Fronta združuje večino ljudskih množic na skupni programski osnovi Volitve v organe Osvobodilne fronte Izvršitev slflepa Izvršnega odbora OF Slovenije o volitvah v vse or-gane Osvobodilne fronte v marcu 1949 zahteva od članov osnovnih frontnih organizacij izvedbo volitev na krajevnih, mestnih področjih in okrajnem frontnem področju. Na vaseh, v mestih in na področ-ju celotnega ptujskega okraja vode-na razredna borba je doslej izločila iz frontnega vodstva Ijudi, fci so na vsakem koraku praktično in teore-tično kazali svojo nespravljivost z načeli Fronte, nespravljivost z disciplino napram vodilnim direkti-vam Partije ter nespravljivost v so-žitju z delavci, malimi in srednjimi kmeti ter delovnimi inteligenti. Brez Ijubezni do Ijudstva in nje-govega ustvarjanja, brez borbenosti i» revolucionarne marksistično-leni-nistične teorije ni mogel noben frontni funkcionar po prejšnjih vo-Utvah imeti vodilnih aU organiza-cijskih uspehov. Kot pri vsaki stva-ri, je šel razvoj tudi pri njih ne-usmiljeno preko neodpornih, neod-ločnih in neiskrenih slabičev. Člani Fronte smo dali s prejšnjo izvolitvijo svojim sočlanom mesta v vodstvu osnovnih organizacij OF in ustvarili možnost za preizkušnjo njihove naklonjenosti Ijudstvu in sposobnosti za vodstvo frontnih čla-nov do ciljev, ki smo si jih posta-vili z OF. Nekateri našemu na-prednemu delu nenaklonjeni funk-cionarji so morali prej ali slej ostati osamljeni. Z novimi volitvami si bomo iz-brali novi sekretariat in delegate v okrajno konferenco OF. Razvojne in vodilne izkušnje, uspehi, napake in nepravilnosti bodo novo izvoljenim funkcionarjem koristue pri praktič-nem delu in teoretičnem izpopolnje-vanju. Ob volitvah se bosta zrcalila za-vest in ponos naših članov, funkcio-narjev in kandidatov, naša razre-dna opredeljenost in volja za prak-tično izvajanje frontnih nalog. Vo-litve bodo zadoščenje tistim našim članomt ki so doslej nepopustljivo vztrajali v jrontnih vrstah, razbijali predsodke in zaostalost naivnih Iju-di ter dokazovali pravilnost frontne-ga dela. Nezainteresiranost za volitve, za kandidate, za svoje mesto v voliv-nem imeniku in ravnodušnost, če so volitve zaključene dopoldne ali po-poldne, so slabosti, ki niso slučajne pri tistih članih Fronte, ki capljajo za razvojem, ki so povsod zadnji, kjer gre za napredek, kjer gre ru dvig človeka in podreditev vseh življenfskih ustvaritev za izboljšanje življenja delovnih Ijudi. Pri volitvah v marcu bomo front-ni člani iz vrst delavcev, malih in srednjih kmetov spožnali, kateri del oelikih kmetov je spravljiv z naši-tni napori in uspehi. Videli bomo, koliko svoje moči in borbenosti bo-tno rabili za prikazovanje poti v OF neodločnim Ijudem in koliko moči za razbijanje odpornosti naših sovražnikov. Na predvolivnih se~ stankih bomo združevali v vrste Osvobodilne fronte vse tiste Ijudi, ki šo obračunali z izkoriščanjem, samo-voljo^ nedisciplino in sovraštvom na-pram soljudem našiti vasi in mest v državi in izven naših meja. Z vo-litvami samimi pa bomo obenem do-kazali, da se naše vasi in mesta raz-vijajo v duhu napredka brez ozira na poedince, ki sanjajo o časih, ko na svetu ni bilo pravice, temveč sa-mo gospoda in siromaki. Vrste članov OF bodo novo izvo-Ijeni funkcionarji utrdili z zna- nostjo marksizma-leninizma, kar bo naše najmočnejše orožje v borbi pro-ti zaostalosti. V tej borbi bodo jront-ne organizacije velika pomoč Partiji, da bodo v okviru petletnega plana ustvarjeni taki življenjski pogoji, kot si jih želi naše Ijudstvo in kot jih je v svojih govorih označil tov. Tito. Naše delo Pripravljajmo se na frontne volitve Ptuj, febr. 1949. Predsedniki in se-kretarji vaških odborov Osvobodilne fronte ptujskega okraja smo se zbrali 17. februarja L 1. na predvolivni konie-renci v Ptuju. Bilo nas je nad 200. Clan OK KPS tov. Mavser Ivan in okrajni sekretar OF tov. Berginc Peter sta nam obrazložila potrebo in politični pomen novih volitev v osnovnih trontnih orga-nizacijah kakor tudj tehnične in orga-nizacijske priprave za izvedbo volitev, kar bomo na predvolivnih sestankih raz-tolmačili članom OF v naših vaseh. Da bomo volitve čimboljše izvedli, smo sprejeli predlog Okrajnega odbora OF v Ptuju za tekmovanje med posa-meznimi vaškimj odbori v sledečem: 1. Kateri odbor OF bo sprejel več no-vih članov v Osvobodilno fronto; 2. Kateri odbor OF bo na masovnih predvolivaih scstankih lzključil ix OF vse špekulante in saboterje pri graditvi socializma; 3. Kateri odbor OF bo ustanovil naj-boljši Frontni kotišek po navodilih OOOF izpred 1 meseca; 4. Kateri odbor OF bo v času pred volitvami ustanovil študijski krožek za člane OF; 5. Kateri odbor OF bp naredil in spre-jel na masovnem sestanku najbol]ši let-iii plau dela OF organizacije dotičnega kraja; 6. Kateri odbor OF bo Izvolil grupo ljudske inšpekcije ln v to grnpo izvolil 3 najboljše člane OF; 7. Kateri odbor OF bo ustanovil svojo vaško frontovsko brigado za razne lo-kalne akcije. Za najboljše izvedene tekmovalne točke bo Okiajtii odbor OF razdelil 5 odborom nagrade, za kar je pripravljen radioaparat, 2 knjlžnici in 2 celoletni naročnini za časopise in revije. Z izvedbo volilev se"i*onio potrudili in s tem utrdili frontno zavest in poveza-nost med člani v naših vaseh. Konferenca Okrajnega odbora AFŽ v Ptuju S p u h 1 j a, febr. 1949. V začetku fe-bruarja t L smo se odbornice AF2 se-stale v Ptuju na okrajni konferenci, na kateri smo se teraeljito pripravile na »8. marec«, praznik žena na vsem svetu. Sekretarka Glavnega odbora AF2 Slo-venije, tov. Zupančič Mima nam je na-zorno obrazložila revolucionaren pomen in obseg tega praznika za žene sociali-stičnih in žene kapitalističnih držav. Ta praznik ne bo za žene v svetu običajen praznik, temveč praznik manlfestacije odločnosti in borbenosti žen, izražen s tekmovalnimi obvezami. Dala nam ]e direktive, kako naj sestavimo tekmo-valni plan. Na vseh poljih se vrši borba proti zaostalostj naših ljudi, zato tude žene ne smemo zaostajati. Na frontnih, stro-kovnih in izobraževalnih tečajih ter krožkih moramo biti žene v čimvečjem številu. Za izobraževanje se poslužujmo »Kmečke žene«. Na proslavah in tekm^-vanjih ne gre brez sodelovanja naših žen. Žene se točno zavedamo vseh težav in jih tudi lahko s planskim delom od-pravljamo. Naša porooč je potrebna pri setvi, zbiranfu s.Faien. prl ustanavljanjn Kmetijsko obdc,«ovalnih zadrug. S svo-jim opazovanjem in izkušnjami lahko mnogo pomagamo sočlanicam materam in njihovim otrokom. V vrstah naših deklet vidimo žene mnogo sposobnih in dobrosrčnih hčerk, kl bi znale voditi in vzgajati otroke žen-delavk, ki posve-čajo svoje življenje produktivnemu de-lu. Vse to so samo potrebe našega vsak-danjega življenja, ki jih vedno znova izpolnjujemo. S temi nalogarai mirno stopamo pred vsako ženo in smo sreč-ne, ko med njimi najdemo sodelavke in pomočnice pri zraogljivih nalogah. V čast praznika žena se bodo VTŠill po vseh vaseh množični sestanki, ponekod proslave s programom, odvisno od lam-kajšnjega AFŽ odbora. Na sestankih bo prikazano našim ženam stanje odnosov naših žena napram ženam demokraticnih držav po resoluciji Informbiroja, o ude-ležbi delegatin] AF2 v Budimpešti v de-cembru 1948. Za 8. marec se bodo pro-dajale posebne znamkice v vrednosti 2 din. Na ta praznik moramo dokazati svojo povezanost z ženami, ki so z mi-nulo vojno močno prizadete vsled izgub svojih ohok in mož, z ženami, ki se danes nesebično in požrtvovalno zala-gajo za pomoč družbenim naporom pri gradnji socializma. V planu bomo zajele delovni sektor in razdelile delo svojim sočlanicam ter plane predložile Okrajnemu odboru AF2 v Ptuju, če še tega nisrao storile do 20. t m., kakor je bil dan termin. Po rpferatih in diskusijah smt) si raz-delile teren in naloge. Odbornice AFŽ v Ormožu smo se sestale Ormož, februaTJa 1949. Na ©eji šrršega odbora AF2 v Onnožu v janiiarju t. l. smo si odbomice razde-lile področje frontnega dela, ki odpade na nas ter s tem prevTiele obveze, kate-rih i^zvršitev bo predstavljala znatpn prostovalj-en doprinos žen v socialistični graditvi. V nalogah smo se omejile predvsein na pove^avo z ostalimi frontnimi orga-nizacijamj in organi oblasti, za organi-zacijo aktiva, za večji hektareki donos, aktiva za kontrolo, aktiva za prostovolj-no delo. Za načrt nove stavbe na ko-lodvoru imamo svoje predloge v zvezi s čakalnico za matere in otroke. Zavze-mamo se za otroško igrišče. Skrb za povezavo 6 kultTirno-prosvet-nim svetom smo poverile tov. Darinki Hribarjevi, za socialni fond in RKS tov. Miri Skoliber, za povezavo z OF, fiz-kulturo in pionirskim štabom tov. Katici Masten. Za statističarko smo si izbrale tov. Drago Šonaja. Naročnino za »Našo ženo« in »Kmečko ženo« bo zbirala pmd-verjenica tov. Horvat Nada. V časopieih bo zasledovala razp^ise o sprejemu mla-dine v razne tečaje tov Draga Šonaja. Tovarišica Tilčka Debeljakova je pre-vzela vodstvo aktiva za višji hektarski donos, ki bo imel nalogo spremljati de-želsko delo in ga pomacjati usmerjati po planu. Aktiv za kontrolo trgovin, kuhini, Intematov in menz" bosta vodili tov. Je-Hiisejeva in Arkova Skupno bomo izvr-šile priprave za počitniške kolonije. Iz-brale bomo tudi aktiv za prostovoljno delo za graditev zadružnih domov ter za delo v potnoč poštenim kmetom. To-varišica Hribar Darinka ]e prevzela SKrb za vskladitev načrta nove kolodvor6ke zgradbe s potrebami čakalnice za ma-tere in otroke. Da bo čim preje zgrajeno igrališče za otroke v mestni grabj ali grajskein parku, se bomo morale po-brigati odboTnioe. Da bo oživelo delo med ženajni oko-liških naselij, sino si razdelile sektor, tako da bo vzdrževala povezavo z AF2 Loperšice in Hum tov. Mara Polak, za Pavlovce in Lešnico tov. Masten Ka-tica g pomočjo tov. Horvat Nade, za Frankovce in Pušence, Dobravo. Litmerk in Veliko Nedeljo pa tov. Debeljakova in Arkova. Tov. Šonaja bo vzdrževala povezavo z ženami iz Hardeka. To po-vezavo boino ustvarjale in vzdrževale potom mesečnih sestaakov in razprav o aktualnih vprašanjih. Na tej seji smo med drugim tudi skle-•nile, da bomo 8. marec t- 1. praslavile s programom in naštudirano enodejanko. Prednjih obvez nam ni bilo težko spre-jeti ob zavesti, da se vse naše članice zavedajo važnosti v&eh vprašanj, katera smo zajele v 6vojih obvezah, da so to velike in poštene stvari, ki pristojajo ženam socialistične države, zato se ne bojimo voditi članic naše organizacije za temi visokimi cilji teT z njimi sode-lovati s svojim vzgledom. Svoj materin-ski čut, moč naše razsodnosti in požr-tvovalnosti rade zalagamo za delo, ki je vredno zrtev tistih žen naših narodov in krajev, kj so prezirale smn, zaoetalost in ponižanie ter visoko dvigale zastavo borbe, napredka in pravice delavk. kmečkih žen in inteiektualk Ljudska mladina Jugoslavije je borbena organizacija Ptuj, febTuarja 1949. Okrajna mladin-ska kmečka konferenca v Ptuju dne 6. feibruarja t. 1. se je odvijala v duhu naloge, da bd prenesli bogate izkušnje delaveke mladdne iz velikih dosedanjih delovnih akcij pri graditvab. cest, želez-nic, tovairn in podjetij teor izkušnje mla-dinskih delovnih brigad v tovamah in rudnikih na kmečko mladino. Iz refe-rata sekretarja tov. Furlana Dušana sano slišali in si zapomnili praktične prianere teh izkušenj in našiih bodočili nalog v počastitev IV. kongresa LMS in pozneje. Ob tej priliki so bili pohvaljeni aktivi LMS iz Obdelovalne zadruge Gorca-Dežno, Polenšaka, Skorbe, Janeževcev, Markovce, aktiv LMS tov. glinice Strnišče, melioracijske šole v Ptuju, II. leteče če-te v Ptuju in pionirsiki odred »Franca Osojnika« v Grajeni. Tov. Veeel Gvido, Špendel Avgust in Majcetiovič Jože pa so prejeli knjižne nagTade za pomoč mladani pri delu. Ativ LMS v cbdelovalni zadmgi Gorca-Dežno ee je med drugim izkazal v tem, da je vključil vao mladino v iz-obraževalni tečaj, ki ga je sam organi-ziral. V zadrugo je vključil 7 mladincev, ki so ob&nem vključeni v mladimsko or-ganizacijo. VzdTŽuje reden štuidij. Pri-pravlja igro. Aktiv LMS na Polenšaku je od zadnje okrajne konference LMS vkljiičil v or-ganizacijo 25 novih članov. Na izobra-ževalni tečaj je psritegiiil 53 mladincev. V Kmetijsko zadrugo je vključenih 16 mladincev. Ureddl si je mladinsko &obo in kabinet za predvojaško vzgojo. Ima reden študij. Tudti ostali aktivi so izvršili in pre-©egli večino svojih obvez in sklepov. Da bi izvršili tudi naloge v smislu to-kratne konference, so spreoeli slede^če sklepe. 1. Tekom letošnjega 1-eta bomo razši-rili mladiusko organizacijo na vasi za 1500 novih članov. Zato bomo ustanovili 50 novih aktivov — po vaseh, kjer jih še ni, bi pa po stattitu lahko bili — in obnovili .66 aktivov. Posebno pažnjo bo-mo polagali siTomašai mladini. Nabea 6iromašen mladinec ali mladimka ne sme ostati izven mladinske organizacije, saj je to vendar otrganizacija, ki se bori za njegove interese. 2. Mladiini&ka oiganizacija bo buden čuvar pridobitev narodno osvobodilne borbe — Ijudiske oblasti in naše ljudeke demokradje. Zato ne bo nikdar dovolila so-vražrriikoin ljudske oblasti, to je kula-kom in protiljudskim dahovnilkoin, da bi se vrinili v odbore kmetijskih zadirug ali KLO-jev ter na ta način skušali še naprej izkorižčati delovno ljudstvo. 3. Da bomo lahko onemo^gočili delo reakcije moramo pojačata borbo za pra-vilno ideološko vzgojo mladine. Zato bo-mo po v&eh aktivilh LMS ustanovili štu-dijske krožke, zavedajoč ee, da se bo-mo lahko le dob.ro pripravljeni borili proti škod.ljivemu vplivi protiljudske du-hovščine. 4. Ker je v našem okraj-u se precej primerov, da kulaki izkoriščajo viaičarja ali malega kmeta, se bo mladinska ot-ganizacija proti takim pojavom naj-strožje borila. Borila se bo zato, da se v takih primerih, če ni drugače, kulak razlasti, da 6e njemu pusti sanio toliko zemlje kot jo sam potrebuje in kot jo lahko eam obdela, ostala količina zein-Ije pa da se da v last tistemu, ki jo obdeluje. 5. Zavedajoč se tega, da je malo ln razdrobljeno gospodaretvo nerentabilno, bo mladiniska organizacija v našem okra-ju razvila široko agitacijo za vstop v obdelovalno zadrugo nižjega tipa. Potma-gala bo naši Partiji pri formiranju čim večjega itevila takih zadxug in tako ne-posredno pomagala pri dvigu življenj-skega standarda našega delovnega člo-veka. Pri tem bo budno pazila, da ee v vodstvo zadrag ne bi vrindli Ijudje, ki bi skušali na račun drugega živeti brez dela. Predvsem velja to za aktive, kjer so take zadruge že formirane, ali pa se bodo tekom letošnjega leta usta-novile. (Destemik, Grajena, Središče, Moškanjd, Tmovska vas, Sv. Marjeta na Drav. polju, Vitomarci itd.) 6. Povsod, kjei že obstojajo zadružne ekonoTnije ali kjer" še bodo o&novane. bo mladinska organizacija ustanovila de- lovne čete za pomoč in prostovoljno de-lo na teh ekonomijah. 7. V obdelovalnih zadrugai. bo mla-dinska organizacija noidila vso pomoč pri kapitalni izgradiiji zadruge: 6 prosto-voljnim delom bo pomagala pri qradnji gospodarskih poslopij, stanovanjekih zgradb, obdelavi zemlje itd. Borila se bo za uvedbo vseh agrotehničnih mer, ki so možna, da se hektarsk.i donos dvigne na višjo ©topnjo. Borila &e bo za uvedibo nonn v vseb. panogah dela, kjer 6e le mogoče dajo postaviti. Uvedla bo kon-trolne grupe za kontrolo nad čuvanjem orodja, obdelavo zemlje, določanjem nonn itd. Ker je v našlh obdelovalnib zadrugah pereč problem delovne sile, bo mladinska organizacija razvila široko agitacijo za pritegnitev mladine v obde-lovalne zadruge. 8. Čeprav je ravno kmečka mladina do sedaj ogroirmo doprinesla k izgradnji socializma preko svojih delovnih akcij itd., so še vedno primeri, da mladini ne priznavajo tistih pTavic, ki ji pripadajo. Ker je pri nas precej mladrne, ki še niso člani kmetijskib. zadrug, je nujno potretr no, da se čimprej vključi vso mladino, staro nad 18 let, v kmetijske zadruge, da bodo lahko na bližnjih občnih ztoo-rih sodelovali kot enakopravni člani. Aktivi naj se temeljito seznanijo s pla-nom zadruge in KLO-ja, zato naj na svo-je sestanke povabijo tudi predstavniike kmetijske zadruge iri KLO-ja, da jim čim bolje raztolmačijo njihov plan. 9. Preko poletja — v juliju in avgustu — bo OKLMS izvedel v okraju na 12. sektorjih mladinske dneve, kjer bodo aktivi pokazali svoje zn-anje v dramatiki, petju, folklori in fizkulturi. Ti daevi 6e bodo vršili po sledečih sektorjih: Sredi-šče, Ormož, Gorišnica, Mairkovci, Juršin-ci, Desternik., Cirkulaae, Vid, ZetaJe, Majšperk, Hajdina in Strnišče. Aktivi naj takoj pristopijo k pripravam za iz-vedbo teh prireditev. 10. Izobraievalni tečaji morajo takoj začeti z delom povsod, kjer so bili pred-videnl. Sekretarijati aktivov naj stopijo v stik z vodstvom šole, kjer naj se do-govorijo o vseh podrobnostih. S pravil-no agitacijo je treba dvigniti obisk te-čajev na 800 mladine. 11. Kakor laasko leto, bo todd letos mladinska orgaiiizacija z vsema svojimi silami pomagala pri izgradnji zadruŽBib. domov in gospodaTskih poslopij pri KZ-jih. Zato naj aktivi takoj pristopijo k formiranju čet za delo na zadružnih domovih. Čete naj si takoj izvoliio svo-je štabein naj takoj začno 6 kopanjem gline, sekanjem lesa, priipravo mate-riala itd. 12. Ker je letos ogironma potreba po delovni sili v naši ioadustriji, je ravno mladinska organizacija poklicana, da pošlje svoje člaue tja, kjer so najbolj potrebni za izgradnjo socializma — v industrijo. Zato bomo že v februarju mesecu poslali 15 mladincev v tovarnc Jesenice, 10 v železarno Guštanj, 10 v Litostroj, 15 v Tezno prl Maribom; v marcu bomo poslali v železarno Store 5 mladincev, v železarno Guštanj 10, v to-varno Iskra v Kranju 5, v Splošno v Ma-riboru 10, v rudnik Trbovlje 10, Hrast-nik 15, Zagorje 5, Mežica 5; v aiprilu bomo poslali v železarno Jesenice 5, Tezno pri Mariboru 10, Hrastnik 10. — Skupno bomo v teh treh mesecih poslali v industrijo 140 mladincev. 13. Tekom letošnjega leta bo mladinska organizacija gradila Novi Beograd in avtostrado Beograd—Zagreb. Ker Ietos mladina vz produkcije ne bo sodelovala na delovnih akcijah, bo glavno število brigadirjev dala kmečka mladina. Iz na-šega okraja bo šlo na delovne akcije 350 kmečkih mladincev in mladink. Zato je treba že takoj začeti pobirati prijave za delovne akcije in iih takoj pošiliati na OK LMS v Ptuj. 14. Nujno potrebno j€, da mladinska organizaciia posveti vso pažnio vzgoji naših pionirjev Zato naj vsak šolski okoliš Izb&re dva najboljša mladinca za tečaj pionirskih voditeljev, ki se prične 21. februarja v Ptuju Z izvrševanjem prednjih sklepov bo dosežen znaten napredek v prisvaianju bogatih mladin&kih izkušenj s strani mia-dine našega kmečkega podeželja. Sovražniki socialistične družbe pred okrož. Ijudskim sodiščem v Ptuju Senat mariborekega okroinega so-dišča je začel v torek, 22. t. m. v Ptu-iu v »Titovem domu« razpravo proti članom zločinske bande iz Gerečje va- si in okolice, ld jih je obtožil iavni tožilec mariborskega okrožja zaradj zlo-činov v ptujskem okrajti v Casu med ko-ncem 1945 do začetka 1949. Dvorana *Titovega doma« Je bila na-bito polna Ljudje iz podeželja In mesta so z zanimanjem poslušali po vseh zvoč-niktb v tnestu prenašani potek razprave. Odkritje zločinske bande, prekinitev njenega delovanja in prevično kaznova-nje njenih. članov ie našemu Ijudstvu ponovnj dokaz, kako dosledno odkriva-jo organi UDV delovanje sovražnikov socialistične družbe, ki so se izločili iz družbe delovnih Ijudi in se pdstavtll v vrsto zločincev, ki iirti žrtve mi-nule vojne niso dovolj velike in so jitn pridobitve Narodno oevobodilne borbe premalo svete, da bi jih sprejeli in po-raagali delovnemu ljudstvu prertiagova-li težave za dosego lepšega in boljšega življenja narodov in držav socializma. Javni tožilec Je prečital obtožnico Iz obtožnice, ki jo je prečital javni toiilec, je bila razvidraa vrsta zločinov. Obtožefti Koren Ivan in ubili banditi Tomanič Martin, Burjan Framc ter Peč-nik Ivan so koncem leta 1945. z orož-jem pobegnili iz JA in nato v febniar-ju 1946 zahrbtno ubiU dva borca KNOJ-a, ki sta jih aretirala in vodila protj Strnisču. Presli so nato v ilegalo in se povezali v bando z natnenom, da vzpostavijo zveno s tolpami, kl sta jlh organizirala po navodilu NKKJ bandit Skamldč v Slov. gor. in bandit Senčar v Ptuju. Po zajetju oziroma razb:tju na-vedenih tolp so izgubili stike z inozem-stvom in svojo bando uredili v rapar-sko tolpo. Od leta 1946. do začetka 1949 je bila izvršene vrsta težkih razbojni-štev. Kmetijska za-druga v Selah je bila trikrat izropana. Izropani sta bili tudi kmetijski zadrugi v Mihovcih in Trni-čah. Poleg umora dveh KNOJ-evcev 1946 je izvršila ta tolpa roparaki napad na patrolo NM v Podiožah. Pri tem je bil ubit miličnik Berdon,, miličnik Jaranik pa teiko ranjen. Pod krinko milični-taclji skupno z ubitimi bandati Tomani-čem in Burjanom ter Pečnikom z brzo-strelko zalirbtoo u.inoril dva borca KNOJ-a Turni^ri Ivana in Peluca Fran--ea 4er ^iua j.Uvzali acofige. Skugao z ostalimi se je skjdval v btinkerju. Po obsojeni Taplaik Katici je iskal zvezo z bainditean Skamiičein in Senčarjem ter v poletju 1946 pobognil preko meje v Avstrijo.. Ules Malam je v oktobrn 1945 po-begnil rz JA in pri tera odnesel s seboj brzostrelko, ki jo je vzel v skladišču, po a/retacijd pobegnil iz zapora vn se nato do 7. I. 1949 skiivaJ v bunkerju na svojem domu. V oktobru 1947 je dofoil preko dbt. Topla.k Ludvika zvezo z banditi Tomani-čem, Burjanoon in Pečiuikom. Z njimi se je pogosto sestajal t&r koval načrte za beg v Avstrijo. Sodekrval je v oboivj-ženih pohodih bande. Dne 15. III. 1948 je sodeloval pri oropanju Kmetijske za-druge Sela, od koder so odnesli za 30 tisoč dan blaga, dne 21. IV. 1948 pri oropanju Mohorič Ane iz Doliča, kateri so pobralri 4000 din, in še isto noč pri Lahu Ignacu in Kovači^ Tereziji v Zg. Velovlaku ter jima odnesli 2600 din. V avgustu 1948 je bil izix>pan KLO Mihov-ci, kjer je bilo pobranega blaga v vrednofeti 82.710 dion. Turk Franc se je v juffliju 1948 pre-ko Tomamčeve in Burjamove druzine povezal z banditd Toonaničem, Burjanonj in PečnLkom ter se z njinii pogo«to se-stajal. Junaja 1948 je prejel od Toma-ni-ča lovsko puško, 13. XII. 1948 pa pišlo-lo ter nato kot aktivni član bande so-deJoval pri oboroženih akcijah. Dne 14. XII. 1948 je obvestil Tomajviča, da ima-ta dva delavca na Ptujski gori orožje. S tem je dal pobudo za prisilen od-vzem tega orožja. Se i.sto noč je vodil ostale bandaie na pohod. V Podložah je prdšlo do napada na d"va člaina NM. MiliČ3iik Berdon je bil ubk, Jaffaniik pa težko ranjen. Oba sta bdla oropana. Plen je odneeell Turk. T o m a n i č FTanc je od jtmija ali }u-Uja 1946 \rakževal tes-ne staike s siiiom MartAnotn isi o&talimi člaini tolpe, jih sprejemal na svojem domu, jim nudil hrano in zatočišče ter izhodišče na ro-parske pohode. Kot lastnik posestva je dopustil gradnjo bunkerja, kjer se je skrivaJa toipa in branila naropano bla-go. Vedel je za delovanje toipe od umo-ra KNOJ-evcev dalje in za ropanje zadrug. To je odobraval. Okoriščal se je tudi z naropanim blagom. Dobil je za svojo uporabo par čevljev, dva para nogavdc, nekaj srajc in cigarete. T o m a n i č Neža se je v lelu 1946. podobno kot oče in sestra povezala z bratotn in cetalimi člani tolpe, poma-gala kopati bunker, sprej'ema]a člane tolpe, skrbela za njibovo prebrano in varnost Bila je z banditi dogovorjena glede znakov za sporazumevanje v pri-meru nevarnosta. Delovanje bande jj je bik) znano in ga je odobravala. Preje-mala je del naropanega blaga. Tomanič . Angela ae je v j^undj-u aJi juliju 1946 povezala z banditi. Po-magaJa je kopati bunker za brata Mar-tina. Vedela je tudi za kopanje central-nega buokerja v gozdu. Z banditi je imela dogovorjene znake za obveščanje nevarnostj. Skrbela je za prehretno ban-ditov. Bratova pisma je nosila Osenjak Nežl. Prenašala je pisma in pakete Oge-njak Neže, ki jih je pošiljala njenemu bratu Martinu. Kot članica tolpe je na-dalje vedela za ropareke pohode in jih odobravala. Od naplenjenega blaga je prejela pet kombinež, pet parov hlack, bluzo, pet parov nogavic in par čev-ljev. T o p 1 a k Ludvik se je v septembru 1947 povezal preko Burjan Roze in nje-nih hčera z banditi Tomaničem, Burja-nom in Pečniikom. Od Burjana je prejel pištolo. Ko je izvedel od obt. Jerenka, da se Ules ©kriva doma po naročilu Burjana in na željo Ulesa, je povezal slednjega z banditi. Kot član bande je vedel za njeno delovanje, za umor KNOJ-evcev in za trikratno oropanje Kmebijske zadruge v SeJah. To delova-nje je odobraval. Pogosto se je shajal s člani tolpe, raz-pravljal z njirai o moi-nosti prehoda meje in |iJi obveščal o obmejnih prilikah. Stalno zvezo je vzdr-ževal z Ulesom. Tega bi moral obvesti-fci za slučaj skupnega bega v Avstrijo. Prav tako se je razgovarjal z banditi o nalogah tolpe v zveei s po njih*za-mašljenem pneobiatu y ELRJ. Za pomoč pri organiziranju in delovanju tolpe so po- trebni tzobraženi zločinci Planinšek Franc je zvedel 6. VII. 1947 od Burjanovih sorodinikov, da se bandit Burjan sJcriva na svojem dorna in se je nato s posreidovafljem Burjan Roze z njikn povezal. S pomočjo Kajzers-bergerja in z vednostjo ter odobrava-njem žmpnika Skuhala Vekoslava 6e je sestal n«ike noci z banditi Tomaničem, Burjanom in Pečnitkorn v cerkvi na Haj-dini. Po daljšem razgovoru jih je izpo-vedal i,n jira dal odvezo z zatrditvijo, da je umor KNOJ-evcev upravičen, ker ga smatra kot silobran pred komunisti. S tem je pnstal na ziačrnsko deiova-nje bainde iaa }o maraAno podpri za oa-slednje delo. V času svojega službovanja ktrt ka-plan je očitno manifestiral evoj sovražal odnos do ljudske oblasti, napovedoval spremembo družbenega reda v FLRJ ln kot verski predstavnik izrabljal svoj vplivnd položaj oad verniki. S tern je da-jal pobudo za protiljuds>ko delovanje xa. vršil propagan,do proti obstoječi držav-ai ureditvi v FLRJ. Kajzersberger Ivan je zvedel jeseni 1947 od Burjanove, da se sknva bamdit Burjan na svojcni doifiu. Novein-bra iste^a lela je stopi] z njim v stilk m zvedel tudi aa astale člane tolpe ter za umor KNOJ-evcev. Na prošnjo Bur-janove je posredoval pri kaplanu Pla-ninšku za sestanke z banditi. Uspel je, da je prišto do seetanka V Cerkvi. Ban-dMa Burjana je opozarjal, naj bo pre-viden. Burjan Roza /e zvedela takoj po umoru KNOJ-evcev, da je pri dejanju udeležen sin Frauc. Sprejela ga je na dosnu io mai nudila zatočišče in hrano ter doipustila, da si je s pomočjo o«talih bandito-v, ki so se vea čas pri njih sha-jali, zgradil bunker. Pr\ teh delih je po-magala tbdi ena izmed njenih hčera. V buinkerju se je sio skrival do zad-njega. Za prikrivanje tolpe so bili potrebni pomočniki Skuhala Vekoslav. Kaplan Plamin-šek ga je seznanil s tem, da se skriva-jo i*a svojah domovih banditi Toman-ič, Burjau in Pečniit zaradi uraora KNOJ-evcev, kakor tudi o tem, da poareduje Katjzersberger sestanke z njirai. Sesta-nek v cerkvi ]e odobravel, kaplaTva Planinžka pa opozarjal, naj bo v stvari previden. P e c n i k. Franc }e vedel za sodelo-vasije bTaita Ivaoa pri napa-du tn umo-ru KNOJ-evcev v letu 1946., kakor tu-di, da se ta skriva v biin/kerju, ki si ga je zgradlil, in da se veokrat shaja z ostaliml banditi. Vedel je tudi, da je tolpa oropala Kmeitijsko zadrago v Mi-hovcih in da je od apoipainega blaga do-bil brat Jaže blago za o^bleko in srajce, oče pa cigarete. Slišal je od banditov, ko so se razgovarjali, o skorajšnjem preobraitu v Jugoslaviji. V letu 1946. ali 1947. pa je zaojpal Požgann, da se brat ski±va. O s e n j a k Neža je kot u«lužbenka v KZ vzdrfevala stike z banditom To-manicem. Njegova sestra Tomanič An-gela ji je prjnašala bTatova pisma, na katera je po isti potd odgovarjala in mu pošiljaila batenije ta žepne svetilke, bon-bone in drugo drobnarijo. V času od 1947 dalje se }e večkrat s Tomaniče-m sestajala, ga opozarjaJa, naj se pazj, ker mu preti nevamo«t. Od njega }e is-vedela o deJovanju bande. Požgan Alojz se ]e v lehi 1947. sre-čad z bamdMom Pečnikom, katerega je pozval, naj pride na se&tanek. Na tem se je nato razgovarjal s Tomaničem in BurjaTiom. Za tem se je ponovno sestal s Pečnikom na njegovem domu oz. v butiikerju. Tu je srečal tudi ostala ban-dita. Vedel }e, da so oboroženi in da nameravajo v Avstrijo. O skrivanju banditov ki o njegovih tanjiker^h je pripovedoval Koren MarijL T u r n š e k Jaiiez si Je ob demobiliza-ciji rz JA 1945. Ieta prtdržal puško v nameri, da bi imel svoje orožje. Vedel je, da se banditi skrivajo. Od Franca Turka je takoj po dejanju zvedel o ak-ciji na Ptnjs,ki gori in o napadn na pa-truljo NM, pri katerem )e bil vYA\ mi-ličnik Berdon, Janmiik pa ranjen. Jerenko Martki se je v jeseni leta 1946. srečal z banditom Ules Mihaelom, ki se je sikrivail in )& o tem obvestil obt. Toplaika, nakair je ta povezal Ulesa s tolpo. Sestal se je vsaj 30krat s obt. Milanom Ulesom, 2a katerega je vedel, da je oboTožen. Od njega je tudi teve-dd, da se ostaM baaaditi skrivajo doma in da so izvršili ttmor KNOJ-evcev v 1. 1946. ki rnnor miličnfta Berdona v letu 1948. Koren Mairija . Je v letu 1946., po umoru KNOJ-evcev, govoriJa z bratom Koren Ivanom. Od njega je Izvedela za potek dejanja, o tem pripovedovala oče-hi in materi. Vedela je, kje se brat skriva m končno tudi to, da je odšel V Avstrijo. Istočasno je navezala stike z bandiiitom Tomaničem, kJ ga je večkrat srečala in preko niega zvedela, da se skrivata Pe&nik in Burjan v bunkerjih, ki sta si jih zgradila ter da sta oba oborožena z brzostrelkama. Po prečitanju obtožnice je javnl toži-lec obrazložil obseg in karakteristiko kaznivih dejanj in predlagal strogo kaz-novanje jfobtožencev brez upoštevanja olajšilnih okoliščin. Iž množice je bil iznešen predlog ha strogo kaznovanje raorilcev in njihovih pomočnikov, ki je bil potrjen z aplav-zom. Obtoženi 60 izjavili, da so razuraeli obtožnico. O obt. Korenu se je razprav-Ijalo v njegova odsotaostL Kako so se obto-ženci zagovarjali? Iz zagovoror obtožencev oziroma nfl-hovega izmikanja točnim odgovoroin je dokazano, da se je banda mogla razvi-jati in obstojatt le zaradi tega, ker je imela tnoraino oporo in pobudo v ka-planu ter župniku na Hajdini, kl sta iz-rabljala svoj duhovniški položaj in vpliv nad Ijudmi v Gerečji vasi. Mesto odpora in prezira so našli mo-rilci in roparji v njima zaščitnlka in pobudnika ter spovednika, ki daje ban-ditoro odvezo in obhajilo tudi za umore, staršem in sorodnikora pa tolažbo, da bo kohec Ijudske oblasti. Prvi se je zagovafjai Turk Pranc Pojasnil je dejanja iz obtožnice in da-jal zadevne odcrovove na vprašanja pred-sednika senata. Preds. senata: »S čim Vas je Tomanlč prepričal, da je to pravilno, kar počne?« Obt. Turk: »Tomanič tni je rekel. da bo pri nas preobrat, da pridejo sem An-qleži.« Ko je pojasnil šenahi dogodke \z bb-tožnice. fnu je stavil nekoliko Tprašanj tndi javni tožilec. Tožilecr »PojasnltR, ka] Vae je vodilo v banditsko družbo?« Obt. Turk: »Banditi Tomanič in drugi so mi rekU, da se borijo 2a krščansko vero proti komuhizmu.« Preds senata: >Zakaj bi «e bilo ^reba boriti za krščansko vero? Ali Vana je kdo branil iti v rerkev? Obt. Turk: »Tako so mi oni rekli. Go-vorili so to zato, da bi brisali Ijudem oči, v resnicl pa so ropali.« ToziJec: »Kaj Vam je izjavil Tomanič ob prilikl, ko je umoril člana NM Ber-dona?« ObL Turk: »Ko smo šli po umoru 14. dec. 1948 domov s Ptujske gore, mi ie Toriianič prl Strnišk^tn nasipu rekel: Enega greha sem se že spovedal pri ka-pianu, sedaj se boro moral spovedati se drugega. 6e je izmikal, dati točeo odgo-vor o tem, da je vedel o akrivaoju baor ditov, nazadnje pa je dejal: »Vedei sem, da se banditi včasih skrivajo doma, včasih drugje, ker po perilo hodijo do-mov«. Glede sovražnega razpoiloženja napram Ijudski obJasti je rekel: »Nisem bil na-sprotnik politični oblasti. Slo je za go-spodar&ke zadeve. Kritialral sem glede davka, krompirja itd.a. Na vprašanje senata o pričakovanja spremembe v oblasti je izjavil: »Priča-kovala sva s kaplanom, da se bo re-žim omilil«. Na koncu je še izjavil, da ofcžaluje priznano dejanje. Obt. Tomanič Franc ln Burjan Roza sta se pri zagovoru delala nevedna. Za-radi čustev kof oče in mati svojih s4-nov nista prijavila, četudd sta vedela, da sta morilca. Obt. Burjan ižoza je poleg tega T zagovoru Zdnikala, da bi bil Kajzersber-ger na njeno prošnjo posredoval spoved pri kaplanu Planinšku. Pri soočenjn je obt. Burjanova prosila, naj vpraša ka-plana, kaJko bi bilo s sinovo spovedjo. Obt. Burjanova pa je trdila, da se tega ne spominja, da nič ne ve o dogodku s kaplanom iB sinom zaradi spovedi. Slabe posledice duhovniškega vpliva na Burjanovo so se pakazale pri preis-kavi kakor tudd pn zagovoru. K6li Jn zaplembo pre-moženja z zakonsko omefitvijo} Osenjak Neža na 8 let prisilnega de!a, 21etno izgubo državlj. pravic; Turnšek Janez na 5 let 6 mcsecev prisilnega dela z odvzemom prostosti; Jerenko Martin na 5 let prisilnega de-la in zaplembo premoženja z zak. ome-jitvij-o; Koren Marija na 7 let prlsilnega de-la z odvzemom prostostij Po objavi sbdbe je prisotha množlca s ploskanjetn dala svoje pritrdilo na sodbo. S to sodbo je naše delovno ljudstvo ponovno dokazalo vsem, ki poskušajo rušiti napore &ocial. graditve, da se je iz njegovih vrst sarn lzločil za dolgo dobo let tieti del naše družbe, ki ni znal ceniti, kaj je svoboda in demokracija v FLRJ in da so s krvjo plačane pri-dobitve, kj si jih ljudstvo ne pusti je-mati niti od zunanjih, še manj od no-tranjih sovražnikov social. družbenega reda. Odbornice AFŽ na sektorski konferenci pri Vidu V i d, febraarja 1949. Na sektoreki kcn-feren-ci AFŽ smo adbornice AFŽ napo-vedale tekmovanje AF2-odboru Dravinj-ski vrih. Tekmovale bomo z fczvedbo ra iideležbo brahnih krožkov, z tevedbo na-bdralne akcije za šalsko kuhinjo in s povečan.jem števila naročnic »Kmečke žene«. Istočasno 6o napovedale odbornice AF2 tekmovanje AFZ-odboru Pobrežje T gornjih točkata, zraven tega pa še v odkupta fižola, jajc, bučnic va spnčndčinGga eemenja. "Vsi AFŽ-odbori naSega ©ektorja bodo izvedli akademijo za 8. marec s progra-mom pri Vidu. Od svojih mater io starih Ijudi &mo 6e navadile praznovati spomin na žene iz davne ver&ke zgodovine, s praznova-njem na dan 8. marca pa bomo izrazile svoje zadovoljstvo, da lahko praznujemo dan, ko ždve junakmje našega časa; po-štene matere, delavke, kmečke žene in intelektualke z roko v roki ustvarjajo pogoje za srečno življeTije naših otrok in izpolnjujeino naloge želj in načrtov neštetih ien, ki so v minuli vojni mo-rale za našo svobodo padatd pod zločiTiskimi udarci fažietičnih moriJcev. V Grajeni smo začeli z delom Gra jen a, febrnarja 1949. Na sveč-nico je bil lep sončni dan. V novo usta-novljeni Kmetijsko-obdelovalni zadrugi na Grajeni tega dneva nismo praznovali. Za nas so se zaceli dnevl zadmžnega dela, praznovali pa bomo, ko bo naše delo rodilo sadove. Tudi v Ptuju so vsi delali. Na ta dan nam je bil obljubljen trak-tor, s katerim bi prevažali iz ptujske klavnice na naše njive gooj. Nakladat smo šli 4 člani zadruge. Z nami je bil tudl 15-letni Kunstekov Pepek. Težkega nakladalnega iu umazanega dela se ai baj. Svoj prvi zadružnj trudodan }e začel z veseljem, jezil pa se je, ko traktorja ni bilo na dogovorjeno tnesto. Iz Ptuja grede smo se srečevali z do-mačimi Ijudmi. Bili so praznično oble-čeni. S seboj smo nesli gnojne vlle. Cvetkov Zepek Je ta dan praznoval. Sre-čalj smo tudi Strgarjevega Janeza. nje-govo ženo in Gašparičevo Ailgelo. Šli so svojo pot, prepričani, da je tako pia-vilno, mi pa zopet svojo v zaveisti, da za-upamo v moč ljudskih množlc in da sto-pamo po poti, ki ^o bo našel tudi Cvet-kov Zepek in drugi Planski napori so nespravljivi z nedelovnimi funkcijonarji Rogoinica, febr. 1949. Redne seje našega KLO smo se udeležile tudi pred-stavnice množičnih organizacij. Skupno s funkcionarji KLO nas je bilo zbranih 7 žensk in 10 moških. Da se ne bi mogel lanskoletni poiav nedelavnosti poedinih odboinikov v KLO uveljaviti tudi letos, smo se pri-drnžile predsednikovi ostri kritiki ne-delavnosti v odboru. S tem se zavlačuje celotni upravni aparat, na drngi strani pa je onemogočeno našim Ijudem, da bi našli v Ijudski oblasti svojega zaščit-nlka. Primer neagilnega odbornika KLO je bil pri nas Vinko Brenčič. Preziral je zaupanje naših volivcev, potom kate-rega je prišel v KLO. Nalogo za nalo-go je odklanjal. Tudi tečaja poročeval-cev za komunalno gospodarstvo v Ptu- ju se ni hotel udeležiti. Tako se brez-dvomno v odboru ne bi obnašal, če bi šlo za koristi premožnih ljudi, za naše delavce, male in srednje kmete pa ni-ma razumevanja. Njegova funkcija Je prenešena na njegovega namestnika. Na isti seji je bila med drugim tudi obširna razprava o letošnjem množič-nem delu. Napravili smo skuj>nj plan, da začnemo z delom na Zadružnem do-mu s pripravamj materiala: peska, gra-moza, lesa itd. Za denarno pomoč bo-mo odbornice AF2 izvedle nabiralno akcijo. Na skupni redni seji smo se prepri-čale, kako Je potrebno sodelovanje med upravnimi in političnimi funkclonarji v kraju, kar ustvarja najboljše pogoje za uspešno delo na vasi Ptuj bo dobil obličje razgibanega mesta Ptuj, febr. 194S. Na zasedanju MLO v Ptuju v začetku t m. je bila med drugim razpra/va o lanskoletnih uspebih, težavah in nepravilnostih ter o p-lanu za leto 1949. Glede obrtndih delavnic je bii sprejet sklep, da bodo dviguile kvaliteto iz« delikov in izvrševanje tekočih popravll za lokalne poirebe. Po dodatnem planu za lefco. 1949. bo v sklapu sedanjih obratmh prostorov MOD dograjena mi-zarska delavaica, fcair bo omogočilo cen-tralizadjo uprave vseh delavuic. Ko-munalno goepodarstvo bo težilo za ustvajTjanjem lokalne dodatne protizvod-nje, ki bo odgovarjal« nujnim potrebam ljudstva. Podjetje za upravo zgradb občeljud-ske imovine bo delalo ˇ letu 1949, pred-vsera na usposablianj« prostorov za sta-novanja. V to svrho bo p-opravljeno po-škodovano zidovje, ocišfene in otneta-ne bodo stene in drugo. Da bodo zgrad-be občeljudske imovine v redu in čiiste, bodo v zgradbah odgovornl Tjudje, ki bodo za to skrbeli. S pomočjo množičnih organizacdj in trvidevnosti stanovalcev se bo posrečilo odstranjevati dosedanje težave in nepravilnosti pri stanovalcili. Gradbena ekipa 27 kvalificiranih in ne-kvaJificiTanih delavcev bo moraJa poži-vetj svojo delavnost, da bo zinagovala nujna in redna popravila na 250 zgrad-bah, ki jih stanovaild saml ne morejo popravljati. Potrebnega bo tudd več ma-terijala iin manj težav, ki so zavlačevale dek). Na Paaiorami bo dovTŠena kupola vodneniu rezervoarju, nadaljevala pa se bodo tudd ostala vodovodna dela. Po-6lapje vodne črpalke v Skorbi je dogra-jeno. Zgrajeai bo tndd most čez Studencnico. Pri tem delu bodo morale sodelovati mnažičiie organizacdje, ki bodo v pomoč gradbenemu podjetju, ki nima dovolj svoje delovtie sile. V slučaju zanemar-janja te pomoči bi prešlo podjetje na večja planska dela, čez Studenčnic5d pa bi §s vnaprej ostala lesena brv. Mestni go6tin&ki obratl bodo morali obračunati z zapilščano prejšnje uprave, d« se bodo labJco uveijaTnli z dobro po-stTežbo in finančno aiktivnostjo. Uredd-tev obratov samih se bo morala izbolj-šati, na delovna mesta pa postaviti uslužbend, ki bodo napTam gostcsn pred-siavniiji eocialističnega gostinstva, ne pa samim sebi nadležni služabndki. No-va uprava bo morala posvetiti dovolj pozornosti razširitvl gostinstva in skrbl za službeno potujoče ter turiste. Peča v mestnih pekarnah bodo mo-dernizirane, da bodo sposobne izpolnje-vati v času in obsegti naloge preskrbe delovnega ljudstva s kruhom. Mestna ekonomija bo morala uvelja-viti svojo nalogo o dodatni preskrbi prebivalstva Ptuja in industrijskih cen-trov z zelenjavo in drugimi pridelki, ki jih n| mogoče dobiti iz oenovnih vi-rov preskrbe. Zasedanje se je zavleklo v pozne ure. Razvojna pot mesta Ptuja tekom prve petletke bo dala staremu izglfedu Ptuja obličje lepsega, domačega in razgibane-ga mesta na Dravskem polju, ki se Je rešilo pečata nemikutarske preteklosti. Obramba domovine je naša najvišja dolžnost Gorišnica, febr. 1949. Obvezniki predvojaške vzgoje smo prikazali v ne-deljo našim ljudem v prosvetni dvorani uspehe svojega dosedanjega dela. Tru-dili smo se, da bi pospešdli predvojaške vaje vzporedno s prosvetnim delom. Odigrali smo Jurčičeve »Rokovnjače«, ki prikazujejo čas vladanja Francozov v Sloveniji in borbo našega naroda za svobodo. S prvim no&toipom smo predočili pri-sotnim ldk mladine v novi Jugoslaviji in njene graditve na vseh poljih, da bi bi'la sipo-sobna očuvati z velikimi žrtvami plačano svobodo. Gledalcev je bilo več kot kdajkoli. Največ je bilo mladincev, ki so hoteli videti, kaj smo se naučili v taiko kratkem času. Naši predstavl so priso®tvovaii tndi zastopniki JA in organi ljudstke dblasti. Vese.li smo bili njihove prisotnoeti in truda, ki ga vlagajo za novi kader mla-dine. Hvale?ni smo tovarišem za trud, da se čimbolj in čimprej usposobimo v obramnem kot v prosvetnem pogledu. Ker smo spozn»aJi lepo življenje v so-rialLstičmi družbi nove Jugoslavije, smo sklenili svoje delo prikazati taidi sosed-nim mladincem za vzgled, da radi spre-jemamo socialistično vzgojo. V ta namen bomo odigrali »Rokovnjače« ob nede-Ijah v sosednih centrih, zraven tega pa ! si bomo pripraviii igraližče m vežba-lišče. Vemo, da so nekateri centTi pred-vojaške vzgoje zaostali glede prihajanja na predvojaške vaje in predavanja, ker j se niso pravočasno in pravilno oprijeM prosvetnega dela. Ce bo to delo bolj zaieto, bo tudi odsiv pri predvojaški vzgojd boljši O tean imamo v centru Gorišnica irkušnje. Podvamo mladince-obvezniike ostaKh predvojaških cenrtrov, pohitite s polno j lideležbo pri vajah. in predavanjih, da ne boste zaostajadi za našim centrom. Naša svela dolžnost je, da čuvatno pridoibitve soci^aldstičaie Jugo6lavije. Ni med nami v gnječi. Stoji ob šoferju. Dobro se jl zdi, da lahko v Mariboru ureja svoje »nujnosti«, kadar se ji za-hofe. Navadila se )e na te vožnje, na uslužbence avtobusnega podjetja in stal-ne ter slučajne potnike. Tako pač pri-de človek v živlfenju naprej. Avtobus Je praktičen. Dostl ne stane, med vož-njo nl hladno in hitfo prideš dalje. Drugače je ljudem, ki ostanejo še kak trenutek na postaji, gledajo za avtobu-som, stiskajo od jeze pesti in si misli-jo: »Prokleta protekcija ...« Po pravic! bj se morali delavci, mali in srednji posestniki danes voziti na državnih av-tobusih. Gruntarji naj se vozijo s svo-Jimtj konji na kolesljih kot so se nek-daj vozili. ko smo se Jim ogibali tla rob ceste, da nas niso pohodili njihovi konji. Danes silljo zaradi nujnosti na avtobuse, ker je to boljše. Mi bi morall zapreči krave, če bi se hoteli peljati v Maribor, ker nimamo koles all pa se ne znamo na njlh vozitl... Razočarani se vračajo na svoje domo-ve. Vsa družina obsoja vsiljivost, ki je pravo nasprotje skromnosti malih ljudL MlajSi pa pravijo: »Krivlce moramo sa-mi odpravljati in sj ta svet urediti tako, da bomo živeli kot nam prfstoja«. V Podgorcih si želimo večje izobraženosti Podgorci, februarja 1949. Da ne bomo zaostajali za mladino dni-gih krajev v ptujskem okraju, obiskuje-mo izobraževalni tečaj 3 mladii^te in 17 mladincev. Predavanja imaino v sredah in petkib. od 14. ure dalje iai jih redno obislcujemo. Predavata nam tov. Penk Ivo . in tov. Marin Štefka ta računstva, slovenščine, zgodovine 'ih zemljepisa. Tvarino različ-no zapopadaano. Vsi ne dojemamo ena-ko. Nekateri se borimo še z osnovnimi računskimi operacijami, čitanjem in pi-sanjein po narekovanju. Kdo bi se nain čudil, saj pred osvoboditvijo ni nikdo imel interesa, da bi me hčere fai sinovi na vasi bili čimbolj izobraženS. Delo nas je riščalo k tlom. Po dnevi za uče-nje niemo imeli prilike, zvečer pa emo bili preveč utnijend od dnevnega dela. Na tečaju se seznanjamo z razvojem družbeniib spremerob pri nas ki v evetu. Počasi in sigurno se nam odpira pravilni pogled na vrednost življenja delovnih Ijudi v tovamah in na vaseb-. Tuje in krivi-čn-e so nam sedaj razne laži o so-cialisučni družbi, ki jih se poedinci radi I širijo med našinii nepoučenimi ljudmi, da bi 6 tem obdržali svoj vpKv nad viničarji, ki ee jim izmikajo iz irkori^če-vanja. Na t-ečaju spoznavamo, da je neizabra-ženost najhujši sovražnilk delovnih ljudi na vasi. Ob podpori ljudske oblastd bo posto-poma preliajal tudi na naše podeželje predvssm med nas mlade ljudi duh bor-benosti proti vsemii, kar se poskuša iz i preživete pTeteklosti uveljaviti pri razvi- { }are biti igralcu v pomoč za dobro igranje. Razen vaj imejte režiserji z igralci čim več fazgovorov o drami, o osebah in na splošno o Gankarjevih delih in o vsera, kar je v zvezi s študijem drame »Kralj na Betajnovi«. Prav ti razgovori z igralci bodo omogočili režis&rju in igralcem poglobitev v delo. Uprizoritev bo na ta načui uspešnejša. Podrobnejše nasvete bomo dobivali na režiserskih sestankih. Rudarji Okrajnega rudnika v Podgorcih smo prejeli nagrade za 1948 Vičanci, februarja 1949. Ob začetfca letošnjega leta so ptujska okrajna pod-jetja razdelila nagrade iz aklada vodstva svojim delavcem in nameščencein. Tudd v našem podjetju »Okrajni pre-mogovniki Podgorci« smo prejeli nagra-de po socialistifcnem aačelu: »Vsakomur po nj&govih zaslugahk. Delamo dalje. Naše delo }e težko. Ne-prijazni so rudniški vpadi in rovi, ko na prostem sije sonce. Večkrat smo tudi zunaj tiho, drugič pa razpravljamo o po-daljšanju rova, izkopavanju, izražanju in prodaji, svojih živiliskih kartah. tekstil-nih nakaznicah in plačaii. Tov. Heber Jože, Petek Ferdo in drugi nam radi povedo kaj o svojam življe-njii. 2ivijo vsak po svoje. Večkrat tudi pr'i tej skromnosti pridejo težave. Osta-nejo doma dan za dnem, pomagajo že-nam ali pa gredo na protiuslogo kme-tom za njive, oranje, vožnje, listje... Zopet ee vrnejo k nam na del-o zaskrb-ljeni, včasih nevoljni. »Nisem kmet ia ne delavec« se jezi včasih eden ali dru-gi in dela, ne da bi se pri t«m zavedal, kako hitro rainevajo ure in dnevi. Drugi nim ajo ne njiv ne krav, kolin in ttTd4 ne ti&mf^mm*au j 11 — Orjejo 6an va. mdinikTi. V nj