www.demokracija.si Št. 21, leto XII.
24. maj 2007, 2,50 EUR / 599,10 SIT
A
POLITIKA
DRNOVŠEK SI JE SOVO POPOLNOMA PODREDIL
m OSEBNOSTI
* PLANINSKI DOMOLJUB
Demokracija
INTERVJU
Dr. Dimitrij Rupel
Pri nas tatovi kričijo: Ujemite tatu!
Na dan prihajajo vedno nove nepravilnosti v zvezi z delovanjem Sove, ki najbolj bremenijo nekdanjega direktorja Iztoka Podbregarja.
Stanje se zdi slabše kot ob koncu 80. let.
(Janez Drnovšek, februar 2007)
__	tednik
Demokracija
TRETJA STRAN
Izjave letijo v nebo
Metod Berlec
V zadnjih dneh so me številni spraševali, zakaj smo se odločili dati predsednika republike Janeza Drnovška na velike plakate. Nekateri so bih nad idejo navdušeni, drugi ravnodušni, tretji pa so imeli pri tem pomisleke. Naša oglasna akcija je odmevala tudi na nacionalni televiziji v oddaji Vroči stol. Zaradi plakatov se je razburjal predsednik republike Drnovšek in znova zatrjeval, da je stanje v Sloveniji danes slabše kot pred leti, da se širi strah, da ljudje izgubljajo službe in podobno.
Seveda želimo z oglasnimi plakati opozoriti na teme in vsebine, ki jih obravnavamo v reviji Demokracija, ter hkrati ljudi spodbuditi k razmišljanju. Z majem smo obseg Demokracije povečali. V Demokraciji poleg naših novinarjev in novinark svoja razmišljanja objavljajo številni ugledni slovenski intelektualci.
V Demokraciji v prvi vrsti spremljamo družbeno in politično dogajanje v Sloveniji in svetu ter seveda analiziramo ravnanje in stališča posameznih družbenih in političnih akterjev; med drugim politikov v preteklosti in danes. In v tem kontekstu smo si kot primer izbrali februarsko izjavo predsednika republike Janeza Drnovška o sedanjih razmerah v Sloveniji, ko je dejal: „Stanje se zdi slabše kot ob koncu 80. let."
To je popolnoma neresna in neverodostojna izjava, saj smo takrat živeli v socialistični Jugoslaviji, ki se je znašla v globoki gospodarski krizi; spodjedali so jo nacionalni spori in soočala se je s krizo komunističnega sistema, ki se je izkazal za neuspešnega, neučinkovitega in nedemokratičnega. Janez Drnovšek je bil takrat kot predsednik predsedstva SFRJ formalni poveljnik jugoslovanske zvezne armade, v kateri se je poveljevalo v srbohrvaškem jeziku in še vedno prisegalo na Tita in komunizem. Pri tem je celo podpisoval različne tajne dokumente. V tistem času so bih nekateri še zaprti zaradi svojega političnega prepričanja. V zapor so morah Janša, Borštner, Tasič in Zavrl, ki so bih poleti 1988 obsojeni na vojaškem sodišču v Ljubljani.
Danes Slovenci živimo v samostojni, demokratični Sloveniji, ki je članica Evropske unije in Nata in bo v prvi polovici prihodnjega leta predsedovala Evropski uniji, da o tem, da je danes življenjski standard v Sloveniji precej višji kot takrat, ko smo bih v Jugoslaviji, sploh ne govorimo.
Skratka, v Demokraciji opozarjamo na različne pojave v družbi, na dvoličnost posameznih politikov itd. V skladu s tem pač, da opozarjamo tudi na stvari, ki jih drugi zavestno ah nehote zamolčijo, prezrejo. S citiranjem Drnovškovih besed smo želeli pokazati, kako lahkotno predsednik republike daje različne izjave, kot da se ne zaveda, da mora kot najvišji predstavnik države vsako besedo dobro pretehtati, preden jo izreče. Kasneje se izgovarja, da ga je bolel zob, drugič, da je želel narediti samo zmešnjavo, tretjič, da se je šalil. Ga je sploh še mogoče jemati resno?
Zadnja odkritja o nepravilnostih v Sovi, ki bremenijo Drnovškove sodelavce, so na moč zaskrbljiva. Nezakonito poslovanje s črnim fondom, sum nezakonitega prisluškovanja in ne nazadnje razkritje, da je Sova ustanovila podjetje, ki se je financiralo iz sredstev agencije, pri čemer obstaja sum ilegalne dejavnosti tega podjetja še po zamenjavi vodstva Sove lansko jesen. Zadeva spominja na nekdanje udbovsko poslovanje, o katerem je pred časom na nacionalni televiziji v dokumentarcu Vzporedna ekonomija govoril njen nekdanji organizator Niko Kavčič. Seveda vsa ta odkritja posredno bremenijo tudi Drnovška, ki je dolga leta tranzicije vodil slovensko vlado. Sedaj se izgovarja, da o teh stvareh ni vedel nič, kar je malo verjetno. Namesto da bi se zavzel, da se stvari razčistijo, kot se v pravni državi pričakuje, je začel vladno komisijo za nadzor Sove napadati in jo označevati kot komisijo za obrekovanje. Po njegovo naj bi šlo pri odkrivanju nepravilnosti za poskus njegove diskredi-tacije. Skratka, obnaša se kot monarh, ki je nedotakljiv in brez napak, hkrati pa trosi nespametne izjave in vrednostne sodbe po dolgem in počez. (H
Demokracija • 2i/xn • 24. maj 2007
Predsednik republike Janez Drnovšek se obnaša kot monarh, ki je nedotakljiv in brez napak, sam pa trosi nespametne izjave in vrednostne sodbe po dolgem in počez.
KAZALO
UVODNE STRANI_
9	Konsez o predsedovanju
10	Pogledi: Papež in splav
11	Kolumna: Afera Sova
POLITIKA_
12	Velik korak za pomlad? 14	Nova odkritja v aferi Sova 18	Pogovor z dr. Miho Brejcem 20	Vrenje v Katoliški cerkvi
SLOVENIJA_
22 Višji smisel materinščine
24	Revoz in zaposlitve 26 Razvpiti šentviški predor 28 Pridnost, klenost, tradicija 30 Bo Barje končno zavarovano?
TUJINA_
34 Preprečevanje hladne vojne
36	Globus: Lukulov nimfej
37	Tuji tisk: Muzej Bulgakova
INTERVJU_
38	Dr. Dimitrij Rupel
DOMOZNANSTVO_
42	Modro zelena tišina
44	Elizabetino leto
46	Oče slovenskega planinstva
50	Naši kraji: Jesenice
54	Valvasorjeve nagrade
OGLEDALO_
56	Film: Na robu sveta
58	Avtomobilizem: Fiat panda 4x4
60	Zdravje: Moteče krčne žile
62	Šport: Droge - športna pregreha
64	Črna kronika: Zanika ugrabitev
66	Rumeno: Sly priznal krivdo
68	TV Kuloar: Črni fond
74	Večni predsednik zbornice?
Demokracija, p.p. 4315,
Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI Tel.: 01 / 2300 660 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01/230 06 66 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si Faks: 01/230 06 61
Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec
Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Peter Avsenik, Gašper Blažič, Lucija Horvat, Petra Janša, Lovro Kastelic, Barbara Prevorčič, Aleš Kocjan, Vida Kocjan, Monika Maljevič, Ana Mullner, Bogdan Sajovic, Denis Vengust, Mitja Volčanšek Kolumnisti: Esad Babačič, dr. Metod Benedik, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, dr. Janez Jerovšek, dr. Janko Kos, dr. Matej Makarovič, dr. Hubert Požarnik, dr. Andrej Rahten, dr. Ljubo Sire, dr. Peter Starič
Stalni zunanji sodelavci: Vera Ban, Peter Čolnar, Pavel Ferluga, Igor Gošte, Miran Mihelič, Marija Vodišek Lektoriranje: Joža Gruden Prelom: Tone Tehovnik Realizacija: Nova orbita d.0.0. Fotografija: Gregor Pohleven (urednik), Bor Slana, agencije, arhiv Demokracije Tisk: Ma-tisk d.0.0., Maribor Datum natisa: dan pred izidom Izhaja: vsak četrtek; Cena: 2,50 EUR/599,10 SIT Izdaja: Nova obzorja d.0.0. Direktor: Andrej Lasbaher
Demokracija • 2i/xn • 24. maj 2007
Naklada: 11.000 izvodov
trr: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka d. d., Maribor Poštnina plačana pri pošti 1102. Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 225,31 evrov, za druge pa 257,57 USD.
Cene so preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR = 239,640 SIT. Fotografija na naslovnici: FOTO SPRING, fotomontaža
14 Nasedli kapitan
Nepravilnosti, ki jih je v dosedanjih poročilih 0 nadzoru v Sovi zapisala vladna komisija, so očitno le vrh ledene gore. Na dan prihajajo vedno nove, ki najbolj bremenijo nekdanjega direktorja Iztoka Podbregarja.
38 Intervju: dr. Dimitrij Rupel
Prioritete predsedovanja naše države bodo v
34 Preprečevanje hladne vojne
Diplomatski odnosi med Rusijo in Evropsko unijo prestajajo težko preizkušnjo; Moskva ne skriva želje po okrepitvi svoje vloge v mednarodni politiki, pri tem pa ji je malo mar za svojega včerajšnjega zaveznika - Evropsko unijo.
veliki meri podedovane. Bojim se, da bo še vedno aktualna evropska ustavna pogodba oz. dopolnilno besedilo k obstoječim pogodbam. Želimo si, da bi v okviru razprav o prihodnosti Evropske unije govorili tudi o širitvi.
72 Velik korak za pomlad
Aktivnosti v zvezi s predsedniškimi volitvami se nadaljujejo. Tako je Lojze Peterle nedavno tudi uradno dobil podporo Slovenske demokratske stranke in Slovenske ljudske stranke, Borut Pahor pa je vse bliže odločitvi, da kandidira za predsednika republike.
__	tedni k
Demokracija
□ Naročam tednik Demokracija	število izvodov:
Naročnino želim plačevati:
□ mesečno* □ 4 x letno □ 2 x letno □ 1 x letno
(9% popusta) (10% popusta) (20% popusta)
* Če želite uveljaviti 8 % mesečnega popusta pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln O študent ali dijak
Rezultati žrebanj bodo objavljeni na spletni strani www.demokracija.si (na spletni strani so objavljena tudi pravila nagradne igre), i. Priložena naročilnica z datumom po 1.9.2006. 2- Naročniki do 1.9.2006.
Tednik Demokracija svojim novim naročnikom1 vsak mesec podarja
7 aparatov GSM Samsung SGH-X680.
Vsi dosedanji naročniki2 tednika Demokracija pa sodelujete v žrebanju za 6 dodatnih aparatov GSM. Nagradna igra traja do 30. junija 2007.
teža: 90 g, velikost: 88 x 44 x 19 mm, čas pogovora: do 360 minut, čas pripravljenosti: do 250 ur, 30 MB vgrajenega spomina, snemanje videoposnetkov, zvočna beležka (diktafon), barvni grafični zaslon (65.536 barv), koledar.
MMS" (Mfi3*
©CSD
VGA
Ime In priimek (ime podjetja):	
Datum rojstva (samo fizične osebe):	
Ulica:	
Kraj, poštna št.:	
Kontaktna oseba (samo pravne osebe):	
Datum naročila:	
Podpis In žig naročnika (samo pravne osebe):	
Davčni zavezanec: □ NE □ DA	ID za DDV
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov:
Demokracija, p.p. 4315, 1000 Ljubljana
ali na faks 01 230 06 61.
Podpisani/a se zavezujem, da bom naročnik/ca in redni plačnik/ca vsaj eno leto od datuma naročila.
Cena posameznega izvoda tednika Demokracija znaša 2,50 € (599,10 SIT). Obvestilo potrošnikom: Cene so preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR = 239,640 SIT. Nova obzorja d. o. o., Komenskega 11, Ljubljana
GLOSA/HUMOR
Zavzemanje
Aleksander Škorc
DJ se je v svojem cirkuškem nastopu zavzel za reveže. Okrcal je bogate države, češ ko bi namesto orožja financirali reveže, ne bi bilo lakote. Bog ne daj! Prvo, kar bi se zgodilo, bi reveži napadli neoborožene bogatine in jih obrali do kosti. Potem bi se v preobilju tako namnožili, da bi 'pokurili' večino kisika in se skuhali v okrepljeni topli gredi matere Zemlje. Škoda pa je, da se tako DJ kot še mnogi izginjajoči politiki začnejo zavzemati za reveže in okolje šele takrat, ko nimajo več nobene moči odločanja. Takoj ko ti fantje izgubijo oblast, nenadoma čudežno vedo, kako rešiti svet. Očitno jim je ločitev od cirkuške arene celo težja kot ločitev od življenja.
Z zlatom obloženi papež se je zavzel za življenja nerojenih otrok, ker je pretrgati življenje v nastajanju menda hud greh. Lepo in prav, čeprav je hud greh še marsikaj drugega. Na primer s spolnim nasiljem vseh vrst uničevati življenja mladih deklet, deklic in celo dečkov. Črne duše tistih, ki to počno, se strahopetno skrivajo po premnogih umazanih kotih, tudi cerkvenih, a jih papež za čuda ni omenil. Vseeno bi se z njim dalo strinjati. Denimo pod pogojem, da bi Cerkev prodala polovico svojega premoženja in ustanovila sklad, s katerim bi poskrbela za nezaželene otroke in njihove zavedene, prevarane in zapuščene mlade matere. Zagotovo se sklad ne bi nikoli izpraznil in mnogi bi z veseljem prispevali vanj. Preostalo premoženje pa bi lahko razdelili med reveže in si tako zagotovili množico novih vernikov, ki jim jih bojda - bog ve zakaj? - primanjkuje. Če pa gospodje svojega bogastva po kakšnem čudnem naključju ne želijo deliti s tistimi, za katere ga menda zbirajo, naj se za božjo voljo vsaj preimenujejo in ne spravljajo več v slabo voljo in na slab glas svojega ustanovitelja, čigar nauki so v popolnem nasprotju z večino tistega, kar danes počne cerkvena gospoda. Obnašajo se, kot bi bili v vlogi božjih služabnikov pred Bogom varni, in očitno jim ni jasno, da bodo prav oni prvi deležni njegovega srda. Res žalostno, da omenjena gospoda ne razume besed, kijih sama oznanja, ali jih - še slabše - noče razumeti.
Da pa ne bo vse tako žalostno, vedite, da nam kljub vsemu kaže dobro. Bratov Brat se namreč še vedno zavzema za pravično južno mejo, Potrč pa (tradicionalno) za pravno državo in človekove pravice. Le razsuti eldeesovci se ne zavzemajo za nič več. Zavzemali bi se sicer za svoje stolčke, a kaj ko jih nimajo več.
H-umor
»Politiki so podpisali, da bodo med predsedovanjem EUprijazni drug do drugega. Še lepše bi bilo, če bi obljubili, da bodo v istem letu prijazni tudi do delavcev.«
(Predsednik ZSSS Dušan Semolič pričakuje, da bo kaj drobtinic »pakta o nenapa-danju« padlo tudi na proletarsko mizo.)
»Zdravje samo po sebi tako nima nobene povezave s Sovo.«
(Pravni strokovnjak Miha Ribarič je razložil, zakaj Sova ne bi smela financirati indijskega zdravilca, ki naj bi ga bil v Slovenijo povabil predsednik države Janez Drnovšek.)
»S to žrtvijo se lahko konča ta zgodba in začne nova z Darjo Lavtižar Bebler.«
(Predsednik SD Borut Pahorje prepričan, da je Marko Pavliha kot podpredsednik državnega zbora dokončno odfrčal na smetišče zgodovine.)
»Stanje je vse slabše. Počutje številnih ljudi je slabše.«
(Predsednik države Janez Drnovšek meni, da je Janševa vlada kriva tudi za vse slabše zdravstveno stanje nekaterih Slovencev. Morda zato vabi v Slovenijo indijske zdravilce?)
»Naj bo to moj skromni državotvorni prispevek k čimprejšnjemu nemotenemu delovanju državnega zbora.«
(Poslanec SD Marko Pavliha je pojasnil, zakaj ne namerava še enkrat kandidirati za podpredsednika državnega zbora.)
»Prepričana sem, da bodo vse bolezni izginile konec leta 2008 in bo potem obtoženi strašno zdrav.«
(Sodnica Tanja Rot zaradi zastaranja kazenskega pregona napoveduje čudežno ozdravljenje obolelega obtoženca Zorana Trifunoviča, ki zaradi bolezni vedno znova sporoča, da ne more priti na sodišče.)
»Praznovanje dneva mladosti po Titovi smrti je bila grozljiva nekrofilska prireditev.«
(Filozof Lev Kreft, član SD, očitno ni bil oboževalec prireditev v čast pokojnemu maršalu ali pa so se mu zdele z estetskega vidika preveč žaljive za Josipa Broza.)
»Če hočeš biti uspešen predsednik stranke, moraš živeti v Ljubljani.«
(Celjski župan Bojan Srot zaradi kandidature za predsednika SLS razmišlja, da bi počasi »spakiral kufre«.)
»Šele z nastopom Janševe vlade je prišlo do radikalne preobrazbe vodilnega sloja, ki se pač skuša polastiti vzvodov oblasti z isto radikalno brezobzirnostjo, kakršno je udejanjal Tudman na Hrvaškem po svoji zmagi pred sedemnajstimi leti.«
(Zgodovinar Jože Pirjevec se šele od volitev leta 2004 kot intelektualec počuti resnično ogroženega.)
»Novinarska konferenca LDS o aktualnih problemih v zdravstvu in predlogu plana zdravstvenega varstva, kije bila napovedana za danes ob 13. uri v prostorih LDS na Slovenski 29, je zaradi bolezni odpovedana.«
(Kot dokazuje novička STA iz prejšnjega četrtka, je tudi za liberalne demokrate dobro, da najprej poskrbijo za svoje zdravstveno stanje in si šele nato ženejo k srcu zdravje vseh drugih Slovenk in Slovencev.)
6
Demokracija • 21/XII • 24. maj 2007
ZGODBE
Biblični kongres
Letošnje poletje bo v Sloveniji zaznamoval svetovni biblični kongres, ki ga bo Slovenija gostila prvič. Gre za dogodek, pri katerem bodo sodelovale tako verske skupnosti (krščanske Cerkve) kot tudi država, ki jo bosta kot pokrovitelja zastopala predsednik države Janez Drnovšek in predsednik vlade Janez Janša. Kongres bo potekal od 12. do 20. julija v prostorih Teološke in Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. V nedeljo, 15. julija, bo v Ljubljani osrednja prireditev ob bibličnem kongresu (tj. biblični festival), ki bo pomenil tudi vsebinsko pripravo Slovenije na predsedovanje Evropski uniji v letu 2008, prireditev pa bo neposredno prenašala TV Slovenija. Kot pravi predsednik organizacijskega odbora za pripravo kongresa akademik dr. Jože Krašovec, predsednik IOSOT, bo novost kongresa predvsem vključitev pravoslavnega sveta vanj, kar naj bi še bolj poudarilo njegovo ekumensko razsežnost. Kongresa naj bi se udeležilo okrog 60 posebej vabljenih znanih biblicistov z vsega sveta, organiziranih pa naj bi bilo kar 250 predavanj in seminarjev. Ob tej priložnosti naj bi Pošta Slovenije izdala priložnostno poštno znamko.
Organizacijski odbor zaradi zahtevnosti organizacije objavlja poziv prostovoljcem, ki bi bili pripravljeni pomagati na kongresu in festivalu (hostese, redarji), pri čemer so va-
Sveto pismo - temelj evropske kulture
bljeni zlasti študenti teologije in drugih humanističnih smeri. Poleg tega iščejo prostovoljce, ki bi bili pripravljeni v času kongresa ponuditi prenočišče tistim udeležencem kongresa (na primer iz oddaljenih držav), ki si zaradi finančne stiske ne bi mogli privoščiti bivanja v hotelu. Informacije o bibličnem kongresu in možnostih prostovoljnega sodelovanja so objavljene na spletni strani www.i0s0t2007.si. G. B.
Modrosti tedna
»Opozoriti bi jih bilo treba pred tem, da smo brez kulturne, se pravi tudi jezikovne identitete samo še neka upravna enota, ne pa nacija. V trenutku, ko se jezik iz nacionalnega premakne v manjšinskega, četudi znotraj svoje nacije, to potegne za sabo socialne pretrese. /.../ Če tega ne bomo razumeli, nam ne bodo pomagali nobeni zakoni in nobeno sa-mozadovoljstvo s tem, da lahko naši evropski poslanci govorijo v evropskem parlamentu v slovenščini.« (Pisatelj Drago Jančar)
»Moja izkušnja je takšna, da študentje, ki si študij plačajo, hočejo za svoj denar kakovostna predavanja, dostopne profesorje, skratka kvaliteten pouk. Študente, ki študirajo zastonj, pa zanima le to, kako bodo na čim lažji način prišli do diplome.« (Pravnik in profesor dr. Peter Jambrek)
Brez ustreznih referenc
Vlada je na svoji 121. seji pretekli četrtek Visoki šoli za upravljanje in poslovanje Novo mesto zavrnila koncesijo za program upravljanje in poslovanje. Gre za to, da je ta šola želela vpeljati magistrski študijski upravljanja in poslovanja, vendar je posebna komisija, ki je skladno z vladnim razpisom z 19. aprila letos o podelitvi koncesij v visokem šolstvu za izvajanje študijskih programov druge stopnje vodila izbirni postopek, ugotovila, da je bila vloga te šole sicer formalno popolna, ni pa bilo v njej navedb o znanstvenoraziskovalnih referencah šole. Komisija je ugotovila, da devet vlog od desetih, ki so prispele na omenjeni razpis, izpolnjuje razpisne pogoje, deseta, to je vloga novomeške šole, pa ne. Pri tem je zanimivo, da je ta šola na lokalnih radijskih postajah in v lokalnih časnikih že nekaj dni pred vladno odločitvijo objavljala plačane pozive za vpis študentov v program magistrskega študija. Eden .... večjih je bil v lokalnem časniku objavljen prav na dan vladne zavrnitve podelitve koncesije. Glede na to, da je ta zasebna šola v družinski lasti že pred vladno odločitvijo morala vedeti, da ne izpolnjuje enega pomembnejših pogojev, je to dokaz več, da posluje po svoje. Svojo že tako majhno kredibil-nost (posebno med gospodarstveniki) je s tem še zmanjšala. V. K.	Magistrskega študija ne bo.
Novi mediji
V Portorožu je prihodnost sedaj.

Pretekli konec tedna, natančneje v četrtek in petek, je v Grand Hotelu Metropol v Portorožu potekala peta mednarodna konferenca komunikacij z naslovom Nove perspektive sodelovanja z mediji, ki stajo organizirala London school of public relations in slovenska Zbornica za odnose s javnostmi. Sodelovali so mednarodni in domači strokovnjaki s področja komuniciranja, kot so: David Henderson, Anne Speckhard, Gregor Kraje, Ralf Hartman, Borislav Mi-ljanovič, Alenka Jakomin in drugi. Prvi dan konference je bil namenjen predvsem predstavitvi in razpravi o priložnostih komuniciranja z javnostmi, ki jih prinaša čas novih medijev. Pri poplavi informacij, ki nam jih omogočajo sedanji mediji, so bili izpostavljeni predvsem načini, vloga in učinkovitost plasiranih informacij. V središču so bili vloga, priložnost in pričakovani razvoj elektronskih medijev kot globalnih medijev ter komentarji dogajanja v tradicionalnih medijih. Drugi dan konference je bil namenjen domačim strokovnjakom in njihovim izkušnjam s področja komuniciranja z javnostmi v Sloveniji. Po končanem uradnem delu so se udeleženci lahko spočili in izmenjali mnenja ob panoramski vožnji na skoraj 100 let stari in 3 7 metrov dolgi ladji in ob pogledu na slovensko obalo ter sončni zahod. D. K.
Demokracija • 21/XII • 24. maj 2007
DOGODKI
Konferenca o razvojni ekonomiji
Prejšnji teden je na Bledu potekala redna letna konferenca o razvojni ekonomiji (ABCDE), ki jo je Slovenija organizirala skupaj s Svetovno banko. Udeležilo se je je 450 udeležencev iz 80 držav. Razdeljena je bila na tri plenarna zasedanja.
Na prvih dveh je beseda tekla o finančni vključenosti in o dejavnikih, ki vplivajo na poslovno okolje, na tretjem pa so sodelujoči razpravljali o zasebnem zagotavljanju javnih storitev. Konferenca se je začela z nagovorom premierja Janeza Janše, ki je med drugim dejal: »Vloga zasebnega sektorja je bolj aktualna tema kot kadar koli prej. Lakota, pomanjkanje pitne vode, revščina, korupcija, nepismenost, otroško delo, klimatske spremembe so še vedno kruta realnost 21. stoletja.« Svetovna banka je organizacija, ki je pripomogla, da so problemi na svetu manjši. Je gonilo razvoja in vir pomoči državam v razvoju. Banka je namreč od junija 2005 do junija 2006 dala 23 milijard dolarjev posojil in do-nacij za 279 projektov. Na pomen zasebnega sektorja pri razvoju je opozoril tudi višji podpredsednik
François Bourguignon je poudaril pomen zasebnega sektorja.
pri Svetovni banki François Bourguignon. Poudaril je, da morajo vlade za razvoj zasebnega sektorja ustvariti ustrezne razmere, banka pa ostaja trdna pri svojih zavezah, da odpravi revščino na svetu. Razvite države so se namreč zavezale, da jo bodo do leta 2015 prepolovile. Dodajmo, da je svojo navzočnost sprva napovedal tudi predsednik Paul Wolfowitz, a je udeležbo zaradi afere, v katero se je zapletel, preklical, v četrtek pozno zvečer pa je tudi odstopil z mesta predsednika banke. Na konferenci je sodeloval tudi sloven-
ski finančni minister Andrej Bajuk. Poudaril je, da bo Slovenija pri odpravi revščine v okviru Svetovne banke sodelovala po svojih zmožnostih. Tudi doma se bo trudila ohraniti ključne vrednote ne samo pravne, temveč tudi socialne države. Bajuk upa, da bo pri tem pomagalo slovensko gospodarstvo. »V naši novi vlogi, ko je država postala donatorka, je zelo pomembno, da se vključimo in pripomoremo k svoji širši prepoznavnosti,« je dodal. Janša je poudaril, da bo Slovenija finančno pomagala drugim državam k hitrejšemu razvoju, delo pa jih po njegovih besedah čaka tudi doma, čeprav so sedanji trendi na tem področju dobri. To je potrdil tudi lastnik podjetja Seaway Japec Jakopin, ki je kot poglavitno težavo izpostavil neprijazno poslovno okolje, čeprav se je po njegovih besedah v zadnjih treh letih na tem področju veliko spremenilo na bolje. Zasebni sektor je v Sloveniji od leta 1992 do 2006 delež v bruto domačem proizvodu (BDP) povečal s 30 na 65 odstotkov. Bajuk je ob tem dejal, da močan zasebni sektor postaja vse pomembnejši, brez njega pa tranzi-cija ne bi potekala tako, kot je. V. K.
NSi za manj pokrajin
Na redni seji izvršilne-	j|H
ga odbora (IO) Nove	Mi
Slovenije (NSi), ki je	M^H-o-«»** ¿\ ^^ ±Mjj ikjL
bila v petek, 18. maja,	'j^J^^^fM^^f^KHB^^B^^lS^Š
so navzoči kritično	^Hj^F	'HSPflP.
razpravljali o pokra-	B*'„
jinski zakonodaji. Tako	gte-jp*—, „^^H^^H^^^^Bfc^ je predsednik NSi An- T ''^^BP^mfLfi^^^^^B drej Bajuk strankino .¿jfiS^ C ^^^^^
podporo regionaliza-	HBS	^p*	^^ipl^H
ciji vezal na vzdržnost	—	% . .^HHMff^MH
projekta z vidika jav-	Zavzeli so se za finančno vzdržnost pokrajin.
nih financ. V NSi se
po njegovih besedah zavzemajo za čim manjše število pokrajin. Dokončno stališče bo svet stranke sprejel danes.
Predloge, kako doseči omenjeno finančno vzdržnost, je po koncu seje predstavil poslanec Drago Koren. V NSi se prav iz omenjenega razloga zavzemajo za enotirni sistem, pri katerem bi uslužbence iz upravnih enot prerazporedili na pokrajinske uprave. Ministrstva naj bi poleg tega pokrajinam odstopila vsa sredstva, ki jih zdaj prejemajo za opravljanje nalog, ki bodo prešle na pokrajine. Slednje naj dobijo primerne pristojnosti, da bodo lahko uspešno kos predvidenim nalogam. Za IO NSi je poleg tega ključnega pomena, da se pokrajinska zakonodaja sprejme v svežnju.
Izvršilni odbor stranke je med drugim v petek razpravljal o pripravah na predsedniške in državnozborske volitve. M.V.
8	Demokracija • 2i/xii • 24.
Najsvetlejši trenutki
Veterani vojne za Slovenijo so minulo soboto ob spominskem znamenju Rodoljubu vojne za Slovenijo 1991 nad Vačami pri Litiji počastili svoj dan. Predsednik zveze veteranov Srečko Lisjak je ob tej priložnosti podelil tri najvišja priznanja zveze. V nagovoru je izpostavil, da želijo nekateri s poudarjanjem kratkosti desetdnevne vojne razvrednotiti njen pomen. Vendar je bila ta po Lisjakovih besedah za vse, ki je niso spremljali le iz naslonjačev prek televizijskih zaslonov, težka, zahtevala je svoje žrtve in nam dala lastno državo. Litijski župan Franc Rokavec pa je dodal, da se ob tem spominjamo najsvetlejših trenutkov v naši zgodovini.
Na isti dan, 19. maja, je nekaj sto ljudi pred nekdanjim 710. učnim centrom Teritorialne obrambe v Pekrah počastilo spomin na tamkajšnje dogodke, ki so pomenili uvod v desetdnevno osamosvojitveno vojno. Minister za obrambo Kari Erjavec je pri tem navedel tri ključne dogodke, ki so pripomogli k samostojni slovenski državi. Ti so po njegovih besedah boj generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev, partizanski odpor in osamosvojitvena vojna. Slovesnosti sta se med drugim udeležila poveljnik poveljstva sil Slovenske vojske Alan Geder in mariborski župan Franc
Kangler. P. A.	Častna četa Slovenske vojske
ij 2007
V SREDIŠČU
Konsenz o predsedovanju
Mitja Volčanšek; foto: Bor Slana
Pakt O nenapadanju Prejšnji četrtek je končno zaživel sporazum o sodelovanju parlamentarnih strank za uspešno izvedbo priprav in predsedovanja Evropski uniji. Gre za nadaljevanje tradicije dogovorov parlamentarnih strank ob pomembnih razvojnih ciljih, kakršen je veljal na primer ob približevanju naše države Uniji, ko je bilo treba v razmeroma kratkem času prilagoditi večino domače zakonodaje evropskim direktivam. Sporazum, ki so mu mediji kmalu nadeli priponko »pakt o nenapadanju«, so podpisali predsedniki SDS, SD, NSi, SLS in DeSUS, vodja skupine nepovezanih poslancev Zares ter predstavnika italijanske in madžarske skupnosti. Edino v vrstah LDS in SNS so podpis sporazuma zavrnili kot nepotrebnega.
Zaveza podpisnikov je, da s svojim položajem v sistemu parlamentarnega odločanja ne bodo oteževali dela vlade in da bodo podpirali prožno prilagajanje aktivnosti DZ obveznostim članov vlade. V besedilu je našel mesto predlog SD, da bo premier vsak mesec podpisnike seznanil z uresničevanjem programa predsedovanja. Po novem besedilo vsebuje tudi točko, da obveznosti in cilji sporazuma niso podlaga za omejevanje ustavne vloge poslancev in njihovega delovanja v sistemu odločanja v DZ.
Za predsednika vlade, ki je bil pobudnik sporazuma, je edini namen sporazuma »združiti vse sile, ki jih imamo v Sloveniji, da bomo na ta izziv odgovorih tako, kot znamo in kot smo to dokazali že v preteklosti«. Podobno sodelovanje je veljalo pred odločitvijo o izvedbi svobodnih in demokratičnih volitev leta 1990, je spomnil Janša, in navedel tudi enotnost ob izpeljavi plebiscita istega leta ter kasneje ob vstopanju v EU in NATO. Širok krog podpisnikov je po Janševo poroštvo, da bo Sloveniji uspelo pri tako zahtevnem projektu združiti ne le poslanske glasove, ampak tudi potrebne intelektualne potenciale v ustanovah, ki so najbolj odgovorne za dobro izpeljavo zadane naloge.
Opozicija zadovoljna Z obljubami Podpis sporazuma sta
poleg predsednikov drugih koalicijskih strank pozdravila tudi podpisnika iz vrst opozicije, saj sta dobila potrebna zagotovila, da opozicije s podpisom ne bodo omejevali.
Za Boruta Pahorja (SD) sporazum ne omejuje opozicije v pravicah, ki ji pripadajo po ustavi in poslovniku DZ. Tudi dvomi skupine nepovezanih poslancev, ki jih je pri četrtkovem slovesnem podpisu zastopal Matej Lahovnik, so se po prvotnih skeptičnih odzivih razblinili. Razlog je bil, kot je izpostavil Lahovnik, daje vladna stran pri oblikovanju besedila sporazuma v veliki meri upoštevala mnenja in pripombe opozicije.
Nasploh so pričakovanja glede sporazuma velika. Predsednik NSi Andrej Bajuk pravi, da »smo v preteklosti dokazali, da znamo v ključnih zgodovinskih trenutkih stopiti skupaj in izpeljati zadeve«, hkrati pa je prepričan, da bo naša država s podporo vseh uspešno izpeljala tudi predsedovanje. Janez Podobnik (SLS) je dejal, da želi njegova stranka pri predsedovanju tvorno sodelovati, medtem ko je prvak DeSUS Kari Erjavec izpostavil potrebo po enotnosti in obžaloval, da sporazuma niso podpisale vse stranke.
Podpis sporazuma je ključnega pomena za izpeljavo projekta predsedovanja Uniji.
Za Janšo je namen sporazuma »združiti vse sile, ki jih imamo v Sloveniji, da bomo na ta izziv odgovorili tako, kot znamo in kot smo to dokazali že v preteklosti«.
Kacin: gre za zavajanje Medtem ko za sns
predsedovanje EU ne predstavlja kakšne posebne prednostne naloge, je predsednik LDS Jelko Kacin novinarjem podal razloge, zakaj se njegovi poslanci niso pridružili sporazumu. Že pred tem so v LDS izrazih skrb, da želi premier Janez Janša ponujeni sporazum izrabiti, da bi ohromil parlamentarno opozicijo in pripravil teren za državnozborske volitve jeseni prihodnje leto.
Sporazum je po Kacinovo prazen in v več točkah za javnost zavajajoč, saj o prednostnih nalogah Unije v času slovenskega predsedovanja ne bodo odločale podpisnice sporazuma, ampak predsedniki držav in vlad članic sedemindvaj-seterice. Kacin je nadalje prepričan, da lahko parlamentarne stranke k uspešnemu predsedovanju najbolj pripomorejo s tem, da parlamentarna demokracija nemoteno deluje naprej in da opozicija učinkovito nadzira delo vlade. Dokaz, kako si vlada predstavlja omenjeno sodelovanje, naj bi po Kacinu bil prepoznaven že po tem, da kolegij predsednika DZ v čas slovenskega predsedovanja ni uvrstil srečanja predsednikov parlamentarnih odborov za obrambo držav članic in kandidatk Omenjeno srečanje bo tako prvič po dvanajstih letih izpadlo iz programa predsedovanja. Za Kacina je to dokaz, da ima vlada namen v praksi odriniti opozicijo na stran. S)
Demokracija ■ 2i/xn ■ 24. maj 2007
i
POGLEDI
Papež in splav
Gašper Blažič
Papež Benedikt XVI. je nedavno obiskal Brazilijo, s svojim obiskom v tej državi pa je zbudil veliko pozornost medijev.
Odziv medijev na papežev obisk v državi z največjim številom katoličanov na svetu je bil precej polemičen, kar seveda ni nobena novost v odnosu do Cerkve in njenih avtoritet. Bržkone pa je eden od vzrokov tudi ta, da je papež pred nekaj leti - tedaj še kot prefekt kongregacije za nauk vere kardinal Joseph Ratzinger - domnevno obračunal z nekaterimi »heretičnimi« teološkimi smermi v Južni Ameriki, pri čemer se največkrat omenja teologija osvoboditve.
Zapleti z raznimi politično navdahnjenimi teološkimi smermi pa seveda nimajo kaj dosti opraviti s sedanjimi težavami Cerkve v Braziliji, ki se spopada z vse večjo rastjo protestantskih skupnosti, le-te pa privabljajo k sebi vedno več mladih brazilskih katoličanov, ki se ne strinjajo z odnosom Katoliške cerkve do nekaterih moralnih vprašanj - od spolnosti in kontracepcije pa vse do splava. Zlasti odnos do splava, ki velja za uboj človeške osebe ne samo po krščanskem nauku, ampak tudi v (laični) bioetiki, prav gotovo kaže, da vest sodobnega človeka zaradi pritiska družbe in kulture čedalje bolj krni. Dejstvo pa je, da se pritisku vesti pri opravljeni umetni prekinitvi nosečnosti ni mogoče izogniti niti s prestopom v kakšno drugo versko skupnost, ki ne zavrača tovrstnih dejanj.
Zagotovo je odveč hrup, ki naj bi ga bil povzročil papež z izjavo, da bi morali biti izobčeni vsi katoliški poslanci, ki bi podprli legalizacijo splava. V resnici je papež izrekel samo to, kar določa Zakonik cerkvenega prava iz leta 1983, in sicer, da se vsakdo, ki stori umetno prekinitev nosečnosti oz. prisili drugega k temu dejanju, sam izobči iz Cerkve z dejanjem samim, kar pomeni, da ni Cerkev tista, ki naloži kazen, ampak si jo s storjenim dejanjem naloži sam. K temu vsaj posredno sodi tudi legalizacija umetne prekinitve nosečnosti, ki velja za neke vrste sistemski genocid. Res pa je tudi, da zaradi naraščanja števila na črno opravljenih splavov tamkajšnja oblast očitno ne vidi več druge rešitve, kot da vsaj delno legalizira tovrstno dejavnost, da bi zmanjšali število smrtnih primerov zaradi nestrokovnih posegov, medtem ko se v cerkvenih krogih pojavljajo pomisleki, ali ne bi bilo smotrno vsaj pogojno dovoliti (neabortiv-no) kontracepcijo, ki je še vedno manjše zlo kot splav.
Travnata dekadenca
Peter Avsenik
Marihuana marš, ki ga v okviru projekta Prohibicija slepi organizira ŠOU v Ljubljani, sproža številne pomisleke.
Minulo soboto se v zrak ožjega središča prestolnice niso dvigovali le izpušni plini, ampak tudi dim pri nas prepovedanih opojnih substanc. Namen prireditve Marihuana marš naj bi bil osvetlitev problematike drog na področju uživanja konoplje in njene medicinske uporabe. Vendar pa je utemeljitev upravičenosti organizacije tega dogodka, ki jo je podal organizator, povsem zgrešena. Po mnenju vodje organizacije Mateja Jankoviča namreč "vsak človek sam zase ve, kaj mu škodi in kaj ne"... V ŠOU sicer zagovarjajo konstruktivno razpravo o tem, da imajo mnoge izmed prepovedanih snovi, ki se uporabljajo v opojne namene, tudi zdravilne učinkovine, vendar je zelo težko verjeti, da je približno sto mladih na Kongresni trg v Ljubljano prišlo zato, da bi se tam zdravili. Zato močno dvomimo, da se vsakdo zaveda, kakšne posledice zanj in za okolje utegne imeti uživanje opojnih substanc.
Vzemimo primer uživanja alkohola, pri čemer pustimo ob strani zmerne uživalce pijače. Se res vsak zaveda, da je uživanje alkohola lahko škodljivo, da v nekaterih ljudeh spodbudi nasilno vedenje do okolice? Celo do lastne družine, ki kasneje zaradi nevzdržnih razmer nemara celo razpade. Mar to pomeni, da se posameznik zaveda, kaj s čezmernim uživanjem alkoholnih pijač povzroča sebi (zdravstveno) in okolici (slab zgled in trpeče družine)? Gotovo ne. Nekateri se tega zavejo šele takrat, ko končajo na cesti. In takrat je nekaterim pošteno žal, da svojih dejanj niso dobro premislili oziroma se jih niso pravočasno zavedeli.
Podobno je z uživanjem marihuane. Ste prepričani, da se vsak uživalec konoplje zaveda njene škodljivosti? Mar res vsak ve, da je v marihuani več kot 2000 škodljivih snovi? Imate podatke o šolskih uspehih problematičnih uživalcev marihuane pa o njihovih vozniških sposobnostih in povzročitvah prometnih nesreč? O problematičnem navezovanju stikov s socialnim okoljem, o številu uživalcev konoplje, ki se oglasijo v ambulanti zaradi depresivnega razpoloženja in antimotivacijskega sindroma? Koliko uživalcev konoplje uživa poleg nje še druge droge? In ko smo že pri tem - ste prepričani, da se vsak mladostnik pri petnajstih, ki zaide v kak nočni klub, zaveda, da mu lahko že prvi odmerek po-njuhanega belega praška škoduje?
10
Demokracija • 21/xn ■ 24. maj 2007
KOLUMNA
Odnos do resnice in zakona
Dr. Matej Makarovič
Afera s Slovensko varnostno-obveščevalno agencijo (Sova) v slovenski javnosti za zdaj poteka po preizkušenih poteh. Zelo očitna dejstva se poskušajo v dominantnem - predvsem medijskem -konstruiranju realnosti, ki ga večinoma še vedno obvladujejo isti akterji kot najmanj zadnjih petnajst let, maskirati po eni strani z neskončno relativizacijo ugotovljenih dejstev, po drugi pa s preusmerjanjem pozornosti s teh dejstev na raznovrstne politične konstrukcije.
Bistveni cilj teh konstrukcij pa je enak kot zadnjih petnajst let: preusmeriti krivdo s tistih, ki so nezakonitosti zagrešili, na tiste, ki so jih razkrili. Najprej je bil tako sporen že sam vladni nadzor nad Sovo, pa naj so bili argumenti proti njemu še tako čudaški. Mimogrede: zanimivo bi bilo videti, kako bi se tisti, ki so dvomili o upravičenosti vladnega nadzora, odzvali na kršitve človekovih pravic, ki bi jih zagrešila Sova. Bi menili, da za to ni kriva vlada, ker je to avtonomna stvar Sove, ali pa bi obdolžili kar parlamentarno komisijo, ki sme po njihovo Sovo edina nadzirati? Zelo verjetno ne. Vsekakor je do sedaj že jasno, da so bila ta nasprotovanja motivirana bodisi s hudo naivnimi pogledi na svet, bodisi z zavestnim interesi, da nekatera dejstva nikoli ne pridejo na dan. Parlamentarna komisija za nadzor nad Sovo se namreč očitno ni izkazala kot posebno učinkovit nadzorni organ. To ni argument proti taki komisiji, ki je seveda nujno potrebna - kot oblika demokratičnega večstrankarskega parlamentarnega nadzora nad (potencialno precej nevarnim) delom izvršilne oblasti je pa močan argument za to, da vladni nadzor absolutno ni bil odveč.
Da ni nadzora in temeljne nezaupljivosti v tem primeru nikoli preveč, izhaja prvič že iz narave takšnih služb kjer koli na svetu, saj so v logiko njihovega dela vedno vpletene velike nevarnosti zlorabe in predvsem ogrožanja človekovih pravic, drugič pa iz posebne narave in dediščine partijske politične policije - nekdanje Službe državne varnosti, katere neposredna naslednica Sova očitno je, saj sicer ne bi še danes hranila njenih arhivov.
Zdaj so pred nami jasna dejstva, ki jih doslej nikomur ni uspelo zanikati, na primer: (i) Sova je imela črni fond, ki je bil zunaj proračuna in zunaj nadzora pristojnih institucij: od vlade do pristojne parlamentarne komisije; (2) ta fond je bil nezakonit; (3) poslovanje z njim je bilo nezakonito; (4) iz tega fonda so se nezakonito financirale raznovrstne usluge, med drugim po naročilu iz urada predsednika republike; (5) Sova je nezakonito zadrževala dokumentacijo, ki bi morala izročiti Arhivu Republike Slovenije, s čimer so bile kršene pravice ljudi, na katere so se ti dokumenti nanašali. Nekaterih od teh dejstev niti ni nihče po-
Razplet afere Sova bo eden ključnih preizkusov odnosa do pravne države.
skušal demantirati, vsi poskusi demantijev pa so bili z dokazi zavrnjeni praktično že v nekaj urah. Velikanski škandal je že vsako posamično dejstvo, njihova kombinacija pa je še toliko bolj zaskrbljiva.
Toda še veliko bolj skrb zbujajoče je prevladujoče (medijsko) manipulativno konstruiranje realnosti, v katerem se poskušajo ustvarjati trije učinki: (1) totalna relativizacija dejstev; (2) preusmerjanje pozornosti od dejstev k domnevnim motivom, zaradi katerih so bila ta dejstva sploh spoznana, in (3) relativizacija zakonitosti ter pomena resnice.
Prvič, ob prevladi medijsko-političnega »spina« skoraj ni mogoče sporočiti dejstev. V sprevrženi različici postmodernistične relativizacije se namreč dejstva, podprta z materialni dokazi (podpisi, parafe, dokumenti, žigi), ki jih ponujajo eni, preprosto izenačijo z osebnimi stališči, ki jih ponujajo tisti, na katere pada sum zlorabe. Zaskrbljivo je, kako resno se (še vedno) sprejemajo ljudje, ki jim je v enem trenutku vse jasno, v drugem so vse pozabili; ki niso ničesar vedeli, a hkrati »vedo«, da je bilo vse zakonito ... Čeprav so lahko takšna zapletanja na osebni ravni popolnoma razumljiva obrambna reakcija, pa je skrajno problematično, če se lahko s takimi reakcijami v medijskem diskurzu relativizira praktično vsako dejstvo.
Drug ključni problem pa je, da se javna pozornost načrtno preusmerja od odkritih dejstev k domnevnim motivom tistih, ki so dejstva odkrili. To je podobno, kot če bi v črni kroniki namesto poročanja o razkritem kriminalu večinoma ugibali o motivih, ki so morebiti vodili policiste pri razkritju kriminala, na primer o njihovi - morda celo sporni(!) - želji po dokazovanju in napredovanju v službi...
In končno je tu še relativizacija pomena resnice in zakonitosti v smislu: tudi če je vse res in če je bilo res nezakonito, bi morali stvari pustiti pri miru. To sklepanje izhaja iz skrajno avtoritarne, nedemokratične in protilegalistične logike, po kateri morajo biti nekateri posamezniki in organizacije izvzeti iz splošno veljavnih pravil v imenu domnevno višjih ciljev.
Prav zaradi vsega tega bo razplet afere Sova eden ključnih preizkusov odnosa do resnice, zakonitosti in pravne države v slovenski družbi. ES
Demokracija • 2i/xii • 24. maj 2007
11
POLITIKA
Svet SDS je podprl predsedniško kandidaturo Lojzeta Peterleta.
Velik korak za pomlad
Gašper Blažič, foto: Gregor Pohleven, SDS, arhiv Demokracije
Aktivnosti v zvezi s predsedniškimi volitvami se nadaljujejo. Tako sta Lojzeta Peterleta, ki ga je prva podprla Nova Slovenija, nedavno uradno podprli tudi Slovenska demokratska stranka in Slovenska ljudska stranka.
V prejšnji številki Demokracije smo poročali o tem, da je Gregor Golobic, sicer siva eminenca Društva Zares, podporo vseh treh pomladnih strank Lojzetu Peterle-tu ocenil za že videni recept, ki naj bi pomagal utrjevati desnico pred parlamentarnimi volitvami leta 2008. Njegova ocena bi lahko delno celo držala, saj se v zadnjih tednih precej manj govori o možnostih velike koalicije med SDS in SD kot pred nekaj meseci. Kot je dejal predsednik SD Borut Pahor na nedavnem srečanju s člani svoje stranke v Novem mestu, naj bi bila velika koalicija le zasilna rešitev. Medtem pa je na drugi strani Lojze Peterle, ki je v
12
petek, 18. maja, dobil podporo sveta SDS, že napovedal, da se ne bo zadovoljil le s podporo strank. Pridobiva tudi podporo posameznikov in skupin. Med drugim sta mu javno podporo izrazila plavalec Martin Strel in pevec Gi-anni Rijavec.
Znova slovenska pomlad?
Skupna podpora vseh treh de-snosredinskih strank Lojzetu Pe-terletu je zanimiva zlasti zato, ker doslej desnosredinske stranke nikoli niso nastopile enotno na predsedniških volitvah, če odštejemo volitve za predsednika predsedstva leta 1990, ko sta se v drugem krogu pomerila nekdanji partijski šef Milan Kučan in
disident Jože Pučnik. Leta 1992 so stranke slovenske pomladi nastopile vsaka s svojim kandidatom. SLS, ki jo je vodil Marjan Podobnik, je kot predsedniškega kandidata evidentirala Stanka Buserja, SDS(S) svojega prvega predsednika Franceta Tomšiča, SKD pa Ivana Bizjaka, kasnejšega notranjega ministra v koalicijski vladi LDS-SKD-ZL. Prav Bizjak se je v predsedniški tekmi še najbolj približal Milanu Kučanu, ki je tedaj zmagal v prvem krogu. Pet let kasneje, leta 1997, sta SDS in SKD v boju za predsedniško mesto podprli Jožefa Bernika, kasnejšega poslanca v državnem zboru, medtem ko je SLS za predsedniškega kandidata
evidentirala sedanjega predsednika SLS in ministra za okolje Janeza Podobnika. Slednji je bil z dobrimi 18 odstotki v predsedniški tekmi takoj za Kučanom, ki je znova zmagal v prvem krogu, medtem ko je bil Bernik na tretjem mestu z dobrimi devetimi odstotki podpore. Tudi leta 2002
Milan Kučan in Jože Pučnik leta 1990
Demokracija • 21/XII • 24. maj 2007
POLITIKA
Barbara Brezigar na volitvah 2002
pomladni trojček (medtem je prišlo do sprememb, saj je vmes nastala »združena« SLS, po njej pa še NSi) ni nastopil enotno, saj sta SDS in NSi podprli Barbaro Brezigar, ki jo je že pred tem predlagala skupina volivcev iz Nove revije, medtem ko je SLS podprla Franceta Arharja (zanimivo je, da so slednjega lani na županskih volitvah v Ljubljani podprle vse tri stranke), po Arharjevi izločitvi iz prvega kroga pa je SLS nekoliko zadržano podprla Barbaro Brezigar, ki je nato tesno izgubila bitko s sedanjim predsednikom države Janezom Drnovškom. Slednji je bil v prvi polovici svojega mandata povsem sprejemljiv tudi za desno-sredinski politični prostor, saj se ni želel pretirano javno izpostavljati, poleg tega je njegovo ravnanje kazalo, da bo v primerjavi s predhodnikom Milanom Kučanom ravnal bolj državniško.
Znotrajstrankarski premiki
Med zadnjimi dogodki, ki zbujajo zanimanje javnosti, pa je napoved kandidature celjskega župana Bojana Šrota za predsednika SLS. Ambicije Bojana Šrota sicer nekoliko spominjajo na vrenje znotraj NSi pred dvema letoma, ko je župan Dolenjskih Toplic Franci Vovk stopil iz anonimnosti in na kongresu NSi v tekmi z Andrejem Bajukom osvojil neverjetnih 40 odstotkov glasov, s čimer je spravil formalnega zmagovalca, sedanjega predsednika stranke Andreja Bajuka, v precejšnjo zadrego. Izkazalo se je namreč, da je nezadovoljstvo znotraj stranke čedalje večje in da se ob nizki javnomnenjski podpori utegne zgoditi, da bo stranka na volitvah
izpadla iz parlamenta. Tedaj so mediji in tudi nekateri krogi kot alternativo Bajuku izpostavljali Lojzeta Peterleta, ki pa ni želel kandidirati za predsednika stranke, domnevno tudi zato, ker bi lahko prišlo do upora tistih članov NSi, ki so kritično gledali na Peterletovo vlogo v SKD zaradi koalicije z LDS, ki je SKD pripeljala do velikega poraza leta 1996. Poleg tega se je postavljalo vprašanje, kaj bi zamenjava na vrhu NSi pomenila za vladno koalicijo. Pokazalo pa se je, da bi bil morebiten Peterletov vzpon na vrh NSi še vedno manjše »zlo«, kot če bi se za tak korak odločil konec lanskega leta odstavljeni minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič, ki se je vrnil v poslanske klopi. Peterle je kasneje zavrnil možnost, da bi se še kdaj aktivneje vključeval v strankarsko politiko, pa tudi Drobnič ni pokazal zanimanja za Bajukovo nasledstvo, saj naj bi imel znotraj stranke kar nekaj nasprotnikov, zaradi česar mu najverjetneje ne bi uspelo priti na vrh stranke.
Reforma SLS Vse torej kaže,
da bo SLS morda doživela enega večjih pretresov še pred parlamentarnimi volitvami, ko se bo morala po mnenju nekaterih odločiti kako naprej. Slišati je mogoče očitke, naj bi imel Janez Podobnik zaradi svojega dela z ministrstvom za okolje premalo časa za stranko. Prav to pa naj bi spodbudilo Bojana Šrota, ki je lani znova postal župan Celja - zmagal je v prvem krogu k napovedi kandidature za predsednika SLS. Ob tem Šrot priznava, da bi bilo zelo težko voditi SLS iz Celja, zato bi morda moral biti vsaj poslanec v državnem zboru, da bi lahko uspešno vodil stranko.
Kakor koli že, prvi skupni nastop pomladnih strank bo zagotovo zanimiva prelomnica v dosedanji praksi predsedniških volitev. To bo majhen korak za Peterleta, a velik korak za slovensko pomlad. Zgodnja odločitev Lojzeta Peterleta za kandidaturo naj bi bila po njegovem prepričanju prednost, saj so jo ljudje pozdravili, sam pa ostaja, kot je dejal, kandidat liste državljank in državljanov s podporo pomladnih strank. 13
Predsedniški kandidat Lojze Peterle
Želim biti odprt in dostopen
Kakšen profil predsednika države nameravate oblikovati v primeru zmage? Se bo zelo razlikoval od drže sedanjega predsednika Janeza Drnovška?
Želim okrepiti dostojanstvo predsedniške vloge v skladu z njeno ustavno opredelitvijo. Vsekakor bi želel razviti tak predsedniški profil, da bi državljanke in državljani v predsedniku prepoznavali svojega predstavnika, ki na državniški način na najvišji ravni skrbi za skupno dobro ter
za podobo države navznoter in navzven. K temu spada povezovalna vloga v smeri politične odličnosti pri določanju in doseganju skupnih političnih ciljev. Sem spada tudi skrb za sodelovanje in enotnost nosilcev najvišjih javnih funkcij v skladu z njihovim ustavnimi in zakonskimi pristojnostmi. Želim biti odprt in dostopen predsednik.
Kakšna je po vašem mnenju vloga predsednika države v zunanji politiki in kakšna je vloga zunanjega ministra? Predsednik Drnovšek je v zadnjem času ne nazadnje izvedel kar nekaj solističnih potez.
Predsednik nima svoje zunanje politike, lahko pa, upoštevajoč vlogo državnega zbora in vlade, močno pripomore k enotnosti in uspešnosti slovenske zunanje politike. Zunanji minister je ključni nosilec zunanje politike znotraj izvršilne oblasti. Narobe bi bilo, če bi si bila s predsednikom države konkurenčna. Potrebna je ena zunanja politika, med predsednikom in zunanjim ministrom ter predsednikom vlade bi moralo veljati medsebojno spoštovanje, sodelovanje in dopolnjevanje v skladu s formalnimi statusi.
Srečanje Demosove vlade
Na pobudo Lojzeta Peterleta, predsednika prve povojne demokratično izvoljene vlade, so se v soboto, 19. maja, v Ložah pri Vipavi srečali člani omenjene vlade. Srečanja seje udeležil tudi premier Janez Janša, ki je bil v Demosovi vladi obrambni minister, in dejal, da tega, kar je storila Demosova vlada, nI mogoče ponoviti, saj je bil to Izjemen čas. Peterle je poudaril zlasti primorski delež pri osamosvajanju, saj le-ta ni bil majhen, Slovenija pa je po njegovem mnenju prehodila pot od preglasovane članice jugoslovanske federacije do najboljše nove članice Evropske unije s pozitivno gospodarsko rastjo, ki bo prihodnje leto predsedovala Evropski uniji. Srečanja seje udeležil tudi nekdanji minister za gospodarstvo v Demosovi vladi Jože Mencinger in dejal, da bi pri kandidaturi za predsednika države podprl Mitjo Gasparija.
Srečanje članov Demosove vlade v Ložah pri Vipavi.
Demokracija • 2i/xu • 24. maj 2007
13
POLITIKA

Nasedli kapitan Iztok
Aleš Kocjan, foto: FOTO SPRING, Gregor Pohleven, Bor Slana, arhiv Demokracije
Nepravilnosti, ki jih je v poročilih o nadzoru v Slovenski varnostno-obveščevalni agenciji zapisala vladna komisija, so očitno le vrh ledene gore. Na dan prihajajo vedno nove, ki najbolj bremenijo nekdanjega direktorja Iztoka Podbregarja.
Kot je znano, je vlada pred časom ustanovila komisijo, ta pa je v zadnjih tednih temeljito pregledala delovanje Sove. Komisija je svoje ugotovitve iz nadzora javnosti do zdaj predstavila v dveh poročilih. Poročili sta razkrili, da so se posamezniki očitno več let politično in finančno okoriščali na račun Sove. V prvem poročilu, ki se nanaša na pregled dokumentov v Sovi, je komisija zapisala, da je v
14
prostorih Sove našla dokumente njene predhodnice, to je Službe državne varnosti (SDV) iz časa pred letom 1991, ki bi jih morala Sova po zakonu že leta 2000 izročiti Arhivu Republike Slovenije, vendar tega ni storila. Prav tako je komisija ugotovila, da je v prostorih Sove naprava za uničevanje papirja, kar bi lahko pomenilo, da so nezakonito uničevali arhivsko gradivo, odkrila pa je tudi prisluškovalno napravo, s
katero je mogoče prisluškovati mobilnim telefonom.
Drugo vmesno poročilo Drugo
poročilo, ki se nanaša predvsem na finančno poslovanje Sove, je še bolj šokantno. V njem je vladna komisija zapisala, da je pri pregledu finančnega poslovanja znotraj zakonitega posebnega fonda, ki je namenjen predvsem operativnemu delu Sove, odkrila še nezakonit črni fond, za katerega ne vlada ne
parlamentarna komisija, ki nadzira delo Sove, nista vedeli in o katerem, predvsem o porabi sredstev iz njega, skoraj ni dokumentacije. Pri pregledu je komisija ugotovila, da je bila večina dokumentacije, ki se nanaša na fond, uničena (obstaja le del dokumentacije po letu 2003, čeprav naj bi bil fond obstajal že prej), da so se vanj nezakonito stekala sredstva iz tujine (Sova se po zakonu lahko financira le iz proračuna) in da so se v nekaterih
Demokracija • 21/XII • 24. maj 2007
ggpjjft
POLITIKA
primerih sredstva iz fonda porabljala nezakonito. Tako je na primer komisija ugotovila, daje Sova delavcu, ki je bedel nad črnim fondom, ob odhodu v pokoj kupila ročno uro v vrednosti 550.000 tolarjev. Izdatek so prikazali kot izdatek za mednarodno sodelovanje. Prav tako je Sova iz tega fonda leta 2005 kupila letalsko karto Frankfurt-Ljubljana-Frankfurt za indijskega zdravilca, ki se je takrat srečal s predsednikom države Janezom Drnovškom, podatke za karto pa je Sovi posredovala voditeljica Drnovškovega kabineta Valentina Flander.
Poleg tega je komisija ugotovila nepravilnosti pri ravnanju z zakonitim posebnim fondom. Po njenih ugotovitvah ga je v enem primeru Sova zlorabila tako, da je iz njega izplačala honorar v višini 126.300 evrov direktorju Komisije
za reformo obveščevalnega sistema BiH, ki ga je pred tem nezakonito registrirala kot tajnega sodelavca in mu na ta način omogočila, da se je izognil plačilu davka; v drugem primeru je nekaterim svojim sodelavcem plačevala delne ali celotne najemnine za bivanje v zasebnih stanovanjih ter stroške za življenje v Sovinih konspirativ-nih objektih, ki se zaradi tega niso mogli uporabljati za konspirativno delovanje agencije.
Drnovškovo izmikanje Čeprav
obtožbe Janeza Drnovška precej obremenjujejo, je javnost kar nekaj dni čakala, da ji je bil v zvezi z zadevo pripravljen povedati kaj več. Prvič je o zadevi govoril šele tri dni po tem, ko je vlada objavila poročilo, čeprav niti takrat ni povedal veliko. Tako ni dal ključnega odgovora na vprašanje, ali drži, da so karto, ki jo je plačala Sova, naročili iz njegovega kabineta (o tem, da so jo, danes ni dvoma), ampak je v duhu znanega reka, da je napad najboljša obramba, raje napadel vladno komisijo. Očital ji je, da po nepotrebnem brska po drobovju Sove in da ga želi le diskreditirati. Več o zadevi je bil pripravljen govoriti šele pretekli konec tedna, najprej v intervjuju za nacionalno televizijo in nato v intervjuju za največjo komercialno televizijo, čeprav je pri vprašanjih, ki so se nanašala na finančno okoriščanje v Sovi, postal vidno živčen in je temo pogovora hitro speljal drugam. No, kljub temu je javnost dobila nekaj skopih odgovorov. Tako je v pogovoru z novinarjem nacionalne T V Vladimirjem Vo-duškom dejal, da ni vedel za nakup letalske karte, v intervjuju za TV-klub na komercialni televiziji pa je to izjavo še enkrat potrdil. Na vprašanje, ali je torej Valentina Flander delala na svojo pest, ko je Sovi poslala podatke za nakup karte, pa ni želel odgovoriti. Dejal je le, da tako njej kot Podbregarju zaupa. Glede na to nam seveda ni preostalo drugega, kot da o tem vprašamo Flandrovo. V ponedeljek smo poklicali v predsednikov urad in želeli govoriti z njo. Drnovškova tiskovna predstavnica Jana Lutovac Lah nam
Podbregarjeva parafa na spornem dokumentu in parafa na dokumentu iz leta 2000 sta praktično identični.
Drnovšek zanika, da bi vedel za nakup karte. Je Flandrova delala na lastno pest?
je dejala, da to ni mogoče, ampak naj ji po elektronski pošti pošljemo vprašanja zanjo. Kot je dejala Lutovac Lahova, nas bo Flandrova poklicala, če bo na vprašanja želela odgovoriti. Vprašanja smo poslali, vendar do torka popoldne, ko smo članek oddajali v tisk, Flandrova ni poklicala.
Podbregarjeve laži Če v Drnovškovem uradu o zadevi nočejo go-
Dostavljeni:dokumentacija
voriti, pa je bil več o njej medijem pripravljen povedati Iztok Podbre-gar, le da se je vsaka njegova izjava že naslednji dan izkazala za bolj ali manj neresnično. Tako je Podbre-gar kmalu zatem, ko je vlada objavila poročilo o nezakonitem finančnem poslovanju Sove, pojasnil, da ne ve, ah je podpisal odobritev za plačilo karte iz črnega fonda, da pa Sova česa takšnega ne bi počela. Da je Sova to vendarle počela, in to ►
PREDLAGA:
ODOBRI Dr. Iztok POD DIRE
GAR

OPOMBA: parafa dr. Podbregarja na Predlogu za uporabo sredstev posebnega sklada v višini 219.163,00 SIT
i.n Ivi 1 | " ■
" T \ t ,-.!••
■MiCMlpodpr.lk /k
T,M K G
PODARI ž? AR
Demokracija • 2i/xn ■ 24. maj 2007
15
POLITIKA
Nasedli kapitan Iztok
Webs, d. o. o., naj bi bilo Sovino obvodno podjetje.
Iztok Podbregar je kupil jadrnico Y-g99 v času ko je bil direktor Sove.
► z njegovo vednostjo, se je izkazalo naslednji dan, ko je vlada z dokumentov umaknila oznako strogo zaupno in si jih je javnost lahko prvič ogledala. Iz dokumentov je razvidno, da je Sova karto plačala in da so podatke za karto poslali iz Drnovškovega urada. Prav tako so dokumenti pokazali, da je plačilo karte odobril Podbregar. In kako se je na to odzval slednji? Kot da se ne bi že pred tem dovolj zapletel, je
ANKETA
Komu bolj verjamete v aferi Sova?
a)	predsedniku vlade
b)	predsedniku države
c)	ne vem
Odgovorite na www. demokracij a. si
Rezultati preteklega tedna
Je Dušan Kumer primeren za vodenje komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami?
da H^H	39,5
ne veml	1,7
% 0 25 50 75 100 Glasovalo: 114
Demokracija
v izjavi za medije dejal, da podpis na spornem dokumentu, s katerim je odobril izplačilo, ni njegov, in to poskušal dokazati s podpisom s svoje osebne izkaznice. Podpisa se res ne ujemata, vendar le zato, ker je na osebni izkaznici Pod-bregarjev celotni podpis, medtem ko je na spornem dokumentu uporabil parafo (skrajšan podpis). Nekaj časa se je, zlasti potem ko je Podbregar medijem zatrdil, da nikoli ni uporabljal paraf, zdelo, da je podpis ponarejen, vendar so dokumenti, ki jih je vlada objavila naslednji dan, Podbregarja postavili na laž. Dokumenti niso samo pokazali, da je Podbregar parafe uporabljal, ampak tudi, da so nekatere njegove parafe iz preteklosti precej podobne parafi na spornem dokumentu. Se najbolj se ujema s parafo, ki jo je Podbregar uporabil leta 2000, ko je bil načelnik gene-ralštaba Slovenske vojske.
direktorja Sove, našli v njegovi domači garaži. Podbregar je ob tem izjavil, da v Sovi za avtomobil ni bilo prostora. Da se je to res zgodilo, je v nedeljo v izjavi za medije v Ložah pri Vipavi, kjer so se srečali člani prve slovenske demokratično izvoljene vlade, potrdil tudi predsednik vlade Janez Janša.
Pri pregledu Sovinega poslovanj a naj bi bila komisija tudi odkrila, da je Sova pred leti ustanovila lastno obvodno podjetje, prek katerega naj bi bila financirala in izvajala nekatere dejavnosti. Po informacijah, ki so se pojavile v nekaterih medijih, naj bi šlo za podjetje Webs, d. o. o., ki ima sedež na Kozinovi 2 v
Ljubljani. Podjetje, ki je registrirano za omrežne podatkovne storitve, je ustanovila in ga tudi zastopa Karmen Bratuša, žena Bojana Bratuše, ki je bil v Sovi, dokler ga niso odpustiti zaradi ponarejene diplome, zaposlen na oddelku za prisluh in fizični priklop, kar naj bi pomenilo tehniko, ki s pomočjo računalniškega programa razvozla zapletene signale mobilne telefonije. Ah podatki o tem, naj bi bil Webs Sovino obvodno podjetje, držijo, bomo seveda še videli, skrajno nenavadno pa bi v tem primeru bilo (če seveda drži, naj bi takšna podjetja imele tudi tuje obveščevalno-varnostne službe), da bi Sova ustanovitev in
Sovino obvodno podjetje k0
se torej Podbregar poskuša na vse načine izmakniti odgovornosti za nezakonitosti, ki so se dogajale v Sovi, je v zadnjem času čedalje bolj očitno, da nepravilnosti, ki jih je v dosedanjih poročilih zapisala vladna komisija, še zdaleč niso edine odkrite nepravilnosti v Sovi. Po naših podatkih naj bi bila komisija pri pregledu osnovnih sredstev Sove ugotovila, da v voznem parku Sove manjka eno od službenih vozil. Po odkritju naj bi bili vozilo kar nekaj časa iskali v različnih prostorih Sove, na koncu pa naj bi ga, nekaj mesecev po tem, ko je bil Podbregal odstavljen z mesta
Demokracija ■ 2i/xn ■ 24. maj 2007
16
O odkritih nepravilnosti
Nekdanji ustavni sodnik dr. Peter Jambrek v oddaji Vroči stol o črnem fondu in financiranju Drnovškovega zdravljenja
»Če je sum, da je obstajal fond, ki ni imel pravne podlage in se je v resnici iz njega popolnoma nenamensko trošila neka vsota denarja, upravičen, potem gre v tem primeru za nezaslišano obliko nezakonitosti ... Pravni problem v tem primeru je izjemen. Predstavljajte si, da bi na neki upravni enoti obstajal črni fond in da bi načelnik ali načelnica upravne enote po mili volji razpolagala z neko vsoto denarja, za katero nihče ne bi vedel. Tudi če gre za legalna proračunska sredstva, je treba
vsa izplačati namensko in v skladu s cilji, ki so pravno regulirani. Če tega ni, je to samovolja, arbitrarnost in konec pravne države. Še večji problem je, če se vse skupaj dotika predsednika države, ki je najvišji predstavnik ter varuh zakonitosti in ustavnosti v državi.«
POLITIKA
vodenje takšnega podjetja zaupala nekomu, ki je ponarejal listine o svoji izobrazbi. Podjetje naj bi bilo namreč ustanovljeno po tistem, ko je moral Bratuša oditi iz Sove.
Prisluškovanje SDS? Pri navzkrižnem zaslišanju agentov naj bi bila vladna komisija od nekaterih agentov, ki naj bi bili to pripravljeni potrditi tudi na pričanju pred sodiščem, izvedela, naj bi bila Sova od leta 1993 do 2002 prisluškovala stranki SDS in RTV
govoru potrdil, da je Podbregar jadrnico res kupil pri njem, da pa ne drži, da je na ta račun v Sovi zaposlil njegovi hčeri. Kot je dejal, naj bi se bili hčeri na Sovi zaposlili že pred tem. Koliko je Podbregar plačal za jadrnico (nekateri pravijo, da bi glede na to, da je prosto razpolagal s sredstvi črnega fonda, denar zanjo dobil prav iz njega), nam Novak ni izdal, dejal pa je, da se cene takšnih jadrnic gibljejo od 30.000 do 40.000 evrov, odvisno od tega, koliko opreme imajo. No, pogled
Janez Drnovšek je za Iztoka Podbregarja pripravljen dati roko v ogenj. Očitno bo ta še močno gorela.
Slovenija. Prisluškovanje naj bi se bilo izvajalo iz Sovine konspi-rativke na Malem trgu 4, ki je v neposredni bližini RTV in sedeža SDS. Poročila o prisluškovanju z najpomembnejšimi informacijami o tem, kaj se pogovarjajo tisti, ki so jim prisluškovali, naj bi bih prejemali Milan Kučan, Janez Drnovšek in Gregor Golobic.
Podbregar po domače slednje
pa še ni vse. V Podbregarjevem času naj bi bili v Sovi veliko zaposlovali (v tem času se je v Sovi zaposlilo kar 100 ljudi) tudi po prijateljskih in političnih linijah. Tako naj bi bil denimo Podbregar v Sovi zaposlil hčeri osebe, ki mu je pred tem prodala jadrnico. Kot nam je uspelo izvedeti, je Podbregar jadrnico (gre za jadrnico Y-ggg, dolgo 10 metrov) kupil v podjetju Tri-plast iz Spodnjih Pirnič, ki izdeluje jadrnice. Njegov direktor Anton Novak nam je v telefonskem po-
na internetne strani, kjer so oglasi za tovrstne jadrnice, pokaže, da se lahko cena za recimo osem let staro jadrnico na trgu hitro povzpne tudi do 50.000 evrov.
Kot je shšati, naj bi na vsa vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z navedenimi sumi nepravilnosti v Sovi, odgovorila naslednja poročila, ki jih namerava v zvezi z nadzorom v Sovi še objaviti vlada. Na dan izida naše revije naj bi predstavili drugi del finančnega poročila, v naslednjih tednih pa še druga poročila. Glede na to ne preseneča, da iz kabineta predsednika države in nekaterih krogov na levici, ki so v preteklosti očitno obvladovali Sovo ter se iz nje tudi informacijsko in finančno napajali, prihajajo čedalje ostrejši toni. A kot kaže, to vlade ne bo ustavilo. Zdi se, da se je trdno odločila, da bo nepravilnostim v Sovi, o katerih se je v preteklosti veliko govorilo in namigovalo, prišla do dna. 19
Brez posvetovanj
Vida Kocjan
Ravnanje Janeza Drnovška ni primerno funkciji predsednika Republike Slovenije.
Čeprav se je šestietni mandat Mitji Gaspariju, guvernerju Banke Slovenije, iztekel že 31. marca 2007 in je Janez Drnovšek, predsednik države, poziv za prijavo objavil že novembra lani, guvernerja še vedno nimamo. Drnovšek je imel dovolj časa, da bi poslancem državnega zbora pravočasno predlagal kandidata, ti pa bi ga nato na tajnem glasovanju potrdili. To se ni zgodilo, saj je Drnovšek trmasto vztrajal pri svojem izbrancu Mitji Gaspariju in ves čas zavračal posvetovanje s poslanskimi skupinami. To dela še danes. Na javni poziv sta se prijavila le dva kandidata, in sicer Gaspari ter dr. Boštjan Jazbec. Slednjega je Drnovšek gladko ignoriral, po Gasparijevi neizvo-litvi pa je vztrajal pri novem izbrancu Andreju Rantu, čigar partijska preteklost pred osamosvojitvijo je precej bogata. Ko niti slednjega parlament na marčevski seji ni potrdil, se je Drnovšek umaknil, Gaspari je Ranta imenoval za svojega pomočnika, ta pa je nato 1. aprila v skladu s pravih osrednje banke prevzel njeno začasno vodenje. Drnovšku je to ugajalo, in čeprav bi lahko vsaj na aprilski seji državnega zbora poslanci odločali o novem kandidatu, se to ni zgodilo, saj niso imeli predsednikovega novega predloga.
Zato so poslanske skupine SDS, NSi in SLS pretekli teden Francetu Cukjatiju, predsedniku državnega zbora, poslale predlog, naj sprejme sklep, da se predsednik republike izreče oziroma posreduje mnenje o imenovanju guvernerja. Še posebej želijo, da Drnovšek pojasni, zakaj drugi prijavljeni kandidat za razpis za guvernerja banke dr. Boštjan Jazbec zanj ni primeren kandidat. Predsednik je namreč dolžan osebno pojasniti zaplete pri imenovanju guvernerja in razloge, zakaj ne predlaga novega kandidata.
Še vedno brez guvernerja
Po tem pozivu, in ko je kazalo, da bo moral stopiti tudi pred poslance v državnem zboru, se je Drnovšek zganil, čeprav spet v svojem slogu. V sporočilu za javnost je zapisal, da je tudi potem, ko Gaspari in Rant nista dobila zadostne podpore v parlamentu, nadaljeval z iskanjem primernih kandidatov. O Jazbecu pa se spet ni izrekel. V javnosti so se nato pojavile informacije, da je guvernerstvo ponudil dr. Mojmirju Mraku, profesorju na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, a je slednji ponudbo zavrnil. V začetku tega tedna naj bi se bil Drnovšek sešel z dr. Dušanom Mramorjem, finančnim ministrom v nekdanji Ropovi vladi, ta pa naj bi se odločil do konca tega tedna.
Čeprav Drnovšek zatrjuje, da si želi, da bi Banka Slovenije čim prej dobila novega guvernerja, in nadaljuje z iskanjem primernega kandidata, očitno ni čisto tako.
Sova naj bi bila iz konspirativke na Malem trgu 4 prisluškovala SDS in RTVS.
Demokracija • 21/XII • 24. maj 2007
17
POLITIKA
Pojavljajo se vedno isti ljudje
Aleš Kocjan, foto: Gregor Pohleven
Dr. Miha Brejc ima za seboj bogato politično in akademsko kariero. Diplomiral je leta 1975 iz sociologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
Na isti fakulteti je leta 1983 magistriral, dve leti pozneje pa je na Fakulteti za organizacijske vede v Mariboru doktoriral iz organizacijskih ved. Zdaj je redni profesor na Fakulteti za upravo v Ljubljani, predava pa tudi na Fakulteti za državne in evropske študije.
Leta 1990 je prevzel vodenje Varnostno-informativne službe (VIS), predhodnice današnje Sove. Leta 1993 ga je Drnovškova vlada na podlagi obtožb Romana Jegliča, da VIS zbira podatke o zasebnem življenju Janeza Drnovška, odstavila s tega mesta. Čeprav so se obtožbe pozneje izkazale za neresnične, Drnovšek ni držal besede, ki jo je dal ob njegovi odstavitvi, da se mu bo opravičil, če se bo izkazalo, da obtožbe ne držijo. Ob nastopu Bajukove vlade leta 2000 je Brejc za pol leta postal minister za delo, družino in socialne zadeve. Na
18
volitvah istega leta je bil izvoljen za poslanca v državni zbor, kjer je bil član dveh parlamentarnih odborov in ene komisije, hkrati pa je bil tudi eden izmed treh njegovih podpredsednikov. Leta 2004 je bil izvoljen za poslanca v evropski parlament in to delo opravlja še danes. Z njim smo se pogovarjali o njegovih pogledih na slovensko zgodovino, aferi Sova, referendumu o Hrvaški in sprejemanju evropske ustavne pogodbe.
Konec aprila ste nekoliko presenetili, ko ste kot slavnostni govornik nastopili na proslavi ob 60. obletnici priključitve Primorske matični domovini v Kromberku, ki jo je organizirala Zveza združenj borcev NOB. Zakaj ste se odločili za nastop?
Letos sem dobil prvo vabilo ZZB NOB za govor na proslavi v zadnjih 13 letih. Ne spuščam
se v razloge, mislim pa si, zakaj je bilo tako. Moja odločitev, da se po uspešno opravljenih nalogah, povezanih z osamosvojitvijo Slovenije, vključim v politiko, je pri nekaterih ljudeh vzbudila negativne reakcije. Nisem vstopil v kakšno od močnih vladajočih strank, ampak v takrat šibko socialdemokratsko stranko, ki jo je vodil Janez Janša. Na levici in v zvezi borcev so bili ogorčeni, češ, Janša spada vendar na drugo stran in sinovi partizanov ne bi smeli sodelovati v taki stranki. 45 let po vojni in le nekaj let v novi, demokratični državi so nekateri še vedno vztrajali pri delitvah slovenskega naroda na tiste, ki so bili na pravi strani, in na tiste, ki so bili na napačni. Marsikdo še danes tako misli. Vidite, jaz pa ne mislim tako.
Drugi razlog za mojo politično opredelitev je bilo spoznanje, da so tiste politične sile, ki so zlorabi-
le partizanstvo in vodile državo 45 let, po volitvah leta 1992 spet zavladale v Sloveniji, izvedle divjo privatizacijo in vrgle na cesto 100.000 delavcev. Kdor se danes zgraža nad velikimi socialnimi razlikami in nad tem, da so nekateri v tem času neznansko obogateli, se mora vprašati tudi, koliko je sam s svojim glasom, s svojo podporo na volitvah pripomogel k temu. Ker sem videl, kako so nekdanji veliki direktorji, nekdanji oblastniki in njihovi sorodniki čez noč postali lastniki nekdaj skupne lastnine, sem se odločil, da se ne bom pridružil tistim, ki podpirajo to početje, ampak tistim, ki želijo bolj pošteno delitev nekdaj skupnega premoženja, tistim, ki se zavzemajo za socialno pravičnost, za enake izhodiščne možnosti in ki jim je domoljubje temeljna vrednota.
Kakšen je vaš pogled na partizansko gibanje na eni in domobransko gibanje na drugi strani?
Vsakomur je jasno, in tega nobena sila na svetu ne more spre-
Demokracua • 21/XII • 24. maj 2007
POLITIKA
meniti, da je bilo partizanstvo svetla stran naše zgodovine in lahko smo ponosni na naše očete in matere, ki so zmogli toliko moči in poguma ter v boju z veliko močnejšim nasprotnikom zmagali in ohranili slovenstvo. Prav tako je jasno, kdo je sodeloval z okupatorjem in kdo je zlorabil partizanstvo za socialistično revolucijo. Vendar pa otroci ne moremo biti odgovorni za početje svojih staršev, naj bo dobro ali slabo.
V govoru ste poudarili, da je naša dolžnost, da vsak po svojih močeh preseže delitve in pripomore k spravi. Je po vašem mnenju sprava sploh mogoča?
Poglejte, kako so očetje EZ pred 50 leti, torej le nekaj let po drugi svetovni vojni, zmogli preseči zgodovinska nasprotja in začeli graditi Evropo miru in sožitja, jugoslovanska in slovenska politika pa sta temeljili na razdvajanju ljudi. Na vsaki proslavi so upravičeno poveličevali partizanstvo in obsojali kolaboracijo, vendar pa tega ni mogoče početi v nedogled, ker se s tem sovraštvo prenaša z generacije na generacijo. Veličina zmagovalcev ni le v njihovem herojstvu, ampak tudi v odpuščanju in razumevanju njihove vloge in odgovornosti za skupno prihodnost.
Slovenija je danes razvita evropska država, je najuspešnejša med novimi članicami ter se po gospodarski in socialni razvitosti uvršča med najboljše članice skupnosti. Nismo uspešni le doma, ampak tudi na tujem. Naši znanstveniki, kulturniki, športniki, gospodarstveniki, tudi naši študentje, pustijo zaznavne sledi odličnosti, kjer koli se pojavijo. Lahko smo ponosni nanje. Zanimivo je, da o njih nikdar ne govorimo kot o rdečih ali črnih, enih ali drugih. So samo naši in tako je prav. Bodimo veseli, da živimo v tako lepi domovini, bodimo ponosni nanjo pa tudi kaj storimo zanjo; ob tem se spomnimo vseh tistih, ki so svoje življenje vtkali v to, kar danes imamo.
žena tudi, Janševega očeta pa so mobilizirali domobranci in tako je pristal na drugi strani. Toda midva sva prijatelja in v Slovenski demokratski stranki je takšnih primerov še več.
V Sloveniji je ta čas aktualna predvsem zadeva, povezana z nadzorom vladne komisije v Sovi, ki je odkrila vrsto nepravilnosti pri njenem poslovanju. Nekateri pravijo, da so se nepravilnosti v Sovi pojavile predvsem zato, ker še vedno ni pretrgala vezi z nekdanjo SDV. Se s tem strinjate? Kaj ste recimo sami opazili, ko ste bili direktor Var-nostno-informativne službe?
Ko sem novembra 1990 na povabilo Demosove vlade prevzel mesto načelnika SDV, je bila to velika tajna služba z okrog 600 zaposlenimi. Konflikti z beograjskimi oblastmi so se stopnjevali in jasno je bilo, da mirnega razpleta ne bo. Zato ni bilo preprosto v kratkem času preoblikovati institucije, ki je 45 let delovala na ustaljen način, niti ni bilo mogoče službe razpustiti. Takrat smo, upoštevaje bližajoči se konflikt z JLA, upokojili okrog 200 zaposlenih, kasneje pa so upokojili še približno enako število zaposlenih. SDV smo preoblikovali v Varnostno-informativno službo; dejansko je šlo za sodobno zasnovo, brez »notranjega sektorja«, skratka, nova demokratična
tudi Sova, tako kot je bila SDV, le podaljšana roka Drnovškove in Ropove vlade. Kot vidim, se v povezavi z Drnovškom spet pojavljajo isti ljudje kot nekoč.
V zvezi s Sovo je mogoče slišati tudi namige, da je obstajala celo posebna skupina, ki naj bi bila od leta 1993 do 2002 prisluškovala stranki SDS in RTV Slovenija. Se vam zdi to mogoče? Je imela Sova takrat tehnične zmogljivosti za to?
O tem ne vem ničesar, glede na sposobnosti tehničnega sektorja Sove in njeno očitno instrumen-taliziranost pa teh možnosti ne izključujem.
Pred dnevi je novoustanovljeni Zavod 25. junij, ki ga vodi Marjan Podobnik, napovedal, da bo, če Hrvaška do takrat, ko bo končala pristopna pogajanja za vstop v EZ, ne bo rešila obmejnih vprašanj s Slovenijo, začel zbirati podpise za referendum o vstopu Hrvaške v EZ. Kakšno je vaše mnenje o tem vprašanju? Podpirate to pobudo?
Obmejna vprašanja so vedno v pristojnosti vlad, ne pa civilne družbe. Ljudje imajo vso pravico, da se organizirajo za določen namen in svoje mnenje sporočajo javnosti, vendar pa zato civilna družba ni brez odgovornosti. Te pobude ne podpiram, ker si je Slovenija kot razvita demokratič-
navljam, Slovenija ima dovolj trdnih argumentov za resna pogajanja o meji, tudi za arbitražo ali sodišče, in se ji ni treba zatekati k izsiljevanju ali h grožnjam.
Po nedavnem sestanku pogajalcev za evropsko ustavno pogodbo v Berlinu se zdi, daje vse manj možnosti, da bo ta kmalu sprejeta.
Ustavna pogodba je pomembna novost, saj je prvič v zgodovini EZ nastal dokument, v katerem so združene vse bistvene značilnosti EZ in dosedanjih pogodb. Pogodba poenostavlja in zmanjšuje število pravnih aktov, mnogo jasneje kot doslej razmejuje pristojnosti EZ in držav članic ter povečuje vlogo evropskega parlamenta. Žal pa o ustavni pogodbi, kot je bila predlagana in v mnogih državah že ratificirana, ne bo soglasja. Ker pogodba iz Niče ne ustreza več in ker se težave v razširjeni skupnosti kopičijo, bo do volitev 2009 treba doseči soglasje o novem pravnem temelju EZ. To bo nova pogodba, ki bo vsebovala predvidoma le prvo poglavje predlagane ustavne pogodbe. Če se bomo o tem poenotili, bomo nato morah rešiti še vprašanje drugega dela (listina o temeljnih pravicah EZ) in tretjega dela (politike in delovanje EZ). Skratka, čaka nas naporno pogajanje o vsebini in obliki novih pogodb, nobena od njih pa ne bo imela v svojem nazivu besede »ustavna«. Bistvena novost bo način spreje-
manja: ne več referendum, ampak ratifikacija v parlamentu.
Kakšne posledice bi lahko nastale, če ustava ne bo sprejeta kmalu?
Plan B ne obstaja in evropski voditelji se zavedajo, da 27-član-ska skupnost nujno potrebuje preglednejše in učinkovitejše pravne temelje ter organiziranost. Brez nove ureditve tudi ne bo nove širitve. Verjetno se bo zgodilo tako kot že večkrat doslej: vse do zadnjega trenutka bo napeto, nato pa bo v zadnji noči pogajanj le prišlo do soglasja. IB
19
Na podlagi medijskih objav o dogajanju v Sovi v preteklih letih je mogoče reči, da je postala tudi Sova, tako kot je bila SDV, le podaljšana roka Drnovškove in Ropove vlade.
V SDS ste spravo na simbolični način dosegli...
Naša dolžnost je, da s svojimi dejanji gradimo enotnost slovenskega naroda in preprečimo poskuse vnovične delitve. Jaz sem iz partizanske družine in moja
država je potrebovala bistveno drugačno varnostno-obvešče-valno službo. Ves čas sem čutil, da je moje delo nekako nadzorovano in kasneje seje pokazalo, da so se tudi nekatere aktivnosti odvijale mimo mene. VIS se je izredno izkazala v času osamosvajanja, ko pa smo se nato začeli ukvarjati z divjo privatizacijo, je Drnovškova vlada hitro ukrepala in v kratkem času si je to službo popolnoma podredila. Na podlagi medijskih objav o dogajanju v Sovi v preteklih letih je mogoče reči, da je postala
na evropska država ne more in ne sme privoščiti. Poleg tega grožnja z referendumom deluje kot sredstvo zaradi pomanjkanja argumentov. Teh pa je, kot je znano, dovolj za resno dvostransko pogajanje.
Kako bi se po vaše na morebiten referendum odzvala EZ?
Že sama ideja za referendum se zdi mnogim nesprejemljiva, in kot mi je dejal kolega evroposla-nec, »Slovenija vendar ni balkanska država«. Takšne poteze Sloveniji ne koristijo in nas po svoje potiskajo tja, kjer smo že bili. Po-
Demokracija • 21 /XII • 24. maj 2007
TRIBUNA
V času hladne vojne med svobodnim in komunističnim svetom je bila ideologija primadona. Do padca berlinskega zidu so svet v 20. stol. pretresale družbene reforme in revolucije, nacionalni spopadi, državljanske in ideološke vojne. V vsem tem vrenju je bila religija odrinjena na rob, v zasebnost, brez opaznega vpliva na dogajanje, ki je zajelo vse človeštvo. V Evropi, še zlasti v komunističnem svetu, smo se navadili na nevidnost in nedejavnost vere v družbenem življenju, sociologi pa so nas indoktrinirali z dogmo o sekularizaciji, ki je religijo nepreklicno obsodila na propad.
Vrenje v Katoliški cerkvi
20
Dr. Drago K. Ocvirk
Vendar so se že v 80. letih našli ljudje, ki so zaznali»la revanche de Dieu«, revan-šo Boga, kot je tedaj svoje delo naslovil Gilles Kepel, v podnaslovu pa naznanil, da kristjani, judi in muslimani znova osvajajo svet.
Čas sprememb z osvoboditvijo izpod komunističnega jarma so se tudi v slovenski družbi začele spremembe, ki so bile drugod že sprejete. Normalna posledica izbojevane svobode, vzpostavitve demokracije, uveljavitve človekovih pravic in pravne države je bilo tudi priznanje verske svobode in pravic: verniki, v prvi vrsti katoličani, so spet smeli iz zasebnosti in zakritij v javnost. Za njihove zatiralce in fanatične privržence sekularizacijske doktrine je bil to šok, nekaj povsem nesprejemljivega. Kar so mnogi od njih po tihem mislili, so nekateri izrekli na glas v smislu: »krščanarji spet dvigajo glave«, »še premalo smo pobili te golazni« ... Zaradi polstoletne totalitarne oblasti so imeli ti laični fundamentalisti v rokah vsa sredstva - od medijskih in propagandnih do političnih in ekonomskih - in so hoteli z njimi izničiti vse možnosti, ki jih daje verska svoboda vernikom, v našem primeru katoličanom in njihovi Cerkvi. Ti fundamentalisti so odtlej izgubili nekaj družbene moči, a so to nadomestili s še večjim fanatizmom in sovraštvom, ki ga bruhajo po medijih. Z vsem tem dogajanjem se je tudi naša družba začela normalizirati in doživljati prehod od ideoloških vprašanj h kultur-skim, se pravi bivanjskim in religijskim.
Katoliška cerkev v svetu je te spremembe zaznavala v prvi polovici prejšnjega stoletja, na 2. vatikanskem koncilu pred 50 leti pa se je z njimi temeljito soočila. Toda spremembe v svetu so to starodavno ustanovo prisilile, da se je začela hitreje odzivati in iskati nove rešitve v novih situacijah. Zato se je koncilska logika selila na celinsko raven in Cerkev na posamezni celini se je zazrla vase ter ozrla okrog sebe, da bi poiskala odgovore na bivanjske in verske potrebe ljudi na tistem prostoru. Začele so se celinske škofovske sinode ali konference, in to najprej v Latinski Ameriki, na še nižji ravni pa so potekale pokrajinske in škofijske
Demokracija • 2i/xii • 24. maj 2007
sinode. To dogajanje je zajelo tudi Cerkev na Slovenskem, ki je pred leti imela svojo sinodo.
Skratka, če smo bili iz različnih razlogov navajeni, da je religija odsotna iz družbenega in javnega življenja, zdaj ugotavljamo, da je bilo to pravzaprav nekaj nenormalnega, vsiljenega. Zato se to zdaj spreminja: nekje s premislekom in preudarno kot npr. v katoliški Cerkvi, drugje pa bolj udarno, tudi s silo v obliki fundamentalizmov npr. v islamu, hinduizmu in budizmu. Kako se Cerkev odziva na vrenje v svetu in v sebi sami, lahko v tem mesecu opazujemo ob 5. latinskoameriški škofovski konferenci, ki se je sešla v brazilskem Marijinem romarskem središču Aparecida. V začetku maja jo je odprl papež Benedikt XVI., ki je v uvodnem govoru analiziral položaj v Latinski Ameriki in ugotovil, da mora ta konferenca pripraviti »nova pota in ustvarjalni pastoralni načrt«, ki bo vernim v pomoč pri »soočanju z novimi in težavnimi izbirami«.
Katoliška mundializacija Cerkev v Latinski Ameriki se
je oblikovala skupaj s to celino zadnjih 500 let in je bila doslej z njo zlita v eno. Pokristjanjevanje, ki se je začelo z vélikimi odkritji v 16. stoletju, je vključeno v veliko širše svetovno dogajanje, v povezovanje oz. univerzalizacijo človeštva, ki je nazadnje pripeljala do današnjega poenotenega, globaliziranega sveta in človeštva.
Koncilska logika se je selila na celinsko raven in Cerkev na posamezni celini se je zazrla vase in ozrla okrog sebe ...
Zgodovinar Gruzinski govori o špansko-portugalski univerzalizaciji kot »mundializaciji«: svet je postal »el mundo«. Gotovo je pri tem nasilje navzoče, vendar ni samo to, kajti s silo ne bi bilo mogoče obstati med številčno močnejšimi domačini, ki jih je bilo v 16. stoletju 50 na enega Evropejca, stoletje kasneje pa je bilo le kakšnih 200.000 Evropejcev raztresenih na vseh štirih koncih sveta. Opraviti imamo s »katoliškim kozmopolitizmom«, v katerem se kot še nikoli prej v zgodovini Zahoda družijo mobilnost in nomadstvo, mehki privezi in prehodi od enega sveta k drugemu. To je ena velikih univerzalizacij
TRIBUNA
O avtorju
Dr. Drago K. Ocvirk, član Misijonske družbe lazaristov, je redni profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani. Doktoriral je v Parizu, kjer je predaval šest let Znanstveno se je izpopolnjeval v Londonu in Clevelandu, na povabilo Columbia University v New Yorku je sodeloval v raziskovalnem projektu Religion, Human Rights and Religious Freedom in Post-Communist Middle Europe in nato o tem en semester predaval na Univerzi v Leuvnu (Belgija). Sodeluje v evropskem raziskovalnem programu TRES, področje Religija in konflikt. Lani je raziskovalno delo razširil na lokalna verstva v Beninu, letos pa ta projekt nadaljuje na Salomonskih otokih, kjer bo v prestolnici tri mesece gostujoči predavatelj. Zadnje delo je izšlo pri založbi Družina v Znanstveni knjižnici: Misijoni - povezovalci človeštva. Antropologija misijonov.
v zgodovini človeštva, ni pa edina, kajti prav tedaj je tudi islam imel svojo od Maroka do Malezije.
Trgovina s sužnji je med Afriko in Ameriko ustvarila vezi, ki jih prej ni bilo; univerzalizirane elite - vladarji, uradniki, višja duhovščina ki so sprejemale politične odločitve, so posegale v Azijo, Afriko, Ameriko in posledično še v Evropo. Evropejci, ki so odhajali v Goo ali Mehiko, so se tem krajem prilagodili in niso bili več povsem Evropejci. Spanci so imenovali rojake v Mehiki ali Peruju indianos in tako povedali, da jih imajo za Američane. Zaradi mešanja ras, metissage, razlikuje Gruzinski med mondializacijo in globalizacijo. Prva pomeni mešanje stvari, bitij, idej in verovanj, druga pa je planetarno širjenje tistega, kar je lastno eni sami celini ali civilizaciji, in sicer tako, da se neokrnjeno in nepomešano razširi na ves svet na račun vsega drugega. V tem vidi Gruzinski razliko med ibersko katoliško mundializacijo nekoč in ameriško protestantsko globalizacijo danes.
Pojav civilne družbe Kljub vsej kulturski različnosti in raznolikosti, ki se je zaradi mešanja ohranjala, je katolištvo Latinsko Ameriko povezovalo v eno in tudi samo je delovalo kot edina (legitimna) vera te celine. Danes se ta kulturska in verska enotnost ruši, in to iz več razlogov: demokratične spremembe, ideološki pluralizem, revolucionarna in uporniška gibanja, organiziran kriminal, industrializacija in tržno gospodarstvo ... Vse to je pripeljalo do naglega sesutja tradicionalne ruralne družbe in v nekaj desetletjih se je prebivalstvo v večini iz podeželskega prelevilo v mestnega ali natančneje: stihijska urbanizacija je malodane čez noč ustvarila večmilijonske/ave/e - barakarska velemesta. V Evropi je bilo potrebno celo 19. stoletje, da so nastala prva milijonska mesta, v Latinski Ameriki so večmilijonska mesta zrasla v nekaj desetletjih, v eni generaciji.
Takšne družbene spremembe pa neizogibno spremenijo tako način življenja kot miselne in vedenjske vzorce. Tradicionalne družbene, idejne, vrednostne in verske vezi, ki so se tu spletale v nekakšnem vseobsegajočem katolištvu, ki je bilo po eni strani opora svetnim oblastem - državi, po drugi pa duhovnim - Cerkvi, so se zdaj v veliki meri razpletle. Posameznik je postal prepuščen sam sebi in zato bolj ranljiv, a hkrati s tem tudi samostojnejši in z novimi možnostmi za (ne)uspeh. Nastajajo nove povezave, nove solidarnosti in s tem nove skupine, skratka, poraja in krepi se civilna družba. V duhu (post)moderne miselnosti se oglašajo in hočejo svoje pravice različne manjšine: etnične (Indijanci, Afričani, mešanci idr.), spolne (lezbijke,
geji) in seveda tudi verske. Prav slednje se množijo kot gobe po dežju in čedalje bolj ogrožajo vpliv Katoliške cerkve. Med Indijanci in Afričani se obujajo njihova tradicionalna poganska verovanja, ki so preživela pod katoliško fasado, iz ZDA prihajajo evangeliki (evangelicals) - to so različne sekte, ki so nastale iz protestan-tizma. Teh ne moremo imenovati evangeličani, kot se imenujejo naši protestanti, ker evangeliki zavračajo tradicionalni protestantizem tako kot katolištvo.
Pred novimi izzivi V takšnih okoliščinah je Cerkev, ki je doslej ravnala in razmišljala večinsko s pozicije moči kot legitimna duhovna oblast, postavljena pod vprašaj; ne nazadnje se to dogaja tudi svetni oblasti, državi. Nobena od teh dveh tradicionalnih institucij ni več kos problemom, s katerimi se soočajo ljudje, zato se ti vse bolj povezujejo v civilna združenja in iščejo rešitve mimo države in Cerkve. Na verskem področju to pomeni, da ljudje zapuščajo Cerkev in se pridružujejo drugim verskim skupnostim, predvsem evangelikom. V Braziliji zapusti Cerkev odstotek vernikov letno in šteje zdaj 65 odstotkov, evangelikov je že 22 odstotkov, k nobeni verski skupnosti pa se ne prišteva 12 odstotkov ljudi. Odgovor na vprašanje Kako ravnati v takšnih razmerah? je zato za Cerkev usoden. A ne le za Cerkev na tej celini, marveč na vsem svetu, kajti v Latinski Ameriki živi dobra polovica vseh katoličanov. Vrenje v tej celinski Cerkvi, ki je sad širšega družbenega in svetovnega vrenja, se dogaja v večji ali manjši meri v vseh krajevnih Cerkvah. Odgovori, smernice in načrti konference v Aparecidi bodo pokazali, ali zmore biti
Odgovori, smernice in načrti konference v Aparecidi bodo pokazali, ali zmore biti Katoliška cerkev pomemben dejavnik v sodobnem človeštvu ali ne.
Katoliška cerkev pomemben dejavnik v sodobnem človeštvu ali ne. Že leta 1978, ko je bil za papeža izvoljen Poljak Wojtila, je veljal za papeškega kandidata Brazilec Lorsheider, pred zadnjim konklavom pa je krožilo kar nekaj latinskoameriških imen. Zato ni izključeno, da se prihodnji papež v tem mesecu »dela« v Aparecidi, kar daje tej konferenci in njenim smernicam še dodatno težo. 19
Demokracija ■ 21/xn ■ 24. maj 2007
21
SLOVENIJA
Višji smisel materinščine
Peter Avsenik, foto: Bor Slana, arhiv Demokracije
V prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti je bil minuli teden celodnevni posvet o stanju, stiskah, zagatah in zakladih slovenskega jezika. Temeljno izhodišče razprave je bil nacionalni program za jezikovno politiko.
Državni zbor je na seji v začetku maja med drugim sprejel resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007-2011. O njej je minister za kulturo Vaško Simoniti dejal, da v "demokratičnem duhu podpira tudi učenje drugih jezikov in sporazumeval-no usposabljanje vseh v njihovem maternem jeziku". Tako naj bi država s spodbujevalnimi in predpisovalnimi ukrepi zagotovila nadaljnji razvoj in rabo slovenščine na vseh področjih javnega življenja, tudi zunaj meja naše države. Predlog resolucije je sicer pripravil Sektor za slovenski jezik pri ministrstvu za kulturo pod
22
vodstvom Janeza Dularja, hkrati pa je posvet o sedanjosti in prihodnosti našega jezika pripravila tudi Komisija za slovenščino v javnosti pri SAZU. Svoja stališča so prispevali mnogi ugledni akademiki in drugi tvorci slovenske jezikovne kulture, med drugim predsednik SAZU Boštjan Žekš, jezikoslovca Jože Toporišič in Janez Orešnik, pesnik Tone Pavček, pisatelj Drago Jančar in drugi.
Umiranje jezika v znanosti
Jože Toporišič je uvodoma opozoril na vplive drugih jezikov, predvsem na vpliv v globaliziranem svetu čedalje bolj uveljavljene angleščine. Ob pregledu besedil različnih slovenskih avtorjev je namreč ugotovil, da le-ti uporabljajo čedalje več tujk, za katere pa obstajajo povsem ustrezni izrazi v slovenščini. Po Topori-šičevem mnenju se želijo takšni
Nobena resolucija ne more nadomestiti jezikovne in kulturne zavesti naroda, lahko pa jo pomaga krepiti.
avtorji z vpletanjem tujih izrazov v svoja besedila povzdigniti na neko višjo raven, vendar pa se s tem odmikajo od širše javnosti. Kar štiri petine tujk bi se po njegovih besedah dale zamenjati s slovenskimi ustreznicami, pri čemer so na udaru zlasti znanstvena besedila. Ta so zaradi ma-loštevilčnega bralstva ena najbolj ogroženih kategorij.
Na njegove besede se je z razpravo o slovenščini v naravoslovnih znanostih odzval kemik Andrej Šmalc in dejal, da se vsako prizadevanje za to, da bi na primer kemiki ali fiziki objavljali znanstvene razprave v slovenščini, utopično. V tako majhnem
Demokracija ■ 2i/xii ■ 24. maj 2007
M m? . •' mmmM
Komisija SAZU za slovenščino v javnosti je pripravila posvet o materinščini.
SLOVENIJA
jezikovnem zaledju, kakršno je slovensko, bi namreč uporaba materinščine "zmanjšala faktor branosti za miljon". Kljub temu se je Šmalc zavzel za predstavitev znanstvenih dosežkov v poljudnoznanstvenih revijah v domačem jeziku.
Zanimivo je, da se nam na področju biologije po zagotovilih biologa Matija Gogale za ohranjanje jezika ni treba bati. V razpravi z naslovom Potrebe po usklajevanju botanične terminologije z vidika stroke in slovenskega jezika sta mu pritrdila tudi Franc Batič in Borislava Košmrlj Levačič.
Angleščina nujno zlo? Pesnik
Tone Pavček, ki je med drugim predsednik Komisije za slovenščino v javnosti, je v svojem nagovoru izpostavil pomembnost resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko. Skupaj z zakonom o rabi slovenščine je namreč zakonska varovalka, da naj bi bilo s slovenščino "v prihodnje vse dobro". Res pa je, da noben, še tako dober predpis ne more nadomestiti dejstva, da je obstoj jezika odvisen od zavesti. Izrazil je zaskrbljenost nad tem, da Slovenci sami pačimo svoj jezik. Večno se zaradi prešibke jezikovne zavesti pač ne moremo izgovarjati na zunanje dejavnike. "A slovenski jezik zagotovo ne bo nikoli utihnil za zmeraj," je kljub vsemu trdno prepričan Pavček.
S konkretnimi podatki o številu govorcev nekaterih jezikov je postregel jezikoslovec in pedagog Janez Orešnik. Tudi po njegovem mnenju slovenščina ni ogrožena. Slovenski jezik je glede na število govorcev med prvimi tremi odstotki svetovnih jezikov. Kot je navedel, so raziskave pokazale, da dandanes jeziki izumirajo s hitrostjo dva na mesec. Tako bo čez sto let živih le še kakih 600 jezikov, kar je le deset odstotkov sedaj obstoječih oziroma tistih, ki imajo ime. Čeprav je slovenščina v zgornjem delu teh desetih odstotkov, pa Orešnik opozarja, da bi se ob tako močnih trendih vdiranja tujih jezikovnih prvin lahko zgodilo, da bi se v prihodnje slovenščina govorila le še v najožjih socialnih krogih.
Angleščina je rešilna bilka demokracije, je svoj nagovor začel
Avtor resolucije Janez Dular
Predsednik komisije Tone Pavček
Slavist dr. Jože Toporišič
NbkL.
Pisatelj Drago Jančar
Cilji Nacionalnega programa za jezikovno politiko
-	Zagotovitev pravnih podlag jezikovne rabe:
država si bo prizadevala za popolnejše in trdnejše predpise o jezikovni rabi in za učinkovitejši nadzor nad izvajanjem predpisov o rabi jezika.
-	Znanstvenoraziskovalno spremljanje jezikovnega življenja:
prizadevanje za boljšo povezanost in usklajenost delovanja vseh nosilcev sociolingvistične vednosti in politične moči na državni ravni, za dober pregled nad uresničevanjem sprejete jezikovno-politične strategije in za njene popravke ter prizadevanje za opis sodobne norme slovenskega knjižnega jezika.
-	Širjenje jezikovne zmožnosti:
prizadevanje za splošno okrepitev jezikovne zmožnosti v ma-ternem jeziku, za smotrnost pri učenju in rabi tujih jezikov ter za celovito pripravljenost slovenskih govorcev za rabo slovenščine v slovenskem in evropskem sporazumevalnem prostoru.
-	Razvoj in kultura jezika:
prizadevanje za uveljavljanje slovenščine na tradicionalnih In novih področjih, ki jih odpira družbeni in tehnološki razvoj, za utrditev slovenščine v slovenskem visokem šolstvu in znanosti, prizadevanje za višjo sporazumevalno kulturo v družbi ter za dejavnejšo vlogo Slovenije pri sooblikovanju jezikovnopolitič-ne usmeritve Evropske unije.
Vir: Ministrstvo za kulturo, sektor za slovenski jezik
Pisatelj Zorko Simčič
Slavko Splichal, saj "globalizacija zmanjšuje nacionalno suverenost. Ker nam je ta jezik tako politično kot civilnodružbeno in birokratsko usojen, preprosto ne bomo mogli biti evropski državljani, če ga ne bomo obvladali. Komunikolog Splichal rešitev za slovenščino vidi v politični podpori in v odpornosti slovenščine na neustrezno rabo.
Višji smisel Nastopajoči so opozorili tudi na problematiko slovenščine v zamejstvu. Teodor Domej iz Celovca je prikazal asimilacijski proces v 20. stoletju, ki je število Slovencev pri severnih sosedih v stotih letih zmanjšal kar za dobrih 60 tisoč. Milan Košuta iz Trsta pa je prebral pismo, v katerem poziva k večji ozaveščenosti matice do italijanske manjšine.
Govorila sta tudi dva literata. Zorko Simčič je pripovedoval o izkušnji doživljanja materinščine iz tujine, Drago Jančar pa je svojo zavzetost za pisanje v materinščini utemeljil z višjim smislom. _ Gotovo je torej, da bi si lahko \i za ohranitev materinščine bolj prizadevali. Ali bo k temu pripomogel nacionalni program
Demokracija • 21/XII • 24. maj 2007
jezikovne politike, bo pokazal čas. Res je, da nobena resolucija ne more nadomestiti jezikovne in kulturne zavesti naroda, lahko pa jo pomaga krepiti. O najhujšem tekmecu slovenščine - angleščini - je morda nekoliko preveč pesimistično govoriti kot o pogoju za demokracijo. Čeprav se zmeraj bolj vrašča tudi v naš vsakdanjik, pa Evropska unija priznava vse svoje jezike za uradne. To gotovo zagotavlja večje možnosti tudi za ohranitev drugih zakladov domače kulturne dediščine. Če bomo Slovenci pri rabi materinščine znali iskati višji smisel in se bolj istovetiti s svojimi koreninami, se nam v prihodnje ne bo treba bati črnega scenarija, s katerim je svoj govor sklenil Pavček. "Sprejemamo tuje navade, tuje praznike, tuje neumnosti, z njimi šarimo okoli sebe, kot da smo zato bolj pomembni, bolj svetovljanski. Pri tem se ne bojimo, da bodo v prihodnje slovensko govorili samo še lipicanci, ko bodo igrali golf ali polo. Takrat pa ne bo nikjer nobenega Edvarda Kocbeka, da bi razumel njihovo govorico, njihov užaljeni, strti beli ponos." (B
23
Revoz in zaposlitve
Vida Kocjan foto: Bruno Barbey/Magnum, Gregor Pohleven, Bor Slana
Novomeški Revoz je po imenovanju nove resorne ministrice Marjete Cotman sprostil kriterije za zaposlitev, dejavnejši so tudi strokovni delavci zavoda za zaposlovanje. Še vedno je precej brezposelnih, v Revozu pa delajo Slovaki in Bolgari.
V novomeškem Revozu so začeli serijsko izdelovati nov model Renaultovega tvvinga. Čeprav ga izdelujejo izključno v novomeškem Revozu, je Renault na letošnjem ženevskem avtomobilskem salonu vozilo predstavil kot francoski izdelek, kar je nekatere precej osupnilo, a tako pač je. Revoz, ki je v celoti vključen v industrijski sistem francoskega Renaulta, posluje uspešno, vendar se z višino dobička nikakor ne uvršča med najdonosnejša podjetja v državi. Investicija v novo proizvodnjo in dodatne proizvodne
zmogljivosti za tvvinga naj bi bila vredna 400 milijonov evrov, desetino tega, to je 40 milijonov evrov, pa je v obliki pomoči prispevala slovenska država.
Za določen Čas Ta čas nas predvsem zanima, kaj se dogaja z zaposlovanjem. Zdaj je v Revozu zaposlenih približno 3.000 ljudi. Po naših informacijah Revoz v zadnji »akciji zaposlovanja« nikogar ni zaposlil za nedoločen čas, ampak le za določenega, pri čemer je treba opozoriti, da so nekaterim na novo zaposlenim ponudili
Marjeta Cotman, ministrica za delo
24
Marija Poglajen, direktorica ZRSZ
pogodbo za 1 leto z možnostjo podaljšanja, nekatere pa so zaposlili tudi za krajše obdobje. Vsak, ki pozna zaposlitvene možnosti v Revozu v preteklih letih ve, da so zaposlovali le mlade do 35. leta, pa še pri tem so imeli zelo stroge kriterije. Z odločitvijo, da bodo v Novem mestu izdelovali tudi tvvinga, pa je začelo zmanjkovati delavcev tako v ožji kot širši regiji ali mejnih regijah z Dolenjsko. V mestu ali okolici so ljudje opazili, da so v tovarni zaposlovali Slovake. V zadnjem času pa je na tem področju prišlo do sprememb. V Revozu so zdaj dobile delo tudi ženske, starostne omejitve za zaposlitev pa kar nenadoma ni več. Pozornemu opazovalcu se zdi, da so se stvari spremenile s kadrovskimi spremembami na Zavodu RS za zaposlovanje in na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Pa pojdimo po vrsti.
Pomoč Cotmanove V Sloveniji, predvsem pa v Jugovzhodni regiji, je najbolj žgoča težava za-
DeMOKRACUA • 21/xn • 24. maj 2007
poslovanje brezposelnih nad 35. letom starosti, težave z zaposlitvijo pa imajo tudi ženske. Po naših podatkih se je ministrica Marjeta Cotman kmalu po svojem imenovanju sešla z vodstvom Re-voza, ki je dotlej poudarjalo, da želijo zaposliti le ljudi do 35. leta. Ministrica pa jim je, potem ko se je seznanila s težavnostjo delovnega procesa v tovarni, razložila, kakšne so možnosti za zaposlitev brezposelne osebe skladno z zakonom o zaposlovanju in zavarovanju. Pojasnila jim je, da jim bo država, če bodo zaposlili osebo, starejšo od 50 let, ki je že dlje časa prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje, vrnila prispevke. Šele po tem sestanku so se vodilni v Revozu začeli zanimati tudi za zaposlovanje starejših delavcev. Cotmanova naj bi se bila dogovorila tudi za zaposlovanj e vseh drugih. Ugotovila naj bi bila namreč, da ne gre za fizično obremenjujoče delo, ampak je proizvodni proces avtomatiziran in gre v bistvu za nadzor tehnoloških procesov,
SLOVENIJA
Zdravko Slak,
član uprave in direktor Direkcije človeških virov v Revozu Devetsto novih zaposlitev v treh letih
Koliko delavcev je Revoz zaposlil v zadnjih letih ?
Od začetka sedanjega ciklusa visokih aktivnosti v naši proizvodnji, ki sega v leto 2004 z vmesnim krajšim obdobjem nekoliko nižjega nivoja v sredini leta 2006, smo zaposlili 404 osebe, napotene s strani Zavoda za zaposlovanje, skoraj 500 brezposelnih oseb pa smo v istem obdobju zaposlili na podlagi njihovih odzivov na naše oglase in (v majhnem obsegu) prek agencij, ki zagotavljajo delavce drugemu uporabniku.
Koliko tujcev je zaposlil Revoz (mislim na proizvodne delavce) in iz katerih držav?
Neposredno ali prek agencij bo ob koncu zagona polne nočne ekipe zaposlenih približno 50 tujcev. Neposredno zaposleni bodo iz obmejnega območja Hrvaške (dnevna migracija), drugi bodo iz EU (Slovaška, Bolgarija).
Kakšne ugodnosti Revoz ponuja tujim delavcem ?
Tujci imajo enake pogoje kot slovenski državljani, posebnih ugodnosti s strani Revoza ni.
Kolikšna je povprečna plača tako zaposlenih delavcev?
Plača nekvalificiranega delavca začetnika za delo v dnevnih ekipah za redni delovni čas znaša od 680 do 690 evrov bruto, za delo v nočni ekipi pa od 920 do 930 evrov.
Kolikšne so bile državne pomoči Revozu v zadnjih letih?
Edina državna pomoč, katere realizacija je še v teku, je splošno znanih nekaj manj kot 40 milijonov evrov.
za kar pa so primerne tudi starejše osebe. Vendar to ni bilo edino, kar je dosegla Cotmanova kmalu po svojem imenovanju.
Spremembe v zavodu Do zamenjave je prišlo tudi v vodstvu zavoda za zaposlovanje, sodelovanje med novo direktorico Marijo Poglajen in ministrico Marjeto Cotman pa po naših podatkih poteka zgledno. Pri zaposlovanju oziroma pogovorih brezposelnih s kadrovsko službo Revoza zdaj dejavno sodelujejo tudi strokovni sodelavci območnih enot zavoda, generalna direktorica pa o vsem, kar se dogaja na zaposlitvenem področju, povezanem z Revozom, tedensko obvešča Cotmanovo. Ministrica namreč želi vedeti, kako uspešni so pri teh pogovorih. O tem, kako poteka sodelovanje zavoda z Revozom, smo vprašali tudi Tanjo Podobnik Zec, ki je v zavodu pristojna za posredovanje informacij medijem. Poudarila je, da zavod stalno sodeluje z Revozom pri zagotavljanju delavcev za potrebe njihovega delovnega procesa. »Če se omejimo le na večje akcije, je treba omeniti, da je bila prva takšna akcija v letu 1998 (zagotovitev 500 novih delovnih mest), druga pa v letu 2004 (400 novih delovnih mest),« je dejala Podobnik Zečeva.
Aktivnosti V nadaljevanju je še pojasnila, da je bilo lani in letos v ta namen izvedenih več aktivnosti. Aprila 2006 je podjetje Revoz odpravilo nočno izmeno, zaradi česar je delo izgubilo 190 zaposlenih, od tega 90 iz območne službe Novo mesto. Zaradi izjemnih naročil in tržne uspešnosti t. i. starega clia je vodstvo novembra 2006 sklenilo znova
uvesti nepopolno nočno izmeno. Od takrat dalje zavod krepi aktivnosti za kritje prostih delovnih mest. Prvič so bili o tem, da želi Revoz oktobra 2006 zaposliti 300 delavcev, obveščeni julija 2006. Podobnik Zečeva pravi, da je bilo do septembra 2006 realiziranih 85 zaposlitev. Ta mesec je Revoz spet objavil namero o uvedbi nočne izmene, in sicer so 'odpirali' 400 novih delovnih mest.
Visoka fluktuacija Do konca
leta 2006 je zavod skupaj z Revozom izpeljal številne motivacijske sestanke, v katere je bilo vključenih 4.164 brezposelnih oseb. V novembru 2006 je Revoz zaposlil 400 delavcev, delno v nočni in delno v dnevni izmeni, predvsem za potrebe nadaljnje proizvodnje starega modela clio. Novembra 2006 so se predstavniki tovarne seznanili s končnimi številkami, po katerih naj bi po zagonu proizvodnje novega twinga skupno zaposlili še 700 delavcev. Za začetek proizvodnje, to je aprila 2007, bi potrebovali 240 delavcev ter tekočo fluktuacijsko rezervo; fluktuacija naj bi takrat dosegala 19 odstotkov novozaposlenih, kar je precejšnja številka.
Nekaj zapletov Da bi zagotovili potreben kader, so območne službe zavoda (predvsem območne skupnosti Novo mesto, Ljubljana, Kranj, Celje in Trbovlje) intenzivno oglaševale zaposlovanje v Revozu na vseh motivacijskih seminarjih na uradih za delo, v knjižnicah, na centrih za socialno delo, sodelovali so tudi na lokalnih radijskih in TV-postajah ipd. Veliko brezposelnih oseb je na tej podlagi in na podbudo zavoda podalo prijavo oziroma vlogo za zaposlitev. Po-
dobnik Zečeva pri tem obžaluje, da na zavodu nimajo točnih podatkov o zaposlitvah, saj iz Revoza kljub stalnim prošnjam niso prejeli natančnih informacij, kako poteka zaposlovanje. Prvo natančnejše poročilo v letu 2007 s strani Revoza je zavod prejel 14. marca 2007. Iz tega poročila je razvidno, da se je pogovorov o zaposlitvi v podjetju udeležilo 1.005 kandidatov, od tega so jih v nadaljnje postopke preverjanja sprejeli 372, na
21/XII ■ 24. maj 2007
zdravniški pregled so jih napotili 345, zaposlitev pa je do takrat dobila 201 oseba.
Marčevske spremembe Glede na marca 2007 spremenjene kriterije zaposlovanja (kandidati do 55. leta starosti) v Revozu je zavod pripravil nov akcijski načrt za zagotovitev potrebnega števila delavcev. Dogovorili so se za najmanj 700 napotitev brezposelnih oseb v Revoz. Od 15. marca do 5. maja 2007 je bilo s tem dodatno seznanjenih 3.299 brezposelnih oseb v starosti do 55 let. Napotnice za zaposlitev so poslali 2.957 brezposelnim osebam, 1.052 oseb pa je na uradih za delo oddalo svoje vloge za zaposlitev v Revozu. Po pregledu in izločitvi neprimernih vlog so uradi za delo do 5. aprila 2007 poslali v Revoz 926 vlog.» Po teh pojasnili smo se obrnili tudi na Zdravka Slaka, člana uprave in direktorja Direkcije človeških virov v Revozu, vprašanja in odgovore pa objavljamo posebej. (B
25
Utrinki iz Revoza, kije v lasti francoskega Renaulta	Zavod za zaposlovanje sodeluje z Revozom.
SLOVENIJA
Razvpiti predor buri duhove
Vida Kocjan, foto: DARS, Gregor Pohleven
Minister Janez Podobnik je prepričan, da je polni priključek avtoceste v Šentvidu več kot potreben, zato so nujne tudi spremembe lokacijskega načrta, s katerimi bi popravili zgrešene rešitve izpred več let.
sanje. Rov so začeli graditi aprila 2004, to je pred štirimi leti. Junija istega leta so nato razpisali graditev predora Šentvid.
Spremembe načrtov p0 pridobitvi gradbenega dovoljenja, ki je bilo izdano le za dvocevni dvopa-sovni predor, in sklenitvi pogodbe za gradnjo je izvajalec del 15. decembra 2004 začel graditi dvo-pasovni predor s severne strani, tripasovnega pa naj bi nato, če bi bil potrjen, začeli graditi šele s priključkom Celovške ceste v predoru. V Darsu pravijo, da so v prvi polovici leta 2005 dobili izsledke raziskovalnega rova, ki so potrdili izvedljivost polnega priključka, to pa so potrdile tudi strokovne recenzije, zato so zaprosili za dopolnitev gradbenega dovoljenja za izvedbo tripasovnega predora s kavernama. Za umestitev tudi priključnih predorskih cevi v prostor je bilo treba spremeniti državni lokacijski načrt iz leta 2002, ki teh cevi ni predvideval. Izvajalec del je tako 13. junija 2005 začel graditi dvocevni tripa-sovni predor tudi na južni strani. Preboj prve predorske cevi je bil končan decembra lani, preboj druge pa letos.
Zapleti Na Darsu zatrjujejo, da je dokončanje predora le še stvar
Predor Šentvid je z gradbenega vidika eden najzahtevnejših objektov v slovenskem avtocestnem omrežju. Po podatkih Družbe za avtoceste Republike Slovenije (DARS) sta najzahtevnejši del pri gradnji t. i. kaverni, to sta velika podzemna prostora, kjer se bosta znotraj predora na avtocesto priključili predorski cevi s Celovške ceste. V Darsu zatrjujejo, da gre za prvi tovrstni predor v Sloveniji pa tudi v tujini ne srečamo veliko podobnih, zato zgraditev kavern, katerih samo svetli profil meri 320 kvadratnih metrov, nikakor ni lahek zalogaj, še manj pa je predvidljiv. Čeprav na Darsu zatrjujejo, da gradijo po načrtih, je dokončanje del kljub temu nepredvidljivo. Dodajmo, da je Rajko Siročič, predsednik uprave
26
Demokracija - 21/XII ■ 24. maj 2007
Darsa, pretekli teden za nacionalno televizijo kljub temu izrazil prepričanje, da bo gradnja končana do predvidenega roka, to je do konca letošnjega leta.
Kratkovidnost Predor je bil sprva
načrtovan kot dvocevni dvopasov-ni predor s polovičnim priključkom v Šentvidu. Ta bi omogočal le izvoz z avtoceste v Šentvidu, ne pa tudi uvoza na avtocesto s Celovške ceste. Takšni načrti so bili leta 2000, v letu 2003 pa so ugotovili, da rešitev ni zadovoljiva. Med drugim so tega leta znova preverili možnost graditve dvocevnega tripasovnega predora s polnim priključkom v Šentvidu. To možnost so nato preverjali s študijami in izkazala naj bi se kot najoptimalnejša, saj naj bi bistveno bolje reševala prometne razmere v
tem delu Ljubljane. S spremembo naj bi tako dobili optimalno različico, nerešeno pa je ostalo glavno vprašanje, kako in kje je priključitev Celovške ceste v predoru sploh izvedljiva. Dars je nato naročil izvedbo raziskovalnega rova, ki bi odgovoril na neodgovorjeno vpra-
Janez Podobnik, minister za okolje
Rajko Siročič, direktor Darsa
SLOVENIJA
časa. Če bo naročilo za elektro-strojno opremo predora Dars oddal tako, da bo izbrani izvajalec z delom lahko začel še v maju, je dvocevni tripasovni predor brez priključnih predorskih cevi na Celovško cesto lahko odprt za promet v zadnjih dneh letošnjega decembra, so bili v Darsu prepričani še v začetku aprila letos. Postopek javnega naročanja namreč zaradi številnih pritožb ne-izbranih ponudnikov še vedno ni končan. Čeprav nekateri izražajo pomisleke o potrebnosti takšne elektro-strojne opreme predora, pa so v Darsu prepričani, da je ta nujno potrebna v prav takšni obliki, kot je predvidena z razpisom o oddaji del.
Nova dejstva Po odgovor, kaj
je s spremembami, smo se odpravili na ministrstvo za okolje in prostor, ki ga vodi Janez Podobnik. Tam so nam uvodoma pojasnili, da je ministrstvo spremembe in dopolnitve uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid-Koseze pripravilo zaradi novih dejstev, ki so se zgodila po sprejeti uredbi o lokacijskem načrtu za omenjeni odsek avtoceste v letu 2002, ki je predvidevala priključek v obliki polovičnega diamanta z dvema priključnima rampama za priključevanje avtoceste na Celovško cesto. Pojasnili so, da so nova dejstva nastala v okviru izvajanja stanovanjskega nacionalnega programa, ki poleg graditve sosesk v Stanežičah in na Brodu predvideva tudi sosesko Škofovi zavodi, kjer je predvidena graditev stanovanj (za 5 tisoč stanovalcev) in objektov za poslovno dejavnost (1.500 delovnih mest). »Zgraditev treh
DARS: »Vedeti moramo kako naprej«
Kolikšna je bila začetna cena in predvideni rok dokončanja predora Šentvid-Koseze ?
Prvotna pogodbena vrednost predora Šentvid, ki vključuje le en dvopasovni in en tripasovni predor s polovičnim priključkom, znaša 11,534 milijarde slovenskih tolarjev, rok za dokončanja odseka pa je bil predviden konec decembra 2007. Zavedati pa se moramo, da je ta rok že ogrožen, saj še vedno ni končan postopek javnega naročanja za elektro-strojno opremo predora Šentvid, ki je za varen potek prometa skozi predor nujno potrebna. Čeprav je Dars ta postopek začel že leta 2005, zaradi ponavljajočega se vlaganja zahtevkov za revizijo s strani različnih ponudnikov, ki si prizadevajo dobiti posel, še vedno ni končan.
Kolikšna je zadnja predvidena cena investicije?
Ocenjena vrednost predora Šentvid (vključno z dodatnimi in več deli; upoštevan je nivo cen december 2006) brez priključnih predorskih cevi znaša 96,3 milijona evrov, s priključnimi predorskimi cevmi, ki bodo opredeljene s spremembo državnega lokacijskega načrta, če ga bo sprejela vlada, pa 108,5 milijona evrov.
Kaj je razlog za podražitve oziroma prekoračitve?
Poudarjamo, da bo višja končna cena (ne pa podražitev) predora posledica predvsem spremenjene izvedbe predora (dvocevni tripasovni predor s polnim priključkom na Celovško cesto, kar sprva ni bilo predvideno; če jo bo vlada potrdila, se bodo opazno izboljšale prometne razmere v tem delu Ljubljane), močno povečanih podpornih ukrepov zaradi izre-
dne zahtevnosti graditve predora ob geološko-geo-mehanskih pogojih hribine, večjega števila prečnih (reševalnih) predorskih cevi, katerih število je bilo zaradi sprememb evropskih direktiv treba podvojiti, ter drugih neizogibnih rešitev, ki jih zahteva graditev v tovrstnih zahtevnih razmerah.
Nadzorni svetDarsaje konec aprila pozval vlado, naj čim prej sprejme odločitev o dopolnitvi uredbe. Zanima nas, zakaj je bilo to potrebno.
Po besedah Franca Slaka, predsednika nadzornega sveta DARS, d. d., je nadzorni svet konec aprila 2007 sprejel sklep, s katerim je znova pozval vlado, naj čim prej sprejme odločitev o dopolnitvi uredbe o lokacijskem načrtu za predor Šentvid. Graditev je namreč prišla do faze, v kateri je bilo nujno potrebno, da se lastnik odloči, ali bo dopolnil uredbo o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid-Koseze (in s tem omogočil zgraditev polnega priključka v Šentvidu, ki bi izboljšal prometne razmere ne le v Šentvidu, temveč tudi v njegovem širšem okolišu) ali naj Dars še naprej vodi projekt v skladu z veljavno uredbo in predor Šentvid za promet dokonča kot dvocevni tripasovni predor s polovičnim priključkom. Dopolnitev navedene uredbe bi omogočila dokončanje predora s polnim priključevanjem na Celovško cesto, izvedbo severne energetske postaje in vodnega hrama za potrebe požarne vode. Ker sta energetska postaja in vodni hram za zagotavljanje funkcionalnosti in varnega poteka prometa v predoru nujna, ju bo, če vlada ne bo sprejela sprememb in dopolnitev uredbe, treba urediti začasno.
sosesk na območju severozahodno od Ljubljane pomeni bistveno spremenjene okoliščine za načrtovanje prometnega sistema v tem delu. Zaradi njih bo prišlo do dodatnega prometa, ki ni bil zajet v prvotnih študijah, ki so bile podlaga za sprejeti lokacijski načrt na avtocestnem odseku Šentvid-Koseze v letu 2002.« Dodajajo, da je na podla-
Zaradi širitve se je cena šentviškega predora močno zvišala.
gi navedenega Dars v letu 2002 pristopil k vnovični preveritvi celotnega cestnega omrežja. Na podlagi prometnih študij se je poleg zgraditve navezovalne ceste Jeprca-Stanežiče-Brod izkazala potreba po zgraditvi polnega priključka Šentvid. V okviru slednjega sta predvideni dve dodatni enosmerni predorski ram-pi in razširitev Celovške ceste v štiripasovnico od Šentviške ceste do Stanežič ter z dodatnima pasovoma za javni potniški promet. Glede na velike prometne obremenitve, ki jih povzročata severozahodni del ljubljanske regije ter jugozahodni del gorenjske regije in jih obstoječe prometno omrežje ne more več prevzemati, ter glede na predvideno dodatno stanovanjsko graditev v okviru stanovanjskega nacionalnega programa je zgraditev polnega priključka v Šentvidu več kot potrebna. Dodajajo, da
je predlog sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta izdelan v skladu z zakoni o urejanju prostora, o varstvu okolja in o ohranjanju narave. V okviru postopka priprave sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta so izdelali celovito presojo vplivov na okolje in poročilo o teh vplivih. E
RADIO
U NIV 0 X
MHz
e-mail: lnfo@univox.sl
Demokracija • 21/xn • 24. maj 2007
27
SLOVENIJA
Pridnost, klenost, tradicija
Vida Kocjan, foto: arhiv Demokracije
Notranjsko-kraška regija je gospodarsko šibkejše območje z zelo delavnim prebivalstvom ter ena najredkeje naseljenih in okoljsko najbolj ozaveščenih regij z ne dovolj izrabljenimi turističnimi prednostmi.
je 57,8), nekoliko več od povprečja je islamistov in pravoslavcev (prvih 2,7, drugih pa 3,3 odstotka prebivalstva). Tudi podatek o ateistih je nižji od slovenskega povprečja, saj jih je 8,4 odstotka vseh (slovensko povprečje je 10,1). V regiji je bistveno manj otrok v vrtcih (47,8 odstotka, slovensko povprečje je 61,4), manj je učencev na osnovno šolo (154, v državi 187), več pa je osnovnih šol na tisoč osnovnošolcev (6,5, v državi 4,9). Večje od povprečja je število študentov (58,1 vseh mladih v tej starostni skupini, slovensko povprečje je 55,5).
y m načilnost regije je kraški svet f z enkratno Postojnsko jamo ' Jin naravnim fenomenom presihajočega Cerkniškega jezera. Po površini je ena izmed manjših, sicer pa najredkeje naseljena regija v Sloveniji, saj ima petkrat manj prebivalcev na kvadratni kilometer kot najgosteje naseljena Osre-dnjeslovenska regija. Spada med gospodarsko šibkejše v državi, saj k slovenskemu bruto domačem proizvodu (BDP) prispeva le 2 odstotka. 59,1 odstotka vseh prebivalcev, starih 15 let ali več, je delovno aktivnih, kar je največ v državi. Stopnja registrirane brezposelnosti je nižja od slovenskega povprečja in med nižjimi v državi. 22 odstotkov vseh zaposlenih v regiji je v letu 2004 prejelo 13. plačo, kar je največ v državi. Delež prebivalcev, priključnih na javni vodovod, je najvišji med vsemi regijami, delež prebivalcev, priključenih na kanalizacijsko omrežje, pa je med najnižjimi. V tej regiji letno zberejo 467
28
Postojna mora postati poslovno in gospodarsko središče regije.
Gospodarstvo in turizem v No-
tranjsko-kraški regiji v primerjavi s celotno Slovenijo poslujeta dva odstotka vseh podjetij (2.165), 0<i tega se jih 60 odstotkov ukvarja s storitvami, v industriji jih deluje nekaj manj kot 30 odstotkov, v gospodarskih družbah pa je bilo po zadnjih podatkih iz leta 2003 zaposlenih 2.268 ljudi. Prispevek Notranjsko-kraške regije k celotnemu BDP Slovenije v letu 2003 je bil z manj kakor dvema odstotkoma najmanjši. Ta regija je v letu 2003 po bdp na prebivalca dosegla 76,4 odstotka slovenskega povprečja (ki je bilo takrat 9.523 evrov). Za večino panog je značilna nizka dodana vrednost proizvodov, kar onemogoča razvojni preboj regijskega gospodarstva. Vzpodbudno pa je dejstvo, da so se tradicional-
Predelava lesa v Pivki
Demokracija • 21/xn ■ 24. maj 2007
kg odpadkov na prebivalca, kar je največ v Sloveniji (njeno nasprotje v tem obziru je Pomurska regija, kjer je ta količina kar za 180 kg manjša in najmanjša v Sloveniji).
Zdravo podeželje Leta 2004
je bila regija med vsemi najpri-vlačnejša za priseljevanje in to je v največji meri vplivalo tudi na njen pozitivni skupni prirast prebivalstva. V tej regiji je namreč letna stopnja 2,3, slovensko letno povprečje pa je 0,6 promila. Nekoliko več je starih 65 let ali več (16,4, slovensko povprečje je 15,3 odstotka), delež tujega prebivalstva pa je 3,o-odstoten (slovensko povprečje je 2,2). Za to regijo je še značilno, da je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu večje od slovenskega povprečja. Manjši je tudi delež živorojenih otrok zunaj zakonske zveze (29,9 odstotka vseh, v Sloveniji 44,8 odstotka), bistveno manj umre dojenčkov na tisoč živorojenih (2,2, slovensko
povprečje je 3,7). Drugi kazalniki so na povprečju slovenskih, manj pa je zakonskih parov brez otrok in več parov z otroki (58,3 odstotka vseh, v državi 53,0 odstotka). Dvakrat manj je zunajzakonskih partnerstev z otroki, in sicer je teh v regiji 2,6 odstotka vseh, slovensko povprečje pa je 5,3 odstotka. S tem kazalnikom je ta regija najboljša med 12 slovenskimi regijami. Nadpovprečno je število prebivalcev katoliške veroizpovedi (63,5 odstotka vseh, slovensko povprečje
Ilirska Bistrica z reko Reko
SLOVENIJA
Statistični podatki	
Površina (km2)	1.456
Štev. prebivalcev	51.032
Gostota preb. na km2	35
Štev. živorojenih	455
Štev. umrlih	493
Naravni prirast	-38
Štev. učencev	4.308
Štev. dijakov	2.458
Štev. študentov	2.963
Štev. diplomantov	403
Štev. del. akt. preb.	17.949
Štev. zaposl. oseb	156.016
Štev. samozaposlenih	1.933
Štev. podjetij	2.165
- Reg. BDP	113
Reg. BDP (v mio EUR)	484
Štev. kmetijskih gospodarstev	2.952
Kmetijska zemljišča v uporabi (v ha)	20.913
; v številkah
Občine, ki sestavljajo regijo:
Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna.
	111111	
		IgBpP
		R
		
Postojnska jama neizkoriščena
nim panogam, kot so lesna in pohištvena ter kovinska in orodjarska industrija, pridružile tudi perspektivne dejavnosti, kakor sta elektro in elektronska industrija. Druga razmeroma neizkoriščena gospodarska panoga je turizem v svetovno prepoznavnem kraškem svetu z enkratno Postojnsko jamo ter drugo bogato ohranjeno naravno in kulturno dediščino. Kazalniki turistične uspešnosti regije kažejo, da je ena glavnih pomanjkljivosti nezmožnost zadržati obiskovalce Postojnske jame, teh je letno približno pol milijona, na območju dlje kot 3 do 6 ur. To pa pomeni, da je v regiji očitna odsotnost oziroma pomanjkanje celovitega projekta, ki bi znal izrabiti svetovno prepoznavno dediščino in njeno izredno koncentracijo na razmeroma majhnem
območju kot primerjalno prednost regije v Republiki Sloveniji in svetu za njen trajnostni, gospodarski, socialni in okoljski razvoj.
NaČiti Na kakšen način želi vlada odpraviti ugotovljene probleme oziroma izkoristiti ponujene priložnosti? V resoluciji razvoja od leta 2007 do 2023 je zapisano, da bo regija privabljala kakovosten kader, ki bo omogočil razvoj regijskega gospodarstva, zagotovljena bo večja povezanost gospodarstva z raziskovalnimi ustanovami, ustvarjeno pa bo tudi ustrezno podporno okolje, to je poslovno-industrijske cone, podjetniški inkubator, razvoj drugih podpornih storitev, tehnološki park in podobno, v katerem se bodo podjetja lahko razvijala. Vlada ugotavlja, da večina podjetij, ki delujejo v tej regiji, zaostaja pri prehodu na tehnološko in informacijsko zahtevnejše programe. V regiji sicer obstaja lesarski grozd, podjetja so vpeta tudi v avtomobilski in orodjarski grozd, a ko se bo to sodelovanje okrepilo, bo dosežen razvojni preboj regije. Vzpostavitev ustrezne podjetniške, turistične in gospodarske javne infrastrukture na območju regije bo omogočila razvojni preboj podjetij s preusmeritvijo v dejavnosti, ki omogočajo višjo dodano vrednost. Povečalo se bo število razpoložljivih delovnih mest, s čimer se bo v regiji zadržala kakovostna delovna sila, ki se sedaj seli drugam. 19
I.	Ključno za razvoj
Za nadaljnji razvoj občine Postojna in s tem tudi Notranjsko-kraške
regije na področju gospodarske infrastruktre je ključnega pomena:
-	nadaljnji razvoj ustreznega podpornega okolja z dajanjem vzpodbud za nastanek in razvoj novih podjetij ter tehnološki preboj obstoječih podjetij,
-	razvoj turistične panoge s poudarkom na enakovrednem vključevanju naravnih lepot, kulturne dediščine in dopolnilne turistične ponudbe,
-	učinkovita prometna mreža in druga javna infrastruktura.
II.	Učinki
Zaradi naravnih danosti regije bodo spodbudili razvoj tehnologij
obnovljivih virov energije, kar bo ustvarilo nova delovna mesta z
visoko dodano vrednostjo in turističnih dejavnosti.
Tako so do leta 2023 predvideni:
-	bistveno povečanje števila novih podjetij in okrog 1.300 novih zaposlitev,
-	vzpostavitev policentrične turistične mreže z ureditvijo nastanitvene infrastrukture za različne ciljne skupine,
-	ureditev prometne in gospodarske javne infrastrukture ter druge za gospodarstvo in turizem pomembne javne infrastrukture (preskrbne, storitvene, informacijske, športno-rekreacijske, gostinske ...).
III. Načrti
Postavitev gospodarskega središča PERSPEKTIVA na Notranjskem
Predmet projekta:
-	Poslovno-gospodarsko središče Postojna,
-	Turistični kraški park Postojna (območje Postojne s porečjem Pivke in Nanoščice ter Postojnska jama),
-	gospodarska javna infrastruktura (vzpostavitev učinkovite notranje mreže gospodarske javne infrastrukture in zagotovitev ustrezne dostopnosti gospodarskega središča Perspektiva iz drugih regionalnih gospodarskih središč),
-	Poslovna cona Veliki otok,
-	Poslovna cona s komunalno infrastrukturo Studenec in vzpostavitev tehnološkega parka,
-	Industrijsko-obrtna cona Prestranek,
-	logistični center pri Pivki.
IV. Cilji projekta
Zgraditi centralno gospodarsko središče in prometno vozlišče regije ter razviti preskrbne, storitvene, upravne, družbene, izobraževalne in drage dejavnosti, potrebne za razvoj regionalnega središča nacionalnega pomena, in tam koncentrirati gospodarski razvoj.
Vir: Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, Služba vlade RS za razvoj
Demokracija • 21/XII • 24. maj 2007
29
SLOVENIJA
Bo Barje končno zavarovano?
Jan Peterka, foto: J. Peterka, arhiv Demokracije, Lovro Kastelic
Štiriindvajsetega maja bomo praznovali evropski dan parkov. To zaznamujemo od leta 1999 na pobudo Evropske zveze naravnih in narodnih parkov, da bi se bolje zavedali pomena naravovarstvenih območij pri ohranjanju biotske raznolikosti.
V ta namen je za leto 2008 predvidena ustanovitev Krajinskega parka Ljubljansko barje, ki je že tretji v vrsti novih; 2006 je bil razglašen Krajinski park Kolpa, letos bo predvidoma Regijski park Kamniško-Savinjske Alpe. Prejšnji mesec so naredili velik korak k uresničitvi zastavljenega cilja župani občin Borovnica, Brezovica, Ig, Ljubljana, Log-Dragomer, Škofljica in Vrhnika, ki so skupaj z ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom podpisali sporazum o sodelovanju pri ustanovitvi Krajinskega parka Ljubljansko barje.
Ljubljansko barje Ljubljansko
barje obsega južni del Ljubljanske kotline, območje med Ljubljanico, Vrhniko, Krimom in Škofljico. Njegova celotna površina meri 180 km2 in leži na nadmorski višini okoli 300 metrov. Ker se razprostira na tektonsko zelo aktivnem območju, se njegov nastanek pripisuje pogrezanju matične kamnine pred
30
približno dvema milijonoma let. Udornino so reke sproti zasipavale, tako da je Ljubljansko barje danes velika, ravna ploskev z do 200 m debelim nanosom naplavin. Pogreza-nje se še vedno nadaljuje s hitrostjo do 2 centimetra letno. Monotonost razbijajo redki dolomitni osamelci, ki so manj ugreznjeni in se dvigajo do 50 m nad barjansko ravnico. Ljubljansko barje ima celinsko podnebje z nadpovprečno velikim številom meglenih dni. Območje ima že od nekdaj značaj mokrišča, k čemur pripomore največja reka na Ljubljanskem barju Ljubljanica, ki je kraškega izvora in v svoji vodi tvori droben material, ki oblaga
že več tisoč let barjanska tla. Območja, kot je Ljubljansko barje, so tudi v svetovnem merilu čedalje redkejša. Prave barjanske šote je ostalo le še za vzorec, zato barjanske naravne vrednote niso skrite v burnih ostankih preteklosti, ampak v bogati kulturni krajini. Krajina je na Ljubljanskem baiju ohranila svoj značaj, saj visoka talna voda in redne poplave onemogočajo intenzivno obdelavo, to pa zmanjšuje ekonomsko uspešnost. Ljubljansko barje je danes neskončen mozaik travnikov, njiv, jarkov in mejic ter bivališče mnogih rastlin in živali. Na Barju gnezdi polovica vseh vrst slovenskih ptic. Predstavlja zatočišče nekaterim ogroženim vrstam, kot so kosec, veliki škurh, prepelica in tudi mnogo ogroženih vrst kačjih pastirjev. Na žalost pa so že izginile nekatere redke vrste ptic, kot so črnočeli srakoper, smrdo-kavra, kožica in južna postavka.
SfcžiBffiT 1	t Zametki krajinskega parka
Ministrstvo za okolje in prostor	Dne 16. maja 2007 je v prostorih
Demokracija ■ 2i/xn • 24. maj 2007
ministrstva za okolje in prostor potekala prva seja programskega sveta za ustanovitev Krajinskega parka Ljubljansko barje, ki mu predseduje minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Seja je bila namenjena predstavitvi dozdajšnjih opravljenih nalog za ustanovitev parka in programa dela za letošnje leto. Člani programskega sveta so se najprej seznanili s poročilom o opravljenih aktivnostih v lanskem letu, kar vključuje pripravo vseh strokovnih izhodišč za ustanovitev parka, ponatis brošure o Ljubljanskem barju, izdelavo izletniške karte in celostno grafično podobo. V letu 2006 so odprli tudi informacijsko pisarno in izvedb usposabljanje 17 turističnih vodnikov po Ljubljanskem barju. Stroške za izvedene aktivnosti sta si razdelila ministrstvo za okolje in prostor (30 tisoč evrov) ter mestna občina Ljubljana (20 tisoč evrov). Programski svet se je seznanil tudi s programom dela za leto 2007. To vključuje pripravo
SLOVENIJA
tez in osnutka uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje do javne obravnave, vzpostavitev geografskega informacijskega sistema za omenjeni krajinski park ter izvedbo delavnic in drugih aktivnosti kot komunikacijsko podporo ustanovitvi parka. Poleg tega bo ministrstvo za okolje in prostor v letošnjem letu izvedlo tudi javni razpis za sofinanciranje projektov na Ljubljanskem barju, ki bo namenjen nevladnim organizacijam s tega območja. Za letošnje leto je za omenjene aktivnosti namenjenih 91 tisoč evrov, od tega jih bo ministrstvo za okolje in prostor prispevalo 70 tisoč, mestna občina Ljubljana pa 21 tisoč. Programski svet sestavljajo predsednik Janez Podobnik, minister za okolje in prostor, namestnica Alma Vičar, podsekretarka na ministrstvu za okolje in prostor, in 13 članov, poleg županov vseh omenjenih občin tudi predstavniki ministrstev za okolje in prostor, za gospodarstvo, za kulturo, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavoda RS za varstvo narave ter Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
Problematika območja strokovnjak za okolje Lojze Gosar je izdelal vsebinsko opredelitev problemskih področij. Po njegovem mnenju je treba glede urbanizacije razdeliti Ljubljansko barje na značilne tipe (homogena območja) in uskladiti temeljna merila za gospodarjenje s prostorom, ki jih je treba usklajevati na medobčinski ravni. Treba je zagotoviti pogoje za vključevanje starih arhitekturnih elementov v
nove gradnje, temu ustrezno bi moralo biti svetovanje. Spremljati je treba neurejeno pozidavo ter pripraviti predlog ukrepov za boljšo izkoriščenost obstoječega stanovanjskega sklada, pripraviti strokovna merila in odloke za celostno ohranjanje pomembnejše kulturne dediščine, naselbinskih območij in arheološke dediščine. Glede infrastrukture je pomembna vzpostavitev poenotenega nadzora sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda, dopolnitev kanalizacijskih sistemov, zagotovitev urejene odpadne vode na kmetijskih gospodarstvih, redno vzdrževanje melioracijskih jarkov, ureditev odlagališča odpadkov. Pri upravljanju z vodnimi viri, razdeljeni so v tri pasove, je treba pripraviti program varstva. V programu je tudi graditev vodovoda. Preučiti bi bilo treba možnosti za izrabo alternativnih vodih virov in povečati zmogljivosti obstoječih čistilnih naprav. Industrija in obrtna dejavnost bi morali manj obremenjevati vodne vire. Država bi pripomogla k temu, če bi subvencionirala programe urejanja gnojišč. Na področju
ekoremediacije bi morali, da bi povečali ohranjanje biološke raznolikosti, konkretizirati podrobnejša pravila varovanja okolja. Ker je habitatni tip rastlinska in živalska združba kot značilni živi del ekosistema povezana z neživimi dejavniki na prostorsko opredeljenem območju, se ohranitev prednostnih habitatnih tipov zagotavlja tudi v okviru varstva okoljsko pomembnih območij.
Kmetovanje je treba prilagoditi potrebam varstva okolja, paziti pri uporabi pesticidov in herbicidov, ohraniti ekstenzivne in vlažne travnike. Dogovoriti se je treba za uravnavanje zapornic Ljubljanice na Ambroževem trgu in zmanjšati število avtomatskih vodomerov.
Obvoznica čez Barje strokovnjaki na ministrstvu za okolje in prostor iščejo najboljšo različico obvoznice čez Ljubljansko barje. Zavedajo se nasprotovanj var-stvenikov okolja, saj gre za zelo pomembno habitatno območje. Odločitve je vesel predvsem župan Iga Janez Cimperman, saj bo obvoznica razbremenila sta-
ro ižansko cesto. Kljub burnim razpravam pa študije še niso končane. Na Direkciji RS za ceste so pojasnili, da je od 28. aprila 2007 v veljavi nov zakon o prostorskem načrtovanju. Ena izmed novosti je, da se morajo vsi postopki umeščanja v prostor izvesti po novih določilih. Za obvoznico Škofljica to pomeni, da ne bo sprejeta uredba o lokacijskem načrtu, ampak bo moral biti postopek študije variant tak, da bo mogoče v eni fazi sprejeti državni prostorski načrt za omenjeno obvoznico. Zaradi navedenega ni mogoče napovedati točnega datuma sprejetja državnega lokacijskega načrta. Treba pa je zavarovati barjansko floro in favno ter poskrbeti za prestavitev gojišč.
V interesu varstva V Borovnici
nam je župan zatrdil, da kakšnega povečanja prihodkov od turistične dejavnosti zaradi ustanovitve krajinskega parka ne vidijo, enako kot na Igu pa je zanje pomembno, da se ohranijo predvsem mokrišča in vodotoki sredi Ljubljanskega barja. IS
mamammm VLAGAJTE NA PERSPEKTIVNE
TRGE BALKANA IN VZHODNE
TER ZAHODNE EVROPE l
PJ triglav
ZAVAROVALNICA TRIGLAV. D.D.
Ljubljanica je največja barjanska reka.
Mokrišča je treba ohraniti.
Demokracija • 21/XII • 24. maj 2007
31
ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO
Čas je, da izseljenci dobijo svoj glas
Mitja Volčanšek; foto: Gregor Pohleven, Bor Slana
0 (ne)naklonjenosti slovenske zakonodaje pobudi za dodelitev poslanskih mest izseljencem ter o dejavnostih Izseljenskega društva Slovenija v svetu (SVS) smo se pogovarjali z njegovim predsednikom Boštjanom Kocmurjem.
Besedilo kot tako omenja to možnost čisto obrobno. V kriznih situacijah bi Slovenija pomagala pri priselitvi slovenskih rojakov, pomagala pa bi tudi pri prihodu ljudi, ki so v interesu Slovenije. Zdaj lahko glede na našo nataliteto v to kategorijo vključimo vse izseljence. Potem je govor o posebnih primerih. Kateri so to, pa ni dorečeno. To pomeni, da zakon naših rojakov ne nagovarja. Tukaj bi moral imeti glavno besedo Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki mu je parlament prepustil možnost oblikovanja podzakonskih aktov, ki bi zadevo naredili operativno. Okvir torej je, čeprav besedilo ne nagovarja tiste večine, ki bi bila pripravljena priti.
Veliko naših bralcev verjetno pozna vaše društvo, marsikdo pa še ne. Nam ga lahko predstavite?
Leta 1991 je skupina delegatov z različnih koncev sveta izrazila željo, da bi ustanovili društvo za potrebe izseljencev. Vemo, da je bila takrat edina tovrstna organizacija Slovenska izseljenska matica, ki je razpolagala tudi z večjimi pooblastili, kot jih imamo izseljenske organizacije zdaj. Društvo smo ustanovili z namenom, da bi pomagali rojakom po svetu in jih podpirali, da bi ti za svoje potrebe, naj bodo to šolstvo, kultura ah šport, imeli sogovornika v Sloveniji.
Do tistega časa izseljenska matica ni delovala preveč vključe-valno do vseh izseljencev...
Seveda, bila je pač podaljšek takratne politike in upam si reči, da do današnjega dne svojega profila ni prenovila. Njene glavne težave so, da organizacija pripravi čedalje manj programov. Razumeti je
32
treba, da je bil nastanek matice motiviran zaradi pozicije pomanjkanja posluha do izseljencev kot takih. Slednje so obravnavali kot politični subjekt in niso zajeli njihovih dejanskih potreb.
Cilj naših dejavnosti pa je predvsem ta, da omogočimo čim pogostejši neposredni stik izseljencev s Slovenijo, kar na neki način krepi čut pripadnosti. Govorim predvsem o drugi in tretji generaciji, ki ni živela v Sloveniji in nima več čustvenega naboja. Zato je treba dejavnosti postaviti na realna tla in na možnosti vključevanja vanjo. Mnogi so se po osamosvojitvi Slovenije odločili za prihod. Tudi jaz, ki sem rojen v Buenos Airesu, sem leta 1991 prišel in ostal. Od približno tri sto ljudi, ki so se vrnili v Slovenijo, jih je ostalo okoli 230. Do danes se je njihovo število povečalo, nekateri imajo zdaj že otroke. Gre torej za tudi malo drugačen prispevek tega izseljenstva. Nekateri pa se niso
Demokracija ■
vživeli; Slovenija je za marsikoga zahtevna zaradi posebnih navad, kulture. Skratka, ne gre samo za jezik, ampak tudi za okolje, v katerega prihajajo.
Najbrž tudi gmotne razmere igrajo svojo vlogo.
Tudi, ampak mislim, da gre bolj za pristop. Ah pristopaš tako, da se aktivno vključuješ v okolje, ali pa čakaš, da se ti bo nekaj »zgodilo«. Če prišleki iz druge in tretje generacije izseljencev samo čakajo, da se jim bo nekaj odprlo in da jim bodo drugi postlali, se lahko znajdejo v težki situaciji. Odvisno je tudi od tega, kako se nekdo pripravlja za prihod. V delovanju našega društva dajemo dosti poudarka temu, da se stvari urejajo že pred prihodom.
Bi že lahko ocenili, ali zakon o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja daje primerno podlago za vračanje izseljencev?
iXII ■ 24. maj 2007
Bo torej potrebna implementacija zakona?
Ja, zdaj je preteklo že več kot leto dni od sprejetja zakona, podzakonskih aktov pa ni. Državnega sekretarja Pelikana spodbujamo, da naredi kaj konkretnega, a ta čas ni še nič.
Drugo vprašanje je zastopanost Slovencev v ustanovah. Tudi tukaj zakon ne predvideva nič posebnega, tu je svet za Slovence po svetu, v katerega so najprej vključene inštitucije v Sloveniji in šele nato izseljenci. Besedilo je tako formulirano, da je tudi tu navzočnost izseljencev zelo obrobna.
Od pozitivnih stvari, ki so v teku oziroma so bolj nakazane, je možnost študija za potomce Slovencev. Do zdaj je bilo tako, da si moral kot izseljenec za pridobitev štipendije zatajiti svoje slovensko državljanstvo, čeprav je pridobitev slovenskega državljanstva v tujini še vedno velik strošek. Tu gre za ostanek prejšnjih časov, ko se je zaviral prihod katere koli migracije Slovencev oziroma je bil ta vedno selektiven. Stanje je še ve-
ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO
dno zelo togo, ker ni potrebnih podzakonskih aktov.
Pozitivno pa je, da se izseljenci omenjajo kot subjekt slovenskega pravnega reda. Prej Slovenec v svetu za slovenski pravni red tako rekoč ni obstajal. Zakona o azilantih in o tujcih imamo že več let, zakon o izseljencih pa smo dobili komaj pred enim letom.
V zadnjih mesecih je bilo več pobud za uveljavitev predstavništva izseljencev v državnem zboru. Tudi vi zbirate podpise za podobno pobudo?
Če imata avtohtoni manjšini možnost glasu v parlamentu, je že čas, da ima tudi izseljenstvo svoj glas. To je praksa v mnogih evropskih državah, tako da ne bi šlo za kakšno novost ali kaj revolucionarnega. Je pa res, da obstaja veliko predsodkov glede tega.
Pred kratkim je NSi naredila korak v to smer, a nekaj takih korakov je bilo že prej. Komisija DZ za Slovence po svetu je leta 2005 izrazila željo, da bi se spremenila ustava in omogočila to zastopstvo.
S svojo pobudo želimo dati izseljencem možnost, da se izrazijo. Res pa je, da smo mogoče omejeni na krog ljudi, ki komunicirajo prek spleta.
Verjetno pobuda tudi starostno ne zajema vseh?
Da, starejša populacija pri tem ne sodeluje, čeprav zdaj prek raznih člankov v izseljenskih časopisih sporočamo, da lahko ti ljudje privolijo, da jih vpišejo. Zaradi varovanja osebnih podatkov, ki so potrebni za vpis, tega namreč ne moremo izvesti brez njihove privolitve. Tako upam, da bomo zadevo pospešili in da se bo seznam še dopolnjeval. Zbrali smo
r \
že več kot 700 podpisov, kar naj bi kazalo aktualnost te teme.
Upam si reči, da pri anketi sodeluje predvsem druga generacija. Morah bi dodati še prvo, pa bi prišli do kar lepega števila podpisov.
Konec junija boste organizirali 14. tabor za Slovence po svetu.
To je tradicionalno izseljensko srečanje, ki ga oblikujemo tako, da se poleg srečanja obravnava neka aktualna tema. Letos smo za temo izbrali »domači kraj kot povezovalec med izseljenstvom in domovino«. Radi bi aktivirali tudi lokalne skupnosti, da bi prevzele skrb za svoje ljudi, ki so odšli po svetu. Vodila naj bi se evidenca, na podlagi katere bi jih lokalna skupnost informirala o dogodkih in jih nanje vabila.
Dobili smo že zelo pozitivne odzive na lokalni ravni. Nekateri razmišljajo o oblikovanju oddelka v kakšnem muzeju, kamor bi vključili spomin na te ljudi. Tako bi lahko tudi prihodnje generacije v posameznem kraju dobile informacije o svojih prednikih. Tu je dosti možnosti in mogoče je to pobuda, da bodo ljudje iskali sledi svojih sorodnikov. Danes je na splošno veliko zanimanja za raziskovanje družinskih korenin. Rodoslovna društva v Clevelan-du imajo na primer neverjetno veliko dela, praktično lahko živijo samo od tega. Obstaja torej čut pripadnosti, ki je najbrž pogojen s težkim odhodom, ko so ljudje odhajali s trebuhom za kruhom ali celo zaradi golega preživetja. Tako se ta pripadnost večkrat znova in mogoče še izraziteje pojavlja v drugi in tretji generaciji. V našem društvu to dojemamo kot potencial, ki mu je vredno slediti in mu pri tem pomagati. Tako bomo imeli tudi več zagovornikov oziroma ambasadorjev Slovenije po svetu.
Na taboru bo sodeloval dr. Janez Bogataj z oddelka za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, zanimanje so izrazili tudi v ZRC SAZU. Gre torej za temo, ki je očitno tudi v intelektualnih krogih zanimiva. Mi pri tem delujemo kot povezovalci in upamo, da to ne bo samo projekt letošnjega leta, ampak bo trajal več let. B
Tedenski utrip
Janez Janša in Alfred Gusenbauer
GUSENBAUER V LJUBLJANI V petek, 18. maja, se je na obisku v Ljubljani prvič mudil avstrijski kancler Alfred Gusenbauer. Visoki gost se je sešel s predsednikom vlade Janezom Janšo, predsednikom republike Janezom Drnovškom, predsednikom DZ Francetom Cukjatijem in vodjo največje opozicijske stranke SD Borutom Pahorjem. Po pričakovanjih se sogovorci niso mogli izogniti vprašanju (ne)lzpolnjevanja določil o dvojezični topografiji oziroma 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP), katere obletnica je bila le nekaj dni pred obiskom. Čeprav je bil gost optimističen glede rešitve omenjenega vprašanja, nismo dobili odgovora, ali bodo dvojezični krajevni napisi postavljeni do poletja, kot je Gusenbauer obljubil pred časom. Zvezni kancler, ki je del odgovornosti za to prevalil na dunajski parlament, kot najverjetnejšo rešitev
vidi ustavni zakon, čeprav so slovenske krovne organizacije to možnost v preteklosti razumele kot grožnjo in potencialno izničenje ADP. Zdaj potekajo posveti z vsemi vpletenimi stranmi, tudi s Haiderjem. Kancler se zavzema za celovito rešitev manjšinske problematike. Po njegovo je na slednjo treba gledati širše, kot na izboljšanje sobivanja na območju avstrijske Koroške.
MANJŠINI ZAMRZNILI DENAR Slovence v Italiji je šokirala odločitev deželnega upravnega sodišča Furlanije - Julijske krajine, da razveljavi sklepe o financiranju slovenske manjšine prek posebnega sklada za leta od 2004 do 2006. Odločitev je sledila pritožbi »krovne« organizacije Slovenske gospodarsko-prosvetne skupnosti (SGPS). Skupna višina zamrznjenih sredstev znaša 800.000 evrov, odločitev sodišča pa je hud udarec za manjšinske dejavnosti. Za pojasnila smo se obrnili na odvetnika Damijana Terpina iz Slovenske skupnosti. Kot nam je razložil, je sodišče sprejelo pritožbo zloglasnega vodje SGPS Borisa Gombača, ki se je za ta korak odločil, ker njegove organizacije ni bilo na seznamu prejemnikov sredstev. Ker pa je sodišče sprejelo ugovore, ki se nanašajo na sestavo posvetovalne komisije, ki odloča o razdelitvi deželnega denarja, pomeni, kot nam je razložil Terpln, da bi nov predlog iste komisije naletel na identične težave. Sodišče naj bi bilo ugotovilo,
da komisijo sestavljajo vodilni ljudje organizacij, ki so sredstva prejemale. Deželna uprava naj bi bila po mnenju sodišča sledila predlogu komisije brez kakršnih koli utemeljitev, pri razdelitvi sredstev pa naj bi manjkal ustrezen pravilnik. Neuradno naj bi stanje z mrtve točke premaknili v sklopu deželnega zakona o slovenski manjšini. Terpin napoveduje, da bodo slovenske organizacije še lep čas ostale brez deželnih sredstev, »po eni strani zaradi pritožbe predsednika SGPS Gombača, po drugi zaradi samovoljnega in netransparentnega ravnanja članov komisije«.
Predsednik FJK Riccardo Illy
Demokracija • 21/xn • 24. maj 2007
33
Preprečevanje hladne vojne
Ana Müllner, foto: Evropska unija, AP
Na nedavnem vrhu EU in Rusije so na plan spet privrela razhajanja med Vzhodom in Zahodom.
Diplomatski odnosi med Rusijo in Evropsko unijo prestajajo težko preizkušnjo; Moskva ne skriva želje po okrepitvi svoje vloge v mednarodni politiki, pri tem pa ji je malo mar za svojega včerajšnjega zaveznika - Evropsko unijo.
Postavitevprotiraketnega ščita na območju nekdanjega Varšavskega pakta, problemi z rusko manjšino v Estoniji in večno vprašanje dobave energetskih virov so vidno oslabili odnose med Moskvo in Brusljem. Najpomembnejše vprašanje pri tem pa je, ah bo EU pri pogajanjih z neizprosnim ruskim političnim vrhom zmogla delovati enotno ali pa se bo morala prilagajati interesom posameznih držav članic.
Zahtevna pogajalka Kako naporni so lahko pogovori s predstavniki Kremlja, je na lastni koži izkusila predsedujoča EU, nemška kanclerka Angela Merkel na nedavnem vrhu med EU in Rusijo v ruski Samari. Evropski mediji so pogovore obeh delegacij primerjali s pogajanji v času hladne
34
je tudi ugotovil, da politična neenotnost EU lahko okrepi moč Rusije v svetu. Po končanem vrhu v Samari je bilo nezadovoljstvo na obrazih evropske delegacije več kot očitno. »Pomembno je, da sta obe strani govorih o svojih pogledih na aktualne dogodke, tudi če imamo različna mnenja o njih,« je dejala Merklova. Po tej logiki je bil največji dosežek evropsko-ruskega vrha to, da sta sedli za pogajalsko mizo. Tako imamo lahko vsak Putinov napad, na-prejen proti kateri koh članici EU, za dokaz, da odnosi med EU in Kremljem sploh obstajajo.
Delitev EU V zadnjih mesecih se vedno znova kaže različno obravnavanje članic z ruske strani, na kar so na vrhu v Samari odkrito opozarjali predstavniki EU. Ura-
vojne. In res je bilo na obrazih navzočih na nedavnem vrhu nemalokrat opaziti nelagodje. Če je torej omenjeno srečanje pokazalo odnose med evropsko povezavo in azijsko velesilo, lahko rečemo le, da so ti vse prej kot toph.
Razloge za to, da je Rusija dandanes tako zahtevna pogajalka, lahko iščemo predvsem v tem, da ruski predsednik Vladimir Putin še zdaleč ne vodi iste politike kot ob prihodu na položaj.
Marsikdo se v teh dneh spominja Putinovega govora v nemškem parlamentu septembra 2001, ko je Berlinu obljubljal večno prijateljstvo z besedami, da je »Rusija vedno gojila posebna čustva do Nemčije«, zato lahko Nemčija vedno računa na nanjo. Te besede so bile izrečene, še preden je Putin odkril, da lahko zaradi gospodarske odvisnosti EU od ruskih energetskih zalog slednje uporablja za izsiljevanje. Hkrati
Ruski predsednik Vladimir Putin	Ameriška sekretarka Condoleezza Rice
Demokracija ■ 2i/xn ■ 24. maj 2007
TUJINA
dna Moskva ima namreč od leta 2004, ko je bila velika širitev EU, težave z obravnavanjem »nove« EU kot celote. Nekdanje članice Varšavskega pakta Kremelj še vedno obravnava del svojega ozemlja in ne kot del evropske sedemindvajseterice. To dejstvo je najbolj prišlo do izraza prav letos; prvič pri pogajanjih glede postavitve ameriškega protirake-tnega ščita na Češkem in na Poljskem in drugič ob izgredih, ki so se pojavili v Estoniji po premiku spomenika ruskega vojaka. A pri teh vprašanjih so odnosi z Rusijo sekundarnega pomena; najpomembnejša lekcija dogodkov, kot so bili npr. izgredi v Estoniji, je vprašanje, ali je EU ob zunanjih pritiskih zmožna delovati homogeno in voditi enotno zunanjo politiko, in to ne glede na to, kakšne odnose imajo posamezne države z Rusijo. In kar je še pomembnejše, ne glede na evropsko odvisnost od ruskih energetskih virov, s katerimi Kremelj navadno doseže vse svoje cilje.
Različni pogledi Če so dogodki,
kot so bili nedavni izgredi v Estoniji, ki so sprožili hudo diplomatsko krizo med to baltsko državo in Rusijo, v pristojnosti evropske politike, pa ima EU pri vprašanju postavitve spornega protiraketne-ga ščita zvezane roke. Postavitev obrambnega sistema je namreč odločitev posameznih držav, pri tem pa nanjo lahko vplivajo le ZDA, ki želijo protiraketni ščit postaviti. Sporni ameriški projekt je povzročil hudo diplomatsko krizo med ZDA in Kremljem,
Izgredi v Estoniji so zaostrili odnose med Estonijo in Rusijo.
kjer ameriške obrambne ambicije vidijo kot poskus nadzorovanja in vohunjenja, naperjen proti nekdanjemu sovražniku iz časov hladne vojne. Da bi poiskala rešitev iz diplomatske zagate, se je v Moskvo nedavno odpravila tudi ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice, ki pa ji ruskih kolegov ni uspelo prepričati o nujnosti obrambnega sistema pred ruskimi vrati. Kljub temu pa meni, da Rusija ameriških namer pravzaprav niti ne more preprečiti, saj gre za interni dogovor med ZDA in vpletenimi državami. Prav tako o graditvi protiraketne-ga ščita ne bodo razpravljali v ZN
Odnos do ruske politike je preizkus homogenosti EU.

EU je še vedno odvisna od ruskih energetskih virov.
in tako Kremelj niti ne more računati na svojo pravico veta. Glede na to, da nobena od strani ne namerava popustiti pri zagovarjanju svojih interesov, bo ključna vloga pripadla Češki in Poljski, kjer za zdaj politični vrh podpira graditev protiraketnega ščita na njihovem ozemlju. A Rusija še vedno ni rekla zadnje besede; če bo potisnjena v kot, se lahko kaj hitro zateče k svoji uveljavljeni metodi - ustavitvi dostave energetskih virov v Evropo.
Sporne ruske metode Seveda pa ne smemo pozabiti na vse druge točke razhajanj, ki se skrivajo v ozadju odnosov med EU in Rusijo. Ena od pomembnejših bitk interesov poteka na Kosovu, kjer bo stalni sedež Rusije v varnostnem svetu Združenih narodov igral pomembno (če ne celo odločilno) vlogo pri kakršnih koli večjih premikih v smeri samostojnosti te pokrajine. V političnih sporih med Zahodom in Rusijo posledice močno čutijo predvsem v državah nekdanje Sovjetske zveze, ki pa jim zaradi njihovega obrobnega položaja na zemljevidu svetovne politike le redko kdaj kdo prisluhne. Tako je na primer ob ruski južni meji, kjer je bila Rusija zaradi vojne v Čečeniji primorana oslabiti svoj vpliv, Putin prisiljen gledati, kako se z ameriško pomočjo čedalje bolj krepi Gruzija. Na ruskem dvorišču se tako krepi vpliv pro-ameriškega predsednika Mihaela Sakašvilija, do katerega Putin goji takšna čustva, kot jih do vene-zuelskega predsednika Chaveza čuti ameriški predsednik Bush.
Na drugi strani pa Kremelj krepi svoj vpliv v državah, kjer so še vedno na oblasti proruski politiki. Tako je pred dvema tednoma Rusija s Kazahstanom in Turk-menijo sklenila 700 milijonov evrov vredno pogodbo, po kateri bo Rusija v obeh državah zgradila plinovod, ki bo olajšal pot zemeljskega plina iz Kaspijskega morja do ruskih ozemelj. To pa je slaba novica predvsem za evropske odjemalce, ki si že nekaj let želijo ruske dobavitelje energetskih zalog zamenjati z zanesljivejšimi partnerji, pri čemer so se kot mogoča rešitev pojavile prav v državah, kot je npr. Kazahstan. A kot kaže, se je slednji začel zgledovati po ruskem modelu gospodarjenja z naravnimi viri in tako lahko kmalu začne svoje interese na tujih tleh izsiljevati s pomočjo svojega zemeljskega plina.
Ruska politika tako iz dneva v dan dokazuje, da se z njo ni šaliti, kar lahko izkusi vsak, pri tem pa ni važno, ali prihaja iz ZDA, EU ali pa iz držav proruske osrednje Azije. Kremelj je več kot odločen prevzeti vodilno vlogo na svetovnem političnem prizorišču. Pri tem mu je v največjo pomoč še vedno stalni sedež v VS ZN, kjer s svojo pravico veta vztrajno posega v politične načrte zahodnih držav. Prav v kratkem se bo ta ruski skriti adut pokazal v polni luči; kmalu se namreč obetajo pogovori o končnem statusu Kosova, kjer bi brez ruske „pomoči" že zdavnaj prišlo do napredka. (B
{\mk
«.Sobota tel:02/53 7-1949
Demokracija • 21/XII • 24. maj 2007
tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/3451 51
http://www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com
35
GLOBUS
ÏÏÊÊBÊ
TUJI TISK

■■■■Hi
Japonski parlament je naredil prvi pomembnejši korak proti spremembi po drugi svetovni vojni vsiljene pacifistične ustave. Zgornji dom parlamenta je namreč sprejel zakon o referendumu o ustavi iz leta 1947, ki je Japonski odrekla pravico do običajnih oboroženih sil. Zakon, ki ga je sprejel tudi spodnji dom parlamenta, bodo zdaj obravnavali odbori za pregled ustave, veljati pa ne bo začel pred letom 2010. Za Abeja, prvega japonskega premierja, ki se je rodil po drugi svetovni vojni, so spremembe ustave eden glavnih političnih ciljev. Japonska nima običajne vojske, temveč ima t. i. samoobrambne sile, ustava pa ji odreka pravico do vojskovanja. Kljub temu ima Dežela vzhajajočega sonca enega največjih obrambnih proračunov na svetu. Javnomnenjske raziskave kažejo, da javnost načelni) podpira spremembe ustave, večina pa si želi, da bi Japonska uradno ostala miroljubna država. Abe pravi, da bi Japonska morala imeti pravo vojsko, s čimer bi lahko prevzela večjo vlogo v svetu.
La Stampa
Biser
iLASIAMPAit - .
Hm0®*—^
¡0 JB 2
B
Beneški popotnik in trgovec Mar-co Polo (1254-1324) je v svojem delu II Milione pisal o svojem potovanju v mongolski imperij, kjer je kan, vnuk Džigiskana, sprejel prve goste z Zahoda v svoji rezidenci, ki je bila na območju seda-
36
V EU-25 so lani prodali za 3,6 odstotka več kinovstopnic kot leto prej. V absolutnih številkah je bilo v EU-25 leta 2006 okrog 926 milijonov kinoobiskovalcev, medtem ko so jih leta 2005 našteli 894 milijonov. Povečal se je
tudi obisk evropskih filmov, in to za tri odstotke, njihov tržni delež pa je lani znašal 28 odstotkov. Skupaj so v Evropi naredili približno 860 celovečernih filmov, kar je za 5,8 odstotka več kot leta 2005. Najbolje obiskani v Evropi, vključno s Turčijo, sta bili leta 2006 nadaljevanji Beg s Karibov 2 in Ledena doba 2, sledila pa je Da Vincijeva šifra.
Prvi vlak Močno zastraženo mejo med Severno in Južno Korejo je prvič po vojni v letih od 1950 do 1953 prečkal vlak. Obe strani sta dogodek označili za zgodovinskega. Prvi vlak, ki je odpeljal z
oziroma Sibirijo lahko bolj kot druge države preplavijo Evropejci in azijati. Če bi večni led, ki zdaj ovira življenje na tem območju in se vsako poletje staja samo za nekaj centimetrov, izginil, bi prst postala plodna in primerna za naselitev. Nedvomno so v nevarnosti sedanje zgradbe pa tudi nafotovodi in plinovodi. Po ocenah bodo Alpe v nekaj desetletjih ostale brez ledenikov, v mnogih državah Afrike in Jugovzhodne Evrope bo poljedelstvo postalo nemogoče, tri milijarde ljudi pa bodo trpele zaradi pomanjkanje vode. Po drugi strani bo ogromno ljudi moralo zapustiti svoje domove zaradi poplav.
tujine. Sporazumi o prosti trgovini, ki jih je Mehika po letu 1990 sklenila z vsem svetom, pa so odprli domači trg. Konec tega leta
bodo odpravili še zadnje carine, ki so mehiške čevljarje varovale pred t. i. rumeno nevarnostjo iz Kitajske. Mehičani zato zahtevajo, naj carine na uvoz iz Kitajske, ki znašajo tudi do 1000 odstotkov, veljajo še nadaljnjih pet let. Predsednik države Felipe Calderon je obljubil podporo, vendar morda prepozno. Čevljarji so morali namreč zapreti že številne obrate.
V kino Obisk kinematografov v državah Evropske unije se je leta 2006 v primerjavi z letom 2005, ko je po Evropi prav tako naraščal, znova povečal, v Avstriji na primer za skoraj deset odstotkov.
Demokracija • 21/XII • 24. maj 2007
Rumena nevarnost vsa leta
doslej je več kot 1.200 podjetij izdelovalo iz usnja čevlje, torbe in oblačila, ne da bi se jim bilo treba bati kakršne koli konkurence iz
njega Pekinga. Potovanje je trajalo 17 let. V tem času je Marco Polo izpolnjeval diplomatske naloge za kana in ga zabaval s svojimi zgodbami. Kan mu je podaril velik biser, ki je te dni razstavljen v Dubaju. Biseri in dragi kamni so nekoristni, a dosegajo visoke cene. Dragi kamni, ki so znatno večji od običajnih kamnov, niso primerni za nakit. Spremenijo se v predmet poželenja. Tako je bil biser Arco Valley Pearl razstavljen na dražbi v Dubaju, njegova začetna cena pa je bila osem milijonov dolarjev. Biser Marca Pola, ki ima nadvse zanimivo zgodovino, je s 7,9 cm drugi po velikosti na svetu, takoj za Alahom, ki je dolg kar 24 centimetrov.
Corriere délia Sera
Premiki
Te dni je v Rusiji izšla zbirka scenarijev o prihodnosti. V zbirko je vključen tudi scenarij glede podnebnih sprememb. Spremembe, ki se dogajajo zdaj, lahko uidejo izpod nadzora mednarodnih organizacij in Rusijo
GLOBUS
juga, je demarkacijsko črto prečkal na zahodu Korejskega polotoka, drugi s severa pa le nekaj minut kasneje na vzhodni obali polotoka. Južnokorejski minister za združitev Lee Jae Joung je ob tem dejal, da se odpira novo poglavje v korejski zgodovini, njegov severnokorejski kolega Kwon Ho Ung pa je poudaril, da so Korejcem ločitev vsilile tuje sile.
Ostaja doma Princ Harry, tretji v vrsti za britanski prestol, ne bo odpotoval v Irak, kot je bilo načrtovano. Do sprememb je prišlo zaradi poslabšanja varnostnih razmer v tej državi, zato bi bil Harry izpostavljen preveliki nevarnosti. Iz urada 22-letnega princa so medtem sporočili, da je bil ta nad od-
ločitvijo nadrejenih zelo razočaran, vendar ne bo zapustil vojske.
Loterija Sistem japonske loterije je klonil pod velikim navalom dobička željnih ljudi, ki so poskušali pograbiti dobitek, večji od šestih milijonov ameriških dolarjev. Loterija, znana pod imenom big, je razpisala rekordni dobitek, ki bi si ga razdelila dva srečneža, saj po japonskih zakonih dobitek ne sme biti večji od 600 milijonov jenov (nekaj več kot šest milijonov dolarjev). Vendar se je računalniški sistem pod bremenom naročil sesul, tako da so morali pristojni poslovanje ustaviti.
Temna SnOV Ameriški astronomi so predstavili doslej najtrdnejše dokaze o obstoju temne snovi, skrivnostne materije, ki naj bi predstavljala več kot četrtino vesolja. S pomočjo vesoljskega teleskopa Hubble so namreč v pet milijard svetlobnih let oddaljeni galaksiji ujeli krog temne snovi, ki meri približno 2,6 milijona svetlobnih let. To je bilo tudi prvič, da so zaznali krog temne snovi, ki ima edinstveno strukturo, drugačno od plina in galaksij. Čeprav so nevidno snov našli že prej v drugih galaksijah, doslej niso videli, da bi bila v tako veliki meri ločena od vročega plina in galaksij, ki tvorijo grozde galaksij. Astronomi so sicer že dolgo domnevali, da mora
obstajati neka snov, ki drži galaksije skupaj, saj bi imele te sicer le gravitacijo, ki bi jim jo dajale njihove vidne zvezde, kar pa ne bi bilo dovolj, da jih obdrži skupaj. Astronomi so sklepali, da temna snov, čeprav nevidna, obstaja, in sicer na podlagi opazovanj, kako njena gravitacija lomi svetlobo bolj
Ü f
oddaljenih galaksij v ozadju. Ameriški astronomi so do najnovejšega odkritja prišli po naključju.
Nov avstrijski kovanec
V čast 850-letnici romarskega središča Mariazell na avstrijskem Štajerskem je Avstrija izdala priložnostni kovanec za pet evrov. Kovanec, ki je izšel ob dnevu Evrope 9. maja, je že deseti priložnostni kovanec v sosednji državi od začetka obtoka skupne evropske valute januarja leta 2002. Priložnostni kovanci iz 8-gramskega srebra so razmeroma neznani, čeprav so v Avstriji uradno plačilno sredstvo. Najnovejša izdaja prikazuje na eni strani prednjo fasado romarskega središča na avstrijskem Štajerskem skupaj z gotskim srednjim zvonikom, na drugi pa nominalno vrednost kovanca, ki jo obkrožajo grbi devetih avstrijskih zveznih dežel. S kovancem naj bi na primeren način zaznamovali visoko obletnico bazilike, na praznovanje katere v septembru pričakujejo tudi papeža Benedikta XVI. Poleg redne je izšla tudi posebno oblikovana različica kovanca za zbiralce.
TUJI TISK
Nature
Brez oklepa
Raziskovalci iz organizacije World Wildlife Fund so v sodelovanju s znanstveniki Kambodže v reki Mekong odkrili eno največjih pa tudi najmanj raziskano sladkovodno želvo. Skupini biologov, zoologov in drugih strokovnjakov
se je posrečilo ujeti enajstkilo-gramsko samico želve z mehkim oklepom. Njeno latinsko ime je Pelochelys cantorii. Upanje na ohranitev te edinstvene vrste želv pred izumrtjem torej še ostaja. Do zdaj so menili, da je vrsta že popolnoma izginila, na srečo pa so našli nekaj osebkov, ki so se skrivali v nedotaknjenem delu reke Mekong. V nasprotju z navadnimi želvami, ki imajo trd oklep, ga ta vrsta želv nima. Da ne bi postala hiter plen lačnih plenilcev, preživi 95 odstotkov svojega življenja zakopana v pesek, iz katerega moli samo oči in nos. Te želve imajo dolge kremplje in čeljusti, s katerimi lahko zdrobijo kost. Znanstveniki so jih zadnjič opažih v Kambodži leta 2003.
Mignews
Muzej Bulgakova
Muzej znamenitega ruskega pisatelj a Mihaila Bulgakova bo zdaj pod pokroviteljstvom Rusije in se bo imenoval Državna kulturna ustanova Moskve. Muzej bo na naslovu Boljšaja Sadovaja 10, stanovanje 41-50, ki je v njego-
DeMOKRACUA • 21/xii • 24. maj 2007
vem najbolj znanem in nekdaj v Rusiji prepovedanem romanu Mojster in Margareta imenovan kot »slabo stanovanje«. Temelj razstavnih predmetov bo zbirka kulturnih dragocenosti in spominskih predmetov, povezanih z življenjem in ustvarjalnostjo pisatelja, ki jo je mestu podaril Dobrodelni sklad Bulgakova. Obiskovalci muzeja bodo gotovo imeli kaj videti, saj ima zbirka kar 500 enot. Mihail Bul-gakov ( 1891-1940) je bil ruski pisatelj in dramaturg. Je avtor štirih romanov, številnih povesti, zbirk povesti in feljtonov ter okoli dvajsetih dram.
37
INTERVJU
Pri nas tatovi kričijo: Ujemite tatu!
Metod Berlec, foto: Bor Slana
Dr. Dimitrij Rupel je eden od ustanoviteljev Nove revije. Bil je predsednik Slovenske demokratične zveze. V prvi demokratično izvoljeni vladi - Demosovi - je bil zunanji minister. Po združitvi demokratov, socialistov in ekozelenih leta 1994 z LDS je bil deset let član te stranke, dokler ga Anton Rop zaradi sodelovanja pri Zboru za republiko ni vrgel iz vlade in LDS. Danes je član SDS in zunanji minister RS.
Mineva petnajst let od sprejema Slovenije v Organizacijo združenih narodov. Danes se nam članstvo v tej organizaciji zdi samoumevno, takrat to ni bilo. Kako na kratko vidite tisti čas in okoliščine sprejema v OZN?
Naš vstop v OZN je bil sklepno dejanje operacije, ki ji pravimo mednarodno priznanje Slovenije. S tem sicer še ni bilo konec zapletov v Združenih narodih, saj se še danes pogajamo o zaostali jugoslovanski članarini. OZN je imela še dolgo izobešeno jugoslovansko zastavo z zvezdo in je vodila dvojno politiko do naslednic SFRJ. Verjetno zato, ker je imela nekdanja država veliko podporo med tako imenovanimi neuvrščenimi državami, ki so v OZN zelo močne. Seveda je bil vstop Slovenije v OZN velika stvar. Podobno kot kasneje, ko so nas sprejeli v EU, NATO in v evroobmočje, sem imel srečo, da sem sodeloval pri zgodovinskih dogodkih.
No, v teh dneh je za nekakšno piko na i Slovenija dobila vabilo za članstvo v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Za članstvo v OECD smo si začeli prizadevati kmalu zatem, ko smo bili priznani. Sam sem obiskal vodstvo te organizacije v Parizu leta 1992. Vendar smo takrat zamudili vlak V tem tednu se ni posrečil samo OECD. Ta teden smo bili izvoljeni tudi v Svet OZN za človekove pravice. Dobili smo 168 glasov!
Zakaj?
Zahodne države so imele slabo vest do srednje- in vzhodnoevropskih držav, ker so jih po drugi svetovni vojni prepustile Sovjetski zvezi. Ko se je zrušil berlinski zid, je bil Zahod takoj pripravljen nagraditi nove demokratične države. Pri Jugoslaviji pa še ni bilo jasno, ali je še država in ali je že demokratična. Prav-
zaprav Jugoslavija ni mogla biti kandidatka iz dveh razlogov: ker kljub komunistični ureditvi ni bila del Varšavskega pakta in ji Zahod ni bil dolžan enakega zadoščenja in ker je bila v procesu razpadanja. Slovenije leta 1991, ko je OECD sprejemala nove člane, dejansko še ni bilo. Danes je dejstvo, da smo člani OECD, za nas zelo pomembno, saj je to organizacija, ki združuje gospodarsko najuspešnejše države. To ni več samo evropska zadeva; v njej so Američani, Avstralci; Japonci itd. Članstvo v OECD pomeni bistven napredek, ko gre za mednarodni ugled in gospodarske ocene Slovenije. S tem bomo bliže viru najzaupnejših informacij, ko gre za svetovna gospodarska gibanja.
Pri nastajanju slovenske države se je veliko razpravljalo o tem, kako velik mora biti naš diplomatski aparat. Koliko ima danes Slovenija v tujini veleposlaniških in konzularnih predstavništev? No, to me zanima predvsem v luči slovenskega predsedovanja EU. Bo Slovenija kos tej nalogi?
Slovenija ima razmeroma skromen zunanjepolitični aparat. V MZZ dela približno 550 uslužbencev. Med njimi so klasični diplomati, konzularni uradniki in vse pomožno osebje s šoferji in tajnicami. Polovica jih je doma, polovica v tujini. Naš sistem se je letos okrepil zaradi predvidenega vstopa v Schengen in zaradi predsedovanja EU: vanj smo vključili nove pripravnike in predstavnike drugih ministrstev, ki so večinoma v Bruslju in se pripravljajo na predsedovanje pri vseh (ne samo zunanjepolitičnih) oblikah in vsebinah Sveta EU. V času predsedovanja nas bo več kot 700, vendar to ni veliko, če upoštevate, da imajo npr. ZDA v nekaterih veleposlaništvih tudi po 1.000 zaposlenih. Slovenske številke so v kontekstu mednarodnih primerjav zelo nizke. Slovenija ima vsega 48 predstavništev. To je komaj četrtina vseh držav, kar seveda predstavlja določeno težavo. Vendar moram z veseljem povedati, da smo se sporazumeli z nekaterim članicami EU - Avstrijo, Madžarsko, Nemčijo, Portugalsko, Švedsko ... -, da nam bodo pomagale. Kjer Slovenija nima svojega predstavništva, nam bodo naši prijatelji znotraj EU priskočili na pomoč, da bomo polno navzoči povsod, kjer je treba.
Demokracija • 2i/xn • 24. maj 2007
Kaj bodo prioritete slovenskega predsedovanja? Verjetno se bodo delno tudi spremenile glede na aktualno dogajanje.
No, prioritete predsedovanja naše države bodo v veliki meri podedovane. Bojim se, da bo še vedno aktualna evropska ustavna pogodba oz. dopolnilno besedilo k obstoječim pogodbam. Želimo si, da bi v okviru razprav o prihodnosti EU govorih tudi o širitvi. Zanima nas predvsem širitev na Zahodni Balkan, poleg Hrvaške bi morale priti na vrsto tudi Makedonija, Črna gora, Srbija in BiH. Prav bi bilo, če bi v času našega predsedovanja Makedonija začela s pristopnimi pogajanji.
Nekatere moti vaša zagretost za približevanje Srbije Evropski uniji?
Ne gre za nobeno »zagretost«, ampak za premislek o stabilnosti na Zahodnem Balkanu, ki ni zrasel na mojem zelniku, ampak je del evropske politike oz. t. i. solunskega dnevnega reda. Slovenija mora biti posebej zainteresirana za hiter gospodarski in politični napredek v Srbiji. EU morda ne more ugoditi vsem aktualnim željam Srbije, lahko pa ji pomaga. Kako? S čim hitrejšo vključitvijo. Slovenija ima zelo razvito in živahno gospodarsko sodelovanje, zavedamo pa se tudi tega, da bo Srbija vedno zelo pomemben dejavnik. Mi hočemo biti prijatelji z vsemi balkanskimi narodi. Ne želimo izbirati med Albanci in Srbi. Iz tega razloga pozivamo svoje kolege v EU, da ostanemo enotni. Če bodo EU in ZDA enotne pri podpori Ahtisaarijevemu načrtu glede Kosova, potem bo načrt uspel. Za to vsekakor potrebujemo resolucijo varnostnega sveta. Menim, da se širitev ne sme končati pri Hrvaški. Zelo slabo bi bilo, če bi se schen-genska meja premaknila s slovensko-hrvaške meje na hrvaško-srbsko mejo. To bi preveč spominjalo na različne zgodovinske meje in delitve. To bi bilo zelo slabo in za ravnotežje na tem prostoru zelo nevarno.
Je pa verjetno naše zavzemanje za širitev povezano z našim ekonomskim interesom?
Kot sem rekel, Slovenija in Srbija sta gospodarsko povezani in tudi skladni. Verjamem hkrati, da v Srbiji obstaja močan demokratični ►
39
INTERVJU
► element, ki je bil zaklenjen v neko starinsko vojaško železno blagajno. Pričakujem, da se bo osvobodil. Verjamem, da se bo Srbija osvobodila hipotek. Ena izmed njih je sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, v Haagu. V mislih imam izročitev Mladiča, Karadžiča itd. Zavedam se, da v Srbiji po drugi strani še vedno obstaja prepričanje, da je Srbija nekaj posebnega, da lahko preživi zunaj globalnih gibanj, zunaj EU, zunaj komunikacij. To je napačno gledanje. Dejstvo je, da Srbija potrebuje Evropsko unijo in da nima druge možnosti, kot da se vključi vanjo. Vprašanje je samo kdaj. Gre za izbiro med prilagajanjem in zaostajanjem.
Vrniva se k evropski ustavni pogodbi, ki je po govorjenju vas, diplomatov, na neki način že skoraj mrtev dokument. Diplomati zdaj govorite, da bi bilo dobro, če bi nemško predsedstvo pripravilo usklajen predlog, v katerem bi bilo čim več izvirnega teksta. Kaj to pomeni? Kaj bo ostalo od tega sicer zelo obsežnega dokumenta? Prav včeraj (intervjuje bil v sredo, 16. maja) ste o tem govorili s portugalskim zunanjim ministrom.
Marsikaj bo jasno v prihodnjih tednih. Veliko pričakujemo od francosko-nemških pogovorov. Veseli me, da se je francoski predsednik takoj po izvolitvi sešel z nemško kanclerko. Po mojem se bomo sporazumeli o rešitvi, ki bo pragmatična in ki bo omogočila, da bo EU s 27 članicami uspešno delovala. Ustavna pogodba, ki jo je ratificiralo 18 držav s Slovenijo vred, je postala gradivo, iz katerega bomo črpali rešitve, vendar ni v celoti za vse sprejemljiva. Mislim pa, da jo je treba imeti ves čas pri roki ali na knjižni polici. Imamo opravka z dvema pomembnima skupinama evropskih, francoskih in nizozemskih, državljanov, ki so ta dokument odklonili. Evropska unija še ni nadnacionalna, nadvladna, ampak je mnogonacionalna, medvladna skupnost. Ko bi ustavo sprejeli v vseh državah, bi bil to premik k tesnejši povezavi.
Ali lahko izvolitev Nicholasa Sarkozyja za francoskega predsednika kaj vpliva na to?
Kolikor vem, Francozi predlagajo rešitev s tako imenovano kratko pogodbo. Mislim, da bomo pravzaprav dopolnjevali dve obstoječi pogodbi. Ena je pogodba o Evropski uniji, druga je pogodba o Evropski skupnosti. V bistvu bomo dopolnjevali pogodbo iz Niče, ki je bila pravzaprav tudi sama dopolnilo k obstoječim pogodbam. Delali bomo nekaj podobnega, kot so delali v EU pred nami. Skratka, ne gre za novo ustavo, ki bi rešila vse probleme, ampak bomo popravljali tisto, kar
40
je najbolj potrebno popravila. Upam, da ne bomo zavrgli prvega dela pogodbe, o katerem smo se tako dolgo in naporno pogajali; ta prvi del, se pravi institucije EU, naj bi ostal, kakršen je, dogovoriti pa se bo treba o politikah EU. Naši portugalski in nemški prijatelji menijo, da bo po junijskem evropskem svetu - verjetno septembra - stekla medvladna konferenca, ki naj bi bila kratka. Tu bodo potrebna zelo kratka in natančna pogajanja o posameznih rešitvah. Do konca portugalskega predsedovanja, se pravi do konca leta, naj bi prišli do popravljenega besedila, ki naj bi imelo okoli dvesto strani, se pravi približno toliko kot prejšnje pogodbe. Potem se utegne zgoditi, da bi novo pogodbo podpisovali v času slovenskega predsedovanja.
Kakšno vlogo pa pri teh dogovorih igra Velika Britanija? Kot vemo, se poslavlja sedanji britanski premier Tony Blair, nasledil ga bo Gordon Brown. Ima to kakšno vlogo?
Britanci so za dopolnilno pogodbo. Seveda so bili vedno zadržani do rešitev, ki krepijo
»nadvladni« značaj EU. Vendar ne verjamem, da bi Velika Britanija, dokler jo predstavlja Tony Blair, zdaj blokirala rešitev. Za Britance - pa še za marsikoga - je nesprejemljivo samo to, da bi pogodbo potrjevali z referendumom. Želijo, da bi bil dokument podoben tistim, ki jih je EU že sprejela in za katere je bila potrebna navadna parlamentarna večina. To je stvar, ki omejuje domet tega našega podjetja. Mislim, da si je sedanji premier izbral čas odhoda tako, da bo še sodeloval pri odločanju o izhodiščih nove pogodbe, nato pa jo bo kot dediščino prepustil svojemu nasledniku.
Demokracija ■ 21/xn • 24. maj 2007
Dr. Dimitrij Rupel
No, dotakniva se še odnosov z našimi sosedami. V zadnjih dneh je precej prahu dvignil Marjan Podobnik s svojim zemljevidom slovensko-hrvaške meje in govorjenjem o morebitnem referendumu glede vstopa Hrvaške v Evropsko unijo. Kaj menite o tem tudi glede na to, da je hrvaški predsednik Stipe Mesič dejal, da Slovenci lahko rišemo takšne zemljevide, kakršne želimo, sami pa so pred leti risali mejo med Slovenijo in Hrvaško južno od reke Dragonje, zadnja leta pa kar po sredini Piranskega zaliva?
Pri odgovoru na to vprašanje moram biti zelo previden. Kot vem, gre pri tem podjetju za civilno pobudo. Marjan Podobnik ne predstavlja nobene državne institucije. Gre za pobudo ljudi, za katere verjamem, da imajo dobre namene. Ne verjamem, da imajo slabe namene. Verjetno imajo tudi politične ambicije, a te so v demokraciji nekaj povsem normalnega. Žal ima Podobnikov zemljevid, čeprav v nekaterih pogledih sledi naši Beli knjigi, nekaj napak in slabosti. Nekoliko sem zadržan, ker ta zgodba - morda ne naključno - prihaja v občutljivem trenutku. Kot je znano, potekajo nekateri neformalni pa tudi formalni pogovori s hrvaško stranjo na ravni predstavnikov vlad. Hkrati se posvetujemo z najvišjimi funkcionarji EU. Navsezadnje se bomo o mejnih vprašanjih, o vprašanjih deviznih varčevalcev itn. morali prej ali slej, predvidoma pred vključitvijo Hrvaške v EU, sporazumeti med vladama. Civilne pobude ne bodo dovolj.
Slovenska vlada ne miruje, ne drži križem rok, ampak predlaga realistične rešitve. S temi predlogi je hrvaška stran seznanjena, prav tako vrh EU. Zdaj je žoga na hrvaškem igrišču. Slovenija celo upošteva nekatere hrvaške ideje, torej se bodo morali naši hrvaški prijatelji tokrat zelo potruditi, če nas bodo hoteli zavrniti. Nasploh pa bi bilo dobro, ko bi Podobnikovi, preden objavljajo zemljevide, kaj vprašali MZZ. Mi smo jih vabili na sestanke strateškega sveta.
Če vas prav razumem, je slovenska vlada dala Hrvaški konkreten predlog sporazuma, kipa slovenski javnosti še ni znan?
V zadnjem času je bilo več pogovorov na različnih ravneh. Slovenska stran je aktivna, ima jasna stališča in tudi konkretne predloge. Zdaj čakamo na odgovore.
Dotakniva se na kratko še medijev. Znani stepo številnih razmišljanjih o stanju v slovenskem medijskem prostoru. Z nekaterimi izjavami ste spravili v bes del slovenskih novinarjev. Nekdo vas je označil celo za glavnega slovenskega urednika. Vaš komentar?
(smeh) To bi bilo prelepo ... Naša medijska scena je še vedno v veliki meri začarana od razmerij in odnosov, ki so bili značilni za nekdanje jugoslovanske, socialistične čase. Takrat so bili mediji, novinarji, uredniki in izobraževalne ustanove, od koder
Bojim se, da bo še vedno aktualna evropska ustavna pogodba oz. dopolnilno besedilo k obstoječim pogodbam.
INTERVJU
so prihajali - razen ene ali dveh izjem - del režima in miselnosti, za katero si je ta režim prizadeval dolga desetletja, in to v upanju, da bodo ljudje vendar pozabili, kaj je normalna demokratična družba in kakšni naj bi bili evropski standardi pri človekovih pravicah. Sam sem se precej odločno bojeval zoper to miselnost in sem vstopil v politiko v znamenju takšnega bojevanja. Torej si preprosto ne dovolim, da bi mi preroki nedemokratičnosti očitali kakršno koli nedemokratičnost. Jasno je, da so od zunaj stvari videti drugačne, saj jaz sam ali naša vlada nimamo veliko priložnosti, kot je tale, da stvari prikažemo v pravi luči. Pri nas je že uveljavljena praksa, da tatovi kričijo: Ujemite tatu!
Sam sem daleč od razmišljanja, naj bi bili mediji kakor koli odvisni od politike, da bi poslušali direktive iz vlade ali kaj podobnega. Daleč od tega. V preteklosti sem dokazal, da sem glede tega zelo nedolžen. Sem kar naprej predmet nekih napadov in obračunov. Če bi imeli cenzuro, kontrolo medijev, potem verjetno ne bi bilo tako. V resnici sedanjo vlado mediji izredno ostro napadajo. Vendar ne gre za medije kot take, novinarje kot take, ampak gre za določene skupine, ki pač proizvajajo in izvajajo določeno politiko. Ne v sporazumu z vlado, ampak v sporazumu z drugimi središči oblasti. Tem ljudem to ni težko, ker so teh povezav že vajeni. O konkretnih primerih ne bi želel govoriti, ker tudi nima smisla. Pogosto sem obupan nad tem, kar se godi v naših medijih.
Želim si predvsem to, da bi novinarji opravljali svoje delo svobodno in poklicno temeljito. Da ne bi mešali dejstev s komentarji. Da bi se vedelo, kaj je komentar, kaj je preprosta informacija, posnetek dogajanja. V ZDA in na Zahodu sploh so neresnice, laži, napačne informacije kar precej strogo sankcionirane. Pri nas pa se zgodi, da vam rečejo: če bi moral preveriti podatke in vprašati še drugo stran, potem ne bi mogel napisati članka, potem ne bi bilo nobene
zgodbe. Skratka, obstaja velikanski odpor do tega, da bi se avtor soočil z realnostjo. Mislim, da je ta problem izziv za novinarsko društvo in seveda za fakulteto za novinarstvo.
Začela sva z obletnico, pa še končajva z njo. Kaj vam pomeni dvajseta obletnica izida 57. številke Nove revije, pri kateri ste kot njen urednik aktivno sodelovali?
Letos praznujemo petindvajsedetnico izhajanja Nove revije in dvajseto obletnico izida njene 57. številke. To je tista številka, zaradi
katere so naju z Nikom Grafenauerjem odstavili kot urednika. Najina kazen je bila glede na bližajoči se konec režima razmeroma blaga. Takrat so nas napadali in zmerjali ljudje, ki so še danes politični veljaki, uredniki in mnenj-ski voditelji. Lahko bi rekli, da so dosledni: zagovarjajo in širijo enako miselnost, kot so jo pred osamosvojitvijo. Z enako vnemo, kot so nekoč (v imenu jugoslovanskega režima) poniževali Novo revijo in demokratično državotvorno politiko, so kasneje napadli Demos in osamosvojitev; nato koalicijo Slovenija, Odbor za NATO in Zbor za republiko, danes pa napadajo aktualno vlado. Današnja večstrankarska parlamentarna ureditev se jim zdi povsem primerljiva z nekdanjim komunističnim režimom, če se jim ne zdi celo slabša. Takrat so naju z Grafenauerjem podprli zelo redki novinarji in še redkejši uredniki, da o novinarskem društvu sploh ne govorim. Seveda nama po odstavitvi nihče ni ponudil službe pri kakšnem konkurenčnem časopisu.
Če se ozrem v preteklost in se spomnim vseh težav, pa sem vendarle zadovoljen. Slovenija je pred petindvajsetimi leti ujela korak
s sodobno Evropo. Nova revija se je začela natančno v istem trenutku kot na Poljskem Solidarnost. Delovali smo v istih zgodovinskih okoliščinah in s podobnimi instrumenti. Soočili smo se z enakimi problemi kot naši kolegi na Madžarskem, Poljskem, na Češkem ...in dosegli podobne rezultate, kot so jih dosegli naši kolegi v teh državah nekdanjega socializma. V Sloveniji smo vsaj nekateri dobro razumeli duha časa, naše delovanje pa je vsebovalo nekaj svojevrstnih in tipičnih slovenskih značilnosti. Naša politika je nastajala
na literarnem polju, na polju kulture; na Poljskem recimo na sindikalnem polju. Do neke mere smo si bili podobni s češkim gibanjem Listina 77. Mi smo se odzvali na klic časa. To odzivanje in dogajanje, ki je bilo sočasno z evropskim dogajanjem, je pripeljalo do nastanka novih strank, do volitev in demokracije. Nekoliko manj intenzivno in manj pustolovsko pot so izbrali na Hrvaškem, kar pa je treba razumeti, ker so se ob koncu šestdesetih let pri Maspoku opekli še huje kot Slovenci zaradi Kavčičevega liberalizma. V Srbiji je bilo na začetku osemdesetih let podobno kot v Sloveniji, saj sta Milovan Djilas in Dobrica Čosič dala pobudo za revijo Javnost hkrati z novorevijaši. Vendar so potem stvari v Beogradu nekako zastale, kritično energijo pa je izkoristil Slobodan Miloševič. Konflikti s komunističnimi oblastmi so potihnili, torej je bil demokratični prevrat omejen na Slovenijo in Hrvaško. Znašli smo se v vrtincu dogajanj, vedoč, za kaj gre. Nova revija je poleg demokracije in človekovih pravic zahtevala tudi narodno samoodločbo, kar je bilo v našem primeru nujno. S tem smo utrli pot kasnejšemu političnemu dogajanju v Sloveniji. Iz tega so nastale akcije in skupine, kot sta bila Odbor za varstvo človekovih pravic (ki je bil povezan z aretacijo »četverice«) in Zbor za ustavo; nastale so stranke kot Slovenska demokratična zveza in Socialdemokratska zveza Slovenije, ki sta se kasneje srečali v sedanji SDS. Nova revija je bila navsezadnje med pobudniki Zbora za republiko pred volitvami 2004.
Skratka, čutim se zelo povezan z Novo revijo, s tistimi načeli, za katera smo se zavzemali na začetku osemdesetih let in ki so se izkazala kot splošno evropsko sprejemljiva, epohalno pomembna načela. Človekove pravice, narodne pravice, sprostitev gospodarske pobude, pravna država. Vse to so načela, za katera smo se zavzemali in ki se - ne glede na veliko število nasprotnikov - postopoma uveljavljajo tudi v naši državi.
Na koncu bomo zmagali, kajti proces je neustavljiv. IS
41
Slovenska vlada predlaga realistične rešitve. S temi predlogi je hrvaška stran seznanjena, prav tako vrh EU.
UMETNOST
Modro zelena tišina
V. M., foto: arhiv Demokracije
Turistično združenje Portorož je pod naslovom Modro zelena tišina izdalo knjigo s fotografijami, ki jih je posnel mojster fotografije Ubald Trnkoczy. Fotografije prikazujejo Piran in druge bisere na območju občine Piran.
Piran. Nekaterim dobro znan labirint kamnitih ulic in hiš, ki moli svoj jezik v slovensko morje, domač pogled na male hiše, posejane po zelenem gričevju za mestnim obzidjem. Za druge popolna neznanka, dragulj, ki
čaka, da ga bo odkril še kdo. Da ga lahko odkrivamo znova in znova, pričajo fotografije Ubalda Trn-koczyja, ki vsako, tudi do banalnosti izrabljeno podobo, pokaže na nov način, iz drugega zornega kota. Njegovi pogledi brišejo
debelo plast tisočerih prejšnjih pogledov in nam že videno odkrivajo v novi, izvirni, nedolžni lepoti. In ker ima lepota tisoč obrazov, se vrača znova in znova. S temi besedami je Irena Duša Draž pospremila fotomonogra-
fijo Modro zelena tišina, ki že z naslovom pove, da gre v trenutku fotografske zaslonke ujete prizore morja in zelenega kopna.
»Nadnaravna« vsakdanjost
Namen knjige je prikazati Piran in
42
Demokracija ■ 2i/xn ■ 24. maj 2007
UMETNOST
njegovo okolico skozi izostreno fo-tografovo oko. Ubald Trnkoczy je znan kot zelo dober kamerman na Televiziji Slovenija, znan pa je tudi, še posebej v Piranu, kot zelo dober fotograf. Njegove fotografije odlikuje pristop do objekta ali prizora, ki ni »navaden« ali vsakdanji. Za njim je oko dobrega opazovalca, ki ve, kako neki prizor ali predmet prikazati tako, da bo zanimiv ali celo »nadnaravno« očarljiv.
Mediteranska lepota Ker je
knjiga nastajala še v času prejšnje
piranske županje Vojke Štular, je v njej njen uvodni zapis. Poglejmo si odlomek, saj je v njem z besedo zajela to, kar je fotograf zajel s fotoaparatom in kar je prikazano v tej fotomonografiji: »Z vsakim listom, ki vam spolzi med prsti, se vam bodo počasi odstirale zgodbe mediteranske lepote in skrivnosti majhnega obmorskega mesta s srednjeveško arhitekturo; odkrivali boste turistično letovišče s tradicijo, ki sega v davno trinajsto stoletje, ko so že zdravili s temnim in gostim solinskim
blatom, in bujno rastje, kjer ni nič nenavadnega, da so drevesa tesno zraščena skupaj, da se dehteče objemajo in si z gostimi vejami zastirajo korenine pred žgočim soncem; spoznavali boste prosojno lebdeči morski rastlinski in živalski svet, skrivnostno lepe klife, ki v Mesečevem zalivu zvezdam razpirajo nočna gnezda, da si lahko odpočijejo od dolge poti, in izročilo prednikov, ki pripoveduje o našem raznolikem in bogatem življenju: o že nekoliko fantastičnih dogodivščinah starih pomor-
ščakov, o običajih, ki slavijo stra-stnost morja in rodnost zemlje, ter o velikih ljubimcih, umnih in umetnikih, kot je bil tudi največji med njimi, skladatelj in vrhunski violinist Giuseppe Tartini.«
Od Strunjana do Dragonje Te
poetične besede dobro odslikavajo atmosfero Trnkoczyjevih fotografij. Mojster fotografije je prizore zajemal od Strunjana in Fiese, Pirana, sv. Bernardina, Portoroža, Seče in Sečovelj do Sv. Petra, Padne, Nove vasi in doline Dragonje. (B
1	Radlje
ob Dravi Tolsti 96 5 vrh 95,7
f ■	Planina
. • Ajdovščina Križna JJornberk 91,2 • gora «13,2	96,8
Ilirska Hnjan bistrica 91,2 . 97,
Demokracija • 21/XII • 24. maj 2007
43
ZGODOVINA
Elizabetino leto
V. M., foto: arhiv Demokracije
Sveta Elizabeta je bila razglašena za svetnico leta 1235. Že leta 1251 so v Slovenj Gradcu župnijsko cerkev posvetili njej. Rodila se je pred 800 leti, zato v več evropskih državah proslavljajo to obletnico. Pri nas v Slovenj Gradcu.
Slovenj Gradec s cerkvijo sv. Elizabete
Spomin (god) sv. Elizabete praznujemo na dan njene smrti 17. novembra. Je za-vetnica Karitas in dobrodelnih društev, pekov, beračev, klošar-jev, vdov in sirot.
Sveta Elizabeta Elizabeta je bila
hči ogrskega kralja Andreja II. (Arpada) in matere Jere oziroma Jedrti (Gertrude) Andeške. V rodbini jih je najmanj osemindvajset doseglo čast oltarja, kar pomeni, da so bili po smrti razglašeni za blažene ali svete. Elizabeta se je rodila na gradu Sarospatak na severnem Madžarskem leta 1207. Iz političnih razlogov so jo že s štirimi leti zaročili z enajstletnim Ludvikom, bodočim mejnim grofom Ludvikom IV. Turingijskim. Od zaroke je Elizabeta živela na dvoru bodočega moža na gradu Wartburg v gričevnati Turingiji na jugovzhodnem delu Nemčije.
V zakonu je Elizabeta rodila Hermana (1222, kasnejšega deželnega grofa Turingije), Zofijo (1224, kasnejšo vojvodinjo Brabantsko in prednico deželnih grofov He-senskih) in Jero (1227, kasnejšo opatinjo v Altenbergu in od leta 1311 blaženo). Mož Ludvik, navdušen nad križarskim pohodom v Sveto deželo, je vstopil v križarski nemški viteški red in se s cesarjem Friderikom II. Štaufovcem odpravil na dolgo in naporno pot. Toda na poti ga je 11. 9. 1227 v Otran-tu v južni Italiji pokončala kužna bolezen. Zaradi vzornega družinskega in viteškega življenja je bil že kmalu razglašen za svetnika (god 11. septembra).
Naklonjenost revnim iz življenjepisa razberemo, da je Elizabeta prav hitro začela sloveti po svojih krepostih. Z ljubeznijo in naklonjenostjo se je posvečala
Razstava o sv. Elizabeti v Koroškem muzeju Slovenj Gradec
družini, hkrati pa tudi revnim in lačnim, ki jim je delila miloščino. Ob svojem gradu je dala zgraditi bolnišnico, v katero je sprejela mnogo bolnih in onemoglih. V tej bolnišnici ni bila gospa, bolnih ni opazovala od daleč, ampak jim je stregla kot zadnja dekla. To je počela zato, ker je v revnih videla Kristusa, ki mu je na ta način stregla. Njena dobrodelnost ni vsem ugajala, nasprotno, zaradi nje si je nakopala velike težave. Zaradi svojega popolnoma »nedvornega« obnašanja so jo plemiči napadali in po moževi smrti postavili pred izbiro: ali se bo prilagodila dvornim običajem ah pa ji bo odvzeta vsa posest. Elizabeta se je odločila za slednje, ker je hotela ugajati Bogu in ne
ljudem. V ozadju tega je bil njen polilepni svak; ker je želel, da bi svojemu sinu zagotovil nasledstvo mejnega grofa Turingije, je svakinjo s tremi otroki izgnal z mogočnega gradu Wartburg. To za mlado vdovo najbrž ni bilo najhujše. Huje je bilo, ko so ji odvzeli nebogljene otroke.
Svetnica Skromnost in izkazano naklonjenost do revežev, še zlasti ob hudi lakoti, ki je leta 1226 prizadejala deželo, je Ehzabeta dopolnjevala s spokornim življenjem in pogostimi posti. Prav tedaj je spokorniško življenje postalo pomembna in pogosta oblika življenja. Zlasti v 14. stoletju se je še bolj razmahnila. Čas pridigarskih redov, ki so s svojim uboštvom pritegnili veliko pozornosti, ni mogel prezreti Eliza-betinega življenja.
Leta 1228 jo je škof Konrad v Marburgu med prvimi posvetil v tretjerednico komaj nastalega frančiškanskega reda. V očarljivi skrbi za revne je Elizabeta že naslednje leto v turingijskem Marburgu s svojimi sredstvi usta-
44
Demokracija ■ 21/xn • 24. maj 2007
ZGODOVINA
Slovenj Gradec, desno župnijska cerkev sv. Elizabete, levo cerkev Sv. duha
novila zavetišče za bolne in revne - hospital, ki ga je vodila in osebno stregla potrebnim. Zaradi napornega in asketskega življenja pri tem delu ni dolgo zdržala. Že po treh letih je 17. novembra 1231 zaradi izčrpanosti in morda tudi bolezni komaj štiriindvaj-setletna umrla. Dva dni pozneje so jo pokopali v Marburgu in na njenem grobu so se že naslednje leto začeli dogajati čudeži, zato jo je papež Gregor IX. 27. maja 1235 razglasil za svetnico.
Čaščenje sv. Elizabete čaščenje
sv. Elizabete se je začelo že ob njeni smrti in njen grob v Marburgu je postal pomembno romarsko središče v srednjeveški Evropi. Pri nas je čaščenje sv. Elizabete širil njen stric oziroma mamin brat, oglejski patriarh Bertold V. Andeški, ki je zapovedal, da se njen praznik po vsej obsežni pa-triarhiji slovesno praznuje. Zato je razumljivo, da je patriarh leta 1251 v nastajajočem trgu Slovenj Gradec, središču andeške posesti na Koroškem, v čast svoji nečakinji posvetil cerkev. To se je zgodilo 30. aprila in cerkev je bila ena od prvih, posvečena njej.
Med podobami je najbolj znana slika svete Elizabete v velikem oltarju župnijske cerkve v Slovenj Gradcu, ki jo je leta 1732 naslikal slovenjgraški slikar Franc Mihael Strauss. Nad tri metre velika slika prikazuje sv. Elizabeto, obdano s spremstvom, kako revežem in bolnim deli kruh in denar. Ob njej je služabnica s polno košaro kruha, spremljevalka na levi pa ima mošnjiček z denarjem. V Sloveniji je sv. Elizabeti posvečeno pet cerkva, dve župnijski (poleg Slovenj Gradca še v Ljubnem ob Savinji) in tri podružnične (v Pohorju pri Cirkulanah v Halozah, na Po-drebri pri Polhovem Gradcu in v Malem Otoku pri Postojni).
Nastanek mesta Zgodovina naselbine pod grajskim gričem v Slovenj Gradcu je stara in seže v čas pred nastankom poznoantične rimske poštne postaje Colatio, ki se je razvila ob pomembni prometni in trgovski poti od Celeie do Viruna na Gosposvetskem polju. Rimska naselbina je v burnem obdobju preseljevanj naprej propadla, vendar so postojanko
prav kmalu znova oživili Slovani in pod varstvom utrjenega prostora na hribu nad njo ustanovili selišče, ki se ga je prijelo ime Gradec. V 11. stoletju je bil utrjeni grad v posesti koroških vojvod. Ob ustanovitvi benediktinskega samostana leta 1091 v Labotski dolini, ki je bil ustanova Engel-berta Spanheima, je bil med imenitnimi pričami tudi Weriand de Grez, ime tega ministeriala pa je hkrati najstarejša listinska omemba Slovenj Gradca.
Od leta 1180 je velik del Štajerske, Koroške in Kranjske v posesti znamenite bavarske plemiške rodbine grofov Andeških, ki so od cesarja prejeli tudi naslov vojvode Meranijski. Slovenj Gradec je bil njihova najsevernejša postojanka, s tržnimi pravicami že pred letom 1180, v času njihovega gospostva pa so trg na novo pozidali »na zelenem travniku« sredi kotline, kjer se je do danes ohranjeno srednjeveško arhitekturno jedro razvilo ob cerkvi sv. Elizabete. 30. aprila 1251 jo je v čast svoje nečakinje Elizabete Ogrske posvetil oglejski patriarh Bertold V. Andeški. S tem se je začel razvoj trga, ki se kot mesto prvič omenja leta 1267, v naslednjih stoletjih pa je kot središče širše regije doživljal burno zgodovino, kakršno so pisali dogodki, ki so potekali na tem prepišnem in strateško pomembnem križišču v srcu Evrope - vse do današnjega dne, ko se Slovenj Gradec ponaša z nazivom Glasnik miru Združenih narodov.
Cerkev sv. Elizabete Najstarejša zgradba v Slovenj Gradcu je torej cerkev sv. Elizabete. Od prvotne stavbe so se ohranile
Freska s pripovedjo o sv. Elizabeti
romanska ladja in dve romanski okni. Cerkev so v gotiki, renesansi in baroku dopolnili. Romanske ostanke prvotne cerkvene arhitekture je razodela zadnja obnova zunanjščine cerkve leta 2000. V času gotike (15. in 16. stoletje) je stavba doživela večje prezidave. Okoli leta 1500 so ji prizidali po-znogotsko obokani prezbiterij z zunanjimi oporniki ter zvonik, v času ljubljanskega škofa Tomaža Hrena na začetku 17. stoletja pa so banjsko obokali tudi ladjo. Oprema je večinoma baročna: Schoyev glavni oltar, Mersijeva prižnica, slike obeh Straussov. Iz novejšega časa je Pandurjev križev pot.
Glavni oltar v cerkvi svete Elizabete je eden največjih dosežkov slovenske baročne oltarne arhitekture. Izdelal ga je Janez Jakob Schoy, deželni in dvorni kipar v Gradcu in vodilna osebnost štajerskega baročnega kiparstva. Sliko sv. Elizabete je naslikal Franc Mihael Strauss. S svojo arhitekturo, zlasti pa z bogato baročno opremo odličnih lokalnih mojstrov slikarjev rodbine Strauss in
kiparja Janeza Jurija Mersija se cerkev uvršča med pomembnejše slovenske kulturne spomenike.
Elizabetino leto Lani so v Slovenj Gradcu razglasili, da bodo ob 800. obletnici rojstva svete Elizabete od 17. novembra 2006 do 17. novembra 2007 praznovali Elizabetino leto. V ta namen so organizirali številne prireditve. Vrhunec je praznovanje doseglo 30. aprila, na dan, ko je bila leta 1251 slovenjgraška cerkev posvečena tej svetnici. Najprej je bila slovesna maša, ki jo je daroval mariborski pomožni škof Jožef Smej, zvečer pa so v Koroškem pokrajinskem muzeju odprli obširno in lepo oblikovano razstavo z naslovom Krona, kruh in vrtnice, ki prikazuje življenje in pomen svete Elizabete (odprta bo do 17. novembra). Izdali so tudi lep katalog. 6. junija bodo v cerkvi sv. Pankracija nad Slovenj Gradcem odprli razstavo Grofje Andeški in Slovenj Gradec, poleg tega pa se bo do 17. septembra zvrstila še bogata paleta različnih prireditev. (H

Demokracija • 2i/xn ■ 24. maj 2007
45
OSEBNOSTI
Oče slovenskega planinstva
Bogdan Sajovic, foto: arhiv Demokracije
Jakob Aljaž je oče modernega slovenskega planinstva. A njegova osebnost je bila široka, zato seje uveljavil v kraju kot dušni pastir, pevec, zbiralec narodnega blaga, pospeševalec razvoja in predvsem ljudski dobrotnik ter narodno zaveden mož.
Jakob Aljaž, oče slovenskega gorništva, ljudski dobrotnik in zbiralec narodnega blaga
Tudi z Gregorčičem sta postala tesna prijatelja in prijateljstvo ohranila do konca svojih dni.
Delaven na mnogih področjih
Na Dovjem je Aljaž kmalu ustanovil posojilnico in hranilnico, ki je hitro postala najpomembnejša finančna ustanova v okolici. Aljaž je bil njen nadzornik, saj so mu ljudje neomejeno zaupali. Še bolj se je zapisal v srca ljudi, ko je na svoje stroške postavil ljudski dom n, v katerem so prirejali koncerte pa tudi gledališke igre, plese in predavanja.
Aljaž se je močno angažiral za razvoj kraja. Pomagal je pri konstrukciji velike žage. Pripeljal je tudi strokovnjake iz Ljubljane, ki so izmerili moč potoka na Dovjem. Aljaž je namreč menil, da bi lahko namestili novo turbino in celo električno centralo. Dovje bi tako postalo eden prvih krajev na Slovenskem, ki bi imelo električno napeljavo. Žal pa je njegove načrte o elektrifikaciji kraja kasneje zavrla prva svetovna vojna.
Slovenski planinski domoljub
Najbolj je seveda Aljaževo ime povezano s slovenskimi planinami in z njegovim delom pri ustanovitvi in razvoju slovenskega planinstva.
V času, ko je prišel službovat na Dovje, je bilo na področju planinstva najmočnejše avstrij-sko-nemško alpsko društvo, ki je bilo poudarjeno nacionalistično in na trenutke celo šovinistično usmerjeno. Vsekakor si je v imenu nemštva lastilo vse gore v tedanji Avstro-Ogrski, še celo v Švici in nemških Alpah. Tako so si nemški planinci in njihova zveza lastili
"¥"akob Aljaž, gornik, skladatelj, I duhovnik in ljudski dobro-I tnik, se je rodil 6. julija 1845 v vasici Zavrh, ki leži na severni strani Šmarne gore. Oče je imel srednje veliko posestvo, ki ga je z nekaj dokupi zemlje še povečal. Denarja sicer ni bilo na pretek, vendar je zadostovalo za preživljanje precej številčne družine. Jakob se je izkazal kot ukaže-ljen in bister fant, zato so starši sklenili, da ga bodo podpirali pri šolanju. Prvega pouka je bil deležen v Smledniku, nato pa je šolanje nadaljeval na gimnaziji v Ljubljani. Pot ga je nato vodila na univerzo na cesarski Dunaj, kjer je nekaj časa študiral filozofijo, potem pa se je odločil za študij teologije in ga končal v Ljubljani. Pri petindvajsetih letih je prejel mašniško posvečenje. Prvih deset let je služboval kot kaplan v Tržiču, nadaljnjih deset let pa kot župnik v Dobravi pri Kropi.
Leta 1889 so ga postavili za župnika na Dovje, v kraj, ki se mu je zapisal z vso dušo in kjer je ostal do konca svojega življenja.
Življenje zapisano glasbi v
času svojega službovanja se je Aljaž za vedno zapisal v srca svojih faranov. Ne le kot dušni pastir, ampak tudi na drugih področjih. Tako je kmalu po svojem prihodu na Dovje postal šolski nadzornik za okraj Radovljica. To imenovanje je imel za veliko čast in priznanje, čeprav mu je, kot je sam dejal, jemalo ogromno časa. A svojo dodatno službo je opravljal vestno in je zlasti dvignil izobrazbo učiteljev na glasbenem področju.
Aljaž se je že kot mlad fant zapisal glasbi. V dijaških letih je sodeloval v fantovskem pevskem zboru. Med študijem na Dunaju je sodeloval v tamkajšnjem pevskem zboru slovenskih študentov, po vrnitvi v Ljubljano pa je pel v čitalniškem zboru.
Ljubezen do glasbe ga je zbližala s slavnim skladateljem Antonom Foersterjem in njuno prijateljstvo je trajalo vse življe-
Aljaž je bil velik slovenski domoljub in je menil, da je treba ustanoviti slovensko planinsko društvo.
nje. Ob petju se je Aljaž poskusil tudi kot komponist in predvsem v času svojega službovanja na Dovjem je ustvaril svoje najbolj znane pesmi. Pesem »Oj, Triglav, moj dom« ni le ponarodela, ampak je postala tudi neuradna himna slovenskih gornikov. Aljaž je poleg tega veliko časa posvetil zbiranju slovenskih narodnih pesmi, pravzaprav kar vsega narodnega blaga. Seveda je na Dovjem ustanovil tudi pevski zbor, ki ga je sam vodil, in iz svojih sredstev kupil še klavir, na kar je bil zelo ponosen. Izdal je več knjižic s svojimi pesmimi, uglasbil pa je tudi štirinajst pesmi svojega poklicnega kolega Simona Gregorčiča.
Demokracija ■ 21/xii • 24. maj 2007
OSEBNOSTI
tudi Triglav. Triglav v tistem času še ni bil simbol slovenstva, kot je danes, Aljaž in nekateri drugi njegovi somišljeniki pa so ga po-tihoma imeli za takega.
Nemški planinci so imeli tedaj v planinstvu kar velik naskok pred drugimi narodi. Po planinah so začele druga za drugo rasti gorske koče, ki so bile v lasti nemško-av-strijskega planinskega društva. Postavljati so začeli tudi prve žičnice, vzpenjače in celo gorske železnice. Zaradi vseh teh gradbenih podvigov so nemški gorniki menili, da jim planine po vsej pravici pripadajo. Pri tem so imeli tudi tiho podporo oblasti, prav tako pa tudi lepega števila financerjev.
Aljaž je bil slovenski domoljub in je menil, da je treba ustanoviti slovensko planinsko društvo. Leta 1893 je bilo društvo res ustanovljeno. Ni ga sicer ustanovil Aljaž, je pa tedaj in kasneje veliko storil za njegov razvoj in napredek.
Da bi zakoličili pravico Slovencev do Triglava, so v vodstvu planinskega društva sklenili, da bodo tudi slovenski gorniki podobno kot nemški postavili več planinskih domov in koč ter na tak način dali vedeti, da si lastijo pravico do svojih gora.
Aljaž je bil seveda med najbolj vnetimi v vodstvu planinske zveze in je bil pripravljen tudi z lastnimi sredstvi podpreti graditev domov in gorskih koč.
Težave pri graditvi objektov
A še preden so začeli postavljati koče, se je pokazalo, da obstaja velika ovira. Najprej je bilo treba rešiti vprašanje lastništva zemlje.
Aljažev stolp na vrhu Triglava je bil tudi simbolnega pomena in je dokazoval, da je gora slovenska.
Kar velik del zemlje na Triglavu in v njegovi okolici je bil v lasti verskega sklada, ki je bil v veliki meri pod nemškim vplivom. ,
Najprej je bilo torej treba pridobiti primerne parcele. Seveda so pri tem Aljažu delali različne težave tisti nemški planinci, ki se niso hoteli sprijazniti z graditvijo slovenskih planinskih domov. Spori so se vlekli več let, dokler jih Aljažu ni uspelo z veliko trme razrešiti v korist slovenskih planincev.
Aljaž je zelo obžaloval dolga leta, ko se njegovi sonarodnjaki niso prav posebej zanimali za planine in so pobudo na tem področju prepustili tujcem. Zato je menil, da bo moralo slovensko gorništvo s pospešeno hitrostjo slediti tujcem, da jih bo dohitelo. Ena prvih pomembnih gradenj, predvsem simbolična, je bil stolp - zavetišče
na vrhu Triglava. Imenoval se je po Aljažu in tako postal simbol pravice Slovencev do Triglava.
Aljaž je dejal, da je bil takrat v dveh tednih kar trikrat na Triglavu. Iskal pa je tudi že nove lokacije za planinske domove. Za lokaciji dveh planinskih koč je določil Vrata in Kredarico.
Nemški planinci so mu sklenili spet nasuti nekaj peska v kolesje. Trase gorskih poti so poskušali potegniti tako, da bi se izognile slovenskim planinskim domovom. Ob poteh bi seveda zgradili svoje planinske koče. S tem bi odvzeli slovenskim planinskim domovom velik del planincev.
Alpinizem se zdi prenevaren
Aljaž je imel planinarjenje predvsem za zdravo dejavnost. Kot je zatrjeval, je v višavah bolj čist
zrak. Prav tako se v gorah porazgubijo bacili pa tudi nalezljive bolezni. Človek se v gorah okrepča, število krvnih telesc se pomnoži in odpornost se mu poveča.
Na strmo alpinistiko v primerjavi z gorništvom Aljaž ni gledal prav prijazno. Mnenja je bil, da je alpinistika preveč nevarna.
Aljaž se je do svojega šestdesetega leta vsaj ducatkrat povzpel na Triglav in še veliko večkrat na Kredarico. Na Dovjem je postavil tudi optični telegraf in tako neposredno zvezo med Dovjim in vrhom Triglava. Ta naprava je tako dobro delovala, da so jo uporabljali celo cesarsko-kraljevi vojaki.
Aljaž je nehal z aktivnim plani-narjenjem leta 1904. Bilje že malce v letih, poleg tega pa je zbolel in potrebna je bila operacija. Po njej si nikoli ni čisto opomogel. ►
Bil je predvsem velik narodnjak.
Demokracija • 21/XII • 24. maj 2007	4 7
Slovenski planinci gradijo leta 1896 Aljažev dom v Vratih.
Aljaž je svoje življenje zapisal glasbi.
OSEBNOSTI
Oče slovenskega planinstva
► Seveda pa je po svojih močeh ostal še naprej povezan z gorni-štvom. Aljaža lahko imenujemo tudi za začetnika gorniške vzgoje. Poudarjal je, da sta na prvem mestu previdnost in varnost. Postavil pa je tudi prve zametke gorske reševalne službe.
Seveda je bil Aljaž do konca svojega življenja dejaven v slovenskem planinskem društvu. Društvo ga je počastilo s tem, da so ga imenovali za častnega člana. Najdlje pa je bil dejaven v Planinskem vestniku. Skoraj trideset je redno pisal v to osrednje slovensko gorsko glasilo. Seveda je pomagal tudi pri načrtovanju in razvoju slovenskega planinskega turizma ter graditvi novih domov in gorskih koč.
Glede na to, da mu je bolezen preprečila nadaljnje aktivno gorništvo, se je bolj angažiral pri delu v dolini. Zavzemal se je, da bi tudi Dovje in Mojstrana postala turistično znana kraja. Upal je, da bosta sčasoma postala prav tako znana kot Bled. Glede na to, da je imel precej prijateljev v različnih uradih, mu je z njiho-
vo pomočjo uspelo doseči več ugodnosti, npr. davčne oziroma finančne olajšave kot pomoč razvoju kraja. Prizadeval si je tudi, da bi bila okolica urejena in bi že samo s tem privabila turiste. In res so njegova prizadevanja začela rojevati sadove. Aljaž je imel velike načrte. Poskušal je napeljati moderen vodovod, da bi s tem omogočil množični turizem v krajih pod Triglavom. Načrto-
Spomin na Aljaža je na Dovjem še posebno živ.
val je tudi graditev modernega in velikega hotela v Vratih pa tudi postavitev spominskega parka.
Priznanja za delavnost za delo
dušnega pastirja so cerkvene oblasti Aljaža večkrat pohvalile. Tudi civilne oblasti so mu izrekle priznanje. Tik pred prvo svetovno vojno so mu za zasluge pri razvoju kraja državne oblasti podelile križec za civilne zasluge s krono.
V letih pred prvo svetovno vojno je dobil tudi zemljiško tožbo, ki jo je vložil v imenu svojih 137 faranov. Le-ti so bili upravičeni do velikega števila parcel, ki so bile po pomoti vpisane kot občinska last. Z njegovim posredovanjem je bila napaka odpravljena in parcele dodeljene vaščanom. Šlo je za več tisoč juter zemlje, ki je bila vredna deset milijonov tedanjih kron. Občina Dovje ga je razglasila za častnega občana. Zaradi zaslug za planinstvo so Aljaža imenovali za častnega člana hrvaškega planin-
skega društva, ki mu je pomagal pri njegovih začetkih, in avstrijskega društva iz Erzgebirga. Bil je tudi častni član Glasbene matice in Pevskega društva ter več društev na Dovjem in v okolici.
Ob koncu prve svetovne vojne in po razpadu Avstro-Ogrske je Aljaž močno podprl boje slovenskih prostovoljcev na Koroškem. Čeprav je bil daleč od tega, da bi bil nacionalist, je vseeno menil, da ti kraji pripadajo Slovencem, in če ne gre drugače, jih bodo morali pač osvoboditi z orožjem. Za Maistrove borce je tako vneto agitiral, da se je samo iz njegove vasi več kot osemdeset fantov in pridružilo k prostovoljcem.
Zadnja leta svojega življenja je Jakob Aljaž preživel na Dovjem. Kljub visoki starosti je bil še vedno dokaj dejaven kot pisec in skladatelj pa tudi v različnih vaških organizacijah. Zaradi njegovega neutrudnega dela ga je počastila tudi nova kraljeva vlada in ga odlikovala z redom svetega Save četrte in nato še tretje stopnje. Jakob Aljaž je umrl 4. maja 1927 na Dovjem, star 82 let. 19
ImAZJmK.festival P|esov 0rienta
MVPWVP W1 (blišč Orienta v Ljubljani, 25.-27. maj 2007)
V mesecu maju 2007 bo v Ljubljani potekal II. BAZAR - Festival plesov Orienta, na katerem bodo predstavljeni orientalski ples, orientalska glasba, film, kulinarika in še marsikaj.
Tridnevni festival, ki ga organizirata društvo TUANA, TORA DOJO in turška restavracija YILDIZ HAN, bo prikazal smurajske bojevniške veščine ter nastope najboljših plesalk orientalskega plesa iz Slovenije in gostov iz tujine.
Prvi večer_
BLIŠČ ORIENTA, Cankarjev dom, Linhartova dvorana, 25.5.2007, ob 20. uri
Dveurni (celovečerni) spektakel orientalskega plesa
Pred vami se bo odvijal edinstven kolaž orientalskih plesov, ki vam ga bodo
predstavili priznane plesalke in plesalci. Popeljali vas bodo na potovanje skozi starodavne, magične in sodobne podobe Orienta. Prodaja kart: blagajna Cankarjevega doma; cena: 18 €, 20 € Del izkupička bo namenjen dobrodelni organizaciji Beli obroč - žrtvam kaznivih dejanj.
Drugi večer
BAZAR PARTY, Festivalna dvorana, 26. 5. 2007, ob 20. uri
Drugi festivalski večer bo informativno-zabavnega značaja. Vabimo vas na ogled arabskih filmov, diaprojekcij..., poskrbeli pa bomo tudi za pravi orientalski »party«, kjer se boste na plesišču lahko prepustili divjim in nežnim orientalskim ritmom pod spretno taktirko DJ MAHMOUDA ter se krepčali z izvirnimi specialitetami turške in arabske kuhinje. Prodaja kart: prodajna mesta EVENTIM (www.eventim.si) http://www.eventim.si/; cena v predprodaji 4 €
Tretji večer
ZAKLADI ORIENTA, Festivalna dvorana, 27. 5. 2007, ob 20. uri
Celovečerni prikaz orientalskega plesa in glasbe
Tretji in hkrati zadnji festivalski večer bo namenjen predstavitvi koreografij najboljših učenk orientalskega plesa in njihovih učiteljic, spremljali pa jih bodo nastopi tujih in domačih gostov. Prodaja kart: prodajna mesta EVENTIM (www.eventim.si) http://www.eventim.si/; cena v predprodaji 15c
48
Demokracija • 21 /XII • 24. maj 2007
medijski pokrovitelj USSBS9BS9
simobil
Vodafone"
Ujemi svet
Vsi novi naročniki, ki bodo do vključno 31.05.2007 kupili telefonski aparat iz Si.mobilove ponudbe in hkrati sklenili naročniško razmerje na izbranem paketu Smart za najmanj 24 mesecev, bodo ob tem prejeli bonus 30 EUR v obliki popusta na mesečnih računih v prvih 6 mesecih trajanja naročniškega razmerja in sicer vsakič po 5 €. V primeru neporabljene vrednosti bonusa v posameznem mesecu se le-ta prenese v naslednji mesec. Ponudba ne velja za paket Business Smart in za obstoječe naročnike Si.mobil - Vodafone ter ni združljiva s popusti ostalih prodajnih akcij Si.mobil - Vodafone, razen s ponudbo ob aktivaciji trajnika in/ali elektronskega računa. * Cena velja za nove naročnike paketa Smart II in Smart III. če bo naročniško razmerje med Si.mobilom in naročnikom (kupcem) trajalo najmanj 24 mesecev od dneva sklenitve Pogodbe o prodaji telefonskega aparata. Ponudba telefonov velja do 31.5.2007_oz. do razprodaje zalog. Si.mobil si pridržuje pravico do spremembe cen. Vse cene vključujejo DDV. Dodatne informacije, tudi za obstoječe naročnike in za druge naročnike pakete, dobite na www.simobil.si, 080 40 40 40 in na prodajnih mestih Si.mobil - Vodafone. Si.mobil d.d., Šmartinska 134b, SI - 1000 Ljubljana.
Nokia N70 80 €*
IMOKIA
Connecting People
+30 EUR BONUSA
ZA POGOVORE IN STORITVE
O vodabne
Nešteto motivov za nova doživetja!

■MktsSte':
mšm
V spodnjem delu Gornjesavske doline, kjer se Mežakla s podgorjem najbolj približa Karavankam, so zrasle Jesenice (584 m), delavsko, železarsko, hokejsko in gostoljubno mesto ter občinsko središče. Vzdolž doline teče naša najdaljša reka Sava, ki je v celotnem pobočju mesta urejena, delno plovna s športnimi plovili, bogata z ribjim življem in primerna za rekreacijo. Mesto in okolica sta polna zgodovinskih objektov, ki spominjajo na dolga stoletja fužinar-stva in razvoj železarstva ter železnic v Evropi.
Železova ruda, Železo, jeklo Nastanek mesta Jesenice je tesno povezan z razvojem fužinarstva ob reki Savi. Prav fužine pomenijo začetek Jesenic, saj je iz njih in okoli njih nastala sedanja železarna Acroni,
ki daje Jesenicam pečat industrijskega mesta. Fužina je bil prvotni industrijski obrat, v katerem so železovo rudo pretopili in s pomočjo oglja predelali v železo in jeklo. Na območju Slovenije je že od antike delovalo veliko manjših topilnic železa, od prve polovice 16. stoletja pa tudi velikih fužin.
Razvoj rudnikov, plavžev in fužin v jeseniški okolici se je začel konec 14. stoletja z ortenburškim rudarskim redom. Poleg fužine na Savi, Javorniku, Plavžu in Mu-rovi so bile fužine tudi v Mojstrani, Radovni in Bohinju. Prvotne fužine so bile večinoma v lasti Italijanov.
V	drugi polovici 18. stoletja je nekdanje Bucelle-nijevo imetje kupil Valentin Ruard, ki je začel širiti in obnavljati rudna polja od Fenta do Kočne. Veliko rudnih polj v Karavankah je pripadalo tudi veletr-govcu Zoisu, lastniku fužin v Bohinju, Radovni in na Javorniku. Zois je bil prvi bogataš in najmočnejši fužinar na Kranjskem.
Konec 18. stoletja so Zoisi zašli v velike finančne težave, predvsem zaradi zastarelih obratov, visokih proizvodnih stroškov in tuje konkurence. Večji del njihovega premoženja je bil že v tujih rokah. Zato so leta 1869 sporazumno s svojimi upniki ustanovili delniško družbo pod imenom Kranjska industrijska družba (KID). Tri leta kasneje je tudi Ruard zaradi podobnih težav kot Zoisi pristopil kot delničar h KID. Z dnem, ko je Ruard pristopil h KID, se je začela nova doba železarstva v jeseniški dolini. Dve obsežni fužini sta se združili v celoto, največjo industrijo v Vojvodini Kranjski. Jesenice so se razvijale. Iz fužin je na Savi zrasla moderna železarna, kraj pa je dobival industrijsko podobo in je omogočal razvoj drugim panogam (turizem, obrt, gostinstvo, šolstvo, kultura, šport itn.).
V	začetku 20. stoletja so bile Jesenice v ospredju dogajanja na slovenskem političnem odru. Slovensko-nemška narodnostna napetost je imela na Jesenicah svojevrsten značaj spričo močnega nemškega kapitala v KID. Čeprav do 1897 v jeseniški dolini ni bilo nobene politične organizacije, so se strasti že v prvih letih
6


M JESENoCE
^ 20. stoletja močno razplamenele. Na Stari Savi je bilo ustanovljeno Katoliško prosvetno društvo. Prišlo je do klerikalno-liberalnih nasprotij, ki so se najbolj kazala v ločenem delovanju kulturnih, športnih in strokovnih društev.
Zavetnik jetnikov in Jesenic Župna cerkev sv. Lenarta stoji na začetku Murove, starega mestnega jedra Jesenic. Cerkev, ki je bila prvotno posvečena sv. Mariji Magdaleni, se prvič omenja leta 1460. Prvotna gotska cerkev je imela pravokotno ladjo in peterostranični prezbiterij, ki ga še slutimo pod mlajšo preobleko. Obdana je bila s pravokotnim obzidjem s tremi četverokotnimi stolpi, od katerih se je ohranil le južni. Na gotsko fazo spominja tudi gotski portal, ki s podstrešja vodi v zvonik, na baročno pa bogat rokokojski štukatur-ni okras, s katerim so v poznem 18. stoletju prekrili stene v prezbiteriju.
Ladja s Kraljevim vstalim Jezusom na čelni fasadi je sad prenove v ekspresi-onističnem duhu. V začetku tridesetih let 20. stoletja jo je zasnoval in v veliki meri izpeljal Plečnikov učenec arhitekt Dragotin Fatur v sodelovanju z arhitektom Mirom Kosom. V šestdesetih letih je cerkev deloma preuredil arhitekt Ivan Pengov. Od nekdanjih baročnih oltarjev so se ohranili le kipi, postavljeni v prezbiteriju, oltarni sliki z glavnega oltarja pa sta sedaj na slavoločni steni.
Stara Sava v Valvasorjevem času
I
Kij
v*,
i: ¡■J
Jesenice, mesto jekla
Cerkev hrani slike Toneta Kralja, Matevža Langusa in Ivana Vavpotiča. Vitraže v vzhodni krneti in južnem oknu so izdelali v Zagrebu po Pengovovih predlogah leta 1969, orgelsko omaro v tradiciji Vurnikove šole v Šentvidu pri Ljubljani leta 1936.
Staro fužinarsko naselje Stara Sava Na
selje Stara Sava je mestu nekoč dajalo utrip, danes pa je zavarovano kot tehniški spomenik. Jedro nekdanjega naselja predstavljajo Bucelleni-Ruardova graščina, cerkev Marijinega vnebovzetja in sv. Roka, delavska stanovanjska stavba, imenovana »Kasarna«, ostanki fužinskih obratov in obnovljeni plavški dimnik ter mlin.
V sklop urbanistično zavarovanega jedra Stare Save sodi tudi cerkev Marijinega vnebovzetja in sv. Roka, ki je bila zgrajena v začetku 17. stoletja. Predstavlja prvi primer jezuitske arhitekture na Slovenskem, njena zunanjost je gotska, oprema notranjščine pa je mlajšega izvora. Ladja je datirana z napisno ploščo z letnico 1606 in je oliranila prvotni videz. Oblikovana je kot triladijska dvorana z emporami nad stranskimi ladjami, kar je bila oblikovna novost, povzeta po italijanski slogovni govorici, medtem ko sama dvorana z nekaterimi detajli izhaja še iz poznogotske tradicije. Prezbiterij je bil v zadnji četrtini 17. stoletja povečan in dvignjen. Cerkev poleg slik Janeza Potočnika, Andreja Herrleina
^¡jma Župnijska cerkev sv. Lenarta
in Leopolda Layerja hrani tudi oltarni sliki beneškega slikarja Nicole Grassija.
Od Jesenic mimo Planine Savske jame so
bila nekoč bogata nahajališča železove rude, glavne zaloge surovine, s katero so preskrbovali dva velika plavža na Savi in Javorniku. Obsegale so številne, tudi do 90 m globoke rudnike, kjer so kopah siderit. V rudnikih so delali rudarji 8 ur na dan ob soju oljnih leščerb, drugi delavci - tesarji, nakladalci in pražilci - pa kar po 12 ur. Njihovo orodje so bile koničaste lopate, sekire, cepini, »šlegelni« in »štange«. Rudo so razstreljevali s smodnikom, pozneje pa z dinamitom. Pražili so jo pri rovu sv. Barbare v Savskih jamah, v posebnih zidanih pečeh - »roštancah«. Nato so jo prah, sušili in odvažali k plavžu s posebnimi vozovi, ki so jim rekli »na žlajf«.
Po večstoletnem izkoriščanju rudnikov so se Savske jame naposled izčrpale. Vsa prizadevanja rudarjev so bila zaman. Rude je bilo malo, pa še ta je imela malo železa. Zato so bili lastniki plavžev prisiljeni rudo uvažati, strokovnjaki in upravitelji rudnikov v Savskih jamah pa so se lotili iskanja novih nahajahšč. K sreči je upravitelju rudnikov in strokovnjaku za rudarstvo Heinrichu Fesslu uspelo po nekaj letih odkriti bogata nahajališča manganove in železove rude na območju Uggovitza (Ukve) na gori Kock.
V objemu narcis ali »ključavnic« Golica
(1836 m) je vrh v Zahodnih Karavankah nad Jesenicami in je znana predvsem po narcisnih poljanah v mesecu maju. Na gozdni meji, na višini 1582 m, je na njej Koča na Golici. Tako izpred koče kot z vrha je lep razgled na avstrijsko Koroško ter na Julijce in Ljubljansko kotlino. Danes so pobočja Golice pašnik za živino, vse do leta 1957 pa so jih domačini iz vasi kosih. Hrib prebivalcem pod njo pomeni velik ponos, med drugim zaradi svetovno znane Avsenikove polke Na Golici, ki jo je leta 2003 nemška televizijska postaja ARD uvrstila na seznam 20 najbolj izvajanih skladb na svetu, v kategoriji inštrumentalnih skladb pa je zasedla prvo mesto. IS
An že Kopitar je rojen na Jesenicah
Vir: www.slovenia.info (Slovenska turistična organizacija), www.jesenice-tourism.net
Jesenice s Stola, najvišjega vrha Karavank
V Kosovi graščini je zbirka novejše zgodovine.
RECENZIJE
Vladimir Bartol
Založba Sanje
Romantika in platonika sredi vojne je tretji del trilogije Mladost pri Svetem Ivanu tržaškega pisatelja Vladimirja Bartola, avtorja znamenitega romana Alamut (naslova prvih dveh knjig Bartolovih spominov, ki ju je prav tako izdala založba Sanje, sta Svet pravljic in čarovnije in Pot do učenosti). V tej tretji knjigi spominov pisatelj pripoveduje o svoji prvi ljubezni, o prvih vzorih in bojih, pa tudi o tem, kako se je zrcalila prva svetovna vojna sredi njegovega domačega kroga pri Svetem Ivanu v Trstu. Nekakšna krona spominov je veliko sklepno poglavje, ki ga avtor v celoti namenja svojemu romanu Alamut. V njem opisuje nastajanje in razvoj romana, obenem pa zapisuje kronologijo, ki je presenetljivo aktualna in zanimiva za današnjega bralca. Med drugim izvemo, da je bil Bartol ob koncu pisanja Ala-muta v posebnem evforičnem stanju in se je zelo bal, da bi nanj naredili atentat.
Kruto razpoloženje
Slovenska matica
V Bolgariji literaturo Jordana Radičkova (1929-2004) že dalj časa sprejemajo kot sodobno klasiko, fenomen, ki predstavlja nacionalno kulturo. Knjigo Kruto razpoloženje je pisatelj izdal leta 1965 in z njo doživel velik uspeh. Pisatelj, ki je do takrat na romantični način opisoval graditev socializma, je z zbirko kratkih zgodb v tej knjigi povsem spremenil svoj pogled na svet. V zgodbah je ustvaril osupljivo podobo bolgarske vasi na severozahodu Bolgarije, kjer je njegov rojstni kraj. Zgodbe Radičkova vsebujejo razgaljanje izmišljij in »laži« kot naravnih danosti literature, igro s klišeji in njihovo demonstrativno zavračanje.
Knafljeva ustanova	2.
SZI Dunaj, Založba ZRC
Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju in Založba ZRC sta izdala zbornik Knafljeva ustanova na Dunaju 1676-2006. Knafljeva ustanova na Dunaju je edinstvena slovenska ustanova in pomeni neprecenljivo kulturno dediščino. Prispevki v zborniku vsebinsko osvetljujejo celotno dobo njenega delovanja, primerjavo z drugimi sočasnimi ustanovami in prizadevanja za njeno smotrno upravljanje in rabo, skladno z namenom ustanovitelja Luke Knaflja(i62i-i67i),da svoj im roj akom omogoči študij v osrednjem znanstvenem in izobraževalnem središču - na Dunaju. Prispevki poleg zgodovine obravnavajo pravna vprašanja v zvezi z ustanovo in problematiko prenosa premoženja slovenske Knafljeve uni-
verzitetne ustanove na avstrijsko Knafljevo zasebno ustanovo, ki je bila ustanovljena leta 1995. Objavljen je seznam Knafljevih štipendistov v letih 1962-1998, obnova hiše, ki je bila končana leta 2003, in dokumentacija o delovanju ustanove po letu 1961.
Na novih razpotjih
Celjska Mohorjeva družba
V uvodu v knjigo Na novih razpotjih je dr. France Bučar zapisal, da v njej ne ponuja dokončnih odkritij, še manj obveznih navodil, želi pa na nekaterih področjih osvetliti položaj, kje smo. Poskuša predvsem napotiti k lastnemu razmišljanju. Teme, ki se jih v svojih razmišljanjih dotika dr. Bučar, so blaginja (potrošniška družba, blaginja in svoboda, nov predstavni in vrednostni svet, visoka cena gmotne blaginje), etika današnjega časa (hierarhični red vrednot, etični primanjkljaj sodobne družbe, kriza osebnosti, relativnost resnice in poštenja), nestrpnost (naprednost in konservativnost, tveganje in prilagajanje), stvarnost in privid demokracije (meje sedanje demokracije), država v rokah oligarhije (kriza osebnosti kot kriza demokracije), vračanje starih vzorcev vladanja, hipoteka politike nad proizvodnjo (človek kot sredstvo, sodobne oblike podrejanja), država kot partner ter novi položaj najemnega dela (socialna vloga države).
Karnijska potepanja 3.
Založba Kibuba
Andrej in Urška Stritar sta v zadnjih letih napisala številne kakovostne planinske vodnike. Potem ko sta v različnih priročnikih podrobno prikazala zahtevne in manj zahtevne pohodni-ške ture v Julijskih Alpah, sta zdaj v vodniku po gorah Karnijska potepanja prikazala 58 tur v Karnijskih Alpah. Do Karnijskih Alp pridemo, če se skozi Rateče in Trbiž napotimo v Kanalsko dolino. Po njih teče meja med Avstrijo in Italijo, skoraj vse ture v vodniku pa so v Italiji. Vodnik sta avtorja, preizkušena obiskovalca
gora, napravila po najboljših standardih izdelave gorskih vodnikov. Uporabnik dobi v kratki obliki vse potrebne podatke o turi: težavnost, višinske razlike, opis izhodišča, same ture, vrha, razgleda in sestopa, nevarnost, čas hoje, najprimernejši letni čas, zavetišča, zemljevid. Vodnik bo dobrodošel vsem, ki so »obdelali« že »vse« vrhove v naših planinah in Zahodnih Julijcih in se ozirajo po sosednjih gorah.
Evropa na dlani
Založba Mladinska knjiga
Priročnik Evropa na dlani ponuja razgibano predstavitev vseh 46 držav Evrope od A do Ž. Pri vsaki državi so na kratko predstavljeni temeljni geografski podatki, politika, upravna razdelitev, zemljepisne značilnosti, kulturna dediščina ter najzanimivejša dejstva o kulturi in zgodovini, deželi in ljudeh ter še posebej največje zanimivosti.
Naravna zdravila	4.
Založba Mladinska knjiga
Založba Readers Digest je izdala knjigo Naravna zdravila, ki je praktični vodnik po rastlinah z zdravilno močjo. V prvem delu knjiga opisuje zgodovino zeliščarstva in sodobnega raziskovanja rastlin, razvoj zdravljenja z zelišči v zahodnem svetu, vlogo zdravilnih rastlin v zahodnjaškem zdravilstvu in izkoriščanje zdravilnih moči zelišč. Posebno poglavje je namenjeno gojenju zdravilnih rastlin in izdelovanju zeliščnih pripravkov. V najobsežnejšem poglavju ABC zdravilnih rastlin je predstavljenih 184 najpomembnejših zdravilnih rastlin (vsaka na eni strani), njihove sestavine, zdravilnost, gojenje in načini uporabe. V okvirčku je pri vsaki navedeno, kako se uporablja. V drugem delu ABC bolezni je opisanih 150 najpogostejših bolezni, ki jih z naravnimi zdravih hitreje pozdravimo ali omilimo. Na koncu je še slovarček s pogostnimi strokovnimi izrazi iz medicine in farmacije. Priročnik je bogato ilustriran, vsebinsko zelo bogat in zelo pregledno oblikovan.
52
Demokracija ■ 21/xii • 24. maj 2007
IXV01)1
Albert Svetina
OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA
Nekdanji Mačkov pomočnik opisuje svojo razburljivo življenjsko pot. Slikovito predstavlja delovanje Ozne. 367 strani, 27,95 EUR / 6.700,00 SIT. Cene so preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR = 239,64 SIT. Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naročnik. Vse cene so z DDV.
"OB NAROČILU KNJIGE VAM PODARIMO DARILO V VREDNOSTI 10,02 EUR / 2.400,00 SIT.
Naročila sprejemamo na telefon 01/ 23 00 666 ali po e-pošti knjigama@demokraclja.si
k n j i g a r n a
Demokracija
+ DARILO
KULTURA
Valvasorjeve nagrade
Lucija Horvat, foto: Gregor Pohleven
Valvasorjevo nagrado je letos prejela Irena Savel iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, priznanji pa Slovenski etnografski muzej (SEM) za razstavo Med naravo in kulturo ter Milena Koren Božiček in Mojca Jenko.
Valvasorjeva priznanja in nagrado je podelilo slovensko muzejsko društvo na slovesnosti v Narodni galeriji. Nagrajenka Irena Savel je diplomirala na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani in se leta 1974 zaposlila kot ku-stodinja v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota. Kasneje je nekaj let vodila enoto muzeja v okviru Kulturnega centra Miško Kranjec, med letoma 1992 in 2003 pa je bila direktorica muzeja. Komisija za podelitev Valvasorjeve nagrade in priznanj je v utemeljitvi zapisala, da je Irena Savel pionirka načrtnega muzeološkega raziskovanja v Pomurju, ki ga je od svojega prihoda v muzej do danes zgradila v celovit sistem. Svoje šestnajstletno načrtno topografsko raziskovanje in natančno lociranje arheoloških najdišč Prekmurja je Šavlova leta 1991 sklenila s publikacijo Arheološka topografija Slovenije - Topografsko področje XX (Prekmurje), tej raziskavi pa so sledile številne druge. Svoj odnos do gradiva, za katerega skrbi kot kustodinja v muzeju,
stroka prvič dobila temeljit pregled opusa umetnika Ivana Na-potnika, je bila Milena Koren Božiček iz Galerije Velenje, z njo pa je sodelovala Mojca Jenko iz Narodne galerije. Kot je zapisano v utemeljitvi priznanja, sta avtorici Napotnika primerno umestili v slovenski likovni prostor ter dokumentirali njegova dela v zasebnih in v javnih zbirkah.
Častna priznanja Prejšnji četrtek so bila podeljena tudi častna Valvasorjeva priznanja družini Smole za ureditev »Palčave šiše« v vasi Plešce na Hrvaškem, Renati Šribar za donacijo diapozitivov iz zapuščine Vinka Šribarja Slovenskemu etnografskemu muzeju, Žigi Šmitu za uveljavljanje naravoslovnih metod pri preučevanju in varovanju kulturne dediščine, Adolfu Urbancu za konserviranje litoželeznih izdelkov dvorske železarne in drugih muzealij iz zbirk Dolenjskega muzeja Novo mesto, akademski slikarki Alenki Ger-lovič za donacijo slikarskih umetnin Posavskemu muzeju Brežice, Antonu Stipaniču za donacijo radijskih aparatov Belokranjskemu muzeju Metlika in Darji Okorn za ureditev muzejske sobe »Pirčeva barvarna in družina« v hiši na Ro-ženvenskem klancu v Kranju. IB
zna Šavlova prenesti v razstave, ki vedno znova navdušujejo tako s svojo strokovno doslednostjo in dokumentarnostjo kot s posebnim odnosom, s katerim avtorica obiskovalce prestavlja v svet pred-namcev, utemeljuje komisija.
Med naravo in kulturo O nagrajenem prvem delu stalne razstave v SEM z naslovom Med naravo in kulturo je komisija zapisala, da je postavljen po vseh sodobnih muzeoloških strokovnih merilih. Razstava je zanimiva, poučna in
Podelitev častnih Valvasorjevih priznanj
prijazna do obiskovalcev. Avtorjem je uspela uravnoteženost med muzejskimi predmeti, oblikovanjem razstave, avdiovizualijami in drugimi scenskimi efekti; kolektiv muzeja pa je s postavitvijo in odprtjem razstave v slovenski kulturni prostor vnesel novo ustvarjalno svežino. Razstava Ivan Napotnik 1888-1960: Iz javnih in zasebnih zbirk je bila predstavljena na dveh lokacijah, v Narodni galeriji v Ljubljani in v Galeriji Velenje. Pobudnica za to razstavo, s katero je umetnostnozgodovinska
Irena Savel, Valvasorjeva nagrajenka Milena Koren Božiček in Mojca Jenko
54
Demokracija • 21/XII ■ 24. maj 2007
KULTURA
S kemičnim svinčnikom
Napovednik dogodkov
Loški muzej je v Galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu v Škotji Loki odprl samostojno razstavo likovnih del slikarke Taje Ivančič. Akademska slikarka mlajše generacije se predstavlja z barvitostjo svojih del ter njihovo dinamičnostjo in večdimen-zionalnostjo, ki jo umetnica doseže z uporabo kemičnega svinčnika. Ta je ena izmed značilnosti njenega sloga, saj je med slikarji ustvarjanje s kemičnim svinčnikom redko. Velika platna Taje Ivančič izstopajo s svojo barvitostjo. Še najbolj je poudarjena rdeča barva, ki pride do izraza v zlasti za pomlad zelo aktualnih slikah zrelih jagod. Za njena dela je značilna tudi dinamika, ki gledalcu daje občutek, da ne gleda slike, temveč risanko ali film. To večdi-menzionalnost ter dinamično gi-
V četrtek, 16. maja, so v Slovenski hiši v Bruslju na povabilo slovenske poslanke v evropskem parlamentu Romane Jordan Cizelj odprli razstavo Obdobje abstrakcije znanega slovenskega akademskega slikarja Lovra Inkreta. Razstava, ki poteka v času slovenskih priprav na predsedovanje EU, želi širši evropski javnosti predstaviti del bogatega slovenskega kulturnega ustvarjanja. Pri tem je poslanka Jordan Cizljeva opozorila predvsem na pomen umetnosti kot enega od sestavnih delov slovenske samobitnosti. Poudarila je, »da je slovenskega človeka tudi v preteklosti odlikovala umetniška ustvarjalnost in nam zapustila bogato dediščino ljudske umetnosti. To vez moramo v potrošniški družbi skrbno negovati. Slovenska kultura je našla svoje mesto v
banje brez konca in kraja ustvaijajo obrobe s kemičnim svinčnikom. Za razstavo mlajše akademske slikarke so se v Loškem muzeju odločili, ker želijo v Galeriji Ivana Groharja doseči čim večjo raznolikost razstav. Tako so letos že razstavljali ilustracije Ane Šalamun in pripravili zgodovinsko razstavo ob 70-letnici Muzejskega društva Škofja Loka.. Z razstavo Taje Ivančič se Groharjeva galerija vrača h klasičnemu, realističnemu slikarstvu. Ivančičeva, ki se je rodila leta 1977 v Celju, dela in živi pa v Ljubljani, je mlada slovenska likovnica iz iste generacije kot Gašper Jemec, s katerim večkrat pripravlja skupne razstave. Diplomirala in minulo leto tudi magistrirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, dodatno pa je svoje znanje izpopolnjevala v tujini. L. H.
svetovni zakladnici ustvarjanja«. Umetnostni kritik Mario Berdič je delo akademskega slikarja Lovra Inkreta razdelil na dve glavni obdobji: obdobje konca sedemdesetih do začetka devetdesetih let in obdobje po letu 1990. Če je prvo obdobje zaznamovano predvsem s kiparsko figuralno umetnostjo, se umetnik v drugem osredinja na abstraktno malo plastiko, relief in sliko. Slednja je tudi predmet omenjene razstave.
Odprtja razstave se je udeležilo več uglednih gostov, med njimi Božo Cerar, vodja stalnega predstavništva RS pri zvezi NATO, Borut Trekman, veleposlanik RS v Belgiji, in gospa Mary Veronika Tovšak Pleterski, namestnica veleposlanika pri v stalnem predstavništvu RS v Bruslju. L. H.
ČETRTEK, 24-5-2007_
7 9.00 Slovensko mladinsko gledališče:
Matjaž Pograjc: Ljubezen na smrt
20.00 SNG Drama: Vasilij V. Sigarev: Ahasver
20.00 MGL: PetrZelenka: Zgodbe vsakdanje norosti
20.00 MGL: K. Komljanec: Kura nima jajc
PETEK, 25-5-2007_
79.00 Slovenski etnografski muzej:
Univerzitetni ansambel Chulalongkorn (Tajska) - tradicionalna glasba
20.00 Cankarjev dom: Radijski simfonični orkester iz Stuttgarta (Nemčija) - klasična glasba
20.00 MGL: K. Komljanec: Kura nima jajc
20.00 SNG Drama: Vasilij V. Sigarev: Ahasver
SOBOTA, 26.5.2007_
79.30SNG Drama:I.Cankar: Romantične duše
20.00 Slovenska filharmonija: Letni koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani
20.00 SNG Drama: Vasilij V. Sigarev: Ahasver
20.25 Križanke: Astorpia feat. Vesna Zornik (Slovenija), Mariza (Portugalska) - glasbe sveta
NEDELJA, 27.5-2007_
7 9.30 Cankarjev dom: Kanon in telo -sodobni ples
20.00 Ljubljanski grad: Ali Time Jazz Trio
6	Lucia Lužinska - džez
PONEDELJEK, 28.5.2007_
7	9.00 MGL: Mihail A. Bulgakov, Miha Javornik: Mojster in Margareta/Margareta in Mojster
7 9.30 SNG Drama: Jean-Baptiste P. Molière: Tartuffe
20.00 SNG Drama: Vasilij V. Sigarev: Ahasver
20.30 Cankarjev dom: Ernst Reijseger (Nizozemska) & Mola Sylla (Senegal) & Tenore e Concordu de Orosei (Italija): Requiem for a Dying Planet
TOREK, 29.5- 2007_
20.00 Kavarna Union: Greva se Ježka - glasbena predstava
20.00 Ljubljanski grad: Tjaša Fabjančič kvartet - džez
20.00 MGL: Mara Zalite: Zemljiški davek
SREDA, 30.5- 2007_
20.00 Hotel Mons: Katice (Slovenija) in Pella (Makedonija) - vokalna etno glasba
19.30 SNG Drama: Jean-Baptiste P. Molière: Tartuffe
RADILi ZELEIMI VAL
93.1 & 97.0 Mhz
ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.0.0., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje
Slikarka Taja Ivančič
Obdobje abstrakcij
Odprtje razstave v Bruslju
Demokracija • 21/XII • 24. maj 2007
55
FILM
Pirates of the Caribbean: At World's End wm
Režija: Gore Verbinski
Scenarij: Ted Elliott, Terry Rossio
Produkcija: Bruce Hendricks, Mike Stenson, Chad Oman
Igrajo: Johnny Depp, Orlando Bloom, Keira Knightley, Stellan Skarsgard,
Bill Nighy, Jack Davenport, Kevin R. McNally, Jonathan Pryce
Premiera: 23.5.2007
Distribucija: Cenex
Na robu sveta
Monika Maijevič
Gusarski kapitan Jack Sparrovv bo še v tretje zaplul po oceanih sedmih morij, a tokrat bo potreboval veliko sreče, saj smo ga nazadnje videli v goltancu srhljive morske pošasti.
Demokracija ■ 21/xii • 24. maj 2007
Da bi ga našla, se njegova prijatelja Will in Elizabeth obrneta na nekdanjega sovražnika kapitana Barbosa. Ta ju s spletkami in prevarami povede na drug konec sveta, kjer se morajo najprej spopasti z neizprosnim kitajskim piratom Sao Fengom. Kot da to še ni dovolj, jim pot znova prekrižajo maščevalni admiral James, pogoltni Lord Beckett in krvi željna prikazen Davy Jones, kar obeta končno bitko epskih razsežnosti, v kateri nobenemu obotavljivcu ne bo prizaneseno.
Nad piratstvo in pirate se zgrinjajo temni oblaki in zdi se, da se njihov čas bliža koncu. Lordu Cutlerju Beckettu (Tom Hollander) iz Vzhodnoindijske trgovinske zveze je uspelo podjarmiti zloglasno ladjo duhov, Letečega Holandca, in kar je še huje, videti je, da si je podjarmil tudi njegovega strah in trepet zbujajočega kapitana Davyja Jonesa (Bill Nighy). In tako zdaj Holandec pluje po vseh sedmih morjih in nihče se mu ne drzne in ne more postaviti po robu. Piratske ladje potaplja drugo za drugo, njihove posadke pa zaklepa v svoj mokri grob, kjer njihove duše lebdijo trpinčene in brez upanja na večni mir in pokoj. Holandcu in njegovemu kapitanu zdaj poveljuje Beckettov sluga, naš stari znanec admiral Norrington (Jack Davenport), ki očitno ni znal izbrati prave strani.
Will Turner (Orlando Bloom), Elizabeth Swann (Keira Knightley) in kapitan Barbossa (Geoffrey Rush) pa se lotijo podviga, ki skorajda nima upanja na uspeh: odločili so se poiskati na Jonesov svet obsojenega kapitana Jacka Sparrowa (Johnny Depp), enega izmed devetih piratskih vojvod. Le tako lahko skličejo zbor piratske Bratovščine, ki je njihovo edino upanje za zmago nad Becket-
tom in njegovim ladjevjem, ki ga vodi Leteči Holandec.
Naši junaki, ki so se jim pridružili Tia Dalma (Naomie Harris), Pintel (Lee Arenberg) in Ragetti (Mackenzie Crook) ter vsa pisana posadka Črnega bisera z opico in papigo vred, morajo najprej odpluti v nevarni in eksotični Sin-gapur ter se soočiti z zloglasnim kitajskim piratom, kapitanom Sao Fengom (Chow Yun-Fat) in ga pridobiti in na svojo stran. Le tako bi se polastili pomorskih kart in ladje, s katerimi bi lahko odpluli na rob sveta in onkraj, da bi osvobodili Jacka. Ko bi jim ga uspelo rešiti in bi se Bratovščina znova zbrala, pa morda to ne bo
dovolj, da ustavijo Beckettovo ladjevje s Holandcem na čelu. Edino če jim uspe osvoboditi muhasto boginjo Kalipso, vklenjeno v človeško telo, in jo prepričati, da jim priskoči na pomoč.
Toda izdajstva se vrstijo drugo za drugim in kaj kmalu je jasno, da imajo Jack, Will, Elizabeth, Sao Feng in Barbossa v glavi vsak svoj načrt in da ni mogoče zaupati nikomur. Pa vendar mora kaj kmalu vsak izbrati stran in skleniti zvezo za poslednjo bitko, obračun titanskih razsežnosti, ki kaj lahko za vedno oropa pirate njihove nadvse ljubljene svobode, da prosto plujejo po sedmih morjih tega sveta. 19
STEFANIA SANDRELLI ANNA G ALIENA PENELOPE CRUZ JAVIER BARDEM JOROI MOLLA JUAN DIEGO
JAMÓN
-Kaj
Ženske
Ljubijo®
DOMESTIC DISTURBANCE
FILMSKE USPESNICE ZA BRALCE 7 DNI
Ouentir
Mesto na obali (izid 20. 6.)
Kaj ženske ljubijo (izid 4. 7.)
Mali Buda (izid 27. 6.)
Morilec (izid 11. 7.)
PIANO
'•* PIANO
tiitr. Une 0¿.upK>n
DOWTKIK
Vse za sina (izid 25. 7.)
VSE ZA SINA
ki AM.: lil.IVI S t IIKIS IW\k ISKIIM.I I I ON
MALI RUDA
PRSUT.
VSAKO SREDO DVD-FILM ZA SAMO 4,15 EUR OB NAKUPU TEDNIKA 7 DNI
Piano (izid 18. 7.)
ca S
GEORGE aOONEY CATHERINE ZETA-JOCS
LOČI ME IN ZAPELJI
Romantično komedijo, k¡ ugriine.
Nowaí cae»*
Loči me in zapelji (izid 13. 6.)
Stekli psi (izid 23. 5.)
Pršut, pršut (izid 30. 5.)
Kaznilnica odrešitve (izid 6. 6.)
Naročniki tednika 7 dni ali Večera si lahko DVD-je zagotovite z naročilom po telefonu: 02/23 53 326, 02/23 53 322 ali 02/23 53 500, e-pošti: knjiga@vecer.com, spletni trgovini www.vecer.com/trgovina ali po pošti na naslov: ČZP Večer, 2504 Maribor. DVD-je vam bo raznašalec prinesel na dom, plačilo po položnicah za 7 dni ali Večer. Zaloge so omejene.
AVTOMOBILIZEM
eSlE
Uporabni multipraktik
Miha Dovč, Foto: Matej Mihinjač, SAGA Institute
Fiat panda 4x41,316V multijet cross
Ne, ni najnovejši kuhinjski aparat iz Torina, marveč mestni avtomobilček in 'terenček' hkrati. Panda s štirikolesnim pogonom spada v oba, povsem različna segmenta vozil. Čeprav ni videti tako, zna splezati više kot na pločnik ali zelenico, še posebej v izvedbi cross. Nova panda nadaljuje tradicijo zelo priljubljenega predhodnika.
Posebna oblika Italijani so se spet izkazali kot mojstri oblikovanja. Panda je videti lično. Čeprav je že običajna panda višja kot širša, je panda 4x4 zaradi večje oddaljenosti od tal še vedno oblikovana skladno.
TEHNIČNE KARAKTERISTIKE
Ne videti, kot bi bila sploščena. Zaradi širine, pravzaprav ožine, dolžine malo nad 3,5 metra ter kratkega previsa čez zadnjo os je idealna za ozka mestna jedra. Zaradi višje oddaljenosti od tal pa zmore tudi kakšen nedovoljen obvoz čez pločnik. Zmore več, kot pričakujete od avtomobila njenega kova. Zaradi majhne mase vozila zmore priplezati dlje kot kakšen 'samooklicani' terenec. V pomoč ji je tudi elektronska zapora diferenciala, ki je serijska pri vseh pandah 4x4 in enakomerno porazdeljuje navor med prvo in zadnjo osjo. Sistem se vklopi ročno, izklopi
TEHNIČNI PODATKI	PANDA 4X41,3 16V MULTIJET CROSS
vrsta motorja	turbodizelski, štirivaljni,
	vrstni, 4 ventili na valj
prostornina v ccm	1248
moč v kW (KM) pri vrt./min	51 (69) pri 4.000
najveeji navor v Nm pri vrt./min	145 Nm pri 1.500
menjalnik	ročni, petstopenjski
pogon	na vsa štiri kolesa
mere (dolžina x širina x višina) v mm	3.581 x 1.611 x 1.643
medosna razdalja v mm	2.305
prtljažnik v litrih	200-855 r | 'Ig®
masa praznega vozila (nosilnost) v kg	1.165 (370) Qt / -p ^
največja hitrost v km/h	150 : mr
pospešek 0-100 km/h v s	18,0 r
poraba (po normah EU) v 1/100 km	7,0/4,4/4,3
poraba na testu v l/l 00 km	7,8 ^JliiimVKL
cena vozila v EUR	/^B^bbLA
pa se, ko vozilo preseže hitrost 30 km na uro. Za zahtevnejše vzpone pa ji poide sapa. Razlog lahko pripišemo pomanjkanju reduktorja. Panda ga, roko na srce, ne potrebuje, saj bo zadostila skoraj vsem željam po vožnji navkreber. Mestne ulice, majhna parkirišča, utrjen kolovoz do vikenda so okoliščine, kjer se 'mali medvedek' izvrstno znajde.
Dobre vozne lastnosti Ni Pa
dolgoprogaš. Že znanemu 1,3-li-trskemu agregatu so v primerjavi z grande puntom malenkostno pristrigli peruti, tako da zmore 51 kW oziroma 69 'konjičev'. V po-
58
Demokracija • 2i/xu ■ 24. maj 2007
AVTOMOBILIZEM
seljem zapodili. Edina stvar, ki nas je pri vožnji zelo motila, je velikost vzvratnih ogledal. Čeprav je avto majhen, bi ogledalci morali biti večji. Zaradi višjega sedenja in oddaljenosti od tal omogoča tudi lahko vstopanje v vozilo in izstopanje iz njega.
Majhen, a prostoren Glede
na majhnost avtomobila v notranjosti ne boste čutili nobenega pomanjkanja. Je pa glavnina stikal postavljena na sredinsko konzolo, kjer sprva iščete določeno stikalo, vendar se kmalu navadite na gosto razporeditev. Na vrhu konzole kraljuje radio, kar pomeni, da ni potrebnih veliko pogledov s cestišča za njegovo upravljanje. Za pomoč so še osnovne komande na volanu. Le-ta dobro sede v dlan in ponuja dovolj informacij s cestišča. Na zadnji klopi in v prdjažniku res ni obilice prostora, kar je le odraz velikosti karoserije. Na spisku opreme najdemo ročno klimatsko napravo, potovalni računalnik, zračne blazine, sprednji meglenki, ki sta atraktivno vgrajeni v odbijač, električni servoojačevalnik, električno nastavljivi zunanji ogledali in še nekaj malenkosti.
Največ podobnih pand imajo v svoji floti pri Elektru in Telekomu. Praktičnost in okretnost sta pridevnika, ki zelo dobro orišeta pando. Njena predhodnica je bila dobro prodajana in novi ne kaže nič slabše. Zmes mestnega avtomobila in terenca se je v tem primeru Fiatovim inženirjem dobro posrečila. iS
GARMIN MOBILE 10 & 20 Garmin s pomočjo brezžične tehnologije Bluetooth spreminja pametne telefone, dlančnike in prenosne računalnike v navigatorje. Oba, garmin mobile 10 in mobile 20, ponujata natančno 'turn-by-turn' navigacijo z govornimi napotki prek tehnologije Bluetooth, medtem ko prikazujeta premikajočo se kartografijo na vašem zaslonu. Prav tako imate možnost dostopa do ažurnih informacij, kot so prometni zastoji in vremenska poročila. Lahko se uporabljata v avtu ali pa ju nosite ves čas s seboj s pomočjo zaponke za pas ali v žepu, s tem da je slednji model oblikovan kot nosilec za vaš telefon, ki se z vakuumskim nosilcem pritrdi na vetrobransko steklo. Obe opciji dajeta uporabnikom preiskovanje med več kot milijon interesnimi točkami, kot so restavracije, hoteli in bencinske črpalke. Prav tako omogočata dostop do prometnih informacij, vremenskih poročil, radarjev in drugih uporabnih podatkov, zato gre za odlično 'plug and play' rešitev za uporabo v vašem avtomobilu.
DODGE NITRO Še en izjemno privlačen avtomobil je zapeljal na naše ceste. Tokrat gre za model ameriškega Dodgea, imenovan nitro. Že iz slike je jasno, da gre za moderno SUV-vozilo, ki se bo prodajalo predvsem zaradi oblike, čeprav tudi druge lastnosti niso zanemarljive. Adrenalinski nitro lahko poganjajo trije motorji, od katerih je seveda najzanimivejši turbodizel z 2,8 litra delovne prostornine, štirimi valji, 130 kW (177 KM) in povprečno porabo 8,6 litra na 100 km. Menjalnik ima šest stopenj, če je ročni, ali pet, če je samodejni. Bencinska šestvalj-nika imata 3,7 litra in 151 kW (204 KM) ali 4,0 litra in 191 kW (260 KM) in sta na voljo po naročilu. V osnovi sta gnani zadnji kolesi, lahko pa preklopite tudi na štirikolesnega z enakomerno porazdelitvijo med osema. Tudi cena je ugodna; v primeru turbodizla s cenejšim paketom opreme SE morate za nitro odšteti 29.990 evrov.
vezavi s petstopenjskim ročnim menjalnikom zmore priti do največ 150 kilometrov na uro. To ni veliko, v tolažbo pa vam je lahko, da kljub drvenju po avtocesti z največjo hitrostjo ob morebitnem srečanju z radarjem ne boste dobili kazenskih točk. Do tja vam manjka še 10 km/h. A kot sem že omenil, to ni lastnost, ki je bistvena za avtomobil te vrste. Če imate možnost, le skrenite z avtocestnih ravnic. Tu se avtomobilček razživi kot panda, ko ji zmanjka evkaliptusa za grizljanje. Na
ovinkih se kljub višjemu težišču dobro znajde in ni čutiti pretiranega nagibanja karoserije. Efekt 'barke na razburkanem morju' tu odpade. Pretiravati pa vseeno ni treba. Ob vožnji se zalotite, da venomer pogledujete za hribčki in vzpetinami, kamor bi se z ve-
SPSSB Ljubljana
SREDNJA
POKLICNA IN
STROKOVNA
ŠOLA
BEŽIGRAD
LJUBLJANA
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Vpisujemo v programe: ^VTO S O L A
JEZICA
SPSŠB, Na produ 2, Ljubljana; tel.: 01 537 13 88
-	prometni tehnik (PTI),voznik, učitelj vožnje
-	pridobitev vozniškega dovoljenja: A, B, C, D, E kat.
Demokracija • 21/XII • 24. maj 2007
59
ZDRAVJE
Moteče krčne žile
Lucija Horvat, foto: arhiv Demokracije
Krčne žile so obolenje, ki nastane zaradi prevelikega pritiska znotraj ven. Te se poškodujejo, otečejo in zvijejo. Če že ne bolijo, pa povzročajo estetske nevšečnosti. Nagnjenost k žilam je dedna, pogosteje pa zaradi razširjenih ven obolevajo ženske.
časta zatrdlina na vrhnji veni, in je vnetje žilne stene, pri katerem nastane krvni strdek. Praviloma ni nevarnosti, da bi se strdek odtrgal in povzročil pljučno embolijo, razen če gre za tromboflebitis na zgornjem delu stegna.
Dejavniki tveganja zakaj pride do razširjenih ven, ni znano. Domnevajo, da je vezivno tkivo premalo močno in da zato pride do bolezenskih sprememb na venah. Nagnjenost k razširjenim venam je dedna, obstaja pa veliko dejavnikov tveganja, ki pospešujejo razvoj kronične venske insuficience. Nedvomno poleg starosti vplivajo hormoni, katerih koncentracija v krvi se poveča zlasti pri nosečih ženskah. Hormoni naredijo stene žil bolj ohlapne in razširitev je tu. Razvoj razširjenih ven pri obeh spolih povzroča tudi povečana telesna teža. Tudi pretežno sedeče in stoječe delo lahko poslabša bolezenske znake. Včasih pa so nepravilnosti ožilja prirojene in zaradi tega nastanejo krčne žile.
Preventiva in zdravljenje Kakor pri vsaki bolezni je tudi pri tej najbolje poskrbeti za preventivo, še preden se bolezen razvije ali poslabša. Če je le mogoče, se je treba izogniti dolgotrajnemu stanju ali mirnemu sedenju. Pri dolgih letalskih poletih je priporočljivo vsake toliko časa vstati in se sprehoditi. Če imate sedeče ali stoječe delovno mesto, poskrbite, da se boste od časa do čas sprehodili. Priporočljiva je tudi vsakodnevna rekreativna hoja, tek ali kolesarjenje pa tudi plavanje v vodi, ki ne sme biti toplejša od 32 stopinj Celzija. Poskrbeti je treba tudi za to, da se znebimo odvečne telesne teže in zmanjšamo morebitni povišan krvni tlak. Kadar
Mnoge ženske pa tudi moški posebej poleti tožijo zaradi utrujenih nog, če predolgo stojijo ali sedijo, zaradi občasnih krčev v mečih ter zaradi otekanja gležnjev in spodnjega dela goleni. Oteklina je najbolj izrazita zvečer in uplahne ponoči. Tudi takšne težave so znak razširjenih ven. Vene so opremljene z zaklopkami, ki usmerjajo pretok krvi v smeri proti srcu in ne dovolijo povratnega toka krvi. V zdravi veni zaklopke preprečujejo, da bi kri zaradi težnosti odtekala nazaj v noge. Venske zaklopke so sestavljene iz dveh lističev, ki se zapreta, kadar tlak krvi v odsekih bližje srcu preseže tlak v nižjih odsekih. Ko te zaklopke niso več učinkovite, se kri nabira in širi vene ter povzroča, da vene tik pod kožo pomodrijo in posta-
nejo kepaste. To se zgodi najpogosteje na mečih in na notranji strani nog. Najpogostejša bolezenska sprememba v venah nog je torej moteno delovanje zaklopk v povrhnjem sistemu ven in v perfo-rantnih venah. Pri najblažji obliki, ki velja le za lepotno napako, se vidijo samo metličaste ali mrežaste razširitve drobnih ven v podkožju. Te spremembe še ne povzročajo nobenih težav. Če pa so prizadete
večje vene, je videti razširjene in zvij ugane vene, bolnice in bolniki pa občutijo težke in utrujene noge, napetost v mečih, otekanje in nočne krče. Težave se stopnjujejo pri dolgotrajnem sedenju ali stanju, ponoči pa otekline izginejo. Pri ženskah se težave povečajo pred menstruacijo.
Resnejša oblika Pri resnejši
obliki razširjenih ven, pri dolgotrajnem otekanju nog lahko pride do kožnih razjed, in sicer zaradi slabe preskrbe podkožja s kisikom. Razjede so navadno zelo trdovratne in se počasi celijo. Tudi tromboflebitis je zaplet pri kronični venski insuficienci, ki se kaže kot boleča trakasta ali vozli-
Jejte veliko jagodičevja in češenj!
Ne sedite s prekrižanimi nogami!
60
Demokracija • 21/xii ■ 24. maj 2007
ZDRAVJE
' • vr«-'-»» \ .	- •
- %	
	
	M *
	
Razširjene vene niso samo estetska težava.
sedite, dvignite noge, če je le mogoče, hkrati pa poskrbite za to, da ne nosite pretesnih nogavic, žab in pasov. Če že imate blažjo obliko razširjenih ven, se potrudite, da se ne boste predolgo izpostavljali vročemu vremenu; če morate na soncu stati dlje časa, pogosto skrčite in sprostite golenske mišice in s tem preprečite nabiranje krvi v venah in še hujše otekanje. Sončenje in vroče kopeli pa tudi savna niso priporočljivi. Nosite elastične podporne nogavice, čeprav so vroče in jih je poleti težko nositi, ter pri sedenju pazite, da vam rob stola ne pritiska na stegna in ne ovira pretoka krvi. Poleg tega ne sedite s prekrižanimi nogami. Namesto nogavic se lahko uporabljajo kompresijski povoji, ki morajo biti predvsem pravilno nameščeni. Pritisk povoja mora biti največji na stopalu in okoli gležnjev ter se mora enakomerno zmanjševati proti kolenu. Če so povoji na zgornjem delu uda močneje zadrgnjeni kot spodaj, delujejo škodljivo, saj povečujejo zastoj v povrhnjih venah. Stopnja
kompresije mora biti prilagojena vsakemu posameznemu bolniku in jo določi zdravnik.
Prehrana in domača zdravila
Pojav razširjenih ven in širjenje obolenja lahko blažimo tudi s pravilno prehrano. Prehranjevanje z zelenjavo in s sadjem tveganje za obolenje zmanjša. Posebej agrumi so zelo bogati s hranilnimi snovmi, ki ohranjajo moč in elastičnost venskih sten, vključno
z vitaminom C, kremenom in fla-vonoidi, to je rastlinskimi barvili. Zaradi veliko škrlatnih in rdečih flavonoidov je v prehrani zlasti dragoceno jagodičasto sadje in češnje pa tudi ajda, ki vsebuje flavonoid rutin, ki prav tako krepi vene. Kot domače zdravilo lahko uporabimo jabolčni kis, ki ima adstringentne lastnosti in flavonoide, ki lahko zmanjšajo oteklino, če si ga na razširjene vene nanesemo zvečer. K odpra-
vljanju blažjih simptomov krč-nih žil si lahko pomagamo tudi z zelišči in zeliščnimi pripravki. Prizadeto mesto, noge, lahko oblivate z ohlajenim gabezovim ali ognjičevim čajem. Boleče vene lahko umirimo s hladilnimi obkladki iz dveh žličk ognji-čeve tinkture in četrt litra hladne vode. Stene ven bo okrepilo tudi redno jemanje dnevnega odmerka dvokrpega ginka. Podoben učinek imata tudi borovnica in rdeča lobodika. Pri lajšanju bolečin ob razširjenih venah si pomagajte z gabezovim mazilom, ki pa ga ne smete nanašati na poškodovano kožo. Pri težavah z razširjenimi venami pomaga tudi hidroterapija, na primer izmenjavanje vročih in hladnih obkladkov. Vsakega je treba pustiti na mestu pol minute in ponoviti izmenjavo trikrat zaporedoma. Vedno je treba končati s hladnim obkladkom in terapijo izvajati enkrat na dan. Otekanja in nelagodje zmanjša tudi prhanje stopal in nog s hladno vodo dvakrat na dan. (9
Demokracija • 21/xn • 24. maj 2007
61
ŠPORT
Športna pregreha
Kristijan Stranščak, foto: arhiv Demokracije
Doping seje pojavil že nekaj stoletij pred našim štetjem kot stimulans pred bitkami. Do začetka olimpijskih iger moderne dobe konec 19. stoletja ni znanih večjih posegov dopinga v šport, kasneje pa se je razcvetel...
Ljudje so že zelo zgodaj spoznali, da nekatere rastline vsebujejo snovi s poživljajočim učinkom. Te rastline so uporabljali v vsakdanjem življenju tako za zdravilne namene kot za šport. V Južni Ameriki so žvečili liste koke, da so premagali lakoto in povečali sposobnost za delo. Poznali so tudi rastline za zmanjšanje utrujenosti z vsebnostjo opija in kofeina. Indijanci so med svojimi obredi uporabljali posebno snov iz kaktusa, imenovano meskalin. Vojaki so pogosto uživali rdečo mušnico, ki naj bi jih pomagala opogumiti. Neodvisno drugo od drugega so razna ljudstva odkrivala različne rastline za pomoč pri vsakdanjih opravilih ter kot pomoč v dvobojih in športnem udejstvovanju, sčasoma pa so jih prenesla na druge celine.
Začelo se je že zdavnajo uporabi poživil pišejo že v antični Grčiji (300 let pr. Kr.). Neposredno pred tekmovanjem so zaužili neke vrste gob in rastlin, ki so pozitivno vplivale na psihofizične sposobnosti. Prvi pravi dokazi dopinga segajo v leto 1864, odkrili pa so jih pri plavalcu, ki je preplaval kanal Le Manche. Za tem je prišlo do množične uporabe »napitkov« med kolesarji, njihova sestava pa ni znana. Šlo naj bi za različne mešanice alkohola, kokaina, kofeina, nitroglicerina in sladkorja, raztopljenega v etru.
Kasneje je med športniki postala priljubljena mešanica strihnina in alkohola. Zmagovalec maratona je leta 1905 na olimpijskih igrah v sklepnem delu teka dvakrat dobil injekcijo strihnina. Doping so čedalje bolj uporabljali tudi na konjskih dirkah. Leta 1910 so izvedli prvo analizo konjske sline. Po letu
1930 začenjajo o dopingu pisati v strokovnih revijah in dnevnih časopisih. Zal takrat še ni bilo posebnih raziskav na področju identifikacije in športniki niso bili seznanjeni s škodljivimi učinki, težava naj bi bila samo s stališča etike in morale. Sledilo je obdobje jemanja amfetami-
a
Doping?Ne, hvala!
nov, predvsem med kolesarji in nogometaši, žal tudi v mladinskih kategorijah.
Pojav AAS Po letu 1950 so začeli uporabljati androgene ana-bolne steroide (AAS) - sprva dvigovalci uteži in težkoatleti, kasneje pa se je uporaba razširila tudi med šprinterje in tekače na srednje proge. Leta 1963 je Evropska zveza za šport ustanovila komisijo za boj proti dopingu. Naslednje leto je prišlo do mednarodnega povezovanja v boju proti dopingu. Končno je leta 1967 Mednarodni olimpijski komite ustanovil medicinsko komisijo, ki je, testiranje prvič izvedla na olimpijskih igrah leta 1968 v Mehiki. Vendar kaže, da
se je boj proti dopingu šele dobro začel, saj seje med zdravniki in dopinga željnimi atleti iskanje novih snovi, ki niso bile na seznamu prepovedanih snovi in zanje ni bilo ustreznih identifikacijskih metod, še povečalo.
Anabolnih steroidov ni bilo mogoče dokazati do leta 1972, prva uradna testiranja pa so začeli izvajati šele na olimpijskih igrah leta 1976. Eno prvih škandaloznih odkritij je bil primer nacionalnega programa Vzhodne Nemčije, ki je v poznih šestdesetih letih sistematično uvedla program z enim samim ciljem - uveljavljanje države z vrhunskimi športniki. Predvsem z uporabo anabolnih steroidov jim je to tudi uspelo.
lAe se začne v laboratorijih.
62
Demokracija • 21/xn • 24. maj 2007
Kljub metodi za dokazovanje anabolikov so Vzhodni Nemci uspešno prikrivali njihovo uporabo, saj so pred tekmovanjem testirali svoje tekmovalce in jim pri morebitnem pozitivnem rezultatu prepovedali nastop!
Čedalje težje odkrivanje Leta
1984 so na seznam prepovedanih snovi uvrstili tudi diureti-
Medicina je vselej korak spredaj.
ke in B-antagoniste, zatem še peptidne hormone. Po dokazu anabolnega steroida stanozo-lola pri tekaču na 100 m Benu fohnsonu so uvedli nenapovedano testiranje (out of compe-tition), ta dogodek pa je bil tudi povod za učinkovitejši nadzor nad uporabo dopinga, saj se je pokazalo, da je medicina vedno korak spredaj. Primer je prive-
del do podpisa Evropske konvencije o organiziranem boju proti dopingu (1989). Slovenija ga je podpisala leta 1993 in v treh letih ustanovila nacionalno antidopinško komisijo.
V zadnjih letih so v uporabi sintezni prenašalci kisika, ki so še v fazi kliničnih študij. Razvoj tehnologije rekombinan-tne DNK (gensko inženirstvo) omogoča cenejšo izdelavo hormonov, predvsem aktualnega eritropoetina (EPO) in rastnega hormona, katerih lastnosti so identične hormonu, ki ga telo proizvaja samo, zato ju je tudi težko določiti v urinu.
Kruto, a resnično! Modemi
atleti so zmeraj bolj obsedeni z zmagovanjem in z dosežki, ki segajo prek meja človeških sposobnosti. To velja predvsem za poklicne športnike, ki so nenehno pod pritiskom s strani pokroviteljev, medijev in publike. Da bi lahko zdržali vse te pritiske, se morajo odreči marsičemu in prilagoditi svoje življenje le športnemu cilju. Treniranje atietov je profesionalno in že kar znanstveno, zato je šport prišel do meja, ki čedalje pogosteje zahtevajo pomoč medicine, da bi dosegali in presegali rekorde, ki so se do včeraj zdeli nedosegljivi.
Realnost dopinga zelo dobro opišejo naslednje besede:: »Vsak nov farmacevtski preparat bodo športniki uporabili ah zlorabili. Pri tem pa mnogi pozabijo ah se ne zavedajo, da vsaki akciji sledi enaka, vendar nasprotna reakcija!« 19
Le Mans - Avstralec CHRIS VER-MEULEN je zmagovalec pete letošnje preizkušnje motoci-klističnega svetovnega prvenstva. V elitnem razredu mo-toGP je v dežju drugo mesto osvojil Italijan Marco Melandri (Honda), tretjrga pa Avstralec Casey Stoner (Ducati).
Kobenhavn - Rokometašice danskega SLAGELSEJA so tretjič zmagovalke lige prvakinj. Varovanke nekdanje prve dame svetovnega rokometa Anje Andersen so v finalu premagale rusko Lado. Prva tekma v Toljatiju se je končala z neodločenim izidom 29:29, povratna pa z izidom 32:24.
Spopad titanov
Esad Babačič
Takšne navijaške vojne, kot seje sprožila pred finalom lige prvakov med Liverpoolom in Milanom, nismo doživeli že lep čas.
Potem ko so nekateri mediji objavili razloge, zakaj bo na koncu zmagal Liverpool, se je usul plaz žahtev s strani oboževalcev »rossonerov«. Seveda je takšno pregrevanje atmosfere nekaj povsem običajnega, še posebej kadar gre za obračune velikanov, ki imajo za povrh še neporavnane račune. Navijači Milana niso pozabili grenke izkušnje izpred dveh let, ko se jim je zgodil scenarij, kakršnega si eden največjih simbolov italijanskega nogometa ne bi smel dovoliti. Carigrajska srhljivka je bila na neki način prelomna, saj je postregla z razpletom, ki si ga klub, kakršen je Milan, še ni privoščil. Vsaj ne na tako pomembni tekmi. Liverpool si je z rušenjem mita o nedotakljivosti in pret-kanosti pridobil ogromno simpatij, zato je bilo tudi tokrat veliko tistih, ki so si želeli dramo s srečnim koncem za rdeče. Toda že polfinale je pokazal, kako trmasti in pametni so igralci Milana, ki odlično nadzorujejo potek srečanja, kadar so v privilegiranem položaju. Osebno se mi zdi, da je nepričakovani preporod Liver-poola v ligi prvakov močno poživil to tekmovanje, ki se je nenehno vrtelo okrog enih in istih akterjev. Rdeči so se vrnili, potem ko jih zaradi slabe igre v prvenstvu nihče več ni jemal resno. Prav zaradi pridiha luzerstva so postali še bolj simpatični in zaželeni na vrhu Evrope. Postali so prava protiutež bogatemu Chelseaju, ki kljub neomejenim količinam denarja in nakupom brez limitov ni mogel do naslova. Kvalitetne dramaturške nastavke pa ima tudi zgodba Milana, ki je vstal od mrtvih, saj bi moral biti zaradi umazanij v italijanski ligi izključen iz vseh tekmovanj. Namesto v ilegali se je spet znašel pred vrati raja tako kot pred dvema letoma, ko so ga ustavile enajstmetrovke in vratar Dudek. Oba kluba imata karizmo in vso pravico, da upata na osvojitev novega naslova, zato bo tisto, kar se bo zgodilo v Atenah, ena največjih tekem v zgodovini tega tekmovanja. Glede na to, da ta kolumna nastaja pred prvim sodnikovim žvižgom v Atenah, se bom še enkrat malce poigral s svojim instinktom in napovedal izid srečanja. Glede na to, da je bil Milan v polfinalu preveč popoln, težko verjamem, da bo še enkrat ponovil tako bleščečo predstavo. Prav tako ne morem verjeti, da bo Liverpool začel tako slabo kot v Carigradu, zato se nagibam k temu, da bo na koncu zmagala mladost angleškega predstavnika, ki ima v svojih vrstah več nevarnih igralcev.
Demokracija ■ 21/xii • 24. maj 2007
63
Pogrešani podjetnik trdi, da o ograbitvi ni govora.
Hrvatic zbuja medijsko pozornost tudi z razkazovanjem svojega bogastva.
Zanika ugrabitev
Bogdan Sajovic, foto: arhiv Demokracije
Primorski podjetnik Rajko Hrvatic se je po nekaj dnevih izginotja, ko je bilo sproženo celo mednarodno iskanje, sam pojavil v domovini. Zanika ugrabitev, hotel je le nekaj dni miru. Mu lahko verjamemo?
Ce človek nenadoma izgine, se sprožijo govorice in ugibanja, kaj se je z njim zgodilo. Če gre za medijsko zelo znanega človeka, so seveda takšne govorice še intenzivnejše. Če pa gre za enega bogatejših ljudi v Sloveniji, o katerem ljudski glas pravi, da se ukvarja tudi z nekoliko sumljivimi posli, postane izginotje predmet vseh mogočih špekulacij.
Tako se je kar nekaj dni govorilo o okoliščinah izginotja petdesetletnega podjetnika z Obale Rajka Hrvatica. Hrvatic je nenadoma izginil in njegovi prijatelji so na policijo podali prijavo. Predvsem zato, ker je bil po telefonu nedosegljiv, pa tudi na nekaj prejšnjih klicev se ni odzval. To naj ne bi bilo v njegovi navadi. Poleg tega menda ni nikoli izpustil petkovega tedenskega pregleda poslovanja v svoji igralnici. Ugibalo se je, da so morda podjetnika ugrabili.
64
Hrvatic naj bi imel na Primorskem roko nad igralništvom. Nekateri tudi trdijo, da je vpleten v trgovino z mamili, za kar pa do sedaj ni bilo nikoli dokazov.
Hrvatic spada med sto najbogatejših Slovencev. Poleg igralnice ima tudi licenco za lepotno tekmovanje »Miss Hawaiian Tropic«. Ponaša se z vilo na Obali, ki jo cenijo na več milijonov evrov. V lasti naj bi imel tudi več nepremičnin, jahte, vozi pa se z luksuznim ben-tleyjem, vrednim vsaj sto tisočakov. Nekateri ljudje so prepričani, da do takšnega bogastva pač ni mogel priti po zakoniti poti. A kot že rečeno, organi pregona mu do danes niso dokazali ničesar, kar bi potrjevalo sum, da si je premoženje pridobil nezakonito.
Bomba pod avtom Res pa se
je Hrvatic do sedaj kar nekajkrat znašel v dokaj neprijetni situaciji.
Tako naj bi ga bili pred leti v Beogradu ugrabili in za odkupnino nato izpustili. Pred nekaj tedni je družbo, v kateri je bil tudi Hrvatic, v Poreču napadla skupina neznancev. Udarci so padali predvsem po podjetniku, nato pa ga je nekdo celo zabodel z nožem v nogo, vendar rana ni bila posebno huda.
Hrvatic se je na prvih straneh časnikov znašel aprila 1999, ko je obiskal modno revijo v razvpitem in zdaj zaprtem lokalu Lipa v Spodnjih Pirničah. Po reviji sta s spremljevalko Anjo Božič, tedaj mis Hawaiian Tropic, odšla iz lokala,
ko je pod njegovim avtom eksplodirala bomba. Ker je bila pritrjena na ojačeni nosilec, sta Hrvatic in Božičeva dobila poškodbe po nogah, ki pa niso bile prav hude, čeprav je odtrgano avtomobilsko kolo podrlo celo bližnji kozolec. V izdelavo bombe je bil vpleten Danilo Riznar, polbrat Zmaga Jelinčiča, kdo pa je bil pravi naročnik atentata, niso nikoli potrdili. Menda naj bi bila brata, ljubljanska podjetnika, ki sta bila dolžna Hrvatiču petdeset tisoč tedanjih nemških mark, uporabila bombo, da bi se znebita svojega upnika.
Po zadnjem izginotju se je Hrvatic spet pojavil v Sloveniji in rekel, da si je želel nekaj dni zase. Zanikal je kakršno koli ugrabitev ali izsiljevanje, prosil pa je medije, naj ga nekaj časa pustijo pri miru. To pa je malce nenavadno za človeka, ki se je do zdaj medijem prej nastavljal, kot se skrival pred njimi. iS
Demokracija ■ 21/xii ■ 24. maj 2007
Pripora pa ni
Niti sto kaznivih dejanj, ki jih je zagrešila trojica mladeničev iz Maribora, ni dovolj, da bi jih poslali v pripor.
Prav milosten je sodnik na mariborskem okrožnem sodišču, saj trojici mladeničev, ki so v slabem letu zagrešili okoli sto kaznivih dejanj, do sojenja ni odredil niti pripora. Kakor da bi 23-letniku, 19-letniku in še skoraj otroku, ki ima le 15 let, sodnik dal namig, da lahko še naprej nemoteno kršijo zakone.
Mulci so se znašli pred sodiščem že oktobra lani. Policisti so jih namreč zašili zaradi niza vlomov v gostinske lokale, trgovine, prostore raznih društev in na gradbišča. Mladci so odnašali vse, kar jim je prišlo pod tatinske prste, najraje seveda denar. Sicer pa so odnašali tudi steklenice alkohola, cigarete, ročno orodje, mešano blago torej. Mimogrede so zagrešili še rop, ko so vlomili v hišo in starejšega gospoda prisilili, da jim je izročil
hranilne knjižice, kartice, mobil-nik in nekaj dragocenosti.
Po oktobrskem prijetju so mladeniči, kot rečeno, odkorakali nazaj na ulico in začeli znova. Spet so bili na udaru predvsem lokali in trgovine v okolici Maribora. Tako so delno z ukradenimi predmeti, delno s samim načinom vlamlja-nja lastnikom povzročili za okoli dvajset tisoč evrov škode. Malce so se spet ukvarjali z nasiljem in prebutali mladoletnika ter ga olajšali za telefon. Za finale so se lotili še vandalizma. Na pokopališčih v Mariboru in v Hočah so razbili več kot štirideset nagrobnikov in ukradli nekaj stvari z grobov. Skupno so torej zagrešili okoli sto kaznivih dejanj, a to za preiskovalnega sodnika še ni bil zadosten razlog, da bi jih do sojenja spravil tja, kamor spadajo, za rešetke. B. S.
PRETEPEL RAZNAŠALCA Trojica mlajših moških je v nedeljo popoldne posedala na igrišču ene od koprskih osnovnih šol. Fantje so postali lačni in so si po telefonu naročili pico. Dostavljavec, možakar v poznih štiridesetih, jim je pico kmalu pripeljal. Naročnik, poba pri dvajsetih, je pico plačal, potem pa se mu je iz neznanega razloga odtrgalo. Na dostavljavca, ki se je vračal proti avtomobilu, je začel kričati, mu grozil, potem pa ga je brez kakršnega koli vzroka napadel, ga trikrat udaril po obrazu in za nameček še dvakrat brcnil. Trojica je po tem hrabro pobegnila, policisti pa jo še iščejo.
SKOČIL S TERASE Še vedno se ne ve, kaj je gnalo 27-letnika iz Kopra, da se je pognal s terase stolpnice v globino. Mimoidoči na Zaloški cesti v Ljubljani so bili presenečeni, ko so zaslišali prediren krik. Ozirali so se okrog, vendar niso mogli odkriti, od kod naj bi krik prihajal. Nato pa je strahovito počilo. Rjovel je mladenič iz Kopra, ki se je izza sedaj še neznanega razloga vrgel s terase dvanajstnadstro-pne stolpnice. Počilo pa je zato, ker je samomorilec pristal na strehi pod stolpnico parkiranega avtomobila. Čudežno je skok v globino preživel, čeprav s hudimi poškodbami. Morda mu bo uspelo kdaj povedati, zakaj seje odločil za ta usodni korak.
(7|/J
ELEKTROPROM
40
1 z vami!
EVJ ELEKTROPROM d.0.0. Loke pri Zagorju 22
1412 Kisovec www.elektroprom.si
uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203
» elektroinstalacije » strojne instalacije » projektiranje za področje strojnih
in elektro instalacij » geodetske storitve ■ daljinsko ogrevanje z lesno biomaso » kabelsko komunikacijski sistemi » grafitne ščetke • trgovine EVJ Center » delovni stroji in nizke gradnje » bar Sedmica
lokalna televizija ETV
http://etv.elektroproi komerciala: 03-56-57-150
uredništvo: 03-56-57-177
, tel.: 03/897 50 05


wfvw.radiovelenje.ft RADIO VEL EN JE
j__
Demokracija • 21/XII • 24. maj 2007
65
Kronika 1
Kronika 2
osrednja informativna oddaja
er preko (ljubi.
Tv program RTS, lahko spremljate prek? edasjmfco* S 9 (Mariboriniko&cjs). K 05 (Ptuji K 35-Ce|e - okofcca'
/ na kanalih 21 (Murska sobota)
RUMENO
tela v Sydneyju med policijsko racijo vrgel štiri stekleničke človeškega rastnega hormona. Avstralski cariniki so igralca s prepovedanim rastnim hormonom zasačili na sydneyjskem letališču 16. februarja. Pozneje so v njegovi prtljagi našli 48 stekleničk tega hormona, katerega vnos je v Avstralijo prepovedan. Stallone je takrat na najmanjšo celino priletel, da bi predstavljal film Rocky Balboa, šesti film o zdaj že upokojenem boksarju Rockyju. Iz Avstralije je odšel na Tajsko, kjer so začeli snemati novega Ramba. Ena ključnih sestavin »zdravila« je somatropin, ki ga na spletu opevajo kot čudežnega. Zmanjševal naj bi odstotek maščobe v telesu, pripomogel k izginjanju gub, povečeval mišično maso in spolno moč. Ameriški tabloidi so v preteklosti že velikokrat namigovali, da se Sly za mišičasto telo lahko zahvali tudi oziroma predvsem različnim prepovedanim pripravkom. Stallone nerad priznava, da ni več v taki formi, kot je bil včasih. Med snemanjem Rockyja Balboe se je tako odpovedal celo spolnosti, ker je hotel vso energijo prihraniti za snemanje.
Donald postal dedek
Sylvester Stallone, znan kot filmski Rambo, je na sodišču priznal krivdo in se opravičil za »tihotapljenje« prepovedanega človeškega rastnega hormona v Avstralijo. Nekoliko odcvetelega mišičnjaka je na sodišču v Sydneyju zastopal njegov odvetnik Phillip Boulten, ki je v imenu svojega varovanca dejal: »Sylvestrovo opravičilo je namenjeno vsem - javnosti, državi in pravnemu sistemu. Sylvestru je žal.« Poudaril je še, da je igralec hormon užival pod nadzorom zdravnika, zakaj je to počel, pa na sodišču ni pojasnil. Na sojenje v Avstralijo 60-letni Sly ni prišel, kakšna bo obsodba, pa bo kmalu izvedel. Na sodišču so spomnili, da je Stallone skozi okno ho-
Iris se poslavlja od krone
66	Demokracija • 21/xii • 24. maj 2007
Soba 102
Jan Plestenjak je vedno navzoč. Tokrat s singlom Soba 102, ki neprestano odmeva z radijskih valov. Duet Jana in nekdanje članice Leeloojamais Lare je po odzivih zagotovo eden največkrat predvajanih singlov in na najboljši poti, da postane uspešnica letošnjega poletja. V prihodnjih dneh sledi videospot. V režiji Dafne Jemeršič so ga snemali v izjemnem okolju grada Strmol, kjer se seveda tako Jan kot Lara pojavljata v 'hotelu oz. sobi s številko 102', med drugim se pojavi aston martin, avtomobil iz filma o Jamesu Bondu, bleščavo zgodbo pa je v dveh snemalnih dneh pomagalo ustvarjati tudi precej statistov. Verjamemo, da bomo uživali tudi ob gledanju!
Nova uspešnica - nov videospot
Iris Mulej bo kmalu izročila krono mis Slovenije svoji nasledni-ci. Lepotička ima že nekaj načrtov za čas, ko ne bo več uradno najlepša. Iris je v času nošenja krone svojo manekensko kariero postavila na stranski tir, zdaj pa bo lahko več razmišljala tudi v tej smeri. Dobila je že precej manekenskih ponudb, tudi iz tujine. Prepričana je, da si je ustvarila dobro ime in da ji ne bo dolgčas. Kot sama pravi, bo glavna razlika najbrž v tem, da ne bo več v komisijah na lepotnih tekmovanjih. Mulejevo že nekaj časa romantično povezujejo z Zorčičem, športnim urednikom enega od slovenskih tabloidov. Pred tem je bila v romantični zvezi s Tomijem Zorojo, rednim obiskovalcem družabnih prireditev.
Izteka se ji mandat.
Ameriški bogataš Donald Trump je pred nedavnim postal dedek deklice Kai Madison. Sinu Do-naldu Trumpu mlajšemu in njegovi ženi Vanessi se je namreč rodila hči. Trump mlajši je za ameriško revijo People dejal, da se odlično počuti v vlogi očeta. Deklica Kai Madison je dobila ime po svojem starem očetu po materini strani, ki je danskega rodu. Kai bo odraščala skupaj s svojim stricem Barronom, ki se je pred dobrim letom rodil Trumpu starejšemu in njegovi tretji ženi, slovenski manekenki Melaniji Knavs. Dedek Trump je dejal, da se odlično počuti kot dedek.
Lani je dobil sina, letos vnukinjo.
RUMENO
Najbolj vročih sto
Kakšno bo vreme
6 dni?
Tjaša v Mehiki
Vremenska napoved za 6 dni vnaprej!
infc
V J
Ambasadorka WFP
Prva slovenska televizija s šestdnevno vremensko napovedjo.
nedeljek	torek	sreda
.JçC*
četrtek	petek	sobota
Info TV je slovenska televizija, ki celodnevno predvaja poročila vsakih 15 minut. V naših informativnih oddajah lahko spremljate tako dogajanje doma kot po svetu. Info TV lahko sprejemate samo preko kabelskih sistemov. Program je popolnoma brezplačen. Za več informacij pokličite vašega kabelskega operaterja.
Vremenska napoved za 6 dni je na sporedu v novicah, ki so 15 minut do in 15 minut čez vsako polno uro. Vremensko napoved "6 dni" najdete tudi na Mobitelovem mobilnem portalu Planet (Info/Vreme).
Naročnik oglasa info TV, d.o.o.. Novo mesto
Demokracija • 21/xn • 24. maj 2007
67
Slavna revija za moške Maxim je izbrala sto najbolj vročih zvezdnic. Prestol najbolj vroče je zasedla Lindsay Lohan. Glavni urednik revije Jimmy Jellinek je odločitev pojasnil: »Nobena druga zvezdnica na svetu ne dviguje toliko prahu v javnem življenju kot Lindsay. Paparaci spremljajo vsako njeno potezo in nato o njej poročajo.« Ni prese-	Moški so obsedeni
netljivo, da je Jellinek svoje mlade moške	zLindsay.
bralce opisal kot »obsedene« z 20-letno Lo-hanovo, vedno in povsod navzočo žurerko, ki se je nedavno potepala na Bahamih z novim spremljevalcem, sicer pa v tem času predstavlja svoj novi film Georgia Rule.
Priprave na svetovni izbor najlepše v vesolju so v polnem teku. Kandidatke iz 76 držav uživajo v mehiškem letovišču Cancunu. Punce trdijo, da se med seboj ne gledajo grdo. No, do finala je le še nekaj dni, zato se tekmovalni duh prav gotovo preriva v ospredje.
Med lepoticami na prelepih mehiških plažah je tudi Slovenka Tjaša Kokalj, ki je medijem zaupala, da piše knjigo, želi pa si postati učiteljica in tujce učiti slovenščine. Prav tako jo zanima uredniško delo pri kakšni reviji. Punca ima	Fotografi imajo
torej veliko ciljev, prvi pa je že pred njo, svetov-	Tjašo radi.
no tekmovanje za najlepšo na svetu. Naslednico miss Universe 2006, Portoričanke Zuleyke Rivere, bodo izbrali 28. maja v Mexico Cityju.
Ameriško igralko Drew Barrymore, zvezdnico filma Charliejevi angelčki, so Združeni narodi imenovali za ambasadorko boja proti lakoti. Svetovni program Združenih narodov za prehrano (WFP) se je odločil 32-letni Drew podeliti naslov ambasadorke, saj se že dlje časa bojuje proti lakoti. Barrymo-rova se je pred kratkim vrnila iz Kenije, kjer je obiskala šole, v katerih delijo hrano iz sklada WFP. Ta čas je v Washingtonu, kjer bo izrazila podporo zakonu o povečanju sredstev za šolske obroke s sedanjih 100 milijonov dolarjev letno na okoli 300 milijonov dolarjev za prihodnjih pet let.
Igralka se bojuje proti lakoti.
TV-KULOAR
Črni fond
HOROSKOP
Magični gledalec
Dejstvo je, da so na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji res poslovali precej po domače in da je bil že skrajni čas, da se zadeva uredi.
V Trenjih so nam postregli s pogovorom, ki se je dotikal ene najbolj vročih tem zadnjih dni. Gre za dogajanj v zvezi z nepravilnostmi v Slovenski varno-stno-obveščevalni agenciji, na kratko Sovi.
Vmesna poročila vladne komisije, ki jo vodi minister za pravosodje Lovro Šturm, kažejo, da so v Sovi poslovali precej po domače. Obstajal je črni fond, ki ga je upravljal direktor službe po svoji presoji. Iz tega fonda sta bili plačani vsaj dve postavki, za kateri se lahko reče, da sta sporni. Plačilo dobrih dvesto tisoč nekdanjih
tolarjev vredne letalske vozovnice, s katero je v Slovenijo pripotoval indijski zdravilec. Namen njegovega obiska je bilo zdravljenje predsednika republike Janeza Drnovška. Poleg tega so iz črnega fonda zaposleni v Sovi svojemu kolegu ob njegovem odhodu v pokoj kupili uro v vrednosti več kot petsto tisoč tolarjev.
Predvsem predsednik republike Drnovšek zatrjuje, daje delo komisije namenjeno disci-pliniranju njega oziroma da gre za podreditev institucije predsednika republike vladajoči koaliciji. Takšno gledanje sta v televizijskem
Oven
21.3.-20.4.
soočenju predvsem zagovarjala Ivo Vajgl iz kabineta predsednika republike in Rudolf Moge, poslanec liberalne demokracije.
V imenu vlade je Šturm zanikal vsakršen napad na predsednika Drnovška. Dejal je, da Drnovšek tako ali tako ne namerava več kandidirati. Čez nekaj mesecev bo torej upokojenec, za to ni potrebe za politični obračun z njim. Po Šturmo-vih besedah je prvenstvena naloga komisije, da napravi konec uporabi črnega fonda. Črni fond, v katerega naj bi bil pritekal denar iz tujine, je po ministrovih besedah nedopusten. Finaciranje tajne službe mora teči po pravilih in nad njo mora biti tako vladni kot tudi parlamentarni nadzor. Podobnega mnenja kot minister je bil tudi dr. Rajko Pirnat, profesor na pravni fakulteti. Tudi on meni, da vlada ne uporablja komisije za morebitno discipliniranje predsednika Drnovška, hkrati pa, da bi se moral predsednik na obtožbe, daje bil iz črnega fonda plačan njegov zdravilec, odzvati resno in predvsem hitreje oziroma odgovoriti na vprašanje, ali je vedel, da bo račun za zdravilca poravnala Sova iz črnega fonda. Navsezadnje tajna služba ni ustanovljena za to, da bi plačevala predsednikovo zdravljenje.
Na žalost je pri omizju manjkal nekdanji direktor Sove Iztok Podbregar, ker naj bi imel druge obveznosti. Škoda, saj bi lahko neposredno odgovoril na kar nekaj vprašanj. Vlada namreč trdi, da za črni fond ni vedela, Podbregar pa trdi, da je o tem obvestil predsednika vlade, in tudi, da so nekateri njegovi podpisi oziroma (bolje rečeno parafe) domnevno ponarejeni.
Debata se je končala kot običajno s tem, da sta obe politični opciji ostali vsaka pri svojih trditvah. Provladna stran je mnenja, da je delo komisije pravilno, opozicija pa je slej ko prej prepričana, da gre za poskus vlade, da bi si pridobila še več moči pred bližajočimi se volitvami. IB
Dvojčka 22.5-21.6
Rak
22.6.-21.7
Lev
22.7.-21.8.
Devica 22.8.-21.9.
Tehtnica 22.9.-22.10.
Škorpijon 23.10.-21.11.
Pomladni dnevi vam bodo pognali kri po žilah in živahno se boste posvečali svoji dejavnosti. Na srečo se vam ne bo treba ničemur odpovedati, da boste naredili vse, kar ste si zadali. Bodite čim bolj prijazni in krotite svoj temperament.
Veselje vas bo gledati pri delu, kar vam bo nekdo tudi odkrito priznal. Komaj rojeno simpatijo bo pretrgala nepričakovana novica, ki vas bo nekoliko vrgla iz tira. Vse so bo dobro končalo in zagotovo se boste lahko posvetili novemu znanstvu.
Vaša narava vam bo dopuščala, da se boste spretno izmuznili odgovornosti, ki vam je po vašem prepričanju ne bi smeli naložiti. Na vaše presenečenje se bo našel nekdo, ki vas bo podprl in vaša zamisel bo končno sprejeta.
Prekmalu ste se odločili za umik z bojišča. Nikar ne počnite tega, še vedno imate namreč dovolj dragocene energije, s katero lahko zmagate. Telesna aktivnost vas bo poživila in kmalu se boste lahko lotili zahtevnejšega umskega dela.
Kot vedno si želite biti v središču pozornosti. Bodite veseli, da imate okoli sebe same takšne ljudi, ki so to iz takšnih ali drugačnih razlogov pripravljeni prenašati. Utrujenost vas bo premagala samo, če se zares ne boste naspali.
Ta teden boste nekoliko zaskrbljeni zaradi svojega finančnega stanja, vendar jo boste le odnesli s pozitivno bilanco, če se boste odpovedali nepotrebnim nakupom in zapravljanju po lokalih. Le veselo naprej!
V partnerstvu bo prišlo do nepredvidenih zapletov, ki jih boste prisiljeni reševati, če ne želite popolnega poloma. Če se boste nekomu zaupali in si dali dopovedati, da se za napake, ki ste jih zagrešili, opravičite, ne bo nič hujšega.
Pazite, da ne boste preveč strupeni s svojim želom in jezikom, sicer lahko užalite nekoga, ki vas zelo ceni in spoštuje. Nikar se ne slepite, če ste v zvezi, v kateri imate večinoma težave. Raje se osvobodite spon in zaživite lepše.
Čaka vas uspešen teden in še lepši konec tedna. Veselili se boste vsega, kar vam bo prišlo na pot. Privoščite si lep izlet v naravo ter se prepustite sončnim žarkom in šepetu vetra. Tudi na finančnem področju vas čakajo dobički.
Strelec 22.11.-20.12
Kozorog 21.12-19.1.
Umirite svojo zavist, saj ni več daleč trenutek, ko bo tudi vam šlo vse kot po maslu. Delovanje proti ljudem se utegne vrniti kot bumerang, zato raje niti ne poskušajte. Potrudite se, da za konec tedna ne boste imeli večjih obveznosti.
Z veseljem se boste posvečali svojemu delu, ki bo potekalo kot po maslu. Denarja pa raje ne posojajte, ker ne boste nikoli več videli tiste vsote. Edino če imate preveč denarja in ga lahko delite v dobrodelne namene.
Ta teden vas bo odlikovalo odlično počutje in sreča. Nikakor si ne boste mogli predstavljati dneva brez sonca in si ga boste pričarali, četudi bo deževalo. Spu-"'b'	stite se na realna tla, kar zadeva opravi-
19.2.-20.3 la, saj imate zanje le malo časa.
Vodnar 20.1.-18.2
68
Demokracija ■ 21/xii ■ 24. maj 2007

KRIŽANKA
ENOTNI V ZMAGI
OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE
od prvih večstrankarskih volitev do mednarodnega priznanja (april 1990-maj 1992)
F • predstavitev zgodovinskih dejstev
•	kronološko urejena fotokronika
•	objava faksimilov najpomembnejših državotvornih dokumentov
•	izbor iz takratnega časopisnega in revijalnega tiska (članki, karikature)
SESTAVIL: MIRAN ERCEG
USTREŽLJIV ČLOVEK
Rojstni list slovenske države
Enotni v zmagi
TUREK, OSMAN
DESNI PRITOK MORAVE
Cena: 12.800 SIT (53,41 €)
Za člane kluba Samorog: 9.984 SIT (41,66 €)
Možnost nakupa na tri obroke
PODOBNA BAJESLOVNA ŽIVAL
Informacije in naročila: knjižni klub Samorog, telefon: 01/ 433 43 06, naslov: Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, e-pošta: knjizni.klub@samorog.com
NEZAUPANJE
ZNAK ZA
BONBON IZŽGANEGA SLADKORJA
ODKLON OD SPLOŠNEGA PRAVILA
GOROVJE V SLOVENIJI
EDEN OD STARŠEV, OČE
DELAVSKA ENOTNOST
UMETNIŠKO DELO
PISATELJ IN PESNIK
GESLO
PREBIVALEC ATEN
L0S0S0V0 MESO
DIŠEČE VINO IZMŠENJ
VRTILNI MOMENT
TOVORNA LADJA
ZVEZNA DRŽAVA V SV. INDIJI
OKOSTJE MRTVEGA ČLOVEKA
VELIKA AVSTRALSKA PAPIGA
IZOBČENJE IZ CERKVE
SEVERN0ATLA-NTSKI PAKT
PESNISKI OKRAS
GRŠKA ČRKA
KNJIŽ. FATURJEVA
OLGA KACJAN
KRČENJE SRCA
GLINA ILOVICA
NEKDANJI
NOGOMETAŠ KRASNODAR
EKSOTIČNA ŽIVAL
SLOVENSKI HOKEIST
SELEN
JAPONSKA NABIRALKA BISEROV
VRSTA ČLENONOŽCA
ARKTIČNI JELEN
ZNAK ZA HELIJ
SLOVENSKI CERKVENI SKLADATELJ ALOJZ
MESTO ENEZ
UGASEL VULKAN
ELVIRA KRALJ
ČEŠKI ŠAHIST VLASTIMIL
PEVKA BAEZOVA
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC JACK
PREDPEČJE
NICK NOLTE
POTOMEC
OKNU PODOBNA ODPRTINA
KAMERUNSKI NOGOMETAŠ ROLAND
LESK
ZNAK ZA NATRIJ
MESTO V
OTOČEK V PRESPANSKEM JEZERU
KNJIŽEVNO ČERNEJEVA
ZRAK (LATINSKO)
i
GRŠKA MATI OLIMPIJSKIH BOGOV
OZNAKA ZA HEKTAR
USTANOVITELJ SIKHIZMA, GUÎU
PETAN, OVITEK, MEČAVA, LR, KEN, ATBARA, VDOR,
SL, STROFA, IVNIK, TROBENTAR, GRČA, AKO, ARNIKA, IL, APOKOPA, MO, ALE, NAM, KAVČUKOVEC,
IREN, IK, ARI, KITAJEC, ORIALI, AJATOLA, ADONAJ, AŠOKA, KANOPA
Nagrajenci 19. številke	
1.	nagrada: 2.nagrada: 3.	nagrada: Dobitnikon da nam poš	JUDITAGABRIJELČlf, Gestrinova 1,1000 Ljubljana
	ALOJZ ZAV0L0V5EK, Podvrh 10,3330 Mozirje
	PAVEL PUŠNIK, Ob gozdu 17, 2382 Mislinja
	1 čestitamo in jih hkrati prosimo, ljejo svojo davčno številko.
Nagrade
1.	nagrada: knjiga Enotni v zmagi
2.	nagrada: knjiga Enotni v zmagi
3.	nagrada: knj iga Enotni v zmagi
i Nagradno križanko izrežite rin najpozneje do 31. 5.2007 1 pošljite na naš naslov:
Demokracija, p.p. 4315, 1 1001 Ljubljana,	1
s pripisom "Nagradna križanka". 1
Demokracija • 21/XII • 24. maj 2007
69
KRONIKA ČASA
VČERAJ, DANES, JUTRI...
>	21.5.1904 so v Parizu ustanovili Mednarodno nogometno zvezo.
>	22.5.1813 seje rodil nemški skladatelj Richard Wagner, mojster romantične opere.
>	22.5.1953 je jugoslovanska zvezna skupščina sprejela zakon o kmetijskem zemljiškem skladu. Praktično je šlo za nacionalizacijo vse zemlje nad 10 ha površine.
» 22.5,1989 so srbski pritiski na Slovenijo dosegli vrhunec z Miloševičevo izjavo, da Slovenija podpira kosovske separatiste in da gre pri njej za »pojave fašistoidnih izlivov mržnje«.
>	23.5.1918 so se v Radgoni uprli slovenski vojaki 97. tržaškega pešpolka.
>	23.5.1951 sije Ljudska republika Kitajska priključila Tibet.
>	24.5.1735 seje rodil belgijski feldmaršal, diplomat in pisatelj knez Charles, Joseph de Ligne. Ko je neka gospa z vzdihom zagotovila, da so vsi moški enaki, je Ligne dejal: »Gospa se hoče s tem samo opravičiti, ker je imela več moških.«
>	24.5.1915 je avstrijski cesar Franc Jožef II. izdal manifest z naslovom Mojim narodom, v katerem je razglasil, da je Italija napovedala vojno Avstro-Ogrski. Italijanska vojska je začela z zasedbo slovenskega ozemlja, na katerem je živelo 260.000 prebivalcev.
>	25.5.181 Oje argentinska ljudska skupščina vrgla podkralja in izročila oblast začasni vladi. Zato na ta dan Argentina praznuje dan neodvisnosti.
>	25.5.1918 je avstro-ogrski cesar Kari sprejel v avdienco Nemce s slovenskega ozemlja in se pri tem izrekel proti ustanovitvi Zedinjene Slovenije.
>	25.5.1991 je prišlo do prve smrtne žrtve vojne v Sloveniji. Transporter JLA je med demonstracijami v Mariboru do smrti povozil Josefa Simčika.
>	26.5.1822 se je rodil pisatelj Edmond Goncourt. Iz njegove zapuščine je bila leta 1896 ustanovljena Goncourtova akademija, ki nagrajuje najboljše romane francoske književnosti.
>	26.5.1942 je VOS OF v Ljubljani usmrtila voditelja akademskega kluba Straža v viharju, univerzitetnega profesorja dr. Lam-berta Ehrlicha.
>	26.5.1990 je tudi uradno razpadla Zveza komunistov Jugoslavije, saj so na nadaljevanju 14. izrednega kongresa (brez Slovenije, Hrvaške in Makedonije) razpustili vse organe ZKJ.
>	27.5.193 i je švicarski profesor Auguste Piccard kot prvi človek z balonom dosegel stratosfero. Dvignil se je na višino 15.688 metrov.
>	27.5.1945 so britanske vojaške oblasti na Koroškem začele izročati slovenske domobrance jugoslovanskim oblastem.
70
POGLED NAZAJ (OD 21.5. DO 28.5.)
»Oče« Sherlocka Holmesa
Angleški zdravnik in pisatelj Arthur Conan Doyle, ki je postal najbolj znan po »starševstvu« enega najbolj živahnih junakov angleške literature, zasebnega detektiva Sherlocka Holmesa, seje rodil 22. maja 1859. Poleg Holmesa nastopata tudi njegov prijatelj, dobrosrčni in lahkoverni doktor Watson, ter njun glavni sovražnik, kriminalni kolovodja profesor Moriarti, akter skrivnostnega okolja, v katerem se dogajajo detektivske zgodbe.
Doylovi romani so s svojo skrivnostnostjo in razburljivostjo navdihnili več združb, ki z vnemo častilcev kulta še vedno ohranjajo spomin na velikega detektiva. Ta je s svojo briljantnostjo in ekscentričnostjo postal stalni junak različnih medijev in je zasenčil avtorjeva veliko boljša dela, med katerimi so zelo kakovostni zgodovinski romani. Conana Doyla je pisanje zgodb o detektivu Holmesu izčrpalo, zato je leta 1893 uprizoril njegovo smrt, vendar ga je na zahtevo bralcev moral »oživiti« in nadaljevati njegove zgodbe.
Igrice z imenovanjem SAZU
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je dobila svoje ime že v času medvojne vladavine generala Leona Rupnika oziroma z odlokom njegove pokrajinske uprave leta 1944. Pred tem se je imenovala Akademija znanosti in umetnosti oziroma AZU. V Kraljevini Jugoslaviji naziv »slovenska« ni bil dovoljen, odlok pokrajinske uprave Leona Rupnika iz leta 1944 o preimenovanju v SAZU pa so komunisti - tako kot druge predpise kolabo-racije - preklicali, ko so prevzeli oblast. Tako so najvišji slovenski znanstveni in umetniški ustanovil vrnili prejšnje »unitarno ime« in
Demokracija ■ 2i/xii ■ 24. maj 2007
nato sami z zakonom, ki so ga sprejeli 21. maja 1948, postavili ime, ki ga je nosila že pred njihovo oblastjo - Slovenska akademija znanosti in umetnosti ali skrajšano SAZU.
Igrice z imenovanjem oziroma preimenovanjem SAZU so bile navidezno otročje kot postavljanje in podiranje peščenih gradov v peskovniku, v resnici pa gre za še en dogodek, ki dokazuje, naj bi se bila komunistična zgodovina Slovencev začela leta 1941 - seveda smo tista, ki so jo oblikovali oni.
Slovenija v OZN
22. maja 1992 je bila Slovenija na zasedanju generalne skupščine OZN v New Yorku sprejeta v OZN. To je bil zadnji korak na poti do mednarodnega priznanja in vstopa v družino svetovnih narodov.
Poglejmo na zadnje »vzdihljaje« Jugoslavije. Nekdanje Jugoslavije ni bilo več, zato je predsedujoči mirovni konferenci o Jugoslaviji lord Carrington, da bi postavil stvari na pravo mesto, 18. maja 1992 predsednika arbitražne komisije prosil za mnenje. Arbitražna komisija je pred tem, 29. novembra 1991, v mnenju št. 1 zapisala, da je »SFRJ v procesu razpadanja«. Lord Carrington je nato vprašal: »Ali lahko danes smatramo, da se je ta proces končal?« Poleg tega je tudi vprašal, kakšen je mednarodni status Zvezne republike Jugoslavije, ki se je štela za edino naslednico nekdanje SFRJ, oziroma kako naj bi reševali vprašanje nasledstva nekdanje skupne države. Badin-terjeva komisija je Carringtonu odgovorila 4. julija 1992. Po njenem mnenju »se je proces razpada SFRJ, omenjen v mnenju št. 1 z dne 29. novembra 1991, končal in je treba ugotoviti, da SFRJ ne obstaja več«. ZR Jugoslavija je morala prositi za priznanje.
* ~ m fill
ODZIVI IN MNENJA
Spoštovani bralci,
uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje.
93.8 m
G (• RENC
ssr_ lüter til.....,■■
Vztrajati z argumenti (2)
Ti dve kvaliteti je postavil dr. Janko Prunk v svojem članku Vztrajati z argumenti (Demokracija, 3.5.07), ko je »razmišljal« o določanju meje v Istri. Med samim pisanjem se je tudi predstavil kot zgodovinar in politolog, vsekakor kot nekdo, ki lahko o tem najbolj kompetentno piše in kateremu lahko brezpogojno verjamemo. Pri tem pa je pozabil pripisati, da je tudi vodja slovenskega dela mešane komisije za mejna vprašanja s Hrvaško, komisije, ki jo je postavila vlada, kar seveda v znatni meri, če ne skoraj v celoti postavlja njegovo kompetentnost in verodostojnost pod vprašaj. Kogar izbere vlada, je lahko samo vladni, ne pa tudi avtonomen.
Žal šest sedmin tega besedila avtor posveča zgodovini Istre od antike do osamosvojitve. In bolj ko gre proti koncu, bolj se mu zapleta. Tako v enem delu pravi, da je bilo proti koncu vojne na območju piranske občine komunistično določanje meje. V resnici
pa je bilo le usodno soočanje in demonstracija dveh nacionalnih elementov, slovenskega in hrvaškega. Vojaško operativno črto je bilo nujno določiti. Vendar seje ta določila šele takrat, ko so hrvaški partizani »operirali« že mimo Črnega Kala, namesto da bi slovenski obvladovali »teren« do Mirne.
V zadnji sedmini teksta pa Prunk izpove politikom svoje všečno videnje, ki je hkrati predlog, kako naj se današnja zapletenost razmejitve razplete. Ne potrudi se, da bi podal kakšne posebno relevantne argumente (da ne bo pomote: omenjanje Badinterja ni argumentacija, kajti Badinter je dal samo mnenje, za katerega ni nujno, da se upošteva), pa se ne glede na to obrača na slovenske politike z vprašanj em, kaj bodo iz naštetega vzeli za argumentacijo v primeru me-diacije (beseda pomeni pomiritev, ureditev spora). In jim svetuje, naj vztrajajo pri stališčih iz leta 1991, torej pri Badinterjevih stališčih, ki izhajajo iz stanja 25.6. i99i.Tosta-nje politiki razlagajo kot posest nad Piranskim zalivom in prost dostop do mednarodnih voda. Zatrjujejo, da je ta rešitev uravnotežena, da je za Slovenijo primerna in da Hrvaški ničesar ne jemlje. To pomeni, da je rešitev v obojestransko optimalno zadovoljstvo. A takšno stanje sta bistroumno predvidela že Drnovšek in Račan v svojem sporazumu - z brisanjem skoraj polovice piranske občine s slovenskega zemljevida. Zakaj ne rečejo bobu bob? Zakaj tudi Prunk opleta okoli tega kot maček okrog vrele kaše? Kot politolog bi moral vedeti, da so njegovi oziroma vladni argumenti samo »brenčanje muh v ušesu«, ki bodo, če bodo položeni na mizo, brez vsake teže in vrednosti; bodo samo floskule, ki jih bodo Hrvatje v trenutku odpihnili. Politiki nam goljufivo zavajajoče rišejo celovi-
tost zaliva in prost prehod v svetovna morja, tako da se vidi, kot da nam bo vrnjeno vse slovensko.
Samo dva verodostojna dokumenta bi zadostovala za pravično rešitev. In ta dva bi morali neodvisni zgodovinarji strokovno utemeljiti, seveda brez razmišljanja o hrvaškem ugodju ali neugodju, in to ne samo zato, ker tudi oni ne mislijo na naše, ampak zato, ker se v takšnih primerih nobena zdrava država na to ne more in ne sme ozirati. Delo mora biti opravljeno pošteno, politično, državotvorno, ne pa sentimentalno. Ugotoviti in uveljaviti je torej treba celovitost občine Piran z ozemljem na Savu-driji, kar je zgodovinsko in pravno utemeljeno, in ugotoviti je treba pravno ničnost nekdanje administrativne meje. Že ta dva argumenta bi zadostovala za pravično rešitev, kaj šele če bi jima dodali še vrsto drugih, ki jih ne politiki ne dr. Janko Prunk nočejo videti.
Ne vztrajnost in argumenti, ampak narobe: najprej pravi argumenti, potem dostojanstveno vztrajanje pri njih. Seveda, takšna drža zahteva zrelost in nacionalno zavest. In tukaj so težave.
Frane Goljevšček, Civilna družba Slovenije za mejo v Istri
—^	íílSíKEí $ESs32e£.
	
	sporne^H
^.is	
	
Dvolični Kučan (3)
V 18. številki ste objavili prispevek Dvolični Kučan (2), v katerem odgovarjam dr. Ljubu Sircu na vprašanje Kučanu, zakaj njegovi sodniki ne dovolijo, da bi preiskali (medvojne in povojne, op. p.) zločine.
21/XII ■ 24. maj 2007
V odgovoru sem zapisal, da se odnos države do partizanskih pobojev ni spremenil niti po tem, ko je ustavno sodišče umestilo partizansko (»druga stran v spopadu«) med vojno nasilje, in da je državni zbor dobil enoletni rok za odpravo neskladja z ustavo.
Ustavno sodišče pa je z novo odločbo iz aprila 2007 šlo še dlje. Državnemu zboru je naložilo, da v šestih mesecih odpravi neskladje 20. člena Zakona o kazenskem postopku z ustavo. Meni namreč, da je zakonodajalec s tako ureditvijo, ko je mogoče zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti le na podlagi določenih zakonov oziroma taksativno določenih kaznivih dejanj, povzročil veliko število primerov, ki za prizadete (svojce pobitih nedolžnih žrtev, op. p.) pomeni nastanek pravne praznine in s tem kršitev načela enakosti vseh pred zakonom in po drugi strani ogroža njihovo zaupanje v pravo, kar je v neskladju z načeli pravne države.
Nadalje isto sodišče meni, da je veljavna ureditev upoštevnega dela zakonskega postopka v nasprotju z ustavo, ker še vedno ne omogoča odprave vseh v procesnem in vsebinskem smislu krivičnih odločb, izdanih na podlagi predpisov medvojne in povojne oblasti, in odprave teh odločb v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, v konkretnem primeru (pritožnice VS, op. p.) v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Tako še vedno ni mogoča odprava krivičnih obsodb nedolžnih žrtev, npr. v primeru pohorskega poboja, ko je bila v partizanskem (v dobesednem pomenu te besede) kazenskem postopku pobitim izrečena le ustna sodba, sodba pa ni bila napisana niti vročena žrtvam in tudi ne njihovim sorodnikom. Nič čudnega. Edini pravnik pri pohorskem poboju leta 1944 je bil Mitja Ribičič - Ciril, iz vojnih poročil pa izhaja, da je že nekaj ►
71
RADIO/BREŽICE
na 88,9 in 95,9 MHz
Demokracija •
ODZIVI IN MNENJA
► dni po poboju izgubil spomin, čeprav se sicer spomni, da je zoper osumljene »ta plave« (kot ugotavlja dr. Sire) tekla preiskava, ki se je sprevrgla v grozovit zaključek.
Državni zbor je dolžan ugotovljeno neskladje odpraviti v roku šestih mesecev. Tako mu je naloženo, da Sloveniji omogoči, da odraste. Mu bo predlagatelj, vlada oziroma pristojno ministrstvo, predlagal ustrezne rešitve, da bodo končno presežene hujskaške strasti obeh strani v spopadu? Se bo Slovenija končno razbremenila povzročene in še vedno navzoče nestrpnosti dela druge strani v spopadu?
Vasja Majhen, Ljubljana
Zloraba demokracije
Komaj smo se navadili na izraz »sestop«, ki ga ne poznajo v nobenem jeziku, tranzicijo, ki je splošen izraz za vse spremembe (v resnici pomeni dekomunizacijo), pa nas dobesedno boli, če začneta Drnovšek in Kučan kritizirati stranke in strankokracijo. Demokracija (ljudska vladavina) brez pridevnika postaja pri nas najbolj zlorabljena beseda. Izraz »parlamentarna« bi bil dovolj, če Putin ne bi dume, Potrč pa svoje nekdanje skupščine razglasil za parlament. Tako nam nasproti zgrešenim enostrankarskim »demokracijam« ostaja bistveno: dvo- ali večstrankarska parlamentarna demokracija. Žal moramo v netradicionalnih demokracijah to samoumevnost vedno ponavljati. Prav tako moramo ponavljati, da nas z enostranskih zaprtih cest v odprto družbo ne bodo vozili isti »politiki« (H. Arendt - v enostrankarskih režimih ne moremo govoriti o pravi politiki).
	RADIČ		I^aI/A
196,4 MHz m			ilm
Slovenske gorice Trg osvoboditve 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20, /20 73 24, fox: 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: rodio@ radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.rodio-rsg.si			
R
RADIQDMEV
97.2, 99.5, 103.7, 106,2 MHZ UKV, STEREO, RDS
Po Popperju vsaj od Aten dalje vemo, da ljudstvo samo ne more vladati. Prvič, ker večina nima vedno prav. Popper navaja ogromno zablod nekoliko okorelega (schwerfällig) javnega mnenja, na primer splošna podpora paktu Hitler - Stalin. Pri nas se je razvilo antipučnikovstvo (naj mi veliki slovenski revolucionar misli popa-čenko oprosti), ki je za idejo žrtvoval samega sebe in ne drugih, kot to počnejo revolucionarji - po H. Arendtu), nato pa še antijanšev-stvo, ko še ni bil na oblasti. Javnemu mnenju lahko verjamemo samo na daljši rok, ko intuitivno začuti resnico. Drugič, poleg tehnične neizvedljivosti ne znamo vsi sestaviti in izvesti političnega programa, znamo pa skoraj vsi biti kritični, da pri volitvah rečemo »da« ali »ne«. Zato izvolimo dve ali več strank, ki jih vsaj vsaka štiri leta (nikomur ne pride na pamet, da bi volili za 45 let) lahko odpokličemo (abwählen) in tako dobimo vladavino strank, ko oblast prvič v zgodovini zamenjamo brez prelivanja krvi.
Anglosaške demokracije so pred skoraj 200 leti prvič v zgodovini na napačno vprašanje, kdo
naj vlada (od Platona do Marxa), najpametnejši ali najmoralnejši (delavski razred), našli pravilnej-še vprašanje, kdo naj ne vlada.
Nova vlada, kije nastopila mandat 4. oktobra 2004, je do sedaj najbolj povečala faktor (ali indeks) demokratičnosti, ki je produkt števila menjav vladajočih opcij X moč opozicije (ali 100 - vodilna stranka) X demokratična tradicija (leta pari. dem.) X volilna udeležba. Obstaja resno vprašanje, če ta indeks do 4. oktobra celo ni bil enak o; so se pa prebudili: Semo-lič, Štrukelj, Hanžek, kakih 6 novinarjev, mirovni inštituti in razni drugi »civilisti«. Vsekakor ta vlada ne more biti po Kučanovem okusu, ki je želel »žlahtno desnico, ki bi jo vodil Oman« in bi se Kučan lahko fotografiral s to konstruktivno opozicijo. Prepustil bi ji celo 15 ministrstev in bi ji brez drugih kadrovskih menjav lahko naprtil odgovornost.
Po Krausu in Popperju poznamo enostavno resnico, da nam vlada nikoli ni prijetna, vendar je v obliki strankarske parlamentarne demokracije najmanj boleča. Resni privrženec parlamentarne
demokracije se mora odpovedati upanju, da obstaja idealna oblast.
V »Delu« je celo kulturnik Kol-šek napovedal, da bodo Zboru za republiko in intelektualcem Nove revije«, ki so večstrankarski sistem zahtevali leta 1986 (in jih bom zato vedno spoštoval), odgovorili intelektualci Foruma 21, kot sta Zlobec in Kmecl... Naj mi cenjena gospoda oprostita, če mislim, da res nista poklicana razpravljati o večstrankarski demokraciji. V tem »telesu« (forum) se skriva velik del nekdanjih upokojenih direktorjev, ki so gradili napačne nekonkurenčne kapacitete in čez noč vrgli na cesto več kot 120.000 delavcev. V istem telesu sta tudi zgodovinarja Repe in Nečak, ki sta pozabila, da zgodovina ni nekaj absolutnega (ki se ji je nemoralno upirati), ampak je zgodovinopi-sec tisti, ki osvetljuje (Scheinvver-fertheorie) in razporeja dogodke. Bližanju resnici kot edini možnosti izbire se je izognil celo simpatični Cerar ml., ki je v »Delu« posvetil celo stran razlikam med politikom in državnikom, ker prvi gleda samo na prve volitve, državnik pa naj bi gledal naprej. S tem je
petek 25.5.2007ob 20.30
72
Demokracija • 21/XII • 24. maj 2007
ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM
kot slabšalno stigmatiziral sedanjo strankarsko demokracijo.
Državnike je pozneje izbrala zgodovina. Churchill, Roosevelt, De Gaulle, Adenauer ... so morali zmagati na prvih volitvah in so vsi prihajali iz levice ali desnice (»sredinskih« ali desusovih kljub starosti nimamo). Namesto enostrankarskih državnikov, ki so skoraj vsi postali zločinci, pa se danes klanjamo grobu neznanega junaka (da nam ni treba vedno rušiti kipov). Bojim se, da bi Slovenci po Kardelju podedovali (m)učiteljske, neodvisne sredinske dobrotljive, nadstrankarske, nepolitične, pokončne, objektivne, strokovne, pozitivno misleče, socialne učitelje, zmanjkalo pa bi učencev (volivcev je slab milijon). Seveda pa »sociala« kot beseda sama ne pomeni veliko, dokaz za to je neizvolitev socialnega Schro-derja in izvolitev desne Merklove.
Drnovšek je rekel, naj bodoči predsednik ne bi bil politik in si te funkcije ne bi želel. Dobro, da se je po tej neumnosti umaknil v virtu-alnost, ker si ga novinarji kot Re-povž in peterica drugih novih upokojenih tranzicijskih pridobitev »Mladine« ne bi upali kritizirati.
Franc Maurič, Ptuj
Objokovanje preteklosti
Nekateri državljani še vedno mlade države Slovenije se ob vseh državnih praznikih z nostalgijo ozirajo v preteklost.
O 27. aprilu je škoda izgubljati besede. To je praznik, ki so si ga morali izmisliti, da bi prekrili resnico. Komunisti so bili tesni zavezniki Velikega rajha oziroma nacizma. Šele 22. junija so
Radio Alpski val vyww.alpskival.net 105 3811 886 <053811 674
spremenili smer po direktivi iz Kominterne. Tudi 1. maj sindikalisti razglašajo za razredni boj. Najlepše jih je poučil sedanji ljubljanski župan Zoran Jankovič, ki je mimogrede tudi sam eden večjih kapitalistov. Dejal je, da je to praznik tudi za direktorje in kapitaliste oziroma da lahko oboji skupaj z delavci ustvarijo blaginjo. Naši vrli in večni sindikalisti so ostali v dobi samoupravne socialistične Jugoslavije. Čas jih je povsem povozil. Predvsem pa delajo škodo delavstvu in tudi državi kot celoti. Najbolj problematičen praznik pa je 9. maj. Res je ta dan tudi dan Evrope, mnogi pa ga pojmujejo kot dan osvoboditve. Res se je 2. svetovna vojna končala 7. maja; ta dan praznujejo zahodni zavezniki. Za nekdanjo SSSR pa je to 9. maj. Resnica je tudi to, da so to pomembni datumi za Zahodno Evropo. Premagan je bil zločinski nacistični režim, ki je podjarmil skoraj vso Evropo. Zahodni narodi in države so upravičeni do praznovanja, seveda pa tega ne moremo trditi za Vzhodno Evropo, ki ji je pripadala tudi komunistična Jugoslavija. Po končani vojni se je torej začel krvav obračun s protikomunisti in z vsemi, ki niso bili po volji rdečemu režimu. Uprizorili so najmnožičnejši pokol. Nadaljevali so z ropanjem in zapiranjem vseh, ki jim niso bili po volji. Zanimivo je tudi to, da se je na enak način, kot se je vse začelo, tudi končalo. Konec Jugoslavije je bil enako krvav, kot je bil njen začetek v maju 1945. Za Slovence je razlika v tem, da so se najmnožičnejši poboji in pokoli leta 1945 dogajali v Sloveniji. Ob njenem koncu so najbolj krvavo zgodbo uprizorili v Bosni in na Hrvaškem.
Zato so vsa praznovanja, povezana z Jugoslavijo, nostalgija tistih, ki so imeli neomajno oblast v nedemokratični Jugoslaviji. Vsakršno govorjenje o nekakšni osvoboditvi leta 1945 je laž in zavajanje mlade generacije. Slovenija je bila osvobojena diktatorskih režimov ob plebiscitu 23. decembra 1991. Zato moramo vsi pravi demokrati in domoljubi, ki smo takrat podpirali DEMOS in bili sodobniki tega časa, zavrniti vse druge »osvoboditelje.
Alojz Dragoš, Ljubljana
Drnovškova ambrozija
Marija Vodišek
Ambrozija je bila hrana grških bogov na Olimpu, ki jih je naredila nesmrtne. Doslej znani delni podatki o dolgoletnem delovanju Sove dokazujejo, da je slednja poleg rednih finančnih sredstev, ki jih je kot agencija prejemala, imela tudi »črni fond«. Že samo ime »črni fond« pomeni, da so bila sredstva prikrita in je Sova z njimi počela tisto, kar so ukazali. Kdo? Zanje so vedeli le izbrani »posvečeni«, med katerimi seveda ni bila sedanja vlada. Skrbno spuščena zavesa se čedalje bolj odstira in razblinilo se je slepilo o »skromnosti« predsednika države Janeza Drnovška. Njegova skromnost je bila režirana igra in zaradi tega se je »črni fond« Sove lahko uporabljal prikrito za določene namene. Med njimi je bilo tudi alternativno zdravljenje Janeza Drnovška. Zdravilske guruje je bilo treba plačevati. In tu je tista »božanska ambrozija«, s katero so in menda še zdravijo predsednika države. Bi kdo od državljanov nasprotoval odkritemu zdravljenju bolnega predsednika? Menim da nihče. Zakaj je hotel na vsak način biti skrivnosten in skorajda »nadnaraven«? Varal je sebe in varal je državljane, varuhe »črnega fonda« pa je naredil za glavne krivce. Zato morajo danes prostodušno lagati in se vse bolj zapletati. Zato je bila potrebna komisija državnega zbora, v kateri so sami »naši fantje«. In ta komisija se je in se še trudi odvzeti legitimnost vladni komisiji, čeprav je Sova vladna institucija. Odmevi na TVS 1 10. 5. 2007, v katerih so sodelovali pravosodni minister Lovro Šturm, poslanec SDS Jožef Jerovšek, nekdanji direktor Sove Iztok Podbregar in poslanec LDS Rudolf Moge so vsakomur, ki hoče razumeti, razkrili prikrito zakulisno delovanje Sove. Iztok Podbregar se ničesar ne spomni, kar je za direktorja institucije, kot je Sova, katastrofa, Rudolf Moge pa je razpravo poskušal speljati na orožje, svojo pripovedko z dolgo brado. Izjave in dokazi pravosodnega ministra Lovra Štur-ma so verodostojni in jim lahko verjamemo. Da »skromnemu« predsedniku države in njegovi svetovalni ekipi ni bilo nikoli dovolj denarja, smo lahko ugotovili že ob reševanju njegovega odposlanca Toma Križnarja iz Sudana. Za vse, ne le za svoje zdravljenje, je vedno iskal alternativne poti, te pa so se vedno ponesrečile. Če bi se predsednik države odrekel uslugam nekaterih svojih svetovalcev, med katerimi je prvi stari aparatčik Ivo Vajgl, ne bi bilo nepotrebnih zapletov med njim in vlado. Predsednikov glavni svetovalec Ivo Vajgl v javnosti ne nastopa kot svetovalec, temveč kot zapriseženi obrekovalec vlade in Janez Drnovšek mu slepo sledi. Logična posledica takega početja pa so nesporazumi med njim in vlado. V zadnjih dveh letih je Janez Drnovšek v funkciji predsednika države in s slabimi svetovalci ustrelil že veliko kozlov. Nedeljski predsednikov »pohod proti lakoti« v središču Ljubljane je bil vnaprej organiziran napad in diskreditacija vladne komisije za nadzor delovanja Sove, ki jo je Drnovšek najmanj petkrat imenoval komisija za obrekovanje. Takšnih izrazov si niti na pol ljudožerski afriški poglavarji ne bi privoščili. Naj predsednik države vsaj dostojanstveno sklene svoj mandat in pusti vlado vladati.
Demokracija • 21/XII • 24. maj 2007
73
LJUDJE
Politični semafor
¿L
DmOVŠkoV apologet Nekdanji ustavni sodnik dr. Lojze Ude kljub nespornemu pravniškemu znanju izgublja svojo kredibilnost. V nedavni televizijski debati na komercialni televiziji je deloval kot odkrit apologet predsednika Drnovška v aferi Sova. Čeprav je Ude porabo črnega fonda Sove v osebne namene označil za nezakonito, je izrazil prepričanje, da je sedanja vlada morala vedeti za tovrstno porabo in da gre za izluščenje informacij, ki bi škodile Drnovškovemu ugledu.
Prestopil Rubikon Direktor mariborske splošne bolnišnice dr. Gregor Pivec, ki so mu na lanskih županskih volitvah svoj glas zaupali številni Mariborčani, se je odločil za pogumen korak in postal član SDS. Neuradno naj bi prevzel celo krmilo strankinega lokalnega odbora. Pivec je že na zadnjih volitvah užival podporo strank koalicije Slovenija, s svojim ugledom in delavnostjo pa utegne utrditi položaj vodilne slovenske politične stranke tudi v štajerski metropoli.
Ima Čisto vest Nekdanja generalna državna tožilka Zdenka Cerar (LDS) je pričala pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se ukvarja z razmerami na državnem tožilstvu. Žal pričanje ni prineslo nič novega. Cerarjeva je zavrnila obtožbe Borisa Popoviča, češ da je imela opravka z njegovo aretacijo. Pojasnila je tudi, zakaj preiskave napada na Mira Petka ni dodelila skupini tožilcev za posebne zadeve. Ob razkritju afere Železnik pa je bila, kot je pojasnila, tudi sama šokirana.
Večni predsednik zbornice?
Vrisk, ki se je svoj čas pojavil tudi kot potencialni kandidat za kmetijskega ministra, je postal razpoznaven s trdim - za nekatere avtoritarnim - načinom vodenja zbornice. Dolgoletni član SLS si je s podporo stranke z izredno močnim zaledjem na podeželju to lahko privoščil. Tako se obveznega članstva, ki v drugih zborničnih telesih odhaja na smetišče zgodovine, na kmetijski zbornici krčevito oklepajo, in to kljub negodovanju številnih majhnih kmetov, ki v zbornici ne vidijo več varstva svojih interesov. KGZS je v sedmih letih obstoja po drugi strani nedvomno odigrala pomembno vlogo pri svetovanju kmetom v čedalje bolj zbiro-kratizirani kmetijski dejavnosti. Kljub temu je na kmetijskem področju v zadnjih letih prišlo do več neprijetnih zapletov, nazadnje pri zamujanju z izplačili subvencij, kar je med kmeti povzročilo precejšnje negodovanje. M.V
Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Peter Vrisk se je verjetno med vsemi navzočimi še najbolj veselil 7. rojstnega dne zbornice, ki so ga prejšnji teden slovesno obhajali v Ljubljani. Kot kaže, mu je usojeno, da KGZS vodi še nekaj let. Vrisk, rojen v Celju leta 1961, je diplomant oddelka za živinorejo ljubljanske Biotehniške fakultete. Delovne izkušnje si je med drugim nabiral kot direktor Kmetijske zadruge Celje, od leta 1997 pa kot predstavnik interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev zaseda tudi mesto v državnem svetu (DS). Nad zadnjimi volitvami predstavnika kmetov v DS je visela senca dvoma, saj so Vrisku nekateri očitali, da ga je KGZS pri internih volitvah za ta položaj favorizirala. Predsednik zbornice in svetnik je tudi predsednik upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije.
Demokracija • 2i/xn • 24. maj 2007
knj igarna
Demokracija
NAROČILNICA

NAROČILO (označite z x): U Tone Kuntner: Mati Slovenija
Dušan S. Lajovic: Med svobodo in rdečo zvezdo J Milan Zver: 100 let socialdemokracije D Albert Svetina: Od osvobodilnega boja do banditizma
□	Janez Janša: Okopi d Janez Janša: Premiki
□	Jaklič in Toplak: Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili
L J Cijan, Toplak, Dubrovnik (ur.): Državna ureditev Republike Slovenije
□	Viktor Miklavčič: Pričevanja
□	NOVC Matjaž Klemenčič, Vladimir Klemenčič: Prizadevanja koroških Slovencev za narodnostni obstoj po drugi svetovni vojni
0	NOVO sjivin Eiletz: Skrivnost komiterne
G Jan F. Triska: Pozabljena fronta prve svetovne vojne
□	M. Zaje, F. Kozina, F. Dejak: Ušli so smrti
□	Vasja Klavora: Predel 1809
□	Tomaž Butkovič: Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogrske
□	Jože Dežman: Moč preživetja
U Jože Hubad: Dolga slovenska pot v svobodno Evropo
□	Andrej Capuder, Bogdan Kladnik: Slovenija brez meja
U Jože Dežman, Marjan Linas: Med kljukastim križem in rdečo zvezdo
□	Jože Dežman: S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe
□	A. Elste, M. Koschat, H. Filipič: Nacistična Avstrija na zatožni klopi
□	Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945,1.
□	Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, II.
□	Tamara Griesser-Pečar: Stanislav Lenič, življenjepis iz zapora
□	Eiletz: Zgodovina neke kolaboracije: Boljševiki in Nemci 1914-1918
□	Andrej Rahten: Pozabljeni slovenski premier
□	Dieter Blumenvvitz: Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941-1946)
□	Vasja Klavora: Koraki skozi meglo
□	Milan Zver: Demokracija v klasični slovenski politični misli
□	Tita Kovač Artemis: Baron Janez Vajkard Valvasor
□	Ive A. Stanič: V objemu osvoboditeljev
1	I Jože Žemljic: Življenje je večna borba
9,18 EUR	/	2.200,00 SIT	Izpolnjeno naročilnico pošljite
25,87 EUR	/	6.200,00 SIT	na naslov:
9,18 EUR	/	2.200,00 SIT	
27,95 EUR	/	6.700,00 SIT	Demokracija, p.p. 4315,
9,18 EUR	/	2.200,00 SIT	1000 Ljubljana
9,18 EUR	/	2.200,00 SIT	ali na faks 01 230 0661.
20,82 EUR	/	4.990,00 SIT	
35,46 EUR	/	8.500,00 SIT	Poštnino po veljavnem ceniku Pošte
			Slovenije plača naslovnik ob prevzemu.
20,44 EUR	/	4.900,00 SIT	Vse cene vsebujejo 8,5% DDV.
32,00	EUR	/	7.668,48	SIT
23,96	EUR	/	5.741,77	SIT
22,95	EUR	/	5.500,00	SIT
16,29	EUR	/	3.906,00	SIT
28,07	EUR	/	6.727,00	SIT
22,95	EUR	/	5.500,00	SIT
27,16	EUR	/	6.510,00	SIT
4,13	EUR	/	990,00	SIT
45,27	EUR	/	10.850,00	SIT
20,82	EUR	/	4.991,00	SIT
27,16	EUR	/	6.510,00	SIT
22,11	EUR	/	5.300,00	SIT
4,52	EUR	/	1.085,00	SIT
4,52	EUR	/	1.085,00	SIT
18,56	EUR	/	4.449,00	SIT
27,94	EUR	/	6.696,00	SIT
17,65	EUR	/	4.232,00	SIT
16,02	EUR	/	3.840,00	SIT
26,95	EUR	/	6.460,00	SIT
18,36	EUR	/	4.400,00	SIT
12,51	EUR	/	3.000,00	SIT
10,43	EUR	/	2.500,00	SIT
8,34	EUR	/	2.000,00	SIT
Obvestilo potrošnikom:
Cene so preračunane po tečaju zamenjave:
I EUR=239,64 SIT..
Ob naročilu
2	(dveh) knjig:
darilo lonček "Demokracija"
3	(treh) knjig:
darilo lonček + kapa "Demokracija"
4	(štirih) in več knjig:
darilo lonček + kapa "Demokracija" + knjiga (po našem izboru)
Ime in priimek (¡me podjetja):
Datum naročila:
Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica:
Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe):
Kraj, poštna št.:
Kontaktna oseba (samo pravne osebe):
Davčni zavezanec: □ NE □ DA IDzaDDV:
knj igarna
Demokracija
www.demokracija.si
Nova obzorja d. o .o, Komenskega 11, Ljubljana
Fantje, petek je, Kje ste?
Popravljam pipo! Pridem.
Takoj pridem, samo še avto parkiram
Končujemo reklamo. Pridem čez pol ure. Še preden Jure popravi pipo. Stavim!
Ej, jaz sem na rentgenu, Ne sprašujte... Uuu, kakšna sestra ...
IMOKIA
Connecting People
Z VSEMI NAENKRAT!
Predstavljamo vam novo storitev Pritisni in govori s katero se lahko kot po "vvalkie-talkieju" v promocijskem obdobju brezplačno pogovarjate z več sogovorniki hkrati. www.mobitel.si/PG