. Uvaiab Atmm,
•THE ENLIGHTEN
zdo aktivni, to-
večinoma
lepe UkudnJe, torej ve kako mo-«a kuhati Its*0- Se bo kuhala, ji! NsJiepšeja ker Trunk,
sprejela izjav? svobodomiselno sti šele letos, nt z«4pji konven-
j^bila sprejeta na tretji redni jkonvendjl leta 1907 v La Sallu. m: O* tega če»te vedno na pr-
ionske J^srali^vati igno-rance. Ce bi se sramovale neved-
hftreje
razumejo napačtfo. Mogoče i. mam tudi sam #kr "plank" na ;očeh¿da ne mofem-boljo ^rftiHli.)
Današnia mladina moškeira .poTjTriavfi noStrfjtc« men-
Vfo enake. Kaki >r*zumu pravi 4e največji sovra m. Kamor poseže
»»srriras
ljuba. Sposobni pa bomo vsaj razmišljati o nji. Ce bomo pametni, bomo svoje prave prijatelje poelulaM, in pozneje jim bomo hvaležni za pametim nauke. N* zanemarita avojfliinaj-boljših prijateljev, kakor itn ''Ftoletarec^ in "»so««**. — Ine R. Speeher, Walsenburg, Golo» .	, • ''"J
\ '«t JI m uuidt '
Zato, ker vsak pondeljek Čepi v uredništvu velik, črn maček.
Trunkeva emelerija. G^rua»^
terem odlaga svojo logiko "Zgodbifo o trunku", kaUro je imel A. C. iz Kenoahe v Žarko metu. hoče sopet zarezati na moj roveš, češ da nimam boljllh sr gumentov. O. imam, imam, pri: jatelj! Le počakajte, saj še n. vseh dai konec. Ako vi pijete al, ne. je zgms postranska nč. K* der bom koga vprašal, če v P« jote. tedaj bbm jas pijan- Moj do-p lan i k vam tudi ni očital noben-ga pijanstva. Ce je pa zapiaal. da iz Trunka lahko postsne Drunk je mlatil nekaj drugega
Ker pa še hočete biti "druok ne smete zameriti, če amnim. da ste resnično pijani, kadsr t*»
^ Ms,
prizadevajo a Um siSemir^ •podaratvu. Oblast bi motala poseči vmes, di prepreči nadalnje sekanje gozdov, ali Italijan počne v Istri, kar hoče, in oblast ns pozna do ubogega Istrskega se-Ijaka nikake obzirnosti.
j* mM»
lzvrnevalnt odbor:
UPRAVNI ODtmti ViMNt Catsksrj po4pr«ds»4mk Aedrsv Vklrkh. B, f. m, Ps.j «L t.MUk M»liN«w TurtM t»|nU> fcel«tl*#fs «d L kUs»J»ik -Joku Vefrttfc; ur*dmk fllMila Mm tava
Iii s blagajniškimi 1 . J« MIT-M So. Lswn4sls
Na prodaj Jo posestvo f ni sloveusko-hrvstske nai v Mllwsukee, WU„ sestoj gostilno, brivnloe, krojadi dvoran «a taja Itd. «M plesne dvorano i odra« I polno opravo modomtli ki ressvotljeve, telovadnico 1 novanja. Proda oa poaoa boleanl v drutlai. Dohodi fft,000.00 na lato brs« poot
NATX «sftvicb m
4«« National to*, Mttm
(Odgovori na vprašanja.)
uf t/. . H.Lullaa I
wnai, v«. —• ■»•»i»'''" Aratv J« verska flleatroptšaeor-ganiMtlia. Ustanovljena Je 1* la lota tM v Undeau s pridigami bo ulicah, šotorih In gledaliških, ki »o jih «adatnJkf najdi ia avojo propagando. Z« v, lačetku J« slutila ka proiaaUa- , toveke rnisljone |*> angleških tu drugih kolonijah. Glavni | ter ta organizacije Ja. da »(»lire na ljudi, da ao irtvujej» u drugo. Organ Uac i Ja M Jo hitro reišlrlle in Ima po vsem »vrtu la lft,977 postojank, ki ima dobro oaganitiran»	po ca-»tah, Javnih in prtvatRlh uro* • lotih. It prispevkov gre denar aa misljone ra varsko |wopegen-<lo in «I raaAinsnj« organisaelje.
O g.....ImilJ» Ima nebro) ueluš-
boneov, aj*e n»«ineroili«t utid jo v I, lil lin, a veliko gie%mh
populflPMi vl^^p^f 1(1 11^0 Krulj Lear in Othollo. — P. U I. 0.
varne rrlH»burgfca fgpnoma počivala, druga manjša pa obrs-tujojo po šttrt aH pot dol v tod-nu. Boljše šaaa "bet* jo po nova« letu, La tal, da Ja v tam caJni teko reoflttea rok. ki pravi, da obljubiti in dati ao aa mar rs. Tako ae bo torej aajbrft »godilo. da bo ostalo la pri obljubah.
V lu.iNorau
da ttkljbat d vo,pi*ipo
hekot Ja ornsiiUeriie preovj i»re-motna. — IWrav!
NajtešJo jo PH^l vr<He hrasU ia oreha, tudi .m^f Je J^ »do radtfao.
aAbrak; k| jo ^¿torija definiciji burioaznlk j*rleti prvi vrsti skupnost premo* in • katerim jo bUn možu pri no pravica upravo togi pn ženjs, dni jo pravica mpOj« lani kraj evojego bivanja, i narodnost, priimsluodločilni •«do prRkgoji daaa itd* j< vjftaka vlada oMio razv vila s rsvoiucijonamo zakon jo. lato ja storiia tudi akim poevečenjem" tega sni stva. Omenjeni dekret kake di na njihovem teataUusei I jeni kodeks d matičnih knj fkl 1911 eo opredelili toa* stalili sovjeteke viede na 1 bračnega in rodbinskega pi Kodeks iz 1. 1919 Je vzel v vrsti cerkvenemu braku vsa I{¿tod pomen. 8 tem kode! je bil netanovljen civilni (ao tki) brs*, dalje enakoprai ohfh zakoncev, delitev proz nje sporedno z raedaebo gmotnim podpiranjem|n ki
govjetake vlada jo prijoorOe nov zakon, ki urejuje zakonske In rodbinske razmer* v Busiji. Zadevni zakonski osnutek Je bO na zadnji aeji centralnega izvr-ievalnega odbora sovjetske Unije sogissno sprejet Povodom o-zokonitvs tega zakona je napisal ljudski komisar pravosodja D. KUrsklj v monkovBkih "Izvesti-jah" zanimiv članek, ki ga v na-Mladji jem ponet i skujemo:
Tekoj prve meseee svojega ob-«tanka — piše Kurskij — je sovjetska Vlada z dekreti o razpo-* roki, o civilnem zakonu, deci in o vodstvu matičnih knjig temelji-, to sprtmtri1» zakonodajo o braku in rodbini. Kakor Je nagi* ie! Lenin ie 1.1919 v evojem govoru na konferenci moekovskega ienstvs, jo buržoazna zakoooda-ja celo v najbolj naprednih dr-| lavah bal na tem polju izkori-
NJen obup Je privrel do mcftgan. Žohte JO omahnila nazaj, a v trenutku jo Je napoja blaznost uničevanja. Prijela je otrafe^jM*-K Mgoalo^	^en^odg- ;
Damjan Je skočil k otroku, ga privil všvo-Je naročje. ■ :rlf •. ' \ ■ i V.
'■¿ïiï&ïffiïï? ČStfiHR
eo in šele topel dih njegov Je prebudil OtroUpt ▼■■a
• / ' i W ' - PWWw
Ona pa Je letala s težko sramoto v duši in zmrzlo Je bilo njeno srce. Damjan Je čutil, da
svoje znoj no čelo. P*stto Je k mate«, le* žela tako polnosti*, 4o ga Jo Čutila vr^l v svojem mleku.
á. Jem gori v temnem vesoljstvu ne vlada tako tfreztipna strahot* pred obličjem neizprosna večnosti in ni resnica njena tako grozna/med drvečimi solnei, kakor j* plavalo med šffrimi stenami, nad dvojico ljudi, čutečih strašno slo svofa» rojstva. Toda skozi vefaotemo brftjj^e
senoddahnejo od strašhe molčečnosti^*- ^
tako se je zganilo v Demjiii^ mogel utolažiti preplašenega deteta,; pričel mu je praviti zgodbo:
"pulan**"*. pokušaj! Sel Je gospodi lep gospod . visoo-ok gospod, se je spodtaknil* ♦, čep, Je pedel po tleh/' Sam se Je, oponašaj^ vi-
lo no "Čep" Ur se zvohko zasmejilo, da je predramilo s svojo vfislcajočo radostjo grozo blaz-noati	.. ;	,A •
Marta ie odprja oči. V razjedajoči obup Je linii torek-dobrote. Ozrla se je nanj in'pomisli-la: "Moj Bog, brez nJega nT življenja. Slabje, o dobro ima Sras^NedWJevsls je glasno: "Daj ml otroka."
"Marta, zdaj ne."
"Do blaznosti me spravil. Ki* otroka ne moram do j C, da ae ne napij$grapa." lok Je pričel lajlati dulo.
Večerni mrakovl so Ju vzdramili, da sta se spogledala, kdaJ Je umrl dan ln kakor ae s svileno brono prevlečejo vse gobe dneva, da sé zlijejo v sen, a tako roko eo M prek* njunih1 dni.
Kal dobrota, utroivla se v Martó, je kvasila v njenih mislih.
"Damjan, bodi! Saj vendar vidil, kaKo visim na življenju, aamo malo aolnco mi priiW do meram raMi sate in Dulana. Bodli Ti al moj poslediST priatan^p več ee ne upam nO odprto morje, opešala seas.Zaradi otroka, oa ven, kaj bi? Damjan, kaj ni lepo življenje; ne vidiš, no čutiš, kako dlle drevje po deUu, kako hvaležno ee ožite v Jcrirtalno nebo, kako širok Jo svet nad sepočo semijo, kako gore svetovi na žametastem nebu? In gfef, kdo oam bi^i, da ne saklenèmo veeete krasota, |rafthtyeae V gol sami minuli, in eepehemoaopet veo doit Oh, Ifemje* koliko je žlvijeaja v moji dgšl, le iXsplJo ljubeant, da okoeijo mojo loM. 0*L «Sou smo se odreklo, vse aeof posabil^do ¥ dalo svojemu tamo novo IMjoaJe. Damjan, «overi, ali moral žrtvovati minuto svojego¿fó 1 Jen Ja meni in detetu? Kal ni ¿o bežJokralje-stvo, če se is ljubesni vsemu odreče« ln ae Jrt-vujel vsega za ono, kar je in kliče Beg v življenje? Damjan, verjemi, kdor nI is aeke pognal korenin in niu laatna sendja ne hrani g krvjo, ni življenja s njim. — Zdaj pa pojdi, seo*, kaj sedi. do U poljubim.".	- . ,"< ,
Globoko mu Je pogledala v oči. da vidi na doe vodnjoke, Io katerega pij*.
Prevroče je dikala njena ljubeten in ni čn* tHa njegovega hladnega šala. Ni ved«4a, da Jo Beg aonettt tudi telo, komur je vdihnil «odušot 3v v - ■ i*; *	~ <'. A4
One go jeeaojalo: "Saj pride, ttrid*<4É|tf ljubeten ga odreli."
Damjao se Je opotekel v kuhinjo, iskrenost 010 jr utnseglila oči stisnil senci: "Bog. *og, povej, ali je ljubim, svetako?"

n, M SO f
razmerji
kokrat pred sodiščem ali ka-ií; drugim organo^dokazgti je bTačno razmerje, dolpi J4 iruge/t. j. za registrirane go> tcc to že vnaprej določeno.
rgggrs
estilo, do Je razporokapo toi-iti vi prvega izvršena. pa :oocem,jnd ^ treba» hoditi na
vodijo matične o registrirati spj-sev glede na ta
,*o aedaf veljavnem kodeksu i brok rie ustvarja skupnosti imo- ! yioe obeh zakoncev. V razmerah * razvoja proietarskega družabnega redš ta formula ne zodoetu» j
ranju brez kakrlnegakoli mo-men ta prisiljenoeti, tako tudi poroko kot taka nikakor ne dom ra Vplivati na imovinsko necd-vlsnost zakoncev, ki združIU gvojo Imovino za skupno žlvlje-nje samo po eooji volji In v sporazumu. Kar se torej tiče imovino; pripadajoče zakoncema v trenotku, ko ae poročita, hi bilo oiveč govoriti o skupnosti te ir movipe- jfe .treba dati popolno svobodo njunemu sporazumu. T* princip je tudi usojen v členu 10. načrta, ki daje zakoncema ^ftvico, da se po svoji volji in
A. 8TBTZ COMPANY
PmKORAMMt*	-■ — âtnvfivir
]i,—..irs- i n nr
mi * •■¡•t j. T ; i	""'"^".Oï : '	, .	- T
vašo belesen. tlseče ssdevoljaib g