Stev. 248.
V Ljubljani, sobota dne 31. avgusta 1912.
Leto I.
mm
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN4* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri ayutraj; v ponedeljkih pa ob 3- uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu meseči..} K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; 8 pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5‘—mesečno K 170. — Za inozemstvo oeloletno K 30'—. — Naročnina se poSilja upravništvu.	w
»n	Telefon	številka	118.
nrraauH
m
Veleizdajalci in vohuni.
Če kdo govori danes preveč o Srbiji, se ga razkričuje za serbofila, če otrok zakriči »Živela Serbija!« je že veleizdajalec, če potujeta kak odličen Slovenec in Čeh na Rusko, sta zaznamovana pri vladi kot panslavista in če avstrijski Italijan govori o Italiji, postane takoj državi nevaren element.
Tako smešne in malenkostne razmere so zavladale dandanes pri nas.
Krivi teli razmer so tudi narodi sami, ker pomagajo državi in vladi pri domačem špijon-skem in vohunskem delu.
Tako se veleizdaje in vstaje delajo umetno same, kadar je potreba nastopiti vladi z nasiljem proti kakemu slovanskemu ali drugemu narodu, ki ne pripada nemškemu »Herrcn-volku«.
Le Nemci in Madjari so v Avstriji patentirani patrioti.
1 o javno mnenje liočeta te dve pasmi napraviti za splošno po celi Evropi.
Samo avstrijski Slovan in Italijan ne smeta pogledati čez državne meje in bog ne daj, če bi imela še kake stike z tujimi državljani.
Krivi takim razmeram smo slovanski narodi tudi sami, ker se dobe med nami ljudje, ki celo vladi pomagajo širiti Slovanom kvarno javno mnenje in blatenje Slovanov.
•Tako imamo ta greli zaslediti tudi v slovenski žurnalistiki.
Pi ei adi se tudi slovenski časopisi sklicu-ejo na »nepatriotičen« čut tega ali onega neljubega nasprotnika, ga skušajo z veleizdajalskimi denuncijacijami očrniti pri vladi in mislijo, da so si priborili bog ve kaj, če Jih vlada potem nagradi za Špijonažo z malo koncesijo.
Spijonaža je najgrši posel in najgrše rokodelstvo vlad, ki so si ga morale izmisliti države, zalo se moramo proti špijonaži boriti vsi.
Gotovo je, da tudi ni zdravo načelo države vedno prežanjc za vstajami.
Če je država kaj vredna, ne bo iz opozicije kovala veleizdajalskih scen in preiskav, temveč bo skušala opozicijo potolažiti s tem, da ugodi njih upravičenim željam.
Nikdar pa ne tako, kakor se prakticira na jugu v Avstriji, da se Jugoslovanom ubija patriotizem v srca z umetno insciniranimi vele-jzaajniškimi procesi, ki so slični španskim inkvizicijskim navadam.
Da bi Jugoslovan ne smel se družiti kulturno in gospodarsko tudi preko države in da bi se ne smel navduševati za narodni razvoj narodov svojega pokolenja izven države, tega Pametna vlada in država ne bo ozkosrčno pre-I>ovedovala, ker je to proti nje lastni koristi.
In Avstrija bo na jugu šele tedaj zdrava, kadar bo prenehala z vohunstvom za veleizdajalci.
Zato se nam naravnost smešno in podlo zdi podpirati vlado pri tem ostudnem delu še po žurnalistiki m od najbolj tlačenih in zatiranih narodov samih.
Venclten?J!t?IiŠČia Sl"°, .°bs°iali besedc »SI°-
ie dno' ?7 slovenskih klerikalcev, ki jih nnlirika ’ avg.u^a !• v članku »Tržaška trn« c »apis,al 111 se glase: »Motijo se krogi kroj, »Edinosti«, če mislijo, da bomo pridobili «aj več državnih most z antimilitaristično go-nio m s klici »Živio Srbija!«. Škodo, ki jo bo napravila vrtoglava politika te struje, ne bo mogla popraviti tudi ne S. L. S.«
In isto tako obsojamo besede, ki jih je dan prinesel »Slovenec« in se glase:
• •• M«
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
&	Uredništvo in upravnlštvo«	ir.
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se poSlljajo uredništvu. Nefrankirona pisma •e ne sprejemajo, rokopisi se ue vračajo. Za oglase •e plača; petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in tnhvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju poni pust — Za odgovor Je priložiti znamko. «
•••
•••
Teletan Številka 118.
m
»Skoro vse pošte v Istri so v italijanskih rokah. Italijani so skoro vsi iredentisti. Kaj bi biio z našimi poštami, ko bi nastala vojska med našo državo in Italijo? To da mnogo misliti. Naj to premišljujejo oni, ki imajo voditi usodo Avstrije.«
Narodnega boja ne bomo izvojevali z neznačajnimi denuncijacijami in hvalisanjem in klečeplazenjem pred vlado, ker s tem se narodi le še bolj zasužnjujejo nam nasprotni vladi.
Skrajno ostudni posel je pa patriotska hinavščina, s katero se skušajo spraviti na površje posamezne politiške stranke.
Kakor so se v Ljubljani delali klerikalci za velepatriote, da bi prišli s pomočjo vlade na površje, tako bi radi prodali narod sedaj še v Trstu, da bi spravili klerikalizem tudi v Trst. In na isti način se bore proti Italijanom v Istri.
Tak boj ne vodi naroda nikdar do zmage, temveč vedno v propast, ker z veleizdajni-škimi denuncijacijami se pomaga le vladi, da še bolj biča narode nego dosedaj.
Mi pa moramo vladi pokazati, da gremo preko veleizdajniških podtikanj na dnevni red
—	v boj za pravice narodov.
Namen »Slovenčevih« člankov Je očividen. Ker se na tržaških tleh klerikalizmu ne godi dobro, kliče »Slovenec« vlado na pomoč, da bi nastopila proti narodni delavski politiki v Trstu in da bi podpirala klerikalne težnje.
Tržačani, ki vidijo, kam vodi taka klerikalna patriotska politika drugod po Slovenskem, bodo vedeli, kaj jim je storiti.
O cvetličnih dnevih.
Napisal Milko Naglič.
Amerikanska navada iti z dobrodelnimi prireditvami iz dvoran na ulico, Je postala tudi v Evropi navadna in v obliki »cvetličnih dne-vov« naravnost priljubljena. Saj združuje cvetlični dan v prijetni družabni obliki zabavo za kupovalce in prodajalke. Kdo se ne bi ženiral ljubko ponudbo srčkanih prodajalk kvitirati s hladnim »hvala«, kdo se more ustavljati ljubeznivemu napadu prodajajoče dame? In še celo člani meščanske družbe med sabo! Vsak koketni pogled se mora plačati s šopkom cvetk, vsak nasmeh, vsaka beseda nas- prisili, da vedno in vedno odpiramo denarnico in to še s smehljanjem, z galantno zahvalo prodajalki.
•x l^redmestjih se vrši resnejše, enostavnejše. Ponudba, obolus, slovo itd. vedno enako. In vendar nikdo ni brez cvetke! Ženica, ki gre pol ure daleč, da kupi za par vinarjev ceneje, nc pomišlja dati za cvetko dvajsetice. — Resnično lepo in zanimivo je prisostvovati cvetličnemu dnevu v naših velemestih.
Če pregledujemo namene cvetličnih dne-vov, vidimo, da se po največ vrše te prireditve za dobrotvorne namene. Letošnji dunajski cvetlični dan je bil posvečen dvanajstim dobrodelnim društvom, ki skrbe za bolne otroke in najrevnejše sloje. Graški cvetlični dan pa bi se naj vršil za dojenčke, ki pogrešajo domačega oskrbovanja.
Lepi so ti nameni tam, kjer je preskrbljeno na drug način za vsakdanje narodne in prosvetne potrebe in zahteve. Drugače pa je pri nas, ko celo naše najvažnejše kulturne ustanove komaj žive in še to le od domoljubnih prispevkov naprednih Slovencev. V tem boju za obstanek ne moremo skrbeti za vzvišene naloge socijalne ljudomilosti, saj zadošča naš trud komaj za izvrševanje naših najvitalnejših
narodnih nalog In to tem bolj, ker nemški šovinizem v naših obmejnih mestih ali direktno ali pa pod krinko »ubogih otrok« zbira za »Siidmarko« in »Schulverein«, ki je od letošnjih koroških in štajerskih nemških cvetličnih dnevov prejel neverjetno visoke vsote, ki dosegajo 100.000 K.
Zato je pri nas popolnoma naravno, da so izdale »Branibor«, »Družba sv. Cirila in Metoda«, »Organizacija svobodomiselnega di-jaštva« in »Slovenska Sokolska Zveza« oklic na ves narod, naj se v letošnjem septembru vrši po vsem Slovenskem v vsakem kraju cvetlični dan v korist obmejnim šolam, sokolski narodni organizaciji in revnemu dijaštvu, ki študira na nemških šolah v tujih krajih.
Ko bomo imeli vse, kar smemo kot člani »kulturne države« zahtevati, tedaj bomo v svoji priznani požrtvovalnosti lahko sledili lepim humanitarnim vzgledom srečnejših sosedov.
Pri Nemcih je postala navada, da se samo gotova vrsta, po večini umetno izdelanih cvetic prodaja pri takem cvetličnem dnevu. Tako se je letos prodajal na Dunaju le rumeni narcis, v Monakovem Šipek, v Gradcu šmarnica itd. Kakor pa je ceno, Če se naroči toliko sto-tisočev umetnih cvetk naenkrat, vendar so stroški le še veliki, in so znašali v Monakovem pri 65.000 mark čistega dohodka celili 30.000 mark. Zato so v manjših krajih začeli s prodajanjem svežih cvetk, posebno, če se jih lahko brezplačno dobi v zadostni množini in primerni kvaliteti. Na ta način se je vršil lani ljubljanski cvetlični dan in letos cvetlični dan
v	Celovcu, na Bledu in na Semmeringu. Zelo dobra je bila tudi ideja avstrijskega mornarič-nega društva, ki je lani 18. avgusta po vseh svojih podružnicah v korist našega brodovja ter mornarskih vdov in sirot prodajal čokoladne bonbončke. Ne bilo bi napačno, če bi tedaj našo lansko ljubljansko cvetlično dnevno prakso modificirali v toliko, da bi vsaka narodna Slovenka, če osebno ne sodeluje, prispevala ali 200 cvetk ali 200 v stanijol zavitih finih bonbonov.
Kar se tiče števila prodanih cvetk so zanimive številke: Na Dunaju so imeli dva milijona cvetk, ki so jih razprodali že do opoldneva, v Gradcu so letos do opoldneva prodali 170.000 umetnih šmarnic in v Celovcu, kjer so imeli pripravljenih 30.000 cvetk, so jih poprodali že ob 9. zjutraj! V Ljubljani smo lani pri še nezadostni organizaciji te prireditve prodali okoli 20.000 cvetk. Letos jih bomo tedaj rabili najmanj 30.000.
Kar se tiče financijelnih uspehov, so cvetlični dnevi najcenejša prireditev in dajo do 92 % čistega dobička, kakor smo ta rekord dosegli lani v Ljubljani. Nasprotno pa so ljudske veselice s paviljoni, godbami itd. zelo drage. Tam znašajo stroški priprav in vsega aparata tri petine vseh dohodkov in je torej čisti dobiček približno eno petino manjši, kakor so stroški. Jubilejna veselica družbe sv. Cirila in Metoda dne 3. julija 1910 v Ljubljani je izkazala n. pr. prejemkov 20.623 K 11 v, izdatkov Pa 12.452 K 87 v. Zato so se tudi iz praktičnega stališča tako priljubili cvetlični dnevi, ki so dali letos n. pr. v Londonu'600.000 K, na Dunaju leta 1911 190.000 K in letos 300.000 K ter v Monakovem letos 65.000 K čistega dobička.
Jutri se tudi pri nas začno cvetlični dnevi PO deželi. Naj bi prinesli našim narodnim društvom lepih uspehov.
Jutri veselica Sokola L na Ledini!
BI—
POLITIŠKA KRONIKA.
Ruslnska obstrukcija. Načelrfik rusinske radikalne stranke, poslanec Baczynski je izjavil, da bodo Rusini v vodocestnem predlogu po počitnicah takoj pričeli zopet z obstrukcijo in jo toliko časa nadaljevali, dokler vlada ne bo priznala za vzhodno Galicijo gotovo svoto za regulacijo rek.
Justhova stranka v zadregi. Justhova stranka se nahaja v veliki zadregi, ker je njen načelnik obolel in to ravno v Času. ko se je stranka pripravljala na svojo veliko skupščino, na kateri bi sodelovali vsi odličnejši strankini pristaši. Na tej skupščini bi se imel sestaviti uradni odgovor na govore grofa Tisze. ministra predsednika Lukacsa in ostalih članov vlade, ki so v zadnjem času razpravljali o politični in parlamentarni situaciji na Ogrskem. Poslanec Justh je imel v svojem govoru označiti stališče opozicije napram vladnim izjavam, tako da bi se natančno vedelo, ali namerava opozicija pričeti v delegacijah z obstrukcijo, ali pa se hoče poslužiti kake druge taktike. Ker je Justh nevarno obolel, je nedeljska skupščina odpovedana. obenem pa s tem tudi odgoden oficialni odgovor opozicije vladi.
Preiskava radi dogodkov v Kočanih. Radi dogodkov v Kočanih, kjer je padlo par stotin Bolgarov, je turška vlada ustanovila posebno komisijo, ki naj bi izvedla natančno preiskavo.
V	to komisijo je bilo imenovanih tudi par Bolgarov, kar je v začetku napravilo na Bolgare jako dober utis. Bolgari so mislili, da bo komisija.postopala popolnoma objektivno, a doživeli so veliko razočaranje. Dočim so se vsi člani komisije izrekli zato, da se raztelesijo trupla vseh onih, ki so bili ubiti, je načelnik zdravniške komisije dr. Hadir-efendi očividno po in-strukciji, pregledal samo 10 trupel in še te zelo površno. V zapisniku pa je navedel, da je pregledal vse mrtvece in da se je pri večini kon-statiralo, da so poginili vsled bombe. Na ta način se Skuša Turčija rešiti odgovornosti. Ko so bolgarski člani komisije zvedeli o tem postopanju. so v znak protesta takoj položili svoje mandate. Gotovo je. da se bodo vsled teh dogodkov razmere med Turčijo in Bolgarsko zopet poslabšale.
General Caneva na dopustu. Vrhovni poveljnik italijanske armade v Tripolisu, general Caneva je odpotoval z bojišča v Italijo na dopust, baje iz zdravstvenih ozirov, čeprav vlada odločno dementira vest, da bi se Caneva ne vrnil več v Afriko, vendar se splošno domneva da je Caneva končal svojo karijero v Tripolisu. Generalu Canevi se splošno prebaciva, da cele mesece ničesar ni storil in da se okupacija sedaj nahaja v istem štadiju kakor začetkom febru-arija ali marca meseca. Ministrski predsednik Giolitti in zunanji minister di San Giuliano stojita na stališču, da jc treba kolikor mogoče hitro prodirati, dočim zahteva Caneva koloni-jalno vojno. O tej stvari se je ravno razpravljalo marca meseca, a takrat je Caneva s svojim načrtom popolnoma prodrl, ker sta stala na njegovi strani vojni minister Spingardi in šel generalnega štaba Pollio, vsled česar je Giolitti umaknil svojo zahtevo. Kakor se poroča, je'pa
LISTEK.
CONAN DOYLE:
Zgodbe napoleonskega huzarja
(Dalje.)
Toda verjemite mi, mes amis to je trajalo (e trenotek; nato sem rekel sam pri sebi: »Pogum! Saj si vendar huzar, brigadir, izvoli n J poslanec cesarjev!« Tisti skrivač se je , ^ .Pravzaprav^ več povoda bati kakor jaz; , da, tako je bilo: dedec se je bal v resnici,
Wnr {!?• i ! °xstrall! Cemu drugače tisti nagli koraki in sključene rame, ko je smukal med sodi kakor podgana, ki išče svojo luknjo' Takn ta ko, torej sem jaz preganjalec in o n meet njanec! Čakaj ti severni ropar, pokažem « koga imaš pred sabo! čutil sem kakn sp mi ježijo brki, ko sem šel v temi za njim. Da. mes amis, v takšnih položajih se pokažem mo*ža'
Jzprva nisem bil ukresal luči, ker se 'nisem hotel izdati; ko sem se pa prav pošteno udaril v piščal in zapletel ostroge v kos platna, sem si moral posvetiti in sem šel nato s sabljo in svečo v roki hrabi naprej. »Pokaži 5e, pasja duša! Ne uideš mi; kazen tvojih zločinov se bliža!«
S terni grozečimi besedami sem podržal svečo kvišku in zagledal moža, ki me je opazoval izza soda. Videl sem takoj, da imam pred sabo oficirja, in sicer naobraženega oficirja; zlati znak na njegovi kučmi je potrdil mojo domnevo.
»Monsieur,« je zaklical v brezhibni francoščini, »predam se vam, ako mi daste par-«on; če he, prodam svoje življenje kolikor mogoče drago!«
^ »Monsieur, Francoz ve, kaj dolguje nesrečnemu sovražniku; ne bojte se ničesar!«
Zdaj mi je podal svojo sabljo preko soda; priklonil sem se, stisnivši svečo na prsi.
»Koga mi je čast zajeti?«
»Grofa Budkina, oficirja pri carjevih donskih kazakih. Jahal sem s svojimi ljudmi, da razgledam Senlis, in ker nismo zapazili nobene sledi po Francozih, smo sklenili ostati tukaj čez noč.«
»Če ni preveč nediskretno, bi si usodil vprašati, kako ste prišli v to klet?«
»Prav enostavno,« meni on. »Hoteli smo odjahati na vse zgoda! in ker me je nekoliko mrazilo, ko sem se oblekel, sem šel tu dol, da si poiščem kako dobro pijačico. Ko pa sem brskal po kleti, ste vi tako naglo zavzeli hišo, da je bilo že vse končano, ko sem dospel na stop-njice. Kaj mi je preostajalo drugega, kakor oteti vsaj svoje lastno življenje? Vrnil sem se torej in se skril tu kjer ste me našli.«
Nehote sem se spomnil starega Bouveta; kako drugače je ravnal on v enakih okolno-stih! Da, solze somi zalile oči od radosti nad zvestobo braniteljev Francije!
Toda kaj početi z jetnikom? Očividno mu Je bilo neznano, da je hiša že zopet v rokah njegovih zaveznikov: sreča zame, ker bi bil ,] a z.,Je.t”ik0 invio n zmagovalec. Kaj Je ^ .®. ?ai naJboljše. Nekaj časa mi ni hotelo priti nič na um, nazadnje pa se mi zasveti briljantna mi$el, ki me navdaja še dandanašnji z občudovanjem.
»Grof Budkin,« mu pravim, »moj položaj Je silno neprijeten!«
»Kako to?«
»Obljubil sem ,vam podariti življenje.«
»Upam, da nočete preklicati avoJe obllu-
be?« vzklikne on in obraz se mu očividno podaljša.
»Nikakor ne; rajši poginem sam v vašo obrambo! Toda moie težkoče niso zato nič manjše.«
»Govorite torej!«
»No, dobro, biti hočem popolnoma odkritosrčen z vami. Naši vojaki, in Poljaki še posebno so tako divji na kazake. da jih razjari že pogled na njih uniformo do skrajnosti. Nih-?’ ,'zvzemši lastnih oficirjev, jim ne more ubraniti, da ne bi planili na takega nesrečneža m ga raztrgali živega na drobne kosce.«
Rus prebledi. »To je strašno!« vzklikne zamoklo.
»Grozno!« mu pritrdim. »Če se zdaj pokažem z vami, ne morem jamčiti za vašo varnost.«
»Oh, svetujte, kaj mi je storiti! Ali ne mislite, da je najboljše, če ostanem tu spodaj?«
»To bi bilo najhujše!«
»Zakaj?«
»Ker bodo naši ljudje gotovo preiskali hišo od vrha do tal; najdejo vas iji vas raztrgajo. Ne ne. najboljše je, da grem gor in jih pripravim, četudi ne vem, kaj store, kadar zagledajo to sovraženo uniformo.«
»Kaj Če bi jo odložil?«
»Izborno!« vzkliknem jaz. »To bo res najboljše! Slecite svojo uniformo in oblecite mojo, pa se vas ne dotakne noben Francoz.«
»Francozov, se bojim manj kakor Poljakov.«
»Kako se vjm naj zahvalim?« je vzkliknil Rus ves vesel. »Toda kaj oblečete vi?«
»Vašo uniformo.«
»i^DCStaviti se hočete nevarnosti, da postanete Šrtev svnieffa vp.likndtiJin?«
»To jc moja dolžnost; sicer pa ne poznam strahu,« se odrežem trdno. »Oblečem se v vašo uniformo in pojdem gor. Sto sabelj naperi svojo ostrino proti mojim prsim. »Stojte!« jiin zakličem, »saj sem vendar brigadir Gčrard!« Pogledajo me, spoznajo me, in nato jim povem zgodbo z vami. Ta moja obleka pa bo ščit, za katerim boste popolnoma varni.«
Prsti so se mu tresli nestrpnosti, ko je trgal vojni jopič raz sebe. čevlje in hlače sva imela oba enake in jih torej ni bilo treba zamenjati. pač pa sem mu prepustil huzarski jopič. torbo, čako in pas ter vzel zato njegovo visoko ovčjo kučmo z zlatim znakom, s kožuhovino obšito suknjo in krivo kazaško sabljo. Razume se, da nisem pozabil pretekniti svojega ljubljenega pisma iz stare suknje v novo.
Zdaj sva bila gotova; pokloni! sem se mu vljudno, rekoč: »Z vašim prijaznim dovoljenjem vas zdaj privežem na sod!«
On je seveda ugovarjal na vse načine; toda jaz sem se bil naučil v življenju, da ne gre zanemarjati šans za avansiranje — in kdo mi je jamčil naposled, kadar obrnem hrbet, da mož vendarle ne spozna resničnega položaja in ne prepreči mojih načrtov? In ker je slonel ravno na nekem sodu, sem pograbil vrv, tekel z njo šestkrat okoli njega in jo nazadnje za-vozljal po svojih najboljših močeh. Če ga zdaj popade želja oditi gor, sem dejal sam pri sebi. se mora pripraviti, da vzame s sabo vsaj tisoč litrov dobrega francoskega vina. Nato sem naglo zaklenil za sabo kletna vrata, da jetnik ne bi mogel slišati, kaj se godi na vrhu, vrgel svečo stran in skočil gor po kuhinjskih stopnjicahl
(Dalje.)
sedaj nenadoma prodrlo mnenje Giolittija in di San Oiuliana in zato je baje Caneva zopet poklican v Italijo.
800 portugalskih duhovnikov ekskotnunl-ciraniii. »Osservatore Romano« poroča, da je Vatikan ekskomuniciral 800 portugalskih duhovnikov, ki so po ločitvi cerkve od države dobili od republikanske vlade plače in pokojnino in to tudi sprejeli. Vatikan stoji namreč na stališču. da so se vsi duhovniki, ki so sprejeli pokojnino, hinavsko podvrgli vladi, ki preganja katoliško cerkev.
DNEVNI PREGLED.
— Cenjene naročnike »Dneva« opozarjamo da prične izhajati v drugem tednu meseca septembra v »Dnevu« velezanimiv roman »V senci jezuita,« v katerem nastopajo znamenite osebe iz romana »Otroci papeža«, ki je vzbudil svoj čas po vsej Sloveniji toliko senzacije. — Naročniki, ki jim poteče s prvim naročnina, naj isto takoj obnove, ker sicer se dne 10. vsakomur list vstavi, če ne poravna naročnine naprej.
— Sedemdnevni molk. Sedem dni mineva kar molči največji kričač v Ljubljani, klerikalni »Slovenec«. Nobene besede ne da od sebe, tako mu je sapo zapil polom »Ljudskega odra«. Četrt milijona dolga zadolžitev pri klerikalnih denarnili zavodih, sedanja brezpomembnost »Ljudskega doma«, luksurijozno gospodarstvo pri »Ljudskem odru«, homatije in polomijade, ki so na obzorju pri klerikalnem pevskem društvu »Ljubljani«, že naprej vidni bankerot pri deželnozborskih volitvah, — vse to je sapo zaprlo klerikalcem. Sicer ponosni in kričavi »Es-eles« je stisnil rep med noge in — molči. Je hudo pač, ko je pričel boben peti pri klerikalnih zavodih. Ljudstvo gleda! Kje je sedaj veliki krščansko-socialni dr. Zajc, ki je sicer tako gostobeseden. Kje je dr. Lampe, ki kriči tako rad: Mi napredujemo! Kje je sedaj ponosni dr. Šušteršič, da bi mignil — in bilo bi vse v redu. Mandelj in Čuklje se pa omejita, ko vidita, kako se uresničujejo njih prorokbe in pokajo kosti trhlih klerikalnih zavodov. Vsi prvaki klerikalne garde so se poskrili in nihče neče biti kriv poloma. Vse bo zopet krivo ljudstvo! Klerikalna stranka je pokazala s polomom »Ljudskega odra« svojo trhlost, ki jo tudi z molkom ne more prikriti.
— Hlastno posnemajo slovenski klerikalci tržaške Italijane. Najraje bi se jim pridružili in sami napadli Slovence, ki se bodo v nedeljo sestali v Trstu. Na drugi strani pa poskušajo sedaj klerikalci uprizoriti tudi veleizdajniške gonje, da bi potem pričeli s svojo stranko v Trstu. V Ljubljani so n. pr. tudi »uprizorili« klerikalci veleizdajniške demonstracije, predno so naskočili Ljubljano. Isto hočejo sedaj prakticirati v Trstu. Toda pripravljeni naj bodo na to, da se jim v Trstu kratkomalo razbije najmanjši poizkus in tudi, če pride sam klerikalni bog dr Šušteršič v Trst. Najsi prinese dr. Krek svoj križ in nož v Trst iri najsi pride Terseglav oznanjati svojo novo vero. V Trstu se jim ne bo posrečilo, da bi svoje »veleizdajniške inscenacije« zvračali potem na slovenske naprednjake, ker pripravljeni so lahko, da jih tržaško delavstvo zapodi kakor steklega psa iz Trsta. Kaka tla ima klerikalizem v Trstu, naj služi klerikalcem za vzgled Sv. Ivan in Opčine, kjer so že pogoreli, ko so si hoteli prisvojiti predstraže tržaškega ozemlja.
Poravnava pod »Svobodnim solncem«. Smo imeli prav. Tik pred porotno razpravo se se gospodje poravnali. Klerikalci, na čelu jim kanonik Žlogar so se morali ponižati kakor je obtožitelj župan Rozman zahteval. Plačati bodo morali vse stroške, obtožiteljevemu zastopniku dr. Olobevniku 150 K, za mestne uboge 20 K iri seveda svojega zagovornika dr. Pegana bodo morali tudi plačati, če ga bodo hoteli. Najhujše pa je zadoščenje, ki ga bodo morali prinesti v izjavi kot spokorjeni grešniki v »Dol. Novicah«. Tam najpreje preiskujejo vse žalitve proti novomeškemu županstvu kot lažnjive, obžalujejo, da so se to pot dali nasesti intri-gantu profesorju Severju in drugih takih častivrednih tičev. Nazadnje pa sveto prisežejo, da se ne bodo nikakor več spodtikali nad novomeškim gospodarstvom. To je hud, strašno hud poper za klerikalne rogovileže v talarju. Ml smo dotično kritiko čitali, pa moramo vočigled taki imenitni poravnavi g. županu le častitati, kajti porotna razprava bi mu takega zadoščenja ne bi mogla ponuditi; pač pa bi nekdo zelo. zelo »gor plačal«.
Armada v službi klerikalizma. Da bi bilo pri evharističnem kongresu več udeiežnikov, so dobili te dni častniki svoje maršrute, na kateri morajo priti v euharističnih dneh na Dunaj. Mnogi častniki bodio seveda radi porabili priliko, ker nudijo velika mesta več zabave, nego mala. Za čas bivanja na Dunaju imajo seveda častniki vse prosto in tako si bodo lahko privoščili malo veselja. Ona parada na ulici bo le mimogrede. Značilno pa je, kako se skrbi za parado in zabavo.
Še ena razprava preložena. Izpočetka se je mislilo, da o novomeška porota to zasedanje napravila rekord tudi proti ljubljanski poroti. Bilo je projektiranih 13 slučajev. Pa čim bližje jc prihajal čas porote, tem bolj se je krčilo število porotnih slučajev. Ze med zaseda-niem sta se preložili dve javni in ena zasebna tiskovna pravde. V četrtek pa so morali preložiti še eno tajno (slučal Završnik) ker obtoženec ni prišel k razpravi. S senzačno razpravo p umoru v Št. Jerneju se bo porotno zasedanje že v soboto zaključilo.
Predsednikova revanža. V 5l't‘Uu jv. priobčil »Dan« z vso rezervo pisano notico, v kateri se le omenja, da je novi predsednik okrOž nega sodišča v Novem mestu se ob priliki svoje prve porotne razprave poslovil nemško od porotnikov. V tej notici smo g. predsednika r ’i tega dogodka celo opravičevali ter zavrnili vsako ostrejšo kritiko. G. predsednik pa se je za to obzirnost revanžiral tako: Drugi dan je bila porotna razprava, ki jo Je zopet vodil predsednik pl. Garzarolli. Bilo je hladno me-
gleno jutro, v dvorani slučajno malo poslušalcev. Vkljub temu pa je dal predsednik odpreti
vi	hni del okna ravno nad prostorom, določenim za poročevalce listov. Da je še bolj vleklo, je pustil odpreti tudi okno ravno temu nasproti. Naš poročevalec je izprva mislil, da je ta slučajna skrb za dovajanje svežega zraka izšla le od strani uradnega sluge. Ker pa Je le vedno vleklo, tako, da je moral čutiti neprijetno trganje po celem životu, je pri prvi priliki slugo prosil, naj ono okno nad njegovo glavo zapre, ker to ne stoji nikjer zapisano, da bi si morali ravno poročevalci listov pri porotnih razpravah nalezti trganja za celo življenje. Sluga je šel s to pritožbo do visokih gospodov, prišel pa kmalu nazaj s poročilom* Gospodje hočejo ravno tako imeti kakor je. komur pa ni všeč tam sedeti, pa naj gre! — Tako je! Ampak da znajo biti tudi visoki gospodje včasi tako majhni. tega vsaj od gospoda predsednika novomeškega okrožnega sodišča nismo pričakovali. Nam je to prav. Ker smo izvedeli, da ima g. predsednik za »Dan« še neko drugo revanžo v rezervi, hočemo še na to počakati.
Posledica žalosti vsled materine smrti. V četrtek večer je bilo videti na novomeški kolodvorski cesti pretresljiv prizor posebno, ko se je zvedelo za njegove vzroke. Na vozu. v katerega je bila vprežena krava, sta dve dekleti držali med seboj mlado žensko, ki se je krčevito vila okoli njiju. Bilo je videti, kakor da mora vsak trenutek podleči bolečinam. Voz je zapeljal pred novo žensko bolnico. Tam je naš poročevalec zvedel sledeče: Bolnica, ki so jo pripeljali, je 201etna Marija Markovič doma iz Cegelnice pri Novem mestu. Tisto popoldne ji je umrla njena mati. Hči je materina smrt tako pretresla, da jo je vsled prevelike žalosti začel lomiti krč. Vpila je kakor blazna in ker se je bilo bati kaj hudega, so jo prepeljali v bolnico. Tudi ko so io prenesli v bolnico, se je v spopadih tako vila. da so jo komaj tri strežnice vzdržale.
Dve odpadli porotni razpravi. V svrlio izpopolnitve nekaterih prič sta se pri novomeški poroti preložili dve za to zasedanje že določeni razpravi. >Za sredo popoldne namenjeni slučaj ropa v Semiču in za petek določeni slučaj fantovska vojska pri Klevevžu.
Češki narodni socialisti slave dne 1. septembra 151ethico svoje stranke. Te dni se vrše po vsem Češkem v nar. del. organizacijah velike slavnosti, ki bodo na sebi združile vse zavedno narodno delavstvo. V nedeljo imajo velik shod in sprevod po mestu.
Zadnji posebni vlak iz Reke-Matulje v Postojno vozi za polovično znižano ceno v nedeljo, dne 1. septembra t. I. Vsled tega se vrši ta dan ob pol 5. uri popoldrie jamska veselica z običajnim sporedom.
Vreme. Letošnje leto smo imeli čudno vreme. Vročine malo, deževja preveč. Čudno hitro šo se vršile izpremembe: veliki vročini po dnevu pri solncu je sledil pogosto zelo hladen večer. Noči so bile pogosto mrzle. Naše dežele so bile razmeroma še obvarovane pred velikimi katastrofami. Zato se pa od drugod tembolj poroča o vremenskih nezgodah. Zad-nje čase so bili velikanski nalivi na Angleškem. Iz Nemčije prihajajo poročila o viharjih, ki so po mestih in po deželi napravili ogromno škode. Na angleški obali je divjal morski vihar, ki je poškodoval več pristanišč.
Dobro Jim Je povedal. Neki tirolski kmet se je zelo jezif na turiste, ki so mu pohodili ves travnik, ker imajo ljudje iz mesta grdo navado, da na kmetih ne hodijo po poti, ampak kar prek travnikov. Kmet je razobesil razne napise in prepovedi, pa ni nič pomagalo. Nazadnje je našel primeren napis: Napisal je pred travnik: »Le govedo sme na travnik.« Pravijo, da je to pomagalo.
Smrtna obsodba Marije Antonijete se je
baje našla v neki stari hiši v Washingtonu. Revolucijski tribunal je obsodil Marijo Antonijeto francosko kraljico, ženo Ludvika XVI. k smrti pod žiljotino. Smrtno obsodbo je izvršil rabelj Samson. Rabljev sin je dobil v roke smrtno obsodbo in jo je baje podaril v spomin nekemu Laagu. Laag se je pozneje izselil v Ameriko in je vzel ta spomin s seboj. Sedaj se je papir našel v njegovi zapuščini. Ako je papir pristen, je dragocen dokument — pa ob enem žalosten spomin na nesrečno Marijo Antonijeto, ki je prišla z avstrijskega dvora — bila je hči Marije Terezije — na francoski dvor in jo je doletelo tako žalostna usoda.
Oporoka analfabeta. V Kausku je te dni umrl 90letni kmet Timofejev, ki ni znal ne Citati ne pisati, zato pa je tem bolj visoko cenil šolo. Dasi si je svoje premoženje prislužil sueškim delom, je že v živih dneh ustanovil žensko gimnazijo v Kausku z 12.000 rublji. Pred 35 leti je ustanovil sam občinsko šolo. in jo Je sam vzdrževal. V oporoki je zapustil mestu 3 hiše v vrednosti 25.000 rubljev, da se ustanovi dekliška šola. 6600 rubljev je zapustil za štipendije. 500 rubljev za gospodarsko šolo, 11.000 rubljev pa za trgovske šole, kjer se bodo vzgajali dečki iz kauske okolice. Lep vzgled!
Vlak povozil skladiščnega mojstra. Včeraj zjutrai se je pripetila na kolodvoru v Divači silna nesreča, ki je imela svojo človeško žrtev,
—	za konec. Ne ve se kako, pa prišel Je skladiščni mojster Wernig pod vlak. Nihče ga ni preje opazil, niti strojevodja, niti kdo drugi. Nesreča se je zgodila zjutraj ob pol treh. ko tudi ni bila proga dosti razsvetljena. Nesrečnika je prevozil ves vlak. Pri tem mu je odtrgal glavo in zdrobil tudi nogo. Našli so ga v strašnem stanju. Wernig je bil po rodu Stajerc. Na lice mesta je prišla komisija in se je izvršila preiskava.
Petdesetletnica Sare Bernhardt. Znana francoska igralka Sara Bernhardt slavi 1. sept. 501etnico, kar je nastopila na odru. 1. septembra 1862. je prvič nastopila in Je takoj dosegla uspeh. Postala je ena najslavnejših igralk. Igra še dandanes v svojem gledališču in kljub starosti obvlada uloge mlade ljubimke, kakor v svoji mladosti. Njeno ime je svetovnoznano.
Samomor na vežnih vratih. Pred par dnevi je zapazil neki mož y .Vršovicah pri vežnih
vratih klečečega človeka. Ko se je približal, je videl, da je mož obešen. Obesil se je na kljuko vežnih vrat. Poklical je stražo. Obešenec je bil neki izvošček, ki se je zaradi pijanosti sprl 3 svojo ženo in si ni upal več domov.
Vseučiiiški profesor Mojevski v Lvovu je postal operni pevec v Parizu. Začutil je naenkrat, da lahko s svojim glasom doseže več uspehov nego z učenostjo. Obeta se mu velik uspeh.
Ljubljana.
— Dr. Hudnik umrl. Včeraj zvečer se je raznesla po Ljubljani vest, da je včeraj popoldne v Postojni dr. Hudnik — umrl. Predvčerajšnjim so pokopali njegovo hčerko, in dr, Hudnik je bil že zelo slab. Ko je gospa dr. Hudnika prišla v Ljubljano naročiti krsto za hčerko, je že resno mislila, da bo kmalu treba druge krste. Dr. Hudnik je bil tako slab, da ni več vedel, da mu je hčerka umrla. Tako je dr. Hudnik prišel na svobodo samo umret. Užival je svobodo samo 14 dnij in še to v bolezni. Tako je zahtevala nesrečna »Glavna« veliko žrtev.
— Industrljalnim, trgovskim in kmetskim delodajalcem! Kranjska podružnica c. kr. družbe avstrijskega srebrnega križa v Ljubljani ima namen podpirati rezerviste vseh vrst, ki se po odsluženi vojaški službi vračajo domov. Kranjska podružnica posveča posebno skrb onim rezervistom, ki so na Kranjskem rojeni ali pa žele na Kranjskem dobiti službo ali delo. Društvo srebrnega križa podpira na dotn se vračajoče rezerviste na ta način, da skuša tem osebam preskrbeti službe in mesta, primerne jim z ozirom na njih poklic pred vstopom v vojaško službo. UboŽnim rezervistom se dajejo tudi denarne podpore. Prizadevanje društva srebrnega križa je gotovo na korist tako odsluženim vojakom kakor občnemu gospodarstvu posebno pri nas na Kranjskem, kajti spričo trajnega izseljevanja in njega kvarnih posledic je uprav dragocene važnosti, ako se rezerviste ohrani doma ter jih pripravi na primerna službena in delovna mesta. Pričetkom jeseni se vrne dokaj kranjskih sinov od vojakov in dojdejo od njih s posredovanjem vojaških oblasti društvu srebrnega križa oglasila za službe in mesta. V ta namen, da more društvo zadovoljiti oglašene zahteve, je potrebno, da nam delodajalci vseh vrst blagovolijo naznaniti., ali imajo v svojih obratih kaj prostih mest ali služb, kakšne zahteve stavijo, koliko plačajo in kdaj bi bilo nastopiti službo. Predmetna oglasila naj se blagovolijo čimprej poslati na naslov: Kranjska podružnica c. kr. družbe avstrijskega srebrnega križa v Ljubljani.
Posebni vlak, ki gre v nedeljo 1. septembra iz Ljubljane v Trst, vozi po sledečem sporedu: Odhod iz Ljubljane ob 5. uri zjutraj. Prihod: v Borovnico ob 5,28; v Logatec ob 6,2; v Rakek ob 6,30; v Postojno ob 6,51; v št. Peter ob 7,10; v Divačo ob 7,38; v Nabrežino ob 8,11; v Trst ob 8,36. Posebni vlak vozi torej s hitrostjo brzovlaka, kajti iz Ljubljane pripelje v Trst v treh urah 36 minutah. Nazaj pa vozi: Odhod iz Trsta ob 12,20 po noči, oziroma zjutraj, 2. septembra. Prihod: v Nabrežino ob 12,53; v Sežano ob 1,34; v Divačo ob 1,56; v Qor. Ležeče ob 2,15; v Št. Peter ob 2,38; v Postojno ob 2,59; v Rakek ob 3,16; v Logatec ob 3,33; v Borovnico ob 3,53; in v Ljubljano ob 4,22, Cene vožnje so z vseh postaj sem in tje 6 K ali pa navadne cene, kakor pri poštnih vlakih. Navadni vozni listki se dobijo pri dotič-nih poštnih postajnih blagajnah, listki za vožnjo s posebnim vlakom po 6 K se pa dobijo v vlaku pri kondukterju. Kdor se hoče pa tudi voziti s posebnim parnikom pri zabavni vožnji na morju plača 2 K in sicer šele na parniku ali pa med potjo pri rediteljih.
Zabavne vožnje po morju se lahko vsakdo udeleži ter stane za posamezno osebo 2 K, za otroke do desetega leta 1 K. Plača se na parniku, oziroma pri rediteljih. Ker bo ta zabavna vožnja s posebnim parnikom jako imenitna, priporočamo vsem, da se poslužijo te izvan-redne prilike, da se za zgoraj omenjeno nizko ceno udeleže tako obsežne vožnje z elegantnim salonskim brzoparnikom.
— Morje, morje adrijansko, koga ne vleče tja?! Vsakomur se nudi jutri ugodna prilika, da se za cen denar 8 K popelje v Trst, potem daleč dol in na okrog po Jadranskem morju ter zopet nazaj domov. — Trst, naj večje avstrijsko trgovsko mesto in tudi sploh največje slovensko mesto, kje prebiva nad 70.000 zavednih Slovencev (Ljubljana ima vsega skupaj le 42.000 prebivalcev), koga ne miče, da bi si ga ne ogledal? Jutri pa slavi delavstvo v Trstu velepomembno slavnost, ki bo svečana, veli častna za Slovence.
— Opozarjamo, da odhaja posebni vlak jutri zjutraj ob 5. uri z južnega kolodvora. Bodite torej točni!
— Vozni listki za posebni vlak v Trst se dobivajo nocoj do 9. ure zvečer v trafikah Češarek v šelenburgovi ulici in Dolenc v Prešernovi ulici; v restavraciji v »Narodnem domu« se pa dobivajo nocoj do 11. ure. Dobivali se bodo tudi Jutri še na kolodvoru pred odhodom vlaka, vendar pa prosimo, da ne bo navala v nedeljo zjutraj, naj si vsak preskrbi listek že
v	soboto zvečer. Samo vožnja v Trst in nazaj stanc za otroke in odrasle po 6 K; zabavna vož nja po morju pa za odrasle po 2 K in za otroke po 1 K. Delavci, delavke in njih prijatelji, jutri vsi v Trst, kjer se bo obhajal pomemben praznik slovenskega delavskega ljudstva!
— Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 31. avgusta, nedeljo 1. in ponedeljek 2. septembra 1912: 1. Umetna reja glavatic. (Zanimiv naravni posnetek.) 2. Premeteni kapitan Yenk. (Krasna ameriška veseloigra.) 3. Ognjeno srce. (Amerikanska drama. Samo popoldan.) 4. Kako plačuje Fric svoje dolgove. (Vele-komično; igra 61etni Abčlard.) 5. Častna beseda. (Učinkovita častniška tragedija v treh dejanjih. Messterfilm. Samo zvečer.) 6. Mulicke plača stanarino. (Komična učinkovitost. Samo zvečer.)
—	V kavarni »Central« vsak 'dan vso noč koncert na novo došlega dunajskega damskega elitnega orkestra.
Trst.
Protestni shod pred južnim kolodvorom.
»Piccolo« poroča, da se bo vršil protestni shod proti nedeljski slavnosti narodne delavske organizacije v nedeljo, 1. septembra ob 9. dopoldne na trgu pred južnim kolodvorom. Torej ravno ob tem času, ko dospe posebni vlak iz Ljubljane in bo slovesen sprejem. Naj le protestirajo, mi se jih prav nič ne bojimo! Ako vlada ne napravi red, ga napravimo pa sami. Take provokacije bi se ne smele dovoljevati. Vlada naj stopi na prste tistim, ki res provocirajo in hočejo razgrajati. Sprejem se bo vršil častno in če se postavijo vsi tržaški Italijani na glavo, to povemo odločno. Pred južnim kolodvorom — pod milim nebom — protestni shod in tam. kjer se vrši sprejem, to je tako izzivanje, da ne ostane nepoplačeno. Narodni delavski organizaciji se je prepovedalo manifestacijski shod pod milim nebom, naj sc torej prepove še njim! Mi Slovenci absolutno ne trpimo, da bi se dajalo vselej prednost italijanski narodnosti in zapostavljalo na nesramen način slovensko narodnost. Vlada naj stori potrebne korake!
Demonštrantl pridejo Iz Ljubljane! tako kriči »Piccolo«. Ta lažnjiva in gnusna italijanska cunja nima miru; hujska in hujska dan na dan. S hujskarijo hoče doseči, da bi vlada slavnost prepovedala. Piše tudi o Celju itd. Tistim, ki čitajo »Piccolo« in so pristaši tega barabskega lista, bo seveda zavrela kri. Naj jim le! Povemo, da je tudi naša kri vroča, ako se jo razdraži. Mirovali tudi mi ne bomo, če se nas bo tako izzivalo. Pustite nas pri miru, če ne, se vam zna slaba goditi! Če nam daste
vi	eno klofuto, vam povrnemo tri in deset brc. Zapomnite si to!
Tržaško slovensko delavstvo! V nedeljo.
1. septembra ob 9. dopoldne na južni kolodvor! Ljubljančani s# pripeljejo s posebnim vlakom. Sprejem Vtši z godbo N. D. O. in zastavo.
Narodnotftfl)alna mladinska organizacija. Danes (sobota) ob 8. zvečer važen pogovor v prostorih konsumnega društva »Jadran« pri Sv. Jakobu.
»Edinost« In stolčki. »Edinost« je včasih zelo smešna. Pred par dnevi je prinesla daljšo notico, v kateri plešejo sami stolčki. Voditeljem naroda v Trstu: »Le pogumno naprej, armada je za vami! Ne zgubljajte poguma, saj vam vendar ves narod zaupa!« Potem pa pravi, da bi nekateri radi zasedli stolčke v vodstvu. »Če se bodete izkazali za delavne, vam že ponudimo milostno kak stolček.« O ti »Edinost«! — O tem, kdo bo sedel v vodstvu, bo odločal narod, ne pa peščica, ki šteje pet oseb. Čudimo se »Edinosti«, da piše v zadnjem času tako nekakšno boječe in pri tem seveda zavozi tako, da mora vsak spoznati, kaj hoče. kaj želi. Na koncu pa pravi: »Mi .solzarji’, mi ostanemo ,narodnjakarji’.« Kaksm ver*u jlc pojdi, le pojdi na epsko polje! Hkoncu pa naj dostavimo: »Edinost«, ni treba se ti prav nič bati, kajti narod zna ceniti zasluge mož, ki so osiveli v boju za narod. Nehvaležen bi bil naš slovenski narod, če bi ne izpolnil svojih dolžnosti napram onim, ki so se mučili za narod, napram bojevnikom za pravice slovenskega ljudstva. Naš narod pa ni hud; ponižen je. In za to ceni zasluge bojevnikov še preveč. Do konca vaših dnlj, bojevniki, vam bo hvaležen narod. Upamo, da bo to zadostovalo, da se bodo gospodje potolažili. Mislimo pa, da narod novih bojevnikov ne bo odklanjal, temveč jih bo sprejel z veseljem. Dela je dosti, a delavcev, narodnih delavcev manjka! — tako je rekel poslanec dr. Rybaf na shodu političnega društva »Edinost«. Vidimo pa, da je majhna peščica v narodnem vodstvu proti vsakemu narodnemu bojevniku, ki ne misli »edinjaško« in če je tudi eden izmed najboljših. Na ta način pa že ne bomo napredovali. Pustite vse tiste, ki so pripravljeni delati v korist trpečemu narodu, pri miru, in napredovali bomo! Ne smete pa od njih zahtevati, da sprejmejo vase »edinjaškl« konservativen duh. Narod si bo zbral za voditelje može, ki so delavni, ki streme po napredku in odrešitvi mučnega življenja!
Poslanec Biekar, kje pa sl? Poslanec Bie-kar je kandidiral že dvakrat na podlagi pravil političnega društva »Edinost«. Bil je tudi izvoljen. Konstatirati pa moramo, čeravno neradi, da je poslanec Biekar samo na papirju poslanec, še ni bil niti enkrat v mestnem svetu. Morda mestni svet od znotraj še nikdar videl ni? Tudi nismo čitali o njem niti črkice še. Govoril še ni na nobenem shodu. Ljudstvo sploh ne zna, da je mož Biekar^ poslanec. 10-rej, kaj so to delavni možje? Cernu postavlja politično društvo »Edinost« za kandidate take mevže? Koliko je drugih, ki bi bili za to mesto sposobni, a jih »Edinost« ne postavi za kandidate! Kako naj na ta način napredujemo? Tržaško slovensko ljudstvo, vzdrami se in postani pametno! Pri prihodnjih deželnozborskih volitvah pokaži, da hočeš imeti v deželnem zboru poslance, ki delajo za te! Važna vprašanja se rešujejo v mestnem svetu in če se nahajajo v njem delavni možje, se tudi marsikaj lahko doseže. Če bi bili vsi taki, kakršen je Biekar, bi bilo jako žalostno; velik križ bi lahko postavili v mestni svet tja, kjer sede slovenski poslanci. Proč z zaspanci! V deželni jtjor _ delavne ljudi!!
—	Shod Jugoslovanske socljalnodemokra-tlčne stranke v Trstu. Preteklo nedeljo se je vršil v »Delavskem domu« shod, ki ga je sklicala Jug. soc. dem. stranka. Shod je bil slabo obiskan. Reči pa moramo, da je bilo poročilo o vodovodnem vprašanju precej stvarno, kar je vsem prav ugajalo. Čudili smo se temu, kajti socijalni demokrati na vsakem shodu samo hujskajo proti »narodnjakarjem«, koristnega pa nič ne napravijo. Morda so se spametill? Morda so res spoznali, da se proletarijatu s hujska-
|i]aml le Škoduje? No, saj bi bil res že skrajni £as.
Pevsko društvo »Hajdrlh« na Proseku
Stavi dne 8. septembra 1.1. 25letnico obstoja.
Športni klub »Helios« pri sv. Jakobu v [Trstu naznanja, da priredi dne 22. septembra 1.1. 1. narodno pešdirko, tekanje ene milje angl. A1609 metrov) in koračnico tri kilometre z lepimi darili. Diletante Slovence teh športov se torej opozarja, da se čimprej vpišejo. Vpisuje Od danes naprej g. L. Čehovin, slov. brivec, plica sv. Marka 4. Natančnejša pojasnila v klu bovih prostorih.
DRUŠTVA.
1,	*	§e zbira za sprejemanje br. dru-
štev Moste, Stepanja vas, Sokol II in Št. Vid , .J0 P°PoIdne pred 2. uro na Ledini. Va-!□]teljski zbor prosi, da pridejo vsi člani, ki 'majo kroj, pravočasno k sprejemu in spre-[vodu. Sprevod spremlja župni trobentaški zbor okrog 16 trobentačev. — Zadnji damski sestanek je danes v soboto zvečer ob 7. uri na Ledini. — Vsakovrstne stvari za pomnožitev prireditvenih dohodkov, osobito pa živi dobitki in cvetke naj se oddajajo pri bratu Gorupu (tvrdka Mejač v Prešernovi ulici) ali pa v Po-čivalnikovi gostilni (Sv. Petra cesta). — Bratska društva, ki se udeležijo sprevoda, uljudno prosimo, da se zbirajo deset minut pred do sedaj določenim časom, da se izognemo zakasnitvi sporeda na Ledini, kar bi ne koristilo niti prirejevalcu niti sokolski točnosti. Sprevod mora biti ob pol tretji uri na glavnem trgu in ob tri četrti na Kongresnem trgu. — Opozarjamo na dopoldanski koncert Kranjske godbe in filharmonije na Ledini. — Popoldne bodo cene pijači in jestvinam nizke. Bratje Sokoli v kroju so vstopnine prosti. Društvenemu odboru je mnogo na tem ležeče, da se slavnosti udeleži mnogo bratov v kroju. — Spored: 1. Dopoldne začetek ob 10.: a) Promenadni koncert, b) Skušnja za popoldansko telovadbo: obrtnega naraščaja in članstva. 2. Popoldne začetek ob 3.: Javna telovadba:	1.	Proste
vaje obrtnega naraščaja (župne leta 1911); 2. Proste vaje članstva za leto 1913; 3. Orodna telovadba naraščaja in skupine; 4. Orodna telovadba članstva (brez menjave); 5. Skupina
3.	Velika ljudska veselica. Paviljoni za pivo’ vino, jestvine, kavo itd. 4. Plesišče. Vstopnina-’ dopoldne 20 v, popoldne stojišče 60 v, sedež J K, bjatje Sokoli v kroju so vstopnine prosti. .V slučaju neugodnega vremena se vrši dne e. septembra. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi odbor.
i	J* se vdeleži korporativno javne
telovadbe Sokola I, zato vabi vse svoje člane, da se zbero ob pol 3. na Cojzovem grabnu. Od tod gremo na sv. Jakoba trg, kjer nas sprejme ob tri četrt na 3 Sokol I, Št. Vid, Moste in Stepanja vas. Nato odkorakamo skupno s troben-taškim zborom na čelu po Bregu, Turjaškem trgu, Gospodski ulici. Kongresnem trgu Šelen-burgovi ulici itd. na Ledino
Idrijska »Prosveta« priredi danes v so-
Shvi PviS‘ Pn >>Cr"em orlu« gledališki pred-nifi !n >>Vlb?^a Rospoda«, gluma v enem deja-
ob nnlH?0r ° b,Urko >>V civih,<<- Začetek Ob poldevetih. Cena 1. prostora K 1,50, 2. prostora K 1, III. prostora 60 vin. in stojišče 30 vin. Vstopnice so v predprodaji pri gdč. Leni La-Paine. Cisti dobiček je namenjen ljudskemu knjižništvu. — Gledališke predstave so postale tekom zadnjega leta v Idriji kljub neprimernim prostorom stalne in je dvorana vedno polna. iTudi za to prireditev vlada živo zanimanje, posebno ker je po daljšem presledku zopet humorističen večer na sporedu. P0 nredstavi nlps
V	nedeljo, dne I. septembra! priredi C M podružnica za jeseniško občino veselico na vrtu restavracije pn »Sokolu« na Jesenicah z razno-
tambuTašk^°zbnr ^ Godbo na vrtu preskrbi •Sava« n, »Sokola, petje pevsko društvo skorn -ii * - u 11C manjkalo običajnega plesa, jp Vi . posebej povdarjati. Preskrbljeno 5 * ,jecilIa in pijačo ter P«sebno kasarno. Srečolov bo štel mnogo lepih dobitkov, vstop na veselico je prost, torej vsi, ki simpatizirate z našo šolsko družbo, pridite in se pokažite prave cirilmetodarje, ki hočejo družbo tudi podpirati ne le izkoriščati.
Tragedija v Postojni.
ne ^^včerajšnjim se je zgodila blizu Postoj-tenjj v-f na V^S^diia dveh mladih ljudi. V Mačah lpna‘ P1? Post°ini ie prebivala na počitni-Svoio	gospodična Amalija Crnač s
mlad -r^v1J^e^co. V Amalijo je bil zaljubljen Amalij ^atl Karel Zadre, s katerim je imela nip, pre^ tesno ljubezensko znanje, v zad-
i r • iC-asu pa sta se razšla. ker i> °n ni več ugajal in je menda drugje našla svoj ideal. Za casa svojega bivanja na letovišču se je hotela Plelšr,jega znanca povsem iznebiti. On
mislil, da ima gotovo tam kako novo Ijube-* n' zato jo je dne 29. t. m. obiskal. Ona pa se x J1rav .‘akrat, odpeljala, ker se ni hotela sre-
i z njim. Mladi mož je v svoji slepi ljubezni stonl grozen sklep. Počakal je Amalijo in njeno prijateljico, ko sta se se zvečer vračali iz Po-s ojne domov v Matenjo vas. Okoli 5 Uoldne sta prišli gospodični mimo in Karel ju e .>ova bil, naj z njim malo pogovorita. Med pobovo' rom je 1 ržačan potegnil samokres in je ustrelil na svojo bivšo ljubico. Ranil jo je takoj smrtno. Nato je pomeril tudi na njeno spremljevalko! ki se je spustila v beg. Ustrelil je Škrat za njo’ in jo je ranil v glavo. Nato je nabasal samokres in se je ustrelil. Ko sc ljudje s senožeti prihiteli blizu, je bila Amalija mrtva, Tržačan v zadnjih dihih, spremljevalka pa je ležala težko ranjena. Zvečer je prišla komisija. Mrliča so prepeljali v mrtvašnico, ranjeno spremljevalko pa v bolnico v Postojni. Pri Karlu Zadretu so dobili več pisem, 223 K denarja in nekaj telegramom enem iz njih prosi, da naj ga pokopljejo skupno z Amalijo. Dogodek je vzbudil v celi okolici mnogo zanimanja, od vseh strani so prihajali ljudje na kraj nesreče. Natančnejši vzroki groznega dejanja so neznani.
Knjigovodja tvrdke Pr. Souvan pred poroto.
C. kr. državno pravdništvo je vložilo dne 23. julija t. I. pri tukajšnjem deželnem kot porotnem sodišču, obtožbo radi poneverjenja proti glavnemu knjigovodji konkurzne tvrdke »'Franc Souvan sin«, ki je kakor znano pred meseci na splošno presenčenje ljubljanskega prebivalstva prišla v konkurz. Lastnik tvrdke, ki je z nespretnimi špekulacijami zavozil svojo trgovino v popolno propast, skuša zvaliti del krivde na svojega svetovalca glavnega knjigovodjo Franjo Hirschmana, posestnika v Ljubljani. dolžeč ga raznih sleparij in falzifikacij v njegovem blagajniškem poslovanju. 41 letni knjigovodja F. Hirschman je stal včeraj pred poroto, da se zagovarja glede inkriminiranih dejanj navedenih v naslednjih petih slučajih: da je poneveril A. V času od 16. junija do 1. februarja 1912 znesek 1000 K. (Odpravnina Bonač.) B. Dne 7. januarja 1911 znesek 1000 K. (Plačilo Dav. Podlesnik.) C. V teku let 1911 in 1912 skupni znesek 400 K. (Dozdevna adicl^ka pomota.) D. Aprila ali avgusta meseca 1911 znesek 601 K. (Plačilo Dav. Podlesnik.) E. Dne
8.	septembra 1911 znesek 4498 K 57 vin. (Plačilo I)aVi Podlesnik.) Skupaj 7499 K 57 vin.
Razprava je bila kljub kopici blagajniških knjig, žurnalov. kopij in menic zelo živahna. Zadovoljstvo je vzbujal v občinstvu zlasti lep eleganten nastop obtoženca in trezna, duhovita izvajanja njegovega zagovornika g. dr. Furlana. Senatu je predsedoval g. dr. pl. Kotschevar, drž. pravdništvo je zastopal dr. Neuberger, kot zastopnik konkurzne mase je fungiral dr. Tekavčič. Obtoženca zagovarjata gg. dr. Furlan in dr. Kobler, a kot izvedenca sta prisostvovala g. Peruzzi, uradnik Kmet. Pos. in g. Tosti, uradnik Jadr. Banke.
Predsednik obtožencu: »Ali se čutite krivega?«
Hirschman: »Jaz-sem popolnoma nekriv in nedolžen. Cela ovadba je izliv maščevalnosti mojega bivšega šefa. da bi del krivde glede svojega konkurza zvalil na mene.« Nato pripoveduje na dolgo in široko historijat svojega službovanja in delovanja v trgovini in zasebnem gospodarstvu. Skoro jokajoč pripoveduje silne špekulacijske nezgode svojega šefa, zatrjujoč, da ga je on spravil ob vse premoženje, katero si je tekom let s trudom in delom pridobil v znesku dc 50.000 K. Dajal je velika posojila svojemu insolventnemu gospodarju, ki ga je baje v zahvalo zato spravil na beraško palico. Predsednik ga opetovano spominja naj se drži predmeta.:	»Sedaj	ste vi na zatožni
klopi, a ne Souvan.«
Predsednik: »Ali ste radirali v blagajniški knjigi 1000 K?« H.: »Sem, a hočem dokazati, zakaj.« H. bi imel na nalog svojega šefa izplačati uslužbencu Bonaču 16. junija 1910 1000 K odpravnine. On je to svoto Bonaču izplačal in jo zabeležil prvotno tudi v obeh knjigah, v ročni knjigi in glavni knjigi 1000 K. Pozneje je pa št. 1 izradiral in jo nadomestil s št. 2 in vzel zato iz blagajne 1000 K. češ, da je 1000 K izplačal Bonaču iz lastnega žepa. Gre za to, da li je Bonač dobil 2000 K ali le 1000 K. Ker je Bonač medtem umrl, se zadeva ne da točno kontrolirati.
Nato je prejel Hirschman od Dav. Podles* nika 1000 K kot plačilo za blago. Hirschman jih pa ni takoj vknjižil, ampak šele 14. januarja bržkone iz strahu, da ne bi stvar prišla na dan. Dalje trdi Podlesnik, da je naročil pri Souvanu dve pošiljatvi blaga, katerih ene pa ni prejel, dasi je poslal zanjo 600 K, ki si jih je knjigovodja bržkone prisvojil. Razen tega so na škodo F. Souvana vknjiženi trije pomotni zneski v skupnem znesku 400 kron. Najkočlpvejši je pa zadnji slučaj. Podlesnik je naročil od tvrdke Souvan blaga za 14.127 K in 51 vin. Ker pa on ni vsega blaga po zatrdilu obtoženca prejel, je vpisal Hirschman v dobro Podles-
niku znesek 2389 K 73 vin. in znesek 1139 K 61 vin. na račun zaostalih petih zabojev. Podlesnik je plačal potem tvrdki 10.737 K, glasom blagajniške knjige je bilo vknjiženo pa le 6238 K 43 vin., tedaj je dozdevno na škodo tvrdke bilo vpisano 4498 K 57 vin. premalo. Glasom obtožnice je bil pa znesek 1139 K 61 vin. tudi falzificiran in je bil v knjigah izra-diran, vendar se pa še v knjigah pozna sled in še dobro pisavo. Hirschman je tudi račun napačno saldiral z besedilom: Hvala, plačano z vrnjenim blagom. V resnici se pa z vrnjenim blagom sploh nič ni plačevalo, kakor je izpričal Podlesnik.
Pokliče se priča Fr* Souvan. Mož se zagovarja silno zmedeno in sc nervozno izjavlja zdaj tako zdaj drugače. Glede prvih zneskov ne ve nič pozitivnega, odločno pa zanika, da ne bi bilo odposlano vse blago Dav. Podlesniku. Nato se zaslišijo priče. Emil. Miklautz ne ve nič o poneverbah, slišala je le od Hirschmanove mačehe, da Hirschman ni nič prida. Tej izjavi mačehe so pa bili povod le osebna nesporaz-uinljenja. Kontoristica A. Slapničar izpove zelo razbremnjevalno za obtoženca. Odločno povdarja, da je znesek 2389 K 73 vin. radiral v strazzi pokojni Bonač. Dotične strazze ni imel nikoli v rokah Hirschman, ampak ona. Iz strazze je popisavala zneske v memorial, a Hirsch-man iz tega v glavno knjigo. Potem ko je bil znesek 2389 K v strazzi radiran, je vpisal v glavni knjigi Podlesniku ta znesek v dobro na račun zaostalih petih zabojev. Priča M. Stadler izpove, da se je izrazil Bonač proti njemu r »Zdaj sem vendarle dobil od Souvana en tisočak.« V popolnem nasprotju s temi pričami pa izjavi zapriseženi trgovec v Radečah Maks Podlesnik, da je prejel dotično pošiljatev celotno in ni zmanjkalo nobenega zaboja. Vsled teh nasprotujočih si izjav prič predloži drž. pravdnik, da se razprava preloži. Zagovornik obtožencev se temu odločno protivi, nakar sklene senat, da se razprava nadaljuje. Priča F. Ulčar je tudi videl, da je zaostalo v skladišču pet zabojev. Priča Mar. Grošelj izpove, da ji je rekla sestra pokojnega Bonača, da je Bonač prejel 2000 K. Pravila ji je to sredi meseca marca. Predsednik: »Zakaj se pa ni poklicalo te priče?« Tudi priča Jos. Grmovšek potrdi, da je Bonač prejel 2000 K. Sodni senat odide nato v posvetovalnico in izjavi vrnivši se v sodno dvorano, da se predlogu drž. pravd-nika ugodi v svrho zaslišanja nekaterih novih prič in izvedencev, ki bodo ugotovili, ako ni morda Hirschman radiral v strazzi in ponare-jal števiik.
Krščanski junak z nožem.
Novo mesto, 28. avgusta.
Kakor gorenjski, imajo tudi dolenjski fantje še danes to grdo razvado, da za vsako malenkost doprinašajo jekleni dokaz krščanske civilizacije: nož v srce nasprotnika.
Franc Pisek doma iz Orehovice blizo novih krščanskih čudodelnosti pri »Novem Lurdu« je šele 18 let star, pa je že dozorel za razne lumparije kakor: tatvino in pretep navadno kar z nožem. Po sedanji navadi kmečkih fantov tudi Pisek raje služi drugod; v zadnjem času je bil pri Severju v Kostanjevici.
Na večer dne 7. julija je prišel po mostu v Kostanjevici v družbi Rodiča. Pred Gačevo trgovino sta dobila hlapca Cvelbarja. Tega je Rodič nahrulil, oni pa mu je to kvitiral z batinami. Za bojaželjnega Piska je bila ta prilika kakor nalašč. Pristopil je k onima, ki sta se še »dajala« ter se lotil Cvelbarja. Iz Štravsove gostilne pa je v tem prišel domačin Anton Košič, ki je tudi eden tistih, ki mislijo, da morajo svoj nos vtakniti v vsak pretep. Ta je bil vinjen, pa se je lotil Piska ter ga oklofutal. Piska je to seveda še bolj razburilo, popustil je Cvelbarja, pa se lotil Košiča. Tako sta na mostu nastali
dve sepretepajoči grupi. Ker so ljudje videli, da ima Pisek pripravljen nož, kakor je to že njegova navada, je na lice mesta došli župan poslal po orožnike. Pa je bilo že prepozno. V trenotku, ko je Košič hotel iztegniti desnico da bi Piska odtegnil od onih dveh ravsarjev, ga je Pisek že z vso silo udaril z nožem po levi roki. Zadel ga je v pregib v komolcu, prerezal mu več žil, nož je prišel skozi do kosti. Iz 6 cm globoke rane je kri kar curkoma bruhala, roka je kot mrtva omahnila, ranjeni Košič pa se je onesvestil izpregovorivši še besedi: zaklan sem! Pisek, kot krščanski junak z nožem pa je takoj po dejanju zbežal med hišami in kakor priče izpovedo, tako hitro bežal, da bi ga nobeden avtomobil ne bil vjel. Nezavestnega Košiča pa so takoj prepeljali v bolnico v Krško.
O tem dogodku se je vršila že razprava pri okrožnem sodišču. Ker se je pa med tem zdravniško ugotovilo, da bo Košičeva poškodba trajna in da Košič poškodovane roke sploh ne bo mogel nikoli več rabiti, se je slučaj odstopil kot hudodelstvo kompetenci porotnega sodišča.	M
Obtoženi Pisek se zagovarja s silobranom. Ta zagovor pa se ne vjema z njegovimi odgovori na predsednikova vprašanja in na dejstvo samo. On sam namreč trdi, da je Košiča udaril le ker je bil zaradi tiste klofute nanj jezen. Na vprašanje, če se je Košiča bal, se je postavil, češ, kaj bi se ga bil bal! S tem se je fant sam vjel glede vrjetnosti o kakem silobranu.
Huda obsodba.
Porotniki so zanikali vprašanja na silobran ozir. prekoračenje silobrana, potrdili pa soglasno prvo vprašanje hudodelstva težke telesne poškodbe. Na podlagi tega izreka je senat Piska obsodil na dve leti težke ječe. Poleg tega ima Pisek plačati Košiču 300 K za bolečine, 2000 K pa za odškodnino na dohodku vsled trajno poškodovane roke.
Senatu je to pot predsedoval dež. sod. svetnik Bučar, priseclnfika dr. Ahačič in dr. Furlan. Obtožbo je zastopal drž. pravdnik sam, za-govorništvo pa dr. Šegula.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
GROF STUERGKH NA DUNAJU.
Dunaj, 30. avgusta. Ministrski predsednik grof Stiirgkh se vrne prihodnji teden na Dunaj. Do Božiča se ne bo izvršila v ministrstvu nobena izprememba.
CESARJEV POVRATEK IZ IŠLA.
Ischl, 30. avgusta. Cesar se vrne v soboto dne 7. septembra iz Ischla na Dunaj.
JUSTHOVA BOLEZEN.
Budimpešta, 30. avgusta. Bolezen poslanca Justha se je obrnila na bolje. Zdravniški konzilij je izjavil, da je izključena vsaka nevarnost.
GROF MONTECUCCOLI NA REKI.
Dunaj, 30. avgusta. Admiral grof Montecu-ccoli se je vrnil iz dopusta in došel na Reko na inšpiciranje.
KITAJSKA VLADA PROTI MONGOLOM.
Peking, 30. avgusta. Kitajska vlada je odposlala polk konjeništva s topovi proti Absaj-skemu pogorju.
T1TTONI PRI POINCARF.JU.
Pariz, 30. avgusta. Ministrski predsednik Poincarc je sprejel italijanskega poslanika v Parizu Tittonija v daljši avdijcnci. Bajc sta razpravljala o mirovnih pogajanjih med Italijo in T určijo.____________________________
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
_ 768 —
čelu, lasje so zmešano padali s temena na tilnik na oči. Steklo napadanje je potisnilo vojvodo k zidu. Kraljica je glasno hropeče prisostvovala divjemu boju. VideLa, da vojvoda omaguje, da mora vsak hip podleči. Stisnila je trdno bodalo in se jela od strani bližati plemiču. Hotela ga je raniti in napraviti za boj nezmožnega. Pa predno se je priplazila Jc njemu, ji je padla težka roka na ramo in jo s silo potegnila na stran. Naglo se je obrnila Za njo je stal ječar, ki se je prebil za plemičem ...	,	.... ,
Vojvoda je s trudom odbijal vedno silnej-še naraščajočo ploho udarcev in sunkov. Nalomil se mu je meč in videl je, da bo pri prihodnjem silnejšem udarcu brez orožja. 1 ako se je tudi zgodilo...	.
Ivan Nevstrašni je bil izročen v milost plemiča Pass.avanta! Ječar je mrko prisostvoval dvoboju in pazil na kraljico, da ni mogla niti oditi niti se vmešavati med boritelja.
In še nekdo je gledal boj na smrt m življenje:
Odette!	..
Zavest se ji je povrnila, vzravnala se je na komolcih in strme zrla v očeta in ljubljenca.
Ko je počila vojvodov# klina in odletela tik pred njo, je glasno zakričala in planila po-kcncu. Vrgla se je k Passavantu oklenila sc njegove roke in je zaječala:
— Passavant, Passavant, usmiljenje! Naj umrjem jaz, ne ubijaj mojega očeta!...
Med tem, ko je Odettino razkritje spremenilo kraljico, vojvodo in plemiča za hip v nepremične sohe presenečena, so menihi planili proti kralju, ki jih ni takoj spoznal.
— 765 -
Scas je iztegnil roko. Dvakrat, trikrat so šinile kline in se zveneče križale.
— Scas, od moje roke umreš, posoda tvojih zločinov je zvrhana!
Ni še izgovoril, ko se je Scas opotekel in telebnil znak. Niti ni črhnil, niti ni zaječal. Ost mu je predrla srce. Rdeč curek krvi je brizgnil iz rane, ozek, droban, komaj viden.
Scas je dobil svoje plačilo ...
Vojaki so preplašeni videli pasti zapoved-nika. Ječar je siknil:
— Izborno! stisnil meč z obema rokama, vzdignil ga in se zaletel ob zidu naprej. Učinek zamaha je bil čudovit. Ječar je udaril s plosk-vo platjo. Dva sta odletela kakor pometena. Skočila sta dalje In ječar je drugič zamahnil. iVse se je zgodilo bliskoma. Predrla sta četo in se polagoma umikala, odbijajoč napade naska-kovalcev. Ječar je obvladal s svojim mečem cel hodnik. Bliskovito je sekal na vse strani, da je žvižgalo po hodniku. Dospevši do prvega stranskega stopnjišča, se je Passavant naglo umaknil vanj. Ječar se je postavil na prvo stopnjico. sekal in zabadal! V ozkem dohodu mu n«i mogel nihče do živega! Burgundci so naperili helebarde in sulice in ga potiskali nazaj. Prišedši na vrh stopnjišča je plemič začul vojvodov krik. Zdrznil se je in planil v tisto Smer. Našel je vrata odprt# in našel kraljico Izabelo borečo se z vojvodom.
Na tleh je zagledal Odette, brez zavesti, brez znaka življenja...
Vojvoda je v hipu, ko je kraljica zamahnila z bodalom, ds bi ubila Odette, priskočil In ji izvil orožje. Izabela se je besna' jrrgla nanl, HISa Saint-Pol.	168
Mali oglasi.
Blagajničarka za modno trgovino, ne izpod 25 let stara, ki je že tako službo opravljala, se išče. Nastop takoj. Ponudbe na pošni predal 38, Ljubljana.____________________________567—3
Oženjeni mož, vešč mizarstva, išče mesta hišnika. Ponudbe sprejema »Prva, anončna pisarna«.	577—2
Vabilo na izlet.
V nedeljo, dne 1. septembra 1912 slavi v Trstu »Nared lelavska organizacija* petletnico. Ta dan vozi iz Ljubljane v Trst
poseben vlak.
SPORED:
1) Odhod iz Ljubljane (juž. kolodvor) v nedeljo 1. septembra ob 5. uri zjutraj. Med potjo stoji vlak v Borovnici, Logatcu, Rakeku, Postojni, št. Petru in na Nabrežini Prihod v Trst ob 8 36 dopoldne.
21 Sprejem na južnem kolodvoru v Trstu. 3) Izprevod z godbo N. D. O. na čelu.
jrevod s kolodvora v »Narodni dom*
4) Ob 10. uri dopoldne manifestacijski shod v »Narodnem domu".
5) Od 1.—4. ure zabavna vožnja po morju iz Trsta v Milje, Koper, Piran, Grado, Grljan, Miramar, Barkovlje in nazaj v Trst.
6) Ob 4. popoldne izprevod po mestu z godbo N. D O. in nato razvitje prapora zidarske s^umne N. D. O.
7) Veselica.
8)
8) Odhod iz Trsta ob 12‘20 ponoči, in prihod v Ljubljano ob 4 22 zjutraj.
Vožnja po morju se vrši na velikem salonskem brzoparniku paroplovne družbe »Dalmacija" ter bo pripravljen za 600 ljudi. Vožnja bo torej prijetna, krasna, ker bodo udeleženci videli velik del istrske obale, najvažnejša okrog Trsta in se vozili daleč okrog po Jadranskem morju. Cas — popoldanski — je za tako vožnjo najbolj primeren ter bo imel od nje vsakdo obilno užitka.
Izkaznice za vožnjo s posebnim vlakom iz Ljubljane v Trst in nazaj ter všteta zabavna vožnja po morju stanejo za III. razred po 8 kron, za II. razred po 12 kron, ter se prodajajo v Ljnbljan' v trafikah Češarek v Šelenburgovi ul., Dolenec v Prešernovi ul., pri natakarici v »Nar. domu* in pri društvu »Bratstvo* istotam. — S pismenimi priglasitvami je obenem vposlati tudi denar. — Pohitimo v nedeljo v obilnem številu v Trst, da bratski stisnemo roke vrlim slovenskim delavcem na obali sinje Adrije. To bo dan slavja zavednega slovenskega delavstva in kdor Čuti z njim, bo pohitel ta dan v Trst.
Izobraževalno društvo »Bratstvo* v Ljubljani.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
nriporoča kot prvi slovenski Izprašani In oblastveno koncesijonlrani optik In strokovnjak voj
pflr optični zavod.
Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, ščlpalnlkl natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in po štnine prosto.
Med bralce tega časopisa
razdelimo 3000 parov
izvrstnih, zelo elegantnih usnjenih čevljev aa vrvice iz najboljšega, trpežnega usnja, po sliki, zato, da spoznajo našo tvrdko.
Le zaslužek na delu K 13*75 za 3 pare čevljev se plača.
Čevlji veljajo sicer 42 kron.
Pošljemo vencem« po izberi in v polno zadovoljnost 3 pare moških ali ženskih čevljev, vsako zahtevano Številko. Zamena dovoljena, zato niČrizika. Pošilja se proti povzetju ali denar naprej. Razpošilja Prva krščanska izvozna tvrdka čevljev
FRANC HUMANN, DUNAJ, II.,
Alolsgasse štev. 3/10. P.
Še le 1« Vašega priporočila hodcmo imeli kortet.
Slovenci ! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
Ozirajte	se	na
ki oglašajo v »Dnevu*. s
Akviziterje
za Ljubljano in Trst
sprejme takoj „Učiteljska tiskarna 4 v Ljubljani.
Plača po dogovoru.
P 1 p H 1 1 s 1 1			
- 		 		 						
Mednarodno spediolisho podjetjo
R. RANZINGER, Ljubljana.
TJ"Btancvljeno 187S.	Telefon	štev.	60.
Podjetje za prevoznino c kr. priv. juž železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in shranitev mobilja. — Agentura avstr. Lloyda.
Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7.
Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor.	257
J ,asne kite
po 5, 7, 9 In 12 K. Barva za lase in brado »Neril* od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli, Ljubljana
Pod Trančo I (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela.
Gramofoni - autumati!!
tovarniška
U
a 5
•P d
38
Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon-Atelijer
A. Rasberger
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajani ur In šivalnih strojev. Imam špecijelno samo gramofone, godbene automate in druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila.
Pišite p« cenik. — Predno kje kupite, oglejte it	at	mojo	zalogo.	u
Vse petrebščlne la vsakovrstno kolesje v »togi.
Velika	prodaja
za gospode in dečke, ter razne damske konfekcije za polovično ceno. Nadalje priporočam ravnokar dospelo jesensko damsko konfekcijo kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke po čudovito nizkih cenah. Ogromna zaloga klobukov od K 1.50 naprej.
»Angleško	sklad
O. Bernatovič, Ljubliana, Mestni trg št. 5
MIHAEL KASTNER, Ljubljana
Kongresni trg štev. 10
IIIMIUliti IIIIII mil MIIIIIMIIII
dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živtsj sol; pjirjj ej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin za motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd.
Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v umogt.
■Ao. V*.—	*	-	A	A
—	76b -
iztrgala mu izza pasu njegovo bodalo in se pripravila na boj. Zavest, da izgubi strašno igro, jo je ohranjevala v polni hladnokrvnosti, "■■kaj vedela je, da je vsa ni bodočnost odvisna od tega trenotka. Če sc ji posreči do konca obvladati steklega vojvodo, bi prenehala biti kraljica Francije! Na svoje mesto je videla stopati Odette de Champdivers, ki jo je vojvoda brezi’’ ' 'mbil. Vsa njena natura pa s- piotivila temu, zakaj vse njeno življenje je začenjalo in nehavalo v gospodstvu in na-silstvu.
Upirala je mirno svoje demonske oči v. hropečega nasprotnika, tresočega se razburje-
iv M in zmedenosti. Vse vojvodove misli so bile osredotočene okoli ene same točke: ohraniti Odette pri življenju! V srcu se je odpovedo vsem svojim načrtom, vsej slavi, gospodstvu. kraljevanju nad Francijo, nad vesoljnim sv Vitu ! Podoba Odette je žarela v njem in loža: je v duhu pred njo in jo oboževal...
Trenotki so potekali in vsak je predstavljal celo večnost.. in v to večnost je planil Pas-savant kakor odrešenik.
Bil je enak arhangelju sodnjega dne. Oči
so se  -'-"zeče bivole, nosnice nervozno
drhtele. Njegova prikazen ni presenetila niti vojvode niti kraljice. Preživela sta zadnje dni
v taki napetosti, da živci niso mogli več sprejemati novih občutkov. Lc elementarni, od po-četka sem obstajajoči so se stopnjevali in dvigali k vrhuncu. C Ui brezmejno lj..ula in obema je usoda s kruto roko zabranila okušati sladkosti prave ljubezni. Hotela sta ji kljubovati, zaupajoč v se in v svojo nasilnost.
767
Vedela sta, da ne moreta živeti drug brez drugega, da sta le združena tvorila pravo podobo, kakor si jo je zamislila neodvisna nad človeškim življenjem čuječa sila. Izabela je opravila s seboj, za njo je bil z obiskom v ječi strt vsak. tudi najmanjši„up, da bo kdaj deležna Passavantove ljubezni. Ženska more le prositi *za ljubezen, moški zahteva šiloma, kar si je odločil za svoje. In v isti meri, kakor je gineval up kraljice je naraščala vera vojvode.
Pa kje je, ki bi mogel kljubovati usodi? Ali ni bil Ivan Nevstrašni vsemogočen, pogumen nad vse, dospeti do cilja, ki si ga je postavil? Kdo je pripeljal plemiča v taistem hipu, ko je manjkalo le za las, da ni predrl vojvodov meč Izabelinega telesa? Zakaj je bilo pri-zanešeno tej strašni ženski, ki je do vratfi gazila v krvi in se utapljala v nji? Zakaj je bilo prizanešeno groznemu vovodi,. čegar bratomorni uboj je sega! do neba in kričal po maščevanju!...
Hardy, Hardy! Passavant Hardy!...
Veliki dvoboj ined vojvodo Burgundskim in plemičem Passavantoin se je začel. Ivan Nevstrašni je bil krepak bojevnik, gotov kakor skala. Ne da bi se ganil z mesta je prenesel prvi besni naskok plemičev. Njegovo s krvjo pod-pluto oko je pazljivo iskalo mesta, kamor bi se zadrla smrtonosna konica. Meča sta plesala
v	bliskovitih vrtincih; Passavant je bil živa vihra. Okrvavljeni meč je sršal in dajal iskre. Nepremično ležeča Odette je bila vtisnjena v njegovi duši in strašna negotovost, ali jc živa ali mrtva, ga je spremenila v divjo zver, ki je obskakovala svoj plen. Pot mu je curljal po
Spominjajte se dijaškega društva „Domovina“!
'	.J?.	r?l*.
„DANW se prodaja
po 6 vin.;
1. V Uorlcl: Karol Schmelzer. južni kolodvor
Ter. Leban Corso Verdi 20,
Jan. Sardagna. Oosposka ul. 9.
U. Likar, državni kolodvor
2. V Kranju: Adamič. Glavni trg;
Rant;
Šifrer na kolodvoru.
3. Na Bledu*. Pretnar in A \V61fling.
4. V Bohinjski Bistrici: M Orobotek,
5. V Radovljici: Oton Homan.
6. V školjl Loki: M. Žigom
7. V Idriji: tiskarnar Sax.
8. V Cerknici: K. VVerli.
9. Na Rakeku: A. Domicelj.	—*•
10. V Gor, Logatcu: Josip Rus.
11. V Postojni: I. Marinčič.
12. V Št Petru na Krasu: K. Schmelzer.
13. V Novem Mestu: Josip Kos.
14. V Opatiji: A. Tomašič.
15. V Reki: J. TrboleviČ
16. V Divači: K. Schmelzer.
17. V Komnu: A. Komel.
18. V Nabrežini: K. Schmelzer.
19. Na Zidanem mostu: M. Peterman.
20. V Celju: Zvezna trgovina.
21. V Mariboru: Vilko Weixl.