ntZlC, dne if). maja 1961
Izdajatelj: Zavod »Tržlškl vestnik«, Tržič — Urejuj« uredniški odbor. — Glavni in odgovorni urednik: VLADO ERJAVSEK. -Tiska tiskarna -Gorenjski tisk". Kranj — Naslov uredništva in uprave: Tržič. 1 rs svobode Ki. tel. 3!lu — Številka računa pri K15 607-16-2-189 - Celoletna naročnina 360 din. po •amezna   številka   15 din
IjKTO X.
Vedno moramo iskati nosili metod dela
Danes zjutraj se je nekaj več, kot sto delegatov in gostov zbralo na letni konferenci Zveze komunistov, kjer živo razpravljajo o vseh pojavih, ki nastajajo v družbi, "se prav posebno pa v na'si občini. Skrbno pripravljeno poročilo in vsebinsko zelo dober referat sekretarja, tovariša Zdravka Tomažina, sta bila osnova za živahno diskusijo.
Konferenca' naj bi predvsem dala politični pečat novim ukrepom, ki jih sedaj uvajamo v praksi, vila pa naj bi tudi nekaka prelomnica v metodah dela naših osnovnih organizacij. Vedno se nam še pojavljajo najrazličnejša mišljenja posameznih komunistov, da je s tem, ko ni Zveza komunistov več organizacija., ki diktira, izgubila pravo vsebino dela. Temu ni tako! Osnovne organizacije morajo temeljito spremeniti metode dela, kajti opaža se ponekod, da so člani še vse premalo razgledani in poučeni o novih ukrepih, da bi jih potem znali razložiti drugim ljudem in velikokrat sc celo zgodi, da prav komunisti zapadejo napačnemu gledanju nekaterih ljudi. Vse Do nalaga osnovnim organizacijam, da morajo poživiti ideološko-politično delo ter tako skrbe, da bodo člani organizacij /pridobili trdnejše znanje.
Ko govorimo o metodah dela, moramo omeniti tudi aktive, ki bodo občasno zasedali, vendar stalno spremljali problematiko na nekem določenem področju. Ni dolgo tega, kar je začel delati aktiv komunistov na občinskem ljudskem odboru in v kratkem času našel tisto področje, kjer bo imel največ dela. Zelo potreben je aktiv prosvetnih delavcev, kjer bi profesorji in učitelji vseh šol in najrazličnejših osnovnih organizacij skupno prede-batirali najaktualnejše probleme, ki sc že, ali pa se še bodo ponavljali v našem šolstvu sedaj, ko uvajamo nov zakon o šolstvu.
Močno pogrešamo aktiv komunistov, ki delajo v športnih organizacijah. Komunisti športniki so ponekod že krepko zastavili z delom in že v samem začetku zabeležili precej uspehov. Ob novoustanovljeni zvezi za telesno kulturo ne bomo mogli več dolgo čakati na aktiv komunistov, ki bo najbolj aktivno delal in pravilno usmerjal zvezo. Prav tako bi bil potreben aktiv komunistov, ki delajo v pro-svetmih društvih, potrebni bi bili aktivi še marsikje drugje, vendar gre tudi ta proces skraja $e bolj počasi m sami uspehi bodo pokazali, da so talke metode dela v osnovnih organizacijah in aktivih še kako potrebne. VE
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI TRŽIŠKE OBČINE
Ustanovitev stalne konference počitniških skupnosti
Pred nedavnim le bil v Kranju prvi občni zbor stalne konference počitniških skupnosti, /bora so se udeležili delegati Iz vseh gorenjskih podjetij, tudi tržllklh, in zato smo zabeležili ta pomemben korak v razvoju delavskega turizma. — /bor je bil Izredno pomemben, saj se ga Je poleg številnih drugih gostov, udeležil tudi podpredsednik Republiškega sveta zveze sindikatov za Slovenijo in predsednik stalne konference počitniških skupnosti, tovariš Leopold Krese.
Nov SiŠteih del ilve dohodka je tudi v delavski turizem prinesel nove momente Čislo gospodarskega značaja in pojavilo sc Je vprašanje, kam in kako naj se razvija delavski turizem, Nikomur ni vseeno skrb za našega delovnega človeka in zalo ne smemo kar naenkrat uvesti kakih odločilnih ukrepov, ki bi bistveno spremenili dosedanje ugodnosti delavcev, ko so le-ti koristili svoj letni dopust v počitniških domovih raznih kolektivov. Tu gre za nekaj več, gre za pravilno izkoriščanje prostega časa delovnih ljudi. Minil je čas, ko i smo preskrbeli delavcem samo cenen ( letni oddih na morju, sedaj začenjamo j razmišljali, kako bi začeli tudi z vsa-kptedenskim oddihom. Z vsem razvojem vzporedno sc morajo izboljševali pogoji za rekreacijo delavcev. Delavci se v tovarni in mestnem življenju fizično in psihično izčrpavajo in prav zalo jim je treba preskrbeli pogoje za zdravo športno, kullurnu ali kako drugo razvedrilo. Vse to nas spremlja vsak dan in gre za zagotovitev pogojev za rekreacijo med samim delovnim časom, po delu, ob koncu ledna in seveda tudi let ni odmor. Naši kolektivi so pa tu še izredno malo naredili. Izjemi sla le poči t n i š ka domova v U magu, ki ga upravljala tovarna Runo in Tovarna kos, in v Poreču, kjer preživljajo letni oddih delavci iz BPT. V neposredni bližini mesta pa nimamo prav nobenih objektov, kjer bi delavci pametno in koristno izkoristili svoj ostali prosi i čas.
Ce pogledamo podatke, vidimo, da je v lastnih počitniških domovih samo 157 ležišč. Nekaj ljudi je izkoristilo proste kapacitete tudi v drugih domovih in lako je lani lelovalo 1164 ljudi od 3339
zaposlenih,
Lani smo za letni oddih porabili 8,604.218 din, od te vsote pa 3,043.000 dinarjev /a investicije v počitniške domove. Poleg tega so podjetja dala za regrese in pomoč socialno šibkim še 3,100.000 dinarjev, tako da smo za izkoriščanje letnih dopustov porabili kar skoraj dvanajst milijonov dinarjev.
Skoraj ves letni oddih pa planirajo na.ša podjetja v juliju in avgustu in je takrat silovit naval na majhne zmogljivosti v domovih. Pojavi se nezadovoljstvo zaradi navala v domovih, v tovarnah pa močno trpj proizvodnja, ki je v teh mesecih najmanjša. Edina rešitev je, da raztegnemo sezono tudi v Čas pičil in po glavni sezoni. Poleg vsega lega pa so tudi primeri slabega sodelovanja med kolektivi, ki ne odstopajo Mojih  kapacitet  drug drugemu ali pa
da bi zamenjavali kraje, kjer bi lahko letovali. Nek;ij uspehov je bilo lani tudi tu, vendar bo v lej smeri treba še nadaljevali. Medsebojno regresiranje, kljub temu, da je povzročalo nekatere težave, se je izkazalo zelo dobro, saj vendar ne moremo prisilili nekoga, da bi vsa lela letoval v istem kraju. Prav zaradi zamenjave kapacitet v počitniških domovih bomo morali začeti so-lutli  z drugimi   kolektivi po
delovali državi.
Letos pa se pojavlja nekaj bistvenih sprememb pri letovanju. Doseči bo treba neko določeno stopnjo ekonomiziranja pp£itniftkih domov oziroma večjo gospodarnost pri poslovanju domov. — Domove  bo  potrebno  huli  bolje opre-
mili in nudili delavcem vse pogoje za kulturen in zdrav oddih. Z ekonomizacijo počitniških domov se tudi pojavi vprašanje regresov. Tisti delavci, ki so koristili letni oddih, so imeli neke določene ugodnosti, tisti pa, ki so šli na dopust kam drugam, ne v lasten počitniški dom. pa teh koristi niso imeli. Stalna konferenca za delavski turizem zalo priporoča, da bi domovom oddiha še vedno dajati nekatere ugodnosti, da pa bi uvedli ekonomske cene, ko bi hkrati dali vsem delavcem določen znesek na roko in bi tako lahko koristili letni dopust pač tam, kjer bi jim bilo najprimernejše in zaradi cen najugodnejše.
Ob vsem tem pa spoznamo, da bodo edinole veliki počitniški domovi lahko poslovali rentabilno in bodo dnevni pensioni znosni, zalo moramo začeti združevali sredstva podjetij in graditi počitniška naselja za več kolektivov skupaj. Le tu je rešitev in nc bomo smeli odlašati, če bomo hoteli delovnim ljudem še naprej zagotovili kulturen letni oddih.
XI. SKUPŠČINA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJI- TR/IC
Samoupravlja nie se je motno utrdilo
Kdor je dejal, da se samoupravljanje
v zavodih socialnega zavarovanja ne bo uveljavilo, se je zmotil. — Neprestani uspehi samoupravnih organov in nji bova okrepljena vloga nam kažejo, kako potrebno je bilo tudi v tej službi začeti z družbenim samoupravljan jem. — XI. skupščina Podružnice Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Tržič nam je ta dejstva potrdila.
Razprava na skupštini je bila živahna in so člani ž mnogimi priporočili in za-pažanji opozorili Zavod na še boljše poslovanje. Predvsem so ugotovili, da je še vse premalo povezave z raznimi drugimi organi, predvsem pa političnimi organizacijami. Novi zakon o zdravstvenem zavarovanju bomo lahko uspešno uveljavili le S sodelovanjem vseh zainteresiranih faktorjev.
Sedaj bodo zavarovanci sami neposredno zainteresirani, kako se bodo razporejala sredstva, ker bodo morebitno izgubo morali kriti sami preko Občinskega ljudskega odbora, kol ustanovitelja komunskega zavoda za socialno zavarovanje.
Povsod v okraju je lani število zavarovancev precej poraslo, pri nas pa je padlo za 0,33 '/,. To gre pripisati manjšemu številu zaposlenih kot v preteklem letu. Pri tem pa se je zvišal odstotek obolelih, medtem ko se je odstotek izostankov zaradi nesreč pri delu znižal. Zvišanje odstotka izostankov zaradi bole/ni   je   večje   kot   v republiškem
merilu m smatrajo na zavodu, da je temu vzrok stalno menjavanje zdravnikov, kar so nekateri izkoristili.
Najvišji procent izostankov je bil v ZLIT (8,63 <;; ), nato sledi Rimo s 7,62 % izostankov, BPT s 6,36 •/, itd. Zelo nizek procent izostankov ima Tovarna kos in srpov, in sicer samo 3,59 r/r in Gozdna upravu 3,38'X.
Povprečno je bilo vsak dan v staležu 244 bolnikov in 56 porodnic. Tako je bilo lani zaradi bolezni izgubljenih 71.039 delovnih dni, zaradi nesreč 5502 dneva In zaradi nosečnosti 17.481 dni. Kljub temu, da si. pri Zdravstvenem domu uvedli več specialističnih ambulant, število potovanj v druge zdravstvene zavode še vedno narašča in je bilo lani 817 potovanj več kot v letu 1959. Kljub rahlemu povišanju števila obolelih v lanskem letu pa je bilo v splošnih ambulantah manj pregledov kot druga leta (73.746). Na zobni ambulanti pa je bilo lani 26.753 pregledov in Je to število precej pod povprečjem prejšnjih let, Temu je vzrok pomanjkanje kadra, kar bo treba v najkrajšem času rešiti.
Zanimivo je, da so naši zdravstveni zayodl lani izdali 84.624 receptov in odpade na enega zavarovanca 9,07 recepta.
Lani so zavarovanci in njihovi svojci prejeli tudi 783 ortopedskih pripomočkov. V bolnišnicah se je zdravilo 1322 ljudi, kjer so bili povprečno 36 dni, (Nadaljevanje na 2. strani)
2
Živahna dejavnost Rdečega križa
V tednu Rdečega križa je bil tudi občni zbor občinske organizacije, ki je nakazal nekaj bistvenih uspehov in težav, ki nastajajo pri njihovem delu. — Vsekakor je naša organizacija imela največ uspehov pri organizaciji krvodajalske službe.
Rdeči križ ima po vseh vaseh osnovne organizacije in precej Članov. V samem mestu jih je 834, v Križali 255, v Kovorju 209, na Brezjah pri Ti žiču 82, v Lešah 91, Podljubelju 146, Jelcudolu 99 In Lomu pod Sloržičem 126. Vse osnovne organizacije so se v glavnem bavile z. raznimi organiza-, cijskimi vprašanji, storile pa so tudi veliko v korist vseh državljanov. Razna zdravstvena predavanja in tečaji so dali velikemu številu ljudi dobre osnove za zdravo in higienično življenje in za prvo pomoČ liri raznih nesrečah.
Pri odboru delajo številne komisije: zdravstveno prosvetna komisija, komi sija za hoj proti TBC, finančno gospodarska komisija, komisija za male sanacije, komisija za podmladek, za krvodajalstvo, za razdeljevanje mednarodne pomoči in kom i si ja za boj proti alkoholizmu.
Izredno
V času od 7. do 14. maja 1961 proslavljamo Teden Rdečega križa. Ta teden je letos posvečen krvodajalstvu, Zavesi ljudi, da pomagajo s krvjo človeku, ki je v nesreči, je tolikšna, da pri zbiranju prostovoljnih krvodajalcev kmalu   ne bo več posebnih težav. To
nam potrjuje tudi število prostovoljnih
krvodajalcev, ki se iz, leta v telo Veča. Leta 1958 je dalo v tržiški občini kri 340, leta 1959 383, lela 1960 568 in letos do 30. aprila 256 krvodajalcev.
Ce nam bo tudi v prihodnje uspelo po mesecih dobiti tolikšno število prostovoljnih krvodajalcev, bi bil v odstotkih na 100 prebivalcev Tržič med najboljšimi v Sloveniji. Da bi lo dosegli, je nujno, da se za odvzem krvi prijavijo tudi lisli, ki je do sedaj še niso dali.
Na   Transi uzi js k i    postaji  Golnik so dali  kri naslednji naši občani: 16. marca 1961
Frančiška Polja nšek, gospodin ja, Tržič; Avgust Termo t, Pekari ja, Tržič; .lože Rožič, obrtnik, Tržič; .lože Seilerl, Runo, Tržič; Janko Januš, Runo, Bistri ca pri Tržiču; Milena Pogorele, Kose, Tržič, Marija Josel', Kose, Tržič;
20. marca 1961
Anion Valjavec, posest ni k, Zvi i če; Franc TuŠar, (JOT, Jelendol; Franc šlurn, GOT, Jelendol; Martin Primožič, GOT, Jelendol; Martin Stum, GOT, Je-
(Nadaljevanje s I. strani)
kar znese skupaj 17.576 dni. Poleg lega se je zdravilo v raznih zdraviliščih še 166 ljudi.
Število pregledov v splošnih ambulantah se je znižalo za 13.244 kljub temu pa so narasli stroški za 2,299.000 dinarjev in so dosegli 5,070.000 dinarjev,
medtem   ko  so si roški /a zdravljenje
zob znašali 2.365.000 dinarjev.
Za bolnike, ki so se zdravili v bolnišnicah je bilo izdanih 37,400.000 dinarjev, za zdravila pa 23,736.000 dinarjev.
Razen lega je bilo /a čas bolezni izplačanih še 30,849.000 dinarjev. Tako vidimo, da je imela podružnica Zavoda za socialno zavarovanje lani 174,453.000 dinarjev izdatkov za zavarovance.
Sedaj z vsem lem denarjem, ki pred slavlja velike vsote, razpolaga vsak državljan sam in prav zaradi lega so skupščine in zbori zavarovancev vedno pomembnejši, pomembnejše pa je tudi družbeno upravljanje v teh zavodih.
Veliko skrbi posveča Rdeči križ šolskim mlečnim kuhinjam, ki so na vseh šolah, razen v Dolini. Vse kuhinje so prejele veliko pomoči v obliki mleka v prahu, pšenične moke in riža, poleg tega pa jim je odbor pomagal tudi finančno in so sedaj na nekaterih šolah, predvsem tam, kjer imajo za to lastne prostore, zelo dobro urejene.
Poleg pionirske organizacije je Podmladek Rdečega križa sedaj najmočnejša organizacija v na.ših šolah in zajema
Samo na krat ko nameravam omeni t i preobremenjenost prodajalke in celot ne pekarije v Križali. Naval na kruh je vsak dan večji, saj je razumljivo, ker se Križe hitro.Sirijo. Prav zaradi lega postrežba V lokalu ni laka, kol bi morala biti. Ni pa prav, da so neka le re kilogramske šlruce dosti lažje od kilograma. Prodajalka pri navalu uporablja velikokrat nevljudne izraze, kar ljudi žali.
Kruha v pekari ji ni dovolj', ker ga pek ne more dovolj speči. Ce ne pohi-l i rno   p red peka ri jo še la krat,   ko je
lendol; Zdravko Noč, GOT, Jelendol; Vinko Demšar, GOT, Jelendol; Štefan Ga bor, GOT, Jelendol; Jožefa Torka? \ gos poti inja, Jelendol; Rozali j a Slapar, gospodinja, Jelendol; Frančiška Lesko-vec. Lepenka, Jelendol; Ivana Perko, BPT, Tržič; Jožefa Meglic, Lepenka, Lom pod StoržiČem; Frančiška Klemene, ZLIT, Podljubeli; Marija Jerman, ZLIT, Tržič; 3. aprila 1961
Franc Ker ne. ZLIT, Pristava; .lože 2 n i da i ši č, B PT, T rž. i č; Anica Rož i č, BPT, Podljubelj; Jožica Kralj, ObLO, Bistrica pri Tržiču; Marija God nov, BPT, Pol a rje; Franc Lang, Peko, Tržič; Janko Primožič, Peko, Dolina; Jože Praprolnik, Peko, Kovor; Anlonija Ko-vafi, gospodinja, Jelendol; Zofka Kavčič, gospodinja, Dolina; I led vi k a Dovžan, gospodinja, Dolina; Anion Meglic, GOT, Dolina; JoŽe Meglic, posestnik, Dolina; Ignac Dovžan, GGK, Dolina;
10. aprila 1961
Jožica Klemene, Runo, Tržič; Martina VovKo, Runo, Tržič; Marija A jdtšek, Runo, Tržič; Pavla Knez, BPT, Tržič; Ivanka Lampici, ZLIT, Zadraga; Franc Stanj ko, ZLIT, Tržič; Alojz štele. Peko, Tržič; Janez Omejc, ZLIT, Golnik; Marjan Radon, Kuno, Tržič; Greta Sarabon, Peko, Pristava; Ljudmila Meglic, Peko, Tr/..c; Jolanda Nemec, ZLIT, Tržič; Ivan Bernik. Runo, Tržič; Marjan .lančić, Peko, Tržič;
17. aprila 1961
Marija Hvalica, Peko, Pristava; Ivana Tušek, Kose, Tr/ič; Marija Sovdal, Lepenka, Slap;  Milka  Mcšič, Lepenka,
Moj kraj med NOB
Tudi mladina na Soli heroja BračiČa
je priredila tekmovalno oddajo v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger. Oddaja je bila pod naslovom Moj kraj med NOB. Vse tekmovalne skupine so pokazale, da dobro poznajo najnovejšo zgodovino domaćega kraja1 in da bodo tudi na občinskem tekmovanju častno zastopale svojo Šolo. Strokovna komisija, ki so jo sestavi jal i tudi nekateri t ržiški prvoborci, kol so Vlado Peraie, Ivan štucin in Peter Uzar, je bila z odgovori zadovoljna, imela je samo nekaj pripomb na organizacijo tekmovanja. Za taka pomembna tekmovanja naših pionirjev bi bilo že potrebno preskrbeti prpstor v dvorani Cankarjevega doma.
skoraj vse šolske otroke, ki skrbijo predvsem za higieno v razredih, v Kovorju  in  Ki i žali  pa  imajo  tudi tečaje
prve pomoči.
Največ uspehov je dosegla komisija za krvodajalstvo, ki je dobršen del Tržičanov in okoličanov vključila v krog prostovoljnih krvodajalcev. Jelendol je tu seveda dosegel največje uspehe in če bo šlo tako naprej, bo prav gotovo kraj, kjer je na število prebivalcev največ krvodajalcev v Sloveniji,
kruh Še v peči, ga ponavadi potem več ne dobimo. Da pa bi se v Križah kdo spomnil kupiti mlečne stručke, ki-Icljčke ali kaj podobnega, na lo pa niti pomislili ne sme,
Javno vprašamo, ali se naša skromna zelja, da bi imeli Križani dovolj dobrega kruha in v pekari j i solidno postrežbo, ne da nikakor' rešili, Menimo, da v sedanjem času kruha ne bi smelo primanjkovali!
V imenu močno prizadel i h K rižanov S. K.
Slap; Metka Polajnar, Peko, Tržič; Frančiška Praprolnik, Peko, Loka; Zora Bevc, gospodinja, Tržič; Helena Rozman, gospodinja, Križe; Marta Primožič, ZLJT, Križe; Angela štete. Peko, Retnje; Stana Ahačič, Lepenka, Jelendol; Ivanka Snedic, obrtnica, Tržič; Marija  Zupan, gospodinja,  Tržič; Ciril
Nedavno je bilo prvenstvo invalidov v sedeči odbojki. Tudi odbor ZVVI iz Tržiča je poslal na turnir svojo mladinsko ekipo, ki so jo sestavljali An-tonič, Smitek, Furlan I, Furlan U in Jereb.
Ta športna panoga je pri nas še v razvoju, vendar so naši mladinci, kljub temu, da so prvič nastopili, dosegli zelo dobro 4. mesto. — Nastopilo je sedem ekip, med  njimi  tudi  republiški prvak
Tekmovalna ekipa
Maribor.    Naši    mladinci   so  bili najmlajši in e tli ni zastopniki Goren jske. Kako igrajo?
Igrajo v telovadnici. Igrišče je dolgo 10, široko pa sedem melrov. Na sredi je I meter visoka mreža, na vsaki strani pa pel. tekmovalcev. Igra traja dvakral
po sedem minul, vmes pa je štiri minute odmora.
Zupan, upokojenec, Tržič; Peler Snedic, upokojenec, Tržič; Jože Ahačič, GOT, Jelendol; Andrej Anko, GOT, Cadovlje; Anton Kavčič, GOT, Jelendol; Miha Re-pinc, posestnik. Zgornje Veleino; Cilka Klemene, Peko, Podi jubel j; Alojzija Ahačič, gospodinja, Jelendol; 24. aprila 1961
Anica Podgoršek, Peko, Tr/ič; Nada Salberger, Runo, Tržič; Anica Roprel, Peko, Slap; Alojzija Pavlin, BPT, Križe; Helena Markize! i, BPT, Pod h re/. je; Jožefa Zaletel, Peko, Tržič; Lizika Hoz-j an, Lepenka, Slap; Pe pea So k I i č, Lepenka, Grahovše; Jožefa Klemenčič, gospodinja, Loka; Anica Kovačič, BPT, Tržič; Pavla Ratnik, Lepenka, Slap; Janez Grasmajcr, BPT, Tržič; Anion Podgoršek, Peko, Tržič; Franc Cer, BPT, TržiČ; Adolf Kukal j, Runo, Bistrica pri Tržiču; Andrej Gros, ZLIT, Bistrica pri Tržiču; Vinko Perko, ZLIT, Tržič; Anton Mokorel, ZLIT, Tržič; Alojz Koder, BPT, Tržič; Jože Sparoveč, ZLIT, Pristava;
28. aprila 1961
Franc Jelene, Peko, Kovor1; Franc Lupša, BPT, Retnje; Lojze Žagar, Peko, Tržič; Alfred Lang, Peko, Pristava; Franc Hafner, BPT, Tržič; .luže Hladnik, Peko, Tržič; Ivan Ahačič, BPT, Tržič; Francka Žagar, BPT, Tržič; Jožefa Pjevčevič, BPT, Podljubelj; Ivanka Klemene, Peko, Tržič; Helena Cerne, BPT, Tržič; Marija Zaplolnik; PcVo, Pristava; Pavla Koprive, Kose, Pristava; Marija Klofutar, BPT. Tržič; Jana Polajnar-, Peko, TržiČ; Francka Jenslerle, Runo, Tržič; Anlonija Seilerl. gospodinja, Tržič; Jožica Mlakar, Kose, Tržič; Marija Berganl, Peko, Podljubelj; Frančiška Mežnar, BPT, Križe; Gabriela Dovžan. BPT, Tržič; Anlonija Kenda, BPT, TrŽič; Cveta Berganl, BPT, Podljubelj; Jožefa Jeze irii k, gospodinja, Podljubelj.
POSNEMAJTE JIH!
Za naš na s I o p s m o d ol ž n i za h va I < > odboru ZVVI, TVI) Partizan, Železniški postaji in osnovni šoli heroja BračiČa za prostor v telovadnici, kjer lahko ledno treniramo; Tudi NK Tržič gre zahvala za drese. V tednu mladosti pa bodo T r/i ta ni lahko videli lak dvoboj tudi pri nas. V gosleh bomo imeli Kam ničane.
Pridite na la dvoboj!
Nenad Antonič
SREČANJE NA DOBRAVI
Nedavno tega so se na Dobravi pri Kropi srečah preživeli inlerniranei taborišč Slraubing in Poxau. Inlerniranei SO prišli na povabilo inlernirancev iz. Dobrave iz vseh krajev Slovenije.
Na dopoldanski svečanosti je govoril elan ZB /. Dobrave, Alojz Vitlie, poleni pa je zbor /apel nekaj pesmi, bilo je nekaj recitacij in pionirji so zaplesali.
Interni ranci so se pogc >va r j ali o težkih preživelih časih po taboriščih in o sedan jem lepem življenju v svobodni domovini. Vsi so izrazili željo, da bi bila taka srečanja vsaj vsako lelo enkrat.
Vsem, ki so se udeležili srečanja na Dobravi, bo to ostalo v najlepšem spominu, Dobravčanom pa gre zahvala in    priznanje   za  tako  lep sprejem in
dobro organizacijo.
Lepše ne bi mogli počastiti dvajsetletnice vstaje! Pavel .lanežlč
Kupim dober .šivalni stroj, po možnosti znamke Slngcr. — Marija Primožič, Lom, Polarje 4.
Naval za kruh v Krizah
veliko krvodajalcev
RAZVESELJIV USPEH NAŠIH INVALIDOV ŠPORTNIKOV
V današnji številki smo nekoliko prostora namenili /a sestavke, ki opisujejo, kako je bilo v Tržiču pred vstajo, med NOK In kako so delali SKO-
Ko sem v številki 7 Tržiškega vest-nika prebral članek »Pred dvajsetimi leti«, so vstali pred mano dogodki i/ nekaj Lel pred drugo svetovno vojno. Z ozironi na gornji članek ne morem preko lega, da ne bi opisal nekaj zgodovinsko važnih dogodkov, ki naj delovnim ljudem Tržiča in okolice pojasnijo, kdo je bil župan Majeršič. Iz omenjenega članka je, hote ali nehote, namreč videti, kot da je bil župan Majeišič politično najbolj markantna osebnost, ki je stala v prvih vrstah naprednega del a v s k ega i az re d n e ga b o j a.
Izjave, ki jih je Majeišič izrekel lik pred okupacijo in takoj prve dni po zasedbi, kakor tudi, da ni vzdignil roke v fašistični pozdrav, se še zdaleka ne morejo primerjati z narodno zavestjo in še manj s politično zrelostjo ali kakršnokoli smelostjo. Vsa politična in moralna preteklost Majeršiča je bila vedno usmerjena v to, kako preprečili in onemogočili vsako napredno miselnost delavskega razreda v Tržiču. Kolikor sam ni imel zadostnih sposobnosti, je tudi naloge, ki jih je dobival od svojih predstojnikov, župnika oziroma dekana Skrbca in drugih, vestno, po
slušno in uslužno izvrševal, pa če je bilo potrebno, tudi za vsako ceno.
Naj navedem nekaj resničnih dejstev, pri katerih je bil Majeišič direktno ali indirektno pričujoč s svojo negativno in sovražno dejavnostjo proti naprednim delovnim ljudem v Tržiču in oko lici.
Ko se je po lekslilni stavki leta 1936; posebno pa v letu 1937 formirala Komunistična partija in je s svojim delom pri ljudeh dobila svoje simpatije, je takratna nazadnjaška klika v Tržiču ukrenila marsikaj, s čimer naj bi bila clcjavnos! članov Komunistične partije preprečena. S takratnimi lastniki Irži-ških tovarn so bili sestanki z namenom, da se vsem poznanim naprednim de lavcem onemogoči kakršnakoli zaposlitev, rte danes žive delavci, ki so po tekstilni stavki zaradi politične intervencije od zgoraj morali zapustiti Tržič in iskali delo drugod.
Ko so se vršile priprave za državno-zborske volitve leta 1938, je bil »Na Skali« predvolilni sestanek. Dvorana je bila nabila. Govoril je ljubljanski ban Natlačen, ki je na vsa Usta hvalil politiko Slojadinoviea, in kaj bo vse dota roga Sloj a ti i novic n apravil za j 11 gp-slovansko delovno ljudstvo! Na sestanku smo bili prisotni lutli člani Komu-nislične partije. Med samim govorom Natlačena so večkrat padli medklici proti njegovim lažnim Informacijam, s katerimi je zavajal poslušalce; prišlo je do prekinitve zborovanja. Majeišič je poklical orožnike in jim dal nalogo, naj vse tisie. ki zborovanje ovirajo, odstrani jo. Zalo je nastala v dvorani prava zmešnjava, lo pa predvsem zaradi lega, ker je velika 'večina delavcev, ki so bili na zborovanju, odobravala naše upravičene ekonomske in politične parole. Ko se je razhurjenje nekoliko pomirilo, sem zahteval besedo. Majeišič, ki je zborovanje vodil, me je s predsedniškega mesta glasno zavrnil, da mi besede ne da, ker sem komunist, da nimam pravice govorili, ker so mi bile   odvzele   za   vedno državljanske
JEVC1. Več prostora smo namenili danes temu zato, ker srno prav pred nekaj dnevi praznovali šestnajsto obletnico osvoboditve.
pravice. Jaz sem nadalje vzl rajal na lem, da bi nekaj povedal, toda do tega ni prišlo. Po nalogu Majeršiča in še nekaterih drugih nazadnjaških oseb so me boleli fizično odstraniti iz dvorane. Ker pa me je obkolil velik del naprednih delavcev, ki ni dopustil, da bi se mi kdo približal, sem ostal v dvorani. Prišlo pa je do prerivanja in klofut, tako da je nazadnje le poseglo vmes tudi orožništvo.
V lem razdobju smo tudi v Tržiču in okolici imeli razne legalne in pollegalne sestanke takratne napredne priznane Stranke delovnega ljudstva. Ta stranka je imela v tržiški občini in v okolici precej pristašev, najbolj aktivni pa so bili pri Sv. Ani, saj je Stranka delovnega ljudstva na volitvah dobila večino. Vse to seveda takratnemu političnemu vodstvu občine in sreza v Kranju ni šlo v račun.
Ko smo člani Komunistične partije organizirali masovni sestanek delavcev z. namenom, da delavcem pojasnimo, kaj pomeni J UGOR AS (juguslovcnska radnička zajednica), v Sloveniji pa ZZD (zveza združenih delavcev), je bil sestanek v gosli In i Perko na glavnem trgtr. Majer.šič je bil takrat največji zagovornik organizacije ZZD; lam, kjer so bili lastniki tovarn na strani dekana Skrbca, so morali obstoječe si tokovne organizacije krščanskih socialistov avtomatično takoj preimenovali v zvezo združenih delavcev.
Kakšno politično vlogo naj bi takral v Slove ni j i imela organizacija ZZD, menim, da ni pol rebno na široko pojasnjevati . Ta nova režimska organizacija ZZD je imela nalogo, da delavski razleti usmerja na fašistične metodi', ki so jih imeli in se jih tudi že posluževali italijanski in nemški fašisti.
Zborovanje'v gostilni Perko so najprej hoteli ovirati listi delavci, ki so po propagandni de javnost i Majeršiča že postali aklivni člani ZZD. Ker pa niso mogli sestanka preprečili, so poklicali na pomoč orožniško postajo, ti pa so se izgovarjali, tla za intervencijo nimajo nobenega navodila. Za preskrbo nujno potrebnega navodila se je takoj pobrigal Majeišič, ki je prosil za pomoč okrajno glavarstvo v Kranju. Njegova intervencija je bila seveda uspešna, saj se je v slabi uri pripeljal v Tržič pO močnik Okrajnega glavarja, ki je skupaj z orožniki sestanek razgnal. Po razbitju sestanka so bila med delavci na trgu razna prerekanja in malo je manjkalo, tla ni prišlo spet do fizičnega obračuna. Rezultat je bil ta, da sem dobil štirinajst dni zapora ali denarno kazen. Kazen je bila plačana v denarju, ki so ga zavedni Iržiški delavci lakoj zbrali od svojih skromnih zaslužkov.
Že v letu 1939 se je v Tržiču čutila podtalna dejavnost oseb, ki so bili že tedaj pristaši kulturbunda v Tržiču. — Tisto leto, nekako jeseni, je po ilegalnem mejnem fašističnem kanalu prišlo v roke parlijske organizacije v Tržiču pismo, ki pa ni bilo njej namenjeno. Na ta način smo izvedeli, kje in kdaj bo sestanek Iržiških kulturbuntlovcev. Zalo je mestna partijska organizacija sklenila, da bo z v so pozornost jo in možnostjo zasledovala ta sestanek. Tako srno   ugotovili,   da je bila prva javka
t ržiških kullurhundovcev na Zelenici, vzdrževal pa jo je takratni oskrbnik planinskega doma na Zelenici. Naslednja je bila v Tržiču pri Bučarju, vodil pa jo takratni gospodar Elsner. Ta se je skrival za organizacijo zamenjave tujih valut, v resnici pa so se tu zbirali inštruktorji kulturbunda, ki so ilegalno, pa lutli legalno prihajali preko meje. Prav zaradi lega je bila na glavna Vrata pri Bučarju neko noč narisana mrtvaška glava, ki naj bi opozorila široko javnost na zbirno mesto aktivne fašistične drhali.
Omenjeni sestanek je bil v Amanovi mizarski delavnici. Ko so bili kullur-bundovci zbrani, smo to takoj javili t rž i š k i ža n tla rine r i j i. Naš č love k j e namreč osebno spo rtiči I komandi rju, da je ilegalni sestanek kullurbundov-cev, županu Majuršiču pa je izročil v roke pismeno sporočilo, vendar obe intervenciji ništa prav nič zalegli. Noben oblastveni organ ni napravil niti koraka za kaznovanje kulturbuntlovcev, katerih sestanki so bili že takrat sovražno uperjeni proti naši nacionalni svobodi. Kdo so bili kulturhundovci v Tržiču, ne bom posamič navajal, saj jih je večino razgnal ali uničil vihar naše revolucije.
Z nenehnimi političnimi akcijami članov Komunistične partije v letih pred vojno, si je la revolucionarna Partija pridobivala vedno večji vpliv. JUGORAS s slovensko sekcijo ZZD pri delavcih ni imel posebnega vpliva. Zo-perslavljali so se še lam, kjer so zaradi osebnega zaslužka morali več ali mani ubogati Majeršiča in Skrbca. Vse lo je oblastvene organe v Tržiču pripeljalo do tega, tla so se začeli posluževali metod, ki so bile v lesni zvezi z moralno pokvarjenostjo.
V tržiškem rokodelskem domu so organizirali špi jonske enote, katerih dolžnost |e bila, zasledovali vsak korak članov Komunistične partije, jih onemogočali in ovajati. Vse noči so stali pri Mažu za hišo špijbni, ki so po naročilu morali ugotoviti, kdaj odhajam in prihajam in kdo zahaja k meni. — Zalezovali so lutli druge člane Partije v Tržiču.
Dne 27. aprila 1940 so me orožniki aretirali, ker je bil tisto noč po Tržiču razmetan letak, za kar smo bili seveda ob dolženi komunisti. Meni akcija ni bila znana, zalo sem energično odklanjal vsako udeležbo komunistov. Ko pa
( PREPIS!)
II v e r e n j e
Danes v četrtek dne 10. aprila 1941 zyečer ob osmi h javili so se v upravi mestne občine Tržič sledeči vojaki 2. posadne čele:
redov Valj a v t Ant. Anton rojen 1898 iz Begunj, Radovljica
redov Brod a r Josip sin Petra, roj. 1907, Gorice, Kranj,
redov B e n e d i k Jan. Ciril, rojen 1911, sv. Katarina, Kranj
redov B r e n š a k Sebastj. Jože, roj. 1915, Dob, Kamnik
redov Meglic Mihaela Nikolaj, roj. 1913, sv. Katarina, Kranj
redov T o r č Joža, Joža, rojen 1904, Preddvor, srez Kranj
redov P u č k o Andi'. Anton, rojen 1915 iz Doba, srez Kamnik
redov   J e r m a n   Frane,  rojen 19 i/ Tržiča, Kranj
redov Gladek Jož. Mihael, rojen 1905, sv. Katarina, Kranj.
Ti vojaki so bili na službeni patroli po gorovju  Košuta  In  ko so sc vrnili
sem videl vsebino letaka, sem lakoj razumel, za kaj gre. Na le laku je namreč pisalo, tla zahtevamo, naj se ubije kralj Peter in požgo cerkve. Ponovno sem se energično zoperstavil in zahteval, naj se stvar razišče. Med tem časom je že tudi prišel policijski agent iz Ljubljane, ki je bil nekoliko pametnejši in je takoj razumel, tla to nikakor niso ko-munistiČne parole, ker se takih bedastih utvar Komunisti-na partija Slovenije in Jugoslavije ni nikoli posluževala.
Kasneje sem izvedel, da so bili ti letaki pisani na občinskem pisalnem stroju in razmnoženi na občinskem ciklostilu, da je bilo to delo vodje špi-jonskega centra in je za to stvar vedel tudi  župan tržiške občine, Majeršič.
Vendar s tovrstnimi podlimi metodami nasprotniki niso prenehali. Dne 5. maja 1940 so me. v ranih jutranjih urah aretirali. Spi jona sta prišla v ulojo sobo, eden me je celo udaril, oba pa sta se naslajala, ko me je policijski agent brez vzroka brutalno tolkel s pištolo po glavi. Hlapci vladajočega režima nikakor niso razumeli, tla nikoli ne bodo sposobni uničili revolucionarne sile Komunistične partije, pa Čeprav je bil njihov teror še tako strašen.
Zupan Majeršič je ob demonstraciji 27. marca 1941, kakor pravi pisec, pozival ljudi, naj bodo narodno zavedni in složni in naj ne prirejajo nikakih incidentov. Ko je bila nekaj mesecev prej organizirana in zelo dobro izpeljana preti draginj s ka akcija, ki je istočasno imela anlifašislični značaj, ni isti župan Majeršič ničesar ukrenil za izboljšanje položaja delavcev. Proti čedalje večji aktivnosti kuHurbtmdovcev ni mignil s prstom in bil je tudi čisto miren in ravnodušen, ko so v neposredni bližini občine orožniki 'razganjali in pretepali upravičene demonstrante v piotidraginjski akciji.
Bilo je še marsikaj, epilog zadostuje za vse, kar ni bilo povedano. V ljubljanski pokrajini. k]..r se je Mapisič zadrževal med vojno, je oslal verni sluga dekana Skrbca, lako da sla po dolgoletnih političnih spletkah in umazanijah malo pred koncem vojne pobegnila v tujino.
Narodnoosvobodilna vojna in socialistična revolucija je prečistila tiste elemente, ki so že leta in leta prej delali proti napredku, razumu, upravičenim Zahtevam in borbenosti poštenih in delovnih slovenskih ljudi.
s patrole, niso več našli tovarišev. Dolge ure so hodili po gorskih stezah, da so do večera dne 10. 4 1941 tlo osmih zvečer prišli do Tržiča, in ker dne 9. in 10. aprila 1941 sploh niso dobili no bene hrane, so bili popolnoma izčrpani in za nadaljevanje pešhoje dalje iz Tržiča fizično absolutno nesposobni. Zalo so se 2 uri tukaj odpočivali, dalo se jim je hrano. Medlem pa je položaj v Tržiču radi domačih komunistov poslal tako strašen, tla je občina Tržič telefonično prosila s resko načel s Ivo K ran j,   podnačelnika   g. I ,eo   l.ojka za
oboroženo pomoč, istočasno smo prosili za pomoč lutli upravo policije Ljubljana, kjer je direktor policije g. Dr. Hacin izjavil, da v tako si rasnih časih, ko grozi, da bo uničeno celo mesto Tržič, da bodo požgane vse to varne in pobiti domačini, občina ne bo nosila odgovornosti, kajti veliko je vprašanje, če bodo vojaki sploh še prišli dalje od Kranja.
(Nadaljevanje na 4. strani)
ANDREJ STEGNAR
Bodimo načelni
Še en dokaz o dejavnosti Majeršiča
TRZlSKl VESTNIH - Številka !)
Miloš Sova
0 delu SKOJ u Tržiču
Na področju Tržiča sc je SKOJF.VSKA organizacija začela razvijati proti koncu leta 1938 in začetkom leta 1939. Prvi orga nizi ra n i SKOJ EVCI so bili Lud v i k Jancžič, Tone Sprajcar, Jože Slefe, Karel Sara bon, Stanko Užar, Srečko Dolenc, Slan ko Šolar, Lovro štamcar, Lojze 1 leršcnlclder, Karel Kravcar in Jože Fink. Organizacija SKOJ je bila pod vodstvom Partije in je delovala po trojic ah. De I o v orga n i zac i j i je v l i s l e m Času potekalo v izpopolnjevanju organizacijskih sposobnosti, za kar so bili študijski sestanki. Poleg tega so bili mobiliziran) pri vseh akcijah za razkrinkavanje vseh ukrepov takratne oblasti. Javnost so obveščali o vseh zunanjih političnih dogodkih v zvezi z nevarnostjo in gibanjem fašizma doma in v svetu. To so delali na la način, da sc javno obravnavali s simpatizerji, širša javnost pa je bila obveščena preko razi rešenega propagandnega materiala po mestu, tovarnah in okolici. Delovali so tudi v raznih napisnih akcijah, to je s pisanjem raznih revolucionarnih parol po zidovih. Te parole BO v glav-
Ing. .Tanko TISLER-2AR0MIL
nem popularizirale S/ in našo partijo ž druge strani pa so prikazovali takratno oblast kot proti na rod no, povezano k fašizmom in imperializmom, Kavno iako so sodelovali pri zbiranju podpisov za društvo prijateljev Sovjetske zveze, poleg lega pa so sodelovali v pripravah za akcijo prol i d ragi nji, ki je bi la iz vedena v juniju 1940. leta, Ob tej priliki je bil izveden množični pohod in protest pO Tržiču in se je v tO akcijo vključilo precejšnje šievilo prebivalstva Tržiča od  mladine, delavcev  in delavk
do najstarejših ljudi. Vsi napori žandar* jev, da preprečijo la pohod so ostali brezuspešni in niso mogli ustaviti revolucionarnega duha množic. Kasneje so zaprli organizatorje le demonstracije med katerimi so bili tudi SKOJEVCl. Prebivalci Tržiča so se zbrali pred občino in protestirali proti termi ukrepu, ter vzklikali, da se zaporniki izpustijo in da se zapre lakralnega župana Majeršiča, kakor tudi, da se preneha s terorjem nad ljudstvom. Ravno tako so ludi SKOJEVCl sodelovali v organizaciji    kulturnega    prosvetnega društva
Poslušanje prepovedanih radijskih postaj med okupacijo
(Nadaljevanje)
Seveda sva jo ubrala sama. Megla sc je podila iz Koroške na kranjsko stran, kamenje pa je bilo mokro od megle. Prišla sva že blizu klinov. Sleza je bila vedno bolj strma in spuščala sva sc navzdol po nekem žlebu. Sla sva zelo previdno in počasi in bolj po zadnjici. Bala sva se, da nama ne spodrsne. Ce hi bila še prazna bi še šlo, tako pa so nama nagajali nahrbtniki, še bolj pa puške. Tako sva prišla do prvega klina. Z obrazom sva se obrnila k steni. Slo je kar dobro, ko so pa nekje v sredi zmanjkali trije klini, naju je prestrašilo, toda na vso srečo je bila žična vrv Še cela. Najprej se je spustil Izidor in prišel do naslednjega klina, jaz pa sem bil bolj boječ, toda kljub temu sem varno prišel do drugega klina. Počasi sva prišla na prevoj med Velikim vrhom in Babo. Na sleni je bila vzidana bela plošča, vendar se več ne spominjam, kaj je pisalo na njej. Sedaj nisva vedela dalje.
Bila je gosla megla in markacije nisva mogla najti. Slišala sva samo kravje zvonce. Za glasovi sva šla preko nekih grmov in slučajno spet prišla na stezo z markacijami. Tako sva prišla na Ko-rofiico.
(Nadaljevanje s 3. strani)
Glede na strašen položaj v Tržiču na prošnjo tisoče tržiških občanov uporabljeno za tekočo noč ostanejo navedeni vojaki v Tržiču, kjer prevzamejo si ražo po ulicah.
Tržič, dne 10. aprila 1941.
Okrogli pečat:
Mestna občinska uprava T R 2 I C
Zupan: Janez Majeršič 1. r.
Uvercnjc je vzel z občinske deske tovariš Milan Našič. Ko pa so Nemci v začetku meseca julija 1941 aretirali Janka Kalana in Andreja Janežiča, so se pri obtožbi, da sla komunista, sklicevali tudi na to Uverenje, češ da je že občinska uprava intervenirala, da se obvarujejo komunistov.
Megla se je začela počasi dvigali in zagledala sva planinsko kočo. Koče sva sc raje ognila, ko pa sva bila že precej daleč od nje, sva zaslišala slovensko govorico. Ugibala sva, kdo naj bi to bil. To je bil planšar na planini — Gamsov oče iz Sv. Ane. Pokazal nama je pol; do plota, dal točna navodila, kje naj hodiva, da bi naju Nemci ne dobili, nakar sva jo sama odrinila proti Žerjavov! planini na koroški strani. Z napetimi puškami sva se približevala kolibi. Tu sva našla mojega prijatelja Maka Primcja (lakrat je bil star okrog deset let, njegovi bratje pa so bili že pri koroških partizanih). Razveselil se naju je in je bil takoj pripravljen, tla naju spremlja do kmeta Žerjava, ki je bil njegov stric in čigar sin je bil prav lako v partizanih. Predno smo prišli k hiši, je šel Priniej v izvidnico, medtem ko sva midva čakala nedaleč od hiše. Vscdla sva se na puške. Pozabila sva, da so odkočene že od Zerjavove planine. Nenadoma je počil strel, Oba sva se prestrašila in nekaj trenutkov sva mislila, tla je nekdo na naju ustrelil. Na vso srečo pa ni bilo tako. Izidor se je namreč igral s petelinom in je tako sprožil puško, krogla je šla pod mojimi nogami proti Zerjavovi hiši. Prestrašili so se tudi Zerjavovi, ker so mislili, da je to polici ja. Žerjavov oče je nato prišel k nama in naju okaral za neprevidnost. Dejal je, tla morava biti bolj previdna, kajti na la način lahko iztlava hišo in vse partizane, ki
hodijo tod.
Potem sva odšla v Zgornji kot k Francu (bratu Zer javovega očeta), kjer sva v senik u nedaleč od hiše našla še I r i koroške partizane- kurirje. Pokazala nama jih je »Opova« Marta (bila je zaprta v Celovcu že leta 1942, ker so trije bratje pobegnili v partizane. Ker ji ničesar niso mogli dokazati, ona pa je lutli vse utajila, so jo izpustili). Zvečer so prišli še ostali partizani, tako tla nas je bilo okrog deset. Pokazal sem jim dopis Ok rož j a in propustnico, kar je bilo dovolj, da smo se pogovorili o vseh zaupnih slvareh. Zvečer smo šil vsi h kmetu Francu, kjer smo peli partizanske pesmi pozno v noč. Hrane je bilo dovolj in dekleta so nam prinesla veliko skledo »faneotov«, mošta, šunke in drugega.
Vzajemnost in tudi agitirali in pridobivali razne mladince za to društvo. Pomagali so tudi pri akcijah zhi ranja denarnih prispevkov za Rdečo pomoč, ki je imela namen pomagati ljudem, ki so bili v zaporih zaradi revolucionarnega mišljenja la akcija js bila uspešno izvedena I a ko po svoji masovnost i in p r i s pevki h. Sodelovali so lutli v več akcijah proti tržiŠkemu kulturbundu in It) na la način, tla so delavcem tolmačili delo KP, da so jih prezirali in laz.krin-kavali. Čiste akcije pa so bile: polivanje s črnilom njihovih belih nogavic, s katerimi so hoteli v javnosti pokazati naklonjenost nacizmu. Ravno tako so razbijali razne oglasne deske z nemškimi napisi. S svojo aktivnostjo so prišli že tako daleč, da so morali žandar ji čuvali kulturbundovce, kadar- so imeli svoje sestanke »pri Pelarju« in na »Pošti« pred napadi, ki so bili vse pogostejši. Bilo je neštelo drugih akcij, katerih so se udeleževali tržiški SKOJEVCl pod vodstvom naše Partije.
Po kapitulaciji bivše Jugoslavije in po  razpadu   jugoslovanske   vojske in
Žandarmerije so SKOJF.VC1 še bolj poslušali glas Partije in takoj p risi opi I i k zbiranju orožja, municije in drugega vojaškega materiala. Ves ta material so iskali p o ra z. n i h vojaških bunkerjih in magazinih v Tržiču in okolici, ter ga nosili v posebno skrivališče, ki so ga uredili nekje v Kukovnici. Posebno drzno akcijo so izvedli pod vodstvom Jo-/( I a Finka, pri kateri so sodelovali Še Srečko Dolenc, Karel šarabon in Ludvik Rovtar, ko so šli v Selško dolino po orožje. S kolesi in nahrbtniki so se odpeljali do Podnarla in nato preko Jamnika odšli peš v neko vas v Selški dolini, k jer je imel lov. Fink dogovorjeno in pripravljeno orožje. Ko so naložili nahrbtnike z municijo in bombami so vzeli vsak še po dve puški, obenem pa so vzeli še en puškomilraljez. To orožje so potem skrili pri Rovtar Ludviku   v   Križah,   kateri   je pozneje
služil prvim partizanom. V septembru mesecu 1941. leta je lutli bila zaprisega na novo sprejetih SKOJEVCEV na Ja-novškem domu v Trajbahu. Poleg že omenjenih akcij so na sestankih dobili nalogo in navodila za organizacijo OF OdbOrOv in za priprave za splošno vstajo. Za lo akcijo je značilni množični sestanek na Bistriški planini 22. junija 1941. lela, katerega se je udeležilo približno 30 ljudi in sestanek nad Pristavo 26. julija 1941, kateremu je prisostvovalo okoli 60 ljudi. Posledica teh se-siankov je bila, da so bili pri vstaji prvi t ržiški SKOJ E V C I, Pričela se je lemeljila priprava in organizacija OF na terenu, kakor tudi Partijskih in SKOJ EVSKIH grup. Po tej temeljiti pripravi je organizacija OF in SKOJ tlelala brezhibno od lela 1941 do februarja 1942. V OF odbor so bili vključeni tudi SKOJEVCf, kateri, so izvrševali vse naloge, ki so bile postavljene pred njih. V začetku februarja 1942 se je vršil sestanek SKOJEVCEV pri Ladu MavriČU, ki je stanoval v Vilfanovi hiši, drugi sestanek pa je bil v Jermanov! delavnicL Pri obeh sestankih je prisostvoval Stane Žagan Izvršila se je tudi akcija likvidacije Klemenca na Cegelšah, vendar ta akcija ni uspela, ker so SKOJEVCl premalo znali ravnati z bombami.
Dne 28. februarja 1942 pa je Urbane Janez iz Slražišča izdal celotni odbor OF Tržič, nakar1 so bili aretirani in odpeljani v Begunje; VeČina od njih je bila pozneje ustreljena v Begunjah in Žirovnici, le nekaj se jih je vrnilo domov. Nekaleri od njih so potem odšli v partizane. Ker so bile v celem letu 1942 večje racije in aretacije in je v partizane odšlo ludi več SKOJEVCEV je SKOJEVSKA organizacija bila bolj pasivna in se njeno delo začne ponovno v aprilu in maju 1943. leta. To čulirno lutli zaradi velikih Izdaj v lel u 1942 v Tržiču, kakor tudi večjih borb kot so na primer Udeuboršt in na Okroglem. V tem letu je bilo ludi ujetih precej funkcionarjev in političnih delavcev, kateri so bili odpeljani v razna zloglasna taborišča in so lam zverinske smrti u m rli. (Konec p ri hodn jič)
Sli smo na izlet. Že se je cesta pričela .spuščati v dolino, ko smo se ustavili. Pred nami je ležalo prijazno Cerkno s svojo okolico. Kalko čudovit je bil ta pogled na Porozen, pa vendar, kako žalostni so spomini nanj iz časov NOB.
Pot na:s je vodila v Cerkno. Tu smo se povzpeli ina najbližji grič s sip onm e n i k cm. Tova ris An t on Purger iz C edema in Ivan Sfcucin iz Tržiča sta nam pripovedovala O1 sodomi nštiridaseti h ljudeh, ki so padli na tem griču. To so bili učenci politične šole v Cerknem. Sporočilo o napadu Nemcev je prišlo   prepozno.   Skusaili   ko .še
uitoč i smr ti in so fle pograd i v strmi hrib. ki pa jim ni nucl'i'1 zavetja. Z nasprotnega hriba se je vsiula toča krogel in, učenci so mrtvi obležali. Vse ranjene pa so Nemci potem še zverinsko poklali. Le dva sta se rešila, a tudi ta dva so kmalu ujeli in umorili.
Tako so končal i mladi u četnei p o 1 i 1 i čin e š o 1 e v C e rlkn en i, po I n i vere v lepše življenje. Na kraju, kjer so padli, stoji spomenik mrtvim in v opomin živim, kako dra-go je bila plačana naša svoboda.
Zgodovinski krožek na šoli
heroja BračiČa
Bajko Šolar
Za vse, kar spada v pristojnost sanitarne inšpekcije, se obračajte na Občinsko sanitarno inšpekcijo. Sem se obrnite, če boste zasledili pokvarjena živila ali druge nepravilnosti. Sporočite ustmeno ali pismeno. S tem boste omogočili hitreje odkrivati higienske pomanjkljivosti, ki se pojavljajo.
Občinska sanitarna inšpekcija