Stav. 213. (Posamczaa RtfMn 8 fhifjcv*) t Trata. w —tak. 3. i»gwte 117 Ltttnlk XIII. lllllfl Undoiitv«: Ulu Sv. tmrn eb 5 zjatr||. NtroCalat *■«!•: Za etle leta.......K 11*90 'rta ......................0 IMI In BMKt .....................0 rW |tti«fl|ilfliii|«aMliMi......• *M Si p® kta ^ Ml L T- ' B "v Z. ^ 1 1 'H..'** i - j foitaeaaa Itevllke .Edinosti* te prodjjajo po I vinarj«^ ■stardi ftevUke po 10 vinarjev. Oglasi te računajo na mf! I metre v llrckosil ene kolone* Ceno: Oglasi trgovcev fn obrtnikov ..... mir. po 10 vtar Otrartntee, zahvale, poslanice, oglasi denarnih u- vodov......................mm po SO vfn. Ogiari v teksta Usta do pet vrst ........K 10.-* vaaka nadaijna vrsta.............- Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Maae sprejema lnseratnl oddelek .Edinosti'. NaroCnloi In reklamacije se poSUjajo upravi lista. PlaCuJe se izkljuftio I« upravi .Edinosti- — Plača in toži se v Trstu. Uta jil isavatai oddelek se nahajata v ulici $v. FranBIta *-*>. — PoftnohranilniSni raCun R. '41.652. Z DunoM. (Oi našega posebnega poročevalca). 1. avgusta. K položaju. — Prenagljeno delo. Čitatelji »Edinosti« so se gotovo začuditi poročilu o prihodu neke nove vtatie, ki naj bi nadomestila sedanji začasni Seid-lenev kabinet skoro samih uradniških voditeljev. — V popolnem nasprotju z vsemi dunajskimi listi je bila označena ta nova \iada tudi le za nekaj nestailnega, nekaj začasnega, kar nikakor ne odgovarja živi potrebi, da bi močan in sarno-svesten parlament dobil tudi — močnega in sam os vest nega vodnika v vladi, ki razpolaga z veliko večino. — Dokler ni možna taka rešitev, je bilo rečeno, pa po-čakajmo Se, da čas sam izsili tako rešitev, ki s krepko roko poseže v usodo avstrij-kih narodov. Seidierjev uradniški kabinet je še najbolj naJolien in more izzvati najina-i nasprotstev; le nekaj ekscelenc in ministrskih pokojnin bo manj, kar končno ni tako velika Škoda. Da je deiinitivna rešitev iz sedanjega j ženje vsled dogodkov zunaj Galicije. —. pusti povsem samet da lepo sami med sa-I »Edinost« je o teh rečeh že »čovofjna po- bo rešimo vsa sporna vprašanja in si ročaja. Vzroki so tako globoki, da jih danes še ni mogoče dovoljno presoditi — Poljaki tudi ne razpravljajo o teh rečeh z dr. Seldlerjem, pač pa z — grofom Czer-nfnom. Od odgovora, ki jim ga on »da, bo zavisno njihovo stališče nasproti dr. Seid-lerju in avstriiski vladi. Malo čudno, ali tako je! Ta teden bo »Edinost« najbrže poročala še o Tajnih avdijencah pri cesarju. Vse to Je v zvezi s to krizo In njeno rešitvijo. ♦ ♦ • Pojmi se bistrijo. Sporočil sem že prepričanje slovenskega politika, da znani incident v Pragi z dr. Korošcem in dr. Krekom ne bo imel nikakih slabih posledic za češko-sloven- sko vzajemnost. Polkik, ki je došel včeraj iz Prage, mi Isto ]K>trjuj£ in celo zatrjuje, da je bil ta incident zelo potreben, ker pripomore, da se ozračje prej očisti in da se pojmi zbistrijo. Dejal je, da je nenadni odhod jugoslovanskih politikov deloval na češko provizorija prav težka naloga sedanjih dr-j javnost jako mučno, posebno pa še, ko so žavnikov, to te pa bridka resnica. Težka Ukrajinci tudi odpovedali svoj dohod ter v tem smislu, da bi po eni stran; varovaia pcželjivost Nemcev m Madžarov, po drugi pa vsaj približno zagotovila večino avstrijskih narodov. Ali -a bi se upali prihajati na da:i s takimi predlog', kakršen je ta s 17 ministri, od Katerih je 11 Nemcev in 5 Slovanov — te^u si vendar nismo niti od daleč mislili. In mi Jugoslovani nai bi dobili po vsem vrhu še nem-kega miiiistra rojaka — Do-btrn'ga, ki sain odtehta in bi sam paralizo val vsa na>a prizadevanja za. zboljšanje narodnih in političnih razmer na Koroškem in $ ajer-KCi i. On bi imel nalogo, da bi varovaJ nemški > Besitzstani« v obmejnih kraji;. Saj se smatra že mesto notarja v Ra m \jjici — po smrti nemšiku-taria — za »nunsko posest« in zdaj se bije zakulisni boj, da bi bil imenovan zopet Nemec. Dooernig se vtika v take reči, ! o še ni minister; kaj bi šele vse počel, ustvarimo podlago za bodoči politiški in nfrodni razvoj? fn toer je ta možnost dana, kaj ostane drugega, nego lepo in lojalno ostati na začrtani cesti sodelovanja povsod tam, kjer bo govora o naši bodoči usodi? Zdi se res, da se pojmi Čedalje bolj bistrijo! označili celo vzroke. Ker na Poljake češka javnost itak ne računa mnogo, a ideja slovanske vzajemnosti vendarle ni prazna fraza, so se sama po seti vsiljevala vprašanja: Kam pa dere ta naša slovanska politika, kaj je s toliko hvalisano slovansko vzajemnostjo, kaj s toliko naglašanim češko-slovenskim pobratimstvom? Kam naj to vede, ako bomo sredi tolikih prijateljev, bratov, pobratimo v — čisto osamljeni? Odgovor, ki so si ga morali dajati, ali jim je bil dan, je kmalu ohladil marsikako vročo glavo, da je začela trezneje razmišljati in presojali, — in danes je že iako močno razširjeno mnenje, da ce je zgodila na češki strani napaka proti dvema zastopnikoma jugoslovanskega naro'a in da je res treba preudariri, ali bi ne bilo tudi češkemu narodu le v korist, ako ne ostane sam. marveč oprt na zdrave teme- ako bi imel vplivno besedo v ministrskem ije slovanske vzajemnosti? ,» Zato" torej svetu! |treba rečeni incident smatrati za zdravo In za iako vlego hočejo imeti — Jugo-; korekturo v prenapetih stranpoticah ne-slovane, ves naš klub, naše sodelovanje v'katerih politikov. parlamentu, v odsekih, v vsem politiškem j Ker smo pa že pri poglavju o slovanski In go>]K»darskem delu, v — tej vladi satni! j vzajemnosti, ki naj se posebno v držav-Pa kar je še najlepše, proglašajo nas žejnem zboru praktično izvaja, treba spre-za zvest »-d svoje »delovne večine«, ki govoriti o tem nekoliko povsem umestnih spravi pod streho celo vrsto finančnih in' besed. davčnih zakonov! Govore že zopet o i Slovanska vzajemnost nalaga vsem »državnih potrebah«, ki jih narodi ne strankam enake — dolžnosti. — Mi ne smejo odreči, posebno ne tisti, ki — tvorijo »»delovno večino«, — in skoro namigujejo, da bodo smatrani za izdajalce tisti, ki bi ne trobili v rog. Lepa hvala za tako rešitev sedanje krize! — Z Ukrajinci se je »dogovarjaj dr. Seidlcr predvčeranjim. Sporočili so mu svoj komunike in obrazložili svoje zahteve. — Kdor je pazno preči tal njih komunike, je videl takoj, da ima opraviti z zek> previdnimi politiki. Potem ko so označili splošno ukrajinsko stališče v evropskem koncertu, — so se postavili na reelno pot v sedanjih mejah avstrijske države. Ministrski predsednik ni mogel druzega nego obljubiti, da bo njihove želje upošteval. — Taki rešitvi ministrske krize, kakor je gori označeno, stoje Ukrajinci zelo hladno nasproti. Najbrže ostanejo v opoziciji, zlasti tedaj, ako bi bili v vladi — Poljaki. S predsednikom Češkega Svaza, Ptar.j-kom, je imel lt. Seidier snoči dolgo konferenco. — Zastopnik C. S. je pojasnil ministrskemu predsedniku češko stališče, ki v sedanjih razmerah onemogoča sodelovanje parlamentarcev. — Sodi pa se, da bi bila možna vrnitev barona Trnke na čelo ministrstva javnih del, kjer je ta-korekoč že doma. Z Romuni Je razpravljal dr. Seidier včeraj. Tu ne naleti na prehud odpor. — Baje jim je ponudil mesto enega ministra, ki bi utegnil postati vseučiliščni profesor dr. Isopesco-Grecal. S tem bi bih Romuni precej zadovoljni. S Poljaki je pa danes še povsem nejasno, kam krenejo. Danes vlada v tem taboru še najostrejše opozicijsko razpoio- razumemo te vzajemnosti n. j»r. tako, Ida bi morali Jugoslovani vselej lepo čakati, kaj sklenejo bratje Čehi, — potem pa unisono dreti za njimi, da se nam ne bo očitalo: da mi podiramo slovansko vzajemnost. Onih nekoliko vrst v »Edinosti«, ki so vzbudile veliko preveč hrupa, je konsta-tovalo pač edino le suha dejstva o zmedenosti v češkem taboru in na to smo doJali vtoč apel na češke politike, naj ne ubirajo poti, kamor jim mi ne moremo slediti. »Eni ne brez drugih!« je zaklical ljubljanski tovariš, — prav, ali tudi > drugi ne brez prvih!« Dolžnosti in pravice med brati so enake za vse! Pojmi so se malce razbistrili, zato lahko ta incident —^zaključujemo! Dal Bog, da bi ta lekcija res bila le dobri stvari v prospeh! Na pričakovanje, da reši Češko vprašanje bo-oči mirovni kongres, je dal zunanji državni tajnik Batfour v angleški zbornici 30. julija nepričakovano jasen odgovor. Dejal je o Avstriji to-le: Želimo, da bodo avstrijski narodi v položaj«. da bodo mogli na lastnih nogah svojo posebno civilizacijo razvijati in si začrtati pot, po kateri dosežejo svoj vsestranski razvoj. To v obče. Kaj hočemo narediti s to veliko, staro avstro-ogrsko monarhijo? Kako rešita Avstro-Ogrska In Nemč?ja svoje notranje probleme. ki jih morata rešiti le sami In nikdo drugi? To je precej jasno povedano! In kje imamo kako gotovost, da se Anglija ne bo dosledno držala tega stališča in da nas PODLI S T E K. Milijonar, kije izginil. Roman. Francoski spisal Evgen Chavette. — Oho! — je dejal, — ta je pa slaba! Poznam to stvar. Vino in pa jeza sta ga zdelala popolnoma. Ko se je ogledal vsenaokoli po sobi, če ne leži kje morda kaka dc-narnica, se je Hanibal vrnil v salon, odkoder je odšel skozi skrivna vratca zopet na stopnjice, rekoč: — Sedaj bodo tekali semtertja; zadnji čas je torej, da izginem. Komaj je Hanibal zaprl skrivna vratca za seboj, se je že vrnil Colard, za katerim je prihajal Maurice. Ze med potoma je Colari poadi na zapadnem bregu Moze v širini 2 km in glo-bojini 700 m pomenijo popoten nemški uspeh. BEROLIN, 2. (Kor.) VVolffov urad poroča: Drugi dan velikega napada v Flandriji niso zamogli Angleži nifrjer uspeti; nasprotno so na raznih točkah zgubili na prostoru. Posebno srditi so bili angleški napadi prori Langeniarcku. Po zastavitvi metalcev ognja na obeh straneh proge Fresenberg — VVesthsek so se vršili srditi boji, tekom katerih so bili Angleži povsod vrženi s protisunki in je bilo na številnih točkah mogoče pomakniti nemške črte naprej. Mel« Kooge in Holebeke so bile prizadejane Angležem najtežje izgube, tako da je bil njihov napad v celoti zlomljen, še predno je bil izvršen nemški protinapad. Pri zopetni osvojitvi dne 31. julija izgubljenih postojank je bilo mogoče pregledati strašne izgube, s katerimi je plačal sovražnik svoje pridobitve. Lijasto polje obrambnega pasu je posejano s padlimi Angleži, ki so bili često pobiti v gostih vrstah. _ DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 1. (Kor.) VVolffov urad poroča: V severnem vodovju so potopili naši poivodniki vnovič 24.000 ton. »FREMDENBLATT« O VAŽNIH NALOGAH NOVEGA AVSTRIJSKEGA KABINETA. DUNAJ, 2. (Kot.) »Fremdenblatt* razpravlja v uvodnem članku naloge, ki jih mora rešiti novi kabinet, ki se sestavlja. Cilj nove vlade, ki naj ne predstavlja koalicijsko, ampak koncentracijsko ministrstvo, je izločitev vseh narodnih in odstranitev gospodarski razvoj 'monarhije ovirajočih sporov med raznimi produ-cirajočimi in pridobitnimi razredi prebivalstva. Najvažnejša naloga nove vlade je ustavna revizija, ustvaritev nove kon-l stitucije, ki bo jamčila svobodni razvoj vseh narodov, preprečila boj narodov in omogočila s tem združitev vseh narodnih sil. Tu ne gre za kako malenkostno Spremembo, ampak za ustvaritev popolne preureditve države na podlagi narodne avtonomije z okrožno razdelitvijo ob ohranitvi dosedanjih mej kronovin. Da se zaustavi boj posameznih gospodarskih interesnih skupin, je treba (Joločitl gospodarski prograim za vojno dobo, za prehodno dobo k miru in za dobo povrnitve normalnega mirovnega stanja. Da se doseže ta čili, obstoja samo eno uspešno sredstvo, namreč povzdignjenje produkcije; kajti le tako je mogoče ustvariti stanje, ki bo zagotovilo gospodarskim elementom plodonosne uspehe in ščitilo o'{jemalce odiranja. _ DR. MICKAELIS NA DUNAJU. DUNAJ, 2. (Kor.) Državni kancelar je bil sprejet danes od cesarja rn cesnriee v avl-ijenci. Nato se je vršil pri cesarski dvojici za:uirek, ki so se ga udeležili: državni kancelar, državni podtajnik Stiumn, legacijski tajnik pl. Prittwitz, veleposlanik grof Wedel, nemški vojaški pooblaščenec grn. Craman, veleposlanik princ Hohen-l-clie, gen. pribočnik prrnc Lobkovic, krilna pobočnika podpolkovnik Brougier in major grof Htmydy in dvoma rama u»o-fica Schortborn. Odlikovanje nemškega državnega kancelarja. DUNAJ, 2. (Kor.) Cesar je nemškemu državnemu kancelarju dr. Michaelisu podelil veliki križec re»^a sv. Štefana ter mu povodom današnje avdijence osebno izročil insigniie.__ Krščanski socijalci in vprašanje sestavitve nove vla;?e. DUNAJ, 2. (Kor.) Krščansko - socijalna zveza poslanske zbornice je sklenila, da je stranka sicer pripravljena podpirati vlado, vendar pa sedaj še niso dane podlage za vstop stranke v kabinet. Rssria politične ves61. »Štajerciianci« proti jugoslovanskim zahtevani. V nedeljo dopoldne se je vršilo v Ptuju na vrtu nemškega doma zborovanje štajerskih Nemcev in nean-čurjev. Predsedoval je posestnik Penn. Poročal je urednik »Štajerca« Linhart. Po poročilu c. kr. korespondenčnega urada se }e udeležilo tega zborovanja nad tisoč liudi. Linhart je poudarjal zvezno zvestobo Nemčije in Avstrije in mirovno stališče Avstrije in Nemčije. Doteknil se je tmJi jugoslovanske politike. Zborovalei so se zgražali nad raztrganjem Štajerske in praškim potovanjem slovenskih poslancev. Protestirali so proti državnozborski jugoslovanski deklaraciji. Cesarju se je odposlala vdanostna brzojavka, v kateri so pravi med drugim: »Stotisoč članov na Spodnjem Štajerskem in Spodnjem Koroškem broječa štajercijanska patriio-tična stranka protestira proti novi jugoslovanski državnopravni tvorbi.« Na to vtianostno brzojavko je prišla Najvišja zahvala, v kateri je rečeno: „»Njegovo Veličanstvo cesar je blagovolil vzeti vroče priznanje do pravega avstrijskega duha, ki je utelešen v slavnih činih deželnih sinov in v vztrajnosti doma ostalih, kakor tudi v prepričanem nastopu za harmonično sode-Iovanje vseh avstrijskih narodov za blagor skupne domovine z zadovoljstvom na znanje.« — Kakor poroča »Grazer Tagblatt«, so sprejeli zborovalei med brugim tudi soglasno nezaupnico proti dr. Korošcu, dr. Vrstovšku, dr. Ben-koviču, Brenčiču, Pisku in Roškarju, ki delajo v teh težkih časih za uresničenje jugoslovanskih ciljev. Na vse to naj le posnamenfo iz socijalnodemokratskega graškega lista »Arbeiterwille« naslednjo pripombo: »Nerodnemu šaren ju ljudi okoli župana Orniga in Linharta pač ne bo nihče nasedel, saj je znano, »«ia od nemških nacijonalcev ustanovljena in z njihovim denarjem vzdrževana štajercijanska stranka ničesar ne pomeni, in od »stotisoč članov« se morajo pač zadnje tri ničle prečrtati. Vse skupaj je nesramen poskus slepiti javnost in cesarja o razpoloženju Slovencev in bedasta agitacija proti narodni avtonomiji, katero nemški nac'jonalci za Češko zahtevajo, za Štajersko pa odklanjajo, čeprav je le povsod ali pa nikjer mogoča.« Za aktivno sodelovanje pH ustavni reformi piše konservativni »Cech« in zaključuje: Moravska ne more ob sodelovanju na reviziji ustave zavzeti nobenega drugega stališča, nego je je zavzela v mirnem času, na katero se je aJkrito postavila ob izbruhu svetovne vojne, ki je je trajno branila med vojno, pa naj se je situvacija na bojiščih in v mednarodni politiki kazala taka ali taka: na stališče češkega zgodovinskega programa: samostojne češke države v okviru Avstrije — stališče, ki je zahteva tudi zdrava pamet, geografski in mednarodni položaj našega naroda, kakor tudi gospodarska bodočnost naše države. Smo za to, da se revizija ustave izvede še med vojno, ker moremo s to revizijo le pridobiti, ko fcnamo krono In vse nenemške narode za s>voje zaveznl- Stran II. „EDINOST* štev. »X V Trstu, dne 3. avgusta 1917. men t na Tržaškem Šele začel probujati iz stcletn-ega spanja. Mate Poliich je navzlic temu, da je bi! trgovec, imel pogum postaviti se v onih težkih časih na Celo društva, katero je posebno takrat bilo predstavite^ slovenskega in slovanskega življa v Trstu. Doba predsedniška Mate Pollicha je zlata doba Slovanske Čitalnice. Pokojnik je bil mož, ki ie čez 10 let f — Svobodomiselni »Narodni Listy*, gasilo Mlad očeh o v. so pisali te »Naše mnenje ie, naj »Češka Zveza« kot pred-siaviteljica in izvrševalka politične volje Češkega naroda gre v ustavni odsek in sicer prv£ zato, ker je povsod, kjer gre 73. čtšk-e stvari dolžnost čeških politikov, t i zadoste tej dolžnosti, drugič pa zato — cer v glavnem iz tega razloga — da ................ _______w v tem ustavnem o'seku storimo več, ne- ; bil predsednik društva. ter je znal v efru-s o da bi le predlagali svojo državno- j štvu zcd;ii;ti vso v Trstu bivajočo slovan-i ..vilo izjavo, marveč da tam stvarno in sko inteligenco, posebno Slovence in Hr-I ;drobno, oprti na češko državnopravno ziancst, razložimo in dokažemo, kako si islimo ustanovitev češko-slovaške dr-/ .ve. To naše stališče le le kop.sekvenca državnopravne izjave z dne 39. m-^ja t. L« — Narodni Listy« rotijo češke stranke in vse faktorje, naj oJnehajo od medse-i >inega spora. Naj jim bo v svarilo ra-U rs t, s katero je nemško časopisje pozdra-Id domnevani razkol v Ce?ki zvezi in slovanski vzajemnosti! Kaj bi pomenja- vate. Članstvo Slovanske Čitalnice in vobče vsa slovanska javnost tržaška je dolžna temu značairremu narodnjaku in velezaslužnemu rod ljubu ohraniti preča-sicvn spomin. V znak nevenlirvih zaslug, ki si jih je pokojnik pridobil, ga je Slovanska Ći:a!nica tudi imenovala za svojega častnega člana. Tudi pozneje, ko se je Mate Poliich preselil na Reko, je bilo zanimanje pokojnika za razvoj društva ved-že v visoki starosti je pri- nc največje in > razlitje Češke Zvvze v tem trenoiku jhitel takrat, ko ie Slovanska Čitalnica i ^eško politiko in Češko notranje žhije- obhajala GOletnico svojega obstanka, tudi K, to si morejo pač predstavljati vsi ti- on, da praznuje to redko slavlje društva, ti, ki se jih tiče. IV znak sožalia je razobesilo društvo iz Slovaki in oviny« konsi_______ . r'milijonski narod med 414 poslanci le tiče. 1 v zna« sozai>a je razoucMio uiuaivu Madlari Slovaške »Narodne d ruši venih prostorov žalno zastavo. Bodi zatirajo, da ima slovaški j velezaslužnemu bivšemu predsedniku m x ___t___: Z-'.l i ri.-kmu M on ii crtmn »n.pn rlimi S f>- častnemii članu ne samo med člani Slovanske Čitalnice, temveč mdi vsem tržaškim prebivalstvom ohranjen blag spo- a zastopnika, dra. BlaJio in Jungo. do-n bi moral imeti po pravici 59 pos.an- In še teh dve i ni Tisza priooznal kot mm. Čast hi slava velezasluznemu rodo-"Jstavitelia teg i naroda. VfcHub temu .ljubu! — Odbor Slovanske Čitalnice. ^ ie se iaj zahteval od njiju izjave proti; Predsednik deželne upravne komisije "im sir«, aljenjem. Naj se le izjavijo n:e»ne groiije Istre, Vekoslav Lasciac, je oblegati, prejasni veliki župani, obiskal dne 28. in ^ 29. julija občino Vo-•t'.ii škoiie, ki iih Madjari smatrajo losko-Opatijo, da se natančno informira o aprovizaciiskiii razmerah in drugih važnih občinskih poslih. Na tržaških trgih se še vedno dogajajo stvari, ki kažejo ja^rio, kako mah) imajo neki krogi umevanjcLno raz-! ,;e popred. nego je zaustavila svoje , unje. To zvestobo potrjajo slovaški i s čiri na ' 'Jiščih in istotako doma ue-Uev in članov stranke, kaj je na govori ji, da sem (kot predsednik stranke) po-t\i! v kabinetni pisarni neko izjavo ob rasama našega razmerja do Cehov, -j var jam, da je ta govorica brez vsa-* podlage. Ne v svojem in še manje v ciiu stranke nisem storil tega in nezna-i. mi je, kako je mogla nastati ta govo- Koiiko fe beguncev? Notranje ministr-.je izgotovilo statistiko vojnih begun-v, ki so brez sredstev, najbrže le takih, . uživajo podpore ali žive v skupnih ta-i rišeih. — Po stanju prvega junija t. L je blio 421.000 beguncev, me J temi — 177.745 zidov. Število beguncev vemo to-le okroglo v — tisočih, Židov pa na-uLiijno do za J njega moža. Razdelku i so narodnosti v tem redu: Nemci, Po!]a-: Ukrajinci, Komuni, Italijani, Slovenci, Hrvatje, Židje, Cigani, ostali. Židov je po ebnj na Dunaja mnogo, kjer so prava p: jnj ka iti V£ bil včasih Trst tako poln. da je je izvažal na stotine in stotine vagonov, za drag denar nabaviti iz daljne Ogrske, da niso tržaški trgi ostali popolnoma prazni in tržaško prebivalstvo brez najnujnejše hrane. A kako se godi s to zelenjavo? Pri vsaki stojnici, kjer se nahaja par košar zelenjave, stojite na obeh straneh velikanski vrsti. Stotine in stotine žerisk čaka tudi ure in ure, da dobe ali ne dobe pol kilograma kumar, bučic, radiča ali kaj podobnega. Hvaležna je vsaka, Oa dobi vsaj to nmlenkost, katera jim pa le prevečkrat izgine naravnost, kakor se pravi, izpred nosa, ker prihaja na trg tudi vojaštvo, kateremu so določena itak posebna nakupovališča. Rcsnica je, da imajo stražniki žc dalje časa nalog, da opozarjajo vojaštvo, ni gospod naj'vojvoda Fran Salva- j cijonar, ki prihaja v dotiko z občinstvom, tor, pretektorjev namestnik Rdečega kri-j mora znati oba deželna jezika, italijanščina v monarhiji, je v imenu Njegovega Ve- no in slovenščino, drugače ni sposoben za ličanstva podelil g. Franu Bekarju, revi-; tii&o službo. Tisti časi, ko se je šopiril po v Sežani, srebrno častno medaljo Trstu proti vsej pravici en sam jezik, so Rdečega kri/a z vojno dekoracijo* j minili, in stvar pristojnih oblasti je, da tu OdlUovanla. Laborantki Elizabeti Plett j ukreneio kar najodločneje ono, kar je '/ Gorice, tačasno v Gradcu, je bilo vjedino prav in zakonito: popolno enako* , w. lanje izvrstnega in požrtvovalnega' pravnoet! Kdor ne zna deželnili iezikov, ažbovanja v sanitetni službi ter neustraš-1 "aj se jih pa nauči; Crugačc naj gre ..•a za> r/aira pred sovražnikom pode- opravljat službo tja, kjer mu ni treba zna-:': i i vre' rni zaslužni križec s krono na tržaških deželnih jezikov! raku hrabrostne svetinje. — Tačasao pri c- kr- državna obrtna šola v Trstu. Ka-c. kr. vojaškem generalnem gubernator- jkor ze javljeno pred nedavnim časom, vu v Lublhiu nameščenemu okrajnemu Je Pre<1 kratkim izvršila temeljita in misarju politične uprave na Primor- zahtevam sedanjega časa povsem pri-skem, dr. Vladimirju Adamkiewiczu. je • preuredba tukajšnje c. kr. državne b i v priznanje izvrstnega si i -sebni uporabi podeljen zlati zaslužni križec s krono na traku hrabnostne svetinje. t Mate Poliich in »Slovanska Čitahii- cr predvčerajšnjim je izvedela tr- žaška slovanska javnost iz osmrtnega naznanila. objavljenega po rodbini v »Edi-nostir, da je v visoki starosti v Bakru i; irl \ e'eodlični starešina in narodnjak g. Mate Poliich. Imena Ante Truden. Mate Poliich in Ivan Mankoč so v analih Šlo-1 rmske C?tr'":ce zapisana z zlatimi čr-1 .nii, S temi imeni fe spojena najlepša • ooba prcpori>Ja Slovanske Čitalnice vi r iih težkih časih, ko se je slovanski ele- lu/bovanja v obn/e sole. Sedanja uredba zavoda ne bo zlati zaslužni zadoščala le potrebam, ki prihajajo za obrti in industrije Trsta in Primorske predvsem vpoštev, ampak bo nudila tudi slušateljem v posameznih oddelkih zavoda možnost, da si pridobe popolno znanje v onem poklicu, ki so si ga izbrali. V korist vseh oniti staršev, ki so prišli k spoznanju, da se bodo njihovim otrokom v beročem našem obrtnem življenju nudile možnosti s tem, da delujejo na obrtnem in industrijskem polju, se je ravnateljstvo šole odločilo, da sprejme že sedaj predna-znanila za učne prostore, ki bodo na razpolago. V izvedbo teh prednaznanil, ki jih sprejema ravnateljstvo vsak dan od 9—10 ure zjutraj v ravnateljstvu šole, ul. Stadion štev. 31, I. nadstr., fe potrebno, da se prinesejo s seboj zadnja šolska spričevala. Možnosti izobrazbe so sledeče: Višja obrtna šola a) z mehanično-teh-ničnim oddelkom (strojništvo) in b) stavbeno strokovno šolo (izobrazba traja 4, oziroma 4l4 leta). Kdor dokonča to šolo z dobrim uspehom, uživa pravico enoletnega prostovoljstva. Šola za pomorske ladijske strojnike (izobrazba traja 2 leti) in strokovne šole za šaraše (mazalce) in !oš?rje (lakirarje), ptsavne in sobne slikarje, za mizarje in za kamnoseke (izobrazba traja 3—4 leta). Ženska obrtna šela z oddelki za šivanje perila, kroiitev oblek, ženska ročna dela (Izobrazba tra;'a 2—3 leta). Za sprejem v I. razred višje obrtne šole je potrebno, da dokaže prosilec, da je dopolnil 14. leto starosti, oziroma, da je dopolni še v letu, v katerem bo sprejei v šolo, da je končal z. dobrim uspehom 4. razred kake srednje šole, ali III. razred kake meščanske šole, oziroma 8. razred osemrazredne ljudske šole. V šolo za pomorske ladijske strojaiike se sprejmejo prosilci, ki dokažejo, da so avstrijski državljani, da so dokončali III. razred srednje, oziroma meščanske šole, da so dokončali triletno učno dobo kot izvež-banci na kakem ladijskem strojniškem podjetju, in pa z zdravniškim spričevalom o fizični sposobnosti za svoječasni strojniški poklic. Za sprejem na strokovnih šolah in na ženski obrtni šoli je potreben dokaz, da je prosilec dopolnil 14. leto starosti, oziroma da je dopolni v letu, v katerem bo sprejet v šolo, in da je zadostil ljudskošolski izobrazbi. Slednjič se opozarja še na nekatere novosti. K tem spa>-da predvsem na stavbeni strokovni šoli uvedba pouka v praktičnem izvrševanju zidarskih del. Slednjič se ženske, razen v žensko strokovno šolo, vpišejo lahko tudi v višjo obrtno šolo in v že omenjene strokovne šole (izjemo dela le šola za pomorske la ijske strojnike). Goriški deželni urad v Ljubljani. Deželni odbor goriški je naznanil županstvu Bilje z dopisom dne 25. julija t. 1. št. 3656 kot rešitev vloge gorskih županstev evakuiranih občin za premestitev deželnega odbora, ali vsaj za ustanovitev njega ekspoziture v Ljubljani: V svoji seji dne 5. t. m. je sklenil deželni odbor oživotvoriti v Ljubijani »Goriški deželni urad«, ki mu je določil natančen delokrog. — Ta urad prične poslovati, čim bodo dovršene predpriprave in pogajanja, ki se vrše z oblastmi v LjubHani in ki so v zvezi s pričujočim vprašanjem. Dan, ko se prične u rado van je, se objavi pravočasno. Naša in češka visokošolska mladina. Omenili smo že, kako nepremišljeno ie peščica slovenskih visokošolcev v Pragi pokazala svojo nezrelost o priliki poseta zastopnikov Jugoslovanskega kluba v Pragi, ko je poslala v javnost izjavo, s katero je izražala svoje soglašanje s pisanjem tistih čeških listov, ki so na neopravičljiv način napadali poslanca dr. Korošca in dr. Kreka kot vladna agenta iti. In kdo so ti junaki, ki si niso z imeni upali na dan, ko so napadli slovenska poslanca, kaiera sta v imenu vsega jugoslovanskega naroda prihajala v Prago, da se kot povabljenca predsedništva »Češkega S vaza« udeležita posvetovanj zastopnikov češkega naroda? Skrili so se za uredniško tajnost, samo da so mogli vreči kamen na zastopnika svojega lastnega naroJa. Tako je storila slovenska visokošolska mladina — seveda le peščica nje; kako pa dela češka? V nedeljskih »Narodnih Listih« čitamo poziv predseduištva »Zveze češkega dijaštva« pod naslovom »Zadržte!«, iz katerega naj posnamemo naslednje stavke: »Ali ne vldhe, da morje na severu izpodkopava naše jezove? Kdo Vas se drzne pomagati valovom, kdo Vas se drzne v strnjeno bojno črto vsekavati vrzeli? Tiste, ki so aas Meli ojačiti, ste odvrgli; torej delajte sami ln strnite vrste. Ali ne vidite, da ves narod gleda danes na Vaša dela, da sovražnik čaka na vsako Vašo besedo, da bi Vas uničil? Zakaj odpirate vrste, zakaj spuščate roke, katere bi morala spajati vneta in po ničemer premagljiva ljubezen? Prosimo in kličemo: Mislite na domovino, mislite na nas, ki na] prevzamemo, kar nam zapustite. Vam nc more biti vseeno, kaka bo ta dedščina. Ali pa je morda vendar resnica, da je danes mladina preudarnejša in razsodnejša od starine? Ali je to zato, ker je nas mladino veliki čas vzgojil hitreje? Glejte, mi mladi smo složni in se ljubimo. Zakaj ni to megoče tudi pri tistih, ki zastopajo ves naš mrod? Danes Vam kličemo: Nehajte in nehajte preje, preden bo narod prisiljen reči: Proč s tistimi, ki ne pojmujejo naših čustev, ki ne razumejo ali nočejo razu- meti onega, kar veleva nova doba, ki s svojo kratkovidnostjo pogubljajo narod! — Nehajte!« — Tako češko visokošolsko dijaštvo. Kako majhni, kako nezreli so oni naši visokošolci v Pragi napram svojim češkim tovarišem, ki so se na ta način v velikem času pokazali res velike, zrele može! Učenci in učenke slovenske in italijanske ljudske iole v Barkovljah, ki so se vpisali za šolsko refekcijo — tako oni, ki že dobivajo hrano, kot oni, ki je še niso dobivali Posedaj — naj pridejo danes, opremljeaii z zadnjim šolskim spričevalom, v tamkajšnjo občinsko šolo po kontrolne znamke, in sicer deklice ob 9, dečki pa ob 10 in pol dop. — Refekcija za tamkajšnji ljudski šoli se prične prihodnji pondeljek. — Družinam se priporoča, »da svojih otrok ne pošiljajo prezgodaj v re-fektorije, da ne bodo po nepotrebnem toliko časa čakali na kosilce. Kosilca se ne morejo razdeliti pred 11 dop. za deklice in preii 12 op. za dečke. Otroci naj pazijo, da ne izgube znamk. Kdor ne bo imel znamke, zaznamovane s številko, ne bo mogel dobiti kosilca. Za šole, ki so prideljene refektoriju v ljudskem vrtu, se bo vršilo razdeljevanje novih kontrolnih znamk jutri (v soboto) opoldne, in pojutrišnjem (v nedeljo) dopoldne. Natančrtejše se objavi jutri. Za odpravo pisemske cenzure. Zagrebška trgovska in obrtna zbornica je povodom izpremeinbe hrvatske vlade ponovno storila korake, da se pisemska cenzura na Hrvatskem aiipravi. Za to važno vprašanje je zainteresiran hrvatski ban in trgovinski minister s prošnjo, naj intervenirata pri vojni upravi, da se ta odredba, ki ovira trgovinski in gospodarski promet, z začetkom četrtega vojnega leta odpravi. Študijske ustanove za dijake višje vinarske in sadjarske šole v Klosterneubur- gu. S pričetkom šolskega leta 1917/18 botio podeljene na višji vinarski in sadjarski šoli v Klosterneuburgu tri ustanove poljedelskega ministrstva po letnih 500 K. Prosilci morajo vložiti prošnje s potrebnimi prilogami do 25. septembra 1917. na ravnateljstvo imenovanega zavoda, kjer se dobe tudi programi zavoda. Kdor hoče biti sprejet v I. letnik kot redni učenec, mora: 1.) dokazati dovršite v IV. razreda gimnazije ali realke ali približno enakovredne predštudije, najmanj pa dovršifev meščanske šole vsaj s »povoljnim« uspehom; 2.) dokazati, da je dosegel 16. leto starosti, ali da dovrši to starost še v Solarnem letu sprejema; 3.) izpričati privoljenje očeta ali varuha glede vstopa v zavod in g!ede prevzetja stroškov vzdrževalnine tekom študijske •iobe kakor tudi stroškov pouka; 4.) napraviti vsprejemni izpit, katerega so prosti le oni prosilci za vsprejem, ki zaniore-jo predložiti o II. semestru IV. razreda kake tuzemske spodnje gimnazije ali spodnje realke spričevalo prvega razreda s povprečno najmanj »zadovoljivimi redi«; 5.) ako vstop ni izvršen neposredno iz kakega drugega zavoda, doka-, p zati dosedanje neomadeževano življe- H nje; 6.) obvladati nemški jezik v govoru R in pisavi najmanj toliko, kolikor je po-;3 irebno, da je mogoče z umevanjem siediti iS pouku; 7.) dokazati z zdravniškim spri-; 1 čevalom, da je duševno sposoben za praktične vaje. Vsprejemni izpiti za I. letnik šolskega leta 1917/18 se bodo vršili od 17. do 19. septembra t. I., vpisovanje gojencev v II. in III. letnik dne 19. septembra t. 1. Upravni svet »Jadranske banke« je določil naslednjim narodnim društvom in zavodom naslednje podpore: Moški podružnici CM D K 2000, Slovenski trgovski šoli K 1500, Glasbeni Matici K 400, Zavo-Ou sv. Nikolaja K 250, Slovenski obrtni nadaljevalni šoli K 500, Šentjakobski podružnici CMD K 50, skupaj K 4700. Na korist istrskemu ribištvu. V smislu dogovora med deželno upravno komisijo Istre in predstavitelji vojaških urar ov je pozvala rečena koinis:ja vse občinske urade ob istrski obali, naj jej takoj prijavijo imena vseh , ribičev, nahajajočih se pod orožjem, ki so prekoračili 38. leto življenja, da se v prospeh ribištva nasve-tuje dovoljenje za povrnitev v Istro. V do t i čn em izkazu treba točno navesti svojstva poedinih ribičev: ime in priimek, očetovstvo, leto in kraj rojstva itd., ter vojaški oddelek, ki mu je priJodeljen vsak v aktivni lastnosti. Slovenci v „Peklu". Glasi'o češke kato-li ke duhovščine „Čech" objavlja naslednjo vest: „Slovenska poslanca, katoliška duhovnika dr. Krek in dr. Korošec sta do^pJa v četrtek v Plzen in sta posetila s ciji.Inode-mokratski dom „Pekel". Po Plznu sedaj kroži vprašanje, ali nista bila to prva duhovnika, ki sla si prostovoljno ogledala „pekel-V Pragi sta bila omenjena gospoda gosta socijalno demokratskega Ljudskega doma, v Plznu pa socijalnodemokratskega „Pekla"4. Sprejeli pa ju tamkaj niso, k*r sta bila po-s anca Habermann In Pik še v Pragi. Zaplemba imetja. Tršaško deželno sodišče je izreklo zaplembo imetja naslednji', oseb: Ivan Ivić, 28 let star, \z Glavice v Bosni, peljedelec, pešec bosanskega pešpolka št. 4; Andrej Frodl, rojen 1. 1890. v Sugniowld v Galiciji, desttnik 30. pešpo ka; oba sta osumljena, da sta zagrešila zločin ubega k sovražniku. Mestna zastavljalnica. V soboto, 4. t. m., se bodo od 9V2 dop. do 1 pop. prodajale na javni dražbi dragocen os t i, zastavljene meseca oktobra 1S>15 na rdeče listke serije 138. in sicer od št. 20.401 do št. 21.400; popoldne od 3\z "do 6 pa nedrago-ceni predmeti, zastavljeni meseca avgusta leta 1916-na zelene listke serije 140 in sicer od št. 9801 Ido št. 11.700. DAROVI. V počaščen je spomina pok. g. Sedevčič daruje M. Langfort K 10 za goriške begunce. V isti namen g. I. Kostanjšek K 5 za moško podružnico CMD. Denar hrani uprava. Marica Primic roj. Goriup Rado Primic c. kr. poročnik v rea. poročena. Prosek, dne 3. avgusta 1917. :: MALI OOLASI ua □□ so računajo po 4 itob. beaodo. | v-vr-t ilaitno tiskan« Losede •« r»ču-1 cajo eok at reč. — Najmaujia j — : pristojbina znaj* 40 etatiak. :|LJLJ Zli diJaKe. Odda se ineblira:ia soba s hrano pri sloveu ki družini po zmerni cen-. ; na razpolago tuli glasovir. Pojasnila ustrao-no ali pismeno daje tobakarna G rži na Trat-Hoiau. 8081 Kupujem Mar_ron. sode vinske, petrolejeve, oljeve ▼ vsaki nv.ožini l lica So! i t ari o 21, 1171 Hotel Balkan ku- uje vedno pradče lata." in te-1270 žaklje vsake vrste kupuje Jakob Margon. Via boltLario21 (pri mestui boluišuici) 1-58 Prodam sedlarsko orodje, barve, Tr>t, Via dell Ohno 6, Gra koieva itd, i. 12;0 Kupujem i Graš. 1249 Dekle prednost. za g<»tilno li» —17 l t staro išče go-tiiua K® in da Opčinah. — Begunke i m: j i Ut;4 Fotoara!i Anton Jerkič j-as'.uje v svojem ateljeji Trstu, Via delle Poste 6t 10. !o.*reon In ni3 ~»r pwciuj«, in meije nu- adlti&II lil UV&a š!co in druga i a v vsaki H;no/.:ni ml nar Ivan 'lahnih pod Dolino 174 pri mo*tu v bližini tovarne opek. 30M) žensko kolo ter eno pokrivalo za voj od 4 8 ali od 5-10 in. Iščem tudi dva štedilnika. Gostilna Peter ul. Coroneo »t. •"». Od 12—1. 12<;9 isce se Jutri, dne 4. augusfa se Do odorla u ulici &M fiw. 25 in se bo prodajalo Koms&o mmo po K 3.60 Josip Viškovlč. Trsi, Via Cassa di Ris^armio 5 (Lastno poslove) Kepital In rezerva K 15,203.000,- FILIJALKK: Dunaj Tegcthofstiasse 7-9, Dubiovnik, Kotor, l.jubljana, Metković, Opatija SpUt, Šibenik, Zat'«-. VLOGE NAl