Ste«.
143.
*hs|a rasan ne«£etj Fr> 'l»ra2Kik«w v s a J« a ar. popoldan. ■'
Uredništvo je v Ljubljrihfj Frančiškanska ulica št. 6/II. ^ Učiieljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod' pisati, sicer se jih ne prh obči. Rokopise se ne vrača;
Inscrati: Enoetolpna pettt* Vrstica 60 vin,, pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K-; večkratne objave po do* govoru primeren popubf,
V Uubllani, » četrtek 26. iunila 1919.
Glasilo jugoslov. soelsifio - demoMim stranke.
Leto
igg.
Pos*»i*Xks stev. aiafij 40 vinarjev.
l^aroSnina: Po pošti eh ;t dostavljanjem na dom tt celo ,»to 72 K, aa pol leta 86 K, za četrt lota 18 K, ta meseo 6 Kr Sla NemSi jo celo leto 77 K sta ostalo tujino in Amerik® 84 yL —• Reklamacije ta list so požtuine proste.
Upravniitvo je ▼ Ljubljani* Frančil iranska ulica Učiteljska tiskarna«
Telefonska št. Sl 3.
Licitacija z narodnim radikalizmom.
So reči na svetu, o katerih se »e more molčati. Morajo na dan, ker drugega izhoda ni. Danes mislim Predvsem na to ostudno, nečloveška, naravnost zločinsko licitacijo z naci-Jonalnim radikalizmom. Ni je reči, ki bi nam Slovencem v zadnji dobi toliko škode napravila kot to nesramno, brezvestno početje.
To licitacijo z nacijonalnim sadl-kalizmom, ki se že mesece vrši po slovenskih časopisih, na shodih, v uradih in celo v vladi sami, spremlja Rnjusna pošast: — dcnunciianstvo. Pri nas se ljudi enostavno v časopisju. v podpisanih in nepodpisanih »vadbah označuje za nemčurje in nemškutarje, naičešče brez navedb konkretnih dejstev in dokazov. To zadošča, da se stare ljudi s številnimi rodbinami meče na cesto. In nihče si ne dela težke skrbi zaradi razbitih rodbin, zaradi objokanih žena, zaradi otrok, ki jih bo spremljalo prokletstvo bede, skozi vse življenje. In če bi kdo mislil, da bo težka vest odgovornih ljudi popravila take krivice, se moti. Take ljudi, tudi Slovence po rojstvu, vzgoji in mišljenju, se enostavno — izžene preko državnih mej. Nekaj strašnega Je v tem, nečloveškega in nekaj kar ni-ina nobene, prav nobene morale.
Pri nas se ustvarja novo državo. Pesimist na mojem mestu bi lahko Že desetkrat obupal nad njo, ako bi videl zgolj to; ako bi videl te ljudi, ki }o hočejo ustvariti, pa so pri svo-lem rokodelstvu koma) diletantje ali Pa še to ne. Nehote se spomni člo-T6*?1® staro Avstrijo, ko mu je stalo pred očmi, kako jo njeni krmilarji vodno naravnost v pogubo. Vsi smo to videli, sanio njeni vodniki tega niso spoznali. in videli smo še več Zadnja leta vojne sem spoznal liudi ~ revolucionarje: bili so socijal;sti In bili so nacionalisti. Ti zadnji danes molče, nikjer nikoli jih ne vidim Več. Kaj Vas je sram, bratje t^ga početja, ki se vrši v imenu nacionalizma? Verujem Vam, ker Vas poznam. Vi molčite, jaz pa ne morem Ravno tisti ljudje, ki so pod stara Avstrijo denuncirali, ovalali, zapirali, sodili, delajo to danes v imenu — ju-Roslovanstva. Tisti, ki so se prej pehali za avstrijskimi odlikovanli, se pehajo danes za srbskimi. Danes navsezgodaj sem srečal na cesti lepo opravljenega srbskega častnika, pogledal sem mu v obraz in ga spoznal: ubogi avstrijski vojak, ki sl »lužil pod njim, ubogi jugoslovanski Vojak, ki služiš danes pri nieRovl ~eti. Ovajal Je in sodil; ovaja danes bo ovajal Jutri. Ampak naši slavn/ :,adi zadošča njegova ovadba: gor-mu, ki ga ima denuncilant v mi-8*di. Brez morale, brez morale, brez morale!
Na železnicah odpuščajo liudi trumoma. Naših slovenskih ljudi, ki prihajajo iz zasedenega ozemlja pa no sprejemajo. Za nje velja reglement. In vse intervencije ne pomagajo, so za mahljaj v zrak! Na drugi strani pa zadošča čisto navadni dopis »Zvezt jugoslovanskih železničarjev*, da sr družinske očete meče na cesto, ljudi, ki jim ni dokazana najmanjša krivda. Same denuncijacije, sama brezvestnost ljudi, ki imajo sami družine, otroke. Ali je to zgolj zlobnost ali Je lehkomiselnost?
In to delajo ljudje, ki se neprestano sklicujejo na svoj pravni čut. Jaz sem se odvadil jim čuditi. Čudim pa se tistim možem, ki pravijo o sebi, da so katoliški. Katolicizem in licitacija z narodnim radikalizmom — to je nekaj, česar ne razumem in česar najbrže nikoli razumel ne bom. Samo nekaj razumem. To namreč, da vse to naročeno in nenaročeno denuncijanstvo zgolj krije delitev plena, ki si ga buržoazija prisvaja in deli med svojce. Ves ta narodni radikalizem danes v praksi ni drugega kot boj za dobiček, za službe, za protekcije.
Delovno ljudstvo gleda to igro praznih rok. Ti, ki si dele plen, ga ne priznavajo, ga naravnost sovražijo v svojem strahu, da jim ne uide kaj iz rok. Delovno ljudstvo Je po-tisneno v kot zato, da molči in dela. Kdor ne molči, kdor si upa dvomiti v to »pravico« — za tega so policaji in ječe!
Ta licitacija z narodnim radikalizmom nam je doslel že silno škodovala. In še več nam bo. Vsak dan se v naših časopisih bere pritožbe o Lahih, ki da okrutno postopajo s slovenskim ljudstvom. Kal delamo mi drugače? Kaj vsi ti ljudje, ki neprestano blebečejo o »pravnem čutu« ali pa »krščanski ljubezni« ne ponavljajo dan za dnem brezmiselno vse to, kar sami obtožujejo?
Mogoče mi bodo rekli, da sem blazen moralist. 2e večkrat sem zapisal, da politično delo, ki ni obenem tudi kulturno, je šušmarstvo. Danes rečem še to: DržavniŠtvo brez morale ie prokletstvo, je zgolj nasilje, ki se povrača!
Trpke so besede, ki sem Jih tu zapisal nerad. Toda potrebno je bilo, se mi zdi. Zato jih tudi podpišem.
Abditus.
iipiMRmpam
Novi Sad, 22. junija.
Včeraj so se vršila tu posvetovanja o zjednjenju vseh soc. dem. strank naše države v eno enotno soc. dem. stranko. Posvetovanja so se udeležili zastopniki jugoslov. soc.-
dem. stranke iz Slovenile, hrvatsko-slavonske soc. dem. stranke ter soc. dem. stranke iz Vojvodine. Dnevni red je bil: 1. ujedinjenie — poroča sodrug Anton Kristan iz Ljubljane;
2. taktika soc. dem. stranke — po-soča sodrug V. Korač iz Zagreba;
3. organizacija — poročata sodruga V. Bukšcg iz Zagreba in Jos. Pete-jan iz Ljubljane; 4. tisk — poroča sodrug Dušan Tušanovič iz Novega Sada. — Konferenca je bila dobro obiskana. Sprejela se je soglasno sledeča deklaracija:
»Zastopniki Jugoslovanskih socl-jalno demokratičnih strank iz Hrvat-ske, Slavonije, Slovenije in Vojvodine, zbrani na skupni konferenci v Novem Sadu, dne 21. junija 1919, so soglasno sklenili, da se vse tri stranke združijo v enotno Jugoslovansko socijalno demokratično stranko na podlagi erfurtskega programa in komunističnega manifesta. V' ta namen izvoli konferenca pripravljalni odbor 15 članov, v katerega odpošlje vsaka od gori imenovanih strank po pet članov. Odbor ima nalogo, sklicati čimprej skupni kongres, na katerem imajo pravico do zastopstva le one politične organizacije, ki pripadajo gori omenjenim strankam ter izdelati program in štatut nove stranke in ga predložiti kongresu v odobritev. Ta odbor predstavlja tudi odslej združeno stranko v vseh skupnih zadevah napram internacl-jonali.« (Op. ured.: O stvari bomo še poročali).
Ni rešitve.
O ministrski krizi v Italiji se je Že mnogo ugibalo. Pravijo, da je bil Orlando sila neroden v svojem govoru, da je s svojim frazastim premlevanjem takorekoč prisilil večino v parlamentu, da mu Je izrekla nezaupnico. Brezciljnost njegove politike da se Je zrcalila ravno v njegovem zmedenem programu o notranjih in zunanjih nalogah Italije. Ootovo je pač, da Je klavrno propadel. Vendar niso še pravi vzroki te krize povsem jasni, in izkjučeno ni, da Je Orlando pokazal svoj politični talent v trenutku, ko je nehal biti.. ministrski predsednik.
Da Je morala priti uradna Italija vsled svoje bedaste imperijalistične politike, ki Je razburkala Javno mnenje V Italiji tako daleč, da so tam navidezno zmage pijani ljudje že sanjali, da si bo revna Italija osvojila svet najmanj do . . . Afrike, polagoma v hudo zadrego, Je bilo že od vsega začetka očitno. Spoznati je morala, da se z golim kričanjem doma pride le ob resnost.
Modra vlada Je pa najprej pustila, da se Italija pošteno osmeši pred svetom, in nato je šele dala razumeti.
da kljub temu ne gre prav vse po njeni nenasitni imperialistični volji...
Dejstvo je, da so ob vsem tem postali nezadovoljni eni in drug*. Kričavi imperijalisti in — proletari-jat. Zlasti poslednji je ravno v zadnjem času kazal očitnejše in očitnejše svojo nezadovoljnost s tem. da je vprizarjal vsepovsod vedno večje stavke. Malo Je manjkalo, da se ni razblinila v trenutku vsa lažnjiva politika italijanskega imperijalizma. Orlando je najbrže pravočasno uvidel nevarnost, ki preti njemu, njegovi vladi, vsemu italijanskemu kapitalističnemu svetu, pa Je hotel zato s svojo demisijo usmeriti drugam pozornost razburkanih mas. Bližnji dogodki bodo pokazali, če Je dosege! svoj namen. Dejstvo je, da če imamo danes v Italiji ministrsko krizo, ni-
mamo več štrajkov. Če se je Oriamto s tem iznebi! notranjih neredov tef obenem tudi svojega preljubega . . , tovariša Sonnina, lahko rečemo, da ni iskal, iz svojega stališča, nezaup« nice zastonj. Kapitalistična Italija bi mu morala biti za ta njegov prvi bur-žoazno-modri politični korak hva* ležna ...
Vse te stvari pa spremene pre-sneto malo na občem položaju. Vsled tega ne bodo mirovni sklepi v Pa-« rizu nič pametnejši in mnenje medna' rodnega proletarijata o vs&m dejanjii in nehanju svetovnega Imperijalizma nič drugačno.
Take in enake kolobocije gospodujoče buržoazije ne morejo pač imeti trajnega učinka na naravni razvoj dogodkov . . .
Brzojavne vesti.
Po svetu.
PODPIS MIRU DANES.
LDU. Dunaj, 24. (ČTU.) »Neue Frele Presse« Javlia Iz Welmaria, da se bo mirovna pogodba podpisala najbrž v četrtek v Zrcalni dvorani versailleskega gradu. Pričakovati ie, da se bo podpis izvršil na slovesen način.
UKRAJINA ZAHTEVA OD MIROVNE KONFERENCE TAKOJŠNJE PRIZNANJE.
LDU. Dunaj, 24. (ČTU.) Ukrajinski tiskovni urad poroča: Ukrajinska delegacija je poslala predsedniku mirovne konference Clemenceauju spomenico, v kateri zahteva takojšnje priznanje Ukrajine kot neodvisne države, priznanje direktorija kot začasne najvišje oblasti na Ukrajini in materijalno podporo Ukrajini v njeni borbi z boljševiki.
Položaj na Slcvaško-Madžarski meii.
LDU. Praga, 24. (ČTU.) Tisti čas, ko je general Pelle poslal vrhovnemu poveljniku madžarskih čet znano brezžično brzojavko, so naše čete iz-vojevale na zahodnem delu fronte nove uspehe. Skupina Mittelhaus-ser: V komarenskem odseku smo zavzeli Ogvallo, severno odtod pa Bajcs. Pri Cifarih (Csiffar, Južno-vzhodno od Nitre) smo sovražnika, ki se je ob podpori topništva žilavo branil, obkolili. Nekaj kilometrov južno od Pukanca (Bakabanva, vzhodno od Nitre, na jugozapadu od Štavnic-Schemnitza) in Krupine smo napredovali. Tukaj Je nasprotnik zastavil sveže rezerve. Njegov ljut: ponočni napad v smeri na Detvo smo razpršili še pred svojimi postojankami. Južno od Tisovca smo so-
vražnikove, ves dan trajajoče Ijutc napade odbili s protinapadom. V naših rokah sta ostali dve strojnici. — Skupina Hennoque: V splošnem Jc položaj neizprenienjen. Močan sovražni napad severozahodno od Pre* šova se je razbil v našem ognju. Vse naše postojanke so ostale v naši oblasti. — Naši letalci so včeraj delovali zelo živahno. Bombardirali sg Levice; pri tem se Je eno izmed letal spustilo v nižino ter razkropiti sovražno baterijo, ki je bila postav? ljena na glavnem trgu v Levicah. '
NEMČIJA NAPOVE POLJSKI VOJNO?
LDU. Dunal, 24. (ČTU.) Kakot Javlja poljsko poslaništvo, Je došU vest tiskovnega urada poljskega zunanjega urada, da so danes na PoI|*< skem ujeli cirkularno brzojavko nemške vlade, po kateri bo nemška vlada mirovno pogodbo podpisala. Obenem bosta Hčirsing v imenu Šle« zije in Poznanja, Wilat pa za Vzhodno in za Zapadno Prusijo vojno napovedala Poljski. Nemška vlada se bo temu oficijelno protivila, dejanski ps nudila vsako pomoč.
Boji med Neinci In Pollaki.
LDU. Dunaj. 24. (ČTU.) Kakof poroča »Neue Freie Presse« iz Wel-marja, so prejeli zahodno - pruski poslanci nemške narodne skupščine it svoje domovine vesti, da so v Zahodni Prusiji ob železnici pri Kolmu boji med Nemci In Poljaki.
Demobilizacija v Švici.
LDU. Lyon, 25. (Brezžično.) švicarski zvezni svet namerava v kratkem odpustiti iz vojaške službe vsfl one letnike, ki so bili poklicani pod orožje za varstvo severne meje švicarske po podpisanju mirovne pogodbe.
LISTEK. ,	20
Hvgust Strindberg:
Bedakova izpoved.
Preložil Fran Albrecht«
(Dalje.)
Zdaj je bilo nujno, da znova preženem demone, ki sem Jih pričaral. Da bi še nadalje sle-?i. syo a Pr,^tella, sern jima napisal pismo o
nrnS^nJSn0Vl T16 1}ubeZ!?i- Kot dokaz sem Priložil dve strastno Pisani pesmi, posvečeni
pesmi, ki bi se Jih dalo tolmačiti na dva načina; baronici Je bilo prosto, čutiti se radi lega užaljeno.
M Pismo in verzi so ostali brez odgovora. Morda je bilo sredstvo že izrabljeno ali pa Predmet ni vzbujal več zanimanja.
Pokojni in tihi dnevi, ki so sledili, so mnogo pripomogli k mojemu okrevanju. Po-
drn*r\ me ogrožala, si Je nadela nai-azje barve moje oboževane gospe. Ta gozd,
ml i«	prel)'l	ure trde preizkušnje, se
nn »fi « Pr*lazno smehljal, če sem se zjutraj
SDomf"1 ♦fiČk.”1 Iež,ala ,e senca mučnih »Pomtaov v kotičkih te pokrajine, v kateri sem
»e boru z vsemi peklenskimi demoni človeškega srca. Njen obisk in pa gotovost, da Jo pom še videi, mi Je istočasno vrnila iivUenia in pamet.
VII.
Ker sem vedel iz skušnje, da nihče, ki se vrne nepričakovano, ni Čisto dobrodošel, sem šel v baroničin stan, ko sem se vrnil v Štok-holm, v precejšnji zadregi in ne brez obotavljanja.
Na vrtu je vse pričalo o tem, da Je nastopila zima; drevje je postalo gole, klopi niso več stale, vrata pri vrtni ograji so odnesli, velo listje je plesalo naokrog, luknje v kleti so bile zamašene s slamo. Ko sem stopil v salon, m> je bilo težko, dihati zaprti zrak, ki Je bil raz-gret od peči; peči, stoječe ob stenah, velike in bele, so bile videti kakor rjuhe, viseče preko odeje. Okna so bila obešena in njih zapahi s papirjem zalepljeni; vata, ki je bila položenu med šipe, nalikujoča snegu, ie dajala obsežnemu prostoru sliko mrtvašnice. Trudil sem se, da bi ga razgalil te polgosposke oprave in si poklical pred oči prejšnjo sliko surovega meščanstva: takrat so bile stene gola tla iz surovega lesa; krog črne obedne mize, ki ni bila pokrita in je bila s svojimi osmerlmi nogami podobna pajku, so se pojavili strogi obrazi mojega očeta in moje mačehe.
Baronica me Je prisrčno sprejela, toda njen tožni obraz Je razodeval skrb. last in njen stric sta bila navzoča: v sosednji izbi sta Igrala z baronom karte.Pozdravil sem igralce ter sem nato ostal ? baronico sam v salonu. Sedla Je v. naslanjač pod sveliijko in kvačkala.
Molčeča, otožna, nelepa, mi Je prepuščala, da vodim razgovor, ki se je izpremenil v samogovor, ker mi ni odgovarjala. Ždeč v kotu pri peči, sem jo opazoval, kako se je sklanjala preko svojega dela, ne da bi dvignila glavo. Skrivnostna, vase zatopljena se Je videla, kot .da včasi niti ne opazi moje prisotnosti. Menil sem, da sem prišel ob nepravem času ter da je moj povratek nemara — kot sem se bal — napravil slab vtis. Nenadoma je moj trudni pogled zablodil na tla. Pod namiznim prtom sem opazil pod dvignjenimi krili njene nepokrite noge. Njena meča, odeta v bele nogavice, so bila krasna; pod pestrobarvno vezeno zaveznico se je odražala tista dražestna mišica, ki nam bega glavo, ker dovoljuje naši domišljiji, da si ustvari po njej podobo celega telesa. Njena noga je bila upognjena, z obokanim stopalom, ki je tičalo v pepelnatobelih čeveličkih.
Tistikrat sem menil, da je bil to samo slučaj; pozneje pa sem spoznal, da ve ženska čisto dobro, da jo opazuješ, ako je pokazala vet od svojih plržnjev. Nekoliko zbegan po očarn-Jočem prizoru, sem zaokrenil pogovor in se z veščo spretnostjo povrnil k svoji dozdevni ljubezni.
Vzravnala se je, se napol zaokrenila ter me ostro premerila.
—	Lahko se ponašate na to, da ste zvest
svojim nagnjenjem 1	x.
Oči so mi neprestano blodilo pod prt -i-value mizice, kjer Je pod češnjevo-rdecun tra-
kom blestela snežna belina. Nazadnje sem iiii iztrgal, jih križal s pogledom njenih punčic, kf so se širile in večale v soju svetiljke ter sem Ji odgovoril s trdnim, odločnim glasom:
—	Zalibog da!
Metanje kart in glasovi igralcev so sprem*' IJali to kratko izpoved.
Nastalo je mučno molčanje. Vzela le spet svoje delo v roke ter zakriia svoje noge. Ves čar le minul. Pred mano le sedela vsakdanja ženska, slabo oblečena. Čez četrt ure sem se poslovil, izgovarjajoč se, da ml ni dobro.
Ko sem prišel domov, sem vzel z mizmce svojo dramo, trdno odločen, da jo predelam, hoteč z neumornim delom iztrebiti to brezupno strast. Sicer bi to motalo končati z zločinom, ki pa mi je bil zoprn in sem ga zame-* taval h instinkta, iz bojazljivosti, vsled dobre vzgoje. In trdno sem se odločil, da v bodoče prekinem to več nego opasno zvezo.
Nepričakovan slučaj mi je priskočil na pc*« moč: dva dni pozneje so mi ponudili, da katalogiziram biblioteko zbiralca knjig, stanujočega izven mesta.	.	.	,	....
Tako sem torej domoval v dvorani st rega gosposkega dvorca iz ^de^r' J a s k'n#« letja, kije bila odvrhadotal natrpan^^ ^
ESSSSSSS
zatapUal sem se vanle. da bi našel pozabijo-
Narodno predstavništvo.
LDU. Beograd, 24. Današnjo sejo narodnega predstaništva otvarja predsednik dr, Pavlovič ob 16. url 35 minut. Odsek za zakonski načrt
o	vseučiliščih je podal svoje poroči-
lo.	Nadalje sta podali poročili tudi odsek za poslovnik začasnega narodnega predstavništva in odsek za izpremembo in dopolnitve zakona o moratoriju.
Poslanec Z1 a t i č (demokrat) stavi predsedniku vprašanje, zakaj ni dal danes na dnevni red njegovih interpelacij na ministra za notranja dela in na ministra za vojno in mornarico glede včerajšnjih dogodkov, ko je on vendar stavil te interpelacije že pred 24 urami. Predsednik odgovarja, da se mora računati rok po poslovniku od onega časa, ko predsednik pošlje ministrstvu vprašanje, tedaj od časa, ko minister dobi vprašanje. Njegovo vprašanje pride jutrj ria dnevni red.
Poslanec dr. A n g j e 1 i n o v 1 č (demokrat) suivi na ministra za vojno vprašanje o ureditvi odnoša-jev podčastnikov naše vojske, ki so bili prej v avstro-ogrski vojski, o odvzemanju oblek prostovoljcem, ki 56 odpuščajo domov, o naših državljanih, vojakih in častnikih, ki se nahajajo še vedno v Franciji in Angliji, nadalje o plači in dnevnicah podčastnikov in vojakov, ki so služili prej v avstro-ogrski vojski, pa so sedaj sprejeti v našo vojsko. Vojni minister Hadžič odgovarja glede ureditve odnošajev podčastnikov, da se dela na to, da se podčastniki bivše avstro-ogrske vojske Izenačijo s podčastniki bivše srbske vojske. O odvzemanju oblek prostovoljcem veli, da so obleke morali odvzemati, ker je vojaške opreme primanjkova-
lo	celo za tiste vojake, ki so ostali pod zastavo. Sedaj je oprema došla, tako, da so vsi rekruti opremljeni z novimi uniformami, in se poprejšnja naredba razveljavi. Naša država dobi iz Amerik« 100.000 oblek, ki Jih dobe demobilizirani vojaki v svojo last Kar se tiče tega, da nekateri častniki in podčastniki na Hrvat-ikem niso redno prejemali plače, pravi, da Je »ato odgovorna vlada Narodnega Veča za Hrvatsko ln Slavonijo, ki ji Je ministrstvo odkazalo kredit za izplačevanje gaž, dokler se razmere ne urede. Za vse nedostatke so tedaj odgovorne intendance bivše narodne obrambe na Hrvatskem.
Qlede ujetnikov, ki se še nahajajo na Francoskem, veli, da razlikujemo dve skupini. To so najprej oni, id Jih fc 1914 ln 1915 ujela srbska vojska ki
Pii po svojem umiku spravila v rancijo. Drugi pa so tisti« ki so jih zarobili zavezniki. O prvih pravi, da Je ukrenjeno vse potrebno, da se vrnejo domov, s čemur se strinja tudi francoska vlada. Tudi akcija za povratek druge skupine se Je že začela. Ker dosedaj še nima odgovora, bo stvar urgiral.
Posl. B e r 11 č stavi na ministra za vojno interpelacijo glede onih častnikov In vojakov, ki so v službenih in družabnih stikih s Hrvati in so podajali politične izjave, ki so za Hrvate žaljive. Navaja dva konkretna slučaja in poudarja, kako to škoduje zbližanju širokih narodhih slojev. Interpelant vpraša ministra, kaj bode ukrenil, da se to prepreči.
Minister za vojno odgovarja, da mu dosedaj taki slučaji niso bili znani, ve pa, da obstoji naredba. ki ukazuje, takim slučajem se Izogibati. Priznava, da narodna stvar trpi veliko Škodo vsled nekorektnosti vojaštva. zlasti častništva. Njegov
predhodnik je poslal fak'oj v začetku armijskim komandam navodila, da Je vojake opozoriti, kako Je nastopati napram državljanom vseh ver. In Imen. —»
Ko so bila stavljena še nekatera vprašanja, so bili zapriseženi na novo potrjeni poslanci. »-•« Nato se preide na dnevni red.
Glasovali so o zakonskem načrtu,
o	izenačenju kvalifikacij za dosego advokature in javnega notarstva. Glasovalo Je 148 poslancev, vsi za. Začel se je pretres podrobnosti. Stavljeni so bili nekateri predlogi, da se nekateri paragrafi stilistično iz-premene. Poročevalec in minister za pravosodje sta se strinjala in zakon Je bil sprejet po redakciji odseka. Na poziv ministra za provosodje bodo predlagatelji revidirali novo stilizacijo pri drugem čitanju.
Na dnevni red pride druga točka, to Je poročilo imunitetnega odseka, da se izroče sodišču poslanci N e -deljkovič, Petejan in dr. Miladinovič. Odsek Je predlagal, da se izročita sodišču poslanca Petejan in dr. Miladinovič. Plenum Je njuno Izročitev odklonil, ker se nihče teh 3 poslancev ni pregrešil toliko, da bi ga bilo treba izročiti sodišču.
Predsednik dr. Pavlovič zaključuje sejo ob 19. url 45 minut ln odreja drugo na Jutri ob 16. url.
Kaj bo lz tega?
(Iz železničarskih krogov.)
Kaj Je g nabavnim prispevkom? Čiijemo, da naš parlament dela, to se pravi, da vsaj predsednik sejo otvorl in hitro zatvori. Parlament Je za poslance, ni za ljudstvo. Minister nima novaca. Kar ga Je, ]e za poslance, ki se tako trudijo in ki so večinoma sami reveži.
JVli železničarji, posebno oni, ki šmo bili Izgnani Iz Trsta od Italijanov in se nahajamo po 2 in več mesecev v železniških vozovih s svojimi družinami, ki nismo za več mesecev dobili nobene plače, mi se ne moremo na noben način zamisliti v težki, trudapolnl položaj vseh onih slavnih poslancev, ki predstavljajo večino In ugled našega parlamenta. Naše zaupanje do njih pa je naravnost neskončno. Le v zadnjem času Je začelo malo pešati. Časopisi nam namreč zadnje dni pridno poročajo, da nas ne bodo dolgo več trpinčili 2. poročili iz narodnega predstavništva ker gredo poslanci 1. julija prav gotovo na poletne počitnice. Hvala-bogu. Zdaj lahko prenesemo naše upanje na september ali oktober. Kajneda, sedaj po letu se že vzdrži? Gospodje poslanci se bodo ob poletni vročini hladili v senci, mi pa na — solncul Smo namreč, z družinami vred nagi in bosi ali v najboljšem slučaju tako raztrgani, da ne moremo enostavno med ljudmi. Pet let nismo ničesar kupili, ker nismo mogli, in to malo, kar smo imeli, smo v veliki sili razdali kmetom za najpotrebnejša živila. Kal Storiti? Oblek ni. obutev tudi ne, in denarja Se manj. Učitelji in kateheti pa zahtevajo, da na* bodo otroci dostojno oblečeni. Fant Je brez čevljev, ne more nikamor, dekletce ima prekratko krilce, ne more iz hiše. In če tudi prodaš zadnii kos pohištva z namenom, da s tem denarjem kupiš čreveljčke ali krilce, kje boš te predmete našel, ko le modra vlada prepovedala vsak uvoz? Torej nič. Vrnimo se v . . . naturno stanje naših pradedov, ki so živeli bosi in na*l no kavernah. Zato Ima-
mo Svojo vlado in svoje poslance, fti to je zadosti.
Sicer pravijo, da se je po sklepa klubovlh, načelnikov in po ponovni zahtevi aocflalist ionih poslancev naložilo ministrskemu svetu, da uredi prejemke železniškega osoRs. Vir lepo ln prav. Radovedni su o, kaj pride iz tega. Prav nič bi se ne Čudil, če bi tudi ta sklep, ki so ga izsilili naši poslanci, našel gospo Vlado slabo razpoloženo. Pri nas je namreč vse mogoče.
Med tem pa slavni publikum silno kritizira železniško upravo ...
Komaj stopiš v vlak pa slišiš od vseh strani, kako se potujoče občinstvo zaganja proti železniški uprav!, in kako je o vsem imenitno informirano. Zadnjič sem slišal v vlaku sledeči dialog: Eden popotnikov je dejal : sedaj so podražili vožnjo tako, da se človek težko odloči na pot. Drugi na to: saj so morali povišati, da so železničarjem povišali plače. Prvi zopet: saj niso železničarjem za toliko zvišali, kakor Je vožnja dražja. Drugi: seveda so jim zvišali. In tako je šel prepir dalje.
No, in koliko so srečnim železničarjem v resnici zvišali? Prej sem imel draginjske doklade 3 K 30 vin. na dan, sedaj imam 6 K 60 vin. Poleg tega sem imel prej za vsakega otroka mesečno 25 K in ravno toliko imam... sedaj. Pred vojno sem imel gotovih dohodkov mesečno do 150 K, sedal, po 2 kratnem napredovanju pa imam z vsemi dokladami 396 KI Med tem se Je voznina na železnicah podražila najmanj 6 kratno.
Naj še omenim, da mi le pred kratkim neki gospod asistent južne železnice tožil, da ga je enostavno sram! Izvršil Je namreč že vse srednje šole. Je že 7 let nepretrgoma železniški uradnik, zato pa ima celih 400 K mesečnih dohodkov! Prav sijajno. In kaj naj poreče potem ubogi železniški delavec? Imenitno nam gre.
Oospodje narodni poslanci raz-mišljuje nekoliko o naših prilikah, če že nimate časa v parlamentu, vsal na vaših zasluženih počitnicah!
B.
Občinski svet ljubljanski.
(Konec.)
Službene obleke mestnim slugam. Občinski svetnik g. Smole poroča v imenu gospodarskega urada glede nabave službenih oblek mestnim slugam. Dovoli se nekaj višji prispevek, a se podaljša trpežna doba. Skupni kredit znaša 98.295 K. Ta znesek se izplača v gotovini največ 3935 K. — Obč. svet. sodrug Kocmur naglaša, da so s podaljšaniem trpežnostne dobe razmere zopet poslabšane. Krivično Je to. Pravzaprav imajo sluge popolno pravico do prejemkov kakor pred volno So pa tudi neuniformirani in provizorični uslužbenci, kako je s tistimi. Isti prejemki gredo tudi tem ta kolikor ne bi bili ti vpošteti tukaj, se jih mora vpo-števati prav enako. Podžupan g. dr. Triller in obč. svet. Smole ter tud! župan g. dr. Tavčar so trdili, da Je občina 'skrbela lepo. celo kavalirsko za uslužbence. Poročevalcev predlog je bil nato sprejet.
Kopellšče Kolezlla. — Zatvorltev Hribarjevega gala. Najemnik Kolezi-je nabavi salon ter ga postavi na vrtu. ker ima ob slabem vremenu premalo prostora. Poročevalec podžupan dr. Triller priporoča v Imenu odseka, da se dovoli najemniku postavitev salona in predlaga, da st mu zviša najemščina od 1500 K na ?000 K Dalie prod nalemnik. da Sr
»atvorl takozvanl Hribarjev; gaj y Kolezljl, ki se naj porabi zlasti v razširitev solčnih kopeli. Oba predloga se sprejmeta.
Poštni urad St. 6 na Miklošičevi cesti se premesti na križišče Tržaške in Rimske ceste. Občinski svet priporoča premestitev.
1000 K podpore za podržavljeno trgovsko šolo. Obč. svet. g. Dimnik poroča, da se trgovska šola podržavi. Vlada želi subvencijo od občine. Poročevalec priporoča v imenu odseka 1000 K letne podpore. Obč. sv. sodrug inž. Štebl je mnenja, da Je škoda sicer vsake besede, ker še tako resna beseda ne zaleže. O tej šoli pa ve, da je namenjena menda le trgovskim in obrtniškim otrokom. Število bo omejeno. Predlaga, naj se ta subvencija dovoli ob pogoju, da se razširi za vse, tudi ubožnejše sloje otrok ta šola. Nato se sprejme predlog poročevalca in resolucija sodr. inž. Štebija.
Olepšava mesta. Poročevalec obč. sv. g. Petrič poroča o ponudbi kiparja Dolinarja, ki je izdelal načrt vodnjaka, ki bi bil primeren na mestu onega pod tivolskim gradom. Strokovnjaki so bcenili načrt različno. Pridružuje se odsek mnenju, da ni primerno zamenjati stari vodnjak pod tivolskim gradom. Stroški bi pa znašali 30.000 K. Odsek predlaga,, da se ponudba odkloni. — Obč. sv. sodr. Kocmur pravi: Ljubljana nima spomenikov, vsaj umetniških Je malo; znesek ni tako velik. Ljubljana bo morala gledati tud} na svoje zunanje lice, da bodo tudi tujci videli, da imamo zmisel za umetnost in umetnike. Vodnjak bi se prav podal tudi marsikje drugje. Predlaga, da se ponudba sprejme tudi z ozirom na podpiranje umetnikov. — Obč. sv. sodr. Stebi priznava, da Je treba presojati umetnost s pravega stališča, nikakor se pa ne sme umetnost ln umetnike zanemarjati. Ponudba naj se ne odklanja; eventualno naj se obravnava
o	njem pozneje. G. župan pravi, da danes ni mogoče sprejeti ponudbe, pridružuje se pa mnenju, da se stvar preloži, eventualno pa take ponudbe zahteva potom konkurence. — Končno se sprejme predlog, da se ponudba preloži do kake druge seje.
Klavnica za konje se po poročilu ravnateljstva sklene razširiti.
Izpopolnitev kanalizacije pred kasarno in Jahalnico v Trnovem. Gosp. župan predlaga nujno, da se izpopolni kanalizacija pred konjušnico v Trnovem. Tam Je sedaj bolnica za konje; kanal proti Ljubljanici je izveden, a na onem prostoru je odprt jarek. Iz zdravstvenih ozirov je to nujno. Začasna ureditev bi bila nekoliko ceneja, a Je za definitivno, ker prejalislej se mora to delo itak izvesti. Strpški bodo znašali 291.000 K. K stroškom pa naj prispevajo tudi prizadeti hišni posestniki ter naj vojaštvo da potrebne delavce. Z delom naj se takoj prične. — Obč. sv. Ser-jak priporoča predlog g. župana, ki se sprejme soglasno.
Interpelacije. Obč. sv. sodrug Kocmur opozarja na notico, ki Je izšla od uradne strani glede sladkorja v meestniaproviza-ciji. Občina nima sladkorja, to naj pove brz žaljivih ali razburljivih pripomb. V notici se je smešilo zdravnike, da izdajajo izpričevala nepotrebnim. G. župan naj naroči, da se to ne dogaja več. O. župan pritrjuje sodr. Kocmurju v polnem obsegu. Notica mu tudi ni bla všeč. — Obč. sv. g. IJkozar priporoča, naj se vendar že kupi mostiček električne železnice pr? Sv. Petru ln postavi v PrulnJi na T'	bo	ve^al
Prule in Gmajno (to je večna volilna) brvi). —< Obč. sv. g. Kavčič priporo-* Ča, naj se naroči hišnim posestnikom, da popravijo žlebove pri strehah. —« Obč. sv. sodr. ing. Stebi opozarja; najse kopališče Kolezija razširi že letos. G. župan meni, da bo šlo težko f. meni pa, da bi se dalo adaptirati prejšnje vojaško kopališče. — Bilo ja: šenekaj drugih manj pomembnih interpelacij.
V	tajni seji se je pomaknilo več uradnikov in drugih uslužbencev Vi višje razrede, oziroma se jim dovolilo naslove, podelilo nekaj koncesij1, a še več zavrnilo zlasti prenose.
Dnevne vesti.
Brzovlak Ljubljana (Zagreb)-DunaJ.
Te dni vpelje južna železnica na progi Liabljana-Dunal nov brzovlak št. 5/a In 6/a; prvikrat odpelje brzovlak z Dunaja dne 25., iz Ljubljane dne 26. Junija 1919. Odhod vlaka Št. 5/a z Dunaja ob 20.30, iz Gradca ob
1.42, iz Maribora gl. kol. ob 3.01, ia Celja ob 4.07, iz Zidanega mosta ob
4.43, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 5.57; v Zidanem mostu ima ta vlak takojšnjo zvezo z brzovlakom št. 512 v Zagreb (prihod ob 7.10) in Zemun (prihod ob 18.00). — Odhod vlaka št, 6/a iz Ljubljane gl. kol. ob 23.40, it Zidanega mosta ob 0.54; prihod v Gelje ob 1.24, v Maribor gl. kol. ob 2.31, v Gradec ob 4.34, na Dunaj ob 10.20; na Zidanem mostu lina ta vlak zvezo iz Zemuna (odhod ob 11.30) in Zagreb (odhod ob 20.05). Ta brzovlak ima direktne vozove Ih
II.	in III. razreda za relacijo Ljub* Ijana-DunaJ, direktni voz I. in II. ras-
| reda za relacijo Zagreb-Dunaj Irt
J spalni voz za relacijo Zemun-DunaJ.
ZviSanfe zavarovalnih prispevkov pri OkrfJnI bolniški blagajni v Celju.
Deželna vlada za Slovenilo (oddelek za soc. skrb) je z odlokom od dne 5. junija 1919 št. 892/19 — IV* odobrila blagajnična pravila In stopijo v veljavo dne 1. julija 1919. — Bistvene spremembe so sledeče: i« Celotni bolniškozavarovalnl prispevek, od katerega plačuje delodajalec eno tretjino, zavarovanec pa dv« tretjini, znaša 6:3% povprečnega dnevnega delovnega zaslužka zavarovanca. 2. Kot prispevek za izredni podporni sklad se pobira 5% in pribitek k celotnemu bolniškozavaro-valnemu prispevku ter odpade na delodajalca ena, na delojemalca pa dve tretjini. 3. Skupaj znašata celotni bolnisko-zavarovalni in prispevek za izredni podporni sklad 6.6% povprečnega dnevnega delovnega zaslužka zavarovanca. 4. Plačevanje prispevkov se vrši mesečno nazaj-5. Bolniška podporna doba traja dokler traja bolezen, in če ne konča prej, 30 tednov. 6. Podporna doba s* podaljša, če le bil član do dneva zglasitve obolelosti eno leto nepretrgoma zavarovan, na 40 tednov; če je bil več kakor dve leti nepretrgoma zavarovan, na 52 tednov. 7-Vsled povišanja prispevkov dovoljuje blagajna svojcem zavarovancev,
v	kolikor niso ti po § 9 a odst. 2 ali 3 zakona z dne 20. novembra 1917 od družinskega zavarovanja izključeni, v § 15 blag. pravil navedene dajatve in sicer: zdravniško pomoč, porodniško pomoč, zdravila in pogrebnino po § 35 blagajničnih pravit
NIČ več brezplačne obleke, obutve to
perila pri socialnem skrbstvu.
Ker Je kredit za brezplačno podelitev obleke, obutve in perila že
i7f1atno prekoračen ob*'rf<:''n
nja. Posrečile se mi je, kot sem želel. Ko je minil prvi teden, mi še ni stopilo v zavest, da mi nedostajata moja prijatelja. V nedeljo, ko Je bil baroničin vsprejemnl dan, mi Je prinesel gardni ordonanc pravo pravcato vabilo baronovo poleg prijateljskih očitkov zastran mojega izostajanja. Kislosladko začudenje sem občutil, ko sem odgovoril ter odklonil na takisto IJubeznHv način. Zelo sem obžaloval, češ, da nisem več gospodar svojemu času.
Ko Je minil drug teden, mi Je nov ordonanc v paradni uniformi prinesel Mljet, topot baroničinega. V dokaj ostrih besedah me Je nujno prosila, naj pridem pogledat k baronu, ki mora prehlaien ležati v postelli. Nazadnje me Je 6e prosila, naj Jima že vendar kaj sporočim o sebi. Izgovarjati se nisem mogel več ter se#n se takoj podal k njima.
Baronica Je bila videti bolna in lahno oboleli baron se je dolgočasil v svoji postelji. Ležal je v spalnici, kamor so me peljali. Pogled na ta, mojim očem doslej prikriti najsvetejši prostor, me Je spet navdal s čustvom, ki se Je Instinktivno protivilo temu zakonskemu Življenju v isti sobi. Soproga se tukaj razkazujeta drug drugemu ob tisočero priložnostih, ki so nujno, ako sta sama vkup. Velika postella, v kateri le ležal baron, Je razodevala vso brezsramnost intimnega življenja; skladovnica blati«, ki Je bila naložena poleg bolnika. Je drzno označevala mesto njegove žene. Mizica za lepotičenje. umivalnik, brisače, vse se mi le do-
zdevalo umazano in tako sem se moral napraviti slepega, da sem zatri svoj stud.
Po kratkem kramljanju ob vznožju postelje, me le povabila baronica v salon na kozarček likerja. Ko sva bila sama. Je prehitela moje misli, ko da Jih Je slutila. V pretrganih stavkih mi Je izpovedala svoje prekipevajoče srce.
— Ni-li to žalostno?
— Kal pa?
•— Oh, prav dobro me razumete... To životarjenje žene: brez smotra, brez bodočnosti, brez opravka! Saj umiram radi tega!
— In vaše dete, gospa baronica? Kmalu bo treba pričeti z njegovo vzgojo. In drugi otroci, ki pridelo...
— Ne maram več otrok... Sem-ll mar za to na svetu, da postanem večna dojilja?
— Ne, ampak mati, na višku svoje naloge, v najlepšem pomenu besede.
Mati ali dekla 1 Hvala. To se Je treba najeti. To |e udobnejše. In potem, kaj storim? Imam dvoje služkinj, ki me Izvrstno zastopate. Ne: živeti hočem...
— Postanete Igralka?
—- Da!
— A vse vaše razmere se protlvijo temu.
— Zal da to le predobro vem! In ravno to me Jezi... vsa sem že neumna... ubija me!
— In pisateljevanje? Ta poklic ne uživa tako slabega glasu kot igranje.
— Umetnost govorjenja Je zame najvišje. Karkoli 8e oride. nikdar se ne bom utolažila.
ker sem zgrešila svoj poklic, ln kaj imam za vse to?... Razočaranje 1
Baron naju Je poklical.
— Kaj pripoveduje? me Je vprašal
— O gledišču govoriva, sem odvrnil.
— Sai le nora!
— Ni tako nora, kot bi mislil. Je odgovorila baronica in naju pustila sama. Srdito Je zaloputnila duri za sabo.
— Nič več ne spl ponoči, mi Je zaupal baron.
— Kaj pa dela potem?
— Klavir Igra, na zofi polega, najčešče pt> sl Izbere ta čas, da se ukvarja z računi glede gospodinjstva.' Prav res. mladi moj učenjak, povejte mi, kaj Je treba storiti, da napravim konec tem norim mislim?
— Napravite Ji otroka! Kaj pravim? Celo vrsto otrok!
Spačil je svoj obraz. Potem se trudil, da bi se zadržal dostojno.
— Zdravnik Ji Je odločno prepovedal, ker prvi porod ni gladko potekel... In potem — »troci stanejo toliko... Razumete?
Razumel sem In se čuval spet dotikati tega občutljivega mesta. Razentega sem bil Še premlad, da bi slutil, da so bolne žene tiste, ki predpisujejo zdravnikom, kaj tiaj jim predpišejo.
Baronica se Je vrnila, da bi položila svojo hčerko spat v železno posteljico, ki Je stala poleg baronove postelje. Mala še ni hotela zaspati In le orlčela kričati. Potem ko se le mati
zaiuan trudila, da bi jo vpokojila. le prin. sla
Nikoli nisem mogel gte^K h^nrTtald pajo otroke, ne da bi me gf^o roko proti priliki sem nekoč celo dvig*11«	..	,
_ pntenThn* vzrok za t0’ Nemara ie t&'
navzočnost in luč pa jo moti.
P Os?S>S i« morebiti zavedajoča se evnteca nematerinskega postopanja. Je P«-znaia da imam prav.	\
Nato sem se odstranil.
Ta vpogled, ki se mi je proti pričakova-ntu nudil v to domače življenje, me je za nekii tednov ozdravil inoje ljubezni. Priznati moram, da prizor s šibo ni v najmanjši meri P'*' pomogel k neprijetnemu vtisu, ki mi je nsld od tega večera.
*
Pnolično je minevala jesen. Bližal se h-božič. Prihod mladega para (novoporočenc finskega prijateljstva baroničinega) le sp ' koliko poživel naše stike, kolih čnr seje rm puhtel. Vsled baroničinih pozor t-l sem jel številna vabila in javljal sem *e v &ral« nji pri obedih, večerjah in oelo pr. plesni zabav
(Dalle prih.)
opozarja, da so vse prošnje za brezplačno podelitev obleke, obutve in perila, naslovljene na poverjeništvo za socijalno skrbstvo in Posredovalnico za begunce brezpredmetne.
Pred sed niš tvo deželne vlade
javlja, da se je gospod predsednik deželne vlade dr. Janko Brejc povrnil iz Pariza in da vodi zopet posle predsedništva Deželne vlade za Slovenijo. Vsled preobloženosti z uradnimi posli bo sprejemal stranke samo vsak torek raeiklO. in 13. uro ffl sicer le v važnih in nujnih zadevah.
Drobno.
— Proslava. Ker pade god Njegovega Veličanstva Petra 1. letos nu nedeljo je odredil višji šolski svet, da se bo praznoval ta god na vseh šolah v soboto, dne 28. junija 1919 na posebno slovesen način. Nato sledi Proslava Vidovega dne, kakor se je že od ravnateljstva odredilo.
— Tamburaško društvo »Kolo« w Trbovelj priredi dne 29. junija izlet na Izlake pri Zagorju in obenem veselico v restavracijskih prostorih Toplice. V slučaju slabega vremena, se izlet ne vrši.
— »Zveza poštnih organizacij v f-iubljani« vabi tem potom člane ož-Kga oabora h kratki važni seji na Petek, dne 27. i. m. ob 18. uri v pl-smonoško dvorano. Polnoštevilno! “-Skupščina »Zveze poštnih organizacij v Ljubljani«, katera bi se imela vršiti 29. t. m., je radi raznih ovir preložena na poznejši čas.
— 'ieoretski državni Izpiti pravnikov. Kakor izvemo, se določijo pr-
vi	termini za pravosodni (judicijelnO m za državoslovni izpit pred izpra-Sevalno komisijo v Ljubljani šele po Počitnicah, torej koncem meseca septembra. Kedaj m kje se je treba kandidatom zglasiti, bode komisija pravočasno objavila. Rigorozi se delajo slej ko prej le na vseučiliščih.
— Od doma ie pobegnil dne 21. Junija t. 1. učenec 5. razreda ljudske sole Edvard Dirnplatz, ki se domnevno potika nekje po mesta in okolici. Deček je za starost primerno vzrasel, krepak in dobro hranjen, polnih lic, modrih očil, kostanjevih las ter oblečen v modro letno jopico, črne kratke hlače, je brez pokrivala In bos. Oovori slovensko in dobro obvlada nemščino. Na eni roki ima nad palcem in kazalcem 3 cm dolgo brazgotino po vreznini. V slučaju da bi ga kdo izsledil, naj se odda policiji. Tudi sicer so vsakateri podatki dobrodošli in naj se prijavijo policiji, soba št. 16.
— Tedenski Izkaz nalezliivih bolezni v ozernuu deželne vk de za Slovenijo od 8. do 14. juniia 1919. Obo leli so: Škrlatica (SkarlatinaJ: Ljubljana mesto 1 oseba. Davica (Dtpthe-ria: Ljubljana mesto 2 osebi. Radovljica, občina Jesenice 1 oseba. Tre--bušnl tifus (Tvphus abdoiumalisj: Ljubljana mesto 1 oseba. Novomeški okraj: občina Šmihel - Stopiče
1 oseba. Ptuj mesto 2 osebi. Griža (Dizenteriia): Brežiški okraj: občimi Mrčna sela 2 osebi; 1 umrla. Krški okraj: občina Krško 2 osebi; 1 umrla. Kranjski okraj: občina Cerklje 4 osebe: 2 umrli. Koze (Variola)j Brežiški okraj: občine Kapele 3 osebe; 1 umrla. Kozije 1 oseba. Sv. Peter 2 osebi. Videm 4 osebe. Celjski okraj: občine Sv. Krištof 1 oseba. Roginska Kora 3 osebe; 1 umrla. Teharje 1 oseba. Krški okraj: občine Cerklje 1 oseba. Krško 1 oseba. Kranjski £kraj občine Trata 1 oseba. Zminec ® oseb. Litijski okraj: občina Šmartno 1 oseba. Ljubljana mesto l oseba iZ'zunanje občine. Ljubljanski okraj: občine Tomišelj 3 osebe. Verblienje
2 osebi. Vrhnika 1 oseba. Ljutoir.erkt okraj: občina Malanedelja 2 osebi. Maribor mesto 1 oseba iz zunanje občine. Ptujski okraj: občine Pokrež
1	oseba. Pervenci 1 oseba. Sv. To maž 1 umrla. Sela Ternovci 2 osebi. Pasja stfklina: l iutomer. trg 2 osebi poškodovani.
leč, ’da ga danes ne sovraži samo slovenski delavec, temveč tudi inteligenca. Ta mož ni pustil sodrugu Petejanu podati poročila o strokovnem kongresu, dasiravno se ga je opozorilo, da je stvar strogo nepolitična, ker bi se imela tudi napraviti pogodba med stavbeniki in njihovimi delojemalci. Dovolil pa je v nedeljo 22. t. m. »Zvezi jugoslov. železničarjev« da je imela shod. Vprašamo torej : Ali smo pred zakonom vsi enaki ali ne? Naj se nam kar pove, da se bomo vedeli ravnati in da ne bo prirejanje naših shodov odvisno od slabe volje raznih policajev. Z. J. Z. pa čestitamo, da je dobila takega pro-tektorja.
G. Senekovič je iztiral čez mejo obrtnika, ker je šel v Gradec nakupit najpotrebnejšega materijala, da bi ustregel željam slov. naročnikov. Takega materijala se namreč tu ne dobi.
Ob priliki koncerta »Glasbene Matice«, ki je bil za Maribor nekaj posebnega, ni dovolil občinstvu, da bi bile kavarne eno uro dalje odprte. Ne bodite tako pedantni!
Policijska država ali »Nacht~ \vachterstaat«.
Osebna varnost in red sta popolnoma zasigurana v Mariboru, in svoboda državljanov se je razmahnila.
Zahvalo zato smo dolžni našim dičnim gospodom, ki so to svobodo tako ekscelentno zavarovali, in Jo s tako vnemo čuvajo. Slava komur grel
In resi Danes vsaj lahko svobodno dahneš na ulici, ako nisi temen element. Jeli kaj takega bilo mogoče pod šovinistično nasilnim režimom nemške dobe? Danes, ako se v gruči vračaš ob enajstih zvečer iz kavarne ali gostilne, se vendar lahko svobodno razlegajo prelepe narodne pesmi iz tvojih ust če namreč nošiš posebno obleko, ali če imaš drugače solidno rodoljubarsko postavo — in prav nič ne vznemirjajo tvoje pesmi spanja šovinističnih Nemcev.
Jeli kaj podobnega bilo mogoče za prejšnjega režima? še po dnevi nel — Nasprotni pa. ako nisi rodo-Uubskega obraza — ako spadaš toraj med temne elemente, in ako greš ob tem času boječe sam samcat po ulici, takoj te opazi bdeče policijsko oko in gorje ti, ako niso »čisti tvoji nameni. Bridko se moraš zagovarjati, kaj delaš v tem času na ulici, ko Je vendar noč, ker postava govori, da imajo državljani dolžnost spati. Nič ti ne pomaga, ako se je zakasnit vlak, ali še nisi dospel do svojega doma, ako si spremljal svojce, itd. Tako sta prelepo očuvana red in osebna varnost: ako nisi sam lopov, ne dado ti, da med lopove zaideš! Ob jednem pa se ti okrepča zavest, da si po noči vendar še najbolj na varnem v postelji doma, ako ne pred drugim — vsaj pred policijo. — Gotovo pa tudi to še ni!
Zaplembe konj.
Včeraj Je bil v Mariboru zaplenjen konjski transport, JcJ Je bil namenjen iz Zagreba na Dunaj in bil označen kot klavna živina. Konje so zaplenili na višji ukaz iz Belgrada. Konj je bilo 197, od katerih jih je vojaški veterinami referat zaplenil 103. Večina teh konj se bo v soboto, ob 10. dopoldne oddala po nizki ceni: v prvi vrsti pridejo v poštev obmejni Slovenci iz Slovenje-graškega okraja, ki so pri zadnji nemški invaziij izgubili konje, potem pa kmetovalci ' mariborskega okrala.
Novice iz Maribora.
Dve smrtni obsodbi.
Po dvadnevni porotni razpravi sta bili snoči izrečeni dve smrtni obsodbi. 241etni Frane Kropac In 22-letni franc Kodrič iz Počk pri Slov. Bistrici sta bila zaradi roparskega umora in tatvin, oziroma zaradi soudeležbe obsojena na smrt na veša-lih. Radi istih zločinov obtoženi Kodričev brat Alojzij je bil obsojen le na 8 let težke !eče. ker še ni dovršil ?0 let
Mariborski Prlblčevič
b’o kmalu prekosil svojega velikega mojstra v nelgradu. Njegovo policijsko pos-tonanic že bije v obraz vsa
ki praviu. svobodi iri tudi zakonom Ta človek, ki je bil naiprvo osovražen satno pri tukajšnjih Nemcih, je tvoje uradovanje zapeljal tako da-
V
Osnutek zakona o zavarovancu delavcev.
(Konec.)
.§§ 66. in 67. Podpora ln rente \ slučakt nezgode. Zavarovanec le upravičen do sledeče odškodnine: 1. Brezplačne zdravniške pomoči in zdravi! ter priprav za zdravljenje. 2. Rente, dokler traia nesposobnost zu delo, ali zmanjšanje delovne nesposobnosti, začenši od enajstega tedn? ali, ako prej preneha izplačevanje bolniščnine. Renta znaša v slučaju popolne onemoglosti 60% letnega zaslužka; v slučaju delne nesposobnosti pa oni del popolne (60%ne) rente, ki sorazmerno odgovarja izgubljeni sposobnosti za delo. Delna odškodnina se dobi samo tedaj, Ča zmanjšanje nesposobnosti za delu presega 10%.
§ 68, Ako zavarovanec umrv, vsled nezgode, ima njegova obitel] pravico do pogrebnine in letne rente.
§ 69. določa visočino rente v slučaju smrti vsled nezgode. Naveden;* so pravice žene, otrok in roditeljev, če jih J« umrli resnično vzdrževal.
§§ 70, in SO. vsebujejo razne določbe: Kdaj se ima pravico do rente, izguba članstva, odvzetje rente itd
Nadaljnji paragrafi 81-L'.' °4. raz. pravljajo o prijavljenju, preiskovat? nezgod in postopanju pri določevanju odškodnin.
§§ 95. in 99. Higijenične in tehnične odredbe za zaščito življenja in zdravja nameščencev in prepre-čenje nezgod. Delodajalci so primorani, v svojih obratih napraviti predpisane varnostne naprave za za?člto zdravja in preprečenje nezgod. Enako se imajo v bližini strojev, ki so spoznani nevarnim, postaviti posebni opomini. Opustitev varnostnih naprav se kaznuje.
§ 100. Ureditev zavarovanja. Osnuje se: Državni urad za zaščito delavcev v Belgradu. Njega krajevni organi, potom katerih vrši zavarovanje, so: 1 .okrožni uradi za zaščite delavcev, 2. bolniške blagajne prometnih podjetij. Okrožni uradi za zaščito delavcev vrše krajevne posle zavarovanja za slučaj bolezni ln nezgod, delo bolniških blagajen prometnih podjetij kot krajevnih organov se omejuje na zavarovanje za stočaj boksni.
§ 101. in 118. Državni urad za zaščito delavcev. § 101. določa smotre tega urada. § 102. Od dneva, ko stopi ta zakon v veljavo in se osnuje državni urad za zaščito delavcev, postanejo vse bolniške blagajne (z izjemo bratovskih skladnic) kakor tudi vsi zavodi za zavarovanje proti nezgodam krajevni posredni organi državnega urada za zaščito delavcev. § 105. Glavno skupščino državnega uraeša za zaščito delavcev tvorijo delegati okrožnih uradov in bolniških blagajen, izvoljeni na glavnih skupščinah, tako, da zavarovani člani in delodajalci volijo v enakem številu svoje delegate razdeljeno Iz svoje sredine, a sorazmerno pri uradu (blagajni) zavarovanih članov. § 106. določa delokrog glavne skupščine. § 107. Število članov ravnateljstva ne sme biti višje od 60. Volijo se tudi namestniki. V ravnateljstvu so zastopani delojemalci in delodajalci v enakem številu. Zdravniki okrožnih uradov tvorijo stalen zdravniški svet, ta pošlje v ravnateljstvo tr! svoje izvoljene člane, ki imajo posvetovalen glas. § 108. Nadzorovalni odbor voli glavna skupščina in sicer zopet po načelu paritete- Nadaljnl paragrafi določajo, kdo more biti delegat, član ravnateljstva itd. Dalje, kakšna bodi uprava državnega urada za zašč ito delavcev.
§§ 119. in 132. vsebujejo razne določbe fclede okrožnega uruda za zaščito delavcev.
§§ 113. in 137. določaio delokrog bolniških blagajen prometnih podjetij. Te blagajne so dolžna urediti vsa ona podjetja, ki zaposlujejo čez 1000 nameščencev, podvržnih zavarovanju. Te blagajne niso Javne članove, Vse stroške v zvezi z vodstvom takih blagajen nosi podjetje samo. Dohodki se smejo porabiti sa-mo z& podpore bolutni članom po od* redbah tega zakona.
§§ 138. in 156. Reševanje spornih vprašanj. V sedežu vsakega okrožnega urada za zaščito delavcev se osnuje sodišče za zaščito delavcev. Vse ostalo glede teh sodišč, n. pr ureditev; sodnik, 2 porotnika - delojemalca, 2 porotnika - delodajalca; kompetenca, prizivi proti razsodbam tega sodišča, višje sodišče itd., se nadrobno razpravlja v §§ 139. in 156.
Državno nadzorstvo nad izve-denjetn zavarovanja. O tem razprav ljajo §§ 157. in 164.
§§ 165. in 186. vsebujejo: Razne, kazenske, prehodne In zaključne odredbe. Glede prehodnih odredb sledeče: Deželna blagajna za podroro bolnih delavcev in za zavarovanje proti nezgodam v Zagrebu postune z dnem uveljavljenja tega zakona državni urad za zaščito delavcev in je dolžna prenesti svoj sedež v Beigrac v roku. ki ga bo določil minister za socialno politiko. Prvo ravnateljstvo državnega urada za zaščito delavcev bo sestavljeno iz 18 delojemalcev in 18 delodajalcev, nadzorstven« odbor iz 5 delojemalcev in 5 delodajalcev. Vse te imenuje minister za socialno politiko. To prvo ravnateljstvo bo imelo nalogo: 1. sestavki štatut; 2. izvesti reorganizacijo krajevnih organov državnega urada za zaščito delavcev, 3. voditi posle državnega urada do prve glavne skupščine, ki se ima sestati najkasneje v prvi polovici leta 1921. — Vse ostale blagajne in zavodi za zavarovanje v bolezni in nezgodah, ki poslujejo v področju države SHS v času ko stopi v veljavo ta zakon, postanejo začasno krajevni organi državnega urada za zaščito delavcev. — § 135. Ta zakon stopa v veljavo 1. lulija 1919. Od tedaj izgube veljavo in moč vsi zakoni, ki so na področju državt> SHS veljali glede zavarovanja delavcev v bolezni in nezgodah. —■ § 186. Izvedba tega zakona se po-verja ministru za socialno politiko. Izvedba tega zakona se rnore v po-edinih delih države SHS po odloku min. sveta odložiti najdalje do 1. lulija 1922,
Sodruge, ki hočejo k temu zakonu predlagati katerekoli izpre-mernbe, poživljamo, da taiste točno navedejo in jih sporoče našemn uredništvu. Pripravljeni smo sprejeti tudi razprave o tem zakonu in jih objaviti.
Strokovno gibanje.
Shod podružnice natakarjev in natakaric ter hotelskih in kavarniških uslužbencev bo v petek, dne 27. t. m. ob pol 10. uri zvečer v kavarni »Central«.
Unija slov. rudarjev podružnica Kočevje. Volitve, katere so se vršile dne 22. junija t. I. pod vodstvom so-drugov Klenovšeka in Uleta, so bili izvoljeni sledeči: Načelnik Windiš-mann Ivan, namestnik Vodušek Iv., blagajnik Zajc Jos., namestnik Bru-der Fr., zapisnikar Damše Simoni odborniki: Pavšič Rudolf, Zupančič Fr. IV., Mravlje Jak., Kosec Fr., Petrič Jos. Revizorja za blagajno: Zupančič J. in Levstik Fr.
Vestnik „Svobode“.
Izlet v Kamnik, se vrši v nedeljo, dne 29. t. m. Izletniki ki se udeleže izleta, naj se zbero ob 7. uri zjutraj, na državnem kolodvoru v Spodnji Šiški. Prihod v Kamnik ob 9. uri dopoldan. Nato se vrši skupno s kamni-šimi sodrugi izlet na Stari grad in v okolico jmesta. Popoldan se vrši veselica pri Rodetu, s sodelovanjem pevskega zbora »Svobode« in prosta zabava. Odhod iz Kamnika ob 9. uri zvečer. Sodrugi, sodružice, udeležite se izleta, da se enkrat med seboj spoznavamo!
Dramatična vaja se vrši v soboto, dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer. Kdor ima veselje do dramatike, nal se takoj priglasi v tajništvu »Svobode«.
Pevske vale se vršijo vsaki torek in petek ob S. uri zvečer. Pevci, ki niso pri drugih pevskih zborih, nal se udeleže pevskih val.
Kovinar)! iz Ledine so darovali 50 kron za pevski zbor »Svobode«. Vsem darovalcem izrekamo iskren« hvalo.
Jesenict.
Društveni sestanki »Svobode« so vsaki četrtek v društveni sobi v (bivši nemški šoli).
Pevske vaje so vsak torek ln petek. Sprejemajo se novi pevci.
Izpred sodišča.
Delavsko Izobraževalno društvo »Svoboda« v Celju ima v nedeljo, dne 29. junija ob 3. uri popoldne iz-vanredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedništva; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. volitev novega odbora: 5. raznoterosti. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Iz Slovenije.
Železna Kaplja
Delavci v tovarni papirja na Reberci, pošta Miklavčevo na Koroškem, strašno trpe pod trdovratnim, neusmiljenim izkoriščanjem dunajskih kapitalistov. Mi delavci pa nimamo nobene organizacije; nobene moči, da bi se branili. Plače so mi zererne. Nemogoče nam Je izhajati. Ali naj se pustimo sleči do golega * Kaj je to 6 kron? in taka hrana! Kako naj živimo. Brez organizacije nan. bo nemogoče živeti 1 Treba bo nekoga, da pride in delavstvo organizira.
Razmere delavcev, hlapcev, dninarjev itd. so na spodnjem Koroškem neznosne. Delati Je treba cebh 16 ur dnevno, za borno hrano in 2o do 30 K mesečno! Pet dolgih let smo se reveži borili za kapitalistič ne magnate in še sedaj »e pridemo do tega, da se jih otresemo — teh človeških pijavk! Draginja je neznosna, kar znači, da imajo magnati še vso moč v rokah. Ko so zadnje čase divjali boji po Koroškem in prišli slovenski vojaki, so se naši maanat-je poskrili. Ko je nemško vojaštvo vladalo po trgih in vaseh, pa se je kričalo po cestah; »živijo. lieS, w;r sind Republikaner, wir k. u. k.« — vse vprek — brez pomisleka, brez prepričanja. Otroci so streljali po cestah. vojaštvo pa popivalo. Ali ni to žalosten znak za ljudi? Ali ni to Ža lostno, da ljudje ne spoznajo, da prej miru v Evropi in nikjer ne more biti. ne zadovoljstva, ne sreče, predno m pride do uresničenja socijalističnt ideje? Proletarci, spoznajte to. odprite si oči! Le tako dosežete trajen mir.
Škofja Loka.
Pred kratkim je bil k nam prestavljen prožni mojster A. Ker je še nedavno bil obnašanja, kakoršnega si pač ne more šteti v čast, ga s tem opozarjamo, da se ne razkoračuje preveč in ne stresa raznih svojih kapric. Dri nadzorovanln Droge, in
razdeljevanju živil. Možakar naj se. dostojno obnaša ter ne vpije več nad ubogimi ženami in otroci, ki pridejo, k njemu zaradi aprovizacije. Če s s ne poboljša, pa naj gre nazaj tja, od-koder je prišel. Upamo, da bo ta opomin pomagal. Več železničarjev,
Popravek.
lV dopisu, objavljenem dne 21. f. m. pod »penzijonisti južne železnico« se nam je vrinila neljuba pomota, Dotičen stavek se mora glasiti: Centralna vlada naj vsaj to stori, da dobimo vsaj tiste doklade kot jih dalo državna železnica.
Kultura.
Začetek III. in IV. produkcije go« jencev »Glasbene Matice« v četrtek in soboto nastavil se je na polosmo uro, (19. uro in pol), da mladim gojencem ne bo treoa v temni noči hoditi domov.
Koncert v Mariboru, dne 21. t. m., ki ga je priredil moški zbor snujoča se »Glasbene Matice«, nas je veselo presenetil. Že vodstvo g. Deva nam Je bilo jamstvo, da doživimo nekaj lepega. Dvorana je bila napolnjena in številnost zbora je bila za Maribor nepričakovano velika. Že v »Popotniku« se nam je pokazala izvežba-nost pevcev r glasovi so bili sorazmerno zastopani, kar je dalo zboru značaj prvovrstposti. Tu je tudi nastopil kot tenor-solo g. Živko, ki je, sicer s svojim glasom nekoliko šibek, a prav simpatičen, kljub temu, da poje še nekoliko stisnjeno, vendar obeta za prihodnjost Nato nam je ga. Costaperaria s svojo Že priznano sigurnostjo in fineso zapela Čajkov-skijev »Zakaj«, dalje čustveno »Gdo si dušo« in »Majki« s krasnim pianis-simo; g. Unger Je bil diskreten .izvrsten spremljevalec. Klavir slab Krasna po svoji priprostosti in prisrčnosti prednašanja je bila »Litav* ska«. Nato koroške narodne pete v zboru. »Dober večer« in »Da bi bila lepa ara« so v svoji priprostosti lepe, najbolj pristna koroška pa je bila »Pojdem v rute«. G. Juvan je bil prav primeren, glas za solo narodne pesmi Kranjska »Na vas«, je pokazala razliko temperamenta Kranjca od melanholičnega Korošca, refren je bil Jako fin. Nato nas Je vzveselil »Mesec«, ki ga Je zapela ga. Costaperaria z umerjeno lepoto. Živ le bil »Jezdec« z živim žvrgolenjem na koncu. Najbolj pa je ugajala »Uspavanka«, s katero smo spoznali dovršeno tehniko in čustvenost naše pevke. »Zagorski zvonovi« so izgubili na svoji narodni vrednosti. Zbor nam je zapel še srbski narodni »Zar le morala doč« in »Mesečina«, ki nas je dojmila kakor koral. »O jesenske du-ge noči«, znana hrvatska narodna s o je pela zelo umetno. Moj okus je ta, da se narodne pesmi prevečkrat oola preumetno, zlasti tempo postane nenaraven radi akordov, na katerih se dirigenti radi naslanjajo. Tako se človeku zazdi, da se umetne pesmi včasi dosti bolj naravne, kakor izumetničene narodne. V »Dobro lutro ljubca moja« se je pokazala moč zbora in rekel bi. da se mora forte pr! moškem zboru tudi upoštevati, zlasti pri narodnih, čeprav nisem proti planu, kjer Je na mestu. To vella v splošno za moški zbor. Kot zadnja »Venec Vodnikovih« s spremlleva-njfem orkestra, se nam ne zdi nič posebnega, torej tud: zbor ni mogel ved dati. Aplavz je bil pri posameznih točkah živahen, mestoma celo frene-tičen. Ga. Costaperaria Je prejela šopek cvetja, g. Dev pa krasno cvetlično liro. Koncerta smo bili r«.s zelo veseli In želimo, da se »Matica« ustanovi ln nas večkrat še zvabi v Ootzovo dvorano, ki se odlikuje s svoio akustiko.	*v-	F
Gospodarstvo.
Naredba o ustavitvi kreditiranja davščin v celem območju kraljestva SHS. Finančno ministrstvo v Bel-gradn Je z ukazom z dne 3. iumia 1919, št. 1036 izdalo sledečo nared-bo. Člen I. Davščine na špirit, sladkor, mineralno olje in car,ne s.e ne smejo več kreditirati. Dosedaj obstoječa kreditiranja se ustavijo m vsi kreditirani zneski se morajo takoj vplačati. Samo davščine na proizvajanje piva in sadnega žganja se lahko še dalje kreditirajo na podlagi obstoječih postavnih predpisov, in sicer najdalje za rok dveh oziroma štirih mesecev, položiti je v to svr-ho sigurno zadostujočo in predpisano garancijo (varščino). Kot varšU-na za to kreditiranje se do dahne odredbe ne morejo sprejemati papirji bivše Avstrijske in ogrske države ni prav tako ne morejo amčitl za tovaščino banke v sedanji Mad žarski in Nemški Avstriji, kakos tudi ne tamkaj bivajoče privatne np.hfl alede drugih inozemskih pa-
pirjcv, ki bi sc kot varščina za to
kreditiranje ponudili, treba je prej preskrbeti dovoljenja ministrstva financ. — Člen II. Ta naredba stopi takoj v veljavo.
»Ul IMJ ' II— mil ■—	>■	II	I	II	M IIW»———MM—
Na naslov poštnega in brzojav nega ravnateljstva.
Med poštnimi prometnimi, računskimi in posebno med čekovnimi uradniki vlada veliko razburjenje' vsicu zapostavljanja polno kvaliiicl-ranega nradništva napram nekvalificiranemu osobju, ki je bilo ne glede na predizobrazbo, službeno dobo in brez predpisanih izpitov, le vsled politične korupcije in prijateljskih zvez imenovano v činovne razrede, ki mu ne gredo, ne po predizobrazbi in ne po službeni dobi, medtem ko se je poinokvalificirano uradništve deloma popolnoma prezrlo, deloma pa oškodovalo za več službenih let.
Podpisana »Zveza poštnih organizacij« najodločneje protestira proti takim krivicam in odločno zahteva, da se vsa nezakonita imenovanja prekličejo. Menda še na Turškem m mogoče, kar se je zgodilo pri čekovnem uradu, da je imenovano urad-iiištvo z ljudskošolsko izobrazbo, oziroma z dvema ali tremi srednješolskimi razredi po 4 mesecih, reci po štirih mesecih službene dobe v XI., X. in v IX. činovni razred zadnje stopnje.
Vprašamo predstojništvo čekovnega urada, če mogoče že zadošča za napredovanje v službi, če je uradnica vzgojiteljica kakih otrok? Vsled takih krivic se žene uradni-štvo v boljševizem, jemlje se mu vso vero v pravico in veselje do dela.
Pozivljemo poštno in brzojavno ravnateljstvo, da nemudoma odpošlje ministrstvu za pošto in brzojav naše poročilo glede imenovanj, kakor tudi glede tihotapske afere in izjavljamo, da bomo spravili zadevo v Narodnem predstavništvu v javnost, če bi se jo hotelo potlačiti.
»Zveza poštnih organizacij v Ljubljani«.
Izpred sodišča.
»Roparji« tihotapcev.
Dne 24. t. m. Je ljubljanska porota /azpravljala o obtožbi zoper Antona Bavdeka, Jožefa Mramorja, Frane Keblja, Jožefa Branislja, Leopolda Koša, Jožefa Kranjca in Ano Kebe Iz Cerknice. Zadnja je brala v »Slovencu«, da je tihotaplenje z blagom preko demarkacijske Črte prepovedano. Zato je mislila, da se tem ve-rižniko lahko blago vzame. Kebe je povedala, da naj bi fantje ttvstorili.
In res so zgoraj omenjeni v Javorni-škem gozdu ustavili tri tihotapce ln jim vzeli blaga za 9697 K, potem pa iih spodili nazaj preko demarkacijske črte. Verižniki so zadevo ovadili. Razpravo o teh »roparjih« je vodil podpredsednik deželnega sodišča Regallv. Obtožbo je zastopal dr. Modic. Obtoženci so izjavili, da niso krivi. Bavdek je rekel, da ni bil »komandant« in da so vse smatrali zt» »špas«. Nekaj blaga so nameravali obdržati zase, drugo pa dati občin! Ko so slišali, da so naznanjeni, so šli tudi sami k orožnikom. Na vprašanja dr. Furlana, če so bili prepričani, da se sme tihotapce ustavljati, so izjavili da, pa da so ljudje splošno ogorčeni nad tihotapci. Kebe je tudi izpovedala, češ da so fantje bili jezni na tihotapce, ker so peli italijansko in so najbrže vohunili.
Sedišče je stavilo na porotnike vprašanja: če so fantje zakrivili rop; ali jih je Ana Kebe k ropu zapeljala, če je Bavdek državo ogoljufal za vojaške stvari, ki jih Je našel na Rakeku, Če je ukradel dva vola ali če jih Je kupil kot sumljivo blago.
Porotniki so vsa vprašanja zanl kali in predsednik sodnega dvora Regally Je razglasil, da so obtoženci vsi oproščeni.
Tatvina hranilnih knilžlc na Uubljan-ski glavni pošti.
Včeraj se je pred ljubljansko poroto zagovarjala Ivana Ravnihar, rojena 29. avgusta 1892. leta pri Škofji Loki. Obtožena Je, da je 8. januarja t. 1. na pošti ukradla reko-mandirano pismo, naslovljeno na Kranjsko hranilnico, v katerem sta bili dve hranilni knjižici, last orožnika Martina Podlogarja, glaseči se skupaj na 7495 K 50 vin. Ko je prvi dan hotela dvigniti denar, ga ji uradnik ni izplačal, ker ni znala gesia. Drugega dne je obtoženka izsledila drugo rekomandirano pismo, v katerem je bilo navedeno geslo. Nato Je dvignila ves denar.
25. januarja je zopet vzeia navadno pismo, v katerem je bila hranilna knjižica Jožefa Janke, ki io je poslal z Dunaja na hranilnico, da mu
izplača vsoto 802 K 40 viji. ter pošlje na njegov naslov. Uradnik Ha-king je pa opazil, da je na knjižico stavljena začasna prepoved. Med tem ,ko se je nekoliko odstranil, je obdolženka izginila.
Dne 6. februarja je obdolženka zopet izmaknila na pošti rekomandirano pismo z vsebino hranilne knjižice Antona Pcstotnika iz Vranskega, katero je poslal lastnik Hranilnici kmečkih občin poleg denarnega zneska 200 K, katere je hotel vložit’. Eno uro pred prejemom denarja, je v hranilnici dvignila naloženi denar in knjižico realizirala. Uradnik je spoznal, da je nepravilnost in obvestil Pestotnika, da je bila knjižica pred eno uro realizirana. Kmalu s*, je potem posrečilo policiji izslediti, obdolženko Ivano Ravnihar in dognati tudi tatvino drugih knjižic Ravnihar je od dobljenega denarja naložila 5000 K na hranilno knjižico svojega nezakonskega sina Ernesta Ravniharja in 2533 K 16 vin. so našli pri njej, 1000 K je posodila nekemu Antognu Zabršku. ki biva seda] na Dunaju, drugo pa je porabila za hrano in nakup raznega blaga. Obtožba jo dolži hudodelstva tatvine, po §§ 171., 173., 176. II. a in b kaz. zak. in zahteva obsodbo po s 179.
Porotnemu senatu je predsedova’ višji deželnosodni svetnik Veder-niak. votanta sta bila višji deželnosodni svetnik Persche in svetnik Nagode, obtožbo je zastopal državni pravdnik Ogorevc, zagovornik obtoženke je bil dr. Tekavčič.
Obtoženka je priznala tatvino in rekla, da je storila prestopek tatvine vsled bede, ker Je imela na pošt! plače celih 70 kron, katera se ji Je zadnji čas zvišala na 170 kron. Nobenega pa ni imela, kateri bi skrbel za otroka, katerega je tudi morala preživljati s to boro plačo.
Zagovornik obtoženke je dejal, da je bila k prvi kraji prisiljena vsled bede, k poznejšim jo Je pa privedla nepremišljena nagnjenost ter predlaga milo kazen in ozir na njeno dete. Po predesdnikovem resumeju so porotniki soglasno pritrdili na stavljeno jim vprašanje. Sodišče ie obsodilo Ivano Ravnihar na eno in pol leta težke ječe, poostrene s trdim ležiščem vsake četrt leta. Všteje se ji preiskovalni zapor. Po izrečitvi obsodbe je prosila senat, naj se ji preskrbi otroka, ker že celi dan ni ničesar jedel.
dim ležiščem vsak poldrugi mesec.
Poplačati morajo pravne stroške. Rodetu za prašiča K 1400.— in narodni vladi storjeno škodo K 3730.—. Všteje se jim tudi preiskovalni zapor.
Odgovor na nemške proti pred loge.
(Dalje.)
IfeJnoveJša poroilia.
Tatvine v vojaški pralnici v Vevčah.
Anton Rant, čevljar, Andrej Rant, delavec, Ivan Rešek, in Viktor Dimnik, mesarska pomočnika in Ivan Jančar, delavec, so se zagovarjali pred ljubljansko poroto zaradi tatvine. Obtoženi so, da so Anton Rant, Ivan Rešek in Viktor Dimnik vlomili 16. februarja 1.1. v podčastniško sobo vojaške pralnice v Vevčah in ukradli 12 kosov platna in sukanca v skupni vrednosti K 336.53. in odpeljali ukradeno blago v D. M. v Polju in ga skrili v kleti posestnika Hriba1 la.	.
Andrej Rant, Ivan Jančar m Viktor Dimnik so v noči od 13. na 14. marca vlomili v skladišče vevške papirnice in ukradli 12 vreč moke in en zavoj mila v skupni vrednosti K 2576.-—, kar so na vozičku odpeljali v D. M. v Polju in skriil v svinjak posestnika Hribarja. Ko so zasledili tatove, so izvedli pri Hribarju preiskavo in našli 9 vreč moke, mila, 8 kosov platna in ves sukanec. Iz nezaklenjenega svinjaka Franceta Rodeta v D. M. Polju je bil v noči na 25. november 1918 ukraden prešič, ki je po Rodetovem mnenju tehtal zaklan okrog 120 kg in bil vreden 4000 K. Tatov takrat niso dognali, pozneje so ugotovili, da sta izvršila tatvino Andrej Rant in Ivan Jančar v družbi še več drugih tovarišev. Rant in Jančar to priznavata. Zoper njihove tovariše Antona Jeriho, Antona Molja in Jakoba Molja teče postopanje pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Porotnemu senatu je predsedoval deželnosodni svetnik Vedernjak, obtožbo zastopal državni pravdnik Ogorevc, obtoženko zagovarjal dr. Tominšek. Obtoženci priznavajo tatvine in izjavijo, da so storili vsled pomanjkanja in lakote ter trdilo, da so ukradli same 9 vreč moke in 8 kosov platna, od katerega sta jim bila na vozu 2 kosa platna ukradena.
Porotniki so na 15 stavljenih jim vprašanj, soglasno pritrdili razen 4 vprašanja o krivdi tatvine platna Iv. Dimnika ne, potrdili tatvino 8 ko sov platna in ne 12, 9 vreč moke in ne 12, in cenili zaklanega prašiča na 1400 K in ne K 4000.
Sodišče je nato obsodilo Antona Rama na eno leto, Andreja Ranta na 2 leti, Ivan R> Uka in Viktor Dimnika na 15 mesecev iu Ivan Jančarja na 8 mesecev težke ječe z enim tr-
Iz teh razlogov smatrajo aliba.ie in asociirane države, daso njihove te-ritorijalne odredbe v skladu s temelji, kakršne so sprejele za sklepanje trajnega evropskega miru. Vsled tega se omenjene določbe ne bodo iz-premenile, razen v označenih točkah'.
Osnove glede mednarodne uprave rek so krona teritorijalriih ureditev. S primernimi podlagami za sklepanje miru, kakor tudi z določbami javnega prava, ki velja v Evropi, se strinja odredba, da imajo države v notranjosti kontinenta svoboden pristop k morju po plovnih vodnih cestah, ki teko skozi njihovo ozemlje.
Aliirane in asociirane države menijo, da sc določbe, ki jih predlagajo, življenskega pomena za svobodeu obstoj novih kontinentalnih držav.
To seveda nikakor ne prikrajšuje pravic, ki jih imajo druge suverene države. Ako se vrnemo k dandanes diskreditiranemu naziranju, po kate rem se vsaka država zagrizeno bor! za nadvlado nad sosednimi država,, mi, potem gori omenjena določba seveda ne more preprečiti sistematične udušitve tekmeca. Ako pa vidimo svoj ideal v složnem sodelovanju narodov na polju trgovine, tedaj je pa odredba popolnoma naravna ln pravična. Komisije za promet po rekah so ukrenile vse potrebno, da so interesi splošnosti ne izgube z vidika. Vseeno so pa prvotne določbe glede prometa po rekah na nekaterih mestih nekoliko izpremeniene.
Zdi se, da je nemška delegacija pojmila gospodarske in finančne pogoje za mir popolnoma napačno. Ali irane in asociirane države nikakoj nimajo namena, zadušiti Nemčijo, ln preprečiti, da bi zasedla v mednarodni trgovini ono mesto, ki ji pri-stoji. Ako hoče izpolniti pogoje mirovne pogodbe in ako hoče opustiti svoje dosedanje agresivne in osvo-jevalne tradicije, ki so bile značilne za njene metode tako v trgovini, kakor v politiki, tedai hočejo tudi aliirane in asociirane države storiti vst>, da bo Nemčija uživala enakopravnost glede nakupa surovin in razpečevanja svojega blaga; edina omejitev bo obstajala v začasnih odred-; bah, o katerih se je že poročalo in k!
1	imajo namen varovati interese držav, ki so oslabele vsled opustošenja po Nemčiii.
Aliirane in asociirane države žele, da bi se strasti, ki jih je razburkala vojna, čimprej polegle in da bi bili vsi narodi deležni blagostanja, izvirajočega iz reelne in poštene izmene blaga; žele tudi, da bi Nemčija, enako kakor vse druge države, uživala to blagostanje, loda znaten del njenih dohodkov bo moral skozi precejšnjo vrsto let služiti za popravo škode, ki jo je Nemčija povzročila svojim sosedom. Da ‘.olje pojasnijo svoje namene, so aliirane in asociirane države izpremenile nekaj finančnih in gospodarskih klavzul mirovne pogodbe; vseeno so pa temelji, na katerih sloni pogodba, osta-
li	nedotaknjeni. Nemška delegacija se je zelo zmotila tudi pri tolmačenju one osnove v mirovni pogodbi, ki se nanaša na obnovo in oškodnino in ki omejuje vsoto, katero mora [ plačati Nemčija, na znesek, ki je v pogodbi za premirje podrobno in ia sno utemeljen ter se tiče škode, ki jo je pretrpelo civilno prebivalstvo zavezniških držav vsled vpada Nemčije. Ta osnutek pa ne vsebuje nobenega vmešavanja komisije p obnovo in odškodnino v ... (nečitljivo) življenje Nemčije, kakor to trdi nem ška spomenica; nasprotno, njegov namen je v prvi vrsti, kolikor mo goče olajšati za obe stranki izpiača-nje odškodnine, ki jo dolguje Nemčija. V tem zmislu se ga mora tudi razumevati.
Iz navedenih razlogov nimajo ali irane in asociirane države nobenega povoda, izpreminiati to določbo, pae pa uvidevajo pravtako kakor nemška delegacija, da bi bilo zelo umestno, dognati prej ko mogoče celokupno vsoto nemšikh denarnih obveznosti napram zaveznikom. Vendar danes ni mogoče izračunati te vsote, ker še ni znano niti kolik je obseg škode, niti koliko bo stala obnova. Zato so aliirane in asociirane države dovolile Nemčiji vse potrebne 5n umestne olajšave, ki ji omogočajo vpogled v obseg opustošenja in škode ter ji dovoljujejo tudi, da stavi te,-, kom štirih mesecev ... (nečitljivo«, svoie oredloge, (Konec prib.)
NOV MADŽARSKI KABINET.
LDU. Budimpešta, 25. (ČTU.) Novi madžarski kabinet Se popolnoma komunističen. Noben socialistični ljudski komisar ni bil zopet izvoljen. Vsled Izstopa ministrov Gar-baija, Kunftija Bobna, Ilosiavla, Sza-badosa in Bokanvia so sociialno-de-mokratični vodje izgubili ves vpliv v ubdimpešianski vladi svetov. Razmerje med kimiumsti in socijalniml demokrati se ie vsled Izida volitev ponovno poostrilo.
RUMUNI.IA NE PODPIŠE MIRU?
LDU. Bukarešta, 25. (KDU. Da-cia). Oficijalno časopisje piše v odločnem tonu proti mirovnim pogojem. Romunska se ne more in noče po tako ogromnih žrtvah za zaveznike podvreči se podložnosti in rob-sivu. Zato pogojev ne podpiše. — Glasila drugih političnih strank starega kraljestva tudi zavračajo misel, da se mir podpiše. — Splošno se sodi, da se sestavi narodna vlada, v kateri bodo igrali najvažnejšo vlogo ministri novih pokrajin.
PRUSIJA NE PRIPOZNA MIRU.
LDU. Dunaj, 25. (ČTU.) Svet če-tvorice v Parizu je dobil poročilo, da baje namerava Prusija v najbližjem času izstopiti iz državne zveze. V trdnem pričakovanju, da se na Pruskem kmalu vzpostavi monarhl-stiška oblast, je; kakor se pravi, Prusija nepreklicno odločena, da sedanjega miru ne priporna in da svojo integriteto, ako treba, tudi z oboroženo silo naprej brani.
KOROŠCI V BELGRADU.
LDU. Belgrad, 25. V Belgrad je došla deputacija Slovencev iz Koroške, da se v imenu vsega koroškega naroda zahvali kraljevski vladi za osvoboditev Koroške izpod Nemcev, ki so bili pregnani po jugoslovanskih četah.
ODPOSLANSTVO BANATSKE KLISURE V BELGRAD.
LDU. Belgrad, 24. Te dni je prišla v Belgrad ljudska deputacija iz Banatske Klisure. Ker jil ni mogel sprejeti ministrski predsednik Stojan Protič, so predložili svoje želje, izražene v posebni spomenici ministru za finance dr. Ninčičtt. V spomenici prosijo, naj pripadejo Jugoslaviji vsi kraji, ki so obljudeni po srbskem in češkem prebivalstyu. Omenjena komisija odpotuje te dni v Pariz, da predloži svoje zahteve tudi mirovni konferenci.
ŽELEZNIČARSKA STAVKA V BERLINU.
LDU. Dunaj, 25. (ČTU.) „Neue Freie Presse“ poroča iz Berlina dne 24. t. m.: Kakor se govori, je pričakovati za jutri veliko železničarsko stavko, ki bo obsegala vso Nemčijo. Različni prekodeželni kolodvori so baje že zaprti. Predmestni promet je že ustavljen.
BOJI MED UKRAJINCI IN POLJAKI.
LDU. Dunaj, 24. (ČTU.) Ukrajinski tiskovni urad poroča: Premirje med Ukrajinci in Poljaki je imelo za pogoj, da ga sprejmeta oba vrhovna poveljnika. Ker pa je ukrajinsko vrhovno poveljstvo izvedelo, da se zbirajo poljske čete, ni priznalo premirja. Da prepreči poljske načrte, katere sedaj natančno pozna, je ukrajinsko vrhovno poveljništvo od-
redilo obrambno ofenzivo. Ukrajini ske čete so izvedle krepek sunek) zavzele Stanislavov, Brzezany irt Nizniou ter prodrle preko Rohatynai
NEMCI NAPADAJO ŠLEZIJSKO!
MEJO.
LDU. Dunaj, 25. (ČTU.) Poljska brzojavna agentura poroča iz Vafi* šave: V noči od 22. na 23. t. m. so izvršile nemške čete v okolišu mnogih mejnih vasi Gornje Šlezije neprn čakovane napade, najbrže z namenom, izzvati splošno vstajo v Gornji Sleziji. Napadi, katere je podpiral# . artiljerija, so bili povsod odbiti. Za* žgali so Nemci mesto Weruschow<
KREDIT SEDMOGRAŠKI.
LDU. Bukarešta, 25. (KDU Da* cia). Za Sedmograško je bil dovo* ljen kredit 40 milijonov, da se pokrR jejo stroški za pošto in železnice.
LDU. Bukarešta, 25. (KDU Da* cia). Kredit 100 milijonov je bil do-voljen za pokritje škode onim prebP valeem, katerih hiše so bile v boi«1 pri Ojtuzu in Narcasiju popolnoma porušene.
ŽRTVE VULKANA NA OTOKU JAVA.
LDU. Dunaj, 25. (ČTU.) „Dailtf Express“ javlja v obširnem poročilu da je na otoku Java izbruhnil vulkarf in pokopal 20 do 50.000 ljudi. Pepel se je razširjal na daljavo 80 km* Lava pa je zasula na 15 km širin® vso zemljo ter uničila mesto BlitaP in 15 vasi.	________________
Aprovizaciia.
Nakazila za moko naj si preskrbe peki in trgovci jutri, v petek, ker se v soboto, 28. t. rn. ne bode dobivala.
Vnovčevalnica za živino In mast v Ljubljani bode prodajala od vštet® sobote, dne 28. junija 1919 naprei v* Ljudski mesnici na Sv. Jakoba trgi* vsem javnim uradnikom in uslužbed* cem, vsem javnim in ubožnim zavodom, goveje zadnje meso s prikladd po 12 kron za kilogram ter gcvel® sprednje meso s priklado po 10 kroni za kilogram. Vsau upravičenec s® mora izkazati v mesnici z legitimacijo, t. j. s potrdilom svojega urada< da tam službuje. Meso se bo sekalo* kakor do sedaj v pondelikih, sreda-1 in sobotah od 6. do 10. ure.
Izdajatelj: Josip Petejan.
Odgovorni urednik; Rudolf Golouhi Tisk »Učit. tiskarne« v Liubliani.
s plačo 1. razreda sa ,J(WlM	sprejmejo	pri	tvrdifl
K. Pučnik, Ljubljana, Sodna ulica 'i. _
U stav. občinstvi! _   _______________________     se	priporoča
Restavracija v Prešernovi ulici štev. 9«
hladi; čisti, mehča, izviači tuje i., tvarine, prepreči zastrupljeni« krvi in operacije. Vpošilja samo proti predplačilu franko K 8‘80 za 1 dozo lekarna Thierry-ja v Pregrad«, glavna zaloga v Ljubljani Sadnik, Mariji trg štev. 5 in vse drugo lekarno.	_
SS miinllc
trgovsko naobražen, želi postranskega zaslužka.
Ponudbe pod šifro „duševni proletarec*, poštnoležeče Celje.
NalveOa slovenska hranilnica!
Ljubljana, Prešernova ulica 3,
je imela vlog koncem leta 1918	.	.	K	80,000.000*—
rezervnega zaklada........................  2,500.000*—
Sprejema vloge vsak delavnik.
Za varčevanje ima uvedene lične domače hranilnike.
Hranilnica je pupilarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatnemu odplačevanju dolga.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
»	*	•	prevzamem	blag0
Za uvoz rn izvoz
tero ii^m vedno v zalogi. — Cen j. tovarnam in"™)' priporočam kot tvrdka z Ia- referencami. tmperf IS1
FERDO SERT, Maribor, Koroška cesta—;