PODELJENA PRIZNANJA ZA ŠPORTNE DOSEŽKE IN DELO V ŠPORTU ZA LETO 2006
Priznanja za športne dosežke in delo v športu za leto 2006 so lubovič podelila trideset priznanj za športne dosežke in tri prizna-	alpinist, gorski vodnik in reševalec, fotograf in pisatelj Tone
podeljena.	nja za delo v športu. Bronasto priznanje za delo v športu nad 15	Škarja.
V četrtek, 22. februarja, sta na slovesnosti v Domu kulture let je prejel Janez Sitar, srebrno priznanje za delo v športu nad 30	Prejemnike priznanj in njihove športne dosežke predstavlja-
Kamnik župan Anton Tone Smolnikar in podžupan Brane Go- let Ivan Urh, zlato plaketo za življenjsko delo v športu pa je prejel	mo na 10. in 11. strani.
____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________:-------------------------------■>
Razstava in srečanje ljubiteljev smučanja po starem
Začetek marca je že kar nekaj let v znamenju srečanja ljubiteljev smučanja po starem. Letos se bodo udeleženci 6. srečanja za pokal Šinkel, ki ga pripravlja domača skupina starosvetnih smučarjev Kamniške Grče pri Društvu učiteljev smučanja Kamnik, zbrali v soboto, 10. marca. Med 9. in 10. uro se bodo starosvetni smučarji z vseh koncev Slovenje predstavili obiskovalcem na Glavnem trgu. Prav gotovo bodo pozornost pritegnile Predstavitve značilnosti in namena opreme s častitljivimi letnicami, od lesenih smuči, palic, izvirnih oblačil, pokrival, obutve in mnogih drobnih, a dragocenih dodatkov, kot so nahrbtniki, očala, rekviziti lovcev, gozdarjev.... Nato se bo zanimiva druščina podala na Veliko planino, kjer se bo opoldne začelo tekmovanje v starodavni tehniki smučanja, skladni z opremo, kar nas bo spomnilo na pionirske čase smučanja.
azstavo »Smučanje po starem« v prostorih TlC-a sta pospremila župan Tone Smolnikar optimističnimi besedami o nadaljevanju smučarske tradicije na Veliki planini in Marjan on nabl> sedmo leto vodja sekcije Kamniške grče, ki si je za to priložnost nadel izvirno Premo turnega smučarja na Veliki planini po letu 1930.
Kamniške Grče in Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik so v P nedeljek, 5. marca, v prostorih TlC-a na Glavnem trgu pripravili razstavo z naslovom ’ mucanje po starem«, ki je na ogled do nedelje, 18. marca, od 10. do 18. ure, ob sobotah n nedeljah od 10. do 14. ure. Razstava, katere avtor je Aleksander Sarnavsky, prikazuje azvoj smučanja in skakanja na smučeh v Kamniku in na Veliki planini, del originalne s are smučarske opreme in oblačil. Na panojih pa so v besedi in s fotografijami predavana dosedanja srečanja starosvetnih smučarjev v Kamniku in drugod po Sloveniji, vec na 5. strani.	VERA MEJAČ
Naj strojnik Franc Brleč: »Delo je moje veselje!«
Krepak stisk roke. Točen, dobre volje in s širokim, že kar nalezljivim nasmehom pride na najin klepet. Tridesetletni Franc Brleč iz Zgornjih Palovč, ki ga gradbena mehanizacija spremlja že od malih nog, je najboljši slovenski strojnik 2006, ki je Slovenijo v oktobru zastopal na devetem svetovnem prvenstvu strojnikov težke mehanizacije s pomenljivim nazivom »Cat Operator Challen-ge - The Toughest competition on Earth«. V sodobnem
Caterpillarjevem demonstracijskem in izobraževalnem centru v španski Malagi so se zbrali najboljši strojniki Catovih nacionalnih tekmovanj iz Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda. Med šestinpetdesetimi tekmovalci iz petindvajsetih držav je Franc osvojil odlično 26. mesto. Pogovor z njim na 8. strani.
Z VČERAJŠNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA na strani 3
KOLEDAR PRIREDITEV na strani 2 in 3
ob občinskem prazniku in druge prireditve
NAŠ POGOVOR na strani 4
S prof. dr. Avguštinom Lahom, letošnjim prejemnikom zlatega občinskega priznanja
KULTURA na strani 7
AKTUALNO: o novem protikadilskem zakonu na strani 9
MED MLADIMI na strani 12
ŠPORT stran 13 in 14
£
£
PIZZERIA
I
JNOVO! MOVO! :'NOVO!
'bdstscvcifizz K& d&M
Vet iS.03.2007 dalje
{Kovinarska.36, {Kmrik, td: 0183117 60	KCi td.: 040 33S 226
\ ddylvtjM ztdcda r mtrhi
Marec prinaša poleg pomladi kar dva »ženska« praznika. Danes lahko rečemo, da se enakovredno praznujeta oba praznika, tako dan žena - 8. marec, ko smo pozornosti deležne vse ženske, kot tudi materinski dan - 25. marec, ko je pozornost namenjena materinskemu poslanstvu in pomembni, nenadomestljivi vlogi, ki jo ima mati v družini.
Ne le ob prazniku, tudi na čisto »navaden« dan smo ženske vesele drobne pozornosti, kot je nekaj cvetov iz prebujajoče narave. Čestitke ob obeh praznikih z željo, da bi se uspešno spopadale z vsakodnevnimi bremeni in si privoščile vsaj kanček tistega, kar si zaslužimo!
Odgovorna urednica Saša Mejač
Naslednja številka Kamniškega občana, obarvana z vsebino ob občinskem prazniku, bo med vami, 23. marca.
Članke in oglase oddajte do petka, 16. marca, do 12. ure; zahvale in oglase pa do srede, 21. marca, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e.naslov: sasa.mejac@siol.net__
Moste 80 H, Komenda, tel.: 01/83 41 757
Nova pomladna kolekcija oblačil za otroke in mladino za vsako priložnost (krst, obhcu ilo .birma...) f§P NOVO: otroška obutev 5t„18MO
& Noseč-nBka oblač-ila in pe.ri\o
HAKCIJAH Oblačila preteklih sezon do -50% popusti UDOBNO, MODNO IN UGODNO NAKUPOVANJE

^	kuhinjske nape
k
;<:s
www.stv-qlobal.si
‘E’ 721 67 20
Društvo general Maister o pripravah na občinski praznik
2. Maistrov pohod bo 31.marca
Upravni odbor društva general Maister Kamnik je obravnaval priprave na letošnji občinski praznik - 29. marec in sklenil, da bo 2. Maistrov pohod v počastitev občinskega praznika v soboto, 31. marca, s startom ob 9.uri in ciljem pred Maistrovim spomenikom v Kamniku. Letos naj bi ga izvedli v širšem obsegu kot lani, zato bodo k sodelovanju pritegnili tudi vsa društva generala Maistra v Sloveniji.
Na predvečer Maistrovega rojstnega dne v sredo, 28. marca, ob 18. uri bo moški pevski zbor Solidarnosti pripravil podoknico pred Maistrovo rojstno hišo na Šutni.
Svet KS Duplica o perečih problemih
Vandalizem na šolski gozdni poti, onesnaževanje zraka se nadaljuje...
Novo izvoljeni svet krajevne skupnosti Duplica pod vodstvom predsednika Marjana Horvata je na svoji drugi seji sredi februarja (začasno se do ureditve prostorov v nekdanjem kulturnem domu sestaja v zbornici OŠ Marije Vere) razpravljal o kar nekaj aktualnih problemih, ki tarejo prebivalce te naše, po številu občanov največje krajevne skupnosti.
Člani sveta KS so pozornost namenili urejanju prostorov za potrebe KS v nekdanjem kulturnem domu, kjer investitor Preža d.o.o Ljubljana že več kot leto dni nadgrajuje okrog 20 stanovanj. Po izjavi podpredsednika sveta KS Alojza Kahneta dela potekajo v skladu s predvide-
vanji in načrti, kar pomeni, da bodo sredi letošnjega poletja nekdanji obnovljeni prostori, sicer v lasti občine, spet na voljo krajevni skupnosti za njene potrebe.
Največ duhov pa še vedno buri kurilnica Pirolize oziroma Tise. Člani sveta KS ugotavljajo,
Upravni odbor Društva general Maister se pripravlja na občinski praznik.
Sklenili so tudi, da bo redni letni občni zbor društva v torek, 20. marca, ob 18. uri v sejni dvorani občine Kamnik. Na občnem zboru bodo udeleženci lahko kupili ponatis knjige dr.Bruna Hartman Rudolf Maister, general in pesnik. Upravni odbor je tudi sklenil, da bo sodeloval pri oblikovanju novega vodiča po kulturno zgodovinskih znamenitostih Kamnika in pri državnem šolskem tekmovanju na temo Rudolf Maister, ki naj bi bilo letos v Kamniku.
Prav tako odbor podpira predlog, da bi bila letošnja državna proslava ob državnem prazniku Dan Rudolfa Maistra v novembru v Kamniku.	F. SVETELJ
Veliko denarja in delovnih ur so Občina Kamnik, KS Duplica, učenci OS Marije Vere, gasilci in drugi namenili za ureditev šolske gozdne poti na »dupliškem hribu«, vendar to ni mar objestnežem, ki neusmiljeno lomijo mlada drevesa...
Opravičilo in popravek
V prejšnji številki Kamniškega občana sem v poročilu z druge redne seje kamniškega občinskega sveta zagrešil napako. Razpravo g. Mateja Tonina (svetnika N.Si) o prostorski strategiji in prostorskem redu sem namreč po pomoti pripisal g. Robinu Majniku (svetniku SDS).
Za storjeno napako se obema opravičujem. Z0RAN JEREB
Posojila eko sklada za okoljske naložbe
Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad (Eko sklad) je 2. marca v Uradnem listu RS in na svoji spletni strani (www. ekosklad.si) objavil letošnji razpis za kreditiranje okoljskih
naložb občanov. Za posojila s fiksno nominalno 3,9-odstotno obrestno mero in dobo vračila do deset let je na voljo deset milijonov evrov. Razpis bo odprt do porabe sredstev oziro-
OBČINA
Kamnik
Še nimate stalnega dostopa do interneta!?
Poziv za vpis v evidenčno bazo. V občini Kamnik želimo spodbuditi gradnjo širokopasovnega omrežja.
Spoštovani.
Živimo v času sodobnih tehnologij in komunikacij na vseh področjih našega življenja. Širokopasovni dostop do interneta postaja osnovni pogoj za razvoj tako posameznika, gospodinjstva, naselja, podjetja, ... tako kot elektrika. Zato je tudi Evropa in država Slovenija sprejela strategijo razvoja, ki bo v naslednjem obdobju omogočila in spodbudila dostop do širokopasovnih elektronskih komunikacij vsem prebivalcem.
Ministrstvo za gospodarstvo je pristopilo k projektu gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij. Namen projekta je pripraviti lokalne skupnosti na gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij, kjer širokopasovna omrežja še niso prisotna, ter na učinkovito pridobivanje sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Pogoj za uspešen začetek projekta je tudi priprava Načrta razvoja odprtega širokopasovnega omrežja v občini Kamnik, v katerem občina predvidi potrebe za povezovanje v širokopasovno omrežje pri svojih občanih, v naseljih, ulicah, pri gospodarskih subjektih in javnih institucijah. Občina mora ugotoviti na katerih območjih končnim uporabnikom ni omogočen dostop v širokopasovno omrežje in preveriti, kakšne so njihove potrebe. Za posamezno ulico ali naselje mora lokalna skupnost ugotoviti potrebe večine tam živečih krajanov in tam delujočih podjetij.
V primeru, da ste tudi vi eden od tistih, ki nimajo možnosti dostopa do obstoječih omrežij in si kljub temu želite izkoristiti vse razvojne priložnosti, ki jih ponujajo širokopasovne internetne povezave, vas vabimo, da svoj interes izrazite z vpisom v evidenčno bazo.
Vpis:
Predstavitev projekta in anketni vprašalnik najdete na spletnih straneh www.razvoj.si/ikt ali pokličite na Center za razvoj Litija, telefon: 01-896 2715 (Mitja Bratun).
ROK za vpis v evidenčno bazo je
20. marec 2007.
Občina Kamnik - Brane Golubovič, telefon: 01 - 8318125 v sodelovanju s Centrom za razvoj Litija
ma najpozneje do 20. decembra 2007.
Posamezni prosilec lahko zaprosi za posojilo v višini največ 20.000 evrov (v določenih primerih tudi 40.000 evrov) oziroma največ 90 odstotkov priznanih stroškov, sredstva pa lahko porabi za naložbe v varstvo varstva okolja, kot so:
-	vgradnja sodobnih sistemov za ogrevanje oziroma pripravo sanitarne tople vode,
-	raba obnovljivih virov energije (kot je vgradnja solarnih sistemov, sistemov, ki izkoriščajo geotermalno energijo ali namestitev kotlov na lesno biomaso),
-	zmanjšanje toplotnih izgub z ustrezno izolacijo ali vgradnjo energijsko varčnega zunanjega stavbnega pohištva,
-	nakup okolju prijaznega vozila,
-	nakup energijsko učinkovitih velikih gospodinjskih aparatov,
-	zamenjava strešne kritine, ki vsebuje azbestna vlakna,
-	namestitev naprav za čiščenje odpadnih vod in priklop na javno kanalizacijsko omrežje,
-	namestitev naprav za čiščenje pitne vode, zbiranje deževnice ali zagotavljanje oskrbe s pitno vodo.
Naložbe, za katere občani lahko pridobijo do 40.000 evrov (vendar ne več kot 90 odstotkov priznanih stroškov naložbe) pa so:
-	namestitev naprav za pridobivanje električne energije s pomočjo sonca, vode ali vetra,
-	gradnja novega nizko energijskega stanovanjskega objekta ter
-	obsežnejša obnova objekta, ki vključuje najmanj tri od naslednjih namenov: vgradnja sodobnih sistemov za ogrevanje oziroma pripravo sanitarne tople vode, raba obnovljivih virov energije, zmanjšanje toplotnih izgub, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, zamenjava azbestne strešne kritine ter raba in oskrba s pitno vodo.
Lanskoletni razpis Eko sklada za kreditiranje okoljskih naložb občanov je bil izjemno uspešen, saj je bilo skoraj 12 milijonov evrov porabljenih predčasno, zato naj zainteresirani občani prijave na razpis oddajo čim prej.
Ekološki sklad RS in ZORAN JEREB
da se kljub številnim protestom onesnaževanje zraka na Duplici ni bistveno izboljšalo. Dimnik v različnih časovnih obdobjih še vedno spušča v zrak prekomerne količine različne nesnage, a kot vse kaže, inšpektorji Piro-lizi oziroma Tisi ne morejo do živega. Sedaj je občina Kamnik poskrbela, da se bodo te emisije na daljše obdobje spremljale tudi z video kamero, posnetke pa bo pozneje pristojna inšpekcija morala proučiti in jih strokovno oceniti. V zvezi z zapleteno situacijo na tem področju je svet KS k izdelavi strokovnega mnenja vključil tudi odvetniško pisarno.
Na svet KS so se za pomoč in sodelovanje obrnili tudi krajani Meninske ulice na Bakovniku, ki izražajo nezadovoljstvo zaradi motenja nočnega miru tamkajšnjega gostinskega lokala, ki je sicer trenutno zaprt. Opozarjajo na hrup, divje parkiranje v okolici lokala, divjanje z avtomobili in motorji ter druge posledice obratovanja tega lokala sredi gosto poseljenega stanovanjskega naselja. Upravni enoti Kamnik so poslali pismo, v katerem pristojne opozarjajo, da kot sosedje ne soglašajo z izdajo novega obratovalnega dovoljenja za omenjen lokal. Člani sveta KS Duplica v celoti podpirajo sklep krajanov Meninske ulice.
Veliko zaskrbljenost vseh, ki so s sredstvi in prostovoljnim delom pripomogli, da je na mestu nekdanje deponije odpadkov na »dupliškem hribu« zrasel lep gozdiček z gozdno učno potjo, povzroča dejstvo, da je ta prostor, ki bi lahko služil tudi rekreaciji prebivalcev Duplice in širše okolice, vedno bolj pogosto tarča različnih ob-jestnežev, ki lomijo komaj nekaj let staro drevje, k dodatni škodi pa prispeva tudi divjad z drgnjenjem ob drevesna debla. Zato so menili, da bi bilo treba drevesa zaščititi z mrežo in zagotoviti večji nadzor občinskih redarjev in policistov na tem območju.
Predstavnik policijske postaje je sicer dejal, da se ta nadzor s strani policije izvaja, vendar člani sveta KS menijo, da bi moral biti pogostejši zaradi pogostosti kršitev javnega reda in miru, pa tudi kaznivih dejanj (vlomov itd.), ki se pojavljajo tudi na športnem igrišču pri Remčevi vili in v okolici, na parkiriščih itd...
Predlagali so tudi, da se na poti od kulturnega doma pred nezavarovanim železniškim prehodom proti šolski gozdni poti na »dupliškem hribu« namestijo talne ovire, ki bi pripomogle v večji varnosti na tem prehodu.
FRANC SVETELJ
Člani sveta KS Duplica so se lotili najbolj žgočih problemov na svojem območju.
V hltOŽJS pbtm
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center
Glavni trg 2 1241 Kamnik tel: +386 1 831 82 50 faz: +386 1 831 81 92 e-mail: tic@kamnik-tourism.si www.kamnik-tourism.si
KOLEDAR PRIREDITEV
AGENCIJA ZA TURIZEM IN PODJETNIŠTVO
KAMNIK
Glavni trg 2, Kamnik
e-mail: tic@kamnik-tourism.si
www.kamnik-tourism.si
Sobota. 10, marec, ob 10. OO uri na Glavnem trau v Kamniku in ob 12.00 uri na Veliki planini
6. srečanje ljubiteljev smučanja po starem za pokal »ŠINKEL«
DOM KULTURE KAMNIK
Fužine 10, Kamnik
www.domkulture.org info@domkulture ora 041/360-399
01/839-76-06 (uradne ure med 9. in 14. uro)
Četrtek. 22. marec, ob 16.45 in 17.30 uri
Klarisa Jovanovič
ENA MAJHNA PRAVCA - predstava za otroke Za kamniške vrtce in izven Vstopnina: 4 EUR / 958,6 SIT
Potapljaški kub NOVA SUB Kamnik
Organizira
v torek. 13. marca, ob 19. uri v dvorani nad kavarno Veronika v Kamniku predstavitev dokumentarnega filma Toneta Stojka »Želim biti delfin« o športni poti padalke in potapljačice Irene Avbelj.
Prisrčno vabljeni!
Poročilo z včerajšnje redne seje občinskega sveta občine Kamnik
Svetniki opravili prvo obravnavo občinskega proračuna za letošnje leto
Včeraj so se naši občinski svetniki zbrali na tretji redni seji, na kateri so med drugim opravili tudi prvo obravnavo proračuna občine Kamnik za leto 2007, ki je - po besedah župana Antona Toneta Smolnikarja - spet drzno načrtovan. Letos naj bi prihodki občine znašali 19,5 milijona evrov (4,673 milijarde tolarjev), odhodki pa 22,9 milijona evrov (5,488 milijarde tolarjev), ob tem pa je treba omeniti še približno 3,4 milijona evrov (dobrih 800 milijonov tolarjev) prenosa iz lanskega leta, ki ga bo občina porabila predvsem za posodabljanje občinskih cest.
V uvodnih pojasnilih letošnjega proračuna sta župan Anton Tone Smolnikar in Alojz Kolar, podsekretar - vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, povedala, da so tako pozno sprejemanje občinskega proračuna povzročile lanskoletne spremembe zakona o financiranju občin (zato so tudi druge občine letošnje proračune sprejemale šele v letošnjem letu, op. a.), izpostavila pa sta tudi nekaj največjih projektov, ki našo občino čakajo v letošnjem letu. Letošnji prora-
čun je še višji od (rekordnega) lanskoletnega, vendar se trend rastočega proračuna v prihodnje ne bo nadaljeval. »Letošnji proračun je tako bogat predvsem zaradi lanskoletne prodaje zemljišča v Volčjem potoku, toda že v prihodnjem letu se bomo morali sprijazniti s približno štiri milijone evrov (eno milijardo tolarjev) nižjim proračunom,« je opozoril župan, ki je letos prejel kar za dobrih 33 milijonov evrov (osem milijard tolarjev) želja in potreb po sredstvih iz občinskega proračuna.
Za družbene dejavnosti tretjina proračuna
Dobra tretjina (približno 8,87 milijona evrov oziroma več kot dve milijardi tolarjev) celotnega proračuna bo letos namenjena področju družbenih dejavnosti. Anton Kamin, podsekretar - vodja oddelka za družbene dejavnosti, je povedal, da bo glavnina teh sredstev namenjena predšolski vzgoji in osnovnošolski dejavnosti, med večjimi projekti pa je izpostavil dokončanje vrtca na Perovem. Poleg tega bo morala občina letos sprejeti odločitev, ali bo osnovni šoli Toma Brejca in Frana Albrehta obnavljala ali zgradila na novo. »Zavedamo se, da smo v letošnjem proračunu premalo sredstev namenili za redno dejavnost na področju kulture in športa, a za vse preprosto ni dovolj denarja,« je priznal Kamin.
Oddelek za okolje in prostor bo letos razpolagal z nekaj več
PROGRAM PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU:
-	sreda, 14. marec, ob 19.00: Otvoritev slikarske razstave Irene Kazazič,
Galerija MC Kotlovnica
-	soboto, 17. marec, ob 21.00: Reggae night - nastop mladih kamniških DJ-ev,
MC Kotlovnica
-	sreda, 21. marec, ob 18.00: Otvoritev razstave »Boj za meje«,
Grad Zaprice
-	četrtek, 22. marec, ob 10.00: Rudolf Maister danes Sodelujejo učenci OŠ Frana Albrehta Kamnik,
Glasbena šola Kamnik
-	četrtek, 22. marec, ob 16.45 in 17.30: Ena mala pravca - predstava za otroke, nastopa Klarisa Jovanovič,
Dom Kulture Kamnik
-	petek, 23. marec, ob 9.00: Rudolf Maister v sliki in besedi - razstava,
OŠ Marije Vere Kamnik
-	petek, 23. marec, ob 21.00: Mesmerized tour - turneja metal izvajalcev,
MC Kotlovnica
-	sobota, 24. marec, ob 21.00: Ex3me mušic recordings - nastop mladih kamniških DJev,
MC Kotlovnica
-	nedelja, 25. marec, ob 17.00: Pozdrav pomladi - pevsko-plesna prireditev društva Lira in gostov,
Glavni trg
-	ponedeljek, 26. marec, ob 17.30: Šahovsko prvenstvo Rudolfa Maistra,
Društvo upokojencev Kamnik, Kolodvorska 5
-	sreda, 28. marec, ob 10.00: Življenje Rudolfa Maistra Sodelujejo učenci osnovne šole Toma Brejca, Glasbena šola Kamnik
-	sreda, 28. marec, ob 18.00: Podoknica pevskega zbora Solidarnost pri rojstni hiši Rudolfa Maistra
-	sreda, 28. marec, ob 18.00: Slavnostni koncert posvečen spominu na Rudolfa Maistra,
Glasbena šola Kamnik
-	četrtek, 29. marec, ob 15.00: Rudolf Maister - Vojanov, včeraj, danes, vedno Simpozij v okviru 13. sociološke delavnice v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik,
Grad Zaprice
-	četrtek, 29. marec, ob 17.00: Otvoritev koncesijskega vrtca,
Cankarjeva cesta
-	četrtek, 29. marec, ob 17.00: Halo, Rdeča Kapica - predstava za otroke Nastopa: Gledališče Unikat,
Dom kulture Kamnik
-	četrtek, 29. marec, ob 19.00: Čakajoč Godota - gledališka predstava Nastopajo člani KD Tuhinj,
Mala scena Doma kulture Kamnik
-	petek, 30. marec, ob 15.00: Otvoritev stanovanj Stanovanjskega sklada RS in prenovljene Ljubljanske ceste
Slavnostni govornik Janez Podobnik
-	Petek, 30. marec, ob 16.30: Proslava pri spomeniku Rudolfa Maistra s sodelovanjem častne čete Slovenske vojske
•	petek, 30. marec, ob 17.00: Slavnostna seja Občinskega sveta in podelitev nagrad,
Dom kulture Kamnik
" Petek, 30. marec, ob 21.00: LiteRacija - literarni večer kamniških ustvarjalcev,
M C Kotlovnica
' sobota, 31. marec, ob 9.00: Državno tekmovanje dijakov srednjih šol Slovenije iz zgodovine,
SCRM Kamnik
" soboto, 31. marec, ob 9.00: Maistrov pohod Zbor udeležencev pri spomeniku Rudolfa Maistra, Trg talcev
-	soboto, 31. marec, ob 10.00: Kulturno plesna prireditev ter predstavitev učencev matične in podružničnih šol,
OS Frana Albrehta
" sobota, 31. marec, ob 11.00: Otvoritev Centra za družinsko terapijo Kamnik,
Tomšičeva 23
ota’ ZL marec, ob 11.30: Razstavno prodajni sejem,
OS Frana Albrehta
•	sobota, 31. marec, ob 15.00: Otvoritev vodovoda in ceste v Kališe
■	torek, 3. aprila, ob 20.00: Simfonični orkester Domžale-Kamnik,
Dom kulture Kamnik
■	petek, 6. aprila, ob 17.00: Otvoritev strelišča nad kegljiščem
kamniški OBČAN-Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a.
Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon.
Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.800 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno.
2?*™v uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-» 3x. 01/83-19-860, e-mail: sasa. me j ac@siol.nct Uradne ure uredništva: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 8. do 12 in od 13. do 17. ure, petek od 8. do 12. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 8. 3. 2007.
kot dvema milijonoma evrov (približno pol milijarde tolarjev). Po besedah Bojana Mlakarja, podsekretarja - vodje oddelka za okolje in prostor, bodo letos na okoljskem področju najpomembnejši projekti subvencioniranje projektov za učinkovitejšo rabo energije, vlaganja v deponijo komunalnih odpadkov na Barju, vzdrževanje opuščene deponije komunalnih odpadkov na Duplici ter izdelava študije vplivov onesnaževanja okolja na zdravstveno stanje prebivalcev občine Kamnik. Na prostorskem področju pa se bo letos nadaljevalo s pripravo novih prostorskih aktov in sofinanciranjem priprave prostorskih izvedbenih aktov.
Lado Korošec je prvega marca nasledil Ivana Pristovnika
Tokratne seje se je udeležil tudi novi direktor kamniške občinske uprave Lado Korošec, ki je prvega marca na tej funkciji zamenjal Ivana Pristovnika, ki je kamniško občinsko upravo vodil dvanajst let, v kratkem pa se bo upokojil. Župan se mu je ob tej priložnosti zahvalil za njegovo vodenje dela občinske uprave.
Oddelek za gospodarske javne službe bo imel letos na voljo 7,7 milijona evrov (nekaj več kot 1,8 milijarde tolarjev), od tega bo 4,1 milijona evrov (skoraj milijardo tolarjev) porabljenih za cestno infrastrukturo. Podsekretar Aleš Škorjanc, ki vodi ta oddelek, je povedal, da bo četrtina tega denarja namenjenega tekočemu vzdrževanju občinskih cest in javnih poti, polovica pa za investicije. Med temi bodo najpomembnejše gradnja mostu na povezovalni cesti med Ljubljansko cesto in obvoznico, nadaljevanje širitve Ljubljanske ceste v tripasovnico ter še nekaj manjših projektov. Občina bo finančno sodelovala tudi pri širitvi obvoznice v štiripasovnico, pripravljati pa naj bi se začela tudi študija za zahodno obvoznico.
Drugo obravnavo proračuna bodo svetniki opravili že čez tri tedne, saj je naslednja seja občinskega sveta predvidena že za konec marca. Poročilo o drugem dogajanju na tokratni seji, ki je potekala še v večernih urah, ko smo zaključevali to številko časopisa, pa boste lahko prebrali v naslednji številki Kamniškega občana.
ZORAN JEREB
r
Vi
sprašujete,
župan
odgovarja
LS. iz Domžal sprašuje, ali je Občina Kamnik tudi zanj podala zahtevek za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, saj je bil v času vlaganj občan Občine Kamnik, sedaj pa stanuje v Domžalah in ni zasledil poziva, kije bil objavljen v lokalnem časopisu občine Kamnik, zato ni mogel do predvidenega datuma vložiti vloge za vračilo vlaganj.
V zvezi z vašim vprašanjem glede uveljavljanja vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, vam moramo žal pojasniti, da Občina Kamnik v vašem imenu ni vložila zahtevka za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.
Zakon o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v svojem 2. členu določa kdo so upravičenci do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije, d.d.. To so fizične osebe, organizacije fizičnih oseb, lokalne skupnosti in njihovi pravni nasledniki, ki so z namenom pridobitve telefonskega priključka zase ali za druge sklepale pravne posle s pravnimi predniki Telekoma Slovenije, d.d., in Samoupravnimi interesnimi skupnostmi za PTTpromet. 6. člen navedenega zakona določa, da mora lokalna skupnost s svojim predpisom podrobneje določiti način sestave seznama fizičnih in pravnih oseb, ki nastopajo kot dejanski končni upravičenci, način ugotavljanja sorazmernih deležev vračila ter pogoje in roke vračanja teh deležev.
Na osnovi zgoraj navedenih določb je Občina Kamnik sprejela Odlok o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Ur. list RS, št. 81/02 in 15/04), ki je bil objavljen tako v Uradnem listu RS, kot tudi na spletni strani Občine Kamnik. Tako 6. člen omenjenega odloka izrecno določa, da bo občina vračala sredstva posameznim upravičencem na podlagi njihove vloge. Isti člen tudi določa, da bo občina na krajevno običajen način objavila poziv upravičencem, iz katerega bo razvidno, kdaj in kje morajo oddati vlogo, kaj bo potrebno vlogi priložiti in
\__________________
kako bo potekal postopek obravnave posamezne vloge ter končno izplačilo zneskov.
Na podlagi sprejetega odloka je Občina Kamnik v časopisu Kamniški občan objavila javni poziv k vlaganju zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.
Vpozivu je bilo še natančneje navedeno, da morajo upravičenci do vračila sredstev oz. interesenti za vračilo vlaganj izpolniti vlogo in jo izpolnjeno oddati v vložišču ali jo pisno poslati na naslov Občine Kamnik, in sicer najpozneje do 22.9.2006.
Kot je bilo navedeno, že sam zakon predvideva, da občina način, pogoje in roke vračanja vlaganj podrobneje določi s svojim (občinskim) predpisom. Le-ta je bil sprejet v skladu z veljavno zakonodajo na Občinskem svetu Občine Kamnik ter tudi objavljen v Uradnem listu RS. Kot veljaven predpis je še vedno objavljen tudi na spletni strani Občine Kamnik, kjer ga lahko kadarkoli in brez posebnih dodatnih gesel ali drugih pogojev odprete in pregledate. Ta splošen in vsem dostopen predpis Občine Kamnik je že predvideval, da bo občina vračala sredstva posameznim upravičencem na podlagi njihove vloge ter da bo občina na krajevno običajen način objavila podrobnejši poziv upravičencem. Občinska uprava je tako na osnovi veljavnega zakona in odloka na krajevno običajen način objavila poziv, na podlagi katerega so zainteresirani upravičenci lahko podali vlogo za vračilo vlaganj.
Iz vsega zgoraj navedenega torej izhaja, da občina ni dolžna avtomatično vlagati zahtevkov za vračilo vlaganj za vse upravičence, ki so sklenili pogodbe s Skladom stavbnih zemljišč Občine Kamnik, ampak le za tiste, ki so do zgoraj omenjenega datuma podali vlogo na Občino Kamnik.
ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN
___________________________J
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Motniški vrtec prekmalu zapira svoja vrata
V Motniku je otroški vrtec nezapolnjen zaradi dejstva, da prekmalu (ob 15-30) zapre svoja vrata. Na ta način vsi tisti, ki imajo službo v Ljubljani, ne morejo rešiti varstva za svoje otroke, ker se vračajo prepozno. Ančka Podbevšek, članica občinskega sveta Občine Kamnik, zato predlaga, da se varovanje podaljša vsaj za dve uri, saj bi tako starši lahko pravočasno prišli po otroke in zapolnili proste kapacitete vrtca.
Katarina Sever Ščetinin pojasnjuje, da je poslovni čas vrtca določen v okviru vsakoletnega letnega delovnega načrta (LDN), ki ga sprejme svet vrtca, praviloma ob začetku novega šolskega leta in temelji na upoštevanju potreb staršev po odprtosti vrtca v okviru možnosti, ki jih vrtec ima glede na predpisano delovno obveznost zaposlenih strokovnih delavcev.
Trenutno je poslovni čas daljši (do 16.30) le v treh večjih enotah WZ A. Medveda (WE Pestrna, WE Rožle
in WE Tinkara), kjer se oddelki združujejo v jutranjem in popoldanskem času, za kar je potrebno imeti zagotovljeno prisotnost delavca oz. delavke v skladu s sistemizacijo. V teh enotah se vrtec tudi odpre ob 5-30 zjutraj. V vseh manjših enotah vrtca pa je poslovni čas od 5.30 ali 6. ure do 15-30 oz. 16. ure.
»Pred sprejetjem LDN-ja mora vrtec z občino ustanoviteljico uskladiti vse tiste elemente, ki imajo finančne posledice. Poslovni čas je postavka, ki ob spremembi pomeni posledično tudi dvig cene programov«, ugotavlja Katarina Sever Ščetinin.
Denacionalizacijski
postopki
onemogočajo obnovo občinske zgradbe, a sejna dvorana bo le dočakala preureditev
»Na prvi izredni seji sem bil prvič prisoten pri glasovanju v občinskem svetu. Ko sem opazil, da štetje še vedno poteka »ročno«, sem bil kar malo zgrožen nad zastarelostjo postopka. Zato dajem pobudo, da bi nabavili »glasovalni stroj«,
ki bi elektronsko štel glasove. Poimenski izidi glasovanj bi lahko tako bili tudi del zapisnikov, pravi občinski svetnik Robert Kokotec. Občinski upravi je podal tudi mnenje, da sejna dvorana ne ustreza več zahtevam za normalno večurno zasedanje občinskega sveta. Meni, da bi bilo potrebno prenoviti celotno dvorano, poleg že omenjenih glasovalnih avtomatov pa dodati na vsako delovno mesto še priključek za računalnik in mikrofon. S tem bi svetniki lažje in pregledneje delovali v korist vseh prebivalcev občine Kamnik.
Direktor občinske uprave Ivan Pristovnik pojasnjuje, da ima občinska uprava že nekaj let v razvojnih načrtih pripravljen projekt obnove občinske zgradbe, ki pa ga zaradi denacionalizacijskih postopkov ne more realizirati. Investicijski program bo skušala realizirati takoj, ko bodo znani prvi rezultati denacionalizacijskega postopka. Ne glede na to pa želi občina Kamnik v letu 2007 in 2008 obnoviti sejno dvorano, saj je tudi po pojasnilu g. Pristovnika primerna ureditev in oprema sejne dvorane res že nujno potrebna.
In memoriam
Cene
Matičič
Spoštovani gospod profesor, naš dragi razrednik in ravnatelj!
Vaš razred, razred prvih kamniških maturantov, s katerim ste tudi kot ravnatelj ustanavljali takrat nastajajočo popolno, osemletno gimnazijo v Kamniku, se z bolečino poslavlja od Vas, svojega prijatelja. Ponosni smo in hvaležni, ker smo bili Vaši dijaki.
Niste nam dajali samo znanja kot profesor matematike in fizike, temveč ste nas kot pedagog in razrednik zaznamovali z Vam lastno vedrino in ustvarjalnostjo, s pogumom, iskrivostjo in globoko humanostjo, kar je vtisnilo v nas, mladih dijakih, neizbrisno sled.
Vsa desetletja našega srečevanja z Vami smo Vas spoštovali, imeli radi in Vas občudovali: najprej kot doslednega in zahtevnega pedagoga, vendar vedno razumevajočega prijatelja mladih;
kot pisca številnih strokovno - teoretičnih knjig, ki so presenečale z raznolikostjo in s pionirskimi zamislimi;
kot lucidnega in daljnosežnega družbenega delavca in politika, zato tudi kot uporniškega vodjo 25-ih poslancev;
kot nadarjenega reproduktivnega glasbenika, pevca in zborovodja, zvestega izročilu glasbeno bogate kamniške družine Heybal - Matičič;
in ne nazadnje kot velikega ljubitelja svojega rodnega mesta Kamnika, s čime’r ste nas naučili pripadnosti naši gimnaziji in našemu, vsem dragemu mestu Kamniku.
Ko nam je gospod prof. Matičič ob 50-letnici prve mature v Kamniku podarjal v spomin eno od svojih knjig, je zapisal:
»Nekoč dijaku - danes prijatelju - razrednik Cene Matičič.«
Nekoč dijaki, danes prijatelji smo bili povezani in ostajamo povezani s številnimi vezmi spominov med seboj in svojim razrednikom, spoštovanim profesorjem Matičičem.
Za prvo generacijo kamniških maturantov _______________________________Slavica Navinšek ^
In memoriam: dr. Tone Cevc (1932-2007)
Izgubili smo najpomembnejšega raziskovalca ljudskega stavbarstva in pastirstva na Slovenskem
Na obisku pri prof. dr. Avguštinu Lahu
Življenje posvečeno varovanju okolja
Če za koga velja, da je težko ali skoraj nemogoče v kratek zapis strniti pestro življenje, delovanje in ustvarjanje, potem to gotovo velja za našega sogovornika, prof. dr. Avguština Laha, letošnjega prejemnika zlatega priznanja občine Kamnik.
, V zgodnjem dopoldnevu ga najdemo zakopanega sredi dela v delovnem kabinetu v hišici na robu Tacna pod Šmarno goro. Sredi knjižnih omar, polnih literature, pretežno s tematiko varstva okolja, opravlja še zadnje priprave za izdajo že tretje okoljske enciklopedije z obširno uvodno študijo.
Da je varovanje okolja zaznamovalo bogato življenje danes 82-letnega profesorja, znanstvenega svetnika SAZU, ki kot predsednik še vedno aktivno vodi Svet za varstvo okolja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, kažejo tudi številna dela, ki jih je napisal o tem, za naše življenje vse bolj pomembnem področju.
Seveda beseda najprej steče o njegovih spominih na Kamnik, v katerem je po svoje najbolj zaznamoval petdeseta leta prejšnjega stoletja kot pedagog in kot ravnatelj doraščajoče kamniške gimnazije.
Prvi trije kamniški zborniki na mizi ob računalniku pričajo o pomenu njegovega dela za ohranjanje vsega, kar lahko tvori celovito gospodarsko, kulturno, zgodovinsko, geografsko in narodopisno podobo Kamnika.
V spomin si najprej prikličeva razmere ob njegovem prihodu v Kamnik v letu 1952, kjer se
V začetku februarja je na svojem domu v Preserjah pri Radomljah po kratki bolezni umrl dr. Tone Cevc, etnolog, znanstveni svetnik in nekdanji predstojnik Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Zapustil nas je med ustvarjanjem nove predstavitve etnoloških značilnosti Velike planine, tokrat v elektronski obliki, ki jo je pripravljal z mlajšimi kolegi na Inštitutu za slovensko narodopisje.
Tone Cevc, rojen Kamničan, je po končani gimnaziji študiral etnologijo in umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Že v času študija se je vključil v delo terenskih ekip Slovenskega etnografskega muzeja in v raziskovanje Slovencev na avstrijskem Koroškem. Po diplomi, v katerije obravnaval življenje pastirjev na Veliki planini, ni dobil delovnega mesta etnologa in se je zaposlil kot knjižničar pri Slovenijaprojektu. Z velikim odrekanjem mu je ob knjižničarskem delu uspelo pripraviti doktorat z etnoloških znanosti in po njegovem uspešnem zagovoru se je konec leta 1971 zaposlil v Inštitutu za slovensko narodopisje, kjer je zbiral in preučeval zlasti pastirsko duhovno kulturo. Dve leti kasneje je bila na inštitutu ustanovljena Sekcija za materialno kulturo in Tone Cevc je postal njen vodja in več let tudi edini raziskovalec. Vrnil seje k raziskovanju ljudskega stavbarstva in planšarstva, k temama, ki sta ga zanimali že kot študenta in ki sejima je posvečal do konca svojega življenja.
Na osnovi obsežnega terenskega dela, preučevanja arhivskega in primerjalnega gradiva so nastale Cevčeve monografije o ljudskem stavbarstvu: Arhitekturno izročilo pastirjev, oglarjev in drvarjev na Slovenskem (1984), za katero je prejel nagrado Kidričevega sklada, s Plečnikovim priznanjem odlikovana monografija
Kmečke hiše v Karavankah. Stavbna dediščina hribovskih kmetij pod Kepo, Stolom, Košuto, Obirjem, Pristovškim Storžičem in Peco. (1988, 1991) in knjiga Bohinj in njegove planine (1994). Kozolec - posebnost našega ljudskega stavbarstva je obravnaval v več znanstvenih razpravah in v knjigi Slovenski kozolec (1993)
O Veliki planini, temi, ki ji je v svojem raziskovanju posvečal posebno pozornost in ki se ji je vedno znova vračal, je napisal več znanstvenih rtizprav in monografijo Velika planina. Življenje, delo in izročilo pastirjev, kije izšla v treh dopolnjenih izdajah (1972,1987 in 1995). Z Janezom Suhadolcem sta izdala tudi knjigo Velika planina v sliki.
V zadnjih letih življenja se je Tone Cevc predvsem posvečal najzgodnejšim oblikam poselitve planin in začetku planšarstva na Slovenskem. Pri tem je zelo uspešno sodeloval z arheologi, predvsem z dr. Jano Horvat z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU. Kot zunanja sodelavca sta pri raziskavah sodelo vala tudi Miran Bremšak in Franci Stele. Plod skupnega raziskovanja so knjige Davne sledi človeka v Kamniških Alpah (1997), Lončene posode pastirjev (2000) in zbornik Človek v Alpah (2006).
Cevčevo raziskovanje je bilo v mnogih vidikih inovativno,
prvi pri nas je pri svojem raziskovanju začetkov planšarstva uveljavil arheološke in etnološke metode dela, pomemben pa je tudi njegov prispevek k večdisciplinarnemu raziskovanju etnogeneze Slovencev v alpskem prostoru. Leta 1994 mu je Slovensko etnološko društvo podelilo Murkovo priznanje za izvirno raziskovalno delo.
Etnologi in sodelavci z inštituta pa ga bomo ohranili v spominu tudi kot dobrega organizatorja, urednika, in nenazadnje, kot družabnega kolega, ki nam je s slikovitimi vodstvi na strokovnih ekskurzijah približal svoje raziskovalne rezultate in značilnosti ljudskega stavbarstva in pastirstva v alpskem prostoru.
S smrtjo Toneta Cevca smo izgubili najpomembnejšega raziskovalca ljudskega stavbarstva in pastirstva na Slovenskem, ki je, kakor je zapisal avstrijski etnolog Franz Mandl:»... s svojim delom in odličnimi publikacijami opozoril na propad 4000 let stare planšarske kulture in to problematiko postavil v ospredje zanimanja. Na njegovo pobudo je Velika planina danes spet revi-talizirana in deležna živahnega planšarskega življenja.«
MAJA GODINA-GOLIJA
je iz nižje gimnazije leta 1948 rodila popolna osemletna gimnazija.
Čeprav so ga, kot pravi, Kamničani vabili, naj pride za ravnatelja gimnazije, se je kljub temu nekoliko zapletlo ob njegovem prihodu, ko se je že po uradni premestitvi s Poljanske gimnazije preselil v Kamnik. Predsednica občinskega sveta za šolstvo mu je namreč povedala, da ne bo ravnatelj. »To me ni zmotilo, saj je bilo zame pomembno predvsem pedagoško delo, pravi.« Zato je prvo leto predaval 36 ur tedensko, med štirimi predmeti v osmem razredu sta bila tudi dva maturitetna, geografija in zgodovina. Ob tem omeni še zanimivost, da je s svojimi takratnimi zvezami v planski komisiji v Ljubljani omogočil, da je stavba kamniške gimnazije (sedanja OŠ Toma Brejca) dobila novo centralno ogrevanje. S tem se je, kot pravi, najbrž zameril že omenjeni občinski funkcionarki.
Za oba maturitetna predmeta je napisal skripta in v veliko zadovoljstvo mu je bilo, da je prva matura leta 1953 zelo dobro uspela. Zato se je pred nekaj leti z veseljem odzval povabilu na proslavo 50- letnice prve mature na kamniški gimnaziji in še posebej izrazil zadovoljstvo, da je nekdanje profesorje sprejel tudi župan Smolnikar.
Ko je leta 1954 postal ravnatelj gimnazije, so nekateri pričakovali, da bo v 40-članskem učiteljskem zboru koga zamenjal, vendar se to ni zgodilo. »Moj stil dela je bil demokratičen, zato se z nikomer nisem zapletel,« pravi in doda, da nekaterim ni bilo všeč njegovo, sicer kratko vodenje občinskega komiteja, ki ga je moral, ker se ni želel na ponujeno funkcijo vrniti nazaj v Ljubljano, neprofesionalno prevzeti po nalogu iz Ljubljane. Ni pa se uklonil ozki lokalni skupini, pač pa se je zavzemal za široko demokratično obravnavo problemov. Zato ni dopuščal vmešavanja v šolo. Zborovanja staršev, ki jih je kot ravnatelj skliceval v kamniškem kulturnem domu, so zato vedno napolnila veliko dvorano. Zanimive podatke iz življenja kamniške mladine, objavil jih tudi v Kamniškem zborniku, je zbral na podlagi ankete, v kateri je analiziral razmere 804 takratnih dijakov. Veliko zanimanje med dijaki gimnazije je zbudil tudi Lahov fotografski krožek, ki se ga nekdanji maturanti še vedno radi spominjajo.
Dr. Avguštin Lah ima pomembno vlogo tudi pri ustanovitvi Kamniškega zbornika, saj je leta 1955 sodeloval pri njegovi ustanovitvi in bil urednik prvih treh letnikov Kamniškega zbornika (1955,1956,1957).
V uvodniku k prvi izdaji Kamniškega zbornika je pred več kot pol stoletja med drugim zapisal: »Kamniški zbornik so rodile želje prispevati s članki, razpravami in spisi s področja Kamnika in okolice k celotni gospodarski, kulturni, zgodovinski, geografski in narodopisni podobi vse slovenske zemlje. Zbrati v Kamniškem zborniku vse, kar iz njegove slavne preteklosti ne sme utoniti v pozabo, a še ni bilo objavljeno; zbrati vse tisto, kar je dajalo Kamniku nekdaj njegovo mesto v zgodo-
ske tehnike in je vodil komisijo za tehniško vzgojo mladine, postal je celo podpredsednik ICC, mednarodne organizacije v okviru Unesca za širjenje znanosti.
Osem let je bil Avguštin Lah predstavnik države v okoljskem komiteju OECD v Parizu, sodeloval je na številnih mednarodnih konferencah. Odklonil pa je odhod v diplomacijo ter se je s polnimi 40 leti dela upokojil in postal urednik Enciklopedije Jugoslavije za Slovenijo ter član glavnega odbora Enciklopedije Slovenije.
Lep spomin ima tudi na delovanje v kamniški ribiški družini, ki jo je vodil nekaj let. Po odhodu iz Kamnika je pokazal, kaj zmore in kako so ga cenili drugod.
Dr.Avguštin Lah, vnet zagovornik varovanja okolja, te dni svojim številnim delom dodaja že tretjo okolje varstveno enciklopedijo. Ob tem pa se rad spominja svojih kamniških let... ( na sliki s soprogo Dušano, ki mu je v veliko oporo pri zahtevnem delu).
Dr. Tone Cevc (tretji z desne) s tujimi raziskovalci planšarstva na Veliki planini leta 1998.
vini našega ljudstva in s čimer se uvršča danes med gospodarsko pomembnejše kraje...«
V	tem smislu je zasnoval tudi vsebino prve številke zbornika, ki se je naslonila na skoraj vsa področja pestre kamniške zgodovine, od spomina na desetletnico osvoboditve, A. Laha Histioria vitae magistra - zgodovina je učiteljica življenja (zapiskov iz obče narodne in kamniške zgodovine), Kamniških meščanskih hiš, Poznogotskega kamnoseštva v okolici Kamnika, Antona Medveda in F. S. Finžgarja v Cirilskem društvu, Medvedove izdaje Gregorčičevih pesmi, Podbojeve Jerice in Prešerna, predstavitve kamniške občine, desetletnice kamniške gimnazije, zgodovinskega orisa osnovne šole v Kamniku, Glasbene šole, Dijaškega doma, Delavsko prosvetnega društva Solidarnost in zgodovine Lire do gospodarskega razvoja mesta Kamnik, živinoreje in planšarstva na Kamniškem, zgodovine kamniških tovarn Titan, Stol, Svilanit in Živilske industrije, Lahovih problemov ribištva na kamniškem področju, Kamnika kot turističnega mesta in ostalih člankov, ki so jih prispevali znani kamniški in ostali slovenski znanstveni, kulturni in drugi javni delavci, kot so Tomo Brejc, Janko Polec, Emilijan Cevc, Emil Cesar, Alfred Janko, Zvone Verstovšek, Natalija Širca, Peter Bitenc, Drago Mehora, ing. Albert Čebulj, Samo Vremšak, Bogdan Kobol, Miha Prešeren, Franjo Lipovec, Svetozar Frantar in drugi.
V	prvi številki zbornika je bila objavljena tudi pesem Pozdrav Kamniku, ki jo je na besedilo Avguština Laha uglasbil Viktor Mihelčič. »V stoletjih je premagal Kamnik vse viharje... so stihi, ki so jih pevci Solidarnosti pred nekaj leti ponovno obudili...
Pod Lahovim vodstvom je kamniška gimnazija postala središče tečajev za tehniško vzgojo, zato je bil izvoljen za člana republiškega odbora Ijud-
Ko ga povprašamo še po njegovih biografskih podatkih, s knjižne police potegne debel zbornik v angleščini z naslovom »2000 izstopajočih intelektualcev 21. stoletja«, biografski zbornik Mednarodnega biografskega centra v Cambridgu (2003), pa še debelejši biografski zbornik ameriškega biografskega instituta. Iz njih zvemo, da je naš sogovornik luč sveta zagledal 8. septembra 1924 v Lenartu v Slovenskih goricah in mnoge podatke o njegovem zajetnem znanstveno raziskovalnem delu s področja geografije in varstva okolja.
Ko smo pred nekaj manj kot tremi desetletji (1978) v Domžalah odpirali centralno čistilno napravo in povezovalni kanal med Kamnikom in Domžalami, se slovesnosti ni udeležil le kot podpredsednik takratne slovenske vlade, pač pa predvsem kot vnet zagovornik varovanja okolja, kot človek, ki je veliko prispeval, da je kamniško domžalsko območje med prvimi v Sloveniji pridobilo to pomembno in največjo čistilno napravo. »To je za kamniško domžalsko območje zelo pomembna pridobitev, ki je veliko prispevala k ohranjanju čistosti Kamniške Bistrice.«
Ko se poslavljamo, še dolgo v nas odmeva Lahova jasna in nedvoumna misel, da bo voda, še posebej pitna, v bližnji prihodnosti postala tako pomembna strateška surovina, da se bodo zanjo marsikje vnele tudi vojne in še njegova misel, zapisana že pred desetletjem v enem izmed številnih okolje varstvenih zbornikov, ki jih uredil: »Varstvo okolja je intelektualni in politični napor, zatem tudi ekonomski. Uspeh bo odvisen od tega, koliko bo razumevanja, da je varstvo okolja in zdravja ljudi razvojno gibalo, ki potrebuje spodbude kot vsak drug napredek...«
In k temu je naš sogovornik gotovo veliki prispeval...
FRANC SVETELJ
Razstava m srečanje ljubiteljev smačamja po starem
Začetek marca je že kar nekaj let v znamenju srečanja ljubiteljev smučanja po starem. Letos se bodo udeleženci 6. srečanja za pokal Sinkel, ki ga pripravlja domača skupina starosvetnih smučarjev Kamniške grče pri Društvu učiteljev smučanja Kamnik, zbrali v soboto, 10. marca. Med 9. in 10. uro se bodo starosvetni smučarji z vseh koncev Slovenije predstavili obiskovalcem na Glavnem trgu. Prav gotovo bodo pozornost pritegnile predstavitve značilnosti in namena opreme s častitljivimi letnicami, od lesenih smuči, palic, izvirnih oblačil, pokrival, obutve in mnogih drobnih, a dragocenih dodatkov. Nato se bo zanimiva druščina podala na Veliko planino, kjer se bo opoldne začelo tekmovanje v starodavni tehniki smučanja, skladni z opremo, kar nas bo spomnilo na pionirske čase smučanja.
Poleg tekem in srečanj pa je pomembna tudi predstavitev nastanka in razvoja smučanja in za posamezno obdobje izvirnih oblačil, opreme, še posebej pa smuči, ki so eno od najstarejših prevoznih sredstev na Slovenskem. S tem namenom so
Z razstave: originalna stara smučarska oprema nekdanjih smučarjev na Veliki planini.
Potniške grče in Agencija ?a razvoj turizma in pod-letništva v občini Kamnik v Ponedeljek, 5. marca, v prostorih Turistično informacijskega centra na Glavnem trgu, pripravili razstavo z naslovom »Smučanje po starem«, ki je na ogled do nedelje, 18. marca. Razstava prikazuje razvoj smučanja in skakanja na smučeh v Kamniku in na Veliki planini, del originalne stare smučarske opreme in oblačil, na panojih pa so v besedi ‘n s fotografijami predstavljena dosedanja srečanja starosvetnih smučarjev tako v Kamniku kot tudi drugod po Sloveniji, ki se Ph Kamniške grče udeležujejo Ze vrsto let.
Avtor razstave Aleksander Sarnavsky z ljubeznijo in strokovnim pristopom ter zbiranjem gradiva dopolnjuje po-navanje smučarske tradicije, je avzet zbiratelj stare smučarske opreme, ki jo predstavlja na raz-avi. Nekaj smuči pa je za raz-avo prispeval Marjan Schnabl,
1 ima veliko dobro ohranjene niučarske opreme, zato se je Pred trinajstimi leti navdušil za starosvetno smučanje.
Tako spoznamo del originalne smučarske opreme, s katero kamniški starosvetni smučarji nastopajo na srečanjih v Kropi, Škofji Loki, Črnem vrhu, Šmihelu pod Nanosom, na Predmeji, Veliki planini in v Bovcu oziroma na Kaninu. »Zelo pomembno pri tem je, da je oprema in smučarska tehnika skladna za tisto obdobje, v katerem se je večinoma uporabljala. Tako ločimo bloško smučanje, pohorsko, lili-enfedsko, arlberško, potem tehniko z nasprotnim sukanjem telesa, netopirsko, plužno in paralelno kristijanijo, telemark itd. K naštetim tehnikam spadajo različne smuči tako po dolžini kot širini, opremljenosti z robniki, vezmi in palicami. Sem nedvomno sodijo tudi oblačila in čevlji ter dodatna oprema kot so očala, nahrbtnik, gamaše in posebni rekviziti za gozdarje, lovce, vojake, turne smučarje in druge,« je zbranim o razstavi in starosvetnem smučanju spregovoril Marjan Schnabl, vodja sekcije Kamniške Grče pri Društvu učiteljev smučanja Kamnik. Sekcija se že desetletje ukvarja z druženjem ljubiteljev smučanja po starem v Kamniku in širšem prostoru Slovenije. Na osnovi pisnih in slikovnih gradiv, pripovedovanj, dogodkov in drugih dokumentov želijo zbrati čim več informacij o nastanku in razvoju smučanja ter smučarske opreme v naši občini, saj se zavedajo, da je bil Kamnik z okolico že od nekdaj zanimiva smučarska destinacija.
Razstavo je z optimističnimi besedami o nadaljevanju smučarske tradicije ter letošnji ponovni obuditvi in nadaljnjih možnostih smučanja na Veliki planini, kjer po nekaj letih smučamo celo v Tihi dolini, pospremil župan Tone Smolnikar. Zbrane je nagovoril tudi Igor Kralj, v.d. direktor Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, ki je za to priložnost izdala bilten, v ka-
am Bus
DRUŽBA za prevoz potnikov, turizem IN VZDRŽEVANJE VOZIL d. d.
zaposli
' °znikc avtobusov v primestnem Potniškem prometu
Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje:
‘končana osnovna šola,
vozniški izpit »D« kategorije,
icenea za voznike »D« kategorije ali opravljena NPK za voznika y cestnem prometu, ržavljanstvo Republike Slovenije,
-	aktivno znanje slovenskega jezika,
-	uspešno opravljen psihološki pregled,
■	lastno prevozno sredstvo,
■	mobitel.
Kandidatom, ki imajo opravljen vozniški izpit za »C« kategorijo, nudimo možnost kreditiranja za pridobitev vozniškega izpita »D« kategorije.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov KAM-BUS, d. d., Perovo 30,1241 Kamnik.
teri je objavljen razpis 6. sreča-nja ljubiteljev I smučanja po I starem za pokal I Šinkel, ki bo to I soboto, 10. mar- j ca. Avtor razsta-
ve Aleksander Avtor razstave Aleksander Sarnavsky (na sliki levo), Sarnavsky v kj z ljubeznijo in strokovnim pristopom ter zbira-biltenu pred- njem gradiva in stare smučarske opreme dopolnjuje stavlja dedišč- poznavanje smučarske tradicije, je bil ob odprtju ino smučarske razstave deležen mnogih čestitk, med prvimi župana kulture, Marjan Toneta Smolnikarja in Marjana Schnabla, aktivnega Schnabl pa opi- starosvetnega smučarja, suje 75-letnico
smuške skakalnice v Kamniku in objavlja pogovor z znanim kamniškim smučarjem z naslovom Po sledeh smučine Janeza Steleta.
Natančnih podatkov o tem, kdaj so se v naših krajih pojavile prve smuči ali njim podobni pripomočki za premagovanje zasneženih poti, ni, vendar glede na lanskoletno 75-letnico bajtar-stva na Veliki planini in letošnjo 75-letnico smuške skakalnice v Kamniku naj bi bila uporaba smuči na Kamniškem stara blizu 100 let. Kamniške planine so s smučmi obiskovali že Drenov-ci in drugi turisti iz Ljubljane
pred pojavom bajtarstva, smuči so tudi kot pripomoček za premagovanje zasneženih poti uporabljali tako vojaki kot lovci, gozdarji, poštarji in domačini po hribih.
Želja organizatorjev razstave in srečanja ljubiteljev smučanja po starem je, da bi navdušili ljubitelje zimskih športov, ki bi posredovali informacije o doživetjih še na lesenih smučeh, brez vlečnic, teptalcev snega, umetnega zasneževanja in smučarskih vozovnic, da bi lahko obudili in ohranili dediščino zimskega življenja pred davnimi leti.
VERA MEJAČ
Zvonovi vabijo k Svetemu Primožu
PRIŠLA BO POMLAD
Letošnja mila zima je že zelo zgodaj privabila na plan ljubitelje sadnega drevja. Mnogi so se obrezovanja lotili kar sredi zime, kar seveda ni nič narobe, saj se jabolka in hruške lahko obrezujejo skozi vse leto. Večja neznanka za vse, ki skrbijo za sadno drevje, je muhasto spomladansko vreme, ki nam lahko povzroči tudi pozebo in s tem uniči ves pridelek. Tega se bojijo predvsem tisti, ki svoj sadni vrt še posebej skrbno urejajo in jim pomeni več kot le oskrba z ozimnico. Takšnih je vedno več, saj vse bolj prihaja v ospredje zavest o zdravi prehrani, torej tudi o neškropljenih jabolkih in drugem sadju. Ob lanski obilni letini se je dogajalo, da so velike količine sadja ostale kar na tleh, kar pomeni, da pravega sporazumevanja med proizvajalcem in porabnikom še vedno ni. S tega stališča je hvalevredno prizadevanje gospe Irene Studen z Oddelka za gospodarstvo Občine Kamnik, ki se trudi spraviti v življenje projekt Ekopridelki v šole. Takšna prizadevanja bi morala dobiti precej bolj opazno finančno podporo za uspešno uveljavitev.
Starih kmečkih sadovnjakov, ki kar kličejo po ureditvi, je v kamniški občini še mnogo. Žal pa so v visokih letih tudi mnogi kmečki gospodarji, tako da v bližnji prihodnosti težko pričakujemo večje oziroma hitrejše premike na tem področju.
Stalno osveščanje in izobraževanje je prvi korak k drugačnemu odnosu do teh dobrin, ki jih nudi narava. Žal se je do teh tradicionalnih dobrin mačehovsko obnašala vsakokratna aktualna oblast in seveda trgovci, ki v želji po večjem zaslužku samo prekladajo poceni pridelke sumljive kakovosti in porekla na police ter jih pod parolo AKCIJA še vedno z velikim dobičkom spravijo do porabnika.
Kamniško podeželje je torej čisto na začetku dolge poti do tja, kjer je nekoč že bilo, to je oskrbi mesta s svojimi pridelki. Na tej trnovi poti pridelovalca čaka množica inšpektorjev, ki bi rada zaščitila »uporabnike« pred varno hrano. Skratka, želimo si, da bi meščani, tako kot nekoč, postali uporabniki v bližnji okolici pridelane hrane in ne uvožene iz Poljske, Moldavije, Španije, Italije itd.
Majhen korak bomo naredili, če si bomo v soboto, 17. marca, ob 9h dopoldne pri šoli v Tunjicah ogledali prikaz obrezovanja sadnega drevja. Na voljo bodo vsakršne informacije, ki vam bodo koristile pri delu v sadovnjaku. Lepo povabljeni!
Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice VALENTIN ZABAVNIK
Zvonovi v zvoniku znamenite cerkve sv. Primoža in Felicijana pri Sv. Primožu se bodo te dni spet oglasili in vabili k »primoškim« svetim mašam, ki vselej privabijo množico pohodnikov, vernikov - ljubiteljev narave in dobre volje iz bližnjih in daljnih krajev. Maše bodo vselej ob 11. uri in sicer: 11., 18. in 25. marca, 22. aprila, 1. maja, na žegnansko nedeljo, 10. junija, ter 24. junija, ko bo spet žegnanska nedelja z mašo v zgornji cerkvici sv. Petra.
VERA MEJAČ
Čas za obrezovanje sadnega drevja je skozi vse leto, le muhasta pomlad lahko povzroči pozebo in uniči pridelek. Pravilnega obrezovanja se lahko naučimo tudi ob prikazu, ki ga Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice pripravlja v soboto, 17. marca. Foto: B. Novak
Kamničanka Lejla med najboljšimi baletnimi plesalci
Komisija za tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov in baletnih plesalcev - TEMSIG je v sodelovanju s Srednjo glasbeno in baletno šolo Maribor, Opero in baletom SNG Maribor in Društvom baletnih umetnikov Slovenije v prostorih SNG Maribor od 16. do 18. februarja organiziralo 8. tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev. Odlično se je odrezala 17-letna Kamničanka Lejla Pantič Šindrič, ki obiskuje Srednjo glasbeno in baletno šolo Ljubljana - 4. letnik balet in 3. letnik program umetniška gimnazije. V kategoriji II.B, v kateri tekmujejo plesalke in plesalci od 17. do 19. let, je v močni konkurenci osvojila največ točk ter s tem srebrno plaketo, žirija pa ji je dodelila tudi 2. nagrado. Pod mentorstvom Olge Andreeve, solistke v ljubljanski Operi, se je predstavila s plesom v dolžini dveh minut v dveh krogih na Velikem odm SNG Maribor. V prvem krogu je plesala variacijo iz izbirnega programa PAQUITA in ples v sodobni koreografiji Tanje Pavlič na flamsko glasbo z naslovom
Hlad. V drugem krogu pa je predstavila dve novi variaciji in sicer iz baleta Gusar in Trnuljčice. Žirija in organizator pa sta najboljše, torej tudi Lejlo, vključila v program zaključnega koncerta.
Lejla je prejela tudi posebno nagrado Ministrstva za šolstvo in šport in Ministrstva za kulturo, ki prvonagrajencem oz. najuspešnejšim nagrajenim tekmovalcem podeli enkratno nagradno štipendijo za kritje dela stroškov udeležbe na poletnih tečajih v letu 2007. Lejla, ki se je baletno že izobraževala v Pragi in v avstrijskem Wolfsegu, je vesela možnosti pridobivanja novih znanj v tujini, razmišlja o francoskem Cannesu. Ples jo spremlja že od petega leta, ko je v kamniški glasbeni šoli začela z izraznim plesom, nadaljevala z baletom pri prof. Eriki Žagar, nato pa na osnovni in srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Poleg plesa ji je blizu tudi glasba, štiri leta je igrala čelo v Glasbeni šoli Kamnik pri prof. Nataši Cetinski.
Sedaj je že kar vrsto let balet njen stalni spremljevalec, zahteva pa trdo delo, mnogo ur treninga vsa-
kodnevno, veliko odrekanj. Tudi v tem času, ko so srednješolci na počitnicah, Lejla pravzaprav sploh ne ve, kaj so počitnice, saj so vselej posvečene baletu in tudi učenju, saj ni le uspešna baletk , ampak tudi izredno vzorna in uspešna dijakinja. Vse razrede in letnike je zaključila z odličnim uspehom.
Mladi baletki so v veselje nastopi po Sloveniji, nastopila pa je tudi v Italiji in z manjšo vlogo celo v Labodjem ježem v ljubljanski Operi. 25. aprila pa jo bomo s soplesalcem Igorjem Čupkovičem lahko občudovali na odru Doma kulture Kamnik.
SAŠA MEJAČ
Baletna plesalka Lejla s soplesalcem na enem izmed nastopov v ljubljanski Operi.
Ženski forum SD nadaljuje tradicijo prizadevanja žensk za enake možnosti v družbi
Ženski forum Socialnih demokratov iz
kamniške in komendske občine je v zadnjem mesecu okrepil svoje vodstvo in dopolnil svoj program aktivnosti. Sredj januarja tega leta je bila poleg predsednice Ženskega foruma SD Kamnik-Komenda Rozke Lavrinc izvoljena še podpredsednica Sebila Mulalič in petčlansko predsedstvo.
Ženski forum SD je interesno združenje. V svojem programu se zavzema za enakost spolov, za socialno vključenost vseh skupin prebivalstva, za partnerstvo tudi pri neplačanem delu, ki ga opravljajo ženske, za združljivost poklicnega in družinskega življenja, za posebne programe za zaposlovanje prvih iskalk zaposlitve, dolgotrajno brezposelnih in starejših žensk, za spodbujanje ženskega podjetništva, za odpravo razlik v plačah moških in žensk, za zaščito ranljivih skupin prebivalcev in za ukrepe, s katerimi se preprečuje nasilje nad ženskami ter v družini. Forum si prizadeva, da stranka Socialnih demokratov oblikuje dosledno politiko enakih možnosti za oba spola, pomaga krepiti politično moč žensk ter omogoča civilno družbenim skupinam s sorodnimi cilji neposreden vpliv na politiko Socialnih demokratov na državni in tudi na lokalni ravni. Forum daje tudi pobude za zagotavljanje enakih možnosti spolov na ekonomskem, političnem in na socialnem področju v obeh občinah. V forumu SD lahko deluje vsaka občanka, saj članice foruma niso nujno tudi članice stranke. Svoj program in aktivnosti predstavlja Ženski forum SD tudi na spletni strani www.kamnik.socialnidemo-krati.si.
Vsako leto se že od leta 1917 naprej 8. mar-
V______________________________________
ca praznuje Mednarodni dan žensk. Ženski forum Socialnih demokratov iz Kamnika in Komende nadaljuje tradicijo prizadevanja žensk za enake možnosti v družbi. To je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk. Pobudo za praznovanje je 8. marca na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910 dala nemška socialistka Clara Zetkin (1857-1933). Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem. Takrat še na 19. marec. Tudi v Sloveniji so ga praznovali v Trbovljah. Praznik je postavljen tudi v spomin na 140 žensk, ki so leta 1911 v Nevv Vorku v požaru v tovarni Triangle izgubile življenja.
Tudi v Sloveniji so v preteklosti potekala prizadevanja za enakopravnost žensk. Tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka. Prvo žensko društvo je bilo ustanovljeno leto pozneje. V letu 1906 je doktorirala prva Slovenka Marija Urbas, in sicer iz filozofije na graški univerzi. Leta 1945 je bila uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bila v ustavo SFRJ zapisana določba, da ima vsaka ženska pravico svobodno odločati o rojstvu otrok. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.
Predsedstvo OO SD Kamnik-Komenda ob Mednarodnem dnevu žensk občankam čestita in želi vsem prijetno praznovanje tega pomembnega dneva.
mag. JULIJANA BIZJAK-MLAKAR, predsednica 00 SD Kamnik-Komenda
NOVA SLOVENIJA KAMNIK V DOBRI FORMI
Članice in člani Nove Slovenije iz občine Kamnik so se zbrali na 5. občnem zboru. Dnevni red zbora je bil precej obsežen, člani in članice so se preko poročilfunkcionarjev seznanili z delom stranke v preteklem letu. Izvolili so tudi šest novih članov občinskega odbora Nove Slovenije Kamnik. Kot gostja se je občnega zbora udeležila državnozborska poslanka iz vrst Nove Slovenije Mojca Kucler Dolinar.
Na občnem zboru je predsednik občinskega odbora Nove Slovenije Kamnik Matej Tonin s pomočjo računalniške aplikacije »po-werpoint« obširno predstavil delovanje stranke v preteklem letu, ki je bilo pretežno v znamenju lokalnih volitev.
Tonin je poudaril, da je bilo delo v preteklem letu
izredno intenzivno in da so bila zaradi tega pričakovanja glede volilnega rezultata nekoliko večja, vendar je dodal, da je potrebno kljub vsemu ostati optimističen in nadaljevati z začrtanim delom. Ob koncu poročila se je še enkrat zahvalil dosedanjemu predsedniku občinskega odbora Janezu Leskovcu in mu v znak zahvale podaril simbolično darilo.
V drugem delu občnega zbora pa je nastopila poslanka Mojca Kucler Dolinar, ki je najprej povedala, da ima nacionalni nivo Nove Slovenije kamniški občinski odbor že nekaj časa za vzorčni primer, kako mora lokalni odbor delovati na terenu in ga vedno daje za zgled drugim lokalnim odborom. Poudarila je pomen nedavne uspešne uvedbe evropske
Pisma- mnenja - odmevi - pisma- mnenja - odmevi
Občnega zbora Nove Slovenije Kamnik se je udeležila tudi poslanka Mojca Kucler Dolinar.
Odgovor na članek - pogovor z go. Julijano Bizjak Mlakar (Kamniški občan 25.1.2007, številka 2,4. stran)
Zelo so me zbodle nekatere trditve Julijane Bizjak Mlakar v zvezi s slovenskim zdravstvom, ki so bile 25. januarja objavljene v Kamniškem občanu in jih ga. Mlakar tudi sicer javno propagira. Trditve, da na ministrstvu za zdravje (sama sem zaposlena kot vodja kabineta na omenjenem ministrstvu) razgrajujemo zdravstvene domove na škodo zdravja ljudi zaradi koristi peščice zasebnikov, so politično motivirane in povsem zgrešene. Na začetku naj povem, da javno zdravstvo ni ogroženo zaradi podeljevanja koncesij. Podeljevanje koncesij v zdravstvu ni privatizacija zdravstva, temveč le državno dovoljenje za delo
zasebnih zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev v javni zdravstveni mreži pod pogoji varovanja javnega interesa, določenega v koncesijski pogodbi. Koncesije se na enak način podeljujejo že od leta 1991, vendar pa to področje še ni v zadostni meri usklajeno z zakonodajo Evropske Unije, zato na ministrstvu za zdravje pripravljamo novo zakonodajo. V javni razpravi je do 28. februarja predlog zakona o koncesijah, ki upošteva direktive in usmeritve Evropske unije. Predlagani zakon nikakor ne posega v pravice zavarovancev iz zdravstvenega zavarovanja, ne omogoča razslojevanja prebivalstva, sploh pa ne pomeni dodatnega plačevanja storitev iz zdravstvenega zavarovanja, kot poudarjajo nekateri nasprotniki zakona, ki se skrivajo za Gibanjem za ohranitev javnega zdravstva kot civilno
družbo, čeprav gre tu za politično motivirane skupine ljudi, ki so tudi vidni pripadniki političnih strank. Javno službo na področju zdravstva od leta 1991 opravljajo tako javni zavodi kot zasebnopravni izvajalci s koncesijo - skupaj pa sestavljajo javni zdravstveni sistem. Oboji imajo svoje prednosti in slabosti, medsebojno pa se dobro dopolnjujejo. V našem sistemu javnega zdravstva zaradi socialistične preteklosti prevladujejo javnopravni izvajalci, karpa ni praksa v Evropi, kjer je predvsem primarno zdravstvo urejeno v pretežni meri s koncesijami. Ohranitev javnega zdravstva na način, kot si ga zamišljajo nekateri, je v luči liberalizacije zdravstvenih storitev, ki se odvija v Evropski uniji, povsem neprimeren za današnji čas. Procesi prestrukturiranja našega zdravstvenega sistema bodo zaradi napovedane liberalizacije zdravstvenih storitev v Evropski skupnosti nujne. Odpor do zasebnega dela v zdravstvu kar apriori in zaviranje sprejema predlaganega zakona temelji na ideoloških predsodkih iz prejšnjega sistema in ne upošteva globalnega okolja, katerega del je tudi Slovenija. Nujno pa je, da sledimo razvoju medicine v smeri še bolj kakovostnih zdravstvenih storitev in to na ministrstvu delamo. Koncesije pomenijo le večji izbor, krajšanje čakalnih dob in večjo dostopnost do zdravstvenih storitev, ki so plačljive iz javnih sredstev. Govoriti o divji privatizaciji je neumestno. V mandatu ministra Bručana ni bilo podeljenih bistveno več koncesij kot v povprečju letno v prejšnjih štirinajstih letih. Medtem, ko so razvite evropske države v letih po II. svetovni vojni oblikovale učinkovite javno zasebne zdravstvene sisteme z možnostjo zasebnega, so pri nas ideološki predsodki to prepovedovali. Alije res še potrebno, da z besednjakom iz 60. let v največjih stiskah - boleznih nekatera gibanja, ki se deklarirajo za civilno družbo, čeprav za njimi stojijo politi-
čno motivirane skupine in posamezniki, še vedno slepijo državljane? Vse, tudi najbogatejše države se soočajo z omejenimi javnimi sredstvi, s čakalnimi dobami, z večjimi potrebami zaradi staranja ljudi in možnostih razvojnih potencialov medicine. V stalnih reformnih procesih iščejo rešitve. Tudi pri nas smo dolžni iskati poti in ukrepe za čimbolj kakovostno zdravstveno oskrbo. Svobodna izbira zdravnika je ena izmed njih. Pacient lahko uveljavlja pravico iz zdravstvenega zavarovanja pri koncesionarju na enak način in pod istimi finančnimi pogoji kot v javnem zavodu. Za enake zdravstvene storitve mu ni potrebno doplačevati ali celo plačevati. To so čiste laži! Te storitve krije zdravstvena zavarovalnica in dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Na ministrstvu za zdravje si bomo z ukrepi in dopolnjevanjem zakonodaje še naprej prizadevali za evropsko primerljiv nivo obsega in kakovosti zdravstvenih storitev v javni zdravstveni mreži iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za vse državljane. Javno zdravstvo torej s koncesijami le pridobiva, saj se s tem povečuje konkurenca med dobrimi zdravniki, bogati se zdravstvena mreža z zasebnimi vlaganji v prostore in opremo, povečuje se učinkovito in smotrno poslovanje. Koncesionarji, ki ostajajo v zdravstvenih domovih, prenavljajo prostore, dokupu-jejo novo opremo, še naprej enako kakovostno izvajajo preventivo. Ministrstvo za zdravje zaključuje tudi dopolnitve v zakonodaji - zakon o pacientovih pravicah - ki bo omogočila učinkovit nadzor tako medicinske stroke kot zdravstvene zavarovalnice pri koncesionarjih kot javnih zdravstvenih zavodih s ciljem preprečevanja in obravnavanja primerov kršitev in uporabo ustreznih sankcij zaradi neizpolnjevanja dogovorov in pravil v praksi.
Natalija Berlec
Nova tajnica občinskega odbora Teja Krt je povedala, da ima Nova Slovenija Kamnik trenutno nekaj nad 200 članov; število pa se je v letu 2006 povečalo še za dodatnih 14 članov. Blagajničarka Cecilija Plevel je podala finančno poročilo, v katerem so bili največji izdatki prav izdatki za volilno kampanjo. Njeno poročilo je potrdila tudi predsednica nadzornega odbora Cecilija Ajdovec.
Precej pozornosti in splošnega odobravanja je bilo deležno poročilo o delu zelo številnega občinskega podmladka Nove Slovenije Kamnik - Mlade Slovenije. V poročilu, ki ga je podal novi predsednik Mlade Slovenije Kamnik Luka Svetec, je razvidna izjemno dejavna vloga podmladka tako na lokalni kot na državni ravni. Delovanje podmladka se ne omejuje zgolj na politično delo (pomoč ob volitvah, seminarji, politično izobraževanje), ampak tudi na športne in kulturne dejavnosti.
Občni zbor je izvolil tudi šest novih članov občinskega odbora Nove Slovenije Kamnik, tako so se sedmim že izvoljenim članom pridružili še: Branko Goričan, dr. Damjan Hančič, Teja Krt, Štefka Legedič, Matej Slapar in Luka Svetec.
valute evra pri nas, kar je bila za Slovenijo izredno dobra promocija, omenila pa je tudi velik prispevek finančnega ministra dr. Bajuka pri tem projektu. Pojasnila je ravnanje Nove Slovenije ob glasovanju o nezaupnici ministru Drobniču. Seveda se ni mogla izogniti niti »aferi Strojan«, kjer je po njenem mnenju šlo tudi za poskuse nekaterih, da bi z eskalacijo razmer zamajali trdnost sedanje vlade. Sicer pa je mnenja, da je koalicija uspela spraviti »pod streho« kar veliko pomembnih zakonov ter da je koalicija kljub občasnim težavam trdna. V letošnjem letu predvideva, da bo vlada poslala v parlament veliko zakonskih predlogov, tako da bo v parlamentu zelo delovno. Kot pravnica je izrazila zadovoljstvo tudi nad zniževanjem sodnih zaostankov na sodiščih, za kar ima zasluge pravosodno ministrstvo na čelu z ministrom dr. Šturmom. Kucler Dolinarjeva se je dotaknila tudi problemov glede neizvolitve novega guvernerja Banke Slovenije in argumentirano zavrnila očitke, češ da poslanska skupina Nove Slovenije ne obravnava vseh kandidatov za guvernerja enako. Več na www.nsi-kamnik.net
NOVA SLOVENIJA KAMNIK
Vandali spet na delu
V nočnih urah iz torka, 27. februarja, na sredo, 28. februarja, so bili spet na pohodu vandali, ki so ob Ljubljanski cesti, neposredno ob trgovini Mercator, popolnoma uničili večino stekel in oglasnih vitrin avtobusne postaje. 5 svojim dejanjem so upravljavcu avtobusnega postajališča, ki je že do naslednjega popoldneva uredil postajališče in zamenjal stekla, povzročili škodo, ki jo bo potrebno poravnati. Policija je storilce izsledila neposredno po tem vandalskem početju, torej je tokrat obveljalo, da ima tudi vandalizem kratke noge!
Zastopnik športnih sandalov Teva vabi v svoj team
sodelavca-ko
za razvoz blaga po trgovinah in delo v skladišču
Zaposlitev se sklepa za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom.
Pogoji:
-	starost nad 25 let,
-	urejenost in komunikativnost,
-	veselje do dela z ljudmi,
-	izpit B kategorije,
-	želja po napredovanju.
Zaželjeno je, da je kandidat-ka iz okoliša Domžale-Mengeš-Kamnik-Trzin.
Kandidati, ki izpolnjujejo vse pogoje, naj svoje prošnje z življenjepisom oddajo na naslov podjetja: Logos Trend d.o.o., Ljubljanska 21 /k, 1241 Kamnik, logos.trend@moj.net najpozneje do 15. marca (obvezno navedite GSM tel. št.).
Plečnikov večer
Ob petdesetletnici smrti velikega slovenskega arhitekta in urbanista Jožeta Plečnika je Kulturno društvo sv. Jakoba (v ustanavljanju) v petek, 23. februarja, v dvorani Frančiškanskega samostana pripravilo prireditev, posvečeno temu velikemu Slovencu in Evropejcu.
V	uvodu je Marjeta Humar najprej na kratko predstavila delovne načrte novega kulturnega društva, program prireditve in predavatelja dr. Damjana Prelovška, generalnega direktorja Direktorata za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo.
V	glasbenem uvodu je nastopil kitarist Matic Smolnikar.
Dr. Prelovšek, eden največjih poznavalcev Plečnikovega življenja in dela ter njegovih idejnih in estetskih izhodišč in pisec mnogih del o njem, je prisotnim, ki so povsem napolnili dvorano,v dveurnem predavanju nanizal bistvena dejstva o mnogoplastni Plečnikovi osebnosti in njegovih izjemnih dosežkih doma in na tujem (Praga, Dunaj). Zgoščenemu podajanju predavatelja so poslušalci Zbrano sledili.
Plečnika, rojenega 1872, je njegov oče Andrej določil za svojega naslednika v mizarstvu, kar je bilo tudi v skladu z njegovim neuspelim gimnazijskim študijem. Z državno štipendijo se je vpisal na oddelek za stavbno mizarstvo na Obrtni šoli v Gradcu. Zatem se je na Dunaju zaposlil v pohištvenem podjetju L. Miillerja, kjer je do leta 1894 snoval pohištvo. Tisto leto je b'L čeprav brez prave pred->z°brazbe, zaradi izredne risarje nadarjenosti sprejet pri O. ^tgnerju na dunajsko likovno
akademijo. Študij je zaključil z nagradnim potovanjem po Italiji. Odsotnost pridobitniškega daru je botrovala odločitvi za profesuro na praški umetnoobrtni šoli. V letih 1911-1920 je vso energijo osredotočil na pedagoško delo, pri čemer je
s svojimi učenci dosegal zavidljive uspehe. Projektiral pa v tem času ni.
Iz Prage se je Plečnik po prvi svetovni vojni vrnil v Ljubljano in prevzel profesu-
ro na Tehniški fakulteti. Tu je vzgajal kvalitetne in perspektivne mlade arhitekte, ki so se uveljavili doma in v svetu in tako utrdili sloves Plečnikove šole.
Dr. Prelovšek se je posebej zadržal ob Plečnikovem umetnostnem nazoru. Značilno zanj je, da ni stremel k nekim deklariranim slogom, temveč je sledil nemškemu arhitektu in teoretiku Gotfriedu Sem-perjeu, posebej njegovi doktrini na področju uporabne umetnosti, po kateri obstaja nek temeljni arhitekturni element, ki naj bi bil hkrati glavna moralna kategorija. Izhodišče Plečnikovega dela je postal etruščan-ski oziroma antični temeljni arhitekturni element, ki ga je kot umetnik, ki edini razume njegovo bistvo, oblikoval, razvijal, modificiral, kombiniral in ga sprejel v odločujočo funkcijo svoje vsakokratne konkretne arhitekture ali uporabne umetnosti.
Dr. Prelovšek je posebej opozoril prisotne na izjemno bogastvo Plečnikovega dela na Kamniškem, na zanimiva dejstva nastajanja sakralne arhitekture v Stranjah ter vzpodbujal navzoče, naj se, dokler je spomin nanj še živ, dogajanja zapišejo.
Posebej je omenil vse reno-mirane izvajalce Plečnikovih načrtov: mizarja Franca Konciljo in Cirila Uršiča, rezbarja Maksa Berganta, kamnoseka Franca Vetora-ca, kovača Franca Končana in zidarja Andreja Maleša.
Vsi našteti mojstri in še drugi so v sodelovanju z arhitektom Plečnikom povečali svoj kvalitetni in strokovni nivo.
Dr. Prelovšek je slikovito in poglobljeno predstavil Plečnika kot človeka, ki je živel posvečeno življenje, kot so se o njem izrazili mnogi njegovi sodelavci. Prikazal ga je kot ustvarjalca neštetih epohalnih stvaritev.
Na predavanju je bil prikazan tudi edini film o Plečniku, ki ga hrani Arhiv Slovenije.
Zaključek predavanja je potekal v sproščenem pogovoru o umetniku, v katerem so posebej izstopali dr. Niko Sadnikar s svojimi osebnimi spomini na Plečnika, Janez Majcenovič, ki je poudaril prispevek kamniških umetnoobrtnih in drugih izvajalcev zahtevnih načrtov v naši občini. Jernej Koncilja je spregovoril o spominih na očetovo sodelovanje pri nastajanju mnogih umetnoobrtnih predmetov in o urejanju družinske zbirke in arhiva, povezanega s Plečnikom.
Posebej je bilo opozorjeno na problem vzdrževanja in ohranjanja Plečnikove dediščine, ker je očitno, da se ponekod ta skrb izgublja. Dr. Prelovšek je na koncu navrgel, da je tema o Plečniku obsežna in je ni mogoče izčrpati le z enim predavanjem, zato je obljubil vsaj še eno predavanje, ki bo osredotočeno na vizualni prikaz umetnikovih del.
Predavatelju se je v imenu društva za njegovo zanimivo in izčrpno podajanje zahvalil Dane Holcar. V spomin mu je podaril kipec sv. Jakoba, delo Miha Kača. Pogovor o Plečniku se je nadaljeval še v samostanski obednici, kamor je gvardijan samostana p. Boris Markež povabil predavatelja in ožji krog sodelujočih.
JANEZ HUMAR
Ekslibrisi z etnografskimi motivi v Budnarjevi hiši
Dr. Prelovšek, eden največjih poznavalcev Plečnikovega življenja in dela ter njegovih idejnih in estetskih izhodišč in pisec mnogih del o njem, je prisotnim, ki so povsem napolnili dvorano frančiškanskega samostana, predstavil mnogo-plastno Plečnikovo osebnost in njegove izjemne dosežke doma in na tujem (Praga, Dunaj). Se posebej je opozoril na izjemno bogastvo Plečnikovega dela na Kamniškem
. Zanimiva mednarodna razstava ekslibrisov z etnografskimi motivi iz zbirke dr. Rajka Pavlovca, ki sta jo minulo nedeljo pripravila Budnarjeva muzejska hiša v Zgornjih Palovčah in Društvo Exlibris Sloveniae iz Ljubljane, je v Budnarjevi hiši na ogled še do 1. aprila °b nedeljah od 14. do 17. ure, za skupine pa tudi po predhodnih
najavah.
Kaj sploh je ekslibris?
Ekslibris ali knjižni znak je listek, ki ga nalepimo na notranjo stran sprednjih knjižnih platnic. Na njem je latinski napis »ex li-°r's«, kar prevedemo »iz knjig« ali še bolje ena od knjig, katere lrTle je na ekslibrisu. Ekslibris je torej lastniški znak in z njim po-vamo, čigava je knjiga. Lastništvo knjige lahko označimo tudi s Podpisom ali pečatom. Vendar je na pravem ekslibrisu lep motiv £ot okras navadno v eni od grafičnih tehnik. S takšnim ekslibrisom Kojigo okrasimo, medtem ko jo z navadnim podpisom ali peča-:0rn kar nekoliko pokvarimo ali popackamo. Ker dober ekslibris !zdela navadno umetnik ali nekdo, ki ima smisel za umetnost in !eP°to, je knjižni znak neka intimna vez med ljubeznijo do knjige ln umetnostjo, predvsem grafično umetnostjo.
Najboljši ekslibrisi so tisti, ki nekaj povedo o lastniku, recimo P niegovem poklicu, konjičku, lahko se poigra s priimkom. Če je |Pstnik ekslibrisa čevljar, umetnik lahko upodobi čevelj, če se piše °/faŠ morda nakovalo, gospodu Orlu orla ...
Y Sloveniji že 40 let deluje Društvo Exlibris Sloveniae s sedežem k Nejami, v katerega je vključenih okrog 300 članov, od tega ,r. q 'z tujine.
Rol r.udnarjevi hiši so razstavljeni ekslibrisi iz 16 držav: Avstrije, 'gjje, Češke, Finske, Francije, Hrvaške, Italije, Kanade, Latvije, adzarske, Nemčije, Poljske, Romunije, Rusije, Slovenije in Srbije.
VERA MEJAČ
Vabimo vas na predavanje »Izzivi nove dobe«
Izvedeli boste:
Kdo so Maitreja in Mojstri modrosti?
Na kaj opozarjajo nenavadni pojavi, kot so žitni krogi, svetlobni križi in drugi?
Kako lahko človeštvo doseže trajen mir in vzpostavi ekološko ravnovesje?
Transmisijska meditacija kot izredno učinkovita metoda služenja svetu.
v petek, 23. marca, ob 18. uri v kamniški knjižnici, Ljubljanska 1, Kamnik
Vstop je prost.
Seviljski brivec v Kamniku
Opera ob spremljavi klavirja?Je to sploh opera, so spraševali kamniški ljubitelji opere. Premalo vem o operi, da bi dal strokovni odgovor. Ce gledamo na to, da opero sestavljajo arije, kičasta scena in kostumi in glasba, potem seveda ni nobenega dvoma. Če pa gledamo, daje opera zgolj dogodek, ki je povezan z romantičnim spogledovanjem v ložah, vehementnim dirigentom, množico glasbenikov in klepetanjem med dejanji in izvrstnem vinu, potem pa mogoče lažje zapišem, da se je v nedelju zgodila instant opera. Ja, tako, kot po Sloveniji krožijo instant gledališke uspešnice, tako zdaj kroži Figuro d. o. o. (kako prikladno ime), ki bo v enem tednu za silo potešil operne apetite meščanov v Kamniku, Trbovljah in Vipavi, v starem kombiju z zvočnikom na strehi, iz katerega hrešči Almavivova arija in napovedovalec, ki po mestu vabi ljudi na predstavo. Opera je v mestu, ljudje.
Kamniški gledalci so bili s Seviljskim brivcem zadovoljni. Operni pevci (da ne bo pomote, kljub temu, da govorim o instant operi, to ne pomeni instant pevcev) so akustiko celo pohvalili, prav tako tehniko in občinstvo. Še več takih dogodkov bo, obljubimo.
Ekipa DKK
OBČNI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA dr. FRANCE STELE TUNJICE
Predstava na prostem o Petru Pavlu Glavarju je bila velik projekt
Na večer slovenskega kulturnega praznika 8. februarja smo se zbrali v Gasilnem domu v Tunjicah na rednem občnem zboru kulturnega društva dr. France Stele.
Srečanja se je udeležilo sedemnajst aktivnih članov.
Po izvolitvi delovnega predsedstva, komisije in nadzornega odbora smo prešli na poročila o delu v preteklem letu in o finančnem stanju. Plan, ki je bil zastavljen za leto 2006, je bil izpolnjen po pričakovanjih.
V	februarju smo sodelovali v pustnem rajanju v športni hali v Kamniku in okolici.
Junija je osnovna šola v Tunjicah praznovala 40-letnico, prireditev je bila popestrena z uprizoritvijo šolskega pouka nekoč in danes v izvedbi naše kulturne skupine. V poletnih in jesenskih dneh so se odvijale priprave na predstavo na prostem o Petru Pavlu Glavarju. To je bil velik projekt, pri katerem je sodelovalo veliko krajanov, sponzorjev in še mnogo drugih. Največji zalogaj je bil poleg scenarija, ki je bil postavljen v naravo, na pobočje cerkve sv. Ane, izgradnja odra za obiskovalce. Pri tem so imeli največ zaslug projektant, tesarji in pomočniki iz Tunjic, njihove spretne roke, znanje, predvsem pa volja. Pri igri je sodelovalo blizu trideset igralcev, mojstri scene, snemalci, osvetljevalci prizorišča, redarji ter mnogi drugi, ki so kakorkoli priskočili na pomoč. Posnet je bil tudi DVD. Nagrajeni smo bili s številnim obiskom, kar je bil navsezadnje tudi naš namen. Strinjali smo se, da je bila to velika promocija za kraj in vzpodbuda za nadaljnje delo.
V	mesecu decembru smo že po tradiciji organizirali miklavže-vanje v Kamniku in okolici ter na Miklavžev večer v domači cerkvi. Predvsem v Kamniku je bila prireditev množično obiskana, saj je bilo prizorišče pod Malim gradom res nekaj posebnega. Ljudje so se zelo radi ustavljali tudi ob stojnicah, ki so jih v ta namen z domačimi dobrotami obložile članice društva. Žejni pa so lahko poskusili domačo kapljico ter se pogreli ob toplem čaju in kuhanem vinu.
Po izmenjavi vtisov in mnenj o delu preteklega leta smo zaključili, da s podobnim delom letos nadaljujemo in k sodelovanju privabimo še koga izmed vas.
Za sodelovanje pri pustovanju letos v februarju se zaradi več razlogov nismo odločili, bomo pa naslednje leto resno razmislili o rajanju jn kresovanju v domačem kraju. V juliju bomo s kulturnim programom sodelovali pri praznovanju 110-letnice društva samopomoči v Tunjicah, v decembru pa miklavževali.
Predlagano je bilo, da bi v sodelovanju z ostalimi društvi, ki delujejo v Tunjicah, razmislili o sanaciji »Farovškega poda«. Obnova le tega bi bila zelo potrebna ter dobrodošla in koristna za celoten kraj in prebivalce. Finančni plan ni bil podan, izrečena je bila le želja, da bi z denarjem tudi v prihodnje gospodarili varčno kot doslej. Določena je bila tudi višina članarine za leto 2007.
KULTURNO DRUŠTVO DR. FRANCE STELE
www.kd-domzale.si
arec
sobota, 10. marec ob 10:00 Gledališče Labirint
Lojze Kovačič: MOŽIČEK MED DIMNIKI, lutkovna predstava
19. in 20. marec ob 20:00 Prešernovo gledališče Kranj Gregor Strniša: ŽABE
drama / režija: Jaka Ivanc / igrajo: Rok Vihar, Peter Musevski in Vesna Pernarčič Zunič
21. in 22. marec ob 20:00 Mestno gledališče ljubljansko James Prideaux: GOSPODINJA komedija / režija: Zvone Šedlbauer / igrata: Ljerka Belak in Janez Starina
sobota, 24. marec ob 10:00 Lutkovno gledališče Maribor Marjan Pungartnik: PRIHAJA CIRKUS, lutkovna predstava
torek, 27. marec ob 20:00 Kvintet Astorpia in Ivan And res Arnšek
TANGO
koncert najlepših tango skladb
INF0 in REZERVACIJE:
tel. 722 50 50
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale

Fisiji sthrojjimilk Fraumc 2 »P©I1© |© 1M®|© ws©flf
Krepak stisk roke. Točen, dobre volje in s širokim, že kar nalezljivim nasmehom pride na najin klepet. Tridesetletni Franc Brleč iz Zgornjih Palovč, ki ga gradbena mehanizacija spremlja že od malih nog, je najboljši slovenski strojnik 2006, ki je Slovenijo v oktobru zastopal na devetem svetovnem prvenstvu strojnikov težke mehanizacije s pomenljivim nazivom »Cat Operator Challenge - The Toughest competition on Earth«. V sodobnem Caterpillarjevem demonstracijskem in izobraževalnem centru v španski Malagi so se zbrali najboljši strojniki Catovih nacionalnih tekmovanj iz Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda. Med šestinpetdesetimi tekmovalci iz petindvajsetih držav je Franc osvojil odlično 26. mesto. Prvi dan tekmovanja je celo vodil, a ga je nato izdala trema in delo s težjimi, ogromnimi stroji, na katerih Franc ni ravno vsak dan, saj jih pri nas praktično ni. Da gre za res velike stroje, pove že podatek, da žlica zajame do deset kubičnih metrov materiala, kar je enako nosilnosti večjih kamionov.
Stroji težke gradbene mehanizacije so brez spretnih, izkušenih upravljavcev samo nemočen kup železa. Kljub avtomatizaciji strojev je še vedno v pretežni meri prav od upravljavca stroja odvisno, kakšna bo produktivnost procesa, optimalna izkoriščenost stroja in njegova življenjska doba. Zato je tekmovanje, ki ga je pred devetimi leti prvič pripravil vodilni proizvajalec gradbene mehanizacije na svetu Caterpillar, postalo izjemno popularno. Najboljši strojniki iz posameznih držav se pomerijo v izvajanju različnih
oziroma prejeti čim manj kazenskih točk. Šteje porabljen čas za opravljeno nalogo, natančnost in izračunana produktivnost, ki se pretvori v končni rezultat.
Nam opišeš nekaj nalog, s katerimi ste se spopadli na neuradnem svetovnem prvenstvu strojnikov težke mehanizacije Caterpillar Operator Challenge?
Na tokratnem tekmovanju smo morali tekmovalci opraviti deset nalog v treh dneh. Z buldožerjem D8T je bilo potrebno izkopati 0,8 metra globok in 10 metrov dolg
Eden izmed Cat izzivov: veliki nakladalec na kolesih CAT 990 H. Z nakladalcem je potrebno naložiti zemljo na izvencestni rudarski tovornjak. Operater ima eno minuto časa, da se pripravi na vajo in pozicionira voznika s tovornjakom. Na voljo ima šest hodov nakladanja. Ob tem mora paziti, da razsipa čim manj materiala, saj se mu v nasprotnem štejejo kazenske točke. Na koncu stehtajo tovornjak in izračuna produktivnost ter se s kazenskimi točkami pretvori v končni rezultat.
nalog na precej različnih gradbenih strojih, pri katerih morajo pokazati vso svojo spretnost, znanje in izkušnje, ki si jih nabirajo pri vsakdanjem delu. Opravljajo prava zemeljska dela, ob tem pa strogi sodniki merijo čas, tehtajo naložen material, ocenjujejo spretno vožnjo, kaznujejo napake s kazenskimi točkami. Bistveno je zbrati maksimalno število točk
jarek. To nalogo sem opravil izjemno natančno, a sem bil, žal, nekoliko prepočasen. Sem bil pa nato v naslednji nalogi z malim bagrom 305CR, s katerim je bilo treba izkopati material in naložiti majhen tovornjak ob oviri - stranski steni, spreten in hkrati hiter in dosegel med vsemi tekmovalci največ točk. Pri naslednji nalogi smo morali z nakladalnikom na
Vabljeni v Terme Snovik:
10. marca ob 18. uri
- na dmžabno srečanje vseh rojenih v znamenju rib 17. marca ob 19. uri - na pokušino dobrot mehiške kuhinje
25. marca od 10. do 16. ure	TERAlE
- na Velikonočni sejem SNOVIK
svbt termalnih užitkov
gosenicah čez različne ovire (grbine, ležeči policist) prepeljati na vilicah stožce, naložene na paleti.
Še posebej zanimiva je bila naloga, ko smo morali tekmovalci s petimi zajemi z velikim nakladalnikom 990H naložiti velik tovornjak. Sam sicer dela s tako veliki stroji nisem vajen, a sem naložil 89 ton, medtem ko je zmagovalec v tej nalogi naložil na tovornjak kar 95 ton materiala. Zanimivo je bilo tudi delo z bagrom s pri-jemalno roko, ko smo morali naložiti pnevmatike na posebno stojalo na višini nekaj metrov, da pa je bilo delo še oteženo so bile postavljene različne ovire - jeklene traverze.
Katera pa je bila najbolj atraktivna predstavitev?
Prav gotovo je bila to naloga, ko je bilo potrebno zglobni tovornjak Damper AT730 zapeljati čisto zraven nakladalnika in potem opraviti vožnjo med stožci, grbinami z naloženimi 30 tonami materiala. Na progi sem bil izredno hiter, niti enkrat nisem zavrl, a sem si nakopal kar nekaj kazenskih točk, ki so mi pokvarile rezultat. Mislim, da moraš biti na takem tekmovanju dober univerzalec, saj najboljši niso bili najboljši v vseh nalogah, ampak le pri dveh, treh, ostale pa so opravili solidno. Nekateri so stavili na čas, nekateri na natančnost, vendar pa so največ prinesle izkušnje in tudi sreča.
Kot si povedal, si kar nekaj strojev upravljal prvič. Je bilo težko?
Res je, pri nas ni mnogo velikih gradbišč in tako velikih strojev, kot so v Caterpillarjevem centru, zato so tudi izkušnje slovenskih strojnikov na tem področju skromne. Tako sem med drugim prvič vozil kolesni bager s krmilnimi ročicami. Bager s kljuko sem moral upravljati le s kontrolnimi točkami (joystikom) in ne z volanom, potem sem moral zamenjati orodje in dvigniti s kavljem betonsko cev ter jo položiti v izkopan jarek in se nato spet vrniti na izhodiščni položaj po stezi med stožci - seveda brez uporabe vola-
Marca nore cene pri Peugeotu!
www.peugeot.si
UŽITEKV DOVRŠENOSTI
PEUGEOT
na. Že minimalni dotik volana ali dotik stožcev s strojem prinese negativne točke.
Gradbeni stroji in delo z njimi te spremlja že od mladih nog. V čem vidiš veselje do tega dela in nove izzive?
Res sem gradbene stroje spoznal že kot otrok, lahko rečem namesto igrač, saj je gradbena mehanizacija družinska dejavnost, zato je bilo logično,da sem se šolal na srednji gradbeni šoli v Ljubljani. Zaposlen sem v podjetju Brleč Jakob s.p., delamo z različnimi gradbenimi stroji, od najmanjših kopačev do velikih buldožerjev in tovornjakov, vendar pa mi predstavlja izziv delo na posebno zahtevnih terenih.
Slišala sem, da si pravi specialist za zahtevne terene in težka dela. Na katero opravljeno delo pa si še posebej ponosen?
Med najbolj zahtevnimi deli je sanacija plazov, urejanje smučišč in izgradnja infrastrukture, saj gre za delo v velikih strminah, zato sem še posebej ponosen na dobro opravljeno delo urejanja smučišč na Golteh in Celjski koči. Delo je bilo res težko in zahtevno, od urejanja smučišč, izgradnje infrastrukture in zasneževanja, opravljali smo ga kar dobrega pol leta, od začetka poletja do zime. Spomnim se, da je zapadel že sneg, tako, da smo se morali do gradbenih strojev v strmini voziti z motornimi sanmi, delali pa smo v snegu in mokrem, spolzkem terenu, ki je še posebej nevaren. To zahteva veliko pazljivost, dobro poznavanje zmogljivosti stroja in lastnih sposobnosti, predvsem pa se ne sme podcenjevati nevarnosti.
Kako pa je z nevarnostmi pri delih s težkimi gradbenimi stroji?
Tovrstno delo je fizično res naporno, hkrati pa zahteva, da si vsak hip pri stvari, skoncentriran na vsak svoj gib pri upravljanju in premikanju stroja. Ena nepremišljena napaka v strmini te lahko stane življenje. Še posebej nevarno je delo v slabem vremenu, na mokrih ali zmrznjenih terenih, pozimi. S strojem lahko hitro zdrsneš, saj je približno tako kot da bi dali sanke na led.
Moram potrkati (in potrka ob leseno mizo), da v vseh letih dela še nisem imel nesreče. Mi je pa mnoga znanja, predvsem glede varnega dela in vzdrževanja strojev, dala šola, izkušnje, skrb za varnost v našem podjetju, precej pa tudi nedavno svetovno tekmovanje strojnikov.
Ponudba velja za vozila na zalogi dobavljiva do 31.3.2007.
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 01/722 81 31, 722 77 98, 722 88 68
Kaj pa ste še »odnesli« dobrega iz španske Malage, kar vam bo morda kori-sitilo pri nadaljnjem delu?
V nalogah smo morali pokazati vso spretnost, znanje in izkušnje, ki si jih nabiramo pri vsakdanjem delu. Prav gotovo je zanimiva raznovrstnost nalog in strojev, s katerimi sem upravljal, poudarek je na veliki pozornosti pri vseh opravilih s strojem, od vstopa vanj, varnega dela, odlična je bila organizacija in vzdušje, solidarnost med tekmovalci... kar žal mi je bilo, da se je tako hitro končalo. Tekmovanje ni le simbolnega pomena in ugleda, ki ga uživa udeleženec takšnega tekmovanja v svojem okolju, pač pa prinaša številne nove izkušnje. Spoznal in delal sem z najnovejšimi modeli in tipi strojev, s katerimi lahko dosežeš večjo učinkovitost. Izreden poudarek je na varnosti, zato tudi odslej še bolj skrbim za večjo varnost v našem podjetju. In kot sem spoznal, ni nujno, da strojnik, ko se zaposli, že obvlada stroj in z njim pokaže svoje znanje, saj lahko na drugi strani ob dobri inštrukciji in krajšem uvajanju že po nekaj urah ali dneh mnogo bolje obvlada stroj in doseže večjo produktivnost in večjo varnost. Tudi pri našem delu prav gotovo velja: Več kot znaš in veljaš, bolj si konkurenčen.
S kakšnim ciljem si se podal na tekmovanje najboljših strojnikov na svetu?
Moje vodilo je bilo pridobiti čimveč novih izkušenj, ki mi bodo koristile pri nadaljnjem delu in pa izboljšati dosedanji slovenski rezultat, to je bilo 34. mesto, kar mi je tudi uspelo. Naj tu omenim, da gre priznanje za uspeh tudi mojima spremljevalcema - dolgoletnemu znancu Tomažu Pogačniku, zaposlenem v podjetju Teknoxgroup v Grosupljem, in mojemu dekletu Mateji.
Se boš tudi letos potegoval za naslov naj strojnika v Sloveniji?
Prav gotovo. Predlanskim sem se regijskega tekmovanja udeležil prvič in dosegel 7. mesto, lansko leto sem zmagal in nato odšel v Malago, letos pa bomo videli... Nastopi na svetovnem Caterpillarjevem prvenstvu odmevajo med strojniki težke mehanizacije tudi v Sloveniji. Nenazadnje bosta huda konkurenta tudi Benjamin Kokovnik iz Solčave in Martin Novak iz Zgornjih Palovč - oba iz ekipe našega podjetja Brleč Jakob s.p.. Skupaj z njima smo lansko leto osvojili tudi ekipno zmago, na kar sem še posebej ponosen, saj potrjuje,
da imamo v našem podjetju res vrhunske strojnike!
Kje vse po Sloveniji pa opravljaš dela s težko mehanizacijo?
Delamo vsepovsod po Sloveniji, saj ni meja, če si konkurenčen tako s kvaliteto kot s ceno. Največ dela pa smo opravili na Gorenjskem, v Zgornje Savinjski dolini, na Štajerskem, Koroškem... Kdor je hotel delati in pozitivno razmišljati, je uspel in naše delo je usmerjeno na dolgi rok. Ob vsem delu pa ne pozabljam na domač kraj in občino, saj skrbimo za zimsko prevoznost cest v Palovčah in delu Tuhinjske doline.
Pa tudi sicer želim sodelovati pri razvoju kraja, tudi kot član sveta krajevne skupnosti.
Tvoj delovnik verjetno ne šteje le osem ur?
H j a, kje pa, ampak delo mi je v veselje. Rad delam, ne le z gradbenimi stroji, rad poprimem za kakršnokoli delo, tudi prijeti za metlo in pomesti za našimi stroji mi ni težko. Tako, da sploh ne vem kdaj se moj delovnik konča... pravzaprav ne delam samo takrat, ko spim ali ko si pozimi na smučanji, poleti pa na morju in v hribih nabiram energijo in novih moči. Moje veselje in hobi pa je postalo tudi tekmovanje strojnikov.
Se torej že pripravljaš na slovenski izbor najboljšega Cat strojnika 2007?
O seveda se mi že podi po mislih, pripravljam pa se kar ob svojem delu, ki ga vedno znova izboljšujem. Z mislimi sem vedno pri delu, ki ga opravljam, in tekmovanje, tudi zmaga, ima mnogo več kot simbolni pomen. Več kot znaš in veljaš, bolj si konkurenčen, s poznavanjem dela z najsodobnejšimi stroji pa lahko dosegam večjo produktivnost.
Franc Brleč kljub zahtevnemu delu, ki ga opravlja, izžareva neusahljivo energijo in veselje do dela samega in do dela z ljudmi. Njegovo veselje do dela, povezanega z novimi izzivi, je lahko izziv in spodbuda marsikomu med nami, prav gotovo pa je postavilo nove izzive za Cat prvenstvo Slovenije aprila letos, ko bo zmagovalec ponovno zastopal našo malo državo na najtežjem tekmovanju strojnikov na svetu! Držimo pesti!
SAŠA MEJAČ FOTO: Janko Zrim
Nov izziv: hidravlični bager na kolesih z upravljalno ročico CAT M 313C, ki ga je Franc prvič upravljal šele na samem tekmovanju. Na začetku naloge je potrebno bager skozi progo, označeno s stožci, zapeljati izključno z upravljalno ročico (joystikom). Minimalni dotik volana in dotik stožcev prinese negativne točke. Nato je potrebno odklopiti žlico in s kavljem visoko dvigniti betonsko cev čez oviro ter jo položiti v izkopan jarek. Nato je potrebno stroj zopet po označeni progi med stožci odpeljati v izhodiščni položaj.
Na spodnji sličici so prikazane nekatere od številnih strupenih in zdravju škodljivih snovi, ki se nahajajo v tobačnem dimu. Vse te sestavine vdihava kadilec, prav tako pa tudi nekadilec v njegovi bližini. Za boljšo ponazoritev smo navedli Uidi droge vire teh snovi.
aceton
odstranjevalec laka

amoniak
WC čistilo
tekočina v vžigalnikih za cigarete
kadmij
baterije za ponovno polnjenje
ogljikov monoksii
avtomobilski izpušni plini
formaldehid
konzervans v medicini, široko uporabljan v kemični, gradbeni industriji.
svinec
bencinski hlapi
vinilklorid
plastika
»I.-.	S"
industrijsko topilo	vosekzasveče
nitrohenzen
dodatek bencinu
NOV PROTIKADILSKI ZAKON -AU RES OGROŽA KADILCE?
Vsi moramo imeti temeljno pravico do zdravja!
V Sloveniji je v pripravi nov protikadilski zakon, ki naj bi vseboval popolno prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih in klovnih prostorih in prepoved
Študije kažejo, da bo 80% mladih, ki so že pokadili 100 cigaret, čez 2 leti se kadilo, polovica teh bo kadila še čez 20 let!
sim
Prezračevanje, ločena nekadilska območja v istem prostoru ali ločeni nekadilski prostori ne zaščitijo nekadilcev pred škodljivimi sestavinami tobačnega dima.
je med odraslimi prebivalci Slovenije okoli 24% kadilcev. Zato je nujno zaščititi mlade. Novi zakon verjetno ne bo preprečil kajenja med mladimi. Upamo lahko na zmanjšanje števila mladih kadilcev in predvsem na povečanje ozaveščenosti mladih glede kajenja, da bodo manj nasedali skritim reklamam tobačne industrije.
prodaje cigaret mladim do 18. leta starosti.
Mladi poskušajo s kajenjem že Pri enajstih letih in celo še prej. Kot kažejo raziskave, v Sloveniji ^etrtina mladih v tem času pokadi svojo prvo cigareto. Vpliv strupenih snovi na mlad organi-Zetn je še bolj razdiralen kot na organizem odraslega. Pogosteje od nekadilskih vrstnikov imajo bronhitis, kašelj, prehlade. Zaradi kroničnega pomanjkanja ki-sika v krvi zaostajajo tudi v rasti. Prepoved kajenja do 15. leta sta-r°sti pa nj dovolj, saj se število
Odgovor poslovneža tobačnega podjetja na vprašanje, zakaj njihovi zaposleni ne kadijo: »Mi ne kadimo, mi tobak samo prodajamo. Pravica do kajenja je rezervirana za mlade, črne in neumne.«
kadilci
Cev na prehodu iz osnovne srednjo šolo znatno poveča, ajenje pa prehaja že v odvis-n(ft- Odvisnost od nikotina pa ™ adi podcenjujejo. Zmotno emjo, da lahko prenehajo s ajenjem, kadar hočejo.
li 28	se opredeljuje oko-
4) 15-letnikov, medtem ko
Po rezultatih telefonske ankete v aprilu 2006 v eni četrtini zakajenih domov živijo otroci pod 15 let starosti.
Le popolna prepoved kajenja na vseh zaprtih javnih in delovnih mestih je pot do zaščite delavcev in obiskovalcev pred tobačnim dimom drugih.
kadilcu, ki pokadi 20 cigaret na dan. Novejša raziskava je pokazala, da že polurna izpostavljenost tobačnemu dimu neugodno vpliva na stene srčnih žil.
Med najbolj ranljivimi skupinami so otroci. Izpostavljenost cigaretnemu dimu staršev po-
Glavni namen novega zakona je zaščititi kadilce in nekadilce pred vdihovanjem cigaretnega dima, to je pasivnim kajenjem. Pri kajenju v zaprtem prostoru se mešata dve vrsti dima: stranski dim iz goreče cigarete in glavni dim, ki ga izdihava kadilec. Nekadilec v istem prostoru vdihava razredčeno mešanico obeh vrst dima. Študije kažejo, da je pri nekadilcih, ki živijo s kadil-
ci, tveganje za razvoj pljučnega raka povečano za 20-30%, pri izpostavljenosti tobačnemu dimu v službi pa za 16-19%. Delavci v gostinskem sektorju umrejo zaradi pljučnega raka do 2-krat pogosteje kot delavci drugih sektorjev.
Pasivno kajenje pomembno vpliva tudi na srce in ožilje, saj je tveganje za bolezen pri pasivnih kadilcih pol tolikšno kot pri
Po raziskavah vsaka pokajena cigareta skrajša življenje za 5 minut!
nikntia	naftalin
strupen alkaloid in droga,	sredstvo proti
ki vzdržuje odvisnost	moljem
metanol
raketno gorivo
metan
močvirski plin, smetišcni plin
eianovodik
strupeni plin, ki so ga uporabljali med 2. sv. vojno
da bo novi zakon prispeval tudi k večji ozaveščenosti ljudi. Težko razumem starše kadilce, ki za svojega otroka želijo vse najboljše (najboljši vrtec, šolo, obleko ...), ne privoščijo pa mu čistega zraka v avtu in stanovanju.
Menim, da kadilce, bolj kot novi zakon, ogroža cigareta.
Vse spoštovanje tistim kadilcem, ki s kajenjem ne ogrožajo drugih. Posebno priznanje pa gre tistim, ki so v odpravljanje svoje kadilske navade vložili že veliko naporov.
Pri odvajanju od kajenja je kadilcem lahko v pomoč delavnica »Da, opuščam ka-
NASA ANKETA
sebno v prvih letih življenja pomeni povečano tveganje za okužbe dihal (pljučnica, bronhitis), vnetja srednjega ušesa, pojav ali poslabšanje astme in nenadno smrt dojenčka.
Novi zakon kadilcem lahko vzbudi občutek ogroženosti, odrinjenosti, drugorazrednosti. Vendar bodo morali razumeti, da je pravica do zdravja temeljna človekova pravica in je nad pravico do svobodnega ravnanja, to je kajenja. Žal pa država z zakonom ne more in ne" sme poseči v zasebnost, v naše domove. Lahko samo upamo,
»Kdo bo še pil kavo, če ne bo smel poleg prižgati cigarete?« ali »Končno me ne bodo več zastrupljati drugi!«
Kar veliko se govori o zakonu za prepoved kajenja na javnih mestih in v zaprtih prostorih, priprave že potekajo, saj naj bi zakon stopil v veljavo predvidoma jeseni. Okrog zakona in razprav o tem, ali zakon omejuje kadilce, jim krati osebno svobodo, po drugi strani pa so bili nekadilci doslej kar pahnjeni v vlogo pasivnih kadilcev in bili prisiljeni vdihovati dim in škodljive snovi drugih povzročiteljev, se krešejo različna mnenja. Nedvomno pa bodo z novim zakonom najbolj zadovoljni nekadilci, ki se jim ne bo treba več zastrupljati, medtem ko uživajo v prebiranju časopisa in srkanju jutranje kavice v kavarnah pred začetkom delovnika. Tisti, ki pa so poleg tega prižgali še cigareto ali dve, pa pravijo, da bodo po novem prikrajšani. Pa kaj, bodo že »potrpeli« in bodo solidarni do drugih, saj je v končni fazi prav, da ima vsak človek pravico do zdravega okolja, v katerem dela in živi.
Naša anketa je potekala v tednu boja proti raku, mnenja o novem zakonu pa smo dobili pri mimoidočih ter v lokalih.
Rajko iz Ljubljane (ni se hotel slikati)
»Sam sem nekadilec, a sem vseeno proti temu zakonu. Po mojem mnenju bo število kadilcev ostalo enako, tisti, ki so res lahko hvaležni temu zakonu, pa so gotovo natakarji, saj je njihovo zdravje skozi ves delovni čas izpostavljeno cigaretnemu dimu, drugače pa ima vsak izbiro ali bo kadil ali ne.«
Dejan iz Kamnika
»Tudi sam podpiram ta zakon, čeprav me cigaretni dim sploh ne moti. Smilijo se mi le ljudje, ki tega dima ne prenašajo in zaradi tega pogosto sploh ne gredo v lokal in bodo tako končno prišli na svoj račun.«
Danilo iz Ljubljane
»Vsekakor zakona ne podpiram, ker je poleg kave zame obvezna tudi cigareta. Mislim, da se število kadilcev tudi z novim zakonom ne bo spremenilo. Tisti, ki misli prenehati s kajenjem bo pač prenehal tako ali drugače, tisti, ki pa ne želi, pač ne bo. Lahko bi bilo vsaj tako, kot je v tujini, kjer imajo bare posebej za kadilce in bare za tiste, ki ne kadijo, vsi kadilci pa tako ali tako sami sebi ogrožajo zdravje. Je pa res, da marsikdo, ki se ustraši posledic kajenja, hitro preneha, a mislim, da ni nujno,
jenje«, ki se bo začela v ZD Kamnik spet v sredo, 14. marca 2007. Prijave so možne pri izbranem zdravniku ati vodji delavnice Mileni Cerar na tel. št. 01831 86 35. Milena Cerar, dipl.m.s. ZD Dr. Julija Polca Kamnik
da se sploh pojavijo posledice kajenja.«
Maja iz Kamnika in Polona iz Mengša
Maja: S tem zakonom se strinjam, saj lokali ne bodo več zakajeni, ker tudi sama ne kadim in me zakajenost zelo moti. Menim pa, da bo število kadilcev ostalo na enaki ravni kot doslej, saj tudi podražitev s prihodom evra ni vidno zmanjšala števila kadilcev.«
Polona: »Mislim, da zakon ne bi smel biti tako strog, kot so predpisali, saj so s tem kadilci čisto omejeni. Kar se pa tiče kadilcev, sem mnenja, da jih bo veliko prenehalo kaditi.«
Domen z Duplice »Prvo kot prvo se strinjam z zakonom o prepovedi kajenja na javnih mestih, kar pa se tiče števila kadilcev, mislim, da bo ^ l	ostalo približno enako, čeprav
bo kajenje precej omejeno.«
V BARIH:
TOSCANA - Sabina iz Komende
»Z zakonom se strinjam, saj mi je najbolj všeč to, da ne bo več zakajeno tam, kjer delam. Število kadilcev pa bo vsekakor upadlo.«
TAURUS -Marjan iz Ljubljane
»Kdo bo sploh spil kavo, če ne bo smel kaditi?! Sam sem absolutno proti zakonu, saj sem tudi sam zagrizen kadilec. V bare tako ali drugače zahaja skoraj 90% kadilcev, zato so morali ponekod po Italiji, ko so sprejeli ta zakon, zapirati bare. Lahko se zgodi tudi, da bom zaprl, nikoli ne veš.«
Bar M 2000 - Milči iz Kamnika »Zakon podpiram, če bo za vse enak. Kakor vidim, se je kajenje pri mladih že nasploh zmanjšalo in ne narašča. Noben zakon pa ne more preprečiti kajenja, če se sam pri sebi ne odločiš, da prenehaš.«
Pogovarjal se je MAKS KADIVEC
pcdmhjema pmznakoja za širommiE dosežke
M MILO Y ŠPOZTLT ZA LETO 2(QXQXS
Priznanja za športne dosežke in delo v športu za leto 2006 so podeljena.
V	četrtek, 22. februarja, sta na slovesnosti v Domu kulture Kamnik župan Anton Tone Smolnikar in podžupan Brane Golubovič podelila trideset priznanj za športne dosežke in tri priznanja za delo v športu. Bronasto priznanje za delo v športu nad 15 let je prejel Janez Sitar, srebrno priznanje za delo v športu nad 30 let Ivan Urh, zlato plaketo za življenjsko delo v športu pa je prejel alpinist, gorski vodnik in reševalec, fotograf in pisatelj Tone Škarja.
V	spremljajočem programu slavnostne podelitve so nastopili vaditelji aerobike Fitnes centra Sokol Kamnik, show dance skupina No name iz Športnega društva Latino, Medvode in skupina kamniških break dancerjev.
Pa spoznajmo prejemnike priznanj, predvsem pa njihove športne dosežke:
ŠPORTNI DOSEŽKI PRI ŠPORTNI VZGOJI OTROK IN MLADINE:
Klara Hribar je uspešna atletinja na šolskih in državnih atletskih tekmovanjih. V letu 2006 je osvojila 3- mesto na državnem šolskem prvenstvu v uličnih tekih, 4. mesto na državnem šolskem prvenstvu na 60 m, 2. mesto na šolskem področnem prvenstvu na 60 m, 6. mesto na klubskem državnem dvoranskem prvenstvu za pionirje in 5. mesto za mlajše mladinke na 100 m, 1. mesto v štafeti 4x1 OOm, 2.mesto v štafeti 4x300 m.
Anže Zupan je ne le odličen učenec OŠ Marije Vera in član Atletskega kluba Domžale, ampak tudi dober tekač. Njegovi največji uspehi v lanskem letu so: 1. mesto na državnem šolskem prvenstvu na 600 m, kjer je tudi postavil slovenski šolski državni rekord na 600 m, 1. mesto na državnem šolskem prvenstvu v krosu in v uličnem teku, 2. mesto na atletskem pokalu Slovenije na 1000 m.
Domen Zupan je vsestranski športnik, ki se udejstvuje na različnih športnih dejavnostih - predvsem pa na področju gorskega teka. Tekmuje za OŠ Marijo Vera in je tudi član Atletskega kluba Domžale. V letu 2006 je osvojil: 3- mesto na šolskem prvenstvu na ljubljanskem maratonu, 3- mesto na državnem šolskem prvenstvu Slovenije v uličnem teku, 4. mesto na državnem prvenstvu v disciplini 1000 m; na 3000 m pa je dosegel 2. mesto, 1. mesto na državnem prvenstvu v gorskih tekih, 1. mesto - pokalni zmagovalec Slovenije za leto 2006 v gorskih tekih.
OŠ Frana Albrehta - ekipa starejših dečkov v skokih z male prožne ponjave v sestavi Andraž Koritnik, Žiga Sadar, David Rak, Aleksander Ahlin, Timotej Pirc Podobnik, Matjaž Lužar, Domen Kotnik, Denis Milič so mladi fantje, ki so z osvojenim 1. mestom na polfinalnem državnem prvenstvu v Mariboru v tekmovanju v skokih z male prožne ponjave potovali v Izolo na državno prvenstvo in ponovno, kot že več let do sedaj, osvojili 1. mesto v skokih z male prožne ponjave in s tem postali državni prvaki. Vodi in trenira jih Tamara Bračič.
Ekipa starejših deklic v odbojki na mivki iz OŠ Frana Albrehta, ki jih vodi in trenira Franci Obolnar, so v sestavi Nika Obolnar, Ana Katerina Hribar, Zeljana Blagojevič, Sara Gregorinčič in Sara Orehek 6. oktobra 2006 v Ankaranu osvojile 1. mesto na turnirju najboljše osmerice državnega prvenstva v odbojki na mivki za osnovne šole in s tem tudi osvojile naslov državnih prvakinj. Ta ekipa je decembra lanskega leta osvojila tudi 1. mesto na občinskem odbojkarskem prvenstvu za osnovne šole.
ŠPORT V DRUŠTVIH:
- v kategoriji dečki in deklice:
Špela Golnar se je zapisala plavanju, kjer je v letu 2006 dosegla kar nekaj lepih uspehov, in sicer 1. mesto na 200 m prsno na zimskem državnem prvenstvu za kadetinje, 3. mesto na 50 m prsno na zimskem državnem prvenstvu za kadetinje, -3x1. mesto na letnem državnem prvenstvu za mladinke - na 50,100 in 200 m prsno. Je kategorizirana športnica mednarodnega razreda.
Timotej Pirc-Podobnik je mlad, nadebuden plavalec, član Plavalnega kluba Kamnik. V lanskem letu je osvojil petkrat 1. mesto na zimskem državnem prvenstvu za dečke - na 50 in 100 m prsno, 100 m delfin ter 100 in 200 m prosto, 2. mesto na 400 m prosto na zimskem državnem prvenstvu za dečke, 1. mesto na 100 m delfin
na letnem državnem prvenstvu za dečke, 4x2. mesto na letnem državnem prvenstvu za dečke - na 50 in 100 m prsno, 100 m delfin, 200 m prosto in 200 m mešano.
Gregor Poljanšek je dosegel največji uspeh po sedmih kolih državnega prvenstva za leto 2006 v kategoriji dečki 1 z osvojitvijo končnega 2. mesta in s tem srebrne medalje. Gregor je član Kegljaškega kluba Calcit Kamnik.
Tjaša Romšak je vsestranska športnica v teku, plavanju in kolesarjenju. Tako je v letu 2006 v kategoriji kadetinje osvojila 1. mesto v slovenskem pokalu v akvatlonu, 1. mesto v slovenskem pokalu v duatlonu in 1. mesto v slovenskem pokalu v triatlonu.
Mark Sitar je mlad, nadebuden tekmovalec v kartingu, kjer je po sedmih tekmah v državnem prvenstvu Slovenije v razredu mini 50 osvojil končno 2. mesto. Na dirki državnega prvenstva v Čedadu je bil drugi, na Ptuju je osvojil tretje mesto, v Krškem in na zaključni dirki v Čedadu pa je bil ponovno drugi.
Matevž Škrtič se je zapisal gorskemu teku. Tekmuje v kategoriji mlajši dečki. Udeležuje se tekem na lokalnem in tudi na državnem nivoju. Največji njegovi uspehi so 2. mesto na državnem prvenstvu v gorskem teku, 2. mesto v gorskih tekih v Pokalu Slovenije, 2. mesto v Primorskem pokalu.
Klemen Štrajhar je perspektivni lokostrelec, ki je v lanskem letu osvojil več zavidljivih rezultatov, med njimi tudi 1. mesto na državnem prvenstvu 70 m krog v disciplini ukrivljeni lok za mlajše dečke, 1. mesto na državnem prvenstvu 900 krogov v disciplini ukrivljeni lok za mlajše dečke, končno 3- mesto v slovenskem pokalu v disciplini ukrivljeni lok za mlajše dečke, 2. mesto na tekmovanju FITA Slovakia Grand Cup v disciplini ukrivljeni lok za mlajše dečke, v svoji kategoriji je nosilec dveh državnih rekordov, in sicer v disciplini 900 krogov in v disciplini FITA 70 m krog.
- ekipno - dečki/deklice:
Vaterpolsko društvo Kamnik - ekipa dečkov do 12 let - v sestavi: Nik Nikolič, Erik Drolc, Gašper Pavlič, Primož Šinkovec, Miha Potočnik, Robin Pantič, Martin Stele, Gašper Žurbi, Sebastijan Novak in Jaka Zorman pod vodstvom njihovega trenerja Uroša kralja osvojili končno 2. mesto v državnem vaterpolskem prvenstvu za dečke do 12 let.
- v kategoriji mladinci, mladinke:
Matej Kladnik je v lanskem letu osvojil kar nekaj gorskih vrhov, ne le doma, ampak tudi v tujini. Med drugim je opravil zimski vzpon po severni steni Eigerja, po severozahodnem grebenu se je povzpel na Mont Frances, preplezal tudi Cassinov raz v južni steni Denalija. Je kategorizirani športnik državnega razreda, član Alpinističnega odseka Kamnik in danes eden najboljših perspektivnih slovenskih alpinistov. Da je ta trditev resnična, potrjuje tudi nagrada - glavna lovorika za prvenstveni vzpon na Chomolhari v Himalaji v kategoriji najperspektivnejši alpinisti Slovenije v letu 2006, ki ga je podelila za dosežke v alpinizmu Planinska zveza Slovenije.
Luka Komatar je kategoriziran športnik perspektivnega razreda. Z mladinsko reprezentanco Slovenije je na vaterpolskem evropskem prvenstvu osvojil 12. mesto; na igrah Alpe Jadran pa je s kadetsko vaterpolsko reprezentanco Slovenije, kjer je kapetan, osvojil 2. mesto.
Teja Koželj je kategorizirana športnica državnega razreda. V letu 2006 so v kategoriji mladinke njeni največji dosežki: 1. mesto na 50 m prsno na zimskem državnem prvenstvu, 2x2. mesto na zimskem državnem prvenstvu in sicer na 100 in 200 m prsno, 1. mesto na 50 m prsno na letnem državnem prvenstvu, 2x2. mesto na letnem državnem prvenstvu, in sicer na 100 in 200 m prsno.
Klemen Markuš je mlad tekač, ki se je zapisal predvsem gorskemu teku. Njegovi največji uspehi v lanskem letu so: 1. mesto z ekipo mladincev na državnem prvenstvu v štafetah, 2. mesto v gorskih tekih na državnem mladinskem prvenstvu, 4. -mesto v gorskem teku v Pokalu Slovenije - mladinci. Je član mladinske slovenske reprezentance v gorskih tekih, na svetovnem prvenstvu mu je uspela uvrstitev v drugo tretjino. Je kategoriziran športnik mladinskega razreda.
Kaja Repič je kategorizirana športnica mladinskega razreda. Z zračno puško tekmuje doma in v tujini. V letu 2006 je med drugim osvojila 3- mesto na državnem prvenstvu v streljanju, 60. mesto na evropskem prvenstvu v Moskvi, 83. mesto na svetovnem prvenstvu v Zagrebu.
Darja Verbič je članica Lokostrelskega kluba Kamnik. Tekmuje v disciplini ukrivljeni lok, v kateri je v lanskem letu osvojila 1.
mesto na državnem prvenstvu na 70 m krog - absolutno, 1. mesto na mladinskem državnem prvenstvu na 70 m krog, 2. mesto na mladinskem dvoranskem državnem prvenstvu na 18 m, 10. mesto na mladinskem evropskem pokalu. Je tudi kategorizirana športnica mednarodnega razreda.
-ekipno - mladin-ci/ke:
< Klub gorskih tekačev Papež - ekipa
mladincev: Uroš Tomec, Rok in Klemen Markuš ne dosegajo odličnih rezultatov le v svoji kategoriji posameznikov, ampak so uspešni tudi kot ekipa. Tako se med drugim lahko pohvalijo tudi z osvojim 1. mestom na državnem mladinskem prvenstvu v gorskih tekih v štafetah. Vodi in trenira jih Sebastjan Zarnik.
Mladinska ekipa Odbojkarskega kluba Kamnik, katero vodi in trenira Jaroš Štekl, v sestavi Ernest Ličina, Bernard Bezek, Klemen Hribar, Sašo Hribar, Aljoša Kavčič, Jure Premelč, Nejc Kvas, Tine Kvas, Jure Laharnar, Jaka Klemenčič, Karlo Re-isner in Boštjan Tomelj so osvojili končno 3- mesto v državnem prvenstvu. Vsi mladi športniki so kategorizirani športniki mladinskega razreda.
- v kategoriji člani, članice:
Bojana Bombač je kategorizirana športnica mednarodnega razreda. Tekmuje z zračno puško in s samostrelom. Tako med svoje vidnejše uspehe v lanskem letu prišteva osvojeno 3- mesto na državnem prvenstvu v streljanju s samostrelom, 5. mesto na državnem prvenstvu v streljanju z zračno puško, 15. mesto na svetovnem pokalu v samostrelu.
Luka Kodra je kategoriziran športnik državnega razreda in olimpijski kandidat za naslednje olimpijske igre v Pekingu. Za leto 2006 je državni prvak v gorskem kolesarstvu v disciplini kros. V času od 22. do 27. avgusta 2006 pa se je udeležil svetovnega prvenstva v Avstraliji, kjer je osvojil 43. mesto.
Miha Kosec je po nekajletnem premoru začel bolj načrtno in intenzivno trenirati v disciplini goli lok, kar mu je prineslo več pomembnih dosežkov, med njimi 1. mesto na državnem članskem lokostrelskem prvenstvu na 900 krogov, 2. mesto v slovenskem članskem lokostrelskem pokalu, 1. mesto na Try OUT turnirju za evropsko člansko lokostrelsko prvenstvo 2007, 13. mesto na svetovni članski rang lestvici FAWR.
V avgustu 2006 se je udeležil tudi svetovnega članskega lokostrelskega prvenstva v švedskem Gothenburgu, kjer je osvojil nehvaležno, a še vedno odlično 4. mesto.
Janez Makovec je mlad kamniški odbojkar in član Odbojkarskega kluba Kamnik. V letu 2006 je s soigralcem Jernejem Potočnikom na državnem prvenstvu v odbojki na mivki osvojil 1. mesto in tudi 1. mesto na koncu sezone na slovenski lestvici. Je kategorizirani športnik državnega razreda.
Uroš Nastran je kategorizirani športnik državnega razreda. Na področju hitrostnega motociklizma v kategoriji supermoto je v letu 2006 osvojil končno 2. mesto v skupnem seštevku razreda 450 ccm, prav tako pa tudi v razredu OPEN. Kot član slovenske reprezentance je na evropskem prvenstvu osvojil končno 9-mesto, na ekipnem svetovnem prvenstvu pa 7. mesto.
Marko Prezelj je član Alpinističnega odseka Planinskega društva Kamnik, zaposlen v vojski, je kategoriziran športnik mednarodnega razreda, eden izmed najvidnejših svetovnih alpinistov in tudi najboljši slovenski alpinist leta 2006. Ta naslov mu je Planinska zveza Slovenije podelila za vrsto uspešnih vzponov: osvojena vrha Cerro Torreja in Cerro Standhardt v Patagoniji, kjer je s soplezalcem Stephenom Kochom preplezal kombinirano smer, ki povezuje prvenstveno smer Extreme emotions in že obstoječo smer Exocet; kot član prve slovenske vojaške odprave na Aljasko je s soplezalcem Matejem Bizjakom preplezal severni ozebnik v Mini Moonflower Butressu in Cas-sinovo smer v južnem ostenju Denalija; s soplezalcem Rokom Blagusom pa še prvo prosto ponovitev v smeri Cobra pillar v Mont Barillu. V oktobru je kot vodja osrednje odprave Planinske zveze Slovenije s soplezalcem Borisom Lorenčičem preplezal impozanten severozahodni steber Chomolharija, kar je bil eden izmed najboljših vzponov na svetu v preteklem letu, za katerega je v začetku februarja v Grenoblu tudi prejel - že drugič - zlati cepin, ki je najvišje priznanje v alpinizmu na svetu.
Mateja Šimic se uspešno udejstvuje tako v triatlonu in duatlonu, kot tudi v atletiki. V lanskem letu so njeni vidnejši uspehi: 1. mesto na državnem prvenstvu v triatlonu - sprint, 2. mesto na 10 km na državnem prvenstvu v atletiki, 3- mesto na 5 km na državnem prvenstvu v atletiki, 6 .mesto na evropskem prvenstvu v duatlonu. Je kategorizirana športnica državnega razreda.
-ekipno - člani/ce
Klub gorskih tekačev Papež - člani v postavi Sebastjan Kosec, Lado Urh in Sebastjan Zarnik so osvojili v članski kategoriji 1.mesto na državnem prvenstvu v gorskih tekih - štafete.
Kegljiški klub Eta Kamnik - članice, ki jo vodi in trenira Danica Volčič, v postavi Damjana Pirman, Lidija Pirman, Boža Habat, Simona Hren, Majda Lužar, Štefka Flerin, Jožica Vidic, Jožica Šuštar, Olga Starovasnik, Nika Korošec, Anja Pohlin, Tadeja Kokalj in Andreja Habat dosegajo vedno boljše tekmovalne rezultate, kar naj bi bila tudi posledica pridobitev novega in modernega kegljišča. Tako so v lanskem letu z osvojenim 2. mestom v l.b ligi napredovale v l.a ligo državnega prvenstva; konec jesenskega dela tekmovanja v sezoni 2006/2007 pa so v tej ligi močno napredovale in si zdaj delijo z ekipo Bresta 2. do 3- mesto.
• |
Tone Škarja, prejemnik Žlate plakete za življenjsko delo
Tone je kot osemletni fantič začel zahajati v gore že leta 1945, član planinske organizacije pa je od leta 1951. Leta 1956 pa se je vključil v Alpinistični odsek Kamnik in postal alpinist. Prvih deset let je bil tudi načelnik tega odseka. Leta 1961 se je vključil v Gorsko reševalno službo Kamnik in postal gorski reševalec, kasneje pa tudi načelnik te postaje. Plezal je v slovenskih gorah, zahodnih Alpah, Kavkazu, Himalaji. V šestdesetih letih sta z Metodom Humarjem predstavljala eno izmed vodilnih alpinističnih navez in skupaj orala ledino tedanjega jugoslovanskega alpinizma. Njune alpinistične smeri so med alpinisti še danes spoštovanja vredne. Skupno je opravil preko 1000 vzponov, med njimi ima tudi kar 30 prvenstvenih smeri. Leta 1963 je postal gorski vodnik in hkrati tudi planinski vodnik Planinske zveze Slovenije. Leta 1964 pa je postal tudi član komisije za odprave v tuja gorstva, katere vodenje je prevzel leta 1979. To komisijo vodi še sedaj.
Tonetovo začetno obdobje udejstvovanja v alpinizmu, ko je plezal v Kamniških in Julijskih Alpah, kasneje (od leta 1961) tudi v zahodnih Alpah, pomeni poleg zelo kakovostnih prvenstvenih vzponov tudi kakovostni preskok slovenskega alpinizma v lednem plezanju. Vzponi so pomenili vstopnico za obisk Kavkaza leta 1964, ko je preplezal Križ Užbe in nato leta 1965 udeležil druge jugoslovanske alpinistične odprave v Himalajo, kjer je Pomagal odkriti pot na dotlej še neosvojeni vrh 7902 m visokega Kangbačna. Čeprav ni stal na vrhu gore, ga je Himalaja tako prevzela, da se je v njena pogorja nenehno vračal in to predvsem kot vodja odprav na Kangbačen 1974, Everest 1979 - ta še danes velja za najtežjo smer na najvišji vrh sveta, Jalung Kang 1985, Šiša Pangma 1989, Kangčendzenga 1991, Anapurna 1992 jn 1995 ter Daulagiri 1998; kot organizator odprav na Čo Oju 1988 in Everest 1996; kot vodja izvidnic na Everest 1978, Jalung Kang in Kančendzenga 1983, Šišo Pangma in Čo Oju 1986, Anapurno 1991, Sikim 1994. Poleg tega je vodil tudi nekaj izvidniških odprav in trekingov ter kot organizator sodeloval pri množici drugih odpravah. Kot eden izmed prvotnih članov slovenske odprave pred 30. leti na Arna Dablam, je bil pred dvema letoma tudi udeleženec te jubilejne odprave na to goro.
Nikoli pa ni pozabil svojih izkušenj deliti z drugimi. Kot član alpinističnega odseka Kamnik je zaslužen, da je marsikateremu kamniškemu alpinistu odprl vrata v svet vrhunskega alpinizma in s tem neposredno dvigal kvaliteto kamniškega alpinizma, ki je danes v samem svetovnem vrhu. Večina njegovih najpomembnejših uspehov v Himalaji, ki so povezani z njegovim imenom je tudi zbiranje finančnih sredstev za šolo za vodnike nepalske planinske organizacije, ki naj ne bi v svet ponesla le znanja, ampak tudi ime naše dežele - Slovenije. Med njegove hobije, če tako lahko rečemo, prištevamo tudi zapise njegovih doživetij v Planinskem vestniku. Je tudi avtor in soavtor knjig (Hoja in plezanje v gorah, Na vrh sveta in Na vrhovih sveta, Stoletje v gorah, Stene •Jojega življenja, Kangbačen, Everest, Jalung Kang), Pisec člankov v svetovnih alpinističnih revijah, sodelo-Val je pri izdaji Zbornika in topografske karte Everest. J°ne ni samo alpinist, je tudi fotograf. Svoje posnetke je objavljal ob člankih in v knjigah ter v planinskih koledarjih Planinske zveze Slovenije. S svojimi članki in fotografijami sodeluje na raznih razstavah in v zadnjem casu tudi sam razstavlja.
Tone je pred kratkim je praznoval 70-letnico svojega življenja. Njegove življenjske niti, kratke in dolge poti, so močno povezane z alpinizmom, gorsko reševalno službo, kot tudi s področjem izobraževanja, vodenja alpinističnih odprav, fotografijo in pisanjem planinskih knjig.
Za svoje delo je prejel številna priznanja. Leta 2002 je |z rok predsednika države prejel tudi častni znak svobode Republike Slovenije. S svojim dolgoletnim nesebičnim in zagnanim delom, zlasti na področju odprav v tuja gorstva, je Tone Škarja postal ena osrednjih osebnosti v zgodovini slovenskega alpinizma in planinstva (^nasploh.
Ivanu Urhu srebrno priznanje občine Kamnik za delo v športnih organizacijah nad 30 let
Ivan Urh se je kot 19-letnik aktivno vključil v tekaško sekcijo Smučarskega kluba Kamnik. V letih od 1977 do 80 je tekel na smučeh, se udeleževal krosov in drugih tekaških tekem kot predstavnik Občine Kamnik. V naslednjih dveh letih je zelo uspešno vodil smučarsko tekaško sekcijo v OŠ Kamniškega bataljona v Stranjah, ko so postali pomembni jugoslovanski in slovenski reprezentanti tako v biatlonu, kot tudi v smučarskem teku znani kamniški športniki Rajko Novak,
Tomo Golob, Tomaž Uršič,
Robert Sitar, Metod Močnik. Svojo športno pot je nadaljeval v Atletskem klubu Olimpija v teku na stezi na 5000 in 10000 m, kasneje pa pri Atletskem klubu Kamnik.
Ivan je eden izmed pobudnikov gorskih tekov v Sloveniji,, kjer je v kasnejših letih dosegal vrhunske rezultate na domačih in tujih tleh. Kot član jugoslovanske reprezentance je uspešno sodeloval na osmih svetovnih prvenstvih v letih od 1985 do 1992 in kasneje v letih 1991-1996 še petkrat kot udeleženec slovenske reprezentance na svetovnih in evropskih prvenstvih v gorskih tekih. Vsa leta je odlične rezultate dosegal tudi v Pokalu Slovenije v gorskih tekih, kjer se je v skupni uvrstitvi uvrščal med peterico najboljših gorskih tekačev.
Do ustanovitve Kluba gorskih tekačev Papež na področju atletike, še zlasti v tekih, ni bilo nobenega organiziranega kluba, zato je Ivan samostojno zastopal Občino Kamnik tako v tekih, krosih ali štafetah doma in v tujini. Pred štirimi leti je začel v Klubu gorskih tekačev Papež trenirati najmlajše kategorije, kjer svoje bogate športne izkušnje in znanje še danes prenaša na najmlajše. Tako pod njegovim trenerskim vodstvom dosega mladina odlične rezultate, tako doma, kot tudi v tujini. Njegov varovanec je bil pred tremi leti tudi mladinec Uroš Tomec, ki je kot član slovenske ekipe na svetovnem mladinskem prvenstvu v gorskih tekih dosegla zlato medaljo.
Poleg trenerskega dela se danes Ivan ukvarja tudi kot organizator tradicionalnega gorskega teka k Svetemu Primožu, ki se odvija kot ena od mnogih prireditev v počastitev praznika Občine Kamnik.
Janezu Sitarju bronasto priznanje občine Kamnik za delo v športnih organizacijah nad 15 let
Janez Sitar že več kot 25 let aktivno deluje na področju avto-moto športa, kjer je oral ledino na področju avto moto športa v Kamniku. Začetki njegovega delovanja na področju športa segajo v Tunjice pri Kamniku, in sicer na tekmovanja v avto krosu, kjer se je poizkušal v vlogi športnega funkcionarja in sponzorja avtokrosistom. Leta 1987 je začel z delom mehanika in trenerja v motokrosu v okviru podjetja Sitar pneumatic Center. Njihovi tekmovalci so posegali po naslovih državnih prvakov, tako posamezno, kot tudi ekipno. Svoje delo kot je vodenje kluba in sponzoriranje avto moto športa je nadaljeval tudi v novo ustanovljenem Avto moto društvu Sitar Dunlop Racing, ki je bil ustanovljen leta 1994. Ker je imel še nekaj nerealiziranih idej, se je pred nekaj leti podal v gradnjo motokros proge na Brniku, ki je danes znana kot Dunlop moto park, v katerem se organizirajo tako državna, kot tudi mednarodna tekmovanja. Pred poslovno stavbo na Perovem v Kamniku pa je tudi že dvakrat organiziral mednarodno tekmo v supermotu, ki je obudilo moto šport po 34. letih mrtvila v Kamniku.
V zadnjih letih Janez deluje tudi kot član komisije Avto moto zveze Slovenije za motokros, v letu 2006 pa je prevzel funkcijo predsednika te komisije ter hkrati postal tudi član strokovnega sveta. Kljub letom, svoji zagnanosti pri organizaciji tekem, spodbujanju tekmovalcev, financiranju, pa najde čas tudi za izobraževanje. Tako je kot športni komisar Avto moto zveze Slovenije pri Svetovni organizaciji Federation Internationele de Motocydisme v Ženevi opravil izpit in postal komisar te zveze za tekmovanja svetovnega prvenstva v motokrosu.
USPEHI KAMNIŠKE ZBOROVSKE PESMI
m"; i
s i «ncv in	tUMv« v M; ,u
sKasttftiJi (Xxkin*> <}

U-v.-^v1
Vokalna skupina Ecce uspehom in številnim nastopom naproti.
Cantemus in Odmev izbrana za regijsko revijo
V prejšnji številki Kamniškega občana smo poročali z letošnje Območne revije pevskih zborov občin Kamnik in Komenda. Po nekaj dneh je med desetimi nastopajočimi zbori v Kamniku strokovni spremljevalec in selektor za medobmočno oziroma
regijsko srečanje pevskih zborov Gorenjske Mitja Gobec (sin Radovana Gobca) predlagal za Medobmočno srečanje pevskih zborov Gorenjske, ki bo novembra v Škofji Loki, dva kamniška zbora in sicer: MEŠANI PEVSKI ZBOR ODMEV KAMNIK z zborovodkinjo Ano Smrtnik (Stele) in MEŠANI PEVSKI ZBOR CANTEMUS KAMNIK z novim
zborovodjem Acom Biščevi-čem. Cantemus je razvrščen za stopničko višje in spada v sam vrh slovenskih pevskih zborov.
Vokalna skupina Ecce zmagala na državnem tekmovanju
Območne revije se ni mogla udeležiti kamniška vokalna
skupina Ecce, ki jo prav tako, kot do nedavnega Cantemus, uspešno vodi Sebastjan Vrhovnik. Isti večer, 8. februarja, je nastopila na državnem tekmovanju malih vokalnih skupin v Slovenski Bistrici. Med desetimi prej izbranimi malimi vokalnimi skupinami je na tem tekmovanju zmagala.
VERA MEJAČ

y
Ob petkih /£.™jEr:x zelo čisto čiste superge in kvalifikacije v Planici
Po napornih dijaških počitnicah, ki so sledile študentskim (na našo srečo so precej daljše od dijaških) se klubski aktivisti vračajo polni energije, novih idej in poleta.
V marcu je število projektov glede na pretekli mesec kar konkretno naraslo. Pripravljamo nekaj stalnih, nekaj občasnih in nekaj novih projektov. Nekaj takih, ki trajajo par ur, nekaj celovečernih, nekaj celodnevnih, nekaj večtedenskih.
Pa poglejmo kar lepo po vrsti.
Krvodajalska akcija in ogled živalskega vrta v Ljubljani (mimogrede, tam se je pozimi skotilo kar precejšnje število mladičkov in po vsej verjetnosti se bodo v prvih pomladnih dneh veselo greli na toplem soncu).
Nekaj o živalih boste vsekakor izvedeli tudi na potopisnih predavanjih. Prvo o Čilu, Argentini in Boliviji, drugo pa je precej bolj obsežno glede izbire destinacije. Zajema namreč kar cel naš planet. Slovenska popotnika sta ga obkrožila z avtom, svoje izkušnje bosta z nami delila v Matični knjižnici Kamnik konec marca.
V Domu kulture in MC Kotlovnica je »QL<
Zakaj moja mama kadi, čeprav ji to zelo škoduje, ker je astmatik?
Zakaj je samozadovoljevanje deklet tabu?Fantje kar naprej govorijo o tem, za punce pa se zdi, da se to ne spodobi.
Mama se hoče z mano pogovarjati o spolnosti, meni pa je nerodno. Ne morem se z njo pogovarjati...
Zaradi teh in podobnih vprašanj, strahov in negotovosti vsako leto za učence in učenke 9. razredov OŠ Frana Albrehta pripravimo naravoslovni dan na temo Odraščanje.
Tudi letos smo mladim omogočili pogovore o temah, ki so za njih aktualne in atraktivne, to so prijateljstvo in ljubezen, spolnost, droge in prosti čas. Da je bil dan čimbolj zanimiv, smo v goste povabili tudi zunanje strokovnjake. Tako je delavnico o drogah vodil Aleš Bartol, višji kriminalist iz PU Ljubljana, delavnico o prostem času Jan Žavbi in Tanja Kropivšek s sodelavci MC Kotlovnica, delavnico o spolnosti šolska socialna delavka Tina Plahutnik (nadgradila jo bo med. sestra Milena Cerar iz ZD Kamnik) in delavnico o prijateljstvu in ljubezni šolska pedagoginja Darja Bevc.
Vse teme se močno dotikajo prostega časa, časa, ki ga mladi preživijo izven šole, zato smo tudi naravoslovni dan izvedli izven šole. Vse aktivnosti so potekale v Domu kulture Kamnik in MC Kotlovnica.
Z učenci smo naredili evalvacijo in izjave učencev in učenk so več kot vzpodbudne in narekujejo, da s takšnim načinom dela in izbiro okolja nadaljujemo.
Všeč jim je bilo sproščeno vzdušje v delavnicah, kjer so lahko iskreno spregovorili o lastnih izkušnjah s cigareti, alkoholom in drugimi drogami, o spolnosti, odnosih med spoloma, postavljali vprašanja in nanje dobili jasne odgovore. Pogovarjali so se o tem, kaj jim je všeč in kaj jih moti pri nasprotnem spolu in kaj početi po-
poldne, kadar se najbolj dolgočasijo. Razmišljali so o koristnem in nekoristnem ali celo škodljivem preživljanju prostega časa in dobili informacije o načinih preživljanja prostega časa v MC Kotlovnica in drugje v Kamniku. Slišali so razmišljanja vrstnikov in imeli možnost izraziti svoje mnenje, strokovnjaki pa so prispevali mnogo za mlade novih informacij in pogledov.
Z mladimi radi govorimo, česa ne smejo, česa se morajo bati, radi jim žugamo. Tak način ni učinkovit oz. je učinkovit le, dokler jih je strah. Potem pa... Gredo svojo pot. V pogovorih smo jih skušali pripeljati do spoznanja, da je pot drog in prezgodnje spolnosti sicer lahko ena od izbir, ki pa s seboj prinese tudi cel kup nevšečnosti in nevarnosti. Vendar pa jih nismo pustili v negotovosti, v delavnicah smo presegli tisto najbolj pogosto »česa ne« in smo nadgradili s »kaj naj«. Vpogled v možnosti koristnega preživljanja prostega časa, ki ga nudi Dom kulture Kamnik in MC Kotlovnica ter mnoge druge prostočasne organizacije ali aktivnosti, ki se odvijajo v Kamniku, je mladim pokazal nove možnosti izbire.
Sama izbira prostora se je izkazala kot zelo primerna. Izvajati delavnice v nevtralnem okolju daleč stran od šolskega hišnega reda omogoča večjo fleksibilnost pri organizaciji in izvedbi, hkrati pa ugodno vpliva na sodelovanje učencev in učenk. Govoriti o spolnosti na odru ali imeli interakcijske igre o prijateljstvu v plesni dvorani je precej drugače kot v šolski učilnici.
Za sodelovanje se zahvaljujem Domu kulture Kamnik, MC Kotlovnica in PU Ljubljana.
Besede »QL«, »super«, »zelo dobro«, ki so jih fantje in dekleta zapisali v evalvacijskih vprašalnikih, povedo vse o njihovem mnenju o naravoslovnem dnevu.	TINA PLAHUTNIK
Šolska svetovalna delavka (OŠ Frana Albrehta)
tensM ©rai® iMatoote w H@šo©o h savt/atem (stecS®©
Klasično kegljanje se vrača... in to na kamniškem kegljišču pri stadionu v Mekinjah.
Na vseh potovanjih nam poleg iznajdljivosti koristi tudi nekaj malega znanja o fotografiranju. ŠKK v sodelovanju s FKK organizira 20-urni osnovni fotografski tečaj, razdeljen na dva sklopa - prvi zajema skoraj vse o digitalni fotografiji, drugi pa o še ne popolnoma pozabljeni črno-beli analogni tehniki. Tečaj bo potekal ob sredah in petkih ob 18. uri, natančnejši urnik predavanj pa si lahko ogledate na www.studentski-klub.com.
Marca še nekaj malega kulture drugi koncert letošnjega cikla Študent & muzika na Zapricah. Grajski salon bo z mezzosopranom zapolnila Barbara Koželj ob klavirski spremljavi Phyllis Ferwerde. Prav gotovo bo to spet eden od prijetnejših večerov, ki ga ne smemo zamuditi.
Prijetni pa bodo tudi en petkov večer na bowlingu in vsi sobotni večeri na centralnem kamniškem kegljišču ob športnem stadionu v Mekinjah. Za kegljanje potrebujete nekaj prostih uric, »polšportna« oblačila in, kot pravi naš Mark, zelo čisto čiste superge.
Smučarsko sankaški projekti so sicer tudi v marcu na našem koledarju dogodkov, ampak glede na precej visoke temperature na smučiščih zaenkrat ne kaže prav spodbudno. V najugodnejših vremenskih pogojih sta na sporedu dve nočni sankanji na Veliki planini ter štiri v Kranjski Gori. Zagotovo pa bodo za zadostne količine snega poskrbeli v Planici. Zakaj ravno tam? Svetovni pokal v smučarskih poletih. ŠKKjev kombi odpelje osem članov na ogled kvalifikacij in sprehod do Tamarja. Takšno prireditev si mora vsak Slovenec vsaj enkrat ogledati v živo in tokrat imate za to odlično priložnost.
MIRTA KADIVEC Pr-kamnik@studentski-klub.com
V okviru krožkov, ki jih izvajajo profesorice kemije, smo se dijaki naše šole jeseni odpravili na ekskurzijo v rudnik Mežica, Gradec in pot zaključili v Herberstein.
Že zgodaj zjutraj smo se zbrali pred šolo. Pot nas je vodila po Tuhinjski dolini proti Velenju in naprej proti Mežici, kjer smo si ogledali rudnik in muzej. Pred vstopom v rudnik, ki je urejen za oglede, smo si nadeli zaščitne čelade ter halje in se nato z majhnim rudniškim vlakcem odpeljali v notranjost rudnika. Vagoni so zelo majhni in temni, edini vir svetlobe v vagonu so bile naše luči na zaščitnih čeladah. Zaprti v ozkem in temnem vagonu smo imeli zaradi ropota občutek, da drvimo z veliko hitrostjo v notranjosti jame. Izkazalo se je, da bi nas z lahkoto prehitel dober tekač. Pot smo si krajšali s petjem in se pri tem zabavali. Vodič nam je razkazal notranjost rudnika, potek dela v njem in težko življenje rudarjev. Povedal nam je tudi zgodbo o Berkmandelj-cu. Ime tega nagajivega škrata je bilo tudi odgovor kviza, ki smo ga udeleženci reševali med ekskurzijo.
Nato smo se odpravili v Gradec. Mesto je čudovito, z ogromnimi stavbami, lepimi pročelji stavb, nakupovalnimi centri. Te smo si nekateri tudi ogledali, saj je bilo potrebno kupiti kak dro-
Pasavčck nas opozarja na pripenjanje varnostnega pasu!
ben spominek za prijatelje, ki niso šli z nami. Presenetilo nas je dogajanje na ulici, kjer je bilo kljub soboti živahno. Plesali so, igrali na bobne, prodajali suho robo... Posebej so nas presenetili
notranjost gradu, velik okrasni vrt in živalski vrt. V gradu smo imeli priložnost videti kako so ljudje živeli nekoč in kako živijo danes, saj na gradu živi družina, lastnica gradu. Med seboj se pre-
kjer domujejo živali z vseh koncev sveta npr. več vrst opic z velikimi ritami, geopardov, volkov, imajo tudi najdaljšo stezo za simulacijo prikaza lovljenja plena. Noč nas je priganjala, da
moderni tramvaji, saj jih v Sloveniji ne vidimo več.
Po enournem postanku v Gradcu smo se odpravili na grad Herberstein. Tu smo si ogledali
pletata stara patina in sodobna tehnika, ki služi predvsem varovanju dragocenosti in imetja.
Ob koncu naše ekskurzije je sledil še ogled živalskega vrta,
smo morali zapustiti živalski vrt, ker bi se drugače lahk o zgodilo, da bi za nekaj časa ostali med živalmi. Kakšna škoda?!
Žiga, Katja,Tina,KatjaAna l.E
Prvo mesto Žana v Mini tenisu
Žan Žmavc, član Teniškega društva Pod Skalco, je 3- februarja, nastopil na teniškem turnirju v kategoriji 8 -11 let, ki ga je organiziral TK Športplus iz Ljubljane pod okriljem Teniške zveze Slovenije (TŽS). Žan je v konkurenci dvaintridesetih tekmovalcev iz vse Slovenije v kategoriji mini tenis osvojil prvo mesto in tako dosegel svoj največji uspeh v sicer kratki tekmovalni karieri. Upamo, da bo ta uspeh spodbuda za nadaljnje treninge in tekme - njemu in ostalim članom teniške šole Pod Skalco.
Žan Žmavc, član Teniškega društva Pod Skalco, na naj višji stopnički (v sredini)!
V četrtek, 22. februarja, smo tudi v OŠ Šmartno pripravili eno od dejavnosti v okviru mednarodnega projekta EUCHIRES - Pasavček; Red je vedno pas pripet.
Obiskali so nas maskota Pasavček, policisti konjeniki, policist s psom in policist Matjaž Birsa, ki nam je povedal nekaj o ravnanju otrok v prometu. Predstavniki Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS pa so nas podučili o vrsti in namestitvi varnostnih sedežev ter pripenjanju otrok.
Namen takih in podobnih skupnih akcij je, da spodbujamo varnost naših otrok v cestnem prometu. Žavedamo se, da je celostna prometna vzgoja, ki jo v šoli samo nadaljujemo in nadgrajujemo, pomembna skozi vse življenje.
Vodja projekta v OŠ Šmartno Zdaj že vemo, kaj je red - da Lučka Drganc obvezno si pripet!
Tudi
najmlajši plavalci uspešno!
10. in 11. februarja so se najmlajši plavalci Plavalnega kluba Kamnik udeležili zimskega državnega prvenstva v Celju. Luka Peterlin, Tim Polanič in Kaja Perčič so se prvič udeležili tekmovanja, Meta Plaznik, Gašper Vrhovnik, Jaka Podjed in Žan Špenko so izboljšali svoje osebne rezultate v vseh disciplinah, Adam Zupan pa je posegel višje. V disciplinah 50 m delfin in 100 m prosto je osvojil drugo mesto v mlajši kategoriji. Čestitamo!
Kljub temu, da so v klubu najmlajši, so predani plavanju, najbolj veseli pa so novega trenerja Matjaža Rakuna, ki jih zna primerno motivirati tako na treningih kot na tekmah.
Košarkarjem Calcita Mavrice je uspel preboj v 2. SKL
Pravijo, da gre v tretje rado. Ta slovenski pregovor so potrdili tudi košarkarji Mavrice. V tretji sezoni igranja v 3- SKL ligi so z odličnimi igrami skozi celotno sezono osvojili prvo mesto in s tem dosegli največji uspeh v kratki zgodovini našega kluba.
na začetku so stvari prijeli v svoje roke, ter z agresivno obrambo prisilili gostujočo ekipo Smlednika k številnim napakam in prišli do visokega vodstva 17:5. Ob koncu četrtine so svoje čare prikazale tudi mične plesalke, tako, da je bilo nekaterim v dvorani še bolj vroče. V drugi četrtini so se gostje nekoliko približali, a na manj kot devet točk zaostanka jim ni uspelo. Prvi polčas se je končal z rezultatom 51:31 za domače. Ob polčasu so se z meti iz sredine igrišča za nagrado hišni kino pomerili tudi nekateri gledalci, a
Potem, ko so igralci CALCITA MAVRICE v predzadnjem krogu gostovali v Pivki in jo premagali v nabito polni dvorani z rezultatom 77:87, je bilo jasno, da je najtežji del sezone za nami. V zadnjem krogu doma je bilo potrebno le še Potrditi odlično sezono in naslov prvaka je bil tu.
Vendar pa se tudi konkurenti niso kar tako predali. Ekipa Pingvinov iz Šmartnega je že v sredini tedna premagala sv°je nasprotnike in upala, da igralcem CALCITA MAVRICE spodrsne na zadnji stopnički. A to_se ni zgodilo.
, Minulo soboto, -3.3.2007, je bil v Kamniku pravi košarkarski večer.
Nabito polna dvorana, pr-yič tudi z zelo glasno navijaško skupino, je dala domačim fantom še dodatnih moči. Že
jim tokrat sreča ni bila naklonjena. Več so jo imeli tisti, katerih izžrebana vstopnica jim je prinesla lepe nagrade našega zvestega sponzorja Mediadom.
Košarkarji CALCITA MAVRICE so tudi v drugem polčasu nadaljevali z odlično igro in pokal za prvaka je bil vedno bolj v domačih rokah. Trener Ivačič je odlično vodil tekmo in jo z menjavami pripeljal do gladke zmage z rezultatom 87:73.
Pri domačih sta se najbolj izkazala kapetan Grega Kajnih in prvi center lige Franci Hočevar, ki sta dosegla vsak po 18 točk. Pohvaliti pa vsekakor velja celotno ekipo, ki je v tej sezoni dihala kot eden.
Veliko slavje se je pričelo,
ko je tehnični delegat KZS podelil kapetanu CALCITA MAVRICE zasluženo osvojen pokal za prvaka 3- SKL.
Na koncu samo še obvestilo, da boste vedeli, če v Kamniku srečate mladeniča srednjih let, ki se veselo nasmiha - to je naš predsednik kluba Zdravko Balantič, ki so mu igralci po koncu tekme obrili njegove šarmantne brke.
ROBERT PROSEN
Iz tabora OK Kamnik
Članska ekipa Calcit Kamnik v četrtfinalu državnega prvenstva
Prva članska ekipa Calcit Kamnik si je z odličnimi nastopi v tretjem delu državnega prvenstva zagotovila nastop v četrtfinalu. V tretjem rednem delu tekmovanja je zasedla peto mesto na lestvici. To pa pomeni, da se bo v četrt finalu pomerila z ekipo Prevent gradnje IGM iz Maribora. Prvo tekmo bodo 17. marca odigrali v Mariboru, drugo pa 24. marca doma v Kamniku, eventualno tretjo pa spet v Mariboru. V polfinale se bo uvrstila ekipa, ki bo dvakrat zmagala. Glede na to, da so Kamničani v prvem delu zabeležili tri zmage, v drugem štiri ter v tretjem pet lahko sklepamo, da je to posledica rastoče forme nekaterih igralcev, kar je dobra novica za nadaljnje tekmovanje. Seveda pa se na drugi strani borijo s poškodbami. Upajmo, da bodo naši igralci na naslednjih
DEKLETOM BROLINE KAMNIKA NI USPELO
tekmah brez poškodb in v najboljši formi.
Tudi druga članska ekipa na dobri poti
Druga članska ekipa je v drugem delu tekmovanja izgubila eno samo tekmo in še vedno ostaja na drugem mestu 3. državne odbojkarske lige.
Kadeti v igri za naslov državnih prvakov
Odlično pa so tekmovanje v A ligi vzhod zaključili kadeti. Na turnirju v Mariboru so premagali ekipi Maribora in Šoštanja ter si s tem zagotovili nastop na finalnem turnirju najboljših štirih ekip, kjer se bodo potegovali za naslov državnih prvakov.
J-
Kamniške odbojkarice so prej, kot so pričakovale, zaključile z letošnjo sezono. Kljub temu, da so dosegle tri zmage več kot v krstni sezoni v prvi ligi, pa to ni zadostovalo za obstanek v najvišji ligi. Kamničanke si bodo še kako zapomnile drugi del letošnjega prvenstva, ko so osvojile le eno točko doma proti Benediktu in izgubile celo v gosteh pri Jesenicah. V prvem delu so dosegle tri zmage proti neposrednim tekmicam (Jesenice, Izola, Šentvid), prav tako pa so v tretjem delu premagale ekipi Jesenic in Šentvida. Na žalost pa se je za odločilno tekmo v tretjem delu pokazala tekma doma proti Izoli, ki so jo nepričakovano izgubile. Sedaj nič ne pomagajo pohvale kamniški ekipi za dobre predstave na večini tekem in predvsem začudenje poznavalcev odbojke, ki ne morejo verjeti, da so Kamničanke izpadle. Dejstvo pa je, da so imele Kamničanke obilo smole s poškodbami in da sta konstantno dobro igro prikazali le Vodebova in Strel Kosmačeva, ostale pa so v igri preveč nihale.
V zadnjih dveh tekmah so Kamničanke sicer upale, da bodo lahko premagale Koper ali Benedikt, a so na žalost proti obema ekipama uspele sestaviti le po en dober set, bližje presenečenja pa so bile celo v Kopru, ko so vodile v drugem setu celo z 18:11. Prav tako so imele priložnost potek igre spremeniti v Kamniku proti Benediktu, a so jo zapravile s svojimi napakami.
Prav tako pa so jim igralke iz Benedikta odčitale pravo lekcijo, kako se za vsako točko bori do konca in to kljub temu, da jim ta zmaga ni prinašala prav ničesar.
Kamničankam sedaj ostaja le še upanje, da bodo kot deveta ekipa dobile priložnost ob
Andreja Vodeb je bila v letošnji sezoni prava okrepitev Kamni-čank. Konstantno je prikazovala dobro igro.
morebitni odpovedi kakšne od ekip in bodo tako lahko nadaljevale z načrti, ki jih je imel klub za naslednjo sezono, ko so načrtovali korenito spremembo ekipe in boj za najvišja mesta v ligi. Pa tudi izpad iz prve lige ni katastrofa, le nadaljevati je potrebno po začrtani poti in sadovi dela se bodo lahko kmalu zopet obrestovali.
Cicol.
LOKOSTRELCI ODLIČNI
Lokostrelski klub Šenčur in Lokostrelska zveza Slovenije sta 3. in 4. marca v Šenčurju organizirala Državno dvoransko
K. (3 C ij}1, V i.V( lvi.Vf.OJi (AT,
v Letos je minilo že šest let, odkar se je tragi-Cn° ponesrečil uspešen hokejist in športnik “asploh Matija Kotnik - Koci. Bil je član HK Vfhpolje, nekaj časa pa je igral tudi za HK Pre-v°ie iz Lukovice.
V soboto, 17. februarja, se je njemu v spomin v Lukovici že šestič zapored odvijal Kocijev Plejnorial, na katerem so se ekipe pomerile v *>okeju na rolerjih. Na memorialu je sodelovalo vseh devet ekip, ki nastopajo v zimski hokejski “Si v Lukovici. Za ekipe, ki Matija niso poznale, t0 n> tako velik dogodek, za ekipi HK Vrhpolje
lokostrelsko prvenstvo skupaj z olimpijskim krogom tako za posameznike kot tudi za ekipe iz posameznih slovenskih lokostrelskih klubov.
Sobotno tekmovalno ozračje je bilo za kamniški klub zelo do-
DERŠEK MATEJ 7. mesto, člani
-	olimpijski lok,
KOMOČAR JAKA 4. mesto, kadeti - olimpijski lok, RAJH GREGOR 6. mesto, kadeti
-	olimpijski lok, ANDREJKA BORIS 6. mesto člani - goli lok,
Rajh Gregor in Štrajhar Klemen
GOLI LOK:
Kamnik 1 : Kosec Miha, An-drejka Boris, Močnik Dušan
Med posamezniki je velik uspeh dosegel kadet Kolenko Luka, ki si je z odličnim streljanjem priboril 3. mesto v izredno močni članski konkurenci.
in HK Prevoje pa so to posebni trenutki, saj se ob tem zavedata, kaj sta z njim izgubili.
Ekipe so igrale turnirski sistem. V polfinalu sta se pomerili ekipi Vrhpolj in Prevoj. Ekipa Prevoj je bila v tem dvoboju močnejša in je na koncu osvojila 1. mesto. Ekipa HK Vrhpolje je osvojila 3- mesto, s katerim smo bili zadovoljni, vsi pa smo bili mnenja, da bi bila naša uvrstitev ob prisotnosti Matije še boljša. Na podelitvi je pokale najboljšim podelil Matijev nečak Primož, ki tudi že odlično igra za HK Vrhpolje.
TINE KROPIVŠEK
»Hokejisti NK Vrhpolje: z leve zgoraj: Kostanšek Dejan, Brecel Andrej, Končan Jure, Hribar Tomaž, Kropivsek Tine, Volkar Miha
podaj: Kotnik Primož, Erdani Uroš, Baloh Marko, Grad Anže, Novak Matej, lanjkata Drolc Boris in Pungertar Matej.
Drugo mesto kamniške mlade ekipe v članskiekipni konkurenci z olimpijski lokom na Državnem dvoranskem lokostrelskem prvenstvu v sestavi; Klemen Štrajhar, Luka Kolenko, Gregor Rajh.
bro, saj so se prvenstva udeležili vsi najboljši kamniški lokostrelci in lokostrelke v upanju na dobre rezultate. V zelo številni in močni konkurenci je bil kamniški izkupiček odličen, saj so naši lokostrelci in lokostrelke dosegli naslednje rezultate: KOLENKO LUKA 1. mesto, kadeti- olimpijski lok, ŠTRAJHAR KLEMEN 1. mesto, dečki - olimpijski lok, PESTOTNIK JAKOB JAKA 1. mesto, mlajši dečki - sestavljeni lok, VERBIČ DARJA 2. mesto, članice - olimpijski lok, ANDREJKA MATEJA 3. mesto, članice - olimpijski lok, KOSEC MIHA 3. mesto, člani- goli lok, VERBIČ ROK 5. mesto, člani - olimpijski lok, FI-
MOČN1K DUŠAN 4. mesto člani - goli lok.
V sobotnem seštevku je bila kamniška mlajša ekipa v postavi Kolenko Luka, Rajh Gregor in Štrajhar Klemen najboljša ekipa med kadeti - prejeli so zlato medaljo, kar predstavlja za kamniški klub zelo velik uspeh.
Tekmovanje se je nadaljevalo v nedeljo v absolutni konkurenci posameznikov in ekip, ki so jih sestavljali po trije lokostrelci. Kamniški klub so zastopale tri ekipe, ki so bile sestavljene iz naslednjih lokostrelcev: OLIMPIJSKI LOK:
Kamnik 1.: Andrejka Mateja, Fideršek Matej in Verbič Rok Kamnik.2. : Kolenko Luka,
V konkurenci ekip v kategoriji goli lok so naši trije člani zasedli prav tako odlično 3- mesto.
Za piko na i pa si je mlada kamniška druga ekipa z olimpijskim lokom po razburljivem tekmovanju na izpadanje, v katerem je gladko pometla z izkušenimi starejšimi ekipami, priborila 2. mesto. V finalu je klonila le proti ekipi domačinov iz Šenčurja.
Vsi ti rezultati so odraz trdega dela, odrekanja in prizadevanja vseh kamniških lokostrelk in lokostrelcev, strokovnega vodstva in drugih posameznikov v kamniškem lokostrelskem klubu.
VSE V ZLATO!!
IKK
4. SPOMINSKI POTOP V ORGANIZACIJI PK NOVA SUB KAMNIK
Potapljaški klub NOVA SUB Kamnik je letos organiziral že četrti, tradicionalni spominski potop v spomin na prezgodaj preminulo članico kluba Jano Bogataj.
V nedeljo, 4. februarja, je bil cilj potapljačev sončni Piran. Tako 'mokri' kot 'suhi' potapljači, pa tudi kar številno občinstvo, smo se ob 10.30 uri zbrali na Punti pred potapljaškim centrom S-net-Norik. Lepo vreme je privabilo precejšnje število udeležencev, za potop pa se je odločilo 15 potapljačev.
Po kratkem nagovoru novopečenega predsednika kluba Saša Dolinška smo se z minutnim molkom poklonili spominu na Jano Bogataj.
Temperatura zraka je bila kljub hladnemu vetru že kar
vode pa je bilo dovolj le za tiste, ki so iz vode prišli med prvimi. Kljub temu so bili ob koncu potopa vsi sodelujoči, vključno z opazovalci, zadovoljni, saj je toplo vreme kmalu ogrelo še tako premražene kosti, sonce pa je kar vabilo k nadaljevanju prijetnega druženja in potepanja po obali.
13. marca bomo v dvorani nad Kavarno Veronika v centru Kamnika predpremierno predstavili 51-minutni dokumentarni film Toneta Stojka z naslovom 'Želim biti delfin'. Ta biografski film pripoveduje o športni poti Irene
Sandi Avguštin (levo) in predsednik PK NOVA SUB Kamnik Saš Dolinšek (desno). Med potopom so potapljači na dno simbolično položili šopek vrtnic in s tem zaokrožili spomin na Jano Bogataj.
spomladanskih 12°C, voda pa je imela toplih 11 °C. Potop je trajal med 30 in 40 minutami, globina pa je bila primerna piranski Punti in ni zahtevala daljših de-kompresijskih postankov. Med potopom so potapljači na dno simbolično položili šopek vrtnic in s tem zaokrožili spomin na Jano.
Po potopu so predvsem 'mokri' potapljači izkusili 'radosti' zgodnje sezone potapljanja, saj je v potapljaškem centru zmanjkalo tople vode. Sončno vreme je namreč privabilo številne potapljače iz vse Slovenije, tople
Avbelj, trinajstkratne svetovne prvakinje v padalstvu, obenem pa tudi odlične potapljačice, članice kluba NOVA SUB Kamnik. Na prireditvi bosta prisotna tudi glavna 'krivca' za nastanek filma, oba člana NOVA SUB Kamnik, in lahko ju boste vprašali karkoli v povezavi s filmom, padalstvom, potapljanjem ali pa s stilom življenja, ki sta ga izbrala.
Prisrčno vabljeni na ta neponovljiv dogodek, s katerim bomo obenem obeležili tudi peto obletnico ustanovitve potapljaškega kluba NOVA SUB Kamnik.
SIMONA MARIČ
PLANINSKI KOTIČEK
OBČNI ZBOR PD KAMNIK
Planinsko društvo Kamnik spada nedvomno med najboljša planinska društva v Sloveniji, njegovi alpinisti pa sodijo v sam svetovni alpinistični vrh. Poleg resnično kvalitetne alpinistične dejavnosti je razvita tudi športno-plezalska dejavnost. V poletnem času oskrbuje dve planinski koči, več kilometrov planinskih poti, v povprečju organizira vsak teden izlet, posebno pozornost posveča varstvu narave, velika skrb pa je posvečena tudi mladim, posebej tistim, ki delujejo v planinskih sekcijah v osnovnih šolah. Če koga zanima kaj več o delu planinskega društva v preteklem letu in načrtih za letošnje leto, naj se udeleži občnega zbora v petek, 23. marca, ob 18. uri v dvorani nad kavarno Veronika z nastopom Kolednikov in Predic.
POSTAJA GRS KAMNIK DOBILA DEFIBRILATOR
V zadnjih letih je v gorah vedno več nesreč zaradi nenadnega zastoja srca. V takih primerih je poleg osnovne prve pomoči oživljanja najbolj učinkovit ustrezen defibrilator. Zato je tudi postaja GRS Kamnik dobila konec februarja v uporabo avtomatski zunanji defibrilator »LIFEPAK 500«. Da bi reševalci to pripravo znali kvalitetno uporabljati, je bilo 1. marca pod vodstvom zdravnice Ane Mavko izvedeno usposabljanje, ki se ga je udeležilo 17 članov postaje GRS Kamnik.	Bojč
Dr. Ana Mavko razlaga uporabo defibrilatorja, ki rešuje življenja ob nenadnem zastoju srca, ki tudi v gorah botruje nesrečam.
Ob občinskem prazniku Kamniško prvenstvo v pospešenem šahu
V	februarju je imelo Šahovsko društvo Kamnik redni letni članski sestanek. Na dnevnem redu je bilo poročilo za leto 2006 in sprejem plana dela za leto 2007 ter razglasitev rezultatov in podelitev pokalov in priznanj udeležencem šahovskih turnirjev SDK v letu 2006. Prvim desetim so bila podeljena priznanja. Prvi trije pa so poleg priznanj dobili še lepe pokale.
Lestvica prvih desetih: 1. mesto SITAR Srečo, 2. mesto GRČAR Janez, 3- mesto AJTNIK Marjan, 4.-5. mesto VESKOVIČ Demal in PANJAN Gregor, 6. mesto ERAZEM Franc, 7. mesto KOŠIR Pavla, 8. mesto OGRINEC Marjan, 9. mesto BAŠ Moj mir in 10. mesto PLESTENJAK Jernej.
V	počastitev občinskega praznika pa vabimo občane Kam-
nika na Kamniško prvenstvo v pospešenem šahu (5 minut na igralca), ki bo v ponedeljek, 26. marca, v prostorih SDK na Kolodvorski 5 v Kamniku.	MOJMIR BAŠ
Kamniški šahisti - z leve proti desni stojijp:BERGANT Marjan, PLESTENJAK Jernej, KOŠIR Pavla, VESKOVIČ Demal, BAS Mojmir, AJTNIK Marjan; sedijo: GRČAR Janez, SITAR Srečo, ERAZEM Franc
IZ KRONIKE POLICIJSKE POSTAJE KAMNIK
v času od 14.1.2007 do 14.2.2007
V znamenju številnih vlomov in zasegov sumljivih snovi (drog)
Je bila v foliji prepovedana droga?
Policisti so 14. januarja pri redni kontroli ustavili vozilo in v postopku z voznikom ugotovili, da poseduje dva zavitka alu folije z neznano snovjo, za katero se sumi, da gre za prepovedano drogo. Snov mu je bila proti potrdilu zasežena in poslana v analizo. Zaradi kršitve sledi hitri postopek pri prekrškovnem organu.
Odpeljali traktorski priključek in Volvo
Preko noči na 15. januar je prišlo do tatvine tatvina traktorskega priključka v Motniku. Materialna škoda znaša 900 EUR. Kriminalisti bodo preko zbranih obvestil zoper storilca podali kazensko ovadbo na sodišče.
Naslednjo noč pa so tatovi iz Mekinj odpeljali avto znamke Volvo. Materialna škoda znaša 15000 EUR.
Nesreča zaradi neprilagojene hitrosti
Na Glavarjevi cesti v Komendi se je 17. januarja zgodila prometna nesreča. Policisti so ugotovili, da sta bila v nesreči udeležena dva voznika osebnih avtomobilov. Nesrečo je povzročila voznica osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti. Poleg materialne škode ob povzročiteljico doletel še obdolžilni predlog pri sodišču.
Razbijali stekla
Preko noči 21.1. 2007 je neznani storilec na OŠ Frana Albrehta v Kamniku razbil več stekel na oknih in s tem šoli povzročil za 1.000 evrov škode.
Noč pozneje so policisti prejeli obvestilo, da dva mlajša moška hodita po Šutni v Kamniku in razbijata okna. Pri pregledu okolice sta bila prijeta oba osumljenca, ki so ju policisti privedli na policijsko postajo. Pri prijetju so policisti uporabili fizično silo. Enemu od storilcev so policisti proti potrdilu zasegli orožje - kovinski bokser. Zoper storilca sledi kazenska ovadba in hitri postopek pri prekrškovnem organu.
Vlomilci na delu
Preko noči 20. januarja je bilo vlomljeno v parkiran osebni avtomobil na Steletovi ulici. Neznanec je v notranjost prišel z razbijanjem zadnjega trikotnega okenca in s seboj odnesel zračno blazino v vrednosti 1000 EUR
Preko noči 23- januarja pa so se tatovi lotili lokala Sodček. Odnesli so denar innekaj pijače, skupaj v vrednosti 500 evrov.
Vlomilci pa se 24. januarja niso ustrašili niti stanovanjske hiše na Sadarjevi ulici. Na vzvod so odprli okno v pritličju. Iz notranjosti, od koder je vlomilca ali vlomilce pregnal alarm, niso uspeli odnesti prav ničesar.
Dve noči pozneje je bilo vlomljeno v vikend na Ravnah pri Šmartnem. Vlomilec se je obogatil za stensko uro, vredno sto evrov.
30. januarja pa so vlomilci obiskali lokal Gužva in s seboj odnesli denarnico s 600 evri.
Zasegli posušeno rastlino
Policisti so 27. januarja pri kontroli posamezniku zasegli neznano posušeno rastlino in dve steklenički z neznano tekočino, za katero se sumi, da gre za prepovedano drogo. Snov je bila poslana v analizo. Zaradi kršitve sledi hitri postopek pri prekrškovnem organu.
Med zabavo ob torbico
Preko noči 28. januarja je bila v domu Kulture v Kamniku, kjer je potekala zabava odtujena ženska torbica z vsebino. Materialna škoda znaša 200 Evrov.
Zasegli neznano snov
Policisti so pri kontroli terena na območju Drnovega 2. februarja kršitelju proti potrdilu zasegli neznano rjavo zeleno snov, za katero se sumi, da gre za prepovedano drogo. Snov je bila zavarovana in poslana v analizo. Zoper kršitelja sledi hitri postopek pred prekrškovnim organom.
Nezakonito prebival v Sloveniji
Policisti so 3. februarja pri kontroli prometa ustavili voznika in ugotovili, da pri sebi ni imel dokumentov. Pri preverjanju so ugotovili, da gre za tujca, ki je nezakonito prebival na območju Slovenije in opravljal delo. na črno. Zoper tujca je bila izrečena globa, nastanili pa so ga v Center za tujce v Postojni. Zoper njegovega delodajalca sledi predlog pristojni inšpekcijski službi.
Neznanec se je založil s cigaretami
6. februarja je bilo vlomljeno v trgovino Tuš v Zgornjih Stranjah. Storilec je v izložbeno steklo vrgel večji kamen in tako prišel v notranjost. Iz notranjosti je bilo odtujeno več vrst cigaret. Materialna škoda znaša 2500 Eur. Po zbranih obvestilih je bilo ugotovljeno, da se je neznani storilec s kraja odpeljal z osebnim avtomobilom znamke VW Golf IV, črne barve. Vse morebitne priče nolicisti naprošajo, da jim v zvezi s tem dogodkom posredujete informacije na tel, št. PP Kamnik 01/830-31-80.113 ali anonimni telefon 080-1200.
Tatovi tudi na Veliki planini
Preko noči 8. februarja je bilo vlomljeno v kočo na Veliki planini. Neznani storilec je s silo telesa, skozi vhodna vrata, vlomil v planinsko
MALI OGLASI
INŠTRUIRAM matematiko in fizi-ko. Tel.: 723-81-57,041/322-571.
INŠTRUKCIJE angleščine in matematike za osnovno in srednje šole. Prva informativna ura brezplačna. Tel.: 031/712-478.
Domžal« Masljeva 11,1230 Domžale,
riiylAV<tel.01 724 16 se
«91 n Ha,m ljubljanska c. 21A (TPC Duplica)
tel. 01 631 17 96
www.simax-slo.com
PRTLJAŽNIKI
AMTODEU - AVTOMEHANIKA VUUKANIZBR8TVO
NA ZALOGI PNEVMATIKE
BGSH
kočo. Iz koče je odtujil dve naglavni svetilki, dva daljnogleda, igralno konzolo Nintendo in 10 igralnih kaset, zračno puško ČZ, plezalno vrv, nekaj čokolade in 10 baterijskih vložkov. Materialna škoda znaša okoli 200 EUR.
Vozil brez vozniškega dovoljenja in povzročil nesrečo
V dopoldanskem času 9. februarja se je na lokalni cesti na Gmajnici zgodila prometna nesreča. Policisti so ugotovili, da je voznik osebnega avtomobila, ki pa je brez vozniškega dovoljenja, vozil po lokalni cesti iz smeri Križa in zaradi neprilagojene hitrosti, s prednjim levim delom trčil v levi bočni del nasproti vozečega vozila. Vsi so jo odnesli brez poškodb, nastala je le materialna škoda.
Zamikalo ga je delovno orodje
Preko noči 12. februarja je bilo vlomljeno v podjetje Belinka Ke-mostik d.o.o. na Molkovi poti v
Mekinjah. Neznani storilec je v no tranjost prišel tako, da je odstranil okno , vstopil v objekt in iz njega odtujil delovno orodje, s tem pa podjetje oškodoval za 1500 EUR.
Vnele so se saje v dimniku
Policisti in gasilci so bili 14. februarja poslani v Znojile, kjer je prišlo do požara na stanovanjski hiši. Na kraju je bilo ugotovljeno, da so se vnele saje v dimniku. Požar so gasilci takoj pogasili, zato ni znatne materialne škode.
Prijeli vlomilce avtomobilov
15. februarja so bili policisti zgodaj zjutraj obveščeni, da je bilo vlomljeno v več vozil na območju Šmartnega in Laz v Tuhinju. Z ogledom kraja je bilo ugotovljeno, da je bilo vlomljeno v šest osebnih avtomobilov, iz katerih so trije storilci odtujili avtoradie in druge predmete. Na podlagi zbranih obvestil in zavarovanih sledi na kraju so kriminalisti izvedli širšo preiskavo teh dejanj. Z hitro in učinkovito koordinacijo dela so prijeli vse tri storilce vlomov, jim zasegli odtujene avtoradie in zanje odredili pridržanje. Pri vseh vlomilcih je bila izvedena hišna preiskava. Na podlagi zbranih dokazov sledi kazenska ovadba na sodišče.
SAŠA MEJAČ
ČETVEROBOJ ŠAHISTOV
Šah je zelo priljubljena igra, zato smo se člani ŠD Češnjice odločili, da organiziramo šahovsko tekmovanje. Po dogovoru so se turnirja, ki je potekal 19. januarja v gostilni Pod Kozjakom v Zg. Tuhinju, udeležile štiri ekipe v postavi:
•	ZARJA KOVIS KAMNIK (Sušnik Janez, Homar Miro, Pirc Jože),
•	KD TUHINJ (Novak Janez, Berlic Srečo, Novak Franc),
•	ŠD ŠPITALIC-MOTNIK (Cencelj Marko, Svetelj Luka, Jeglič Rajko),
•	ŠD ČEŠNJICE (Berlic Zdravko, Jeglič Franc, Goltnikjože).
Tekmovali smo na treh deskah, po sistemu vsaka ekipa igra z vsako in tako po nekaj zelo dobrih partijah dobili zmagovalca prijateljskega turnirja. Prvo mesto je dosegla ekipa ŠD Špitalič-Motnik, drugo mesto ekipa Zarje Kovis Kamnik, tretje ŠD Češnjice in četrto KD Tuhinj.
Po končanem turnirju je sledila razglasitev in manjša pogostitev v sponzorstvu izzivalca SD Češnjice. Naj se zahvalim vsem sodelujočim in gospe Olgi Hribar iz gostilne Pod Kozjakom za prostor in izredno postrežbo.	, v
ŠD Češnjice RAJKO JEGLIČ
RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE
za fizične in pravne osebe
Jtfl | BO-F d.o.o. Kamnik, Zikova ul. 4 tel.: 01/831-45-15, 031/305-451
PRVI MESEC BREZPLAČNO!
Telefon:
RAČUNALNIKI
nadgradnje - internet - instalacije kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli - odstranjevanje virusov
Prodaja na obroke
TECH d.o.o.,
Ljubljanska c. 21e: KAMNIK (v obrtni coni Duplica)
www.tech.si
MATIČNI PODATKI -JANUAR, FEBRUAR 2007
SMRTI VTANTTARTTT:
-	ZLATNAR FRANČIŠEK, Bistričica 23, star 76 let
-	OSOLNIK FRANČIŠEK, Suhadole 6ID, star 74 let
-	BLAŽIČ MARIJA, roj. Bohm, Ljubljana, Gornji Rudnik IV 2, stara 80 let
-	KOSIRNIK MOJCA, Kamnik, Parmova ul. 5 c, stara 47 let
-	ROMŠAK JOŽEF, Podlom 4, star, 83 let
-URŠIČ JOŽEF, Zagorica nad Kamnikom 13, star 53 let
-	DOBOVŠEK FRANC, Podstudenec 2, star 79 let
-	MALI ANGELA, roj. Resnik, Bela Peč 2, stara 86 let
-	ZUPANC DUŠAN, Kamnik, Parmova ul. 13, star 48 let
-	GARAJ JOSIP, Domžale, Župančičeva ul. 7, star 40 let
-	ČAMERNIK FELIKS, Moste 80 d, star 89 let
-	ČEHIČ HASAGA, Radomlje, Šlandrova ul. 7, star, 65 let
-	KRALJ ALOJZIJA, Križ 34, stara 85 let
-	SLAVKOVIČ MIRKO, Kamnik, Zikova ul. 6, star 56 let
SMRTI V FEBRUARTU:
-	REPIČ BRANIMIR, Velika Lasna 23, upok, star 79 let
-	ŠTUPAR DRAGOTIN, Kamnik, Kovinarska c. 10A, upok., star 78 let
-	LIČINA ENIS, Kamnik, Jakopičeva ul. 28, star 27 let
-	GJURIN IVAN, Kamnik, Šutna 56, star 80 let
-	HRIBAR ALOJZIJA, roj. Grošelj, Golice 10, stara 73 let
-	OMAHNA ANTONIJA, roj. Dobovšek, Godič 2, upok., stara 82 let -JERMAN EMIL, Šmarca, Kamniška c. 35, star 81 let
POROKE V FEBRUARTU:
JUTERŠEK TOMAŽ, Ljubljana, Martinova pot 13, star 42 let in JOVAN ANJA, Domžale, Potočnikova ul. 4, stara 29 let HUDEJ STANISLAV, Ljubno, Ter 34, star 42 let in VARGAS MENDOZA VIANNEV KARINA, Peru, Puno
ZAPOSLIMO SERVISERJA LAHKE GRADBENE MEHANIZACIJE
IGOR JAGODIC d.o.o., Kamniška cesta 14,1217 Vodice,
GSM: 041/628-081.
KRISTJANU
So stvari, ki so močnejše od časa in daljave.
Človek živi tam, kjer je shranjen v srcih in nič ni tako dragoceno, kot del tebe v nas. Tam zgoraj, visoko gori pa je vse eno.
Vsi tvoji te zelo pogrešamo
Marec 2007
mnumjtmmmmmjtu
TEHNIČNA TRGOVINA jpOtJMfLr
@®i»e#e..............'
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
UGODNI NAKUPI V MARCU!
OD 12.-17. MARCA
1 0% POPUSTA
ZA SUŠILNE STROJE
(popust velja pri plačilu z gotovino)
EL. ORODJE -15%
UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NASI PRODAJALNI
MONTAŽA lili SERVIS OLJNIH GORILCEV
Zdenko Mihorič
Zagorica 12/b, Stahovica
Tel.: 01/8325-278, 041/826-831
ZAPOSLIMO
TESARJA ALI MIZARJA
za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas Delo je v delavnici in na terenu.
Tel.: 031/652-889
Skodlarstvo Koželj Bojan s.p., Stahovica 29 a
•7A CtETBJkTA
: :
ZOBOZDRAVSTVENA

Potočnikova 15, Domžale




m	1 /iVTwm I m* zm
* 1 ^ w
nont>tlt>1it»k vrt>Ha četrtek poneaeijeK, sreaa, cecneti mo mo
torek netek 9*-12®
tUictt, J/ClcA ”	**

KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na telefonsko številko
01/56-55-120.
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
ZAHVALA
V 79. letu nas je po kratki in hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, pradedek in stric
DRAGO ŠTUPAR
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom, podjetju Titan (servis, H. oddelek 2), OŠ Marije Vere, pevcem Krt, gospodu župniku ter dr. Miri Ažman za nesebično pomoč, darovano cvetje in sveče, denarno pomoč, za izraze sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Še enkrat hvala vsem!
Vsi njegovi
Kamnik, februar 2007
ZAHVALA
Vsem, ki ste nam štab ob strani ob izgubi naše drage babice, prababice in tašče
MARIJE NOVAK
(7.12.1920-20. 2. 2007)
Župančičeva 3, Kamnik
se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti.
Vnuk Vasja Novak z ženo Darjo, pravnukinji Špela in Teja in snaha Štefka
Volčji Potok, Kamnik, februar 2007
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
V SPOMIN
20. marca mineva eno leto, odkar nas je mnogo, mnogo prezgodaj zapustil mož, očka, tast in dedi
SPASOJE D JURIČ
iz Kamnika
Hvala vsem, ki prinašate cvetje, prižigate svečke in se ga spominjate.
Vsi njegovi Marec 2007
Po meni bo ostalo moje delo.
C. J.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je končal
CIRIL JAŠOVEC
mizarski mojster iz Šmarce
Hvala vsem, ki ste mu podarili svoj čas, mu izkazali spoštovanje in se še zadnjič od njega tiho poslovili, posebej pa zahvala šmarskemu cerkvenemu pevskemu zboru in solistu Andreju Ropasu, članom vojaške godbe, šmarskim gasilcem, g. Andreju Vrbaniču in župniku g. Gerčarju.
Celo življenje si trdo delal, prišel je čas, da si odpočiješ!
Žalujoči: žena Olga, hčere Jolanda, Cirila in Adrijana z družinami ter sestra Slavka z družino.
ZAHVALA
Ob smrti našega moža in očija
EMILA
NAVINŠKA
profesorja slavistike v pokoju
smo iskreno hvaležni za številna ustna in pisna sožalja, za udeležbo na pogrebu na Plečnikovih Žalah v Ljubljani, za prelepo cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo kamniškemu gospodu župniku Tonetu Dularju za vodenje pogreba in mašo zadušnico, društvu Sožitje in Društvu upokojencev iz Kamnika. Vaše sočutje nas tolaži ob bridki izgubi.
Žena Slavica, sinova Matevž in Tomaž z družino ter ostalo sorodstvo
Januar 2007
Februar 2007
Minile zate vse so bolečine, zaprla lepe svoje si oči, a v srcih naših bol ne mine, in solza nikdar se ne posuši.
ZAHVALA
V 83. letu življenja nas je po dolgotrajni bolezni zapustila naša draga mama, sestra in teta
ANTONIJA OMAHNA
iz Godiča 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, vso nesebično pomoč, podarjeno cvetje, sveče in za maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala dr. Logarjevi in patronažni sestri Katarini za vso skrb med njeno boleznijo. Posebna zahvala g. župnikoma Matiji Selanu in Andreju Povšku ter patru Andreju Benda, za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi praporščaku, cerkvenim pevcem in trobentaču za zaigrano poslovilno melodijo. Vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Jožko, sestra Marija ter ostalo sorodstvo
Februar 2007
H0RMANN
garažna in industrijska vrata
r

-» 2375 x 2000 -12375 x 2125 -4 2500 x 2000 -l 2500 x 2125
	
čet. 15. 3.	Motnik, Špitalič, Pšajnovica
pon. 19. 3.	Tuhinj
čet. 22. 3.	Šmartno
pon. 26. 3.	Srednja vas, Sela
čet. 29. 3.	Črna
pon. 2. 4.	Kamniška Bistrica
čet. 5. 4.	Godič
čet. 12. 4.	Nevlje
pon. 16. 4.	Mekinje
čet. 19. 4.	Tunjice
pon. 23. 4.	Podgorje, Volčji Potok
čet. 26. 4.	Vranja peč
pon. 7. 5.	Šmarca
čet. 10. 5.	Novi trg
pon. 14. 5.	Perovo
čet. 17. 5.	Center
pon. 21. 5.	Zaprice
čet. 24. 5.	Duplica
ODVOZ fncnvum
ODPADKOV	S-PUBUCUS
- POMLAD 2007	h«™™™™™
Krajane naprošamo, da pripravijo odpadni kosovni material
na dan odvoza pred svojimi zgradbami do 6. ure zjutraj. V
okviru akcije bomo zbirali tudi odslužene avtomobilske gume, ki jih odložite na zbirnih mestih kot ostale kosovne odpadke. Odlagajte sortirano!
Avtomobilskih delov in gradbenega materiala ne bomo pobirali, temveč bomo odvažali le kosovne odpadke, ki so nastali v gospodinjstvih: bela tehnika, pohištvo, žimnice, peči, kolesa, hišno opremo - umivalnike, školjke, kadi, ipd.
Kosovne odpadke lahko pripeljete tudi v Zbirni center Suhadole.
Delovni čas:
od 01.10. do 30. 04.	od 6.00 do 16.00
od 01. 05. do 30. 09.	od 6.00 do 18.00
Za dodatne informacije glede akcije zbiranja kosovnih odpadkov lahko pokličete v OC Kamnik, na tel.: 01/723-82-42.
že za 838 € (200.818,32 sm
Cn tratam gmiina vtae EPU (vata** Mi tete. Mode*«, motov mortaic H M *OW
Pooblaščeni zastopnik:
RADOX
podjetje za trgovnc, storitve el -nženring
RAZSTAVNI SALON
Cesta tafcee IG. 1230Oomiste
cel 01/728 88 A faks 01/722 88 72
gsm 011/602 860
e-pcčta rieOnadouz. v*werackM!
Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888
vam nudi po ugodnih cenah:
SPOMLADANSKI PROGRAM - vse vrste PVC KORIT IN LONČKOV ZA ROŽE, zemljo za presajanje, PVC zalivalke, razne cevi in priključke za vodo, vrtno orodje in orodje za obrezovanje sadnega drevja, lesene lestve ... ban/e, lake, gašeno apno, pipe Armal, posodo, porcelan, vse vrste gospodinjskih aparatov, sušilce za perilo, likalne mize,
PVC MIZE IN STOLI za vrt in balkon,
KOLESA in še in še... tudi sukanci, šivanke, elastike
Velika izbira aranžiranih daril.
Odprto: od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure!
AKCIJA!
Vsi PVC prti, še posebej s čipko, zelo ugodno!

VOLVO
-
SUMMIT AVTO d.o.o., Fiajšmanova 3, Ljubljana, tel. 01 / 25 25 125
Volvo, for ife
Zajcica na gugalnici cca 50 cm višine
19,88 eur
4.764,04 sit
Zajček z jajčki cca 50 cm višine
15,36 eurjg
3.680,87 sit
Vse to
in se vec
za prihajajoče
praznike v prodajnem centru
-r SAM JARŠE
s aimagi
■ K;
-ŠT-' •-
Mb	»sp?
Lonček dekorativni
Lanterna
7,55 eur
Kanglica s čebelico
3,08 eur
1,67 eur
SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje
PC Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 35, faks: 01/ 729 88 32
www.sam.si
SOHI Ttopdom
3206 Telios
Analna moč 2000 W, ciklonska kaseta z Ipiltrom, zbiralnik prahu: posoda za prah ggjj vrečka, univerzalne krtače, krtača za Slgodatni nastavki
;na: 141,84 EUR / 33.991 SIT ;k 50 EUR
fevalcu velja ob plačilu s kartico Mercator Pika

Mercator Center Kamnik
vabi s priletnimi dogodki in najboljšo ponudbo
v petek. 9. marca, od 17. do 19. ure:
Koncert z MARJANOM ZGONCEM in otroške delavnice ob dnevu žena in materinskem dnevu
v soboto. 10. marca, od 10. do 12, ure:
Zabavna prireditev S PODOKNIČARJEM in ANSAMBLOM VIHARNIK
v petek. 16. marca, ob 17. uri:
Otroška ustvarjalna delavnica Gosenice iz pisanih kroglic
v soboto. 17. marca, od 11. do 12,30:
Zabavna prireditev z ansamblom Resonanca
v petek. 23. marca, ob 17. uri:
Otroška ustvarjalno-glasbena delavnica Mamica je kakor zarja
IPmkmtmm
Hoover
oo
o
5»
Zaboj za shranjevanje EJP"
na kolesih, nizek, dve barvi: oranžen ali zelen
Redna cena: 17,91 EUR / 4.292 SIT Prihranek 7 EUR
Zaboj za shranjevanje
na kolesih, visok, dve barvi: oranžen ali zelen Redna cena: 19,38 EUR / 4.644 Si Prihranek 7 EUR
Cena v označevalcu velja ob plačilu s kartico
UGODNA PONUDBA CVETLIČNIH KORIT IN LONČKOV!! * Cvetlična korita že od 1,19 EUR * lončki že od 0,39 EUR
asm