. ^ ' -_____JT._i---—-----—--——--—---------..-.'^—^ ' v. ■ . ' —' - ------ 25 nijonov daril za Jugoslavijo. L " Mt. Geo. F. Lyon, American Jted Cross komisar je okiohn meseca iz Dubrovni-ka poslal na jugoslovanskega ' ministra za obnovo in pre-hrano zemlje sledeče pismo: Mfe jako veseli, da vm morem obvestiti; da ppšilfatve Ameriškega Rdečega Križa, ki je dospela s parnikom v Dubrov nik 12. maja, so bile fazdelje-"nepo raznih okrajih države n v smislu vaših navodil. Po na fiem vzajemnem sporazumu je bila petina pošiljatve, obstoječa z 17 vagonov raznega blaga, razdeljena v južni Dal maciji, ena petina v Hercego* vini, ena petina v * Bosni in dve petini v Črnigori. Razun te-splošne razdelitve v gori navedenih krajih je bilo darovanega blaga okrajni bolnišnici, porodniški bolnici, trem dijaškim domovom,J eni trgovski šoli in Kolu Srbskih Sjestrah, ki UpraWjaja*siro-tišče, otroški vrtec in jivno dojilnico. V Dubrovniku se * je oskrbelo z oblačili vojaško bolnišnico, civilno'bolnišnico, norišnico, tristo družin, ki so prišle iz Ruskega v bed nem stanju in 250 sirot, do-&m se je pomoglo državnemu sfrotišču z zalogo jedil. V Cavtatu prf Dubrovniku je sfo šolskih otrok dobilo oblatila. Ob istem času se je po- - "•» ■ ■ »- - - —■»- « » - - .rial rnB&galO. JUggStpVaiWiUm VuJ- ' nim ujetnikom, ki so se vračali iz Italije, v skupnem Števili 16,000, in 1500 jugoslovanskim prostovoljcenS, iti so & vračali v Ameriko, je dobilo potrebščine v Dubrovniku na pot. Mislim, da vas bo ataimalo, da znaša tržna cena razdeljenega blaga iz A-merike, odkod Dlago izvirno prihaja, 25- milijonov 4olar- jev. ^ — y ;■. T o ' — Določba, da morajo gostilne in drugi prostori,-kjer se prodajajo neopojne pijače, odstraniti vse zastore, § mreže ter druge okraske pri oknih in vratih, ki branijo pogled v notrapje prostore, 7 bo najbrž propadla. Council-man Shlzman je pri pondelj-kovi seji silovito naoadal prohibicijoniste, Id, nočejo to povelje uresničiti. Ako se J§$pove gostilnam odstraniti streže ' in zastore, tedaj ne vem, ^akaj ne bi zapovedali tudi groceristom, mesarjem # drugim trgovcem, da stori-r; jo isto. Delati postave samo za got&ve ljudvje protiustav^ np. Mnogo gostilničarjev je dalo et\ake okraske v svoje prostore iz umetniškega okusa, in velike stroške povzročimo sedaj, ako jim zapove-f mo. da to odstranijo. Postava, kot jo nameravete, je | protiustavna in bo ovržena od Bodnij. Pa tudi Vse drflge prohibicijske določbe, namenjene, da bi bile sprejete v mestni zbornici v pondeljek, _so bile odložene, iz Colum-busa je namreč prijel glas, da taka postava, kot jo izdeluje - - Cleveland proti prohibiciji, 4 je nepostavna, in je najvišja sodnija jo že enkrat ovrgla. — Na farmi Ralph Strpng-a stop 147 Lake Shore, bule- '/■,. Vard so dobili psa, ki Je glodal človeško glavo. Poklicani ** miršal Maloney iz WiUough-by je dal odnesti glavo v mrtvašnico. Po nadaljnem iska , nju so našli še par kosti In nekaj reber. Glava je videti odžganfe Od trupla. Policija preiskuje. , — Pismo ima prinasjos. Zalokar,v ' ^fe Ife i"' ■ • ' & i., ..i- il&S M^M-i MaiAi)iJ!,!.^,' - •' . -i.f m. Ji 2 Mi preganjanja | za amer. delavce. / ""V j John L. Lewis, predsetjpik ameriške unije promogarjev se je izjivil: Gotovo je, da i prihodnji #dve leti bo imelo s organizirano delavstvo Ame- t rike najtežje skušnje za svoj i obstanek, Vsepovsod opažu- j jemo znamenja, ki nam pri-p čaio, da bodejqf iflorali zbrati 2 delavci vse Bvoje sile in pa- ^ metno vodstvo, da ne omaga- < jo v boju. Po celi deželi so se { zjedinili oni delodajalci, ki 1 so neizprosni sovražniki or- t ganiziranega dela, da začnejo s s skupnim, bojem. Nobenih 1 tajnosti ni več o tem. Qnevno 1 •se poroča o načrtih, ki jih ku- i jejo zoper unijske delavce. Vsa energija velikih kapita-ilistoy se po zjedinila v tem s gigantskem boju. In kadar < se združi tako ogromna sila 1 v enem cilju, tedaj se morajo 1 unijski delavci zavedati, kaj 3 pomeni to. Prihodnji^dve leti s bo sledil najsilnejši napad na < unijske delavce^ Vsak pos- ( kus, ki je le mogoč, se bo na- 1 redil, da se prežene unijske 1 delavce iz tovaren in nado- i mesti z neunijskimi delavci. 1 Objednem se bo delavcem, 1 oziroma delavskim unijam < odrekel dosedaj priznani j princip obravnave z deloda- Ž jalci. 10 pomeni, da delavci ] vzamejo kar dajo kompanije, j ne da bi imele staviti umte kake proti predloge ali žab- < sedaj so ?defrodajater h odprto pogazili avtoriteto, j ko se niso zmenili za poziv i predsednika Zjed. držav, ki' jih je pozval, da se sestanejo ] z zastopniki premogarskih ; unij in znova obravnavajo i glede unijskih plač v okrajih trdih premogovnikov. Pred- i se dni k Wilson nima danes 1 nobene^ besede več, ker mu { mogotci in denarni veljaki he pustijo ničesar ukreniti, pač pa se deloma očitno norčujejo iz njegovih odredb. Premogarski, iekleni in trust za blago in obleke so trusti, ki imajo skoro največ delav-ceV,zaposljenih. Ti trije so združeni sedaj za očiten boj proti unijam. Trusti se zanašajo na republikansko ^lado* da jih bo v vsem podpirala. Delavske plače vprihodnp dveh letih se bodo znižale občutljivo. To s$ deloma že spolnuie. V.stoterih tovarnah Amerike so postavili lepake, v katerih naznanjajo lastniki da bodejo zaprli tovarne ^za nedoločen čas, če uslužbenci ne sprejmejo manjših plač. i — še celo leto smo od pn-1 hodnjih županskih volitev/pa ie je že prijavilo 6 kandidatov za župana. Najnovejši kandidat je Robert Crosser, ki se je izjavil, da če demokratična stranka postavi Hase rodta za kandidata, da bo on, Crosser, neodvisno kandidiral, da s;tem oslabi kandidaturo Haserodta. — V četrtek, 25. novembra, je Zahvalni dan, kakor je raz glasil predsednik Zjed. dr^ t žay. NaS urad bo odprt le dopoldne. V petek izide naš 1 list kot ponavadi. — 265 jetnikov county v za-t porih bo imenitno pogoščenih v četrtek. Pomožni $ertfi - so dobili povelje, da morajo i biti ta dan v ječi vsi kot strežniki jetnikom. 5& purmanov ■ je narodnih za gostijo poleg t vseh drugih sladkob, ki gfe-1 do s purmanovim kosilom. I V Clevelapihi je ukrade-1 tiih vsak dan povprečno deset avtomobilov. . — Pismo ima pri nas John Barbič. Mirovni dogovori s Poljaki in Rusi. Riga, 22^noV. Mirovna pogajanja med Ffusi in Poljaki so se zopet začela. Poljaki so umaknili svoje čete od držav* ne meje, nakar jč prišla brzojavka iz Moskve, gaj ruska mifbvna delegacija ponovno začne s pogajanji glede'miru. V premirju je bilo določeno, da se Poljaki umaknejo do gotove točke, toda dočim je vrhovno poveljstvo poljske armade to odobrilo, pa so posamezni "poljski generali se nadalje napadali rusko armado. Sedaj se je tozadevno naredil mir. , --n- a 'i' » 1 II — John Prucha, mestni na-selniški komisar, nas prosi objaviti, da je sedaj gotova knjižica z vprašanji in odgovori za državljanstvo. Knjižico lahko vsakdo dobi kdor se oglasi v njegovem uradu. Objednem pozivlje tudi vse, ki so v zadregi, katerim se je zgodila krivica, ki ne vedo kaj bj ukrenili, ki. imajo pritožbe,, pa ne morejo najeti odvetnika, sploh v, vseh enakih slučajih naj se obrnejo na njegov ura , komuniste vZ. D. mp, Jsm New Vork, 22/jiov. Nasel-riiški komisar na, Ellis Islan-du, F. A. Wallis se je izjavil, da je vlada prišla Jna sled dejstvu, da so v Evropi gotovi e-lementi, v zveži z raznimi vladami, katerih . namen je vtihotapiti v Ameriko čim-največ rudefčih propagator-jev ter zanetiti med delavstvom mržnjo do ameriške vlade. Med temi rudečimi a-genti Lenina in Trotzkya se nahajajo najhujdi^ kriminalci, zločinci prve vrste, ljudje, katere zasledujejo skoro vse' države radi umorov, sleparij, ropov in drugih zločinov. Agenti^ ki -hočejo spraviti te ljudi v Ameriko* se poslužujejo posebnih načinov, kakor trdi naselnižki komisar Wal-lis. Te agitatorje sprejmejo gotove kompanije kot mor? narje na krov, potem ko dobijo od gotovih ppl - uradnih sleparskih krogov bogato napitnino. Kadar so enkrat ti ^momaitjl/l v iirte.rigkih lu-kah, jim nikakor ni težavno, "pobegniti'1 z ladije ter sc 1 naseliti v Ameriki. En paro-brod je dospfelnred kratkim v Ameriko, ki nfimel zabilje-ženih nič manj kot 101(M$eb kot "mornarje To je ostra kršitev ameriških naselniških postav. Sito mizerija mA Rusi v Carigradu. V Carigrad je dospelo kakih 106.000 ruskih ubežnikov, ki so pobegnili pred boljševiki. Mizerija med u-bežniki je neznosa. Mnogo sto otrok je oslepelo radi težav in neprilik na begu. A-meriškl admiral Bristol, pod katerega vodstvom so Ameri-kanci rešili več tisoč Rusov pred boljševiki, je poslal T>r-zojav v Ameriko, v katerem nujno proso ameriško vlado za pomoč ubežnikom. N Carigrad, 22. nov. Kakih devetdeset parnikov je vkrcanih pred Carigradom ob Bosporu. Ti parniki so prena polnjeni ruskih ubežnikov, ki so pobegnili pi;ed boljševiki. Silna katastrota zadene' te ubežnike, če se ameriški in francoski vladi ne bo posrečilo takoj spraviti te ljudi na suho in jim preskrbeti hrane in obleke. Večje mize-rije in siroščine ni oko še videlo kot jo nudijo ti ruski ubežniki. Zastcrfpnik ameri-] škega časopisja je obiskal več teh parnikov in "plavajočih Maznic'^akor jih imenuje-' jo. Izmed ubežnikov niso še nikogar poslali na suho, raz-ven bolne ženske in otrokei ter one* ki so znoreli na be-| gu, katerih je več tisoč. Fran coska vlada, ki ima nadzorstvo nad ubežniki, se je izja-| vila, da )i je nemogoče delo nadalje vršiti. Častniki na parnikih naznanjajo, da se bole, da se bodejo ljudje začeli medsebojno ubijati in je-ti človeško meso, ker ne dobijo druge hrane.' V mnogih slučajih so morali častniki na parnikih se boriti s pono- 2 relimi stariši, ki so ubijali [ svoje otroke. Ameriška bolni c šnica v Carigradu je natlače- ( ho polna, in Ameriški Rdeči d Križ je uDorabil že vsa svoja 1 sredstva. Kakor hitro je ame- 1 riški časnikar dospel na krov ( so planili na njega moški ter 1 mu potegnili obleko s telesa. ] Možje, ženske 3» otroci bre2 1 ozira na stan in spol so,na- < tlačeni v ozkih porstorih, no- 1 benih prostofov ni za toilete, 1 smrad in gnjiloba med njimi 1 je strašna, A^nogosprominent1 nih žensk je nudilo naprodaj 1 svoje dragulje in zlatnino ^a 1 skorjo kruha ali kozarec vo- ; de. Stotine jih je zvršilo sa- 1 momor, alTpa v blaznem stanju skočijo v morje, kjer uto- 1 nejo. Bolniške strežnice, ki i so videle vojne grozote, iz-1 javljajo, da kaj bolj strašnega' ni bilo na bojnem polju. Blazne matere nudijo svoje nedolžne otroke obiskovalcem v sužnjost. Ameriška pomožna akcija razdeli 36.000 por-cij hran«! A dan. o ■ — Župan Fitzgerald je v pondeljek poročil y City Hall f>rvl zakonski par. nekega talijana in Italijanko. Vse je bilo v redu, in ko so ceremonije zvršili, je pozabil Župan nevesto poljubiti, kakor je to navada, in ko so spomnili na to, je zarudel in dejal, da je preveč ljudi v gobi. Župan Fitzgerald je namreč pečlar, — Ko se vrne novo izvoljLeni predsednik Harding iz potovanja, bo poklical na posve tovanje razne upljivne osebe, da se pomeni z njimi, kako naj Amerika sklene mir 7 Avstrijo in Nemčijo. Povabljeni so tudi Hardirigovi nasprotniki, da podajo svoje mnenje. Ako Amerika ne sprejme Lige Narodov,mora skleniti separaten mir z Nem čijol 4000 jib bo aretiranih v Oeveiandu. » ^ 1 Kot naznanja policija bo aretirala v * prihodnji^ par, tednih še najmanj 4000 Cle-velandČanov^ Vsakdo kdoi kaj diši po žganju, kdor ima razum na igralne kocke, sploh vsakdo, ki je-policiji sumljiv aji se obnaša nenavadno, naj kar račun?, da pridejo nekega dne po njega. Pplicija ima zaznamovanih 2000 trgovin, klubov, prodajalen in hotelov, na katere bo naredila pogon in are tirala dotične, ki se nahajajo v prostorih. Vsak izmed teh prostorov je zaznamovan. 100 oseb bo vsak dan aretiranih, se je izjavil policijski načelnik, "dokler ne bb Cleveland tako Čist kot maček, kadar se je tri uf£ lizal z jezikom. "In videti je, d^e to skoro resnica, kajti od nede-j Jje do danes je policija polo-, vila 472 oseb. V pondeljek Jt bilo na sodni ji 384 oseb toženih tega ali oncgaf)regreškaJ Sodniki^so delali overjimeJ kazni so padale kot zcele češ- j pije, in ko je bil dan končan, je bila mestna blagajna za $20.000 bogatejša. Pri komur so dobili kotličke, ta je dobil $100 kazni, kdor je bil pijan, I je plačal $5, kdor je točil pi-| jačo je odnesel pete za $200 lažji v žepu, ip kdor je pa ^prodajni pijačo in so objednem igrali v njegovih prosto rih alUe celo zabaval; z ženskami, ta je pa že moral pripraviti $500, predno so ga spustili. Če bo šlo tako naprej, bo mesto dobilo lepo premoženje za božične praznike, pa tudi tiste davke, katere so dobiU dovoljene pri zadnjih volitvah, se bo lahko precej znižalo. Policija je nadalje dobila povelje "očistiti cestni tlak", to je, aretirati vse one, ki postopajo po ces-ta)i. Ce, bodo tovarne zapirale vrata, tedaj bo kmalu mnogo "pfostopačev", in ali bo policija tudi one zaprla, ki ne po svoji krivdi letajo po cestah in se trudilo, da dobiio delo, je vprašanje. Kaj namerava policija dobrega narediti z aretacijami na d#belo, noben pameten človek ne ve. j Večina ljudi aretiranih jej nedolžnih, kar se dožene na sodniji, ko jih sodniki spusti jo. In če se bo Cleveland radi tega poboljšal, je tudi veliko vprašanje, z aretacijami in kaznim; na policijskih sodiščih se ljudska morala še nikdar ni zboljSala. —-fj- — Prof. Zima priredi v soboto H. dec. v Birkovi,dvorani veliko čarovno predstavo. — 184.270 oseb v Clevelan-du je prispevalo v skupno blagajno - ali Community Chest za podporo siromakom. Darovi znašajo nad $4. 500.000,Jco bodejo vsi računi skupaj. ^ — Pravijo, da vrana vrani ne izkljuje oči, Toda to se je zgodilo v pondeljek ponoči v Clevelandu. Dva oddelka roparjev, eden drugemu nepoznan, sta sklenila napasti skla dišča ekspres kompanije na 7702 Carnegie avfc. Na lice mesta sta dospela skoro istočasno, nakar se je. začel boj, kdo bo šel ropat. Oddanih je bilo kakih petdeset strelov, in eden Izmed roparjev je bil ranjen. Radi streljanja |e prišla na mesto tudi policija,* ki je pa dobila samo ranjenega roparja, dočim so drugi pobegnili. 1 — Pismo ima pri nas J os. "Dular. m* v , — Družini Novine v CoMin-woodu je narl sinek Josip star 9 mesecev. r • yF%fj — Edwin Bennett je bil aretiran, ko Je v svoj urad v mestu prinesel osem kvortov vina. Na sodniji je bil kaznovan s $100, toda kazen odpuščena. —- Steve Farkas mora svojo gostilno na 8337 Buckeye Rd. zapreti, ker je bil že trikrat kaznovan radi prodaj* žganja. Poleg tega plača $560 kazni. v ■!>■■..... HRIBI Sil RUŠIJO. n | Pittsburg, 22. nov. Mesto Pittsburg^ima že nad trideset milijonov dolarjev Škode, ker se je začel rušiti hrib nad najlepšim bulevardom mesta in tik na Pennsylvania železnico. 12.500.000 kubfnih jardov peska se je že izluščilo od hriba in zasulo pota in železniško progo od 20 do 80 čevljev globoko. $3 velja od-neljati en kubični jard zemlje, in znaša samo ta fikoda nad 37 milijonov dolarjev. Nad en tisoč delavcev ter 11 parnih dvigačev , neprestano odstranjuje nanošeni pesek. Poklicali so polkovnika Goethals, ki je, zgradil Panamski prekop m je strokovnjak v takih zadevah. Plačali * so mu po (500 na dan, da na-svetuje kako se prepreči na-daljna nesreča. Toda sveto- i vati ni mogel druzega kot: ■nai odpeljavajo pridno pesek . proč. Mesto velia $50.000 na | dan, in zdi se, da ne bo ruSe- j nju hriba nikdar konec. Silno stroge postave za prohibicijo. , Columbus, Ohio. 22. nov. Crabbe Act postava glede prohibicije ni dovolj ostra raznim voditeljem prohibicij skega gibanja. Državna po-stavodaja, ki se snide takoj po novem letu bo dobila več predlogov, ki bodo skoro gotovo sprejeti, in o katerih m govori, da so tako strogi, da bo "država Ohio bolj suha kot Sahara". Suhi voditelji pravijo, da je danes v državi Ohio 10.000 prostorov, kjer se dobi opojna pijača, da je 25.000 privatnih stanovanj, kjer se izdeluje pijača, id aa se žganje skoro dnevno pra-važa po drŽavi, ne da bi bilo mogoče koga zaslediti. Prihodnja državna postavodaja, ki se snide po novem letu, ima ' dve tretine članov, ki so pristaši suhe stranke. Zato Je umevno„ da bo vsaka postava sprejeta, katero bodo suhi 'predlagali. Dejstvo, da je ! Crabbe postava pn zadnjih volitvah dobila 280.000 glasov večine, je dalo najvefili pogum suhim. Kot se poroea I bodejo sprejete postave, proti katerim se Crabbe Act lah-I ko skfije, in resnica je, da « teh postavah ne bo ljudstvo glasovalo, kakor je za Crab-be postavo, pač pa jih txyty E'bH tako, da bo ljudsko vanje i^epotrebno. Mod imi postavami nameravajo tudi narediti eno, som katere bo imel governor moč odstaviti vse take župane in sodnike, ki bodejo dajali premajhne l^azni aR ki bodejo spustili kakega obtoženca, la se je pregre&l zt-1 per prohibigijo. Nadalje ae bo odrekla kršiteljem prohibicije pravica do porotne i obravnave, lazven če se prisodi kazen JeJSe/ ' 5; v ' • v __J_ aJ^an HOMM) NilOtillAi [ Za Ameriko .... $4.00 II U Cleveland po polti . tf.fO Z* Evropo.....$5.50 || Powmewe Storilka - - - k . _,r i i i, . .i . . ----- . . "T— - .' II19 SI Cleif Aw. H. I. Cleveland, Okle Tel. O*. Mllllll lil fAMES OEREVkC. Pubikhm LOUIS J. FJ*C, Edit* I .i ... m i , - 11 | IBflUKD MONDAY, WEDNESDAY ANO FRIDAY I Read by 25.009 Slovenians ii the Gtf of Cleveland and dmfen. Advertising rales on reqvest American iaapirit Foreign in lugnfa mfjl b.itarad m aeoond-alaaa Butter January 6th IMS, at (1m MM affioa at level sni. Oblo under the Act ef March 3rd, 1871. No, 136. Wed. Nov. 24. 1020 Državljanstvo in naseljevanje. i _ . , l , . t I Amerika nikdar ni marala ljudi, ki so hodili sem samo ga zaslužkom. Ne, da bi imela preveč naseljencev, pač pa je želela dobre in. stalne naseljence. Rokodelci, farmarji in enaki pasli so najholj dobrodošli. Posebno farmarji. V A-meriki je dovolj zemlje, prazne in neobdelane, da se naredi z nje deset milijonov dobrife kmetij. Pomanjkanje farmarjev in farmarskih moči} v Ameriki je občutno, in da nimajo najmodernejših strojev, bi bilo obdelovanje zemlje skraj no težavno. Zato si zadnje čase vlada jako prizadeval da pregovori številne naseljenec, d« se selijo na kmetije, kjer je prilika velika za napredek. Včasih so naseljenci prihajali šem, vlada se ni zmenila za nje, delali, odhajali in prihajali so po ljubi volji. Vse to se je zadnje čase mnogo spremenilo, in letos se pričakuj? Se posebno strogih postav proti onim, ki niso državljani. Deset let nazaj je vsakdo lahko začel katerekoli vrste trg<>-| viifto, na da bi bil državljan. Danes je v t&u oziru že mnogo omejitev, in to še ni vse. Kmalu bo postava, ko bo moral vsak trgovec biti prej državljan, predno se Joti trgovine.1 Počasi in polagoma, vsako leto nekoliko ostreje gremo na- j prej v tem oziru. Pridobitev državljanstva je poleg tega da nes spremljevana s tolikimi težavami, da se marsikdo ustra Si. Petnajst let nazaj j* vsakdo lahko postal državljan, brez ' vprašanj. Dve priči ste prisegli, da je "good fellow", pa je | bilo opravljeno vse. Pa poglejte daoas, kakšne krize in te- j žave morajo prestati kandidati za državljanstvo. Odpor proti naseljencem in poostritev postav za pridobitev držav-, 1 janstva, vse to je posledica agitacije rudečih sil v Ameriki.' Država s* boji, da pridejo tto državljanstva "rudeči elemen , ti*', in radifega skrbno pretehta vsakega kandidata glede njegovega mišljenja in "radikalizma". Pozna se tudi v tO-, varnah, kjer delavce neprestano priganjajo, da postanejo državljani, in mirsikdo danes nima dela ^amo radi tega,] ker je znano, da je že več let v tej deželi, pa si ni poiskal niti Drvefffl naniria na I foi smo tekom zadnjih dvanajst let neprestano povdar 1 jati kako sifne Važnosti je za rojake, da postanejo državljani. Tu imate besedo pri vladi, imate gotove udobnosti, ki jih drugi nimajo, in ča potujete izven mej Zjed. držav, ima-i te z* seboj pomoč mogočne Amerike. Posebno danes, ko so v domovini Tazmere tako, da bo vzeto še dvajset let predno pdAanejo flormalne. Koliko stotin roiakov je šlo domov in vsak dan Boga na kdlefiifcfrosi, da bi s^smelivrniti sem, pa tiimajo nobenih JiaWrjav in so prisiljeni tako le z žalostnim spominom mlatiti na Ameriko, katero so zapustili. Zadnje čase se teonovno opazuje, da je naseljevanje v Ameriko na vififtii. Do 100.1900 naseljencev pride na mesec v Zjedinjene dffcave, 90 procentov izmed njih iz Evrope.1 Naseljevanje v Ameriko v času, kakor je današnji, nikakor ni zdravo, In ni samo v veliko nevoljo vladi, pač pa tudi tu-kajftnun organiziranim delavcem. Delavske razmere niso nalbolM^, in vt^o vanje bi povzročito, da kompa-nije odslovijo oobo pla^ie delavce in jih nadomestijo z onimi, ki bi delan za manj. Zato pa skušajo vlada ln orga-itfMtaii delavci, da se naseljevanje čimprej in sigurno ustavi. In kot smo že poročali med dnevnimi novicami, se kongres že pripravlja, da spravi v javnosti že davnej ob-1 ju bije no postavo proti naseljevanju. Da dobi vlada natančne podatke glede izseljevanja iz Evrope, je poslala tja svojega generalnega komisarja za naseljevanje, ki bo v Evropi proučil razmere, nakar bo poročal kongresu. Namen Zjed. držav je tudi naseljence že prej ustaviti pfedno pridejo v Ameriko, radičesar bo ameriška vlada začpla z obšir-ijooropmndo proti naseljevanju v Evropi sami. Kajti ti- ] soce slučajev je vsak mes6c, ko naseljenec V Evropi proda J vse, kupi vožnji listek, pride sem praznih rok? pa ga vrnejo domov iz tega ali onega vzroka. Tako je eksistenca takega ; Človeka skoro uničena. Koliko tisoč slučajev je "bilo zadnje ! mesece na Ellis Islandu, ko so dospele ženske in otroci iz domovine, pa jih niso pustili v to dežejo, kljub temu, di l mož tukaj že dela leta in leta. Mogoče ni bil državljan, mogoče je bila žena ali otroci bolehni, mogoče hi mogel dokazati, da bo lahko preživljal družino, en ali drugi vzrok, pa ' vrnejo vse skupaj nazaj. Sledijo srce pretresujoči prizorih Ena najbolj strogih določb glede naseljevanja je pač * ta, da v bodoče bo smel le krvni sorodnik kakega državlja-j na v Ameriko. S tem bi se tukaj živeče naseljence prisililo, 1 da postanejo državljani in se stalno naselijo ,tukaj, in ob* 1 jednem bi se pa naseljevanje nezaželjenilv oseb omejilo na 1 najmanjšo točko. Ako vi niste državljan, ne morete niko- -gar spraviti v Ameriko, in še potem morate biti njegov krv- ) ni sorodnik, če ga hočete dobiti sem. Kakor smp rekli: Postave proti onim, ki niso držav- j Ijjanij so čimdtljg bolj stroge. Nasprotno pa so praviee j onih, ki so državljani, vodno večje. Mi ponovno apeliramo1 j na vse naše rojake, da zasledujejo državljanstvo, da pridno čitajo časopise, ki jim dajejo pojasnila o tem stvareh, jtoba-i1 jajp v večerne šole, kjer se naučjj^ potrebnega. Postave so čimaalje strožje, treba vhm je'mnogo informacij, da ne bo- ] dete odškodovani ravno tam, kjer vas bo najbolj bolelo. 8 '___, 5 NEKAJ V POMISLEK vino in druga pijača na sveče bi vsakdo skušal obvla- tu. dati samega sebe, tedaj ne bi • • • imeJi nobenih vladarjev nad Mož postane star, kadar ga seboj. boli, ko si zapenja gumbe nI • • • čevljih. , , Ljudje, ki pozabijo na vo- • • * litve, morajo pozabiti, da je En vzrok, zakaj tako vre v $ po stranskih potih domovi j ! Profltirji bodejo cveteli še naprej« doklerbodete v trgo-- vini goyorili: kar zavijte, pa p bom plačaj namesto da bi re-m kil: Koliko pa velja? : • • ! •> > t V Ameriki'je nad dva mili- i jona železniških uslužbencev 1 ] ki zaslužijo več kot $1500 na ji Teto. Če bi „vsak izmed teh I r uslužbencev prihranil $50 na'] . leto, tedaj bi železniški usluž j benci la({ko kupili ves New, < York Central železniški sis- t tem. Baltimore & Erie žfclezr I nico bi lahko kupili v osmih h ) mesecih, in kontrolirali bi's ( vse železnice od Nenyr YorkVj | do Chicage v petih letih. J 2 I Te številke kažejo, kaj se 1 da narediti, če človek eisfe-1 % matično hrani svoj denar.'s Kar smo omenili o železnici! a je ranica tudi o dnjgih poti-'d jetjih. Ce bi vsi delavci nra-| g niliin spravljali denar fSkup jj no blagajno, bi kmalu kontrolirali j^a podjetja. > n I« 1% zakaj se to ne naredi ?J o I To je veliko hitrejša in lažja'c I pot k^t pa politični boji, pre- Ij ^toiri in socijalizmi. V Atneri- d i ki je 40 milijonov delavcev, lj j Če bi vsak spravil vsak dan si 10c. znese to na leto en tisoč, K petsto milijonov dolarjev. V n enem samem letu. In koliko J P v desetih letih! Vsa gospodar ^ ska neodvisnost, vsa kontrola'm kapitala bi s tem prišla v ro- K ke proizvajalcev. I la • * s Ju Toda ali. bi delali, če bi p( lastovali? Skušnje v Rusiji ki kažejo rgyroo narobe. I je V ■ ■ o-'cfl 5 12 DOMOVINE. ti . ___TrH . I Nov "Jugoslovanski pd- ; bor." "11 Piccolo della S>raM j poroča o* "uspešnem delii . j Franlcovega "Jugoslovanske-j ga odbora" v purihu, ki pro-1 3 pagira odoepitev Hrvatske od j Srbije'. Italijanski list piše. j "Ko se je zrušila star4 moijar '' hija, Frankova politika ni bi-, la Hrvatom všeč. Danes so J stvari drugačne in belgrajska j v|ada je konslemirana vsled ' 1 delovanja odbora. Ententa p danes razume, da je bilo oži-. vovorjenje Jugoslavije pri^i-j ljena in protinar^vna stvar, . ki ji je odločeno' le kratfco t življenje. Frank, oprt na 0^-; bor v Curihu, v katerem sb ) bogati hrvatski državljani in j visoki hrvatski častniki, vodi ' gibanje z varno roko. Hrvat-" ski narod začenja odobrava- ; t ti učinke švicarske pfopagan i . de. Radičeva seljačka stran- 1 , ka kooperira #s Frankovo 1 . stranko po celi Hrvatski, i Stari Srbi t. j. uradniki in po- 1 litiki stare Srbije, ki se po p- i t pravkih mude na Hrvatskem, : ( priznavajo, da je nemogoče i l zadušiti in odnaroditi hrvat- 1 s ski narod in dejstvo je, da sey ] , Pašič trudi, da bi našel spo- j | razum med Srbi in Hrvati. | Toda Hrvati, ki poznajo delo, ] katerega v inozemstvu raz- 1 vija Jugoslovanski odbor, iz- 3 javljajo, da se hfccejo. ločiti 1 : odSrhije.*' t '1 Tako imamo torej po 2 le- e I tih obstanka Jugoslavije, ki 1 t jo je koval prvi Jugosl. odbor I nov Jugosl. odbor, ki hoče > Jugoslavijo razbiti. Med za- s vezniki tega odbora navaja t /'Piecolo" le frankovce in ra- ^ direvce, kar je nepopolno, t Najmočnejši zavezniki dr. \ I Iva Franka so demokrati, nji i hov belarajski sistem in nji- \ i hove balkanske metode. I I Ii Slovenske Benečije. Dne j 10. tekočega meseca so se v r- J šile občinske in deželnozbor- 1 sek volitve. V čedadskem o- r kraju so potekle občinske vo i t litve precej mirno, zmagala s je akoro povsodi ljudska l stranka. Hujši boj pa je bil i za deželne volitve med ljud- j sko stranko, socijalisti in r "blokom". Zmagala je ljud- 1 i ska stranka in nje) na čelu c profesor Ivan Trinko, ki Je t - nemarja #e kraje, ki bi bila I lahko naravnost olivna. - Razburjenje v Borovljah. Iz Borovelj nam noročajo: Preteklo soboto so hoteli pu-• škarski mojstri izplačati delavce v sedaj na Koroškem II veljavni avstrijski valuti. De-1 lavci so ogorčeno protestirali 1 proti temu ter zahtevali ener ; gičoo, da se jim izplačajo te-'denske mezde v jugosloven- ski valiti. Prišlo je do burnih prizorov. Kakor je znano, so> vsi delavci pri plebiscitu gfa-(sovali kot somišljeniki soci-jalno demokratske stranke I za Avstnjp. §edaj pa izjavlja I jo, da so bili zapeljani in pro-klinjajo ogorčeno svpje za* peljivce, poudarjajoč, da bi v j slučaju, bi prišlo do drujje rga plebis^ta, vsi od prvega do zadnjega glasovali za Ju 1 gos(avijy0p Prepozno kasanje Jn spoa^anje! v Stoletnica "Kranjske hra niiilio^?. Dne .4. novembra t. I. poteie 100 let, odkar se je ?; osnoval "Kranjška hranilni-[a ca". Osnoval j<) je takratni 3- ljublanski župan Ivan Hra-1- dečki, ki je dal ime "Ljub-v. ljanska hranilnica''. Kasneje n so ime z/tvoda spremenili v »č( Kranjsko hranilnico. Prvot-V no je bila v slovenskih rokah, o, Polagoma so se jo polastili r Nemci in je postala popolno-a ma domena nemškega življa. >- Ker je bila bogat zavod, je lahko z največjo darežljivo-'stjo trosili denar, ki ga ie i povečini j>ri$tedil slovenski i kmet V z|dnjih desetletjih je imel? "(kranjska hranilni-ca" ogromne dobičke. Ta dobiček se' je samo deloma porabljal v dobrodelne namen^jg večino razpoložljivega dena- _ - rja pa je hranilnica porabila VI * žb'to, da je podpirala "ini vz- ^ i drževala nemški žive^j na - Kranjskem. S svojim denar--'jem je gradila nemške Šole, ^ 1 podpirala je nemške uradni* Si . ke, trgovce in obrtnike ter r dajala posojila nemškim ban- - #krotnim plemičem, ki bi sicer ) že zdavnaj morali prodati 1 svoje graščine in posestva 3 1 ter oditi s trebuhom za km-1 hom. OpetoVano so bili nem- - &ki velegpsestniki v deželice v nevarnosti, da preide veči- , na veleposestev v slovenske 1 roke, s čemer bi Nemci izgu- - bili svoje veleposestniške > mandate v deželnem Zboru . > kranjskem, a v§dno jim je t priskočila "Kranjska hranilnica'* na pomoč ter jim s svojim denarjem zasigurala nji* hovo posestno stanje. Upra-. vičeno se za to lahko trdi, da bi bil na Kranjskem nemški živelj že zdavna doigral svojo vlogo in padel v brezpomemb nost. ako bi neHilo "Kranjske hranilnic^"- ^ako muni-ficentno je trosila svoj denar v nemške namene, dokazuje v najbolj dejstvo, da je na svo- — je stroške zgradila nemško «4 gledališko poslopje. Tudi po H prevratu je !^Kranjska hranil niča'' še hotela ostati nemški M zavod, ki bi naj bil zadnja trdnjava nemštva in nemšku- , tarstva, toda^azmere so bile naj silnejše in flftnška jara gos-poda je končno vendarle uvi- ne fela, da ne moče plavati proti _ valovom. Lani je ta zavod pre šel v slovenske i^oke. Sedaj bi bil lahko pravi 4obrotnik slo SIj yfenskega ljudstva, ako bi ne a bila med vdfeio hemška gos- Cci poda paložipi malodane ves ^ rezervni fond v avstrijska ooc volna posojili. I Nemške nasilnosti. 16. okt. je več civilistov, med njimi Morak in njegovi hlapci, pri Trusnjah pri gostilni Sturm napadlo slovenskega fanta Antona Ha^ha. Napadalci so bili oboroienl s samokresi. Anton Harih je moral pustiti kolo in iHAegaiti. Za njim je na lice mesta prišel pomožni orožnik Podričnik iz Malega St. Vida. Množica ga je od zadaj napadla; pobila na tla in ga razorožila, vzemši ■ —» ■■ - _ ism MILAVEC ft BUNOWITZ CO. 1043 t. 61. St. Izvrlujcme vaa plumberska dela, ' napcHavo Jkopalitt, sinkov, atraaiU lil drugo, napeljavo kanalov (aawer work). V»e deluje prvovrstno in cene ao jako zmerne, , . , r __(Dec. «.th) JAyNA ZAHVALA. Slavonic Imsrignnt Sanka m Vim 23rd St. New York, N. Y. Cenjeni goapodje.'- Poslano mi vleino knjilico Francosko Srbske Banke na sroto od 34. ro sito ta Idcnar H de^it neieiHi.^ 4k)im da to mojo sillvaro javno IftiSuki, 44M Mtfo ljudje idatl s5f K jŽf'ffajo*jST^ŠiljanfTden^ ja v staro domovino Val hvalefoi . ' NIKOLAJ MEDIC ' Buchanan, Mich, 'Box 467. — 17. act*. 1920. ___ i —VABILO— ' na plIs ki m »riredl zoaai rojak FRANK tURCA v svojih prostorih na 4444 Pwitw^Sprtag6*1torC* °'wJS!? 27* ** % Nwrtdenja!^^^ Neveste in ki idijo biti lifina oprem- I .Ijeoe, imajo, n* razpolago ; dobro ^jrežbano moč v tej stroki, ter vas vsestransko zadovolji'« delom. Izdelujem na roko paj-čolane, (šlajerje) lično in po vašem okusu. Cene zmerne. Pokličite po Bell Phone: NOTTINGHAM 43»* K ali pilite. TONICA GRDINA, 1811 j NOTTINGHAM . ROAD ' 1 BANKNT je prodajala in poslala v ataro domovino jugoslovaitake krone •In dinarje po sledeil ceni: 1000 kron ____ $ 8.70. - 5000 kron "".... $ 43.00 - 10000 kron ....-$ 85.00 i 50000 kron ... ✓ $420.00 100000 kron ---- $820.00 1000 (Dinarjev za $ 33.90 * na večje svote dinarjev je cena 1 ie manja. i V teh cenah ep vračunani val stroški. Nlkaklh drugih stroškov ne plača ne pošiljatelj niti pre-1 jemnik. Gene fcitonam in dinarjem ae vaaki dan menjajo, ae dvtgajo in padajo.Slavonic Immigrant Bank 1 vem hoče zaračunati ceno po o-nem dnevu, ko prejme od vas denar. Mcham-tBuk: 436 WEST 2Srd STREET. NEW YORK, N. Y. W. K. DRUG COMPANY. EDINA SLOV. LEKARNA v Clevelandu Najboljša zdravila, točna postrežba. **! St Clair Ave. ^ Addison Rd. JOHN K0MIN, .'..... - flgmo kresom na davi težka j I sttijd- Hitdi kraj Ona 15 1 - ner na Vaien bSkuteleano i v Terpece, posebno k TerpeS niku, prihajali nemčurji in jpmli, da bodo zažgali nišo. : Tovarna klopi Je odpustile delavce slovenske narodnosti. — Pri Koraku, posestniku v Podgori, ao imeli Nemci in nemčurji slavnostno pojedino, kjer se je prečitala lista posestnikov, o katerih so^ rekli, da jih bodo izropali in potem* • izgnali. čez mejo. Franc fteschea mlajši se je izrazil, da bodo'nemški vladi povedali, da" je to ljudska volja in da ljudstvo to odločno zahteva. nčeriko In aealilto ^^F " . , Nadvse pa iskrena zahvala Rev. Bombažu «« ohiake iiTioJuS« ■■o«,*: / .^II^^^Aq ^tX'^H^on J -Mh BOŽIČNE PRAZNi^Et af ilLttjUO. V TEM ČABV BOTM ALi NM- ; BO^ ?A 8VOJBIJUW POTOVANJE V STARI KRAJ. « m ! * S4lkjKm^5 Le LofSTlJ. Ali hT sSoške^krBtTtohlf muneiUeni d^T^o^^lTit^M POSIFJANJE DENARJA. U od nekdaj pošiljajo .cerlški rojaki sto) eem v steal M tearna darila aa prasnil«, v Um aečJl Mri pa Za nadalje pojasnila pišite na: h JLjSL, :iE#ozio« I a ' ," f~" J >; • 2" a i Ako želite, da pride vafia denarna po&iljatev ob pra- 2 vem času v staro domovino, da se izplača vašim dragim | I % *>°žične praznike tedaj se pbs|tOite našega denarnega f J zavoda, ki je po svojUtari zanesljivosti najbolj poznan S )) Slovencem kot najbolj zanesljivi zavod za poliljanje | f) denarja. j h '-I-- La ■" i Izplača direktno v Ljubljani. 9 i V močni zvezi smo s pet n*jve6jinrii ljubljanskimi | ) bankami, imamo pa tudi zveze s celo Hrvatsko in ostalo | ) Jugoslavijo. Drafte izplačuje Slovenska Banka v Lju- 1 !) MjanL g ) 2 9 Pri nas dobite vaa pojasnila glede potovanja v sta- J J ro domovino in smo zastopnici za vse prekomorske črte | ) Premoženje te banke znaša 'šestindvajset milijonov. | ) Vložite svoje prihranke v to močno in varno banko. 1 ) Odprto od g. zjutraj do 7. zvečer vsak dan. 1 i Ik Lake SM Ming & Trust c.] > E. 55th ST. & ST. CLAIR AVE. 1 IN SEST DRUGIH PODRUŽNIC. a ' fjy ' ' , MI Oil 1 » wj WJMARJEMS.N.00K1A. Bedna fetal dehKarsb SKM SLOV. N. DOHA « * *»0' ?"* 't" llf""" R^* ' ► «• DNS 8. PEC. y KASTNI DVORANI, »t. 3. Pi||Mari «reler. :: 'Spfc' • - - '-T ■ \ x < illArf 'vT»l l<,t ■ r , - ■ n ; > , ____________ n at M Httf a aTTT A His Mnsw MMk lip |i 23b5 članov in, članic. Sprejema nore Člane od1 tO do 5^ftfta.j a vsacega novega Člana (ico) po $1.00. latemu.ki Jih vplte. aCa Zveza $25.00 nagrade organizatorju, snar n« prvo vknjHbo Članom po o odat., nečlanom po 7 odet. I : > N ^ r X-84-20 (OKTOBER)^ 8PRBMEMBB PRI KRAJEVNIH i^F^BLET^Knaua, Aug^ofoL Joa Hre^Joa. Povh Pe- «o««,« te a^i« sa; »a« ® s? rjifig^jfbto F.bec H ta Joei> Turk ^ od ^ g ^Z. , it 7. SMS. John Skerl Louis Ogrinc^ J^ Zullch Fort Zi^tn-lokar od it i. SDZ. Jos p Peterim ln*Luka Kalister od it 9 r ne, J osip Molek bi John Cvetko od it It. SDZ. Anton Toma-Cič ln John Hribar, id it 12. SDZ. Frank W Stfett od lL 14. SDZ. Josip Plut Irr Anton Rodi« od it. It SDZ. (It) "S'SSl^'john Roje, Fr. UUjak, Louia šenk, And. Faidiga, y, Joalp Kodrfch, Hen7 Oeredkar, Fr. VatoaL Mike. Jalovec, Vnton Tomše, Ft. Olobofcar, Louia iura, Fr. Suhadolnik, Alton AJster, Ant Vidmar. Ant. Felldjan, Joe Somrak, J«. BaMČ, Jožef Božič, Martin Matkovifi, Ant Blatnik, Joa. Potočnik, in Lottie Mohorčič ekupaj It H»nor od it 1. SDZ. Ivam Zajc, na Judnič, Fanny Knd, Ivanka Linger in Aug. £#*&«•> edJt Znidertič, Mary Ponikvar, M. Leonard., M Andolšek, L^ila iftel, Frances Strnad, Mary Drganc, Mary Jerič Mary Repar. H francos Birtič in Katie Kovačevič (18) od it 4.JHM. Andi« Gross, Johana Valenčič, Tomaž Levar, testo Gro*a Ernest t 8. SDZ. Andrej Ulian in Josip Lunder od »t. t. SDZ. Anton rovat, Anton Kmet in Josip Kmet (4) od It It. SDZ. Angela L. SDZ. John Korelec in Joief Tomaiič od it 12. SDZ. Anton ramor, John Velkovrh, Lovr. H ro vat in, Anton Zakraj*ek. Ig. 1 Zupančič (7) od It 14. SDZLjohana Barle Ter "ojvar, Ig. Hočevar, And. Slokar. John Suler, Andrej Jan (S) od it 00. imenec in Andrej Kedmenec od »L 21. SDZ. Lorain. Ohio. V Frank Gabrii",!1 F^nTcim^KjI^to Zupa^ Math^ipanič Fraok Colarič, Martin Kuhar, Ignac Germ in Joe Sajovic; od it l. • UriuU Jalovec; od Ll Ivana Koprivec od it. 4. Frank ftkutea od It t. Frank Valjč, ed it 8. Ant ■Ljerian inlgnatf j Kahelj od it It. TonnjrSkulj4njernej Stanovnik od it K. Joseph Dulir in John Končan od IL H. Tinny Glfoar od it 2t. D) Iiobčeni člaai(ke): 005 Joaip Zupančič —1. 2532 Frank Pavlovich —1, 1308 Frank Zalokar —I, 2648 Mary Koci2*30 Alojzij Semrajec -5, 3014 Joe Ra^tec-7 a045 FranUPrijateij 5) Ko al sdrav naredi ravno tako. takoj se Javi pri tajniku, kakor zdravniku. Pri Javljenju zdravhn se račuiitf prvi datum. •6) Kedor ima za vpisat novega člana, onora to atoriti pri tajniku atl na seji. Tajnik sporoči naprej. Plača se 25e'za vpisnino. K zdravniku mora iti tak . član z novimi aal eden teden predlo se vrli dr uit vena peja. da se lahko vse v redu uredi !• 4* pfIdejo police ob pravem času v roke za aejo. '^r--1-—rm-r^r-->w ! , i i „; Pozor, Plumbic Kadarkoli hočete, da ae v valih bUah naredi plumbarako dele, se obr- S1** SjboUl?^ad!n!5i(neat'StranUfta! kopališču, linNk itd/ * ' ' Vi<- Pojdite k svojem^ rojaku najpr-predno drugje vprašate. NaJaureJII Ingeelovanski plumber v Clevelandu. NICK D A VIDO VICH ° S R^SdairiSZB W |tMi|-£ •' . .*- . :*■, L, •••• • •.' K šm ;Vl., M m mT v I ilniii 1 K T.iiiifi TfiiT.ia'i irnr m I ^ 'n pjj>če? I F. BRAliuCB, j I 1353 E.m STREET I I vocal St CUr Av«. fl &---^ I Dr, Klauser, Edini tloventki I ZOBOZDRAVNIK. v Clevelandu I ima svoj urad v rvezi g drl I I Kcrnom na I 'c v Hm&t"i s -I 6202 ST. CLAIR AVE I linwtC xobt> " I pišite pri njem. Zmerne I cene |n zanesljivo delo. ^■■■R^!. i' .lifFj TW •■•«»'■' - " 4' M ^nrftvo L0JKA J*>UTiA vabi 2va ^S^ rabarni *"eder, ^ Dn|e aveA^im naJbdUii za vae prilike, otekline, izpahke in bolestne milice. Najboljše sredstvo za djynenje.^^^ . 8.0. Stsra, j S. Hollander i y . - * . - _ W ■ M' lAim/iAlTa v II :HUI V«pBiS5.ca«Brifabn» Ur« «a S. rintraj «fa a »»t«. NEKAJ POSEBNEGA! 500 predmetov kakorJih vidite tukaj na vaakteri naalov, da «e pokaže kaj imamo. I« PREDMETQV ZA SAMO $5.08 ^ Ta presenetljiva ponudba traja samo ta mesec; zato naročite takoj, da ne zamudite te velike prilike. Ti predmeti ne bodo vam *anto v pomoč, temveč tudi v veselje. le BERITE (1) Avtomatična iivanke. Najnovejia iznajdba. Siva kakor Stroj; napravi dva ilvn naenkrat, kakor vidite na sliki. Vsskdo popravi čevlje, ksmot I. t d. (2) Protirevmatičai prsim. NajboIJIe sredstvo, da se relite enake beteznl. (3) 12 kalibra eaaeksee. Jako pripravna stvar. (4) Moika ali inskn are. Lahko Jo noaite, aH Jo daste prijatelju ali < prijateljici. Jako lepo iigleda. r , ^ w (5) Kkapleslvno poro. Nabasano s smodnikom, ps ni nevsrnoy Samo poskusite, in beete vidsM, ksko zsbsvo boste Imen. (8) Občudovanj« rrefea priprava, ki |o rabijo samo detektivi. Jako vporabfea. Lahko predstavi)ate detektiva znjo. (7) ienlflnakl Sermornetor. Vam pove, ako ae boste portttli, ali ako vas y^.^Prjpy^ejt^ a^vos^ec^kMe^^iab 1 j^ ftB vUWi rakV ssmo ?0poskusiSVs* p°red^?t * Uvarn napravi tak trllL Mliidi In štiri ga indl vidijo. - (10) TamMra. Ima lep glas In dobite d os rt zabave pri tem. Neben izmed teh predmetov ae ne proda zase ia se Jih t«Hko kupi samo vse skupaf za te male ceno. Mkdar ae ee besi« keaali ake naro čite; In morde - boste hoteli 8e dnllč Teda rofajRlTH SBl Samo Iz relite ta kupon io to pel i}1 te s 35c v znamkah za peltnino. Za ostalo boots plačali, kadar dobit« blago. Naročniki izven Zjedtejenlh ^Držav morajo peakti v gotovini. Naslov: WESTERN MERCHANDISE CO., Defrt. 900 8039 W. CHICAGO AVE. CHICAGO. ILL, SOBA za I ali 2 slovenaka fanta se odds. Elektrika in kopslWe. 1210 E, gist St w ^ (138) ^^StSJ? 2 («?) šm m* a i TRI VELIKE SOBE ss oddajo v najem. Vpralajte na 078 ft. 83rd Si. (157) ——11 ■ f m* - ^Jhn SOBA za 1 ali 2 faaM se odda ■ • ■ n ^ i IMAMO FARM* velike ali male. ODDA SI FRONT MBA za 1 aU 2 ;*aU' 1 ^iiiii <8mi nnilL>lf BODITE PAMETNI IN KUPITE AR-BXJ MAZILO ll rane,' lzpshktt Ulaje, opeklino In kotne hofemi To dobite v lekarni. In denar oaza}, Če niste sadoveQil. The Ar-Bu Laboratories Co. 1I81T Derloj Ave^ Oovolend. Ohio SPREJME SB- dva poltena fanta na hrano In stanovanje. 14402 Sylvia avoi Coližn^ood__(13» ODDA SB ČEDNA SOBA ss onega fanta. VpraSajte aa 078 E. 80. St. m.mi Ml — .....11 1 sdde v najem. 1012 E. 84th St (138) Tekom treh tednov j se denarne posSjatve v staro domovino poslane po j J K U.8H O id! A J., i - .en tO SLAVONIC IMMIGRANT BANK, 436 W. 23rd St., New York, N. Y. I r ■ '1 -, v% ' "- V y ■ ' ki je pod neposredno kontrtk) bančnega ininistarstya države New York Kdor i nalim posredovanjem polije denar svoje Kdor z naiim posredovanjem polije denar svoj treh tednov in mu pošljemo po prefemnlku densrja lastnoročno podpisalo prejčmno potrdilo t teku ieatih tednov. Po naa poalanl denar se Izplačuje v nakazanem rneeku brez kskinega odbitka za kakrinekoli atroi-ke. Obstoje sicer Bsnke ki računsjo stroike za poiiljanje poliljalcu in prejemniku, a mi ne računamo nobenih stroikOv za to. Cene, ki Vam jih ponudimo v Jugoslovanskih kronah ali dinarjih Izplačujemo v celoti in ne računamo za to nobenih dstjnih atroikov. Cene denarju eglaiujemo v listih, ksr Vam Je dokaz d* > ao iste nsjeenejle in da ne računamo enemu več. drugemu manje. Druge banke pravijo, da tudi one po-•liUajo denar po najnitjlh cenah, pa tega ne oglalujelo v časnikih, kskor mi, ker bi se na ta način videlo, da so njih cene vlijo od nailh. Kadar ste poslali denar v stari kr«), tedaj vzemite list v reke In poglejte nale cene od tistegs dneva, katerega amo mi od Vaa denar prejeli in boate videli, da smo Vam računali po tržnih cenah dotičnega dneva. Ce pa pošljete denar po drugih bankah, Vam oni računajo po njih volji, ker njihovih cen ne znate in vrh tega le odbijejo precejlen znesek za stroike od svote ki Jo Ima naslovnik prejeti ' .] 9$JUco vzamete to v obzir, boste videli kdo deluje najeenejie in najpoitenejle. Nala banka Je DRŽAVNA^ BANKA s vplačanim kapitalom od $100.000.03 — in vplačanim rezervnim fondom od $30.000.00. — in ta cel kapital in rezervni fond Je poroltvo za gotovo in točno izplačilo poola-nega denarja v starem kraju v teku treh tednov. Vsa izplačevanja denarja v Jugoslaviji nadzoruje osebno nsi tsmnshajajoči se glsvnl blagajnik g. PavloVič. Razun najhitrejšega in najtočnejiega pošiljanja denarja prodajamo PREVOŽNE LISTKE ZA VSE PARNIKE preko Atlanskegs Ocfenana, Sredozemskega in Jadranskegs Morja. Neposredni smo zastopniki vseh par-nilkih drultev in pri nas lahko dobite najbolj!! prostor ns parniku ako nam lo za čaaa naznanite. Bllzo nale Banke nahaja se 10 hotelov ki prejemsjo izključno le naše ljudi na hrano in prenočilče, v katerih je za celopesluibo določena zmerna cena, preko katere ne sme noben hotelir rsčunsti, ako želi nale potnike prejemati. V teh hotelih ste kakor doma, tu najdete avoje rojake, ki potujejo v stari krsj, hotelir Vsa popeljs ns konzulat, pomaga Vam vss potrebno pri potovanju, tako da ae Vam ni treba za drugo brigati in vaa končno povode na parnik z Vašo prtljago. Dobivamo potirtke iz etarega kraja v Ameriko in vam dajemo navodila za to brezplačno. Pripravljamo potnikom pase (potna dovoljenja) za stsri krsj in pomagamo dobiti vse druge k temu potrebne spise. ' MI NISMO NAVADNA PARNIAKA POSLOVNI CA TEMVEČ » DRŽAVNA BANKA. in zsto nimamo prenočišč, ne kuhinj le ne boteloy, ker se prsve banke ne bavijo a hotelirskim poolovaajem H Potrlgall amo se na zato, dt nailh potnikov ne bodo nepošteni hotelirji »kubili in strigli, temveč da bodo ■ prišli v dostojno bilo kar nam jamči nai imenik z 10 hoteli. Slavonic Immigrant Bank, I 436 West Srd Street Net York, N.Y. =3=B=SSgSE==žaage=s ■ .......t --- ■■ . - 'h ■ . \ TA MESTA VEUKA IN MALA :j in stotine drugih v Jugoslaviji dosežemo potom naše postrežbe DENARNE POSI-a • LJATVE • Za Božič in Novo leto* Mi se izvanredno potrudimo, da dosežemo, da^nide denar na mesto HITRO — v času k za praznike. d ' ' Pridite k nam takoj in odredite vse po- 1 trebno. ^ i Ljubljana, 5 Celje, l rv Maribor, - c Novomesto " ', . Ribnica, Z - Zagreb, ; Karlovac, y Kranj, _ . r —.....• Bclgrad, ---------------- ^ Černomelj, Žužemberk, j" Kamnik. w OTIS & CO. •■'! ?i6 SUPERIOR AVENUE N. E. Doli po stopnicah v Cuyahoga Bldg. ij - nasproti ^>oštc. I. k mm •1 mm eaov ^mH vui^ (ai ^^^^^ T^via^P^hVTS ^a JL- Cll v\ll 11 * v 'i " > 1 ' x 1 ft* i1 "' MS listki fržšg * kupite jih pri ZUPNICK & COMPANY POSILJAIXI DENARJA IN PROtf AJA PARO-BRODNIHILISTKOV. 6024 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio Mi smo opravičeni zastopniki za vse najboljše preko-morske linije. Premete dobro, komn boste vrofili denar I / .1. 1 ,!) 1 1 tt v stari kraj aČ pa za vožnje listke Sedaj živimo v Aam NEGOTOVOSTI in ZLORABE, vsak akuia posuti Um bogat, n« glede na svojega bližnjega. Rasni agent je in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh Časih se stavijo-* denarnem prometu nepričakovane zapreke starim iskužs nim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkuienim začetnikom mogoče Napolniti avoje neutemeljene obljube, je veliko vpraftanje. ;. Naše denarne pošiljatve se zadnji čas primeroma sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order, ali pa po New York Bank Draft . jI ' ti| ' ( Ffanfc Saksct 82 Cortlkndt St. » New York, N. Y. iu .'i >« lurh i ftli.- .. . I y . • X-žarki preiskava za $1.00 6« ate kelnl, brea oafara kaj |a vaJa keleMn. aH beUke ale fta afcapA _ N^ar ne^fefa ampak priditeh tmi oblsii, iSer^Ju«^ w^'iirca," n^to^it ?"|lel»3Io xtartev? nI ^Jeja ^elTmiiniSt n. # riiu in Rimu in moja dvejeetletna skoioja v adravlkatn M|dh la toMki Mm* mM la ta* al daje prednoat pri zdrnvllanln In rn^jl napMila« k« Jake safareUM. Jaz rabim veliko krvno sredstvo 606 h) 914. Vae zdravljenj« abe+latae krta lalailn. Vi as lahke zanaaele as pi liani mnenle, a el lene peat mike In nalkojie zdravljenje aa cann, ki jn morate plaflati. _ da Je vala boleien neozdravljiva, vam tail) pevem. Ca Je eadra^flVa, bedete ozdravil! v najkrallom Caau. Govorimo alovraakn. N / - v» * DOKTOR BAILEY "aPECIJAUST' 5511 Euclid Ara. bllan 65. ceeto E^em tU. Dvnfo — iaSnjjib T\T. «Me Uradna are od zjutraj do ^ ivcCer. V nedeljo od 10, de I. KRESALO DUHOV. Roman iz irskega življenja. ANGLEŠKI SPISAL P. A. SHKBBAN. PREVBL DAVORIN CIUHA. Z bolestnim vzdihom se je spomnila besed: "Moja pestu nja je bila šla na izprehod in se je vsa mokra vrnila/' Kaj je nagnilo deklico, ki je celo na solncu trepetala mraza, da se je izpostavila nočnemu hladu? Toda misel, da bi imela, deklica pri njenem možu kaj opraviti, je bila preneumna. Gospa Outram se je bala, da je njena domišljija vsled neprespanih noči in žalosti premagala razum. Toda v človeku živi čudna podzavestna slutnja,' kakorkoli jo že ime- < nujejo, ki prehiti odkritje vsake skrivnosti in sklepa na 1 svojo lastoo pest. Gospa Out- ' ram se ni mogla otresti stra- ] hu, da se ne bi izkazalo, £e se < pojasni smrt njenega moža, ll da je deklica bila kolikor toli- J ko udeležena. S to mislijo je šla okoli < enajste ure, ko so že ugašali luči po hodniku, po stopnicah * navzgor; na ovinku se je sko- J raj zaletela v deklicp. Vsled 1 čudnega občutka nevolje se t je naglo umaknila, kar je de- t klica dobro opazila. V istem 2 trenutku so se odprla na bliž, s njem hodniku vrata in slišal * se je pritajen ženski glas: \ % '^ataraf S*tara! Hitro! " Luci bodo u gasili in ti boš * morala iskati pot v temi P' |" Gospa Outram se Je t eno P roko prijela za ograjo, druga d je položita na razbijajoče sr-MJ ce. Deklica je opazila to kret-j njo in njeno lice je preletel re 11 žeč smehljaj; njeni zobje so P Be zasvetili v temi. Okoli nje-'P nih ust sta ležale dve globoki Jj Črti. ki sta se gospe Outram zdeli kot Črti stare Žarovnice. « Toliko da je Mabel imela še toliko moči, da je dospela v svojo sobo, kjer je omahni-la vsled strahu popolnoma sc brez moči na naslanjač. Drugo jutro je gospod, Maxwell prejel od svoje ses-1 trične pismo, da si je vse pri-, pravila za odhod v Killarney, od koder jo bo brzovlak pe-/ Ijal v Dublin. Takoj se je podal k njej. Tudi on je bil že pripravljeni pot. I Peljala sta se s poštnim vozom v Killarney. Med vožnjo . sta izpregovorila samo par besedi. Molče je stopila •gospa/Outram v svoj voz. K6 se je gospod Maxwell poslovil, mu je pogled ostal za hip ha njenih nepremičnih potezah. In ni ga presenetilo, ko je videl, da so se zbrale v njenih očeh solze in polzele po licu. Vedel je, da so solze ponosne žene solze žalosti in nesreče. , In nista se videla nikoli več. Čez nekaj tednov težkega trpljenja se je tudi stari major poaal k počitku. Vedno in vedno je ponavljal željo, da bi rad videl "Boba", "ubogega Boba". Gospa Outram je odpotovala v tujino. V velikih hotelih Veveya, Montreauxfc, Kap. Martina je bila visoka molčeča, pred časom osivela gospa, ki se je obnašala takoj resno in dostojanstveno in ni 1 ? nikomer izpregovorila besedice, predmet radovednega 1 opazovanja od strani gostov. < * In gotovo jiin je bilo mnogo 1 na tem, da bi zimske večere i preživeli prijetno, če je kdo 1 predlagal ugibati, ali ima1 'svojo zgodbo'| j XXXVIII. 'Quasi per ignem'. Pri padcu s pečine se gos- i pod Hamberton ni ubil. Toda! ] ribiči, ki so na vso moč prive- i i slali, da bi rešili otroka, so ga ) z največjo težavo izvlekli iz | vode, ki je pljuskala okoli 1 njega. Bil je popolnoma ne- i zavesten. Edino, kar«so mo-'{ gli storiti, je bilo, da so ga od- e . nesli na varno, dokler ni pri-jj V šel voz iz Brandon-Halla. i Nosili bo ga oprezno kakor i * , ' f» ;J Ko se je čez nekaj dni vrinil gospod Maxwell, se je gos 0 pod Hamberton zavedel. Iz-Jpočetka se je nejasno spomin \ jal dogodka. Potem pa so šli 1 'dogodki in misli takorekoč v . slavnostnem izprevodu mimo i in mu nudili v počasi se vrstečih urah, ki jih je mora J preživeti v samoti bolniške i sobe, mnogo snovi za razmišljanje. ' j1 Oče Cosgrove je bil prvi, ki J ga je obiskal in mu izrazil . svoje sočutje. Ves je bil navdušen ob misli, da je njegov ! prijateljski je vedno ugovar-jal njegovi sodbi o samem se-j bi, najboljšo stran pokazal I na tako vzvišen način. In v i očiglad tega dogodka je oče . Cosgrove imel pridigo z na-, slovom: "Nihče nima večje i ljubezni kakor tisti, ki daru-i je svoje življenje za* svoje /prijatelje". , In pri razglabljanju, in opisovanju moža, ki je — dasi , bogat in mogočen in v stanu privoščiti si vsako pozemelj-, sko srečo — vse žrtvoval, da bi rešil malima otrokoma življenje, je izvabil svojim poslušalcem solze. In morje ljubezni Jn občudovanja je obdajalo samotno bolniško posteljo v Brandon - Hallu. Ginljivo je bilo svidenje o-četa Cos&roveja in gospoda Hambertona. Mlolče sta si j stisnila roke in malo govori-j la. Kar je dejal gospoaHam- j berton, je bfla ostra nezado- j voljnost nad načinom, kako | se je stvar obravnavala v jav- j nosti. j "Glejte," je dejal s slabot-! j nim glasom, držeč v zraku ! celo kopo opisov v časopisih. ! "Tu lahko vidite, kakšnega j osla Ustvarijo lahko ljudje iz samega sebe. Tak6 se napravi velik mož. Tu spet vidimo neozdravljivo prismojenost ljudi — neumnost sveta. - Oče Cosgrove je samo zma | jal z glavo.* "Zdaj prav nič ne dvomim/' je nadaljeval gospod Hamberton, "da bi se odkrila velika imena in velika dela sveta, če bi jih natančneje preiskali, ravnotako kot veliki penasti balončki, kakor je moje dejanje. Nikogar drugega človek ne pozna kakor samega sebe. In če ni sam tepec. se smatra za najneznat-nejšega.M "Prav res!" je dejal'oče C J' ;[ junaka, ki je brezdvomno da-i roval svoje življenje, da bi ) rešil otroka strašne smrti. y Ko je prispela vest v vas, i so vse roke popustile delo in i hitele, da bi pomagale vrle-i mu ifložu, ki so ga tal^o za večno vzljubila srca. Dogo-. dek je bil predmet pogovorov j mnogih večerov pri ognjišču. , Vsaka posameznost se je ved i no iznova razmotrivala, kakor je to v navadi ljudstva, ki rado pripoveduje. Otrokov klic, naj se pride ž njimi igrat, veseli odgovor resfiega' Angleža,' h kateremu so si odrasli upali samo z velikim1 spoštovanjem, Irfic ribičev,1 krik deklic, pogum, s katerim je hotel rešiti, njegov padec : vse so opisovali z nekim pesniškim pretiravanjem,'ki1 je povečalo slavo gospoda j Hambertona" in jo razneslo daleč na okoli. • x Claire Maxwell je zelo pre-( treslo. Toda svoje občutke je, skrivala pod mirnim zadrža-' njem. Syojemu možu bj bila takoj pisala ali brzojavila; a hotela je počakati razsodbo zdravnikovo. In ta se je gla- ; sila: Nobene smrtne nevar- . nosti, toda najbrž neozdrav- 1 ljiv mrtvoud radi poškodova- ] ne hrbtenice. To je bilo stra- ( tno. Toda lahko bi bilo še 1 hujše. In ali niso bile njegove ' poškodbe kakor rane, ki se ; dobe v slavni^ četudi izgub- ! Ijeni bitki? ' ! I resnica, ki jo neumorno raz J j glašajo naši svetniki" . r Bah!? je storil gospod 1 Hamberton. "O Valfth svet- 1 nikih z njihovim postom, ras- i kavih haljah in o vseh neum- ] nostih ne niaram ničesar sli- i Sati. Tudi zdravi človeški ra- i zum mora do veljave. Izpo-1 vednica vsakega poštenjaka 1 je njegova spalnica in njego- a vo zrcalo. Tu si vse prizna, in " sodba, ki jo izreče o svoji vz- J T višeni osebi, je včasi prav i klavrna/' " "Vi ste nepoboljšljivi," je J odvrnil oče Cosgrove, "toda junak. Na tej resnici se ne da ~ ničesar odkršiti.'* "Niti Vi me ne poznate," dejal gospod Hamberton skoraj obupan. "Enkrat Vam j bom ukazal, da poveste svetu resnico. Strašne hinavšfiine jaz ne morem prenašati/' [ In ko je spet nekoč zabav-| ljal nad vsem In oče Cosgrov6 T&mo hotel oditi iz aobe, ga je poklical nazaj in dejal: i "Nikar ne bodite prepono-sni, Če Vam zdaj nekaj razo-denem." In čez nekaj hipov je dejal: "In vendar je Bogi" I. Ko se je poleglo prvo raz-■ burjenje in so vse storjji, kari; 'premore zdravniška veda, se I j je gospod Maxwell domislil, I 1 da je čas enkrat obisk&ti ^ 1 znance v LisTietnu. Zdaj je I I lahko stopil k njim brez skr- | bi. Vest o njegovem veliko- I dušnem dam je bila že pov- i sod znana. ,Polagoma se je | začelo iavno mnenje obrača- I ti, dokler ni bil končno vsa-1 kdo prepričan, da je v resnici I in brezavomTlo in prav res S delal visokorodni veleposest I nik gospod Robert Maxwell rod. Takrat še nI bilo pisanih I tistih brezštevilnih postav, I Id so izaremenile pravno sta-1 aiče n^mnikoK^ NAPKOpAJ *JE POHIŠTVO z« tri I •obe. Prilika za mladi per, ker ae do- [I bi tudi atanovanje.«Vpraia ae na 1423 ■ EL4QthSt. _ " (138) B Držite ta liniment "11 pri roki II Wtt eevtto n* mmMiiBia,1 lamtatcl. M 11 •oUUot, Mur&lgljl, boMIh BiUUo»h. ttrp- I i II U«*lh eiratk. kWSib in Uraclb »nnanjih , ■ boMluh. nbltoMuno ' II Severn's I Gothardol: I (pnJpSmroroOotiuurddcoo(Mu«Mt«, 'II kj«r boMiu«, in it« lahko pnprlEaal, d* I 11 Tftm ba koulu odlsclo. Ta sumIJIv! dd- I ■ nuU UBlmatit f bU rabljen ikoii Hlrl- 1 I dMrt Id « najTtejlm In zadovoljivim I ■ uaiMbon ta odvraltav lokalnih boMlala . II o4bttiMM«Ja oMUim. Haptodaj v mb \U labaraah. Vdrahomb,80o 1m00& () ■ LMIIIIIIfllimtlllllllllHIKttfBUHlNSNIliniK. I I Nafmodernejli pogrebni zarod = I ▼ Clerelandu f Frank ZAKRAJŠEK, \ I pegrebnik la eibelier nos NORWOOD RD. I Princeton 1735 W I « Rosedale 4803 K Avtomobili «a krate, poroke, S pogrebi in druge prilik«. SnNiiHaNNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiuiiiii" CUNARD LINIJA n i Božične plovba s. s. Cardnia, 20,000 ton, odplo- ■ ve 27. nov. Ceha Ž. razred-.......,$180.00 , in $5.00 voir davka. w Cene 3. reared____\. .. $125.00 3 ' in $5.0) voj. davka. 2 ^ S. S. Saxonia, 14.00 ton. odglo- j ve Iz Halifax* U. dec. Gene 2. meted ....... $180.00 j ni $5^)0 voj. davka. Cena 3. razred ....... $125.00 5 in $54)0 voj. davka. 3 Največji parnikl. 5 DIREKTNO V HAMBURG Cene 3. razred^ Cherbourg, via j Hamburg $129.20 in $5 voj. dev. J Agent je v vašem mestu ali okolici. i CUNARD LINE, . S. S. ČAROMA v 20.000 ton r Odplovi 15. junuarija, 1921. VTRST VIANEAPOLJ * j Tretji razred..................... $104.50 ! i. In $5.00 vojnega davka. V vašem meatu je lokalni agent Pojdite k njemu. . - < . CUNARD LINE i , Samo 9 dni do „ HAMBURG in PASSAU ! VIA ENGLAND SeS. Aqnitanii; 14. dec i Ceng 3. razredu:' HAMBURG .... $125.00 PASSAU ....... $129.80 ' ! in $5 voj. davka. V vašem mestu je lokalni ! % agent. Pojdite k njemu. Iz hvaležnosti, ker me , je ozdravit moje deset let trajajoče bolezni (n$ slabi krvi) priporočam n^oprleje I Dr. ALB. IVNIK-A 6408 ST. CLAIR AVE. I vsem rojakom in roja-[ kinjam. JOŽE MESKE, I 1002 E. 63rd St. . _ _____. . • J National Drug Atoral SLOVENSKA LEKANA Vogml St Clair art. la 61. eet-I ttfS posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. "^V I zalogi imamo vse, kar je treba I v najboljši lekarni. SPREJME SE S FANTA na stan. 1378 B. 47 St. (140) I i AJPROi^LJ fin Os^jillac ®vto- I'pwsi-T"« MONEY ORDRI! | "" 11 1 "' " 1,1 \ Drafti in pošiljanje po kablu v Jugoslavijo in druge dežele, po najnižjih cenah. Naprodaj jugoslovanski in drugi denar. ✓ Vprašajte pri vsaki naši podružnici American Rail- 1 way Express Company ali v našim tukajšnem uradu 2048 East 9. cesta, Cleveland, Ohio Pišite v vašem jeziku na: FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT j AMERICAN EXPRESS COMPANY 65 BROADWAY, ; NEW YORK w ' . ' ' .-------1 ->----- : -...... , TeL Main-1441 Tel. Central 8821 W S. Oezzezln I t ODVETNIK SE PRIPOROČAM VSE« JUGOSLOVANOM. - 1 414 ENGINEERS BLDG. ---ili^ OU« i __ * ■ Obleke, suknje. > t ■ moške in ženske, čistimo da izgledajo kot nove. Prinesite čistiti in barvati k Frank-u na East 55th St, ah' po tdefona nas pokličite, da pridemo na vaš dom ~ iskat fZBANK IClcrfnera&D^era Rosedale renj 1361 E. 55th St Centmi JTC«. , develaiid, Ohio ' Slovensko podjetje za čiščenje in barvanj« oblek . v - K $ -S^f^l / V- ' ' - 0 " , ' ~ " *" a • v ; • - * d ' JL > »k ■ mmt*« ^ . " ^.. l " mm i Naznanilo in Zahvala. Tužnim srcem, globoko potrti nad nenadomestoio izgubo, i ki nas je zadela, naznanjamo da nam je, nemila smrt ugrabila, ljubljenega soproga, sina, brata in svaka FRANK ZUPANČIČA ki je po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere> y mirno v Gospodq zaspal dne 15* nO v. ob 12:30 ponoči. Rgnji je bil doma iz Gor. Polja pri Straži na Dolenjskem. Tem potom se najprisrčnejše zahvaljujem sestri pokojne-mm Pepci, ki je ravnokar došla iz-stare domovine in je čula noč in dan pri njem in mu stregla z vso sestrsko ljubeznijo. Dalje * / s« zahvaljujem Mojemu očetO Antonu Trunkelj in bratu Josi-r Pu za podarjene