Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah, fehaja vsak dan izvzemii nedelj in praznikov.

GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
T i
The only Stoyenic daiy
in the United Stales. Issued every" da/* ciaqpl Sundays and Hofidaysw
						
DLETO« PISARITE: M87 OORTL	AJTDT.		Class Matter, September 21, 1991, at the Pest Office at Hew Yesk, H. Y, mte the As» ef Csngrt	■ss of March 3, 1179.	TXLSFON PISARNE:	4687 OOBTLABM.
HO. 114. — ŠTEV. 114.			NEW YORK, SATURDAY, MAY 15, 1909. — SOBOTA, 15. VEL. TRAVNA, 1909.		VOLUME XV LL —	LETNIK XVIL
Priti zamorcem. Člani zvezin. kongresa.
V KONGRESU JE PRIŠLO DO PROTESTA PROTI ZAMORCEM; SLABO OBNAŠANJE ZASTOPNIKOV.
Ko je prišel zamorski registrar v o bedno dvorano, so beli odšli.
ČUDNA JEDNAKOST.
Washington, 15. maja. V gostinj-skej dvorani zastopniške zbornice je prišlo včeraj do grdega prizora. Ko je namreč prišel zamorski registrar svesinega zaklada W. T. Vernon v dvorano, so člani kongresa, ki prihajajo ii južnih držav, demonstrativno ostavili dvorano in izjavili, da bodo zborničnega predsednika Can-nona pozvali, naj skrbi za-to, da v nadalje zamorci v dvorano ne bodo prihajali. Stanley iz Kentuckvja, ki je najbolj protestoval proti navzočnosti zamorskega uradnika, je dejal, da bode svoj urad v poslopju ostavil in da bodo ostali njegovi demokratični kolegi tudi to storili, ako se ne bode skrbelo za to, da se zamorci iz dvorane odstranijo.
Vernon je prišel v dvorano v spremstvu svojega zamorskega prijatelja, da bi lunČal. Ko so ga razni južni kongresmani opazili, so svoj obed ostavili in odšli iz dvorane. Predno so pa to storili, so se ogla-sili pri poslovodji Coffinu, pri kterem so protestovali, ker je pustil, da prihajajo aamorci v dvorano. Potem ■o kongresmani kričali, da za zamorce v boljših hotelih mesta Washington ni prostora, pa naj še bodo tako ▼iaoki dostojanstveniki, kajti to nikakor as spremeni njihove polti.
Predsednik Taft in brezposelni delavci.
PREDSEDNIK TAFT JE POSLAL ORGANIZACIJI BREZPOSELNIH DELAVCEV PISMO.
Brezposelnosti bode zverina vlada odpomogla s tem, da bode gradila ceste.
OBLJUBE.
Washington, 14. maja. Predsednik meddržavne organizacije brezposelnih delavcev, je dobil danes od predsednika Tafta sledeče pismo, ktero se nanaša na vprašanje brezposelnosti:
"Cenjeni gospod:— Vaše pismo, s kterim prihajate z raznimi predlogi glede dela, ktero naj se iz-posluje brezposelnim delavcem, sem prebral.
Predlog, kteri nasvetuje, da bi se
skrbelo za izboljšanje cest po vseh drža vab, ker bi na ta način vse polno brezposelnih delavcev dobilo svoj zaslužek, je prav dober in upam, da se bode pri konvenciji ktera se bode v kratkem bavila z izboljšanjem ce?t cest in ki bode imela posebno konvencijo v Baltimore, mnogo dobrega v tem oziru doseglo. Prejmite moje sočutje za vaše plemenito delo, kakor tudi obljubo, da bodem v vsakem oziru pomagal, ostajem z spoštovanjem Vaš
Wm. H. Taft."
SIBIRSKI PROGNANCL
Med njimi te nahaja tudi vseučiliščni profesor.
Moskva, 15. maja. — Obravnava j proti članom tukajšnje socijatno-de- j mokratiene zveze se je včeraj kon-ista. Osemnajst obtožencev je bilo ■ obsojenih v dosmrtno prognanstvo v Sibirijo, dvajset pa v zaporno kazen od enega do treh let. Med prognanet se nahsja tudi profesor Ročkov tukajšnjega vseučilišča. Policija več let ni vedela, da je profesor RoČkov član soeijalno-demokratične zveze. Oblastva bo paČ vedela, da se nahaja eden izmed najzmožnejih članov •talno na Ruskem, a ni se jim posrečilo identificirati tega moža z vse-učilišžnim učenjakom. Ko se je Roč-kov izdal m lastno neprevidnostjo, se je podal v Petrograd, mesto da bi bežal v inozemstvo. Tam je še vedno deloval pod tujim imenom, dokler ga niso prejšnje leto izsledili in zaprli. Eno leto preje je izdal dragoceno knjigo, r kteri razpravlja ekonomske razmere Rusije v 16. stoletju.
Msd obsojenci v zaporno kazen se nahaja tudi neki policijski sodnik in Srosta, učitelj na tukajšnjem nMWUm
TAJINSTVENI UMOR. Žrtev je mesar Arbogast v St. Paulu.
St. Paul, Minn., 14. maja. Louis Arbogast,, dobro znani mesar v tukajšnjem mestu, je bil včeraj v svojem stanovanju umorjen. Razbita mu je bila črepinja. Kakor pravi policija, je neznani storilec posteljo najprvo polil s petroljem jn potem
zažgal. V kleti je našla policija v neko staro obleko zavito sekiro, s ktero se je najbrž zvršilo hudodelstvo. Sekira je vsa okrvavljena. Zakaj se je čin zgodil, je še neznano, ker Arbogast ni imel sovražnikov. Baje pa ima premoženja do 200,000 dolarjev. Izjave, ki ste jih podale vdova umorjenega in njegova hčerka Ida, se ne vjemate. Hčer je izjavila napram policiji, da je začutila dim in odhitela v očetovo sobo. Tam je videla posteljo, na kteri sta ležala oče in mati, vso v plamenu. Potegnila je mater raz nje in poklicala sosede, ki so ogenj udušili. Njen oče, ki je bil ves opečen, je na potu v bolnico umrl.
Vdova Arbogast ima lahke opekline. Povedala je policiji, da se je nahajala v kopalni sobi, ko je zaslišala klicanje svoje hčere. Letela je v moževo sobo in ga našla v goreči postelji. Na vratih in oknih ni opaziti, da bi kdo od zunaj prišel v hišo.
Detektivi so baje zvedeli, da so se predvčerajšnjim pri Arbogastovih kregali, ker je hotel Arbogast oditi v družbi z znanim tovarnarjem Wm. Manteufelnom v Klondike, kar pa domačim ni bilo všeč.
Pobožni goljufi? Doktorske diplome.
TAKOZVANA ANTI - SALOON LIGA JE KUPČEV ALA S PONAREJENIMI DIPLOMAMI.
Kako so dobivali temperenčniki denar za svoje poslovanje.
PORABA DENARJA.
Detroit, Mich., 15. maja. J. D. Mabee od tuk. Mabeejeve agenture detektivov, kteri je v minolem me-sesu vložil več tožba v New Yorku proti takozvanej Anti-Sallon Ligi, poslal je danes ne\vyorškemu pokrajinskemu pravniku Jeromu še jedno pismo, v kterem piše med drugim:
Že dalj časa sem se zanimal zajedno z raznimi cerkvenimi uradniki v New Yorku in drugod za odkritje raznih nepoštenosti, ktere se vrše v cerkvenih krogih. Tako se je dognalo, da je Anti-Saloon Liga v New Yorku, ktera ima milijon dolarjev dohodkov pričela zajedno z raznimi cerkvami delovati v prid zmernosti. Da se pa onim, kteri nabirajo denar v to svrho, omogoči govoriti raz prižme. in poživljati ljudi k prispevanju. se jim je dalo ponarejene doktorske diplome bivše Montezumove univerze v državi Alabami.
Cene teh diplom so bile redno nastavljene po $25 do $75, ktero svoti-eo je vsakdo rad plačal, samo da je postal doktor, kajti kot tak je potem lahko nabiral denar v svoje in tako-zvane verske svrhe. Ako je pri tem rabil še duhovniški ovratnik, kteri med nerazsodnim ljudstvom ravno tako "vleče", kakor uradniška kapa — kakor trdijo nekteri misijonarji — potem se ni čuditi, od kje prihaja toliko denarja za tempercn-čne namene.
BtMfjs v stare rfwwfwt
sa $ 10.36............ M
sa 20.56	............
aa 41.10	............ 200
sa 108.76	............ 600
sa 006.00	............ 1000
■a 1020.00	............
Pofearina je všteta pri
Moš brez spomina.
New Haven, Conn., 14. maja. Oni možki, ki je bil dalj časa v tuk. bolnici pod imenom Charles Van Ost en in ki se ni na ničesar spominjal iz svojega vrejšnjega življenja, tako, da ni vedel od kje prihaja in kje je prišel na svet, je sedaj neznano kam zginol. V bolnici je bil, kakor smo že poročali, od 10. decembra nadalje. Kam je odšel, ni mogoče dognati. Razni zdravniki so mn skušali s pomočjo hipnoze obuditi spomin, kar se jim pa tudi >ni posrečilo.
Poraženi tomperenčutki.
Jefferson City, Mo., 16. maja. V senatu so včeraj glasovali o sknpnej resoluciji obeh zbornic glede spretuie-rritve ustave tako, da bode potem mogoče po vaem Missourijm uvesti prohibieijo. Glasovanje se za prohi-bieajo ni imMjnčjlo ugodno, toda s tem ta sad era Is »i kakor si koa-<
: i.*- m
PRIJATELJSTVO TREH LJUDSTEV.
Američani, Angleži in Japonci pri skupnej sla vn osti.
Tokio, Japonska, 14. maja. Princ Shimazu je priredil včeraj v počast semkaj došlega pacifičnega brodov-ja Zjed. držav, kakor tudi v počast divizije angleškega vojnega brodov-ja, krasno vrtno slavnost, ki je sijajno vspela. Tem povodom se je v različnih govorih povdarjalo prijateljstvo, ktero vlada med vsemi tremi ljudstvi, ktera skrbe za ohranitev svetovnega miru mrngo 1 olj, nego male kontinentalne evropske državice, izimši Rusije. Slavnosti je prisostvovalo 350 oseb.
Zvečer je priredil ameriški poslanik O'Brien banket v počast angleškemu admiralu Harber.
Južne republike. Monopoli v Venezueli.
VENEZUELSKA VLADA JE SKLENILA Z FRANCOSKO DRUŽBO NOVE P O-GODBE.
Brzojavljenje med Caracasom in New Torkom velja $1 beseda.
O POTRESU V ECUADORJU.
Caracas, Venezuela, 14. maja. Včeraj so izročili zopet prometu podmorsko brzojavno zvezo med Venezuelo in prekomorskimi deželami. Pristojbine za brzojavljenje med tuk. mestom in New Yorkom, znašajo po $1 za besedo. Pogodbo med brzojavno družbo in vlado so včeraj podpisali in i>točasno je postala prejšnja koncesija, ktero je imela brzojavna družba v Venezueli, neveljavna. Nova koncesija, ktero je vlada podelila družbi, bode veljavna za dobo dvajsetih let. Obrežne brzojavne zveze ostanejo v nadalje pod vla-dino kontrolo.
Guayaquil. Ecuador. 14. maja. Tekom zadnjih štirinajst dni je bilo tukaj in v drugih krajih republike Ecuador čutiti več potresnih sunkov. Tako je bilo tudi predvčerajšnjim in včeraj čutiti potres, ki pa ni bil jak. Iz Jipijape v pokrajini Manabi. se javlja, da so tam potresi že ves ta teden na dnevnem redu in da postajajo vedno jačji. Tudi v Quito je bilo včeraj čutiti jak potres.
Zaupnica francoski vladi. Nade štrajkarjev.
FRANC. POSLANSKA ZBORNICA JE PRI ZADNJI SEJI IZREKLA VLADI POPOLNO ZAUPANJE.
Tozadevna seja je bila dokaj burna, toda vlada je dobila večino.
IZJAVA MINISTERSKEGA PREDSEDNIKA.
Bs j na lokomotivi.
Newburg, N. Y., 14. maja. Ko je včeraj nek potniški vlak Erie železnice vozil na progi med Falls Gate in Now Windsorom, so ljudje natančno videli, kako sta se strojevodja in njegov kurilee bojevala. Ko je potem prišel vlak na postajo, kjer so oba bojevalca ločili, je kurilee Geo. KLegg namanil, da ga je strojevodja 8am Hadley brez vsakega povoda napadel, tako, da sa je moral z vsemi močmi braniti, kajti inače bi ga Hadley gotovo vrgel raz lokomotivo. Hadley pa trdi, da je kurilee na svojem mestu zaspal in da ga je hotel probuditi. Ker je bil vsled pretepa vlak v velikej nevarnosti, kajti bil je poln potnikov, bode železnica proti obema pretepačema kar najstrožje nastopila.
Nezgoda na morju.
Montreal, Que., Canada, 14. maja. Semkaj se brzojavlja iz Cape Race, 00 milj daleč od St. John's, N. F., da je parnik Tunissan od Allan Line, ki je na poti iz Liverpoola semkaj, zavozil med plavajoči led, kteri ga je na sprednjem kon en isdatno poškodoval. Parnik skuša sedaj priti ▼ St. John's, kjer se bode potniki izkrcali in nadaljevati svojo psi preko Port Basque is Sydney v Mont-
Somomor porotnika.
Union City, Tenn., 15. maja. Porotnik Mansfield Haroldson, ki je bil porotnik pri zadnjej obravnavi proti nočnim jezdecem, se je včeraj obesil v gozdarskem poslopju na svojej farmi. Šest nočnih jezdecev, ktere je tudi on spoznal krivim, je sodišče obsodilo v smrt in baje ga je to tako vznemirilo, da je segel po lastnem življenju.
Pojavi na planetu Marsu.
Boston, Mass., 14. maja. Profesor P. Lowell je našel na svojej zvezdar-ni v Flag Staff, Arizona, na južnem tečaju planeta Mars, dve veliki raz-poklini. Take razpokline so na Marsu že preje večkrat opaževali, in k malo potem, ko so se preje pojavile te razpokline, je zginol ves sneg ob južnem tečaju.
i
Ustrelila svojega znanca.
Lyons, Kansas, 15. maja. Mrs. Myrtle Brewer, ki je vdova in hči premožnih starišev iz Little River, Kansas, se je včeraj javila oblastim ia naznanila, da je ustrelila tesarja Fred Arna. Njegovo truplo so potem v resnici našli na dvorišču imenovane vdove, ktera pa neče povedati vzroka, čemu je nanj streljala. Krogljo je dobil v srce in očividno skozi okno vdovine kuhinje.
Veteranci pri predsedniku Taftu.
Washington, 14. maja. Stodeset zvezdnih veteran cev, jedini preživeči slovitega 16. newjerseyskega polka prostovoljcev, odpotovalo js od obiska pri predsedniku Taftu v Beli hiši proti Gettysburg«. Ustavili ss se v Washingtonu mimogrede. Bili so v Fredericksburgu, kjer so prisostvovali odkritju spominskih kamnov, postavljenih na čast padlim tovarišem.
Vjeti konjski tatovi.
Predvčerajšnjim zjutraj so vlomili tatovi v hlev Lawrenee Eekhardta v Armonk, Westchester eonaiy, N. Y., ter jo pobrisali s dvema belcema in buggyjem. Enega konja in baggy so ustavili t Mount Vernon in koČjaža, farmerskega delavca po imenu Joe Nickel, aretovalL Kmalo nato je ustavil policist drug vos ▼ bližini Yonkers. Voznik, Italijan Domeni oo Morrell, se je postavil v bran, toda policist Joe Drohan, ki je bil svoje iase dober rokoboree, ga js kmalo ukrotil. Polieija misli, da je dobila poglavarje konjskih tetor, U so postali posebno zadnji čas pnn nadloga t Westchester eoonftyjn.
Pariz, 14. maja. Včeraj se je vršila v poslanskej zborniei skrajno burna seja, ktera se je pa zaključila s popolno zmago ministerskega predsednika Clemenceaua. Poslanci so politiko vlade glede štrajka poštnih vslužbencev docela odobrili in sicer s 454 proti 59 glasovom. Vlada vztraja sedaj vsled tega na svojem stališču, ktero neče pripoznati uradnikom pravice do štrajka. Takoj na to je poslanska zbornica sprejela tudi zaupnico sedanjej vladi.
Seja je bila dokaj burna. Poslanca Serubat in Jaures sta odločno zastopala stvar štrajkarjev. Jaures je izjavil, da se boj ne bode preje nehal, dokler uradniki ne zadobe iste pravice, kakoršnje imajo vsi ostali delavci, kakor je to že na Švedskem uvedeno, kjer je švedska vlada ravnokar sklenila z vslužbenei državnih železnic pogodbo za dobo petih let. Medtem je postajala razburjenost vedno večja in končno je ustal radikalni republikanec Combrouze, kteri je socijalistom predbacival, da so postali navadno orodje reakcijo-narjev. V tem trenotkn se je pričelo v zbornici vsestransko kričanje. Nekteri poslanci so pričeli zvoniti, soci-jalisti so prepevali internacijonalno himno in nekteri poslanci so pričeli prepevati monarhlstično himno "Henry IV.".
Končno se je moralo občinstvo umakniti iz galerij in tudi Časniški poročevalci so ostavili dvorano. Mi-nisterski predsednik, kakor tudi vsi ostali ministri so ostali na svojih sedežih, toda končno so morali s sejo za jedno uro počakati, ker je bilo nadaljevanje nemogoče. Potem je poročal minister za javna dela, da le malo postnih vslužbencev v Parizu štrajka in da je položaj na deželi še boljši, kakor v glavnem mestu.
Ko so štrajkarji zvedeli, da je poslanska zbornica proti njim, in da je vlada dobila zaupnico, so nekaj časa obmolknili, potem so pa izjavili. da bodo sedaj še bolj skušali pomagati jeden drugemu, tako, da se bode štrajk kmalo spremenil v splošnega, tako, da ne bode nihče delal. Istodobno se pa tudi izjavlja, da se je vlada izborno pripravila na to, da bode vse štrajkarske nakane preprečila.
Do polunoči s« položaj niti malo ni spremenil, pač pa je bilo opaziti, da štrajkarji niso več tako navdušeni za štrajk, kakor so bili včeraj zjutraj in predvčerajšnjim.
Med "prijatelji". Italija in Avstrija.
KAKO SE EVROPSKI "ZAVEZNIKI" PRIPRAVLJAJO NA VOJNO; AVSTRIJA IN ITALIJA.
\ n
Francoski pridelovalci vina v velikih skrbeh radi izvoza vina.
NEMŠKI CESAR NA DUNAJU.
-o-
Rim, 15. maja. Mornarični minister je predložil načrt, kteri zahteva. da se dosedanji načrti italijanske vojne mornarice spremene, tako, da se dovoli za prihodnja tri leta svota od 52 milijonov do'arjev za gradnjo štirih novih oklopnic modela Dreadnought in raznih hitrih kri-žark. Italija je to storila vsled tega, ker je tudi avstrijska vlada naprosila parlament da jej dovoli 40 milijonov dolarjev za nabavo štirih novih oklopnic za avstrijsko vojno mornarico. Med Italijo in Avstrijo postaja netprijateljstvo kljub 'zvezi* vedno večje.
Pariz. 15. maja. Minister Cruppi je sprejel včeraj posebno deputacijo franco.-kih vinogradnikov, kteri so mu naznanili, da je novi ameriški carinski tarif tak. da se bode vsled njega izvoz šampanjca in druzega šumečega vina v Zjedinjene države pomanjšal za najmanj 1.800.000 steklenic. Ker je tudi Nemčija uvedla na uvoz vina nove davke, se bode izvoz vina v Nemčijo pomanjšal za 700.000 steklenic, kar pomenja veliko škodo za francoske vinogradnike. Minister je delegaciji naznanil, da bode vlada storila vse, kar je v njenej moči, da prepreči pretečo škodo.
Dunaj, 15. maja. Včeraj dopolud-ne sta nemški cesar in cesarica dospela iz Pulja na Dunaj. Na južnem kolodvoru je nemškega Viljema pozdravil Fran Josip s svojimi nadvojvodi, nakar se je družba peljala na dvor. Ves čas je deževalo v potokih in tako se je nemško izzivanje avstrijskega prebivalstva popolnoma izjalovilo.
Razne novosti
iz inozemstva.
POLITIČNE ARETACIJE IN HI&-* NE PREISKAVE V LIZBONI NA PORTUGALSKEM.
Bivši policijski ravnatelj Lopukin f Petro gradu je bil obsojen.
NOVI DAVKI V NEMČIJI.
Kitajska šola v nevarnosti
San Francisco, CaL, 14. maja. Tukajšnji kitajski šoli, ktero so nedavno otvorili s pomočjo kitajske vlade in ktere namen je skrbeti za bolj ši poduk v kitajskem jeziku med tukajšnjimi Kitajci, preti nevarnost, vsled ktere se bode morala najbrže raziti. Med kitajskim konzulom, ki je nadzornik šole, in vodji šestih kitajskih srganizaeij v San Franciscu je namreč prišlo do spora.
Poljubljal bi rad.
Pri 3. polka v Fort Slocum, N. Y., službujoči vojak Matthew O'Brien se je šel, pijan kakor kanon, sprehajati ▼ Yonkers. Na Doek St. in War-burton Ave. je skočil na nek mino-vozeči avtomobil in hotel v njem sedečo damo poljubiti. Šofer ga je pahnil ia avtomobila in ga izročil trem policistom. Toda poljubov željni vojak se jim postavi v bran in ni veHko manjkalo, da bi jih premagal. Končno so ga le nkrotOi in ga pripeljali na postajo, kjer so mn aplicirali mnot tuš ter ga nato
Dvojnega umora sumljiv.
Minoli torek so našli v praznem tovarniškem poslopju v Gloucestru, N. J., trupli dveh umorjenih možkih in v zvezi s temi umori so včeraj v imenovanem mestu prijeli in odvedli v zapor 49 let starega William Brad-lcya in 651etnega Patrick McDer-motta, ktera se bavita s tem, da popravljata dežnike. Na kak način sumi policija, da sta baš ta dva izvršila dvojni umor, ni znano.
Muhe kot razširjevalke kuge.
Seattle, Wash., 13. maja. Dr. C. W. Chapin, ki je zdravnostni ekspert v službi zvezine vlade v laboratoriju za kugo, bode pričel s preiskavami o navadah domače muhe kot razširjevalke nalezljivih bolezni. On tudi upa, da bode pronašel način, po kterem se bode dalo po možnosti iztrebiti muhe, ki so najnevarnejše živali, kar jih pozna človeštvo.
Zakladi bivšega turškega sultana.
Carigrad, 15. maja. Finančni minister je razsodil, da se vse one zaklade, ktere so našli v Yildiz Kiosku, porabi za pokritje zadnje mobilizacije solunskega vojaštva, ktero je korakalo proti Carigradu in prepodilo Staroturke zajedno s sultanom. Kakor znano so v palači odstavljenega sultana našli za osem milijonov dolarjev vrednosti in gotovega denarja.
Danes se napoti mešana komisija iz Carigrada v Adano, da tam preišče zadnje klanje kristjanov in požiganje. Komisija šteje štiri člane ia sicer dva zastopnika silil 1* 0f• Člana parlamenta.
Na sledu morilca.
Providenee, R. L, 14. maja. Kakor znano, je bila gospodična Laura F. Regester v torek zjutraj najdena na židovskem pokopališču umorjena. Na sumu je neki mlad mož, kterega so večkrat videli v spremstvu gdč. Regester. Ta ps je od ponedeljka zginil Policija pridno išče on Ijenea.
Lizbona. Portugalska, 14. maja. Vlada je dala vse p-.Ino svojih političnih nasprotnikov zapreti in poleg tega se je vršilo vse polno hišnih preiskav. Vsled tega je zavladala v Lizboni velikanska razburjenost. Oblasti nečejo ničesar povedati C vzrokih aretacij in hišnih pre^kav in ve se le toliko, da je baje pri>ia policija na sled velikej politične j zaroti, ktere namen je bil vprizoriti velike republikanske demonstracije, s pomočjo kterih naj bi se sedanja vlada pregnala. Vse vojaštvo v mestu vrši sedaj službo in je pripravljeno za vsak slučaj.
Pet rograd, 14. maja. Bivši policijski ravnatelj Lopukin, kterega v januarju tukaj zaprli, in proti ktere-mu se je dne 11. maja vršila sodna obravnava, ker je bil obtožen, da je bil Član neke revolucijonarne zarote, je bil včeraj obsojen v petletno ječo ob težkem delu.
Berolin, 15. maja. Fin. komis. nemškega državnega zbora, ktera se mora zopet baviti z uvedbo novih davkov, je imela včeraj posebno sejo, pri kterej so se člani komisijo posvetovali o novem davku, kteregS' nameravajo zopet uvesti na tobak. Posvetovanje je bilo skrajno burno, kajti davki v Nemčiji so že sedaj neznosni, tako, da vlada velikanski beda med prebivalstvom. Vsled tega je nacijonalni liberalec Paasche vložil resignacijo. Potem so vsi nacijonalni liberalci in prostomisleci osta^ vili dvorano ter izjavili, da se več ne vdeleže seje. Potem so volili nove odbornike in pri tem je prišlo do vsestranskega kričanja. Konservativci in klerikalci so se združili in državni kancler Buelow sedaj nima večine, tako, da se že govori, da bode moral iti.
Nairobi, angl. izt. Afrika, 14. aia-ja. Theodore Roosevelt, ima na svojem lovu še vedno veliko srečo, kajti včeraj je zopet ustrelil velikega nosoroga in dve žirafi, ti oči m je njegov sin ustrelil jelno žirafo. Lovska družba se je danes napotila na raz-cho Ju Ju, ki je last McWilliama.
Pogreb z avtomobili.
Chicago, 111., 14. maja. Tukaj je bilo včeraj videti pogreb % avtomobili. Kakor znano, so pričeli kočja-ži štrajkati in tako nekemu pogreb-niku ni preostalo nič druzega, kakor najeti dovolj no število avtomobilov, s kterimi so se peljali pogrebei aa pokopališče. Mrtvaški vos, na kterem so peljali mrtveca, je bil zel* lep in njemu je sledilo dvanajst avtomobilov.
Mornarji ▼ zaliv Santa
Philadelphia, Pa., 14. maja. port ni parnik Prairie, ki js prilel ii Newporta v tukajšnjo ladjedetniee, odpluje s 400 možmi proti Fniisii, kjer se bodo mornarji v Cokmi is* krcali. Od tam se odpeljejo s panamsko železnico čez Isthnras v Panamo, kjer odidejo na krov križarbe Buffalo, ktera jih odpelje k pasilč-nemu brodovju, usidranemu v zaliv« Santa Magdalena.
Parnik
od Austro-Americana proge odplnje
ARGENTINA odplnje dne 19. maja.
ALICE odpluje dne 2. junija.
LAURA odpluje dne 9. junija, iz ITaw Torka v Trst ln Reko. S Um parnikom dospejo Slovenci In TTivsU najhitreje ▼ svoj rojstni kraj.
Vožnja stane iz New Yorka do:
all B«ke $31.00 $31.00
"(LAS NARODA"
(8lov«nlc Dally.) Owaed mad pabliahed by the 8tov«nlo Publishing Co.
(a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VAUAVEC, Secretary. LOOTS BENEDIK, Treasurer.
Place of RiLsiness of the corporation and addressed of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Za celo leto velja list za Ameriko in
Canado.........$3.00
" «ol leta.........1.50
44 leto za mesto New York . . .4.00 " pul leta za me^to New York . . 2.0C " Evropo za vse leto . . . . 4.50
" " 44 pol leta.....2.50
" " " f-etrt leta .... 1.75
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemal nedelj in praznikov.
"QLAS NARODA"
("Voice of the People") isaaed every dav, except Sundays and Holiday.«. Subscription yearly $3.00.
Advertisement« on agreement,
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov
Eropiinio, da r-e nam tudi prejdnje ilvalidče naznani, da hitreje najdemo na-lovnika.
Dopisom in pošiljat vam naredite ta naslov :
"OLAS NARODA"
82Cortlandt St.,	New York City.
Telefon 4087 Cortlandt.
Koncem tedna.
Newvorika policija nam je ta teden priredila parado. — Toda mi ne moremo z newyorsko policijo delati
sobi parade... _ * * *
Tudi botel Belvedere v New Yor-ku je sedaj za večno zginol. Take
Su zahteve časa., kajti srednji stan hitro zginjeva in človeštvo se deli le še v milijonarje in pari je, oziroma ▼ hotele Plaza in — Rainesove hotele s prenočišči po 15 centov... * ♦ *
Vsakemu podjetniku želimo najboljše vspehe po njegovej lastnej volji, kajti uverjeni smo, da se bodo potem vsi poklicani držali le svojega poklica in da se tudi med nami ne bodo več- pojavljali ljudje, ki krošna-
rijo z vero in cerkvijo...
* * *
Tega sicer ne moremo trditi v splošnem oziru, toda navedemo naj le da se je pojavil kot odmev onih $000 Žalostne Matere Božje v Ohio nek glas, kterega ne moremo nazvati bužjim, temveč le — šifkartaškim; glas, ki deluje "na komišn" pod de-
vizo: Bog plačaj... (šifkartef)____
* * *..
Na podlagi te devize razpošilja se s<da j iz New Yorka na zapad knjižica, v kterej se med drugim ocenjuje slovensko-ameriŠko časopisje, kuje ni starodavnega torquemadskega kalibra. Razpošilatelju naj za danes svetujemo le. uaj da raje nehvaležnej javnosti slovo. Mesto, da delite in razpošiljate brošurice v svet, se raje vrnite v osrednji zapad: tam je sedaj morda že vse "forgiven and forgotten — and no questions asked".... *
Živela Adamič in Lunder!!! — Mučenifika njuna kri se še ni posušita. toda za nas ameriške Slovence je storila nepopisno dobroto... Medtem, ko se v Avstriji cesar Fran Josip le redkokedaj spomni na slovensko rajo, poslal je razpošilatelju omenjene brošure v New Yorku — nekako pooblastilo (izrecno željo), glasom kterega mora baje v Fran Jo-sipovem imenu čuvati tukajšnje Slovence, da ostanejo verni "Avstrijci". Naše iskreno sožalje!___
* * *
Ker sem pa resnicoljuben in nasprotnik laži, zlasti pa še onih, ki prihajajo iz sladkih ust, naj navedem sledečo paralelo: • Novi sultan Mohamed V. poslal mi je svoj ferman, glasom kterega naj čuvam vso v Ameriki živečo Ozmanlijo, da se ne poameričani. Tako bi toraj postal i jaz neke vrste pooblaščenec. Ako bi bilo to resnično, potem bi dal svojemu zgorajšnjemu "kolegu" desnico in delila bi skupno brošure.
—	Ker pa oba laževa, morava z našimi pooblastili — ad acta, kajti "kolegovo" spada v "Verdum-mungs-Department", d očim moje —
pri Mohamedu! — ni resnično... * * *
Ta teden je umrl pri nas v New Yorku spoštovani Pater Vaughan, ki je bil svoječasno glediški igralec in potem duhoven. Vsa čast pokojniku, kajti bil je vedno konsekventen
—	svoje talente je znal porabiti preje na jednem in kasneje na drugem
odra...	1
" ♦ #
In ker že govorimo o glediških •drib, naj se pohvalno izrazimo o slovenskem odru t Clevelandu, Ohio. Tam so priredili že mnogo lepih in
vspešnih predstav — toda pogrešali so glavnega "igralca" in predatavi-telja "značajev". Pri zadnjej igri so morali uredniku '' Clevelandske Amerike" plačati $25 nagrade za borno ulogieo in sicer v škodo Ada-ruič-Lundrovem spomeniku. Čemu niste pozvali v Cleveland prej imenovanega, dobro Vam znanega "igral ca", ta bi igral brezplačno, kajti — Bog bi mu plačal...
* * \
Sploh poznamo pa še druge ljudi, v kterih je nekoliko igralskega in nekoliko druzega znanja. Tudi ti se včasih posvetijo komediji in se čutijo poklicane propovedovati monilo
in poštenost — drugim ljudem... * *
In radi tega njim v album: ako želiš, da se te proslavlja, kakor najslavnejšega med nami; da se ti pojejo slavospevi med mladeniči in devicami; da utihne vsaka kritika, kte-ra se na-te nanaša in da te vsa družba Časti — potem umri in vse bode
hvalilo ta junaški čin...
* *
*
Še jeden igralec: glediški ravnatelj Hackett dolguje svojim upnikom $126,000. Ta je najboljši igralec in tudi temu bode Bog plačal — * *
*
Sodna obravnava na ločitev zakona proti hčerki nekega tukajšnjega pastorja — šest affinities. Natančno po zapovedi: ljubi svojega bližnjega.
kakor samega sebe...
* * *
Klub newyorskih mater je sklenil, da bode javno in na slavnosten način pri poznal "dostojanstvo očetovstva". Od kluba mater tudi ni kaj
druzega pričakovati...
* * *
Trust za jeklo je v svojih velikih tovarnah uvedel tudi počitek ob nedeljah. Tako pobožen in bogabo-ječT... "Izračunalo se je (tako se glasi tozadevno poročilo), da zamore trust sedaj, ko so slabši časi, z nedeljskim počitkom na račun delavcev
prihraniti obilo denarja"...
* * *
V	Vancouverju bodo skrajno hladne sprejeli japonske vojne ladije: ljudje na skrajnem zapadu so srčni, ker nečejo nastopati v imenu sveto-hlinstva...
* * *
V	Belleville, N. J., je neka mati potegnila svojega otroka iz reke Passaic, v ktero je padel, in mu rešila življenje. Vsled tega jej bodo dali medaljo junaštva, ktero je ustanovil stari Carnegie. Današnjega sveta več ne razumemo. Naj se li naravni inštinkt tudi nagradit___
DOPISI.
Cleveland, Ohio.
Cenjeni gospod urednik:—
Ne morem drugače, nego <ia se nekoliko oglasim na grde napade od strani "Clevelandske Amerike",! ktere glavni cilj in namen najbrže ni druzega, kakor napadati naše slovenske duhovne, kakor tudi vsakega poštenega človeka. Da je ta list poln laži, se naravno ni čuditi onemu, kte-ri pozna ljudi, ki urejujejo ta list in kteri so z njim v zvezi.
Pred vsem trdi dopisnik "Amerike", kako je slišal, "kako so gospod zmerjali in se liudovali glede Gri-earjeve kapele", ktero imenuje celo shanty. Pove sicer lahko vsak svoje ' tudi v javnosti, vendar pa objavljanje laži v časniku, ki je tudi saj deloma javen, ne pomenja, da deluje, ta listič za mir in spravo med eleve-; landskimi Slovenci. Vsakomur je znano, da glede imenovane kapelice ni nihče psoval in "kregal". Kar pa "Ameriko" boli, je pa dejstvo, da se je javno prebral račun nekdanje fare Žalostne Matere Božje (žalostnega spomina I), kar se je zgodilo v cerkvi sv. Vida. Gospod bo tudi tem povodom vprašali, kam so dobro zrani za voditelj i naroda dali več kot $6800, iteri so bili nabrani in zapravljeni tekom osmih mesecev, dasi-ravno ona fara ni imela več, kakor jednega samega duhovna in le štiri može, ki so nosili peharčke po cerkvi, — Javna tajnost je, da je ta denar porabila pokojna "Nova Domovina", dočim je šel deloma tudi za žalostne parade do škofa in nazaj ter še v druge svrhe...
Župnik je nadalje na prižnici tudi povedal, da so se tedaj (povodom parad) Slovenci v Clevelandu osramotili pred svetom, kajti s parado so napravili sramoto tudi drugorodnim katoličanom v Clevelandu. O vsem tem "Clevelandska Amerika" naravno ne piše, ker ima za to skrajno tehtne vzroke.
Čudno se nam tudi dozdeva, kako je mogoče, da nek "nabožen" mesečnik imenuje sedaj kar nakrat nekega škofa "blagega prijatelja Slovencev", ko mora oni, ki to piše, vendar dobro vedeti, da je bil jedino le on, ki je ljudi napotil do tega, da so trošili svoj denar za neumne parade, dočim so rodbine delavcev
doma stradale. Nikakor ai za onega, ki ae ekaša aa ta aafim
povzdigniti, a aprav aesrammo je, ako kaj tacega počenja tako ven. Nadalje tudi ni lepo, ako je tak človek dcszuk roka časopisa, ki ia same Škodoželjnosti napada aloveaake duhovne, kteri vsi skupaj se na vtikajo toliko v javnost, kakor gotova osoba.
V Clevelandu prav dobro vemo. od kje prihaja neprestano podpihovanje proti sedanjim slovenskim duhovnom v Clevelandu in drugod, ter tudi vemo. od kje prihajajo vsi dopisi, ktere objavlja "Amerika", toda za sedaj še molčimo.
Ono, kar so fari zapravili v prejšnjih časih, oziroma zgoraj navedena svota, se bode moralo vrniti, za to bode poskrbljeno, kajti pri fari Žalostne Matere Božje je prišlo do velikih nerednosti, ktere pa pridejo vse na dan.
"Amerika" tudi hvali Hrvate in njih cerkvene kolekte, dočim porabi vsako priliko za to, da udriha po do-mačej slovenski fari sv. Vida. To ni druzega, nego izzivanje, za ktero se pa tudi dobro ve, od kje prihaja.
Skrajna perfidnost in in nesramnost je pa tudi dejstvo, da si ''Amerika" prilašča nekako oblast, na podlagi ktere naj bi slovenski duhovni v Ohio, kakor tudi drugod v Ameriki, počeli in govorili ono, kar jim nareka "Amerika" in njen newyor-ški vsestranski dopisnik. Svetovati bi mu bilo, da si preje obrije "Svojo zeleno barvo, predno se postopi svetovati slovenskim duhovnom, kako jim je upravljati in gospodariti pri farah.
Smešna je tudi trditev, da je štiri petine ljudi na strani "Amerike", ko vendar njeni predniki odnosno " sedan jiki" niso zamogli skupaj spraviti niti ene Griearjeve shanty.
V	tem oziru je le dvoje mogoče: ali je imenovana trditev laž, ali je pa
es denar, ki je bil nabran za Žalostno Mater Božjo, zapravljen. Nekaj mora biti, da toliko ljudi ni niti malo napredovalo. — "Amerika" tudi tidi, da so ljudje zgubili obilo spoštovanja do vere in cerkve in pred-baciva krivdo — našim duhovnom. Mogoče je temu kriv kak duhoven, toda nijeden izmed sedanjih, temveč kak drugi, ki je bil v zvezi z bivšo "Novo Domovino".
"Amerika" se zaletava tudi v odbor društva Lunder-Adamič in sicer najbrže radi računa, kteri je bil objavljen v "Glasu Naroda" in "Ime-rikanskem Slovencu". V ostalem pa ljudje okrog "Amerike" nikdar niso bili pristaši računov in to je tudi vzrok, da jim prebrani račun fare Žalostne Matere Božje" smrdi, to tem bolj, ker bode treba delati obračun glede te zadeve.
Čitali smo poročilo v "Glasu Naroda", kako so nedavno v New Yorku izganjali vraga, kajti poročilo nas je spominjalo, kako smo ga svoječasno tudi mi v Clevelandu izganjali, to tem bolj, ker smo imeli ljudi, ki so bili slični newyorskim zamorskim misijonarjem.
To naj za danes zadostuje. Pozdrav!	Matija Lukanc.
Butte, Mont.
Dragi gospod urednik:—
Rojakom ne svetujem hoditi sem na delo, ker se gn le težavno dobi.
V	ostalem nas je tukaj le malo Slovencev, kajti podjetniki se zadovoljijo s cenejšimi delavci in tako se je tukaj naselilo obilo Hrvatov in tudi Japoncev, kteri slednji opravljajo kulijska dela.
Nedavno sem prepotoval državo Idaho, kjer sem mnogo občeval z Indijanci, kteri so me po v s odi prijazno sprejeli in gostoljubno podvorili. Potoval sem večinoma peš in sicer iz Colorada vse do Montane. O tem potovanju bi lahko mnogo napisal, toda to bi vzelo preveč prostora in tako zaključujem svoj dopis.
Z iskrenim pozdravom vsem rojakom, Vam pa, g. urednik, želim kar najboljše uspeke. Josip Saveri.
Skrivarenje s Kitajci Boston, Mass., 14. maja. Iz Ca-nade se je vrnil v Boston krojač Peter F. Sebastian, kteri je obdolzen,
da je uvažal Kitajce iz Mehike v Zjedinjene države. Sebastian trdi, da je pri tem nedolžen, kajti dosedaj se mu ni moglo ničesar dokazati.
NAZNANILO IN VABILO.
Društvo sv. Barbare postaja štev. 48 v Cuddy, Pa., priredi
dne 29. maja VELIKO VESELICO
in sicer v korist društva v dvorani Jakoba Ferlič, Trevesking, Pa. Začetek je ob 7. uri.
Tem potom vabimo vse rojake in rojakinje ter sosedna društva tu in v okolici, da se naše veselice polno-številno udeleže.
Za dobro zabavo in fino plesno godbo skrbel bode odbor. (15-18—5)	Matija« G.liči*.
za svobodo.
is maeodoaskoga življenja.
Piše Niko Ninič.
(Nadaljevanje.)
V.
Čim je Lazo Stanojev začul, da se Huseju-beg s svojimi ljudmi približuje Črnemupolju, streslo ga je po vsem životu. Huseju-beg je bil raz-upit poglavar Arnavtov; požgal je s svojimi ljudmi že neštevilo srbskih selišč, od vedel je v svoj harem že mnogo deklet, ki so posebno slovela radi svoje lepote. Lazo si je spomnil takoj, da njegovi Danici preti gotova nevarnost, ko je začul, da je Huseju-beg v bližini Črnega-polja. Ne da bi bil čakal, kaj ukrene vojvoda Trajkovič, skočil je pokonci in zdirjal kakor nor proti Črnemupolju. Ali ko je prišel iz gozda, je opazil, kako se je vil nad Čr-nimpoljem mogočen plamen. Tekel je dalje; ni se zmenil za skale, ki so se mu postavljale na pot, ni se brigal. da mu je trnje trgalo obleko in mu opraskalo obraz in roke. Hitel je dalje, ker je bil popolnoma gotov, da je tu hitra pomoč nujno potrebna. A ko je prišel v bližino Črnega polja, ga je srečal še jeden izmed one desetorice, ki so bili poslani na poizvedbe, ter ta mu je povedal, da je Huseju-beg odvel Danico in zažgal popovo hišo z vsemi drugimi v bližini stoječimi poslopji vred. Šole ni zažgal, ker je bila ne- | koliko oddaljena od drugih hiš, tako je pripovedoval mož.
Ali Lazo ga ni več čul. Čul je samo, da je Huseju-beg odvedel Danico, druzega ni več poslušal.
Divjal je dalje in pridivjal na pogorišče popolnoma brez sape. Nikjer žive duše. Tekal je okoli in klical: Danica, Danica, a Danica se ni oglasila. Naenkrat se mu je zazdelo, da ga nekdo kliče po imenu. Obrnil se je proti kraju, od kjer je prihajal glas ter opazil, da ga kliče pop Vasilij, ki je bil privezan na neko drevo. Lazo je pristopil ter ga rešil. Nekoliko korakov dalje je bila privezana popadija Jelena na drugo drevo. Lazo je pristopil bližje ter odvezal tudi njo.
Ona je tarnala, jokala ter vzdihovala neprestano: Danica, dete moje. kaj je s teboj? Čemu sem jo izre-dila, č-emu vzgojila, čemu tako skrbno negovala?! A sedaj so mi jo odvedli, edini up in tolažbo mojih starih dnij!
Pop Vasilij, ki je bil sam potreben tolažbe, tolažil je svojo ženo in jej govoril, da že dobita hčerko. Govoril je tako in tolažil svojo ženo, dasi niti sam ni veroval, da bi še kedaj videl svojo hčer.
Lazo, ki je tako hitel do pogorišča, si zdaj ni znal pomagati. Ni vedel, ne kaj bi ukrenil, ne kako. Hotel je steči za roparji, a kaj, ko ni znal, kam naj bi se obrnil? Šel je na bližnji kamen, uprl glavo ob dlani in zrl zamišljeno pred-se. Po duši so se mu podili najrazlieneji občutki, pola-šeal se ga je obup. Pozabil je na popa in njegovo ženo, a tudi ta dva sta imela toliko opraviti sama s seboj, da se nista mogla brigati za Laza in ga tolažiti. Vendar to niti ni bilo treba, ker je prošlo komaj par minut. ko je dospel za Lazom na lice mesta vojvoda Trajkovič s svojo četo.
Trajkovič jc znal za razmerje, ki jc vladalo med Danico in Lazom. Nikogar ni nič vprašal, a čul je in videl vse, kar se je godilo v njegovi okoliei. Poznal je Laza ter ga ljubil. Ljubil, ker je znal, da je Lazo idealen mladenič. In želel je, da bi ga zadela bolja osoda, nego njega, da bi imel s svojo ljubeznijo večjo srečo, nego jo je imel on sam. Ko je čul, da je Husejn-beg odvel Dar-nico, se mu je naenkrat zazdelo, kakor bi se bil še enkrat pomladil, kakor da bi se moral boriti za svojo že staro, a nikdar pozabljeno ljubezen. Pri vsem tem pa ni izgabil glave. Videl je, kako je Lazo tekel naprej, a ni ga hotel zadržavati. Zadržal pa je Jovo Petroviča, ki je botel uteči. — Znal je, da je Husejn-beg s svojimi ljudmi že odšel, da ga torej Lazo ne dobi več na mestu. Znal jc pa tudi, da Lazo ne odide tako hitro iz kraja, kjer je bivala njegova ljubica.
Radi tega je pred vsem poizvedel, kam se je obrnil Hnsejn-beg z Danico. Iz vsega, kar je doznal, je sklepal, da je bila Danica odvedena proti Husejn-begovi kuli. Iz tega je sklepal dalje, da Danici ne preti tako hitro nikaka nevarnost. Poznal je predobro običaje turških in ar-navtskih mogotcev ter je bil uverjen, da je Husejn-beg uplenil Danico za svoj harem. Zato je bilo gotovo, da njeni nedolžnosti ni pretila tako hitro kaka nevarnost.
Husejn-beg pripravi gotovo poprej svojo žrtev... AH do takrat mu Savo prekriža račune — je zaključil Trajkovič svoje premišljevanje in v
tem smislu uredil svoje postopanje. Naročil je Petroviču pred vsem, naj razpošlje £voje ljudi po bližnjih seli ščih ter obvesti seljake, naj se snidejo v Črnempolju. Znal je, da poj-de tu za silno in ljuto borbo. Husejn-beg je bil mogočen in na njegov mig je bilo pripravljenih vsak čas par tisoč ljudi, divjih Arnavtov, da pridejo iz svojih gora, kakor da so zrasli iz zemlje.
Treba bo torej pred vsem previdnosti, a pripraviti se treba tudi na boj za življenje in smrt. A glavno je, da se reši Danico. To ne pojde težko. Vojvoda Trajkovič se je nasmehnil sam s seboj. Bil si je popolnoma svest, da prekriža Husejn-begu njegove račune in uniči načrte, ki jih je imel z Danico. Zato je občutil že v naprej nekako prijetno zadoščenje, da se mu je pojavil na ustnih smehljaj.
On ni divjal s svojimi ljudmi naprej, kakor Lazo, a dospel je na pogorišče jedva par minut za Lazom. Z njim je bilo samo še osem četnikov. Ostale je že razposlal na razne strani, v oddelkih po štiri do pet mož, vsakega s svojo nalogo.
—	Kaj si dete, Lazo? Moč se ne sme nikdar obupati. Ne boj se, v dveh dneh boš zopet imel svojo drago. Nič se jej ne zgodi. To ti pravim jaz, vojvoda Savo Trajkovič! A znaš, da vojvoda Trajkovič nikdar ne laže!
Potem se je obrnil k popadiji Jeleni ter jej rekel:
—	Ne joči, popadija! Tvoja hči ni izgubljena! Kmalo jo boš zopet videla.
Ona pa je padla pred njim na tla in mu objela kolena:
—	Vojvoda, kako se prosi Boga, te prosim, reši mojo hčer! Dovedi jo nazaj v moje naročje!
—	Rekel sem ti, da dobiš svojo hčerko nazaj. Vstani, ne greši proti Bogu! Samo pred Bogom se kleči, ne pa pred grešnim človekom
Pop Vasilij se je čudil, da je Trajkovič danes toliko govoril. A poznal ga je predobro, da ne bi bil veroval besedam, ki jih je govoril njegovi ženi in Lazu. Obudilo se je torej v njegovi duši novo upanje.
—	Lazo in pop Vasilij, vi dva gresta z menoj!
Isto je naročil še trem svojim čet-nikom, medtem ko je pustil ostalo petorico na mestu, da čuvajo popa-dijo Jeleno.
—	Pojdemo v šolo! je rekel Trajkovič Lazu.
Dospevši tja, je pustil enega moža zunaj za stražo, medtem ko je podal z ostalimi v šolsko poslopje in tam naravnost v klet. Tu je dvignil sam skalo ter stopil v podzemsko klet. Vojvodi sta sledila oba četni-ka. V dobri četrt ure so bile na vrhu puške, kakih dvesto na številu, več tisoč nabojev za puške in preko sto bomb. Vse to morilno orodje so potem znosili v bližnje grmovje. Za izvršitev vsega dela so potrebovali dobro uro, a ko je bilo to gotovo, s«/ se vrnili na pogorišče, kjer so že našli Petroviča.
Trajkovič je dal Petroviču potrebna navodila in naloge ter je rekel konečno:
—	Pop Vasilij, ti ostaneš z Jovom za sedaj tukaj, a pustim tu tudi pet četnikov. Potem pa naj pride, kar Bog da!
In Trajkovič je zginil z Lazom in
še tremi četniki v temni noči.
(Dalje prihodnjič.)
Za kratek čas.
Ponesrečen sklep.
Prvi dijak: "Sedaj pa ne pijem več niti jedne kapljice I"
Drugi dijak: "Ker veš, da ne pre-
neseš."
Prvi dijak: "Ali staviva?"
Drugi dijak: "Zaradi mene."
Prvi dijak: "Dobro — za dvajset vrčev pive!"	^
Užaljen.
Grof Kibic je z avtomobilom povozil ženo in se s svojim odvetnikom pogovarjal o zadevi. Poslednji resno pomisli in pravi: "To je zelo slabo po meščanskem sodnem pravu..."
'' Oprostite, gospod'pravi brzo grof Kibic užaljen, "kako zamore sodišče v tem slučaju upoštevati meščansko pravo ?!"
V gorovju.
Tujec: ."Zakaj ste pa danes razobesili zastave?"
Gostilničar: "Sezija se sedaj prične___Včeraj se je prvi tujec nbil."
Varnost.
"Jaz in Kohn sva se danes prav grdo skregala, največje psovke je jeden drugemu navel."
"Pa se konečno nista apoprijelaf"
"Neumnost, saj sva rabila — telefon."
Slovensko katoliško
O*
pod p, društvo
G
sveteBarbar«
Vi
Za 2^jediixjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporirano dne 31. janasrja 1902 v državi Pennsylvania
ALOJZU ZATOKL, P. O. B« »74. Podpredsednik: MARTIN OBEK±AX, Box U, Vol L tajnic: ITAK TELBAN, P. O. Box M7, Fare* City. Al n. tajnik: ANTON 0&TI&, 1143 X. Ntk St, Cleveland, Okk Blagajnik: MARTIN MDHlfl, F. <X Bos U7. Fersat Oiftr, F&
NADZORNIKI:
MABTIN GHBČMAN, pxedaednik pecvtauca edbeca, W«fc Mm KAROL 1ALAR, L nadzornik, P. O. Box 647, Pores* <W. ftl F BAN KNAFELJC, n. nadzornik, 909 Braddock Al Pa.
FRAJT iXJNX, m. aadaoraik, 50 Mill S*.,
-o—o-
POROTNI IK PBISiVEl ODBOB: PAVEL OBREGAB, predsednik porotnega odbora, Wsfc, ■ JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Bos 95, Wflfeek, Wm. IVAN TORNIČ, n. porotnik, P. O. Box m, Fereafc 0*7, I*. Dopfcd aaj as peailjajo I. tajnika: IVAN TBLBAJT, P, «1,
ottr, P*
Draatveae glasilo j« "OLAS JCABODA."
Zdravju
najprimernejša pijača je
^LEISY PIVO^
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kad) naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vsen DOtjsih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travalkar-ju 6102 St. Clair * * a kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
MARKO KOFALT,
844 & 846 So. 2nd Str*««,
8TEBLTON,
Pri poroča te Slovencem in Hrvatom v Steeltoau in okolici za »delovanje kn» nik pegodb, pooblastil ali pokrano« (Volfmachn in dragih v -židi fom&k spadajočih stvari, ktere tete« h pečeni imfujem.
Dalle p roda jem parebr«4ae Iste a t ■tari kraj sa vse botj9e peraike la pan* bra dne proge ter peBQjam taifi ■ —
domovino po najnftfl ceni.
Mr. MARKO KOFALT je toplo priporočamo.
zastopnik sa vse poeie ia ga sojakam "OLAS NARODA".
NAZNANILO.
Začetkom meseca maja je odšel na potovanje obče znani rojak
JOHN GRDINA starejši,
trgovec in posestnik v Clevelandu, O.
Omenjeni obišče svoje znance in prijatelje po raznih krajih v Zjed. državah in objednem zastopa tvrdko Travnikarjevo v Clevelandu,— Ohio. Pooblaščen je pobirati naročnino sa "Glas Naroda" in ga rojakom toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
NOTARSKA PISARNA,
6104 St. Olair Avenue, N. E., Cleveland, Ohio.
Izdelujem pooblastila, pobotnice, dolžna, odstopna, spredajna, ženito-vanjska in kupna pisma itd., prepise, intabnlacije, tožbe v slovenskem, češkem, hrvatskem, nemškem in angleškem jeziku, raznovrstne prošnje t vojaških zadevah ter iztirjavam dolgove tukaj in v stari domovini.
Daj am svete v pravdnih zadevah zastonj.
Zastopam stranke pri sodnijak
Rojaki! Če hočete imeti pisma pravilno in po ceni napravljena, če potrebujete kakšen svet v pravdnih zadevah, ali če hočete, da boste pri sodniji dobro zastopani, pridite v mojo pisarno in Vas zagotovim, da Vam ne bode nikdar žal.
Pisarna je celi dan in zvečer do 9. ure odprta. Ob nedeljah uradu jem od 9. do 12. ure dopoldne.
G. J. HANA, javni notar.
JOS. KOŽEN, solicit*tor.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Bulger, Pa^ in okolici naznanjam, da sera s L majem odprl
PRODAJALNO vsakovrstnih godbenik orodij
in
LEPO UREJENO RESTAVRACIJO
in sobe za prenočevanja.
Prodajam parobrodne listka n vso prekomorske črte.
Pobiram naročnino za "Glas Naroda".
Vse po najnižjih cenah in se rojakom toplo priporočam.
George Schultz, po domače Jurij Žalee, (13-15—5)	Bulger, Pa.
OGLAS.
Vdovec, srednje starosti, s in nekaj premoženjem, išče gospodinjo; priletna dekle aH vdova doki dober dom. Pripravljen sem plaiati najboljšo plačo, pozneje na saktevo pripravljen se zaročiti Pisma aaj se pošiljajo na: J. N., e. a. "61m Naroda", 82 Cortlandt SL, Now York, N. T.	(13-15—f)
Iščem svojega prijatelja MIHAELA ZIMŠEKA. Doma je is Spodnje Štajerske. Pred letom in pol se je nahajal v Winter Quarters, Utah. Če kdo ve za njegov naslov, prosim, da mi ga	aH pa naj se mi sam javi. — Anthony Kladošek, 265 Baron Ave., Morrell-ville, Johnstown, Pa.
OKLIC.
Želim po izvedeti za naslov Ivana Majdiča, zato prosim cenjene rojake, čc kdo ve, kje se nahaja da mi naznani.
Mrs. Rosie Miller,
General Delivery, San Josč,
Kje je moj prijatelj LEOPOLD STRAVSt Doma je is Zaloga pod Ljubljano. Za njegov naslov M rad zvedel njegov domačin Vinka Klešnik, 1409 State 8t, Do Kaft, 111.	(14-17—S)
ROJAKI, NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA", NAJVSČJI HT NAJCENEJŠI DNEVNI LDf|
aM. JeMa.
dne 24. januarja 1901 t državi Mmneaotr,
Sedež v ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
__M8S Bwia* At«., 8».
fTA* onu, iwdprmlMHlna, p. ©. Bm «7, fkmMudk, Pa OOl IL BBOEfCH, fiavna tajnik, P. B«z 424, By, ■Ml nnŽBflaTEK, powmir»i tajnik, L. Box 903, Ro«k WW UK •OVJtE, bi temina*, Bok 106, Ely,
NADB08LN3K2:
Oor. M

im
VTItAfNT, predsednik
miflOeEO,	nadsornifc, P. O. Box Ml
KLXJBUCAR, tretji aadaonak, 11S — 7«b 8t.f Oalvaet,
POROTNI
JTOAir EHRtiftNIK, Prodsodaik porota««« odbora, P. O. Box 1M,
Pa
mi M. 0OSAR, dmgi pnmlml, fiSU Batter Bt, WAM MIKU A T?,, tretji porotnik, Box 96, By,
DR MARTIN J. IVEC, 711. N.
Si. Job«!, DL
aaj blagovolijo poiiljMt m aa glavnega tajnika: OBOROE L. BBOSRCH, Box 494, » nojaa tajnika ia nnh—i Amfia
počUjatro naj poftiljajo bajma Mn aa blagajnika: P. Box 106, Ely, Miaa, p« *v
krajeraib didke. aaj po«j«^ tajnika Jihrti. •d strani bajmdk drattev Jiiaots afi fi^jsjo na predsednika porotnega odbora: IVAH EEBUiKK, «. Bwdiao, Pa Pzidsjani morajo biti aataahi pofettrf vnafcs
glasila j« "GLilB M
Drobnosti.
EKANJSKE NOVICE.
Rasdrto v ognju. Iz Razdrtega
poročajo: Tu je nastal dne 27. aprila okoli polnoči velikanski ogenj, ki je ▼ teka štirih ur vpepelil štirinajst gospodarskih poslopij. Skoda se ceni nad 65.000 kron. Pogorelo je tudi nekaj živali in vse gasilno orodje, ne da bi kdo mogel rešiti.
Drafcoaska obsodba. Kakor smo porožali, se je vršila pred ljubljansko okrožno sod ni j o razprava proti veš obtožencem, da so snemali nemške table meseca sept. v Ljubljani, oziroma napeljevali k snemanju. Obsojeni so: Žiga Vodušek, odv. kandidat, na 2 mes. navadne ježe, An t. Windiseher na 2 meseca težke je£e, J. Lotriš na 3 mes. težke ježe, C. Kr&ae na 5 dni zapora, J. Strus na 2 tedna ječe, Danilo Cerar na 10 tednov ječe, L. Lovšin na 3 tedne zapora, Fr. Škof na 2 tedna zapora, V. Lebea na 1 mes. težke ječe, V. Lucia aa 3 tedne navadne ječe. — V raznih nemških in čeških mestih eo bili poeamniki radi sličnih dejanj obsojeni samo na par dni j zapora I Posledice zadnje sodne obsodbe. KaZzo vplivajo take obsodbe, kakor je bila zadnja radi snemanja tabel, na ljudstvo, to slišiš lahko na vsakem vogalu, da, po vseh naših deželah. Ni ga namreč človeka, ki ne bi majal z glavo nad toli kruto razsodbo, ktera ni nikakor utemeljena Nekako instiktivno zavzema ljudstvo svoje stališče, kar spričnje, da je narodna duša užaljena. Vox populi, vox dei, to je istina, ljudstvo je pravi sodnik, ljudstvo je pač tudi aajpravičnejši sodnik. In kaj pravi ljudstvo? Kako odgovarja ljudstvo? Nsvedimo suho dejstvo. Slovenci dvigajo svoje vloge iz Kranjske hranilnice zopet v veliki meri.
K* jslsaalilrl progi penssre6ena
isnaka Dno 27. apr. okoli 3. popo-lndns so našli pri prelazu za gozdnim vrtom na Tržaški oesti v Ljubljani ob želosniški progi ležati mlado Masko, ktera je imela odbito skoraj no desno čeljust, desno roko pa jo isMl« dvakrat zlomljeno. Ker je bila nezavestna, m njena identiteta ni s»ogU takoj dognati in je le slučaj prinesel, da jo je neka mimoido-ča oosba spoznala za bivšo vzgojiteljico Alojzijo Zakrajškovo, roj. 1884 .v Malik Lipljenih, pristojno v Po-stojso. Ponesrečenko, ki jo je pahnil požtn« ah osebni vlak, so prepeljali s rešilnim vozom v dež. bolnico, kjer bode težko okrevala. Stanuje v Rožni dolini št. 126 in je mati dveh ne-predcrbtjeuih otrok v starosti od 1 do S lot.
Is gorenjskih lovov dohajajo vedno rfsfeejie poročila V Vratih so dobili ds sedaj 116 kos in in 60 srn pod SMinhni plazovi. — Koliko ps js is Hvali pod plazovi v kotlih in jaaUb sa viiinsh, ss še no va — Psi pa js gotovo, da bo treba reč 1st divfsiiao Is gojiti, oziroma le »■sv msto streljati.
PRIMORSKE NOVICE.
Jezikovna sprava v Istri. Listi poročajo, da si avstr. vlada prizadeva, da bi dosegla tudi v Istri sporazum
glede jezikovnega vprašanja. Miai-sterski preds. Bienerth namerava v to svrho deželnega glavarja dr. Riz-zija in drž. poslanca dr. Laginjo povabiti k sebi na konferenco.
Ne le Italijani, marveč tudi Hrvatje in Slovenci so glasom časniš-kih vesti pripravljeni, da bi se takoj pogajali o rešitvi jezikovnega vprašanja, toda ni mnogo upanja, da bi se sporazum na tem polju tako z lahka dosegel, kakor na gospodarskem polju. Italijani hočejo namreč za podlago pravicam italijanščini vzeti število svojih mandatov v deželnem zboru, doČim so Hrvatje in Slovenci v dež. zboru v manjšini, dasi so tri četrtinke istrskega prebivalstva hrvaške oziroma slovenske. Na takem temelju je pogajanje za Hrvate in Slovence nespremenljivo.
Na vsaki način bo dr. Laginja moral dobro gledati, da se ne pokaže preveč popustljivega, kakor svoj eas pri volivni reformi, in da ne ustvari nevarnega prejudica tudi za druge dvojezične dežele. Caveant consules!
Lahkomiselnost staršev. Triletni
otrok neke družine v Trstu se je polil po celem telesu z vrelo vodo. Mesto, da bi starši poklicali zdravnika, so otroka med groznimi bolečinami namazali po celem životu s črnilom. Šele, ko so prišli sosedje, so starše primorali da so poklicali zdravnika, ki je otroka umil, obvezal in oddal v bolnico.
Požar. V Lokvi na Goriškem so zgorele 25. aprila sredi vasi tri s slamo krite hiše. Ogenj se je vnel ob polu 9. uri zvečer neznano na kak način. Kmetje bo deloma zavarovani.
Velik požar je bil v Št. Martinu pri Teren v Furlaniji. Zgorelo je več hlevov in kolonskih hiš ter 12 glav živine. Škoda je velika.
Hud ljubček. Neki R. Rožič iz Ločnika je hodil v vas v Gorico v Strašiee k neki Mariji Miljavčevi. Ker sta se nekaj sprla, je zahteval, da mu vrne, kar jej je podaril ob raznih prilikah. To se je zgodilo. Božič je na to Miljavčevo dvakrat udaril. Oče ga je vrgel iz hiše. Ponoči je prišel Božič razbijat vrata. Ko je videl	kdo je, je zaklenil vrata
pred njim, Božič pa mu je grozil ter ubil dve šipi. Sedaj bo imel opraviti pa še s sodnijo.
Izpred sodnije v Gorici. Razžalje-nja "Veličanstva" je bil obtožen 321etni Josip Stepančič iz Bukoviee, železniški delavec. Pred sodnijo pa je bil obtožbe oproščen.
Dva deserterja iz Palmenove sta se javila orožnikom v Višku ob meji. Oblečena sta bila v vojaški obleki pešpolka št. 79. Peljali so ju na glavarstvo v Gradišče.
Interinxulama iolwica V Kvar-nerju. Ministeretvo za železnice je
podelilo odvetniku dr. Henriku Viljemu Grafu na Dunaju in Jos. We-nusehu, žel. upravitelju v pokoju, dovoljenje za izvedbo tehniških del za železnico z normalnim tirom od Matulj do preluke blizu Voloske ter potem po prevozu med otokom Čre-som in Krko m in Kvarnerolom z železniško prevozno ladijo od ene točke otoka Paga, preko tega otoka do Zadra.
Nesreča na morju. Parnik "Salona" ogrsko hrvaške družbe je trčil 5 ur od Benetk v laško jadrenico "Santa Croce", ki je peljala iz Sicilije v Benetke fosfor. Jadrenica se je vžgala in v 3 urah potopila. Mož-tvo so rešili na "Salono". Škoda provzroeena s potopom " Santa Croce", se ceni na 80.000 K, poškodbe na "Saloni" se ccnijo na 5000 kron.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Govljah pri Žalcu v Savinski dolini je nastal, kakor se nam piše v [ torek dne 27. aprila popoldne požar, | ki je bil opasen za vso vas, da, celo za bližnji Žalec; kajti pihal je silen veter. Pogorelo je sedem gospodarskih poslopij in dve hiši.
KOROŠKE NOVICE.
Ogenj v izložbi. V Celovcu je, najbrž ker se je pretrgala električna žica, izbruhnil ogenj,.v izložbenem oknu galanterijske trgovine Cerny na Novem trgu. Ogenj je pogasil nek gasilec z minimax aparatom, da požarni brambi ni bilo treba stopiti v akcijo. Tvrdka ima precej škode.
Zvezo slovenskih županov na Koroškem priporoča neki dopisnik v "S. N.". Dne 27. aj*. je krog 30 občin v slovenskih rokah. Misel ustanovitve take zveze iskreno pozdravljamo !
HRVATSKE NOVICE.
Podržavljen je reške policije. V hrvaških krogih so vsi iz sebe radi tega, ker hoče ogrska vlada kršiti avtonomijo Hrvatov s tem, da hoče že to leto podržaviti reško policijo, kte-bi bila podvržena vsa policija hrvaškega Primorja. Hrvati skličejo velik protestni shod.
Veleizdajski proces v Zagrebu.
Splošno se govori v dobro poučenih krogih v Zagrebu, da je dekret za aboliranje procesa že dospel hrvaški vladi in da ta samo Čaka na ugoden trenotek, da ga razgglasi. V o-pozicijonalnih krogih vlada mnenje, da obenem z abolicijo procesa pade tudi baron Rauch. — Zanimivo je, da dozdajne priče niso mogle izpovedati za nobenega obtoženca nič obte-žilnega in nič novega. Zanimivo je še posebno, da je ena glavnih prič, zagrizeni frankovec Jura j Babič iz Topuskega malo pred zaslišanjem čez noč izginil v Ameriko.
Črnogorska princezinja Ksenija
se poroči s princem Napoleonom Louisem Bonaparte, ki služi kot general v ruski armadi. — Knez Nikola in Ksenija sta v Niči, k^mor pride v kratkem tudi Napoleon.
Spopad med Črnogorci in Turki.
Iz Sarajeva javljajo, da je v sand-žaku Novi Pazar prišlo pri Ogradje-nici med turškimi vojaki in črnogorskimi četniki do krvavega spopada. Črnogorci so baje izgubili svojega poveljnika in 11 mož.
RAZNOTEROSTI.
Zasuti otroci. Na Dunaju v Gerst-hofu so se igrali 12—131etni dečki ropanje. V ta namen so si v ilovico in pesek izkopali velike votline, ktere so rabili za skrivališča. Pri tem delu se je pa strop podrl in zagrebel pod sabo Franca Pohlanca in Antona Nowotnega. Tudi Zwischenber-gerja je zasulo, toda ker je padel na obraz, so ga še rešili, predno ga je zadušilo. Druga dva sta bila pa že popolnoma mrtva, ko ju je rešilna družba izkopala
Prenočišča rovežov na Dunaju. V
Franco vem mostu na železnih tramovih visoko nad deročo Donavo je zalotila dunajska policija vse polno reveže v, ki so tam prenočevali. Pa trdi še vedno dnnajski župan krščanski socialist Lueger, da j*- za reveže že dovolj preskrbljeno na cesarskem Dunaju.
Življenje za klobuk. Pred postajo
Tulln na Nižje Avstrijskem je padel iz dirjajočega vlaka mladeniču klobuk z glave, za kterim je skočil in se pri tem tako ranil, da je umrL
Ruski kmetski mladeniči in mladenke pridejo v smislu sklepov vse-slovanskega shoda v Pragi se učit modernega kmetijstva med slovanske prebivalce v Avstriji. Nedavno je odpotovalo 8 mladeničev in 2 mladenki. Pošilja jih društvo "Rusko je Z jemo". Vstopili bodo pri naprednih slovanskih kmetovalcih deloma na Češkem in Moravskem, deloma na Spod. Štajerskem in Kranjskem. V kratkem jih pride zopet, pet.
Umrl je sourednik ruskega dnevnika "Novoje Vremja" Vasilij Ser-
gejevie Galin v Petrogradu. Star je bil 55 let, pri listu je deloval od leta 1883.
Poraz socialnih demokratov. Praga, 30. aprila. Pri ožji volitvi na Više hradu je bil izvoljen v drž. zbor Mladočeh dr. Metelka proti socialnemu demokratu.
POZDRAV.
Pred odhodom v stari kraj pozdravljam vse rojake širom Amerike, posebno pa člane društva št. 1 K. S. K J. in društva sv. Jurija št. 960 C. O. F. v Chicagu, 111. Srčni pozdrav sestri, svaku in stricu Ivanu Muren, slednji se nahaja v Brooklyn, N. Y. Živio!
New York, 13. vel. travna, 1909.
Martin Senica.
Predno se podam na parnik "La Provence", še enkrat pozdravljam vse rojake in rojakinje v Waukegan, III., kakor tudi one v North Chicagu. Pozdrav do moje hčere in zeta ter vseh si. društev, posebno pa pozdravljam tem potom društvo sv. Jožefa št. 53 in ondotno pevsko društvo. Zdravstvujte! Na veselo svidenje! Z Bogom!
New York, 13. vel. travna, 1909.
Ivan Jerina.
Predno odpotujeva na obisk v staro domovino, pozdravljava tem potom še enkrat vse cenjene prijatelje, rojake in znance v Waukeganu, 111., in okolici. Na veselo svidenje! Živili!
New York, 13. vel. travna, 1909.
Fran in Roza Petkovšek.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake širom Amerike, posebno pa Ivana Taljata, Ivan Rejca, And. Kavčiča in Antona ter Fran Zendola v Waukeganu, 111. Želim jim obilo sreče! Na svidanje!
New York, 13. vel. travna, 1909.
Ivan N. Kavčič.
Povodom našega obiska in odhoda v staro domovino pozdravljamo prav iskreno vse naše znance in prijatelje v Brooklynu, posebno pa naše se-strične ter rodbino Anton Staudohar-jevo. Živili 1 Na veselo svidenje pri povratku!
vel. travna, 1909. Marija Mihelič. Marija Glad. Nežika Glad.
New York, 13.
Iščem JAKOBA KOPRIVŠEK Živel je pred enim letom v Diamond-ville, Wyo. Kdor ve za njegov naslov, ga prosim, da mi ga naznani, ali pa naj se sam oglasi. — Frank Scvarca, Box 13, Winter Quarters, Utah.	(11-14—5)
JOHN KRAKER
BUCUID, O.
Pripmoia rojafcon svoja VENA, ktera v kakovosti jej«/ vya draga ameriška vina
Bodeče vine (Coamvd) po 50 centov gslxmo. Ida vine {£» tawba) po 70 oontov galoo*. NAJKANJtB NABOtlLO EA TI HO JIM iALOR. h
BBINJBVBO, sa kteroga Mas ia
portiral brinje iz Kranjske, volje li steklenic sedaj 910.96. TMPV6 VBC $2.60 salona. DBOfetlK fl.7" g »Jona. — Nsjmsspe posoda aa %» njo oo 4% galena WmiI—at |s vriMU Zs obala naroda se JOHN n
Pozor! Slovenci Pozor I ^SALrONW
zmodernlm kogl)lič«m
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah fc druge raznovrstne pijače ter unijskt-smodke. Potniki dobe pri meni Gedm prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in Izbora*. Vsem Slovencem in drugim Slovanss SS toplo priporoča
Martin Potokar
CM St Cuter hi. Chicago, li
pasom Slovenci m hetasii
Podpisani priporočam vsesa poto-jofim rojaki su t Ckieap, 1M. in oko lici svoj dobro
lepe ks»
SALOON.
Ns razpolago ini—i tadi ljišče. Točim vodno svete Seap pivo, j ako dobro razne likerje tor prodajan Am ka Postrežba solifea
Prodajam tudi in rob rodne listke as črte po izvirnih narjo v staro potom po dnevnem kura. \ sem s banko Frank Sskser
Ce. »
New Yorkn. Svoji k
JOSIP KOMPAKB,
8908 Gxeeabor Av„
Važno. Važno. Važno Važno.
ra sa gospoda (18 sUa) 90 lot
jaatčona z dvojnim pokrovom
(Sold) z zlatom prevlečena	* rvr^
z 15 kamoai.....................$iO.CX)
s 17 kameni...... ...............$15-00
Ravno tako vrste nre za gospo bolj malo (slie C) z 15 kameni	r* ru^
kotosovjem Elgin nli Walthav . Cplo.UU
Za blago jamčim Priporočam so za naročbo, k^jti zgornje con* eo samo za nekaj
/VI. Pogorelo,
1114 Heyworth Building,	Chicago, 1U.
Naslov za knjig«: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich.
<
ft
»
a
o
važno. Važno. Važno. Vaino
Avstro — Amerikanska črta
[preje bratje Cosulich]
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slevence in Hrvate.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Vsi spodaj navedeni novi parobro-di na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE,	LAURA,
MAETHA WASHINGTON
ARGENTINA. V meaeeih maja in janiju se bo-deta s go raj navedenemu brodovju pridružila Se dva druga nova potniška parnika.
Cene voznih listov iz New Yorka za III. razred so do: T*sta................................;..........$31.00
LJUBLJANE................................... 31.60
REKE.............................................. 3L0Q
ZAGREBA......................................... 32.20
KARLOVO A...................................... 32.25
II. RAZRED do TRSTA ali REKE......................$55.00, 60.00 i 65.00
PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St., New York.

KRITIČNI TRENUTEK.
Ko »boli član droline, jo potrebno hitro določiti, kaj naj ae »godi. Le v sludajSfc nerednih prebavljalnih organov, ka človek nima slaati do jed! in je telo oslabelo, nI krltidoofa trenutka, ker vsi vemo, da
JOSEPB T&INEB'S
^ Trinerjevo ameriško
elixir grenko vino
«caiftTenc»
Je najbolj zaneeljivo sredatvo, ki hitro in gotovo ozdravi. Trinerjevo vino blagodejna na šivce trebuha in drobovja, ter poveča delavnost teh organov, da se uporabi vsak 1 dol hrane ter spremeni v adravo kri; zajedno odatranja ia telesa nepotrebne dele« Kadarkoli
jo slast do jedij slaba so čutite trudne jo vaše spanje nemirno je vaša obrazna barva bleda
{o pciieTftaa, da rabite
IQIEBJEVO (MIA EUm frflElKO P,
kar aredi vee prebavljalni alatesu Trinerjevo vino arama prebarljanje, dela kri tisto, obamms barvo adravo, močno telo in energično mialjeaje.
Rabite ga pri vseh težavah prebavljen j a
Po lekarnah.	U. S. Varstvena številka 346 garuntn
616-622 South Aahland Avenue,
CHICAGO, 111.
Neprecenljiva je
sHvovica ni borončka.
pri
V padišahovej senci
IplMU Karel May.
cbtrta knjiga.
V balkanskih soteskah.
(Nadaljevanje.)
Tovariši niso niti malo spali in so takoj, ko se je pričelo daniti, odjezdili. Njihovi konji so bili vsled dolge ježe dokaj vtrujeni, toda do Tamilana zamorejo še vzdržati. Tam moramo dalj časa počivati in sicer mi, kakor tudi konji.
Prišedši v Ismilan, povprašamo za kavarno izdelovalca orožja De-zelima. Tu izvemo, da tu ni le kavarna, temveč tudi han, v kterem prenočuje mnogo potnikov.
'Vsekako je nevarno ostati v hiši onega človeka, ki si je radi mene zlomil tilnik; toda o tem tukaj sedaj še nihče ne ve, ia ker je bil Deze-lim svak Žuta sem pričakoval, da so ubežniki pri njemu. Mogoče bi se tam kaj za nas ugodnega zvedelo.
Hiša je stala v že omenjeni ulici. Na precej obširnem dvorišču so bili hlevi in nizko poslopje v kterem so bile spalne sobe za ptujce. Bile so to majhne sobice opremljene z starimi, preperelimi posteljami. Odeje in drago je moral prinesti potnik seboj.
Ko razjahamo, pride temnogled človek iz hiše in nas vpraša, Če hočemo t* prenočiti. Ko mu to pritrdim, mi odgovori:
"Potem morate na dvorišču prenočiti, ker eo že vsi prostori oddani. Nimam sobenega prostora več."
"Tudi za ta*e ljudi net" mu pravim in pokažem na svojo kopčo. Radoveden sem bil, če bode imelo to kak vspeh.
* "Vi ste bratje," odgovori hitro. "To je kaj druzega; potem že dobite prostor. Toda spati bodete morali po dva skupaj, ker imam samo še dve sobi prazni."
Seveda smo bili zadovoljni in odpeljali smo svoje konje na dvorišče, da bi jih dobro spravili. Med tem delom se mi je zdelo, kakor bi čul iz daljave neko nenavadno petje, a nisem na to pazil. Podali smo se v sobo, kjer zvemo v na"e prijetno presenečenje, da lahko dobimo za večerjo svež pilaf s kokošjo pečenko.
Razun nas n: bi!o nobenega v sobi in mladenič, ki nam je stregel, je menda mislil, da je govoriti greh. Tako smo molče in nemoteno jedli. Kmalu je prišel tudi temnoglednež, ki nas je prej ^prejel, da bi nam odkazal sobe.
"Vi imate kopčo," je dejal, "in jaz bi rad z vami govoril; toda sedaj nimam ča^a, ker imamo na vrtu pevski koncert."
"Kdo pa poje T" vprašam začuden.
"Nek tuj pevec, ki je dospel danes semkaj."
"Ali bode za to plačan T"
"Ne. Prišel je, da ostane čez noč. Vsedel se je na vrt in pel, nakar so šli vsi gostje ven. ki ga še vedno poslušajo; zatorej jim moram tobak in kavo nositi na vrt. To da veliko dela."
"Ali veš. odkodi je pevec in kako se imenuje?"
"On je iz Avstrije in ima tuje ime; sam pa je rekel, naj ga imenujemo Madi Arnaud. Če niste premočno utrujeni, gTeste lahko na vrt; povem vam pa. da ga ne boste razumeli, ker poje v nekem tujem jeziku. Ali kljub temu se čuje zelo lepo, kakor še ni bilo z lepa slišati. Dali —mi m eitre naše gospodične hčerke, in on igra nanje, da se čuje kakor ptičje žvrgolenje.T'
Peljal nas je skozi dvorišče in odprl vrata nizkega poslopja. Iz dvorišča se je stopilo naravnost v spalne sobe. Dal je nanositi v nje slamo in odeje is nam s tem skazal prijaznost, kar se je bilo zahvaliti le kopči.
Omar in Oško sta dobila prvo sobo, medtem ko sva šla jaz in Halef ▼ drago. Naš vodnik se je odstranil, Omar in Osko pa sta šla v hlev iskati asše stvari.
Ko pripravljava z Halefom posteljo, zaslišiva glasove citer. Nasa
spalna soba je imela namreč nasproti vratom okno, ki pa je bilo zaprto z lesenimi zatvorami. Luč nam je dajala motno brleča oljnata svetilka.
'Kar smo slišali, je bila popolnoma pravilno igrana osemosminska upeljava in nato zacujem v svoje nsjvečje začudenje v slovenskem jeziku peti neko narodno pesem. Tudi Halef posluša začudeno.
"Sidi, ali veš, kdo tako pojef" me vpraša.
"No, kdo t"
"Oni mož v Džiddah, kteri je bil pri Maleku, šejku Ateibov in pri Hani, kroni vseh deklet. Takrat je nosil veliko sabljo in okolu vratu je imel neko belo stvar, ktero si ti imenoval ovratnik."
"Da, ti imaš prav, oni mož je natanko tako pel."
"Jaz grem doli, sidi. Moram vedeti, če je to oni mož, ki je videl mojo Ha^o."
"Dn, idiva!"
Ne daleč od naših vrat so peijala vrata skozi vrtno obzidje. Ko prideva skozi, zagledava na vrtu na travi več svetilk, kterih migljajoča luč je razsvetljevala v polkrogu sedeče poslušalce. Tem nasproti je ?e-del — da, spoznam ga takoj — Martin Albani, naš znanec iz Dtžiddov. Tudi on nas vidi vstopiti, a nas samo kratko pogleda in potem, ne zmene se kaj za nas, poje naprej.
Počasi grem naprej, dokler ne stojim za njim. Hotel sem ga presenetiti, kakor je mene njegova navzočnost presenetila. On začne, ne da bi vedel, da stojim za njim, zopet peti. Videl sem, da je igral na citre v F-duru. Vzel sem mu jih iz rok ter ga spremlja] pri petju.
Ko konča, skoči na noge ter me strme gleda.
"Kajt" vpraša, "vi ste tudi Avstrijanec."
"Da, — Bog vas živi, gospod Albani!"
"Vi me poznate t Čudno, zelo čudno!"
"In vi mene net Ali nočete iti še enkrat z menoj jezditi kamele t
Saj veste!"
"Kaj, da bi šel jezditi kamelo? To sem samo enkrat poskusil, in takrat — bombe in granate, sedaj se spomnim. Vi ste T Vit človek bi od veselja peči podiral, če bi jih imeli tukaj seveda! Kako pa pridete semkaj v Ismilan?"
'1Iščem vas."
"Mene iščete?"
"Da."
"Kako to? Kje ste pa zvedeli, da sem tukaj?"
"Znano mi je, da pridete iz Čirmenov in da hočete v Menlik."
"Resnično, on ve! Od koga ste pa zvedeli to?"
"Govoril je kovač Šimin v Koši^avaku od vas."
"Da, pri temu sem bil."
"To se pravi, jaz nisem vedel, da ste vi ta mož. On je le govorii o nekem tirkičaghyrydžiju, ki se je pri njemu ustavil."
"0 nekem tirki — ei — čo —ču, kako ste že rekli? Kako pa se pravi to po naše?"
"Pevec."
"A tako! Vrag naj vzame turški jezik! Jaz ga ne razumem."
"In vendar potujete semkaj!"
"O, saj drugi mene razumejo. Če ne gre z besedami, govorim pa z rokami. Režem tudi take obraze, da vsakdo ve, kaj hočem. Toda vsedite in povejte mi, kaj---"
"Prosim, ali se nočete obrniti? Tu stoji tudi še jeden, ki bi vam rad dober večer voščil."
"Kije? Tukaj? Aha, to je pa gosjpod hadži Ha — Hi — Ho —, no oni, ki ima tako strašno dolgo ime!"
Ko zapazi Halef, da se govori o njegovem imenu, pravi z dostojanstveno resnostjo:
"Hadži Halef Omar ben hadži Abul Abas ibn hadži Davud al Gozara."
"Že dobro, že dobro! Toliko število hadžijev si ne morem zapomniti. Ostanimo pri jednostavnem imenu Halef. Torej dober večer, gospod Halef!"
Ponudi mu roko in Halef mu jo stisne, dasiravno ni niti besedice razumel.
"Prosim, spomnite se, da dobri hadži ne govori našega jezika," mu pravim. "On vas ne razume." "A tako! Kaj pa govorit"
"Arabski in turški."
"To je pa moja senčna stran. No, pa se bomo že kako razumeli. Toda sedaj je konec petja. Sedaj se prične pripovedovanje!"
Okolu sedeči so opazili, da smo se tukaj nepričakovano našli. Z vidnim nezadovoljstvom so gledali, da so se eitre, kterim je, mimogrede rečeno, manjkalo več strun, položile na stran. Tržačan se pa zato niti ne zmeni, me potegne k sebi ter pravi:
"Tako, sedaj mi pa pripovedujte, kaj ste od takrat doživeli!"
(Dalje prihodnjič.)
Generale Transatlaniiqtie.
[Francoska parobrodna družba.]

tO"-*« v, .	-v »at^i^iv A ^
v ", 'V fjr . V
Naravna
KALIFORNIJSKA VINA
Ki PRODAJ.
Defcre črss rise po 60 do <0 ct
galea s posodo vred. Defcro bela viae od 60 do 70 CL
galon s posodo vred. Izvršim« tropavica od $2.£0 do ft galon s posode vied. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manj« količine ne morem razpošiljala. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopošliejo denar, osžro-ma Money Order Spoštovanjem
Nik. Radovich,
fM Verasnt St, Sao Fructose, Cat
Direktna crta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane
Poštni parr* i k i »o:
"La Provence" na dva vijaka.........
* La Savoie" " " ** .........
"La Lorraine" " " " "La Touraine" " " "
"La Bretagne"................. WW'J."........
La Gascognc ................................ a ooo « 9.uo()
Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK
corner Pearl Street, Chesebrougb Building.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 13. uri topoluJce iz pristanišča štev. 42 North River, ob Morton St., N. Y.:
.....14,200 ton, 30.000 konjskih moči
.....12,000 " 25 0* 0 "
12 <00 " 2-5 o»iO " "
____ lolHiO " 000 " "
8 cio " ono "
•LA SAVOIE La Bretagne •LA LORRAINE •LA PROVENCE •LA SAVOIE
20. maja 1909. 27. maja 1900. 3. junija 1900. 10. jnnija 1909. 17. juaija 19*9
•LA LORRAINE •LA PROVENCE •LA SAVOIE •LA TOURAINE
La Bretagne
tL jnnija 1MB. L jalqa lt*» 8. jaflga 1*m.
15. julija If*.
22. julija 1909.
§§tev. 1005. — Zajamčeno po W. F. Severa Co. pod zakonom za jestvine in zdravila z dne 30. junija 1906.
BLEDOST OBRAZA
je značilen znak in simptom, da v Vašem sestavu ni do-voljno množine krvi. Da odstranite bledost, da pomnožite Vašo kri in jo očistite raznih predmetov morate vživati
Severov kričistilec.
To zdravilo pomnožuje življensko moč, kei dovaja nove rudeče sestave in provzroči da izgledajo vaša lica zdrava in rudeča, obnovi moč in živahnost krvi in sicer zanesljivo in hitro, ne da bi oviralo kako delovanje telesa.
Oena $1.00-
NBPKECENLJIVO SREDSTVO ZA
KOŽNE BOLEZNI, OTEKLINE, KRONIČNE RANE ITD. A* &
^ " 1 BlOOO PlfflfflERS
AUiKMi * 1K5S CTT.
j
Najboljše zdravilo za vživanje spomladi
Zginoli izpuščaji.
Mr. Frank SckindUr iz Crebtre«, Ore. pile t
Vaia zdravila »o se izbomO obnesla. Moja Seaa je imala na obrazu-maogo izpničajov, kteri so pa popolnoma izginoli, ko jo porabila dve steklenici vašega lcričistilc*. Srčne Vam hvala".
AN EXCtLLOfT ANO RELIABLE REMEDY
for Sata*. Waff Sat
fififfft*
farf fe PrnjU* te*.
PRICK OS ."OO.
W. F. SEVERA CO.
' šbM
liHM - IOWA.
Zdravniški nasveti brezplodni.
Otrpnenje živcev,
glavobol, otoinost, slabo spanje, histeričnost, propast Sircev, nervoznost in rse drage boleni, ki prihajajo od živcev, kosalo zginejo, ake se pravilno rabi
SEVEROV NERVOTON,
ki je najboljie sredstvo, kar jih je poznanih zdravstvenemu snanstvn. To zdravilo provzroča sdravo spanja, ktero ne prihaja po opijatih, tem-reC od narave, ae da bi bile prisiljeao. Cans $1.
Ste li slabotni?
Čestokrat kedo izjavi, da je povsem slaboten' in v teh besedah odseva povsem pravilno sestav dotičnega Človeka. Pri takem človeku je porab-ljena vsa eneržija, kakor pri uri, kadar se utrga pero. Tadaj je treba rabiti
SEVEROV Z1VLJENSKI BALZAM.
Ta tonika prenovi Vašo živahnost, popravi in okrepča ves Vai sistem in popravi Vase zdravje. To zdravilo je zanesljiv prijatelj statik ljudi in vseh onih, ki se slabotni in delikatni. Sredstvo sa diapepeijo, zaprtje, bolezen na jetrih ia sa ae» prebavljivost itd.	Ceaa 76 centov.
VAŽNO
ZA SLOVENSKE FARMXZJH Vsled zahteve nekterik rsjaksv na
ročili smo zopet v Ljubljana število
pravih domačih k^s,
(Mit) t«l
kters imsiae sedaj v dolge po 70 in <6 e
Na razpolago domače brusila« klepalne orodje.
Ker je bilo letos vpraianje pe blaga tako veliko, da nismo izvršiti vseh naročil, svetajeau 1 onim, da se le sedaj preakrbe s orodjem za prihodnje prfetys. Wed* cen pišite na:
tea
FRANK SAKSEX 00. 82 Oertlandt St., New Terk. ■. 1
1I171C
T Tieh Itkirub.
Ve sprejemajte ponarejanj-
W. F. Se
JLtOflH KfcP>o
H
r?
Knajpova zdravila!
Sedaj smo pripravljeni vsakovrstna naročila točno izvrševati. A-ko kašljaš, ako s i prehlajen, ako imaš kake vrste katar, a-ko trpiš na kaki drugi bolezni in ti zdravniki ne morejo pomagati, ne odlašaj pisati takoj po knjižice: "Navs-fib m ctmk L—jjrnk zvaril", ktero dobiš zastonj ako dopoelješ postno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova iznajdba je od neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za 8ve trpeče človeštvo in m kaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu.
To je novi ia pravi naslev:
AL AUSENIK 4 CO., *
82 CMtTLAJOT ST., NEWTMUC, M. T.
POSEBNA PLOVITBA.
Parnik CHICAGO na dva vijaka odpluje dne 5. junija ob 3. popoldan.
Parniii z zvezdo zaznairovani imajo pc r1- -i
M. W. Kozminski, pen,. v ;
VI Dearb-

Velika zaloga vina. in žganja. ^
Marija Qrlll
Prodaja belo vino po..............70c. gallon
" črno vino po.............50c. "
DroSnik 4 galone za....................«114)0
Brinjevec 12 steklenic za...............$12.00
ali 4 gal. (sodCek) sa..................$16.00
Za obilno naročbo se priporoCa
MARIJA GRILL, 5308 St. Clair Ave., IV. B., Cleveland, O.
) }
) >
i >
>
i »
i
ROYAL
Standardni pisalni stroj
$65.00
Pripoa
ni najboljši »troj^ DANAŠNJIH DNI. Lahko vam je PLAČATI VEČ Toda KUPITI ne morete>eč.
ROYAL TYPEWRITER CO.
ROYAL TYPEWRITER BLDG. 3M-* BROAOWAY* NEW Y01K.
ZA KADILCE!
Prod m i am cigaretni tobak poetmne pro* ste po eiedečia oenah : Mittelfeiner Tni-kasener 26 h (drajcener) po 18 ct. ?«isn Herzegovina 84 h. (zipcener) po 17et Posebne cens za prodajalca.
Zaloga avstrij. bosniš. in here, tobaka.
A. Logar, 26 E. 119. St., New York.
POZOR ROJAKI!
N ovoju* jd eno garantirano mazlis sa pleiaste ia seiebiradcc, od katerega v t tedaihlept lasie, b*ki ia brada £opaU nema zrastejo I llevautisea aH tsnnj* v aagah, rekah ln krif« Vam m-pataassa edstraaim. Patce amgm, kaz-)e aftasa, teadovtce in azebiias Vam v S daafc popkoma odattaalm, da; |e to resnica se IamCl	Upralzft« te
JAKOB VAHCIC,
F. •. Bax €9, CLETEL1V9,
82 Cortlandt Street,	New York, N *
Podružn Ica
0104 ST. CLAIR AVE. IV. E., CLEVELAND, O-


po si namenjen
ieno, otroke, ali ps mio« nike, ter prijatelje v Amert ko vzeti, jx)trebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo aa nas, ker bodefi najpošteneje in najbolje postreŽen. Mi za^to* pamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo voinje kst ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podnCi mo .ujake sa potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem orada (Elli* laiazxzt slnžimo jim vedno v najboljAo pomoč.
Bvstrijski denar s
kupnjemo in prodajami fi. dnevnem kurzu. Ako poraje) staro domovino in ima£ več)« svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenja£ m kupi} ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača., nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imai£ iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piJi svojcem, d» vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem JzpIaČsmc
tie prezreti!
Imateli v staro domovino koma ko pooblastilo poslati, obrnite se OS nas, mi vam ceno in brzo postreže: mo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako Želi ktoš vojak biti oproSčen od orožnih va| in preglednih zboco^ (Kontrolsversammlang) naj ae obrne na nas in pošlje vdp vojaSko knjižico, mi na preskrbimo, 4sl ne bo imel silno«^ ko se domn vrne.
Klim ia rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino s
brzimi poštnimi parniki- Vsakdo nij Bi izbere jr<n>gs
___	izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod nasi*
vom "Kretanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika iz daz. odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da prid* en dan pred odhodom parnika v New Yark. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brsojavi* kda$ pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride i«skat in vse potrebno ukrene za prtljage ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da tri nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožni** angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročile nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važna za potnjoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev h> ljudi dvomljive vrednosti, Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotar« veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas Še pn dajo brezdušnim oderuhom, kteri tpcljejo ljudi navadno na slabe parnikc. To je zelo vtise fe koristno«
Denarje pošiljamo
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vi narna pošUjatev po nas poslana pride v stari kraj
_ _	__do 12 dneh; vse vsote izplačnje za nas c. k-
hranilnica. Nikdar se Še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes* krat čuje od drugih. Posredujemo denarne nloge ter jih nalagamo v zanesl).ve hranilnice jilnice po 4 in 4% odstotkov obresti. Vsak ulolnik dobi izvirno hranilno knjižico, od dneva nloge. Izplačujemo nloge na hranilne knjižice in dajemo po—jila na n|e.