ŠT. 13, letnikXXIX Če želimo mir So stvari, ki jih ni treba sprejeti, ki se jim ne smemo prilagoditi ali se z njimi sprijazniti: ena od teh je vojna. Kljub vsej očitnosti nemirov bodimo prepričani v zmago miru na svetu, trudimo se za mir tukaj in povsod, oddajajmo ob vsakem času ustvarjalne misli sloge, ubranosti, za ves svet. Odklanjajmo misel na vojno, kot odklanjamo misel na bolezen ali revščino. Pojem vojna ni zajet v vesoljni ustvarjalni misli; v simfoniji narave je vojna najpretresljivejša disonanca, kar jih je izzval človek. Odklanjajmo misel na vojno tako zelo, da nas ne bo več niti strah, kajti bati se vojne pomeni po zakonu o privlačnosti misli pritegovati vojno, ravno tako kakor pomeni bati se raka pripravljati teren, ugoden za raka. V naših mislih naj bo samo »mir«. In ker vsaka ustvarjalna in pozitivna misel oddaja višje, hitrejše in močnejše tresljaje kot razdiralne in negativne misli, borno prispevali k miru. Prvi človek naše občine mag. E. A. Schwarzbartl je ob neki prilož-nosti dejal: »Ni dovolj govoriti, da smo za neko stvar, treba je zanjo tuđi kaj storiti in žrtvovati.« Z drugimi besedami: Mir samo ljubiti je premalo, zanj je treba delati. Mir je nedeljiv: nemogoče je netiti dvome v samem sebi, nesporazume v družini ali razprtije pri delu, v stranki, med strankami, v vladi in drugje ter hkrati zahtevati prevlado miru na svetu. Za zmago miru ni treba pripravljati vojne. Še manj ga dosežemo z oboroženo silo. Vsaka mirovna pogodba nastaja v slehernem izmed nas: podpišejo in potrdijo jo misli o Ijubezni in slogi, ki jih gojimo v sebi in okrog sebe. Ustvarjajmo valovanje, ugodno za mir doma in na svetu. |VAN KEP|C Okrogla miza v Moravčah Kmečki dan v Moravčah V nedeljo, 4. avgusta 1991, je bil v Moravčah tradicionalni Kmečki dan, ki so ga pripravili Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka Podružnica Domžale, kmečke žene in Zveza kmečke mladine tega območja. S prizadev-nim delom je organizator-jem uspelo pripravitiprije-ten dan, ki je privabil šte-vilne obiskovalce. Letošnje prireditve so imele regijski značaj, saj so v njih sode-lovali tuđi predstavnik! po-družnic Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke iz sosednjih občin. Nadaljevanje na str. 12 Začetek šolskega leta 1991/92 - otroci in promet Zopet je zazvonil šolski zvonec in naznanil, da je minil čas brezskrbnih počit-nic in se je začelo novo šol-sko leto. Za otroke se začenja čas učenja, za starše in ne nazad-nje za celotno našo družbo pa velika odgovornost, kako ob-varovati dragocena življenja in zdravje naših otrok, ki jim na vsakem koraku, ne samo na poti v solo in iz sole, tem-več tuđi pri igri, grozi vsakod-nevni utrip prometa. Tako kot vsako leto se starejšim šolar-jem oziroma učencem višjih razredov priključi lepo število prvošolčkov, katerih prvi sa-mostojni koraki v življenju so še dokaj negotovi. Iz doseda-njih izkušenj vemo, da starši te otroke samo nekaj dni spremljajo v solo in domov in jih končno prepustijo skrbi sole, pa čeprav se lahko najde tistih deset minut, da pospremimo otroka v solo in mu med potjo pripovedujemo, kako se mora vesti na cesti oziroma pločniku ter kaj srne in ne srne kot samostojni ude-leženec v prometu. Vse prepogosto pozab-Ijamo, da je otrok hajbolj dovzeten za mnenje in obnašanje staršev, zato jih je treba z lastnim zgledom vzgajati v zavestne udeležence v cest-nem prometu. Tuđi tu vam bo v veliko pomoč šola, saj ima vsaka iz-delan nacrt varnih poti, po katerih naj bi otroci hodili v solo in domov. DOLŽNOST vsake sole je, da učence in starše seznani z nacrti najbolj varnih poti. OPOZARIAMO vse voz-nike oziroma druge udele- žence v prometu, da še posebno pažljivo vozijo mimo otrok oziroma posebno pozornost posvetijo prehodom prek čest v blizini šol. Da je stanje na cestah nevarno za otroke, lahko zasledimo v dnevnem časopisju, v kate-rem poročajo o vedno večjem številu prometnih nezgod s smrtnim izidom. Žal se to dogaja tuđi v naši občini, zato moramo storiti vse, da bi pre-prečili, da ne bi ugasnila ko-maj začeta življenja na naših cestah. Upamo, da borno s tem ob-vestilom in angažiranjem vseh pristojnih organov in or-ganizacij ob pričetku šolskega leta otrokom in mladoletni-kom zagotovili čimvečjo prometno varnost. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Domžale Ekološki tabor »Bistrica '91« Od 25. avgusta do 7. septembra 1991 je na področju domžalske in kamniške občine potekal že 2. Medna-rodni ekološko-raziskovalni tabor z delovnim nazivom »BISTRICA 91«. Organizator tabora je bil tuđi letos Občinski odbor Li-beralno-demokratske stranke Domžale v sodelovanju z Izvršnim svetom SO Domžale, Republiškim sekretariatom za vzgojo, izobraževanje ter te- lesno kulturo in Institutom »Jožef Stefan« - Oddelek za fizikalno kemijo in kemijo okolja, Ljubljana. Pri izvedbi tabora pa so v obliki brez-plačni uslug ali v obliki fi-nančne pomoči pomagala tuđi številna podjetja in organizacije. Letos se je tabora udeležilo štirinajst mladih raziskovalcev iz Domžal, Kamnika, Ljubljane, Radovljice, Kočevja ter iz Sittarda na Nizozemskem. Večina prijavljenih tujih ude-ležencev na tabor ni prišla - verjetno zaradi znanih do-godkov v Sloveniji in Jugoslaviji. Mladi raziskovalci so ves čas delali pod vodstvom dveh men-torjev, in sicer Vesne Mislej, dipl. ing. kem. tehnologije, ki je vodila skupino,za kemijske ra-ziskave, in I gorja Lipovška, prof. geografije, ki je skrbel za normalno delo na terenu, izvedbo anket ter popis in kartira-nje crnih odlagališč odpadkov. Delo in aktivnosti na taboru so potekale na štirih področjih: 1. kemijske in biološke analize reke Kamniške Bistrice in nekaterih njenih pritokov, (Nadaljevanje na naslednji sirani) Slovenska kmečka zveza Ljudska stranka - Domžale in Klub malega nogometa Domžale vabita na prireditev BODIMO SRČNI, PODAJMO SI ROKE SLOVENCI Na prireditvi bo sodelovalo deset znanih ansam-blov, povabili pa smo tuđi znane Slovence. Polovica izkupička je namenjena domžalskemu KARI-TASU, ki bo sredstva uporabil za humanitarno pomoč. Vidimo se v hali Komunalnega centra, 5. oktobra ob 20. uri. Vstopnina je 200 din. Karte v predprodaji v Golf turist, turizem in rent agenciji, Ljubljanska 72, Domžale - poleg kina. Kmetijci, ne prezrite! Razvoju kmetijstva smo v občini Domžale namenjali včasih več, včasih manj skrbi, zapisati pa je potrebno, da v zadnjem času več. Posamezni deli občine spreminjajo svojo obliko, k čemur prispevajo regulacije, melioracije in ne nazadnje tuđi komasacije. Rodovitne kmetijske zemlje je čedalje več, zahteva pa tuđi boljšo obdelavo. Za to so potrebni kmetijski stroji, za to pa je potrebna še ćela vrsta drugih stvari, za vse skupaj pa je potreben denar. Nekaj ga posebej za razvoj kmetijstva namenja tuđi proračun občine Domžale. Današnji razpis javnega nate-čaja za dodelitev posojil iz sredstev občinskega proračuna za razvoj kmetijstva v naši občini v skupnem znesku 1.185,00 din je že letošnji drugi poizkus, da bi tuđi občina pomagala pri izgradnji in adaptaciji kmetijskih proizvodnih in pomožnih objektih, pri izgradnji in adaptaciji pro-storov za dopolnilno dejavnost na kmetijah, sredstva pa si lahko izposodite tuđi za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte in za dopolnilno dejavnost na kmetijah. Zato vsi, ki se ukvarjate s kmetijsko dejavnostjo, pozorno preberite POGOJE NATEČAJA in prijavite se! (objava natečaja na naslednji strani) ARBORETUM 50.000 KEKEC 13.500 obiskovalcev V SLAMNIKU PREBERITE STRAN 3 Obvestilo črnograditeljem STRAN 4 Boj za samostojno Slovenije STRAN 6 Kljub denarni suši se dela Povećanje števila zaposlenih... STRAN 7 javna dela Grad Zalog STRAN 8 Pravi glasbeni spektakel STRAN 9 Cvetje in mir -v Arboretumu STRAN 10 V Hribih se dani STRAN 11 Dan, ki si ga bodo Ločani zapomnili STRAN 13 Odtuintam... STRANI 14-15 Šport DOMŽALE, 26.9.1991 GLASILO OBČINE DOMŽALE <4&5<8)&lf***k.BTB& _.,___S ' '-. 1 Hvala, Matjaž! V imenu uredniškega odbora bivšega Občinskega poročevalca oziroma sedanjega Slamnika se ti ob zamenjavi odgovornih urednikov prisrčno zahvaljujem za razumevanje, sodelovanje in prijateljstvo. Kakor si ti ob poslovitvi Vere Vojska z mesta glavne urednice našega občinskega glasila zapisal, da Vera ne odhaja, le malo vstran je stopila, in da je to za nas sreča, ker ostaja z nami, jaz danes zate enako pravim. S svojo navzočnostjo in bistroumnostjo boš tuđi v prihodnje kakorkoli sodeloval v našem domžalskem življenju. Matjaž, hvala za vse! Tvojemu nasledniku pa želimo mnogo uspeha pri vođenju našega časopisa. IVAN KEPIC Uredniški odbor se pridružuje iskrenim željam g. Kepica in želi Matjažu vse najboljše. Na podlagi fa. člena pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za razvoj kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 13/91 in 18/91) je Izvršni svet SO Domžale na 8. seji dne 4/9—1991 sprejel SKLEP o razpisu natečaja za dodelitev posojil iz sredstev občinskega proračuna za razvoj kmetijstva v občini Domžale I. : ■ ; Razpisuje se javni natečaj za dodelitev posojil iz sredstev občinskega proračuna za razvoj kmetijstva v občini Domžale v skupnem znesku posojila 1.185.000,00 din. II. Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: - za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih proizvodnih in pomožnih objektov, - za izgradnjo in adaptacijo prostorov za dopolnilno dejavnost na kmetijah, za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte in z<\ dopolnilno dejavnost na kmetijah. III. Za posojilo lahko zaprosijo kmetje, lastniki kmetij na območju občine Domžale, če je vsaj en družinski član zavaravan iz naslova dela na kmetiji ali uživa kmečko pokojni no in investirajo na osnovi investicijsko razvoj nega programa, ki ga je izdala kmetijska svetovalna služba po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev. Posojila se prvenstveno dodeljujejo prosilcem, ki bodo lahko z dodeljenim sredstvi dokončali investicijo. " IV. Posojila se dodeljujejo za najdaljšo dobo vračila do 5 let. Obrestna mera znaša 50"/» obrestne mere, ki velja za to-vrstna posojila pri zduženi hranilno kreditni službi Domžale in se prilagaja njihovim obrestnim meram. Visina posojila ne srne presegati 10"/» predračunske vred-nosti potrebnih sredstev za investicijo. V. Prosilci vložijo prošnje za posojila skupaj s spodaj zahte-vano dokumentacijo v roku 30 dni po objavi razpisa natečaja v občinskem glasilu Slamnik na Izvršni svet SO Domžale. V prošnji mora prosilec navesti: - ime, priimek in naslov, - opis in predračunsko vrednost investicije, - visino zaprošenega posojila, - navedbo lastnega deleža sredstev, - rok za zaključitev investicije. Prosilec mora prošnji za posojilo priložiti naslednje dokumente: a posestni list za celotno posestvo, b izpisek iz zemljiške knjige za.celotno posestvo, c potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov, č izkaz, da je vsaj en družinski član kmečko zavaravan ali uživa kmečko pokojnino, d razvojno usmeritveni program kmetije, e gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del, f predračun za gradbena dela ali nakup opreme, g poročilo, oz. oceno področnega kmetijskea svetovalca o izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije. VI. Izvršni svet SO Domžale bo najkasneje v roku 30 dni od dneva poteka roka za vložite\' prošenj sprejel sklep o dodeli-tvi posojil in ga najkasneje v 8 dneli po sprejemu posredoval vsem prosilcem. VII. Posojila se plasirajo prek Združene hranilno kreditne službe Domžale, s katero bo Izvršni svet SO Domžale sklenil pogodbo o medsebojnem sodelovanju. VIII. ' Sklep se objavi v občinskem glasilu »Slamnik«. Številka: 06300.....1/9% PREDSEDNIKIS Datum: 4/9-1991 .. Jože Lenič, I. r. lemanje vzorcev vode iz Mlinščice. Ob jemanju vzorca smo izmerili temperaturo, prevodnost ter vsebnost kisika v vodi PRVO POROČILO Mednarodni ekološko raziskovalni tabor »Bistrica 91« (Nadallevanle s prva strani) 2. kemijske raziskave ones-naženosti podtalnice v Domža-lah in Mengšu, 3. proučevanje dobske deponije odpadkov ter odnosa prebivalstva do varstva okolja, 4. popis-kartiranje in identifikacija crnih odlagališč odpadkov v severovzhodnem delu domžalske občine. Ker med pisanjem tega članka še nimamo urejenih in sistematiziranih vseh podatkov, bom navedel le nekaj delnih rezultatov. Obsežnejše in po-polne rezultate pa borno objavili v naslednji številki časopisa SLAMNIK. Prve ugotovitve o reki Kam-niški Bistrici: Odvzemna mesta vzorcev vode so bila enaka kot lansko leto. Tako smo izvedli enkratno jemanje vzorcev na osmih me-stih ter 24-umo jemanje vzorcev (vsako polno uro) na štirih mestih, pri tem smo na izlivu K. Bistrice v Savo uporabili avto-matski odjemalnik vzorcev. Ob jemanju vzorca iz levobrežne Mlinščice v Področju pa nam je svoje delo predstavila EKOLOŠKA MOBILNA ENOTA INSTITUTA »JOŽEF STEFAN« Ljubljana. Na podlagi prvih rezultatov kemijskih raziskav bi lahko po-samezne odseke K. Bistrice uvrstili v naslednje kakovostne razrede (glej primerjavo z lansko-letnimi rezultati): njene pritoke, k boljšim letoš-njim rezultatom kvalitete vode pa je verjetno delno prispevala tuđi povodenj v lanskoletnem novembru. V okviru bioloških raziskav reke Kamniške Bistrice smo med drugim s pomočjo ribiške družine »BISTRICA« Domžale izvedli elektroodlov rib, pri ka-terem ribe samo omamijo in jih po opravljenih meritvah in štetju spustijo nazaj v reko. Elektroodlov in inventarizacijo rib smo izvedli na štirih mestih, in sicer: IZVIR KAMNIŠKE BISTRICE: Temperatura vode 5,1 °C, vsebnost kisika 12,8 mg/l potočna postrv (salmo truta): 12 koma-dov - povp. dolžina '8 do 12cm. KAMNIK-SOTOČJE K. BISTRICE IN NEVLJICE: Temperatura vode 13,2°C, vsebnost kisika 9,8 mg/l, potočna postrv (salmo truta): 19 rib - od 11 do 16cm., kapelj (cottus bobio): 2 ribi-max. 11 cm. DOMŽALE-IZLIV RAČE V K. BISTRICO: Temperatura vode 18,4°C, vsebnost kisika 9,35 mg/l, potočna postrv (salmo truta): 5 komadov od 19 do 29 cm, kapelj (cottus gobio): 1 riba - 9 cm, klenfleuciscus cepholus): 5 rib - 30 cm. max. pohra .(barbus meridionali): 4 ribe - 18 cm. max. pisanka (alburnoides bipunctatus): 24 rib - od 8 do 14 cm, podust (chondrostana nasus): 1 riba - 19cm. MESTO ODVZEMA 1990 1991 IZVIR K. BISTRICE I. 1. STRANJE (POD MOSTOM) l.-ll. ll.-lll. (suspendirane snovi - s. s.) DUPLICA (MOST) II. l.-ll. (s. s.) MLINŠČICA (PODREČJE) IV. III. (biol. potreba po kisiku 5, s. s.) VIR (MOST) III. ll.-lll. (biol. potreba po kisiku 5, s. s.) DOMŽALE III. III. (MOST PRI SKUŠ.) (biol. potreba po kisiku 5, s. s.) BIŠČE JV. III. (biol. potreba po kisiku 5, s. s.) I7LIV K. BISTRICE V SAVO III. (bpk 5, s. s., defict kisika) Po teh prvih ugotovitvah so-deč bi lahko rekli, da je Kamni-ška Bistrica letos nekoliko manj onesnažena, vendar nas ta po-datek še zdaleč ne srne zadovoljiti, kajti možno je, da so glavni onesnaževalci, ko je tra-jal tabor, omejili emisijo od-plak v Kamniško Bistrico in BIŠČE POD IHANOM: Temperatura vode 15,3°C, vsebnost kisika 8,25 mg/l, pisanka (alburnoides bipunctatus): 3 ribe - pod 8 cm, pohra (barbus meridionali): 1 riba - 15 cm, mrena (barbus barbus): 1 riba - 31 cm - VER-)ETNO IZ SAVE! Kot je razvidno iz zgornjih podatkov, smo letos na veliko presenečenje ribičev nekaj rib (4 kom.) ujeli tuđi v BIŠČAH, in sicer pod izpustom iz Centralne čistilne naprave in svinjske farme v Ihanu. Ribiči so bili mnenja, da te ribe nišo avtoh-tone, temveč so verjetno v Bišče zašle iz Save. Kot sem omenil že v uvodu, vam zdaj, ko pišemo to prvo poročilo s tabora še ne moremo postreči s popolnimi podatki, saj še nimamo analiziranih vseh končnih rezultatov in opravljenih vseh kemičnih ana-liz v laboratoriju (Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana), zato borno kompletno poročilo o rezultatih tabora objavili v naslednji številki glasila SLAMNIK. Prav tako pa nameravamo v začetku meseca oktobra izdati tuđi poseben BILTEN z opisom dela in aktivnosti na taboru in njegovimi rezultati. Nekaj iz-vodov biltena bo na razpolago tuđi v KNJIŽNICI Domžale. Vodja tabora: Martin Grošelj (Nadaljevanje prihodnjič) ZA SODELOVANJE IN POMOĆ PRI IZVEDBI TABORA SE NAJLEPŠE ZAHVALJUJEMO: - Izvršnemu svetu Skupščine občine Domžale - Republiškemu sekretariatu za vzgojo, izobraževanje ter te-lesno kulturo - Institutu »Jožef Stefan« — Od-delku za fizikalno kemijo in kemijo okolja, Ljubljana - Centralni čistilni napravi Domžale - Podjetju LEK Mengeš - Komunalno stanovanjskemu podjetju, Domžale - Podjetju HELIOS, Domžale - Centru za biotehnologijo, Voleji potok - Ribiški družini BISTRICA, Domžale - Podjetju NAPREDEK, Domžale - Osnovni soli Janko Kersnik, Brdo - Zelenim Kamnika - Skupščini občine Kamnik - Osnovni soli Radomeljske čete, Preserje - Podjetju ELEKTROPROJEKT, Ljubljana - Domu počitka, Mengeš - Srednji kovinarsko-usnjarski soli, Domžale - Podjetju UTOK, Kamnik - Podjetju PLASTENKA, Ra-domlje - Komunalnemu podjetju, Ra-dovljica Liberalna-demokratska stranka Občinski odbor Domžale ZA BOLJŠE POGOJE ŠOLARJEV GRE Prizidek k osnovni soli v Mengšu — da ali ne? V prostorih Krajevne skupnosti Mengeš se je sredi julija zbrala kar pisana za-sedba: Svet KS je v Mengeš povabil g. Schvvarzbartla, g. Leniča, g. Preskarja in g. Kovača, da bi skupaj pregledali in uskladili vidike mengeške odločitve: NUJNO JE PO-SODOBITI OSNOVNO SOLO. Ravnatelj Osnovne sole g. Branko Lipar je orisal razmere, v katerih živi in dela kolektiv sole: dopoldanski in popoldan-ski pouk ob naraščanju števila šoloobveznih otrok (15 odstot-kov v naslednjih letih), naj-manjša površina na učenca v vsej občini (5,8m- na učenca), izvedba telovadnega programa pod 50%, kljub vsemu pa učni uspeh zadovo-Ijiv. Šola se trudi zbirati sredstva pri zasebnikih in podjetjih, saj bi rada, da bi bil program dela in učenja otrok čim boga-tejši. Kolektiv išče nove pro- grame dela, razmišlja o izobra-ževanju odraslih, v kolikor bi dobil. ustrezno podporo pri oblasteh. Predsednik gradbenega odbora g. Peter Janežič je predstavi I dosedanje dejavnosti gradbenega odbora. Takoso nacrti pripravljeni, predviđen je osnovni predračun (cea 52mil. din), pripravljen je predlog financiranja, ki pa še nima praktične podpore. Za september se pripravlja program za izvedbo samoprispevka, na katerem naj bi.se Mengšani odločili, ali po-trebujejo večjo in boljšo solo, ali ne! V Mengšu se je vedno doslej z malo denarja naredilo veliko, zato upamo in vemo, da bo tuđi tokrat tako, da bodo akcijo krajan i podprli. Po predstavitvi pobude, so spregovorili tuđi gostje, med njimi tuđi predsednik Skupščine in predsednik Izvršnega sveta. Ugotovljeno je bilo, da denarja ni in da ga je ob današnjem gospodarskem stanju tuđi pričakovati realno manj. Proračun občine je oskubljen že se-daj, pa vendar se pojavljajo vedno nove zahteve po sred-stvih, ki jih ni. Zato Svet KS Mengeš in vodstvo sole je bila predlagata postopno rešitev problema: uspešno izvesti referendum o samoprispevku, se z ostalimi šolami dogovoriti o potrebah in prioriteti v občini ter aktivno pristopiti k prepriče-vanju delegatov, da je potreba po obnovi in razširitvi sole v Mengšu nujna in jo je potrebno uvrstiti v proračun ob- čine za leto 1992. Kljub ugotovitvam, da so težki čaši za kakršnekoli investicije, se ob popolni angažiranosti in zavzetosti vseh dejavni-kov v kraju in občini lahko na-dejamo ugodnega razpleta za prihodnost naše mladeži in obenem prihodnost sloven-skega naroda. Na vrsti je torej referendum kot oblika, ki bo pokazala, iz kakšnega testa smo Mengšani, in ali je res, da hočemo boljši jutri za otroke, za nas in za narod. Morda je prav, da si vsak krajan, tuđi tišti, ki nima šoloobveznih otrok, ogleda življenje in delo sole, se prepriča o pogojih, v katerih dela kolektiv sole, spozna njihove nacrte, potem pa odide na glasovanje in se odloči: ZA ali PROTI! Naj-brž ne bo lahko spet dajati od osebnega dohodka - toda, mar ne bo to varno in koristno nalo-žen denar?! 1OŽE VAHTAR KONCERTU NA ROB (23. 5.1991 v Mengšu) Argentinski »Galus« nežno je prepeval, srca poslušalcem vsem ogreval. Pa stopi demokrat na oder, pevcem in »dvorani« ponudi predlog moder: »Mariji zapojmo za slovenstvo, domovino, vlado!« Stojimo, pojemo, žarimo - staro in mlado... Janez Mengos 2_ Osnovne usmeritve za delo in glavne naloge Podjetništvo imam za osnovni pojem, s katerim lahko opišemo pogum in sposobnost uresničiti zami-sel. Če je to uspešno, potem govorimo o dobičku, uspehu, če pa kljub trudu in sposobnosti zadeva ne uspe, pa se lahko potolažimo s tem, da zanesljivo vemo, da zamisel ni dobra. Zamislim, ki jih ne preverimo, se lahko zgodi, da kljub uspeš-nosti tega nikoli ne izvemo. Moje lastno razumevanje nalog, ki sem jih sprejel kot član IS SO Domžale za področje obrti, podjetništva in turizma, so v grobeni naslednje: - Institucionalna pomoč pri promociji dobrih predlogov in idej, ter pomoč pri začetni realizaciji (idejni projekt, studija) in ne le kreditiranje za osnovna sredstva in poslovne prostore. Vključena tuđi pomoč marketinga in propagande na nivoju in v interesu skupnosti, t. j. ob-čine. - Ugodno kreditiranje v osnovna sredstva ali projekte ob obvezni soudeležbi in poslovnem tveganju prosilca, ki bo le na ta način vložil vse svoje sposobnosti in trud v uspešno realizacijo zamisli. Predvsem naj bi bila to naloga in interes bank (Banke Domžale) in drugih fi-nančnih ustanov (zavarovalnic, skladovh - Prednost tuđi po nasled-njih kriterij ih: • Proizvodnja, ki je ekološko neoporečna, ni količinska oz. masovna, delovno intenzivna oz. z visokim deležem znanja, strokovnosti, spretnosti. • Izvoz - neposredno ali posredno (npr. turizem, izvenpen-zionska ponudba, maloob-mejni promet). • Dejavnosti, ki so širšega pomena za občino ali regijo. • Predelavaali posredovanje prodaje kmetijskih izdelkov iz občine. • Posredovanje obiskov ter prenočitev domaćih in tujih go-stov in drugih turističnih uslug. • Ustvarjanje lastne eksi-stence in delovnih mest. • Pospeševanje pri oživitvi zgodovinskih in naravnih ob-jektov, ter zanemarjenih objek-tov brez funkcije s turistično, kulturno, športno-rekreacijsko ali poslovno dejavnostjo, torej z dvojno koristnostjo: obnova ali revitalizacija, vrnitev življenja in poslovni efekt. Primer gradov in graščin, opustelih po-slopij, naravnih značilnosti in predelov. - Pravilna ocena pristojnosti oz. nepristojnosti občine in republike. Na zakonodajo in na zadeve v republiški pristojnosti borno vplivali prek naših pred-stavnikov v skupščini, strankah in združenjih. - Opiranje predvsem na lastne sile, če bo to le mogoče in upravičeno. Tuđi z združe-vanjem sredstev - partnerstvom. Pomembna je lahko po-vezava z našimi rojaki, ki so pripravljeni vlagati in s svojimi zvezami tuđi popolniti pridob-Ijene kapacitete. - Vloga kot posrednik med posamezniki, njihovimi zdru-ženji, upravnimi organi, repu-bliko in drugimi institucijami (banke, tuji partnerji). - Zavedam se pomembnosti ustreznih izobraževalnih insti- KRVAVA CESTA Nove žrtve opozarjajo Najbrž bo marsikdo rekel, da sta naslova pretirana, da ni samo cesta tista, ki je v zadnjih dneh na magistralni cesti v Dobu pobrala svoj krvavi davek. Najbrž res ne, saj so bili ugotovljeni drugačni vzroki, ali pa ven-darle. Kdo bi vedel, kolikokrat smo v našem časopisu že pisali o nesrečah na magistralni cesti skozi Dob. Spominjani se, kako sem pisala po vsaki večji ne-sreči, da smo na krajevni skupnosti velikokrat govorili o tem. Marsikaj je že bilo obljubljeno. Nazaclnje lansko leto v tem času, ko se je začenjalo šolsko leto. Kdaj bo semafor, ki bo zagotovil varnejšo pot šolar-jem, ki vsako jutro in vsak opol-dan hitijo v solo in iz nje. Lani se je o tem veliko govorilo, tuđi na sestanku KS zvečer, zjutraj pa je počilo na prehodu za pešce - k sreči ne prehudo. Obljubili so: semafor bo I. septembra, ko bodo šli šolarji v solo. Ga ni. Nič ne kaže, da bi bil. Do kdaj tako: do prve. druge, tretje žrtve. Nam lahko poveste, dragi gospodje ali to-variši iz naših ministrstev, koliko žrtev še. V krajevni skupnosti in občini smo menda sto-rili vse, kar se je dalo. Kdaj boste vi? Magistralka je v vaši pristojnosti! Obljubljeni sta bili kolesar-ska in peš pot, obljubljena rekonstrukcija križišča Želodnik, obljubljeno... kaj bi naštevala, povedali smo že desetkrat, sto-krat, pa nič, ali skoraj nič. Skozi Dob pa osebna vozila, kolesarji in pešci pa veliko to-vomjakov. ludi v ponedeljek in petek so bili, ko sta po cesti peljala Branko in Rudolf. Zad-njič. Bi se morda lahko še kdaj, če bi bila magistralka bolj ure-jena, če o avtocesti ali obvoz-nici ne bi le govorili? Prometa je iz dneva v dan več. Na cesti je iz znanih vzro-kov veliko več tovom ja kov kot lani. Storili pa nismo skoraj nič. Semafor v križišču v Domžalah je potreben. Seveda je. Ampak ko bodo rdeča, rumena, zelena začele svetiti, bo kaj kmalu kolona, pa ne le pred Kamniško Bistrico. Najbrž ne bo nič clru-gače tuđi na Viru, verjetno tuđi v Dobu. Kako borno tedaj ho-dili čez cesto, ne vem. Že da-nes pa me je tega strah. Verje-mite, da ne le mene! Magistralka pa ostaja. Enaka kot pred leti, ko je bilo prometa manj. Enaka - kljub obljubam, besedam, upanjem. Leto za letom - enako nevarna, enako krvava v Dobu, na Prevojah, v Lukovici, v Blagovici, pov-sod. Do kdaj!? VERA VOISKA tucij, državnih in privatnih. SKUŠ Domžale kot naša edina srednja in poklicna šola, bi morala tuđi z našo pomočjo preiti na višji kvalitetni nivo. Investicija v znanje prinaša po ocenah na zahodu najvišjo profitno stopnjo. - Glede na trenutne gospodarske, politične in tuđi vojne razmere, je potrebno skrbeti predvsem za tište, ki s podjetni-štvom zaposlujejo sebe in druge in s tem premagujejo trenutne težke razmere. Deloval bom tuđi z zavodom za zapo-slovanje in skušal za pomoč pridobiti dodatna sredstva iz proračuna glede na katastrofalne razmere gospodarstva, ki pa je le na začetku in edini pravi vir za ta isti proračun in vse, kar se iz njega napaja. Skladno z razmerami bo potrebno pravočasno preusmeriti sredstva iz manj nujnih postavk na del, ki omogoča preživetje vsem rugim. V drugi polovici leta 1991 in pri oblikovanju in razporeditvi sredstev proračuna 1992 se bom zavzemal za naslednje: - Oblikovanje strategije in načina reševanja gospodarskih subjektov (družbenih in privatnih). Vlaganje svežega kapitala v družbena podjetja, npr. v obliki delnic, s participiranjem pri odločanju. Formiranje sklada za ta namen, na osnovi sredstev iz proračuna in aktiviranja denarja od občanov in banke Domžale. - Posebno poudarjena pomoč v obliki ugodnih kreditov tištim obrtnikom, podjetnikom in svobodnim pokličem, ki za-čenjajo na novo, zaposlujejo sebe in druge in imajo dejavnosti, ki po naši oceni prinašajo trdno osnovo za razvoj, dobi-ček in posredni ali neposredni izvoz. Zavzel se bom, da se povečajo že odobrena sredstva na račun drugih postavk (npr. rezerva, investicije, ekologija, kmetijstvo) ali pa skupaj z njimi in z bančnimi krediti. - Realno je pričakovati pomoč tujine. Zato moramo takoj pripraviti programe, projekte in nacrte, da borno lahko takoj prešli v realizacijo. - Redno razpravo in spreje-manje sklepov o gospodarstvu na IS z vabljenimi direktorji in predstavniki posameznih sku-pin obrtni kov in podjetnikov. Formiranje valilnice po- djetij v skromni obliki, ki ne predstavlja velikih stroškov, lahko pa veliko pomeni za »po-djetnika« začetnika, z brez-plačnimi tajniškimi in pisarni- VABILO VSEM PODJETNIM OBČANOM Vabim vas, da se s svojimi podjetniškimi idejami, predlogi in problemi oglasite na občini Domžale soba 38, praviloma vsako sredo od 12.-14. in vsak petek od 16.-18. ure. Seveda so dobrodošle tuđi druge teme, spodbude in kritike, ki zadevajo delo IS in tuđi skupščine občine Domžale. V primeru od-sotnosti bo ustrezna informacija na voljo v tajništvu IS (tel. 721-321) ali pri meni osebno (737-160). mag. Domaž Štebe, dipl. ing-, član Izvršnega sveta SO Domžale zadolžen za obrt, podjetništvo in turizem Odbornik družbeno-poli-tičnega zbora SO Domžale škimi uslugami za določeno dobo. Novemu podjetniku ali obrtniku bodo na voljo skupni telefon, fax, kopirni aparat, pi-salna miza in nekatere marketinške in računovodske usluge. Izkoristi se prazen poslovni prostor v lasti občine in angažira kdo od viška zaposlenih za tajniška opravila. Podjetnik po določeni dobi (npr. I-2 leti) izgubi ugodnosti, prepusti mesto drugemu in začne vračati me-sečno to zagonsko pomoč v sklad za nadaljnje delovanje valilnice. - Spodbuditi ustanovitev podjetja, ki naj bi nudilo marketinške usluge, predvsem na tujih trgih. Interes za tak plasma je potrebno še preveriti pri po-tencialnih partnerjih (podjetni-kih in obrtnikih). Posebno bom skušal spodbuditi ustanovitev podjetja, ki se bo usmerilo v spodbujanje turistične dejavnosti v naši (kmečki turizem, gostinstvo, šport in rekreacija) in sosednjih občinah (organiziranje aranžmajev tujih in do-mačih gostov iz večjih urbanih središč). Preveriti bom dal tuđi zamisel o organiziranju doma-čih družabnikov za čimhitrejšo oživitev gradu Krumperk. - Tesneje sodelovati s so-sednjimi občinami, da se bolje .izkoristijo naložbe oz. zmanj-'šajo stroški. TOMAŽ ŠTEBE Vsem, ki so gradili brez lokacijskih in gradbenih dovoljenj, svojih nedovoljenih gradenj pa še nišo legalizirali Obvestilo črnograditeljem Na področju poseganja v prostor občine Domžale je v zadnjih letih opaziti vse večjo anarhijo. Številni ne-dovoljeni posegi povzročajo tako občini kot celoti kot tuđi samemu prostoru oz. njegovemu izgledu vedno večjo škodo. Vzrokov za tako stanje je več. Eden od glavnih vzrokov je prav gotovo neustrezna repu-bliška zakonodaja, s katero naj bi se urejal prostor oz. posegi v njem. Drugi veliki razlog je neizdelana oz. nekvalitetna ter zastarela izvedbena urbani-stična dokumentacija (zazi-dalni nacrti, ureditveni nacrti, lokacijski nacrti). Tretji, zadnje čaše odločilni moment za ne-dovoljeno poseganje v prostor, pa so prav gotovo sorazmerno veliki stroški, ki nastajajo ob pridobivanju ustreznih dovoljenj (plačilo prekvalifikacije kmetijskih zemljišč v stavbno, komunalni prispevki, dokumentacija). Na opozorila urbanistične in gradbene inspekcije, da se s ta-kini nekontroliranim! posegi v prostor kvaliteta prostora vse bolj slabša, obenem pa zgublja velike površine kmetijskih zemljišč, je Izvršni svet skupščine občine Domžale sklenil, da se ta problematika čim bolj omeji in postopoma izboljša. V zvezi s tem je bil sprejet poseben program za urejanje te problematike. Prva in osnovna akcija tega postopka je bila ustanovitev strokovne komisije, ki bo do konca meseca septembra 1991 pregledala vse ugotovljene ne-dovoljene gradnje (to so gradnje, ki so zgrajene brez lokacij- skega in gradbenega dovolje-nja), preverila njihovo lego v prostoru in v primerjavi z osnovno urbanistično dokumentacijo občine Domžale, katere sestavni del je tuđi zoniranje kmetijskih zemljišč odredila možnost oz. nezmožnost legalizacije gradenj. Vsem graditeljem, katerih objekte bo možno legalizirati, bo dana možnost, da nedovo-Ijeno gradnjo legalizirajo. V ta namen bodo obveščeni v pisni obliki, da morajo v roku enega meseca zaprositi za izdelavo lokacijske dokumentacije pri lokacijski službi Razvojnega zavoda Domžale. Na podlagi le-te dokumentacije pa bo možno na pristojnem uprav-nem organu pridobiti lokacij-sko dovoljenje in kasneje po pridobitvi ustrezne gradbene dokumentacije tuđi gradbeno dovoljenje. Urbanistična inspekcija bo nenehno spremljala uresniče-vanje zahtevanega postopka. V kolikor bo ugotovila, da se posamezni graditelji oz. inve-stitorji ne poslužujejo dane možnosti za legalizacijo, bo ob podpori Izvršnega sveta začela izvajati ukrepe odstranitev ne-legaliziranih objektov. Isto-časno pa bodo seznanjeni tišti graditelji, katerih objekte ne bo možno legalizirati, da bodo sledili ukrepi odstranjevanja objektov po istem postopku kot za graditelje, ki imajo možnost legalizacije, pa se tej zahtevi no-čejo podrediti. Tako perece stanje in dogaja-nja v prostoru so prisilili tako Izvršni svet, da skupno z in-špekcijskimi službami prične odločneje in efikasneje reševati ugotovljeno stanje na območju domžalske občine. Občane zato ponovno opo-zarjamo, da se pridružijo akciji in uredijo v tem času vso potrebno dokumentacijo, ne samo zaradi izboljšave in ohra-nitve bivalnega okolja in ažuriranja urbanistične dokumentacije, ampak predvsem za var-stvo in ohrahitev lastnih objektov oz. premoženja. UIS Shod pet minut pred dvanajsto - proti lastninski politiki V torek, 10. septembra 1991, so svobodni sindikati Slovenije priredili veliko protestno zborovanje v Ljubljani. Protest je bil usmerjen proti sprejetju zakonov o lastninjenju, denacionalizaciji in zadrugah, ki je bil na »programu« skupščine na-slednji dan, to je 11. septembra. Protestnega shoda se je udeležilo tuđi 250 delavcev iz naše občine v organizaciji Ob-močne organizacije sindikatov Domžale. Danica Avbelj, nova pred-sednica Območne organizacije sindikatov Domžale, je, označila shod delavcev za zadnji poizkus v plivati na poslance, ki bodo o sprejemu zakonodaje odločali: »V sindikatih menimo, da predlog zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, zoper katerega prvenstveno opozar-jamo, ni sprejemljiv. Kakor koli že zagovoru i ki zakona obra-čajo njegov namen in pomen, mi ga označujemo za krajo. Opeharjen bo delavec, ki je v podjetje vložil življenje, polno truda in odrekanj. Vemo, da je lastninsko preoblikovanje nujno in da je treba ob tem popraviti tuđi stare krivice. Vendar pa ne na račun novih. V tem pogledu so zahteve sindikata jasne. Za protest v obliki shoda smo se odločili zato, ker svobodni sindikati kljub številnemu članstvu nišo priznani kot enako-vreden partner za pogovore z vlado oz. oblastjo. Pripravlje-nost, da nas oblast posluša, se je v zadnjem času izkazala žal zgolj kot »politični manever«, ki pa ni dal rezultatov, s kate-rimi bi bili sindikati lahko zadovoljni. Trdno smo se odločili, da s svojimi zahtevami uspemo. Če bo zakon o lastninjenju sprejet, borno zahtevali odstop vlade in formiranje de-lavskega parlamenta. Osebno mislim, da se glas deset tisoč glave množice, ki se je udele-žila protestnega shoda in ki predstavlja glas več sto tisoč delavcev, ne bo izgubil med oblake. Končno ta množica predstavlja volilce, ki naj bi jih poslane i ne omalovaževali.« ML PAPIRNICA - FOTOKOPIRANJE - CANON SERVIS V OBRTNI CONI TRZIN (NASPROTI BETONARNE) 3 Za mednarodno priznanje Republike Slovenije Nedavna izjava sloven-skega zunanjega ministra dr. Dimitrija RUPLA, da so bili v zadnjem času »diplomatski napori slovenskega vodstva vendarle nagrajeni z nekaterimi uspehi«, je po-trditev teze v že uveljavlje-nem diferenciranem pogledu tujine na Slovenijo. Če bodo nekatere države za Slovenijo znova uvedle izvozna jamstva, če bo Evropska skupnost začela dajati pomoč selektivno posamez-nim republikam in mimo zvezne vlade, bo storjen eden prvih korakov k dejan-skemu priznanju posamez-nih republik v okviru nekda-nje Jugoslavije, konkretno Republike Slovenije. V tem trenutku je Sloveniji treba zagotoviti predvsem normalne gospodarske in fi-nančne stike s svetom, s tem pa so povezani politično-di-plomatska razvejanost Slovenije mora biti še živah-nejša, kulturni in vsi drugi stiki z okoljem. Formalno priznanje Slovenije je v bi-stvu zadnji korak. Priznanju Slovenije je torej treba pripraviti pot. Tu mora odigrati nenadomestljivo vlogo fleksibilnost pripravljalcev. Ze skoraj uradna delitev slovenskih duhov na klerikalce in li-beralce ustvarja zadušljivo klimo za priznanje Slovenije. Še vedno nismo doumeli, kaj pomeni enotnost v različnosti. Kdo nas bo priznal, če se borno polarizirali na »moralnopoli-tično« zaželjene »liberalce« in nezaželjene »klerikalce«? Po-skuse, ki se pojavljajo v zadnjem času, da bi v slovensko politično življenje vrnili neproduktivno, škodljivo, ekskluzivi-stično omenjeno polarizacijo, je treba sproti zatirati in ozna-njati z vseh razglednih stolpov, da slovensko sonce sije vsem Slovencem. Polarizacija v skrajnem primeru utegne po-meniti, kakor da bi takoimeno-vani »klerikalci« in »liberalci« ne imeli nič skupnega in bi kot taki pomenili dodatno obreme-njevanje za Evropo, ker bi morale priznavati dva naroda v enem NARODU. Malo za šalo, malo za res. Do kakšnih zaključkov lahko pripelje polarizacija, poglejmo v zgodovino. Kratko. Leta 1902 je v Gorici umri metropolit ilirske cerkvene province in gori-ški nadškof kardinal Jakob Mis-sia, prvi in doslej edini slovenski kardinal. Kardinal je bil ko-maj dve leti. V osmrtnem spo-ročilu je Aleš Ušeničnik pokoj-nega kardinala imenoval »enega najvčejih mož, kar jih je rodila slovenska zemlja«. Glasilo slovenskega liberalizma »Slovenski narod« pa je veselo vzkliknilo: »Našega najnevar-nejšega nasprotnika ni več!« Če se takšno skrajnostno ocenjeva-nje določenih osebnosti ali gi-banj v naših kriznih časih epi-demizira, potem kar izbrišimo iz svojega besednjaka »neod-visnost«, »suverenost«, »samostojnost« in podobno, kakor ne-kateri deli Zahodne Evrope čr-tajo iz svojih besednjakov »enotnost« in »celovitost« Jugoslavije. Natanćno tako in nič drugače. Enotnost (v različnosti) našega naroda je pogoj ali vsaj eden od pogojev za priznanje neodvisnosti Republike Slovenije. Na poti v samostojnost nam prav gotovo ne bodo pomagali izgovori o nehumanosti Evrope, ki temelječa nn humanizmu in kršćanski misli, pogo-juje naše takojšnje priznanje s ponovnim vojaškim posegom. Preden stresamo bes na evropske diplomate po vsakem se-stanku, n^ katerem ni bila eks-plicitno nakazana možnost for-malnega priznanja Slovenije, si postavimo vprašanje: Ali gre Evropa k nam ali mi k Evropi? Ko sem kot glavni in odgovorni urednik NAŠIH POGLE-DOV, osrednjega glasila slovenskih kršćanskih sindikatov 26. julija letos z nekaterimi člani Izvršilnega odbora SKD sodeloval v pripravljalnem odboru za Tabor v Novi Gorici, ki je bil 14. septembra letos, smo se v Novi Gorici sestali z itali-janskim senatorjem g. Arnol-dom BRUNETTOM, ki sem ga brez ovinkarjenja vljudno in dostojno vprašal, kaj meni o pogojevanju priznanja (ta-kojšnjega) s ponovnim vojaškim posegom v Republiko Slovenijo. Ali je na vprašanje za- dovoljivo odgovoril ali ne, to je drugo vprašanje, važno je, da Evropi pomagamo odpirati oči in hkrati nenehno dvigujemo svoj glas za priznanje neodvisnosti Republike Slovenije. American SWEENEY CHAR-LES-a iz Brooklvna, sošolec z univerze v Innsbrucku, mi je minule dni pisal obširno pismo, v katerem mi priporoča, da po-šiljamo Slovenci svoje pri-spevke v zvezi s slovenskim vprašanjem oziroma priznanjem neodvisnosti Republike Slovenije v NEW YORK TIMES in druge ameriške vodilne časopise. Zato prosim strokovnjake za slovensko vprašanje, da se odzovejo nasvetu omenjenega gospoda. Prispevki naj bodo tehtni, do kraja premišljeni in napisani v sočni angleščini. Naj nas pri tem vodi misel: Ni ga čez dober nasvet. Morda pa se bosta Evropa in Amerika le hitreje predramili! IVAN KEPIC Predlagate spremembo imena ulice, trga ali naselja? Skupščina občine Dom-žale je ustanovila začasno komisijo za spremljanje sprememb zemljepisnih imen in nazivov javnih usta-nov z nalogo, da pripravi celovit pregled sprememb imen, skrbi za poenoten pri-stop pri njihovem spremi-njanju, daje pobude in pred-loge za spreminjanje ter mnenja skupščini k posa-meznim predlogom. Komisija si bo prizadevala, da bo spremembe nazivov kra-jev, ulic in trgov časovno uskladila s predviđeno zamenjavo osebnih izkaznic, potnih listov in drugih osebnih dokumentov občanov, da s svojimi aktiv-nostmi pri občanih in državnih organih ne bi povzročala dodatnih stroškov. Glede na navedeno poziva vse občane, da podajo svoje pobude in predloge za spremembo imen ulic, trgov ali na-selij, če je to utemeljeno. Svoje pismene pobude in predloge naj čimpreje posredujejo izk-Ijučno svoji krajevni skupnosti. Naloga krajevnih skupnosti na-mreč je, da tako zbrane pobude in mnenja obravnava in začne s postopkom za spreminjanje. KOMISIJA UTRINKI IZ DELOVANJA SOCIALDEMOKRATOV Z lastninsko preobrazbo podjetij se ukinja druž-bena lastnina Te dni slovenska skupščina obravnava zakon o lastninski preobrazbi podjetij. Ta zakon odpravlja največjo prevaro bivšega komunističnega režima - tako imenovano družbeno lastnino. Slovenska podjetja, ki so bila doslej nikogaršnja last, bodo prešla v roke deiničarjev. Pretežno naj bi jih odkupili zaposleni, preostale delnice pa bi prek združenih investicijskih skladov brezplačno razdelili vsem državljanom, deloma neposredno, deloma pa bi jih pre-nesli na pokojninski sklad. Bivši oblastniki želijo ohra-niti družbeno lastnino in samoupravljanje Razni dušebrižniki in soci-alni demagogi nam lažejo, da se hoče družbenega kapitala polastiti država in da nas hoče razlastiti. Delajo se, kot da bi bilo podjetje doslej naše in kot da ne vemo, kdo je pod krinko samoupravljanja v resnici raz-polagal z družbeno lastnino in rezultati našega dela ter šari I z njo, kot da je njen lastnik. Posledice deformiranega go-spodarskega sistema, napačnih ekonomskih odločitev in lažne solidarnosti, prek katere so se ogromni denarji po volji (nek-danjih) oblastnikov pretakali od uspešnih k neuspešnim, pa je demagoško valil na naša pleča. Ko se je z zlomom partijsko-dirigiranega gospodarstva načelo tuđi vprašanje, kdo je pravzaprav lastnik družbene lasthine, so se nekdanji politični oblastniki začeli zatekati v navidezno podjetništvo. Zato ni čudno, da jim najbolj ustreza nejasen položaj družbene last-nine, da lahko še naprej ribarijo v kalnem. Sedaj so zagnali vik in krik proti lastninski preobrazbi podjetij, še naprej se lažno predstavljajo za zaščit-nike delavskih interesov in pri tem upajo, da jim bo trik še enkrat uspel. Da bi zakon odložili, si izmi-šljajo vse mogoče probleme in modele, samo da bi namesto pravega delavskega delničar-stva, kakršnega želi uveljaviti zakon, sedaj pri stranskih vratih pripeljali nazaj samoupravljanje, le da tokrat »oplemeni-teno« z nagrabljenim lastni-štvom tako imenovanih mened-žerjev. Socialdemokrati podpirajo osnovno zamisel zakona in vztrajajo, da se zakon takoj sprejme SDSS podpira osnovno zamisel zakona, da se družbeni last-nini čimprej poiščejo lastniki, ki bodo s to lastnino odgovorno upravljali. Menimo, da je bo-dočim delavskim delničarjem treba zaupati. Odklanjamo na-migovanja, da ražen samozvanih menedžerjev nihče ni spo-soben skrbeti za lastniški interes. Zavedamo se, da zakon - kot večina zakonov — ni idealen in brez pomanjkljivosti. V skupš-činski razpravi si borno zato prizadevali za nekatere njegove izboljšave. Vztrajali pa borno pri njegovem čimprejšnjem sprejetju. Menimo, da ta zakon uresničuje naša načela, da ni-komur ni mogoče prepovedati pošteno pridobljenega lastni-štva, da lastništva tuđi ni mogoče nikomur vsiliti, da pa je treba vsakemu državljanu omo-gočiti enake možnosti za prosto izbiro, ali želi svoj socialni položaj graditi na podjetniških vlaganjih ali na prodaji svojega dela in znanja. Ta zakon nam daje delnice in s tem sele postajamo resnični solastniki podjetij. Zakon pa tuđi stopa na prste vsem tištim, ki so nas doslej prikrito razlaš-čali. Boj za samo-stojno Slovenijo V četrtek, 26. junija malo pred 5. uro, je tako Trzince kot Ločane, Mengšane in To-polce prebudil močan ropot oklepnih voz i I (tankov in transporterjev). Prva oklepna vozila so nenasilno blokado iz motornih vo-zil, ki so slučajno pripeljala mimo, na mostu čez Pšato pri Cregčevi hiši v Trzinu, pripravila pa jo je milica po vnaprej pripravi jenem nacrtu, prebila. Dva tankovska voda z okrog I 6 tanki sta pot mimo barikad in po travniku ob glavni cesti brez težav nadaljevala skozi Trzin in Mengeš proti le-tališču Brnik. Malce nespretni \oznik transporterja. ki se je barikade pre\eč ogibal. je imel smolo in zapeljal s cestišča čez betonski rob mostu. Pri tem se mu je gosenica odtrgala, kar je tuđi sicer slabost teh vozil, in obstal. Oklepni transporter za njim ga je nekajkrat od zadaj porinil, cl<) bi mu pomagal, a ni šio. Tako so pred barikadami ostala ujeta štiri \ojaška vozila, pok\arjeni oklepni transporter, dva dobra oklepna transporterja ter avtomobii, v katerem sta bila tuđi d\a oticirja. Vojaki so potem \se dopoldne popravljali gosenico. da hi oclšh za ostalimi proti Brniku. Medlem so jim teritorialci in miličniki blokado še okiepili s to\omimi avtomobili in težkimi gradbenimi stroj i. V Mengšu so jim najprej postavili blokado pri mostu ćez razbreme-nilnik Pšate mi Gorenjski cesti. Tu so oklepna \ozila poškodo\ala gasilsko cisterno in neka] tovornjakov. Nato so s težkimi gradbenimi stroji pri mostu zaprli tuđi Kamniško cesto. 35. štali območne tentorialne obrambe (TO) Dom-žalc ie o tem obU'Stil pokrajinski štab teritorialne obrambe. Okrog I I. ure je območni štab \ Domžalah clobil nalogo. ć<\ naj vojake obkoli in se z njimi žučne pogajati o predaji. Po\eljnik območnega štaba je to nalogo zaupal Bojanu Končanu, stotniku I. stopnje, ter rezervnima oticirjema Ediju Golobu, stotniku I. stopnje, in majorju Antonu Železniku. Na razpo'ago so imeli tri enote z okoli 70 teritorialcev z razmeroma skromno bojno opremo. Tako so imeli vojaki v oklepnih vozilih s sodobno oborožitv ijo veliko premoć. Ljudje, ki so vse dopoldne prihajali gledat, kaj se dogaja na barikadah, so bili nad pohodom Jugoslov an-ske armade ogorčeni. Okrog 12. ure so teritorialci s tovornjakom še dodatno zablokirali cesto. Nekako ob 13. uri so stekla prva pogajanja o predaji. Ker so tako vojaki kot oticirji lugoslovanske armade, ki so imeli radijske zveze, gotovo vedeli, da jim njihovo poveljstvo pripravlja pomoč, na predajo nišo pristali. Ob 14. uri 52 minut je vojaški helikopter gazela vojakom pripeljal hrano V pomoč teritorialcem so okrog 15. ure v Trzin prispeli pripadniki milice iz Ljubljane. Pogajanja o predaji tudj to pot nišo bila uspešna. Pomoč, ki so jo vojaki pričakovali, je prispela sele ob 18. uri 3" minut. Južno od Trzina sta se pojavila dva helikopterja MI-8, in iz njih so vojaki užgali tuđi po svojih enotah v oklepnih transporterjih, da bi jih izzvali \M\ boj. Teritorialci so na ogenj iz helikopterjev takoj odgovorili. Pri tem je bil najbolj uspešen Dušan Mihelič s protioklepnim sredstvom ARMBRUST. V enem heli-kopterju so, kot so pozneje zvedeli, ustrelili aviome-hanika, v drugem pa ranili pilota. Morda je bil ta helikopter prav zaradi tega nad Igom sestreljen. Po petih minutah se je streljanje poleglo. Iz helikopterja, ki se je južno od Trzina proti Depali vaši spustil na tla, je poskakalo okrog trideset armad-nih specialcev, ki so jih nekaj dni pred tem pripeljali iz Skopja. Teritorialci in miličniki, ki so pričakovali predajo vojakov v vozilih, so sklenili obroč od sole skozi naselje pod Ongerjem, mimo plinske postaje in po južni sirani železniške proge. Po desantu pa so zavzeli položaje na severni strani proge in se obmili proti specialcem in jim zaprli pot, da bi se združili enotam vojaških vozilih pri mostu. Bojni krog se je kmalu razširil proti Depali vaši in posestvu Pšata. Kljub srdi-temu boju se armadnim specialcem ni posrećilo združiti z obkoljenimi vojaki. Teritorialci in pripadniki milice so torej vodili boj na dve strani, proti specialcem. ki so umikali proti Depali vaši in proti posaclki v oklepnih transporterjih in voiaškem avtomnhilu. Če-1,110 .ij naši sovražnika uspešno napadali, brez žrtev le ni šio. Blizu križišča glavne ceste in vaške po.ti od Kržišnika proti Kraljevi pekarni je bil s posebnim zrnom -- dundun kroglo v prsa zadet 2b-letni pripadnik terilorialne obrambe Edvard Peperko, ki je med prevo-zom v bolnišnico že v Dragomlju umri. Peperko je bil doma iz Kamnika, živel pa je v Domžalah. Menda je bil v vojni za samostojno Slovenijo prva žrtev. V boju z Jugoslovansko armado je bil v Trzinu nevarno ranjen ludi 25-letni Aleš Kodra iz Domžal. Krogla ga je zadela v glavo. Njegovo zdravje je še zmeraj kritično. Armadni speciak i, ki so boj s k-rilonalci izgubili so ' v besu steljali na vse strani. Tako so streljali tuđi na okoli pol kilometra oddaljeno Jermanovo hišo v Depali vaši. Vinku Jermanu, ki je šel z balkona v kuhinjo, je krogla okrog sedme ure zvečer preslrelila gleženj in se ustavila v omari. Njegovega sina, ki se je predtem z motorjem pripeljal clomov, so krogle zgrešile le za nekaj centimetrov, razbile pa so stekla v oknih in varilne naprave v delavnici. Med bojem teritorialcev in pripadnikov milice s po-sadko v oklepnikih se je v dveh cisternah, na tovor-njaku in na prikolici vnelo jeclilno olje. Nastal je velik ogenj in daleč okoli viđen gost črn dim. Postalo je zelo vroče, da zlasti vojaki v oklepnikih nišo mogli več vzdržati. 4„ rtii^sHr Med dvigovanjem slovenske zastave v Mengšu Blagoslov Lipe slovenske državnosti 1991 v Mengšu Pripravimo lopato in trdno posadimo drevo To ni blagoslov drevesa lipe, temveč simbola naše lepe domovine Slovenije. V. j. Predstavljamo vam arhivsko gradivo nadučitelja in upravitelja Matije HitijaizDoba . pri Domžalah V Zgodovinskem arhivu Ljubljana smo leta 1990 prevzeli zapuščino ali bolje rečeno ostanke gradiva učitelja Matije Hitija iz Ooba pri Domžalah. Gradiva sicer ni veliko, vendar dovolj, da se da videti življenjsko pot povprečnega slovenskega učitelja z vsemi službenimi in privatnimi problemi, ki so ga na njej spremljali. Ob-sega pa čas od leta 1868 do 1955. Tišti, ki se bo lotil preučevanja učiteljevega življenja, bo o njemu zvedel marsikaj zanimivega, sam pa vas bi raje kot z vsebino seznanil z vrstami gradiva, ki ga fond vse-buje. Seveda brez osnovnih podat-kov ne bo šio. Navajam samo tište, ki sem jih dobil v samem gradivu. Matija Hiti se je rodit v številnt družini 16. februarja 1857. Kot na-dučitelj je najprej služboval v Slavini* kjer je bila dvorazredna ljudska šola, nato pa je odšel v Dobr-niče pri Trebnjah. Zadnje delovno mesto je bil Dob pri Domžalah, ki je bila ravno tako dvorazredna ljudska šola.kot v Slavini. Tu je bil na začetku nastavljen kot nadučitelj, nato pa kot šolski upravitelj. I. av-gusta 1924 se je upokojil. Pokoj-nino je užival le 10 let, 21. marca 1934 je namreč v 77. letu starosti umri. Gre verjetno za zelo aktivnega in delovnega učitelja, saj se med gradivom nahajajo dokumenti, ki to potrjujejo: zapisnik prvega obč-nega zbora učiteljskoga društva za novomeški okraj s sedežem v Topli-cah iz leta 1891, zapisnik zborova-nja učiteljskega društva za novomeški okraj v Rudolfovem (današnjem Novem mestu) iz leta 1894, zapis-niK 6. občnega zbora novomeškega učiteljskega društva v Novem mestu iz leta 1895. Na teh sestankih je bil namreč prisoten. Zapisnikom so priložena tuđi pravila učiteljskega društva za novomeški šolski okraj iz leta 1890 in 1895. Da je bil zelo aktiven pričajo tuđi dopisi, ki jih je prejemal od Narodne vlade SHS v Ljubljani, Društva upokojencev in upokojenk in Učiteljske samopo-rnoči. Po gradivu sodeč je bil tuđi član leh društev, kot tuđi še nasled-njih: Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani, Zveza slovenskih učiteljskih društev in kasneje Družbe Sv. Cirila in Metoda. Omenja se fudi lubilejska sa-mopomoč, kar pa gre verjetno že za prej navedeno učiteljsko društvo. Kot učitelj ni bil slab. To dokazu-jejo službene ocene. Ena izmed njih iz leta 1924 pravi, da so njegove zmožnosti, metoda, uporab-nost, marljivost, točnost, vestnost prav dobre, za vedenje pa so prepričani, da je popolnoma pravilno. Ukvarjal se je z mnogimi šolskimi problemi. »Na kaj vse mora učitelj ozir imeti, in v čem vse mora delo-vati, da pravo nalogo Ijudskega učitelja dopolnjuje in ljudsko omiko pospešuje.« Med gradivom se hrani tuđi razmišljanje »kaj se je po tri— letni preiskavi praktične gramatike izvedio, ali je dobro rabna za nastavljene namene ali pa ima kake pregreške, zaradi katerih naj bi se prenaredila.« Zanimiv je tuđi tekst »Ali bi bilo nasvetovati, da se na-mesto do zdaj navadnega računanja za naprej decimalsko vpelje in zakaj.« Gradivo, ki ga je študiral je iz leta I 868. Kot dobri učitelj, ali pa kot člo-vek, ki pozablja, si je zapisoval skoraj vsako stvar, npr. kdaj dobi plačo, kdaj bo odnesel čevlje v popravilo in kdaj jih bo dvignil, kdaj je (bo) obiskal prijatelja v bolniš-nici. Hkrati pa je vodil tuđi učiteljske zapise, ročne kataloge in seveda žepne redovalnice. Ohranje-nih je le 6 primerkov od tega 4 točni katalogi. In sicer za leta 1918/19, 1920/21, 1922/23 in 1932/33. Med gradivom je 10 foto-grafij in 4 članske izkaznice. Ve-čina jih bo potrebno še razvozlati, dve pa sta znani. Na eni je njegova sestra Zora, druga pa predstavlja Tabor v Celju, ki se je vršil od 27. do 29. junija 1937 leta. Izkaznice pa potrjujejo, da je bil zanesljivo član zadruge (zadružna izkaznica s pravili je iz leta 1920), Udruženja jugoslovanskega učiteljstva (1924), Učiteljske gospodarske posloval-nice v Mariboru (1924) in Društva državnih upokojencev in upokojenk (1930). Zavarovan je bil pri Zavarovalni banki v Pragi, ki je imela generalni zastop v Ljubljani. Sorazmerno veliko računov je med gradivom. Ti sicer nimajo nobene vrednosti, pa vendar sem jih vseeno ohranil. Tuđi taki papirčki nekaj povedo, zlasti če je drugega bolj pomembnega gradiva manj. Ka-žejo, da je Matija Hiti kupoval veliko knjig, zlasti v Katoliški buk-varni. Ohranil pa sem tuđi poset-nice, ki jih je dobival od raznih znancev, prijateljev, kolegov. Mnogokrat je na njih tuđi kakšno sporočilo ali čestitka. O tem kako so matični listi dvo-razredne sole na Dobu iz obdobja 1902/03 do 1910/11 prišli med njegovo gradivo ni potrebno razmišljati. Sedaj so že tam kamor sodijo in kjer je većina matičnih listov - pri fondu Osnovne sole Dob pri Domžalah, ki ga ravno tako hrani naš arhiv. Največ pa bo o njemu in njego-vemu delu povedala njegova osebna korespondenca, ki tvori jedro fonda. Kar za dve škatli jo je. Okoli 1000 pišem, dopisnic in raz-glednic. Samo temejito jih bo potrebno pregledati in prebrati. Pišem ni pisal v kopijah. V glavnem je naslovnik on, mnogokrat pa tuđi njegova žena losipina, sestra Marija in hčerki Zora (kasneje poročena Venigerhok) in Miči. Prvo pismo je iz leta 1886, zadnje pa iz leta 1955. Zanimivo bo ugotoviti kako so prišla tuđi pisma naslovljena na Josipa VVestra iz Ljubljane, Ivanko Eleršek iz Ljubljane, Helo Budkovič iz Vižmarij in Helo Vuga iz Celja v fond. Gre namreč za ljudi, ki na prvi pogled nišo imeli z družino Hiti nič skupnega. Ali pa? Z vsemi temi problemi se bo sre-čal raziskovalec, ko bo začel pre-učevati in spoznavati vlogo in po-men učitelja Matija Hitija iz Doba pri Domžalah. BORIS ROZMAN Jablana Nj vrtu jablana, velika kakor vrh naših je gora, lepa kakor so sedmera jezera, cvetoča kakor drohna ja marjetica. Njeni saclovi so bogati kakor cvetlice v trati. Po vrhu tega pa so zdravi, okusni in hrustljavi. Njna KarakaS 7 a OŠ Martin Koželj Dob Med bojem je iz oklopnika, kjer je tuđi \ kabini nastal moćan ogenj, skočil \ojak, ki je pod slreli teritorialcev takoj padel. Pet minut pozneje se je že predal prvi vojak, drugi so mu sledili. Našim se je predalo sedem ali osem armadnih vojakov, ki po poklrugi uri z maskami na obrazih in zaradi \ roči ni1 od zunaj nišo već \ zdržali \ kabinah oklepnih trans-porlerjev. Še dva mrtva vojaka sta ostala \ oklepniku. Med bojem je v Trzin iz ljubljanske strani pripeljalo več reševalnih avtomobilov, ki so v bolnišnico odva-žali ranjence, tako naše kot tuđi pripadnike lugoslovanske arinade, ki je Sloveniji) že ob njeni razglasilvi samostojnosti poskušala okupirati. Zanimivo je tuđi to, da većina vojakov ni vedela, zakaj gre. nadrejeni so jim rekli le to, da se borijo proti zunanjemu sovraž-niku lugoslav ije. Naši so z ujetimi sovražniki, ki so bolj spominjali na otroke kot na vojake, lepo ravnali. Čeprav so imeli lisice na rokah, so jim domaćini že kar med bojem postregli vsaj z vodo. Domaćini se spominjajo. da je bilo med ujetniki največ Muslimanov, en Hrvat, en Bosanec in dva Srba. Civilisti, ki so bili skoraj ves čas boja prisotni in so najbolj ovirali naše, saj so morali teritorialci nanje paziti, so se spet zbrali okoli ujetni-kov. Boj je trajal slabo Liro. potem pa so se slišali le še posamezni streli. Iz ljubljanske strani sta nato z odprtimi sirenami pripeljala dva gasilska avtomobila s cisternami. Po-klicni gasilci so ogenj hitro pogasili in pred njim obvarovali tuđi sosednjo hišo. Kamničan. ki je okrog pol devete zvečer pripeljal na postajo Trzin-Mlake, je imel prav zaradi boja v Trzinu tu zadnjo postajo. Ko so potniki izstopili je odpeljal nazaj proti Ljubljani. Tu so izstopili tuđi trije fantje, brata Vlado in Iztok Seničar ter sosed Vantulave ter pot proti Domžalam nadaljevali ob progi kar peš. Blizu stare trzinske želez-niške postaje so nanje užgali specialci lugoslovanske armade in jih prisilili k predaji. Odvedli so jih v smeri Depale vaši, kjer so jih zaradi suma, da so oboroženi pregledali ter jim zvezali roke. Tu so jih seveda tuđi dobro izprašali, od kod so prišli in kam so namenjeni. Vprašali si jih tuđi, kje se vsi skupaj nahajajo, hkrati pa so se ježili na Slovence, hoćemo nekakšno samostojnost, in da nas morajo oni zato pokoriti. Nato so jih privedli k oficirju. On je fantom rekel, da jih bodo izpustili, vendar zato žanje opraviti določeno nalogo. Dva je zadolžil, da morata mrtvega vojaka prenesti do bližnje Kmetičeve hiše blizu stare železniške postaje, ranjencu pa oskrbeti resili avtomobil in zdravniško pomoć. Fanta sta truplo nekaj časa nesla na ramah in sta bila pri tem vsa krvava. Ko sta omagala, sta ga skozi koruzo, kjer ju vojaki nišo \ idoli, vlekla kar po tleh. Vlada pa so specialci \želi za talca, s pripombo, da ga bodo izpustili, ko bosta onadva opravila svojo nalogo. Pri Kmetičevih sta fanta prosila pomoći. Po telefonu so poklicali rešilni avtomobil za ranjenca, ki je šel sam za njima. Ko so ranjenca položili v avtomobil, je dal šofer vojakom znak s sireno in lučjo, da bi talca izpustili, vendar nišo držali besede. Zaradi var-nosti sta fanta potem prespala pri Kmetičevih, hišo pa so varovali miličniki. Medlem st1 \v popolnoma slemnifo in začelo |e moćno dežovali. Speiialci so Vlada kot lalca odvedli kar po polju mimo Dopale vaši proti Iim \ inkaler-mana in Staneta Kontnika. To sla zadnp hiši v Dopali vaši proti |)osestvu Pšata. Dož jih \v v so pot pošteno moči I. \ Domžalah |e bila \ sejni dvorani obline žo od 15. uro naprej zasodala obćinsk.i skupščina. Skozi odprta okna smo odboiniki slišali pokanje iz Trzina ter kda| pa kdaj vidoli ludi helikoplerje. ki so krožili nad bojiščem. in gledali crn dim, ki so jo valil v nebo. Pričakovali smo. da bo župan Anton Ervin Schvvarz-bartl sejo prekini I, kar se pa ni zgodilo. Ko smo bili žo vsi prečoj napeti, so župana poklicali ven na posvel. On se jo po nekaj minutah \ mit in na kratko povoclal, da so fantje za nas v Trzinu hojujejo in da jim ne moromo pomagati. Pomirjevalno je odbornikom predlagat, da naj bi s sejo nadaljevali in zaključili, kar se je ludi zgodilo. Za dvajsoto uro, to je takoj po seji, jo bila napove-dana osrednja obćinska slovosnost ob razglasitv i slovensko državnosti. Ktji.il> srditomu boju v Trzinu. kar je po streljanju sklepal lahko vsakdo sam, po temnih oblakih, ki so se vlačili nad vso Sloveniji), je sloves-nost v Domžalah, čeprav nekoliko skrajšana, vendarle bila. kljub žalosti in slabomu vremenu se je na prirocli-tvonem prostoru zbralo prečoj ljudi zaskrbljenih obra-zov. Prišli so, da bi šo enkrat potrclili: Smo za samo-stojno Sloveniji) , Po kratkem županovom nagovoru je sledila šo blagoslov itev na novo zasajono lipe. Kljub že nekaterim debelim kapljam, ki so slovesnost molilo, je godba vztrajala do konca. V Trzinu pa šo zdaleč ni bilo vse končani). Ker so teritoriak i odšli na drugo položaje in so oklenjene ujelnike kar pustili pri oklepnih vozilih, so jih pozneje civili z avtomobili prepeljali na črnuško miličniško postajo. Okoli JI. ure je miličnik Maks Karba klical teritorialco naj gredo po ujetniko v Trzin. Ko so so Bogdan Končan, Edi Golob, Dušan Miholič in lanez Grogorc pripeljali v Trzin ujelnikov seveda nišo našli, ampak so jih z razdalje desetih metrov prosenelili vojaki, ki so bili še zmeraj v pokvarjenom oklopnom Iransporterju. Kor nišo nikogar zadeli, so verjelno rafale sprožili zato, da so jih upozorili naše. Kljub tomu pa je šio zelo Irdo, saj so se pogajali do J !, uro, ko so se prodali. Pri tom je treba omeniti, da so pri progovorili sodelovali tuđi trije ali štirje civili, med njimi je eden govoril v srbohrvaščini in jim zagotav-Ijal. naj so predajo, da se jim ne bo nič zgodilo. Tako so zdjeli še devet armadnih vojakov iz pokvarjenega oklopnoga transporterja. Med njimi je bil tuđi en Slo-venoc iz zelo revne družino iz Grosupelj ali bližnje okolice. S tovornjnkom nekoga pocljetja z juga je šofer ujotniko, oficirja so zaradi varnosti posoclli v kabino, odpeljal v Domžalo, oklopno transporterjo pa zakle-nili. V obiinski sejni sobi so jim postrogli s toplim napitkom in senclv iči ter jim razilelili suho perilo in jih seveda zastražili. Naslednji dan jih je pregledat zdrav-nik. Dva vojaka, ki sta peljaia vojakom hrano so teritorialci zajeli v Pimberku, dva pa so ujeli na Črnu-čah. Tako so v sobolo, 29. junija organom za notranje zadevo izročili 14 ujetnikov. Armadni specialci, ki so se morali iz Trzina uma-knili so slutili, da pri Koritnikovih ni nikogar doma. O lem se je prepričala tuđi predhodnica, ki je v hišo vdrla. Okoli onajste ure ponoći so vsi specialci skupaj s talcem prišli h Koritniku. Da se ne bi izdali, nišo prižgali nobene luči. posvetili so si z dvema baterijama. Naiprej so izpraznili hladilnik, saj većina žo od zjutrai ni nič jedla. Tuđi Vladu so nekaj ponudili, z njim sicer mso grdo ravnali, nišo pa mu dovolili, ila l)i -taršem po telefonu sporočil, kje jo. Odvedli so ga v zgornje prostore, kjer je na tleh lahko ćelo zaspal, Motilo ga je razbijanje, razmetavanje pohištva. obleke in karkoli so dosegli. Oficir jih je nekajkrat opozoril. d,i nai vse puste pri miru. Poleg spodnjega perila. da so so tam preoblekli. so vzoli tuđi veliko nakita in drugih drauocenosti. Okoli četrte ure zjulraj, to je bilo že v petek, 28. junija, so vojaki zolo razdejano in z blatom zamazano Koritnikovo hišo zapustili. Na dvorišču so se postavili v vrsto, v tri odelelke, v vsakem pa je bilo po okrog deset vojakov. Potem jo vsak oddelek odšel v svoje skrivališčo. Skupina s takom Vladom so je skrila v ho-sti, komaj 20 metrov od Koritnikove hiše. Ćakali pa so na helikopter, ki naj bi jih zjulraj, če akcija ne bi uspela, pobrat nokje blizu Nadgorice. Kontnikovi so se okrog sedmo uro zjutraj vrnili domov in po daljšom oklevanju o razdejanju v hiši vendarle obvestili postajo milice. Miličniki so se pripeljali v dveh avlomobilih in se pri njih clolgo zadrževali. Že ko so so pripeljali naclvoriščo jo en specialoc lugoslovanske armade vprašal oficirja, ali naj udarijo. Oficir mu je rekel: -Smiri so ćoveče-. Tako so jih čisto od blizu opazovali vse dopoldne. Okoli desete ure jim je postalo sumljivo in nišo već vzdržali. Stekli so ćez cesto in se pridružili drugima skupinama. Vlado jo šo malo počakal v skriv'ališću, potem pa počasi in providno odšol proti Koritnikovi hiši, kjer je vse pove-clal miličnikom. Vlado ćelo meni, da domaći in miličniki do tedaj niti vedeli nišo. Vlado jo je brž, ko so ga miličniki izpustili, mahnil peš proli domu. Ves umazan in razeapan jo nekaj deset metrov pred domom vzbudil pozornost miličniško patrole, ki ga je prijela in ga po zaslišanju odpeljala na milico, kjer je moral,vso zgodbo ponovili, V Depali vaši pa je šio potem zares. Miličniki so bili r\a slodi moćni specialni vojaški skupini. To je lerjalo posebno pozornost in prev idnost. Okrog pol enajstih so se začeli pogajali o predaji. Kor so armadni vojaki še zmeraj pričakovali obljubljeni helikopter, je što v začelku dokaj trdo. Helikop-terji so svoje zjutraj ros iskali, toda no v Depali vaši, ampak pri Podgorici in Nadgorici. Ker ni bilo druge rošitve, so se pripaclniki armade okrog enih popoldne sprijaznili s predajo. Miličniki so tako ujeli vseh 29 specialtev, eden pa je. kol smo žo omenili, padel na južni sirani železniške postajo. Ujelnike so miličniki oclpeljali v Ljubljano, teritorialci pa tanke v Krumper-ško gozelovo. kjer so jih očistili krvavih slodi boja ler jih usposobili za naclalnjo uporabo. Pri lom je gotovo treba omeniti spretne snemalce, ki so na video kasete posnoli vso trzinske dogjdko. Še najbolj so je to poMečilo sosodu Feliksu Urmažu, ki je vos potok bojev i)o>nel čislo od blizu. STANE STRAŽAR _5 IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI: Kljub clenarni suši se dela Se pred iztekom letošnjega dopustniškega časa je lože Le-nič, predsednik Izvršnega sveta Skupščine ohćine Donižale s sodelavci obiskal Krajevno skupnost Prevoje. Ta nadaljuje uspešno tradicijo dosledne realizacije programa krajevnega samopri-spevka, ki je pravkar obrodil sadove v asfaltiranih dveh kraj-ših odcepih lokalnih test, Pre-vojčani se lahko pohvalijo z novo avtobusno postajo, ki so jo dolgo čakali, polepšalo p.i se je tuđi središče vaši, saj so dobili asfaltirano parkirišće. Obisk pa je bil namenjen predvsem razgovoru o aktualni problematiki, kjer so krajani na prvo mesto postavili nejurejeno vprašanje prehodov čez glavno cesto v Šentvidu, kjer kljub njihovim prizadevanjem, da bi se-maforizirali križišče ali uredili podhod, rezultatov ni. V lan-skem letu sp vz lastnih sredstev plaćali projekte, vendar ,>repu-blika« meni, da je njihov pred-log neustrezen, svojega pa ne realizira. Izvršni svet bo prido-bil informacijo o pripravi projektne dokumentacije, pri na- daljnjih akti\ nostih pa se upo-števa potreba po celoviti rešit\ i varnega prctkanja magistralne ceste na celotnem ohmočju naše obćine, posebe| so opozo-rili ludi na ne\arno križišče \ rh Prevoj. Prevo|čani so predsednika seznanili s pobudo za ureditev oddelka predšolskega \arst\a v novem stanovanjsko-poslov-nem objektu Šentv id S Sa, opo-zorili so na problem nadaljnje izgradnje kanalizacije, problem telefonije, za katerega se pričakuje, d,i bo rešen do konca leta 199 5, predstavili so svoj program investicij /a pri-hocinje leto, katerega temelj je program krajevnega samopri-spevka. Glede na dosedanji razvoj KS so optimisti, vendar vedo, da bo šio zaradi .splošne situacije počasneje. Praznik krajevne skupnosti je lepa priložnost z-pevke, counlrv, rock and roll, večno zelene in vse druge skladbe, da bi jima lahko zavidal vsak poklieni popevkar. Instrumentalisti MARELE INTERNATIONAL Dušan Drobnič, Iztok Vi-dic, Rado Černe, Marko Štritof in )anez Avbelj pa so vsak posebej dokazali, da so virtuozi na svojih inštrumentih.K Za njo pa je občinstvo ogrel ALBERTO GRECORlC, osvojil je že vso Slovenijo in pol Evrope, na mah pa tudi tisočglavo občinstvo na Studencu, ki ga ni in ni hotelo. spustiti z odra, Alberto pa se tudi ni dal in režiserja prireditve Lojze Stražar in Ivan Sivec sta najbrž že tedaj spoznala, da z dobrima dvema urama ne bo nič: bodo najmanj tri. Posebej prisrčni so bili plesalci MINI PLESNE SOLE MICKEY MOUSE, vodi jih Šaša Kosten, ki so pokazali, kako se plešejo nekeiteri standardni plesi. Le tako naprej, mladi plesalci! Poslušalci so prisrčno pozdravili tudi domači ANSAMBEL OMAHNA, ki se je predstavil z lastno skladbo in skladbo o Iju-bezni do domovine. Nato pa sta prijetna napovedovalca MOJCA BLAŽEJ-CIREJ in JANEZ DOLI-NAR na oder povabila goste iz Italije. To so bili tokrat mladi KRAŠKI KVINTET Z OBČIN NAD TRSTOM, v katerem fantje in de-kle navdušeno igrajo slovensko glasbo. Seveda tudi brez smeha ni šio. Zanj sta poskrbela JOŽE KRANJC IN JOŽE ROBIDA, humoristični par, ki je v šaljivih ske-čih obdelal vso aktualno politično situacijo, posebej uspešno pa sta se lotila tudi samih politi-kov. Če še niste vedeli, potem preberite, da med navadnimi IJLidmi in politiki ni skoraj nobene razlike, le da navadni Ijuclje vedo, da so Ijudje, politiki pa ne... ha... ha... ha. Do tokrat organizatorji nišo bili zadovoljni le s sodelujočimi iz sosednjih držav, so dokazali Pste-riinehner Goasslaschnaver iz Nemčije, natančneje z Bavarske, ki so na veliko navdušenje vseh obiskovalcev predstavili nemško posebnost: pokanje z bici v ritmu frajtonarice. Menda je to v Nem-čiji zelo znana tradicija voznikov piva, na prireditev na Studenec pa je »bičarje« pripeljal eden od ansambla MARELA INTERNACI-ONAL, ki je bil pravzaprav rdeča nit letošnje prireditve. Njihovo hitro preoblačenje, igranje vseh zvrsti glasbe je vedno znova pre-senetilo gledaIce, ob tem pa se spomnim besed moje sosecle, ki je občudujoče rekla: >-Da bi le bilo tako,« si je mislil marsikdo, nekateri so to povedali na glas, ko so zapuščali prizo-rišče letošnjega spektakla in se s prisrčnim aplavzom zahvalili vsem, ki so prispevali, da je letošnja GLASBA TREH DEŽEL tako odlično uspela. Saj prihodnje leto ne bo nič drugače, pravijo pridni člani Kulturnega društva Miran Jare iz Škocjana! Ob tem za bodočo zgodovino napišimo še, da je bila sredi po-letja v poletnem gledališču na Studencu zelo uspešno izvedena predstava CVETJE V JESENI, ki so jo uprizorili gledališčniki s Poljan nad Skofjo Loko. S to predstavo, ki je bila med gledalci zelo lepo sprejeta smo se tudi mi pridružili praznovanju 140 letnice rojstva slovenskega pisatelja Ivana Tav-čarja. i Mengeš in ČZP Kmečki glas predstavljena mladinska knjiga Ivana Sivca z naslovom Gusarji na obzorju. Sodelovali bodo dramski igTalec Boris Kralj z recitacijami in odlomki iz knjige, oktet bratov Pirnat bo za-pel nekaj dalmatinskih pesmi, o ri-biški epopeji z otoka Visa pa bodo sprego\ orili pisatelj Ivan Sivec, literarni urednik Andrej Blatnik, direktor Kmečkega glasa Boris Dolničar ter vodjj domžalske knjižnice Cveta Zalokar-Oražem. Doživetje morja bo s sceno pripravi! dipl. arh. Anton Benda, predstavitev pa bo nasploh potekala nekoliko drugače, kot ste \ajeni podobnih literarnih večean. Će bi radi podoživeli še-petanje morja, Ijubezen med odraš-čajačim Krištoiom in lepo Anko, neugnane gusarje sredi Jadrana, pe-sein poletja v vsej svoji veličini in lepoti, potem ne zamudite predstavitev Gusarjev na obzorju prvi petek v oktobru. Kultura Pohabljena Zdravljica Zveza komunistov ali partija si je nadela ime Prenovi-telji. Lepo ime ali naziv. Le kaj pa to pomeni, oziroma kaj naj bi predstavljalo? V vsakem primeru naj bi komunisti nekaj prenovili. Partija naj bi prenovila sama sebe. V Prilogi Dela 14. septembra gospa Spomenka Hribar ugotav-Ija: »Konec koncev je vladajoča elita privolila v volitve. Marsikdo bo rekel, da je bila v to prisiljena. To je res, ampak je privolila. Ni šla na primer po pomoć armade. To se premalo upošteva.« Potemtakem naj bi bila većina slovenskega naroda Partiji ne-skončno hvaležna, da je, kot v vzhodnih državah, popustila s skoraj petdesetletnim nasiljem, da namesto volitev ni ustanovila novega Colega otoka in da clru-gaće mislečih ni već na različne načine mučila, žalila in zapostavljala ter jih telesno in duhovno pobijala. Kaj pa je duhovno ubijanje. To je tuđi naša zgodovina zmagoval-cev, cenzurirane in predelane knjige, predvsem pa šolski učbe-niki. To so nasilno spremenjena imena krajev, čest in ulic. To so podrte cerkve in znamenja. Io je bila drugorazrednost vseh Slo-vencev, ki nišo bili ćiani partije ali pa z njo nišo vsaj simpatizirali. To je bila absolutna enoum-nost. Kar pomislimo, kako hlapčev-sko so se na primer obnašali Mengšani, da so glavni cesti, ki pelje skozi njihov kraj, nadeli DRUGI NAGELJ Planinski ktst V naši občini deluje nekaj odličnih glasbenih skupiti, med katere zagotovo lahko prište-vamo ansambel Nagelj, ki je pred nedavnim izdal svojo drugo kaseto in CD ploščo z naslovom Planinski krst. Većino melodij je napisal Franci Lipičnik, po eno pa tuđi Brane Lu-kan in Stane Kregar, vsa besedila pa Ivan Sivec. Tuđi većina motivov je nabranih v domžalsko-kamniškem koncu, tako da nas ansambel s svo-jimi skladbami, ki se redno vrtijo na Radiu Slovenija, zastopa v širšem slovenskom prostoru. Poznavalcem se ćelo zdi, da je drugi nagelj še lepši in popolnejši kot prvi, obeta pa tuđi vnaprej lepo prihodnost na tovrstnem področju muziciranja. Pojejo Brigita Vrhovnik, Brane Luka n in Brane jagodic. ime Kidrićeva. Sele sedaj (brez prenoviteljev!] jo bodo preimenovali v Trdinovo. Kdo in kaj je bil Trdina za Mengšane in za vse Slovence, sploh ni treba ome-njati. Tuđi v novem Trzinu je ena glavnih ulic Kidričeva, Trdinova pa je skrita. Cesta Ljubljana-Ce-Ije se v naši občini imenuje tuđi Saranovičeva. Tega imena pa ne najdeš v nobenem leksikonu. Kaj borno z raznimi Vlahovići, Krai-gherji, Dermastji in podobnim!^! Pomembne ceste pa še nimajo imen slavnih Slovencev, ki so za domaći kraj in za domovino Slo-venijo veliko storili. Veliki brat pa z duhovnim ubijanjem ni poznal meja. V šolskih berilih so pri ponatisih ali novih izdajah crtali ali spreminjali po-samezne besede ali ćele stavke, ki jim nišo bili »po okusu«. Pri-voščili so si ćelo našega slavnega Prešerna in njegove svetovno znane Zdravljice, ki je postala tuđi naša himna. Zanimivo je, da je bila v izdaji Poezij v letu 1946 še v originalu. Cre za zadnjo vrstico. Prešeren je napisal: »Dokaj dni naj živi Bog, kar nas dobrih je ljudi.« Veliki brat pa je Prešerna popravi I v: »Dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi.« Pri tem duhov-nem zločinu pa ni samo likvidiral enega Boga, ampak je spremenil obliko in smisel stavka (kaj je ose-bek in kaj povedek?!). Pri tem je naredil še slovnično napako. Napisati bi moral vsaj besedo VSAKDO, ki predstavlja samo-stalnik, Beseda VSAK pa v slo-venskem stavku ne more stati sa-mostojno in zatorej v tem »po-pravljenem« stavku osebka niti ni. Poezije iz leta 1946 nišo bile preklicane, recitatorji pa so le vsa ta leta uporabljali PRENOV-LJENO Prešernovo Zdravljico. Čaši so se zavrteli. Komunizem umira. Vendar ta stvar najbrž ne bo šla kaj hitro. Samo primer. Za slavje ob razglasitvi samostojno- sti 26. junija v Radomljah smo na hitro staknili glave, kaj naj bi bilo za prireditev najbolj primerno. Dogovorili smo se, da bo ob dvi-ganju nove slovenske zastave go-voril predsednik krajevne skup-nosti, pevski zbor da bo zapel nekaj slavnostnih pesmi, med ra-zličnimi pozdravi pa da bo mladenka iz Cankarjevega Kurenta prebrala odlomek o domovini in recitirala Prešernovo Zdravljico. Vaščanko, ki je našla recita-lorko, sem lepo prosili'»Da ja ne bo POHABLJENE oblike Zdravljice - NAJ ŽIVI VSAK. Odgovorila mi je: »Brez skrbi, brez skrbi. Tuđi jaz imam Pezije, v katerih Zdravljica še ni cenzurirana.« Na sami slavnosti je bilo vzdušje na višku; tuđi Radomlja-nov in okoličanov se je veliko zbralo. Pevci so zapeli ponosno in navdušeno. Po govoru, ki je bil simboličen in času primeren, se je zvrstilo tuđi već pozdravov novi Sloveniji. Mladenka je s smi-selnimi poudarki prebrala znamenite besede velikega Cankarja. Žalostno in revno pa je bilo, ko je končala z recitacijo popravljene Zdravljice: »DOKAJ DNI NAJ ŽIVI VSAK, KAR NAS DOBRIH JE LJUDI.« Po slavju sem vprašal gospo, ki mi je tako zatrdila, da bo Zdravljica recitirana v originalu, kako da je moglo priti do tega. Ona mi je rekla, da je mladenka žal imela svoje besedilo. »Že, že, sem ji odvrnil, toda knjižica iz katere je brala Zdravljico, je bila iz prejš-njega stoletja in je bila zadnja vrstica popravljena s svinčni-kom.« Gospa je še dodala: »Kaj se pa tako razburjate, če je v Zdravijici en Bog crtan, saj so trije Bogovi še ostali.« Jaz pa samo: »V tem primeru ne gre za Boga ampak za Prešerna, ki ga je neki pametnjaković popravil in s tem za pol stoletja Zdravljico POIIABIL.. FRANCE CERAR KNJIŽNICA DOMŽALE Vsak ima možnost priti do knjige Med temeljne človekove pravice sodi tuđi pravica do znanja in v tem okviru tuđi pravica do knjige. Ta bi morala biti dostopna vsakemu človeku, zato je v svetu tuđi razvito javno, splošno knjižničarstvo. To naj bi pokrivalo potrebe in zahteve vsa-kega bralca. Ko smo v domžalski knjižnici razmišljali o tem, smo nezadovoljni ugotovili, da nam še zda-leč ne uspeva približati knjigo slehememu človeku. Pri tem so še posebej zapostavljeni mnogi bolj oddaljeni kraji v naši občini, spomnili pa smo se tucii takšnih ljudi, ki sami ne morejo priti do knjižnice in si izbrati, kar si želijo. To so bolniki, invalidi in nekateri starejši, ki ne zmorejo več takšnega napora. Z mislijo nanje odpiramo novo obliko delovanja: IZPO-SO)A KNJIG NA DOMU. Spo-ročamo vam našo telefonsko številko: 721-204, na katero nas poklićite in povejte svoje želje: kaj bi radi brali, kdaj naj se oglasimo pri vas in kje živite. Obiskali vas bodo naši knjižni-čarji in vam prinesli zeleno knjigo na dom ter vam s tem pomagali z dobro in zanimivo knjigo krajšati dolge ure in po-pestriti samotne trenutke. Ker pa vemo, da nimate vsi telefona, nam lahko tuđi pišete: Knjižnica Domžale, Ljubljanska 58, 61230 Domžale. U parno, da borno z novo obliko aktivnosti knjigo še bolj približali vsakemu človeku, še posebej pa tištim, ki si knjige želijo, pa jim je dostop do nje pretežak. Veselimo se že srečanja z vami! Marijan Slevec PREVI DNOST - MATI MODROSTI Će nekdo ti roko »liže«, koj oglej si ga pobliže! Kar on skriva, ti - poišči... Vse prebrskaj in preišči! V OGLEDALU Poniglavi zajedalci ponavadi so - hinavci. * - To je dejstvo, a ne fraza: Ena glava - dva obraza! SO TUĐI IZJEME Vsi smo »lovci« - razne baze. Če nanese, vsak se - zlaže. Drugim trnje, sebi - rože... Žal, ne moremo iz kože! Iz cikla: VSAKDANJA SLOVNICA LEP NASLOV, PRIMEREN IN SIMBOLIČEN ZA DANAŠNJI ČAS Cvetje in mir - v arboretumu Lepo vreme, vabljiv naslov, izletništvo, predvsem pa Ijubezen do vsega, kar je povezano z naravo, je v dneh od 6. do 10. septembra 1991 privabilo na raz-stavo cvetja, cvetličnih na-sadov, okrasnih rastlin in drevja ter izrednega aran-žerstva, vse to pa v okviru naravnega okolja, na tisoče in tisoče Slovencev. Tuđi razstavljavci so bili iz različ-nih krajev Slovenije. Enkratno in ozaljšano z le-pim, skoraj jesenskim sončnim vremenom je bilo tuđi odprtje razstave. Pod vodstvom kamni-škega kultumika Toneta Ftičarja je ob vhodu na parkimem prostoru najprej vesele vize zaigrala Vevška godba. Radomelj-ski moški pevski zbor je zapel dve, rožam, cvetju in soncu na-menjeni pesmi. Predstavo so poživile ljubljanske mažoretke in skupina narodnih noš iz Ihana, ki je ob domači harmo-n i ki ložeta Velepca med vriski in ploskanjem veselo zaplesala. Nato je direktor Arboretuma Aleš Ocepek v kratkem nagovoru veliko povedal. Orisal je zgodovino in težave, s katerimi se ubadajo, ter nakazal nadalj-nje delo, obenem pa se je zah-valil vsem sodelujočim razstav-Ijavcem. Slavnostni govornik je bil dr. Matjaž Kmecl. Njegove besede so bile namenjene rožam in Iju-dem. Ker je bil govor tako bogat in »cvetoč«, ga objavljamo. Zadnjim se je oglasilo še nekaj razstavljavcev. Po govorili so bila podeljena priznanja in diplome, zatem pa je množica obiskovalcem med živahnimi zvoki godbe odšla na ogled. Na koncu je povabljence dočakal šampanjec s prigrizkom. Kot že omenjeno, je bilo v dneh razstave ogromno obi-skovalcev, v nedeljo popoldne pa je bilo tako gosto, da je bil ogled že kar otežkočen. Ko bi bil ob izhodu stal go-spod Ferdinand Souvan, ki je pred sto leti okoli svojega (žal požganega) gradu začel zasa-jati prve lepotne rastline in dre- vesa, bi bil ob pogledu na zadovoljne obraze in množico ljudi, ki si je nakupila rož, gotovo srečen in vesel. Saj je v našem kraju že on začel s to raz-stavo, ki so jo lepo dopolnje-vala tuđi njegova stoletna dre-vesa. Po tem velikem slavju cvetja, saj si je razstavo ogledalo okrog 50.000 ljudi. Lepo, dobro in koristno bi bilo take razstave vsako jesen ali vsaj na dve leti ponavljati. Vse bi lahko dopol-nili in popestrili še z različnimi kulturnimi prireditvami, kjer bi sodelovala društva ali kulturne skupine s kamniškega in dom-žalskega področja, vse skupaj pa bi tako preraslo v naslov CVETJE,KULTURA.MIR. Vodstvu Arboretuma in vsem sodelujočim.gre za tako uspelo kulturno in turistično prireditev velika zahvala in priznanje. France Cerar Govor dr. Matjaža Kmecla Zdaj je čas, ko najlepše cvetejo dalije - starim Aztekom so bile božje rože, simbol sonca, ki daje vse življenje na zemlji. Tako kot je bila starim Kitajcem breskev ali Su-mercem oljka. Malo prej so cveteli limbarji, kakršnega je držal v roki sveti Alojzij in z njim oznanjal mir in čistost. Še prej, za prvi maj, so pog-nali delavski rdeči nageljni in za božični čas teloh, ki mu Nemci rečejo Kristusova roža in je tuđi znanih miru na zemlji; v oktober in novem-ber bo cvetela krizantema umetnikov in spominov na najbližje. Stara in Ijubezniva kitajska miselpravi, da je cvet nasmeh rastline. Ni lepe in dobre stvari na svetu, ki ji ne bi človeški duh poiskal po-dobe v njem, pa tuđi ni grde in zle, ki bi se mu zdela podobna kakšni roži; še ledeni ne. Zato ste, spoštovani posta vi ja vci razstave, ki se da-ncs začenja v Volčjem potoku, izbrali zanjo najboljše ime - Cvetje in mir - kajti mir združuje v sebi vse, kar je sreča. Ker pa je prireditev v Sloveniji, ki je še zmeraj obsojena na sobivanje z očitno ponore-limi in poneumljenimi, pa tuđi pokvarjenimi Ijudmi, ki pobi- ja jo, ki rušijo s krvavimi in revnimi žulji zgrajene domove, mendrajo polja in vrtove, vse v imenu nekakšne pravice in demokracije, je takšna prireditev še mnogo več od hortikulturnega do-godka. Je še en poskus pomir-jevalnega ogovora: Dajte, Iju-dje božji, kaj ni najvišja pravica pravica do življenja, do tega, da v miru stopiš na vrt, kjer cvetejo in dišijo pla-menke, da odrežeš vrtnico, recimo rožnato Kraljico Eliza-beto, in jo odneseš sosedom - naj vejo, da ste prijatelji. Ali ni najvišja demokracija osvo-boditev pred sovraštvom, svojim in drugim? Ni vse haj-duška zgodovina in strei'janje - velikanska većina stvari na svetu je daleč od krvave zgo-dovine. In od teh reci živimo. Ker je prireditev v Volčjem potoku, pomlajenem in po-življenem, je obenem tuđi zveza s slovensko zgodovino, s Souvani, Bleivveisovo bliž-njo žlahto, ki se ji je že v prejšnjem stoletju zdelo potrebno k zoreči slovenski narodni skupnosti dodati še ar- boretum, drevesnjak - kot smiselno in moderno nadalje-vanje nasadov, kakršen je bil v Dolskem, ali pa sta jih zasa-jala brata Zoisa. Ne smemo pozabiti, da je Slovenija pred 200 leti za Evropo pomenila obljubljeno botanično deželo, da je ljubljanski botanični vrt eden nasjtarejših precej daleč naokrog in da je kranjska kmetijska družba, ki je imela najprej svoj sedež tuđi na So-uvanovem dvorišču tam blizu, kjer je današnja slovenska skupščina, kar je tuđi po svoje pomenljivo, imela zbra-nih na stotine sadnih sort. Slovensko drevo je že res lipa, toda življenje je toliko bolj polno in gozd toliko bolj zdrav, kolikor več različnih dreves raste v njem. Podobno velja tuđi za narod, vedel je vsaj že Levstik - in tako k vsemu, kar zagotavlja našo polnost in zdrav je, sodi poleg vsega drugega tuđi kultura cvetja. Pelargonije na gankih, nageljni in rožmarin na oknih, vodenke, slovenke, fajgelni, žametnice in vsesvetnice na vrtovih pa tuđi zimzelen upornega vztrajanja in zve-stobe v srcih so nasmeh de-žele pod Alpami - za vsakega, ki ga vidi in sprejema. Tako vidim in razumem globlje sporočilo te priredi-tve. Obenem pa se bom tuđi jaz seveda po otroško veselil vsega lepega, kar zna vešča roka, pametna glava in Ijubezen izvabiti iz rastlin in kar so vztrajni, marljivi, z eno besedo odlični prireditelji postavili na ogled. V imenu vseh bi se jim rad zahvalil: za idejo, za cvetje in za globlje sporočilo. Trajen mir, pravi domislica, je inteligenčni test človeštva. Mi dodajmo v tem lepem trenutku: poskusimo ga uspešno opraviti; tuđi s cvetjem. Ne tištim, ki je izrabljeno, ki so ga na primer pred dne vi stis-nili v polotroške roke mladih vojakov, da bi ogoljufali res-nično Ijubezen mater, ki so prišle po svoje sinove, temveč s cvetjem, ki mu ni podtaknje-nega nič in govori samo s svojim nasmehom, kot pravi stara kitajska misel. 9 10 Naši kraji in Ijudje DOBER DAN, HRIBI V Hribih se dani »Če ima človek pot v redu, ima skoraj vse,« mi je povedala Ana Novak, ena izmed mojih sogovornic v prijetni vasici Hribi na skrajnem vzhodnem delu naše občine v Krajevni skup-nosti Trojane. »Pa ne pozabite napisali, da se ob tej priliki prav vsem, že vedo katerim, ki so pomagali, ki so organizirali in izgradili to našo čest■). ki smo si jo toliko žt'leli, iskreno zahvaljujemo,« je še hitela pripoveclo-vati moja sogovornica. Nič drugače ni bilo pri drugih hi šah, kjer smo se kljub različnim vprašanjem vedno znova vračali k cesti, k 1700 me-trov dolgemu asfaltnemu traku, ki za Hribe pomeni vse. Sicer pa so Hribi majhna vasica, I 2 hišnih številk štejejo, ki so raz-potegnjene ob pred kratkim asfaltirani cesti. Ni jih težko najti, le ob koncu Trojan pri zadnji hišni šte-vilki V Zideh tik pred kapelico (malce nerodno in pozimi zna biti nevarno) zaviješ levo. Hiše, stare in nove, teli zadnjih je več, so ob cesti, le redke umaknjene v hribovit svet, po katerem je vasica najbrž dobila svoje ime. V glavnem so to kmečke domaći je, ■ kjer pa je pri vsaki hiši vsaj en zaposlen, sva iz-vedela z Vidom, ko sva se potikala od hiše do hiše in spraševala, kako je v Hribih. () njih nama je marsikaj že povedal Lađo, ki so ga velikokrat omenjali tuđi ob najinem obisku, češ da je poleg drugih iz vodstva Krajevne skupnosti Trojane in grad-benega odbora, katerega predsed-nika Ivana Novaka žal ni bilo doma, kar precej »kriv«, da se ludi v to prijetno vasico priđe po asfaltu. Vodovod imajo, lokalni sicer, vendar voda je, tuđi telefone so pred leti dobile skoraj vse hiše, o cesti raje nišo govorili. Ni bila cesta, bilo je eno samo stran meta-nje denarja, saj vsakoletno posipa-nje in voženje peska, kopanje ka-nalov ni nikdar prinosio uspeha. Prvo neurje, in na tem koncu jih ni prav malo, je cesto spromenilo v kanal in najbolje bi bilo, d,) bi imel vedno lopato s sabo, se je le nerad spominjat bivše makadamske ceste eden izmed krajanov. Po njej pa so se vsak dan vozili v službe, »zbijali« avtomobile, se ježili, otroci so dan za dnem pozirali prah, kmetje se ježili, ko so včasih kar peš odhajali z mlekom v dolino. V dolini pa je vse. |e trgovina, je šola, je občina; je zdravnik, veterinar, je vse, kar sem in tja rabijo tuđi krajani Hribov. In so hodili v dolino, obenem pa tiho upali, da nekoć asfalt pripelje tuđi v Hribe. Njihovo upanje je bilo malce večje, ko so pred dobrima dvema letoma tuđi v KS Trojane izglasovali krajevni sanioprispevek, v ćigar program je prišla tuđi cesta v Zideh-Hribi. Seveda sam samoprispevek ni za-doščal, krajani so sedli skupaj in se dogovorili: damo še lastni delež, Kakor kaca se vije cesta proti H ribom prišel Franc Gorišek, obrtnik s Trojan, ki je opravil makadamska dela. Hitro in ne predrago, skoraj enako bi lahko zapisali tuđi za izvajalca asfalterskih del Cestno podjetje Celje, ki je položilo I 700 metrov, tri-metre širokega asfalta, urejene so tuđi bankine, voda ne bo več odna-šala truda in denarja krajanov in širše skupnosti. Svoj delež, sicer le k prvemu kilometru, je dala tuđi občina, za kar se ji zahvaljujejo, računajo pa, da jim bo v letu 1992 najde se tuđi pesa in korenje. V glavnem imajo vsak po nekaj živine, mleko oddajajo v dolino, tuđi prašiči krulijo v svinjakih. Okoti domačij korakajo kokoši, sem in tja tuđi kakšen petelin, Ijudje so pridni. Ko pridejo iz službe, se lo-tijo kmetij, ki većini zagotavlja so-cialno varnost, pa tuđi boljše življenje. Brez traktorja ni skoraj nihće, tuđi ostali kmetijski stroj i so na lepo urejenih kmečkih dvoriščih, na po-Ijih pa gospodarji skupaj z druži- kanal, ki ga je ob vsakem neurju vedno znova in znova »izpirala« voda. Vzdrževanje sploh ni pomagalo, vedeli smo, da je edina rešitev asfaltiranje ceste. Danes je vse drugače, asfalta smo vsi zelo veseli in nam bo veliko olajšal življenje. Vsem: šolarjem, ki hodijo v solo v Blagovico, delavcem bo lažja pot v službo, tuđi vožnja mleka v dolino bo lažja. BRANKO UDOVIČ: Živim ob začetku vaši in včasih se sosedie ELIZABETA IOŠAR BRANKO UDOVIČ samo da bo cesta. Na domačijo je zneslo dobrih 3500 DM, nekatere domačije pa so prispevale ćelo več kot 4500 DM. Ni bilo prav lahko, nama pripovedujejo, saj osebni do-hodki nišo veliki, kmetovanje na hribovitem svetu pa tuđi ne prinaša prav veliko. Malce so zategnili pa-sove, potrpeli, kol pravi eden izmed sogovornikov in je šio. Pomagali so tuđi pri začetnih delih - se-kanje drevja ob cesti, nato pa je FRANC VRESK FRANC MARKUŠ pomagala odplačati tucli najeti kre- dit. Življenje v Hribih je prijetno, mirno. Ko jih sprašuješ, kaj jim še manjka, so kar malce v zadregi. Pravzaprav vaši skoraj ničesar, morda kakšna varovalna ograja, razmišljajo o kanalizaciji, ampak trenutno so več kot zadovoljni. Imajo asfaltirano cesto. Domačije so urejene, sejejo v glavnem koruzo, nekaj krompirja, nami pobirajo kmetijske pridelke. Kljub slabi tesli ni domačije, ki bi ostala prazna, veliko je že mladih gospodarjev, ki pridno razvijajo domačije. Čeprav »Bogu za hrbtom« z novo cesto Hribi postajajo še prijetnejša vas in njeni Ijudje še zadovoljnejši. Vse lo pa so povedal i tuđi naši so-govorniki: ELIZABETA JOŠAR: Prej sploh ceste v dolino ni bilo. Bil je le IVAN MIKŠA kar radi pošalijo: češ lahko tebi, ko ti je voda nanesla \es pesek, da si naredil liišo. Delno je ta trditev točna, saj če nismo, včasih tuđi sredi noči, ob dežju čistili kanalov, je odnosio prav vse, voda pa se je zlivala okoli hiše. Sedaj tega ni več, ni pa ludi prahu, je le splošno zadovoljstvo, da je tuđi r\aša vas s prihodom asfalta lepša in urejenejša. FRANC VRESK: Nova cesta pomeni predvsem boljšo povezavo z dolino, ki smo jo dolgo čakali, pa tuđi lažje življenje za vse. Dela nam nikoh ne zmanjka. Skoraj vsaka domačija ima kmetijo, bolj majhno sicer, zato iz vsake hiše kdo dela tuđi v podjetjih v dolini. V glavnem se ukvarjamo s polje-deljstvom in živinorejo. V vaši se razumemo, cesta nas je še bolj povezala. Malce nas skrbi le zima, saj bo treba poskrbeti, da na cesti ne bo poledice. FRANC MARKUŠ: Enkratno za vas in ljudi, najmanj enkrat več je vredna iiaii\ vas, od kar je dobila asfalt. Prej sploh ni imelo nobenega smisla, da bi cesto popravljali, saj je bilo videti, kot da mečemo denar stran, sedaj bo vse lažje. Vodstvo KS nas je razumelo, nam pomagalo, občina je najbrž dala, kolikor je mogla, čeprav bi za visinske dele morala najti več. Prav veliko nam res več ne manjka, želeli bi le, da bi nam divji prašiči naredili malo manj škode. IVAN MIKŠA: Cesta je v vas pri-peljala boljše in lažje življenje. Veseli smo je, saj ne borno več na nemogoči cesti »zbijali« avtomobi-lov in se ježili nad nemogočo cesto. Morda ne bi bilo slabo, če bi v okviru možnosti uredili tuđi javno razsvetljavo, na nevamih odsekih postavili kakšno odbojno ograjo, ali jih kako drugače zavaravali. Za domaćine, ki cesto poznamo, je že v redu, kdor pa ceste ne pozna, pritisne na plin in nesreća je tu. ANA NOVAK: Dolgo smo jo ča-kala in reći moram, da je velika ANA NOVAK pridobitev za vse nas. Prej je bilo tako, kot da bi denar metali stran, saj je voda vse sproti odnesla. Dali smo lastni delež, kar precej je bilo treba odriniti, malo smo potrpeli, malo stisnili pa je šio. Opravljeno delo je veliko, zato se je zanj treba zahvaliti vsem, ki so ga opravili. Hvala zato vsem, ki so pomagali, delo organizirali in ga tuđi izvedli tako, kot je bilo treba. VERA VOJSKA Trojanski gas i I ci sopfaz-novali Povorka gasilcev, pozdravni govori, podelitev priznanj, kulturni program, vse nadvse slovesno ob proslavljanju 80-letnice Gasil-skega društva Trojane pred njihovim domom 16. junija letos. Še na mnoga uspešna leta, trojanski gasilci! Predsednik Skupščine občine Domžale mag. Er-vin - A. SCHVVARZ-BARTL na slovesnosti na Trojanah: "Vi ste dokaz pravilne odločitve vaših prednikov, ki so pred 80 leti prevzeli pobudo v svoje roke in ustanovili društvo. Res je, da spornim' bledijo, vendar Ijudje ohranjamo pozitivne vrednote prednikov, posebno še, če ra-zodevajo dobroto, plemenitost in pomoč drugim. In gasilstvo je nekaj plemenitega.« Blagoslovitev obnovljene Blažičeve kapelice v Dragom Iju V nedeljo, 4. avgusta 1991, je bil v Dragomlju pri Domža-lah poseben praznik. Ob blago-slovitvi obnovljene Marijine kapelice smo imeli tuđi sveto maso na prostem, daroval jo je šentjakobski župnik dr. Stanko GERJOLJ. Dragomelj namreč spada v župnijo Šentjakob ob Savi. Praznovanju smo hoteli dati poseben poudarek, ker je bila omenjena kapelica pred skoraj štiridesetimi leti oskru-njena, Marijin kip pa so zaradi strahu, da bi se ponovilo tako dejanje, preselili v ilegalo, to je v Blažičevo stanovanje. Dragomljani, drugi župljani in soseščani smo se zbrali v ve-likem številu, da s slovesno bla-goslovitvijo mojstrsko obnovljene kapelice in zadostilno sveto maso javno prekinemo štiridesetletja trajajoči versko-kulturni molk. Kapelico je ob-novil znani eerkveni slikar Ivan Marinšek s sosednje Pšate. Podpisani sem \ uvodnem govoru poudaril, da smo danes žive priče, kako staremu sistemu ni uspelo ustvariti no-vega človeka brez Boga, brez Cerkve in njenih glasnikov. Po besedah nekega nemškega filozofa je vsako obdobje našega življenja v neposrednem raz-merju do Boga, ki ga ne mo-remo izbrisati iz svojega življenja. Med slovesnostjo je sode-loval mladinski eerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Branke IERETINA, ki je v zaključnem delu doživeto zapel tucli Prešer-novo Zdravljico. Vsaka sveta masa je spravno dejanje. To je hotel poudariti tucli primas šentjakobske žup-n i je, ko je spregovoril o kršćanski razsežnosti odpuščanja in je s tem čudovito dopolnil mise! podpisanega, da kristjani ne obsojamo ljudi, ampak deja-nja. Pri pozdravu miru in sprave je gospod Ivan KOPAČ obču-teno spregovoril o miru in do-stavil: Če je bil mir pred vojno za- nas morda le beseda, pa je dobil po vojni svojo pravo, polno vsebino. Pred blagoslovom kapelice sem navzočim izroćil pozdrave gospoda nadškofa dr. Alojzija SUSTARJA, ki je clejal, naj razumemo to zborovanje kot znamenje boljših časov. Pozdravno pismo je poslal tucli gospod mag. Ervin Anton SCHVVARZBARTL, predsedmk domžalske občine, kamor Dragomelj spada, in republiški po-slanec SKD in ZO, ki se slovesnosti ni mogel udeležiti. Pozval je vse zbrane krajane in dobro-misleče ljudi, da ,v svojih pri-prošnjah ne pozabijo prositi za razsvetljenje duha vseh: tako ti-stih, ki imajo oblast in moč od-ločanja, kot tistih, ki jih podpi-rajo v prizadevanjih »Obraniti moramo takšno politično na-ravnanost, ki ne bo dovolila po-novitve dogodkov, zaradi kate-rih ste danes tukaj zbrani,« je zapisal gospod mag. E. A. Schvvarzbarti. Po versko-kulturni slovesnosti so vse udeležence pridne in prizadevne Dragomljanke po-stregle s pecivom, krofi in vseh vrst pijaco. Glavno breme organizacije našega praznika pa je nosil gospod Danijel SELCAN, ki ga namenoma omenjam na-zadnje, da si ga bomo bolj za-pomnili. Vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala za sodelovanje in denarni prispevek. Enako se zahvaljujejo tuđi Blažičevi in ŽPS. Sestramsv. Križa iz Male Loke velja posebna zahvala. Ivan KEPIC, pobudnik obnovitve kapelice LOKA PRI MENGŠU JE PRAZNOVALA Dan, ki si ga bodo L oca ni zapomnili Sobota, 24. avgusta 1991, je bila za Loko pri Mengšu praznični dan. Na cestah, ki vodijo v vas, so goste pozdravljali napisi: »Pozdravljeni v Loki«, na hišah so plapolale zastave, bil je dan, ki si ga bodo Ločani zapomnili. Cesta skozi vas je bila že od leta 1988 razkopana, SGP Graditelj iz Kamnika je ledaj zgradil pod cesto kanalizacijski kanal, ki povezuje mengeško kanalizacijo prek Trzina ina centralno čistilno napravo v Študi. S tem je bila opuščena »čisti I na naprava« na Pšati, zaradi česar je potok posta I bistveno či-stejši. Dela na kolektorskem kanalu so trajala do pomladi 1990. Cesta, ki je bila asfaltirana pred 2i leti in je bila pred tem v dobrem stanju, je ostala v makadamu, Ijudje pa so goltali prah ćelo poletje in hodili po blatu vso jesen ... V projektu izdelave kanala je bila predviđena tuđi zamenjava vodovoda na mestih, kjer se je vodovodno omrežje približalo kanalu. Ker se zamenjave vodovoda in izgradnje kanalizacije, po mnenju slrokovnjakov, ne da opraviti hkrali, so vodovod zamenjali pred zimo 1990, in sicer se je KS uspelo dogovoriti, da je Komunalno po-djelje zamenjalo kompleten vodovod pod cesto. Cesta je doživela in preživela še en udarec, ostala pa je še naprej blatna ... Ker cesta še ni bila pripravljena za asfaltiranje, ~v zraku« je namreč visela želja po posodobitvi ceste, je obveznost asfaltiranja ceste od Graditelja prevzela občina Domicile. Gradheni odbor za izgradnjo se- kundarne kanalizai ije \ Loki, ki je medtem že uspešno sodeknal pri izgradnji hišnih priključko\ za h i se ob glavni cesti, je dobi I še eno na-logo: posodobitev razkopane ceste, ureditev odvodnjavanja, robniko\ in delno izgradnjo pločnika. V začetku ma red so krajani spre-jeli predlagani finančni nacrt, v ka-terega je bila vključena posodobitev ceste, izgradnja sekundarne kanalizacije s pripadajočimi hišnimi prikljućki za ćelo vas. Ker se je hkrati sprejemal tuđi Ureditveni nacrt za Loko, ki predvideva 70 novih stanovanjskih enot, so bili nacrti za kanalizacijo pripravljeni tuđi za predviđene nove stanovanjske objekte. Finančni nacrt je zato predvi-deval naslednje vire sredstev: krajani (samoprispevki in 1500 DEM rid hišo), KS Mengeš, občine Dom-žale (ključ financiranja 40%) ter Sklad slavbnih zemljišč. V mesec u dni je gradbeni odbor zbral 80 odstotkov potrebnih pogodi), s katerimi se je KS Mengeš za\ze\a, da bo posodobila razko-pano cesto v letu 1991 ter vsaki hiši v Loki zgradila hišni priključek na kanalizacijsko omrežje do leta 1994. Medtem je BIRO 71 že izdeloval nacrte za posodobitev ceste, hkrati pa je podjetje Hidrotehnik v začetku aprila 1991 začelo z deli pri izgradnji kanalizacijskega omrežja. Na podlagi zbranih ponudba za rekonstrukcijo ceste je bil kot najce-nejši ponudnik izbran Alija Čamil s kooperantom Francetom Koscem, ki sta dela izvajala od srede maja, hkrati pa je podjetje Hidrotehnik zgradilo tuđi 80m opornega zidu ob Pšati, tako da je cesta sedaj širša in boli pregledna. FRANC DIMEC, eden najbolj prizadevnih članov gradbenega odbora V avgustu je podjetje SCT položilo novo asfaltno prevleko, podjetje Hidrotehnik pa zaključuje dela pri izgradnji sekundarne kanalizacije na krakih, ki so bili dogo-vorjeni \ pogodbi. Loka je tako prišla do modernizirane ceste, zgrajenih pa je že 40 odstotkov hišnih priključkov na kanalizacijo, to je bil dovolj tehten razlog za praznično razpoloženje v Loki. Gospodinje so pripravile dobrote, s katerimi so bili pogoščeni vsi prisotni, prireditev pa so pope-strili Mengeška godba, narodne nose in gasilci, ki so ta dan sodelo-vali tuđi na gasilskem tekmovanju za 4. pokaJ Loke. Slavnostni govornik je bil župan g. Ervin Anton Schvvarzbartl, ki je med drugim dejal: Naša sedanja občina je po razvi-tosti infrastrukture še zelo različna. Sposobnost in zmožnosti varčeva-nja ali plačevanja davkov pa ne- enake. Vse to me vodi k prepriča-nju, da prav zaradi tega ne gie na-čenjati že zgrajenega zaupanja med različnimi deli občine in rušiti doseženo, ampak nadaljevati razvoj skupaj, ob še pravičnejši delitvi razpoložljivega v okviru ustvarje-nega. Gledano s tališča KS-i smo drug drugemu potrebni in drug dru-gega lahko podpiramo v njegovih prizadevanjih, če borno pošteno delali, se odkrito pogovarjali in objektivno določali prioritete. Če pa tega nismo zmožni, je prav, da se raziđemo, še prej pa poravnamo račune. Pred nami je novo proračunsko leto, pred nami so veliki izzivi osamosvajanja Republike Slovenije, pred nami so ludi velike preizkušnje. Težko si predstavljani, da homo uspešno reševali vse te in druge težave neenotni in v iskanju slabosti med sabo, gledano stran-karsko ali krajevno, namesto v po-glabljanju uspešnega ludi v naši ob-čini. Zato skušajmo biti realni v pri-čakovanjih in pošteni v odnosili. Edino tako bodo naložbe v vsaki KS ne samo materialna pridobitev, ampak ludi vir zadovoljstva krajanov ■- občanov, z zavestjo, da so ustva-rili nekaj novega, pomembnega za prihodnje rodove, zase in za širšo družbeno skupnost, zasluženo. Prepričan sem, da tuđi vi tako razmišljate. Zato ob odprtju tega cestnega odseka vsem članom KS-i iskreno čestitam. Vsem, ki ste se trudili za izvedbo, velja zahvala, zakaj veliko naporov je potrebno vložiti, preden se lahko z zadovoljstvom poveseliš s prijatelji in znanci - krajani ob uspešnem zaključku kakšnega dela. Uporabni-kom — krajanom pa sporočilo, da si z urejenim cestiščem nišo dvignili samo standarda, ampak so vanj vgradili tuđi dol sebe, svojih odpo-vedi - prihrankov in tako med seboj povećali zaupanje in učvrstili vezi prijateljstva ter sodelovanja. V odsotnosti predsednika Janeza Pera je podpredsednik sveta KS Mengeš pohvalil krajane Loke za dosežke in jim zaželel še veliko uspehov. Prepričan sem, da je bil to dan, ki se ga bodo mnogi radi spominjali in si ob tem želeli, da bi bilo podobnih še veliko. Čeprav smo se graditeljem že zahvalili na prireriitvi, pa ne bo od-več, da to ponovimo: HVALA torej podjetju Hidrotehnik iz Ljubljane, obrtnikoma Aliji Čamilu in Francu Koscu, podjetju SCT, Biroju 71 iz Domžal, Komunalno stanovanj-skemu podjelju Domžale, predstavnikom KS Mengeš (g. Peru, g. Škr-lepu, g. Ogrincu, ga. Drešarjevi) občini Domžale (g. Preskarju) ter Razvojnemu zavodu Domžale Ong. Nahtigaju). Andrej Urbane Odprtje prenovlje-nega bencinskega servisa v Mengšu 15. 7. 1991 je bil s skromno svečanostjo, ki jo je narekoval tišti čas, odprt bencinski servis v Mengšu. Ob prisotnosti županov in predsednikov IS Domžal in Kamnika ter drugih gostov je generalni direktor g. Premk v kratkih besedah orisal pot in razmere, v ka-terih so ta objekt obnovili. Generalni direktor je pouda-ril, da se v tem času dogajajo v Sloveniji prelomni trenutki, kljub temu dajo ta BS takoj v uporabo obćanom. Petrol se trudi, da bi po ćeli Sloveniji enakomemo razširjal svojo de-javnost in skušal občanom reše-vati določene probleme. Tako se je naše! tuđi skupni jezik s KS Mengeš in rezultat sta še dve avtobusni postaji, ki bosta do-grajeni v okviru te naložbe. G. Premk je še naglasi!. da je Petrol slovenska firma in bodo s svojimi kvalitetnimi uslugami poskrbeli, da se bo razširjalo boljše gospodarjenje, kajti za-vedajo se, d<\ je od njihovih uslug odvisno v veliki meri vse gospodarstvo države Slovenije. G. Premk je prerezal trak in povabil navzoče, predvsem predstavnike KS Mengeš, da se ob kozarčku pomenijo tuđi o nadaljnjem sodelovanju in problemih, ki jih Petrol lahko resi. Za pobude in prelep objekt bencinskega servisa se mu je zahvalil G. |anez Per, predsed-nik KS Mengeš. V imenu delavcev se je ciirek-torju zahvalil poslovodja Ivan HLADE in obljubi!, da se bodo delavci trudili in poskrbeli, da se bodo besede, ki jih je rekel g. direktor, izpolnile. Za prijetnp presenečenje so poskrbeli iz Hrama Rožice, ki so v znak dobrega sosedstva pridali priložnostno darilo. Petrolov bencinski ser\'is v Mengšu je eden najbolj ureje-nih objektov, ki so zgrajeni \- zadnjem obdobju v Sloveniji. Zasnovan je na samopostrežni osnovi in omogoča zaposlenim delavcem avtomatičen pregled nad istočenim gorivom, lažje opravljanje ostalega dela, predvsem pa, da potrošnikom ponudi jo čimboljšo svojo uslugo. V. I. NAŠE SREČANJE Tanja igra citre Kar precej Slovencev bi odgovorilo CITRE, če bi jih vprašali, kateri instrument jim je najljubši in vsi, ki so jih že slišali, bi se najbrž ob tem tuđi spomnili na čudoviti glasbeni motiv avtorja Urbana Kodra, ki ga citre pričarajo v filmu Cvetje v jeseni. Citre igra že deset let tuđi Tanja Zajc, mlado dekle z Vira. Zapisala se jim je že v 4. razredu osnovne sole. Prvi koraki so stekli pod vodstvom Staneta Modeca iz Domžal, pouk je nadaljevala pri Tomažu Plahutniku v Kamniku. Za citre so jo navdušili starši, os,-novno glasbeno izobrazbo pa je dobila v Glasbeni soli v Domža-lah. Igra vse, saj sama pravi, da ni melodije, ki bi je ne bilo mogoče zaigrati na citre, samo voljo je potrebno imeti. Sama je najprej zaigrala Na planincah, sedaj pa najraje igra evergreene, med njimi omenja El condor pasa, La palomo. V zadnjem času na ci-trah lepo zazvenijo tuđi popularne zabavno-glasbene melodije, med katerimi poslušalci po-sebej radi prisluhnejo skladbam Helene Blagne in skladbici Cali-fornia blue. Kot vsak instrument, se je tuđi citre potrebno naučiti in ko jih znaš, je lahko. Ko Tanjini prsti pohiti jo po strunah in lovijo melodijo, spremljavo in basovsko spremljavo, zazvenijo pesmi, po-sebej lepo slovenske narodne. Ti kar srce zaigra, kot radi rečejo starejši, če pa je za citrami še prijetno mlado dekle, je slika toliko lepša. Če vemo, da Tanja ob lem tuđi sama kaj zapoje, v zadnjem času jo pri petju »nado-mešća« brat Jožko, potem je pri igranju in petju kar precej opravila za mlado dekle, ki pa ima še druge nacrte. Kje vse je že nastopala, bi ležko našteli v nekaj vrstah, zato povejmo le, da so bila to različna srečanja, razstave, sprejemi, kulturne prireditve. Povsod so Ta-njine citre ubrano zazvenele, sama pa se še posebno rada spo-minja prireditve S citrami do srca, pa mariborske Marjance, tuđi v Videomehu smo jo že lahko videli. Kar malce skrivnostno mi namigne, da pripravlja tuđi presenečenje. Najbrž bo zelo prijetno, saj bo ob citre skušala pri-tegniti še flavto, kitaro. Prav bi ji prišel ludi kontrabas, zato mladi kontrabasisti pozor, javite se Tanji! • Sicer pa je nasploh Tanja polna presenečenj. Eno je tuđi to, da želi polepšati pot v zakon vsem, ki se bodo odloćili, da svoj da dahnejo v domžalski poroćni dvorani. V dogovoru s Skupščino občine Domžale že od srede septembra naprej med poročnimi slovesnostmi odmevajo v poročni dvorani melodije s citer. Tanja meni, da so za tako pot poleg poročne koračnice, ki je bila sedaj eclina glasbena spremljava prvih kora kov v novo življenje, zelo pri-merni motivi iz Mistralove hčere, pa že omenjeni motiv iz Cvetja v jeseni in še kaj se bo našlo, da bo poročni dan ost.il mladoporočencem v še prijet-nejšem sporninu. Tanja razmišlja tuđi o bodoč-nosti citer. Je že res, da je ci-trarjev v naši ljubi Sloveniji kar nekaj, na kar nenazadnje ka-žejo tuđi različna srečanja in prireditve, kjer so citre vodilni instrument, res pa je tuđi, da se kar precej mladih navdušuje nad igranjem citer. In tem bi Tanja rada pomagala. Zato bo vse mlade nadobudneže, osnovna glasbena izobrazba je zaželena, ni pa pogoj, uvajala v prve korake znanja igranja citer. Če si vaša deklica ali vaš fant želi igrati citre, pokličite toroj Tanjo Zajc, Vir, Aljaževa b\ ti>l.: 72i-25(tl Iciiiji, n|ci)ini bodočim učen- z vinčkom vseh prisotnih in ji zaželeli srečo ter dobro počutje na Dobenu, dobro rast in nika-kršnega trka z motornim vozilom. Proti naravnim strelam se bo zavarovala sama. Ob tem smo se spomnili stare vaške lipe, ki smo jo morali podreti pred približno petimi leti. Ne zaradi starosti, temveč zato, ker je bila napoti razvoju gospodarstva pri Pernatovih. Res je je bilo škoda, kajti danes bi lahko imeli dve lipi, oziroma eno lipo in enega lipovca, koli-kor se spoznam na to vrsto spolnosti. Naj ob koncu sporočim še, da smo srečno napravili zgornji del ceste, ki je bil Dobenčanom najtežji. Hvala občini in vsem diirovalcem. IVAN DOBOVŠEK 14 Šport Košarkašice KK Induplati Domžale uspešno zaključile tekmovalno sezono 1990/91 Košarkašice »Induplati« so s svojimi dobrimi igrami ponovno dokazale, da so-dijo v vrh slovenske ženske košarke. Z dobrim igranjem so se uvrstile v končnico SKL, tako imenovani PLAY-OFF, kjer so zasedle 4. me-sto. Ekipo uspešno vodi trenerka Nana GUBERINIČ, nekdanja igralka reprezen-tantka, s pomoćnikom Gre-gom BRUMNOM. Pohvaliti velja vse igralke: za njihovo prizadevnost, voljo in disciplino, s katero jim uspeva dosegati uspehe. Posebej velja pohvala starejšim - izkušenim igralkam PIRNATOVI, MA-ROLTOVI, REPNIKOVI, MLJ-COVI, ROŽIČEVI, ki svoje znanje prenašajo na mlajše in s tem pomagajo pri vzgoji mladih, ki »PRIHAIAJO«. Razveseljivo je, da ženska košarka v Domžalah zopet dobiva na popularnosti, saj ponovno narašča zanimanje za-njo predvsem pri mlajših gene-racijah, za kar smo hvaležni va-diteljem, kateri pridno vzgajajo mlade po osnovnih šolah. V klubu imamo 4 ekipe: pionirke, kadetinje, mladinke, članice in seniorke, katere na-stopajo zgolj rekreativno. Članska ekipa se je med drugim uvrstila v polfinale pokala R Slovenije, ki se bo nadaljeval v jeseni, kadetska ekipa pa v četrtfinale tekmovanja v SKL za kadetinje. Tekmovalna sezona se je končala in zadovoljni smo z rezultati, ki smo jih dosegli. Zahvala velja tuđi našemu vodstvu, predvsem dr. Mitju ŠIRCLJU in predsednici ga. VERI BANKO za njuno skrb, ko preskrbita kakšen dinar, da sploh lahko tekmujemo. Zahvaljujemo se našemu sponzorju »INDUPLATI«, kate-rega ime uspešno predstavljamo po vsej Sloveniji. JOŽE MAROLT Vesna Malovrh - repub- liška prvakinja Članica Atletskega kluba Domžale VESNA MALOVRH je na republiškem alletskem prvenstvu postala republiška prvakinja v teku na 600 m, Mojca Založnik je bila bronasta v metu kopja, Damjan Barič pa je enako medaljo osvojit v teku mladincev na 800m. Vsem iskrene čestitke! PARTIZAN DOMŽALE TVD PARTIZAN DOMŽALE vabi stare in nove elane k vadbi rekreacije URNIK VADBE: OŠ Šlandrove brigade ponedeljek: cicibani od lb.45 do I 8. ure pionirke od 18. do I9J0 članice od 19.30 do 21. ure torek: člani od 19.30 do 21. ure petek: pionirji in mladinci - gimnastika od 18.15 do 20. ure. OŠ Venclja Perka torek: člani in članice od 19. do 20. 10. OŠ Venclja Perka - mala telovadnica I. nadstropje - vadi karate sekcija ponedeljek: 18.30 do 19.30 sreda: 18.30 do 19.30 OŠ Olge Avbelj odbojka - ženske sreda: od 20.do 21.30 VSE VADBE SE PRIČNEJO S I. OKTOBROM I<■)<)!. VABLIENI! Izvršni odbor TVD PARTIZAN Domžale Podvig brez primere Našemu soobčanu Janez jegliču - Johanu, ki nas je že velikokrat presenetil z vr-hunskimi dosežki v gorah, je pred kratkim uspeh podvig, kakršnega še ni zmogel no-ben alpinist na svetu. V manj kot letu dni je opra-vil tri izjemna alpinistična dejanja, ki vsako na svojem področju segajo v svetovni vrh. Dne 7. septembra lani je )o-han s svojim dolgoletnim sople-zalcem, Ihančanom Silvom Ka-rom, preplezal skrajno težavno l.300m visoko zahodno steno Bhagiratija III v Indijski Himalaji. Gre za najtežjo tehhično preplezano smer v tem delu Himalaje, ki sta jo ocenila s težav-nostno oceno VIII,A4, 85 sto-pinj. To je težavnostna stopnja, kijsi ji težko našli par mogoče tuđi v vsej Himalaji, saj šega vrh skoraj 6.500 m visoko. Steno ta preplezala v petih dneh, poleg izjemno zahtev-nega plezanja v gladkih ploš-čah, krušljivih previsih, polede-nelih žlebovih in velikanskih strehah, ju je pestilo tuđi slabo vreme - sneg, plazovi ledu in kamenja in vse, kar lahko pri takšnem vzponu greni življenje plezalcem. Padci, dolgi tuđi po 10 metrov, so bili kar pogosti. Točno mesec dni' pozneje 7. oktobra, je Johan skupaj z Marijo in Andrejem Štremfljeni ter Šerpo Lakpo Rito kot prvi Dom-žalčan in jugoslovan stal na vrhu najvišjega vrha sveta Mont Everesta, 8848 m. Da človek v tako kratkem času opravi dva taka vrhunska podviga, mora biti telesno, predvsem pa psi-hično izredno močan in dobro pripravljen. Brez jeklene volje kaj takega ni mogoče. Ni še mini.lo leto, pa je Johan spet pokazal svojo univerzalnost. V Mišji Peči pri Ospu je prosto preplezal smer Sonce v očeh, ki je ocenjena z deseto težavnostno stopnjo. Za nepoz-navalca je težko razumljivo, kakšen uspeh je to, saj Ijudje še vedrio mečejo ves alpinizem v isti koš. Alpinisti pa vedo, da je v njihovi dejavnosti nastalo že toliko različnih oblik dejavnosti, da jih je že težko tlačiti pod isto streho - kot bi na pri-mer pri vodnih športih hoteli enačiti skoke v vodo in pla-valne maratone, ali pa pri smu-čanju teke in slalom. Posa-mezne veje alpinizma so se toliko razvile, da zahtevajo od ljudi, ki hočejo biti dobri v eni od teh dejavnosti, da se ji v ce-loti posvetijo. Izredno težko, za većino ljudi ćelo nemogoče, je biti v svetovnem vrhu na več področjih. Tišti, ki se ukvarjajo z vsemi zvrstmi alpinizma, običajno obvladajo vsako po malo, nobene pa ne vrhunsko. V vrhu so predvsem tišti, ki so se opredelili le za eno zvrst alpinizma - specialci. Johanu pa uspeva, da še vedrio goji vse vrste alpinizma in da je povsod dober, če že ne eden najbolj-ših. Pred časom sem se pogovar-jal z enim najboljših slovenskih in svetovnih alpinistov, ki je tuđi univerzalec, Tomom Čes-nom. Zaupal mi je, da se sicer trudi, da bi bil dober na vseh področjih, vendar pa takrat, ko priđe iz Himalaje, še lep čas ni sposoben prosto plezati najzah-tevnejših snieri, ko pa je dober v športnem plezanju,'niti ne pomisli, da bi šel v Himalaje saj za odpravo potrebuje pov-sem clrugačen, predvsem kon-dicijski trening. lohan je dokazal, da lahko \ relativno kratkem času pre-sedla z ene veje alpinizma k drugi in da je tuđi tani lahko hitro v vrhu. Janez pravi, da ga v to silijo njegovi cilji. Zaveda se, da v visokih hribih ne moreš več splezati zares dobre snieri, ki bi kaj pomenila tuđi clrugod, če nisi sposoben prosto preple-zati skrajno težavnih snieri v športooplezalnih središčih. Sportno prosto plezanje - to je način, pri katerem plezalec teh-nične pripomočke, kot so: vrv, kline, različne zagozde in podobno, lahko uporablja le za varovanje, nikakor pa ne za napredovanje, Janez jemlje bolj kot pripravo na težke citje, ki si jih izbira v visokih gorah. Ni čudno, da je nekaj dni za tem, ko je preplezal smer desete te-žavnostne stopnje, med reše-valno akcijo v borih dveh urah prišel iz doline na vrh Grintavca. To priča tuđi, da ni močan le v rokah, temveč ima tuđi zelo dobro kondicijo tuđi v no-gah. Ker hoče biti dober in mogoče najboljši v vsem kar počne, se tuđi s športnim pleza-njem ukvarja resno in zavzeto. S svojim načinom se je tako prebil v elitni krog plezalcev, ki so dosegli deseto težavnostno stopnjo. Za zdaj je nekako zgornja deseta težavnostna stopnja meja, ki jo lahko dose-žejo ie redki športni plezalci sveta. S pomočjo tehnike zdaj alpinisti lahko preplezajo praktično vse, prosto pa so dosegli 10. težavnostno stopnjo. Kako težke so te smeri, pove že po-datek, da gre običajno za relativno kratke smeri, največ nekaj deset metrov. Smer Sonce v očeh, ki jo je preplezal Johan, je dolga le 17 metrov. je pa izredno previsna, saj se prevesi kar 7 metrov nad točko, kjer se vzpon začne. Smer ima tuđi izredno majhne in redke oprimke, ki nudijo oporo le najboljšim mojstrom - pravim pajkom. Taka smer potrebuje kar poglobljen studij gibanja in ziiporedja oprimkov. Janez je povedal, da je kar petindvajset-krat padel, preden je smer v ce-loti spoznal in jo preplezal. No takšni padci pri športnem plezanju nišo nič posebnega in tuđi ne tako nevarni kot pri kla-sičnem alipinizmu v dolgih ste-nah. Pri športnem plezanju je poskrbljeno za dobro varovanje, da se plezalec lahko v ce-loti posveti premagovanju tež-kih mest in se ne ukvarja z mi-sl i jo na nevarnost. Smer Sonce v očeh zahteva predvsem plezanje na moč in plezalca zelo izčrpa. Johan je enkrat padel, ko je bil le 20cm pod robom stene. Ni čudno, da ima smer doslej le šest uspešnih ponovi-tev, pa čeprav jo skušajo pre-plezati številni dobri plezalci. Zahteva razgibanost vsega te-lesa, moč prstov, orientacijo v steni in predvsem veliko psi-hično moč. Katero koli od naštetih dejanj bi Johana postavilo v vrh slo-venskega alpinizma, vsi trije podvigi skupaj pa v tako kratkem času pomenijo izjemen uspeh tuđi v svetovnem merilu. Ni čudno, da sta Janez in njegov dolgoletni soplezalec na većini najtežjih vzponov Si Ivo Karo že več let zapored edina športnika v domžalski občini, ki se lahko phvalita z medna-rodnim kakovostnim razredom. O njunih vzponih včasih pišejo tuđi v tujini več kot v domovini. Naj omenimo samo, da sta v svetovno zgodovino alpinizma zapisana s ćelo serijo velikih prvenstvenih vzponov v Patagoniji, na skrajnem jugu Južne Amerike. Tam sta preplezala vzhodno steno Fitz Roya, vzhodno steno Cerro Torreja, jugovzhodno steno Torre Egerja in južno steno Cerro Torreja. Ti vzponi so naš alpinizem utrdili v svetovnem vrhu. Johan in Silvo pa se lahko pohvalita tuđi, da sta kot prva Jugoslo-\>ana leta 1982 preplezala smer devete težavnostne stopnje. Ta podvig so naši alpinisti presegli sele v letu 1985. Smer sta preplezala na slovitem Hudičevem stolpu v ZDA, vendar pa sta tuđi doma bila med prvimi, ki so splezali nove smeri 8. in 9. stopnje. Med njunlmi uspehi je treba omeniti tuđi nagrado zlati enciian, ki sta ga dobila na mednarodnem festivalu gorni-škega filma v Trentu za film, posnet med vzponom prek južne stene Cerro Torreja. Res enkratni in vrhunski podvigi, ki pa vse prepogosto nišo bili pravilno in zadosti visoko cenjeni, saj je šio za pionirska dejanja, za dosežke, ki so pre-mikali meje človeških zmoglji-vosti naprej, običajni smrtniki pa jih nišo razumeli in znali ceniti. Pravo vrednost takim de-janjem prinese sele čas in zgo-dovina. Že zdaj pa lahko napišemo, da se je Johan s svojo fantastično trilogijo še enkrat neizbrisno zapisal v zgodovino našega gorništva, alpinizma in spoznavanja človekovih zmog-Ijivosti. MIRO ŠTEBE OPTIKA BRIGITA Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah tel. 061/711-890 delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure poslovalnica: Kolodvorska 3, Grosuplje tel. 061/771-169 delovni čas: od 9.30 do 12. ure in od 14. do 18. ure poslovalnica: Tacenska 108, Ljubljana-Vižmarje-Brod tel. 061/52-810 V našem optičnem salonu nudimo: - vse vrste sončnih očal - vse vrste moških, ženskih in otroških okvirjev - daljnogledi - vse vrste specialnih stekel - kontaktne lece (poltrde in mehke) PRI NAS OPRAVLJAMO TUĐI OKULISTIČNE PREGLEDE (posvetujte se po tel. 711-890) Športna rekreacija - aerobika za dekleta in žene V skrbi za zdravje in dobro počutje smo vam, pri ZVEZI TELESNOKULTUR-NIH ORGANIZACIJ DOMŽALE, pripravili pester program vodene športne rekreacije in aerobike za dekleta in žene vseh starosti. Po napornem delu in vsakda-njih skrbeh se boste lahko spro-stile s programom, ki bo poleg aerobike vseboval še športne in zabavne igre, skupinske dru-žabne pleše, razna tekmovanja in še kaj. Z 2 x tedensko vadbo borno pričeli 7. IO. 1991 v telovad-nici Osnovne sole VENCLJA PERKA. Vadbo borno organizirali ob prijavi vsaj 15 udeleženk. Za vse potrebne informacije in prijave pokličite na ZTKO Domžale, 721-015 - Cukrov, dopoldan, ali 715-755 Meta Pirnat - popoldan. STORITE KAJ ZASE - Ml SMO PRIPRAVLJENI! R. CUKROV Spominski pohod na Triglav Šestega spominskega pohoda partfzanov na Triglav sva se udeležila tuđi člana Zveze borcev iz Domžal Marko Gosar in Ivan Ložar. Z Rudnega polja na Pokljuki je kolona pohodnikov kre-nila 2. avgusta ob 6. uri. Po krajšem počitku in okrepčilu na Vodnikovem domu smo pot nadaljevali proti Kreda-rici. Vreme nam tokrat ni bilo naklonjeno: močan ve-ter in v oblake zavit vrh Triglava ništa bila nič prijazna, kriva pa sta bila, da je bil vzpon na vrh kar precej tve-gan. Zvečer so pokrovitelji pohoda, letošnje leto je bila to Zavarovalnica Adriatic iz Kopra, člani Godbe milice iz Ljubljane ter govornika pripravili krajši kulturni program, ka-teremu je sledilo tovariško sre-čanje borcev in planincev. Drugi dan zjutraj, ko naj bi se povzpeli na vrh, je bilo vreme še bolj neprijazno. Vihar se je okrepil, temni oblaki, ki so zakrili vrhove, pa so grozili z dežjem, zato je iz vamostnih razlogov odšla na vrh le skupina gorskih reševakev, po-hodniki pa smo se začeli vračati proti Pokljuki. Pri ŠPORT hotelu na Pokljuki je bil ob I 5. uri sprejem udele-žencev pohoda, združen s pi; gidimuhi, ki ga je povezoval Vinko Simek-Sraufciger, ki nas je po končanem uradnem delu srečanja, v katerem smo z veliko aplavza pospremili tuđi be-sede slavnostnega govornika dr. Matjaža Kmecla, zabaval s svojimi satirično humoristič-nimi domislicami. Dodobra se je nasmejala tisočglava mno-žica udeležencev srečanja. Proslave so se množično udeležili tuđi prebivalci naše občine, saj so se na Pokljuko pripeljali kar s tremi avtobusi. S tem so ponovno potrdili še vedno zelo živo tradicijo sode-lovanja na priređivah, ki obu-jajo spomine na težke dni borbe za osvoboditev naše do-movine. Ivan Ložar Šport 15 Za 70. rojstni dan na Triglav »19. avgusta ob 18.00 sem osvojila Triglav,« s ponosom pripoveduje 70-letna gospa Rozalija Bitenc iz Domžal. Njen sin Branko ji je že pred desetletji, ko je bil še mladenič, obljubil, da jo bo peljal na naš najvišji vrh. »Te njegove obljube sem bila zelo vesela, čeprav sem dolgo čakala na uresničitev. Kmalu so ga poklicali na služenje v JLA. Tako je minilo leto. Malo je pozabil na obljubo, se oženil in spet ni bilo nič. Potem so drug za drugim prihajali na svet otroci, moji vnuki. Vesela sem bila vsakega posebej, vendar spet ni bil primeren čas, da bi uresničila najin nacrt. Kljub vsemu sem do-čakala tuđi ta dan. Sedaj so vnuki že veliki. Skupaj z menoj so se spopadli z vrvmi, klini, skupaj smo uživali lepote naših gora. Tuđi zapeli smo med potjo, jodlali; otroci so se uspeli ćelo skregati. Uživali smo v pogledih na večni led in hod i I i po »snežno« belem snegu, ćelo lizali smo ga.« - Le redko se zgodi, da sta tako majhen otrok in ženska s sedmimi krizi hkrati na tako vabljivi in naporni poti uspešna. V vašem primeru se očitno ne gre čuditi, saj sta iste krvi. »Ves čas sem vedela, da mi bo uspelo. Tuđi za trenu-tek nisem premišljevala o tem, da bi se pred vrhom vrnila. Prej nisem nikdar ho dila v hribe. Kot šivilja sem delala od jutra do večera, da sem preživljala družino. Za kaj drugega ni bilo časa. Moj mož je bil šestindvajset let bolan in večji del bremena je ležal na meni. Vsa pota sem morala vedno opraviti sama s kolesom, kot da želim nadomestiti zamu- jena leta. Zelo pozno sem se naučila kolesariti, toda od svojega enaindvajsetega leta dalje mi ni treba nikamor več peš. Tuđi v gozd grem zelo pogosto in očitno je vse to dovolj, da uspešno pre-magaš strmine Triglava.« - Pot je vendar tuđi ne-varna. Ni, da bi človek izzi-val... »Vsekakor. Videla sem spominske plošče, ki so svarile pred nevarnostjo v go-rah. Že pred Vodnikovo kočo so vrvi, kjer je kar pre-cej nevarno. Zbrala sem vse misli in gledala samo tja, kjer se je treba prijeti. Prav nič se nisem razgledovala nad globelmi. Vendar pa se tuđi nisem pustila privezati. Najmlajšega je snaha nave-zala, kadar je bilo res nevarno. Iz koče Planika proti Triglavu sem plezala dve uri. Kar soliden čas in ponosna sem nanj.« - Kaj je tisto, kar človek zazna, ko pri teh letih osvoji dvatisočaka? »Ko sem prišla na vrh, sem od navdušenja zajo-kala. Posebno me je ganilo, da je vse te napore uspel premagati tuđi štiriletni vnuk Izidor. Oštrina zraka, ki sem jo začutila na vrhu, se je kar nekako podajala k oštrim bilkam, ki rastejo okrog Aljaževega stolpa. Skoraj ne bi moglo biti drugače. Tuđi velike ptice, ki so nas oble-tavale, so sodile k veličini in miru na skalnem orjaku. Žal mi je, da se ni videlo do morja, kajti meglice in umazan zrak so nam to prepre-čile. Sicer pa sem se poču-tila kakor na otoku sredi morja. Želela sem si malo dl je pomuditi na vrhu, vendar se je sonce začelo naglo spuščati. Ampak še bi rada šla tja gor. Morda pa le še...« - V gorah človek pozabi na vse, kajne? »Vsaj zd nekaj trenutkov zagotovp. Sicer pa sem nekaj dni pred odhodom veliko razmišljala o svojem življenju. Opravila sem tuđi devetdnevnico in jo zaključila na svoj sedemdeseti rojstni dan. Morala sem se zahvaliti Bogu za vse preiz-kušnje, ki jih ni bilo malo. Ena največjih je bila prav moževa dolga bolezen, ki jo je smrt prekinila pred tremi leti. Tako sem letos junija na tihem obujala spomine na začetek najine skupne poti pred petdesetimi leti. Res, imela sem se za kaj zahvaliti. Pravim, da je bila tuđi moja hoja na Triglav božja pot, ki sem jo morala.opraviti. Toliko novega sem. videla. Bila sem na Doliču, v dolini sedmerih Triglav-skih jezer, na Planini pri jezeru, na Vogarju... Zdi se, kot, da so vse lepote tega sveta zbrane tani gor. Štiri dni smo hodili in uživali v lepotah narave.« Kako ste se počutili, ko ste se vrnili - čez dan ali dva? »Mislim, da se ne bi mogla bolje. Takoj sem spet sedla na kolo. Bolečine v križu, ki sem jih že nekaj let čutila, so kar naenkrat izginile. Morda pa so se ta.m gori izgubile. Očitno je, da sem jih nekje pustila...« Darinka Grum Bogato športno življenje v KS Dob Če bi hoteli ugotavljati, kdaj so se v krajevni skupno-sti Dob prvič na organizirani način lotili športa in rekreacije, bi morali seči pre-cej nazaj v začetek seda-njega stoletja, današnji TVD Partizan Dob pa se je oblikovat po vojni in se z uspeš-nimi koraki bliža svoji pet-desetletnici. Kratek skok v zgodovino je pomenil začetek mojega pogovora s predsednikom TVD Partizan Dob Bozom Cerarjem, ki je in pušča v društvu dobršen del svojega prostega časa. Veliko dejavnosti Sprva je TVD Partizan Dob kot veliko drugih skrbel za rekreacijo svojih članov, se vklju-čeval v življenje in delo kra-jevne skupnosti, v obdobju 1960-61 pa se je z nogometnim klubom prvič -predstavil tuđi v ligaškem tekmovanju in sicer v ljubljanski nogometni ligi. Nogometnim zagnancem so se skozi leta in desetletja pridruževali ljubitelji drugih športov, tako da se v. TVD Partizan Dob lahko danes pohvalijo kar s 5 sekcijami: Nogometni klub CEDAM Dob, Smučarska sekcija Turnše, Kolesarski klub Hrast, Šahovski klub Dob ter Balinar-ski klub Bod. Nogometni klub Cedam Dob Ima v Dobu najdaljšo tradicijo in je obenem najmnožičnejši, saj je v njem okoli 80 rednih tekmoval-cev, ki so razdeljeni v 3 sekcije: člansko moštvo CEDAM Dob na-stopa v I. medobčinski nogometni ligi in je lani že drugič zapored osvojilo 2. mesto; mladinsko moštvo CEDAM Dob se navadno uvršća v rhnji del I. medobčinske nogometne lige in tuđi tokrat s 4. mestom ni razočaralo. Da v bodoče ne bo dosti drugače, zagotavlja perspektivno pionirsko moštvo, ki je prav tako osvojilo 4. mesto. Člansko ekipo sestavljajo v glavnem igralci iz Doba in bližnje okolice, v mladinski in pionirski ekipi pa so le mladi iz KS Dob. Predsednik društva je Bojan Ga-sior, ki je najbolj zaslužen za vidne uspehe in pomembno vlogo CEDAM Dob na nogometnem ob-močju Domžal v zadnjih letih. Brez prizadevnih trenerjev seveda ne bi šio. Clane trenira Zdravko Dolenc, nekclanji nogometaš Olimpije in Maribora, mladince nekdanji igra-lec Domžal in CEDAM Doba Dušan Kancilija, pionirsko moštvo pa nekdanji slovenski reprezentant Sašo Kavčič. V klubu je tuđi veteranska sekcija, ki tekmuje v veteranski ligi. Sam klub se podobno kot drugi ubada s finančnimi težavami in jih skuša reševati, vendar se jim prav tu postavlja vrsta vprašanj, saj ugotav-Ijajo, da v zadnjem času ni niti najnujnejših sredstev za delo klu-bov, predvsem pa za vzdrževanje športnih objektov. Za primer je na-vedel, da so v prvem polletju letoš-njega leta iz proračuna občine Domžale prejeli le sredstva v visini 23.000 (iz bivše TKS). Vsakomur, ki malce pozna vzdrževanje športnih objektov in stroške za udeležbo v tekmovanjih, je jasno, da brez prostovoljnega dela, brez odrekanj, ne bi bilo nič. Nič pa tuđi ne kaže, da bi bilo v priod-nje boljše. Čudi jih le, da za neka-tere klube in objekte občina ven-darle prispeva, zakaj le za neka-tere! Smučarska sekcija Turnše Smučarska sekcija, katere delo vodi Janez Orehek, ima svoje poligone na območjih ob Hribarjevem hribu v Turnšah. S prostovoljnim delom so uredili primerno smučišče z lastno električno vlečnico. Pred leti, ko so bile zime še zime, so že organizirali zelo obiskane smučar-ske tečaje za najmlajše, žal pa jim zadnja leta sneg ni naklonjen in lepo urejeno smučišče počiva. Kdo ve, če ne bo prav letošnja zima v veliko veselje najmlajših smučar-jev in sankačev spet oživela smu-čarski poligon. Kljub temu pa društvo ne počiva, saj je nosilec vseh družabnih in de-lovnih akcij v vaši Turnše, da pa teh ni malo, vam vedo povedati vsi Tumšani. Šahovska sekcija Enkrat tedensko se šahisti in njihovi simpatizerji zbirajo v prostorih ŠTORKLJA trgovina in storitve, d.o.o. Taborska 8, 61230 Domžale Tel.: 061/721-679 ugodne cene • velika izbira BOUTIQUE ZA - bodoče mame - njihove nadobudneže - gospe močnejših postav ŠTORKLJA NUDI: -- nosečniške obleke, hlače, tunike, jeans, kompleti iz prave svile, perilo, pa mogoče moderni plašč iz viskoze za mamico - dojenčkova oprema, otroška oblačila in jeans do 6 let, usnjeno-platneni copatki, otroška kozmetika, slavnostne oblekice za krst, zibke, otroške posteljice, vozički in še mnogo pisanih stvari -- gospe močnejših postav, tuđi ve marsikaj najdete na naših policah. Lokal je odprt od ponedeljka do petka od I 5. do 19. ure; v torek, sredo, četrtek, soboto od 9. do 12. ure. Štorklja vabi! krajevne skupnosti in pod vodstvom Antona Glavača, predsed-nika Šahovske sekcije, ki ima v Dobu že kar lepo tradicijo, spoz-navajo lepote kraljevske igre. Sekcija je tuđi nosilec šahovske sole v Osnovni soli Martina Koželja Dob, katere mentor je znani šahovski delavec in tekmovalec Vido Vavpetič, kateremu se ob tej prilož-nosti najlepše zahvaljujejo. Sekcijo večkrat obišče tuđi znani šahist Bruno Parma in se v vsakoletni si-multanki pomeri z Dobljani. Kdo je uspešnejši, ne borno pisali, napi-šimo le še, da letos načrtujejo igranje z velemojstrom Nikoličem. Kolesarski klub Hrast Kolesarski klub HRAST združuje kolesarje od blizu in daleč in se redno udeležuje različnih športnih in rekreativnih tekmovanj, so pa člani kluba, ki jih vodi Janez Gran-dovec, znani tuđi kot dobri organi-zatorji. Tako so letos že uspešno organizirali znani JURIŠ NA TROJICO, ki je štel tuđi za republiško prvenstvo v kolesarskem krosu. Žal pa letos ni bilo mogoče izpeljati traclicional-nega maratona HRAST, ki je odpa-del zaradi finančnih težav, vendar zagnani kolesarji upajo, da bo v prihodnje več denarja tuđi žanje. Balinarska sekcija Balinarska sekcija je najmlajša v okviru TVD Partizan Dob. Vodi jo Alojz Homar. V njenem okviru sta oblikovani dve moštvi, ki se udele-žujeta tekmovanj v ljubljanski bali-narski ligi. Sekcija ima iz dneva v dan več prijateljev te družabne igre za vse starosti, za popularizacijo te igre pa redno vsak mesec prirejajo različne turnirje. Lepo urejeno balinišče je v poletnih dneh družabno središče Doba. Športni park Športni park Dob se je začel graditi že pri prvem odkupu zemljišča okoli 1950 leta. V začetku je bilo to zelo močvirnat teren, na katerem je bilo nogometno igrišče. V letu 1960 je bil pripeljan vagon, ki je služil kot garderoba, kasneje so s prostovoljnim delom uredili le- seno barako, nato sezidali manjšo garderobo in uredili igrišče, ob tem pa spoznali, da je potrebno bodoči športni park urediti funkcionalno in v njem zagotoviti objekte za vse krajane. Tako so v letu 1986 pristo-pili k organiziranemu urejanju športnega parka. Preuredilo se je nogometno igrišče, naredila se je nova stavba, v kateri je prostor za vse sekcije, upravni prostori, ob po-moči nekdanje stanovanjske skupnosti pa je bilo narejeno ludi stanovanje. »V letošnjem letu pa smo asfaltirali večnamensko asfaltno ploščo, v planu pa imamo tuđi zemeljska dela za bodoči 2 ali 3 tenis igrišča. Poleg balinišča bi postopoma radi uredili tuđi potrebno javno razsvet-Ijavo v celotnem parku,« pojasnjuje Bozo Cerar, predsednik TVD Partizan Dob in ob tem ne pozabi povedati, da je v glavnem vse narejeno s prostovoljnim delom in veliko po-močjo krajevne skupnosti Dob in nekaterih posameznikov. Občinski delež, kje si? Urejen športni park in različne dejavnosti, ki se odvijajo v njem, so pomemben del življenja v Krajevni skupnosti Dob, ki je vedno znala prisluhniti TVD Partizan. Tega pa ni moč reći za različne občinske organe, ki kar ne najdejo poti do Dobljanov. Tako jih je v zadnjih treh letih le enkrat obiskal občinski predstavnik. Ne želijo biti preveč kritični, vendar menijo, da so različne občinske institucije na po-dročju telesne kulture namenjene vsem klubom in društvom, zato pri-čakujejo več njihove pomoči. Ne pričakujejo več kot tisto, do česar so upravičeni oz. kar dobijo njim podobna društva! In še čisto za konec, vendar ne najmanj pomembno: bil bi že čas, da vsi pristojni spoznaju, da so tuđi izven občinskega središča klubi in delovna društva ter športni objekti, ki potrebujejo občinsko pomoć. Občinski proračun je res le eden, vendar to še ne bi smelo pomeniti, da je namenjen le enemu oz. red-kim izbrancem. Pridružite se nam! TVD Partizan Dob bo s svojim delom nadaljeval. Najbrž se bo v njegovem okviru izobli-kovala še kakšna sekcija, ki bo zagnanim športnim delavcem iz Doba in okolice pomagala, da bodo najmlajši, mladi in tuđi starejši v Športnem parku v Dobu v korist svojega telesa in zdravja izrabljali svoj prosti čas. Zato za konec le poziv: PRIDRUŽITE SE NAM! V. podjetje za trgovino, posredovanje in storitveno dejavnost d.o.o. Če ste pripravljeni delati v mlađem, a uveljavljenem trgovskem podjetju in imate ustre'zno kvalifikacijo, znanje ter sposobnosti, vas vabimo, da sprejmete naš izziv. Zaposlimo 1. prodajalko izmenovodja v živilski trgovini 2. komercialnega referenta (znanje operativnih del na računalniku) 3. samostojnega skladiščnika (zahtevana je i/ključno praksa na živilskem področju) 4. dva pripr. - prodajalca Svoje vloge oddajte v roku 8 dni od objave na naslov: CEDAM d.o.o., Ljubljanska S'i <>l_>.U) Domžale. 16 Sporočamo Vse otočane ponovno ot>veš-čamo, da lahko vse v zvezi z ot>-javljanjem in dopisovanjem v glasilu »Slamnik« urejajo v prostorili Skupščine otočine Domžale na Ljubljanski cesti 69/1 v sobi št. 47. Mali oglasi INSTRUIRAM matematiko za osnovne sole in 1. letnik srednje sole. Pokličite, še preden bo prepozno. Tel. 723-489. - Damjana PRIVATNO poučujem klavir, violino, kitaro in harmoniko. Telefon. 712-923. NAJAMEM garažo v okolici Zdravstvenega doma. Telefon 721-114 - popoldan. RAČUNALNIŠKO vođenje računovodskih storitev za d.o.o. Informacije: (061) 721-679. CITRE poučujem. Tel. 723-256. IŠČEM upokojenko za manjša dela. Hrana, soba, pla-čilo po dogovoru. Naslov v uredništvu. PRODAM garažo na Prešer-novi ulici 28. Tel. 721-891. OBRTNIM, knjigovodske storitve za vas opravlja knjigo-vodski servis v prostorih Obrt-nega združenja Domžale, Vir, Šaranovičeva 21. Vsak dan od 16. do 18. ure. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662. INSTRUIRAM angleščino in nemšćino za osnovne in srednje sole! Informacije tel. 738-645. V STROJNEM ključavničar-stvu takoj zaposlim pridnega varilca. Delovni čas dopoldne, lahko tuđi popoldne. OD po dogovoru. Strojno ključavni-čarstvo Marčun Milena (izde-lava izpušnih cevi) Radomlje, Preserje 12, telefon 727-924. • IŠČEM pomoč za pospravlja-nje pisarniških prostorov v Ihanu - 4 ure dnevno. )avite se na telefon 712-785 ali 714-711. PRODAM leseno šupo 5,5 x 4 x 3 m. Česen, Savska 53, tel. 721-717. SERVIS šivalnih strojev — Klančar, Kajuhova n.h. v Pre-serjah (v blizini Kemisa). Od-prto od 10.-12. ure in od 15. do 18. ure. Telefon št. 723-324, 727-897. PEDIKERSKE usluge vam nudim na vašem ali našem domu. Orehek Aleksandra, Domžale, Taborska 25, telefon 713-165 od 19. do 22. ure. IŠČEM varstvo za leto in pol staro punčko na našem domu. Informacije na tel. 721-524. PRODAM GRADBENO PARCELO, Študa vrstna hiša 11 x8mz garažo (končana I. faza). Konkretne ponudbe na tel.: 737-107. ŽENSKO krojaštvo, Dime Frančiška, Domžale, Litijska 2 - izdeluje vsa ženska oblačila po Vaši meri in želji iz prinese-nega blaga. Za obisk se pripo-ročam. GALANTERISTI, POZOR! Hitro in po konkurentnih ce-nah vam izdelamo sekalne nože (štance). Se priporoča Strojno ključavnikarstvo Capu-der Domžale. Tel. (061) 712-792 ali 721-459. PROFESOR glasbe nudi individualne instrukcije kitare, kla-virja in teorije vzgoje na svojem domu. Telefon 713-286. USPEŠNI BOSTE! UGODNO prodam ca. 2000 kosov rabljene betonske kri-tine. Telefon 714-638. GRADITELJI Če gradite, adaptirate, prenavljate v Oomžalah, Stanovanjska zadruga »BAJTA« na Ljubljanski 80 v SPB 1 - III. vhod - I. nadstropje vam nudi: brezplačen popis materiala • nakup materiala brez promet-nega davka,- za kar vam zaračunamo samo 3% manipula-tivnih stroškov • plačilo materiala po povzetju • nakup materiala na obroke • nadzor (brezplačen. če zadružnik v roku 12 mesecev nabavi material nad vrednostjo 300.000,00 din) • vso tehnično dokumentacijo • vse pravne storitve • vpisnina in članarina za leto 1991 znaša 200 din (prvih 50 članov ne plača članarine in vpisnine) Delovni čas: vsak delavnik od 8. do 15. ure. jĆ* BAJTA pl^% & | Zagorje ob Savi h "* enota Domžale U cg) Lte m JOŽICA ŠINIGOJ LOKA, NA ULICAH 8 61234 MENGEŠ, TEL.: (061) 738-538 Nudimo vam kruh iz pekarn: Radomlje, Komenda, Kamnik in Grosuplje, ter vsa ostala živila, delikatese, sadje, zelenjavo, vakumsko pakirano meso Kočne iz Kamnika in Mesarije »Jurij« iz Šentjurja pri Celju. Velika izbira alkoholnih in brezalkoholnih pijač, go-spodinjski pribor, čistila, šolske potrebščine. Delovni čas: med tednom in v soboto od 7. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 7. do 12. ure. Pri nabavi večjih količin, vam material dostavimo na dom! ac'cent on Language d.o.o. LJUBLJANSKA 36 DOMŽALE 61230 The Center for English. Language Tečaj e za odrasle na vseh stopnjah organizira ameriški profesor s pričetkom 23. 9. 1991. Prevajanje, lektoriranje, tolma-čenje, privatne lekcije. INFO: Tel.: 061/712-658, pon.-sob.: 9.-12. ure JUS podjetje - Izobraževalni center za voznike vozil na motorni pogon - avto šola, d.o.o. Vse za vozniški izpit v vašem kraju Avto šola JUS iz Domžal, Toneta Tomšiča 9. vas obvešča. da organizira tečaje CESTNO PROMETNIH PREDPISOV za B kategorijo v katerem koli kraju izpitnega centra Domžale ali tuđi zunaj njega. Pogoj je minimalna prijava 10 kandidatov. Prijavnica priimek in ime datum rojstva v kraju Toćen naslov (kraj. ulica s h. s.. pošta, obćinai Telefon Zaposlitev (firma, kraj) dopoldan, popoldan. izmenićno - Telefon 1. Želim obiskovati tečaj CPP za B kat. v kraju 2. Želim obiskovati tečaj prve pomoći DA NE 3. Pouk vožnje želim na vozilu JUGO 45, RENAULT 5, MAZDA 323 HB 4. Vozil-a bi dopoldan, popoldan, izmenično 5. Možnost obročnega odplačevanja. OPOMBA: Ustrezno obkroži oz. podcrtaj! V dne Podpis Prijavnico pošljite na naslov: JUS d.o.o.. Toneta Tomšiča 9. 61230 DOMŽALE. Informacije na telefon: (061) 721-763 med 10. in 12. ter 16. in 18. uro. (061) 711-641 non stop. IZDELOVANJE ŠPORTNIH IZDELKOV SERVIS ŠOTOROV Barbara Orehek, 61230 DOMŽALE, Ljubljanska cesta 108, Tel.: (061) 711-840 Zdaj je pravi čas, da poskrbite za svojo poškodovano kamp opremo! Vse poškodbe na vašem predprostoru ali šotoru (zadrga, folija, streha, platneni del...) vam hitro obnovimo. Izdelujemo tuđi nove predprostore zlasti na staro konstrukcijo. Tuđi pri spalnih vrečah menjamo zadrge. Obnovimo platno na kamp stolih in ležalnikih. V zalogi imamo dodatne strehe za brako prikolice. V tem času se lahko posvetimo tuđi posebnim željam posameznika, za katere v glavni sezoni zmanjka časa. Pokličite in obiščite nas! Se priporočamo! Delovni čas od 6. do 14. ure, v sredo, od 6. do 18. ure, sobota, nedelja zaprto. UGODNO - ŠE JE ČAS ZA VPIS V OSNOVNO SOLO ZA ODRASLE (7. in 8. razred) SOLO USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA - EKONOMSKO SOLO V. stopnja (ekon.-komercialni tehnik) - KOVINARSKO SOLO V. stopnja (1. in 2 letnik - strojni tehnik) TEČAJE TUJIH JEZIKOV ZA OTROKE 40 URNI - 180 DEM, ZA ODRASLE 80 URNI - 350 DEM - NEMŠČINA - ANGLEŠČINA - ITALIJANŠČINA - FRANCOŠČINA TEČAJE - SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA - VOZNIKE VILIČARJEV - OSNOVNEGA IN OBNOVITVENEGA HIGIENSKEGA MINIMUMA - O VARSTVU PRI DELU - RAČUNALNIŠTVA - STROJEPISNI TEČAJ (začetni, nadaljevalni) - KUHARSKI - KROJENJA IN ŠIVANJA (začetni, nadaljevalni) BREZPLAČEN TEČAJ CPP ZA VOZNIKE »B« KATEGORIJE vožnja takoj, možen brezobrestni kredit. SEMINAR ZA UPRAVLJALCE »S« NAPRAV v elektro stroki CENE SO UGODNE, KONKURENČNE! O KVALITETI SE PREPRIČAJTE SAMI! Informacije in vpis na DELAVSKI UNIVERZI DOMŽALE, Kolodvorska 6, 61230 DOMŽALE, Tel.: 711-082, 712-278. Uradne ure: vsak dan od 6. do 14 ure, pon., sreda od 6. do 16. ure. Knjižnica Domžale Prihaja jesen in v Knjižnici Domžale že pripravljamo zani-mivosti za otroke. V oktobru pričenjamo s PRAVLJIČNIMI URICAMI. Te bodo vsak torek v prostorih pionirskega oddelka naše knjižnice ob 17. uri. Vabljeni ste otroci od četrtega leta dalje, ki ste člani naše knjižnice. In kaj borno delali skupaj? Poslušali pravljice, potovali s pravljičnimi junaki v svet domišljije, peli pesmice, risali, se igrali... Smo vas navdušili - pridite in se pripričajte! PROGRAM ZA MESEC OKTOBER: 1. oktober, ob 17. uri: ZAJČKOVA HIŠICA (ruska narodna) 8. oktober, ob 17. uri: H. Fisher: ROJSTNI DAN 15. oktober, ob 17. uri: E. Peroci: VIOLINSKI KLJUČ 22. oktober, ob 17. uri: B. Schulenburg: LUNIN ROGLJI- ČEK 29. oktober, ob 17. uri: J. Bitenc: SREBRNI GUMBEK Knjižnica Mengeš Knjižnica v Mengšu je ponovno odprta dvakrat tedensko: ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 18. ure. URE PRAVLJIC za otroke mengeške knjižnice pa bodo vsak četrtek ob 17. uri. Opozarjamo vsa na bogato ponudbo videokaset, ki jih izposojamo v Knjižnici Mengeš po ugodnih cenah. Knjižnica Moravče Knjižnica Moravče je odprta vsako sredo od 15. do 18. ure. Avtokleparstvo Avtoličarstvo Gabrovšek Aleksander Moćnik Dušan Ihan 14 Preserje Tel.:712-549 Tel.:727-877 Popravila in ličanje vseh vrst osebnih avtomobilov, kombi- jev, tovornih vozil do nosilnosti 2,5t, izdelava lažjih kon- strukcij. Kvalitetno delo, konkurenčne cene! Odprto vsak delavnik od 8. do 13. in od 14. do 18. ure. Se priporočava! ^* • ' •■ - -'■■•'■ : '-" ■ 17 liTTle ENGLAND CLUB ŠOLARJI! AngLeščina od 8. leta naprej! Igrivo, zabavno, v majluiih. skupinah. SEDAJ TUDIV RADOMLJAK! Tel.: 448-831, 832-865 AETERNAd.o.o. Trzin, Trzin, Reboljeva 25, 61234 Mengeš Vam pod ugodnimi pogoji nudi: PRAVNE STORITVE: 0 izterjava dolžnikov • svetovanje # vlaganje zahlevkov pri sodiščih in upravnih organih 9 ustanovitev podjetja KADROVSKE STORITVE: 9 kolektivne pogodbo 9 kadrovske evidence in statistika 9 izdelava aktov Obrtniki in manjša podjetja, pokličite po telefonu: (06I) 724-I87. Društvo ledvičnih bolnikov Ljubljana in Krajevna skupnost Lukovica vas vljudno vabita na prijateljsko srečanje v nedeljo, 6. oktobra 1991, ob 10. uri na Rokovnjaški gozdiček na Brdo pri Lukovici Pričetek ob IO. uri s kulturnim programom. Caka vas bogat srečelov. Pokrovitelj: Pivovarna UNION Ljubljana Knjižnica Domžale Zveza kulturnih organizacij Kamnik Vabita obstoletnici kamniške proge na ogled razstave Kamničan prvih sto let 1891-1991, ki bo v Likovnem razstavišču Domžale (poleg veleblagovnice) od 12. do 26. septembra 1991. Razstava jeodprta: od ponedeljka do petka od 10.-12. ure in od I 5. do 19. ure, sobota od 10. do 1 2. ure Povabilo na 6. tek za krof Športno društvo Krašnja vas v okviru praznovanja 20-letnice delovanja vabi na 6. tek za krof. Tek bodo priredili v nedeljo, 6. oktobra 1991 ob 11. uri za pionirje in pionirke ter člane in članice. Informacije lahko dobite pri predsedniku društva Mar-janu Štruklju, tuđi po tel. (061) 714-611. »RENOVA« Dragarjeva 4 Rodica, Domžale m (061) 723-144 Naravno čišćenje in barvanje usnjenih izdelkov (nappa, velu r). Prednost pred kemijskim čišćenjem: usnje ostane naravno mehko, dobi živ in enakomeren barvni ton, se ne krči in deformira! Brezplačna izmenjava ____otroških oblači!! Sporočamo vam, da organiziramo izmenjavo otroške konfekcije, ki bo vsako 3. soboto v mesecu, od 8-12 ure v veroučnih učilnicah župnišča v Domžalah. Vsak, ki želi zamenjati otroška oblačila, ima v navedenem času možnost, da jih zamenja. Zazdaj priporočamo zamenjavo oblačil do desetega leta starosti, ker v tem obdobju otroci hitro prerastejo obleke, a si svoje garderobe še ne izbirajo sami. Obleko, ki je ne boste zamenjali, lahko odnesete domov. Na svidenje vsako 3. soboto v mesecu. Obvestite se med seboj. Župnijska Karitas Domžale V Trzinu na Ljubljanski 15, tik ob glavni cesti, je že nekaj mesecev odprta cvetličarna Ciklama. Lastnica Marija Veho-vec je notranjost cvetličarne prav tako Ijubko opremila kot zunanjost. Poleg dnevno svežega cvetja Vam gospa Marija nudi še bogato izbiro lončnic in raznih okrasnih keramičnih lončkov. Tu lahko dobite prav vse za nego sobnih rasti in. Po želji vam izdela čudovite šopke raznih oblik in velikosti za različne priložnosti, tako iz svežega cvetja kot tuđi iz traj-nega svilenega. Izdeluje pa tuđi vence in žalne ikebane. Delovni čas pa je: vsak dan od 8.30 do 19.30 ob sobotah od 8.00 do 14.00 Prisrčno \ ubijeni! Potrudili se borno, da boste zadovoljni. ACCENT ON LANGUAGE Angleščina za odrasle Vrsti jezikovnih šol se je pridružila tuđi ACCENT ON LANGUAGE, čisto posebna angle-ška šola samo za odrasle. Naj-dete jo na Ljubljanski 36 v Domžalah, pa tuđi v Ljubljani, na Vojkovi 74. Kot pravita mag, Lvnda Culp, profesorica z veliko izkušnjami, prava Američanka, njeni stari starši so iz n&še občine, profesorica, vztraja ne le pri pravilni slovnici v angleškem jeziku, ampak želi v govorici dati tuđi pravega angle-škega ali ameriškega duha-, ter Cirila (Lili) lurman, učiteljica angle-škega jezika, ki je štirinajst let ži-vela in poučevala v Avstraliji, upo-rabljata direktno metodo: s svojimi ničenci« se bosta pogovarjal'i izk-Ijučno v angleščini, saj bosta tako ohranili tuđi melodijo jezika. V tem času ju boste od 9. do I 2, ure dobili k telefonu 7\2-658. Tečaj i se pričnejo 23. septembra 199I, oblikovali bosta skupine za učenje jezika (do dvanajst ljudi) ter skupine za konverzacijo (od treh do pet udeležencev). Pouk bo pozno popoldne, Zazdaj le za odrasle, kasneje aiorda za otroke. O tem drugič. Glede na lo, da prisegamo na Evropo, je treba poznati dobrega prevajalca in lektorja. To Linda in Cirila sta, pravita, da brez konku-rence, zato ju poiščite. RENAULT SERVIS TRZIN • PRODAJA REZERVNIH DELOV • SERVIS IN POPRAVILA • DODATNA OPREMA - avtopreproge, zavesice - okrasne letve • DELI PO NAROČILU SERVIS TRZIN d.o.o. TRGOVINA - SERVIS 61234 MENGEŠ-TRZIN, Ljubljanska 24 tel.: 061/721-720. fax.: 061/712-032 DOM POČITKA MENGEŠ Glavni trg 13 ob j a v 11 ,i nasjed.n.ja prosta dela in naloge: - 2 bolniški negovalki — StreŽniCl' (za določen čas) Pogoji: končana osnov na šola znanje slovenskega jezika - 2-mesečno poskusno delo Kandidatke naj pošljojo ponudbe / opisom dosedanjega dela in doka/i!i o i/polii|cv an|ii pogojev v I "i dneh n<\ naslov: Dom poc'itka Mengeš. (ila\ni trg I i. (il_M4 Mengeš. kandidatke1 borno o i/bin obveMili v 10 dneb po oclločitv i. najkasneje p.i v U) dnch po končanem /biranju pri),iv. Društvo upokojencev Mengeš v a b i vse tište svoje člane, ki za leto 1991 še nišo poravnali svoje obveznosti (članarina in prispevek za samopo-moč), da to lahko storijo vsak četrtek od 9. do 12. ure. V istem času se v društveni pisarni na Trdinovem trgu lahko vpišejo v društvo tišti upokojenci, ki to želijo. DEKORS d.o.o. Mengeš Proizvodnja -ekonomske storitve Če želite sebi in svojim najbližjim omogočiti zdravo in mirno spanje, se odločite, da vam z elektronsko merilno napravo izmerimo navzoč-nost škodljivih sevanj v stanovanjskih prostorih in na delovnih mestih. po potrebi vam nevtralizi-ramo sevanja z izmenje-valci energije. Informacije in naročila Dekors, d.o. Mengeš, telefon 737-158. Vitanier Radije d.o.o. Cenjeni sodelavci! V četrtek, 25. 7. je divjalo v Depali vaši hudo neurje s točo, ki ni prizaneslo naši družini. Uničilo nam je precejšen del ostrešja na stari in na novi hiši, zrušilo dimnik, voda je zalila stanovanjske prostore, kjer je tuđi precejšnja škoda. Videti je bilo kot sodni dan in smo bili prav obupani ob tem, koliko je uničila narava v četrt ure, kar smo mi gradili mnogo let in ob vsakem letnem dopustu in ob mnogih vikendih. Vendar se je hitro izkazala medsosedska pomoč in pa seveda najbolj dobrodošla finančna pomoč s strani tovarne Univerzate in Kršćanski demokratski stranki. Zato se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem in sindikatu tovarne Univerzale, ki ste mi izredno hitro in z veliko vsoto, ki bo zadoščala za najnujnejši material in popravila, priskočili na pomoč. Hvala vsem! Milena Dime z družino KNJIŽNICA DOMŽALE Dragi otroci, spoštovani starši! Knjižnica Domžale že nekaj let prireja različne alternativne oblike, ki so jih predšolski otroci obiskovali v velikem številu. Zaradi zanimanja s strani vas staršev borno oblike v letošnjem letu še razširili, saj se dobro zavedamo velike vrzeli v ponudbi za otroke v starosti od tretjega leta do vstopa v solo tuđi v drugih institucijah. Zato je prav za otroke te starosti, še posebej »babičine vnuke«, ki ne obiskujejo vrtcev, namenjen miškin vrtiček kjer borno v številčno omejem'h manjših skupinah prilagajali pričakovanja in ravnanja z različnimi metodami posamez-nemu ptroku. Otrokovo kreativnost in ustvarjalnost borno s pomočjo izkušene vzgojiteljice Lili Jazbec razvijali z različnimi metodami in tehnikami, nosilec vsega bo IGRA. Na 8 srečanjih, ki bodo potekala v prostorih poleg Knjižnice enkrat tedensko - ČETRTEK OB 17. URI - eno uro, ponu-jamo naslednje vsebine: - pravljica, - priprava lutkovne predstave - petje pesmic in igranje na instrumente, - risanje, slikanje, tiskanje, - oblikovanje iz gline, - izrezovanje in lepljenje, - stare otroške družabne in zabavne igrice, - eksperimentiranje z baloni in še čem. Seveda vsega nismo omenili, saj so presenečenja najltipša. Prijave sprejemamo pismeno ali osebno v Knjižnici Domžale do 1 5. oktobra 1991 vsak dan od 7. do 19. ure ali po telefonu 721-204. PRIJAVNICA .....................................................................ime in priimek .................................................................................naslov .................................................. otrokovo leto rojstva Vpisnino 1200,00 din bom poravnal-a ob prvem -rečanju ob koncu oktobra. podpis starše\ ....................................... 18 I ....■.■-...'. ;-'-j IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE IN KNJIŽNICA DOMŽALE Povabilo umetnikom Prav gotovo ste že opazili, da so na vstopu v sre-dišče Domžale začeti temeljito prenavljati notranjost stare kinodvorane in Glas-bene sole, nekdanjega Dru-štvenega doma v Domžalah, zgrajenega leta 1910. Dela so se pričela zaradi statične dotrajanosti objekta in funkcionalne neustreznosti pro-storov. Tako so v nekem ZAHVALA za finančno pomoč Delovnemu kolektivu To-varne Filc iz Mengša se iskreno zahvaljujemo za hitro finančno pomoć pri odstra-njevanju posledic vojne, ki je meseca junija divjaia po našem naselju. Marija LOTRIČ Za hribom 1 in Antonija GABROVŠEK, Za hribom 2 Trzin Gospa Marjana Pergar iz Domžal nam je poklonila okrog 100 kaset z narodno in zabavno glasbo z željo, da kasete, ki jih ona ne uporabi ja več, ko-ristno uporabimo mi. Zahvaljujemo se ji za njeno lepo gesto. Domska skupnost Doma upokojencev Domžale ZAHVALA Vsem sorodnikom, sose-dom in znancem, ki so nam tako nesebično pomagali pri odpravljanju posledic viharja, ki nas je prizadel konec julija, se iskreno zahvaljujemo in jim želimo vse najboljše. Colnarjevi iz Depale vaši smislu začeli oživljati stare objekte v Domžalab. Prizadevanja, da bi Domžal-čani prišli do lepo urejenega kulturnega doma, se po dolgo-trajnih naporih začenjajo ures-ničevati. V njem bodo: manjša dvorana, obnovljeni prostori glasbene sole in prostori za manjše razstave. Projekt za obnovo je izdelala firma Karlovšek d.o.o., financira pa jo Občina Domžale. Kljub vsem u pa še vedno manjka veliko finančnih sred-stev. Zato smo se odloćili, da po-vabimo likovne umetnike, ki-parje in grafike, da se priključi j o akciji, s katero bi skušali pomagati dokončati preuredi-tev enega najlepših in najstarej-ših domžalskih objektov. V okviru KNJIŽNICE DOMŽALE in njenega LIKOVNEGA RAZSTA-VIŠČA DOMŽALE bi organizirali akcijsko prodajo likovnih umetnin, ki bi jih bili pripravljeni darovati v korist prenove Kulturnega doma Domžale. Likovna dela bi zbirali v Knjižnici Domžale (telefon 721-204 ali 712-499, fax 712-499) do I 5. oktobra I 99 I. Avk-cijska prodaja bo pripravljena v Likovnem razstavišču Domžale ob koncu meseca oktobra 1991. Informacije lahko dobite na Izvršnem svetu pri g. Mat-jažu Karlovšku - v zvezi z deli (telefon 712-321) ali pa v Knjižnici Domžale - v zvezi s pote-kom zbiranja del in organizacijo avkcijske razstave. ZAHVALA Nenadoma nai je zapuslil naš dragi mož. oče in stric Andrej Nemec s Podrečja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sose-dom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Prav tako se iskreno zahvaljujemo kolektivu »Univerzale« in gospodu župniku Mihu Žnidarju za poslovilni obred. Vsem še enkrat iskrena zahvala za spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA 14. julija 1991 nas je prizadela huda naravna nesreća. Strela nam je uničila hlev z gospodarskim poslopjem. Zahvaljujemo se vsem društvom gasilcev in vsem drugim, ki so sodelovali pri gašenju požara. Posebno se iskreno zahvaljujemo sosedom za vse-stransko pomoč in skrbi za živino. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, okoličanom in drugim, ki so nam v tem času pomagali finančno, materi-alno, z delom ali na kakršenkoli drugi način pri gradnji novega poslopja. Še enkrat vsem iskrena hvala! družina HROVAT Veliki Jelnik 2 pri Blagovici P D.O.O. TRZIN KIDRICKVA aS LESNO PODJETJE ZA ZASTOPSTVO. POSLOVNE IN TRGOVSKE STORITVE Po konkurenčnih cenah Vam nudi.stavbno pohištvo lelovice iz Škofje Loke. V zalogi imamo smrekov opaž po ceni 190,00 din/m-' in ladijski pod po 280,00 din/mJ. Nudimo vam montažo in servisne storitve. Delovni čas: vsak dan ražen nedelje, od 7. do 13. ure v sredo in četrtek od 16. do 19. ure v soboto od 8. do 12. ure Tel. (061) 712-343. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ Člani sindikata! Ste postali tehnološki višek, ste nezadovoljni z razvrstitvijo v tarifni razred, se vam zdi sporna vsebina pogodbe o zaposlitvi, ste v disciplinskem postopku, pa bi se radi pritožili, se vam je kako drugače zgodila krivica na delovnem mestu? Kot član sindikata imate pravico do brezplačne pomoči, bodisi v obliki nasveta bodisi v obliki vložitve zahteve za varstvo pravic na organ upravljanja v podjetju ali predloga na sodišče. Brezplačne nasvete, pismene vloge in zastopanje pred pristojnimi organi in inštitucijami vam na podlagi pogodbe z območno organizacijo sindikata Domžale nudi odvetnica JAGODA CUJNIK odvetniška pisama, Ljubljanska 34, Domžale v starem domu upokojencev. Predhodno se zglasite na sindikatu v Domžalah, Ljubljanska 70 (avtobusna postaja), kjer boste dobili napotnico za pravno pomoč. Območna organizacija sindikata Domžale Preberite si, domžalski občani, da boste vedeli, kako in kaj, ko me boste potrebovali! Kompletne pogrebne storitve za domžalsko občino naročite v času od 6. do 14. ure pri Komunalno stanovanjskem podjetju Domžale, Savska 34, tel. 712-097 ali 721-443. Popoldan, ob sobotah, nedeljah, praznikih in ponoči pa direktno pri Vrbančič Komadu,■Ul. bratov Miš 4, tel. 721-, 074, pri katerem se nadalje dogovorite o vseh pogrebnih storitvah. Nudim vam naslednje pogrebne storitve: 1. Prodajamo kompletno pogrebno opremo (krste z opremo, krize in piramide za grob, žarne školjke in žarne niše, lesene okvire za grob). 2. Opravljam vse vrste prevozov - ne glede na to. kje je pokojni umri. Tuđi, če je kdo umri v bolnici v Ljubljani, na Golniku ali v katerem drugem kraju. 3. Urejam vse potrebno za kremiranje pokojnikov. 4. Urejam vso potrebno dokumentacijo za pogreb v domžalski občini. Vse pogrebne storitve so bistveno cenejše od ostalih pogrebnih služb, saj nudimo tuđi kratkoročni kredit, zato se oglasite! VRBANČIČ KONRAD, Ulica bratov Miš 4 Za izkop in zasip jam na pokopališču Mo-ravče iščemo resnega kandidata, Prijave na naslov: Vrbančič Konrad, Ul. Bratov Miš 4, 61233 Dob, tel. 712-074. l.jubil si življenje, ljubit si s\oj dom j tiho in brc/. slovesa odšcl si \ vcčni dom. V grobu mirno spis", i domu njs'em /o prj.:ninj in i srcih njših boločinj. ZAHVALA Mnogo prezgoclaj nas je Aipustil nas dobri in skrbni mož, oče, stari oče, brat, stric in tast Vinko Pogačar iz Podrečja Iskren« se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem /a i/rečeno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo n^[ njegovi zadnji poti. Zahvala velja tuđi g. kjplanu iz Doba za lepo upravljeni pogrebni obred, pevcem /a /apete žalustinke ter govorniku ZZB NOV Vir za hesede slovesa. Vsi njegovi ZAHVALA Umri je naš dragi Mirko Kašnik Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrazili ustno in pisno sožalje. Hvala dr. Farkašu, sestri Ivi in osebju Doma počitka v Mengšu. Hvala gospodu župniku za opravljeni obred, pevcem mengeškega Zvona, trobentaću Jožetu Peru, gasilcem, upokojencem ter govornici za poslovilne besede. Vsi njegovi »...če s Kmtusom umremo, borno £ njim tuđi zjživeli.« (Tim. 2/11) ZAHVALA V novo življenje je Gospod poklical k sebi ženo, mamo, sestro in babi ter tako kot je živela je odšla Marija Stegnar po dom. Lukova Mirni iz Turnša Ob njenern tihem ugašanju se za prizadevanje in zdravniško oskrbo zahvaljujemo dr. Bredi Kokalj-Limbek in vsem, ki so jo v dneh njenega poslavljanja od tega sveta obiskali in jo priporočali Bogu. Iskrena zahvala vsem, ki ste bili prisotni na njeni zadnji poti, vsem, ki ste razumeli njen odhod k Bogu in ste jo pokropili in zanjo molili ali kaj dobrega storili. Hvala vsem, ki ste se udeležili njenega krščanskega pogreba in zanjo darovali molitve. Hvala pevovodji Matcji Starnok in miadinskemu pevskemu zboru, ki |e ubrano pel pri sv. maši. Hvala za poslovilne besede v imenu sosedov g. Maksu (eranu. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku Mihu Žnidarju in g. kaplanu Cirilu Isteniču iz Doba, ki sta jo obiskovala ob njeni bolezni in ji prinašala sv. evnaristijo. G. župniku hvala za opravijeno sv. maŠo in besede slovesa. Njeni: mož Peregrin, hčerka Mirjam z družino, sinova Ine-Peregrin in Luka z družinama, brat Marjan in drugi \rcc knstolnu čmtj kupj, i bokvm /eče ne ohtipj, sai rjšt\ o mu jv ču$U o (ujo, \ trpljenju gj nvtx> btjgrujc, \ studencu \civ w umije, nj kritik jutro sv spoojv. Tvoje trpljenje nam je razkrilu veličino tvoje Ijubezni in vere v življenje. ZAHVALA Stara '12 let, je dotrpela naša nadvse dobra in skrbna mama in stara mama Pavla Seljak roj. Košak Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste jo imeli radi, nam izrekli sožaljo, ji darovali cvetje in svečke ter jo v tako velikem številu pospremili na poti k večnemu poritku. Hvala vsem la darove ^ci dob rode I ne rumene in ma5e. Hvala gospodu kaplanu za obiske na domu in lepo oprav!|t'ni obred. Hvala pevcem za zapete žalostinke. Hvala patronažnima sestrama in Albini /..i vso nego in pomoč n^ 'domu. Sf>omin n,} naŠo mamo bo vedno drag. Vsi njeni ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustil naš ljubi mož, oči, dedek in praded, brat in stric Janko Župan iz Moravč, briv. mojster v pokoju Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sorodnikom, številnim prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in svece. Hvala ludi gospodu doktorju, gospodu župniku, pevcem in govorniku. Moravče, julij 19CJ1 Vsi njegovi V SPOMIN Alojz Smolnikar >\,)jležje opra\ik> \ naši organizaciji je sprego\oriti besede slovesa prijateljem, lovarišem, borcem, ki so \ n,irodnoos\ obodiInem boju. \ delu naše organizacije pustili s\oje neizbrisne sle-dove,« je bila ena izmed misli Staneta Crilja, predsednika Ob- činskega odbora //li ,\t.A l)i>iv-žale, ko so se borci, njegovi prijatelji in znanci sredi avgusta po-slovili od ALOJZA SMOLN'I-KARjA. Rodi I se je J6. maja 1924. leta v Brezju pri Krtini v družini, ki je bila zavednć) in domoljubna. Dva njena sinova st,i življenje vgradila v temeljni kamen švobodne domovine, Lojze je bi I borec Kam-niškega bataljona, od koder je odšel v Cankarjevo in nato Cub-čevo brigado. Prehodil je pot od kurirja do komisarja, od borca do poročnika slovenske partizanske vojske, po vojni pa ostal v vrstah jugoslovanske armade in se s činom podpolkovnika upokojil. Za svoje delo je prejel vrsto odliko-vanj. Ko se je leta I c>84 preseli I r KS Krtino, se je pridruži! soborcem in več let nesebično pomagal v vrstah borčevske organizacije, njegova prizadevanja pa so pustila tuđi sledove v življenju m delu celotne krajevne skupu:,,: Rad je ime! svoj rojslni kh,- svoje šohorce, bil je prizadeven aktivist ludi predsednik krajevne organizacije ZZB NOV Krtina, človek, ki je napredku svoje rojstne vaši, svoje KS, pa tuđi ob-čine podari I veliko svojega časa. Morda ga včasih nismo razumeli, mu nismo znali prisluhniti, če-prav smo kasneje ugotavljali, da so bile njegove želje, pobude, pomisleki največkrat dobrohotni, koristni. Ko so 22. avgusta njegovi so-borci na njegovo zadnjo željo prižgali svečke ob 50-letnici stre-Ijanja talcev v Brezju, je bil v enem izmed drobnih trepetajo-čih plamenčkov tuđi drobec spo-mina in zahvale suborcu in prijatelju ALOIZU SMOLNIKARJU. V. 19 ZAHVALA ZapuMil nas je tvK tiradi nio/. occ in ilcc! Žan Svetlin iz Preloga pri Ihanu Ob boleči i/gubi se zahvaljujemo vsent sorodnikom. znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala mm, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob stroni in darovali cvetje. ki krasi njegov grob. Zahv aljujemo se praporščakom, trobentaču Tišine in govornikom^ /••(' ')< pojela SjHimtm /).? Us i(> ii\i)ti m soLc i.i:> ptc^vii firoh ith'io. ZAHVALA Vsakomur je Imelo, ko i/gubi svojo momo. [a žalost \v cloleiela tuđi nas in / bolečino \ sicth smo se 22. H. I1)'!! na pokopališču Dob /adnjikral posložili od naše l|ube mame, bobico in prababice Terezije Rezman roj. Horvat Zahvaljujemo se vsem sororlntkom. soserlom i/ /rinjskena ulice in prijateljem ter i zivkamo iskreno zahvalo /a vsa i/ra/ena ustna in ptsna so/alja, /a darovano cvet|e, sve(e m denarni prispevek. Zahvaljujemo se vsem, ki sic naso mamo cenili in \a pospremili n,\ njem /adn|i poti, hisrina hvvila tf. kaplanu .Cirilu /a lep pogrebni obred in piisrčne besede so/alja in toki^lu1. Hvala nosačem, vsem praporsčakom in peviem U pokojni skega /bora Domžale /a zapete žatostinke, Zahvaljujemo se j;. di. Svoljšku /a njegovo zdravniško skrb m pozornost v zadnjih tmsecih njene IcŽkebokvni. Prav tako hvala vsem, ki s(e nam \ najtež|ih dneh stali ob sirani in skupoj / narni še upali \ morebitno ozdi\nile\; še posebno g. Grniov i V.1 enkiat h\ola vsakemu posebej! Njeni domaći \ i*ro\tilt lire/ onuilnn jn/ti i to. rt'-dr tt'lf-iu1 U( i ne \ «/i/n hn-pt'nvli po tem o."it)f ne moivnio \kk'ti \ tem jf M'Iu'ii'ui \vlikih ijiuii \ tem t? >it'//n/><) c/i/s. potnih \eie. ZAHVALA Mnogo |)ie/goda| nas |e zapusti) naš dragi mu. biat. nećak in \ nuk Dušan Ladič iz Sr. Jarš Iskreno se zoh\al|ii)enio \sem sorodnikom. ^osedom ni prijateljem za iziečena sožalja. podarjeno c\et|e in spremstvo nj n|ego\i zadn|i poti. (Kola \sem. ki ste darovali donar /a s\ete maše in /,,\ /upnisčc. Posebno /ah\ala Gasilskemu društvu larŠe-Rodita /.,i organizacijo pogreba in \setn gasikem /^ spremst\o. /ali\ala vsem govornikom, kt so >e / ganljivo besedo poslov ili od njega ob odprtem grobu, l'iav tako hvala meŠanemu pevskenm zb ft1 U'C ićhiisjt, in ćcpr.li spokojnu sp/š. i njmi .i obred in vso tolažbo, ki sva je bila dole/na. Hvala tuđi organizacijam in klubom Beli iki, Toku, NK Domžale, NK Vir. Iskrena hvala vsem, ki ste se /. lepo mishjo poslovili <)cl njega. V bolećini: mami Tinca in ati ^tefan Mno^o prc/gotlaj nos je zapusti I n.iš clrti^i nio/, očx\ hrat in stric Ivan Novak iz Gorice pri Moravčah Oh holcći ixgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, soseclom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trehutkth stali ob strani. Hvala vsehi /<) izražena sožalja, podarjeno cvetje in darove /c\ svete maše. Iskrena hvala dr. Farkašu, zdravstvenemu osebju in vsem, ki ste mu kakorkoli pomagali ob njegovi težki indolgotrajni bolezni. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki stega \ tako velikem številu pospremili \^ njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo pa smo dolžni gospodu župniku za opravljeni obred zadnjega slovesa, pevcem, praporščakom in govorniku. Vsem skupaj se enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Zapusti! naju je dragi oče Jakob Prešeren z Vira Iskreno se zahvaljujeva vsem prijateljem, sorodnikom, znancem, slanovalcem Stritarjeve ulice, DO Slovenijales. sodelavkam in sode-lavcem iz Univ erzala in Ihduplati ter vserri, ki ste nama pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tuđi gospodu kaplanu za lep pogrebni obred. Za njim žalujeta hčerki Francka in Helena z družinama Kilii.i hoh'Ctthi njeno s///j jc su c ..'.i lučne pomeni le polepšane zunanjosti blizu 100 let stare stavbe, ternveč tuđi izbolj-šanje kvalitete slanovanjskih raz: mer, saj so novo urejeni VVC-ji in novi balkoni prispevek k dvigu kvalitete stanovanj. Izvajalec je bil IGZ Ingeenering Borovnica, zastopal ga je ing. Malnar, in je" po mnenju investitorja korektno opravil svoje delo. Investitorja sta bila Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale in Metalka. ki je prispevala polovico od nekaj več kot 2.000,000 din sredstev. S lem je to podjetje dokazalo, da mu ni vse-eno, kakšen je videz mesta, v kate-rem ima svojo trgovino, ob sreća-nju pa so predstavniki Metalke izrazili pripravljenost tuđi za nadaljnje sodelovanje. Prenovljeni Metalki se je pridružila tuđi prenovljena stavba nekda-njega hotela na Trdinovem trgu 6 v Mengšu, prenova pa s prvim i koraki stopa tuđi v Moravče, kjer prenavljajo osrednjp stavbo KS Moravče. Začetek, ki bo polepšal naša mesta in kraje, je obetav in je, kot je poudaril podpredsednik Skupš- čine občine Domžale lurij Berlot, lepo združil poti duha odprtosti Domžal in stare tradicije naših prednikov, le nadaljevali je potrebno. Začetnim korakom na tej poli se že pridružujejo nacrti za prenovo stavbe nekdanje knjižnice na Kolodvorski ulici 6, kjer naj bi v seda-njih »luknjah« našli mesto novi poslovni prostori, ki so v centru mesta še kako dragoceni. Nacrte že izde-lujejo v Biroju Karlovšek, ki je tuđi nosilec izdelave potrebne dokumentacije za prenovo stavbe nekdanje Glasbene sole v Domžalah. Morda se tuđi vedri nebo za ohrani-tev majčkenega delčka starih Domžal, ki nam ga še ni uspelo porušiti. Upamo' Ali res ne potrebujemo telefonskih pogovorov z Ijudmi v duševni stiski? Veseli smo bili, da se je deset strokovnjakov z medicinsko izobrazbo odzvalo povabilu župnijske Karitas Domžale, da sodelujejo pri telefonskih pogovorih z Ijudmi v duševni stiski. Za začetek smo organizirali možnost takih pogovorov vsak ponedeljek od 18. do 22. ure. Začeli smo v maju 1991. Sedaj teče že september in telefonskih klicev praktično ni bilo, zato smo sklenili, da borno s to dejavnostjo prenehali. Ob tem se iskreno zahvaljujemo kršćanskim demokratom iz Dom- žal, ki so nam brezplačno nudili prostor in telefon v zgoraj navedenem času posebej pa še iskrena hvala vsem strokovnja-kom, ki so bili pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas za pomoč Ijudem v stiski. ŽUPNIJSKA KARITAS DOMŽALE Vampretovo znamenje obnovljeno Ob stari cesti od Prevoj skozi Provalje proti Ime-njam, ki bi zaradi svoje širine ponekod spominjala ćelo na rimske čaše, stoji prijetno staro slopasto zidano znamenje z nišami. Včasih, ko je bilo to zem-Ijišče Vančarjevo iz Spod-njih Kosez, je bilo Vančarjevo znamenje. Nekako pred stopetdesetimi leti je skupaj z zemljiščem pri-padlo k Vampretovi doma-čiji. Od tedaj mu domaćini pravijo Vampretovo znamenje. Znamenje je bilo že dolgo potrebno popravila, saj je bilo nazadnje popravljeno in obnovljeno leta 1917, ko je še divjala prva svetovna vojna. Vse je obnovil in slike na novo naslikal Franc Mrčun iz Bišč. Sedaj se je za obnovo znamenja ob samotni poti na južni strani Spodnjih Kosez zavzel Anton Avbelj iz Črnuč, sicer pomagal tuđi Jože Cerar-Čedin. Vsa pleskarska in slikarska dela je opravil Drago lerman z Brda. Na aluminijasto ploče-vino je naslikal soseskinega za-vetnika sv. Lovrenca, ki je v niši proti cesti na južni strani. Slika sv. Ane je v niši proti Prevalji in sv. lanez Nepomuk v niši proti Imenjam. Na južni strani nad domaćin. Z deli je seveda začel v soglasju z lastnico Mihaelo Burja, ki je skupaj z domačimi pri obnovi tuđi "pomagala. Franc Berk-Vančar je naredil novo piramidasto ostrešje. Staro opečno kritino iz bo-brovca so sicer zamenjali z bakreno pločevino, bo pa zato bolj vzdržljiva. Izdelal jo je Mi-lan Dimitrijevič z Gorjuše. Pri obnovitvenih delih je precej nišo sta še letnici obnove 1917 in 1991. Sklepna slovesnost ob zaključku obnovitvenih del z blagoslovitvijo je bila v nede-Ijo, 12. maja 1991. Vsem, ki so pri obnovi tega prijetnega kulturnega spomenika pomagali, hvala. Posebej pa Antonu Avblju, ki je vsa dela vodil in jih največ sam opravil in seveda tuđi sicer največ pri-speval, hvala. . ^ Vrtljivo kolo s cvetjem in muzej na Trojanah Na Trojanah uživa svoj zasluženi pokoj Karei Kralj, domaćin. Pred hišo si je postavit visok lesen in lično obdelan steber, nanj pa pritrdil veliko kolo z lončnicami, ki vzbuja pozornost ljudi, ki potujejo čez Trojane na zagorsko stran. Še bolj kot cvetje in lepo ure-jena okolica pa obiskovalca pritegnejo bogate zbirke starin, od najpreprostejših orodij in pri-pomočkov, ki se ne uporabljajo več, do neka-terih prav zanimivih in dragocenih ekspona-tov. Zaupal mi je, da ga zbirateljska žilica spretnija že od otroških let. Sedaj, ko je upokojen, pravi Karei Kralj, pa bi svojo zbirko rad uredil v muzej, kar mu bo ob tolikšni prizadev-nosti in Ijubezni do starin gotovo uspelo. Slamnik je glasilo občine Domžale in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 šte-vilka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Glasilo izhaja mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja urednički odbor v sestavi: Stane STRAŽAR, glavni urednik • )unj BERLOT, Slovenska kmećka zveza - Ljudska stranka • Matjaž BROJAN, neodvisni, • Franc CERAR, neodvisni, • Martin GROŠEL), Liberalno demokratska stranka, • |anez HRIBAR, Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka • Igor LIPOVŠEK, Stranka demokratične prenove • Ada LOVŠE, • Socialistična stranka • Cveta ORAŽEM-ZALOKAR, Stranka demokratične prenove • Bogdan OSOLIN, Slovenski kršćanski demokrati • Milan PIRMAN, Liberalno demokratska stranka • Janez STIBRIČ, Slovenska demokratična zveza • Matjaž VOVK, Slovenska demokratična zveza. Glavni urednik: Stane STRAŽAR, tel. 711-832, fotografije: Vido REPANŠEK, tel.: 737-492 (od 9.-12. ure in od 14.-18. ure). Glasilo izhaja v nakladi 16.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise (osmrtnice, zahvale, oglase, razpise in objave) oddajte v tajništvu predsedstva Skupščine občine Domžale, Ljubljanska ul. 69/1. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Glasilo je na podlagi sklepa Izvršnega sveta Republike Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodnje.