dm rai«fi tobot. ^ prtznikov. dtiU except Saturday«, S»dsy» tod Holiday« PROSVETA __glasilo slovenske narodne podporne jednote Uradniški te upravniikl prostori: 1697 South Lawndale Ave Office of Publication 1687 South Lawndale Am Telephone. Rockwall 480« .tear XXXVIII ftsi lioto 1« tSUX) J«u*r» 10. USS. at tha pct-ottlc« Chloaoa. nilaota. u&dw tha Act of CoocrM of Iterate «. tan Acceptance far spoiling at speciol rote of postafa provided for in section 1103. Act of Oct. 3, 1817, authorised on June 4. 1018. at cteioaoo. msaeta. uadar tte. Act of conara« of iCHICAGO S3. ILL.. PONDELJEK. 30. SEPT. (SEPT. 30). 1946 Subocrtplkm $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 189 Parizu se ne morejo initi glede tržaške vlade ii odsek je nere-vprašanja vrnil komisiji q UPANJA NA jsEGO SPORAZUMA ____29. sept.—No oobotni j« politična komisijo sa ml-je pogodbo x Italijo formal-potrdila tako zvano franco-erto kot novo mojo mod Iti-b Jugoslavijo tor Jugoola-in Trstom. Sklop Jo bi! |«t i dvanajst proti potim pran. nakar je Edvard Kar-ponovno lsjavil, do Jugoalo-» bo podpisala tako mirov-pogodbs in tudi no umaknil« čet iz julijsko krajin* tor Ns predlog Amerike Jo i polom zaključilo s 11 SI glasovom, do ne bo nobo-drim upravičena do vojno »dnine, s ko ne podpiše ml-»pogodbo. Proti temu prod-k glasovala tudi Francijo. rfuključld vseh komioij bo-prišli prod plenarno sejo mi-konfsronco, končno beee-p bodo Imoli zunanji minl-Amtrike, Anglijo, Francijo teix, 28. sept. — Vprašanje i je še vedno najbolj trd na mirovni konferenci. Do tudi ni nobenih izgledov, ds sonferenca strla ta oreh. In l ne bo strla, bo pa ta oreh konferenco. •nferenca se že tedne, sploh (tfetka bavi s tržaškim jrpra- , toda zastoj je še vedno »ln. Prej se je bavila z njem razmejitve med Ita-in Jugoslavijo, zdaj pa ima i seboj nerešeno vprašanje, ha j bo nova tržaška vla- ii kakšen status naj dobi tr-1 "svobodno" ozemlje s ei vred. Jugoslovanska delegacija je od začetka konference na-vse siie. da bi spremenila * zunanjih ministrov Ame-Anulije, Francije in Rusije nklopila vso Julijsko kraji-»Trstom in Gorico vred svo-" remiju. Ampak v poli-1 Misiji, ki se je bavila s vprašanjem, je bila na vseh Poražena, kajti imela je Jji strani le Čehoslovaško, Belorusijo in Ukrajino * Itoov. Rusija se je drža-"topromisnega sklepa zuna- ■tinistrov glede internacije Trsta in koridorja. Je sicer rekel, da bi mo-Vtt Julijska krajina s Tr-,Vmi spadati Jugoslaviji, Rovoril« pravica, ampak I Sovori politiki. "V poli-Jf*ni vedno dvakrat dve ftti-"lrveč tudi pet," »U Amerika in Angli-da sta za francosko E? ^ Ptujem, ako bo "iJI fd«voljive rešitve no-f® trjjikih vprašanj, nam ferenca zaključiti 15. oktobra vprašanje, kdo je in kdo ni upravičen do tržaškega državljanstva, kdo naj bo vrhovna oblast:' governer ali parlament, kakšen status ali odnose naj dobi tržaški teritorij napram mednarodni organizaciji Z. N., kakšne gospodarske stike naj ima s svojim zaledjem, in več podobnih vprašanj. O vseh teh vprašanjih zija med anglo-ameriškim na eni in med ruskim blokom na drugi strani globok prepad. Ruski blok zahteva, naj bo tržaški teritorij res svoboden v realnosti, ne samo po imenu, to je, da se ljudstvo samo vlada in tudi ima vso pravico, da se gospodarsko naveže na svoje naravno zaledje — na Jugoslavijo in centralno Evropo. * Anglo-ameriški blok pa insis-tira, da mora biti tržaška državica popolnoma podrejena mednarodni kontroli, to je zaščitnemu svetu Združenih narodov, kar bi v bistvu pomenilo, da bi Anglija in Amerika imeli glavno besedo v Trstu. Ruski blok, posrbno pa Jugoslavija ne mara o tem nič slišati, ker bi Trst v tem primeru postal le kolonija zapadnih sil pod masko Internacionalizacije. Vsled teh temeljitih diferenc je malo upanja, da bo na teko čem zasedanju mirovne konference prišlo do kakšnega sporazuma glede tržaškega vprašanja. In to posebno, kar s« ima kon Britska vo jaška intervencija * Anglija jača sile f v severni Grčiji A tono. Grčijo. 28. sept. — Po-jačanja britskih čet v severni Grčiji, kjer se vrši civilna vojna, se nevzdržema nadaljujejo. Britske čete se bližajo vojni coni v dveh severnih provincah, Tesaliji in Macedoniji, naznanjajo angleški in ameriški viri, medtem ko divja civilna vojna naprej. Nove angleške čete so dospele iz Palestine in Egipta in zasedle strateške pozicije ob morju, najmočnejša posadka pa se je izkrcala v Solunu. Britsko poveljstvo se je odločilo, da bo strlo odpor grških rebelev, ki se borijo proti diktaturi grške vlade, katere moč sloni na britskih bajonetih. Vsa grška vodovja so zastražena z britskimi bojnimi ladjt-mi. Angleška vlada bo za vsako ceno skušala streti vstajo grških ljudskih mas, ki se borijo za pravice in proti povratku fašističnega kralja, ki jim ga sta usilili Anglija in Amerika. Ikdf nove vlade in statusa ^•Ittiranego »onferenca ozemlja, formalno •Tirnca ni (*» I ? nitl 0 vprašanju, fcJrj r rri"i* med Trstom T^vijo in med vijo. Italijo in fml " rr"s'j* ni mo-Z. " bl1 »meno- r -mih Na- tisu p k • "»Jti izhod v . 1 f,«"*tih dnevih Pn Rlavnih »Por tudi ta odbor ni kajti note. r„ , Pestiti. To od " It no Mih •»•ou!"* Va/ne- P* ni pri ^ sklep, «0ikomi k vsled jesenskega zasedanja zbor nince Združenih narodov. Vsled tega je bil v petek tudi storjen sklep, da se omeje vsi govori na deset minut. Višinski, zastopnik Rusije, je v petek dejal, da je eden vzrokov, da posebni odbor ni mogel nikamor priti, tudi v tem, ker konferenca formalno še ni odobrila nobene razmejitve med Italijo in Jugoslavijo ter T* stom in Jugoslavijo. On je su-gestiral, naj konferenca najprvo reši to vprašanje. Kar se tiče j>odonavske komisije, je v petek sklenila, naj bodo tujezemske tvrdke upravičene do 70% vojne odškodnine za poškodovanje industrijske naprave. Anglija je insistirala, naj znaša U odškodnina za tuj kapital 100%, Amerika je predlagala 25%, Rusija pa eno tretjino. Zdaj se bo ta komisija lotila vprašanja podonavske plovbe. Tudi tukaj so globoke diference, kajti Amerika in Anglija zahtevata internaclonalizlranje Donave, Rusija pa pravi, da to vprašanje spada podonavskim državam. e Rusija osvobodi 500,000 Japoncev Tokio. Japonska. 28. sept. — Sovjetske oblasti so naznanile, da bo več ko 500,000 japonskih vojnih ujetnikov in civilistov repatriotlranih v prihodnjih por tednih. Ujetniki se nahajajo v Rusiji, na otoku Saholinu In v Port Arturju. Gen. MacArthur, poveljnik ameriških sil na Japonskem, se je sporazumel a sovjetskimi oblastmi in bo dal na razpolago potrebne ladje za pre-| voz japonskih ujetnikov na Japonsko. V Mandžuriii «e nahaja dodatnih 733.000 joponskih ujetnikov, ki čakajo repatriate. Izobrazba je ključ svetovnega miru Washington, D. C. — Predsednik Truman Je pred 60 člani narodne komisije za vzgojo dejal, da ključ do svetovnega miru je v izobrazbi in rozumeva-nju svetovnih problemov. Povratek grškega kralja iz Anglije . Doma ga je pozdravila civilna vojna Ateae. 28. sept. — V petek popoldne se je vrnil Iz Anglije grški kralj Jurij II., katerega je grška reakcija zopet posadila na tron • pomočjo angleških bajonetov ameriške diplomacij*. Posadila ga je na tron tudi s pomočjo ameriškega orožja. Prihod grškega kralja iz Londona je bil napovedan za soboto, tod« se je z angleškim bombnikom tipa Lancaster pripeljal en dan prej ter iznenadll svoje mo-narhistične prijatelje. Mož, o katerem je Roosevelt dejal, da je v glavi "povsem prazen", Je komaj čakal, da se je vrnil na svoj tron. Ta kronski trot'se je vrnil v domovino v času, ko v več krajih Grčije divja civilna vojna, katero so pričeli monarhisti v svojem prizadevanju, da popolnoma ekstermlnirajo vso opozicijo. Ta opozicija se je postavila v bran z orožjem. Iz poročil, ki prihajajo v Atene, je razvidno, da divja civilna vojna v pokrajini Tesaliji, kjer je gora Olimp, domovina grških pravljičnih bogov, dalje v grški Macedoniji in na severu blizu Albanije. Znaki so, da bo v slučaju potrebe grški reakciji priskočila na pomoč tudi angleška oborožena sila, ki se Je zadnje dni pričela izkrcovotl v pristaniščih severne Grčije. Murray za sodelovanje z ruskimi delavci Washington, D. C. - Philip Murray, predsednik CIO, se Ju pridružil mnenju M. P. Taraao-vo, tajnika Sovjetskih strokovnih unij, v urgiranju, do oe noj ameriški in ruski delavci združijo v skupno prijateljstvo. "To je potrebno za dosego trajnega miru vaeh narodov sveta," pto Izjavila Torooov In Murroy, ki sU sopredsednika odseka Ame-rlško-oovjetsklh unij. Vidijo preokret v zunanji politiki I/mdon — Mnenje britske vlade Je. do bo Stalinovemu govoru oledil preokret ruoke zunanje politike. Anthony Eden. bivši zunanji minister v torij ski vladi. Je rekel, do Stalinovo izjave o "nobeni nevornooti vojne" daje priliko za boljše sode-lovonje med zavezniki ATOMSKI ZNANSTVENIKI® ALI SVOJE POROČILO Dogovor za skupno raz-iskavo soglasno sprejet SODELUJE TUDI RUSIJA Lake Succeoo. N. Y„ 28. sept. — Prvi sporazum, ki je bil dosežen na zborovanju komisije za atomsko energijo Združenih narodov, je bil Izdelan In soglasno sprejet po znanstvenem odseku potem, ko je ruaka delegacija dramatično dogovor potrdila. Poročilo se peča s tehtničnimi vprašanji produkcije atomske energije. Poročilo ne bo objavljeno, dokler ne bo dostavljeno komisiji, ki bo ta teden razpravljala o političnih fazah, ki jih je porinila na površje znanstvena razlaga o možnostih atomske energije. Doznalo se je, da razlaga predočuje razne pfrocese atomske energije, na prtmer uporabo v rudarski industriji, kakor tudi potrebo, da se uvedejo varnostne naprave proti uničevalni uporabi atomske sile. Sporazum, ki jt bil dosežen na konferenci Zdrtižehih narodov, ne določa korttfcole atomske sile v podrobnostih. Ameriška delegacija si že dolgo časa prizadeva, da pride Kontrola atomske energije pod msdnarodno oblast. So v j etiki načrt je bil, da ostane razlikovanj« atomske energije pod nadiorstvom posameznih narodoV. le atomsko bombo naj kontrolira varnostni svet Združenih narodov, Bernard M. Baruch, načelnik ameirfSke delegacije za kontrolo atomske energije, je izrazil zadovoljnost po soglasnem sprejetju dogovora. "Sedaj pa pojdimo naprej z glavnim delom te komisije, da se sprejme formula za preprečenje Irt kaznovanje nepravilne rabe atomske sile," je poudaril Baruch. 'To bo velikanski korak na poti k miru. V imenu sovjetske delegacije je sporazum potrdil dr. Semjon P. Aleksandrov. Vseh 12 članov komisije je soglasno odglasovalo za sprejem dogovora z dvignjenimi rokanr^i. Sejo je vodil dr. Hendrik A. Kramers, nizozemski delegat In profesor fizike na univerzi v Leydenu, Holandsk«. Španija je bila izključena iz mednarodne kontrole narkotičnega trga; le angleški delegat je glasoval za, vsi drugi pa proti. V Boliviji zopet vre La Paz, Bolivija, 28. sept. -> Včeraj je bilo to meoto prizorišče velikih masnih demonstracij in tudi drhaiskega neoilJa.-K« se je po fcnestu raznesla vest, da skupina bivših oficirjev In drugih pripravlja puč, se Je naglo zbrala skupaj množica 80,000 o-seb, ki je policiji Iztrgala nekega bivšega oficirja, ki je bil prijet v palači, ko je mislil izvršiti otentot na predoednika republike. Množica Je potem udrla tu di v zapore Ln prevlakla Iz Ječe več zarotnikov, od katerih je tri obeoilo na ceotne svetilnike, med njimi tudi omenjenega s tentotorja. Domače vesti Oblak Chicago. •— Zadnji petek so obiskali glavni urad SNPJ: Peter Benedikt iz Detroita, Louis Stefanich, Paul Palian in Frank Babich iz Johnstowna, Pa. Poroko Chicago. — Zadnje dni sta se poročila Ernest Dreshar in Edith Tancek iz Glrarda, O. (nevesta namreč). Vse najbolje! Bil operiran' Smithfield, Pa. — V bolnišnici v Uniontownu oe je nahajal Frank Može, član društva 291 SNPJ, BU je operiran, sedaj pa se že nahaja doma. Članstvu ln prijateljem se zahvaljuje za obiske. Ia Clevolondo Cleveland. — Po dolgi bolezni je v bolnišnici v Rochesterju, Minn., umrl Charles Hočevar iz West Parka, star šele 28 let in rojen v Clevelandu. Tukaj za-3ušča ženo, tri brate, dve poročeni sestri in več drugih sorodnikov. Njegovo truplo Je bilo pripeljano v Cleveland. — Is bolnišnice se je vrnila Louise Ogrinc iz Eucllda. — Poročili «o se. Joseph Čoš ln Stephanlja Brodnik, v Euclidu pa John Tanko in Sylvia Lenoosi. Smrt pobrala Johna Fitzpatricka Cikaako delavstvo izgubilo odličnega voditelja Nova odkritja nerednosti Dobički s prodajo odviinega blaga Washington. D. C. — Kongresni odsek, ki preiskuj« prodajo odvlšnega vojaškega blaga je dognal, da J« družba Corda Newarku, N,'J., prodala odvil nega blaga za $14, vladi pa je poslala račun za $4,571. To je pronašel John L. Al helm, bivši glavni nadzornik vladne korporaclje za rekonstrukcijo, ki je sedaj uposlen uradu War Assets Administra don. Vlado je preklicala na daljne kontrakte z omenjeno družbo in s Štirimi drugimi. Ena teh družb, ki je odirala Vlado pri prodaji odvlšnega vojaškega blago, je družba Halll ci afters v Chicagu, ki j« prodala 200 trokov, opremljenih z radij skimi aparati, po $3,000 nižji ceni kot je bila določena. Tud ta družba je zgubila vladni kon trakt. Robert M. Llttlejohn, načelnik prodaje vladnega blaga, J« izja vil, do ko je pred dvema mese cemo prevzel ta urad, j« našel njem stvari, da je takoj o4hfd odslovltev vseh nezanesljivih u poslencev. 1* je KLAVNlSKI NAGNATI STRAJKAJO PROTI LJUDSTVU Chicago. — Zadnji petek umrl John Fitspatrick, ki >redsedoval Cikaski delavski federaciji (ADF) 43 let. Star jo bil 76 let. Bolezen ga je tlačila že dalj časa in je bil zadnja leta aogosto v postelji. Vsled rahlega zdravja je bil pred par leti tudi razrešen vseh dolžnosti in se je v federaciji le toliko udej-stvoval, da je vodil seje. Njegova dela pa je opravljal podpredsednik "William Lee, ki zda) tudi nasledi Fitzpatricka. Pokojni John Fitzpatrick imu za seboj zelo burno zgodovino. Ob prelomu zadnjega stoletja ga najdemo aktivnega v naprednih delavskih vrstah kot zelo ener-I ;lčnega unijskega bojevnika. Pred 43 leti je postal kandidat naprednih čikaških unij, ki so se vrgle v boj s Fitzpatrlckom na čelu za iztrganje ClkaŠke de-avske federacije Iz rok raketir-ev in reakcionarjev. S pokojnim Nockelsom, ki je bil tajnik, e Fitzpatrick potem napravil iz ČikaŠke delavske federacije eno najnaprednejših centralnih unij deželi. Dolga leto je bil v ospredju vseh naprednih delavskih akcij ln tudi vedno noapro-toval Qompersovl konservativni politiki. Leta 1918-19 se j« vrgel na organiziranje delavske atrinko, kitaro gibanje pa Je skrahlralo. Nekaj l«t pozneje j« bil aktiven tudi v organiziranju federativne delivak« stranke, katero ao mu na čikalki konvencij I Izpulili fz rok komuniiti ln jo položili v grob. Potem se John nI več spuščal v kakšno gibanje za organiziranje delavske stranke. Leta 1918-19 se j4 z Wflllamom Fostorjem vrgel tudi v ospredje kampanje za organiziranje klav niških in jeklarskih delavcev in bil desna Foster jeva roka v vod stvu viharno jeklarske stavke, katera pa je bila zlomljena i brutalno silo ameriškega kaplta lizma. S Fostorjem, kateremu jo popolnoma zaupal, se je ločil, ko je spoznal, da ga je varal, ko je tajil, da jo član komunlotične stranke. Ko je bil Footer leta 1920 aretiran po tajni zvezni a-gancijl, ko se Je udeležil tajne komunistične konference v Bridgmanu, Mich., je bil tudi konec prijateljstva rped nJim In Fitzpatrlckom. S smrtjo Fitzpatricka je legol v grob mož kremenltega značaja, prvovratnl delavski voditelj z zelo slikovito zgodovino, na-prednjak in poštenjak. Slava njegovemu spominu! Škandalozno početje lakomnih baronov TRUMAN SE UPRL PRITISKU Truman za nadaljevanje reli/ne akcije Washington, D. C. — Predoed nik Truman je opozoril kongres, da četudi UNRRA preneha s poslovanjem zgodaj leta 1947, A-meiika bo kljub temu morala pievzetl odgovornost za prehrano v vojni prizadetih narodov. Cene delovnim erajcam se povišale Washington, D. C. — Urad za kontrolo cen Je povišal cene delovnim srojcom za 10 odotot-kov. To Je storil na podlogi sprejetega zakona, ki določa višje cene za bombaž, poviAek pa odpade na konzumente. U-tad za kontrolo cen revidira cane bombažu meoečno, kar Je v skladu z zakonom. Prej Je urad povišal cene raznim drugim Izdelkom in blagu U bombaževi-n«. Nadškof Stepinac formalno obtoien Belgrad, Jugoslavija 28. sept — Nadškof Alojzij Stepinac Je bil formalno obtožen krivde oo-delovanja s sovražnikom pred ht vaškim višjim oodiščem v Zagrebu, Stepinac je poglavar katoliške cerkve v Jugoslaviji. Ob-rnava ae prične v pondeljek. o 9» Albanija in Jugoslavija krivi revolte Id-nčtm. — Beoednlk grškega pooloništvo je Izjavil, da se vršijo hudi boji v gorovju severne Grčije, "ki so Jih povzročili prekuruški elementi I r Albanije In Jugoelavijc a pomočjo ovojih vlad." Unija telefonskih delavcev spremeni ime Waohlngton, D. C. — Narodna federacijo telefonskih delavcev pripravlja načrt, da spremeni svojo unijo v organizacijo, ki bo objela vae delavce v območju komunikacij. Končni koraki v tej smeri se bodo pod vzel i na konvenciji te unije v Denvorju med 4. in 16. novembrom. Novo organizacija ae bo vsekakor imenovalo Communications Workers of America. Sedanja unija Ima 47 neodvisnih brani z 230,-000 člani. Unija telefonskih delavcev Je samostojna, Na ovoji zadnji konvenciji je sklenila, da se ne pridruži ne CIO ne ADF. Reuther napoveduje polom visokim cenam Washington, D. C.~Walter P. Reuther, predsednik ovtne unije CIO, je napovedal polom sedanjim visokim cenam v devetih meoedh, oko se ne ustavi kopi* čenje izdelanega in aurovega materiala. On je obdolfil monopoliste za oedonje ro/mere "organiziranega pomanjkanja." Waohlngton. D. C. — Predsednik Trumen ae ni hotel ukloniti pritisku, da ae odpravi kontroli mesa in je naznanil, da ne bo nobene spremembe v kontroli niti v cenah pri nakupovanju klavne živine. Predaednik je odločno savrntl napoved o pomanjkanju mesa, četudi je priznal, di gi sedanjo pomanjkanje meaa dokaj vznemirja. Pridružil se Je mnenju kmetijskega tajnika Andersons in načelniku urada sa kontrolo cen Porterja, ki sta napovedala, da "normalne razmere zalog mesa se bodo Izboljšale še to jesen," nI pa hotel napovedati, kako hitro se bo položaj izboljšal. "Povišanje cen ali pa odprava cen mesu bl končno Še poslabšalo situacijo," je rekel predsednik. "Za sedanjo situscijo pomanjkanja mesa so odgovorni prekupčevalci klavne živine ln pa farmarji, ki drže živino na laimaN v upanju, da se bodo cene zvišale z odpravo atropnih 4 cen," je naglasil Truman. Truman je podal avojo izjavo na konferenci s časnikarji v pismu, ki gs je prečltal njegov tajnik. "Goveje ln prašičje meso, ki se gs sedaj sploh ne dobi v mesnicah, bo kmalu prišlo na trg," je rekel Truman v pismu. Ursd za kontrol* eon Je isdsl naredbo, ds morajo bolnišniee, jetnišnice in drugi sličnl zavodi idobltl zadostno količino mesa, namreč na podlagi istih odstotkov, ki so gs dobivale leta 1944. Poleg oboroženih sil, ki Imsjo prednost v dobavi mess, so navedeni /avodl na drugem mestu prednostne liste dobs ve mess. Kongresnik Sabath, demokrat Iz Chicago, je obdolžil "organizirano lakomnost klsvnlšklh baronov, ki so ns stavki proti ameriškemu ljudstvu," zs sedsnje pomanjkanje mesa. Predsednik je rekel, do njemu nI to znano,, dostavil pa je, da Sabath pač ve, kajti on Je aedaj v Chicagu ln so mu znani vzroki škandaloznega pomanjkanja mesa. Sabath Jo poslal telegram juatlčnemu departmenlu, v katerem zahteva takojšnjo preiskavo v zadevi pomanjkanja mesa, posebno pa preiskavo klavnlških magnetov, ki to organizirani v American Meat Institutu, da oe jih kaznuje, ako se dokaže, da kršijo pro-titruMtni zakon, ker štrajko|o proti ljudstvu ln proti vladi, "Klavniški magnatje, ki kontrolirajo mesni trg, nalašč držijo velike količine meaa v zalogah z namenom, da izsilijo od-piavo kontrole cen in da na ta tiočlti ubijejo ve« protiinflacijski program," Je poudaril So-bath v svoji obdolžltvi. Voditelji obeh stronk pritiskajo no Trumono, naj dvigne kontrolo cen /a dobo 60 dni, čemur (»a se Je predsednik uprl. Kljub vztrajanju predoednika Tiumana in kmetijskega tajnika Andersons, do ne bo vlado popustila glede kontrole cen, je malo upanja, da bodo mesarski magnatje opustili boj za višje cem- in da bodo začeli pošiljati klavno živino na trg. Doslej sn msgnotje vselej zmagali pri navijanju cen, zoto so uverjenl, da bod" ludl M-doJ prisilili vlado, da ugodi njihovim zahtevam. Najbolj so v tej Ipokuladjskl Igri prizadeti delavci, ki opravljajo težks dela, ker nimajo potrebnega meaa. Medtem pa u-opeva črno tržišče zato, ker vlada dopusti, da oe magnatje Igrajo z .ljudskimi življenskimi po* treble i no ml. PROSVlfA PONDEUEK, 30. $Ia&0VjL PRO S,V ETA THE ENLIG HTEJTMENT GLASILO IN LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and publiahad by Slom* National Banafll Society NaroCnina ta Zdruiana drtava (Uran Chlosga) In Enado IMS na lato, »3.00 sa pol leta. $1.50 aaletrl lete; aa Chicago In okolico Cook Co.. $7.50 sa calo lato. $3.75 aa pol lata; aa IsoMsatro SOJO. Subscription rates: lor lbs United Stales (except Chicago) sad Canada S0J0 per year, Chicago and Cook County $7.10 per year, foreign countries $$JO per yaar. Cene oglasov po dogovoru,—Rokopisi dopieotf in nenaročenih ilsnkev se ne vrsčsjo. Rokopisi literarne vaebine (črtice, povesti drema, pesmi UdL) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če Je prilošil Advertising rates en agreement—Manuscripts of oomninlcations end uneolieiled articlea will net be returned. Other manuscripts, such ss «lories, plays, poetna, etc« will be returned to eendet only when accompanied by seif-addreeaed and stemped envelope. Nsslov ns vse, ker ima stik s llslessi PROSVETA 2857-60 So. Lawndale Ave., Chicago 23, IlllnoU Datum v oklepaja na primer (September 30, 1048), poleg vašega imena na naslovu pomeni, ds vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da sa vam list ne ustavi. Wallace za novo zunanjo politiko—V Kot smi videli v zadnjem članku, se zna Wallace postaviti tudi na stališče Rusov in motriti svetovni položaj iz njihovega vidika. In miliUristično-imperialistične poteze, ki jih vidijo Rusi na strani zapadnih sil ne samo danes, marveč že zadnjih 28, 29 let, odkar obstoja sovjetski režim, so take, da jim lahko kratijo spanec. In ker jim je znana tudi velika antiruaka propaganda, ki odmeva po Ameriki skoro že ves čas po vojni in se danes sploh v vseh krogih odprto govori o vojni z Rusijo, ni čudno, če v zapadnih silah vidijo vse kaj drugega kot — prijatelje ... Toda vrnimo se k Wallacevem pismu Trumanu, kjer nadaljuje: "Z ruskega stališča je bilo tudi ameriško posojilo Angliji ter neuspeh ruske prošnje za enako posojilo v svrho rekonstrukcije lahko nadaljnji dokaz akcije za jačanje protisovjetskega bloka. V tej domnevi jih končno potrjuje tudi naš odpor proti prizadevanju Rusije, da pride do toplovodnih pristanišč, kakor tudi proti njenim prizadevanjem za zgraditev svojega zaščitnega sistema v obliki "prijateljskih" obmejnih držav. Po svoji 25-letni izolaciji in po dosegi statusa velesile Rusija tudi misli, da je upravičena do priznanja tega njenega novega statusa. Našo zanimanje za upostavitev demokracije v vzhodni Evropi, kjer demokracija ni še nikdar obstajala, se ji vidi nič drugega kot prizadevanje za zgraditev enakega neprijateljskega obroča kot je bil zgrajen po zadnji vojni in kateri bi morda zopet služil za odskočno desko v novem poskusu, da se jo uniči. Ako je ta analiza pravilna, za kar je dovolj dokazov, da je pravilna, tedaj je jasno, kakšna akcija je potrebna za izboljšanje situacije. Fundamentals namen take akcije mora biti, da se odstranijo vat upravičeni ruski vzroki za njih strah, sumničenje in nezaupanje. Zapomniti ai moramo, da se je svet spremenil in da jo izključen vsak "enotni svet", ako Združene države in Rusija ne najdajo poti za skupno sožitje. Vočina izmed nas smo na primer trdno uverjeni o pravilnosti nalaga stališča, ko sugestiramo internacionalizacijo in razorožitev (defortificatlon) Donava ali Dardanel, toda obllla bi nas groza in jeza, ako bi Rusija prišla na dan s protizahtevo za internaclonall-ziranje in razorožitev Sueza in Paname (prekopa). Zapomniti si moramo, da Ruai smatrajo to za enako situacijo. Potrebno je, da ugotovimo z novega stališča, kaj je v očeh Rusije potrebno za njeno lastno zaščito kot pogoj za sklenitev miru in sodelovanje pri gradnji svetovnega reda. Potrebno je, da presojamo njene potrebe z enakega stališča kot smatramo mi in Angleži kot potrebno za našo poedino zaščito. Pripravljeni bi morali biti tudi, da damo Rusiji zmerne garancije za njeno zaščito, čeprav bi s tem riskirali očitanje z "apizanjem". Treba je, da opustimo vprašanje veta v zvezi z atomsko energijo. To vprašanje je povsem postransko in bi ga sploh ne smoli sprožiti. Potrebno je, da smo pripravljeni na sklenitev take pogodbe, ki bi določala definltlvne stopnje prt uvedbi mednarodne kontrole in razvoja atomske energije. Po mojem mišljenju je to najbolj važno poedino vprašanje, ki pa po sedanjih izgledih de-finitivno vodi v zastoj in ne v končno dosego sporazuma. Potrebno je, da pobijamo brezrazumni strah pred Rusijo, kate* rega sistematično širijo med ameriškim ljudstvom gotovi posamezniki in publikacije. Geslo, da komunizem In kapitalizem, re-gimentacija in demokracija ne morejo skupaj ekaistlratl na enem in istem svetu, je s stališča zgodovine gola propaganda. Resnica je, da že stoletja akslstlra druga poleg druge cela skupina verskih doktrin, Izmed katerih vsaka naglaša, da je edino prava in zveličavna. Skozi polovico svoje zgodovine je bila ta dežela demokratični otok v svetu, ki je bil dominiran po absolutističnih vladah. Potrebno je, da se ne obnašamo kot da tudi nam preti kakšna nevarnost. Mi smo danes daleč najmogočnejša sila na svetu, sploh edina država, kt'je Izšla Iz vojne brez vsake destrukclje In je sploh veliko močnejša^ kot je bila pred vojno. Vsaka govorica z naše strani, da moramo še bolj ojačati naše obrambne sile, bo v očeh drugih narodov nič drugega kot hinavstvo. Potrebno Je tudi, da smo priptavljeni pričeti gospodarska pogajanja z Rusijo brez kakšne zahteve, da morajo Ruai vnaprej pristati na diskusije o stvareh, ki so zanje težke In povrhu še postranske politične in ekonomske koncesije. Dasi je to polje, ki se najbolj tiče mojega departments, lahko rečem, ds po mojem mnenju ta problem nI tako kritičen kot so nekateri drugi, algurno pa veliko manj važen kot vpraianjr kontrole atomske energije. Toda uspešno pogajanje na tem polju bi lahko veliko pripomoglo do premostitve brezna, ki riks loči. Vpraianju poeojtla se je treba približati z gospodarskega In trgovskega stališča ter ga kolikor mogoče ločiti Is sodobnih nespo-razumov, ki Izvirajo predvsem iz glavnih diferenc med ruakim la našim sistemom . ,. Velike važnosti je, da razpravljamo z Rusi v prijateljskem tonu o njih dolgoročnih ekonomskih problemih In o bodoči kooperacTjl na polju trgovino. Program rekonstrukcije Sovjetske unije In načrti za njen popoln razvoj nudijo velike prilike za ameriške izdelke In amarUke tehnike. Ameriški izdelki, po sebno stroji vseh vrst, so v Rusiji le zelo udomačeni. Ameriška oprema, prakse ln metode ao na primer v splošni veljavi v premogovni. jeklarski in železarski v oljni ln lahkokovlnakl Industriji H (Konec prihodnjič.) Člani mornariške unite CIO v New York« glaanlelo sa stavko Zahtevajo enako sviiaaje plač kot eo Hh isvojevall mornarji ADF. ki ao Imeli saalombo vseh mornarskih in prUlsalščalk delavcev. isti iz nove, prerojene lovenije in Jugoslavije iborsko okrožje bo imelo odlično t letino RIBOR. - ......, , je naše najvažnejše sad področje. Dobra sadna v mariborskem okrožju dobro sadno letino za penijo. Po zadnjih po-,» bo letos to uresničilo ^rsko okrožje pričakuje f dober sadni pridelek, celo t, kakor se je predvideval j po spomladanski suši. Su-ijjacer napravila precej ško- [Jendar se je drevje in sadje hžju zopet opomoglo, tako L letina prav dobra, ikor kaze sedanje stanje, bo ■c sadja v mariborskem o-tju pridelal okraj Maribor-ict Računajo, da ga bo pri-j do 2000 vagonov, od tega X 1000 vagonov namiznega j V ptujskem okraju pri-jejo do 1500 vagonov sadja fcga okoli 500 vagonov na-Kga. Ljutomerski okraj bo okoli 290 vagonov sadja od 100 vagonov namiznega, j Slovenska Bistrica priča-110 vagonov, od tega 60 iv namiznega. Znaten >k bodo imeli tudi mur-oški, lendavski, ormoški po večini v pošte v samo industrijsko predelavo oziro-t Mariboru za takojšnjo po-ijo s prodajo na trgu. ta sadna letina zahteva ,___priprave, da bo mogoče k primerno izkoristiti za do-Ito potrošnjo in za izvoz. V ju Maribor-okolica so se tje na svojem posvetovanju obvezali, da bodo sadje io prebrali. Nakup bo ila organizirati bivša od-komisija, ki se je že fz-, Zbiralnice bodo organi-cim bliže železniškim po-. Večje zbiralnice bodo. Sv. Lenartu v Slovenskih ih. v Pesnici, v Selnici ob , pri Sv. Lovrencu in v ». V vsaki zbiralnici bo »rala sadje posebna komisi-V ptujskem okraju je bil novljen medzadružni odbor. Rdi vso sadno trgovino. V >r so bili pritegnjeni tudi liki zasebnega sektorja, Je dal na razpolago svoje pi-"" in skladišča. V okraju iski Bistrici bodo organi-skladišča in obenem glav-zbiralnice v Slovenski Bis-Prevaljah in Racah. Vse je poverjeno zadrugam. V »merskem okraju bodo zbi-« v Ljutomeru, Ivanjkov-Miklavžu in Križevcih. ,n(J pažnjo bo zahtevalo s sadnim pridelkom v ljutomerskega okraja, v so-lendavskem in ormolu. Gre za predele, ki P') kaparju San Jose. fk ljutomerskega okraja »radi te okužbe znat-^ kakor bi bil sicer. ■**»»dje. ki je sicer lepo, gjno izvažati. Enako je ■^'»obskern okraju, kjer 7rni nekateri pre P° Goričkem. Dolnjelen-okraJ je popolnoma oku-F»v tako ormoški okraj, s velikega obsega okuženo | r* J® Potrebno na nek ^koristiti to sadje, bo to -^industrijsko predelavo ; UiJu zgradila v Murski predelavo oku-m v sadno mezgo jT ' I" dograjena . «' meaee. mL — Mariborsko o- ri rn«*sec. Nje-Bj^™* **J vnašale 100 i, ' Pomagala K postaja, ' ^ v . i ■/>. ji ki v te r ' r %'Jt\H (Zmogljivost vfsu. v v acoziji. Manj-k. LJ* '"^'iovanje sadne " Zi'r*dili tudi pri Izkušeno sadje iz Jtrošno blago neposredno do kraja predelave v sadne proizvode. Sadje se bo pregledalo pri nakladanju in po možnosti v zbiralnici. Vse pošiljke morajo spremljati posebna zdravstvena potrdila. Narodna milica mora sadje, ki nima zdravstvenega potrdila zapleni-niii. Ne nadzoruje pa se sadje v košarah in kmečkih vozovih ko ga kmetje peljejo v zbiralnico. Če se pojavi na trgih neokuženih krajev okuženo aadje se zapleni. V okuženem kraju pa se sme na trgu prodajati tudi okuženo sadje. O tej naredbi bo obveščeno tudi železniško ravnateljstvo, da železnice ne bodo sprejemale nepregledane-ga sadja. Kršitev teh ukrepov se bo kaznovala po zakonu o zatiranju nedopustne špekulacije in črne borte. Za domačo industrijsko predelavo pride v poštev tudi zeleno, odpadlo sadje ki ga bodo kupovali po 0.80 do 0.90 din oziroma franko vagon po 1 din. Iz tega sadja se bo izdeloval pektin, ki se uporablja pri izdelovanju Za industrij no v poštev okuženo sadje, neokuženo industrijsko sadje p& naj bi se iz mariborskega okrožja izvažalo v Savinjsko dolino, ki je vedno kupovala veliko jabolk za predelavo v jabolčnik. Za domačo porabo in za izvoz je važno posušeno sadje. Vprašanje sušilnic pa povzroča razne težave, saj "stane sušilnica Stoj-kovičevega tipa do 80,000 din. Zadruge so sicer dobile za gradnjo sušilnic kredit v znesku 8 milijonov din, vendar se mnoge obotavljajo zadolžiti se za tako vsoto. V okrožju se doslej gradi 14 sušilnic. Zgrajena je že velika sušilnica na Vinarski šoli v Mariboru, katere zmogljivost je do 5000 kg, maksimalno celo do 8000 kilogramov svežega sa dja dnevno. Veliko sušilnico gradi tudi tovarna V Celju. Letos bo začela obratovati šele 1. oktobra. Ta sušilnica bo posušila približno 450 vagonov svežega sadja v seziji. Za industrijsko potrošnjo, po trošnjo no domačem trgu in za izvoz so važne cene. Vprašanje cen bo rešeno na posvetovanju v Beogradu, ki bo določilo enot ne cene. Za posvetovanje so bili izdelani razni predlog! naše republike kakor tudi hrvatske in srbske republike. Posebej bi bilo potrebno regulirati cene na mariborskem trgu, kar bi mora marmelade." Za industrijsko predelavo bo prišlo prvenstve- lo doseči s svojim jposredova-njem podjetje "Sadje" d. d. Sedanje cene so previsoke. Računa se, da bo Jugoslavija izvozila v celoti okoli 2500 do 3000 vagonov jabolk. Od tega bi odpadlo na Slovenijo 2000 do 2500 vagonov. Na zunanjem tr gu je veliko tekmovanje. Za nas prideta v poštev kot uvoznici našega sadja predvsem Če škoslovaška in Sovjetska zveza V ZSSR ne bo nobenih težav. Češkoslovaški pa ponuja jabolka tudi Švica po 3 din franko švicarska meja. Švica pričakuje, da bo imela letos okoli 60,-000 vagonov sadja. Kakor mi ga mora izvažati ker potrebuje devize in blago, ki se da za sadje dobiti. Italija ponuja Če škoslovaški sadje po 4 do 7.50 franko italijanska meja. Te dni so odšli naši eksperti za sadno trgovino v inozemstvo: v ČSR, Poljsko, Nemčijo, skandinavske države in v Sovjetsko zvezo. Posebni eksperti se bodo napotili v Trst in Italijo. Med njimi so tudi zastopniki zveznega urada za sadno trgovino pri zveznem ministrstvu za trgovino in preskrbo. Vsi ti eksperti, ki so odšli v razne kraje, bodo sklepali pogodbe v tujini samo kot zastopniki države. Šele ko se bodo dogovorili o osnovnih pogojih, bodo druga podjetja za izvoz sadja stopila v stik z inozemstvom. Za izvoz pride v poštev predvsem jesenski pridelek. Do 1. avgusta ne morčmo pričakovati sadnega izvoza. To bo na vsak način vplivalo tudi na cene. Avstrija, ki je bila nekoč uvoznik našega sadja, letos ne bo uvažala sadja, temveč samo živila visoke kalorične vrednosti (riž, meso, mast in druga taka živila). Za suho sadje se zanimajo zlasti skandinavske države, Švica, Anglija in tudi Avstrija. Seveda je pri tem mišljeno samo industrijsko sušeno sadje, ne pa sadje, sušeno na domačih pečeh. Lahko bomo izvažali tudi sadne sokove in sadno mezgo. Za te imamo ugodne ponudbe iz ČSR in ZSSR. Kakor je iz navedenega razvidno, je za naše sadje interes tudi v inozemstvu. Zato moramo letošnji sadni trgovini posvetiti vso pozornost. Samo tako bo mogoče izvršiti vse naloge, ki so postavljene. Ne smemo pa pri tem pozabiti sami nase, na napredek našega sadjarstva, ki je še vedno ogroženo. Va/.en je v tej zvezi predlog za ustanovitev sklada za zatiranje kapar-ja. Izdatki za zatiranje tega nevarnega škodljivca, ki ogroža prav vse slovensko sadjarstvo, se predvidevajo v višini 25 milijonov dinarjev. Na nedavnem sadjarskem posvetovanju mariborskega okrožja je bilo sklenjeno naj vplača v ta sklad za zatiranje kaparja San Jose vsak kupec po 10 par od kg kupljenega sadja. Sklep je bil sporočen kmetijskemu ministrstvu, ki bo izdalo zadevno uredbo. Dobri izgledi za preskrbo Slovenije z oljem Po vsej Ljudski republiki Sloveniji so letos posadili lepe predele zemlje s sončnicami. Toliko nasadov oljnic ni bilo še nikdar v Sloveniji. Treba je čim prej poskrbeti olje In maščobo delovnemu ljudstvu v zadostni količini. Organizirano bo tudi zbiranje bukovega žira, ki ga bo letos obilo. Ljudske oblasti so po zadrugah osnovale tako zva-ne izmenjalnice, v katerih bodo zamenjavali oljno semenje za olje. Tako bodo pridelovalci sončnic in ostalega oljnega semenja takoj ob oddaji dobili olje. Delavci v državni tovarni olja v Slovenski Bistrici kažejo velik delovni polet. Povečali so proizvajalni načrt olja za 22'«. Pri tem se ie odlikoval obratovodji Alojz Kranjčlč, ki je s tovarišema Henrikom Hverhom in Jakobom Marotom izvršil delo pti valjčnih napravah v štirih dneh Trgovski tajnik Henry A. Wallace Je bil zadnje dni v oepred Ju dnevnih novic, ker Je udaril po Byrneeovl sunanjl politiki ' "trde pesti", ki ne vodi drugam ko« v oboroževalne tekme In novo vojno. DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar pišete Proeveti ell v glavni urad SNPJ, ne pozabite v naslovu napravili poštne šle vllke 23 sa beaede "Chicago* Na kuverti vselej sa pišite« Chi cego 23. III. To bo olelielo dele na člkeškl pošti, nam pa po spotilo doslevljenje pošte. Ivan Paioršinski. ruski (ukrajinski) operni pevec, ki je nastopil v Madison Square Gardenu v New Yorku ne priredbi, ki se Je vršila ob priliki ameriškega slovanskega kongresa. Avgust Cesarec "Vem, da je boriti se in ne popuščati moja člove-čanska dolžnost." • Književni kronist je zapisal, da so neznanega dne mespca julija leta 1941, torej pred petimi leti, ustaši ustrelili znanega hrvatskega pisatelja in javnega delavca Avgusta Cesarca, ker mu beg iz taborišča Kerestinec pri Zagrebu ni uspel. Cesarec spada med najizrazitejše socialne pisatelje med južnimi Slovani. Otrok je zagrebškega predmestja z vsemi togo-bami in pomanjkanjem. Tam se je rodil dne 4. decembra 1893. Njegov oče je bil reven mizarski pomočnik in organiziran socialist. V domači hiši in v zapuščenem revnem predmestju j2 mladi Cesarec videl velik del tistega, kar je pozneje obdelal v svojih delih. Realno gimnazijo je obiskoval doma, V Zagrebu. Kot maturant je bil v zvezi z a-tentatorji na bana-komisarja Čuvaja (v juniju 1912). Ta dogodek je preprečil, da ni matu-riral, ampak je bil obsojen na tri-letno ječo. Dve leti je izdr-žal v kaznilnici v Sremski Mi-trovici. Potem je izbruhnila prva svetovna vojna in požrla ga je vojašnica. Tri lpta (1915— 1918) je kot vojak preživel v Srbiji. Po končani vojni se je vrnil domov, živel zvečine v Zagrebu kot neodvisen književni in javni delavec in bil večkrat preganjan in zaprt. Stalno se je boril v prvih vrstah zu pravico malega človeka. Dvakrat je medtem obiskal Rusijo, kjer se je vdrugo tudi dalj časa zadržal (1922—1923 in 1934—1937). Za časa španske domovinske vojne je odšel v Španijo, leta 1938 je pa nekaj časa bival v Parizu. Druga svetovna vojna ga je našla doma, kjer so ga endehajev-ski veljaki kmalu, steknili in enostavno spravili na Savsko cesto (znan zagreb&kl zapor), od tam pa v taborišče v Kerestinec, kjer je bil, kakor sem že zapisal, ustreljen. Danes ne vemo niti za njegov grob. Že v gimnaziji se je začel pečati intenzivno s književnostjo. Sodeloval je v mladinskem glu-silu "Pobratim" (1910-11) In v "Slobodni Rljeci" (1910), pa tudi v "Valu". Tu je natisnil (pod psevdonimom) nekaj svojih zgodnjih novel. Atmosfera, ki je vladala na Hrvatskem pred prvo svetovno vojno, mu je šla močno na živce, fcc pred vojno je spadal med naše socialne In nacionalne revolucionarje. Odtod tudi sodelovanje v že omenjenem atentatu na Čuvaja, eksponenta črnožolte avstrijske politike na Balkanu. Vojašnica ga |e še bolj prekalila in po končani svetovni vojni se jo vrgel z vsemi silami na delo. Kljub temu, da je bil močno navezan na tealno v življenju, saj se je ves čas boril za svobodnega in enakopravnega človeka, kar je našlo tako zadet izraz v kasnejših njegovih številnih delih, ga je le navdušil Impresionizem, ki je začel prodirati med Hrvate v prvih letih po svetovni vojni. Todl to obdobje ni trajalo dolgo. V nekaj letih se je Cesarec otresel simbolike in retorične abstraktnosti in postal tisto, kar je ostal potem vae žlvlji^je: resllrt Skupaj s Krleži je urejal štirinajstdnevnik "Platnen" d«i«) Pozneje je bil tudi ploden so-trudnik "Knjšiavne republike" (1923 25). "Plamen" je policija kmalu prepovedala in Cesarec se je moral začasno zateči v inozemstvo (Dunaj, Praga). Tu moram posebej oposoriti na njegov roman "Begunci", v katerem je podal lep kos češkega glavnega mesta, In kar je najvažnejše: tu* di dobršen kos svojega življenja tistega časa. Ker ga je policija po vrnitvi v domovino zopet preganjala, se je odločil odriniti v ZSSR, kar je tudi storil na jeaen leta 1922. Nazaj grede so ga v Mariboru ujeli, ker ni imel potnega lista, in ga tri mesece zaprli. Plod tega prvega polletnega bivanju v Rusiji so bile nekatere razprave o sodobnem ruskem gledališču. Takrat se je že z uspehom u-dejstvoval kot politični in kulturni publicist. ' Pozornost so zbujali članki, ki jih je priobčo-val v "Književni republiki" in "Borbi". Ta Čas se je spravil tudi na večje tekste. Iz tega obdobja moram omeniti znano daljšo novelo "Sodite me!" (1925), ki spominja ponekod na Dostojevskega. Prvi Cesarčev roman z naslovom "Carjeva kraljevina" je izšel leta 192«. V njem so opisane hrvatske razmere v območju Avstrije z vsemi negativnimi stranmi meščanskega stanu. Vse dejanje v ro manu se prav za prav dogaja en sam dan v zaporu zagsebškega sodišča, toda pisal je s pomočjo analitike in retrospektivnega gledanja in uspel v osvetljavi takratnih zatohlih razmer nu Hrvatskem. Dve leti kusnoje (1928) ju pisatelj izdal roman "Zlati mladenič", ki ga moramo šteti med boljša njegova dela. Tu je Cesarec pred vsem pokazal, kakšen mojster analize človeške duše je. V romanu je podan realistično presek takratne hrvatske družbe. Ta čas je Cesarec napisal tudi povest "Vstajenje in smrt carja Lazarja" (1927), kjer je podal vse grozote beograjske Glavnjače, dalje novele "Njih osem na Golgoti" In zbirko novel "Po novi poti" (1926). Leta 1928 je začel Izdajati tednik z naslovom "Zaščita človeka", kjer je ostro napadal politično* tiranijo tistega česa, kakor tudi postopanje oblasti. Samo po sebi se razume, da je list mornl kmalu prenehati ln da se je Ce. Narec zaradi tega zopet znašel v zaporu, Izmed jjozncjšlh pomembnejših Cesarčcvlh del naj omenim še roman "Begunci", ki je Izšel leta 1934, knjigo "Izraelov izhod in druge legende" (1938), romnn "Čuk v njenem duplu", ki še nI izšel v knjižni obliki, ampak samo revijalno ("Vijenac") novelo "Tonkinu edina ljubezen" (1931), zbirko "Novele" (1939) ln zadnje njegove večje književno delo, dramo "Sin domovine" (1940), v kateri je podal politika Evgena Kvaternika. Drugi Cesarčev obisk v ZSSR je trajal od konca leta 1934 do junija 1937. Ta čaa je pisatelj prepotoval dobršen del prost rane Rusije, predvsem Kavkaz, Ural in Ukrajino. Na lastne oči se je prepričal o velikanskem napredku sovjetske države. Rezultat te poti je bila knjiga "Da-našna Rusija" (1937), ki jo je iz. dal pod psevdonimom Vuk Kor-neli. Posebej je natisnil še tri potopise iz Z88R (Ne Uralu in na Volgi, V Ukrajini, Pri malih sovjetskih narodih). Dvomesečni obisk Apanije je rodil potopis "Španska arečanja" (1938), ki seveda ni mogel biti natisnjen doma, ampak je izšel daleč v Kanadi, v Torontu. Cesarec je kot književnik dal svoje najboljše v noveli, roma nu in drami, dasl je na začetku svoje književne priti pisal tudi pesmi (pilm. zbirko "Stihi" leta 1919). Toda nič menj nI Cesarec zanimiv kot pisec znanstvenih razprav in esejev. Njegova je študija "Stjepan Radič In rejmb-llka" (1925), d/i I je esejistična zbirka "Psihoanaliza in Individualna psihologija" (1932), kjer je ponatisnil svoje razprave Iz revije "Književnik", pa cela vrsta člankov in razprav o kulturnih, političnih In družebnih vprašanjih. Sodeloval je v mnogih revijah "Be vremeni k", "Kritika*. "Nova Evropa", "Ha vremenu stvarnost", "Danes", "Literstura", "Hrvatska revija", "I/rsz", dalje pri Matici Hrvatski, v dnevniku "Obzor" In še marsikje drugje. Njegovo delo je razme- Mladinske delovne akcije v< Sloveniji Ljubljana.-*Lansko leto je bila v Sloveniji osnovana prva delovna brigada, ki je štela 600 mladincev. Sodelovala je pri obdelavi zemlje na Krškem po lju ln pri sekanju drv v Bohi nju. Drugih večjih delovnih akcij, pri katerih bi sodelovale večje mladinske delovne enote, v letu 1945 ni bilo. V prvem letu razmaha mla dinske organizacije v svobodi pu so mladinske organizacije izvedle široke akcije; organizirale so pionirske kolonije za 6000 pionirjev in delovne akcije, pri ka terih sodeluje 5000 mladincev ln mladink. Mladina Slovenije je vkljuee na v več delovnih akcij. Med drugim pomaga pri gradnji pro ge v Borovnici. Mladinske delovne brigade mesta Ljubljane so že v predkongresnem tekmovanju skoraj vsako nedeljo potovale na bo rovniško progo ter pomagale pri vseh delih v usekuh, v kamnolomu, na nasipih, pri zasipanju bombnih lijukov itd. V začetku julija so bile v dogovoru z upravo železnic in sekcij, ki grade to progo, poslane v Borovnico, tri mladinske delovne brigade mesta Ljubljane, ki štejejo skupno 620 mladincev. Tu gradijo novo položnejšo pro go, ki bo dolga 11 km. Dela pa le počasi napredujejo zaradi hribovitega terena ln graditve velikih nasipov. Drugo veliko javno delo, pri katerem sodoluje mladina Slovenije, je gradnju uvtostradv Ljubljana-Vrhniku. Cesta, ki je tekla že prej, bo sedaj razšlrje na in asfaltirana. Delovnu silu za gradnjo avtostrude je bila za radi pozno odobrenih kreditov zbrana precej nu hitro ter jo še sedaj primanjkuje. Zato je po moč mladinskih delovnih brigad pri tem delu toliko bolj važna. Sodelujeta dve delovni brigadi mesta Ljubljane s 350 mladinci ter brigadu Julijske Krajine z 248 mladinci, Mludlnu dela na odrejenih sektorjih, s čimer je možen pregled, koliko dnevno napravi, Njeno delo ubsega planiranje terena, čiščenje zemlje, rušenje hiš, ki so postavljene nu turusi, Itd . Nadalje pomugu mladina pil grudnji ceste Ljubljuna-Je*ica. Dosedanjo cesto v predmestju Ljubljane bodo razširili ln i kockami tlakovali. Gradnjo vodi direkcija cest. Tu sodeluje ena delovna brigada mesta Ljtlblja ne z 210 mladinci. V tej brigadi dela tudi večji procent srednješolcev, ki imajo popravno Izpite. Po. delovnem čusu se dijaki v posebnih krož klh pod vodstvom profesorjev pripravljajo na Izpite. Četrta akcija Je regulacija reke Pesnice pri Ptuju. Vsa dela pri regulaciji reke Pesnice je začela Izključno le iniciativna mla dliia, Predsedstvo vlade je na predlog mladinske organizacije tano in danes v celoti še težko pregledno. Zato je treba posebej pozdraviti Izdajo njegovih zbrunih del, ki jih pripravlja Naklednl ravod Hrvatske. Ta izdaja bo obsegala dvajset knjig. Prve Štiri so v prvi polovici lo-tošnjcgn leta že izšlo ("Carevu kraljevina", "Zu novim putem", "Smljeh Jude Iškurijotu" in "Tinkija jedinu ljubav"). Cesarec se je poskušal tudi kot prevajalec. Prevajal Jr Muksimu Gorkega, /»laja in Hugoja — T. P.., odobrilo kredit pet milijonov dinarjev za pričetek dokončnega reguliranje rečne struge. Reko Pesnico v ptujskem o-kraju regulirajo* že odkar ljudje pomnijo, vendar vse doslej še niso doseženi zadovoljivi rezultati. V Avstro Ogrski so regulirali nekaj sto metrov, v stari Jugoslaviji 150 metrov struge, kmetom pa so poplave vsako leto uničevale pridelke na poljih. Še pred vojno je bila v vaseh okrog Pesnice osnovana vodna zadruga, ki pa ni prav nič na* pravila. Prihod mladinskih brigad v dolino Pesnice je vili upanja obubožanemu prebivalstvu. Trdno so prepričani, da jim bo mladina pokorila reko. Štirinajst dni so trajale priprave za delo in namestitev velikega Števila delovnih enot. Šest delovnih brigad s 1500 mladinci dela na skoraj 2 km dolgem odseku 50 metrov širok kanal na ustju reke. Poleg tega pomaga mladina graditi progo Ototac Bubnjarci. To je zadnja Še porušena proga v Sloveniji. Porušili so jo partizani po kupitulaclji Italije. Po osvoboditvi so bile popravljene vse proge, samo proga od Otov-ca pri Črnomlju pu do Bubnjar-cev na Hrvatškem je Še čakala lelovnih rok. Popravilo te pro-<{c so je pričelo prav tako na niclatlvo mladinske organizacije. Pri tej gradnji delajo tri delovne brigade s 600 mladinci. Vsa dola nu progi opravlja mla-jlnu samu pod vodstvom inženirjev, dočim grade viadukte in mostove kvalificirani delavci. Tu so akcije, pri katerih sodelujejo mladinsko delovne brigade. Delovni efukt pri teh javnih delih prvotnq ni bil najboljši. Člani delovnih brigad so jrednješolci, nevajeni daljšega ročnega dela. Po nekaj dnevih pa se Je situacija spreminjala, /lasti še po vrnitvi brigad ix Brčkega. Hrčki graditelji so se tukoj po vrnitvi v Slovenijo zelo številno vključili v slovenske delovne brigude ter odšli delati. Njihov prihod je bil obenem priliv pravega delovnega poleta, kakršnega so poznali mladinci na "Mludinski progi". S seboj so prinesli dragocene izkušnje o organizaciji velikih delovnih akcij. Ljudska mladina 8lovenlje stavi v delo brigad velike nade. Tu ne gre le za velik uspeh, ki ge bodo dosegle v obnovitvenih naporih, temveč tudi za prevzgo io mladega človeka. Ljudska mladina trdno pričakuje, da bo do ti mladinci ln mladinka postali pravi mladinski aktlvlidl, ki bodo dali v novem šolskem letu mladinski organizaciji no-vegu poleta, -Po LJud. prav. Prva tovarna pohištva v Črni gori Predstavniki ljudske repuhli ke Črne gore so se te dni mudili v Osijeku, kjer so odkupili tamkajšnjo tovarno pohištva J. Rožič, in sicer za I milijon din. Razen strojev in ostalim naprav so odkupili tudi ves inventar, izdelano blago in tovarniško zalogo lesa. Takoj so pričeli z demon-Hranjeni tovarne, ki bo v celoti prenešerui v Nikšič. Tako bo na področju Črne gore nastala prva tovarna pohištva večjega obsega. ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE »e val društven! tajniki In lejnlee le «!eni. bi |ik dtešiva Isvelije v le «vvke. Ifaši eMlevlJeei lekeiel tn peto relet ••■lopnfkt se 4»le*eee okraja mi Lout* Berberies, se MUvaukee Wis. le akellee. Anion JankovWh ae CleveienA Okie le okellao. franfc K lun ta Ckk beline. Naa. •e Chlahoim le »koHee. frank Cvatae Is TIre Mili. Pe~ se ru areOnJa v«lunina Fenne. Anion Zernlh Is Hermiein. Pa. se vse sapadne Pannsf Ivani Je - Zoya Haldal, ruska (ukrajln-aka) operna pavka, ki Je neslo* pila na veliki priredbi 21. aopi. v Madieon Square G ar dan u v New Yorku ob priliki ameriške ga slovanskega kongreea. aH narešnlk tam eeštja avnje a tea rftrcktna Hat« PltOtVFTA ' Illf 0e. Law naa la Ave« AH sle naročeni ae dnevnik "Prosveto"? Podpirajte svoj listi GRAJSKI PISAR ZGODOVINSKA PODOBA Dr. IVAN TAVČAR \ (Nadaljevanje) "No dobro," je tulil berač. "In če se prehla-dim, da ne bom več mogel stopiti na noge, kdo me bo redil potlej? To rečem vam, in vi, zbrani ljudje, poslušajte me, če se prehladim, če si nakopljem bolezen, bom obhodil vse pravice, kar jih je na svetu, in prvi moj pot bo h gospodu vicedomu v Ljubljano, da mu potožim, kako nas loška graščina zatira, dasi smo dobri in katoliški kristjani!" "V vodo ž njim!" je ukazal Hohenbuig. "Predolgo ga že poslušamo!" "Le v vodo!" je vpil berač. "Saj grem, saj rad grem, če vidim, kaki ljudje smejo ostati na suhem! Oj, ti prekleta pravica ti! Koliko sem premolil v svojem življenju In koliko svetih podob sem obiskal! Na stara leta pa me pošiljajo v ledeno vodo! In vi, gospod loški oskrbnik, vi, ki ste služabnik katoliškega škofa, vi ste tukaj v družbi luteranskih žensk, in častite jih kakor niste nikdar Marije, božje Device! Nas, prave kristjan«, pošiljate pa v vodo, ali je to spodobno? Če bi to vedel škof, gotovo vam vzame službo, in po vsej pravici. Sedaj pa rad grem v vodo!" To izpregovorivši, je prav previdno zlezel v vodo. Množica, ki je to opazovala; se je pri tem kratkočasila prav dobro, kar za tiste sirove čase ni bilo čuda. Morda bi tudi dandanes ne bilo mnogo drugače! Ženski z Visokega sta se pa vendar naveličali gledanja; posedli sta na konja in odjahali iz vasi. Vitez Hohenburg jima je zadovoljno izpregovoril pri odhodu: "Vidite, svetla grofica, kako mi peremo črno luteran-stvo! Mnogokrat prav dobro koristi takšno pranje! Če bi drugod enako postopali, bi kmalu izginili tisti suhi predikantje, in ljudstvo bi se spametovalo!" Agata je s svojim konjem obstala tik grajskega pisarja, se sklonila k njemu ter mu rekla: "Danes imate veselje, gospod pisar! Če jih gledam te reveže v potoku, sem skoraj sama prepričana, da je vaša vera močnejša in boljša. Vsaj za te ljudi tukaj!" To rekšl, je oddirjala za grofico Suzano. Pisar pa je zrl z motnimi pogledi za njo in ob tistem trenotku bi se bil odpovedal vsaki veri, da je to zahtevala ženska, ki je ravno govorila z njim. Ves ta Čas je Maruša Medudka mirno stala na svojem mestu sredi vode. Končno pa je vendar omagala tako, da so jo pričele zapuščati moči in da so Še bolj opešale slabotne njene duševne sile. Razprostrla je roke proti nebu in vpila: "Kristus se mi približuje, kralj David pa pleše pred njim! Hosana na višavah!" Niso je več nosile noge in omahnila je in opotekla se s svojih telesom ter telebnila v potok, da je voda zapljusknila na vse strani. "Dosti bodi! Poberite jih iz vode! Naj se v kaki koči nekoliko ogrejo, potem jih spravite v Loko v varen zapor!" Tako je ukazal vitez Hohenberg. Obrnivši se k zbrani množici, pa je izpregovoril: "Mi sodimo ostro, ali pravično! Varujte se krivih naukov, da se vam ne zgodi prav tako!" Zlezel je v sedlo in poklical pisarja na svojo stran. "Ti si mi odgovoren, Tolmajnar, da se mi pripelje vsa tolpa v Loko!" Ostro ga je pogledal in še dejal: "Nekako bled si v obraz! Ženitev se ti je izkazila! Čemu pa tudi laziš za luterankami? Pripoveduje se mi, da si nekako mlačen in da zanemarjaš službo božjo. Pazi, da ne boš ljudstvu v slab zgled; ker to ti povem, če pri tebi opazim kaj, kar bi dišalo po reformatorjih, te izpokorim in če je treba z razbeljenim železom. Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Ukazal je dvema hlapcema, da sta ga spremila. Jošt Tolmajnar pa je ostal na mestu in v mislih pogreznjen je pozabil na svojo okolico. Biriči so v tem iz potoka vlačili onemogle grešnike in prav grdo kleli. Množica je tiho opazovala čudni ta prizor. Kaznjenci so tudi vsi molčali in le Jeromova mlajša tovarišica je neprestano vzdihovala: "Da bi me le na grmado ne deli!" Tako je v tistih časih sodil loške graščine oskrbnik, in sicer sodil, kakor se je izrazil sam, ostro in pravično! VI. Zapisujem Jošt Tolmajnar še tole: Letos sta, prišli semkaj na Visoko dve ženski. Prvo so imenovali Suzano; porodila se je iz starega, imenitnega pokolenja. Druga je bila rodu nižje vrste in je prvi morala streči, kako streže dekla svoji gospodinji. Imenovali so jo Agato in mojim očem se je nadvse prikupila. Čudna so pota našega Gospoda, ki je dodelil, da se je srce moje odprlo luteranki in da se je duša moja razvnela zanjo, ki je bila odpadla od svete vere. Za vse pa bodi hvala našemu Gospodu in Bogu! Zgodilo se je takole: Nekega dne je opazila previsokorodna grofica Suzana osti, s katerimi v tej pokrajini navadno preprostejše ljudstvo zabada ribe, če lazijo za pašo po čisti strugi. Odgovoril, sem spcxlobno in ponižno, da mislim In da sem prepričan, da bi visokorodni gospe gotovo ne ugajalo to delo. Predrznll sem se še celo in sem razložil, da bi se mehko srce preblagorodne gospe (takoj spočetka smo imeli vero, da ni omožena; zvedeli pa smo, da jo je gospod Bog zvezal s krasnim, pobožnim gospodom možem) težko privadilo, če bi morala gledati zabodeno in trepetajočo Žival. S prav veliko nespodobnostjo je tu služabnica Agata izpregovorila.in trdila, da bi, če bi le mogla, moje srce zabodla na dolgo sulico. "Prav nič bi se mi ne smililo!" je govorila z velikim smehom. "In na} bi še tako trepetalo!" Jaz, Jošt Tolmajnar, sem se hotel po vsej pravici razkačiti nad to žensko. (Dalje prihodnjič.) Gabrovica je zmagala C. Zagorski Ko so izvlekli iz hiš ljudi in jih odpeljali proti Trstu, ko so izropali hiše in hleve in odpeljali s kamioni Živino, krmo, hrano in orodje, so vas zaželi in pred odhodom vrgli v ogenj devet starcev, stark in otrok. Proti večeru so se vrnili va Ščani, ki ao zbežali zjutraj iz vasi. Iz bunkerja v goreči Bu-rutovi hiši so rešili tehniko in tri tovariše, iz drugega bunkerju zdravnika in apoteko, iz tretjega so izvlekli tri vozove hrane, ki so jo nabrali za partizane. V Lukovi hiši. ki ni cela zgorela, pa ao našli mrtve 67-letno Lukovo mater, 69 letnega Nova ka in 4 in pol letno Nerino Krm. čevo. Ti niso bežali, ker so mislili, da sovražnik spoštuje sta rost in da se mu smilijo otnxi. Zvečer so se zbrali Gabrovča ni v Slavcev i hiši. Posvetovali ao se. kaj naj ukrenejo. Poave tovali so se še drugi in tretji dan, potem pa ie Luka predlagal: "Vaški kolektiv ustanovi-mo. Vae naj bo akupno—streha, Živina, orodje, denar in hrana. Vsi za enega, eden za vae, to Je edina rešitev, vsak sam pa bi propadel." Tako ao ustanovili Gabrovča ni svojo kmečko zadrugo, ki so Jo imenovali med vojno kolek-tiv. ker so si delili in imeli akup-no prav vae. Drugače tudi mogoče ni bilo. če ao hoteli ftiveti, če ao hoteli imeti vsi atreho nad glsvo, vsaj košček njive obdelane in kanec mleka. Na življenje in spirt ao ae borili Gabrovčanl s okupatorjem In z zemljo. Toda njihova naj večju nesreča, požig vasi in smrt devetih vaščanov in še drugih, ki so pozneje zgoreli v tržaškem krematoriju, je postala temelj njihove nove skupnosti, njihovega zadružnega življenja, prlče-tek poti v drugačno, lepše življenje. Svojo organizacijo so morali (Jabrovčani skrivati pred okupatorjem in pred izdajalci. Da ne bi izvedel sovražnik za njihovo skupnost, niso hodili skupaj na delo, kakor hodijo zdaj, ampak posamezno, kakor da odhaja vsak na svojo njivo. Z rokami so razkopavali zemljo, skrivaj so nosili pridelke v vas in jih spravljali v Jame, akrivaj so si Jih delili, kajti Nemci, fašisti in beli so še prihajali v vas in z njimi je vselej odšlo blago, ki a«) Ka našli. Najhujše pa je bjlo, ko so ustanovili Nemci v vasi postojanko. Vzeli ao vaščanom najboljšo hišo in včasih so po trikrat na dan obkolili Gabro-viro, premetavali hiše in stikali za hrano. Nekaj vaščanov ni hotelo v zadrugo, nekaj jih Je pozneje, ko so si opomogli, izstopilo. "NI reda, nič ne bo iz tega, kdo Je videl kaj takšnega?" ao govo-lili. Zadruga jim Je vrnila njihove deleže In Jih pustila, da sami fretajo naprej. "Naj se prepričajo, kakšno življenje Je bolj se. potem pa se lahko vrnejo." Prvo pa, kar so po osvoboditvi Gabrovčanl ustanovili, je bil Ljudski dom. Nad Slavčevlm stanovanjem ao si ga uredili. Čelo klavir ao privlekli od nekod, Nemcem ao zaplenili radio. "Stopnja naroda ae meri po njegovi kulturi," so napisali na steno. Tu se zbirajo vsak večer, po slu&ajo novice, ae posvetujejo o d«lu. imajo sestanke ln prire-l d it ve. Nemcev poslej res ni bilo več, ne fašistov, ne četnikov, toda Gabrovica je morala premagati novega nevarnega sovražnika, ki je zdaj dvignil glavo: gospo darsko opustošenje. Kašče in hlevi so bili prazni, njive, trte in sadovnjaki zanemarjeni, razen Štirih vse hiše požgane, po vrhu pa še suša. Gabrovica ni odnehala. Še na misel ji ni prišlo, da bi razpustila svojo skupnost, da bi ae vrnil vsakdo na svojo pot, da bi vsak sam zase začel spravljati skupaj orodje in živino, obnavljati hišo in orati. Gabrovica se je strnila še bolj in začela novo borbo, kakor da ni vodila boja za obstanek že več desetletij —proti rimskemu fašizmu, proti vojni, revščini in zaostalosti. Ko Je Luka padel, Je prevzel poglavitno skrb za zadrugo Vojko. Na sestanku so si postavili zadružniki blagajnika, tovariši-co, odgovorno za skladišče in razdeljevanje hrane, tovariša za živino, drugega za konje . . . Vendar pa zadruga še ni imela tiste organizacije, kakor jo imajo druKe naše kmečke obdelovalne zadruge. In si Je tudi še ni mogla zgraditi, ker nI imela sredstev Gabrovčani pravijo, da so začeli svoje delo na golem, kakor da bi jih kdo nt ravno cesto postavil, naj si is nje Izkopljejo življenje. Zadružniki ao se porazdelili po hišah, ki ao ostale cele. Ljudje, ki si niao bili v sorodu, pa so izgubili svojce, so zaživeli složno, da bi lepše ne mogli niti bratje in »estre. "Vsi člani zadruge so enakopravni ln »o dolžni Isvrievati vsa dela po svoji zmotnosti In sposobnosti." so naplaali v pravilnik. Vsak član Ima svoje dolžnosti in za nje odfovarja na aestankih. Vendar pa natančno dolžnosti ni bilo mogoče razdeliti, ker ni strokovnjakov in orodja, polje pa večkrat terja, da vsi zagrabijo za isto delo. "Nič ne bo iz tega!" se je slišal spet nejeveren glas človeka, ki ni hotel ali pa ne mogel razumeti, kaj se godi v vasi., "Živine nimajo, ne semen, ne orodja. Jaz ne j>ojdem v zadrugo. Še to bi izgubil, kar imam. Pomagaj si vsak sam, kakor veš in znaš!" Slavec pa je govoril ljudem: "Ali bo bednejše kakor je bilo pred vojno? Ali se bo spet vsak sam zase boril z zemljo, z dolgovi, z revščino? Bomo mar še pustili, da nam jetika in druge bolezni čepe na vratu, da bodo naši domovi jwlni mrčesa, da nam bo tekla gnojnica v stanovanje, da bo deset krav paslo deset pastirjev? Da bodo naši otroci životarili, kakor smo morali mi? Ne dopustimo tega, tovariši in tovarišice! In ko bomo onemogli, kam bomo šli? Na vsa ta vprašanja mislimo zdaj in jih uredimo! Vsak zase ne bo mogel. Samo združeni lahko zmagamo." Ljudje, ki so bili lačni, ki ne vidijo mesa po več mesecev, ki stanujejo natrpani v dveh, treh hišah, ki skoraj nimajo kaj obleči, so jjoslušali besede in v njih se je zbudilo, kar je bolj ali manj živo v vsakem človeku: želja po lepšem življenju. "Stanovanjske hiše bodo ločene od hlevov. Živina mora biti v zdravih in zračnih stajah. Hlev za prašiče mora biti pravilno zgrajen. Kopalnico boš imel, da se umiješ, ko prideš z njive. Lep prosvetni dom. Kako so bile pa naše hiše grajene? Kakor da bi jih veter zmetal! In nobene čistoče, ne reda, pe cvetic . . ." "Res je!" so pritrjevali ljudje in misel na novo vas jih je gnala, da so se oprijeli dela kakor spočitL '.[ Odločili vso se, da posadijo krompir med hruškami jerevi-cami, kjer je bila prej detelja. Zemljo pod hruškami je bilo v resnici že potrebno prekopati. Semenskega krompirja pa niti koščka v vasi! Zadružniki so odšli po vaseh, kjer je kdo mogel. Nič niso izbirali, še kar je drugim ostalo^ so porabili. Prve dni aprila/ 15 dni pozneje, kakor bi bilo treba, so šli vsi sadit: moški so delali zvrsti, ženske so okopavale, polagale, za-grebale, še otroci so pomagali. S krompirjem,so posadili še drugo njivo za hribom. Toliko, da niso onemogli od lakote. Pa so drug drugega priganjali. NjiVa je bila fronta, morali so naprej ali pa poginiti. Lahko bi si izposodili traktor, da bi jim izoral ledino. Stal bi na uro 700 lir. Na »sestanku pa so zadružniki ponudbo odbili, ker se niso hoteli zadolžiti. O tem govori zapisnik s sestanka: "Smo sklenili, da bomo rajše zaenkrat še kopali ledino na roke. In poročamo, da smo skopali ledine že približno 8000 kv. m. In drugi predlog je bil soglasno sprejft, da ne bomo za vsako stvar delali dolga, da si bomo z laatnimi rokami, kolikor je mogoče, sami pomagali." Da bi odpravili vse previšne stroške, so organizirali zadružniki sami nabavo racioniranih živil: po živila ne hodijo več v BUMPER CROP sosedno vas vsak posebej, ampak pripeljejo z vozom hrano za vse skupaj naravnost od Navoda iz Kopra. (Konec prihodnjič.) t************************* Listnica uredništva Ker poštni sakon prepoveduje vsako oglašanje kakršnega koli srečkanja v listih, prosimo vse dopisnike. Id oglašajo priredbe avojlh društev al! drugih organised J, ali pa kako drugo akdjo SO zbiranje denarja, naj v svojih poročilih no omenjajo srečk ali srečkanja. kakor tudi ne kartnlh ali tombulskth zabav, ako Jo sanjo določena vstopnina. Poštna uprava sahteva od naa. da mora vso tako oglašanje Is lista. Pro-slino. dršlte ae tocra.. Razni mali oglasi NAVADNO KUHANJE in lahka domača hišna dela. Samo lahko čiščenje. Ni pranja. Imate svojo sobo. Priporočilo o izkušenosti. Najvišja plača. Kličite: SHELDRAKE 5005 » fdr finisher RUDOW & KRUSE 58 East Washington St. ENTRY CLERK Simple Office Routine Also TYPIST Excellent working conditions AHLBERG BEARING CO. 3025 W. 47th Street finishers WANTED S. Milenbach & Sons 17 N. State Si. Stevens Bldg. BOYS AFTER SCHOOL To help out in general factory work. Excellent opportunity to learn woodworking trade. J VERS ART MFG. CO. 1510 S. Peoria Street AU sto naročeni na dnevnik "Proeveto"? Podpirajte svoj Usti Razni mali oglasi These positions combine Safety. Steady Work. Good Pay EXPERIENCED CABINET MAKERS and CLEANERS 4Q ojf 44 hour week Apply at once: DEPAC WOOD PRODUCT aj r riW7 W. Vhn Buren; I FINISHING DEPARTMENT FINISHERS SANDERS TONERS SPRAYERS Experienced or inexperienced Steady all year round work with excellent pay IVERS ART MFG. CO. 1510 8. P*orla StrMi wanted girls for Rhinestone Setting on Costume Jewelry EXPERIENCE NOT NECESSARY Apply now STARET JEWELRY CO. 25 8. SEELEY operators Experienced CORDWELT PLAIN-MERROW BLIND STITCH HEMMER High Piece Work Rates Can earn $50.00 per week Steady employment No Lay-o/fs ROLEY POLEY MFG. CO. 213 W. Institute Place 1 Block North of Chicago at Fraklin 7th Floor 5. OKTOBER je važen datum Vsi moški, ki ta prostovoljno vpišejo v novo regularno armado na ali pred S. oktobrom. 1S4S. Imajo sapo-tovljene peine vtgojno koristi O. L BUI of Rights sa vao dobo njihovega službovanja 1. IV*. t. ali pa 3 leta. kar si Za moške, ki ae bodo vpisali po S. oktobru, bodo ve-ijale koristi O. I. Bill of Rights samo tako dolgo dokler traja doke nujnosti. Ko bo uradno saključena vojna, tedaj bede le ugodnosti ukinjene. Te kerietl. ki vključujejo priliko polnoga tečaja e kolegiju. strokovni ali poslovni toll, so velike v.ftnoati aa vsakega moškogs. ki na-morava prostovoljno vato-piti v Regularno Armado. Olojte. da al eekrMte vse Podatke pead S. oktobrom Prt na)bUSjem UJ. Army Rocrulttag Station. - U. S. Army CflOOlI JH IS n*t t lno* * O » ALI GLEDATE ZA DOBRO PLAČO IN STABILNOSTf Telefon kompanlja Ima nekaj takih prilik hišnice (JANITRESBE8) Takej od Sažoffctf pl4a 7*%e na uro. po treh mesecih 77tte na uro ln po šestih meSedh po Sltt na II- UM ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA U M , Delovne ure od BrSO pop. do 12 ure ponoči. Oglasite ae pri illinois bell telephone company ▼ uposlovalnem uradu sa šenake v pritličju 30f W. WASHINGTON ST. V Proeveti ao dnevno svetov no In delavsko veetL AU Jlk čftato oank dan? Mali apartment—| dni vTJ AM do « p* 2 H 3 otroc, Pla,a $25 ^ Kličite- _ EDGEWATER 0215 finishers For Men's Clothing D»ptrll Apply Benson & RiXon ra. CULVER 230 g g These positions combine" STEADY WORK. GOOD^] Experienced BRONZE FITTEI or Chandelier Worki Excellent working condiii« Plenty overlims APPLY AT ONCE PRICE bros., InJ _«301-05 W. MADISON j-o-b-s ON NEAR NOHTH SI1 215 W. Superior sun kraft, ii GIRLS AND WOMEN AR NOW WANTED FOR SI* PLE ASSEMBLY WOR PAYING GOOD WAGE IF YOU DONT KNOW WE'LL TEACH YOU 40 HOUR WEEK CLEAN MODERN PLAN Many Employee Benefit DON'T DELA APPLY TODAYI girls THE BEST RADIO PLA< IN TOWN Has openings for ASSEMBLERS SOLDERERS WIRERS PACKERS HIGHEST PAID WAGES IH THE INDUSTRY Com. in and b. con.inc.d I m0t0r0l 4S45 W. Augusta Bird. 1M W. Van Buren St. 2001 Irving Park Blvd. •500 So. Racine Ave. naroČite si dnevnik prosveti Po sklepu 12. redne konvencije se lahko naroči aa list ProsvetoH prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov ls ena družine k eni narod ninL List Proaveta stane sa vse enako, sa člana ali nečlane $4.00 s eno letno naročnino. Ker pa člani še plačajo prt aaosmentu ftUO u tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni vsroka. red da Je liat predrag aa člay SNPJ. List Prosveta je vata lastnina U gotovo Je v vsaki drušifl nekdo, ki bi rad čital Ust vsak dan. Pejaanlloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti čina SNPJ, ali če se preseli pp>č od družine in bo zahteval sam tvoj iia tednik, bode moral tis« član ix dotične družin*, ki Je tako >kup« naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravn.itvu inu in obenem doplačati dotično'vsoto listu Prosveta. Ako t<*s stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto namrnu Cena llatu Prosveta Jot Za Zdruš. dršave ln Kanade $S40 1 tednik In_____4J0 2 tednika ln_______I SO 9 tednike In_____2.40 4 tednike in_________140 I tednikov ln____nič Za Evrope Je Za Chicago la okolico J« 1 tednik ln ------------- 1 tednika in------- 3 tednike ln ............ 4 tednike ln —.....- ft tednikov in ---------- .jm Ispolnlte spodnji kupon, priložite potrebno vsoto d'n,r)\ Money Order v pismu In si naročite Prosveto. list. ki je vaAa ias^ PROSVETA SNPJ. tS»7 So. Lawndale Ave. Chicago S3. I1L Prilošono pošiljam naročnino sa Ust Prosveto vsoto I Cl društva U. Naslov_____________ Ustavite tednik in ga pripišite k e»JI naročnini od članov moje drušinet L _________________________________ ČL društva j._____ ČL družtva 4. , _______________ . ČLdn^vs* » _ CL šndtvs it. Dršave Nov