sa koristi delav-Ijudaiva. D«l«v< 00 opravičeni do ja kar producirajo.
iia p*par I« devoted iha interests ol tha 'king claaa. Work« ara entltlad to ali avhat tKay produce.
Katera* M *»«'ond-ola»« n>»u*r, !>•«. 6. 1W7, »t t h« po« t of rt-® at Chicago 111. uad.i tb« Aat of Caagr«M of M.rob *rd. I*7w.
Office: 587 So. Centre Ave.
"Delavci vseh dežela, združite se
PAZITE!
* — g. Ife-'HIMlfey f
na Številko v oklepa|u ki ae nahaja poleg va-Sega naslova, prilepili-nega spodaj ali
na ovitku. Ako ( 103 ) |e Številka . . tedat vam a prihodnjo Številko natega liata poteče naročnina. Proai-mo ponovite |o takoj.

Stev. (No.) 102.
Chicago, III., 24. augusta (August), 1909.
Leto (Vol.) IV.
Pozor delničarji!
petek dne 27. uug. t 1. se vr občni zbor Jugosl. del. tisk. Začetek točno ob 8 uri v Narodni dvorani 687 8. Ave. Pridite vsi I m	ODBOR.
NA&IM SODEUOOM.
-«
ifiotovo bi bilo napak, re bi ae mi # bojih za naše ideje ne ozirali yrsvtako na svoje sodruge, ao-»iSijtnike, kot ae oziramo in kot dt pemo, kje so,-kod ae gibljejo iu kaj nameravajo. Nje manj pa »oramo gledati tudi na lastne vrste, da so dobro organizovane in da se izobrazijo vedno bolj in
Za nas ne sme biti še zadosti, da pridobimo jed nega sodruga. 8 tem se ni končalo, ampak pravzaprav šele začelo delo za nas. Nikakor namreč ne zadostuje, da kdo pravi: jaz sem socijalist. Ce ae ga pa upraša, zakaj si socijalist ali kaj je namen socijalizma samega, pa ne ve odgovora.—Drugi zepet mislijo, da je to dovolj zanje, če ao naročeni na Proletarca in mogoče še kak drug socijali-ttičen list; da se še bolj utrdijo v Hej veri in da š© bolj pokažejo sami aebi, da so res socijalisti, d^r injejo morda še vsakega pol leta kak kvoder v socijalistične na-e. To je potem popolni dokaz ije in za druge, da so v resnici ijalisti.
Ce primirjamo, da je soci/alis-ino gibanje med takujšnimi Slo-še pri miroma mlado, mora-reči. da so naše vrste za ta tek čas v resnici velike. Priti zopet moramo, da stoje v ih vrstah nabolj izobraženi dje, ljudje, kteri res nekaj mi-Jljo, čutijo in imajo prepričanje. B»š radi imenovanih lastnosti so li socijaliati. Kdor misli, or čuti, opazuje, ne more iti tako mimo vsakdajnih dokov.
iznamo tudi, da sodrugi dovolj žrtvujejo v nase vojne namene, ampak s samimi žrtvami se je še malo doseglo. Glavno je, delovanje za stvar. Delo vodi do gotove zmage. S trenutkom, ko [tačnemo delovati, smo ustopili v itorbo. In to borbo moramo voditi dalje, vztrajno in složno. So-drug, ki dela za atvar, za 8ocija-lizem, je resničen sodrug. Tisti pa, kteri le čita socijalistične liste, ki da tupatam kak kvoder v te namene in kvečjem nosi ae strankin znak, pa miali da je dovolj — je le števni 8odrug. To jse pravi: ker se prišteva slučajno med aocijaliste, je torej socijalist. Ampak stranka pa nima od njega nobene duševne podpore; on se atoji v vrstah tistih, kteri se hore, radi njega bi misel prav-tako lahko zmagala ali zaspala, kot bi ga ne bilo zraven. Je sicer [tea, da je v boju tako potreben [tisti, ki se bori in tisti, kteri pripomore samo do sredstev, da je tvorba uspešnejša. Toda pozabiti be smemo, da nam je to orožje denar — le sredstvo, nikakor ||s ne pogoj za konečno zmago. Zmagali bi tudi brez tega, ampak poj bi bil daljši.	^C
| Nasi sodrugi kažejo veliko doto* volje, darujejo dovolj ampak <Ma se premah). Par sodrugov je, kteri so naravnost vzgled, kako fc mora delt) vat i in kaj premore tudi samo jeden, če je dosleden i svojem delovanju. Ko bi imeli nekaj več takih delavcev, pa bi bili na brez primire boljšem iUlišču kot smo.
[ Ali si že kdaj premišljeval, ko « prejel Proletarca, kdo'je po-;il^fben za to, tla imaš ti najraz-
£'™*vr*tni-jš«« čitivo, ds te n<"'i, zs-va, razvedril je t Ali veš. da je —Jlk Proletarec ž<* skftfO jedno leto dela par požrtvovalnih aodru-mrtl Ali ti je znano, da delajo ti sodrugi za vsakdanji kruh kot *Sfaš delati ti; ko pridejo z dela turdni in zmučeni, ne počivajo, kot mogoče ti, mislijo, gradijo,
sestavljajo to, kar ti čitaš. In vse to velikansko delo opravljajo zastonj, iz ljubezni do prepričanja m ia ljubezni do tebe — delavca. Da ni teh, bi ne bilo Proletarca. Ne bilo bi ga pa zato, ker imamo prepičlo število resničnih delavcev za stvar namreč. 8 čudotito požrtvovalnostjo delujejo ti ljudje in le na ta način je mogoče, da se shaja' s pičlimi dohodki..
Ti ljudje žrtvujejo torej toliko a žrtvovali bi radi še več, ko bi videli, da rodi njihovo delo tudi delavne sodruge in ne samo števne. Z veliko večjim veseljem bi se poprijeli svojega dela, Če bi delali tudi naši sodrugi. Tako se pa večkrat zgodi, da upraša kdo samega sebe: čemu pa delam toliko? Drugi porabijo prosti čas za počitek, jaz ga moram pa za novo delo. Ali so ljudje opravičeni, da zahtevajo od par oseb vae, otl vseh drugih pa skoro uič? Človek dela z besedo in z vzgledom, budi in drami — a ne najde zunaj tistega zanimanja, priznanja in dela kot bi ga moral najti.
Mogoče si bodeš mislil, ko pre-čitaš te vrste: ja saj bi tudi jaz rad delal ampak nisem zmožen da bi kaj tako dobro napisal kot bi rad. Dobro. Ampak na svetu ne morejo biti vsi ljudje krojači ali kovači ali pisatelji. Deluješ lahko za stvar, ne da bi ti bilo treba kaj pisariti.
Ko .prideš domov z dela, naj bode tvoja dolžnost, da ne zaostaneš za drugimi ampak da tudi ti nekaj žrtvuješ. Par ur vsak teden, pa bi se dobro poznalo. Sredstev za boj ni nikoli preveč.
Kolikokrat si imel iti za Proletarca okrog T Ali si se potrudil, da pridobiš jednega naročnika ali jednega aodruga! Dobro veš, kako se moramo boriti, da ohranimo naš list. Nešteto prilik si že imel, kjer bi bilo par besedij zaleglo da bi bil dobil naročnika, podporo ali karsi že bodi. Ce hoče človek kaj znati, se mora učiti. Ali si bil kdaj učitelj našim nasprotnikom? Ali si ;jim že kdaj povedal, da socijalizem ni delavska pošast ampak delavsi blagor in da je socijalizem tisti prijatelj zatiranih, trpečih tSocijalizem sovražijo samo kapitalisti in pa tisti, ki ga ne poznajo. Če bi bil ti v tvojem kraju vsaj deloma vršil svojo dolžnost, pa bi bila mogoče že večina pri nas. Tako si pa še danes najbrže do malega sam.
Čas je prijatelj — sodrug, da totle malo premisliš pa da se enkrat že zdramiš in se ne zadovo-liš več, tla gledaš iz galerije, kako se drugi bore, ampak da tudi sam primeš za orožje. Potem bomo napredovali, potem s e borili še vse vzpešnejše, kot se borimo do zdaj. Kako je treba delovati, da se doseže vspeh, ti hočemo povedati v bodočih številkah lista. Od tebe pa upamo, da ne bodeš samo rekel: to je lepo, to je painčtno, ampak da bodeš tudi kaj storil.
gaujače, ki stražijo skebe. Vsi štrajkarji so si svesti, da drži Companija skebe proti njih volji v poslopju in s streljanjem so jim štrajkarji hoteli le pomagati, tla bi se rešili iz poslopja in bi nato rebelirali proti Companiji.
V nedeljo večer so štrajkarji u-bili nekega expolicista Kxlerja, ki je dovažal kompanijl skebe. Companija* je trdovratna in neče delavcem pripoznati pravic. Z vso krutostjo nadaljuje svojo trdo-vratnost in kliče na pomoč vladne organe vsevrste:
(Na drugi strani pa tudi delavci ne odnehajo iu skušajo na vse načine, da bi prepodili skebe iz mesta in si tako zasigurali pra-vičn < rnago.
Dvu moža, ki sta po sreči ušla izza poslopja Pressed Steel Car Co., sta pripovedovala, kako ju je neki agent na ulici v New Yorku zvabil tjekej. Dejala sta, da jima je obljubil delo na železnici blizu Pittsburga. Pa. Zvečer sta se odpeljala s 40 tirni drugimi delavci, kterih kontraktl so se glasili vsi za delo na železnici. Ko so pa prišli drugi dan po železnici do Youngstown, O., so jim pa neki agentje pobrali kontrakte in jih premestili v neke "boxcare", ktere so stražili privatni detektivi z nabasanimi puškami. Tukaj so bili vsi pravi jeniki. Ko so se vrata teh "box car" odprla, sq bili v poslopju Pressed Steel Car Co. Tukaj šele so Iznašli, da so jih vjeli, da bi uničili štrajk. — Pa pravijo eni, da ne živimo v dobi razredne borbe.
INDUSTRIJALNA UNIJA NA POMOČ &TRAJKARJEM V McKEES ROCKS, PA.
Strajk v McKees Rocks, Pa.
Zadnja poročila o štrajkujočih v McKees Rocks govore, da je prišlo v nedeljo večer med državnimi konštablerji in štrajkujočimi do krvavih spopadov, v kterih je padlo nekaj štrajkarjev, nekaj skebov in nekaj konšteblarjev.
Boj je trajal neprenehoma 18 ur. Žene štrajkujočih delavcev — tako poroča kapitalistično časopisje —. so metale žareče bombe. (1)
Nadalje pravi to časopisje, da so štrajkarji imeli načrt pognati v zrak IVessed Steel Car Compa-nijsko podjetje, v kterih so nastavljeni skebi. Trdi se tudi, tla so delavci otrovali jedila za skebe in da je pričakovati več smrtnih slučajev. Na potu da je mi-lic8.
Štrajkarji, kterih je nad 4<K)0. so dobro oboroženi in so že par-krat streljali v poslopje Pressed Steel Car Companije. To »o storili očividno z namenom, tla bi izvabili ven konštablarje in pi^
Poziv!
Deset tisoč naših bratov se bojuje v McKees Rocks za zboljšanje svojega bednega položaja. Dolga leta se je na nečuven način šikaniralo te delavce, ki so s svojem delom obogateli magnate Pressed Steel Car Co., sami pa bili z otroci in ženami navezani na milost in nemilost gospodarjem orodja.
Kakšne neznosne razmere so vladale v prostorih te tvornice, ni mogoče popisati. Vse, kar se dogaja sedaj, ni nič druzega nego klic na pomoč v trplenju, katerega je moralo delavstvo tako dolgo mučno in težavno prenašati.
Sedanji boj v McKees Rocks je boj splošnih delavcev v jekleni industriji, kajti delavci se selijo iz kraja v kraj in zato bi morali vsi biti le hvaležni tem v McKees Racks, da so začeli boj, ki ne bo hasnil le njim ampak vsem, ki bodo kdaj iskali dela tod okoli.
Malone vse druge stroke so organizirane, le delavci v jekleni industriji še ne in zato so do sedaj občutili toliko gorja.
Ti delavci hočejo sedaj organizacijo !
Pressed Steel Car Co. pa dobro ve, kaj pomeni to zanjo, zato skuša z vsemi sredstvi, da bi strla delavcem vratove in da bi ji bilo še v btnloče vstanu postopati z delavci tako samooblastno in ši-kano kot dosedaj.
Štrajkarji in njih družine 8e bojujejo hrabro. V tem trenotku jim je treba le pomoči in igra je dobljena.
Nič več ne bodo šli delavci kot posamezniki v tovarne Pressed Steel Car Co. ampak organizirani, kot en mož, ki se zavedajo svojega razreda.
Skozi moč svoje Industrijelne organizacije bodo v prihodnje in sedaj stavili svoje zahteve in vodili v nadalje svoje boje.
Vendar pa je pred vsem sedaj prva dolžnost vseh zavednih delavcev, da priskočijo V gmotnem oziru na pomoč tem bojevnikom.
Denarna pomoč v tem važnem trenotku. ko se gre za organizirati sodelavce in bojevati boj napram nenasitnim kapitalistom je prvi pripomoček, iz tega pride drugo.
Vsled tefca se obračamo do vseh zavednih delavcev široin Amerike, naj po možnosti prispevajo.
Vsi doneski, kakor sploh vsi računi tičoči se te afere bodo objavljeni točno v Free Press, New Castle, Pa.
Naslov, kamor naj ae pošiljajo vsi tloneski je: "Relief Fund, Box 622, New Caatle, Pa.
Slovenski delavci v Ameriki 1 Boj McKees Roških delavcev je naš boj, vsled tega naj vsak, kdor mors kaj prispevati v ta Fond — nekaj prispeva.
Pressed Steel Car Co. mora priznati delavcem njih pravice l
K temu pa naj pripomorejo naši cent je!
Kdor hitro da — dvakrat da.
Svetoven pregled.
—	Splošna stavka na Švedskem dobiva od dne do dne resnejša lica. Med tem ko je stavka v celi deželi v polnem tiru se pa delavci vseh strok priglašajo za vstop v Unije. Od vseh strani prihajajo prispevki za štrajkujoče. Napoved splošne stavke se odobrava splošno. Podjetniki — kapitalisti so se .začeli izseljevati, ker se boje, da kmalu ne bo živega. Delavci producirajo le zase. Vojaštvo po mestih simpatizira z delavci, zato vlada med višjimi krogi nepopisen strah.
Štrajk se bo kmalu razširil na vse stroke, takt) da bodo tudi železnice prenehale z dovažanjem.
V luki Stockholma stoje razne tujezemske ladje, ki ne morejo dobiti naročenega blaga.
Gospodarska kriza je postala tudi na Švedskem zelo občutna. Brezposelnost se je zelo množila. To so hoteli kapitalisti porabiti na škodo delavcev in bilo je vsled tega mnogo sporov. Ko je bila spomladi še vedno kriza, ao podjetniki razkrili svoje načrte; v po sameznih strokah, v papirniški in konfecijski industriji, pri cestnih in vodnih stavbah so napovedali delavcem znižanje plače in podaljšanje delavnega časa. Te 'reforme' so delavci seveda odklonili. Na to so podjeniki izprli delavce v raznih odjetjih. V kratkem je bilo 13.000 delavcev na cesti. Vsako posredovanje je bilo brezuspešno; tudi vladni zastopnik ni nič opravil. Predzadnji pondeljek so podjetniki izprli še 40.000 delavcev, okrog 18.000 iz lesne in do 22.000 iz tekstilne industrije. Obenem so naznanili, da bodo izprli še 30.000 kovinarjev, če se delavci ne vdajo brezpogojno do 2. avgusta; če tudi to "ne pomaga", pa odpuste vse organizirane delavce in ne bodo zana-prej nikdar več jemali organiziranih delavcev v delo. Podjetnikom gre sploh zato, da bi razbili delavsko organizacijo. — Ker nobeno pogajanje ni koristilo, je delavska zveza sklenila zadnji korak — napovedala je za 4. augusta generalno stavko.
• •
*
Srbski kralj in najvišje sodišče.
Iz Belegradu se poroča: List "Zvono" je bil ustavljen radi "nespoštljivega pisanja o kralju". Vsled pritožbe je najvišje sodišče izreklo, da je bil ukaz ne-postaven: v razlogih se pravi, da se Gjorgje ni ponašal tako, kakor se sme zahtevati od človeka, ki ima postati kralj in da ima kralj ne le pravico, temveč tudi dolžnost, brigati se za vzgojo svojih sinov. 14Zvono" je imelo prav, če je kritiziralo, tla se to ni godilo. Skoro vse časopisje hvali samo-stalnost in odkritosrčnost sodnikov.
Ameriška — plutokratična just ica bi se iz tega slučaja lahko kaj naučila. Doznals bi lahko, tla so juristi v kraljevini Srbiji bolj demokratični nego v ameriški republiki.
• •
a
—	Prvi socialistični kongres v
Bosni se je vršil 27., 28. in 29 ju-nja v Sarajevu. Prisostvovalo je 80 delegatov in 24 gostov, meti
katerimi so bili zastopniki avtro-ogerskih soc. demokratov drž. poslanca Nčinec, Skaret in sodr. Et-bin Kristan, Buchiugcr. Dragiša Lepčevič in Vilim Bukšeg. Policija se je zadržala še precej "evro-pejsko", sicer je stražila delegate, da se jim ni nič hudega — pripetilo. Bila jim je namreč vedno za petami.
• •
*
—	Blaženi slovenski kapitalizem
kaže svoje rogove v Gorici, in če ima delavsko ljudstvo tam kaj ponosa, bo moralo odklenkati o-šabnosti te gospode. Tiskarsko društvo hoče izposlovati vsakemu tiskarskemu delavcu po teden odpusta na leto. Vse tiskarne v Gorici so privolile v to, izjemo sta napravili samo — dve slovenski tiskarni: Gabrščkova in pa klerikalna "Narodna tiskarna". V sovraštvu do delavcev so torej slovenski liberalci in slovenski klerikalci popolnoma enaki. Posebno zanimiva je izjava vodje Narodne Tiskarne, Lukežiča, ki je tudi vodja goriških "krščanskih socialcev". Dejal je namreč, če bi on bil gospodar, da bi naravnost odklonil, češ. da delavci nist) vredni odpusta. Gabršček je pa dejal, da si bo poiskal neorga-nizovane delavce! Tak je narod-njaško-klerikalni kapitalizem.
a	a
*
—	0 rekonstrukciji Bienertho-
vega kabineta, o kateri se je že davno govorilo, ugibajo zdaj zopet političarji ,ki se dolgočasijo. Nemško-nacionalna korespondenca pripoveduje: V političnih krogih zatrjujejo, da se v kratkem prično med vlado in strankami pogajanja radi rekimštrukcije ministrstva. Iz kabineta bi pred vsem imel izatopiti pravosodni minister dr. Hochenburger, a odstopiti bi imela, tudi finančni minister vitez Bilinski i n minister javnih del dr. Ritt. Na Bilinske-ga mesto .bi prišel eden izmed poslancev poljske ljudske stranke. Nemci hočejo v rekonštrukcijo dovoliti samo pod pogojem, ako se jim obljubi, da ne postane minister nobeden izmed obstrukcio-nistov. — Za sedaj so to pač kombinacije.
• •
a
—	Sodba v antimilitarističnem procesu v Pragi se je izrekla v soboto 31. m. m. Obsojeni so trije zaradi zapeljevanja vojakov na kršenje službene dolžnosti vsak na 4 mesece težke ječe, poostrene
mesečno z dvema postoma; dalje 4 zaradi istega zločina vsak na 5 mesecev težke ječe z enakimi posti, dalje 3 zaradi kršenja dolžnega spoštovanja do Nj. Veličanstva in do vladarske hiše vsak po 3 mesece težke ječe z 2 postoma na mesec. Torej je vseh obsojenih 11, ostalih 3.') je oproščenih. Vložena je , ničnostna pritožba. Tudi v parlamentu nameravajo češki poslanci spraviti zadevo na razgovor.
a	•
*
—	Noroati nacionalnega šovinizma.— "Rheinisch-Westiilische Zeitung" piše: Z ozirom na češke nastope proti Nemcem poznamo sredstvo, ki ga izdamo novemu kancelarju. V Nemčiji živi 50.000 Cehov od nemškega denarja- in nemškega gostoljuba. Ker Nemci nočejo tekmovati s češkimi surovostmi, bi se priporočalo, tla bi vlada z ozirom na bodočntvit Nemcev pozvala te Čehe, naj se v trikrat štiriindvajsetih urah pobero čez mejo. Obenem bi se moralo sosedni habsburski državi naznaniti,' da nemške oblasti niso več zmožne, da bi varovale med nami prebivajoče Slovane pred eventualno silt).
e	•
*
—	Ruski zunaj ni minister Is-
volskij je v pogovoru z nekim »časnikarjem povdarjal prijateljstvo med angleško in rusko vladarsko rodbino in med obema državama. To prijateljstvo, da je močna garancija evropskega in izven evropskega miru. Predvvsem je Perzija primera te prijateljske zveze*. Rusija bo takoj umaknila
svoje čete iz Perzije, kakor hitro bodo tam zopet urejene razmere. Upati je tudi, da btklo težkoče radi Krete prav kmalu premagane in zadeva mirnim potom rešena na na način, ki bo vse prizadete zadovoljil.
• •
a
—	0 španskih dogodkih se javlja iz Madritia: Vest, da ao u« pomiki več nun sežgali žive, je popolnoma izmišljena, res pa je, da so revolucionarji umorili več duhovnikov, ki so bili pri ljudstvu skrajno nepriljubeni. V Barceloni je zgorela biblioteka piari-stov, ki je obsegala 80.000 zvezkov.
a	e
a
—	V Maroko imajo Španci hudo smolo. Berlinski "Tageblatt" javlja z dne 5. t. m. iz Meltye: Kahili so se ponoči navalili na oddelek generala Imasa in ga popolnoma potolkli. Izgube Špancev so silno velike. Posebno je veliko število padlih častnikov.
a	•
a
—	Upor v Sibiriji. V Arkangje-
lu v Sibiriji se je prebivalstvo u-prlo in porušilo do tal mnogo hiš, med njimi mnogo uradnih. Množica je zažgala mnogo hiš na raznih delih mesta. Bati se je bilo, da pogori celo mesto ter ladje v luki. Mesto Arkangjel je sedaj tako, kakor bi bilo bombardirano.	♦
e	e
a
—	Vojno sodišče v Kursku je
radi teroristiške akcije obsodilo v Kursku na smrt Tjanisa, ki je bil član druge dume. Na smrt je obsojen tudi neki duhovnik, 25 o-seb, med njimi član druge dume Merkulov, je pa obsojenih na prisilno delo. 20 oseb je izgnanih, 20 oproščenih.
e	e
a
—	Ruska vlada je prepovedala
"Sokolsko zvezo" v veliko radost naših Rusomanov.
a	a
a
—	Atentat na revolucionarja Borceva? Listi javljajo, da so voditelji "pravih ruskih ljudi" sklenili dkti Bnrceva umoriti, ker jim je neprijeten radi njegovih razkritij o policiji. Jaures je na to opozoril francosko vlado.
• a #
—	Proti Tolstemu. Krakov. 26. julija. Iz Peterburga se javlja, da bo v kratkem proti Tolstemu proces radi njegove knjige "Božje kraljestvo v nas". Tolstoj ima dva glasovita odvetnika.
a	a
a
—	Turški veliki vezir je izjavil,
da so neutemeljene vesti, ki pripovedujejo, ' da pristopi Turčija trozvezi. Turčija hoče ostati nevtralna ; ona želi prijateljstvo vseh držav, ne mara pa, vsaj za sedaj, nobene aliance. Utrditi pa mora prijateljske vezi z balkanskimi državami.	*
e	a
a
—	O perzijskih razmerah pripoveduje ruska brzojavna agentu-ra, da ni nova perzijska vlada nič sovražna Rusiji. Ustanovila se je celo stranka za perzijsko-rusko zbližanjc: njen odbor v Teheranu je res poslal po deželi ukaz, naj se povsod ustavi protiruska agitacija.
PRASKI SOKOLI V CHIOAOU.

■ 1. : ajo... - V il.AM.-. .
Vi-
V sredo dne 25. avgusta pride v Chicago deputacija češkega Sokola v Pragi, ktera bo imela telo-vodbeni kontest z amer. Čehi. Z deputacijo pride tudi razupiti na-rodnjakar in kričač Klofač, ki je državni poslanec Češke liberalne in agrarne stranke.
Ali ve Glas Naroda kaj je uina-zanostf Umazanost je, če kdo trdi, da deluje za delavce, pa ima skabsko tiskarno. Umazanost je, če kdo živi od delavca, a ne stori ničesar zanj. Dokaz; do danes še nismo čitali, da bi bili lastniki Glas Naroda darovali jeden cent v delavske koristi.

PROLETAREC
UST ZA llfTEKKSE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
I -.lu.k in »*j»j.tcij
Jsgoslevaatka delavska tiskovna druJba v Chicago, III.
Narotaiaa; Za Aminco >1 50 m cslo lete. »c m pol leta. Za Evropo $2 aa celo Isto, |1 s« pol leta
Delavci bi že morali enkrat prenehat kupovati svilnate obleke in avtomobile postopaikim ljudem. Ni moralno.
OfUH pe depoeec«. Pri iprtmvmH MnlUfr jtpolf mov*ga ,w»<mi« tudi S T AMI
Ako moraš stanovati v uši vem, in v polno druge golazni —
taborišču, aH »i kratkočasiš živ 1 jen je, delavec? Boss Tvoj živi v prijetnem domu, ali se on kratkočasi v njem! On ima ženo in dru-__ _ _ __ a v a xtlžino» veselje in vse drugo, in Ti?
PROLETARIAN Kje je Tvoja žena in družind,
Owned and publiahed Evaat Tuesday by "
South Slavic Work«««'* Publishing Compaay Chicago. Illinois.
Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Amerik
Joe Jesih,"President;
John Petrich, Secretary;
Frank Mladič, Treasurer.
subscription hates: United States and Canada. tl.SO a year, 75c lor hal/ f«*r. Foreign countries 12 a yur, >1 for hall year. advertising bates on Agreement.
Ako ti ne veš, kaj pomeni in-Idustrittlna unija, je gotovo, da tvoj bos* ve Boss rabi možgane da te zna dreti, ti pa ne rabiš tvojih možgan, da bi se obranil dreti. Industrielna unija pomeni več I jela in manj dela. Ali je to znanstveno?	%
NASLOV <ADDRESS):
"PROLETAREC"
687 So. Contro Avo.t Chicago, III.
si
Mi, ki nismo nič, bodimo vse.

Če hočeš nekaj doseči, moraš tudi nekaj delati.
Nekdo je šel v blaznico zname-Inom videti blazne. Pisedši tja, vidi nekega človeka vozečega samokolnieo, katero je ravno poveznil na robe. Obiskovalec Ka vpraša, zakaj prevrača narobe samokolnieo. "Zato, ker sem bla-Izen." mu odgovori oui: "Ako bi bil jaz prav postavil samokolnieo, tedaj bi mi jo napolnili z opeko." — Blazen?
"tlačnega nasiti, predno ga ho-Čes poučevati.
^ooiaiizem apelira na tisto večino ljudi, ki so gosptyiarsko naii.
Človek se ne more imenovati katoličana, dokler prizna tlačan-stvo sočloveka nad človekom.
Kaj snuješ, delavec, da pridobiš več plače, In skrajšanje delavnika?
Izvoli mene, ti delavska grča, v administracijo, pa bodeš iuiel vedno dela čež glavo, in $2 na dan. Jaz bodeni vse zakone upe-ljal proti tebi. Ali se ne spominjaš, stvari dečko, koliko smo že storili zate; nič ne de, če se živ-ljenska sredstva malo - podraže, tvoja žena (ako jo imaš )ti lahko pomaga iz radrege, ako gre prat perilo. Tako se govori ob volitvah.
*Ivan Šolai.
niški odri in neštete zastave »o vihrale, prapori s primernimi napisi do se bleščali v zraku, najboljši govorniki so razlagali namen in pomen velikanske demonstracije. Političarji kakor O'Orali v m Koberts, Keir Hardic, Mae Donald, Hyndmau in t^uelch, vodje strokovnih organizacij. Jim Mac Donald, Ben Tillet, voditeljica delavk, Mary Muc Arthur, gla-si > \ iti pisatelji kakor Bernhard Shaw, Beaddingley in cela vrsta izVen domovine živečih Rusov, med njimi nekdanji poslanec A-ladin, so nastopili in tolmačili misli in občutke ^udstva. Z nepopisnim navdušenjem se je sprejela sledeča resolucija:
MV tem, ko pošilja današnji ljudski shod ruskemu narodu bratske pozdrave ter izreka upanje, da se na Ruskem ktnalu u-stanovi konstitucionalna vlada in da doseže gibanje za poltično svobodo svoj cilj, protestira shod kar najodlučneje, da sprejemata kralj in vlada ruskega carja v imenu naroda Velike Britanije; shod izreka, da je njegova navzočnost tukaj pohujšljiva in da prihaja car, kar se tiče naroda, kot nepovabljen in ne pozdravljen gost."
Kakor naAngleškem, demonsti-ra delavstvo v Franciji proti sprejemu tirana, v Italiji pa se pripravljajo vse politične in strokovne organizacije delavstva za protestno manifestacijo. Tako spoznava ruski narod, da ima enako čuteče brate po vsem svetu. Zbliževanje narodov napreduje z o-rjaškimi koraki, tiranija pleše na vulkanu.
Ena unija, en znak, en tlačitelj,] bodi geslo!
CAR BATJU&KA.
Ena delavska unija za vse delavce, kateri delajo za mezdo, naj bode naš cilj!
Delavci v Ameriki bolj ljubijo svoje boss-e, kakor svoje žene in družine.
Ako so nebesa, pekel, evangeliji, sveto pismO in cerkve, mora pač tudi Bog biti. To je zadrega.
13 in pol centa na uro za delavce (section hands) na Great Northern železnici. Prosperiteta, ali pa sramota.
Naša domovina je c^l svet, na ša zastava ena; rdeči, revoliciar-ni prapor, za bratstvo in svobodo.
Delavec, ako potrebuje par čevljev in nima denarja, mora delodajalcu storiti za $15 vrednosti prej, ko si zamore kupiti par čevljev.
Slabe razmere delajo ljudje z z njih mislijo, ker menijo,5 da ne more biti bolje, pa si nočdjo pomagati.
Če kapitalisti mislijo, da prole tarijat nima pravice do naravnega bogastva, tedaj kapitalisti tu di nimajo pravice do proletari-jatf
Če bi bili delavci pravega duha, bi noben delavec ne hodil razcapan, niti bi ne bilo elegantnih poBtopačev.
Slovenski proletarci v ospredje! Pokažite vašo barvo; prospe-'riteta za nas je v socializmu!
Če smo vsi jednako ustvarjeni, zakaj se pa pokaže razloček takoj, ko se oblečertio?
Za sedanje zločine in prostitucijo — pravijo kapitalistični listi, — se zamore odpravit z novimi zakoni.
Delavci se morajo mednarodno — industrialno organizirat, ako hočejo, da bodo živeli, sicer bodo kmalo gnjili.
Zakaj delavci vedno gledajo po cenih prenočiščih, restavracijah in gledališčih? Zato, ker jih vedno primanjkuje.
Kapitalistična moč obstoji v industriji. dokler delavska moč ni organizirana v industrialni nniji, do tedaj bodo kapitalisti kontrolirali tndi delavsko moč.
Nikolaj II., poglavar biričev in krvnikov, zatiralec ruskega naroda, potuje po Evropi. V svoji državi se ne upa storiti nobenega koraka, če ga ne stražijo cele brigade vojakov, legije policajev in nošteti vohuni in ogleduhi. Tako ga ljubi "njegov" narod, da se ga beli car bolj boji kakor kuge in kolere. Razlogov ima dovolj za svoj strah, saj mu ga vdihuje slaba vest, ki mu pretresa kosti po dnevu in mil kaže krvave žrtve ter fantastične pošasti v sanjah.
Krvavi car obiskuje evropske dvore. Solidarnost narodov se pa tako krepi, da pozdravljajo ruskega tirana na vseh koncih in krajih enaki glasovi kakor doma. Oficielni krogi ga sprejemajo, zakaj njihove glave mislijo diplo-matično, ne pa človeško; toda ljudstvo protestira po vseh deže leh strastno, vneto proti obisku in proti slavnostnemu sprejemanju moža. ki je odgovoren za nesliša-ne grozote, zasužnjevanje, mučenje in ubijanje najplemenitejših sinov naroda. Na Francoskem, na Angleškem in v Italiji se mogoč no dviguje ljudski glas, ki mora doseči tudi ušesa carjeve okolice in ji povedati, kako sodijo narodi vsega sveta o divjaškem zistemu, ki razsaja na Ruskem in ki ga predstavlja ruski car.
Nekaj vzvišenega je v elementarnem izbruhu ljudske nevolje, zgražajoče se ob rekah krvi, ob človeških hekatombah .padajočih v prid maloštevilne brezvestne družbe zločinskih izkoriščevalcev, bogatečih se ob bedi celega naro da. Toda proteste proti sprejemanju okrvavljenega carja povečuje še višja ideja solidarnosti svobodnejših narodov z zasužnjenim in brez primere trpinčenim ruskim narodom . Izrazi te vzajemnosti, ki se ponavljajo in na-glašajo v vseh protestih, so ra dostna znamenja in velikanski je njih pomen; ognjeni protesti proti čaščenju carja so ruskemu narodu porok, da ni osamljen v svo jem boju za svobodo; vse, kar je resnično neodvisnega in za svobodo vnetega v Evropi, gleda na vprašanje ruske osvoboditve kakor na svojo zadevo in to daje ruski revolueiji 'tisto čudnovito moč, da lahko upa kljub vsake mu razočaranju, da se lahko bo jujc kljub vsem porazom, da živi in napreduje kljub Sibiriji in ječam in vislicam,
Ena najsijajnejših manifestacij te solidarnosti je bila v nedeljo, 25. m. m. v Londonu. Nepregledne množice so se zbrale na poziv delavskih in socialističnih organi zacij na Trafalgar Square, kjer so bili postavljeni štirje govor-
Kakor največjega zločinca so »eljali batjuško iz Kiela skozi Vi-.jemov kanal pa v francoske vode. Spredaj, zadaj torpedovke, ua o-brežju celi polki vojaštva, na vseh koncih in krajih tajna po-icija. Na suho zemljo se pa najmogočnejši vladar sveta sploh ne upa. . .
V	soboto ob 2 in 20 minut popoldne so došle ruske bojne ladje v Cherbourg. Pozdravilo jih je 21 strelov iz topov. Predsednik republike Falličres. katerega so spremljali zunanji, vojni in mornariški minister, je takoj obiskal carja in njegovo ženo na jahti "Standard", oba sta šla na francosko križarko "Galilee", s katere je Nikolaj ogledal francosko eskadro. Potem je obiskal predsednika republike na oklopnjači "Verite". Tam sta imela pozneje sestanek, ki je trajal čez eno uro.
V	mestu so cocialisti, katerim občinski svet ni dal dvorane za protestni shod. priredili veliko demonstracijo.
"Rd. Prapor".
Hodil je okrog in pravil: Pojdite za menoj —- enkrat v mesto, enkrat na polje". . .
"Povejte mi, ali ni to punta-nje, ali ni to ščuvanje na državljansko vojsko, na sovraštvo med občani?M
"In videti je bilo, kako so k njemu prihajali vsemogoči ljudje, ki žive v večni zmoti, ljudje, ki spe v jarkih ali v jamah, eden hrom, drugi gluh, tretji obvezan na glavi, četrti poln mehufjev po telesu. Pošten človek se je z grozo umaknil v hišo, ko je ta čarovnik šel s svojim spremstvom po cesti.
"Enega dne, bila je neka slav-nost, — ne vem že, kaj je pravr zaprav bilo — vzel je ta človek bič in s krikom ter na najsurovej-ši način je začel izganjati kramarje iz veže tempeljna, dasi so imeli vse pravice prodajati verni kom v tej veži! Duhovni so jim dali te pravice, ker so dobtvali od skupička del čistega dohodka.
"Da, tudi za neko dvomljivo ženščino se je po,tikal; hodil je in pridigal, zavrgoval je družinsko življenje, veijo, red, bil je proti morali in proti lastnini. In ljudstvo je šlo za njiinT polje pa puščalo neobdelano. Nevaren Človek to! •
"Napadal je bogatine, povzna-šal revne. Trdil je, da so vsi ljudje enaki in tla so bratje, da to ne gre, da bi bili oni veliki gospodje, drugi pa nizki hlapci, da plodovi zemlje pripadajo vsem. Kar pa se tiče duhovnov, no, na te pa je imel posebno naperjeno! Te pa je strastno napadal! Pro-klinjal jih je! in to kar javno, na cesti!
"Vse to spričo bosih in umazanih klatežev; Čas je že bil, da se je skončalo. Zakoni so bili za ta slučaj jasni!
"Na križ so ga pribili! —" — Te besede so me pretresle, izgovorjene so bile s sladkim, sve-tohlinsko zvenečnim glasom.Vpra-šal sem ga: "Kdo pa ste?" Odgovoril je:
4 4 Ime mi je Elegab, cerkveni pisar po poklicu." Vprašal sem dalje: 44O kom pa ste mi pripovedovali poprej vse te strašne reči?" In odgovoril je: "No, o tistem potepuhu, ki so mu rekli, da je Jezus Kristus"...
Viktor Hugo.
napada neko Zvezo. Mi smo radovedni, kje so bili tiati ljudje tedaj, ko je Glas Svobode nesram-no in laŽnjivo napadal S. N. P. J. Seveda, svobodaši lahko delajo, kar hočejo, — je vse v najlepšem redu in opravičeno. NiČ čudnega!
Dopis*
ct., Frank Pivk 10 et., Mrass (bučer) 25 et., Martin 25 et., Joe Orel 10 et., John ševec 12ct., Frank June 20 Louis Vojska 10 ct. Pavel lene 10 ct.
Iz Colorado City, Colo., sta rovala: D. Pogoreles $1, Frane razen 25 ct.
John Bajt, Frisco, Cal., 50 Ilvala vsem darovalcem.
STAR, PA dE ZMIRAJ POUČEN DOGODEK!
Interpelacija poslancev sodr. Jo-hanisa, Jaroša in tovarišev.
Nek mož — ali je bil Turek, Grk in Perzijanec, tega ne vem, vem pa. da je bil pristaš stranke redu, resnicoljuben in važen v govorjenju in ravnanju mi je pripovedoval:
44Razsodba, da, se je tistega anarhista, tistega nesramneža, obsodilo na smrt, je bila seve po vsem pravična. Potreba je, da se varuje red in ljudska družba. Ka; naj se trpi, da bi se o vsem dvo milo, o vsem nasprotno trdilo, o vsem kritiziralo? No .saj so ven dar zakoni zato tukaj, da se jih spoštuje in po njih ravna. Večne resnice so, ki se jih more uvelja vljati, pa četudi s pomočjo vešal.
"Hm, ta novodobar je pridiga tako-le modrost: ljubezen med se boj in napredek; to so prazne besede, ki jim ne zaupam. Za na šo staro in vse častivredno vero je imel le posmeh. Spadal je mec tiste, ki mu ni bilo nič svetega; imel ni spoštovanja do ničesar in nikogar. Hodil je okrog v družbi kmetov, ribičev, delavcev, ki jim tudi ni nič svetega, in govoril jim je o stvareh, ki so zelo sumljive. Večerjal je skupaj ž njimi, s tako hando — z ljudmi pa, ki so izobraženi, modri, ki imajo stal ne dohodke, denar, zemljišča, da, s takimi ljudmi on ni občeval, teh se je izogibal. Ubogo ljudstvo je zapeljeval. Zdravil je — proti zakonom — bolne in ranjene. Pa Še več! Ta goljuf je celo z neko čudno močjo mrtve iz grobov klica in ljudstvo motil z napačnim ime nom in napačnim delovanjem, j Prtvil je, da je tisti, ki ni bil.
Mrtin Kondare je povedal Sa-kiseru v New Yorku na uho, da bo "Proletarec" propadel . . . . Ampak moti se Kondare, Saki-sera in njegov kulij urednik Zma-go8trt, ki jč ponižno sendviče pa >iše revolucijonarne članke v skebskem listu. — O ne, Proleta-rec še ne bo propadel, dokler ne propadejo ljudje .ki ga čitajo in podpirajo.
Še bo pisal o Biznissi še — Sa kisera in Kondare!
Če se govori o umazanosti časopisja, potem moramo pred svem omeniti Glas Naroda, list brez princijov in brez programa, usta novljen samo v povzdigo šifkarta šarije.
Dolgo so kuhali pri Glas Naro da, predno so skuhali odgovor na naš članek: Skrbimo zase. Da bode odgovor tak, smo /vedeli prav dobro ker ni Glas Naroda nikjer dobiti tam. kjer bi se imelo pričeti resno delo.
Sicer je pa značilno to. da je Glas Naroda čakal z odgovorom tako dolgo, da je prišel v uredni štvo Martin Konda. Zares lepo prijateljstvo in lepa pomoč. Pa si bodo že še v laseh, kajti Glas Naroda neče, <dfpživi še kdo raz ven njega, Kon/la pa prav tako.
Če govorimo z obžalovanjem o listih,; tiskanih v slovenščini, se nehote spomimo na Glas Naroda, kterega program je: vse v povzdigo šifkart.
Sicer bomo pa sto tvrdko en krat temeljito in občutno obra čunali!
Konda si je dal napisati v svo jem glasilu, da gre domov. V Kondovem življenju je to res najvažnejši korak, ki je vreden, da pride v javnost. Tako delajo tn<T meščanski in Spisarski listi. Čudnega ni pri tem torej nič.
Neki ljudje se zaletujejo v Proletarca, češ, da neopravičeno
La Salle, 111. Cenjeno uredništvo Proletarca: —Jaz bi se sploh ne bil nikdar oglasil na dopis J. Pirca, ko bi on odgovarjal v kakem klerikalnem listu na* vseskozi stvaren in resničen članek Proletarca: Skrbimo zase. Ker sem pa to čital \ poprej soeijalističnem, zdaj pa svobodomiselnem listu Glas Svo. bode, se hočem oglasiti tudi sam in povedati par svojih mislij.
Strinjam se popolnoma s člankom "Skrbimo zase". Da je tekla kri, je gotovo obžalovanja vredno. In da so jo provzročili tisti organi, kteri so postavljeni, da varujejo ljudstvo, je zopet vse graje vredno. V tem smo edini vsi — tudi naši sodrugi v starem kraju.
Ampak največ takih in podobnih grehov zakrivi nepotrebno narodnakarstvo, ktero shujska maso. Narodnakarji so tisto zlo (— pa naj bodo potem slovenski, nemški, ali kteri drugi. Če se sicer sovražna nemški in slovenski 1 narodnakar sestaneta, bodeta gotovo edina v jedni točki: udarila bodeta skupno po soeijalistih. Če 'se nastaneta narodnakar in klerikalec, bodeta gotovo edina, do bodeta udarila po socialistih in svo-bodomislecih. Če socialisti in svobodomiselci pravijo edino pravo resnico, da je bog tak, kakor si ga kdo napravi, bodo zopet vsi proti obema.
Zato je pa treba premisliti malo, predno polnaga svobodomiselni list tistim, kteri so njegovi in naši sovražniki.
Tudi ni prav, da se blati spomin umrlega F. L. Med njim in med ljubljanskimi žrtvami je ve-ikanska razlika. Bolan biti, brez denarja, brez dela, brez strehe — kam naj pa gre tak človek? Tisti, ki bi mu lahko pomagali, mu ne pomagajo, tisti pa, kteri bi mu radi, mu pa ne morejo, kajti kapitalizem tišči — odira, da niti sami niso v boljšem položaju. Smrt vsled narodnostnih hujska-rij — ali pa smrt in pomanjkanja — obupa — to je nekaj povsem druzega. •
Tudi se upi je: doli s Proletar-cem. Kaj se bode pa doseglo s tem, če preneha Proletarec in Glas Svobode? Nič — veselili se bodo tisti, kteri žele smrt obema. Zgubilo se bi pa veliko. Že danes si nasprotniki obeh manejo roke re-loč: naj se le med seboj pokolje-ta. Dobiček bode v resnici ostal tistim, kteri se danes vesele tega x>ja. Že zdaj jim žare obrazi, ko sta oba lista v najlepšem boju in na najlepšem potu nazadovanja.
Sodrugi, zapomnite si to: zgu-ba jednega ali druzega lista bi Kimenila zgubo za nas, pogin svobodomiselne in socijalistične misli med nami za dolgo vrsto let.— Delujmo rajši za to, da se v Chicago pomirijo in da začno pisati v prilog drug druzemu. S temi boji se ne koristi drugim kot nasprotnikom, škoddi pa samemu sebi. Oba lista lahko živita. Proletarec naj bode socijalistfčen list, kot je bil do zdaj, Glas Svobode pa svobodomiselen — to bode o-ster meč za naše nasprotnike.
John Puček.
NAPRODAJ
je GROCERIJA obstoječa 12 1st in pripravna posebno aa Slovenci ali Hrvata. Proda se takoj. Na tančneje se izve pri upravništvi
tega lista.

ROJAKI V CHICAGI
POZOR!	POZOft
Jesen se bliža, za njo pride pi zima. Če se mislite seliti, storit to sedaj, ko je čas zato!
Tudi s premogom ne odlašajte Sedaj je premog še po ceni, a a bo tega dolgo, ko bodo cene po skočile.
Vse to vam preskrbi točno in hi tro FRANK UDOVIČ, slovensk
Expressman.
Oglasite se takoj!
FRANK UDOVIČ,
539 W. 18 St., blizu Blue Isl. avt
CHICAGO.
Domača oštarija.
Podpisani naznanjam, da toči® ai turno domače vino in dobro pivo. \ Na razpolago imam tudi prostofsa|
DVORANO
sa veselice, za svatbe in seje. Za obilen obisk se priporoča
FRANC CEH,
36* So. Centre Ave.	Chfea«
Halo, Johny!
Kje ai pa bil včeraj ? Saj vel kje, tu kjer je največ zabave. Aliienevd da je največ zabave v GOSTILNI.
John Košiček,
590 So. Centre Ave., Chlcuo, 1
MODNO OBUČO
za moške, ženske in otroke dobii vedi po najniijih cenah pri
Največja trgovina z obuta na sapsA strani,
cor. West 18th k Wood Sta, Chicago, OL
Aka hočeS dobro naravno vino oglaai ae pri
JOS. BERNARD-I
Za Conem&ugh, Pa.
Prihodnja seja slov. soc. kluba št. 3 se vrši dne 5. septembra ob uri dopoldne v prostrih sodr. Jos. Briceljna na tretji cesti v Conemaugh, Pa.
Listu v podporo.
Dragi urednik:—
V nedelje 15. avgusta smo sedeli pri južini pri sodrugu Johnu Kravanja in smo se pogovarjali o M. v. Kondi in njegovem listu ter napadih, ktere pošilja teden za tednom na naše chieaške so-druge. Prišli smo do zaključka, da najbolj pomagamo s tem, da darujemo vsak nekaj za Proletar ca. To bode Kondata najbolj zbodlo. Darovali so sledeči: John Kravanja 35 et., Nace Žlemberger 50 ct., Tone Komac 25 ct., John KKaijč 25 ct., Andrej Kravanja 25 ct., John Stegu (stari) 20 ct., Joe Bmder 10 ct., John Pivk 25
-
620 Blue^Island Avenue
Telefon Canal 842	CHIQfl
• *'
Pri njomu dobii najbolja kaliforul aka in importlrana vina.
Najboljše in najfinejše obleke
so po nizki ceni na prodi pri H. SCHWARTZ,
16—18 N. Halsted St., Chioaj
Velika zaloga klobukov, čepic, i vljev, perila in kovčekov.
Kdor kupi za pet dolsrjev, dol darilo.
Podpisani naznanjam rop kom v Chicagi in okolici, d sem odprl novi salootl l 825 Blue Island Ave. Točil dobro pivo, vino in dobro w sko.	Se prij
John Mladič
828 Bine Island Av. Ck
L STRA
URAVt
336 W. 18th St.,	OhiCS*
Ima večjo aalogo nr, veriM«, W nov in drugih dragotin. I vaakovretna popravila v t zelo nizki ceni.
Obtičite ga!
-ZJŠ
Društvene regalie, kape. prekora* bandera Itd.
sa slovenska dnrftva najbolj« V4
Emil Bachttiai
580 Bo. Centre Ave., .Chios*1
IDAS I V PRAVI LUOl
VI.
*
•ii vihar j«« divjal po či-ulicah. Ostra burja je ponovila ob cestnih voglih te v žamete, drugod jc pa raznašala in jih v manj-večjih kolobarjih dvigala >, da jih kasneje zopet zuo-l. Vihar je tulil z vso si-ijoč fino kot parna pi-in tuleč kot tromba auto-je drvil preko hiš. Podiral sojav in telefonično drogo-trgal je raz hiše težke na-plošče in jih nosil kot pa-
0	zraku, dokler jih ni tre-ob kakšni vogel s tako silo,
1	ie zdrobile na drobne kosee. $o bile prazne. Vsakdo je zavetja pred viharjem, ki ijimi mogočni sunki prodi-u>zi kožuh ali debelo suknjo le.
Širinami ua	Island rrsti
pri mizi poleg biljarda sedele jgtb«' Tast. /t t ni Kubic i je bil mlad, golobrad in tu fante. Pred nekaj mese-je po francosko poslovil od likih dragoncev, ker po dve-službotanju ni prilezel do ijtarja". Obesil je vojaško ajo na klin in prišel v Chiea-da podpira tasta in zeta v u rokovnjaški obrti in piše za n revolverčasnik. b mizi je stala buteljka rialin-pred tastom pa običajna stek-konjaka. Ji pogibelj socialistom," je egovoril Kubic. "Smrt £L P. jf., v pekel z vsemi svobodomi-tiy da jih bodo peklenščeki "i prt živem telesu, drli na i in šeipali z razbeljenimi kle-
Projica je dvignila čaše, vin-kapljica se je zaiskrila ob rtričnem svitu in zginila v ih grlih. Tast je pa vinsko djieo še zabelil z glažkom kolka, kterega ' je tako naglo Bil v sebe, da se je^ bilo bati, s 'konjakom zgine tudi gla-v širokem grlu. Nehaj z frazami,." je sarkas-lo dejal tast. "Fraze: smrt, ;el. pogibelj itd. nas- ne prive-o do cilja. Ti vedno govoriš, ti nasvete, žanjemo pa blama-Ti golobradi fantič si zakrivil, ttno pred ameriškimi Sloven-I razkrinkani kot podli denu-litje, Judeži, in £fijalti, ne da dosegli kakšen vspeh. Napisal ivadbo na glavni poštni urad v •shingtonu za mojega zeta. In altatf Socialisti imajo zdaj v ah dokaz — črno na belem, da o hinavci in špijoni!" Le tiho," je siknil Kubic in raz svojega sedeža, da bi jI slabotni in majhni osebiei malo več dostojanstva. "Mar n jaz svetoval tvojemu zetu, j zgubi koncepte za ovadbo? t ni zet mene poučil, da mora !k list imeti 300 naročnikov, o prosi za drugi razred poštne
P jat ve? Ali ni zet svetoval, da ta besedo socialističen zapiti besedo humbug v oklepajih, Kbo pri vladi bolj vleklo?" p' Nehaj, sraka golobrada," je 1 tast. Oči so se mu izbuli-z desnico je segel po konjaku v naglici in sveti jezi napra-tako globok požirek, da se je zalo dno v steklenici, do je sraka golobrada? je 1 Kubic in vdaril z malo ieo ob mizo. "Ti inportiran r, ki si tako zelen, da še ko kaši jati. ne znaš, boš obkladal s priimki?" *Prosim vaju, mirujta," je za-bsil zet. "Gostje nas opazujejo, tii natakar nas gleda in njego-pogledi ne obetajo nič dobrega, se ne pomirita. Pogovorimo prijateljsko in izdelajmo na-da bomo ložje oskubili ame-ke Slovence in živeli udobno v pdelju. Natakar je pristavil "buteljko konjaka in
L i>
rPrav imaš, govorimo kaj pa-taega," je segel vmes Kubic. *t je pa nekaj zamrmral, gla-* ae je podobno latinski besedi iims". Bilo je pa tudi lahko H 4ruzega, ker je trojica živela pepiru z latinščino.
kratkem molku, ko si je tro-fe privezala dtiso z vinom in toflakom, je spegovoril zet.
takovim satanskim načrte hm do sedaj dosegli le ma-pOstne uspehe. Kaj pomaga, če m napravimo razpor v glavnem Wk S.N P J.. It oblatimo vse iste in svobodomislece, ko je molzna kravica ušla iz
"Pametno govoriš," je rekel Kubie. "Ustanovimo novo jed-noto, avezo. V začetku bo dajala malo nileka v podobi ameriških bankovcev. Po dveh, treh letih bomo pa že želi, da bo veaelje."
"Kubic oprosti, Če sem te raz-žalil," je z medenim glasom pričel tast. "Nisem vedel, da imaš v golobradi buči toliko možganov."
"Ustanovimo podporno ive-zo," je predlagal zet. "V Chicagi bo že šlo, če ne gladko, pa trdo. V to zvezo bomo pobrali pri ustanovitvi stare, bolne ljudi, kterih noče sprejeti nobena podporna jednota v Ameriki. Ti zvezi se bodo pridružili častihlepni neza-dovoljneži iz drugih jednot, ki se tam pulijo za odboruiška mesta, pa jih ne dobč, ker niso bistre glave. Tako bomo imeli začetek."
"Dobro je, kar si povedal," je glasno spregovoril Kubic. "Po mojem skromnem mnenju pa moramo nabirati take Člane za našo jednoto, ki so takrat "kunštni", ko jim je pijača v gostilni razgrela možgane. Pridušati se morajo, kedar so bolni od pijače,, da imajo knjigovodstvu v mezincu, dasi nevedo,. da jc 1x13=1. S takimi tepci bomo imponirali oslom, ktere bo lahko pridobiti za našo stvar, ker se bomo klanjali njih neumnosti, da jih bomo tem ložje odrli. Vi dva se smejital Zakaj bi ne pritrjeval tepcu, ki ima debelo mošnjieo denarja če vem, da ga lahko osušim za denar, če hvalim njegovo neumnost."
"Ha, ha, ha," se je zarežal tast. "Golobradec ,kdo bi mislil, da imaš toliko soli v glavi. Moja glava je osivela, brke nosim pobarvane, a pred teboj snanem klobuk z glave. K tebi morajo stari in osiveli ljudski sleparji v šolo. Ti si kralj sleparjev."
"He, he, he, hi, hi," . . . se je krohotal zet. "Ali r.isem rekel, da bodeta še prijatelja? Nevem, zakaj bi se mi rojeni ljudski sleparji prepirali med seboj? Ljudstvo, neumno ljudstvo naj se prepira; mi bomo pa želi in izželi to ljudstvo, ki verjame nam. Mar nam je jednota. Po treh letih lahko vse zaspi mirno, če smo obrali člane do kostij."
"Glej," je pričel prilizneno Kubic. "Na tiskovinah jih boš ti — zet odri in izžel takoj. Ra-čunil boš lahko petkrat toliko kot so tiskovine v resnici vredne. Meni boš dal tudi svoj delež. O tem ne dvomim, cigan cigana ne oslepari ,ker ima cigan tudi svojo moralo."
"Ali sem že kdaj kakšnega cigana osleparil?" je jezno spregovoril zet. "Do sedaj sem le o-sleparil poštene ljudi. To boš priznal meni dragonče."
"Kaj blebetata?" je zahreščal tast. "Cigani, sleparji smo vsi trije. To povem med nami, ko nas drugi ne slišijo. Prevdariti je pa treba, da ljudje ne z voha jo, da se je nova zveza rodila v možganih treh notoročnih sleparjev.
"To sem hotel reči tudi jaz," je kimaje pritrdil Kubic. "Da ljudje ne spoznajo naših namenov in načrtov se ne smemo ob ustanovitvi potegati za plačana od-borniška mesta. Ostanimo ob u-stanovitvi v zadnji, še le na prvi konvenciji, počasi pokažimo svojo barvo tako spretno, da nas nihče ne bo sumil za sleparje. Na drugi konvenciji bodo pa knjige in blagajna že v naših rokah. To bo življenje."
"Bravo, živijo," sta zaklicala tast in zet ob enem.
"Glažek konjaka vsakemu . . živela ljudska neumnost," je po-
rogljivo zaklical zet in z denarjem bahato zažveuketal v žepu. *
"Živ eli tepci, ker o njih živimo," je sekundiral tast in zgrabil je za glažek konjaka, da ga
pokoplje v gomili žganja.
"Živi . . . vijo . . . živijo," se je opletal jezik Kubieu, ko je krčevito držal v rokah glažek konjaka. "D. . .d . . . doli s poštenimi ljudmi . . . ži . . . ži . . . živel slo ... slo ... slo .. . slovenski triumvirat sleparjev in liuinbu-garjev ....
TU JE VZROK
(Stavkokazom v prevdarek.)
Osebe značajev: Nadzornik, parne žage. Jack Black, stavkokaz. Joe White, unijec.
(Nadzornik sedeč v konfort-nem naslonjaču čita časnik. Usto-pi Jack Black, stavkokaz. se odkrije ter zarudel mečka klobuk pred seboj.)
Black (z boječim ,tresočim glasom)—Dobro jutro, sir, videl sem oglas v listu, da potrebujete strokovnega delavca na žagi; oglasil sem se, če bi dobil delo.
Nadzornik: —Well, ktfj zamo-reš delati na žagi?
B.:—Oh, jaz mislim da zamo-rem delati kar hočete in potrebujete.	- *
N. j—-Well, kako to misliš, da za moreš?
B.:—.Jaz pripadam k "Young Men's Christian Association* in sem spošten; delal sem prej v North Bend (Wash.) pri veletr-govcu z rezanim lesom; ta je e-den izmej "trustees" ondotne Metodist cerkve; on je rekel, da sem bil "all right."
N.:—To je vse prav, pa ali i-maš kako priporočilo?
B.:—Yes, sir. Imam ga. (poda nadzorniku.)
N. (čita glasno): — Prosilec Jack Black je vstopil v službo pri naši Lumber Company ob času, ko je bila stavka za povišanje dnevne mezde in skrajšanje delavnika na 9 ur na dan, ter ostal ves čas mej stavko lojalen pot naši volji in svojemu poslu. On je priporočila vreden in /lofber mehanik ter vedno udan svojemu delo-lastniku.
(Podpis) Fox Bros.
North Bend, Wash., jan. 5 '08 (poda Black-u papir nazaj) Well, za koliko pa bi delal na dan?
B.:—Jaz bi delal za vsako plačo, kakoršno ste mi privolji dati od pričetka. seve, kasneje, če vara bodem povolji in previdite, d« sem več plače vreden, mi pa povišate.
N.:—Well, oglasi se zopet čez eno uro.
B.:—Hvala, sir, bodem. (Odide.)
N.—(govori sam s sabo j): — Well, smejati se človek mora nad takimi tepci kakošnji se nam ponujajo in za vsakovršnje plačo. Najbolje, kar moremo storiti zanje je, da jim ustrežemo željo in tako ne pokvarimo njih ponižnih želja in skromnih zahtev, s čemur so popolno zadovoljni.
(Ustopi Joe White, unijski delavec.)
White (samozavestno in pogumno) :—Dobro jutro. Videl sem mej oglasi, da potrebujete stro-| kovnega delavca na žagi; prišel I sem vprašat za to delo. j Nadzornik :—Da, potrebujem i moža. ČVsar zamoreš izverseva-ti!
! W.:—Vse kar pride pod roke.
N.:—Hh, imaš kako priporočilo?
W.:—Yes, tukaj je (poda svojo unijsko karto nadzorniku.)
N.*'—1To ni nobeno priporočilo. Ta.kprta ne potrjuje tvoje volje do ilfla.
W. s—Ta karta pomeni, da za-morein delo prav in točno izvršiti.
N.:—iWell, za koliko pa bi hotel delati na dan?
W.:—Unijsko lestvico.
N.:—Unijsko lestvico. Kaj pomeni to?
W.:—To pomeni, plačo s katero se zamore spodobno preživeti in kakeršno naša unija pripozua.
N. In koliko je to?
W.;—Tri dolar j* na da«, aH $18 na teden; ceneje ne delam.
N.:—Well, obžalujem da te ne morem sprejeti v' delo, ker jaz ne plačetu več kakor $12 na teden.
W.:—O, tako, Ti ne gledaš po del a v eu, Ti hočeš konja.
(Odide Joe White.)
N. (govori sam s saboj):—Hm, ti unijci niso nevedni, zahtevajo celo da se jih respektira in plača kolikor oni zahtevajo! Hvala, da se še dovolj tepcev nahaja, kakor je oni od Y. M. C. A., katere bodemo po naši volji izrablje-vali nadalje, in dokler se bode dalo, vsaj so zadovoljni z vsem, česar dobe.
(Vstopi v novič Jack Black, stavkokaz.)
B. (boječ da se zameri):—O-prostite gospod, prosim kedaj bi me zamogli sprejeti v delo, gosp. nadzornik?
N.:—'Well, ti lahko pričneš takoj jutri zjutraj, ob sedmi uri, in jaz bodem že sprevidel, koliko ti bodem zamogel plačati. B.:—Thank you, sir, (odide.) N. (sam s sabo): Wefl, res je, da imajo ti unijci več pameti v eni minuti kakor oni drugi cel mesec. Res je tudi, da je eden u-nijec boljši kakor trije garjevi petolizniki, ampak jaz jih bodem sprejemal in izrabljal dokler se bode dalo in kar se bo dalo, in dokler bom mogel, koga najti, in dokler bodem živel, in — punk-tum.
Nejaz.
Delavci — tovariši! Zavedajte ae, da je edino "Proletarec" tisti list, kterega pišejo in vodijo delavci ZA DELAVCE! Pridobite mu torej novih naročnikov, da bo čimprej zečel izhajati na 8 straneh. Na delo torej 1
Telesni odpor.
Dostikrat se vprašujemo, kako je to, da se nekateri ljudje le malokdaj dobro poučtijo, dočim se drugi uspešno upirajo vsem boleznim. Čisto naravno je, da tisti, ki so sposobni ohraniti svojo moč. ne postanejo žrtve navadnih bolezni. Kadarkoli zapaziš, da ti moč peša, začni piti Trinerjevo a-meriško zdravilno grenko vino in ga uživaj, da ti telo pridobi prejšnje moči. To zdravilo deluje naravnost na prebavila in jih usposobi, prejemati in prebavljati vsako hrano. Če ti jed ne diši kakor po navadi in če si slab, hitro utrujen, če imaš težave po jedi, če te glava boli, Če si omotičen ali zaba-šan, uživaj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To ti hitro donese ilajško. V lekarnah. Jos. Triner, 616—622 S. Ashland Ave., Chicago, 111.. I
POZOR!
Mogoče kdo misli, da v Ckieagi al dobiti taccga om kot v stari domovini. Ampak Ib
je zmota!
Pri meni se dobi: doma«« klobaae, domač« suho m—o. ilve kokoiu
čist« k okoli in mesu vs« vrste.	<>■• najnižje, blago najbolje.
MIHAEL LACKOVIČ, 376 W lath at., Chicago.
Slovencem in Hrvatom!
, da iadalnjemo
in U*»
Ohlpk P P° najnovejšem kroja. Unijako delo;
UUiCa^ v uJc€i fmami tudi rmMe	potrefeUine, k epa.
%
da ji ▼ delokrog oprav« — oblak. Pridi t« in oglejte «i nato laloftbo. Z vsem epoMovanjetn
w
Ob počitnicah,
ko ste doma, je najlepša~prilika za fotografiranje družine ali otrok.
izkušeni fotografist izvršuje za primerno ceno naj boljša dela. X Pojdite t|e. X
391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
TELEFON CANAL 287.
USTANOVLJENO 1883.
Slovensko-angleška slovnica, slov. ang. tolmač in angl. slovar za samo $1. — pri V. J. Kubelka, 9 Albany St., N«w York. N. Y.
POZOR!
POZOR!
Ste že brali povest Jungle?
Jngosl. del. tisk. družba ibo v kratkem izdala povest, ki je izha* jala pol drugo leto v "Proletarcu" v LEPO VEZANI KNJIGI.
Knjiga bo obsegala nad 400 strani zanimivega čtiva iz amer. delavskega življenja.
Povest je zajeta iz življenja čikaskih klavnic in je pisana po znanem autorju Upton Sinclairu, ki je dal dovoljenje za slovenski prevod.
"Jungle" Je največji roman 20. stoletja!!!
Ker je število izdaje zelo omejeno, se prosi vse tiste, ki hočejo naročiti knjigo, da vpošljejo svojo naročitev prej ko mogoče, ker ina-če bi bilo prepozno.
Cena knjigi se naznani pozneje. Naroča se pri upr. Proletarca, 587 So. Center Ave., Chicago, 111.
******......................A4AA'TAtttttttlttMMIU
Slovenci Pozor! i
Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne teči za moške — za delavnik 'i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku.
Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni.
JURAJ MAMEK.
♦♦a»aaaaasaiaaaaaaaaa»aiiaaaaaaaaaa»a>aaiaaa»aaaaaa»i
»eaaaaaaaaaaaaaaaaaeaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
i! ZEMANOVO "GRENKO VINO", !i
< i ,	X
<; je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez-1 ► nim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA "TATRA",
\; želodečni grenčec.Tatra je iidelana ia zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slaboeti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijaka vina.
B7 F M A N 777 A,p°r'Street'
• ^Cl'liin, Chicago, III.
Zdravljenje v 5 dneh
brez noža iti bolečin
(RAZBIRANJE
Varicocele, Hydrocele
Ozdravim vsacega, kdo* trpi na Varieoceli, 8trieturi. Dalj« ozdravim nalezljivo zastrujJenje, živčne nezmožnosti, vodenico in bolezni tidoiih ee možkih.
Ta prilika je dana tistim, ki so izdali fte velike svoU zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj name« je, p* kazati vsem, ki so bili tdravljeni od tucstov zdravoikot bresuspeino, da poaednjean le jaz «dino sredstvo, s kterim zdravim vspeino. Za nevspetao zdravljenje nI treba plačati—le ta vspeino. Ozdravim pozitivno ftelodečne bolezni, pljučna, na jetrih in ledvicah ne glede kako stara je bolezen.
Tajil« moftk« bol«zni zdravim hitro, za atalno in tajno. -4iv«ene onemoglosti, slabost, zguba kreposti, napor, zastniplonje in z guba vode. Pljnča, naduho, Bronchitis, srčne bblezni in pljučne zdravim z mojo najnovejio metodo. ... .žonsk« bolezni v ozadju, beli tok in druge zdrsvim za stalno. —Zastrupljanje in vse druge kotne bolezni kakor ptiMe, ture, garje, otekline.—Močni tok is druge bolezni. Preišče in svetuje zastonj.
DR. Z IN 8. 41 SO. CLARK BT„ CHICAGO. (Med. Randolph in Lake St.) Uraduje: od 8 ure zjut. do 8. ure svečer. V nedeljo: od 9 ure zjut. do 4 ure pop^
ALOIS VANA
— izdelovstelj —
sodovlce. miitralne vode in raz-nib neopojolk pijač.
aa-94 P««k St.	Tel. Caaal 1405
DR. F. J. PATERA
Ordinuje: na sevroshp. voglu Ashland In Milwaukee Ave.
P R 0 LETAREC
(Copyright, lWa, 1906, by Upton Sinclair.)
Stroj dela brazde, sadi vanje krompir in jih zopet zasipava, in v e-nem samem dnevu se obdela in nasadi s krompirjem nepregledna njiva. Zopet drugi stroj na elektriko koplje dozorel krompir iz zemlje in polni objednem že pripravljene vreče. Na' enak način se postopa z vsako drugo vrsto poljskih pridelkov. Jabolka in pomaranče se trgajo h stroji, krave se molzejo z elektriko, — in vse to se vrši tu-patam že danes, kakor veste. Očrtal bi Vam rad žetev v bodočnosti, h katerej prihaja na milijone srečnih ljudij v poletnih počitnicah s posebnimi vlaki, in vsakemu je odkazano njegovo delo. Primerjajte potem z vsem tem današnje obupne borbe za obstanek naših neodvisnih malih kmetij, ki jih zahteva današnji sistem; tu je priklenjen mračen, izdelan in neveden mož skupaj z rmeno, suho in otožno to-varišieo, in oba se mučita na polju od štirih zjutraj do devetih večer. Otroci morajo delati, Čim začnejo tekati. Kopljejo zemljo z najprimitivnejšim orodjem, in odrezani so od vsakega znanja, vseh nadej, vseh dobrot vede in iznajdb, od vseh duševnih zabav, vpreže-ni v verige vsakdajnega boja za obstanek vsled sramotnega konkurenčnega dela, — a vzlic vsemu temu so vendar še ponosni na svojo "svobodo", ker so prekratkovidni, da bi opazili na sebi verige."
Dr. Schliemann je za trenotek utihnil. "In potem" — je nadaljeval — "primerjajte to neomejeno proizvajanje živil z najnovejšimi odkritji fiziologov*), glasom katerih ima največ človeških bolez-nij svoj vzrok v neizmernem uživanju, in da je nadalje dokazano, da meso ni neobhodno potrebna hrana in da se gotovo težje proizvaja nego rastlinska živila, da je za pripravo mesa treba več truda in da je bolj izpostavljeno onesnaženju. Toda kdo pač hoče to razumeti, dokler grlu boljše diši T!"
"Kako pa hoče socijalizem vse to predrugačitit" je uprašala gospodična, ki je vprvič posegla v razpravo.
"Dokler imamo še mezdno suženjstvo," je odvrnil Schliemann, "je popolnoma vse eno, je-li delo poniževalno in gnusno; kajti vedno je lshko dobiti ljudi, ki to opravijo. Toda z istim trenotkom, ko se bo delo izvrševalo po svobodni volji, se bo tudi plača za takova dela začela višati. Potem bodo propadle druga za drugo vse te umazane tovarne, in gotovo bo cenejše, da se zgradijo popolnoma na novo. Parnike se bo opremilo s kurilnimi stroji, nevarna industrijska podjetja si bodo zmislila vse mogoče varnostne priprave .ali pa se bodo tam izdelovale druge stvari. Spremembe se bodo vršile v istem razmerju, v kakršnem se bo meščan induatrijelne republike razvijal umstveno in fizično do vedno popolnejše stopnje. Leto za letom ae bodo stroški mesarskim izdelkom višali, dokler slednjič ne bo vsakdo. kdor bo hotel jesti meso, prisiljen sam klati, — in nemara si Vi domišljujete, da bo to trajalo dolgo? Pa preidimo k drugi točki. Kot nujno spremljajoči pojav kapitalizma v demokraciji je politična korupcija, in kot posledica civilne uprave po nevednih in zločinskih politikarjih se pojavlja ona strašna ljudska bolezen, katerej zapade polovica našega prebivalstva predčasnemu poginu. Ako bi se znanosti tudi dovolilo v tej smeri kaj poskusiti, bi se vendar ne doseglo nič ali pa vsaj prav malo, ker večina ljudij sploh ne čuti več po Človeško, marveč so le brezčutni stroji, ki se gonijo za koristi drugih. Živijo skupaj stlačeni v smrdljivih hišah in jim je usojeno, da scgnijejo v bedi. Pogoji, pod katerimi -životarijo, jim povzročajo strašne bolezni, ki jih ne zlečijo vsi zdravniki sveta. Od teh okuženih ljudij pa se razširja nalezljivi otrov na vse strani in v resnici zastruplja življenje nam vsem drugim. In ako bi tudi hotel kdo izmed nas, ki je obdarovan z velikimi talenti, v sebičnosti delati sam zi-se, — srečen bi vendar nemogel biti nikdar. Raditega trdim v najglobočjem prepričanju, do morajo vsa medicinska in kiurgična odkritja, ki se bodo vedi v bodočnosti še posrečila, vedno ostati v manjši veljavi, nego pa uporaba tega, kar znamo že danes, — kadar bodo le enkrat brezpravni in zavrženi siromaki odločno zahtevali svoje svete pravice, pravico do človeka dostojnega ž vil jen ja."
8 temi besedami je doktor zaključil svoje razmotrivanje. Jur-gis je opazil, da je mlada lepa gospodična, sedeča pri mizi, poslušala z isto zamaknjenostjo kot svoječasno on, ko je prvič slišal nauk so-cijalizma. Jurgis bi rad z njo govoril; kajti bil je gotov, da ga bo razumela. Pozneje pa, ko je družba že odhajala, je slišal g. Fiahe-rja šepniti ji na uho: "Radoveden sem, ali bo Mr. Maynard tudi še v bodoče pisal o socijalizmu tako, kot je dozdaj."
"Ne vem, toda če to stori, je ničvrednež!" se je glasil njen odgovor.---
• •
*
Kmalu potem je napočil dan volitev. Ostudni politični boji so potihnili, in vsa dežela je z mrzlično radovednostjo pričakovala poročil o izidu. Jurgis in vsi ostali uslužbenci v Hindsovem hotelu so žlice komaj odložili, in že so tekli v veliko dvorano, katero je stranka za ta večer najela.
V dvorani je že čakala velika množica nestrpno, in telegrafski aparat na mizi je začel ropotati. Ko se je naznanil končni izid, se je pokazalo število socijalističnih volilcev 400.000, torej prirastek za skoro 350 odstotkov v primeri k volitvami pred štirimi leti. In stem se je že dalo kaj napraviti! Toda strankin boj je bil odvisen od naznanila nadaljnih volilnih izidov drugih krajevnih klubov, in vsakdo je seveda upal, da so se dosegli tudi tam lepi uspehi. Vsakdo bi rad čim preje zvedel število glasov, in slehern v dvorani se je nadejal, da bo končna svota izkazovala 6 do 7 ali po celo do 800.000 volilcev. Saj se je vendar prav sedaj moglo v Chieagi opaziti neverjetno naraščanje socijalističnih glasov. Leta 1900 se je oddalo 6700 glasov, in sedaj 47.000. V državi Illinois je narastlo število v isti dobi od 9600 na 96.000. Lepo je bilo videti, kako je množica čim kasneje v tem večjem številu vrela v dvorano. Preči-tala so ae dohajajoča poročila o nadaljnih izidih, ki jih je ljudstvo jemalo na znanje z gromovitim ploskanjem, — slišali »o se kratki nagovori, potem zopet molk in — sledila so nadaljna poročila. Potem so prihajale brzojavke o volilnih uspehih v sosednih državah. Tudi tu se je pokazal krasen napredek. Glasovi v Indijani so na-rastli od 2300 na 12.000, v Wiaconsinu od 7000 na 28.000, v Ohio od 4800 na 36.000. V glavni strankin stan so dohajala poročila, ki so jih odpošiljali navdušeni ljudje iz manjših mest; tudi tu so se v.teku enega leta pomnožile številke nepričakovano povoljno: v Bene-dietu, Kansas, od 26 na 260; Henderson, Kentucky, od 19 na 111; Holland, Mich., od 14 na 208; Oo, Okla od 0 na 104; Martius Ferry, O., od 0 na 296, in tako naprej. Cele kupe brzojav iz takih malih mest so prinašali v dvorano. Možje, ki so te depeše čitali raz odra. so bili sami izkušeni bojevniki, ki so storili svojo dolžnost in z gorečnostjo pridobivali glasove ter mogli sedaj dajati k tem razveseljivim uspehom potrebna pojasnila: Quincy, 111., od 189 na 831; tam je dal župan zapreti socialističnega govornika; Crawford County, Kansas, od 285 na 1975; Rattle Creek, Mich., od 4261 na 10184; — to je bil odgovor delavstva na združevanje meščanstva!
Potem so dohajala uradna poročila iz raznih okrajev in okrožij mesta Chicaga samega. Naj je že bil tovarniški okraj ali eden onih takozvanih "boljših" okrožij, razlike ni bilo skoro nobene, — vsepovsod se je število socijalističnih glasov ojačilo. Kar pa je stran-! kine voditelje najbolj presenetilo, je bil ogramni prirastek glasov
v klavniškem okraju. Klavniški okraj ae je raztezal čez tri mestna okrožja, in število glasov v 1. 1903 je znašalo samo 500, koncem istega leta pa 1600. Sedaj, eno leto kasneje, je znašalo 6300, in tako mogočna demokratska stranka se je odrezala le z 8800 glasovi. Pa tudi v drugih okrožjih je demokratska stranka nazadovala. Chicaga je dobila v socijalističncm gibanju vodilno vlogo in postala za strako neza vzemi ji va trdnjava. Pokazala je delavstvu pot!
Zdaj je povzel na odru nek govornik besedo, in oči 2000 ljudij se je uprlo vanj. Vsaka beseda je bila poplačana z glasnim ploskanjem in klici odobravanja. Govornik je bil prej vodja mestne hiralnice v klavniškem okraju, dokler ga ni pogled na vso to bedo in korupcijo spravil k zavesti, in je postal nato goreč pristaš socija-listične stranke ter dal slovo mestni službi. Bil je še mlad,* shujša -nega obraza, a živalne narave, in ko je roke kvišku dvigal, kakor bi hotel množico priganjati, se je Jurgisu zdelo, da je to človek pre-šinjen z resničnim revolucionarnim duhom. "Organizujte se! Or-ganizujte se!" je douel njegov klic.
Ni imel pravega zaupanja v to ogromno naraslo število glasov, katero je stranka tako nepričakovano dosegla. 14Ti ljudje niso pravi socijalisti," je zaklieal. "Volitve bodo minile, razburjenost se bo polegla ,in ljudje bodo vse to pozabili. In ko apet pozabite vse in padete nazaj v brezbrižnost ter zaprete uho novemu nauku, — bomo spet izgubili to večino, ki smo jo danes dosegli, in naši sovražniki nas bodo zasmehovali in zasramovali. Vse je ležeče na Vas;' napravite trden sklep sedaj v prekipevajoči navdušenosti zmage. Poiščite može, ki so za nas glasovali, pripeljite jih sabo na naše shode, organizirajte jih in napravite iz njih prave člane naše stranke. Ne bo nam vsak boj tako lahak, kakor je bil sedajni. Povsod v deželi bodo danes ponoči politikarji starih meščanskih strank prerešetovali vzroke našega naraščanja in naravnali svoja politična jadra v ono smer, in nikjer ne bodo tako hitro pri delu in z večjo prekanjenostjo vrgli svojih mrež kot ravno tu v Chieagi. 50.000 socijalističnih glasov v Chieagi spravi prihodnjo spomlad mestno upravo v naše roke. Potem bodo še enkrat poskusili varati volilce in uporabili bodo pri tem najbolj zavržena sredstva in razvijali najgršo korupcijo. Toda naj že počnejo, ko pridejo spet na krmilo, karkoli, — enega ne bodo storili nikdar, namreč tega, za kar so bili pravzaprav izvoljeni. Nikdar ne bodo izročili mestne uprave ljudstva v roke, ker tega sploh nikdar storiti ne mislijo. Vse, kar bodo storili, obstoji v tem, da bodo s svojo korupcijo odprli ljudstvu čim preje oči in dali naši stranki v Chieagi najlepšo priliko za rast in razvoj, kakoršne socijalizem v Ameriki še nikdar imel ni. Potem pa se bo pripravljal prevrat, ki ga v njegovi silnosti ne more ustaviti ničesar več. Pojavil se bo s tako nepremagljivostjo in premočjo, da bo priklenil na naš prapor teptane chikaške delavce. Mi pak jih bomo organizirali, jih vodili in pripravljali na zmago. Potlačili bomo vsak odpor, nasprotnike potisnili v stran, in Chicago bo naša, naša. naša!
Naši zastopniki.
La Salle, 111.: John Puček.
Conemaugh, Pa.: Frank Podboj.
St. Louis, Mo.: Vincent Cain-kar.
New York-Brooklyn: Feliks Kramaršič.
Johnstown, Pa.: Math. Gabre-nja.
Colorado City, Colo.: Drag. Po-gorelec.
Chicago, 111.: Mike Kulovec.
MATH. VERTAClC, BOX 107, Rockland, Mich, za Rockland in okolico.
Jakob Dolenc, Box 3, Willock, Pa.
John Mesojedec, Box 337 Davis, W. Va.
Frank Črne, Cleveland, O.
Kdor želi biti zastopnik lista od
naših sodrugov naj nam to naznani, da mu pošljemo pohotne knjižice.
ZA CONNEMAUGH.
Slov. socijalistični klub št. 3 v Connemaugh, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu ob 9 uri dopoldne. Prihodnja seja se vrši pri sodr. Mrlaku na Franklinu. S socijalističnim pozdravom Josip Bricelj. tajnik.
Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Kadničko Stražo", edini hrvatski socialiatični liat v Ameriki. Naročnina $2.00 na leto. Naalov: 606 So. Centre Ave:, Chicago, III.
»a
— Staremu prijatelju, ki se je v dolgih letih izkazal, je treba ohraniti zvestobo. Kdor trpi za nadležnim prehladom, naj ne poskuša vsa mogoča in nemogoča sredstva, ampak naj si preskrbi takoj pristni "Pain Bxpeller". Naj se drgne ž njim krepko po vratu, prsih ter stopalih in takoj bo dobro. Pain Expeller se lahko dobi v Ameriki po vseh lekarnah za 25 eentov steklenica. Treba pa je paziti, da se dobi pristnega z varstveno znamko s sidrom.
Podpisana sc priporočava Slovencem za mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane.
Šajnek & Hans
587 S. Center Ai	Chicago, III.
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer. .
886 So. Azhland Ave.
Tel. Canal 476 Chicago, HI.

Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
1237-lst St.. U Salle, III
To« nt, (OatUni podnjwo pi jat. iw priporoča rojakom aa obiWn oblak.
KUPUJTE PRI
Albert Lurie Co.,
567-69-71-73 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
Velika trgovina z mešanim blagom.
Zmerne cene vsak dan.
' Delavci na prostn
izpostavljeni mrazu in ^ nosti se ubranijo dolgotr^Ji
mubolehanju zareumatini in neuralgijo, ako rabijo
Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain* Expejjg
ko fcutijo prve pojave, i zdravilo odgovarja zahtevi nemških zakonov in ima i oporekljiv rekord tekom 1 .fr let.
.Ti V vseh lekarnak ; ^l^in 60 centov, ali p* s f izdelovalcu.
F. AD. RICHTfiR & COL,
215 Pearl 8l,	New V«
Joseph Kratk
575 W. 17tli St., Chicago. Ill
Izdelovalec najfinejših cl vsake vrate.
Na debelo in drobno,
Sveži kruh in fino pecivo dobite« v hrvatsko-slovenski pekarii
Curiš 1 R&dakov
023 Bo. Throop Strast Voai tudi na dom	CHIQ
P0Z0R! SLOVENCI! POZ
SALOON
s modernim kegljl&s
Svete pivo v aodčkih ia bcq ia drugo rasno vrst na pijače ter q doba fedae |
smodke. Potniki iiiČe sa nizko cono.
Postrasbs točna ln lafeto*
Vaem Slovencem ia drugim Bm na toplo priporoča
MARTIN POTOI
564 SO. CKNTEB A VB,
1
G.VokouR
559 W. 18 St. Cllcaro.
Popravlja dežnike in pipe po primernih cenah.
.....i.......M...........MM..................
NA
VELIKI IZLET IN PIKNIK
katerega priredi
I Društvo Slovenia St. 44. C. S.B.P.J.
v nedeljo, dne 5. Septembra 1909
V CENTRAL PARKU. Začetek tečno ob 2 uri pop. - Vstopnina 25c. - Dane t spremstvu proste.
Vzemite Blue Island karo do CeirtraloPark Ave , okrenite < Sooth pe$ do al. ulice do Park*. dobro godbo in pc- !
strežbo skrbi odbor.
•...................e............................s
Kadar se brijoto stopite vedno v brivnico I. raareda, td ja pri
Louis Polka,
461 W. 18» St., Tltlla Htll Bldg.
CHICAGO, ILL.
Naročite se na
Slovonsko-angleško slovnico, Slovensko-angloški tolmač in Anglaško-slovonski slovar.
Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in jo dobiš pri
V. J. KUBELKA AND 00. 538 W. 145. St. New York, N. Y.
Primerna delo dobiš le, ako si zmožen angleščine.
M. Lackovič
378 West 18th St.,	Ckfc
MODERNO OPREMLJENA Su4 8KA TRGOVINA Z J EST VIHA] (GROCERUA.) )
Najboljii rit, kava, čaj, •ploh vaakovratno domače ia ako blago vodno svete po na prodaj.
Na zahtevo razv&tun blago dom, sa kar nič n« računim.
Leopold
OD VST J JUL v kazenakih ia aivilaik An to Phono 0095.
Offiee Phone Maia SOM Roaideaee Phone UBAD: 27 MBTBOPOLITA* Severoaap. ogal Baadolpk ia La Sails alias Stanovanja: 1217 Sharldaa
HALO! fi
Kam pat — Na sveta pivo Id
dobrega vina k _
Frank Mladiču
611 8. Canter Ave, 1
tam aa bomo imeli po doi
To ja pogovor i ceste, ki pfiifj jam saloonu.
Frank
611 S. Center A v«.,
Dr. W. C. Ohlendorf,
Zdravnik aa notranja
ln ranocalnik.
Iadravniftka preiakava bre«i čati jo 1« zdavila. 647 ln 649 __ Ave , Chicago. Za dne uro: 04 1 po pol. Od 7 do 0 zvečer. Isvas tiveči bolniki naj piiolo

• Fiziolog je učenjak, ki pronžava fiziologijo, t. j. znanost o iivljenakih pojavih na organizmih. — Prelag.
IMATE SLABE LASE? NEČISTO KOZO NA OBRAZU?
M. Lenards tonic za lase In Lenard's Cream prevredi vse tot
V zalogi imamo tudi vse vrste las In kil.
A
Pifcite po cenik v slovenskem jeziku
M. LENARD'S, 548 BLUE ISLAND AVE., CHICA60, ILL.
SE LI BRIJETE SAMI?
Mi Vam oferiramo britev sa $2.00 _ najboljiega materijala, ki se prodaja «a nam zagotovi in prineae 100 novih k tisočem druzih, kterim smn prodajali 187r>—to je .13 let pod tvr.lk,. .Tos Krslj. so iznaSli, da so naie britve ir najboIJN|p| njala in da jih najbolj tadovole. Vsaka hritev je garantirana in mi damo v slučaj*,] koma britev po volji, damo popolno wT dottfnikn. Nihče ne more oceniti britvi je ni rabil. Ker vemo, da so naAe britvs lahko tudi garantiramo. Gena tem brit $2.00. Brusimo tudi stare britve, za kar 25c. 7.a Chicago. Za ir.vea plačati 5c več za pofttniao.
JOS. KRAI
417, 419, 421, 423 W. 18tt CHICAGO, ILL.
Dp. Wm. Al. LupICJ
IZKUŠEN ZDRAVNIK.
Drngl urad: 100 Stated., loom 210. od 4-S ur« popoldne. i«i
nedelje.
StiMtMjt: 1346 W, 22nd Strni.	Telephone. C.ul