For the Editorial Board and SNF Ivan Cerar
Address: 61 McFarland Ave. Toronto 10, Ontario, Canada
St. Joseph's Press, Toronto
Subscription rates: $3.- per year
25 cents per copy 1 line 10 cent, 1 column x 1" $ 1.40
sLovensKA
Če nimajo tisti, katerih naloga na vseh ravnih je skrb za občo blaginjo, poguma, da izvedejo nujno potrebne globoke družbene in gospodarske reforme, potem se naj pripravijo na zagovor pred Bogom in pred zgodovino za katastrofo, ki jo bo povzročila njih zakrivljena opustitev"
Georges-Henri-Levesque
FOR n FREE 5IOUEnin
LETNIK VI VOLUME VI.
TORONTO, 15 APRIL 1956
ŠTEVILKA: 4 — NUMBER: 4
GUVERNERJA LAUSCHE-TA ZA PREDSEDNIKA
Guverner Ohija JFrank J. Lausche
V Chicagu je poseben odbor za državo Illinois (Frank Kos-mach, dr. Lud Leskovar, Anthony Wencel, John O'Sha-ughnessy, Albina Novak in Frank Schonta) organizacije "Državljani za Lauscheta" izdal poziv na volilce, naj v primarnih volitvah 10. aprila vpišejo na glasovnico kot predsedniškega kandidata o-hijskega guvernerja Franka Lauscheta.
Odbor slika Ideal predsedniškega kandidata:
Biti mora oseba, ki mu je blaginja države več kot lastna, njegovih prijateljev ali pa poveličanje stranke. Ne sme se ozirati na poklicne posredovalce in pritisk raznih skupin. V delitvi pravice mora biti u-niversalen ter ne sme nikogar izključevati zaradi rase, vere ali politične pripadnosti. Pripravljen mora biti na pravične odločitve v sporih med delom in kapitalom ter mora
ISTI CILJI ♦. .
Druga taktika — isti cilj
Amer. tednik U.S. News & World Report je značilno naslovil poročilo o degradaciji Stalina: "4 živi 'heroji' likvidirajo enega mrtvega", dočim je kanadski tednik the Ensign izjavil, da je treba priznati Hruščevu vsaj to originalnost, da je začel likvidirati mrtve.
O tem vprašanju, ki bi mu vsi radi našli zanesljivega odgovora — nekateri so mnenja, da bi Sovjeti radi tako dobili pomoč zapadnih inlustrijal-cev, da bi jim industrializirali Kitajsko kot so nekoč organizirali organizacijo tekočega traku v Rusiji (Ford, Fiat) — je govoril v Torontu 18. marca vseučiliški profesor dr. Ciril Žebot, vodja ekonomskega oddelka in Instituta o komunizmu na Duquesne vseučilišču v Pittsburghu, Pa.
V naslednjem prinašamo posnetek njegovega predavanja:
Spremembe v Sovjetiji po obtoži Stalina so samo dozde-devne. V bistvu sovjetskega režima in njegove politike ni opaziti nikake spremembe.
Poveličevano "kolektivno" vodstvo pomeni samo, da se je Stalinova osebna diktatura trenutno prehodno spremenila v diktaturo skrivnostno izbrane klike nekaj ljudi, ki pa so bili vsi tesni Stalinovi sodelavci in so meli Isrečo, da jih ni nobena čistka spravila s sveta. Hruščev ima kot tajnik stranke še vedno vodilni položaj ter kot tak možnost, da se vsak trenutek uveljavi kot osebni diktator Stalinovega kova.
Narodi Sovjetske zveze o-stanejo slejkoprej izročeni na milost in nemilost totalitarnemu režimu, ki ga ne vežejo
ALI RES BREZ USPEHA...?
Bog, ki vodi in vlada narode in posameznike, pošilja ob določenih prilikah posameznikom in narodom preizkušnje, ki naj. ljudi vzdramijo iz napak in jih privedejo na pravo pot spoznanja k — Luči in Resnici.
Te preizkušnje so čestokrat trde. Ljudje smo pač večkrat čudne narave. Lepa beseda ne zaleže dosti. Ko dobimo s "kolom po glavi", se streznemo in pridemo k pameti.
Da med Slovenci ni bilo vse v redu in po božji zamisli, kdo more to zanikati? Imeli smo lepo število katoliških organizacij, imeli smo "elito", ki je študirila socialna vprašanja
poznati težave ameriškega delavca in kmeta. V dobro državljanstvo mora povezati domačine ter priseljence. Do drugih vlad mora imeti pozitiven in konstruktiven odnos. Njegovi pogledi morajo vedno odražati njegovo iskreno mišljenje. Frank Lausche, ki je bil že petkrat izvoljen za guvernerja in ki dobiva več glasov kot njegova stranka sama, ima te lastnosti.
Predvsem je važno da guv. Lausche dobro pozna komunistične sladke obljube, katerim ne bo nikoli nasedel. Pred kratkim je časnikarjem jasno izjavil, da bi on, če bi bil izvoljen za predsednika, ustavil ameriško pomoč komunistični Jugoslaviji, ki samo škodi ameriškemu ugledu, ker mali narodi ne morejo zaupati t.zv. politiki "ekspedi-tivnosti".
Za Slovence je važno, da vedo, da je guverner ponosen na svoje slovensko poreklo ter je v razgovoru s poročevalci vedno povdaril, da je "sin revnih slovenskih emigrantov".
j v zvezi s papeškimi okrožnicami. Celo tekmovali smo v tem. kdo bolje obvlada obdelano snov. Čutili smo vsa leta od 1918 dalje, da demokracija v novi državi, ki smo jo zvali "Jugoslavija", šepa.
Mislil si lahko še po svoje, toda govoriti in delati pa že nisi smel vedno tako, kot si mislil, da je prav po božjem in človeškem pravu. Dobro nam je še v spominu doba, ko je bilo prepovedano biti Slovenec in si moral biti oprezen, če si svoje slovenske nazore razlagal in zagovarjal po svojem slovenskem čutenju.
Šepala je demokracija v stari domovini, posluževali smo se je le takrat, ko smo jedli kruh "opozicije", ko smo pa stali ob "vladnih koritih", pa je demobracija večkrat izgubila pomen. Na nekem zborovanju "vodilne" slovenske stranke je bilo. V času nesrečne JRZ dobe. Stranka je vsiljevala volilcem kandidata, ki ljudem ni bil všeč. Na zaup-niškem sestanku je zastopnik te stranke dejal: "Pa če vam pošljemo slamnatega kandidata, mora biti izvoljen"...
In reševanje socialnih problemov. .. ? Bili so zelo pereči tudi pred letom 1941. Poznali
Prof. Ciril ŽEBOT — odbornik C.E.S.
Naknadno smo izvedeli, da je bil na občnem zboru Catholic Economic Association v New Yorku 30. decembra 1955 izvoljen v odbor tega znanstvenega društva katoliških gospodarstvenikov tudi \ g. prof. dr. Ciril žebot, ki predava ekonomijo na Duquesne vseučilišču v Pittsburghu. K izvolitvi g. profesorju iskreno čestitamo!
Nove slovenske plošče
MATI — DOMOVINA — BOG Spominski album domobranskih pesmi in koračnic, izdan v ZDA ob zaključku spominskega leta vrnitve iz Vetrinja in pokolja 11.000 slovenskih mož in fantov.
Na petih ploščah (78 obratov na minuto) so sledeče pesmi in koračnice:	'
Naprej, zastava Slave domobranska godba Mi slovenski smo vojaki petje domobrancev Vsi so prihajali	godba
petje petje godba petje zbor z godbo petje zbor
zbor z godbo zbor
godba in petje
Moja domovina (Oče, mati) Mi, legionarji Triglavska koračnica Naj čuje nas Za dom v boj Slovenski domobran Oj, Doberdob Domobranska koračnica Oj, slovenska žemljica Koračnica generala Rupnika
Plošče so originalni posnetki petja domobrancev in domobranske godbe, snemano na trak 1. 1944 v Ljubljani.
Spominski album ima veliko zgodovinsko vrednost in dragocenost, kajti na teh ploščah je ohranjeno petje onih, ki so bili med vrnjenimi in pobitimi.
Plošče stanejo v Clevelandu $5.50, po pošti v ZDA $6.- v Kanadi zaradi carine in prevoznih stroškov v Torontu $ 6.50, izven Toronta v Kanadi dodatek za poštnino. Naročila naslovite na: v Kanadi Spommski album, 61 McFarland Ave., Toronto 10, Ont.
Vsakemu albumu bo priložena tudi knjiga K. Mauserja
"VETKINJSKO POLJE"
v ZDA Slovenska pisarna 6116 Glass Ave., Cleveland 3, Ohio
ne ustava in ne zakoni. V Sovjetiji kakor tudi v ostalih komunističnih državah, vključno Titovo Jugoslavijo, ni ni-kakega sledu o vladi "ljudstva po ljudstvu". Nova sovjetska vlada tudi ni nič bolj "za ljudstvo" kot je bil Stalin, kajti vse človeške in gospodarske sile uravnava samo za zgraditev komunističnega režima in moči, nikakor pa ne
v blaginjo sovjetskega potrošnika in državljana.
Tudi v sovjetski zunanji politiki ni opaziti kake resne spremembe. Hruščev se ni odpovedal nobeni teritorialni pridobitvi Stalina po 1. 1945. Še več, izrecno je povdaril, da si bo njegov režim prizadeval za dokončno osvojitev sveta za komunizem. Edina razlika utegne biti, da so sedanji ob-
smo jih. Vedeli smo, vsaj mi katoličani, za smernice pape-ških okrožnic: "Rerum nova-rum" in "Quadragesimo an-no". Ni bilo vse zlato tudi v katoliških krogih. Mladina, ki je po svoji naravi nagnjena k idealnemu gledanju, pa tudi k ostri kritiki nedostatkov, je vstajala in dajala duška. Ni bilo vse "rdeče" takrat, toda mnoge idealiste so stari konservativni krogi naravnost potiskali v objem rdeče bratovščine. Vsako dobronamerno kritiko so smatrali za zločin in že obenem tudi za — komunizem. "Kaj pravzaprav hočete?", je bilo nevoljno vprašanje tistih, ki so čutili, da so prizadeti. Bil je idealizem na eni strani, to je bila mladina, ki je hotela nekaj novega, zdravega, boljšega, res pristno krščanskega, toda bilo je pa tudi ozkosrčno strankar-stvo in klikarstvo, ki je poznalo samo eno — oblast, brez ozira na potrebe naroda. Posledice v Sloveniji! — revolucija, maščevanja, tragedija in križev pot celotnega slovenstva.
Vsa leta od 1941 dalje so za slovenski narod leta preizkušnje. Najtrša preizkušnja je nastopila takrat, ko je po zaslugi zapadnih "demokratov" zavladal komunizem tudi v Sloveniji, Bog je obiskal svoje ljudstvo... Na čudovit način! Poslal je slovenskemu narodu križ. Del slovenskega naroda je poslal v begustvo, večini pa je namenil šolo trpljenja na rodni grudi.
Vsakemu delu je Bog odmeril svojo nalogo. Onim doma, da v trpljenju dozorijo in se izkristalizirajo. V viharju, ki je završal po drugi svetovni vojni, naj odpade suho listje, žive veje pa naj postanejo še bolj odporne, da ob času, ki je določen od božje Previdnosti, poženejo cvetje in obro-de sad. Mislim, da pravi bodo-" či voditelji rastejo doma v
Zmagovalka Ontarijskega jezera — katoličanka
Marilyn Bell
Marilyn Bell, mlada športna junakinja, ki je prva preplavala Ontarijsko jezero in se proslavila kot najmlajša zmagovalka Angleškega kanala, je prestopila v katoliško vero. Letos za Veliko noč se je prvič udeležila katoliške božje- službe. Obiskovala je katoliško šolo in je že preje nosila pri plavanjih svetinjo sv. Krištofa.
THIS IS SLOVENIA
BLED IN SPRINGTIME
"According to legend, Ljubljana was founded by Jason; it is built on the site of Augustus' city of Emona, devastated by the Huns in the fifth century. Today with many attractive old buildings and many modern ones, including factories, it is a scenic Alpine city and the capital of Slovenia. Within easy distance are the fourteen-mile-long Postojna grottoes (Postumia-Grotte), the largest stalactite and stalagmite caves in Europe, once visited by Dante, who refrained from "personalizing" the walls as Byron did the pillar at Sunium. In one of them, brightly illuminated for the occasion, a lively ball is held each year, here the young people dance traditional as well as modern dances."
"Bled, the most famous Alpine resort in Yugoslavia, is in the romantic valley between the Julian Alps and the Karawanken Mountains. The glacial lake at BOHINJ, and the gorges of the Sava River Valley, as of the Logar Valley in the Savinja Alps, make this ideal climbing country. Slovenia has many farms and is famous for its livestock. Maribor, on the Drava, is a wine, wood, and fruit center; it is also noted as a tourist center both in winter and summer for mountain excursions. Near Ptuj, the Roman Poetuvium, with its great fortress dominating the whole countryside is one of the biggest aluminum factories in Europe."
(Anne Fremantle and Bryan Holme, Europe, A Yourney with Pictures, p. 200)
trpljenje in neizmernih priz-skušnjah.
Emigracija, lepo število je slovenske povojne emigracije — je dobila zopet svojo posebno nalogo. Razpršeni smo po širnem svetu. Menda ni dela zemlje, ki bi ne bila pognojena s slovensko krvjo in znojem. V zapadnem svetu naj ai ta emigracija — predvsem slovenska inteligenca — spoznala bistvo resnične demokracije. Tukaj naj oplemeniti svoje duševno obzorje z idealom resničnega človeškega dostojanstva. V tujini naj spozna, kaj bi bilo najbolj pri-
merno in za Slovence najbolj koristno v času, ko dosežemo svoj najvišji narodni cilj — svobodno, suvereno slovensko državo. Povdarim, Bog nas je poslal v tujino, da se naučimo demokracije za vodstvo slovenske države. Voditelji bodo zrastli doma v trpljenju, slovenska emigracijska inteligenca, pa tudi vsi ostali, pa naj te izkušnje kdaj, ko bo čas za to, posredujejo rojakom v domovini.
Trpeč narod doma je ostal zvest izročilom Slomška, Mah-niča, Prešerna, dr. Korošca, (Nadaljevanje na drugi strani.)
lastniki v Moskvi prepričani, da imajo zaradi obojestranske posesti atomske bombe na razpolago več časa za dosego tega cilja. (Da to prepričanje ni neosnovano, izpričuje dobro dokumentiran članek v U.S. News & World Report
16. marca t.l. "Why Russia Sees Victory Without War"-op. ur.) Ta- razlika pojasni,
zakaj si dovoljujejo nekaj več taktične gibčnosti in lepše diplomatske šege v dnevnem za-i sledovanju stare stalinistične zunanje politike.
Zapad mora postaviti proti tej nespremenjeni, pa bolj prikriti sovjetski politiki jasno in iskreno svojo svetovno politiko, ki mora obsegati dvoje:
Sovjeti morajo dati svobo-
do vsem narodom, ki so si jih podvrgli po 1. 1945.
Vsi narodi sveta so upravičeni do samostojnosti brez o-zira na velikost, če imajo zavest lastne narodne individualnosti.
To je edina pot, kako odgovoriti na dolgoročno sovjetsko politiko.
Nadomestne otroške doklade za priseljence
kega otroka pod 16 let starosti. Ta nadomestna doklada se bo izplačevala začenši od 1. aprila 1956. Po višini odgovarja otroški dokladi $ 5.- na mesec, ki jo dobiva prva starostna skupina.
Ta ukrep bodo gotovo toplo pozdravili vsi novonaseljenci, ki imajo zlasti od začetka poleg drugih navadno še denar-
!Z SLOVCNSHCGA TISKA
O slovenskih ciljih in stvarnosti.
"...Slovenska državna ideja, katere utelešenje se mora i-skati samo in edino v popolnoma samostojni slovenski dr-
ne težave. Ni pa še jasno, ali žavi, je in ostane zvezda vod-bodo smeli pri davčni prijavi niča za bodočnost vseh rodov, odšteti 400.- $ ali pa samo ki bodo še posedali slovensko
150.- $ za vsakega otroka ka kor oni, ki prejemajo redne doklade za otroke.
Na sestanku s predstavniki tujejezičnega tiska v Torontu je g. Pickersgill povedal, da se bo ta podpora izplačevala verjetno četrtletno. Upravičenci bodo morali izpolniti predpisane obrazce, na kar bodo dobili podporo izplačano in sicer
J. W. PICKERSGRILL Minister za državljanstvo in vseljevanje
Otroci novonaseljencev v Kanadi, ki so se rodili izven Kanade, niso upravičeni do otroških doklad za dobo ene ga leta po priselitvi v Kanado.
Da bi se odpravila ta razlika, je izjavil minister za državljanstvo in vseljevanje J, W. Pickersgill v skupščini 19. marca, da je vlada priporočila parlamentu v Dodatku k preračunu za 1956-57, da odobri plačilo po 60$ na leto vsakemu priseljencu, ki namerava ostati v deželi, za vsa-
deset let po tem bučno razglašenem dogodku. "Svobodna Slovenija" 27. oktobra letos zatrjuje, "da so dne 3. maja 1945 razglasili v slovenskem parlamentu Zedi-njeno Slovenijo kot suvereno državo s pravicami slednje suverene države, ki lahko sklepa o zvezah s komer koli..." in "da sta ideji dveh 29. oktobrov —1918 in 1944: Svoboda in Država, ki naj ima pravico sama odločati o kakršnem koli sožitju z enakimi — pa naj bodo to Hrvati, Srbi, Bolgari ali kdorkoli...." in da postavlja g. R. Smersu v 3-4 številki "Slovenske Besede" podobne trditve, ki prav
ZGODOVINSKO POSLANSTVO SRBSKEGA NARODA
Srbom je pripadla po prvi svetovni vojni velika zgodovinska naloga, da bi pravično uredili Balkan s Slovenijo, ki sicer leži že v Srednji Evropi. Imeli so vso dobro voljo ter pripravljenost Slovencev in Hrvatov, toda oboje zo zaigrali, Jugoslavijo pa uničili. Glavni vzrok njihovega uspeha je bila zaslepljena Aleksandrova in Pašičeva politika.
Kako so si Srbi zamišljali svojo zgodovinsko poslanstvo, nam dokazuje več javnih publikacij.
ALI BEZ USPEHA...?
(Nadaljevanje s prve strani)
zemljo. Elementarnost tega najnaravnejšega prilastka slovenskega naroda — kakor vsakega drugega — je bila tolikšna, da se ji niso mogli odtegniti niti tisti, ki so sicer po slovensko živeli, a so v spretni taktiki gledali uspešnejše polje za svoje delovanje kakor pa v jasni posta-
- - -	vitvi cil3'ev in nedvoumnem ¡^ko dodajajo "iT'treriemai*
sorazmerju s časom, kako dol- ■ stopanju za njim To je bil^kim ljubj[jaJnskim sklepom go so ze v Kanadi.	. Poglavitni razlog, da so pri- nekaj česar originalu s£loh
Dokler formularji niso pri- stasi SLS v emigraciji priznali L, kje so tem v|roki z/tak pravi j eni — o čemer bodo ca- veljavo tej prommentni zako-L'-ay9 Ki£ g0 motivi ki siliio sopisi poročali — so prijave nitosti, ako niso hoteli, da bi sodelavce pri tretiemaiskih ali pisma ministrstvu nepot- se "strankin program razblinil manifestacijah v Ljubljani k rebn.a,	. . od enodnevnih dogodkih m t da nJesramežlJjivoJ pre£?.
Minister za vseljevanje je okoliščinah. Novi program netavajo svojo takratno izjt tudi povedal da je sedaj olaj- SLS pomenja korak naprej. vo in se trudijo da bi jj Jri_ sana priselitev v Kanado za Korak naprej od tako imeno- pjsaii mnogo več prasloven osebe, ki so se po vojni pre- vane tretjemajske resolucije, £kosti kak°r pa jo\ resnici selile v Južno Ameriko, pa bi koder je bila slovenskega drse sedaj rade naselile v Kana- žavna ideja sicer poudarjena, vrsti priseljence iz Evrope, ali ne integralno. Postavljena jim ne bo mogla nuditi poso- je bila na bazo Jugoslavi je s j J^ta^hip" važnejša "okolTščinZ jila za prevoz v Kanado. Za tujo dinastijo na celu. To je da se skuša nekaj dodajati in potne stroske morajo poskr- notoncna resmca.Ako pa dan- kar ge dodaja izv^neva v beti sami oz. njihovi sponzorji, j danes, ko je poteklo komaj hoten poudarek ' samosloven-
stva. Ali ni to ponoven dokaz za to, da čedalje več politično razmišljajočih ljudi doumeva .vitalno težnjo naroda po lastni in samostojni državi? Slovenska državna ideja neizprosno pronica na površje, počasi a stalno, in uspešno pod-
ima? Kritični zgodovinar bi tako ravnanje imenoval enostavno falsifikat, toda za nas
Zgodovina jugoslovanskega londonskega odbora
Češka zgodovinarka Pavlova je v svoji knjigi "Zgodovina jugoslovanskega londonskega odbora" to zgodovinsko nalogo Srbov tako jasrjo izpričala, da jo mora razumeti vsak še tako malo zaveden Slovenec ali Hrvat. Vsa njena izvajanja, zlasti pa zgodovinski akti, pisma, izjave ter delo Aleksandra ter Pasiča tista leta podajajo povsem jasno sliko, kako sta varala Slovence in Hrvate, pa tudi predsednika Wilsona in druge velesile. Govorila sta o Jugoslaviji, mislila pa sta na veliko abso-
.	„ T r„ . lutistično Srbijo. Knjigo so
^v. Kreka, skola Jegliča m kmaiu po prvi svetovni vojni L. Ehrlicha. In mi tu? Smo prevedli v hrvaščino in je bi-se cesa priučili? Ali je se vse la tiskana v Zagrebu. Po celi
P1'1 starem •.	. ... Jugoslaviji so takrat govorili,
„ T e z k o je z a p i s a ti da da je Pašič pokupil celo nakla_
se cvete, da, naravnost bujno d koiikor je je mogel zase-poganja stara ^ strankarska či _ in seveda uničil Rešilo
se je samo nekaj izvodov. V
strast in ubija zdravi rast novega slovenskega človeka, ki vidi vrhunec svoje dejovnosti v službi resnične slovenske
Ljubljani smo imeli en izvod v licejski knjižnici, en izvod . , ,, ~ , j pa je tudi v kongresni knjiž-mish, brez hlapčevske podre- nici v Washingtonu.
jenosti tujim mogotcem. Slovenec sam gospodar na svoji zemlji, ne da mi mu ukazoval ali vetoval brat iz juga ali kdokoli drugi... Res je, dokler bo stal človeški rod, se bodo ljudje delili v stranke in v razne skupine. Res je pa tudi, da nastopijo dobe, ko je treba strankarske koristi podrediti skupnim narodnim koristim. Narod — to je prva in edina stranka, kateremu mora vsak poedinec takoj za Bogom najprvo služiti. Strankarske koristi so nič v primeri s koristmi naroda.
Kako je pri nas v emigraciji? Bodimo odkriti, — stara pesem. Stranka prvo, narod drugo. Kaj naj porečeš ob taki le opazki: "Hm, kaj pa oni tam le okrog Slovenske Države?" Navidezno brezpomembno lajanje človeka, ki nič ne misli. Res, izraz človeka, ki nič ne misli, obenem pa odmev onih, ki v ozadju dajejo duška takim-le izlivom. Dejstvo je, da med Slovenci o ideji slovenske države še ni vse na čistem SLS pravi v svojem programu, tako NO pa pa trdi Zopet nekaj drugega. In vendar, NO predstavlja, tako vsaj daje slutiti, slovensko emigracijo.
Demokracija? Ali je V vsem svojem bistvu osvojena v slo- j venski emigraciji? Moram reči, da še ne dovolj. Razni dogodki v Torontu, odmevi' v Clevelandu in drugod pričajo, da je demokracija pojmovana tako, da nekdo sme nekaj trditi, — kaj zato, če je trditev krivična, napadenec pa naj molči z ozirom na ljubezen do sočloveka... Kako dvoumno, kako enostransko...!
Ali je naše bivanje v emigraciji res brez uspeha, kar tja v tri dni? Dajmo si jasen odgovor!	Mirko Geratič
pa tudi za Slovence in Hrvate bolj sramotno je opisal zgodovinsko poslanstvo Srbov angleški časnikar Harrison, ki je bil svoje dni poročevalec v Beogradu. Izdala in baje tudi plačala je knjigo jugoslo- .	. . .
vanska vlada v Londonu prva ^rmlja celo take ljudi, ki so
leta druge svetovne vojne. Če bi še kak Slovenec ali Hrvat dvomil, da je "duša Jugoslavije" velika absolutistična Pašičeva Srbija, ga je morala ta knjiga o tem prepričati. Grdo norčevanje zlasti iz Slovencev pa je naravnost sramotno za vsako količkaj dostojno publikacijo.
Radikal
O tej zgodovinski misiji srbskega naroda se je razpisal tudi Radikal, list Narodne radikalne stranke v izgnanstvu (oktober-december 1955, u-vodnik uredništva).
že v prvem odstavku odkrito pove, da bi tudi dr. Maček pristal na Jugoslavijo samo kot na izhod za silo, kot neke vrste nujno zlo.
bili pristaši elastičnih programov — četudi na račun programske jasnosti — težeč za tem, da bi taktiziranje in o-
nje tudi za balkansko"). Potem poziva: "Naša srbska dolžnost je danes, da ostanemo dosledno na isti poti", tudi proti volji večine hrvatskega naroda "z onimi narodi in plemeni", ki bi še ostali verni skupni državi.
Če se Srbi ne marajo ničesar naučiti iz zgodovine, bodo morali pač kako drugače spoznati, da ne velja Pašičev izrek, da je narod vir oblasti, ki ga navajajo na naslovni strani Radikala, samo za Srbe, marveč enako tudi za
Zakonodajec srbske misije ostale narode. Kakršno koli je Sava Nemanič, ki je usta- sodelovanje v bodočnosti je novil srbsko narodno cerkev možno samo na podlagi res-("niti za Rim, niti za Bizanc, nične in izvajane, ne pa samo nego za samostojnost. Najprej obljubljene enakopravnosti, za srbsko, a skozi njo in preko I	Senior
The Soul of Yougoslavia
Še jasneje in bolj drastično,
portunizem imela čim širše polje in višji odstotek možnosti, da se v vsakokratnem položaju izbijajo za narod vse in vsakosvrstne ugodnosti." Jože Kessler, Slovenska pot. 1. III. št. 5-6. str. 68 ..."SLOVENCEM MANJKA MNOŽIČNE NARODNE ZAVESTI. Ali bolje: Množična zavest je pri Slovencih preti-ha in preslabotna. Zato se da prevpiti. Različni skušnjavci za ceno kakršnekoli ugodnosti šibko množnično zavest sorazmerno lahko zatro. Velik narod z lastno državo da posameznemu tako oporo in zavest, da bo povsod s ponosom poudarjal, da je pripadnik tega in tega naroda. Pripadnik majhnega naroda nima tako močne opore in zavesti. Namesto tega ima občutke manjvrednosti. če se mu v danem trenutku približa skušnjavec z besedami: "Poglej, vse to ti dam, če...", pa pade in se vda. Moč ali sila sta veliki skušnjavi!"
"Ali se da temu kaj odpo-moči? Zdi se, da! Treba je pač vedno BUDITI NARODNO ZAVEST. Kar je velikemu narodu samo po sebi u-mevno, si mora majhen narod zavestno privzgojiti. Kdor zavestno prav ne ve, kaj pravzaprav je, je večji revež kot tisti, ki ve. Prvega je laže pregovoriti in prevarati kot drugega."
"Drugi odgovor bo nekako v temle: MNOGI SLOVENCI NE VEDO, KAJ JE NARODNOST. Saj tudi drugi narodi tega ne vedo. Razlika je v tem, da drugim to znanje ni tako neogibno potrebno, Slovencem pa je."
"Nekateri mislijo, da za narodnega pripadnika zadostuje, če ima določen jezik za materin jezik. Kakšna zmota! Potem se pa nauči tujega jezika in misli, da že more in sme narodnost izbirati. Dokler kdo tega ne ve, da je narodnost nekaj organičnega, se ne da z njim govoriti. Najprej naj še o tem pouči! Ena prvih ugoto-
Podpora etničnemu časopisu
Član ontarijskega parlamenta Allan Grossman je o-pozoril ontarijsko vlado v debati o predračunu na važnost demokratičnega neangleške-ga tiska v Ontariju, ki izdaja 35 listov v 200.000 izvodih za kakih 800.000 bralcev. Neka raziskovalna komisija je ugotovila, da 76.5% novonaseljencev ne prejema angleških listov, 80% ne angleških revij, 96% pa raje bere liste v materinskem jeziku. V Ontariju pa se tiska tudi 12 komunističnih listov vlO jezikih z naklado nad 100.000. Po zatrdilu poslanca Grossmana jih vodi neki osrednji urad v Torontu, ki izda letno za stroške tiskanja teh protokomuni-stičnih časopisov 250.000$.
Poslanec A. Grossman je predlagal, naj vlala objavlja plačane razglase tudi v teh etničnih časopisih, ki bodo tako prišli do večjih finančnih možnosti za izpolnitev svoje naloge med novonaseljenci.
vitev je ta, da je narodnost nekaj organičnega. To je nekaj, kar je neodvisno od mene zraslo in živi. To bi gledali, če bi kmet rekel, da bo gozd, ki sestoji iz samih smrek in jelk, dal prepisati, da bo odslej bukov gozd. Tu se nam to zdi neumno. Pri narodnosti, kjer gre bistveno za isto vprašanje, se pa nekaterim ne zdi neumno; toda to le tistim, ki ne vedo kaj je narodnost. Kdor ve, mu skušnjavci ne morejo blizu. Pri takem se ni treba vpraševati, kako je to mogoče, ker je vnaprej nemogoče."
Slovenec sem.. /: Pavel Slapar v reviji Vera in Dom, Vm„ 2, 27, 28.
DAIil.JTE ZA Kl LTi^n^l^fi^ir NA KOROŠKEM! DARUJTE ZA POTREBNO OGNJIŠČE KATOLIŠKE PROSVETE!
Svoj" narodni dar pošljite, kamor Vam je bolj prikladno-
cre^/r-guA!0jzvi;i^mec	Rudolf Čuješ,
St. Michael ob Bleiburg	61 McFarland Ave.,
Kaernten — Austria	Toronto 10, Ont.
ŠE O FLUORIDACIJI PITNE VODE
Msgr. Wm. C. M c G r a t h, S.F.M., P.A., je posvetil svoj mesečni članek v Scarboro Missions v aprilu ponovno vprašanju fluoridacije vode in navaja nove dokaze, da je flu-oridacija vode zdravju škodljiva. 0 tem vprašanju je na razpolago še več slovstva: V Detroitu izhaja publikacija National Fluoridation News (šest do desetkrat letno),
2930 W. Grand Blvd, Detroit 2, Mich.; Lee Foundation, 2023 W. Winsconsin Ave., Milwaukee, Wis., razpošilja za 25 c 124 strani obsegajoče poročilo o zasliševanju v kongresu (H.R. 2341), v Kanadi pa se dobi majhna knjižica (15 c) The Devil's Poison or the Truth about Fluorine (W. G. Carr, 62 Talbot Road, Wil-Jovdale, Ont.).
KNJIGE IN REVIJE
Slovenska pot prinaša v
dvojni številki kot zaključek lanskega letnika naslednjo vsebino: O slovenskih ciljih in stvarnosti (J. Kessler), Katoličani in politika (V.P.), Po ženevskih konferencah (L.M. Bradaška in vd), Pet let Slovenske države, Pojem lastninske pravice po nauku Pija XII. (L.M.), Ob novi knjigi Sociologije in malo odgovora g. Francetu Glavaču (dreš),
oceni Koroščeve knjige "čas pod streli (M.K.) in Pregljeve zbirke "Moj svet in moj čas", Človek v poletu (L.M. Bradaška) ter nekaj ponatisov in komentarjev k sodobnim problemom. Med drugim o-menja ugodno oceno p. Be-reza v "Hrvatski Reviji" dr. Zečevičeve knjige "Francisci Veber Philosophia de persona".
OB PETLETNICI
Slovenska pot, ki izhaja v Bu- in priznanje pa zasluži niih enos Airesu, je objavila v 5.-6. delo ne samo zaradi ideje, ka-
številki sestavek "Pet let 'Slovenske države' ". V sestavku beremo med drugim:
.Da je zahteva po slovenski državi prodrla in po-
tere glasnik je list, ampak tudi zaradi požrtvovalnosti in idealizma vseh, ki pri njem sodelujejo. Za nikogar ni to poklic, nihče nima od dela o-
stala vodilna politična ideja sebne koristi, vse je ustvarie slovenske emigracije, je go- no samo z žrtvijo. Nikogar no-tovo zasluga tudi "Slovenske čemo imenovati, ker nihče ne države."...	dela za hvalo in priznanje,
"List 'Slovenska država' je resnica pa je da usodo naroda po svoji obliki skromen, veli- rešujejo v kritičnih tretnut-ko preskromen za veliko ide- kih samo pogumni in nesebič-jo, katere glasnik je! Zaradi ni idealisti. Ko jim ob petlet-posebnih razmer v emigraci- nici čestitamo, jim želimo, da ji se mora posvečati tudi veli- bi njih delo naletelo med na-ko drobnemu novičarstvu, saj rodom na tak odmev, kot ga je za mnoge edina vez s slo- zasluži, njim pa naj bo v pla-vensko skunostjo raztreseno xjin +„ t„_ „;	.
po svetu. To so Neizogibne po- f?. ^k«* « gotovo sami manjkljivosti, ki se jih nihče najbo,< zeIe> da bl sk°ro vide-bolj ne zaveda kot izdajatelji " slovenski narod svoboden v in uredniki sami. Spoštovanje neodvisni državi!" (str.77/78)
STAR KANADSKI OBIČAJ...
"NABIRANJE MEDICE"
Vsako pomlad v tem času se odpravljajo vesele skupine v kanadske gozdove po starem običaju biranja medice". Sladkorni javor navrtajo, da oddaje svoj sok, ki ga potem prevro v okusni javorjev sladkor in sirup v velikih kotlih. "Nabiranja medice" se je naučil belec od Indijancev in je zato res prvi "kanadski običaj".
brewery
mited
MED SLOVENCI
TORONTO
VABILO NA DRUŽABNI VEČER
v soboto, 28. aprila ob 8 zvečer v slovenski cerkveni dvorani 609 Manning Ave. Na sporedu domobranske plošče, film in žrebanje. Igral bo znani orkester. Za prigrizek in pijačo bo poskrbljeno. S.N.Z.
Sveti Misijon v Torontu
Na tihi in veliki teden, od 18. marca do 1. aprila t.l. smo imeli v slovenski farni cerkvi Marije Pomagaj v Torontu sv. misijon, ki ga je vodil preč. g. Karel Wolbang, C.M. Prvi teden je bil za žene in dekleta, drugi pa za može in fante.
Kolikor moremo soditi po zunanjih okolnostih, je imel misijon lepe uspehe. Veliko ljudi se je resno udeleževalo ves čas vseh naukov in po-božnosti ter tudi prejeli zakramente.
Da bi se moglo udeležiti čim več vernikov, so bile pridige zjutraj in zvečer, ker je večina faranov zaposlena čez dan v raznih službah. Udeležba je bila precej velika zlasti ob večerih, vendar bi bila lahko mnogo večja, če bi prihajali vsi, ki niso bili res nujno zadržani. O pomislekih in vzrokih, zakaj nekateri niso prihajali, ne bomo tu razpravljali.
Zaključek sv. misijona je bil na velikonočno nedeljo popoldan, ko so ljudje do zadnjega kotička napolnili cerkev, zapeli pete litanije, prejeli papežev blagoslov in se zahvalili Bogu z zahvalno pesmijo. Edino kar mnogim ni u-gajalo, so bile končne pripombe g. župnika.
Na sestanku Slovenskega
kulturnega krožka 11. marca so bili trije kratki referati posvečeni spominu prvaka sho-lastike sv. Tomažu Akvinske-mu. Predsednik je podal v kratkih potezah Tomažev življenjepis, g. prof. J.D. Mantu-ani je govoril o Tomaževi filozofiji, g. J. Levstek pa o Tomaževi etiki. Drugi del sestanka je bil posvečen problemu asimilacije oz. integrecije novonaseljencev, o čemer je izčrpno predaval g. V. Mauko. Udeležba: 24 oseb.
Dr. Ciril žebot Makedoncem
18. marca so Makedonci v Torontu slavili 30 letnico svojega glasila "Makedonska tribuna".
Za 'glavnega predavatelja so povabili vseučiliškega profesorja dr. Cirila žebota iz Pittsby£gha, Pa., ki je govoril o pomenu zadnjih sprememb v komunistični taktiki
Zborovalci so zbrali za tiskovni sklad Tribune v dobre pol ure okrog 1.600.- $. Darovi po 50.-$, 30.-$ in 20.-$ niso bili nič izrednega. Večina je darovala po 10.-$, nekaj izjem pa po 5. človek se nehote vpraša ob takih prilikah, kedaj bomo Slovenci toliko žrtvovali za svoj tisk.
Priznanje časnikarju
Gospod Eric Geiger, dobro poznani poročevalec dnevnika TORONTO DAILY STAR",
jevzbudil pozornost in žel splošno priznanje s poročilom o vohunjenju članov češke misije v Ottawi med novimi naseljenci iz njihove države. Poročilo je bilo objavljeno v oktobru 1955.
G.Geiger je poznan tudi med Slovenci v Torontu in je že večkrat obiskal naše prireditve ter o njih poročal.
CHICAGO
VELIKONOČNI PRAZNIKI
so za nami. Letošnji so bili še posebno pomenljivi, ker so se vršili vsi obredi velikega tedna v večernih urah. Mnogi, ki pa radi dela preje niso nikoli mogli prisostvovati lepim in pomenljivim obredom Velikega tedna, so letos napolnili cerkve in obredo pobožno sledili. Slovenska cerkev sv. Štefana je bila vse večere napolnjena do zadnjega kotička in velika večina vernikov je
vse dni prejemala tudi sv. obhajilo.
Slovenski rojak diplomiral
na čikaški univerzi. Miloslav Krek je na University of Chi- Iz okolja na splošno pozno-cago diplomiral iz oriental- nih razlogov prehajam k ana-skih jezikov in prejel diplomo lizi drugih razlogov, ki do da
Master of Art. G. Miroslavu!— a~ "~~ J—"------; ~~
Kreku, ki je odbornik Slovenske Narodne Zveze v Ameriki, k lepemu uspehu vsi iskreno čestitamo in mu želimo pri nadaljnem znanstvenem udej-stvovanju mnogo uspehov!
Sestanek SNZ, ki bi naj bil
1.8 marca združen s proslavo pesnika A. Aškerca in Ks Meška, je na žalost moral od-pasti. Filmski aparat je bil pokvarjen, kar smo zvedeli šele v nedeljo dopoldne in ni bilo več mogoče dobiti drugega aparata. Za proslavo in za predvajanje filma And, now Miguel, je bilo veliko zanimanja.
Je li to slovenska zavednost?
Knjige so naše veliko bogat-stvo, plemenitijo našega duha, ga dvigajo k lepemu in dobremu, obenem pa tudi širijo naše duševno obzorje, žal, slovenski pisatelji in pesniki ne najdejo dovolj hvaležnosti za svoj trud in delo. Skratka, velik del Slovencev, tudi "novi" niso prav nič izvzeti, so izgubili skoraj vsak smisel-za lepo slovensko knjigo. Tudi za slovenski časopis pada zanimanje. Pravijol "ni časa za branje". Pa to ne drži! Bolj drži dejstvo: "škoda dolarja za knjigo in časopis"! Slabo izpričevalo slovenske zavesti! Rojaki, imejmo več zanimanja za slovenski tisk, za slovenske knjige in časopisje! Ohranjajmo slovensko besedo tudi v tujini.
Pod nos so dobili tisti "zavedni" slovenski rojaki, tudi protikomunistično usmerjeni, ki so drveli gledat in občudovat "Tanac", ki je gostoval prve dni februarja v Chicagu. Mislili so da bodo videli kaj slovenskega, pa so spoznali, da srbska komunistična klika, ki je poslala to plesno skupino na agitacijsko turnejo po svetu, ne pozna drugega naroda kot samo — srbskega. Tisti, ki so bili navzoči, so s svojo prisotnostjo dali priznanje komunajzarskim krvnikom. Če so bili med njimi tudi an-tikomunistični slovenski rojaki,^dvakrat žalostno.
Dobrodošli v Chicagu! Dr.
Jože Planinšič, ki je pred nekaj meseci prispel v Chicago, je dobil sedaj semkaj tudi ženo in hčerko, ki sta zadnje dni marca prispeli iz Trsta.
Mati-domovina-Bog plošče
posvečene spominu slovenskih domobrancev, so na razpolago tudi pri g. Mirku Geratič, 2737 W. 16 Str. Lahko kličete tudi po telefonu: Rockwell 2-6926.
CILJ NAŠE BORBE V SLOVENIJI V ČASU OKUPACIJE
nes še niso dovolj poznani šir šemu krogu naših beguncev, niti ne zapisnikarjem naše zgodovine.
Povrnimo se k delu generala Rupnika, ki ga svet pozna kot predsednika Slovencev ob času okupacije in zaradi tega kot "quislinga", "kolaborato-rja" in "izdajalca", za katerega po njegovi mučeniški smrti v komunistični klavnici — kamor so ga izročili branilci člo-večanskih pravic v največji temi svoje politične zablode — celo uradni predstavniki njegovega slovenskega naroda v begustvu niti requiema niso zapeli, kje šele, da bi o stvari objektivno razpravljali.
Nemci so ujeli generala Rupnika v Hrvatski kot načelnika štaba 4. skupine armade in ga odpeljali v Celje, kjer je ostal kot vojni ujetnik do 10. junija 1941. 1., ko so ga poslali v Ljubljano, ker je bil rodom iz predela, okupiranega po Italijanih. Tam pa je bil po tedanji praksi izpuščen na svobodo, kot vsi ostali oficirji. Ko je prišel sredi junija 1. 1941 v Ljubljano, se je znašel pred dejstvom tako zvane autonomne Ljubljanske pokrajine, ki so jo, kakor že vemo, ustanovili 3. maja 1941 leta — brez njega — in pod sofističnim "Slovenskim Sosvetom", pri italijanskem vrhovnem komisariatu, kateremu sam ni pripadal.
Kot privatna oseba je s svojo soprogo živel v predmestju Ljubljane, kjer si je že leta 1938, ko se je vrnil v Slovenijo kot poveljnik utrjevanja, najel stanovanje v neki vili.
Brezposelni aktivni oficirji
(Nadeljevanje)
so takoj zaprosili generala Rupnika, da bi se on kot najstarejši oficir zavzel zanje pri okupacijskih oblasteh. Tako je brez vsake zveze s politiko, v skrbi za socialni položaj svojih tovarišev prišel v stik z okupatorjem. Zavzel se torej za svoje tovariše, ki so tedaj živeli v veliki stiski, brez kakršnih koli dohodkov, med tem, ko je ostala Ljubljana, vsaj v začetku, živela narmal-no. Glas o njem se je preko oficirjev razširil tudi med civilno prebivalstvo, kar pa seveda ni ugajalo komunistom, ki so hoteli, da bi bilo cim hujše in slabše, in s tem boljše zanje. Zato so še septembra 1. 1941 napravili svoj prvi a-tenta prav nanj. To so naredili načrtno, saj so ga imeli na "črnem spisku" že od 1.1937, ko je odkril in zlomil komunistično sabotažo v vojnem tehničnem zavodu v Kragujevcu in v jugoslovanski vojski začel z ideološkim protikomu-nističnim delovanjem. Po božji volji je odšel iz tega atentata samo ranjen, čeprav je komunistični "hero" Brajnik iz največje bližine streljal v njegovo glavo.
Ko so v začetku leta 1942, v kriku komunistične revolucije iz razlogov, ki sem jih že v začetku omenil, žalostno prenehale vse sofistične garniture in ko je ljubljanski župan dr. Juro Adlešič z italijanskim odlikovanjem na prsih radi "čistih rok" zapustil svoj upravni položaj, ki je pod tujo okupacijo, poleg že uspa-vanega "Slov. Sosveta" pri Vrhovnem komisariatu še o-stal, je bilo naravno, da je na to mesto prišel prav nepolitična oseba kot gen. Rupnik, ki se v svojem naivnem poštenju
ni bal za "čiste roke", ko je šlo za narod, ki je trpel. To je bilo ravno junija 1942. 1., ko so nas Italijani, ki so si bili na roko s komunisti, v stotinah pošiljali v Italijo v koncentracijska taborišča.
General Rupnik se ves čas svoje službe kot ljubljanski župan ni nikdar politično u-dejstvoval, če izvzamemo njegov proglas prebivalstvu, naj bo trezno in pametno. Tudi s protikomunističnimi "Legijami", bodisi z "Belo gardo", bodisi s "Plavo gardo" ni imel zvez, za kateri je po končani vojni sam tedanji vrhovni komandant italijanskih trup v Sloveniji — Roatta .priznal, da sta bili izigravam po okupatorju v komunistično korist.
"Vaške straže", katere so komunisti nazivali "Bela garda" so kot kmetska zaščita v glavnem brez pravega vodstva in načrta, z večjimi ali manjšimi uspehi branile vasi
(Nadaljevanje na četrti strani)
OBRNITE SE Z ZAUPANJEM V VSEH NEPREMIČNINSKIH DRUŽINSKIH IN PRAVNIH ZADEVAH NA:
278 Bathurst St., Room 4, To
Carl Vipavec
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
ronto, Ont. — EMpire 4-4004
slovenski stenski zemljevid, ki
stane samo 50 centov.
SLOVENCI NA TELEVIZIJI
Slovenski radijski klub v
Chicagu ne zamudi nobene prilike, da bi prikazal slovenske kulturne vrednote ameriški javnosti. Plesalci radio kluba so dvakrat nastopili v narodnih nošah s slovenskimi ljudskimi plesi na Jankoviče-vem televizijskem programu in v soboto dne 24 marca pa so na Ron Terry Polka party (CBS) predvajali kar vrsto slovenskih plesov, eno ob spremljavi narodne pesmi "Pojd'mo na Stajersko".Pred-
Ravno tam lahko dobite lep sednik kluba dr. Ludvik Les
kovar je v televizijskem razgovoru povdaril slovenski kulturni doprinos Ameriki.
Za Slovenski Festival radijskega kluba ki bo v nedeljo dne 22. aprila, vlada med Slovenci v Chicagu ter okolici veliko zanimanje. Poleg domačih slovenskih umetnikov, bo nastopilo tudi več televizijskih in radijskih gostov, ki slovijo po vsej Ameriki. Svoj obisk je napovedal tudi sam župan chikaskega velemesta Hon. Richard J. Daily. Festival bo v Falcon 1812 S. Ashland. Našemu članu dr. Le-fekovarju k uspešnemu delu skrene čestitke!
KO BI VASE NOGE
IMELE OČI
bi se vedno hitele v izključno PENMANSove KRATKE NOGAVICE Z DVOJNIM PODPLATOM. .. najboljšo izbiro nog, ki ljubijo udobje.
Za pomlad nudi Penmans raztegljivo zbirko nogavic z dvojnim podplatom v veliki izbiri pastelnih barv tako e-nostavne kot vzorcaste. Ko bi
torej Vase noge imele oci_
ter bi mogle govoriti — bi se vedno rekle: "Zahtevaj RAZTEGLJIVE NOGAVICE z DVOJNIM PODPLATOM izdelka.
f^nnumi
21-S-6
Z. Ivančič
HA] BO Z JUGOSLAVIJO IN SLOVENCI
(Nadaljevanje)
Brezuspešna borba za avtonomijo
Slovenci smo stopil v novo državo z avtonomističnim programom. Poslanci SLS so se borili proti vidovdanski ustavi, ki je bila sprejeta — zaradi abstinence Hrvatov — na žalost s pomočjo glasov 9 poslancev Slovenske kmetijske stranke, ki so glasovali za centralizem. Vidovdanska ustava je bila sprejeta samo z navadno večino in ni izpolnila pogojev Krfskega pakta (20. julija 1917) med zastopniki Srbije ter Jugoslovanskim odborom v Londonu, ki je določal, da mora sprejeti prvo ustavo dvetretjinska večina.
Srbi so centralistično ustavo temeljito izkoristili na škodo vseh drugih narodov v državi. Dr. Janko Brejc, predsednik deželne vlade za Slovenijo je ugotovil, da smo Slovenci postali v Jugoslaviji še bolj odvisni od državne centrale kot smo bili preje od Dunaja. Dobesedno je zapisal: "Žalostno dejstvo je, da je Vidovdanska ustava pokopala naš slovenski politični ideal, avtonomno Zedinjeno Slovenijo. Vidovdanska ustava je za nas negacija naše narodne samobitnosti, zadala je srnino rano geniju našega naroda. Od Vidovdanske ustave dalje gre boj zoper našo narodno eksistenco, se sicer očiten, ampak skrbno prikrit, potuhnjen in zato tembolj nevaren. Večne grožnje z uki-njenjem ali okrnjenjem naše ljubljanske univerze niso edini, pač pa eden najvidnejših znakov v tem boju!" ("Od prevrata do ustave" v "Slovenci v desetletju 1918-1928").
SLOVENIJA — SRBSKA KOLONIJA Razmere so se zlasti zaostrile ob predračunski debati spomladi 1926. Slovenec je objavil uvodnike pod naslovi: "Ali je Slovenija srbska kolonija?" ter "Na kraju", kjer je prikazal krivično davčno izžemanje Slovenije v korist zlasti Srbije. V uvodniku "Neomajni" (št. 42, 1926) je zapisal:
"Nikola Pašič nam je te dni odkrito povedal, kako si zamišlja to državo. Zanj je SHS samo razširjena Srbija, ki je za svoje na oltar velikih zaveznikov doprinešene žrtve dobila od leteh nagrado v Avstro- Ogrski pripadajočih jugoslovanskih deželah. Iz te mentalitete dosledno sledi me-,
toda, po kateri nas tretirajo naši oblastniki... Enakopravni na papirju in bratje, smo v pravem pomenu besede podložni centralizmu, ki nas ne zapostavlja samo politično, oziroma nam kake politične osebnosti sploh ne priznava, ampak tudi v gospodarskem oziru z nami drugače ravna kot z drugimi, ki plačujejo trikrat manj davka nego mi, pa uživajo vse dobrote od vladne mize, dočim se pri nas niti prebita para ne investira."
DR. KOROŠČEVE BESEDE
Iz dr. Koroščevega govora k predračunu 8. februarja 1926 posnemamo nekaj izjav, kakor so bile tiskane v Slovencu 9. februarja 1926.
"Iz te ocene lahko vsakdo povzame, da je Slovenija z davki preobremenjena, da so bremena prekomerna, da"se davki izterjujejo neusmiljeno, lahko rečemo več kot rigo-rozno in da je Slovenija v gospodarskem pogledu zanemarjena in zapostavljena. Poslednje velja zlasti za naše ljubljansko vseučilišče, za socialne ustanove in za vse ustanove ministrstva trgovine in industrije, ki so za našo industrializirano (Ježelo najbolj potrebne, pa so jih sedaj odpravili. Velja to za ministrstvo za javna dela in za železniško ministrstvo, ki pozabljata na naše ceste železnice; in končno veljsr to tudi za kmetijsko ministrstvo, ki se ne briga niti za najpotrebnejši razvoj kmetijskega šolstva in organizacijo v državi."
"... Industrija se je v naši deželi po vojni razmeroma lepo razvijala in pričakovati bi bilo, da država, v katero smo po prevratu vstopili, to industrijo podpre — toda doživeli smo nasprotno. Vsa industrijska politika ministrstva trgovine in industrije gre za tem, da ubije vsako večjo industrijo v Sloveniji, še manj pa dovoli, da bi se ustanovila kaka nova industrija".
"...Preštejte eksekucije lanskega leta v Sloveniji in dolgove, ki so bili vpisani v zemljiško knjigo! Številke so strašne! Eksekucij je bilo 48.000, vpisanih dolgov pa 50 do 60 milijonov".
".. .Vsaj eno pomoč in nado je imelo ljudstvo v Sloveniji, svobodno zadružništvo, ki si ga je ustvarilo v desetletja trajajoči borbi z oderuhi in bankirji, ki so organizirani nastopali proti ljudstvu. Nihče ni mogel preprečiti ustvarjanja tega svobodnega gospodarstva, niti oderuhi z intrigami, niti banke s svojo finančno močjo. Ali na žalost je prišla država sama in pričela uničevati ono, kar je bilo na-
rodu v ponos in oporo, to je svobodno narodno gospodarstvo."
. .Glejte, danes je država tako urejena: Srbi vladajo, Hrvati se razgovarjajo, a mi plačujemo. ..43% vas je, a prišli smo tako daleč, da imate v skupščini dobri dve tretjini poslancev... Vlada je popolnoma srbska, diplomacija
v	ogromni večini srbska, generaliteta popolnoma srbska, centralna uprava do 98% srbska, orožništvo čez 60% srbsko, carina 70% srbska, državna finančna služba prav tako. Ako vidimo, da so posamezne panoge državne uprave od dne do dne bolj srbske, nam to ne gre samo na naše narodne živce, ampak tu nam gre tudi za naš kruh."
"Ta centralistična ustava nas ni naučila, da smo bratje, ampak nas je naučila, da so pri nas državljani 1. in 2. razreda. Mi Slovenci, in mislim, da tudi mnogo Hrvatov, se čutimo v tej državi kot državljani drugega reda".
".. .Vi lahko pridigate o centralitični ureditvi države,
vi	lahko govorite našim ljudem o edinstvu, o bratstvu, o o osvobojenju, o zedinjenju, toda, ako bo Slovenec pri tem izračunal, da mora vsak Slovenec plačati letno neposrednega davka 170 dinarjev, vsak Srb pa samo 60 dinarjev, potem si bo mislil: Vrag vzemi to edinstvo, to bratstvo, to osvobojenje in združenje in vse one fraze, ki mu jih prinašate".
".. .Končno je jasno, da vodijo tendence vsakega centralizma do absolutizma in da noben centralizem ne vodi do demokracije. Absolutizem je že tu. Ta absolutizem izvaja vlada. Vlada je vse. Večina ministrov ni tu in se niti ne ozirajo na to, kar poslanci govore v parlamentu. Pravijo, da vi lahko govorite, kakor hočete, vendar bo prav tako, kakor vlada hoče".
Dr. Koročec je bil glavni posredovalec za dosego sporazuma med Hrvati in Srbi. Knez Pavle mu je obljubil, da bomo dobili Slovenci istočasno s Hrvati enake pravice, ker je bilo vprašanje slovenske samouprave mnogo enostavnejše zaradi dejstva, da je večina Slovencev v Jugoslaviji živela v eni upravni enoti. Toda tudi tokrat smo bili Slovenci ponovno ogoljufani in dane obljube niso izpolnili.
Sedanji položaj Slovenije bi bil pravno še kolikor toliko zadovoljiv, ker je Slovenija po jugoslovanski ustavi država s pravico do odcepitve, žal je to samo cenena fraza na potrpežljivem papirju. Dejanski centralizem komunistične stranke je kruto dejstvo, ki v mnogih oziri zasenči vse dosedanje centralizme, ki smo jim bili izpostavljeni.
CILJ NAŠE BORBE V SLOVENIJI V ČASU OKUPACIJE
(Nadaljevanje s tretje strani.)
KULTURNA KRONIKA
"MAŠNA STREŽNIKA IZ SANTAREMA"
Ne prezrite teh znakov!
(NCP)Na zgornji sliki so prometni znaki, ki opozarjajo voznike in pešče na razmere na cestah. Ontarijski minister za ceste James N. Allan jih ogleduje z uradnikom svojega ministrstva ob začetku novih postroženih izpitov za voznike v začetku marca v Torontu. — Pomagajte preprečiti nepotrebne žrtve in škodo prometnih nesreč!
študentov ter 3.500.000 poljedelskih ter industrijskih delavcev.
Washingtonski izjavi predsednikov Eisenhowerja ter Eadena očitajo, da je dala u-panje na osvoboditev samo nekaterim, prezrla pa je, da stremi po svobodi še 12 neruskih republik Sovjetske Zveze.
Tako skubijo komunisti slovenskega kmeta.
Iz nekega pisma iz Slovenije posnemamo: "Denarja ni, bo ga pa še manj. Kaj si vse ti lumpi ne zmislijo! Sedaj bo davek na šmarnico in sicer od ene trte Din 5, od vina pa plačujemo že tri leta po 15 din od litra. Tudi vprežna živina je obdavčena. Za vole po 500 din, za konja po 1000, od vsakega voza 500 din. Mlinarji plačajo od para mlinskih kamnov 1500 din, od para valčnega mlina 3000:; ko pripelješ k mlinu, ti vzamejo vsako deseto kilo, povrh pa moraš plačati od krušnega zrna 2 Din od kile in od pšenice pa 3 din od kile. Davke na posestva so povečali, če bomo kaj prodali, nam bodo vzeli 10 odstotkov od denarja. Tako napredujemo do — u-ničenja..."
Macedonia ponatiskuje
Štirijezični list Macedonia, list MPO (Macedonske politične organizacije za ZDA in Kanado, ki izhaja v Rimu, ponatiskuje v februarski številki letošnjega leta izvleček iz člankov gdč. Mary Grebene, ki je bil objavljen v Slovenski državi maja 1955.
WORK SOCKS
Slovenci kupujejo v slovenski trgovini
ATHLETIC JERSEYS AND BRIEFS
Joe Gomilar
MEN'S UNDERWEAR
DRESS AND SPORT SOCKS
WOMEN'S UNDERWEAR
1801 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. Gomi-larju. Tudi OKUSNE KRANJSKE KLOBASE, SUHE ŠUNKE, PREKAJENE
SVINJSKE ŽELODCE. Prav sedaj pa ima IZVRSTNO KISLO REPO in AJDOVO MOKO. Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago!
SVOJI K SVOJIM
MEN S AND BOYS' T-SHIRTS
GIRLS' UNDERWEAR
Füll OVER 88 TEARS
Din 600 za $1,- Narodna Banka. — Dostava v 14 dneh,
poština $1.50. Paketi — Kolesa — Stroji BLED TRAVEL SERVICE
6113 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Karte za ladje ter letala
»▼»▼▼▼▼■»▼▼▼▼»TTTTTTTTTTT
Slovenska država izhaja petnajstega v mesecu. Naroča se pri upravi, 61 McFarland Ave.,
Toronto 10, Ont: Canada. Letna naročnina znaša: za ZDA in Kanado 3.-$, za Argentino 20,- pezov, za Brazi-ljo 50 kruizeirov, za Anglijo 0.75 L, za Avstrijo 30.-šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L, za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.
INFANTS' UNDERWEAR
DALJŠO NOSNJO IN DALJŠO SLUŽBO... VAS DOLAR KUPI BOLJŠE PRILEGANJE,
BOYS UNDERWEAR
Ljudje, ki gledajo na ceno in kvaliteto, kadar kupujejo perilo, pazijo, da kupijo samo takega z znamko PENMANS.
Poznajo namreč Penmansovo tradicijo za dobro pleteno perilo... slavni od ., 1868... to je njih najboljša garancija, da dobre največ za svoj denar.
Drugi proizvodi: Pefimansove nogavice za golf, Penmansove rokavice Merino "95" spodnje perilo, Merino "71" sp odnje perilo, z volno podsito spodnje perilo.
GPfe-2