Fonološki opis govora Juršincev v Slovenskih goricah (SLA 378)
Jožica Škofic
IZVLEČEK.V članku je v obliki fonološkega opisa predstavljeno glasoslovje srednjeprleškega govora Juršincev v Slovenskih goricah (Slovenski lingvistični atlas, točka št. 378), tako da je v prvem delu predstavljen inventar fonemov in prozodemov tega govora, sledi predstavitev distribucijskih omejitev fonemov in njihovih položajnih različic ter prozodemov, v tretjem delu pa je prikazan njihov izvor. Govor v zadnjih letih odpravlja kvantitetno opozicijo na naglašenih samoglasnikih, saj je zaradi razvoja različnih kvalitet dolgih in kratkih samoglasnikov kvantitetna opozicija postala nepotrebna.
ABSTRACT: In the article the phonological description of the central Prleško local speech of Juršinci in Slovenske gorice (SLA 378) is presented. Thus Part I contains an inventory of phonemes and prosodemes of this prleško dialect/speech, Part II describes their distribution, and Part III is about their origin. During the past few years there is a tendency to eliminate the quantitative opposition for stressed vowels. Because of the different development in the quality of long and short vowels the quantitative opposition has become redundant in this speech.
1       UVOD
Juršinci so razloženo središčno naselje v osrčju Slovenskih goric z gručastim jedrom okoli poznogotske farne cerkve sv. Lovrenca, ki jo navaja že zapisnik župnij ob času nadškofa Bernarda (1468-1487) kot »Ecclesia Sancti Laurentij prope Pettaw. Collator plebanus in Pettaw« (Ljubša 1925, 1), U. Horvat pa navaja, da »je bila /cerkev/ župnijska že leta 1322, ko se prvič omenja« (Horvat 1997,139). Fara zajema kraje Juršinci (okrog 310 prebivalcev), Gabrnik, Gradiščak, Kukava, Grlinci, Dragovič, Sakušak, Bodkovci, Senčak, Zagorci, Rotman in Mostje. Iz teh krajev so bili doma npr. dr. Anton Slodnjak, dr. Ludvik Toplak, Janez Puh (Puch). Krajevno jedro Juršincev leži v dolinici levega pritoka potoka Krke vzhodno od ceste Ptuj-Videm ob Ščavnici. Na okoliških pobočjih in temenih slemen so zaselki Juršinski Vrh, Trepošek in Vodol. V široki dolini Krke so večinoma njive in travniki,
Jožica Škofic: Fonološki opis govora Juršincev (SLA 378)
na prisojnih pobočjih vinogradi in na osojah gozdovi. V Juršincih, ki so od leta 1994 sedež občine z okrog 2370 prebivalci (prej KS v občini Ptuj), so poleg cerkve tudi osnovna šola z vrtcem, pošta, zdravstveni dom, kulturni dom in prosvetno društvo (oboje imenovano po domačinu dr. Antonu Slodnjaku), trgovine, gostinski lokali, muzej kmečke dediščine, sedež kmetijske zadruge in trsničarska zadruga, ustanovljena leta 1906 (sedaj Skupnost trsničarjev in drevesničarjev Juršinci), aktivna so gasilsko in športno društvo, društvo za ohranjanje kulturne dediščine, turistično društvo, društvo gospodinj in gospodinj cev, ribiško društvo in lovska družina, skozi občino vodi vinsko-turistična cesta itd. Kraj je v drugi polovici 20. stoletja močno gospodarsko napredoval in deluje kot skorajda urbano središče za okoliško izrazito ruralno podeželje, o čemer pričajo tudi narečni izreki, npr. 'toiti ba je s 'pwrge, 'mi pa smo 'vencarj bi'li rta je bil (doma) iz središča Juršincev/okoli cerkve, mi pa smo bili viničarji'. Sedanje občinske meje se ujemajo s starimi farnimi, oboje pa hkrati pomeni tudi meje krajevnega govora, saj domačini dobro slišijo razlike med svojim in sosednjimi govori. Tako pravijo npr. za Vitomarce v sosednji fari sv. Andraža (ki je kot samostojna župnija, ločena od lovrenške, navedena že 1. 1782 (Ljubša 1925, 2)), da 'tan 'maičke z'vairo 'je:jo, p'ri nas pa 'moičke z'voiro 'phjejo 'tam mačke mleko jejo, pri nas pa mačke mleko pijejo' in da 'tan se majo 'žemske za 'jega, da torej govorijo »na moškega« oz. kot bi bile moški.
Gradivo za analizo in fonološki opis prleškega govora Juršincev je bilo zbrano v letih 2001-2004 s pomočjo narečnih govorcev, ki so doma v Juršincih, Sakušaku in Gabrniku, uporabljeni pa so tudi starejši posnetki na kasetah.1
1 INVENTAR
1.1 Samoglasniki
1.1.1       Dolgi naglašeni samoglasniki
e:
o:
o;
(ä:)
Informanti v letih 2001-2004 so bili: Klara Horvat (1937), Marija Osterc (1936), Irena Horvat (1972), Alojz Šoštarič (1932), Lovrenc Herga (1935), Alojz Herga (1963), Ida Berlak (1963), Marica Herga (1968), vsi doma v Gabrniku, Stanko Zelenko (1914) iz Sakušaka. Informant in informator za juršinski govor je bila tudi Olga Guzej, ki je do svojega 18. leta živela v Gabrniku, odtlej pa na Gorenjskem (občina Radovljica), svoje domače narečje (v podobi izpred 40-60 let) pa je ohranjala v pogostih stikih s sorodniki, predvsem mamo Julijano Plohi (1904-1994) - o tem v diplomski nalogi J. Guzej Vpliv migracij na jezik in govor posameznika (v okviru enojezičnosti), Ljubljana, 1987 (mentorica B. Pogorelec), in članku Vpliv migracij na jezik in govor posameznika, objavljenem v Jeziku in slovstvu 1. 1989. Kot gradivo so bili uporabljeni tudi posnetki Julijane Plohi iz Gabrnika na kasetah iz let okrog 1990.
Jožica Škofic: Fonološki opis govora Juršincev (SLA 378)
1.1.1.2 Dolgi naglašeni I hI je nekoliko bolj napeto izgovorjen kot kratki naglašeni lil - prav ta kvalitetna niansa v izgovoru pa sploh omogoča slušno razlikovanje med njima.
1.1.2      Kratki naglašeni samoglasniki
i ü u
Ç Q
e
a r
1.1.3       Kratki nenaglašeni samoglasniki
1.2 Soglasniki
1.2.1 Zvočniki
v m
1       r       n j J
1.2.2 Nezvočniki p       b       f t       d
c s       z
č š       ž
k      g      x
1.3 Naglas
1.3.1 Naglas ni vezan na določeno mesto v besedah - naglasno mesto je svobodno.
1.3.2 Govor pozna kvantitetno opozicijo (dolge naglašene, kratke naglašene in kratke nenaglašene zloge).
1.3.2.1 Kvantitetna razlika med dolgimi in kratkimi naglašenimi samoglasniki postopoma izginja, in sicer se kratki naglašeni samoglasniki daljšajo. Različno dolžino naglašenih samoglasnikov je slušno mogoče določiti (tudi) s pomočjo kvalitetne razlike med dolgimi in kratkimi samoglasniki (kar pa je najteže pri visokih samoglasnikih ulu:, ülü: in flf:).2 Dolgi in
r ç 1     n
2 Tako npr. tudi Kolarič opozarja na postopno dalj sanje vseh naglašenih samoglasnikov, npr. za stari akut, ki »se je tudi tukaj skrajšal, prešel v kratko padajoči akcent in ostal kratek ne samo v zadnjem zlogu, ampak tudi v nezadnjem /..., t/oda nekatere besede
Jožica Škofic: Fonološki opis govora Juršincev (SLA 378)
kratki naglašeni samoglasniki so se v prejšnjih obdobjih namreč različno razvijali, z različno kvaliteto pa je kvantitetno nasprotje, kot kaže, postalo nepotrebno.3
1.3.3 Govor ne pozna tonemske opozicije.
1.3.4 Inventar prozodemov torej zajema dva naglasa (V:, 'V ) in nenaglašeno kračino (V).
2 DISTRIBUCIJA
2.1 Samoglasniki
2.1.1       Dolgi naglašeni samoglasniki
2.1.1.1 Dolgi samoglasniki so mogoči le pod naglasom.
2.1.1.2 lü:l v vzglasju ni mogoč, ker ima protetični Ivi ('vüina 'ujna', 'vüista _ 'usta', Vu:s'uš', 'vüizda 'uzda').
2.1.1.3 I a: I nastopa le v novejših besedah, prevzetih iz slovenskega knjižnega jezika (gospo'dair - star, 'viirt, 'faint star, 'pubec, martino'vamjé) in v
y: besedah z istozložnim Ijl, kjer ima položajno različico [ä:] (jäijca 'jajca',
'gäij 'gaj', m'läij 'mlaj'), tako tudi v prevzetih besedah ('žaijfa 'milo', 'šaijba 'šipa').
2.1.1.4 I oil v položaju pred I nI in I ml ni mogoč, saj je prešel v / uil (z'vum 'zvon', ° 'ruimar ' romar ' ).
2.1.1.5 I ril ne nastopa ob samoglasniku (s'mrit 'smrt', 'ppvi 'prvi', ïqvf ' kri').
k**
"Z    2.1.2       Kratki naglašeni samoglasniki
2.1.2.1    Kratki naglašeni samoglasniki se postopoma daljšajo in le kvalitetna
imajo drugačne kvantitete /.../ Dalj sanje se širi od severozahoda proti jugovzhodu in nastopa močneje v zadnjih šestdesetih letih; jaz imam iz otroških let ohranjene še kračine /.../, vsaj za Spodnjo Prlekijo.« (Kolarič 1968, 631) ali za kratko poudarjeni f, za katerega da se ponekod »slišijo tudi že dolžine« (Kolarič 1968, 635) ali za naglasni tip žena > žena, za katerega piše, da »/t/udi v teh primerih nastopa v zadnjih petdesetih letih podaljšanje, ki se širi od severozahoda proti jugovzhodu. Analogije so spreminjale akcente v vse smeri, tako da je na osnovi sicer že dokaj obsežnega gradiva še vedno nemogoče dati natančno razvojno sliko prleškega akcenta.« (Kolarič 1968,632.) To daljšanje kratkih naglašenih samoglasnikov je mogoče opaziti npr. ob primerjanju govorov mlajših narečnih govorcev s starejšimi oz. tistih, ki so ohranili narečje izpred petdesetih let (ker ga zaradi preselitve v drugo jezikovno/narečno okolje niso razvijali dalje), s tistimi, ki so v domačem narečnem okolju ves čas živeli s svojim narečjem in ga razvijali dalje. 3 Natančna analiza dolžin naglašenih samoglasnikov v juršinskem govoru je mogoča z uporabo programskih orodij (npr. CoolEdit, Praat in SFSWin) in zajema primerjavo besed, kjer je predvidena različna dolžina samoglasnikov v istem glasovnem okolju (tip je delala - sta delala, sita je - sita sta ipd.). Analiza bo skupaj s spremembami na drugih jezikovnih ravninah (npr. oblikoslovni, besedni, skladenjski) predstavljena v posebnem članku, kjer bodo prikazani tudi sociolingvistični dejavniki za spremembe v juršinskem govoru v zadnjih desetletjih.
Jožica Škofic: Fonološki opis govora Juršincev (SLA 378)
razlika med dolgimi in kratkimi naglašenimi samoglasniki omogoča razlikovanje med njimi. Predvsem lui, lui in /r/ se večinoma ne razlikujejo od lüil, luil in Ipl.
2.1.2.2    Kratki naglašeni I al ima v položaju pred istozložnim lil, ki se izgovarja
zelo oslabljeno, položajno različico [à] ('kä1 'kaj', 'da1 fdaj', master
'mojster', na'zä1 'nazaj', 'sä1' 'saj'). 2 A.2.3    Kratki naglašeni I al se (predvsem ob labialih) lahko izgovarja rahlo
labializirano {'mama 'mama'). 2.1.,2 .4    Kratki naglašeni loi v položaju pred Inl ter I jI in I jI (iz Inf) ni mogoč,
ampak je prešel v lui ('kunec 'konec', 'kuj 'konj', 'kuja 'konja').
2.1.3      Kratki nenaglašeni samoglasniki
2.1.3.1 lil ima v izglasju nekoliko reducirano različico [j\ ('vünj 'zunaj', zi'vetj 'živeti', men/'meni').
2.1.3.2 lil iz ë (s'pôivit 'spoved', c'lovik 'človek') ima tako v prednaglasnih kot v ponaglasnih zlogih lahko različici [é] oz. [e] ('orèx 'oreh', ved'rica 'vedro').
2.1.3.3 loi je mogoč tako v prenaglasnih kot ponaglasnih zlogih (po'leno 'poleno', 'želot 'želod') in v izglasju ('vimo 'vino', 'dobro 'dobro', jèimo 'jemo', 'lepo 'lepo').
2.1.3 A I al ima v položaju pred istozložnim lil, ki se izgovarja zelo oslabljeno, položajno različico [ä] ('dela1 'delaj').
2.1.3.5 Ifl ne nastopa ob samoglasniku in v izglasju ('četftek 'četrtek', žfbe: 'žrebe').
2.1.3.5.1 /r/ ima v vzglasju novejšo položajno različico [pr-] (or'javj 'rjav', fde'ciical orde'chca 'rdečica', or'jüxal'rüxa 'rjuha')
2.1.3.6 /// nastopa le v ponaglasnem položaju, ne ob samoglasniku, mogoč pa j e tudi v izglasju ('opj 'oplen', p'rikjt 'veža z vhodom v klet').
2.1.3.7 Inl nastopa le v ponaglasnem položaju, ne ob samoglasniku in ne v izglasju (s'vecnca 'svečnica').
2.1.3.7.1 Inl ima pred mehkonebniki alofon [n] ('cältnge 'časopis').
2.2 Soglasniki
2.2.1       Zvočniki
2.2.1.1 I ml ne nastopa v izglasju, ker se v tem položaju premenjuje z Inl (z 'dobrin 'z dobrim', 'nesen 'nesem', 'nan 'nam').
2.2.1.2 Inl ima pred mehkonebniki alofon [n] ('fašerjk 'pust').
2.2.1.3 I jI je mogoč le v medsamoglasniškem položaju (ko'reje 'korenje', ka'meje 'kamenje', zna'meje 'znamenje', 'seje 'sanje', b'laja 'deska na vozu') in v izglasju ('kostaj 'kostanj, 'lüikej 'lukenj'), ne pa tudi v vzglasju in položaju za soglasnikom.
2.2.1.4 ///ni izrazito spirantiziran('vija 'vidva', 'vüjec'ujec', z 'joij'znjo', 'joiren 'jarem'), v položaju za kratkim naglašenim in nenaglašenim [ä], ki je alofon I al, pa ima oslabljeno izgovorno različico [i], ki se lahko z njim asimilira v läl (na'zälna'zäjtnazaj', 'dela1/"delä 'delaj', 'da1 ta/'data 'dajta').
Jožica Škofic: Fonološki opis govora Juršincev (SLA 378)
2.2A.5 Ivi ne nastopa v izglasju in pred nezvenečimi nezvočniki, ker se v tem položaju premenjuje s Ifl (p'raf 'prav', 'čpf 'črv', 'ofca 'ovca', 'žkfčen 'živčen', f'piiskrj 'v piskru', 'pèifka 'pevka').
2.2.1.5.1 Ivi se izgovarja kot [v] le v položaju pred samoglasnikom, zvočnikom in zvenečim nezvočnikom (k'rava 'krava', v'rèimen 'vreme', v'zemen 'vzamem', v'denj 'vdeni').
2.2.1.5.2 Ivi se izgovarja kot [u] le pred soglasnikom v redkih novejših besedah (v 'a:ur/ 'v avtu').
2.2.1.6 lvzd-i v vzglasju ne nastopa, ampak se asimilira v lzd-l (z'doivaje 'vzdavanje, poroka', z'diignutj 'vzdigniti').
2.2.2      Nezvočniki
2.2.2.1 V izglasju so možni le nezveneči nezvočniki - zveneči nezvočniki imajo tam svoje nezveneče pare ('jük 'jug', k'ri:š 'križ', 'želot 'želod', 'vois 'voz', g'rop 'grob').
2.2.2.1.1 Nezvočniki se prilikujejo zvenečnosti nezvočnikov za seboj (pred zvenečimi nezvočniki nezveneči nezvočniki postanejo zveneči (g'dô: 'kdo'), pred nezvenečimi nezvočniki pa zveneči nezvočniki postanejo nezveneči (opxa'jilo 'obhajilo', 'potplat'podplat', 'retkef redkev', 'ropček 'robček').
2.2.2.2 /pr-/ v vzglasju ne nastopa, ampak se premenjuje s /fr-/ (ftič 'ptič').
2.2.2.3 lxčl se lahko premenjuje s Išči ali se celo asimilira v I čl (sce'ramj g'ren ' s hčerkami grem', x'ckjatil s'ckjati 'grobo ločiti ječmenovo ali ajdovo zrnje od slame').
2.2.2.4 V soglasniškem sklopu I dni se lahko v nekaterih besedah (verjetno že leksikalizirano) namesto Idi pred lnI pojavlja Igl ( 'po:dno 'podenj ' - g'nes 'danes').
2.2.2.5 V soglasniškem sklopu Idil se lahko v nekaterih besedah (verjetno že leksikalizirano) namesto Idi pred 111 pojavlja Igl (d'lan, d'laka - g'ièitvo 'dleto').
2.2.2.6 V soglasniškem sklopu I tU se lahko v nekaterih besedah (verjetno že leksikalizirano) namesto Iti pred lil pojavlja ikl {zak'lačt\ 'zatlačiti' -toda na t'leix 'na tleh').
2.2.2.7 Ixl med dvema samoglasnikoma se lahko izgovori bolj oslabljeno ('bital 'buxa 'bolha').
2.3 Naglas
2.3.1 Dolgi in kratki naglašeni samoglasniki so možni v katerem koli besednem zlogu.
2.3.2 Nenaglašenih dolgih samoglasnikov govor ne pozna.
2.3.3 Govor ima dolgi nedoločnik (xo 'ditj ' hoditi ' ).
2.3.4 Možne so naglasne dvojnice tipa b'roijelbra'je: 'branje, trgatev', g'nôijal gno'jo: 'gnoja - R ed.', zo'boil'zôiba 'zoba - R ed.', glo'datp'g'lodatj 'glodati'.
Jožica Škofic: Fonološki opis govora Juršincev (SLA 378)
2.3.5      Predpona sestavljenih besed lahko potegne naglas za zlog proti začetku besede (x'teja je 'hotel je' - 'nexta je 'ni hotel').
3 IZVOR
3.1 Samoglasniki
3.1.1       Dolgi naglašeni samoglasniki
i: <  stalno dolgi i: ('ziima, s'vhja 'svinja', 'liist, 'zi:t 'zid', 'pkšen 'pišem')
< pretežno kratki naglašeni i po mlajšem podaljšanju ('ni:t, 'mi:š, 'nhč)
< v prevzetih besedah ( 'chmprati 'graditi iz lesa', ma'šiin ' stroj ', ap'riil, g'liix 'ravno', z'niidar 'krojač', 'ciigel 'opeka')
< redko po mlaj šem naglasnem umiku na prednaglasni i (p'ri: nas, 'šiirokj - toda tudi si'rokj)
ü: <  stalno dolgi u: ('liiič 'luč', 'lüipin 'lupim')
< v prevzetih besedah (b'rüitif 'pokopališče', 'fumkištj 'binkošti')
< novej še kratki naglašeni u po mlaj šem podalj šanju (k'rüix ' kruh', 'kiiip 'kup', fküip 'vkup', 'tü: 'tu' - toda starejše k'rüx 'kruh', 'kiip 'kup', fküp 'vkup', 'tü 'tu')
< novejše staroakutirani u v nezadnjem besednem zlogu po mlajšem podaljšanju ('küipa 'kupa', k'rüixa 'kruha', 'büikefl'büikva 'bukev', 'küira 'kokoš' - toda starejše 'küpa 'kupa', k'rüxa 'kruha' itd.)
< v imenih ( 'Juiršincj )
u: <  stalno dolgi /; ('vuik 'volk', 'duigj 'dolg', 'čum 'čoln', 'pumin 'polnim',
'tuičen 'tolčem')
< novejše -oil- po mlajšem podaljšanju (u'pwdne 'opoldne' - toda starejše u'pudne 'opoldne')
< kratki naglašeni u iz / po mlajšem podaljšanju ('pu:x 'polh', 'duiga 'dolga')
< stalno dolgi u: pred j ('muijcek 'mucek', 'muijcika 'mucka')
< v skupinah buij-, mu:j-, nastalih po metatezi iz umi:-, ubi:- ( 'mwjvatj 'umivati', 'bwjtj 'ubiti')
< p: pred n, m (z'vwn 'zvon', 'ruimar 'romar', pat'rwn 'patron') ali pred / iz n (zaps'twj 'zastonj')
< v prevzetih besedah ('bwnda, 'cuiker 'sladkor')
< v besedah, prevzetih iz knjižnega jezika ( 'žuipnik)
é: <  stalno dolgi é: (z'vèizda, s'vèica, g'réix, 'bedi, 'lèis, 'mè:x, s'mèix, 'lèita,
'mèista, be'sèida)
< dolgi cirkumflektirani 3 iz l in b ('lè:n Tan', Weis 'vas', 'dè:n 'dan')
< v prevzetih besedah ( 'kèiks)
ô: <  dolgi cirkumflektirani o('nô:c, 'mô:c, 'bô:k 'bog', g'nôii, 'lô:i, me'sô:,
'nô:s)
< stalno dolgi ç (k'iôip, d'rôik 'drog', k'rôik 'krog', 'rôip 'rob', 'sô:t 'sod', go'lôip 'golob', 'gôibec, 'pô:t, mo:š'mož', ot'rôibj, 'zô:p 'zob')
Jožica Škofic: Fonološki opis govora Juršincev (SLA 378)
< zgodaj podaljšani novoakutirani o ('kô:s, 'ô:s- oboje R mn.)
< v prevzetih besedah ('šoištar 'čevljar', moirka 'kumara')
e: <  stalno dolgi ç('pe:t, 'peitek, i'me:, 'veižen 'vezem',p'leisen 'plešem',
p'reide 'prede', 'zeibe, g'leidan 'gledam', un k'içica 'on kleca', 'rç:p •rep')
< dolgi cirkumflektirani e('le:t 'led', me/f'med', 'pe:č, ve'ceir)
< redko novoakutirani 9 ('peisjj 'pasji')
< redko dolgi cirkumflektirani e (sfce:)
< zgodaj podaljšani novoakutirani e ('že:n 'žen - R mn.')
< i: pred r(vo'de:r 'vodir, oselnik')
< v prevzetih besedah ('feixtalj so 'prosili so')
p: <  stalno dolgi a (g'roit 'grad', p'roix 'prah', d'vo: 'dva', k'roil 'kralj',
x'roist 'hrast', ko'voc 'kovač', t'roiva 'trava', g'loiva 'glava', b'roida 'brada', 'voipno 'apno', 'pô:s 'pas', 'pôist 'past, namenilnik', k'roif 'krav - R mn.')
< redko dolgi cirkumflektirani o iz b in b ('lois 'laž', 'čoist 'čast')
< no vej še po mlaj šem umiku naglasa s končnega kratkega zaprtega zloga na prednaglasni o in njegovem podaljšanju ('boigat 'bogat', 'oitrok 'otrok', 'poitplat 'podplat' - toda starejše 'ogon 'ogon', bogat 'bogat', 'otrok 'otrok', 'potplat 'podplat')
< novej še sekundarno naglašeni o po mlaj šem podalj šanju ( 'ko:za, 'o:sa
- toda starejše 'kota 'kotel', 'koza, 'osa, 'dobra)
< v prevzetih besedah ('zois 'omaka'), tudi iz 'a: ('foirba 'barva', 'voiga 'vaga, tehtnica', ž'lo:xta 'žlahta, sorodstvo')
ä: <  novejše novoakutirani e v nezadnjem besednem zlogu po mlajšem
podaljšanju ('zalije 'zelje', 'žamska 'ženska', k'mäita 'kmeta-Red.', 'säiden 'sedem 7' - toda starejše 'ženin 'ženin', 'mecen 'mečem', 'nesa je 'nesel je', 'reka je 'rekel je', 'peka je 'pekel je')
< novejše staroakutirani e v nezadnjem besednem zlogu po mlajšem podaljšanju ('däitelca 'deteljica' - toda starejše s'reca, detelca 'deteljica')
< novej še sekundarno naglašeni e po mlaj šem podalj šanju ( 'žama ' žena ', 'räibro 'rebro' - toda starejše 'žena, 'teta, 'čelo, 'nesen 'nesem', 'rečen 'rečem', 'rekla je, s'pekla je)
< novejše novoakutirani polglasnik v nezadnjem besednem zlogu po mlajšem podaljšanju ('maiša 'maša', 'säije 'sanje', fsäixne 'vsahne'
- toda starejše s'nexa 'snaha', 'meša 'maša', 'seje 'sanje', fsexne 'vsahne')
< novejše sekundarno naglašeni polglasnik po mlajšem podaljšanju (s'täiber 'steber', 'čaiber 'čeber', 'mäigla 'megla', 'päikel 'pekel' -toda starejše s'teber 'steber', 'čeber 'čeber', 'megla 'megla', 'pekel/ peka 'pekel')
< novejše kratki naglašeni polglasnik v zadnjem besednem zlogu po mlajšem podaljšanju ('pais 'pes', 'vais 'ves' - toda starejše 'pes 'pes', 'ves 'ves')
Jožica Škofic: Fonološki opis govora Juršincev (SLA 378)
< novejše staroakutirani ç v zadnjem besednem zlogu po mlajšem podaljšanju ('zäit 'zet' - toda starejše zet 'zet')
< novejše ç po zapoznelem umiku naglasa s končnega kratkega zloga ('jaičmen, jäizik - toda starejše 'ječmen, jezik)
ai < novejše dolgo naglašeni a: in podaljšani kratki naglašeni a v besedah,
prevzetih iz knjižnega jezika (gospo'dair, 'faint, zu'pain)
< a:pred7'kot [äi] (m'läij'mlaj', 'jäijca 'jajca', 'gäij'gaj',p'läijs'plašč')
< v prevzetih besedah a: pred j kot [äi] ('žaijfa 'milo', 'šaijba 'šipa', z'läijf zavora', 'xäijzj 'suho stranišče')
p <  stalno dolgi p('krif, s'mpt)
< novejše staroakutirani fpo mlajšem podaljšanju ('prist, 'spna - toda starejše 'prst, 'srna)
3.1.2      Kratki naglašeni samoglasniki
i <  staroakutirani i v nezadnjem besednem zlogu ('lipa, 'riba, 'xiša, 'žila,
ftič j -1 mn.)
< v prevzetih besedah ( 'cimper 'ostrešje', ma'sinlj 'delali smo z mašino, strojem za otepanje pšenice')
ü <  staroakutirani u v nezadnjem besednem zlogu ('küpa 'kupa', k'rüxa
'kruha')
< v prevzetih besedah (g'rünt 'posestvo, kmetija', 'püngrat 'sadovnjak', 'fîirtox 'predpasnik')
u < prednaglasni / po umiku naglasa s končnega kratkega zloga ( 'buxa
'bolha')
< redko sekundarno naglašeni o v položaju pred n, m ('kunec 'konec') ali o pred J iz n ('icu/'konj')
< v prevzetih besedah (ka'ruza 'koruza', 'nidr'suxj 'nizki čevlji', 'luster 'lestenec')
e <  staroakutirani é v nezadnj em besednem zlogu ( b 'reza, ne 'vesta, st'rexa,
'leto, 'mesto, 'rezatj, po'vedatj)
< kratki naglašeni e v zadnjem zaprtem besednem zlogu ('det 'ded')
< v prevzetih besedah ( 'leder ' usnj e ' )
p <  staroakutirani ç v nezadnjem besednem zlogu ('doga, 'goba, 'koča,
'toča)
< novoakutirani o v nezadnjem besednem zlogu (Vpia 'volja', 'xoja 'hoja', 'noša, škoda, 'nosin 'nosim', p'rosin 'prosim')
< kratki naglašeni o v zadnjem zaprtem besednem zlogu ('pot 'pod', škof, 'koš, st'rok, k'rop)
< sekundarno naglašeni o ('kota 'kotel', 'koza, 'osa, 'dobra)
< po mlajšem naglasnem umiku naglašeni o ( 'ogon 'ogon', 'bogat 'bogat', 'otrok 'otrok', 'potplat 'podplat')
< v prevzetih besedah ('op'cerlinga 'jetika', 'totn'koimra 'mrtvašnica', mrliška vežica', 'zoknj 'nogavice')
e <  ç v nezadnjem besednem zlogu (s'reca, 'detelca 'deteljica')
Jožica Škofic: Fonološki opis govora Juršincev (SLA 378)
< novoakutirani e v nezadnjem besednem zlogu ( 'ženin 'ženin', 'mecen 'mečem', 'nesa je 'nesel je', 'reka je 'rekel je', 'peka je 'pekel je')
< kratki naglašeni e v zadnjem zaprtem besednem zlogu (k'met)
< sekundarno naglašeni e ('žena, 'teta, 'čelo, 'nesen 'nesem', 'rečen 'rečem', 'rekla je, s'pekla je)
< novoakutirani polglasnik v nezadnjem besednem zlogu (s'nexa ' snaha', 'meša 'maša')
< staroakutirani ë pred n, m (x'ren, ko'leno, 'semen 'seme', po'leno 'poleno')
< e po mlajšem naglasnem umiku ('četftek 'četrtek')
a <  staroakutirani a v nezadnjem besednem zlogu (k'rava, 'mati, s'lama,
b'rata - R ed.)
< kratki naglašeni a v zadnjem zaprtem besednem zlogu (b'rat, 'gat 'gad', p'raf'prav', zd'raf'zdrav')
< prednaglasni a, naglašen po mlajšem naglasnem umiku ('napne jo)
< v prevzetih besedah ('mantj 'plašč', 'fašerjk 'pust', 'tacna 'pladenj')
< v prevzetih besedah pred j kot [a\ (flajšter 'obliž', s'päjza 'shramba za živila', 'cajtnge 'časopis')
< -'a'1 (< -'aj) v izglasju po asimilaciji kot [ä] ('dä 'daj', 'kä 'kaj', na'zä 'nazaj', 'zä'zdaj')
f <  redko staroakutirani r('pfst, 'srna)
3.1.3      Nenaglašeni samoglasniki
i <  pred- in ponaglasni i (ti'ši: 'tišči', zi'doir 'zidar', 'xodin 'hodim',
c'vi: lila je, zi'vetj, 'jezik'jezik')
< pred- in ponaglasni ë(s'pôivit 'spoved', c'lovik 'človek', 'sôisit 'sosed', 'orix ' oreh', vid'ricaJ ved'rica ' vedro ' )
< prednaglasni o, verjetno že leksikalizirano (ni'beden 'nobeden, nihče', ni'côir 'nocoj')
< pretežno pred- in ponaglasni u (ki'püvlen 'kupujem', vi'ši: 'uši - I mn.', 'kožix 'kožuh', pot 'poizdixj 'pod pazduho', li'piije Tupinje', li'ši:je 'luščinje')
< v prevzetih besedah (cim'raca 'tesarska sekira')
< nenaglašeni i v izglasju kot [/] (na 'mizj 'na mizi', 'xod\ 'hodi', 'vünj 'zunaj', zi'vetj 'živeti', 'menj 'meni')
u <  redko prednaglasni u (cu'doik 'čudak', muj'vaca 'umivača, krpa za
umivanje')
< pred- in ponaglasni / (gu'chmo 'govorimo', 'jabuka 'jablana', 'jabušnca 'jabolčnik')
< v glagolski priponi -nu- namesto -ni- (z'diignutj 'vzdigniti')
< v onomatopejskih besedah ('kukufca 'kukavica')
o < pred- in ponaglasni o ('jagoda/'j o: gode 'j agodaAe ', p 'kô: ' oko ', po 'leno
'poleno')
< pred- in ponaglasni p ('sestro, z zob'mh, lo'viijö)
< v prevzetih besedah ('fîirtox 'predpasnik')
Jožica Škofic: Fonološki opis govora Juršincev (SLA 378)
e < pred- in ponaglasni e ('zelje 'zelje', po'léitje, 'pôile 'polje', 'niše
'nihče', ve'sela, be'sèida, 'nesen 'nesem')
< pred- in ponaglasni ç ('tele, 'sestre, me'sô:, 'pamet)
< redko nenaglašeni épo umiku naglasa na prednaglasni zlog (p'riklet 'veža z vhodom v klet')
< nenaglašeni polglasnik ('dober 'dober'), zlasti v ponaglasni priponi -ek, -ec (b'ratec, 'dedek) - ohranja se tudi v odvisnih sklonih, če izraža pomanjševalnost ('dedeka)
< v prevzetih besedah ('leder 'usnje', 'fašerjk 'pust')
< nedosledno a za r ('recaJ'raca 'raca')
a < pred- in ponaglasni a (k'rava, 'delatj 'delati', 'zi:ma,ka'zo:lec 'kazalec')
< 1 neposredno za naglasom pred soglasnikom ('tejacj 'telci, teleta')
< izglasni -1 (skupaj z j kot zapolnitvijo zeva) neposredno za naglasom (vo'geja 'vogel' - toda 'vôigel; zam'leja je 'zmlel je', 'züja se je 'sezul seje'; 'dfja 'drl', 'mrja 'umrl', 'žrja 'žrl')
< v del. -1 iz -al ('dela je 'delal je'), -il ('nosa je 'nosil je', ba je 'bilje'), -čl ('veda je 'vedel je'), -Ql('nesa je 'nesel je')
< v prevzetih besedah (fa'loit 'kos, npr. kruha', 'püngrat 'sadovnjak') r           <  nenaglašeni r (zr'di: - R ed., p f'detj, smf'detj, mr'liic, stfgôic ' oluščen
koruzni storž')
< po umiku naglasa na prednaglasni zlog ('četrtek 'četrtek')
< po onemitvi samoglasnika ob r (žfbe: 'žrebe')
< v prevzetih besedah ('nidr'suxj 'nizki čevlji'), tudi po onemitvi samoglasnika ob r ('ledpij co'pat 'usnjeni copat', 'mujdflec 'modre')
n < po onemitvi samoglasnika ob n ('ritešnea 'ritnica, polovica zadnjice',
s'veenca 'svečnica', ko'piišnca 'robidnica', 'jabušnea 'jabolčnik', 'pumošnea 'pomočnica')
< v prevzetih besedah ('totn'koimra 'mrtvašnica, mrliška vežica', Waycnp'rof'poprtnjak, kruh s suhim sadjem', 'xoznt'roge 'naramnice za hlače', 'cajtnge 'časopis')
/ < nenaglašeni J ('opj 'oplen')
< v prevzetih besedah ('mantj 'plašč')
3.2 Soglasniki
Soglasniki so nastali iz ustreznih soglasnikov v izhodiščnem splošno-slovenskem sistemu.4 Razen tega:
3.2.1       Zvočniki
v <   w pred samoglasniki, zvočniki in zvenečimi nezvočniki ( 'vimo, 'voda,
v'raik 'vrag', v'zemen 'vzamem', v'denj 'vdeni') <  kot proteza pred ü('vüjec 'ujec', 'vüina 'ujna', 'vüsta 'usta', 'viiiš 'uš', 'vüizda 'uzda')
4 V besedi t'jeiden 'teden' je j v nasprotju s knjižnim jezikom ostal iz *tye dbnh 'ta dan'
Jožica Škofic: Fonološki opis govora Juršincev (SLA 378)
N
<
< v prevzetih besedah ('viinta 'dvigalka'), pred soglasniki kot alofon [u] (aiuto 'avto')
< redko n v izglasju ( 'ôgen 'ogenj ', g'iéi žen/gli'zèm 'gleženj '- toda 'kuj 'konj', 'kostaj'kostanj', 'liiikej'lukenj')
< -m v izglasju ('čem 'hočem', 'osen 'osem', li'dèm 'ljudem', 'tan 'tam', z 'dobrin 'z dobrim', 'nesen 'nesem')
< v prevzetih besedah ( 'mantj 'plašč') i(p'lii:ča 'pljuča', ki'püivlen 'kupujem', 'noistel 'stelja', k'roil 'kralj', 'zemla 'zemlja', k'lüic 'ključ', 'vola 'volja') - sekundarni lj iz lbj- pa je ostal ('zelje 'zelje')
ti, dl v del. -1 ('jéila je 'jedla je', 'poda je 'padla je', sp'reila je 'spredla je', c'vela je 'cvetela je') in iz primarne skupine ti, dl ('šilo) v prevzetih besedah (p'lexec 'podkvica', 'leder 'usnje'), redko iz v ('lamp 'vamp, trebuh') ^    r <  v prislovni priponi -že (ni'côir 'nocoj')
_ <  f ( 'rüxa 'rjuha', v me'xeirj 'v mehurju', me'soira 'mesarja - R ed.' -
uo toda me'soira je 'mesaril je')
< v skupini -čre- in -zré- ( c'rèi vi j ' škornj i ', c'rèisja ' češnj a ', žfbei ' žrebe ' ) —                 <  v prevzetih besedah ('püngrat 'sadovnjak', krom'piir)
j <  n v položaju za soglasnikom ali v vzglasju in pred samoglasnikom
^ (ogjiše 'ognjišče', 'sükja 'suknja', 'jega 'njega', 'lüikja 'luknja', 'jiva
° rnjiva', 'ogja 'ognja')
m <  kot zapolnitev zeva med samoglasnikom in a iz l('tejacj 'telci, teleta',
x'tejaje 'hotel je')
^ <  redko kot prehodni glas med u in zobnimi/zadlesničnimi soglasniki
('muijcek'mucek', 'guijdek'pujsek', 'puijček'pujsek', 'xwjdj 'hudi'), tudi v prevzetih besedah (k'loijcnp'rot 'poprtnjak, kruh s suhim sadjem', 'mujdflec 'modre')
^ <  v skupini -muij-, -buij-, nastali po metatezi iz umii-, ubii- ('muijvatj
'umivati', 'buijtj 'ubiti')
< redko -//- oz. -l('nejboj 'vejkj 'najbolj velik')
j <  n in rrbj v položaju med dvema samoglasnikoma (ko'reje 'korenje',
ka'meje 'kamenje', zna'meje 'znamenje', 'seje 'sanje' in 'semenj', Maja 'deska na vozu', s'vi:ja 'svinja', 'ce:ja 'canja/cajna', 'kuja 'konja', 'meje 'manj')
< večinoma n v izglasju ( 'kuj 'konj ', 'kostaj 'kostanj ', 'lüikej ' lukenj ' -toda tudi 'ogen 'ogenj', g'ièizenlgli'zèm 'gleženj')
3.2.2      Nezvočniki
f <   vpred nezvenečimi nezvočniki in v izglasju (p'raf*prav', fsakj 'vsak')
< vzglasni p v položaju pred t (ftič 'ptič')
< v mlajših prevzetih besedah (foirba 'barva', b'rüitjf 'pokopališče', 'fašenk'pust', 'zäijfa'milo', 'fumkištj'binkošti', 'fîirtox 'predpasnik', k'nof'gumb', 'feixtalj so 'prosili so')
114
Jožica Škofic: Fonološki opis govora Juršincev (SLA 378)
š <  šč('kušar 'kuščar', 'išen 'iščem\ og'jise 'ognjišče', na 'teše 'na tešče',
k'ièisj 'klešče')
< šč< xč ('niše 'nihče')
g < redko d pred / (morda leksikalizirano g'ièitvo 'dleto' - toda d'lan,
d'laka)
< redko d pred n (morda leksikalizirano g'nes 'danes' - toda 'po:dno 'podenj')
< kj- v besedi kje in sestavlj enkah ( 'ge: ' kj e ', 'negj ' nekj e ', 'nigj ' nikj er ') k           < redko t pred 1 (morda leksikalizirano zak'lactj 'zatlačiti' - toda na
t'leix 'na tleh') x <  k, g pred k ( 'mexkj ' mehki ', 'lexkj ' lahki ' )
3.2.2.1 Nezveneči nezvočniki so nastali tudi iz zvenečih v izglasju in po asimilaciji na sledeče nezvočnike, zveneči nezvočniki pa iz nezvenečih prav tako po asimilaciji na sledeče nezvočnike.
3.2.2.2 Vsi nezvočniki se pojavljajo tudi v prevzetih besedah.
3.3 Naglas
3.3.1 Naglasno mesto v besedi je kot v izhodiščnem sistemu, le s to razliko, da so naglašeni tudi refleksi za e in o in polglasnik, ki so bili prej pred naglašenimi kratkimi zadnjimi zlogi: 'sestra, 'koza 'koza', 'megla.
3.3.2 Kvantiteta je kot v izhodiščnem sistemu, le da so se nekateri kratki samoglasniki v novejšem času že podaljšali ('buk, 'ppstl'prst, k'rüxal k'rüixa'kruha'), enako velja za sekundarno naglašene samoglasnike ('koza/ 'ko:za, 'teta/'tä:ta).
3.3.3 Tonematiko je prleško narečje izgubilo.
3.3.4 V;<       dolgi naglašeni'V:
< v novejšem času podaljšani V 'V <       kratki naglašeni 'V
< po umiku naglasa s končnega kratkega naglašenega samoglasnika
V <       nenaglašeni V v izglasju, vzglasju ali srede besede po umiku naglasa na prednaglasni V
<
4 IZGUBA GLASOV
4.1 Samoglasniki
i -  v nenaglašenem zlogu ob zvočniku ('mom ' imam', pf'nesla je 'prinesla
je', pf V'roiblovix 'pri Vroblovih' - toda p'rhvas 'pri vas')
- v nenaglašeni glagolski priponi v del. -1, lahko tudi po analogiji, ('nosla je 'nosila je - del. -1, ž. sp. ed.')
- v nenaglašeni glagolski priponi -i- v velelniku za 2. os. dv. in mn. ('noste 'nosite', 'lofta 'lovita')
- v nenaglašeni priponi -niča ('ritešnca 'ritnica, polovica zadnjice',
Jožica Škofic: Fonološki opis govora Juršincev (SLA 378)
s'vecnca 'svečnica', ko'piisnca 'robidnica', 'jabušnca 'jabolčnik', 'pumošnca 'pomočnica')
- v nenaglašeni priponi -inja ('küxja 'kuhinja')
- v nenaglašeni glagolski priponi -ë- v del. -1 (npr. 'vedij smo 'vedeli smo - del. -1, m. sp. mn.')
- redko v prednaglasnih zlogih ob zvočniku (žfbei 'žrebe', z'lo 'zelo', čfpiijel ë'rèipje 'črepinje')
- redko v ponaglasnih zlogih ('pô:lna 'polena', 'kô:lna 'kolena')
- redko po izgubi naglasa (npr. zaradi umika naglasa na prednaglasni zlog) ('kak* kako', 'tak'tako\ 'nemren 'ne morem')
Soglasniki
- v vzglasju pred zd (z'doivaje 'vzdavanje, poroka', z'diignutj 'vzdigniti')
- včasih v položaju pred t (m'lacjf m'latcj 'mlatiči')
- redko v vzglasju v položaju predpr(p'rèidjj 'sprednji', p'rôitj 'sproti'
- toda tudi sp'reila je 'spredla je')
METATEZA
V vzglasni skupini umi:-, ubii-, ki preideta v muij-, bwj- ('muijvatj 'umivati', 'buijtj 'ubiti', tudi mufvača 'umivača').
V nenaglašenem osebnem zaimku jih, ki se govori xj ('nemarno xj 'nimamo jih').
6       BESEDILO
r^ Klara: 'Negda g'doi so se 'naša 'mâtj vze'nilj, 'te še 'duma pf V'roiblovix, 'te je
blo 'tan 'dostj fsega, o'ni: so bljp'recj bo'gatjza 'tiste 'cäjte. 'Tepa sta se 'mâtjpa 'naš 'atekpa sta se sp'ravla 'tan 'pô:lek v eno 'xišo, v eno vencer'lijo. 'Tisti lid'je: pa so bij 'negj v 'Marprogj du'moi. 'Te pa sta 'naša d'voi si 'tan 'te na'redla 'vüin pa sta 'mela eno 'xisico 'toiko 'malo. 'Bila je ... p'rhkjt, 'te pa bla je 'küxja pa 'xiša pa 'xi:ška. Na'voidno se je fse 'delalo f'küxjj, 'jeljpa smo f'xisi. Pa spa'li: so 'mama pa 'atek sta f'xisi spa'la, 'midvj z 'Muckj pa srna f'xhskj spa'le:, sta bla d'vo: s'tâmpeta 'notrj. 'Olga pa še bla je 'te 'mala. Una še je 'te 'pô:lek 'mame pa 'pôilek 'ateka f'xisj s'poila, 'potij pa je 'te 'že 'tüdj f'xhskj s'po:la, g'da bla je 'že 'malo 'veičja. 'Küxalo pa se je f 'peičj. Fk'rüisnj 'pe:či fse. F'se z 'büirkloj fpeičpa z 'büirkloj 'vün, pa za s'viije se je 'küxalo, z'voira se je 'küxala v enj 'toikj 'räijrjglj na t'ri: nô'gei. Pa k'rape smo p'razlj 'tak 'vün j 'boj na 'kuimenj, 'tüdj f'tistj 'räijrjglj na t'ri: nô'gei. F'se 'kä1 se je s'küxalo, fse je bi'lôi 'pač f'peičj. /.../
Pa vo'dôi smo fse no'silj z V'roiblove g'rabepa z V'roiblovega s'tüdenca. 'Sä je 'ne blo 'niič vç'dei du'mo:. Če si x j na 'voigax pa d'vei vid'riicj pa 'eno še 'pôilek
4.2
v
t
'T
5
5.1
5.2.
116
Jožica Škofic: Fonološki opis govora Juršincev (SLA 378)
pa si tri: vid'rice 'nesa. Pa 'tisto 'keko je bi'lô: 'teko sipa za k'rave na'poijatjpa fse. Smo 'moglj pf'nestj vo'dôi, 'nič 'ni blo do'mà.
Marija: 'Ja, 'tepa sip'risa na s'red b'regapa siraz'lejapa si 'ša na'zäj vg'rabo, ka se tj je pospe'lalo pa si 'pâdna.
Klara: 'Ja, 'to: je 'tak bi'lô: po'ziimj. Pa za 'muijvatipa cesjx'teja vo'dô: 'pi:tj pa ... 'muijvatj smo 'melj en la'vôir 'vejkj. 'Tistj la'vôir se je pos'tava k 'peičj f'xiso na k'iôip...
Olga: Na vo'geja.
Klara: 'Tanpa smo se fsi s 'tistoga 'mujlj. G'nesjj 'dempa bj se 'radj fsoikj... še fsoikjs'vôij obr'soic 'more 'metj, 'ne: ke še bj... 'Tepa smo se fsi v 'enega b'risalj.
Olga: 'Nej'ppvo 'gorj, 'tepa 'dolj. So 'rekij 'mama ve'ceir: »'Deca s'coit, 'tepa s'poit, ste 'že 'mujtj?«
Marija: 'Ja, 'te pa še smo mô'litj 'moglj.
Olga: 'Jeizus,pa 'kakne'radj!
Klara: Mo'litj. 'Te pa smo 'gor na 'peiči si'delj ali pa oko:lik pe'cii, 'enj 'gorj na 'peiči 'enj pa oko:lik pe'cii, 'te pa smo mô'lilj. 'Rozik'ranc smo mo'lilj fsoikj t'jeden fsoiko ne'delo pa 'tak, f soi kg ve'ceir pa 'äijrjgjsko čfšeje. Pa 'tô: se je 'nei s'melo ve'ceir, ke bi se š'li s'poit, ke bi se 'ne bi mô'îilo, p'reitkak se je s'lo s'poit.
Olga: Še 'puinj 'kera 'tisto mô'liitef, »'pojmo s'poit, 'bôigaz'voit, na 'onjk'räj, na s'veitj 'räj, 'gei Ma'rija 'dete 'phta, ali s'piis al be'diis. 'Jas ne s'phn, 'jaz be'dimpa za 'verne 'düisice skf'biin«. 'To sen bla 'že 'takz'vücena, g'doi sen 'to 'vedla zmô'litj.
(Pripovedovale in pogovarjale so se Klara Horvat, Marija Osterc in Olga Guzej novembra 2004.)
Literatura
Benedik, F., Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas,
Ljubljana, Založba ZRC, 1999. Benedik, F., Vprašalnice za zbiranje narečnega gradiva, Traditiones 23, Ljubljana,
Inštitut za slovensko narodopisje, 1994, str. 87-142. Horvat, U., Juršinci, Priročni krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, DZS, 1997,
str. 139.
Hrček, A., Juršinci, Enciklopedija Slovenije 4, Ljubljana, Mladinska knjiga 1990, str. 360.
Kolarič, R., Prleško narečje, Svet med Muro in Dravo, Maribor, Obzorja, 1968, str. 630-650.
Kolarič, R., Izveštaj o ispitivanju slovenačkog prleškog govora severno od Ptuja u letu 1960. godine, Godišnjak Filozofskog fakulteta u Novom Sadu, Knjiga V, Novi Sad, Univerzitet u Novom Sadu, 1960, str. 458^60.
Kolarič, R., Središka govorica in spodnjeprleški govor, SR, Ljubljana, 1956, str. 162-170.
Koletnik, M., Fonološki opis govora v Radencih, Jezikoslovni zapiski 6, Ljubljana, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2000, str. 155-165.
Jožica Škofic: Fonološki opis govora Juršincev (SLA 378)
Koletnik, M., Vinogradniška terminologija na Gomili pri Kogu, Borkov zbornik,
Maribor, Slavistično društvo Maribor, 1996, str. 91-104. Ljubša, M., Zemljepisni razvoj župnij v pražupnijah Ptuj, Velika Nedelja in Radgona,
Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor, Zgodovinsko društvo v
Mariboru, 1925, str. 1-21. Ljubša, M., Preureditev župnijskih mej in ustanovitev novih na levem bregu Drave
ob času Jožefa IL, Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor,
Zgodovinsko društvo v Mariboru, 1925, str. 21-52. Ljubša, M., Razvoj lavantinskih župnij na levem bregu Drave od Jožefa II. do danes,
Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor, Zgodovinsko društvo v
Mariboru, 1925, str. 120-144. Logar, T., Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem, Fonološki opisi
srp skohrvatskih/hrvatsko srp skih, slovenačkih i makedonskih govora,
obuhvacenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom, Sarajevo, Akademija
nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, 1981, str. 29-33. Logar, T., Slovenska narečja, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1993, str. 141-142. Raj h, B., Nekatere naglasne premene v oblikoslovju severozahodnega prleškega
govora, Logarjev zbornik, Maribor, Slavistično društvo, 1999, Zora 8, str.
137-147.
Rajh, B., Besedno prevzemanje iz nemščine v severozahodnoprleški govor, Annales,
14, Koper, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče
Koper, 2004, str. 195-202. Ramovš, F., Historična gramatika slovenskega jezika, VII, Dialekti, Ljubljana,
Učiteljska tiskarna, 1935, str. 177-182. Rigler, J., Videm ob Ščavnici, Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih,
slovenačkih i makedonskih govora, obuhvacenih opšteslovenskim
lingvističkim atlasom, Sarajevo, Akademija nauka i umjetnosti Bosne i
Hercegovine, 1981, str. 173-177. Slodnjak, R., Občina Juršinci. Projektna naloga na Turistici - Visoki šoli za turizem
v Portorožu, Bodkovci, 2000, 26 str. (Tipkopis.) Snoj, M., Slovenski etimološki slovar, Ljubljana, Modrijan, 2003. Škofic, J., Zapis govora kraja Juršinci po vprašalnici za SLA. Rokopis iz leta
2001-2004, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana. Unuk, D., Zahodniprleškigovori, Magistrsko delo, Ljubljana, 1995. (Tipkopis.) Zorko, Z., Daljšanje akuta v severovzhodnih slovenskih narečjih, SR 41, Ljubljana,
Slavistično društvo Slovenije, 1993, št. 1, str. 193-207. Zorko, Z., Samoglasniški sestavi v slovenskih narečnih bazah (ob izbranih narečnih
besedilih), XXX. SSJLK. Zbornik predavanj, Ljubljana, SSJLK pri Oddelku
za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani, 1994,
str. 325-343 (posebno str. 330-333). Zorko, Z., Panonska narečja, Enciklopedija Slovenije 8 (Nos-Pli), Ljubljana,
Mladinska knjiga, 1994, str. 232-233. Zorko, Z., Govor Biša, Haloško narečje in druge dialektološke študije, Zora 6,
Maribor, Slavistično društvo Maribor, 1998, str. 74-86. Zorko, Z., Prleško narečje v Radomerščaku, rojstnem kraju F. Miklošiča, Haloško
Jožica Škofic: Fonološki opis govora Juršincev (SLA 378)
narečje in druge dialektološke študije, Zora 6, Maribor, Slavistično društvo Maribor, 1998, str. 50-63. Zorko, Z., Govor Gomile pri Kogu, rojstnega kraja Božidarja Borka, Borkovzbornik, Maribor, Slavistično društvo Maribor, 1996, str. 78-90.
Phonological Description of the Local Speech of Juršinci (SLA 378) —
Summary
The article presents the local speech of Juršinci in Slovenske gorice (SLA 378) ^ which is one of the speeches from central Prlekija. m
The speech has a monophthongal vowel system. The quantitative opposition (long — stressed, short stressed and short unstressed vowels) is preserved but the tendency cl: to lengthen all short stressed syllables can be observed. There are no tonemic < oppositions in this speech. Either long or short stressed vowels can occur in any n syllable. All Slovene stress-shifts have occurred in this speech. The old short circumHex vowels lengthened and the stress was shifted to the next syllable. The old acute has been shortened and has remained like that even in non-final syllables. Similarly, the new acute still remains short in non-final syllables and the reflexes of secondarily stressed vowels of the type žena, kozà, meglä are short, too. But in the local speech of Juršinci the lengthening of these short vowels can already be observed, the reason for this being the different development in the quality of long and short vowels and thus the quantitative opposition has become redundant. The vowel system of the Juršinci speech consists of the following vowels: long stressed 'i:, 'é:, 'e:,'ä:, 'a: (in newer words taken from the standard language), 'o:, 'ô:, 'u:, 'ü:, r:; short stressed{i, 'e, 'e, 'a, 'o, 'u, 'u, 'r; unstressed i [-j], e, a, o, u, r, J, n. The modern reduction of unstressed vowels is not frequent and occurs only in instances with unstressed i and ë, rarely o, in combination with the sonorants. The consonant system (of voiced and voiceless consonants) is similar to that of the standard language, except for the distribution of consonants, special is phoneme j. The voiceless consonants adapt to the following consonant, in word-fmal position only voiceless consonants can occur. Also typical is the hardening of[ into 1 and denasalization of h into')/]; the pronunciation of v in word-final position and before voiceless consonants as f; the groups čre- and -žre- are preserved; in word-fmal position -m changes into -n. Various consonant changes also occur (assimilation, dissimilation, differentiation), e.g. the group -šč- has changed into -š- and pt- into ft-.
119