Leto IL Poštnina - 'Sf > pavialirana. Ljubljana, petek 26. marca 1920. MSefiSSEBSa Štev. 69. ■.Cene p® poSSS* n celo isJe . H 52"— a\ psi leta . H 25'— la četrt leta. K lata 1 mesec .. 3 **šQ R^UBPieva ciia Sf. S ISrtdL telefon Itn. SO Posamezna Številka 30 vin. " NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna SfteviBted 30 mn. Velikanski tabor krščanskega Ifudstva. ‘Uvr??*taniCViCa- 25. marca. Danes se je «* cel L i nsk* tabor kmetskega ljudstva tfl ^°^ne- ^a zborovanju je šest-božica prisegala zvestobo na-rsčanke ljudske organizacije. Samo- Zbor 6000 kmetov. stojni liberalci so hoteli shod motiti, a so se morali skriti. Eden teb liberalcev je vrgel v mDožico kamen in ranil neko žensko. Ljudstvo je obsodilo to samostojno liberalno divjaštvo. Belgrad, 25. * tJ! pranjem poloi Vla£a ne odstopi. marca. »Politika« k p- . ivu. položaju: Včerajšnji dan t&"j[ ? e* brez posebnih porazgovorov bankami. Parlamentarna zajednica pte^^T °dgovor poslanca Draškoviča na ki mu jih je bil svojčas stavil Poslan Predsednik Protič. Udruženje *v izven 9trank se ni udeležilo si* nočne seje narodnega predstavništva. — Vlada nima kvoruma, vsi 2naki pa kažejo, da kabinet iz tega dejstva ne namerava izvajati posledic, ker so radikalci na stališču, da se je že opetovano dokazalo, da ima vlada večino v parlamentu, in sicer šest glasov. Nov predlog v jadranskem vprašanfu. ^ Belgrad, 25. marca. plje '“V Belgrad, 25. marca. »Politika* Vom »M eškem vprašanju pod naslo-?® *nnorf°V PretM°ž?«: V poučenih krogih Sovori o novem predlogu rešitve Anj| vprašanja, katerega so »tavili Wen -l ln Francozi. Ta predlog bo še ta /Zr°cen naši delegaciji v Parizu. Po-*4rared.,l^rockleža predstavništva je otvo-4inik jec^k dr. Draža Pavlovič ob 4.30. Kinijj Joca Manojlovič je prečital za- v adnje seje, ki ga je skupščina odo-ugovora. Nadalje je prečital spo-Kttj) r?s‘®Oca Dakoviča [črnogorska sku-Joju ’B ®dlaga svoj manaat. Pred preho-r* šecv'A CVl“ r stavi poslanec Keru-*lisira (Narodni klub) vprašanje na mi- Promet, zakaj se je odpravilo 0, ravnateljstvo ličke železnice in ,e ustavilo delo v področju tega S* >‘tva. — Minister za promet dr. Wj,tvo *”2pvarja, da dosedanje ravna-b*l° v stanu, izvesti vsa dela, 8°». 1 potrebno. Navaja 11 razlo- j»i- j- Potrebno. Navaja 11 razio- *t(i» katerih je bilo potrebno pod-^tejj ^prake. Izjavil je, da je bivši rav-t*dil h .^ciplinami preiskavi, ker je od-Ntj-j ■* se ustavijo dela pri zgradbi ličke *tkcijeC*‘ Sedanji ravnatelj zagrebške di-*tv5( j ln8* dr. Franjčič nudi dovolj jam-Nb'e bodo storile vse potrebne od-n.da c j bo našlo dovoli sposobnega Saj~ Uaaalievatu Dela so bila prekinje->° jekoliko ur in danes se železnica N|o* dalje. — Poslanec Šegvič se je z “Ovan r?m zadovoljil. — Poslanec Pera l^Cisve^^ 5e stavil nato na ministra za iov |e 0 .vPrašanje, zaradi katerih razlo-j l*8ra’ ^ancs popravljena zgradba 1. ega vseučilišča in zakaj še do vseučiliški zavodi oskrbljeni s *Uter knjigami in instrumenti. — Mi- *Voje^ ^Prosveto Miša Trifunovič pravi v JUatv« £°von*, da temu ni krivo mini-Prosveto, ker so že določeni v MVo potrebni krediti, toda ministr- . “nance do danes še ni nakazalo vi{ Se denar. — Poslanec Pera Jovano* ^vi j m odgovorom ne zadovoljuje in toedlJr Vel)a danes ono, kar bi veljalo li^arip.,,0111 100.000 dinarjev, že 800,000 Hna„» ^ed česar bi zelo rad videl, da ?val n^Cm minister, ki je to zakrivil, po-r*oCo 0se^no odgovornost, da plača di-^hteVjl' Fred prehodom na dnevni red ?*) t P°sl. Pečič (demokratska zaedni-*'k®( ^alr?®.na izjavo poslanca dr. Smod-ne omož°^ii kvoruma, naj »j V- ““vioce zaaos t f ‘*»vl j6, — Poslanec Nasta Petrov- hte^t>o i.la' a ugotovitev kvoruma ni po-1taft er So vsi poslanci priče, da kvo-*Pro*sViS ^esar tudi ni potrebno, da . * izvede. — Med vladnimi ^n'k “°^° zaradi tega, ker je pred- '•iike 1 štetje glasov (prozivko), nezadovoljnosti, nakar so skorai vsi poslanci zapustili zborovalnico. Zaradi tega je predsednik odredil 10 minutni odmor. Po Lem odmoru izjavi posl. Čeda Kostič (radikalec), da se štetje glasov odreja samo tedaj, ako obstoji sum, da ni prisotnih dovolj poslancev, ter pravi nadalje, da je zahteva posl. Pečiča, naj se ugotovi kvorum, sama šikana. — Poslanec Pečič protestira proti temu, da se označuje njegova zahteva po ugotovitvi kvoruma kot šikana. Pravi, da vprašanje kvoruma ni stvar sporazuma, temveč stvar ugotovitve. Ni mogoče, da bi se stranke dogovorile med seboj, ali obstoji kvorum, ker bi se v takem primeru mogle stranke sporazumeti tudi, da obstoji kvorum, ako bi ga tudi slučajno ne bilo. — Poslancu Pečiču odgovarjata minist. Trifunovič in poslanec Aleksa Šujovič, ki izjavlja med drugim, da bi junaki, ki so dali za vojne svoje življenje za domovino, ne žrtvovali svoega življenja, ako bi vedeli, kako bo deloval ta parlament. Končno izjavi, da bo v primeru, ako predsednik odredi štetje, ostal v dvorani, (Okoli stoječim poslancem; Evakuirajte se! — Vzkliki.) Predsednik odredi nato štetje in ugotovi, da ni niti 15 poslancev prisotnih, vsled česar zaključi sejo ob 6.30. — Prihodnja seja bo v petek ob 9, uri dopoldne, BOLJŠEVIŠKA OFENZIVA PROTI POLJAKOM. LDU. Belgrad, 25. marca, Kakor javljajo iz Varšave, so boljševiki na celi fronti začeli veliko ofenzivo proti Poljakom vse do Podolja. Na huiši sovražnikov napor je v odseku Zviskole, kjer je topniški ogenj hujši, kakor kdaj poprej na tei fronti. Sovražnik uporablja tanke in oklopne avtomobile. Napad smo odbili na vsej fronti. Napadalec je utrpel težke izgube. Zajeli smo ujetnike in napravili mnogo plena, medtem en popolnoma nepokvarjen ter eno bitnico z vprego, — Po drugi vesiti so boljševiki zavzeli Mohilev v Podolji, kjer je sedež ukrajinske vlade. Mazepa je na begu proti jugu, ostali člani vlade so pobegnili v Besarabijo, LDU. Belgrad, 25. marca. Iz Varšave poročajo, da sovjetska Rusija pripravlja napad na Finsko in koncentrira veliko vojsko ob Lagoškem jezeru. Finska vlada je pripravljena na brambo. ITALIJANI ZASEDLI SKADAR. LDU. Skadar, 25. marca. Dasi je poveljnik zavezniških čet francoski general Defourt predal mesto meščanom, kakor je to določil versailleski vojni svet leta 1918, so Italijani po generalovem odhodu zasedli mesto proti volji Skadrčanov in vzlic njihovemu protestu. Italijani so postavili na grad tooove in tih naperili na mesto. Hočemo stanovanj! Največje čudo je v Ljubljani, da meščani tako mimo, hlapčevsko ponižno in sramotno prenašajo stanovanjsko krizo, da vlada rešuje to krizo na način, kakor bi kup žita tlačila v poln meh ter se norčevala iz vseh, ki morajo biti v Ljubljani, pa nimajo stanovanja. Da to meščani-brezstre-šniki, delavci in uradniki v prvi vrsti, prenašajo, je znak brezbrižne otopelosti in duševne lenobe. Pod dežnik ne morem spraviti družine, dveh kur in dveh razbitih omar, ki sem jih srečno še rešil ob prevratu; če grein pod šupo, me spravi policija za eno noč in drugi dan sem kaznovan radi vlaču-ganja. Temu mora biti enkrat konec! Že »Naprej« je pisal, kdo naj zida. Ne sipominjam se več, kaj je vse naštel, ker nimam kotička, da bi mimo legel po kosilu in prebral časopis, o knjigi ni niti govora. Že davno ne čitam, ker nimam kje. Sila me uči samo misliti; sreča za me in za družbo, da sem vsled pomanjkanja stanovanja že ves nervozen, strašno pozabljiv in raztresen. Toda nekaj vem, vem, kako naj se reši stanovanjska kriza: 1. Mnogo uradov je v privatnih stanovanjih, mnogo vojaških barak je praznih. Da vlada tega še do danes ni videla in sili uradnike v Diogenove sode sedanjih stanovanj, ki jih sploh ni mogoče dobiti, če nisi potom tet in stricov, botric in vse podobne navlake prišel v stik z lastnikom hiše in še tu je baje treba namazati. Jaz nisem poizkušal, ker nimam sredstev in ne verujem, da bi hišni posestniki bili takim metodam dostopni, toda stanovanja kljub svoji trdni vefi^OTlem dobil. Vlada stori svo’o dolžnost! 2. Naj se napravi revizija od hiše do hiše, kdo stanuje v Ljubljani. Stanovanjski urad naj opraviči sumničenje, da ie len, da se premalo briga, da prijema stranke s tem debelejšimi rokavicami, čim večii rentir, ve-rižnik je kdo, čim bližje je kdo sorodnik bančnemu ravnatelju in ministru, bodisi da je minister na razpoloženju ali na stolcu, in bančni ravnatelj že v pokoju ali v cvetu svoje mladosti. Vlada stori svojo dolžnost, dokler je ljudstvo mirno] Toda to bi bilo za prvo silo, a vse to je še premalo! Zidajte stanovanja! Kdo naj zida? Da, kdo naj zida? 1. Najprej država! Lansko leto so vsaj 1. aprila zidali na Dunajski cesti, letos še 1, aprila ne bodo, da vedite vsi, ki trpite v tej krizi, niti 1, aprila 1920 nef Vlada, povej, kaj namerjaš, ali se je v tem oziru kaj napravilo? Država, zidaj za svoje uradnike! 2. Bančna podjetja, tovarnarji, veletr* govd in kapitalisti! Ali ni sramotno, da se ta vrsta v naši družbi vedno bolj jači in širi, da nastavlja vedno več ljudi, kliče ino-zemce v svoje urade, predvsem Žide in nima stanovanja za svoje ljudi, temveč zaseda stanovanja, ki so namenjena drugim! Delavec, ti stanuješ z veliko družino v kleti, gospodar pa se šopiri v celem, če ne v dveh nadstropjih. Delavec, bančni nastav-ljenec, trgovski nastavljenec in vsi drugi, ki trpite v tej krizi, dijak, ki se učiš ob cestni svetilki, ali si se že vprašal, zakaj ti ljudje ne zidak) stanovanj za svoje uslužbence in svojih stanovanj ne omeje, kolikor je mogoče?! Vlada, prisili te ljudi, da ne bodo tamo prejemali, temveč tudi storili fTOJo socialno dolžnost! 3. Kaj je s vojak!? Neoženjeni častniki v vojašnice, ki imaio dovolj prostora. Tudi vojaška uprava stori svojo dolžnost, pišem, svojo neizogibno dolžnost! 4. Gospod župan, ne berem časopisov, ker nimam kje, in kar čitam na cesti, pozabim! Ali je občina za svoje uslužbence že zgradila stanovanja? Ali je že o tem sklepala?! Ne spominjam se. Gospod župan treba ie imeti socialnega čuta in zmisla za ljudske potrebe. Hiš potrebujemo, hiš, ki bi se hitreje zgradile, kot se regulira Ljubljanica. Gospod župan in mestni očetje, vi modri in skrbni mestni očetje, storite svojo dolžnost. Občina flidai za svoie u&stav-Uencel Stori vsak svojo dodžnost; £az sem se zaklel, da ne odneham, dokler se zadnjemu našemu proletarcu, bodisi duševnemu ali telesnemu delavcu ne odpro oči, dbkler se zadnji naš človek ne zave, da je naiVramot-nejši po;av našega časa, najsramotnaiši pojav v drugem letu ujedinjenja, živinsid vagon, v katerem stanuje naš svobodni državljan. Ta svobodni državljan ima socialne pravice in da jih uveljavi, ne bom molčal. Težko pišem, toda tu bom storil svoje dolžnost! vk. VATIKAN IN FRANCIJA. LDU Pariz, 25, marca. Tukajšnji listi prinašajo brzojavko iz Rima, da je došel tja francoski diplomat Doulcet, ki ima nalogo, da na licu mesta prouči vprašanje vzpostavitve odnošajev med Francijo in Sveto Stolico. V torek je posetil kardinala Gasparrija, monsgr. Terettija in monsgr. Tedeschinija, Francoski zastopnik ne bo sprejet od papeža, ker njegova misija še nima službenega značaja ter ima samo nalogo, da stopi v stik s papeškim državnim tajnikom. MASARYK PROTI BOLJŠEVIZMU. LDU Praga, 25. marca. (ČTU) Predsednik Masaryk je imel včeraj povodom pregleda čet nagovor na polk legijonarjev mistra Jana Husa v katerem je svaril le-gijonarje pred boljševizmom. Predsednik je izjavil, da se ruske razmere ne smejo prenesti na Češkoslovaške, ker ie boljševizem popolnoma ruski pojav. Nadalje je opozarjal na to, da morejo svoje mnenje uveljaviti pri volitvah ter ih je pozval, naj gredo k volitvam mimo in resno. Končno je predsednik sprejemal prošnje in pritožbe vojakov ter odgovarjal nan^e dobrohotno. Med burnim vzkljka-njem vojaštva in prebivalstva se je predsednik vrnil v Hrad-čane. TUJE VALUTE SE ZOPET DVIGAJO. LDU. Belgrad, 25. marca. Tečaji tujih valut so se 2opet začeli dvigati. Francoski frank notira zopet 305. STAVKA ZDRAVNIKOV. LDU Sarajevo, 25. marca. Sekundami zdravniki deželne bolnice so sklenili, da začnejo 1. aprila stavkati, ako se jim n«? izplačajo doklade. Politične novica. 4- Hrvatske občine za ljudsko stranko. V vinkovskem okraju je ljudska stranka, kolikor je dosedaj znano, zmagala v vseh občinah. V Jarmini in Komlet ricih je dobila vseh 12 mandatov; v Otok« L, S. 9, hrv. zajednica 3; v Tomkojevcih L. S. 7, socialisti 5; v Novem Selu L, S, 9, izven strank 3 mandate. V Iliči in Lipovcu je zmagala ljudska stranka z vsemi dvanajstimi kandidati; v Babski je dobila ljudska stranka 6. komunisti 6 mandatov; v Mali Jasici L, S, 1, demokrati 8, komonlsti 3; v Lovasi ljudska stranka 6, komunisti 6, Tako hrvatsko ljudstvo sijarno izpodbija trditev demokratov, da je politično šc nezavedno in nevzgojeno. Kakor ljudstvo na Nemškem, Češkoslovaškem, v Avstriji in Italiji se snažno in krepko loči v dve glavni smeri: krščansko-demokratično in komunistično. Meščanske frazerske stranke letč pri tem iz volilnega rešeta kakor ničvredne pleve, + Organizacija Hrvatske ljudske stranke v Dalmaciji tako lepo napreduje, da je svobodnjake vseh barv strah. Zadnje dni so se izvedle krajevne organizacije v Runoviču, Slivnu, Imotskem, Krstaticah, Zagvozdi, Lovreču, Blatu na Cetini, Makru pri Makarskem in v mnogih drugih krajih. Ljudstvo se povsodi z navdušenjem oklepa prapora krščanske demokracije. -f Demokrati sa komuniste. Demokrati na Hrvatskem spoznavajo, da bodo izšli iz sedanjih občinskih volitev tepeni kakor še nikoli. Čutijo, kako se jim izmikajo tla pod nogami in kakor pijanec se love za plot, ki jim je najbližji. Sicer je malo nerodno, da je ta plot komunistčen — stare demokraske grče ne marajo komunizma, kakor kaže med drugim dr. Tav-**fjev. uvodnik y nedeljskem »Narodu■», Stran 3 »Večerni Ust«, dne 26. marca 192CL Stev. 0» __ pokejna demokratska vlada je preganjala komuniste kot državi nevaren živelj in celo lastni brat,e komunistov in zavezniki demokratov — minisierialni socialisti so največji sovražniki komunistov. Demo* kratje so, kakor vemo, jako vneti pristaši sedanjega državnega reda, ki so ga branili s policaji in bajoneti in zlasti veliki spo-štovatelji sedanje dinastije, a komunisti So zakleti sovražniki prvega kakor drugega, vsekakor torej za demokrate malo nerodna tovarišija. Toda dejstvo, da poleg krščanske demokracije vodi v bodočnost edino-le še komunizem — je potapljajoče se demokrate dovedel do obupnega čina, da iščejo opore ob komunističnem plotu. Saj vemo, da gre pristen liberalec raje s vsakim vragom nego s krščanskimi ljudskimi vrstami. Tako-le pišejo »Brodske Novine«, glasilo demokratske stranke: »Ni nam bilo žal, da so komunisti v nekaterih naših mestih dosegli pri občinskih volitvah uspehe. Tudi pri na9 v Brodu moremo računati, da bodo komunisti dobili okoli deset zastopnikov, a to nas more samo veseliti, kajti četudi smo njihovi nasprotniki, smo vendar še večji nasprotniki klerikalnih frankovcev.« Demokratje nalašč mešajo poime o frankovcih in klerikalcih, da bi s tem udarih ljudsko stranko in obenem opravičili sebe za komunističnim plotom. Pa je oboie — prazen trud. Ministerijalni socialisti proti Kne-ževiču. »Sloboda* poroča, da je socialnodemokratska stranka svojega poslanca Vasa Kneževiča, ki se je vdeleževal sei narodnega predstavništva, izključila, češ da je kršil strankino disciplino. Kneževič bo menda sedaj javno prestopil k radikalcem, Čudna logika: »Zmerni« socialni demokratje, ki bojda zaenkrat nočejo revolucije in so za pozitivno sodelovanje v sedanjem državnem redu — izključujejo svojega poslanca, ker je vršil v smislu tega načela svojo parlamentarno dolžnost. Pa čemu bi se čudili, ko vemo, da so socialisti logiko in načela že davno iztrebili iz svoje srede in jim je ostal samo še en »ideal«; ministrski frak. Da ta fana deluje na delavske mase kakor strašilo, pričajo občinske volitve na Hrvatskem, kjer mini-sterialnih socialnih demokratov niti za »mušter« ne bo, -j- Nemčija. V Berlinu je mirno. Negotovost vzbujajo le baltiške čete v D5-beritzu, ki še niso razorožene in o njih usodi le ni pačila zadnja odločitev. Vladne čete so zadetene v boje z uoomiki v Spredniero Pomoraoskem na Meklenhnr-škem in Zadnjem Pomoranskem. R^eča armada v ruhrskent ozemlju se je baje udala vladnim četam, katera vest pa še ni potrjena. Pariški veleposlaniški svet ie pozval Ebertovo vlado, naj skuša doseči s špartakovci primeren sporazum. Potem bi dovolili zavezniki Nemčin nekatere olajšave mirovnih pogojev, tako da bi mogla v ruhrskem ozemlju sama nastopiti z orožjem in napraviti red. Francoski predlog, naj nastopijo proti špartakovcem v ruhrskem ozemlju zavezniške čete, je propadel. Ameriški poslanik v Berlinu je izjavil nemški vladi zadovoljstvo Združenih držav, da se je nemški narod postavil na stran ustavne vlade, + Mednarodni dogovori glede socialnega zavarovanja. Češkoslovaška vlada ie predložila v se|i narodne skupščine dne 24, i m. zakonski načrt, s katerim se pooblašča, da more s tujimi vladami skleniti pogodbo glede ureditve medsebojnih od-nošajev v zadevah socialnega zavarovanja. , 4- češkoslovaško odposlanstvo pri Ljeninu. Večerna izdaja »Prava Udu« potrjuje vest o prihodu češkoslova ške uradne misije v Moskvo zaradi ureditve vprašanja ujetnikov ter vzpostavitve gospodarskih odnošaev. Misijo je sprejel Ljenin v avdienci. Dnevna novica. »Večerni list« stane od i. aprila 1920: za Ljubljano in po pošti za vse kraje Jugoslavije: 1 mesec , . . . K 7.-— 3 mesece . . . « 21.— 6 mesecev , . . « 42.— celo leto , . . . « 84,— Posamezne številke stanejo od tega dr" n dalje 60 vinarjev, Upravništvo »Večernega lista«. — Promocija, Na zagrebškem vseučilišču ie bil v sredo 24. t m. promoviran za doktorja juriš g. Filip Orel, starešina »Danice«, Novemu doktorju naše iskrene čestitkel — Socialni tečaj za vodstvo mladinskih itt prosvetnih društev priredi »Hrvatski ka-tol čki narodni Savez« v Zagrebu od 7. do 11. maja t, 1. — Ljudsko štetje na češko-Slovaškem ie bo izvršilo od 1. novembra 1920 do 31. narca 1921. — Učiteljske plače na Hrvatskem. Ker so se nekatere občine na Hrvatskem branile izplačevati učiteljem njihove pla- če, češ da so sedaj državni uradniki, je ban izdal naredbo, s katero ukazuje vsem občinam, da redno izplačujejo učiteljem vse dosedanje njihove prejemke vse dotlej, dokler občinske blagajne ne dobe obvestila, da ustavijo izplačevanje prejemkov posameznim učiteljskim osebam, — Pekovski štrajk v Zagrebu, Zagrebški pekovski pomočniki so stavili zahteve po 80 odstotnem povišanju plač, — Ker mojstri zahtevi niso pritrdili, so pomočniki v soboto stopili v štrajk, — Mizarski pomočniki v Zagreba zahtevajo novo ureditev plač po 30 K na uro. — Ko"°c 100 kronskih bankovcev. Iz Belgrada poročajo, da je finančni minister izdal nasledrji odlok: Da bi imele vse državne blagajne čas, da izvrše zameno kronskih novčanic v kronsko-dinarske v reku, predpisanem z naredbo I. štev. 6354 od 26. febr. t. 1., odrejam, da državne blagajne prenehajo sprejemati one vrste kronskih novčanic, ki še niso potegnjene iz prometa, 5 dni pred rokom za odtegnitev odgovarjajočih vrst kronskih novčanic. Z ozirom na to se novčanice po 100 kron prenehajo sprejemati pri državnih blagajnah z 10. aprilom t, 1, O tem se naj ob-veste generalna direkena državnega računovodstva in vsa ministrstva. — -K-nto« ž*i Karodno slediiže* Ope«: A 26. marca, petek: »Rusalka«. A pf 27. marca, sobota: >Ksenija<- ? aeci«. Abon. D. ^ 28. marca, nedelja: »Netopir«. * Drama: 28. marca, petek: >Nora«. IzV 27. marca, sobota: >Vrag«. ^zV 8l/ 28. marca, nedelja, >Vrag« ^ Iz gledališke pisarne. Gospa °e F kova je obolela in za nedoločen ca nastopala. Za časa njene bolezni »Noro« gospa Pregarčeva. — Odgovorni urednik Jože R°*aIVja<( Izdajatelj konzorcij »Večernega ^£jobli5