št. 20/27. september 2010 Škoda je bjj Jcj&I ien Spoštovane bralke in bralci! V začetku septembra smo praznovali 140. obletnico ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva Laško. Ob tem jubileju smo gasilkam in gasilcem iskreno čestitali in jim zaželeli čim manj klicev na pomoč. Pa vendar smo bili le nekaj dni zatem znova priča požrtvovalnem delu več kot sto gasilcev iz različnih prostovoljnih društev v občini, katerim so se pridružili še drugi pripadniki civilne zaščite ter prostovoljci, ki so nesebično priskočili na pomoč svojim sokrajanom in soobčanom. Od poletja smo se namreč poslovili z grenkim priokusom. Narava nam je zopet pokazala zobe in nas ponovno postavila pred dejstvo, da smo v boju z njo nemočni. Besni čedalje pogosteje in zdi se, da ne izbira ne načina in ne žrtev. Poplava in plazovi, ki so zopet prizadeli našo občino, so več kot dober razlog, da pričnemo graditi pozitiven odnos do narave, da postanemo osveščeni in ravnamo v skladu z listino, ki smo jo simbolično podpisali z ultramaratonskim kolesarjem Radovanom Skubicem -Hilarijem in se z njo zavezali, da bomo skrbeli za ohranjanje naravnega okolja, podpirali trajnostni razvoj ter odgovorno ravnali z odpadki. To je le en korak, odvisen pa predvsem od vsakega posameznika. Glede na dejansko stanje pa je treba rešitev poiskati na ravni države, ki je zadolžena za vzdrževanje in urejanje večjih vodotokov. Rešitev in njeno realizacijo potrebujemo zdaj, kajti izraz »stoletne« vode izgublja svoj pomen, saj so poplave v zadnjih letih vse pogostejše. Na pot pogajanj z državo se bodo podale nove ekipe, kajti pred nami so lokalne volitve, na katerih bomo volili župana, člane občinskega sveta in svetov krajevnih skupnosti. V našem glasilu si lahko preberete, kdo so kandidati in kandidatne liste, za katere boste 10. oktobra lahko oddali svoj glas. Izbira je dokaj pestra, odločitev, ali boste izkoristili svojo pravico oziroma izpolnili dolžnost, pa je v vaših rokah. Tanja Grabrijan, odgovorna urednica Osnovni podatki o glasilu Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt Tehnični urednik: Tomaž Koprive Uredniški odbor: Jasmina Štorman - glavna urednica, Klemen Grešak, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen Izdajatelj: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško Naslov uredništva: Laški bilten - Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Jasmina Štorman Oblikovanje, grafična priprava in tisk: Utrip Brežice, d. o. o., Marof 2, 8250 Brežice Naklada: 5.000 izvodov Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191. Fotografija na naslovnici: Boris Vrabec - Poplava v Laškem Naslednja številka izide 15. decembra 2010. Prispevke in oglase je treba oddati do 1. decembra 2010 na e-naslov bilten@lasko.si. RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA Župan Franc Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanj'a za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radiocelje.com. Ne zamudite naslednje oddaje, ki bo 4. oktobra 2010. Poplave, ki so bile sprva napovedane le za zahodni del države, so 17. in 20. septembra močno prizadele tudi Laško. Prvič v zgodovini je bilo mesto poplavljeno dve noči zapored, Savinja, visoka tudi 5 metrov in pol, pa je zalila vse, od Fale do Rimske ceste in Marija Gradca. Močno deževje, ki kar tri dni skorajda ni prenehalo, je močno namočilo zemljo, zato se je po občini sprožilo tudi 80 plazov, eno družino so morali izseliti, na Obrežju pri Zidanem Mostu^ pa j'e 32 hiš odrezanih od sveta. Škode je za več kot 10 milijonov, vključno s škodo v gospodarstvu. Alarm, ki je Laščane opozoril, da bo Savinja začela prestopati bregove, so prvič sprožili v noči na soboto ob 2.41. Narasla reka je poplavila več kot 30 stanovanjskih objektov in okoli 30 podjetij in javnih objektov v Laškem, Marija Gradcu in Rimskih Toplicah, med drugim Supermarket Tuš, stari in novi del Thermane, trgovino Laščanka, Špico, kulturni center ter policijo. Voda je zalila tudi vse podvoze, zato je bilo kar dva dni v Laško mogoče priti le preko Svetine in Tovstega. Gasilci so 2 Občinska uprava bliii/i POPLAVA večmilijonska, odpravljanje posledic bo dolgotrajno bili na nogah od petka popoldne, črpali so vodo iz objektov, iz vode v podvozih pa so morali reševati tudi nekaj avtomobilov. V soboto čez dan je Savinja upadla za poldrugi meter, a je v noči na nedeljo spet začela naraščati. Alarm so tokrat sprožili že ob enih zjutraj, Savinja pa je ponovno poplavila v enaki meri kot noč prej. Zaradi namočene zemlje so se začeli sprožati zemeljski plazovi, njihovo število je naraščalo iz ure v uro. V nedeljo so morali iz podirajoče se hiše izseliti družino Zemljak - Čuber z Vrha nad Laškim, 32 hiš na Majlandu v Zidanem Mostu pa je plaz, ki je odnesel eno cesto in zasul drugo, popolnoma odrezal od sveta. Na hribu, kjer živi več kot 66 ljudi, je bilo ujetih tudi 15 avtomobilov. Krajani lahko do Zidanega Mosta pridejo samo še peš, Slovenske železnice pa so omogočile, da je pot prek sedem tirov, ki jih morajo prečkati, varna, prehod varuje tudi čuvaj. Plaz je zavarovan. Poplave, ki so v zadnjih petih letih Laško prizadele že trikrat, v zadnjih dvajsetih letih pa petkrat (1990, 1998, 2005, 2007, 2010), so tudi tokrat odprle vprašanje spornega marijagraškega ovinka. Ta rešitev je znana že vsaj 30 let, občina in država pa se o tem pogovarjata že desetletje. A se projekt, ki bi državo stal 1.881.337 evrov, prestavlja iz proračuna v proračun. Že do oktobra 2008 so bila odkupljena vsa zemljišča in s tem odstranjene vse ovire za začetek projekta. Ta je bil sprva načrtovan za november 2009, nato prestavljen na 30. junij 2010, zdaj ga načrtujejo v letu 2013. Prestavitev ovinka in poglobitev struge bi znižala gladino vode za 45-50 cm. A dejstvo je, da bi bila ureditev tega ovinka, ki bi Laško rešil pred poplavami, cenejša kot vsakokratno odpravljanje posledic. V nedeljo je Laško sicer obiskal tudi premier Borut Pahor, ki je obljubil, da bo država pri odpravi posledic naredila vse, kar je v njeni moči. Jasmina Štorman Foto: Boris Vrabec, Beno Kolander, Tomaž Novak 3 Občinska uprava Družbene deiavnosti Investicije ŠOLE Otvoritev nove PŠ Šentrupert Objekt PŠ Šentrupert je bil že več let v zelo slabem stanju. Leta 2001 je bilo izdelano Strokovno mnenje - gradbene konstrukcije za OŠ Šentrupert, iz katerega je bilo razvidno, da so na opravila inšpekcijski nadzor, je med drugim zapisala, da so v učilnicah številne razpoke, da se lušči oplesk, talne obloge odstopajo, večine oken se ne da niti odpirati, nekatera stekla so celo počena. Zaradi vsega zgoraj omenjenega smo v začetku januarja 2008 začeli z razpisom za idejno zasnovo nove šole. V osmih mesecih nam je uspelo priti od idejne zasnove do gradbenega dovoljenja. Avgusta smo tako poslali prijavo na Javni razpis za sofinanciranje investicij na področju predšolske vzgoje in osnovnega šolstva v Republiki Sloveniji za vključitev v proračunsko leto 2009. Čeprav je bilo vsem jasno, da je novogradnja nujna, na razpisu nismo bili uspešni. Kljub vsemu se nismo vdali in v letu 2009 nam je uspelo najti skupni jezik z Ministrstvom za šolstvo in šport, ki nam je 19. avgusta 2009 s sklepom odobrilo intervencijska sredstva za izgradnjo nove podružnične šole v višini 683.088 EUR (projektantska ocena investicije je bila 2.076.899 EUR). Takoj smo pripravili razpis za gradbena dela. Na razpisu je bilo najugodnejše podjetje Remont, d. d., iz Celja, ki je oktobra lani začelo rušiti šolo. Temeljni kamen smo položili 5. novembra 2009. Na položitvi je bil prisoten tudi obstoječem objektu nujni sanacijski ukrepi, če bi želeli preprečiti nadaljnje propadanje objekta zaradi številnih pomanjkljivosti (konstrukcija stropa ni bila ustrezno dimenzionirana, stene v spodnjem delu objekta so bile zaradi neustrezne izolacije načete in vlažne, na konstrukciji so bile številne diagonalne razpoke ...). Med drugim je bilo zapisano, da sanacija ne bo rešila funkcionalnih nepravilnosti objekta, tako da je iz ekonomskih razlogov priporočljiva nadomestna gradnja. Prav tako so meritve koncentracije radona v objektu, ki jih je od leta 2000 spremljal Zavod za varstvo pri delu, d. d., pokazale visoko povprečno vrednost radona v zraku. Zdravstvena inšpektorica, ki je 31. januarja 2009 do sedaj v Šentrupertu niso imeli. Vrednost celotne investicije je na koncu znašala poldrugi milijon EUR, kar pomeni, da nam je uspelo zgraditi šolo Slavnostni trak za otvoritev šole so prerezali ravnateljica Vrtca Laško Greta Labohar Škoberne, ravnateljica OŠ Primoža Trubarja Laško Ljudmila Pušnik, minister za šolstvo dr. Igor Lukšič in župan Franc Zdolšek. za približno 600.000 EUR manj, kot je bila projektantska ocena. Veliko staršev je do sedaj zaradi minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. Januarja in februarja delavci zaradi neugodnih vremenskih razmer dela niso mogli nadaljevati. Razliko, ki je nastala, so nadomestili z delovnimi sobotami in pouk v novi šoli se je lahko pričel 1. septembra, ki pa ni bil zgodovinski samo za učence, ampak tudi za malčke, ki so jih starši prvič pripeljali v vrtec. V oddelku vrtca sta še dve prosti mesti za otroke drugega starostnega obdobja. Če se bo v prihodnje pokazala potreba po razširitvi oddelka, bomo to tudi storili, saj je na šoli dovolj prostora. 2 Šola meri 1.044 m in je zgrajena v dveh etažah. V zgornjih prostorih so tri učilnice in oddelek vrtca, v spodnjih prostorih pa so knjižnica, ki bo namenjena tako šoli kot kraju, učilnica, prostor za mladino, kulturno društvo in prostor za sedež krajevne skupnosti. Največja pridobitev pa je telovadnica, ki je dotrajanega, zdravju škodljivega objekta in zaradi tega, ker ni bilo vrtca, svoje otroke raje vpisovalo na OŠ Hruševec. Z izgradnjo nove šole smo vse te razloge odpravili. Na šoli imajo sedaj organizirano tudi jutranje varstvo in oddelek podaljšanega bivanja. Zaradi vseh teh pridobitev upamo, da bo šola zaživela v popolnem sijaju. Marsikdo se je na polaganju temeljnega kamna 5. novembra 2009 spraševal, ali nam bo uspelo. Veseli nas dejstvo, da nam je. Uradna otvoritev šole je bila 10. septembra. Udeležil se je je tudi minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. Na otvoritvi nas je veliko ljudi spraševalo, kako nam je uspelo zgraditi šolo v tako kratkem času in povrhu še za manj denarja, kot je bilo načrtovano. Eden od razlogov je bil zapisan kar na transparentu, ki je visel pred šolo. Dimitrij Gril Foto: Dimitrij Gril, Gregor Katič in Boris Vrabec ■■■I Občinska uprava VEČNAMENSKI OBJEKTI Dom svobode Zidani Most Obnova Doma svoboda in izgradnja prizidka h kulturnemu domu, ki bo namenjen gasilcem, se počasi zaključujeta. Lani je bila prenovljena dvorana, letos pa smo se lotili prenove vseh ostalih prostorov. Največ dela je bilo s spodnjimi prostori, še posebej s prostorom, ki je bil v preteklosti namenjen mladini, saj je bil močno vlažen. Zaradi tega smo morali tla in stene sanirati s posebnimi ometi. V spodnjih prostorih smo popolnoma sanirali še sanitarije in posebno sobo. Največje spremembe pa je doživela knjižnica. Porušili smo predelno steno in s tem močno povečali površino knjižnice. Na novo smo uredili tudi prostore, namenjene krajevni skupnosti. V vseh prostorih smo morali zamenjati vodovodno in električno napeljavo, ki sta bili popolnoma dotrajani. V prizidku h kulturnemu domu bodo svoj prostor dobili gasilci. V spodnjih prostorih bodo imeli garažo, namenjeno dvema voziloma, v zgornjih prostorih pa sejno sobo s sanitarijami. Projekt je delno sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep Obnova in razvoj vasi. Otvoritev bo predvidoma v začetku oktobra. Večnamenski objekt v Rimskih Toplicah V Rimskih Toplicah se zaključujejo dela pri izgradnji večnamenskega doma. V spodnjem delu so garaže, tuši in drugi prostori, ki so namenjeni gasilcem. V osrednjem delu imajo gasilci svojo sejno sobo, zraven pa je svoj novi dom dobila knjižnica. V zgornjem delu so prostor za sedež krajevne skupnosti, prostor, namenjen kulturnemu društvu, osrednji del pa je večnamenska dvorana, ki bo namenjena različnim kulturnim prireditvam. Takšne dvorane do sedaj krajevna skupnost ni imela. Pred večnamenskim domom je veliko parkirišče, ki se lahko po potrebi uporabi tudi kot prostor za različne prireditve. Na zgornjem delu bomo v sklopu urejanja okolice uredili nekaj parkirnih mest med bloki in omogočili dostop do večnamenskega doma. Projekt delno financira Evropska unija iz Programa razvoja podeželja 2007-2013, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep Obnova in razvoj vasi. Otvoritev dela, kjer imajo svoje prostore gasilci, bo v začetku oktobra, knjižnica pa bo imela otvoritev svojih prostorov 8. oktobra ob 17. uri. Dimitrij Gril IGRIŠČA Ureditev igrišča v Zgornji Rečici Septembra smo pričeli urejati igrišče pri podružnični šoli v Zgornji Rečici. Uredili bomo ograje okrog igrišča za košarko (zamenjava obstoječih mrež z novimi, brušenje in barvanje obstoječih kovinskih stebrov, ureditev ograje nad tribunami in čiščenje terena v okolici), na prostoru, namenjenemu najmanjšim, pa bomo odstranili obstoječ peskovnik in igrala ter postavili tako nov peskovnik kot tudi igrala, okrog katerih bomo teren uredili s pranim prodcem. Dela bodo zaključena do konca septembra. Ureditev igrišča na Strmci Po tem, ko je bilo igrišče na Strmci dolga leta zapuščeno, smo ga začeli konec avgusta temeljito obnavljati. V sklopu te investicije bomo uredili celotno območje igrišča v dimenziji 34,5 m x 14 m (ki bo tudi obdano z ograjo). Igrišče bo razdeljeno na dva sklopa: asfaltiran del, velik 19,5 m x 12 m, bo namenjen igranju košarke in malega nogometa, na drugem sklopu pa bomo postavili nova igrala za najmlajše in okrog njih uredili teren s pranim prodcem. Na igrišču bodo tudi dve klopi in koš za odpadke, celotno območje pa bo po končanih delih urejeno s humusiranjem in zatravitvijo. Del, kjer bo asfaltirano igrišče, bo še dodatno zaščiteno s PE-mrežo. Dela bodo zaključena do konca septembra. Ureditev igrišča v naselju Taborje Ker je igrišče v naselju Taborje dotrajano in neustrezno, smo se odločili, da ga bomo letos uredili. Konec avgusta smo podrli drevesa in uredili krošnje, septembra pa nas čaka dokončna ureditev igrišča z okolico, ki meri okrog 700 m2, in pripadajoče infrastrukture. Del igrišča v velikosti 20 m x 15 m bo asfaltiran in namenjen igranju košarke in malega nogometa (na tem delu se bo uredila tudi razsvetljava, ki se bo uporabljala po potrebi), del igrišča pa bo namenjen najmlajšim: tam bomo postavili nova igrala in okrog njih teren uredili s pranim prodcem. Na igrišču bodo tudi dve klopi in koš za odpadke, celotno območje pa bo po končanih delih urejeno s humusiranjem in zatravitvijo. Del, kjer bo asfaltirano igrišče, bo zaščiten s kombinacijo žične ograje in PE-mreže. Dela bodo zaključena do konca septembra. Ureditev igrišča v Trobnem Dolu Ob otvoritvi podružnične šole v Šentrupertu so krajani Trobnega Dola izrazili željo in potrebo po dokončnem asfaltiranju košarkarskega igrišča pri ■■■■■■■■ Občinska uprava kulturnem domu v njihovem naselju. Najprej bomo asfaltirali preostali, makadamski del igrišča, nato pa celotno površino preplastili s finim asfaltom. Investicija je vredna 6.109,24 EUR z DDV-jem. Dela bodo zaključena do konca septembra. Aljaž Krpič Okolje in prostor Investicije Toplice - II. faza, v sklopu katere bodo zgrajeni 2.100 m novega omrežja in tri črpališča. S tem se bo v celoti dogradil VODOVODI Občina še naprej uresničuje zadane in potrjene cilje. Letos spomladi je bil dograjen vodovod Lahomšek (11 gospodinjstev), septembra pa vodovod Blatni Vrh-Dežno, ki z vodo oskrbuje najvzhodnejši del občine. Nanj so se priključila štiri gospodinjstva. Pravkar se končuje tudi izgradnja vodovoda Vodiško-Škofce. 17 gospodinjstev bo v prihodnje imelo kakovostno vodooskrbo in jim ne bo treba več samim skrbeti za vodo v sušnih obdobjih. V izgradnjo vodovodov je bilo samo v letu 2010 vloženih 103.523 EUR, priključilo se je 32 novih gospodinjstev, položenih pa je bilo 6.100 m omrežja. V Zidanem Mostu se na desnem bregu Savinje rekonstruira dotrajan vodovod, tako da bo ustrezal predpisanim pogojem glede zagotavljanja ustrezne ravni sanitarnih in tehničnih standardov. Rekonstrukcija znaša 43.000 EUR. Občina Laško pa pripravlja že nove projekte (Mala Breza, Rečica, Rifengozd, Paneče) in kandidira za pridobitev sredstev EU za vodovod (Vrh-Lažiše-Radoblje, gradbena dovoljenja so že pridobljena). Ugotavljamo, da bo po dograditvi omrežij v prej navedenih območjih večji del občine pokrit z vodovodom, seveda pa bodo še ostali predeli z manj gospodinjstvi, ki bodo imeli lastne vodovode. Luka Picej KANALIZACIJA Letos je bila dograjena kanalizacija na delu Borovega, Pristave, na Rimski cesti v Laškem (blokovsko naselje Otok) in delu Poženelove ulice (bloki 1, 3, 5, 7). Vsega skupaj je bilo letos v izgradnjo kanalizacije vloženih (oz. so pogodbe že podpisane) 971.920 EUR, kar pomeni 5.828 m kanalizacijskih vodov in črpališč. Trenutno podjetje Nivo gradnje, d. d., iz Celja gradi povezovalni kolektor od Rimskih Toplic do čistilne naprave, dolg 2.560 m. Septembra se bo pričela graditi kanalizacija Rimske kanalizacijski sistem v Rimskih Toplicah, ki bo povezan s čistilno napravo. Občina je pripravila dokumentacijo, da se bo za območje Radobelj ob izgradnji vodovoda gradila tudi kanalizacija v dolžini 1.300 m s črpališčem ob že obstoječem transportnem kolektorju pri podvozu v Radoblje. V zaključni fazi projektiranja in pridobivanja soglasij je dokumentacija za izgradnjo kanalizacije Poženelova ulica-stanovanjski del (individualni objekti). Predvidevamo, da bomo na tem območju kanalizacijo pričeli graditi v letu 2011. Prav tako se projektira omrežje za območje dela Rečice - II. faza, za Strmco v navezavi na Ud mat, za del Debra, Kidričeve in Valentiničeve ulice. Luka Picej CESTE Ureditev javne poti GG-Ratej na Pristavi Avgusta smo uredili še zadnji preostali del javne poti GG-Ratej, ki ga zaradi neustreznih vremenskih razmer nismo uspeli dokončati v sklopu lanskoletne investicije Rekonstrukcija Pristave. Gre za odsek javne poti med stanovanjskima objektoma Na Pristavi 8 in Kidričeva ulica 8. Na tem odseku je že nekaj let z ustrezno prometno signalizacijo prepovedan promet za vsa vozila (izjema so vozila na nujni vožnji in vozila posebnega pomena) in služi predvsem kot pešpot za otroke na poti v šolo, razen med izrednimi dogodki (Pivo in cvetje, poplave ...), ko služi kot zasilni obvoz za občane. Preplastili smo dotrajano asfaltno površino v dolžini 150 m, pravkar pa je v izvajanju še osvetlitev s tremi svetilkami javne razsvetljave. Sedaj, ko je površina obnovljena, jo bomo pozimi tudi čistili in vzdrževali, da jo bo tudi takrat mogoče uporabljati. Ob tej priložnosti naprošamo vse občane, da ceste, razen med izrednimi dogodki, ne uporabljajo, da se na obnovljeni površini ne bo povzročala škoda, saj spodnji ustroj ni ustrezno urejen in tehnično ne dovoljuje stalnih obremenitev. Za upoštevanje omejitve vožnje se vam že vnaprej zahvaljujemo. Ureditev javne poti Šmihel-cerkev sv. Mihaela Na cestnem odseku Šmihel-cerkev so se julija 2010 pričela zemeljska dela za ureditev obstoječe makadamske ceste v dolžini približno 500 m. Obnovitvena dela obsegajo ureditev odvodnjavanja, utrditev zgornjega ustroja ceste in asfaltiranje. Cilj investicije je izboljšanje obstoječega stanja vozišča, povečanje varnosti voznikov in kakovosti bivanja prebivalcev na območju investicije. Predviden rok dokončanja del je september 2010. Izvajalec del je CMC, d. d. Vrednost investicije je 60.574 EUR. Obnova lokalne ceste Brstovnica-Laziše Obstoječa lokalna cesta je na obravnavanem odseku, dolgem 1.040 m, stabilna, vendar na nekaterih mestih dotrajana in poškodovana. Odvod njava nje poteka preko propustov, ki so dotrajani in premajhni, zaradi česar jih je treba v celoti zamenjati. Obstoječi asfalt bo v celoti odstranjen. Na mestih, kjer je nosilnost slaba, bo dosut tampon. Vozišče bo izvedeno z dvoslojno asfaltno prevleko. Zaradi spremembe ureditve ceste se bo prestavila tudi vertikalna signalizacija. Cilj investicije je izboljšanje obstoječega stanja vozišča in povečanje varnosti voznikov. Predviden rok dokončanja del je oktober 2010. Izvajalec del je CPM, d. d. Vrednost investicije znaša 110.455 EUR. Sanacija plazu na lokalni cesti Ojstro-Reka Plaz se nahaja v širši grapi, na katero se steka površinska in zaledna voda. Širina Občinska uprava plazu, ki pomika cesto po pobočju, je do 70 m. Nad cesto je že bilo izvedeno globinsko in površinsko odvodnjavanje, vendar pa izvedeni ukrepi niso dosti pripomogli k stabilizaciji pobočja. Sanacija plazu se izvaja s podporno konstrukcijo pod cesto in izvedbo drenažnih ukrepov nad cesto. Odvod zalednih in površinskih vod bo urejen v ustaljeno grapo na južnem delu plazu. Cilj investicije je stabilizacija vozišča za obnovo lokalne ceste. Izvajalec del je AGM Nemec, d. o. o. Predviden rok dokončanja sanacijskih del na plazu je septembra 2010. Vrednost investicije znaša 85.924 EUR. Ureditev lokalne ceste Senožete-Rimske Toplice, odsek G-1 Sofijin dvor Na odseku od glavne ceste G-1 Rimske Toplice do Sofijinega dvora bo zgrajen pločnik, dolg 400 m. V spodnjem delu ceste bo pločnik zaključen približno 30 m pred križiščem, ki se bo urejalo po projektu direkcije za ceste. V zgornjem delu pa bo hodnik za pešce zaključen podlage za izvedbo asfaltnega vozišča in muld ter ureditev bankin. Pripravo vozišča za asfaltiranje je izvedel izvajalec Gradnje Špitalar, Špitalar Vinko, s.p. Pripravo vozišča so financirali krajani. Asfalterska dela pred Sofijinim dvorom z navezavo na obstoječo Rusko stezo. Cesta bo po izvedbi odvodnjavanja predhodno obrizgana z bitumnom in preplastena z asfaltbetonom. Cilj investicije je izboljšanje obstoječega stanja vozišča in povečanje varnosti pešcev in voznikov. Predviden rok dokončanja del je oktober 2010. Vrednost investicije znaša 116.672 EUR. Asfalterska dela na občinskih cestah Cesta Polje-Cerje v KS Jurklošter se ureja v dolžini 395 m. Dela obsegajo zemeljska dela, odvodnjavanje, pripravo utrjene nosilne tamponske podlage za izvedbo asfaltnega vozišča in muld ter ureditev bankin. Pripravo vozišča za asfaltiranje je izvedel izvajalec Gradnje Špitalar, Špitalar Vinko, s. p. Pripravo vozišča so financirali krajani. Asfaltiranje izvaja CPM, d. d., iz Maribora. Asfalterska dela v višini 13.000 EUR je financirala Občina Laško. Cesta Sele-Lokavec v KS Jurklošter se ureja v dolžini 550 m. Dela obsegajo zemeljska dela, odvodnjavanje, pripravo utrjene nosilne tamponske Izvedla se bo tudi meteorna kanalizacija in uredila javna razsvetljava. Zaradi nestabilnega terena se bo nadzemeljski plinski rezervoar prestavil na novo lokacijo. Izvajalec del bo AGM Nemec, d. o. o. Vrednost investicije znaša 25.000 EUR. Obnova javne poti Rimske Toplice-Borovo Septembra 2010 bomo na tej javni poti sanirali poškodbe cestišča in v dolžini približno 1.400 m izvedli zaščitni asfaltni sloj ter uredili bankine. Izvajalec izvaja CPM, d. d., iz Maribora, financirala pa jih je Občina Laško v višini 18.000 EUR. Cesta cerkev-Most želja v KS Laško se ureja v dolžini 250 m od Mostu želja do obstoječe ceste na Savinjskem nabrežju. Javna pot bo na celotnem odseku utrjena in asfaltirana. Dela izvaja CPM, d. d., iz Maribora. Investicijska vrednost je 6.000 EUR. Cesta Zalipno-Čelovnik-Pleš v KS Zidani Most se bo uredila v dolžini približno 300 m. Obnovitvena dela bodo obsegala zemeljska dela, odvodnjavanje, pripravo utrjene nosilne tamponske podlage za izvedbo asfaltnega vozišča, muld in ureditev bankin ter asfaltiranje. Priprava vozišča je sofinancirana iz državnega proračuna, asfalterska dela pa iz občinskega proračuna. Skupna vrednost investicije znaša 11.500 EUR. Ljubica Vižintin Izboljšava prometne varnosti Letos smo z namenom izboljšati prometno varnost popravili kamnito zložbo v na lokalni cesti Laško-Ojstro-Čemeršnjice-Reka v vrednosti 2.144,40 EUR z DDV-jem in uredili odvodnjavanje meteornih vod na javni poti Lahomno-Harje v vrednosti 4.154,70 EUR z DDV-jem. Hkrati pa poteka tudi montaža varnostnih ograj na občinskih cestah v skupni dolžini 416 metrov in v vrednosti 16.275,60 EUR z DDV-jem. Aljaž Krpič Ureditev parkirišča v naselju Vila ob cerkvi v Zidanem Mostu Septembra 2010 predvidevamo pričetek del za ureditev parkirišča v naselju Vila ob cerkvi v Zidanem Mostu. Obstoječe parkirišče je travnat otok. Izgradnja novih parkirnih mest je potrebna zaradi vse več vozil. Ob cerkvi se bo uredilo sedem parkirnih mest, ob vila bloku pa šest parkirnih mest. del je CPM, d. d. Vrednost investicije je 50.000 EUR. Ljubica Vižintin JAVNA RAZSVETLJAVA Ureditev javne razsvetljave pri dvorani Tri lilije Septembra smo uresničili dolgoletne želje stanovalcev naselja Debro in razsvetljavo pred športno dvorano Tri lilije prevezali na omrežje javne razsvetljave. Tako smo v sklopu investicije, vredne 9.155,22 EUR z DDV-jem, zamenjali stara ohišja luči in žarnice z novimi usmerjenimi ohišji in varčnimi žarnicami. Omenjena razsvetljava je bila namreč del razsvetljave same dvorane in je tako delovala samo med prireditvami v njej. Stanovalci pa ponoči niso želeli parkirati na tem parkirišču, saj so bila vozila zaradi popolne teme v preteklosti že tarča vandalizma in kriminala. Tako smo sedaj omogočili varno in prijetno uporabo prepotrebnih parkirnih mest za stanovalce blokov v naselju. Ob tej priložnosti bi jih radi še enkrat pozvali, naj v dnevih, ko ni prireditev v dvorani, namesto na intervencijskih poteh v okolici blokov uporabljajo parkirišče pred dvorano. Javna razsvetljava v naselju Pod Kojzico Avgusta smo po lanskoletni izgradnji pločnika ob regionalni cesti R3 211 na odseku Hrastnik-Šmarjeta v naselju Pod Kojzico zgradili še odsek javne razsvetljave. Na 140 m smo postavili šest novih stojnih mest s svetilkami in Občinska uprava njihove namestitve. V pripravi so že podrobna usklajevanja z institucijami za postavitev celotnega sistema usmerjevalnih turističnih tabel v Rimskih Toplicah. vso pripadajočo opremo, hkrati pa smo v neposredni bližini (pri parkirišču ob cerkvi) zamenjali še staro svetilko z novo, energetsko varčno svetilko. Vrednost investicije je bila 14.541,08 EUR. Tako smo dodali še zadnji potreben element k izboljšanju varnosti vseh udeležencev v prometu na tem, v preteklosti zelo nevarnem odseku. Aljaž Krpič TURISTICNO-INFORMATIVNA SIGNALIZACIJA Usmerjevalne table Spomladi je bila s podjetjem Linea Media, d. o. o., iz Ljubljane podpisana pogodba, ki bo omogočala postavitev turistične usmerjevalne signalizacije v Laškem in Rimskih Toplicah. Del usmerjevalnih tabel je bil v juliju in avgustu že postavljen. Izvajanje projekta bomo nadaljevali, ko naj bi se postavile tudi lamele za gospodarske subjekte, seveda proti plačilu lamel in začetku septembra na stroške DRSC-ja, ki je financiralo tudi izdelavo tabel, postavilo podjetje VOC iz Celja. Luka Picej Občina vabi vsa zainteresirana podjetja, da se v primeru interesa za vključitev v omenjeni sistem obrnejo na Linea Media, d. o. o., Hruševska 44, Ljubljana: maja.toplak@lineamedia.si oz. 030 317 890. Kolesarske table ob državnem cestnem omrežju V letu 2008 je občina v sodelovanju s Stikom postavila usmerjevalne kolesarske table ob poteh, primernih za kolesarjenje, na območju Občine Laško. Naknadno se je izkazalo, da morajo biti table ob državnem cestnem omrežju v skladu z državnimi pravilniki. Aktivnosti za njihovo postavitev so bile dolgotrajne, saj je bilo treba za vsako kolesarsko povezavo pridobiti identifikacijsko številko, ki jo poda DRSC, soglasja lastnikov zemljišč in soglasje za postavitev. Table je v DRUGI OBJEKTI Mrliška vežica v Zgornji Rečici Konec avgusta je podjetje Remont, d. d., začelo graditi mrliško vežico v Zg. Rečici. Zgrajena bo do konca letošnjega leta, vrednost del pa znaša 96.757,66 EUR. Luka Picej Občina Laško podpisala svečano listino 90 dni kolesarjenja za zeleni rekord Zemlje 1. junija 2010 je ultramaratonski kolesar Radovan Skubic - Hilarij pričel s svojim novim podvigom, katerega cilj je, da v 90 dneh s kolesom premaga približno 25.000 kilometrov (290 kilometrov na dan) in opozori na Ultramaratonski kolesar Radovan Skubic - Hilarij je 26. avgusta prikolesaril tudi v našo občino. V Zidanem Mostu ga je sprejel župan Franc Zdolšek, s katerim sta podpisala svečano listino 90 dni kolesarjenja za zeleni rekord Zemlje. pomen ohranjanja planeta Zemlja in odgovornega sobivanja z naravnim okoljem. Namen projekta je bil 90 dni osveščati ljudi o stanju našega planeta, ki vsem nam omogoča živeti. Slovenija je med najbolj gozdnatimi deželami sveta, lahko se pohvalimo tudi s pitno vodo, o čemer moramo seznaniti svet in ga opozoriti na naš pozitiven odnos do narave. Postanimo trajnostna družba, ki zadovoljuje svoje potrebe, ne da bi škodovala prihajajočim generacijam. Velik poudarek v tej akciji je bil na kolesarjenju. Kolo je tako pri nas kot v svetu kot prevozno sredstvo še premalo izkoriščeno, čeprav je za zdravje koristno in do narave prijazno. Hilarij želi za kolesarjenje navdušiti predvsem mlade. 290 kilometrov dolga trasa je bila speljana po območju Srca Slovenije (ki sega od kamniških planin preko Zasavja do prvih dolenjskih gričev), Posavja in Dolenjske, start in cilj trase pa je v Termah Snovik, ki so najvišje ležeče in hkrati edine eko terme v Sloveniji. T. G. 8 Občinska uprava Na podlagi Pravilnika o enkratni denarni pomoči za študij v tujini (Uradni list RS, št. 99/2007), Statuta Občine Laško (Uradni list RS, 99/2007) in Odloka o proračunu Občine Laško za leto 2010 (Uradni list RS, št. 57/2009, 15/2010, 33/2010) Občina Laško objavlja Javni razpis za enkratno denarno pomoč za študij v tujini za leto 2010 I. Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa so sredstva, ki se dodeljujejo za enkratno pomoč za študij v tujini. II. Višina razpisanih sredstev Sredstva v letu 2010 so predvidena v višini 2.871,11 EUR. Javni razpis je odprt do porabe sredstev, ki so zagotovljena v proračunu Občine Laško za leto 2010. III. Upravičenci Vlogo za dodelitev enkratne denarne pomoči za študij v tujini lahko prijavi kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: - ima državljanstvo Republike Slovenije, - ima stalno prebivališče v Občini Laško, - ima status študenta in ni v rednem delovnem razmerju, - ima opravljene obveznosti za preteklo študijsko leto, tako da izpolnjuje pogoje za redni ali temu enakovredni vpis v naslednjo stopnjo izobraževanja v naslednjem študijskem letu. Upravičenci so tudi tisti, ki so v preteklem šolskem letu (2009/2010) uspešno zaključili zadnji letnik študija v tujini, imajo o tem vse potrebne dokaze, so se takoj po končanem študiju zaposlili in ne izpolnjujejo pogojev iz 3. in 4. alineje zgoraj naštetih pogojev. Izbor kandidatov, ki izpolnjujejo osnovne pogoje za dodelitev enkratne denarne pomoči za študij v tujini, opravi pristojna strokovna služba občinske uprave. IV. Oddaja in dostava vlog Prosilci morajo vloge oddati po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško s pripisom "Vloga za dodelitev enkratne denarne pomoči za študij v tujini" ali osebno oddati v glavni pisarni Občine Laško. V primeru nepopolnih vlog bodo prosilci pozvani, da v roku 8 dni od dne prejetega obvestila dopolnijo vlogo. Vloge, ki jih ni vložila upravičena oseba, in nepopolne vloge, ki jih prosilci ne bodo dopolnili v navedenem roku, se zavržejo. V. Rok za obveščanje o izidu razpisa Prosilci bodo o izboru in višini sredstev obveščeni z odločbo župana v roku 30 dni po sprejeti odločitvi strokovne službe, ki vodi postopek. Rok za pritožbo je 15 dni od sprejema odločbe. Župan v 15 dneh odloči o ugovoru. Z izbranimi kandidati župan Občine Laško sklene pogodbo. Kandidata se lahko zaveže tudi k sodelovanju pri različnih projektih v občini, ki se navezujejo na področje njegovega študija. Če se ugotovi, da je prejemnik denarne pomoči posredoval neresnične podatke ali kako drugače zavajal pristojne službe, da je pridobil enkratno denarno pomoč za študij v tujini, jo je dolžan skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi vrniti v skladu z določbami, opredeljenimi v pogodbi. VI. Informacije Vse informacije v zvezi z razpisom dobite na spletni strani Občine Laško www.lasko.si (Javna naročila in razpisi) in na Oddelku za družbene dejavnosti pri Jasni Kermelj, telefonska številka: 03 733 87 20. Številka: 430-58/2010 Franc Zdolšek Datum: 1. 9. 2010 Župan Občine Laško Občina Laško obvešča zainteresirane ponudnike, da lahko na spletnih straneh www.lasko.si in na oglasni deski Občine Laško še vedno spremljajo AKTUALNA ZBIRANJA PONUDB ZA SKLENITEV NEPOSREDNIH POGODB ZA PRODAJO NASLEDNJIH NEPREMIČNIN: • objekta bivše POŠ Lokavec na naslovu Lokavec 5, Rimske Toplice, s pripadajočim zemljiščem, za izhodiščno ceno 39.910,90 EUR; • poslovno-stanovanjskega objekta Šmarjeta 8, Rimske Toplice, s pripadajočim zemljiščem, za izhodiščno ceno 190.538,95 EUR; • delno komunalno opremljenega in nezazidanega stavbnega zemljišča parc. št. 212/5, k. o. 1039 Rimske Toplice, ki se nahaja na območju LN Belovo, z izhodiščno ceno 34.844,04 EUR. Cena ne vključuje 20 % DDV, ki ga plača kupec na podlagi izstavljenega računa; • nezazidanega delno opremljenega stavbnega zemljišča parc. št. 1230/5 - travnik v izmeri 968 m2, z. k. vl. št. 464, k. o. 1022 -Rečica, za izhodiščno ceno 90.810,16 EUR. DDV po stopnji 20 % ni vključen v ceno in ga kupec plača poleg kupnine na podlagi izstavljenega računa; • sedmih stanovanj in dveh poslovnih prostorov na Aškerčevi cesti 4 v Rimskih Toplicah. Izhodiščne cene za nepremičnine, ki so predmet prodaje, znašajo brez vključenega DDV: 1.613,77 EUR/m2 stanovanja in 1.752,88 EUR/m2 pisarniškega poslovnega prostora ter 2.124,18 EUR/m2 poslovnega prostora zobotehnike. JAVNI POZIV za prijavo prireditev ob občinskem prazniku Občine Laško Občina Laško vabi vsa društva in druge organizacije v občini, da s svojimi prireditvami obogatijo kulturno in družabno dogajanje v času praznovanja občinskega praznika, to je med 3. in 14. novembrom 2010. Osrednja slovesnost ob počastitvi občinskega praznika Občine Laško bo predvidoma v petek, 5. novembra 2010, v Kulturnem centru Laško. Informacije o predvidenih prireditvah, ki so širšega javnega pomena, bomo strnili v celovit program prireditev, ki ga bomo posredovali vsem gospodinjstvom v naši občini. Podatke o prireditvah zbiramo do petka, 8. oktobra 2010. Prijava naj vsebuje naslednje podatke: - čas prireditve (datum in ura), - kraj prireditve, - naslov prireditve, - organizator prireditve (GSM, e-naslov kontaktne osebe), - izvajalec prireditve, - opis prireditve. Prijave pošljite na naslov: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško, s pripisom "za občinski praznik", ali na e-naslov: obcina@lasko.si. Kontaktna oseba za prijavo prireditev: Tanja Grabrijan, tel. št. 7338 711, e-naslov: tanja.grabrijan@lasko.si. 9 Občinski svet/Krajevne skupnosti Občinski svet Laško Septembrska dopisna seja - zadnja seja pred iztekom mandata 9. septembra se je iztekla dopisna seja občinskega sveta, na kateri so bili sprejeti trije sklepi. Člani občinskega sveta so si bili enotni, da se Državni volilni komisiji predlaga, da se v okrajno volilno komisijo 6. volilne enote v 8. volilnem okraju še za en mandat imenujejo: Milko Škoberne, Zdenka Pešec, Alojz Sušin, Andrej Aškerc, Marjan Kozmus, Gizela Podbregar, Leopold Plaznik in Darinka Grešak. Državna volilna komisija sicer v skladu z zakonom o volitvah v državni zbor prioritetno upošteva neposredne predloge političnih strank. Občinski svet Laško je sprejel tudi predlog sklepa komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o podelitvi občinskih priznanj v letu 2010, in sicer se zlati grb podeli Juliju Goriču za življenjsko delo na področju zborovskega petja in Janku Remicu za dolgoletno vestno in požrtvovalno delo ter prispevek k razvoju kraja in občine Laško. Srebrni grb se podeli Ivanu Medvedu za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo na glasbenem področju godbe na pihala v Laškem, Andreju Brunšku za odlične športne dosežke na področju streljanja z različnim kalibrom, Frančku Knezu za izjemne dosežke na področju alpinizma in Jožetu Zupanu za izjemne dosežke na področju alpinizma. Bronasti grb pa se podeli Mateji Hohkraut za odlične dosežke na področju športnega plezanja ter Smučarskemu klubu Zlatorog za tridesetletno uspešno delo na področju organiziranja smučarske šole. Priznanja bodo podeljena na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku. Tretja točka dnevnega reda se je nanašala na spremembe načrtov razvojnih programov, in sicer za Ureditev LC Debro -Zavrate, podvoz Debro-odcep za Šmohor, Most čez Ično v Rimskih Toplicah, Javno pot Debro-Ladna raven-Senica, Lahomno-Reka Doblatina, odsek Reka-Doblatina, Izgradnjo JR Laško in Rimske Toplice ter Rekonstrukcijo Rimske ceste in Trubarjeve ulice. Svetniki so se tudi strinjali, da se načrt razvojnih programov Obnova kapelic Marija Gradec preimenuje v Po poti skrivnostnih zgodb marijagraškega podeželja. Tanja Grabrijan Iz krajevnih skupnosti v KS RECICA Potrebnih je bilo 40 let! Toliko časa je minilo, da je v KS Rečica dozorela in končno vzklila želja in hkrati nujna potreba krajanov: začela se je graditi mrliška vežica pri pokopališču Rečica. Dela izvaja gradbeno podjetje Remont Celje, ki mu je na začetku največ težav povzročalo slabo vreme. Upajmo, da bo jesenski čas lepši in bo vežica dokončana v roku oziroma novembra 2010. Tudi člani folklorne skupine Lipa Rečica se lahko veselijo, saj so se v Sindikalnem domu začele montirati odrske zavese, ki bodo kmalu tudi nameščene. Člani ŠD Rečica so pripravili družabno srečanje pod imenom Rečicafest, ki je namenjeno domači narodno-zabavni glasbi ter seveda druženju in povezovanju ljudi. »Knapi« rečiške doline so pripravili družabno srečanje na turistični kmetiji Nemec, na katerega so povabili svoje »kamerade« iz Laškega in Sedraža in se jim tako zahvalili za pomoč, ki so jo prejeli julija ob nabavi novega praporja. Pestro dogajanje je bilo tudi na strelišču Jeran v Zg. Rečici, kjer so člani ŠD Dušana Poženela pripravili strelsko tekmovanje v streljanju z vojaško puško, ki je v slovenskem merilu eno zadnjih takšnih tekmovanj. Hkrati obveščamo krajane, da smo prejeli dopis podjetja Telekom, v katerem nas obveščajo, da letos ne nameravajo več zagotavljati možnosti priklopa na širokopasovno območje - internet, TV in drugo. Kopija dopisa je objavljena na www.recica.si. Po zagotovilu vodje Oddelka za družbene dejavnosti na Občini Laško Dimitrija Grila pa lahko 10 pričakujemo obnovo otroškega igrišča pri šoli v Zg. Rečici. Na koncu: naj bo vaše življenje barvito kot jesenski čas, naj vas barve in plodovi razveselijo in - srečno! Predsednik KS Rečica Matjaž Pikl KS SEDRAŽ Čebelice, čebelice, ve moje ste prijateljice Koliko koristnih stvari nam dajejo čebele, so nam 29. avgusta pokazali čebelarji v Sedražu pri Laškem ob 25. prikazu starih ljudskih šeg in običajev v Občini Laško. Naredil se je krasen sončen dan, ki je kar vabil ljudi na plano, in tako se je v Sedražu, lepi vasici, oddaljeni le 15 minut iz Laškega z avtomobilom, zbrala velika množica obiskovalcev vseh starosti. Nekatere je privabilo lepo vreme, druge zanimanje za čebele, nekatere pa le vesela glasba, ki je na prireditvi ni manjkalo. No, in kakšni so bili šele razgledi na bližnjo in daljno okolico. Vidi se celo Veliko Kozje, pa tudi Kum, v bližini pa je znano Govško brdo. Čebelarji so predstavili nekaj zgodovinskih dejstev, nato pa cel potek izdelovanja panjev, kako so te s konji pripeljali na določeno mesto, jih postavili in kako so bili panji nekoč videti. Njihove predstavitve so povezovali govorniki in glasbeniki. Malo niže - pod kozolcem - pa smo likovniki opremljali oz. poslikavali panjske končnice, kar je privabilo precej obiskovalcev, mlajših in starejših, in nekaj se nam jih je pri barvanju kar pridružilo. Marsikdo ni vedel, da so panjske končnice prikazovale nekdanje življenje, običaje in ljudska opravila. No, pa so nekateri izvedeli nekaj novega. Seveda tudi brez fotografiranja ne gre. Na številnih »štantih«, kot tu po domače rečemo, so bili za pokušino na voljo izdelki iz medu in druge dobrote pridnih vaških deklet, ki se pri peki vedno izkažejo. Ob glasbi ansambla se je marsikdo zavrtel in veselje je trajalo dolgo v popoldne. Pa naj še kdo reče, da čebelice niso naše prijateljice! Cvetka Berginc Likovno društvo Laško Krajevne skupnosti/Kmetijstvo KS LAŠKO Cesta na Požnici asfaltirana Požnica je idiličen hribovski zaselek, ki predstavlja del mozaika zaselkov v Občini Laško, ki je pretežno kmetijska. Prebivalci tega zaselka se s kmečko trmo borimo za svoj obstoj v tem kraju, zato smo tudi vztrajali za delček pridobitve asfaltnega cestišča. Leta 1958 se je v tem zaselku prižgala elektrika, leta 1987 se je napeljal skupni vodovod, leta 1993 pa smo dobili telefonski priključek. 20. septembra smo s ponosom odprli 900 m asfaltirane ceste, vendar nam za dokončno realizacijo ostane še preko 2.000 m makadamske ceste. Naša cesta je velikega pomena za občino Laško, saj je ob poplavah, kakršna je bila v teh dneh, povezovalna cesta med Laškim in Celjem za občane in občanke Laškega in sosednjih občin. Prisrčna zahvala za nas zelo pomembno pridobitev velja županu Franciju Zdolšku, ki je prisluhnil našim težavam in omogočil asfaltiranje te ceste. Nadalje velja zahvala tudi direktorju JP Komunala Marjanu Salobirju, Krajevni skupnosti Laško, izvajalcem del podjetju Nivo Celje ter našim krajevnim odbornikom za ceste. Želja vseh krajanov zaselka Požnica pa je, da bi naslednje leto položili asfalt še na preostalem delu ceste, saj mislimo, da je to ena redkih pomembnih cest, ki v laški občini še ni asfaltirana. Olga Seme KS VRH NAD LAŠKIM Na Vrhu imajo najboljšo grabljico Pisala se je nedelja, 15. avgust, ko so na Dobrovi pri Celju pripravili že 14. Kmečki praznik. Dogodek je potekal pod okriljem Govedorejskega društva Celje in Kmetijsko svetovalne službe Celje. Blagoslovili so se traktorji in izvedle so se tradicionalne kmečke igre (tekmovanje v košnji, grabljenju, valjenju okroglih bal čez ovire in tekmovanje v »igri presenečenja«). Kmečkih iger se je udeležilo osem tričlanskih skupin, od tega sta bili kar dve skupini iz naših krajev, in sicer skupina Konjerejskega društva Vrh nad Laškim (v sestavi Franci Hrastnik, Franci Gunzek in Janja Štucin) ter skupina, ki je zastopala Prostovoljno gasilsko društvo Vrh nad Laškim (v sestavi Robi Knez, Gašper Knez in Barbara Knez). Obe skupini sta se odlično odrezali. Konjerejsko društvo je doseglo 5. mesto, PGD Vrh nad Laškim, ki se lahko pohvali tudi z najboljšo grabljico, pa kar 2. mesto. Prvo mesto je pripadlo Društvu podeželske mladine Šentjur II, tretje pa Govedorejskemu društvu Savinjska dolina. Vreme je ustreglo, tudi vzdušje je bilo odlično - pripravili so tudi pravo vaško veselico s srečelovom, ki je pritegnila veliko ljudi. B. K. KMETIJSKO SVETOVALNA SLUŽBA LAŠKO Obvestilo kmetom Navzkrižna skladnost s kratico NS je pomembno in kompleksno orodje Skupne evropske kmetijske politike, ki je širši javnosti morda bolj poznana kot tako imenovani EU-standardi. Bistveno pri tem je, da morajo kmetje, če želijo prejeti plačila iz proračuna EU, spoštovati določena pravila, ki se nanašajo na varovanje okolja, zdravje ljudi, živali, rastlin in dobrega počutja živali. Na kmetijah kontrolorji izvajajo kontrolo. Posledica kršenja pravil je zmanjšanje ali celo popolna ukinitev pravice do neposrednih plačil. Vzpostavitev sistema navzkrižne skladnosti ima dvojni namen: zagotoviti trajnostni razvoj kmetijstva in skupno kmetijsko politiko uskladiti s pričakovanji širše družbe. Kmetijski svetovalci na osnovi pregleda kmetije svetujemo, da se na kmetijah odpravijo morebitne kršitve zahtev NS. Kmetje, ki želite našo pomoč, se lahko obrnete na našo službo. Pelinolistna ambrozija Pelinolistna ambrozija ali pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemiisifolia L.) je tujerodna agresivna plevelna rastlina, ki zaradi povzročanja inhalacijskih alergij predstavlja eno najpomembnejših vrst, ki jo je treba zatirati. V Sloveniji ambrozija večinoma raste na robovih njiv, posejanih s koruzo, krompirjem, bučami in vrtninami. Največ je najdemo ob cestah, železniških progah, bregovih rek in potokov, na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih ter v primerih slabe komunalne urejenosti javnih in drugih površin, od koder se lahko širi na kmetijska zemljišča. 19. maja je pričel v Sloveniji veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1C; Ur. l. RS, št. 36/2010), ki je opredelil pelinolistno ambrozijo in druge neofitne vrste iz rodu ambrosia kot škodljive rastline, pri katerih se izvajajo fitosanitarni ukrepi. 4. avgusta pa je v veljavo stopila tudi Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu ambrosia (Ur. l. RS, št. 63/2010), ki določa ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje pelinolistne ambrozije. Alergenost ambrozije Cvetni prah pelinolistne ambrozije je eden najmočnejših znanih alergenov in predstavlja zelo resno tveganje za zdravje ljudi. Cvetni prah spada med najpogostejše povzročitelje senenega nahoda, pogosto pa povzroča hude simptome, podobne astmi. Pelinolistna ambrozija vsebuje tudi eterična olja, ki lahko povzročijo draženje kože. Alergeno reakcijo prepoznamo po simptomih, kot so vodeni izcedek iz nosu, ščemenje v nosu, kihanje, otečene veke, ščemenje v očeh, oteženo dihanje. Simptome alergijske reakcije je običajno treba zdraviti. Ukrepi za preprečevanje širjenja Mehanski ukrepi: puljenje rastlin, prekopavanje, oranje, brananje, ožiganje s plamenom, košnja, mulčenje. Kemično zatiranje: za zatiranje plevelov v poljščinah, trajnih nasadih, strniščih ter na nekmetijskih zemljiščih. KGZS - Zavod CE Kmetijska svetovalna služba Laško 11 Podeželje Raznolikost podeželja Umaknjen 3. javni poziv za oddajo projektnih predlogov za izvajanje Lokalne razvojne strategije za leto 2011 V skladu s sklepom UO društva Raznolikost podeželja z dne 31. 8. 2010 je 3. javni poziv društva Raznolikost podeželja za oddajo projektnih predlogov za izvajanje Lokalne razvojne strategije občin Celje, Laško, Štore, Vojnik 2007-2013 za leto 2011 umaknjen. Razlog za sprejem sklepa o umiku javnega poziva so potrebne organizacijske spremembe delovanja LAS, ki se bodo po navodilih MKGP izvedle v prihodnjih mesecih. Javni poziv za leto 2011 z nekaterimi vsebinskimi dopolnitvami bo kmalu ponovno objavljen. Ko bodo sprejeti predpisi, ki bodo vplivali na višino sofinanciranja, pa bo objavljena dopolnitev javnega poziva za leto 2011. Konec avgusta zaključeni vsi projekti iz LIN 2008 in 2009 O zaključku projekta Razvoj ponudbe učnih in oglednih vsebin na podeželju smo že poročali. Za zainteresirano javnost bomo konec oktobra ali v začetku novembra pripravili predstavitev zaključkov in rezultatov vseh osmih projektov. Kraja in datuma še ne vemo, zato vas vabimo, da spremljate obvestila na naši spletni strani www.raznolikost-podezelja.si. Mojca Krivec, KGZS - Zavod CE, upravljavec LAS Kraške jame na^ območju občin Celje, Laško, Štore in Vojnik V avgustu smo jamarji končali projekt Kraške jame na območju občin Laško, Celje, Vojnik, Štore. V avgustu smo Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje izvedli še zadnje ekskurzije in naravoslovni dan o kraških jamah. Vse ekskurzije so bile za udeležence brezplačne, dobili pa so tudi prigrizek ali kar pravo malico. Prvo ekskurzijo smo izvedli že konec leta 2009. Ogledali smo si manjše jame in slap ob poti na grad Lindek. Od tam pa smo imeli čudovit razgled na kar lep del Slovenije. Naravoslovni dan smo izvedli v okolici Laškega. Najprej smo si ogledali Ulčnikovo jamo v dolini Gračnice. Potem Votlino nad Pljuskanico v Ložah. V Padežu smo si ogledali nekdanji rudnik svinca in srebra, ki je, kljub temu, da to ni naravna kraška jama, poln kraških pojavov. Po ogledu rudnika smo šli še do slapu Sopot na Lahomnici. Udeleženci naravoslovnega dne so bili večinoma mladi do 25 let, prišli pa so iz različnih krajev Slovenije, tudi s Ptuja in Ljubljane. Na ekskurziji Kraške jame v okolici Celja in Štor smo se peš podali skozi Bojanski graben in potem še na Bojanski vrh. Ob poti smo si ogledali manjše kraške jame. Veseli pa smo bili, da so bili skoraj vsi udeleženci iz občin Celje in Štore - domačini. Še posebej smo bili veseli otrok, saj je ravno izobraževanje mladih najbolj učinkovito. Na ekskurziji Kraške jame v okolici Celja in Laškega smo si na Celjski koči ogledali, kje je bilo nekoč brezno. Potem smo se na Tovstem vrhu spustili v manjše brezno, od tam pa šli ponovno v rudnik v Padežu. Vsem udeležencem bi se v imenu kluba zahvalila za prijetno družbo in upam, da se še kdaj vidimo. Mojca Hribernik, KŠJK "Speleos-Siga" Velenje Dvig prepoznavnosti in kakovosti učnih in oglednih vsebin na podeželju Projekt predstavlja nadgradnjo in nadaljevanje projekta Razvoj ponudbe učnih in oglednih vsebin na podeželju. Nastal je na pobudo ponudnikov, ki so po sprejetju prvih skupin ugotovili, da je prenos znanja, bogate tradicije podeželja in kulturne dediščine na mlade zelo zahtevno delo. Zaradi tega želimo z izvedbo usposabljanj in pripravo učnih listov dvigniti kakovost izvedbe učnih programov. Poleg tega želimo tudi dvigniti prepoznavnost obstoječe ponudbe v širši okolici, saj gre za inovativno dopolnilno dejavnost na kmetijah, s katero smo potencialne uporabnike že seznanili s katalogom, sedaj pa želimo ponudbo predstaviti tudi na internetu, ki je najbolj razširjen medij. Ponudnike bomo opremili tudi s tablami. Na dveh delavnicah na temo podajanja učnih vsebin bo ponudnike septembra usposabljal dr. Gregor Torkar. Jeseni bomo izvedli še tečaj računalništva, saj brez poznavanja osnov in uporabe elektronske pošte v sodobnem svetu ne gre. Širšo javnost bomo s projektom seznanjali s prispevki v občinskih glasih na območju, ponudniki pa se bodo predstavili tudi na raznih prireditvah in sejmih. Mojca Krivec, KGZS - Zavod CE, vodja projekta KULTURA PREHRANJEVANJA NA OBMOČJU LAŠKEGA OD TRIDESETIH DO PETDESETIH LET 20. STOLETJA Za svoje diplomsko delo sem izbrala temo iz domačega in lokalnega okolja, in sicer kulturo prehranjevanja na območju Laškega od tridesetih do petdesetih let 20. stoletja. Eden od razlogov za takšno izbiro je poleg domačega okolja in osebnega zanimanja tudi dejstvo, da k nam prihaja vse več tujih kuhinj, ki nam tako rekoč širijo obzorje okusov in navad -mi jih sicer z veseljem sprejemamo, a s tem prepogosto pozabljamo na pestrost kuhinje slovenskega podeželja. In kot pravi znani slovenski in hkrati tudi mednarodni pregovor: Povej mi, kaj ješ in povem ti, kdo si! V svojem diplomskem delu poskušam osvetliti kulturo prehranjevanja (prehrano in prehranjevalne navade) na območju Laškega od tridesetih do petdesetih let 20. stoletja, saj menim, da prehrana odkriva nekatere najpomembnejše značilnosti življenja in kulture prebivalcev. Kot pravi etnologinja Maja Godina Golija, se v prehrani zrcali vsakdanje življenje posameznikov in družinskih skupnosti, njihov dnevni, tedenski in letni ritem, gmotni in družbeni položaj, praznovanja, šege in navade, znanje, vrednote in duhovno obzorje. Hkrati skušam opisati prehrano in prehranjevalne navade iz več različnih zornih kotov, pri tem opisujem gospodarske in družbene razmere, kakršne so bile pred drugo svetovno Podeželje/Stik vojno, med in še nekaj let po njej. Obenem se posvečam pridobivanju hrane in živil, kupovanju živil, vrsti jedi in pijač ter različnim načinom njihove priprave, vsakdanji in praznični prehrani - še posebej me je zanimala prehrana ob praznikih življenjskega kroga in prehrana ob koledarskih praznikih, prav tako sem raziskovala, kakšen je bil odnos do hrane in katere novosti so se uvajale, ukvarjala sem se s pravili obnašanja, kako se kaže vpliv letnih časov na prehranjevanje prebivalcev in še z mnogimi drugimi temami te materialne kulture. Na vsakdanjo in praznično prehrano ter jedilnik posamezne družine je v obravnavanem obdobju močno vplival njihov gmotni in družbeni položaj. Prehrana je bila v splošnem odvisna od letnih časov, tedenskega ritma, živil in hrane, ki so jo pridelali ali kupili. Na vsakodnevno uživanje in sestavo obrokov so vplivali tudi dnevi v tednu, saj je bila še vedno ohranjena delitev BI i.i v Iff i:V:;> f i 1-ff i M" 1 r t 2 --1 t Kurišče v črni kuhinji (Aškerčeva domačija v Rimskih Toplicah) jedilnih obrokov na navadne dni -delavnike, postne dni, nedelje in praznike življenjskega kroga ali cerkvenega leta. Odnos do hrane je bil v obravnavanem obdobju bistveno drugačen. Hrana ni bila samo zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb, ampak so se ob njej izoblikovale tudi številne socialne interakcije. V medosebnih odnosih je bilo čutiti spoštovanje, to pa je vladalo tudi v odnosu do hrane. Nobena hrana se ni zavrgla, vsako drobtinico so pobrali, če pa je pri jedi ostalo kaj ostankov, so jih dobile domače živali. Družba je bila izredno skromna, tudi premožnejši sloji niso živeli razsipniško. Pred mano se izbrane tematike na tem območju ni lotil še nihče, zato je bilo raziskovanje težavno. Lotila sem se ga sistematično, vendar je zaradi časovne omejenosti, obsežnosti teme in časovne oddaljenosti ter težav s pridobitvijo nekaterih ustreznih informacij ostalo še mnogo odprtih vprašanj in tem, ki bi jih bilo treba z nadaljnjim raziskovanjem še nadgraditi in osvetliti še s kakšnega drugega vidika. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujem vsem sogovornikom, ki so mi dovolili pogledati v njihov način življenja, saj brez njih tudi tega dela ne bi bilo. Alenka Lapornik stfK STIK - CENTER ZA ŠPORT, TURIZEM, INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO Priprave invalidov v namiznem tenisu v dvorani Tri lilije Vse kaže, da so športniki invalidi s pomočjo Thermane in Stika Laško vzeli kot sebi primeren kraj za priprave in tekmovanja. Po mednarodnem tekmovanju v maju so se športniki invalidi od 21. do 28. avgusta v dvorani Tri lilije pripravljali na bližajoča velika tekmovanja. Prisotne so bile reprezentance iz sedmih držav (Velike Britanije, Nizozemske, Norveške, Turčije, Nemčije, Hrvaške in Slovenije), med njimi pa tudi nosilci medalj s paraolimpijskih iger, svetovnih in evropskih prvenstev. Trenirali so na kar 18 mizah in tako za teden dni zasedli dvorano. V tednu od 13. do 20. septembra pa je bila na pripravah v Laškem nekoliko manjša skupina športnikov invalidov. Tudi v prihodnje si želimo, da bi se pri nas v Laškem kar najprijetneje počutili. Aleš Antauer Občina Laško na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju Od 8. do 15. septembra je v Celju potekal Mednarodni obrtni sejem (MOS), ki je nedvomno največja sejemska in poslovna prireditev v Sloveniji, že vrsto let pa se uvršča med največje sejemske prireditve v Evropi. Kot skupna turistična destinacija se je predstavila tudi savinjska turistična regija, v sklopu katere smo skupaj s ponudniki predstavljali turistično ponudbo Občine Laško. Predstavili smo bogato naravno in kulturno dediščino Občine Laško, zdraviliško in wellness ponudbo, pohod ništvo, kolesarjenje, izlete za skupine, prireditve, lokalne ponudnike turističnih storitev in ponudnike z laškega podeželja. Vsak dan so obiskovalci lahko dobili mnogo koristnih informacij in promocijskega materiala o celotni občini, skupaj z nami pa so predstavitev oblikovali tudi ponudniki z laškega podeželja: Čebelarstvo in lectarstvo Šolar, Kmetija Aškerc, kranceljpintarice Marica Lesjak, Marija Zemljič in Jožica Slimšek, s predstavitvijo svoje ponudbe so se nam pridružile tudi Rimske terme in Galerija Maleš. Vsem, ki ste z vloženim trudom pripomogli k uspešni predstavitvi turistične ponudbe našega območja, se najlepše zahvaljujemo. TIC Laško Povabilo k vpisu abonmajev v Kulturnem centru Laško V Kulturnem centru Laško smo že pričeli s prireditvami v sezoni 2010/11. Tudi letos smo za vas izbrali vrhunske koncerte in gledališke predstave, ki so namenjene abonentom in za izven. Sezona bo polna čarobnih melodij, zaznamujočih predstav in ustvarjalnih kulturnih večerov: Svoboden zakon Nataše Tič Ralijan in Tadeja Toša, Lado Bizovičar je Fotr, Zmago Batina - večni mesar, Kostolomci, Punce in pol, Orkester slovenske policije, Rudi Bučar Istra Quartet, Kvartet Akord, Mavrica polk in valčkov z ansambli Pepelnjak, Fantje s Praprotna, Slovenski zvoki, Prifarski muzikanti in še mnogo drugih. Več o prireditvah najdete v programski brošuri Program prireditev v Občini Laško v sezoni 2010/11, ki jo dobite v TIC-u Laško. Po želji vam jo pošljemo tudi na dom. Še več o samih prireditvah pa najdete na naši spletni strani www.stik-lasko.si. Želite redno prejemati obvestila o prireditvah v Občini Laško? Pokličite TIC Laško (03 733 89 50) ali pišite na elektronski naslov tic@stik-lasko.si ter se naročite na redno brezplačno poštno ali elektronsko obveščanje. Vabimo vas tudi na ogled spletne strani www.stik-lasko.si, kjer najdete več informacij o prireditvah, kulturnem, turističnem, športnem dogajanju in še mnogo več. Alenka Škorjanc 13 Muzej Muzej Laško Tradicionalni pohod po geološki učni poti na Govce Ko je neka prireditev izvedena že tretjič, zagotovo lahko rečemo, da se je prijela in je postala tradicionalna. Stik -Muzej Laško je prvo soboto v septembru ponovno organiziral muzejsko delavnico na terenu. Tema je bila geološka, območje raziskav pa nahajališče miocenskih fosilov na Govcah. Majhna skupinica pohodnikov, med katerimi je bilo Laščanov natanko toliko, kolikor je prstov na eni roki, zbrana iz različnih koncev Slovenije, se je v ne preveč spodbudnem vremenu zbrala pred TlC-em in se podala na odkrivanje geološke preteklosti zahodnega dela laške občine. Takoj, ko so pohodniki ^priplezali do Krištofa in se zazrli proti Šmihelu, so se razmaknili temni oblaki in vso pot jih je nato spremljalo prijazno zgodnjejesensko sonce. Na sprehodu med milijone let starimi kamninami je čas tekel po geološko. Počasi. Dovolj je bilo priložnosti za strokovne pogovore, vsakodnevno klepetanje, spoznavanje drug drugega, uživanje ob malici in zavzeto »pretepanje« kamnin ter nabiranje fosilov. Rodila so se nova poznanstva in stkala nova prijateljstva. Tudi strokovno geološko je pohod popolnoma uspel. Spoznali smo nove kamnine, tektoniko in dinamiko našega planeta, razsežnosti pradavnega Panonskega morja in življenja v njem, domov pa smo prišli s številnimi dokazi o bujnem rastlinskem in živalskem svetu na območju Laškega pred slabimi dvajsetimi milijoni let. Ja, tudi fosilne zobe morskih psov smo našli. Prihodnje leto gremo spet. Tomaž Majcen Foto: Špela Majcen Dnevi evropske kulturne dediščine Leta 1984 so v Franciji organizirali Dneve odprtih vrat in s tem omogočili ogled kulturnih spomenikov, ki so bili sicer težje dostopni javnosti. Že naslednje leto se je prireditev razširila še v druge evropske države in kmalu prerasla v Dneve evropske kulturne dediščine (DEKD). Vsako leto dogodke, povezane z DEKD, na nacionalni in regionalni ravni povezuje skupna tema. Laški Stik se letos že četrtič pridružuje vseevropski akciji. Po uspešnih predstavitvah zapuščine Jožeta Plečnika leta 2007, sodelovanju v Trubarjevem letu 2008 in lanskoletnim raznolikim prireditvam na temo inovativnost in ustvarjalnost, letos pripravljamo dve posebnosti, ki ju bomo predstavili našim obiskovalcem. Namen letošnjih prireditev je opozoriti na ustvarjanje v času pomanjkanja in revščine, na ustvarjalnost, vrednote in iznajdljivost. Ali je revščina preglasila željo po lepem, je porajala nove rešitve, vrednote, ideje? To so vprašanja, ki si jih bomo zastavljali na letošnjih Dnevih evropske kulturne dediščine od 25. septembra do 2. oktobra. Umetnost izdelovanja papirnatih rož poznajo prebivalci različnih koncev sveta. Potreba po okraševanju s cvetjem je bila in je še vedno tesno povezana z obredi prehodov, torej šegami življenjskega cikla ali koledarskimi običaji. Kadar je za te priložnosti primanjkovalo svežega cvetja ali pa je bilo to predrago ter premalo obstojno, so ženske in otroci poskrbeli za estetski videz predmetov, prostorov ali oseb z izdelovanjem papirnatih cvetlic. Tradicija zgibanja rož iz papirja je na Japonskem znana že od 8. stoletja. Drugod po svetu je postal papir cenejši in s tem dostopnejši šele v 14. stoletju in takrat se je umetnost izdelave papirnatega cvetja pričela tudi v Evropi. Najprej v Španiji. Moda papirnatega in suhega cvetja se je močno razmahnila v drugi polovici 18. stoletja v Angliji in je naše kraje dosegla v prvi polovici 19. stoletja. Sprva je bila poznana le med meščani, kmalu pa so jo pričeli posnemati tudi na podeželju. In prav tu se je tradicija tudi ohranila. Najmočneje v severovzhodni Sloveniji. Ljudje so že od nekdaj želeli izpostaviti nekatere dogodke, kraje in stvari, ki so jim pomenili nekaj več. To so počeli z veliko natančnostjo in zavzetostjo. Pomembni dogodki so bili priložnost za posameznika z ustvarjalnimi in umetniškimi težnjami, saj je poleg spretnosti, ki jih je zahtevala izdelava papirnatega cvetja, prihajala do izraza tudi ustvarjalna domišljija. Na Slovenskem se tradicija ustvarjanja papirnatih rož ohranja tudi zaradi Laščanke Marice Lesjak, ki že dvajset let zavzeto goji umetnost izdelovanja papirnatega cvetja. Njene spretne roke so se že v mladosti naučile te veščine. Začelo se je z nageljnom in vrtnico, danes pa Marica Lesjak izdeluje več kot štirideset različnih cvetov, ki se na pogled prav nič ne razlikujejo od pravih. Njeno cvetje je nepogrešljivo na številnih tradicionalnih prireditvah in sejmih, svoje znanje pa nesebično deli mladim, ki jim ni vseeno za dediščino svojega naroda. Dneve evropske kulturne dediščine bomo v Muzeju Laško počastili z razstavo Kranceljpint, na kateri je prikazanih preko petdeset različnih vrst papirnatega cvetja, ki ga je izdelala Marica Lesjak. Dogodek bo zaključil etnolog dr. Janez Bogataj v soboto, 2. oktobra 2010, ob 19. uri, s predavanjem Ali papirnate rože dišijo? Vljudno vabljeni. Tomaž Majcen Foto: Aljaž Majcen 14 Intervju Intervju z Marico Lesjak Vsak čas ima svoje rože »Spomladi zvonček, poleti lilije, v jeseni so čudovite sončnice, pozimi pa božične zvezde,« Marica Lesjak našteva rože vseh letnih časov. Poleg izdelovanja rož iz papirja, ki je v Slovenijo prišlo v 18. stoletju, ohranilo pa se je vse do danes, se je preizkusila tudi v izdelovanju rož iz nogavic in listja. »Vedno mi pravijo, naj čim več učim mlade, da se to ne bo pozabilo,« pomembnost ohranjanja dediščine pojasnjuje Lesjakova. Letos je za svoje dologoletno ustvarjanje iz rok župana Franca Zdolška prejela tudi pečat Občine Laško. Kdaj ste se začeli ukvarjati z izdelovanjem rož? Bolj aktivno se s tem ukvarjam zadnjih dvajset let, ko sem šla v pokoj. Zdelo se mi je, da mora človek nekaj narediti zase. Včasih smo v Rečici delali svoj voz za Pivo in cvetje in enkrat nam je zmanjkalo idej, kaj bi še dali na voz, nato pa sva se s sosedo pogovarjali, da bi naredili rože iz krep papirja. Oglasili sva se pri gospe, ki nama je pokazala nekaj rož, s katerimi smo okrasili avto za povorko. Iz njega smo potem rože tudi metali. To se je Laščanom in drugim zdelo nekaj posebnega. Naslednje leto so nas že sami povabili k sodelovanju. Če so ljudje zadovoljni, dobiš veselje za ustvarjanje. Kdo pa vas je navdušil za to? Ko sem bila otrok, ni bilo nobene rože, ki bi jo lahko kupil v cvetličarni, cvetličarn niti ni bilo. Zato so ljudje rože delali doma. Tudi moja teta se je ukvarjala s tem in videla, da imam tudi sama nekaj veselja za to, tako sem tudi sama začela izdelovati rože. Koliko vrst rož izdelujete? Izdelujem 55 vrst rož. Največ idej dobim v naravi, kjer rožo vzamem in jo razdelim na dele, če takoj ne morem ugotoviti, kako je narejena. Prva potem ni ravno prava, naslednja je že boljša. Je pa veliko odvisno od papirja in same oblike rože. Ni malo dela. Včasih kupim tudi kakšno rožo v cvetličarni, na primer orhidejo ali lokvanje. Pomembno je, da ujameš pravo obliko rože. Drugače pa so rože bolj ali manj iz narave, tudi z vrta. Imate morda najljubšo rožo? Vse rože zelo rada izdelujem, ampak že od nekdaj mi je najbolj všeč vrtnica, ki jo najraje oblikujem. Je izdelovanje rož danes zelo razširjeno? Se širi. Veliko žensk jih izdeluje, zelo veliko ljudi je zainteresiranih in zelo veliko je takih, ki sem jih že naučila izdelovati te rože, od mladih do starejših. Verjetno ste imeli že veliko delavnic. Zelo veliko. Šla sem tudi v druge države. V Hiši generacij v Laškem imam vsak mesec delavnico. Kakšen je bil odziv v tujini? Tudi zelo velik. V Plitzhausnu sem bila trikrat, kjer me že dobro poznajo. Delala sem tudi v Zagrebu in še kje. So ljudje kdaj zamenjali vaše rože za prave? Trenutno razstavljamo v muzeju gorenjski nagelj, ciklame, marjetice, gladi-ole ... to vsi tipljejo. Ujeli smo takšen papir, barve, da se rože skoraj ne ločijo od pravih. Je kar veselje, ko ljudje ne verjamejo, da je to tvoja roža. In šele ko potipajo, ugotovijo, da le ni prava, da je iz papirja. Od kod pravzaprav ime »kranceljpint«? Tudi meni je bilo ime od začetka tuje. Gospod Jure Kraševec, poznavalec starin, je povedal, da besedo »kranceljpint« razumejo povsod po svetu, ne samo v Sloveniji. Krancelj pomeni venček, pint pa vezava. Mislim, da je ta beseda prava, da jo uporabljamo še naprej. Kako dolgo izdelujete eno rožo? Verjetno je odvisno od velikosti, zapletenosti rože ... i Seveda je odvisno od rože. Najprej je treba papir razrezati, ga oblikovati, zložiti skupaj. Potrebuješ kar približno pol ure za en cvet. Recimo orhidejo moraš precej oblikovati, da je lepo videti. Tudi strelicija je zahtevna roža in lokvanji, kjer je veliko papirja različnih barv. Koliko rož naredite na dan, na teden? Rože delam skoraj vsak. Naredim jih zelo veliko. Ravno včeraj (2. september, op. p.) sem jih naredila 40. Vsak, ki pride na razstavo, dobi en cvet, zato jih je treba narediti veliko. Kako ste zadovoljni z razstavo? Otvoritev je bila zelo lepa. Veliko ljudi je prišlo, ki so razstavo pohvalili, in tudi v muzeju so rekli, da na otvoritvi še ni bilo toliko obiskovalcev. Razstava je zelo lepa, ker je tudi zelo kvalitetno postavljena. Predstavlja štiri letne čase in tudi slike, ki sem jih posodila, so postavljene na panojih temu primerno. Moram omeniti, da brez predstavnikov tega ne bi bilo. Naj bo to muzej, ki daje prostor, Turistično društvo Laško z Andrejo Križnik, Pivovarna Laško. Zelo so me spodbujale tudi Nevenka Fantinatto, Danica Kraševec, Jožica Slimšek, Marija Zemljič in druge, ki so mi pomagale. Hvaležna sem tudi županu za podelitev pečata in Vladu Maroltu, ki je ču-dovito predstavil zgodovino teh rož. Koliko obiskovalcev si je ogledalo razstavo? Ogromno jih je bilo. Zdaj še ne vemo točnega števila. Izvedeli bomo po koncu razstave, ko se bo knjiga gostov zaprla. Zasledili smo tudi kitajsko pisavo, tako da moramo najti človeka, ki nam bo to prevedel. Na primer, ko so bili tukaj gosti s Finske, so z veseljem vzeli poklonjene rože in si jih zataknili za uho. Vsak vzame rožo, inozemci pa še posebej. Ste razstavljali že kje drugje v Sloveniji? Ja, v Slovenj Gradcu sem razstavljala že dvakrat. Drugače pa tukaj v okolici za Rdeči križ in podobno. Decembra bom, tako je vsaj dogovorjeno, najprej imela delavnico nato pa še razstavo v Šmarjeških toplicah. Seveda, če bodo imeli prostor. Dobili ste pečat Občine Laško. Kaj vam pomeni to priznanje? Presrečna sem, da sem to dobila. Zdi se mi, da so me našli med množico. Veliko delam za turistično, horti-kulturno društvo. Delam za vse, ki me potrebujejo. Pokličejo me, in kar je potrebno, z veseljem naredim. Pečat je spodbuda za naprej. Če bom še lahko delala, bom z veseljem še kaj naredila. Nika Košak 15 Knjižnica Laško Knjižnica Knjiga, splet, oboje, eno ali drugo ali pa celo nič ... Otvoritve novih knjižničnih prostorov Po koncu šolskih počitnic tudi v knjižnici spet bolj intenzivno začnemo razmišljati o naši šolajoči se mladini, o tistih, ki se izobražujejo ob delu, pa tudi o neformalnem izobraževanju ali vsaj pridobivanju informacij, v katerega se vključujemo vsi, seveda na različne načine in bolj ali manj intenzivno. Kot knjižničarji seveda razmišljamo, kako ponuditi našim uporabnikom tisto, kar jim bo v danem trenutku najbolj koristilo. Dejstvo je, da knjigo na določenih področjih nadomeščajo elektronski mediji. Tako je npr. v svetu znanosti hitrost pretoka informacij tako pomembna, da si strokovnjaki ne morejo privoščiti izgube časa, potrebnega za tiskanje knjig. Prav tako je razumljivo, da se pri vsakdanjih nalogah na delovnih mestih ali v zasebnem življenju s pridom poslužujemo interneta. Z njim si pomagamo pri nakupovanju, organiziranju dopustov, iskanju enostavnih informacij, receptov itd. Včasih pa internet tudi precenjujemo. Premalo se sprašujemo o verodostojnosti podatkov, pridobljenih z različnih portalov, pa tudi o namenu, zakaj jih sploh uporabljamo. O slednjem bi se morali še posebej spraševati v izobraževalnem procesu. Pisni izdelki učencev, dijakov ter celo seminarska in diplomska dela študentov so velikokrat bolj slika spretnega kopiranja različnih spletnih zapisov in oblikovanja kot pa odraz znanja, kaj šele lastnega razmišljanja. Pod pojmom informacijsko opismenjevanje vse prevečkrat razumemo zgolj navajanje na uporabo interneta, premalo pa razmišljamo o kakovosti informacij, po katerih posegamo, o njihovi zanesljivosti, avtorstvu, ponudniku, skratka ne navajamo se na kritično uporabo interneta. Marsikomu ni jasno, da je vsebinsko kakovostno delo, učbenik, izdano v pregledni knjižni izdaji z jasno definiranim avtorstvom, še vedno najpomembnejše sredstvo za pridobivanje temeljnih znanj. Računalnikom vse preveč prepuščamo tudi svoje otroke, ki ure in ure presedijo ob omrežjih in računalniških igricah, včasih celo s sporno vsebino. Niso vse igrice slabe, nekatere so tudi zelo poučne, zanimive. Vendar je tudi v tem primeru treba imeti mero. Zaradi zasvojenosti z računalniki otroci velikokrat postajajo nesocialni, pozabijo na pravo igro v družbi svojih vrstnikov, težko se umirijo, zberejo, da ne govorimo o čustvovanju ali vživljanju v druge ljudi. Verjetno smo si edini, da je pri privzgajanju teh lastnosti nepogrešljiva prav knjiga. Pa da ne bo pomote. Naša naloga je, da informacijsko opismenjujemo in navajamo ljudi na branje čim kakovostnejših vsebin na različnih nosilcih. Ne želimo podcenjevati elektronskih medijev. Imamo celo slabo vest, ker premalo promoviramo različne baze podatkov za raziskovalno delo in izobraževanje, do katerih imamo dostop. Strah pa nas je, ker so ljudje, ki se z veliko lahkotnostjo poslavljajo od knjig (običajno so to tisti, ki jih niso bili navajeni kaj resno uporabljati) in se prav tako z veliko lahkotnostjo navdušujejo za splet (kjer bi si tudi skoraj upali trditi, da ga ne poznajo prav dobro, da ne poznajo njegovih pasti). In prav v tej lahkotnosti, ki ji je običajno blizu naveličanost in opuščanje, tiči nevarnost, verjetno še večja, kot je bila v času, ko je obstajala samo knjiga, da se razbohoti temina nepismenosti ali vsaj zelo slabe pismenosti. Lastnosti, ki jim ta botruje, pa so nam znane. Metka Kovačič V prejšnji številki smo pisali o prostorskih pridobitvah naših knjižnic v Rimskih Toplicah, Šentrupertu in Zidanem Mostu. Smo sredi opremljanj, selitvenih in urejevalnih del. Upamo, da bo vse steklo po načrtih in da bomo novi knjižnici otvorili: v Šentrupertu v nedeljo, 3. oktobra, ob 9.30, v Rimskih Toplicah v petek, 8. oktobra, ob 17. uri. V Zidanem Mostu pa knjižnica v preurejenih prostorih že deluje. Njenih pridobitev se bomo spomnili na otvoritvi večnamenskega doma, kjer se knjižnica nahaja. Prijazno vabljeni na vse vesele dogodke. Ker je že v navadi, da merimo uspehe pridobitev knjižnic, vsaj na prostorskem področju po obdobjih od enih do drugih volitev, lahko rečemo, da smo z zadnjim obdobjem zadovoljni. Tako kot v prejšnjih treh mandatih smo pridobili, kar je bilo načrtovano. Pozornost v zadnjem času je bila v celoti namenjena knjižnicam zunaj občinskega središča. Upamo, da bomo v prihodnjem obdobju nadalje reševali prostorsko problematiko osrednje knjižnice, kakor je bila načrtovana že, ko se je odločalo o adaptaciji Weichselbergerjevega dvorca leta 2005, in sicer s pridobitvijo skladiščnih prostorov in nato prizidka oz. dodatnega prostora k dvorcu. Večer s Tonetom Partljičem V četrtek, 28. oktobra, ob 19. uri bo v Kulturnem centru osrednji dogodek akcije Beremo slovenske avtorje. Večer, ki bo hkrati tudi proslava pred dnevom reformacije, pripravljamo v sodelovanju z Občino Laško in JSKD OI Laško. Gostili bomo pisatelja Toneta Partljiča in glasbeni sestav Brencl banda, ki ga poznamo že s koncerta Laškega akademskega zbora (sedaj Orion). Vse sodelujoče pri omenjenem projektu in pri Bralni znački za odrasle lepo vabimo na prireditev. Zaradi lažje organizacije si za večer zagotovite brezplačne vstopnice, ki bodo v knjižnici na voljo od 10. oktobra do zapolnitve dvorane. Drugi dogodki v Knjižnici Laško Z jesenjo in novim šolskim letom začenjamo tudi novo prireditveno sezono. (Vsi natančni datumi prireditev so navedeni na koncu biltena.) V torek, 21. septembra, smo s sodelujočimi pri projektu Beremo slovenske avtorje obiskali bralce iz Mozirja ter v tamkajšnji knjižnici in Mozirskem gaju preživeli lepo popoldne. S prireditvami v Laškem bomo začeli oktobra, in sicer s potopisnim predavanjem Jasne Gabrič, ki je kot študentka delala v ZDA in obiskala nekaj večjih ameriških mest. Ob martinovanju tudi tokrat pripravljamo zanimivo domoznansko predavanje. Vito Hazler bo govoril o vinskih kleteh na Slovenskem s poudarkom na predstavitvi nekaterih kleti z 16 Kultura našega območja. Sledilo bo, kot je že v navadi, družabno srečanje in ljudsko prepevanje. V novembru bomo po nekaj letih v knjižnici gostili še gledališko skupino KUD Šmartno v Rožni dolini. Igralci bodo pod vodstvom učiteljice Anke Dimec, ki je naše gore list (doma iz Rimskih Toplic, službovala pa na Vrhu nad Laškim), uprizorili komedijo Snubač ruskega pisatelja Čehova. Pripravljamo tudi dve prireditvi, pri katerih si želimo vašega sodelovanja. Na predvečer dneva splošnih knjižnic (19. novembra) bomo izvedli okroglo mizo na temo Kako knjižnica izpolnjuje želje in potrebe občanov. Vabimo vas k razmisleku o tem, s čim v knjižnici ste zadovoljni in kaj si še želite, ter da svoje ideje in predloge napišete ali poveste do prireditve ali na samem večeru. Pred praznikom Ta veseli dan kulture (2. decembra) pa načrtujemo večer najlepših pesmi slovenskih pesnikov po izboru Laščanov, s čimer bomo zaključili akcijo Beremo slovenske avtorje in Bralno značko za odrasle. Želimo si vaših predlogov in skupnega oblikovanja večera. V oktobru, po selitvah in otvoritvah novih knjižničnih prostorov, bomo malo podaljšali čas odprtosti knjižnic v Laškem in v Rimskih Toplicah ter zamenjali razstavo fotografij Naše poti. Natančnejše informacije o tem boste dobili sproti. Vaši knjižničarji MEŠANI PEVSKI ZBOR SPEV KULTURNO DRUŠTVO KORAL Začenjamo jesenski del prepevanja MePZ zbor iz Zidanega Mosta prepeva tretje leto. V letu 2010 je pričel prepevati z novimi močmi, saj se nam je na začetku leta pridružilo osem novih članov in članic. Pod strokovnim vodstvom zborovodkinje Alenke Štigl smo člani zbora pričeli intenzivne vaje in priprave na Občinsko revijo odraslih pevskih zborov v Občini Laško. Vaje smo imeli vsak teden, udeleževali smo se tudi različnih nastopov. Februarja smo se predstavili v Laškem v Hiši generacij, v domačem kraju Zidani Most pa na prireditvi ob kulturnem prazniku. V aprilu je bil za naš zbor tretji nastop na Občinski reviji odraslih pevskih zborov. Z njim smo bili zelo zadovoljni, saj smo dokazali, da nam, kljub temu, da prihajamo iz majhnega kraja in prepevamo komaj tretje leto, poslušalci z veseljem prisluhnejo. Za nas je bil ta nastop pomemben tudi zato, ker je ženski del zbora prepeval v novih oblačilih -bluzah, kar je za nas prvi korak k enotni zunanji podobi zbora. Junija smo nastopili dvakrat. Prvič sploh smo nastopili na postojanki v Širju na tradicionalnem Aškerčevem pohodu, na drugi nastop smo se odpeljali kar z avtobusom, in sicer na Kidričevo, kjer smo zapeli na 6. pevski reviji Od Drave do Save in se tako ponovno predstavili zunaj naše občine. Prav prijetno druženje je bilo ta dan za naš zbor in tudi zaključek delovanja pred počitnicami. Za eno leto se je od nas poslovila zborovodkinja Alenka Štigl, ker odhaja na porodniški dopust. Na tem srečanju smo dobili tudi zamenjavo zborovodskega mesta za eno leto, prevzela ga je naša članica Jasna Kapun. Njeno odločitev in pripravljenost voditi nas naprej smo vsi člani z veseljem sprejeli. Tako smo brez skrbi preživeli dopustniške dni, kajti vedeli smo, da bomo septembra spet veselo prepevali. Pod vodstvom zborovodkinje Jasne Kapun smo že začeli vaje, saj nas v septembru čaka nastop v Rimskih Toplicah in še imamo kaj v načrtu do konca tega leta. Vsi člani zbora vabimo ljudi dobre volje in ljudi z veseljem do zborovskega petja, naj zberejo pogum in se nam pridružijo, kajti prosta mesta so še. Damjana Ključevšek, predsednica društva MePZ Spev Zidani Most Goethejev Faust v dvorcu Novo Celje V torek, 31. avgusta, je dramska skupina Koral Laško uspešno uprizorila 1. del tragedije o Faustu v zgornji dvorani dvorca Novo Celje. Izredno zanimiva graščina, ki še čaka temeljito obnovo, je prav zaradi svojega starinskega in temačnega videza odlično ustrezala interpretaciji igralcev. Vse skupaj je obogatila žametna akustika dvorane, ki ima kakšnih šest metrov visok obokan strop in s tem daje človeku občutek prostranosti, v kateri se človeška duša sprosti iz utesnjenosti in kakor izgubljeni netopir, ki očitno uživa v teh prostorih, poleti visoko pod obok dvorane. Ako bi bilo v naši moči, bi to tako zanimivo zgodbo uprizarjali samo tukaj v tem dvorcu in še bolj izkoristili že pripravljen ambient, kot so na primer kamini, razvejano stopnišče in prostranstvo brezkončnih dvoran. Upam, da si bomo nekoč lahko rekli, da je bilo lepo, da smo dobro naredili in besedno umetnost živo ohranili za prihodnje rodove. Magdalena Hrastnik Foto: Katra Petriček KULTURNO DRUŠTVO PREŽIHOVEGA VORANCA 3. Srečanje jurkloštrskih pevcev in godcev V petek, 10. septembra, je naše kulturno društvo organiziralo in izvedlo že 3. srečanje domačih pevcev in godcev. Z udeležbo smo bili tudi letos zadovoljni, saj je nastopilo osem posameznikov. Letos se nam je pridružil trenutno naš najmlajši harmonikar Andrej Pavčnik, sicer učenec 4. razreda osnovne šole. Dokazal je, da harmonika ni pretežka za desetletnika. Kot najstarejša pa je bila z nami že drugič tudi Slavka Zemljak, ki je ob igranju še zapela. Svoj napredek v igranju je dokazal tudi njen vnuk Nik Čuber, ki je že naš stari znanec. Vesela pa sem, da se je opogumil in Kultura nastopil tudi Srečko Razboršek, ki je dokazal, da ni le skrben očka, ampak tudi dober harmonikaš. Špela Lesičar je naše srečanje polepšala s čudovitim igranjem na sintetizator. Včasih je z igranjem spremljal našo otroško folklorno skupino, letos pa je na srečanju prvič nastopil Damjan Pečnik, ki harmoniko igra že celih 13 let, kar se sliši in pozna tudi na njegovem igranju. Naši večeri so nekaj posebnega tudi zaradi Lenovških fantov Janeza Brečka in Ivana Špana, ki s svojimi hudomušnimi pesmimi, ki so bile letos precej naperjene poti ženskam, popestrita naše druženje in poskrbita tudi za obilico smeha in dvig razpoloženja. Naši posebni gostje pa so bili pevci Moškega pevskega zbora KD Miklavž, ki so s svojim ubranim petjem še polepšali naš večer, za kar se jim najlepše zahvaljujem. Tako je v prijetnem razpoloženju pod šotorom, ki ga je priskrbela Krajevna skupnost Jurklošter, minil naš večer, ki nas je vse obogatil in nam ogrel srca, čeprav so septembrski večeri že precej hladni. Hvala vsem nastopajočim, gledalcem oziroma poslušalcem, krajevni skupnosti in PGD Jurklošter, posebej pa voditeljici večera Darji Horjak, da ste pomagali pri izpeljavi 3. srečanja. Vse, ki igrate kakršenkoli inštrument ali pa pojete, pa že zdaj vabim, da se srečamo prihodnje leto na 4. srečanju. Praznovali smo 50-letnico društva Kulturno društvo Prežihov Voranc iz Jurkloštra letos praznuje 50. obletnico registracije pri takratnem Okrajnem ljudskem odboru v Celju. Takrat je deset prizadevnih krajanov uradno ustanovilo Prosvetno društvo Prežihovega Voranca, ki se je leta 1997 preimenovalo v Kulturno društvo Prežihovega Voranca in pod tem imenom deluje še danes. To so sicer uradni začetki društva. Znano pa je, da je bil že leta 1937 koncert mešanega pevskega zbora in da je leta 1947 skupina igralcev po vajah za igro izbrala ime za društvo, in sicer KUD Prežihovega Voranca. V društvu sta v tem obdobju delovali tako dramska skupina kot pevski zbor in dejavnost ni zamrla niti med 2. svetovno vojno. Ob uradni ustanovitvi je bila v kraju zelo aktivna dramska sekcija, pod okriljem društva je delovala tudi ljudska knjižnica. Po letu 1970 je društvo doživelo krizo, saj je ostalo brez ustreznih prostorov. Kmalu zatem je bil na novo ustanovljen moški pevski zbor, ki aktivno deluje še danes, več kot 30 let pa ga vodi Julij Gorič. V njem je kar 14 let prepevala tudi edina članica Erna Kosmačin. Danes v društvu delujejo tri sekcije, finančno in z organizacijo nastopov pa podpiramo tudi otroško folklorno skupino, ki deluje v šoli. Tako je pred leti ponovno zaživelo delo dramske skupine, ki je uprizorila že dve komediji trodejanki in več krajših del. Uspešno se predstavlja tudi etno skupina, ki v kraju skrbi tako za ohranjanje starih šeg, kot so običaji ob pustu in florjanovem, aktivno pa deluje tudi v Občinskem etno odboru Jureta Krašovca Možnar. Dejavni pa so tudi člani že prej omenjenega moškega pevskega zbora, ki z nastopi obogatijo večino krajevnih prireditev in tudi kakšno občinsko. V počastitev jubileja smo v okviru krajevnega praznika pripravili kulturno prireditev, kjer so se predstavili člani moškega pevskega zbora in gledališke skupine. Naš jubilej pa so s svojo prisotnostjo obogatili in polepšali tudi člani likovnega društva iz Laškega, za kar se jim še enkrat iskreno zahvaljujem. Za posebno lepo presenečenje pa je s svojo prisotnostjo na prireditvi poskrbel Franc Jagodič, ki je najbolj zaslužen, da se je društvo sploh ustanovilo in je bil njegov prvi predsednik. Ob tej priložnosti smo podelili tudi priznanja in zahvale vsem najbolj zaslužnim posameznikom, društvom in skupinam, ki nam pri našem delu pomagajo in z nami sodelujejo. Veseli smo, da je vse naše delo opazila in s priznanjem nagradila tudi Krajevna skupnost Jurklošter, že februarja pa smo prejeli občinsko priznanje Antona Aškerca. To sta nagradi, ki pripadata vsem članom, in to nam daje pogum, da vztrajamo še naprej, čeprav še vedno nimamo osnovnih prostorskih pogojev. Ob obletnici z optimizmom zremo naprej, saj nam je občina za naslednje leto obljubila večnamensko dvorano. Še enkrat pa bi se rada zahvalila vsem aktivnim članom našega društva, saj so še enkrat dokazali, da jim ni žal časa in truda za dosego naših skupnih ciljev. S skupnimi močmi smo pripravili res lepo prireditev. Vem, da bi bili upravičeni do priznanja tudi vsi posamezniki iz dramske in etno skupine ter drugi, ki svoj prosti in še kateri drugi čas namenjate delu v društvu. Kdor si je ogledal razstavo o delovanju našega društva v jurkloštrskem Stražarju, je lahko opazil, da se v zadnjih letih pojavljamo isti obrazi v več dejavnostih in da je našega dela zelo veliko. Želim si, da bi še naprej tako dobro sodelovali in dosegali vse zastavljene cilje. Vsem pa še enkrat iskreno čestitam ob našem skupnem jubileju. Predsednica KD Prežihovega Voranca Magdalena Stopinšek G> CENTER STAREJŠIH HIŠA GENERACIJ Center za socialno delo Laško Center starejših Hiša generacij Vas ob ^^»S 5. OBLETNICI DELOVANJA prijazno vabi v ponedeljek. 22. 11. 2010 ob 18. uri na OTVORITEV RAZSTAVE ROČNIH DEL, ki bo v dvorani Centra starejših Hiše genaracij (Savinjsko nabrežje 6, Laško) JESB r ■ IgjM in bo na ogled do nedelje, 28. novembra 2010, v četrtek, 25.11. 2010, ob 18, uri pa na OSREDNJO KULTURNO PRIREDITEV Kulturnem centru Laško. ručnifr t, 3270 L«Sia> Mafal: 03/734H», CccSS/7MHSl maHM! (B1 4M Ut> Kultura/Literarni kotiček Ex tempore Skrivnosti jurkloštrske kartuzije ali Jurklošter - kraj, kjer sta bivala slovenska Romeo in Julija »Lepo je živeti v Jurkloštru,« trdijo prebivalci male vasice. Mir in tišina, ki sta pred davnimi stoletji privabila že kartuzijane, krajane Jurkloštra navdušujeta še danes. Radi in z žarom v očeh spregovorijo o bogati zgodovini, ki jo zlasti po zaslugi patra Karla Gržana odkrivajo v zadnjih letih. Njihova največja želja je, da bi za Jurklošter ter njegovo kulturno in duhovno bogastvo vedelo kar največ ljudi. Jurklošter, majhen kraj, postavljen v ozki soteski, kjer je skrita prelepa kartuzija, se nam je zdel primeren, da v nostalgiji ljubezni Veronike Deseniške in Friderika v prijetnem druženju naš projekt strokovno, medijsko podprto in uspešno izvedemo. Na tem kraju smo spoznali nesrečno in nesmrtno ljubezen med Veroniko in Friderikom ter kje je njuna ljubezen našla zatočišče. Ogledali smo si domnevni grob Veronike Deseniške, izvedeli kaj o skrivnostnem svetu znotraj samostanskih zidov, kam so se umaknili menihi pred nevarnostjo in kaj vse je skrivala njihova knjižnica. Poslušali smo zgodbo o menihu puščavniku, ki je ponujal skrivni recept za harmonijo odnosov (Cerkev je meniha razglasila za svetega). Ogledali smo si cerkev, zgrajeno v poznoromanskem slogu, ki bo 2027 praznovala osemstoletnico in je s svojimi križnorebrastimi oboki izjemen sakralni spomenik. Jurkloštrska kartuzija ohranja vsaj dva izjemno zanimiva dela skrivnih prehodov, ki sta nekoč menihom odpirala pot v pomembne skrivne kotičke in izhode, danes pa budita prosto pot naši domišljiji. Ogledali smo si tudi zanimivo obnovo malega križnega hodnika, stare samostanske kuhinje, predvsem pa smo zaznavali lepoto in moč skritega kotička naše dežele, ki so ga kartuzijani zelo premišljeno izbrali za prostor svojega bivanja. Zgodbe za slikanje se skrivajo v vsakem kamnu kartuzije in v vseh njenih prostorih, mi pa smo jih s svojimi videnji poskušali ovekovečiti. Namen projekta je bil povezati dve kulturni veji, in sicer likovno in dediščino naših prednikov, saj menimo, da je med lepoto jurkloštrske kartuzije in njeno zgodovinsko vrednostjo povezava, ki bi jo morali poznati in jo je vredno prenesti tudi na naša platna. Slikanje smo zaključili ob 16.30, po kosilu smo slike razstavili, mnenje o njih pa nam je podal slikar Stane Petrovič - Čonč. Naj omenim posebno predavanje, v katerem nam je gospod Boštjan Vrščaj predstavil Rodoslovje s posebnim poudarkom na rodoslovju knezov Celjskih, za kar se mu iskreno zahvaljujemo in seveda si podobnih predavanj še želimo. Pri projektu so sodelovala tri društva (Laško, Celje in Radeče). Udeležencev je bilo 24. Nastala dela bomo oktobra razstavljali v kulturnem domu na Razborju, decembra pa v kartuziji Jurklošter. Vodje projekta: Katarina Drobež Vrščaj, Nevenka Fantinato in Andreja Požlep. Pasti Gledam izgubljen tvoj obraz, v prazno zazrte oči, svet igle iz njih govori. Saj si skoraj otrok, si kot roža, vzcvetela, a že uvenela. Počasi padaš, v brezno, v prepad, v svoj svet, v iglo ujet. O kruti svet, o bog, zakaj dopustiš mladim, otrokom, se v te pesti ujet'. Štefanija Belej Na robu So znaki vseh ljudi enako krhki tam na robu našega življenja? Zakaj ne čutimo več radosti ob praznikih in pustnega norenja? Preveč je mask že prej med nami, povoščenih in vsakdanjih, včasih smo le še šeme, dolgočasne ali neme. Le zakaj so znaki krhki kot kristalno steklo? Življenje večkrat trdo je bilo kot jeklo, a tam na robu vsem se bo enako izteklo in se zdrobilo kot kristalno steklo. Hedvika Peterkovič Oblak Posijalo je sonce, ogrelo zemljo, a para se dviga visoko v nebo. Izgubljena ljubezen Izgubljena ljubezen umira, umira na dlaneh neskončne tišine. Umira v valovih morja globine. Umira kot roža, brez vode, brez zraka. Visoko, visoko na nebu hladen je zrak, ko zbere se topla para, nastane oblak. Oblak pa raste in raste, se para shladi, z dežjem na zemljo se sila sprosti. Cvetka Berginc Umira kot dan, v soju polmraka. Ne prižge je več sonce, ne prižge je več dan. Vse na tem svetu, je zanjo zaman. Štefanija Belej Trenutek za čaj Vonjam čaj in ga okušam, tišino v sebi poslušam, skodelico odložim, si dolijem, ga znova pijem - pravi ritual. Vsaka kretnja je kot novo rojstvo, neskončnost za trenutek obogati čas, aristokrata okusa prebudi v nas. Spusti se tišina, sliši se veter, ki zunaj piha, sliši se celo listje, ki na drevju niha. Zakaj je torej tako dobro čaj piti? Se z vsakim požirkom čas oplemeniti! Cvetka Berginc Pivo in cvetje se slavi Sosed k sosedu hiti. »Si slišal, kaj se v Laškem godi? Pivo in cvetje že 46 let slavi. Pripravili so štiri vesele dni, da po mili volji lahko se vsak veseli.« Fantje v Šentrupertu se zbirajo, v Laškem se ustavijo, šrango si pripravijo, svate tam pričakajo. Organizatorji imajo veliko dela in skrbi, da vse se uredi. In ko vsaka stvar svoj smisel dobi, se svatovščina začne premikati. Ko do šrange pridejo, ustaviti se morajo. Tam spraševali jih bodo zanimive stvari, dobro bi bilo, da vedeli bi. Če ne bodo pravilno odgovarjali, za nevesto bo treba plačati. Dogovorjeno vsoto bo treba odštet', ako jo hoč' jo imet'. Praznik se iz leta v leto lepše slavi, zato Pivo in cvetje naj živi in z njim prijatelji vsi, da ne bodo predolge noči. Martina Iglar, 82 let, Mačkovec pri Šentrupertu cu C O 0Q ■S Sociala in humanitarna dejavnost Dragi starši! Obveščamo vas, da se oktobra ponovno začne program za družine, tj. delovanje Skupine za starše. Skupina se srečuje vsak 1. torek v mesecu od 19.30 do 21.00 v prostorih Hiše generacij. Skupina je razgibana in namenjena vsem staršem, ki smo se pripravljeni spoprijeti s svojim osnovnim poslanstvom - biti odgovoren starš. Pri naših srečanjih skušamo s pomočjo teorije in lastnih izkušenj odkriti ustrezne »recepte«, ki pomagajo pri razvoju osebnosti in vedenja, posameznih čutenj, vrednot, razumevanja in vseh ostalih razvojnih faz naših otrok. V letošnjem šolskem letu 2010/11 se bo skupina srečevala v naslednjih terminih: 5. oktobra, 2. novembra , 7. decembra, 4. januarja, 1. februarja, 1. marca, 5. aprila, 3. maja in 7. junija 2011. Naj podelim z vami, kaj nekateri starši menijo o delovanju Skupine za starše: »V skupini za starše si izmenjujemo mnenja in izkušnje, saj se večkrat znajdeš v situaciji, ko ne veš, kako ravnati, oz. ne veš, ali ravnaš prav. Ko slišiš določeno tematiko ali se seznaniš s problemom drugega, lahko bolj stvarno pogledaš nanj. V veliko pomoč mi je predvsem to, da se zaveš, da nimaš samo ti problemov z odraščajočimi otroki. Skupina za starše mi daje energijo, da lažje rešujem težave in komaj čakam, da mine mesec, da se zopet srečamo.« Stanka »Srečanj skupine za starše se zelo rada udeležujem iz preprostega razloga -želim si biti dober starš in kljub Območno združenje Rdečega križa Laško KRVODAJALSKE AKCIJE LEPO OBISKANE TUDI LETOS Za nami je prvih pet krvodajalskih akcij v letošnjem letu. Po akcijah v Radečah, Rimskih Toplicah, pivovarni in Šentrupertu smo imeli sredi avgusta še krvodajalsko akcijo v Rečici pri Laškem. Omenjeno akcijo izpostavljamo še posebej, ker je bila najbolj obiskana v zadnjih osmih letih, saj je kri darovalo kar 83 krvodajalcev. To je okrog 20 več kot običajno. Sicer pa je vredno omeniti, da je v letošnjih osmih mesecih kri darovalo že 605 krvodajalcev, v istem obdobju lani pa 595. Dosedanja odzivanja na akcije kažejo, da bomo letos dosegli nove uspehe na tem področju. Hvala vam! Do konca leta nam ostaja še organizacija in izvedba petih akcij. Prva na našem območju bo že naslednji mesec, in sicer v četrtek, 14. oktobra, od 7. do 10. ure, v Osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice. Še posebej ste na omenjeno akcijo vljudno vabljeni krvodajalci in krajani Jurkloštra, Sedraža in seveda Rimskih Toplic. Veseli bomo tudi vseh tistih, ki se boste za ta korak odločili prvič. prebranim knjigam o vzgoji, lastnim izkušnjam, pogovorom z možem in prijatelji o vzgoji o tej tematiki nikoli ne veš dovolj. Zelo rada prisluhnem izkušnjam, ki jih imajo drugi starši s svojimi otroki, nasvetom in pogovorom z našo Polono, ki da vedno zadetek v polno. Svoje otroke imam zelo rada in jih zelo spoštujem, saj je v mojem življenju družina na prvem mestu, kar pa je eden od razlogov, da se udeležujem srečanj skupine in se vračam domov bogatejša.« Renata »Skupina za starše mi daje večjo samozavest in večjo strpnost pri otrocih. Tu sem dobila veliko novih informacij o različnih temah, ki smo jih obravnavali glede družine in naših otrok. Opažam, da se otroka manj upirata stvarem, ki jima niso všeč, ker sem sama bolj odločna v svojih sporočilih do njiju. Kar jima rečem, to tudi izvedem.« Nataša Polonca Teršek, prof. def. samostojna svetovalka CSD Laško LETOVANJA IN POČITNICE SO ZA NAMI Tudi v letošnjih poletnih počitnicah je z nami počitnikovalo kar nekaj osnovnošolskih otrok laške in radeške občine. Teden dni brezplačnih, lepih in nepozabnih počitnic na Debelem Rtiču smo lahko z vseslovenskima akcijama Engrotuša in Peljimo jih na morje v okviru Rdečega križa Slovenije omogočili 16 otrokom. Eni učenki iz Rimskih Toplic pa smo stroške bivanja lahko pokrili z donacijo skupine Tavžentrože v višini 250 EUR, ki so jih zbrale s prodajo svojih izdelkov in podarile Krajevni organizaciji Rdečega križa Rimske Toplice. V omenjeni znesek pa niso vključeni stroški prevoza, varstva in bogat spremljevalni program za vse udeležence. Vsak dan so jih namreč bogatila nova prijateljstva in znanstva ob vožnji s kajaki, na likovnih delavnicah, plesnih večerih s predstavitvijo talentov, havajskem popoldnevu, nočnem kopanju, mednarodnem festivalu Čarobna dežela otroštva, nogometu, odbojki, namiznem tenisu in še marsičem. Fotografija celotne skupine je nastala ob vkrcanju na ladjico, ki jih je na izlet v Koper odpeljala z Debelega Rtiča. Z NAŠIMI JUBILANTI V JESEN Vsake toliko časa, ko obrnemo list na koledarju, ugotovimo, da kateri od naših občanov praznuje svoj visok življenjski jubilej. Tako smo tudi v minulem mesecu in pol, odkar smo nazadnje pisali vrstice za Laški bilten, obiskali kar štiri občanke in enega občana, ki so praznovali 90. rojstni dan. In tako smo kar mimogrede prišli do tetke jeseni. Veselo pri Juliju Goriču Najprej smo se z veseljem in vnemo hkrati podali k drugemu moškemu slavljencu v letošnjem letu, ki je prvega avgusta praznoval 90. rojstni dan. Le kdo ga ne pozna, Julija Goriča iz Laškega, glasbenega učitelja, pedagoga in pevovodjo več kakor tridesetih pevskih zborov različnih sestavov v Laškem, občini, po drugih krajih Slovenije in preko meja. Čilega, klenega in dobrovoljnega Julija smo župan, predsednik krajevne skupnosti, predstavniki upokojencev, invalidov in Rdečega križa obiskali z namenom, da obogatimo njegov še vedno pester delovnik. Za presenečenje pa smo s sabo pripeljali nekaj pevcev nekdanjega MPZ Svoboda Celje, ki so mu, kakopak, zapeli, Julij pa jim je dirigiral in 20 Humanitarna dejavnost zapel skupaj z njimi. Pa ne samo to. Petje je z veseljem pospremil tudi s klavirjem. Na te pevce je še danes ponosen, pa čeprav nerad dela razlike med zbori. Beseda je nanesla na njegova študijska leta in zahteven izpit iz psihologije pri prof. Leonu Žlebniku, vse do letošnje lepe ocene kritičarke za zbor iz Jurkloštra, ki ga še vedno vodi, ki mu je bila v čast. Veselje je bilo pokramljati z Julijem, ki vnaša vsem veliko optimizma in vedrega razpoloženja. Pa naj še kdo reče, dane drži rek, da kdor poje, slabo ne misli. Želimo si, da bi bilo pri Juliju še dolgo tako, saj kakorkoli obračamo, ne moremo verjeti, da je tukaj 90 let. Marija že enaindvajseto leto v Loki Po sili razmer se je pred več kot dvajsetimi leti po priporočilu služb Marija Kristanšek odločila, da si svoje življenje, v katerem je bilo več slabega kakor dobrega, olajša tako, da gre v dom. Čeprav je bila odločitev težka, saj je bila na dom in zemljo v Velikih Grahovšah zelo navezana, ji danes, ko že toliko časa preživlja v domu, ni žal. V njem se dobro počuti, ničesar ji ne manjka in ji je preprosto lepo. Le sliši zelo slabo, zato je komunikacija tudi z nami večji del potekala kar s pisanjem listkov in rokami. Vrsto let je i fHa svojo delovno vnemo še udejanjala na vrtovih doma v Loki. Danes Marija tega ne počne več. Spomini na dom in njenih sedem otrok pa so še vedno živi. Ob njeni 90-letnici smo jo obiskali predstavniki Rdečega križa Vrh in Laško skupaj z direktorjem doma ter njihovo socialno delavko, da jo presenetimo in ji polepšamo praznovanje. Se posebej pa je bila vesela, ker je z nami prišla tudi prostovoljka RK Olga Požlep, s katero sta veliko let skupaj delali in se družili, ko je bila Golobova Micka še doma. Marija Lavrinc iz Zgornje Rečice še vedno nabira gobe V dneh, ko smo jo obiskali ob njenem 90. rojstnem dnevu, so povsod rasle gobe. Ponje se je še dan pred našim obiskom podala tudi Marija in nam z veseljem pripovedovala, da je nabrala okrog deset gob. »Sem tako vesela, če jo sama najdem,« nam je hitela pripovedovati. Marija je zdravega razuma, le noge ji hočejo nagajati in jo to, razumljivo, skrbi, ko pa tako rada gre po gobe. Z njo smo prijetno poklepetali vsi, ki smo ji prišli čestitat, župan in predstavniki Rečice -krajevne skupnosti, društva upokojencev in Rdečega križa. Srečna je, ker ji sedaj večino časa nameni njen sin, ki se je upokojil pred dvema letoma, da ni sama. Skupaj sta poskrbela, da je bil sprejem lep in da je mama v naši navzočnosti razrezala torto. Ljudmila še vedno speče dober kruh Prve dni septembra smo se v družbi župana in predstavnikov Rdečega križa Vrh, pozneje pa se nam je pridružil še predsednik krajevne skupnosti Vrh, ustavili v Žigonu nad Laškim, kjer je 90. rojstni dan praznovala Ljudmila Gunzek. Prvotno smo načrtovali, da bomo obisk združili s še eno slavljenko, Ljudmilo Skorja, ki je živela z njimi in bi le nekaj dni prej prav tako praznovala 90. rojstni dan. Toda žalostna usoda je posegla vmes, zato je želja po skupnem praznovanju 90-letnic pri Gunzekovih zbledela. Kljub temu pa smo bili v mislih tudi z njo. Z Ljudmilo in domačimi smo pokramljali o tem in onem. Slavljenka se dobro drži. Povedala nam je, da kruh peče že od rane mladosti, da se jima je v zakonu rodilo pet otrok, da je domačinka in da je možek, ki je žal že deset let pokojni, prišel k njej iz Olešč. Pa da rada prebere časopis, spremlja radijska poročila, televizije pa ne gleda. Vstaja zelo zgodaj, pripravi čaj za vnuke, ki gredo v šolo, pripravi zajtrk, ko prideta sin in snaha iz opravka v hlevu, in postori še marsikaj v hiši, zato so ji domači za njeno delo zelo hvaležni in jim veliko pomeni. Da naredi dober kruh -običajno speče po štiri hlebce - smo se tudi sami prepričali, ko nam ga je še svežega z veseljem ponudila. Ob slovesu smo si dejali, naj še dolgo nastaja kruh izpod njenih pridnih rok. Marija Deželak s Trojnega rada poje Ko smo se skupaj z županom, predstavnikom krajevne skupnosti in Rdečega križa podali na Trojno na 90. rojstni dan Marije Deželak, nismo vedeli, koliko različnih usod je zaznamovalo njeno življenje. Zato smo bili veseli, ko smo videli, kako ji je kljub letom in zdravstvenim težavam vseeno lepo. Če bi bilo drugače, zagotovo ne bi še vedno tako lepo pela, kakor sta že včasih peli s svakinjo Angelco Vrhovšek iz Šempetra, ko je bila še pri njih doma, dokler se ni pred približno 60 leti poročila na Trojno. Tiste čase sta Marija in Angelca znova skupaj podoživeli in nam zbranim zapeli eno od zdravičk, ko smo nazdravili slavljenki. Če bi naštevali, koliko različnih žalostnih zgodb se je spletlo v njenem življenju, bi jih bilo za cel roman, zato bomo raje omenili, da ji je ob Danici, ki skrbi zanjo, Simonu, pravnuku Mihu in pravnukinji Ani lepo. Vesela pa je tudi obiska svoje hčerke Vide z družino iz Ljubljane in vsakodnevnega klica vnuka Jožka iz doma starejših. Ko smo se poslavljali, nam je dejala, da še »žiher« pridemo, zato smo ji hvaležni za njene dobre želje in jih bomo poskušali še kdaj uresničiti. POSTAJE RK DELUJEJO Spomniti Vas želimo, da v nekaterih naših krajevnih organizacijah Rdečega križa ob določenem času in kraju dežurajo naši prostovoljci. V Rečici deluje Postaja RK v Sindikalnem domu, in sicer vsak prvi ponedeljek od 8. do 9. ure. Na njej vam informativno, pod strokovnim vodstvom izmerijo nekatere vrednosti, kot so krvni sladkor, holesterol in tlak, ter se pogovorijo z vami o tem in onem. V Rimskih Toplicah je vsak prvi torek v mesecu od 16. do 17. ure v prostorih krajevne skupnosti čas za svetovanje in pomoč. V tem času lahko pri njih oddate tudi vloge za pomoč. Vsak prvi torek od 9. do 10. ure pa se lahko na pogovor, nasvet ali pomoč obrnete k prostovoljki, ki dežura na Vrhu v prostorih tamkajšnjega gasilskega doma. Povsod drugod, kjer še nimajo urejenega dežurstva, pa se lahko po pomoč in informacije obrnete na predsednice oziroma predsednike Krajevnih organizacij Rdečega križa v vaši krajevni skupnosti Vlado Marot 21 ■m Vzgoja in izobraževanje Začelo se je novo šolsko leto V našem oddelku je prvega septembra posijalo 14 novih »sončkov«. Otroci so k nam prišli iz sosednjega oddelka, iz centralnega vrtca v Laškem, nekaj otrok pa je v skupino prišlo prvič. Pričakale Začeli smo zares Počitnice so mimo in 1. september je potrkal na vrata. To je bil prav poseben dan za prvošolčke, ki so pogumno prestopili prag naše šole. Kot vsako leto smo jim pripravili kratek sprejem. Najprej so dobili rumene rutice, pozdravila pa jih je nagajiva Pika Nogavička. Program se je nadaljeval ob zvokih harmonike, disko glasbe in plesa. Skupaj smo za konec še zaplesali ples prijateljstva in si odšli ogledati učilnice. Presenečenj pa še ni bilo konec. Učenci so se posladkali s torticami, in ko so starši skrbno poslušali in si zapisovali navodila in napotke, so učenci uživali v pravljicah in novem prijatelju Švigazajčku. Naše prvo srečanje je hitro minilo in že naslednji dan se je začelo resno delo. Pregledati smo morali vse zvezke, smo jih z veseljem, radostjo in veliko mero nežnosti in razumevanja, saj otroci dopolnjujejo komaj drugo oziroma tretje leto starosti. Vsi potrebujejo prijazen sprejem, da se bodo čim lažje vživeli v naš vsakdan, zaživeli v novih prostorih, z novimi ljudmi in novim načinom življenja. Da je prehod za otroke čim manj stresen, imamo v vrtcu uvajalno obdobje, ki je namenjeno otrokom, staršem in nam vzgojiteljicam ter pomočnicam. Z vsakdanjimi dejavnostmi skušamo otroke razveseliti, spoprijateljiti in naučiti življenja v vrtcu. Eni otroci sprejmejo nov način bivanja prej, drugi malo pozneje. Življenje v vrtcu, v oddelku je seveda drugačno kot življenje doma, v krogu družine, babic in dedkov. V oddelku je 14 otrok in vsi imajo enake možnosti in pravice, da pa naše bivanje skupaj postane prijetno, veselo in varno, se moramo držati reda, pravil in dogovorov. Že pri najmlajših otrocih skrbimo za red in čistočo, prijazne besede in neagresivno obnašanje. Po prvih skupnih dneh v vrtcu smo že pravi prijatelji in korenjaki, skoraj že brez solzic, tako da bo šolsko leto 2010/2011 zelo lepo, uspešno in prijazno otrokom. Skupina Sonce, Brigita In Tanja Čeprav se nekaterim od njih bliža že 60-letnica od takrat, ko so stopali v šentruperski hram učenosti, so spomini še vedno živi. Na preproste, skromne, prijetne, tudi revne, a vedoželjne otroke ter starše in druge krajane, med katere so delili znanje, vzgojo in ljubezen. Obujanje spominov z njimi in sedanjimi učiteljicami v eni od novih, lepih učilnic šole je bilo ganljivo, vznemirljivo in nepozabno. Se še spomnite Fani Iskra, Vere Stefanciosa Gradišnik, Marice in Ferda Žagar, dr. Toma Korošca, Olge in Janeza delovne zvezke, peresnice, športno opremo, mape in druge potrebščine. Spoznati učilnico, garderobo, si ogledati jedilnico in se spoznati s kuharicami. Za potep po šoli nam je zmanjkalo časa in jo bomo raziskovali drugič. Smo se pa že prvi teden podali na daljši sprehod v Jagoče, kjer so laški gasilci pripravili prav posebno presenečenje. Ogledati smo si šli njihovo opremo in opremo slovenske vojske. Učenci so videli opremo gasilcev in se seznanili z njihovim delom. Tam so bili tudi vojaki iz celjske vojašnice, ki so nam pokazali orožje, opremo, vozila in nam predstavili enoto. Kaj mislite, da je bilo najbolj zanimivo? Polni prijetnih vtisov smo se vrnili v šolo. Petra Velikonja PŠ Šentrupert Z bivšimi učitelji v novi šoli Ob otvoritvi nove šole v Šentrupertu je bilo še posebej slovesno tudi zato, ker so se ob tej priložnosti zbrale številne učiteljice in učitelji, ki so kdajkoli prej učili na tej šoli. Z okrog dvajsetimi smo razglabljali o nekdanjih težkih in vseeno lepih časih. Krajnc, Draga Ožeka, Sonje Karl, Ivanke Horjak, Milene Kocman, Cvetke Ščančar, Dragice Hleb, Rozike in Marjana Razdevšek, Marjete Krašovec, Marice Frešer, Vide Zupanc, Berte Sevšek Zupan in morda še koga. Nekaterim od njih je bilo dano v Šentrupertu biti le nekaj let, zato ima zagotovo najdaljši staž doslej sedanja vodja šole Irena Gaberšek, ki v Šentrupertu vztraja že polnih 35 let in je bila odziva ter obiska nekdanjih stanovskih kolegov ter svojih predhodnikov še posebej vesela. Vlado Marot PŠ Jurklošter V znamenju obletnic šolstva v Jurkloštru Lansko in letošnje leto je šolstvo v Jurkloštru praznovalo pomembne obletnice. Že lani nas je zaznamovala 150-letnica šolstva v Jurkloštru. S poučevanjem otrok je leta 1859 začel župnik Martin Ivanč. Leta 1863 je bila v graščini ustanovljena enorazredna javna ljudska šola. Šola in učiteljsko stanovanje sta bila do leta 1890 nastanjena v graščini. Število šoloobveznih otrok je naraščalo, majhni prostori pa so ovirali razvoj šolstva, zato so začeli iskati zemljišče za novo šolsko stavbo. Leta 1888 je graščak Edvard Geipel podaril primerno zemljišče v bližini graščine, na katerem so v letih 1889/1890 zgradili novo šolsko Izobraževanje/Šport in rekreacija poslopje, pouk v njem pa se je začel v šolskem letu 1890/1891. Letos tako mineva 120 let od gradnje prve šolske stavbe v Jurkloštru. Po okupatorjevi zasedbi leta 1941 so bili v Jurkloštru odstavljeni vsi slovenski učitelji. Šolsko poslopje je bilo 14. januarja 1945 požgano in je v celoti pogorelo. Pozneje je domačin na pogorišču našel lesen, lepo izrezljan križ, ki so mu ognjeni zublji prizanesli. Prva povojna učiteljica je bila Jožica Lipovšek, ki je z učiteljevanjem nastopila 1. junija 1945. Zasilno učilnico je uredila v župnišču. Kmalu so začeli graditi novo šolo ob Gračnici. 1. septembra 1954 se je začel pouk v novi šoli. Šola je bila res nova, vendar iz slabega, zdravju nevarnega gradbenega materiala in slabo izolirana. Kljub večkratnemu popravilu je hitro propadala. Izkazalo se je, da je adaptacija predraga, zato je bil v letih 1997/1998 sprejet sklep o izgradnji nadomestne novogradnje. Od besed do dejanj je bila pot dokaj kratka, saj je bila 1. junija 1999 položena temeljna listina za novo šolo. Po enem letu je na mestu nekdanje šole stala zelo lepa nova šola z vrtcem. Svečana otvoritev je bila 24. junija 2000. Čas neizmerno hitro teče in tako smo praznovali že 10-letnico sedanje šolske stavbe. Vse tri pomembne obletnice so bile rdeča nit letošnjega krajevnega praznika, ki smo ga praznovali 11. septembra. V šoli smo pripravili razstavo o šolstvu v Jurkloštru in sodelovali pri kulturnem programu. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti za vse izrečene in izročene pohvale. Posebna zahvala velja občini in krajevni skupnosti za skrb, podporo in sodelovanje. Delavke PŠ Jurklošter Bučke 2010 ali Kulturna info točka za mlade V tekočem letu je ob podpori Ministrstva za šolstvo in šport - Urada RS za mladino stekel projekt Bučke 2010 ali Kulturna info točka za mlade 2010. Naš namen je podpirati in informirati mlade: srednješolce, študente in nasploh mlade do 29. leta v Savinjski regiji. Mlade iz Občine Laško vabimo, da se nam pridružijo pri projektu, ki ponuja izobraževanje in druženje na področjih: - prostovoljnega mladinskega dela Mlade želimo spodbuditi k prostovoljnemu delu na področju kulture, kulturne dediščine in turizma. Ustanovili smo neformalni klub Bučke, ki včlanjuje mlade prostovoljce in jim omogoča usposabljanje. - informiranje in svetovanje za mlade Mladim nudimo spletno info točko, kjer na www.portab.si odgovarjamo na vsa zastavljena vprašanja. Prav tako urednikujemo posebne številke spletnega časopisa AMVZETA in nudimo brezplačni dostop do interneta E-bučke v Kulturno info točki. participacija, aktivno državljanstvo Mlade informiramo o njihovih pravicah in dolžnostih ter priložnostih, da jih navdušimo nad družbeno participacijo ter prepričamo, da postanejo aktivni državljani. V ta namen smo razvili spletno orodje Bučka si - e-model načrta osebnostnega razvoja. socialna integracija mladine z manj priložnostmi V naš projekt želimo vključiti mlade, ki so brez zaposlitve, zato še naprej sodelujemo z Zavodom RS za zaposlovanje, PUM Celje kot tudi drugimi podpornimi organizacijami. Mladim predstavljamo različne oblike možnosti zaposlovanja, predvsem v neprofitnih dejavnostih s poudarkom na kulturnem področju. neformalno izobraževanje in usposabljanje za mladinsko delo Za mlade organiziramo predavanja in delavnice, kjer ozaveščamo o možnostih neformalnega izobraževanja. Naš namen je, da mlade na zanimiv način vključimo v projekte, ki zajemajo področja kulture, kulturne dediščine in turizma. Vsi mladi, ki si želite svoje znanje nadgraditi in stremite k neformalnemu izobraževanju ali pa si želite le družiti in spoznavati nove ljudi, vljudno vabljeni k sodelovanju pri projektu. Obenem vabimo tudi šole, mladinske organizacije, društva ..., ki želijo, da v njihovih prostorih organiziramo predavanja ali delavnice (grafične, lutkovne, likovne ...), da sodelujejo pri neformalnem izobraževanju mladih. Urša Holcinger, projektna tajnica Porta B KIT A ŠPORT IN REKREACIJA Pohodni tabor v Karpatih Pohodni tabor v Karpatih je potekal od 15. do 25. julija. Organizirala sta ga Planinsko društvo Sevnica in MDO pod vodstvom Janeza Levstika. Udeležilo se ga je 44 planink in planincev, med njimi dve članici Planinskega društva Rimske Toplice. Potovali smo skozi Celje, preko Maribora, Budimpešte do Užgoroda. Po ogledu mesta in prespani noči smo nadaljevali proti Mukačevu, kjer smo si ogledali grad Palanok, ki je bil zgrajen v 14. stoletju. Ogledali smo si tudi geografsko središče Evrope. Prespali smo v Jasinji v Karpatih. Po zajtrku smo se odpeljali v osrčje karpatskega nacionalnega parka do zavetišča, od koder smo se povzpeli na gori Petros in najvišji vrh ukrajine Goverlo. Nato smo se peljali proti Vorohti, kjer so skakalnice, se poklonili žrtvam I. svetovne vojne (Galicija), si ogledali Jaremčo in prespali v hotelu ob zeleni reki Prut. Po zajtrku smo se odpravili v Gorganijske gore na goro Siniak, od koder je lep razgled na karpatske vrhove in vrhove Gorganijskih gor. Naslednji dan smo se odpeljali proti Lvivu. V Kolomiji smo si ogledali muzej pirhov in etno muzej. V Lvivu smo se namestili v hotelu Žorž, nato pa smo si ogledali znamenitosti (cerkve, farmacevtski muzej, Shevčenkivsky park ...) in užili živahni utrip mesta. Pot smo nato nadaljevali proti Budimpeši, kjer smo prespali. Naslednje jutro smo se odpeljali proti domu. Milena Žohar, PD Rimske Toplice Pa ga imamo - ustanovili smo Kegljaški klub Laško! V Laškem smo se zbrali nekoliko starejši kegljaški zanesenjaki. Za marsikoga pri nas je to športna panoga, ki nima bleščeče prihodnosti. Vendar ta teza nikakor ne vzdrži. Začetki kegljanja segajo daleč nazaj v zgodovino človeškega razvoja. Na začetku je bila to družabna igra močnejšega spola, z bogatenjem naše miselnosti pa je postajala vse bolj masovna tako v ženski kot tudi v moški populaciji. Danes je to svetovno priznana športna panoga in veseli me, da je tudi med Laščani in Laščankami kar veliko privržencev tega športa. Hkrati pa sem zelo žalosten, ker v Laškem za to športno zvrst nimamo potrebnega objekta. Za nas najbližji sta kegljišči v Celju in Hrastniku. Vendar pa na srečo za najzvestejše privržence temu športu tudi to ni ovira. Skupina nekoliko starejših ljubiteljev kegljanja iz Laškega in bližnje okolice se je opogumila in v minulih poletnih dneh pričela aktivnosti za ustanovitev Kegljaškega kluba Laško. Ideja in želje ustanoviteljev kluba so se uresničile. 26. avgusta je že bil ustanovni zbor Kegljaškega kluba Laško. V teku je postopek za vpis v register pri Upravni enoti Občine Laško. V nadaljevanju sledi včlanitev kluba v Kegljaško zvezo Slovenije in Območno tekmovalno skupnost Celje. S tem bo klub zadovoljil vse formalnosti za obstoj in delovanje kluba. Ustanovitelji pa smo še posebej ponosni, da je naš klub že z imenom široko odprt za včlanitev slehernega občana, ki si bo zaželel pobližje spoznati to zvrst športa in v njem tudi aktivno sodelovati. Ustanovitelji kluba želimo kegljanje promovirati v vseh starostnih skupinah; največji poudarek bomo posvetili temu, da mlajši generaciji kegljanje predstavimo kot športno panogo, starejši pa kot zelo primerno rekreacijo za tretje življenjsko obdobje. Vodstvo kegljaškega kluba Laško ima v teh začetkih obstoja kluba zelo veliko zastavljenih nalog že pri sami organizaciji kluba, dejavnosti kluba in na zelo pomembnem segmentu zagotavljanja finančne podpore dejavnosti našega kluba. Vodstvo kluba je že rezerviralo termin najema kegljišča na Golovcu v Celju, in sicer ob ponedeljkih med 16. in 17. uro, tako da bomo lahko oktobra pričeli vaditi in trenirati. Vse podrobnejše informacije bodo na razpolago na naši spletni strani, ki je trenutno še v pripravi. Vse zainteresirane in bodoče kegljače pa že vabimo, da se nam v oktobru pridružijo na treningu. Soustanovitelj kluba Danijel Dobršek Na tekmi državnega prvenstva v plezanju zmagala domačinka Plezalni klub Laško je 28. in 29. avgusta organiziral tekmo za državno prvenstvo v športnem plezanju, natančneje - v balvaniranju. Letos je potekala ob bazenu Aqua Roma v Rimskih Toplicah. Priprave so bile kar dolgotrajne in predvsem zelo zagnane, saj je bilo treba postaviti plezalno steno in poiskati sponzorje, ki so prispevali tako denarna sredstva kot material in nagrade. Vsem sodelujočim pri organizaciji se seveda najlepše zahvaljujemo, saj tekma brez pomoči ne bi bila mogoča. V soboto, ko so dopoldne potekale kvalifikacije v članski konkurenci, popoldne tekma za starejše dečke in deklice, zvečer pa še finale za člane in članice, smo imeli precej težav z vremenom, saj je večji del dneva lilo kot iz škafa. Ob koncu dneva smo bili popolnoma premočeni, pa tudi gledalci so se morali skrivati pod dežniki - kar pa nas ni ustavilo. Več težav so imeli tekmovalci, ki jim je bilo onemogočeno nemoteno ogrevanje. A kljub dežju trud ni bil zaman - zvečer smo namreč spodbujali našo Matejo Hohkraut, ki je bila po kvalifikacijskem delu peta, potem pa je z večino balvanov opravila kot za šalo in zmagala (vrh je dosegla na treh od štirih balvanov). Glede na to, da se je na prvi tekmi uvrstila na drugo mesto, sedaj pa na prvo, bomo seveda vsi držali pesti, da se odlično odreže tudi na zadnji tekmi, saj bomo imeli tako v klubu ponovno državno prvakinjo med članicami. V soboto je med starejšimi dečki iz domačega kluba tekmoval tudi Tim Unuk, ki je zasedel odlično sedmo mesto. V nedeljo je bil čudovit poletni dan, ki se je pričel s tekmovanjem za cicibane. Otrok je bila cela množica, zato je bila tekma zelo zanimiva - tudi za najmlajše člane našega kluba, ki so si ogledovali, kaj vse zmorejo preplezati tisti, ki tekmujejo na državni ravni. Med cicibani nas je predstavljal Jan Medved, ki je vrh osvojil štirikrat ter se tako med 22 tekmovalci Šport in rekreacija uvrstil na 11. mesto. Sledila je tekma za mlajše dečke in deklice ter tekma za kadete in kadetinje. Anja Unuk je med kadetinjami za en vrh zgrešila stopničke in končala na nehvaležnem četrtem mestu. Uradne rezultate v vseh kategorijah, od cicibanov do članov, si lahko ogledate na spletni strani Komisije za športno plezanje. Zmagali smo pravzaprav vsi - tako sodelujoči tekmovalci, ki si sploh drznejo lotiti se tako zahtevnih balvanov, kot tudi člani PK Laško, ki smo si kljub temu, da je klub majhen, ponovno zadali težko organizacijo. In glede na to, kako dobro je tekma uspela, se verjetno v mislih že lahko pričnemo pripravljati na naslednje leto. A najprej seveda nazaj k rednim treningom, da bomo imeli tako v Vzhodni ligi kot na državnem prvenstvu kmalu še kakšnega predstavnika več. Treningi so se že pričeli, še vedno pa so na njih dobrodošli vsi otroci, ki bi radi ugotovili, kakšen šport je plezanje ter kako jim je všeč. Pridružijo naj se nam na OŠ Primoža Trubarja v Laškem vsak ponedeljek in sredo ob 18. uri, več informacij in kontakt za odgovore na vprašanja pa bodo našli na www.pk-lasko.si. Vabljeni! Uršula Novak Foto: Tanja Hohkraut 5. kolesarski vzpon na Šmohor Kot običajno sta bila za zadnjo avgustovsko soboto načrtovana kolesarski vzpon in pohod na Šmohor. V soboto, 28. avgusta, je bilo vreme muhasto, zato je bil zdaj že 5. kolesarski vzpon prestavljen na soboto, 4. septembra. Kljub vsem težavam z vremenom, saj je bilo tudi takrat vreme spremenljivo, se je kolesarskega vzpona udeležilo 134 tekmovalcev, ki so nastopili v desetih kategorijah. Letos je Kolesarski klub Laško pripravil tudi štiri kategorije za dečke in deklice, ker bi radi s tem že pri najmlajših spodbujali pravilen odnos do rekreacije in kolesarjenja. Prvouvrščeni so dobili pokale in praktične nagrade Pivovarne Laško, d. d. Kolesarski vzpon so omogočili in podprli generalni pokrovitelj Pivovarna Laško, d. d., Občina Laško, JP Komunala Laško in gasilstvo Občine Laško. Vsem se za izkazano pomoč iskreno zahvaljujemo. Luka Picej Foto: TimE (za NT&RC, d. o. o.) 24 Šport in rekreacija Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim na Triglavu Poletni meseci so kot nalašč za obisk Triglava. Tako smo tudi člani Konjerejskega društva Vrh nad Laškim sklenili, da še letos osvojimo vrh naše najvišje gore. Pod vodstvom organizatorja pohoda na Triglav Mihe Brečka se nas je 20. avgusta zbralo 27 konjerejcev, ljubiteljskih pohodnikov in prijateljev. Izhodišče pohoda je bila dolina Krma, od koder smo krenili na trodnevno pot proti Triglavu. Vremenska napoved za ta avgustovski petek ni bila obetavna, vendar smo kljub možnim padavinam pogumno stopili na pot, za vsak slučaj pa smo v nahrbtnike spravili še palerine. Končna destinacija prvega dne je bil Triglavski dom na Kredarici. Pot do doma ni bila pretirano naporna, saj gre za urejeno pohodniško pot, bilo pa je tudi dosti postankov, da smo se lahko osvežili in okrepčali. Ker se je izkazalo, da palerin ne bo treba uporabiti, smo si vzeli čas in pred ciljem zavili še na Dom Valentina Staniča, kjer so prijazne oskrbnice postregle z okusno pripravljenimi enoločnicami. Od tod je dom na Kredarici oddaljen le še slabi dve urici hoda. No, tik pred koncem poti smo tudi mi morali preizkusiti svoje plezalne sposobnosti in izplačalo se je. Po nekaj klinih in jekleni vrvi za oporo se ti pogled razprostre proti Triglavskemu domu in na Mali Triglav. Čeprav je bila noč kratka (seveda zaradi pričakovanja prihajajočega jutra), smo že ob 7. uri zjutraj krenili proti končnemu cilju. Sedaj pot ni bila več tako enostavna kot prvi dan. Bilo je kar nekaj klinov, spominske table na smrtno ponesrečene v steni pa te opomnijo, da si pri vsakem svojem koraku in oprijemu posebej pozoren. Kljub zgodnji uri pa naša skupinica ni bila med prvimi, kar nekaj planincev se je že vračalo na Kredarico in po njihovih besedah se nam s Triglava ni obetal lep razgled. Tudi sami smo videli in čutili meglice, ki so se razpihovale čez sleme na poti od Malega Triglava proti vrhu. A ko smo prispeli do Aljaževega stolpa, so se meglice razpihale in vrh Triglava ter okoliških vrhov so objemali sončni žarki. Idealen dan za krst »zelencev«. Takih, ki so na Triglav šli prvič, je bilo kar 14, zato je moral boter kar velikokrat zavihteti gorsko vrv. Po zaprisegi »zelencev« in njihovem krstu ter seveda obveznem fotografiranju pred Aljaževim stolpom je sledil spust s Triglava proti Tržaški koči na Doliču. Tu smo se imeli ponovno čas nekoliko okrepčati, saj je sledila pet ur trajajoča hoja čez melišče do Zasavske koče na Prehodavcih. Nočitev v koči je bila za vsakogar od nas zagotovo posebna izkušnja. Nekateri smo noč preživeli v sobi z devetimi ležišči, kjer se nas je stisnilo kar 19, izhod iz sobe pa je bil mogoč le po lestvi skozi edino okno v sobi. Spet drugi pa so imeli nočitev pod zvezdami. Eni bolj naspani, drugi malce manj smo se odpravili na zadnji del naše odprave. Kljub op-rezanju za svizcem ga žal nismo videli, so nas pa zato toliko bolj očarala Sedmera jezera, ki smo jih videli ob poti. Po mnenju mnogih je zago-tovo najlepše četrto jezero ali Ledvička. Odsev gora na gladini jezera te preprosto očara. Malce daljši odmor smo si privoščili ravno na koči pri Sedmerih jezerih, kjer smo se člani Konjerejskega društva Vrh nad Laškim še zadnjič nastavili fotografskemu objektivu. Temu je sledil dokaj zahteven spust čez Komarčo, mimo izvira slapa Savica do Bohinja, od koder nas je naš šofer avtobusa (oziroma eden od »zelencev«, ki je uspešno opravil krst) odpeljal nazaj proti domu. Klaudija Seitl Šport in rekreacija Strelsko društvo Dušana Poženela Ob pogledu na police in steklene omare, polne pokalov in odličij, ugotovimo, da za strelci iz Rečice ni samo pet, šest ali deset let uspehov, ampak več desetletij. Skozi leta se je nabralo toliko pokalov, da zanje skoraj že ni več prostora. Ob pogovoru s predsednikom Strelskega društva Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem Vinkom Lavrincem izvemo skoraj šestdesetletno zgodovino strelske družine, ob gledanju fotografij pa se popeljemo v čas gradenj, tekmovanj in uspehov. O ustanovitvi društva so pobudniki, med katerimi so bili tudi Peter Podbevšek, Miro Klemen, Jože Šmerc, Viki Jeran, Viki Ramšak in Matija Pelko, sicer prvi predsednik društva, začeli razmišljati leta 1951, 16. septembra istega leta pa je bilo društvo tudi uradno ustanovljeno. Po dveh letih je Pelka na mestu predsednika nadomestil Peter Podbevšek. Prvih pet let v društvu še niso gradili objektov, leta 1956 pa so se odločili zgraditi vojaško strelišče za pet strelcev na kmetiji »pri Jeranu«, kjer jim je zemljo predal oziroma podaril tudi sicer navdušen strelec Viki Jeran. Poleg vojaškega orožja in zračnih pušk so se konec 50. let začele pojavljati tudi malokalibrske pištole in puške. Ker strelišč za takšno orožje še niso imeli, so se leta 1961 odločili, da bi postavili strelišče v Hudi Jami, kjer stoji še danes. Leto pozneje so začeli graditi rove in prvotni del strelišča, 22. avgusta 1964 pa je že bila otvoritev. Pozneje so obnovili kletne prostore strelišča, kjer so naredili zračno strelišče, leta 1978 pa so obnovili še vojaško strelišče, kjer že okoli 40 let enkrat na leto organizirajo tekmovanje, ki ga tudi letos niso izpustili. V prvih dvajsetih letih se je zamenjalo šest predsednikov društva, in sicer Alojz Sevšek, Jože Maček in Avgust Seidel, ki je prevzel predsedovanje leta 1964. Seidla je leta 1968 nasledil Jože Sušič, štiri leta pozneje pa je predsednik postal Stane Peklar. Od leta 1981 je predsednik Vinko Lavrinc, ki je v društvu aktiven že od leta 1953. Leta 1979 so se odločili, da bodo povečali prostore v Hudi Jami, saj jim je že primanjkovalo prostora. Ob že stoječem strelišču so zgradili prizidek, nekakšen družabni prostor, katerega otvoritev je sledila 16. avgusta 1980. Pozneje so se želje in potrebe še večale, kot se je naglo širil tudi strelski šport, zato so leta 1986 zgradili še avtomatsko strelišče na 25 metrov v Hudi Jami, le nekaj korakov stran od starega strelišča. Treba je poudariti, da so vsa gradbena dela, seveda z izjemo strokovnih del, potekala na prostovoljni ravni. Z leti so strelišče obnavljali, kvalitetno usposabljali in poskušali nuditi čim boljše pogoje za strelce. Dobili so tudi avtomatske tarče na 50 metrov, lani so obnovili še zračno strelišče, letos jeseni pa nameravajo posodobiti še drugi del zračnega strelišča. Sodelovanje z drugimi strelskimi društvi Občina Laško je ena redkih občin z Občinsko strelsko zvezo. Od nekoč enajstih društev jih danes deluje le še pet - poleg SD Dušana Poženela iz Rečice še vedno uspešno delujejo SD Toneta Bostiča iz Zidanega Mosta, SD Partizan iz Jurkloštra, SD Staneta Rozmana iz Laškega in SD Celjska četa iz Male Breze. Med seboj tekmujejo v občinski ligi, medtem ko na tekmovanjih zunaj občine po dogovoru tekmujejo pod enotnim imenom SD Dušana Poženela. Od leta 1993 so pobrateni s strelci iz nemškega Plitzhausna, ki so med drugim leta 1996 sodelovali tudi v povorki na prireditivi Pivo in cvetje. Konec avgusta so se Rečičani odpravili k njim v Nemčijo, naslednje leto pa bodo Nemci obisk vrnili. Uspehi Strelci niso oziroma ne nastopajo samo na slovenskih tleh, ampak so se že večkrat udeležili tudi evropskih in svetovnih prvenstev ter tekmovali na balkanskih prvenstvih, dosegali pa so zamenjalo že več generacij, vendar je, kot pravi Lavrinc, kakovost strelcev še vedno na visoki ravni. Število zainteresiranih za strelski šport pa se ne povečuje. V svojih vrstah imajo že od nekdaj zelo uspešne strelce in strelke, kot so Helena Lavrinc, Ksenija Maček in Valerija Kufner pri strelkah ter Andrej Brunšek, Peter Tkalec in Damijan Sajko pri strelcih, če naštejemo le nekatere. Seveda je še mnogo drugih uspešnih tekmovalcev in tekmovalk, ki so s svojimi strelskimi sposobnostmi pridobivali odličja in ponašali ime društva po Sloveniji in zunaj naših meja. To dokazujejo tudi pokali v vitrinah. Imajo jih namreč že okoli 250. Še posebej letos je za društvom izjemno uspešno leto, saj so na državnem prvenstvu osvojili pet ekipnih pokalov in dosegli tri državne rekorde. Že devetkrat so bili proglašeni za najboljšo strelsko družino in glede na letošnje rezultate jih lahko ta čast doleti še desetič. Strelski šport se morda zdi enostaven, vendar pa, kot meni Lavrinc, to še zdaleč ni. Pravi, da je pri streljanju najbolj pomembno, da strelec čim več pozornosti posveti sebi, da ima zaupanje vase, pomembni pa sta tudi disciplina in miselnost. Tekmovalca marsikdaj na tekmi premaga trema, zaradi katere ne doseže rezultata, kakršnega dosega na treningih, in ve, da ga je sposoben doseči. Prihodnost V prihodnosti, pravi Lavrinc, bodo poskušali strmeti k temu, da bi obdržali kakovost, za streljanje, naj bo s pištolo ali puško, pa bi radi navdušili čim več mladih in perspektivnih strelcev. Seveda je želja tudi obdržati raven dosežkov, ki so jih dosegli do zdaj, še lepše pa bi bilo, če bi jih izboljšali. Letos so med drugim kupili nove zračne pištole, najnovejše modele, s katerimi bodo še bolj konkurenčni v tujini. Obstaja tudi tiha želja, sicer je še pri pogovorih, da bi strelišče še bolj zavarovali z zemeljskimi nasipi. S tem bi pridobili na varnosti, prav tako pa bi strelišče tudi nekoliko zvočno izolirali. Naslednje leto društvo čaka že 60. obletnica ustanovitve, na katero se bodo začeli pripravljati konec leta. Med drugim bodo izdali bilten in podelili plakete, manjkalo ne bo niti kakšno tekmovanje. Vendar pa je do takrat še eno leto, v katerem lahko pričakujemo še kakšno novo polico za pokale. Nika Košak tudi državne rekorde v Jugoslaviji, ki so veljavni še danes. Medtem se je Policija/Veterina Nasilje med vrstniki Policisti si pri opravljanju svojih nalog v skladu s svojimi pooblastili prizadevamo zmanjšati pojav medvrstniškega in drugega nasilja, ki se pojavlja med mladimi. V tem smislu želimo ugotoviti vzroke za nastanek posameznih konfliktnih situacij oz. kršitev in si prizadevamo, da bi jih odpravili, saj s tem tudi do konfliktov oz. kršitev med mladimi v prihodnje ne bi več prihajalo. S ciljem zmanjšati te deviantne pojave, v katerih so oškodovanci in povzročitelji predvsem učenci, smo na osnovnih šolah na območju UE Laško, ki zajema občini Laško in Radeče, za učence petih razredov (OŠ Laško, Rimske Toplice, Radeče) izvedli predavanje na temo medvrstniškega nasilja, v katerem so bili učenci seznanjeni, kako preprečujemo in odkrivamo nasilna dejanja (grožnje, pretepi ...), vandalizem, (poškodovanje ali uničenje tujih stvari), hrup (vpitje, kričanje, preglasna glasba) in drugo. V okviru teh preventivnih dejavnosti poteka tudi preventivni projekt Policist Leon svetuje, pri katerem vsi udeleženi učenci dobijo posebni delovni zvezek s preventivno vsebino, v katerem je poseben poudarek na medvrstniškem nasilju, saj nobeno nasilje ni dopustno in ga ne smemo dovoljevati, zato policisti pomagamo žrtvam in ukrepamo POLICIJA SVETUJE zoper nasilneže. Vodja policijskega okoliša Danijel Hiter Pozor - otroci so ponovno na cesti! Čeprav se je šolsko leto 2010/11 že začelo, bi Vas radi ponovno opozorili, da večja pozornost v prometu čez vse leto nikakor ne bo odveč. Otroci so naše bogastvo, po drugi strani pa sodijo med najbolj ogrožene udeležence cestnega prometa. Zaradi svoje krhkosti in šibkosti se prometne nesreče, v katerih so udeleženi, pogosto končajo tragično, zato je zelo pomembno, da drugi (bolj izkušeni) udeleženci v cestnem prometu storimo vse, da takšne prometne nesreče preprečimo. Pri tem je treba upoštevati predvsem dejstvo, da otroci zaradi pomanjkanja izkušenj še ne znajo predvidevati oz. oceniti ogrožujočih situacij, zato moramo biti mi, bolj izkušeni udeleženci, na ravnanje otrok in njihovo varnost v cestnem prometu še toliko bolj pozorni. Radi bi vam podali nekaj nasvetov, kako Vašim otrokom omogočiti varno udeležbo v cestnem prometu. Staršem tistih otrok, ki v šolo hodijo peš, predlagamo, da šolsko pot prehodite skupaj in jih opozorite na nevarnosti, ki prežijo na poti. Otroke, ki obiskujejo vrtec in 1. razred osnovne šole, pa ste starši oz. skrbniki dolžni na poti v šolo in iz nje spremljati, saj je to določeno v Zakonu o varnosti cestnega prometa. Vse, ki otroke vozite v šolo z lastnimi vozili, pa bi radi opozorili, da preverite varnostne pasove in otroške sedeže, če ti delujejo brezhibno. Zakonsko je določeno, da otroke v vozilu praviloma prevažamo na zadnjih sedežih, na sprednjih sedežih pa lahko prevažamo le tiste, ki so starejši od 12 let oziroma večji od 150 cm. Policisti pogosto ugotavljamo, da imajo starši v vozilu pripete otroke, sami pa varnostnega pasu ne uporabljajo. Zato starše pozivamo, naj bodo svojim malčkom dober zgled, da se bodo ravnali po njih. Želeli bi Vas opozoriti tudi na to, da je pred nami sprememba letnega časa, prihaja namreč jesen, s tem pa se bodo posledično spremenile tudi vozne razmere. Na cestah se bo pojavilo listje, oprijem pnevmatik bo zaradi nižjih temperatur slabši, zaradi megle bo slabša tudi vidljivost, zaradi česar bo hitrost vožnje treba prilagoditi oziroma zmanjšati. S Policijske postaje Laško želimo vsem šolarjem čim več lepih in razigranih trenutkov v šolskih klopeh, vam pa varno udeležbo v cestnem prometu. Janez Kejžar, pomočnik komandirja PP Laško 4. oktober je svetovni dan živali. Zato nas nekaj ljubiteljev živali iz Celja organizira akcijo, s katero se bomo posvetili živalski problematiki: 1. Z veterinarji v celjski regiji se bomo poskusili dogovoriti za popuste za sterilizacijo oz. kastracijo živali. Med ostalimi je sodelovanje potrdila tudi Veterinarska postaja Laško, ki bo oktobra • • ■ a •• » izvajala sterilizacije in kastracije z 10 % popustom. Telefon: 03 734 16 16 2. Zbiramo tudi denar (dobesedno vsak EUR šteje, morda ne zveni veliko, a tistim, ki ga potrebujejo, pomeni ogromno), hrano in stvari (odslužene brisače, odeje, blazine, praskalnike, posodice za hrano, igrače za živali, itd.), ki jih bomo podarili zavetiščem. V ta namen bo v Celju, pred mestnim kinom Metropol organizirana stojnica, kjer boste lahko oddali zgoraj omenjene stvari in prispevke. Koliko vsega se bo zbralo in kam bo šlo, bomo tudi sporočili. Tako, da ste lahko brez skrbi, da bo vse šlo v prave roke. 3. Akcija delno že poteka. Na Gimnaziji Celje - Center je pripravljena razstava na to tematiko in se zbira vse zgoraj omenjeno za živali. Metka Krajnc 27 Gasilci Praznovanje laških gasilcev Kot ste se lahko tudi občani Občine Laško sami prepričali, smo gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Laško 4. septembra obeležili 140 let delovanja in obstoja. Tega dne smo najprej organizirali slavnostno akademijo, ki je potekala v novi kongresni dvorani podjetja Thermana, d. d., nato pa smo ob 17. uri organizirali veliko gasilsko parado, ki je štela okoli 500 gasilcev. Parada se je nato zaključila na prireditvenem prostoru v Jagočah, kjer je potekala osrednja slovesnost. Na njej je najprej spregovoril župan Občine Laško Franc Zdolšek, slavnostna govornica pa je bila ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. Iz obeh govorov sledi zaključek, da smo gasilci zelo pomembni za državo kot največja humanitarna sila, saj nas je v Sloveniji preko 120.000. Bili smo zelo veseli, da si je ministrica za obrambo vzela čas za našo prireditev, prepričani pa smo, da se je v naši družbi prijetno počutila, kar je dokazala tudi s tem, ko je po koncu uradnega dela prireditve z nami tudi še malo posedela in poklepetala. Prav tako smo bili zelo veseli govora župana Občine Laško, v katerem je ponovno, kot že ničkolikokrat, dokazal, da nas ceni in da je ponosen na vse naše dosežke. Veliko mero spoštovanja do naše obletnice so pokazali tudi naši gostje iz Hrvaške, Dobrovoljno vatrogasno društvo Rab, in pa predvsem prijatelji gasilci iz Pliezhausna v Nemčiji. Na tem mestu bi se predvsem radi zahvalili podjetju Thermana, d. d., ki nam je prijazno ponudilo svojo novo kongresno dvorano, podjetju Andreja in Andreje Vesenjak, ki sta nam odstopila prireditveni prostor v Jagočah, gostinstvu Bezgovšek, ki je ves čas prireditve skrbelo za naše dobro počutje, in pa seveda Občini Laško in Pivovarni Laško, d. d., za vso finančno pomoč pri organizaciji prireditve. Hvala tudi vsem našim donatorjem, ki nam v kakršnikoli obliki pomagajo čez vsa leta. Vsem omenjenim smo se že ali pa se še bomo tudi zahvalili s plaketo. Seveda pa je na takšnih slavnostih čas za priznanja in nagrade in moram reči, da je kar nekaj naših članov dobilo bodisi občinska bodisi državna gasilska odlikovanja. v Laškem, saj bi s tem nudili kar največjo in najhitrejšo operativno sposobnost. Na našo srečo se tega zaveda tudi župan, ki je našo željo oziroma težnjo že podprl, vendar je sami, brez pomoči gospodarstva, ne bomo zmogli uresničiti. Zato gasilci upamo, da bo naš projekt podprt z vseh strani v Laškem in da to željo v kratkem tudi izpolnimo. Drugače pa, spoštovani občani Občine Laško, računajte na gasilce Prostovoljnega gasilskega društva Laško, saj vam bomo, ko nas boste potrebovali, vsakokrat priskočili na pomoč. Predsednik PGD Laško Bojan Špiler Foto: Boris Vrabec, Foto atelje Jolanda Sojč, s. p. Malo je ljudi, ki znajo prisluhniti in pomagati sočloveku v trenutkih, ko slednji to najbolj potrebuje. A vendar je v preteklih dneh, ko je Savinja spet poplavila Laško, ga. Ludmila Amstetter Raubar s precejšno vsoto, ki jo je podarila laškim gasilcem, pokazala, da Kot sem v zadnjem času že večkrat omenil, je v tem času res lepo biti član Prostovoljnega gasilskega društva Laško. Vendar pa se vsi zavedamo, da je čas slavja za nami, in ponovno bomo svoje slavnostne obleke pospravili v omare ter oblekli delovna in intervencijska oblačila. Pred nami so novi cilji, predvsem še izboljšati požarno varnost v našem okolišu, nuditi pomoč tudi drugim gasilskim društvom v naši občini, s katerimi res zelo dobro sodelujemo. Mogoče bi bilo prav, da se na tem mestu za vso pomoč in sodelovanje zahvalimo vsem prostovoljnim gasilskim društvom in njihovim članom v Občini Laško, saj bomo le skupaj uspeli ohraniti ali še izboljšati požarno varnost v celotni občini. Naj se ob koncu dotaknem še našega cilja v prihodnosti. Kot ste v prejšnjih številkah že lahko prebrali, smo si v našem gasilskem društvu zadali cilj ustanoviti poklicno jedro. To je nujno potrebno za naše prihodnje delo in tega bi se morala zavedati vsa podjetja takšni ljudje še vedno so. V sredo, 22. septembra, jo je obiskal župan Franc Zdolšek v spremstvu gasilcev, da so se ji skupaj zahvalili za njeno požrtvovalnost in pomoč. Ga. Lu-dmila Amstetter Raubar sicer izhaja iz Ljubljane, danes pa živi v "sožitju" z Laškim in njenimi prebivalci, ki jim vsako leto pomaga z donacijami, prav tako pa ne pozabi na šolarje in starejše. Prvim pomaga do novih igrač in stvari, ki jih najbolj potrebujejo, starejšim pa pomaga z nakupom potrebnih aparatov. Vsekakor lahko rečemo, da so še vedno ljudje, ki se zavedajo, da je pomoč sočloveku nadvse pomembna vrednota. Janja Samec Potopis Veljavnost nepalske vize se nama je iztekala, nad Himalajo pa so se začeli zbirati črni oblaki, do koder je seglo oko (in bili žal usodni za Tomaža Humarja, kot sva pozneje izvedela), tako da sva morala najti način, kako priti v Delhi in nato nadaljevati pot proti jugu, saj sva se po treku odločila odpočiti na plažah indijske državice po imenu Goa. Po skoraj detektivskih poizvedbah sva izvedela, da je najhitrejša, najudobnejša in najcenejša možnost neposredna avtobusna linija Pokhara-Delhi, za katero •i . •..-, pa le malokdo ve, saj vozi komaj zadnji dve leti. Skrbelo naju je, kako majhni in neudobni so sedeži (vožnja traja 26 ur), saj so prirejeni za drobne Nepalce, in kljub zagotovitvam domačinov, da bo avtobus velik, sva si bila primorana kolena podložiti s kapami, sicer bi bila polna modric. Potovali smo skozi zahodni Nepal, ki je turistično popolnoma neobljuden, in uživali v pogledih na lične vasi iz blata, palmovih listov in gline ter na neskončna polja sladkornega trsa, bombaža in riža ob njih. Sladkorni trs je ravno dozorel in na ceste so se zgrinjali visoko prenapolnjeni vozovi, ki so jim bili bivoli komajda kos. Našemu šoferju pa ni bilo mar za bivole in zgarane kmete, neusmiljeno je hupal in pritiskal na plin. Zaradi hitre vožnje smo na mejo (Nepalganj) prispeli zelo zgodaj. Najprej je uradnik na nepalski strani ugotovil, da nama je viza potekla pred petimi urami, in določil, da morava plačati en dolar na zamujeno uro. Nato smo na indijski strani čakali, da je v službo prišel zdravnik, pri katerem smo morali odgovoriti na nekaj vprašanj o gripi. Nepalci imajo z Indijo sicer odprto mejo, zato so morali domačini na avtobusu čakati skoraj tri ure, preden smo lahko nadaljevali pot, ki nas je ves dan vodila med polji Uttar Pradesha. Ciklon, ki je prinašal zimo, je zajel tudi Delhi. Njegova podoba je bila popolnoma drugačna od prvega obiska. Mrzle ulice so bile prazne, deževje pa je iz njih ustvarilo kilometre plitkih blatnih luž. Sredi noči sva tako čofotala po temačni turistični soseski in iskala poceni sobico, ki sva jo našla v Hare Rami. Naslednje jutro sva se namenila na bližnjo železniško postajo, da kupiva karte do Goe. Železniške postaje ni bilo težko najti, že na parkirišču pa naju je ustavil Indijec z vprašanjem, kaj želiva, in naju v trenutku naložil v rikšo, ki naju je peljala v bližnjo turistično agencijo. Tam so nama zatrjevali, da danes poteka stavka in zato ne moreva kupiti karte na železniški postaji. V nadaljevanju se je izkazalo, da so vsi vlaki na jug že zdavnaj prezasedeni in da morava, če želiva karto, plačati bakšiš za dvojno ceno karte, za katero pa še vedno nisva bila povsem prepričana, ali naju bo peljala na jug. Potniški promet z vlakom je v Indiji namreč izjemno natančno zamišljen in izpeljan, predvsem zaradi milijonskega števila uporabnikov. Spletna stran indijskih železnic omogoča enostavnen pregled voznih redov in rezervacij sedežev. Vsak potnik dobi točno določen oštevilčen sedež in tega reda se vsi držijo. Na koncu je bilo vse v redu in naslednje jutro sva že hitela proti morju. Naj še povem, da je bila klasična indijska prevara s stavko odlična, namenjena seveda zaslužku agencije. Skoraj 2.200 km vožnje proti jugu na udobnem vlaku spalniku mine, kot bi trenil, pa čeprav potuješ skoraj dva dni. Ves čas se dogaja nekaj zanimivega: ali v vagon z glasnimi ploski vstopijo ladyboyi ali pa pridejo mimo chaiwallyji (prodajalci čaja), prodajalci knjig, prigrizkov, pijače, vzglavnikov, glavnikov in druge krame v stalni ponudbi, ki jo hkrati netrudno reklamirajo na vse grlo, v vsakem primeru pa je okrog še vsaj šest Indijcev, ki bi se neskončno radi pogovarjali s tabo. Mrzlo vreme smo pri Mumbayu že v celoti pustili za seboj, še petsto kilometrov naprej pa sva na majhni vaški postaji izstopila. Skorajda ne morem opisati sreče in veselja, ki sta naju skupaj z vročino oblila, ko sva se nastanila v sanjskem hotelčku na koncu vasice Arambol. Mladi, široko nasmejani lastnik po imenu Lawrence naju je že pričakoval, saj sva preko prijateljev, ki so že letovali pri njem, izvedela zanj in mu vnaprej sporočila, da prihajava za dober mesec dni. Z veseljem je sprejel dve veliki čokoladi, ki sva ju zanj prinesla iz Slovenije, in takoj smo bili prijatelji. Od plaže naju je ločil le še majhen nasad kokosovih palm ... in potem neskončni kilometri peščenih plaž. Vedno sem pozimi sanjala, da bi bila nekje v tropih, in zdaj so se mi te sanje uresničile. Srce mi je igralo in skoraj bi počila od zadovoljstva vsakič, ko sem zaplavala v toplem morju, ki me je razvajalo s svojimi 28 stopinjami. Povsod le pesek, školjkice, palme in morje. Nobenih ježkov, skal, smeti, jaht, gliserjev, množic, hrupa, glasne glasbe in drugih motečih faktorjev. Prijeten piš z morja preprečuje neznosno vročino, majhne gostilnice pa nudijo mehke ležalnike v senci iz spletenih palmovih listov, zraven prinesejo hladno pijačo in obširen meni jedi, vse za, glede na naše razmere, majhen denar. Cista, umirjena, po večini globoko verna katoliška družba tolerira bikinke in kratke hlače, čeprav so jih k temu skozi leta prisilili turisti, tako da tudi z obleko ni bilo težav. V najem sva vzela skuter, ki je kot nalašč za preganjanje po obalnih cesticah skozi barvite, živahne vasice, in tako podrobneje spoznala bližnje vasi in mesta. Mimogrede, vožnja po levi strani zna predstavljati izziv. Nekaj kilometrov naprej od Arambola je Anjuna, zelo priljubljen kraj med turisti, poznan predvsem po enem največjih bolšjih sejmov na svetu. Vsako sredo poteka dnevni semenj, ob sobotah pa nočni. V mestecu so številne diskoteke in restavracije, znan pa je tudi po prvem German Backeryju, verigi pekarn s kvašenim pecivom, kruhom in torticami (česar v tradicionalni indijski kuhinji ni mogoče najti). Še nekaj kilometrov južno od Anjune je veliko mesto Mapsa, kjer sva večrat obiskala ogromno, barvito založeno tržnico. Vsako nedeljo sva se odpeljala v sosednjo Maharaštro na posebej lepo in samotno plažo s snežno belim, mivkasto finim peskom na izlivu ogromne reke v morje s prikladnim imenom Paradise beach. Spet druga plaža, Kerim, nudi kilometrsko najdišče vseh mogočih školjk in rakcev, ki jih plima dnevno naplavlja. Tam sva naletela tudi na gradnjo novega hinduističnega templja in imela priložnost videti spretnega kiparja, ki je z izkušenimi gibi ustvarjal velike kipe različnih živali in razgibanih stebrov s štukaturami. Z Matejem sta se v isti branži takoj našla in živahno razpravljala, vendar bolj z rokami kot besedami, saj je bilo njegovo znanje angleščine manjše od Matejevega znanja hindija. Dnevi in tedni v Arambolu so v zadovoljstvu minevali, kot bi jih preganjal. Ležerna restavracija na vrhu hotelčka je nudila prijetno zatočišče med siesto, kjer sva pod ventilatorji srkala limonade in okušala nove indijske jedi, ki so bile vse po vrsti slastne. Spoznala sva nekaj drugih gostov hotelčka, bližnjega tipi kampa ter domačinov in z nekaterimi smo postali dobri prijatelji. Sredi decembra sta se nama pridružila še prijatelja Mišo in Petra, nato pa so dnevi dirjali mimo v tropskem stilu približajočega se božiča. Kot bi trenil, je napočil dan, ko sva spet sedla na vlak in se še tretjič vrnila v Delhi. Zadnja dva dni sva porabila za nakupe po prijetno zimski prestolnici in za božič sva že bila doma. Mislim, da se bova kmalu spet vrnila v to ogromno, čarobno deželo novim pustolovščinam naproti. Maja Bukovec Foto: Maja Bukovec, Matej Prihavec Lokalne volitve Lokalne volitve 2010 10. oktobra bomo izbirali župana, člane občinskega sveta in člane svetov krajevnih skupnosti 10. oktobra bodo potekale volitve za župana, člane občinskega sveta in svete devetih krajevnih skupnosti. Vsi tisti, ki se volitev v nedeljo ne boste mogli udeležiti, lahko glasujete predčasno, in sicer 5., 6. ali 7. oktobra na volišču v sejni sobi Občine Laško (volišče bo odprto od 9. do 17. ure). V skladu z zakonom o lokalnih volitvah je občinska volilna komisija na spletni strani Občine Laško www.lasko.si in na oglasnih deskah občine in krajevnih skupnosti objavila razglase, ki vsebujejo vse podatke o kandidatih in kandidatnih listah, za katere boste lahko oddali svoj glas. Kateri kandidati se bodo potegovali za župana, občinske in krajevne svetnike, pa si lahko preberete tudi na naslednjih straneh Laškega biltena (kandidati so navedeni po izžrebanem vrstnem redu, tako, kot bodo navedeni na glasovnicah). Vse člane volilnih odborov pa občinska volilna komisija opozarja, da je 28. september zadnji dan, ko se komisijo še lahko obvesti o sorodstvenem ali drugem razmerju (zakonec, oče, mati, otrok, sestra, brat, posvojitelj, posvojenec) s kandidatom, za katerega se glasuje na volišču, kjer je posamezni član imenovan v volilni odbor. Kdor zamolči takšno razmerje, se lahko za prekršek kaznuje z globo 600 EUR. Vse tiste člane volilnih odborov, ki še niste oddali podpisane izjave, da niste v sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom ter da soglašate z imenovanjem v volilni odbor, pa pozivamo, da to čim prej storite, sicer bomo imenovali nadomestne člane. Vse informacije v zvezi z lokalnimi volitvami dobite pri Stanki Jošt na tel. št. 7338 712 in Tanji Grabrijan na tel. št. 7338 711. Občinska volilna komisija Laško Občinska volilna komisija Laško na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07- ZLV-UPB3 in 45/08 - ZLV-H) v zvezi z določbami 60. in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - ZVDZ-UPB1, 54/07 - odločba US) objavlja po izžrebanem vrstnem redu SEZNAM KANDIDATOV ZA ŽUPANA OBČINE LAŠKO, SEZNAM LIST KANDIDATOV ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LAŠKO in SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI za volitve, ki bodo v nedeljo, 10. oktobra 2010 KANDIDATI ZA ŽUPANA 1. DANIJEL LAPORNIK datum roj.: naslov: poklic: delo: predlagatelj: 04.10.1963 Laško, Valentiničeva 7 Elektrotehnik Komercialist SD - SOCIALNI DEMOKRATI 2. FRANC ZDOLSEK datum roj.: naslov: poklic: delo: predlagatelj: 12.05.1959 Laško, Cesta na Svetino 48 Dipl. ekonomist Direktor SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 3. ANDREJ MAVRI datum roj.: 19.11.1948 naslov: poklic: delo: predlagatelj: Laško, Trubarjevo nabrežje 5 Strojni tehnik Upokojenec SU - SLOVENSKA UNIJA 4. SREČKO LESJAK datum roj.: občina: naslov: poklic: delo: predlagatelj: 11.01.1956 Laško Laško, Spodnja Rečica 22 Mag. u. d. i. e. Pomočnik direktorja SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA KANDIDATNE LISTE ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA VOLILNA ENOTA 1 (KS Laško) 1. ime liste: ZARES - NOVA POLITIKA predlagatelj: Zares - Nova politika 1 Mag. Nina Mažgon , roj 29.03.1979 naslov: Laško, Badovinčeva ulica 10 2 Nives Krajnc , roj 09.07.1967 naslov: Laško, Savinjsko nabrežje 8 3 Boris Zupanc , roj 17.03.1979 naslov: Laško, Rimska cesta 28 4 Hermina Lipar , roj 02.06.1948 naslov: Laško, Badovinčeva ulica 10 5 Matic Zupanc , roj 13.11.1984 naslov: Laško, Poženelova ulica 6 2. ime liste: DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE predlagatelj: DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 1 Jože Kotnik , roj 18.11.1942 naslov: Laško, Pot na Šmohor 10 2 Gizela Podbregar , roj 27.12.1941 naslov: Laško, Badovinčeva ulica 6 3 Karolina Pal , roj 25.02.1944 naslov: Laško, Podhumska 2 4 Martin Kokotec , roj 16.08.1953 naslov: Rifengozd, Rifengozd 29a 5 Anton Šterban , roj 21.04.1947 naslov: Strmca, Strmca 62 6 Zlatko Gradišnik , roj 18.02.1948 naslov: Strmca, Strmca 17 7 Rozalija Ocvirk , roj 17.04.1938 naslov: Laško, Savinjsko nabrežje 6a 3. ime liste: LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE predlagatelj: LDS - Liberalna demokracija Slovenije 1 Andreja Križnik , roj 23.10.1971 naslov: Laško, Kidričeva 41 2 Anton Turnšek , roj 11.11.1940 naslov: Laško, Na Pristavi 25 3 Bogdan Deželak , roj 12.05.1985 naslov: Ojstro, Ojstro 19 4 Nevenka Turnšek , roj 06.07.1960 naslov: Laško, Cesta na Svetino 17 5 Gorazd Šetina , roj 08.02.1947 naslov: Laško, Podhumska 1 6 Drago Krajnc , roj 07.10.1961 naslov: Laško, Savinjsko nabrežje 8 7 Tanja Klinar , roj 09.09.1971 naslov: Debro, Debro 39 8 Rok Turnšek , roj 31.05.1986 naslov: Laško, Cesta na Svetino 17 4. ime liste: SU - SLOVENSKA UNIJA predlagatelj: SU - Slovenska unija 1 Andrej Mavri , roj 19.11.1948 naslov: Laško, Trubarjevo nabrežje 5 2 Andrej Vesenjak , roj 04.11.1959 naslov: Jagoče, Jagoče 5 3 Cvetka Oblak , roj 23.06.1955 naslov: Kuretno, Kuretno 22 4 Oto Srebot , roj 15.10.1959 naslov: Laško, Trubarjeva ulica 37 5 Zvonko Zorec , roj 25.09.1954 naslov: Laško, Kidričeva 21 Lokalne volitve 6 Breda Mahne , roj 17.03.1958 naslov: Laško, Kidričeva 2 5. ime liste: Mlada moč občine Laško predlagatelj: Klemen Grešak in skupina volivcev 1 Klemen Grešak , roj 08.11.1980 naslov: Laško, Valentiničeva 35 2 Vesna Vodišek Razboršek , roj 05.01.1978 naslov: Laško, Valentiničeva 20 3 Janez Benedek , roj 04.12.1975 naslov: Laško, Mestna ulica 7 4 Tadej Korber , roj 04.05.1987 naslov: Laško, Valentiničeva 19 5 Simona Dergan , roj 12.02.1988 naslov: Kuretno, Kuretno 5 6 Žan Zdolšek , roj 10.02.1985 naslov: Laško, Cesta na Svetino 48 7 Tomaž Klemenčič , roj 03.04.1980 naslov: Strmca, Strmca 29 6. ime liste: NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA predlagatelj: NSI - Nova Slovenija -Krščanska ljudska stranka 1 Branko Štremfelj , roj 24.07.1958 naslov: Laško, Badovinčeva ulica 1 2 Marjan Grešak , roj 11.01.1950 naslov: Laško, Valentiničeva 35 3 Sanja Savič , roj 04.10.1985 naslov: Laško, Poženelova ulica 7 4 Janez Burger , roj 15.02.1963 naslov: Šmihel, Šmihel 6 5 Matija Kovačič , roj 06.12.1959 naslov: Laško, Kajuhova 2 6 Andreja Belej , roj 06.09.1971 naslov: Brstnik, Brstnik 6 7 Damijan Ulaga , roj 10.02.1950 naslov: Rifengozd, Rifengozd 28 8 Mateja Marija Belej , roj 31.08.1960 naslov: Brstnik, Brstnik 4 7. ime liste: SD - SOCIALNI DEMOKRATI predlagatelj: SD - Socialni demokrati 1 Danijel Lapornik , roj 04.10.1963 naslov: Laško, Valentiničeva 7 2 Marjeta Ocvirk , roj 21.09.1964 naslov: Laško, Kidričeva 52 3 Jože Rajh , roj 29.08.1946 naslov: Laško, Kidričeva 45 4 Marjan Kozmus , roj 11.10.1951 naslov: Jagoče, Jagoče 13e 5 Irena Paj , roj 11.10.1960 naslov: Strmca, Strmca 36a 6 Marko Mavri , roj 20.07.1983 naslov: Laško, Trubarjevo nabrežje 5 7 Alenka Korun , roj 01.02.1984 naslov: Laško, Valentiničeva 13 8 Saši Pešec , roj 21.10.1955 naslov: Laško, Badovinčeva ulica 20 8. ime liste: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA predlagatelj: SLS - Slovenska ljudska stranka 1 Franc Zdolšek , roj 12.05.1959 naslov: Laško, Cesta na Svetino 48 2 Mojca Krivec , roj 25.04.1959 naslov: Laško, Kidričeva 8 3 Ludvik Urankar , roj 08.07.1954 naslov: Laško, Badovinčeva 4 4 Nuša Konec Juričič , roj 01.07.1963 naslov: Laško, Cesta na Svetino 40G 5 Jakob Kolman , roj 25.07.1944 naslov: Laško, Na Pristavi 26 6 Viktor Seme , roj 22.03.1945 naslov: Laško, Poženelova 3 7 Jože Topole , roj 19.02.1977 naslov: Jagoče, Jagoče 11A 8 Brigita Razboršek , roj 14.07.1970 naslov: Strmca, Strmca 79 9. ime liste: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka 1 Danijela Zupan , roj 05.10.1965 naslov: Laško, Trubarjevo nabrežje 1 a 2 Majda Zavšek Urbančič, roj 13.08.1956 naslov: Laško, Valentiničeva 4 3 Dominik Jelen , roj 14.09.1988 naslov: Laško, Mestna ulica 8 4 Nina Jazbinšek , roj 28.04.1984 naslov: Strmca, Strmca 19 5 Valerija Hrastelj , roj 21.09.1971 naslov: Laško, Na rebri 8 6 Robert Medved , roj 16.04.1967 naslov: Laško, Cesta na Svetino 13 7 Marija Šober , roj 07.08.1950 naslov: Laško, Kajuhova 1 8 Janez Golob , roj 23.03.1942 naslov: Tovsto, Tovsto 8 VOLILNA ENOTA 2 (KS Rečica, Marija Gradec, Vrh nad Laškim, Šentrupert) 1. ime liste: MLADA MOČ OBČINE LAŠKO predlagatelj: Klemen Grešak in skupina volivcev 1 Andrej Medved , roj 07.03.1980 naslov: Radoblje, Radoblje 8 2 Matej Špec , roj 25.02.1985 naslov: Velike Grahovše, Velike Grahovše 37 3 Marjetka Knez , roj 16.03.1988 naslov: Selo nad Laškim, Selo nad Laškim 1 4 Janez Slapšak , roj 13.12.1989 naslov: Padež, Padež 5 5 Anja Ulaga , roj 08.11.1990 naslov: Zg. Rečica, Zg. Rečica 105 6 Matej Marot , roj 19.09.1983 naslov: Šentrupert, Šentrupert 57 7 Vesna Bezgovšek , roj 19.08.1987 naslov: Lahomno, Lahomno 24 8 Jasmina Jančič , roj 26.06.1988 naslov: Velike Gorelce, Velike Gorelce 23 2. ime liste: SNS - SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA predlagatelj: SNS - Slovenska nacionalna stranka 1 Suzana Brečko , roj 27.10.1979 naslov: Marija Gradec, Marija Gradec 31 3. ime liste: LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE predlagatelj: LDS - Liberalna demokracija Slovenije 1 Marjan Salobir , roj 05.05.1960 naslov: Marija Gradec, Marija Gradec 8 2 Srečko Klemenc , roj 08.06.1962 naslov: Spodnja Rečica, Spodnja Rečica 181 3 Marija Čater , roj 29.11.1954 naslov: Marija Gradec, Marija Gradec 34 4 Janko Tovornik , roj 23.01.1961 naslov: Velike Gorelce, Velike Gorelce 10A 5 Vinko Lavrinc , roj 22.07.1943 naslov: Zgornja Rečica, Zgornja Rečica 16 6 Jasna Bezgovšek , roj 03.09.1978 naslov: Laško, Trubarjevo nabrežje 31 7 Franc Jecl , roj 28.01.1960 naslov: Šentrupert, Šentrupert 93 f 8 Sebastjan Skrbinek , roj 23.03.1982 naslov: Laško, Lahomšek 28 4. ime liste: SD - SOCIALNI DEMOKRATI predlagatelj: SD - Socialni demokrati 1 Milan Klenovšek , roj 27.04.1960 naslov: Zgornja Rečica, Zgornja Rečica 81 2 Urška Knez , roj 24.06.1974 naslov: Laško, Cesta v Rečico 14 3 Damjan Kovač , roj 18.12.1971 naslov: Marija Gradec, Marija Gradec 20 4 Zdenko Krašek , roj 29.08.1964 naslov: Zgornja Rečica, Zgornja Rečica 56 5 Silva Brod , roj 29.12.1952 naslov: Zgornja Rečica, Zgornja Rečica 59 6 Drago Pušnik , roj 17.09.1959 naslov: Trobni dol, Trobni dol 36 7 Gregor Gradišnik , roj 28.10.1975 naslov: Tevče, Tevče 31a 8 Vlado Šmerc , roj 02.06.1946 naslov: Spodnja Rečica, Spodnja Rečica 141 5. ime liste: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA predlagatelj: SLS - Slovenska ljudska stranka 1 Marjan Belej , roj 13.01.1964 naslov: Zgornja Rečica, Zgornja Rečica 6 2 Matjaž Centrih , roj 24.06.1976 naslov: Šentrupert, Šentrupert 77 3 Damijana Lapornik , roj 07.08.1961 naslov: Žigon, Žigon 6 4 Cvetko Žohar , roj 26.01.1964 naslov: Spodnja rečica, Spodnje rečica 128 5 Rudolf Mačkovšek , roj 26.01.1964 naslov: Mala Breza, Mala Breza 5 6 Irena Kovačič , roj 31.07.1970 naslov: Žigon, Žigon 21 7 Aljaž Krpič , roj29.07.1979 naslov: Laško, Čedejeva 6 8 Jasmina Pavčnik , roj 05.04.1985 naslov: Spodnja Rečica, Spodnja Rečica 120 31 6. ime liste: DESUS -DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE predlagatelj: DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 1 Matjaž Pikl , roj 07.01.1971 naslov: Laško, Šmohor 15a 2 Rajko Čižek , roj 15.08.1941 naslov: Radoblje, Radoblje 10c 3 Berta Dernovšek , roj 28.11.1943 naslov: Spodnja Rečica, Spodnja Rečica 91 4 Viljem Videc , roj 25.04.1943 naslov: Mala breza, Mala breza 35a 5 Franc Verbovšek , roj 29.06.1944 naslov: Zgornja Rečica, Zgornja Rečica 72 6 Marija Salobir , roj 17.07.1926 naslov: Trobni dol, Trobni dol 39 7 Franc Feldin , roj 18.10.1942 naslov: Marija Gradec, Marija Gradec 52 8 Jakob Krampl , roj 27.06.1941 naslov: Zgornja Rečica, Zgornja Rečica 60 7. ime liste: ZARES - NOVA POLITIKA predlagatelj: Zares - Nova politika 1 Ivan Medved , roj 19.05.1962 naslov: Olešče, Olešče 53b 8. ime liste: NEODVISNI STANKO SELIČ S PRIJATELJI predlagatelj: Marija Krajnc in skupina volivcev 1 Stanko Selič , roj 03.10.1953 naslov: Leskovca, Leskovca 4 2 Stanislav Pertinač , roj 13.04.1959 naslov: Šentrupert, Šentrupert 69 3 Majda Marguč , roj 22.09.1964 naslov: Olešče, Olešče 53b 9. ime liste: NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA predlagatelj: NSI - Nova Slovenija -Krščanska ljudska stranka 1 Roman Tušek , roj 12.03.1969 naslov: Reka, Reka 1 2 Anastazija Deželak , roj 23.10.1954 naslov: Trojno, Trojno 8 3 Miroslav Ivan Turk , roj 27.02.1946 naslov: Spodnja Rečica, Spodnja Rečica 94 4 Dragica Cverle , roj 03.11.1949 naslov: Radoblje, Radoblje 6a 5 Janez Zavšek , roj 17.02.1966 naslov: Vrh nad Laškim, Vrh nad Laškim 38a 6 Nives Vodišek , roj 20.07.1988 naslov: Stopce, Stopce 3 7 Martin Brečko , roj 30.01.1969 naslov: Mačkovec, Mačkovec 6 8 Franc Kovač , roj 30.11.1948 naslov: Male Grahovše, Male Grahovše 10 10. ime liste: SU - SLOVENSKA UNIJA predlagatelj: SU - Slovenska unija 1 Gvido Jeran , roj 03.05.1964 naslov: Zg. Rečica, Zg. Rečica 43 2 Edvard Videc , roj 01.10.1954 32 naslov: Šentrupert, Mala Breza 6 a 3 Marjeta Golouh , roj 24.04.1956 naslov: Zg. Rečica, Zg. Rečica 27 4 Jože Prah , roj 18.04.1956 naslov: Lahomno, Lahomno 17 5 Damjan Trbovc , roj 20.10.1980 naslov: Zg. Rečica, Zg. Rečica 88 6 Marinka Glas , roj 19.11.1957 naslov: Sp. Rečica, Sp. Rečica 47 7 Anton Bukovec , roj 26.06.1961 naslov: Sp. Rečica, Sp. Rečica 186 11. ime liste: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka 1 Srečko Lesjak , roj 11.01.1956 naslov: Sp. Rečica, Sp. Rečica 22 2 Martin Klepej , roj 28.07.1956 naslov: Šentrupert, Mala Breza 28 3 Martina Gradišnik , roj 13.10.1975 naslov: Velike Grahovše, Velike Grahovše 45 4 Damjan Deželak , roj 02.06.1984 naslov: Vrh nad Laškim, Vrh nad Laškim 27 5 Niko Zupanc , roj 12.09.1967 naslov: Velike Grahovše, Velike Grahovše 44 a 6 Mihaela Rudnik , roj 19.08.1965 naslov: Šentrupert, Šentrupert 29 7 Karmen Deželak , roj 15.04.1983 naslov: Šentrupert, Mala Breza 39 a 8 Marjeta Deželak , roj 06.07.1957 naslov: Harje, Harje 3 g VOLILNA ENOTA 3 (KS Rimske Toplice, Jurklošter, Sedraž, Zidani most) 1. ime liste: LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE predlagatelj: LDS - Liberalna demokracija Slovenije 1 Edita Mejač , roj 30.01.1960 naslov: Rimske Toplice, Trubarjevo nabrežje 17 2 Dejan Matek , roj 28.03.1975 naslov: Zidani Most, Zidani Most 29 c 3 Primož Razboršek , roj 21.05.1980 naslov: Brodnice, Brodnice 10 a 4 Natali Borinc , roj 01.02.1973 naslov: Rimske Toplice, Trubarjevo naselje 21 5 Alenka Starič , roj 07.08.1966 naslov: Belovo, Belovo 32 6 Aljaž Pepelnjak , roj 02.08.1991 naslov: Rimske Toplice, Globoko 11 e 7 Boris Gorišek , roj 31.03.1960 naslov: Veliko Širje, Veliko Širje 98 2. ime liste: MLADA MOČ OBČINE LAŠKO predlagatelj: Klemen Grešak in skupina volivcev 1 Matej Knez , roj 06.08.1981 naslov: Belovo, Belovo 26 a 2 Jakob Kozmus , roj 19.07.1984 naslov: Paneče, Paneče 3 3 Ksenija Zupanc , roj 12.04.1991 naslov: Globoko, Globoko 8 č 4 Benjamin Černoša , roj 01.11.1989 naslov: Sedraž, Govce 2 Lokalne volitve 5 Gregor Kristanc , roj 05.09.1986 naslov: Lokavec, Lokavec 59 6 Lucija Ajdič , roj 21.02.1990 naslov: Zidani Most, Zidani Most 10 7 Polona Aškerc , roj 05.12.1984 naslov: Senožete, Senožete 2 3. ime liste: DESUS -DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE predlagatelj: DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 1 Danijel Dobršek , roj 11.12.1953 naslov: Jurklošter, Mrzlo Polje 15a 2 Milena Počivalšek , roj 19.02.1946 naslov: Globoko, Globoko 8g 3 Branimir Pavčnik , roj 01.11.1937 naslov: Trnov Hrib, Trnov Hrib 1 4 Marjan Tržan , roj 08.09.1939 naslov: Veliko Širje, Veliko Širje 13 5 Branko Deželak , roj 05.08.1938 naslov: Brstovnica, Brstovnica 5a 6 Marija Cestnik , roj 27.10.1942 naslov: Brezno, Brezno 3c 7 Franci Klepej , roj 22.02.1959 naslov: Marijina vas, Marijina vas 15 4. ime liste: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA predlagatelj: SDS - Slovenska demokratska stranka 1 Aleksander Sabolčki , roj 27.03.1955 naslov: Rimske Toplice, Pašnica 8 2 Zdenka Fišer Mirč , roj 23.03.1952 naslov: Rimske Toplice, Lokavec 12 3 Sabina Klenovšek , roj 27.12.1981 naslov: Rimske Toplice, Povčeno 2 4 Alojz Sušin , roj 02.02.1950 naslov: Zidani Most, Obrežje 60 5 Milan Sevnšek , roj 10.05.1946 naslov: Jurklošter, Jurklošter 19 6 Zvonko Gračner , roj 08.06.1962 naslov: Laško, Belovo 3 a 7 Klavdija Hauptman , roj 12.08.1987 naslov: Laško, Belovo 4 e 5. ime liste: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA predlagatelj: SLS - Slovenska ljudska stranka 1 Janko Cesar , roj 25.11.1963 naslov: Mrzlo Polje, Mrzlo Polje 6A 2 Florjan Klopčič , roj 17.03.1974 naslov: Klenovo, Klenovo 5 3 Vesna Podbregar , roj 17.08.1973 naslov: Rimske Toplice, Trsteniška 9 4 Milena Kozmus , roj 12.10.1955 naslov: Paneče, Paneče 3 5 Marko Žveplan , roj 19.12.1957 naslov: Brodnice, Brodnice 7 6 Marko Koritnik , roj 28.02.1973 naslov: Veliko Širje, Veliko Širje 9 7 Milan Volavšek , roj 19.12.1957 naslov: Polana, Polana 16 6. ime liste: DRAGO ZUPAN - LISTA ZA RIMSKE TOPLICE predlagatelj: Zora Tičar in skupina volivcev 1 Drago Zupan , roj 23.07.1952 naslov: Rimske Toplice, Partizanska pot 1 Lokalne volitve 7. ime liste: SNS - SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA predlagatelj: SNS - Slovenska nacionalna stranka 1 Barbara Jerman , roj 25.05.1974 naslov: Sedraž, Sedraž 7 2 Aleš Jerman , roj 02.05.1963 naslov: Sedraž, Sedraž 10 3 Tine Pospeh , roj 08.09.1984 naslov: Sedraž, Sedraž 10 8. ime liste: NEODVISNI KANDIDAT MILAN VODIŠEK predlagatelj: Davor Vodišek in skupina volivcev 1 Milan Vodišek , roj 20.05.1946 naslov: Veliko Širje, Veliko Širje 39 9. ime liste: SU - SLOVENSKA UNIJA predlagatelj: SU - Slovenska unija 1 Janez Lavrič , roj 15.08.1946 naslov: Rimske Toplice, Trsteniška 5 2 Edvard Gračner , roj 12.03.1944 naslov: Jurklošter, Blatni vrh 31 3 Miroslava Sluga , roj 14.03.1947 naslov: Rimske Toplice, Sevce 13 a 4 Magdalena Turk , roj 26.02.1950 naslov: Rimske Toplice, Borovo 3 a 5 Jelena Tajhmeister , roj 22.12.1975 naslov: Rimske Toplice, Zdraviliška 9 10. ime liste: SD - SOCIALNI DEMOKRATI predlagatelj: SD - Socialni demokrati 1 Franc Lesičar , roj 01.07.1951 naslov: Lahov Graben, Lahov Graben 5 2 Marjan Gobec , roj 25.08.1958 naslov: Zidani Most, Zidani Most 28 a 3 Polona Dornik , roj 14.01.1956 naslov: Trnovo, Trnovo 1 4 Andrej Mlakar , roj 01.01.1948 naslov: Lokavec, Lokavec 30 5 Samo Lah , roj 20.01.1959 naslov: Globoko, Globoko 87 6 Pavla Prestor , roj 15.12.1947 naslov: Širje, Širje 10a 7 Željko Grofelnik , roj 09.12.1956 naslov: Blatni Vrh, Blatni Vrh 42 11. ime liste: ZARES - NOVA POLITIKA predlagatelj: Zares - Nova politika 1 Branko Borinc , roj 25.02.1976 naslov: Rimske Toplice, Trubarjevo naselje 21 2 Andrej Mažgon , roj 16.11.1948 naslov: Jurklošter, Blatni Vrh 14 12. ime liste: NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA predlagatelj: NSI - Nova Slovenija -Krščanska ljudska stranka 1 Jože Senica , roj 14.03.1960 naslov: Globoko, Globoko 84 2 Konrad Hladin , roj 17.04.1977 naslov: Mrzlo Polje, Mrzlo Polje 7 3 Mateja Rožej , roj 24.08.1974 naslov: Rimske Toplice, Zdraviliška cesta 23 4 Damijan Knez , roj 22.06.1972 naslov: Belovo, Belovo 21b Magda Guček , roj 22.10.1968 naslov: Brodnice, Brodnice 8a Jože Zupan , roj 14.02.1954 naslov: Rimske Toplice, Zdraviliška cesta 44 Damjan Cigolev , roj 03.07.1973 naslov: Veliko Širje, Veliko Širje 59 KANDIDATI ZA ČLANE SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI KS LAŠKO VOLILNA ENOTA 1 (voli se 3 člane) (Trubarjeva ulica (razen št. 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51), Pivovarniška ulica, Trubarjevo nabrežje (razen št. 23, 25, 27, 31, 33, 35), Na pristavi, Rožnik (razen št. od 4 do 22 in 14a), Kidričeva ulica, Valentiničeva cesta, Kajuhova ulica, Podhumska ulica, Pot na Kobivjek, Valvasorjev trg, Aškerčev trg, Orožnov trg, Savinjsko nabrežje, Pot na grad, Stegenškova ulica, Mestna ulica, Pod Gradom, Čopova ulica, Kopitarjeva ulica, Taborje, Cesta na Svetino, Ojstro, Tovsto od št. 1 do št. 8c in Ploščad prijateljstva) 1. Katja Leljak datum roj.: 27.01.1988 naslov: Laško, Pod Gradom 18 predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 2. Anton Krivec datum roj.: 15.04.1950 naslov: Laško, Kidričeva ulica 8 predlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 3. Jože Rajh datum roj.: naslov: predlagatelj: 29.08.1946 Laško, Kidričeva ulica 45 SD - SOCIALNI DEMOKRATI 4. Cvetka Terezija Sikovšek datum roj.: 20.07.1971 naslov: Ojstro, Ojstro 4 predlagatelj: Anton Vodišek in skupina volivcev 5. Marjan Grešak datum roj.: naslov: predlagatelj: 11.01.1950 Laško, Valentiničeva cesta 35 Darinka Grešak in skupina volivcev 6. Branko Trkulja datum roj.: 08.09.1965 naslov: Laško, Na pristavi 30 predlagatelj: Anton Vodišek in skupina volivcev 7. Stanislav Kužnik datum roj.: 21.10.1935 naslov: Laško, Podhumska 8 predlagatelj: Anton Vodišek in skupina volivcev VOLILNA ENOTA 2 (voli se 2 člana) (Rimska cesta, Podšmihel, Trg svobode, Zdraviliška cesta, Strmca od št. 48 do št. 70, Šmihel od št. 7 dalje in Celjska cesta) 1. Janez Pušnik Aleš datum roj.: 11.12.1976 naslov: Strmca, Strmca 51 predlagatelj: Anton Vodišek in skupina volivcev 2. Dejan Purnat predlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI datum roj.: 08.07.1971 naslov: Laško, Rimska cesta 2 3. Miroslava Košar datum roj.: 15.02.1947 naslov: Laško, Podšmihel 13 predlagatelj: Anton Vodišek in skupina volivcev VOLILNA ENOTA 3 (voli se 2 člana) (Badovinčeva ulica, Poženelova ulica, Pot na Šmohor, Debro, Šmihel od št. 1 do št. 6 in Cesta v Debro) 1. Gizela Podbregar datum roj.: naslov: predlagatelj: 27.12.1941 Laško, Badovinčeva ulica 6 Anton Vodišek in skupina volivcev 2. Tea Lipovšek predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA datum roj.: 01.08.1985 naslov: Laško, Pot na Šmohor 1 3. Alojz Požin datum roj.: 01.06.1957 naslov: Laško, Badovinčeva ulica 9 predlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI 4. Simon Golouh datum roj.: 16.12.1963 naslov: Debro, Debro 51 predlagatelj: Anton Vodišek in skupina volivcev 5. Peter Deželak datum roj.: 21.03.1964 naslov: Debro, Debro 18 predlagatelj: Anton Vodišek in skupina volivcev VOLILNA ENOTA 4 (voli se 2 člana) (Brstnik, Jagoče, Tovsto od št. 9 dalje, Doblatina, Požnica in Rifengozd) 1. Marjan Lokovšek datum roj.: 04.09.1963 naslov: Brstnik, Brstnik 7b predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 5 6 7 33 2. Martin Kokotec datum roj.: 16.08.1953 naslov: Rifengozd, Rifengozd 29a predlagatelj: Anton Vodišek in skupina volivcev 3. Franc Zupanc datum roj.: 24.02.1966 naslov: Doblatina, Doblatina 8 predlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI 4. Majda Križnik datum roj.: 14.02.1943 naslov: Jagoče, Jagoče 13b predlagatelj: Anton Vodišek in skupina volivcev VOLILNA ENOTA 5 (voli se 1 član) (Strmca od št. 1 dalje do št. 47 in od št. 71 dalje, Udmat, Bukovca in Kuretno) 1. Bogdan Grosar datum roj.: 26.06.1951 naslov: Strmca, Strmca 40 predlagatelj: Anton Vodišek in skupina volivcev 2. Franc Rajh datum roj.: 12.09.1953 naslov: Strmca, Strmca 103 predlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI KS REČICA VOLILNA ENOTA 1 (voli se 3 člane) (Spodnja Rečica od št. 2 do št. 130, Slivno, Cesta v Rečico in Sončna pot) 1. Jožef Šmerc datum roj.: 05.08.1947 naslov: Sp. Rečica, Sp. Rečica 47 predlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI 2. Matej Lavrinc datum roj.: 19.12.1968 naslov: Sp. Rečica, Sp. Rečica 27 predlagatelj: Silva Ivana Starc in skupina volivcev 3. Peter Krašovec datum roj.: 11.06.1948 naslov: Sp. Rečica, Sp. Rečica 34 predlagatelj: Silva Ivana Starc in skupina volivcev 4. Cvetko Žohar datum roj.: 26.01.1964 naslov: Sp. Rečica, Sp. Rečica 128 predlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 5. Martin Selič datum roj.: 12.07.1947 naslov: Laško, Sončna pot 1 predlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI 6. Urška Knez datum roj.: 24.06.1974 naslov: Laško, Cesta v Rečico 14 predlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI 7. Cvetka Mešel datum roj.: 21.05.1951 naslov: Sp. Rečica 38, Sp. Rečica 38 predlagatelj: Silva Ivana Starc in skupina volivcev VOLILNA ENOTA 2 (voli se 2 člana) (Spodnja Rečica od št. 131 dalje in Huda Jama) 1. Oton Starc datum roj.: 03.04.1930 naslov: Huda jama, Huda jama 8a predlagatelj: Silva Ivana Starc in skupina volivcev 2. Darko Trbovc datum roj.: 21.02.1961 naslov: Huda jama, Huda jama 18 predlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI 3. Bojan Bukovec datum roj.: 04.05.1987 naslov: Sp. Rečica, Sp. Rečica 186 predlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 4. Marija Lončar datum roj.: 19.03.1936 naslov: Spodnja Rečica, Spodnja Rečica 138 predlagatelj: Silva Ivana Starc in skupina volivcev 5. Roman Očko datum roj.: 23.07.1967 naslov: Huda jama, Huda jama 4 predlagatelj: Matjaž Pikl in skupina volivcev VOLILNA ENOTA 3 (voji se 3 člane) (Zgornja Rečica in Šmohor) 1. Marjan Belej datum roj.: 13.01.1964 naslov: Sp. Rečica, Sp. Rečica 6 predlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2. Matjaž Pikl datum roj.: 07.01.1971 naslov: Šmohor, Šmohor 15a predlagatelj: Silva Ivana Starc in skupina volivcev 3. Cveto Brod datum roj.: 12.06.1953 naslov: Zg. Rečica, Zg. Rečica 59 predlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI Lokalne volitve 4. Nataša Krašek datum roj.: 03.09.1976 naslov: Zg. Rečica, Zg. Rečica 56 predlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI 5. Franc Pušnik datum roj.: 07.01.1940 naslov: Zg. Rečica, Zg. Rečica 106 predlagatelj: Silva Ivana Starc in skupina volivcev 6. Ljudmila Krampl datum roj.: 10.01.1943 naslov: Zg. Rečica, Zg. Rečica 60 predlagatelj: Silva Ivana Starc in skupina volivcev 7. Milan Klenovšek datum roj.: 27.04.1960 naslov: Zg. Rečica, Zg. Rečica 81 predlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI KS MARIJA GRADEC VOLILNA ENOTA 1 (voli se 3 člane) (Marija Gradec, Radoblje, Plazovje, Modrič, Trubarjeva ulica št. 39, 41, 43, 45, 47, 49 in 51, Trubarjevo nabrežje št 23, 25, 27, 29, 31, 33 in 35 in Rožnik od št. 4 dalje) 1. Rajko Radosavljevič datum roj.: 15.07.1950 naslov: Plazovje, Plazovje 10a predlagatelj: Slavko Ojsteršek in skupina volivcev 2. Suzana Brečko datum roj.: 27.10.1979 naslov: Marija Gradec, Marija Gradec 31 predlagatelj: SNS - SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA 3. Marija Čater datum roj.: 29.11.1954 naslov: Marija Gradec, Marija Gradec 34 predlagatelj: Slavko Ojsteršek in skupina volivcev 4. Peter Hriberšek datum roj.: 11.03.1963 naslov: Radoblje, Radoblje 13 predlagatelj: Slavko Ojsteršek in skupina volivcev VOLILNA ENOTA 2 (voli se 2 člana) (Harje, Lahomno in Stopce) 1. Andreja Požin datum roj.: 25.08.1983 naslov: Lahomno, Lahomno 50 predlagatelj: Slavko Ojsteršek in skupina volivcev 34 Lokalne volitve 2. Nestl Kladnik datum roj.: 18.06.1965 naslov: Harje, Harje 6 predlagatelj: Slavko Ojsteršek in skupina volivcev VOLILNA ENOTA 3 (voli se 2 člana) (Gabrno, Lahomšek, Trojno in del naselja Laško: Še/cerjeva ulica, Keršetova ulica, Čedejeva ulica, Cesta na Gaberno, Cesta na Lahomšek in Na rebri) 1. Jožef Vodišek datum roj.: 12.11.1951 naslov: Trojno, Trojno 9 predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 2. Franc Bukovšek datum roj.: 18.08.1964 naslov: Trojno, Trojno 7 predlagatelj: Slavko Ojsteršek in skupina volivcev 3. Mateja Srebot datum roj.: 06.08.1972 naslov: Gabrno, Gabrno 11 predlagatelj: Slavko Ojsteršek in skupina volivcev VOLILNA ENOTA 4 (voli se 3 člane) (Tevče, Reka, Padež in Olešče) 1. Silva Zupanc datum roj.: 02.01.1988 naslov: Reka, Reka 35 predlagatelj: Karl Jančič in skupina volivcev 2. Renata Dermota datum roj.: 22.02.1973 naslov: Olešče, Olešče 14a predlagatelj: Slavko Ojsteršek in skupina volivcev 3. Ferdinand Hercog datum roj.: 14.08.1960 naslov: Tevče, Tevče 8 predlagatelj: Slavko Ojsteršek in skupina volivcev 4. Ivan Frece datum roj.: 26.05.1975 naslov: Olešče, Olešče 67 predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 5. Martin Brečko datum roj.: 11.11.1956 naslov: Reka, Reka 19a predlagatelj: Slavko Ojsteršek in skupina volivcev KS VRH NAD LAŠKIM VOLILNA ENOTA 1 (voli se 3 člane) (Gozdec, Kladje, Leskovca, Male Grahovše in Vrh nad Laškim) 1. Stanko Selič datum roj.: 03.10.1953 naslov: Leskovca, Leskovca 4 predlagatelj: Jožef Knez in skupina volivcev 2. Franjo Aškerc datum roj.: 05.09.1965 naslov: Kladje, Kladje 2 predlagatelj: Jožef Knez in skupina volivcev 3. Sonja Štorman datum roj.: 13.08.1962 naslov: Vrh nad Laškim, Vrh nad Laškim 28a predlagatelj: Jožef Knez in skupina volivcev VOLILNA ENOTA 2 (voli,se 1 član) (Selo nad Laškim in Žigon) 1. Robert Knez datum roj.: 24.05.1978 naslov: Žigon, Žigon 2a predlagatelj: Jožef Knez in skupina volivcev VOLILNA ENOTA 3 (voli se 1 član) (Velike Gorelce in Laška vas) 1. Janko Tovornik datum roj.: 23.01.1961 naslov: Velike Gorelce, Velike Gorelce 10a predlagatelj: Jožef Knez in skupina volivcev VOLILNA ENOTA 4 (voli se 2 člana) (Velike Grahovše) 1. Martina Gradišnik datum roj.: 13.10.1975 naslov: Velike Grahovše, Velike Grahovše 45 predlagatelj: Jožef Knez in skupina volivcev 2. Mitja Gračner datum roj.: 12.01.1989 naslov: Velike Grahovše, Velike Grahovše 9 predlagatelj: Jožef Knez in skupina volivcev 3. Jožica Kristanšek datum roj.: naslov: predlagatelj: 22.11.1974 Velike Grahovše, Velike Grahovše 47 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA KS ŠENTRUPERT VOLILNA ENOTA 1 (voli se 3 člane) (Mačkovec in Šentrupert) 1. Boštjan Knafelc datum roj.: 07.08.1984 naslov: Mačkovec, Mačkovec 13 predlagatelj: Janez Pertinač in skupina volivcev 2. Peter Gradič datum roj.: 20.02.1963 naslov: Šentrupert, Šentrupert 29 predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 3. Drago Ocvirk datum roj.: 26.09.1958 v naslov: Šentrupert, Šentrupert 93d predlagatelj: Adam Jecl in skupina volivcev 4. Peter Ojsteršek datum roj.: 30.04.1953 naslov: Šentrupert, Šentrupert 23 predlagatelj: Helena Videc in skupina volivcev 5. Vinko Marot datum roj.: 25.10.1958 v naslov: Šentrupert, Šentrupert 57 predlagatelj: Stanislav Petinač in skupina volivcev VOLILNA ENOTA 2 (volita se 2 člana) (Mala Breza) 1. Franc Planko datum roj.: naslov: predlagatelj: 17.10.1966 Mala breza, Mala breza 50 Janez Pertinač in skupina volivcev 2. Martin Pušnik datum roj.: 07.08.1956 naslov: Mala breza, Mala breza 26a predlagatelj: Helena Videc in skupina volivcev 3. Cvetka Zdovc datum roj.: 13.01.1967 naslov: Mala breza, Mala breza 51 predlagatelj: Helena Videc in skupina volivcev VOLILNA ENOTA 3 (voli se 2 člana) (Curnovec in Trobni Dol) 1. Stanislav Bratec datum roj.: 19.04.1957 naslov: Trobni dol, Trobni dol 29a predlagatelj: Janez Pertinač in skupina volivcev 2. Mojca Pušnik datum roj.: 20.03.1977 naslov: Trobni dol, Trobni dol 13 predlagatelj: Janez Pertinač in skupina volivcev 3. Drago Pušnik datum roj.: 17.09.1959 naslov: Trobni dol, Trobni dol 36 predlagatelj: Stanislav Petinač in skupina volivcev 35 HM ■■■■■■■■■ KS RIMSKE TOPLICE VOLILNA ENOTA 1 (voli se 3 člane) (Globoko, Povčeno, Toplice, Senožete, Strensko, Gračnica od št. 1 do št. 23, Lože od št. 5 do št. 7, Sevce, Šmarjeta, Pod Kojzico, Jesenova ravan, Partizanska pot, Završnikova cesta, Cankarjeva ulica, Naselje 22. maja, Pod Lurdom, Poljane, Revirska cesta in Zdraviliška cesta št. 1, 2, 3, 4, 6, 8, 10, 12) 1. Zvone Tovornik datum roj.: 12.11.1975 naslov: Povčeno, Povčeno 2 predlagatelj: Marija Vidmar in skupina volivcev 2. Mira Marinko datum roj.: 20.09.1967 naslov: Rimske Toplice, Sevce 2 predlagatelj: Aleksander Sabolčki in skupina volivcev 3. Darko Fistrič datum roj.: 24.06.1970 naslov: Rimske Toplice, Senožete 6 predlagatelj: NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 4. Lado Vorina datum roj.: 05.01.1962 naslov: Strensko, Strensko 11 predlagatelj: Marija Vidmar in skupina volivcev 5. Marija Mastnak datum roj.: 17.01.1952 naslov: Rimske Toplice, Zdraviliška cesta 3 predlagatelj: Aleksander Sabolčki in skupina volivcev 6. Karol Počivalšek Drago datum roj.: 23.05.1945 naslov: Rimske Toplice, Globoko 8g predlagatelj: Milena Počivalšek in skupina volivcev 7. Boštjan Počivalšek datum roj.: 01.12.1972 naslov: Rimske Toplice, Globoko 8g predlagatelj: Kristina Počivalšek in skupina volivcev 8. Saša Omahna datum roj.: 30.05.1982 naslov: Rimske Toplice, Pod Kojzico 12b predlagatelj: Marija Vidmar in skupina volivcev 9. Daniel Pavčnik datum roj.: 29.03.1968 naslov: Rimske Toplice, Globoko 8c predlagatelj: Aleksander Sabolčki in skupina volivcev ENOTA 2 (voli se 2 člana) (Borovo, Zdraviliška cesta št. 5, 7, 9, 11 in od št. 13 dalje, Ulica talcev, Aškerčeva cesta, Ulica XIV. divizije, Trubarjevo naselje, Stare Ogeče, Pot na Kopitnik, Tovornikova ulica, Čanžekova ulica, Trsteniška ulica, Pod Sedovcem in Pašnica) 1. Marija Sluga datum roj.: 24.07.1960 naslov: Rimske Toplice, Ulica XIV. divizije 6 predlagatelj: Aleksander Sabolčki in skupina volivcev 2. Valentina Pavlinc datum roj.: 27.02.1967 naslov: Rimske Toplice, Trubarjevo naselje 15 predlagatelj: NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 3. Andrej Ajdnik datum roj.: 22.12.1967 naslov: Rimske Toplice, Zdraviliška cesta 34a predlagatelj: NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA VOLILNA ENOTA 3 (voli se 3 člane) (Konc, Laziše, Zabrež, Dol pri Laškem, Škofce, Brodnice, Gračnica od št. 24 dalje, Lokavec, Vodiško, Brstovnica in Lože od št. 1 do št. 4a in od št. 8 dalje) 1. Lidija Obrez datum roj.: 27.09.1977 naslov: Lokavec, Lokavec 4a predlagatelj: NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 2. Martin Mirč datum roj.: 02.10.1955 naslov: Lokavec, Lokavec 12 predlagatelj: Aleksander Sabolčki in skupina volivcev 3. Alojzij Klepej datum roj.: 02.04.1974 naslov: Laziše, Laziše 1a predlagatelj: NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 4. Kristina Krašovec datum roj.: 07.10.1982 naslov: Škofce, Škofce 2 predlagatelj: Marija Vidmar in skupina volivcev 5. Katja Buček datum roj.: 05.03.1992 naslov: Rimske Toplice, Brstovnica 7b predlagatelj: Aleksander Sabolčki in skupina volivcev Lokalne volitve KS JURKLOŠTER VOLILNA ENOTA 1 (voli se 3 člane) (Jurklošter, Lahov Graben in Lipni Dol) 1. Otmar Lapornik datum roj.: 27.02.1943 naslov: Lipni dol, Lipni dol 8a predlagatelj: Robert Lesičar in skupina volivcev 2. Franc Lesičar datum roj.: 01.07.1951 naslov: Lahov graben, Lahov graben 5 predlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI 3. Dušan Stopinšek datum roj.: 27.10.1958 naslov: Lahov graben, Lahov graben 40 predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 4. Gašper Palčnik datum roj.: 10.01.1968 naslov: Lahov graben, Lahov graben 23 predlagatelj: Robert Lesičar in skupina volivcev 5. Zlatka Vešligaj datum roj.: 04.09.1979 naslov: Jurklošter, Jurklošter 16 predlagatelj: Robert Lesičar in skupina volivcev VOLILNA ENOTA 2 (voli se 3 člane) (Blatni Vrh, Marijina vas in Mrzlo Polje) 1. Silva Brečko datum roj.: 01.01.1971 naslov: Marijina vas, Marijina vas 24 predlagatelj: Robert Lesičar in skupina volivcev 2. Janko Cesar datum roj.: 25.11.1963 naslov: Mrzlo polje, Mrzlo polje 6a predlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 3. Danijel Dobršek datum roj.: 11.12.1953 naslov: Mrzlo polje, Mrzlo polje 15a predlagatelj: Robert Lesičar in skupina volivcev 4. Franc Gračner datum roj.: 24.01.1974 naslov: Blatni vrh, Blatni vrh 31 predlagatelj: Robert Lesičar in skupina volivcev 5. Janja Cesar datum roj.: 09.11.1984 naslov: Mrzlo polje, Mrzlo polje 6a 36 Lokalne volitve predlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 6. Željko Grofelnik datum roj.: 09.12.1956 naslov: Blatni vrh, Blatni vrh 4 predlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI 7. Srečko Razboršek datum roj.: 23.01.1974 naslov: Marijina vas, Marijina vas 20 predlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA VOLILNA ENOTA 3 (voli se 2 člana) (Polana) 1. Marjeta Lesičar datum roj.: 23.08.1967 naslov: Polana, Polana 4 predlagatelj: Robert Lesičar in skupina volivcev 2. Ljuba Krajnc datum roj.: 04.12.1942 naslov: Polana, Polana 69 predlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI 3. Rado Vidmar datum roj.: 05.02.1977 naslov: Polana, Polana 39 predlagatelj: Robert Lesičar in skupina volivcev VOLILNA ENOTA 4 (voli se 1 član) (Paneče) 1. Alojz Kozmus datum roj.: 04.05.1952 naslov: Paneče, Paneče 3 predlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2. Ivan Klenovšek datum roj.: 16.12.1966 naslov: Paneče, Paneče 46 predlagatelj: Robert Lesičar in skupina volivcev KS SEDRAŽ VOLILNA ENOTA 1 (voli se 3 člane) (Sedraž, Klenovo, Govce, Trnovo in Trnov Hrib) 1. Dragan Jazbinšek datum roj.: 02.06.1976 naslov: Trnovo, Trnovo 7b predlagatelj: Marko Peklar in skupina volivcev 2. Jožef Koprivc datum roj.: 18.04.1966 naslov: Sedraž, Sedraž 10a predlagatelj: Ivan Klopčič in skupina volivcev 3. Martina Dernovšek datum roj.: 31.08.1965 naslov: Trnovo, Trnovo 4 predlagatelj: Ivan Klopčič in skupina volivcev 4. Barbara Jerman datum roj.: 25.05.1974 naslov: Sedraž, Sedraž 7 predlagatelj: Marko Peklar in skupina volivcev 5. Vida Šalamon datum roj.: 14.04.1948 naslov: Trnovo, Trnovo 23 predlagatelj: Marko Peklar in skupina volivcev 6. Benjamin Černoša datum roj.: 01.11.1989 naslov: Govce, Govce 2 predlagatelj: Ivan Klopčič in skupina volivcev VOLILNA ENOTA 2 (voli se 3 člane) (Belovo in Brezno) 1. Martin Tramšek datum roj.: 13.09.1964 naslov: Belovo, Belovo 21a predlagatelj: Ivan Klopčič in skupina volivcev 2. Janko Plahuta datum roj.: 15.04.1958 naslov: Belovo, Belovo 17 predlagatelj: Jožef Lapornik in skupina volivcev 3. Dejan Lipovšek datum roj.: 06.05.1979 naslov: Brezno, Brezno 13 predlagatelj: Marko Peklar in skupina volivcev 4. Drago Podreberšek datum roj.: 25.09.1952 naslov: Belovo, Belovo 15 predlagatelj: Ivan Klopčič in skupina volivcev 5. Petra Hauptman datum roj.: 23.01.1985 naslov: Belovo, Belovo 4e predlagatelj: Ivan Klopčič in skupina volivcev 6. Stanislav Pušnik datum roj.: 03.03.1952 naslov: Belovo, Belovo 13 predlagatelj: Zvonko Gračner in skupina volivcev KS ZIDANI MOST VOLILNA ENOTA 1 (voli se 2 člana) (Veliko Širje) 1. Mateja Jurkošek datum roj.: 30.04.1981 naslov: Veliko Širje, Veliko Širje 25 predlagatelj: Zlata Strel in skupina volivcev 2. Milan Vodišek datum roj.: 20.05.1946 naslov: Veliko Širje, Veliko Širje 39 predlagatelj: Davor Vodišek in skupina volivcev 3. Benjamin Bohorč datum roj.: 22.08.1930 naslov: Veliko Širje, Veliko Širje 66 predlagatelj: Mirko Strel in skupina volivcev 4. Damjan Cigole datum roj.: 03.07.1973 naslov: Veliko Širje, Veliko Širje 59 predlagatelj: Zlata Strel in skupina volivcev VOLILNA ENOTA 2 (voli se 2 člana) (Zidani Most od št. 24 dalje) 1. Željko Ljubešek datum roj.: 01.04.1967 naslov: Zidani Most, Zidani Most 30 predlagatelj: Zlata Strel in skupina volivcev 2. Tatjana Matek datum roj.: 05.01.1959 naslov: Zidani Most, Zidani Most 29d predlagatelj: Zlata Strel in skupina volivcev VOLILNA ENOTA 3 (voli se 1 član) (Obrežje pri Zidanem Mostu) 1. Anton Flis datum roj.: 27.07.1970 naslov: Obrežje pri Zidanem Mostu, Obrežje pri Zidanem Mostu 6 predlagatelj: Zlata Strel in skupina volivcev VOLILNA ENOTA 4 (voli se 2 člana) (Širje, Suhadol in Zidani Most od št. 1 do št. 21) 1. Igor Tovornik datum roj.: 28.09.1975 naslov: Zidani Most, Zidani Most 10 predlagatelj: Davor Vodišek in skupina volivcev 2. Simon Mekše datum roj.: 29.07.1972 naslov: Zidani Most, Zidani Most 10 predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 3. Janez Krivec datum roj.: 12.03.1956 naslov: Zidani Most, Zidani Most 18 predlagatelj: Zlata Strel in skupina volivcev OBČINSKA VOLILNA KOMSIJA LAŠKO 37 Kandidati za župana se predstavijo DANIJEL LAPORNIK i Spoštovane občanke in občani! Verjetno sem številne med vami, kakor tudi svoje najbližje, prijatelje in sorodnike, presenetil z odločitvijo, da kandidiram za župana Občine Laško. Zakaj presenetil? Zadnjih deset let sem uspešno deloval na odgovornem delovnem mestu v Pivovarni Laško in vsem, ki me poznajo, je bilo samoumevno, da bo šla moja pot v tej smeri naprej. Tudi sam sem bil do nedavnega mnenja, da moja politična kativnost ne bo presegla meja dosedanjega udejstvovanja. In vendar, kaj me je spodbudilo, da kandidiram? Konec lanskega leta smo se v krogu strankarskih kolegov odločili, da stranka Socialnih demokratov ponudi kandidata za župana na tokratnih lokalnih volitvah. Potrebovali smo kandidata s svežimi idejami, močnim motivom, s čutom za sočloveka in pripravljenega stopiti pred ljudi, torej živeti z njimi. Po daljšem tehtnejšem razmisleku, pogovoru z družino, nagovoru strankarskih kolegov, me je pričela voditi neka notranja sila, ki mi je dala polet. Sedaj sem tu, pred vami, in ponujam vam nekaj osnovnih smernic mojega delovanja kot župana: - večja povezanost občinskih in gospodarskih dejavnosti s ciljem vzpostaviti stabilno gospodarsko okolje in zadovoljiti potrebe občanov ter obiskovalce občine Laško kot turistične destinacije (infrastruktura, športni park, razvoj podeželja ...); - spodbujanje različnih interesnih skupin k aktivnostim za uveljavljanje temeljnih človeških vrednot ter skrb za zagotavljanje boljših pogojev za življenje vseh starostnih struktur, predvsem pa mladih in starejših (socialna stanovanja, dodatne ugodnosti za mlade družine, nov dom starejših, pomoč na domu); - razumeti mlade, jih spodbujati in nuditi podporo pri uresničevanju njihovih podjetniških idej (dodatne subvencije za podjetniške ideje, skladne s strateškim razvojem občine); - skrb za čisto, zeleno in varno okolje. Za boljši jutri združujem tri pomembna področja - ohranjanje tradicije, možnost razvoja in kreiranje mesta in občine vzajemno z občani. Zato je naša nova pot jasna: »SKUPAJ ODGOVORNO ZA NAŠO PRIHODNOST« Pri izvajanja nalog sem med sodelavci vedno veljal za pogumnega, odločnega in usmerjenega k uresničevanju strateških ciljev. Spoznal sem, da imam prav zdaj priložnost, da svoje znanje in izkušnje uporabim še na drugih področjih, torej v svoji občini, v kateri živim že vse življenje in v kateri sem uresničil že kar nekaj ambicij! V kandidaturo se podajam s pogumom in strastjo športnika, ki drugih kandidatov ne gleda kot nasprotnike, ampak kot tekmece. Tokrat o rezultatu ne bodo odločali koši ali goli, temveč VI, cenjene občanke in občani! Verjemite mi, moji izzivi so trdni in me bodo skozi celotno mandatno obdobje motivirali k uresničevanju naših skupnih ciljev. Želimo in zaslužimo si boljšo, moderno občino! Dragi Laščani, vsi krajani in vaščani Občine Laško, naj nas vodijo pogum, odločnost in povezanost med ljudmi! V zadovoljstvo in ponos mi bo ŽIVETI IN USTVARJATI Z VAMI! Vaš Danijel Lapornik Spoštovane bralke in bralci! V Občini Laško smo v preteklem mandatu uspeli v veliki meri reorganizirati delo ter oblikovati delovne skupine zaposlenih ter zunanjih sodelavcev, ki imajo točno določene cilje, odgovornosti ter naloge. Svoje vodstvene in organizacijske izkušnje sem iz podjetništva prenesel v okolje občinske uprave, kar se je izkazalo za dobro potezo. Verjamem, da lahko v prihodnosti dosegamo še boljše rezultate. Bistveno je vzpodbujanje mladih ter vključevanje vseh prebivalcev ter društev v aktivnosti lokalne skupnosti, saj takšno medgeneracijsko sožitje daje najboljše rezultate. Glede izgradnje javne infrastrukture se lahko danes pohvalimo z bistveno izboljšano oskrbo prebivalstva z vodo, izboljšanim stanjem požarne varnosti, zdravstvene oskrbe, javne razsvetljave ter tudi z boljšo komunalno opremljenostjo zemljišč ter objektov. S takšnim tempom zmoremo in lahko nadaljujemo na vseh področjih tudi naprej. V prihodnosti nameravamo veliko pozornosti nameniti varčevanju z energijo na vseh objektih v lasti Občine Laško in kolikor bo to mogoče pri tem pomagati tudi drugim. Razvoj naj bo vsesplošen, enakomerno porazdeljen za vse naše prebivalce in naj se pri tem upošteva glas stroke ter ljudi. Občina Laško je v zadnjih štirih letih veliko postorila tudi na področju šolske in FRANC ZDOLŠEK predšolske vzgoje ter izobraževanja. V prihodnosti pa bomo realizirali projekt novih prostorov glasbene šole ter ob pridobljenih državnih^ sredstvih MŠŠ tudi za nove prostore OŠ Antona Aškerca v Rimskih Toplicah s telovadnico. Čaka nas še reševanje položaja šolskih in predšolskih otrok na Vrhu nad Laškim, česar se nameravamo čim prej lotiti. Izboljšali smo cestne povezave znotraj občine ter si aktivno prizadevali za uvrstitev sanacij državnih cest v državne proračune. V prihodnosti nas čaka ogromno potrebnih investicij, namenjenih vzdrževanju in izbojšanju občinskih cest. Za hitrejši razvoj turizma, še posebej zdravilišč, bo ureditev nove kolesarske steze ob reki Savinji. Kot smo v zadnjih dneh videli, je treba nadaljevati s spodbujanjem države pri investiciji v poplavno varnost Laškega, ki je po mojem mnenju najbolj poplavno ogroženo mesto v tem trenutku ob reki Savinji. Ne gre samo za reševanje vprašanja marijagraškega ovinka, ampak za vprašanje celotnega sistema varnostnih ukrepov na območju naše občine v povezavi s sanacijami znanih plazov. Čaka nas veliko aktivnosti, da naredimo mesto Laško in našo občino Laško čim bolj varno. V obdobju zadnjega mandata smo pridobili skoraj za dva občinska proračuna izvenproračunskih investicijskih sredstev. Pri vseh izvedenih investicijah je dolgoročna zadolženost naše občine manjša, kot je bila ob začetku mojega mandata. Tako menim, da lahko Občina Laško v naslednjih štirih letih napravi nadaljnje razvojne korake, ki bodo v korist prebivalcem ter gospodarstvu. V našem razvoju ne smemo pozabiti na posameznika, družino, gospodarske subjekte, splošne koristi ter številne dejavnike, ki dajejo življenje naši občini. Nič nam ne pomagajo novi in lepi objekti, če so prazni. V mesto Laško in našo občino je trebna vračati življenje in ga spodbujati, kolikor je to mogoče. Pomembno je, da Občina Laško ne bo le med najbolj razvitimi občinami v Sloveniji, ampak tudi med najprijetnejšimi za ljudi. SKUPAJ NAPREJ! Franc Zdolšek Kandidati za župana se predstavijo ANDREJ MAVRI Program razvoja Laškega 1. Laško - prepoznavna občina z bogato turistično ponudbo in zdravim načinom življenja; 2. Širokopasovni informacijski sistem na celotnem območju občine; 3. Protipoplavna varnost; 4. Izgradnja obrtne cone v Rečici kot osnova za nova delovna mesta; 5. Razvoj podeželja in telesnokulturni objekti kot podpora razvoju turizma; 6. Ureditev cestne povezave Šentruperta, Sedraža in mostu v Rimskih Toplicah; 7. Sprememba koncepta turistične prireditve Pivo cvetje; SDS Laško mora naprej! SREČKO LESJAK 4 LAŠKO MORA NAPREJ! Sem Srečko Lesjak, rojen 11. 1. 1956 v Celju. Z ženo in hčerko stanujemo v Sp. Rečici skupaj z mamo, bolj znano kot kranjceljpinterico Marico. Kot magister s področja elektrotehnike sem zaposlen na delovnem mestu pom. dir. Sektorja za prenosno omrežje v Elektro-Slovenija, d. o. o. Domala 20 let sem bil kapetan vseh kategorij laških košarkarskih moštev, igral in bil trener KK Prebold in GD Hrastnik ter desetletje pomočnik trenerja v KK Zlatorog Laško. Z veterani KK Zlatorog uspešno igramo na svetovnih in evropskih prvenstvih. Napisal sem 23 strokovnih referatov, 299 člankov in sedem knjig. Med devetimi odmevnejši-mi slovenskimi strokovnimi priznanji sem leta 2005 prejel srebrni grb Občine Laško in dvakrat zlato lilijo Občine Laško za športne dosežke. Sem tudi član Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Na pobudo OO SDS Laško sem sprejel kandidaturo za župana z željo poenotenja razvoja celotne, saj menim, da Laško v zadnjem obdobju zaostaja za primerljivimi občinami, zato je moj moto: »LAŠKO MORA NAPREJ«. Prednostne naloge v naslednjem mandatu • prioritetna rešitev poplavne ogroženosti občine Laško, kajti podnebne spremembe pretijo s katastrofami, • preprečitev gradnje avtoceste na do sedaj predlaganih mikrolokacijah in aktivno vključitev v izbiro nove trase na območjih občin, kjer bosta zagotovljeni ustrezna kakovost življenja bližnjih občanov in primerna povezava s kraji naše občine, • zagotovitev stavbnih zemljišč za razvoj programa poslovno-obrtne cone, ki prinaša nova delovna mesta, • razvoj in razširitev integriranega turizma skupaj z zdraviliškim in razvoj podeželskega turizma, • razvoj trgovske dejavnosti in pridobitev investitorjev za gradnjo novih trgovskih objektov, • razširitev poletnih kulturno/zabavnih prireditev na celotno občino z vrhuncem praznikom Piva in cvetja, prenova starega mestnega jedra in ureditev umetnostne galerije mag. Andreja Ajdiča v Laškem, skladen razvoj in zmanjševanje razlik v kakovosti bivanja vseh občanov ter reševanje socialnih in stanovanjskih stisk, spodbujanje vseh ukrepov na področju okoljskih sprememb, ki varujejo okolje, varčevanje z energijo, programi, ki zagotavljajo obnovo in razvoj komunalne, vodovodne in prometne infrastrukture, sodobne lokalne ceste, varen in učinkovit promet ter zagotavljanje zadostnih parkirnih mest z brezplačnim parkiranjem za občane in prijazno redarsko službo, katere vloga bo pomoč in ne zgolj nadzor, učinkovitejše črpanje evropskih kohezijskih skladov in državnih sredstev, obuditev podeželja s spodbujanjem samozaposlitve na kmetijah s pomočjo programov kmetijstva, programi, ki podpirajo vlaganja v šolstvo, šport, turizem in kulturo, večjo odgovornost občine pri skrbi za mladino, starejše in društva ter dodelitev prostorov, ki jim bodo omogočili normalno delovanje in razvoj v občini. Srečko Lesjak 39 eSUS DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Občinski odbor Laško Brez nas ne gre. eSUS Živeti bolje. Naročnik oglasa: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Volilni oglasi ODLOČNEJE V RAZVOJ OBČINE LAŠKO Z bolj angažiranim pristopom in večjo strokovnostjo bomo sledili viziji uveljaviti občino Laskov Sloveniji in širšem prostoru prepoznavno z bogato turistično ponudbo in zdravim načinom življenja Bogatemu delovanju naših občank in občanov v številnih društvilr združenjih in klubih, ki dajejo vsebino življenja v naših krajih in vaseh, bomo namenili več pozornosti in spoštovanja. Z odločnejšim zagonom razvoja bomo dokončali projekte, ki so v teku in se lotili projektov; ki že dolgo čakajo na realizacijo Tu mislimo na izgradnjo širokopasovnega informacijskega omrežja, na obnovo kartuzije v Jurkloštru na dokončanje sistema vodo oskrbe, izgradnjo telovadnice in razširitev šole v Rimskih Toplicah izgradnjo obrtne cone v Rečici ter na izboljšavo poplavne varnosti. Ob tem bomo pripravili projekte s katerimi bomo izboljšali cestno povezavo in prometno varnost, izpolnili dolgoletno željo po izgradnji nogometnega igrišča v Laškem, potrebo po posodobitvi dvorane Treh lilij za uporabo gibalno oviranih oseb in željo Laščanov. da bomo bučnejši del prireditve Pivo - Cvetje premestili iz starega mestnega jedra na obrobje v Jagoče. Želimo živeti v občini, na katero bomo vsi ponosni. Naročnik oglasa: SLOVENSKA UNIJA www. sloven ska unija, si Volilni oglasi Naročnik oglasa: NOVA SLOVENIJA - KRSCANSKA LJUDSKA STRANKA Volite nas, da ne bo izgubljen Vaš glas Volilna enota I mag. Branko Štremfelj Marjan Grešak Sanja Savič Janez Burger Matija Kovačič Andreja Belej Damijan Ulaga Mateja Marija Belej Volilna enota II Volilna enota III mag. Roman Tušek Anastazija Deželak Miroslav Ivan Turk Dragica Cverle Janez Zavšek Nives Vodišek Martin Brečko Franc Kovač Blizu ljudem Jože Senica Konrad Hladin Mateja Rožej Damijan Knez Magda Guček Jože Zupan Damjan Cigole 1rs/ Naročnik oglasa: SOCIALNI DEMOKRATI II 41 Volilni oglasi I L volilna enota S 1. Klemen Grešak 2. Vesna Vodišek Razboršek 3. Janez Benedek 4. Tadej Korber 5. Simona Dergan 6. Zan Zdolšek 7. Tomaž KJemenčič 2. volilna enota 1. Andrej Medved 2. Matej Spec 3. Marjetka Knez 4. Janez Slapšak 5. Anja Ulaga 6. Matej Marot 7. Vesna Bezgovšek 8. Jasmina Jančič 3. volilna enota 1. Matej Knez 2. Jaka Kozmus 3. Ksenija Zupanc 4. Benjamin Cernoša 5. Gregor Kristane 6. Lucija Ajdič 7. Polona Aškerc L2> Spoštovani! Za nami so štiri leta dela v Občinskem svetu Občine Laško, v katerih smo s svojimi dejanji ter idejami prispevali k hitrejšemu napredku naše občine. Menimo, da smo pripomogli k uresničitvi številnih dolgoletnih želja naših občanov. Svoje delo želimo v tej smeri nadaljevati tudi v naslednjem mandatu. Delo v preteklem mandatu je bilo usmerjeno k uresničevanju in izpolnjevanju dolgoletnih želja naših občanov. Marsikaj je še potrebno storiti, vendar želimo v naslednjem mandatu intenzivneje nadaljevati delo na področju vsesplošnega razvoja nase občine. V prihodnosti naše lokalne skupnosti je potrebno zagotoviti prostor tudi otrokom, mlajšim, mladim družinam ter tistim, ki so vpeti v nenehno bitko s časom in delom, hkrati pa gojiti medgeneracijski dialog, ki bogati življenje v naši skupnosti. Naše življenje je prekratko, da bi zgolj sedeli in tarnali nad usoda Vsak polnoletni prebivalec te občine ima na lokalnih volitvah moč, da pokaže kakšno pot si želi v naši lokalni skupnosti. Ni vseeno, za koga se odločamo ter kakšni so razlogi, da ga podpiramo. Mi želimo takšno prihodnost naše občine, kakršna je predstavljena v našem programu za naslednja štiri leta. Na volitvah sodelujemo zato, ker želimo služiti v dobro naše občine in v dobro naše prihodnosti. M Mlada moč občine Laško na letošnjih volitvah podpira Franca Zdolška kot kandidata Mlada »župan». Za dobro naše prihodnosti! www.mmol.si Ker smo tukaj doma Naročnik oglasa: KLEMEN GREŠAK 42 Volilni oglasi VOLILNA ENOTA 2 1. DANIJELA ZUPAN Danijela Zupan je bila rojena 5. 10. 1965 v družini Tovornik v Rimskih Toplicah, že 18 let pa živi v Laškem. Je mati dveh otrok, študentke in dijaka, ki je tudi vrhunski športnik in član slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju. Danijela je po poklicu ekonomska tehnica, socialna delavka ter univ. dipl. sociologinja kadrovskega in socialnega managmenta, obenem je pesnica in pisateljica ter avtorica številnih leposlovnih del. Kot zagovornica resnice, pravice in načel demokratične družbe verjame, da lahko s svojim socialnim čutom pomaga oblikovati boljši svet. V okviru SDS deluje v odborih Strokovnega sveta, je slušateljica Akademije dr. Jožeta Pučnika in od 21. maja 2010 predsednica IO OO SDS Laško. Zavzema se za: prednostne zaposlitve občanov in krajanov pri obstoječih in novih projektih; večji poudarek na pridobivanju evropskih nepovratnih sredstev pri razvoju podeželja in drobnega gospodarstva v občini; formiranje štipendijskega sklada občine za nadarjene mlade športnike in umetnike; večjo zaščito socialno odrinjenih občanov; na področju kulture povezovanje z našimi rojaki zunaj meja matične domovine. 2. MAJDA ZAVŠEK - URBANČIČ Majda Zavšek - Urbančič je bila rojena 13. 8. 1956, po poklicu je univ. dipl. inž. kmetijstva. Poročila se je v Laško, je mati dveh odraslih otrok in babica dveh vnučkov. Zaposlena je bila v KZ Laško kot pospeševalka, kot predstavnica kmetov pa je bila tudi delegatka Zbora združenega dela nekdanje Skupščine. Nato je bila vodja kmetijske šole v Šentjurju, na Občini Laško pozneje zaposlena kot kmetijska in vodnogospodarska inšpektorica in tudi predsednica sindikata ter vodila tudi postopke denacionalizacije. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bila vodja Sektorja za šolstvo in vodja Sektorja za naravne nesreče, med predsedovanjem Slovenije Evropski uniji je bila članica vladne delovne skupine za pripravo podnebno- energetskega paketa in članica državne delegacije na srečanju kmetijskih ministrov v Franciji. Udeleževala se je različnih mednarodnih konferenc o kriznem upravljanju in zavarovanju v kmetijstvu. Danes je na delovnem mestu sekretarke v Direktoratu za kmetijstvo na MKGP v Ljubljani, kamor se vozi vsak dan. Poleg službe rada smuča, hodi po strugah rek, poje v pevskem zboru in skupaj z možem dela na kmetiji. 2. MARTIN KLEPEJ Martin Klepej se je rodil 28. 7. 1956 v Harju. Že od leta 1973 je zaposlen na Slovenskih železnicah. Sprva je opravljal dela in naloge sprevodnika, sedaj pa je zaposlen kot čuvaj objektov. Kot vesten član SDS je v preteklem mandatu opravljal poslanstvo svetnika v Občini Laško. 3. MARTINA GRADIŠNIK Martina Gradišnik se je rodila 13. 10. 1975 v Celju. Odraščala je poleg še štirih sester in brata v kmečki družini na Blatnem Vrhu. Po končani tehnični kmetijski šoli si je prve delovne izkušnje pridobivala na oddelku za selekcijo takratnega ZŽV v Celju, pozneje pa tudi na sedanjem KGZ. Na Veterinarski postaji Laško dela od leta 2001. Najprej bila asistentka na terenu pri opravljanju odredbe, pozneje pa se je začela spoznavati z administracijo. Živi v Velikih Grahovšah (KS Vrh nad Laškim), je poročena in mati 11-letnemu sinu. Ker ji ni vseeno, v kakšnem okolju živimo, je pripravljena delati za dobrobit kraja in soljudi. Glavna vizija njene lokalne skupnosti je: dograditev in adaptacija podružnične osnovne šole z vrtcem ter telovadnico; infrastruktura (cestna, telekomunikacijska ...); aktivnosti na raznih področjih (kulturnih, športnih, gasilskih, sakralnih ...). 1. ALEKSANDER SABOLČKI Aleksander Sabolčki je bil rojen 27. 3. 1955 v Celju. Od leta 1995 je zaposlen na Upravni enoti Laško, kjer je začel kot načelnik upravne enote, sedaj pa opravlja dela višjega svetovalca. Ob morebitni izvolitvi si bo prizadeval: za učinkovitejše izkoriščanje geotermalne energije (kmetijstvo, ogrevanje); za občutno pomoč pri razvoju čebelarstva in ekološko kmetijske proizvodnje - Občina Laško je dokaj neonesnažena; Evropska unija bo v letih 2011, 2012 in 2013 financirala čebelarske programe Slovenije v višini 1. 150.000 EUR; za izgradnjo kolesarske poti med Zidani Mostom in Celjem, saj bi ta pripomogla k oživitvi turizma. 2. ZDENKA FIŠER - MIRČ Zdenka Fišer - Mirč je bila rojena 23. 3. 1952, je doma iz Lokavca in mati dveh otrok. Sprva je bila zaposlena kot konfekcionarka v tovarni Lisca v Sevnici, nato je za 12 let odšla na delo v Nemčijo in se potem vrnila v Kopitarno Sevnica. Zaradi slabšega zdravja se je kmalu znašla na Uradu za delo in se sedaj s skromnimi dohodki, skupaj z možem, tudi članom SDS, preživljata z domačim delom. Zdenka, ki čaka na upokojitev, se kot dolgoletna članica SDS zavzema za to, da bi vlada prisluhnila njej in njej podobnim, saj ima nizke dohodke in je prepričana, da bo stranka SDS, ko bo ponovno v vladi, svoje programe oblikovala tako, da bo zaščitila ljudi, ki imajo malo, da bodo lahko bolje in lepše živeli. Prav tako se zavzema za dokončanje asfaltiranja ceste na relaciji od Lovrenca do kapele pri Pavliču ter številnih drugih cest v občini; za obnovitev cerkvice sv. Kolman ter obnovo nujno potrebnih podobnih kulturno- zgodovinskih obeležij v občini; za pridobitev prostora za srečevanje občanov iz oddaljenega zaselka Lokavec. V OO SDS Laško se zavedamo, da lahko le s skupnimi močmi dosežemo veliko na vseh področjih, zato si dajmo priložnost, prisluhnimo sočloveku, bodimo ljudje in delajmo ter pomagajmo po svojih najboljših močeh, kajti le tako bo svet, v katerem živimo, lepši. www.sds.si Naročnik oglasa: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 43 Volilni oglasi Skupaj naprej... S^SHa^ffil s/T V kW m P? ¡1 1. Volilna enota» 2. Volilna enota» 3. Volilna enota: 1. Franc Zdolšek 2. Mojca Krivec 3. Ludvik Urankar 4. Nuša Konec Juričic 5. Jakob Kolman 6. Viktor Seme 7. Jože Topole 8. Brigita Razboršek 1. Marjan Belej 2. Matjaž Centrih 3. Damijana Lapornik 4. Cvetko Žohar 5. Rudolf Mačkovšek 6. Irena Kovačič 7. Aljaž Krpič 8. Jasmina Pavčnik 1. Janko Cesar 2. Florjan Klopčič 3. Vesna Podbregar 4. Milena Kozmus 5. Marko Žveplan 6. Marko Koritnik 7. Milan Volavšek Naročnik oglasa: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 44 NAPOVEDNIK PRIREDITEV SEPTEMBER Sobota, 25. september - TIC Laško: Otvoritveni pohod po Poti treh cerkva (ob 9. uri) Torek, 28. september - Kulturni center Laško: ABC abonmajček, gledališka igra Martin Krpan (dopoldne) OKTOBER Petek, 1. oktober - Galerija Maleš: Predavanje Mojce Grešak z naslovom Vzgoja -misija nemogoče? (v počastitev svetovnega dneva otroka) (ob 17. uri) Sobota, 2. oktober - Muzej Laško: Predavanje dr. Janeza Bogataja Ali papirnate rože dišijo? (ob 19. uri) Nedelja, 3. oktober - Knjižnica Laško: Otvoritev nove knjižnice v Šentrupertu s kulturnim programom (ob 9.30) Ponedeljek, 4. oktober - Kulturni center Laško: Z glavo na zabavo, prireditev za učence predmetne stopnje OŠ (dopoldne) Torek, 5. oktober - Kulturni center Laško: ABC abonmajček, predstava Žabica in sonček (dopoldne) Sreda, 6. oktober - Kulturni center Laško: ABC abonmajček, predstava Žabica in sonček (dopoldne) Petek, 8. oktober - Knjižnica Laško: Otvoritev nove knjižnice v Rimskih Toplicah s kulturnim programom (ob 17. uri) - Kulturni center Laško: Abonma Laško in izven: Orkester slovenske policije (ob 19.30) Petek, 15. oktober - Turistična kmetija Pirc: Galerija Maleš bo v počastitev svetovnega dneva kmetic v sodelovanju s Turistično kmetijo Pirc pripravila prikaz vsakdanjih kmečkih opravil (dopoldne) - Knjižnica Laško: Otvoritev povečanih in prenovljenih prostorov knjižnice v Zidanem Mostu s kulturnim programom Nedelja, 17. oktober - Kartuzija Jurklošter: Maša v spomin na Veroniko Deseniško, ki jo bo vodil p. Karel Gržan in podelitev Veronikinih vrtnic zahvale (ob 9. uri) 18. oktober-30. november - Muzej Laško: Razstava Prešeren v slikarskih očeh Četrtek, 21. oktober - Knjižnica Laško: Potopisno predavanje Jasne Gabrič Poletno delo v ZDA in obisk večjih ameriških mest (ob 19. uri) Sreda, 20. oktober - Kulturni center Laško: Mavrica polk in valčkov, ansambel Pepelnjak, Fantje s Praprotna, Kvintet Dori (ob 19.30) Nedelja, 24. oktober - Kartuzija Jurklošter: Ogled megalitskih spomenikov pod vodstvom p. Karla Gržana (ob 13.30) Četrtek, 28. oktober - Kulturni center Laško: Prireditev ob dnevu reformacije (ob 19. uri) - Knjižnica Laško: Srečanje s pisateljem Tonetom Partljičem in glasbenim sestavom Brencl banda, v soorganizaciji z Občino Laško in JSKD OI Laško (D S NOVEMBER >