mt. 36. -r V Gorici, v četrtek tiu6'27. marca 1902« Tečaj XXXII. . xhaiR Irlkrat na teden v Šestih lsdaajlh, in ¦ vsak -J&ek, eetrtek ia soboto, »Jutranje Is- • v» op < 3>, veierno tedanje pa ob 3. uri po- ¦ ¦ i, .•••_ stane z uredniškimi izrednimi prilogami ^lf .Kažipotom" ob novem Ieluvred po poŠti pre- na ali v Gorici na dom poiiljana: . e leto.......13 K 20 h. aligld. 6 60 ' ,i leta ........ 6 , 60 , , . 3-30 r-trt leta.......3 , 40 . . . 1-70 ." osamične številke;stanejo 10 vin. - .-- ... _ . f1*" Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici 11 v G«rici vtGoriški Tiskarni« A. GabrSček vsal od 8. tre zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od .j 12. ure. Na naročila brez doposlane narofihiu? , , ic oziramo. Oglasi In potlaHle« s>* rafiimijo po petit-vrstah, : tiskano i -krat 8 kr., 4-kr;;t 7 kr., 3-krat ti kr; vsaka ^i. Večkrat po pogodbi. — V->Cja {Srka po. Jirpstoru.^ _ lleklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — " t, obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgo-uost. Naročnino In oglase je plačati Jofo (jerlea. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavni. Uredništvo se nahaja v Gosposki xdioi St 7 v fiorioi v I. nadstr, L urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopolndne ter od 1. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravuiJtvo. ¦>e nahaja v Gosposki ulici SL 11. »opisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog urodniStva, naj se-poSiljajo le •ipravuištvu. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse 'eto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «8o5a» in cPrunoreo« se prodajata v Gorioi v to-Ukarni Sohwarz v Šolski ulici in JellerBitz v Stenski ulici; — v Trata y tobakarni Lavrenčift aa trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra dgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gor; (Večerno Izdanje.) Boj klerikalizmu, i. 0} cerkve. Za njim se je oglasil prelat hard, profesor bogoslovja na dunajskem itCilišCu, s svojo senzacijonalno knjigo •lolicizem in XX. stoletje*. 6 Ta Ehrhard je sel dosti dalje kakor H?icher, razkril je, sicer v mili in previdni »ki, različne nedostatke katoliške cerkve resno svaril merodajne kroge, naj krenejo drugo pot, sicer mora katoliška cerkev ^pasti. Sedaj pa se je oglasil še drug r jž ljegov klic po reformi katoliške cerkve je i val k&kor bi bil kdo vrgel bombo med ¦ *vene vladarje. Ta mož je profesor cer-•nega prava na vseučilišču v inomostu, dr. iovik Wahrmund, in je zaveden, veren * svest katoličan. Plamteei njegov klic na ; zoper kulturno sovražnost cerkve, zoper tiCni in verski fanatizem, zoper sleparsko, Ino, ovaduško, lažipatriotično postopanje jitilitckih* strank, je obudil senzacijo v vsi 4 op\ t .* strah in brezmejno jezo med kle- f BOLNIK. (Milici.) I Ali prava, resnična ljubezen ne l/.na nikakih ovir, nikakih zaprek! livka pa se mu je odpovedala le radi ¦bega miru, ha, radi miru v hiši mu Kadala tako grozeu, strašanski udarec. ¦Lin počasi kakor tat se je vtihotapil Tijegov;, misli dvom, ga je li sploh * Jaj resnično in istinito ljubila, ali pa je udala le njegovim sladkim besedam, « so ji prve obljubljale novo mikav-' Še, neznanih še čarov polno živ-i, aje... Kaj pa pomenjajo besede: »Tudi • s je spremenil marsikaj?« Ali je mo-I'.ofie, da se tako vroča, tako iskrena l|iibezen spremeni t dveh ali treh H.^h, in naj bi delovale proti nji vse nekien-s':e sile?! Morda se sama ni zavedala, O-i vse njeno nagnenje do njega ni bila ] rava, pristna ljubezen, ampak le neko tugerirano čuvstvovanje, podobno cvetki, kateri vzame mlado življenje prva sU»na. 1» In vzel je v roke vsa njena pisma. • i hip se je zatopil v one srečne čase, 5 > so mu bila ta rožnata pisma še v \ »ažbo in vspodbudo pri njegovem delu. • udaj pa je minilo vse. Ali niso vse te : ijazne besode, vsi ti presrčui pozdravi, . ti najgorkejši poljubčki le bridka, -a 'ironija ?! iu zazdelo se mu je, da so se vse • mr*ve črke nakrat spremenile v^grde < iudne pošasti. A vse te grde in ostudne .,!¦ 'šasti so pričele plesati pred njego- nii očmi razposajene, divjo plese, ka- >Gor. Tiskarna t A. Gabrščck (odgov, Iv. Meljavec) tiska in «al. rikalci, ki so hiteli s posebno interpelacijo denuitcirati neustrašnega moža v dunajskem parlamentu in klicati policijo ua pomoč. VValtrmundov govor je na vsak naCin zgodovinsko pomembna dogodba, S tako prepričevalno silo še ni bil od katoliške strani ožigosan klerikalizem, celo ne v naši državi. Za nas Slovence je ta govor ravno tako zanimiv, kakor za tirolske Nemce, katerim je btl namenjen. Vse, kar pobijamo mi, ki nas razglašajo kot brezverce in Kristusove sovražnike, to pobija tudi verni katoličan VVuhrmund; vse, kar zahtevamo mi, to zahteva tudi Wahrmund, Povod k tej znameniti Wihrmundovi izjavi je dala slovesnost, ki se je vršila pred nekaj Časa v Briksenu v proslavo 600-Ietnice, kar je po svojem prepričanju popolnoma brezverni papež Bonifacij VIII. izdal bullo tUnam sanct&m*, v kateri je formuliral in uveljavil načelo, da izhaja vsa duhovska in posvetna oblast od papeža, da je papež neomejeni vladar vsega sveta. I/, toga nadela se jo razvil ullramontanisem ali klerikalizem, ki hrepeni po neomejenem »gospodah«; iz tega načela izhajajo tudi vsa posvetna prizadevanja slovenske duhovščine, proti katerim vodimo naš boj, Slovenski boj zoper klerikalizem je boj za osvobojenje naroda slovenskega od duhovniškega gospodstva, boj za osvobojenje iz duševne in poliUCne suznosti. Tudi na reCeni slavnosti v Briksenu se je poslavljalo to načelo in iz tega je nastala konlroverza, v katero je prof. dr. Wahr-mund posegel s svojim znamenitim govorom. Nam se zdi ta govor tako važen, da hočemo iz njega posneti najvažnejše točke. * * Začel je prof. Wahrmund svoja izvajanja s tem, da je konstatiral razpor v katoliški cerkvi; Katolicizem se je razdelilna dve struji, na napredno in na konservativno, kar je neizogibna posledica kulturnega razvoja v zadnjih stoletjih, razvoja, • s katerim katoliška cerkev ni mogla držati koraka. Dunajski bogoslovec prof. Ehrhard je popolnoma pravilno označil sad toga raz- j kor bi se mu rogale, da je nekdaj verjel i mamljivim besedam, ki mu jih je pisalo ! mlado, neizkušeno dekle... :. Ozrl se je po sobi kakor bi hotel poiskati si koga, ki bi imel ž njim vsaj malo usmiljenja, soči!*;a, pa glej, tudi tiste mirne slike po zidu, ki so ga prej : gledale tako prijazno, tako prikupljivo, 1 so postale nakrat grde, ostudne in tudi l one so se smejale in režale njegovi l nesreči... Nikjer sočutja, nikjer prijaznega lica! In vrgel je od sebe vsa rožnata pisma, ki so obsegala toliko lažij, da so se razletela po tleh... Divjal je po sobi kakor bi bil obseden, bil je z glavo ob zid in si ruval lase; njegove boli ni hotelo biti konec, lese bolj mu je razjedala notranjost, le še hujše, so postajale njegove muke. Kaj mu je storiti ? Da bi nehal ljubiti tega zapeljivega, mamečega otroka, tedaj bi si moral iztrgati iz prsi srce! Da bi pa živel brez nje in gledal, kako ljubkuje z drugim — ha, z drugim, ne, z drugim ne, prej bi mu zasadil nož v prsi... Kako dobrodošla bi mu b? Is? sedaj smrt! Stopil je k oknu in st. «: zrl po stopnjicah pod njim, ki so \ \ tako privlačno, tako demonično vab; i, naj si odpočije na njih. Iz tretjeg nadstropja pa do, pritličja je daleč in človek se utrudi, ako nima pod seboj trdne podlage... Že ni čutil več nikakih bolečin, že ni videl ničesar drugega več kakor va- voja: .Končno razbitje soglasja med vero in pametjo, naravo in razodetjem, religijo in kulturo in stvaritev pozitivnega nasprotja med zgodovinskim in cerkvenim krščanstvom ter med verskimi potrebami zapadnih narodov'. To nasprotje čuti vs-k omikani, samostojno misleci katoličan in povsod se hrepeni po sredstvih, da bi se premostilo nesrečno nasprotje med cerkvijo in ed svetom. Sredstvi, ki jih n«svetujejo z napredne strani, se dajo lahko označiti. Vsa merijo na to stran, da bi se cerkev prilagodila duševnemu in kulturnemu stanju sedanje dobe. Te smeri ne zastopajo samo posvetnjaki, ampak ta smer ima za prvoborilce visoko izobražene duhovnike, bogoslovce in vseučiliške profesorje, kakor so: Schell, Pr. Ks. Kraus in omenjeni Ehrhard. (Dalje pride.) Dopisi. 1% Tolmina. — V nedeljo po vočer-nicah je imelo „Siidiarsko društvo* v Tolminu poučni kmetijski shod in razdeiil.v žlahtnih dreves in cepičev. Koristnega shoda se je udeležilo, uvažujoč slabo vreme, še precejšnjo število unetih kmetovalcev od blizu in sosednih županij. Shodu so prisostvovali tudi nckoji gg. uradniki. Predsednik, g. Ig. Kovačie, pozdravi navzoče ter opozori člane na rednejše vplačevanje letninc. Povdarja važnost in korist društva itd. Na to prepusti besedo društvenemu tajniku g. Andr. Vrtovcu, ki pouči navzoče kmetovalce o pravilnem sadeuju in oskrbovanju sadunosnih dreves teroprecep-ljenju slabih vrst, kažoC vse praktično. Lahko umljiv in koristen pouk so kmetovalci z vidnim zanimanjem poslušali ter sklenili po istem se tudi ravnati. Društveni tajnik je izrazil vročo željo, da bi društvo rado razširilo svoj delokrog tudi na trto - oreho - in slivorejo, ako bi imelo dovolj denarnih sredstev. V to svrho, hvaležno se spominjajoč že prijetih podpor, se obrne društvo za podporo na kmet. mi-nisterstvo, deželni zbor, okr. šol. svet in tol. hranilnico. Ker ima društvo blag namen, razvija Živahno delavnost in je že mnogo kori- boče stopnjiee, že se je hotel zavihteti... in zažvižgalo bi bilo po zraku, stopnjiee pa bi bile jokale krvavo solze samega veselja nad svojim plenom, — tedaj pa mu je stopila pred motne, trudne oči podoba njegove drage mamice, ki je j žalostna upirala vanj svoje ljubeče oči, ! kakor bi mu očitala, da je čisto pozabil ' nanjo, ki ga je vendar ljubila najnese- bičneje, najgorkeje, najprisrčneje, iniz- j ginile so stopnjiee, Janko pa je neza- ! vesten padel nazaj v svojo sobo. ' .Kmalu se je Janko prebudil iz ne- J zavesti. Prišlo mu je v spomin, kako ¦t ga je podoba njegove drage mamice \ odvrnila od samomora. In skoro je bil hud na svojo mamico; ako bi ne bilo nje, bi on sedaj že počival in vžival mir in pozabljenje; saj je bil tako po- '< treben obojega. I Ves razburjen je zapustil sobo. Ko je stopil na ulico, je lilo kakor bi izlival ' iz škafa. Poprej ni bil opazil, da dežuje. In hvaležen je bil naravi, da so- j Čustvuje z njim, da joka mesto njega, ker njdmu vsled prevelike bolesti ni porosila nobena solza razgretega lica. Tedaj pa se mu je rodila v glavi strašna, grozna misel,, in mu hipoma prešla v meso in kri.. Iz okna ne skoči, v vo^o tudi ne, kroglje si ne zapodi v glavo, svoji blagi mamici na ljubo ne stdri tega', njej noče in ne sme otrovati vseh že takti maloštevilnih uric njenega življenja, ona tega ni zaslužila,— toda ako se bode počasi zastrupljal z nerednim življenjem, ako bode polagoma venel kakor roža, ki jo izgubila svojo skrbno stilo kmetovalcem v okraju, raedelivSi te mnogo tisoč žlahtnih dreves ter postrezajoc z divjaki in cepiči ljud. gole, je upati od dotienih korporacij saj po nekoliko podpore. Društvo se skaže hvaležno svojim dobrotnikom s tem, da v razmerju podpor svoj delokrog razširi in bo tako prebivalstvu v okraju šo v večji meri koristilo. Po pouku smo se podali iz šolskih prostorov v lepo vrejeno društveno drevesnico z zastavami okrašeno. Tu so bila« žlahtna drevesa in cepiči že pripravljeni za vsakega člana. Vsak drustvenik, ki je vplačali K let-ntne, je dobil 5 močnih, 3 letnih eepljencev in žlahtnih cepičev kolikor je kodo žele). Veselo in živahno je bilo v drevesnici pri razdelitvi tembolj* ker so se pridružili temu kmetskemu prazniku nekoji odlični gospodje. Radostno so kmetovalci lepa drevesa domov nosili, oz. vozili, Dragi •adjorojci 1 Le pridno in pravilno -sadite žlahtn* drevesa in oskrbujte jih po naukih in zgledu drultve-nega tajnika ler precopljajte slabo vrste. Vsako pravilno vsajeno in oskrbovano drevo bodo trajen spominek Vašo delavnosti in pridnosti. Brez posebnega,truda boste v malo letih vživali obilo koristij. Sad Vaših rok v živali bodo v poznih letih , tudi ljubi potomci, hvaležno se spominjajoč in posnemajoč svoje skrbne stariše, s ponosom kazoč sosedom na trajne spomenike —* žlahtna in plodonosna drevesa. Iz Kožbano. — Ze večkrat se je pisalo po raznih listih in delalo na, različne načine, da bi c. k. oblastnije spcefeitale tudi naš dragi slovenski jezik, a še sedaj dobivamo v našo občino samo razne: eonchiuse, ox,d(ne di pagamento, monitorie itd., kakor razvidno, samo v italijanskem jeziku, kar.mora boleti vsakega pravega Slovenca. Kako je to mogoče, da nas c. k. oblasti.vodijo tako rekoč za nos, ko imamo poleg,temeljnega, .zakona še posebno ministerijalno rešitev jezikovnega vprašanja, katero se je izvojevalo po mnogem boju. Kaj nimajo ti §§ in odredbe nikake veljave? Če imamo različne dolžnosti, hočemo •meti tudi različne pravice! Zahtevamo, da nam dostavljajo bodisi c. k. glavarstvo v Gradfeci, sodnija in davkarija v Krminu samo gojiteljico, kdo bo mislil ob .njegovi krsti, da gleda samomorilca, in njegova mamk»iBB potolažene. uda v bo^ji> »voljo, saj > umrje previden in ga pokopljejo cerkveno... Zanj je minilo ;vse. veselje,? zanj,- ni bodočnosti. Česa naj se še nadeja «a tem svetu, ko ga je varala in zapustila ona, za katero bi bil takosad^al svoje življenje, svojo srfinokri? Umreti hoče, počasi, polagoma bode hiral in nUiČe ga ne bode dolžil samoubojstva. In, danes hoče storiti prvi korak, ki ga izdatno približa večnosti, danes hoče izpiti prvo kapljico strupa, ki bode v zvezi z naslednjimi skrivaj, toda dosledno vniče-vala njegov organizem, dokler.ne omahne, kakor se poruši drevo, katero šo raz-jedli nehvaležni črvi... In ni se vrnil po dežnik. Kakor bi ga bil zapustil razum, je začel dirjati po mestu^ da so se ljudje radovedno ozirali za »jim. Divjal je naprej in naprej, kakor bi tekel za stavo z>.električnim tramvajem in ,kakoi? bi > hotel prehiteti vse. dunajske izvozčeke. Marši-kakemu stražniku se je zdelo sumljivo njegovo počonjanje, toda, ker je bežal .kakor burja,. ga m ustavil, nihče. Dež pa jo vestno vršil svojo nalogo. Premočil ga je docela,. da je kar curkljalo od. njega, kakor bi ga bili ravnokar izvlekli iz Donave. Obleka ga ni še nikdar imela tako rada in se ga ni še nikdar tako tesno ovijala, ajtudi mraz mu še ni nikdar segal.takb, do; kostij. i (Konec, prj.de.) slo «-n?ki» Mi!v\ Tki pa moramo lukalt v& Poncija do Pilata, da se nam prevede iz italijanščine v slovenščino, ko znamo, sami brati v naši materinščini. Zahtevamo, da bodo uvaževale to omenjene oblastnije, da ne bode morebitnih sitnosti. Naj naredi pa tudi naše županstvo svojo dolžnost, da ne bomo vedno podlaga ptujčevi peti. — Dragi soobčani! Kakor hitro dobirro od omenjenih oblasti listine v italijanskem jeziku, vrnimo jih z opazko: 7ahtevamo v slovenskem jeziku. Pri tem se n. treba prav nič bati, kakor so ne-katernifci boječi, kajti še las se nam ne skrivi na glavi. Bodimo možje! Spoštujmo naš slov. jezik — posebno tukaj ob italijanski meji, kjer je večja nevarnost kakor drugje, da ne postanemo izdajice lastnega rodu, kakor v bližnjih Dolenjih. Kakor znano, je bila letos dobra trgatev po množini in kakovosti. Samo kupcev ni! Vzroki bodo gotovo slabe ceste in cestne zveze, taka, da se nijeden ne pobrine do nas, čeravno imamo dobro domačo, naravno kapljico. Do zdaj so prodali še le nekateri posestniki svoj pridelek v Tolmin, in že se hvali naše blago pri vino poznajočih Talmincih; večinoma je pa še v kleteh. Vabimo torej tolminske in bolške krčmarje, naj pridejo do nas ter pokušajo naša naravna vina; da prija naša kapljica jeziku in očem, se sami prepričate. Od Plavi je samo 1%-%% ure. Tu si lahko izberejo blago, kakor drago. Posestnik vina pelje blago sam do Plavi, kjer se lahko naloži. Naša vina so posebno dobra od pomladi naprej. — Pridite torej v obilnem številu v našo Kožbano, saj nismo tako grozni klerikalci-nazadnjaki, kakor mislite! Do stavek uredništva. Zahteva slov* uradovanje je do pike opravičena. Ali dozdeva se nam, da prizadeti sami preveč radi govorijo laški po uradih ter hodijo k laškim odvetnikom, M uradujejole laški. Odtod laške vloge, laške rešitve itd. Na to stran treba tudi spreobrnjenja, mnogo prav med Brici! S Srpenice. — Cujerno, da srpe-niski nune preganja .Sočo« z nekim popravkom glede na dopis z Žage januvarija meseca. Da boste vedeli, kako je s to rečjo, Vam za danes povemo na kratko v naglici to-le: Dopis z Žage je stvaren, in splošno se je govorilo, da iz sovraštva do ranjkega podžupana ni hotel Ivančič na Žago. — Voz populi vox Dei! — Kakor je dognano iz zanesljivih virov, je gosp. nune res proti naprednim listom rohnel, češ greh ima tisti, kateri take liste tiska, razpošlja, naročuje in bere. Najslabše liste je imenoval za Primorsko »Sočo* in .Primorca", za Kranjsko pa ,S1. Narod* in .Rodoljuba". Konec in jedro pridige je bil približno ta: Povedal sem Vam vse to, da boste vedeli, kakošne liste naročiti, ker približal se je konec leta in vsiljevali Vam bojo pohujšljive liste; naročujte dobre krščanske liste, da bo vedel vsak v o 1 i 1 e c kaj učiniti, ko pojde na volišče — in da ga ne bojo z zaprtimi očmi na volišče tirali. Po ranj. podžupana pa, kakor pravijo, res ni hotel iti na Žago; sestro njegovo je Evangelij v Vipavi in okoli Vipave.*) Zgodovinska črtica na podlagi deloma še neznanih dokumentov. Spisal V. A. Schmidt evangeljski župnik v Gorici. (Iz nemškega rokopisa poslovenil I. K-5.) dela — in Furlanija je nepremagljiva '.N^ njava klerikalcev. Furlansko ljudstvo ;1,ori vsakem pogledu zaostalo za Slovenci, i Potresni sunek v Gorici. —¦ V-od sobote na nedeljo (2»/J se je pi^til v Gorici precej močan, dve sekundi trajajoč potresni sunek; zlasti so ga čutili v samostanu na Kostanjevici, kjer so nekateri celo , vstali, boječ se še nadaljnih sunkov. * ' Pristavljamo, da se je čul ta sunek na več krajih v mestu, kakor smo poizvedeli. G. Alojzij Luznlk, naš rojak, se mudi sedaj na Nemškem, kjer študira napredek v mu2ikalnih inštrumentih. Zanima se posebno za harmonij, glasovir in orgije. Poleg tega se bavi z raznimi sistemi pisalnih strojev in z aparati za moderno razvetljavo, ki dajajo jako lepo luč ter stane razvetljava za polovico manj od plinove, acetilenove in petljp-lejeve luči. Bohinjski predor. — Poročali smo o tvrdkah, ki so vložile ponudbe za gradnjo j bohinjskega predora, in v zadnji štev. smo naznanili med novejšimi vestmi, da se je odločila vlada, zgraditi bohinjski predor v lastni režiji, ker so ponudbe predrage. Predor bo meril 6316 m, trasa ob obeh straneh pa okoli 63 km. Delo bo stalo okoli 18 milijonov kron. { Prevzetje tega dela v lastno režijo vlade ] se pozdravlja, obenem pa se mora zahtevati, da se bo vlada pri delu ozirala na domače delavce, kolikor mogoCe, zlasti, ker se domačini že pridno oglašajo za delo. BolnlSka blagajna t Bohinju. — Stavbeno podjetje G. pl. Gecconi, ki je prevzelo od železniškega ministrstva dela pri bohinjskem predoru, kjer je uslužbenih 300 delavcev, osnuje lastno stavbeno bolniško blagajno, katere pravila je kranjska vlada že potrdila. ; •». Da jih nI sram! — Znane podle duše v krogu .Gorice* so pritaknile §. dr^Treotu pridevek .duševno pritlikav«...". „6T nima potrebnih zmožnosttj*. Torej ugleden odvetnik, mož, ki se je že mnogo gibal na političnem polju, je po pisavi Gregorčičevega glasila »duševno pritlikav« — njihov La-panja, njihov dež. odbornik KlanCifi itd. pa niso duševno pritlikavi!!! — Podle duše 1 — Ničesar veC ni sram dr. Gregorčiča, tega duševnega velikana v škodoželjnosti in po-gubonosnih spletkah I Pfui Teufel! .Centrlfugarje* je zbodel članek v .Soči« o bilanci tega nepotrebnega zavoda v živo. Zato so se čutili primorane reagirati* Dr. Jožef bi bil rad kaj »popravil«, pa tako britke resnice, kakor je pisana v ,Soei", vendar ni mogoče ^popravljati". Odgovoriti kaj stvarnega, se ne da, kaj torej? Udarimo po oaebi 1 — In poiskali so iz podpisa ,Dor-četa", katerega obdelava jo s »Tumovim hlapcem" itd. To naj bode odgovor na tisto britkost, na tisti i 1 u z o r i C e n dobitek 1 i 7 kronic? Na tak način naj se stvarno ovrže naše trditve, katere zvenijo kot resen opomin ljudstvu, naj se ne spušCa v klerikalno go-I spodarstvo ? I — — Potem pa tisto smešno I bahanje, da je .Centrifuga" dobrodelen zavod! Vprašajte tiste kmete, ki so imeli toliko nepotrebnih troškov prav vsled farške gonje in prav vsled »Centrifuge*, kake dobrote so jim dali .Centrifugarji«, Slišali boste bridke besede. — Hujskarije iz .Centrifuge", da, so imele tudi svojo »dobro stran", ali ti* za Slovence, marveft za — ,Mont.* Glede .dobička in .stvarnega" odgovora »Centrifugarjem* naše pomilovanje 1 O menihih na Sveti gori, radi katerih so pregnali iz svetišča blagopokojnega Lebana, se širijo po trnovski planoti in okolici čudne govorice. Dekleta iz Gr. hodijo neki pridno na Sveto goro k spovedi itd. —-Nam se je nekaj o tem povedalo, kdor pa ; ve še več, naj se oglasi. Dostavljamo, da beležimo to kot razširjeno govorico, kateri bomo sledili, da se izve, ali sloni na Čisti istini ali je le govorica. Nevarnost za Lokavce. — Pišejo nam iz Lokavca dne 25. t. m.: Nevarnost, katera preti Lokavcu vsled zemeljske plasti, katera se je utrgala v Cavnu, res ni malenkostna. Dolgost plazu je približno 1 km in povpreCna širokost 150 m. Kako globoko se zemlja i giblje, ni še znano. [ Priprave in načrti za uravnavo hu- l dcurnika .Grajščka" vršč se že nad 10 let. J Do zadnjega časa se za uravnavo tega hu-n dournika ni nič zgodib. Zadnji nalivi so pa 1 pri izvirku hudournika tako nevarnost povečali, da je vlado začelo resno skrbeti. Prvi je došel na lice mesta nadkomisar g. Rubia, ; kateri je označil plaz jako nevarnim, kar je mogel tudi na višje mesto sporočiti, ker hitro na to je došel inženir iz Celovca od oddelka za uravnavo hudournikov, ter obljubil hitro pomoč. Na lice mesta je došel tudi gosp. okrajni glavar v dražbi z g. Rubijem, Ta dan pa ni bil lep, kakor je~,So? * poročala, temveč deževen. Da ni take jn,varno&ti, i se okrajni glavar ni izrekel, temveč je dobil nevarnost večjo kot si je domišljeval. Obisk okrajnega glavarja je pospešil vso stvar, ker kmalu na to sta došla dva izvedenca iz Ce-y lovca ter se izrekla za hitro uravnavo. V ^ soboto so pa došli delavci, kateri pričnejo "*- delo koj, ko jim vreme pusti. Res pa je* •k deželni odbor dosedaj ni naredil nobenega koraka v to svrho. Z zavlačevanjem regulacije tega hudournika so se stroški močno povečali. Poprej Je biJa cenjena regulacija tega potoka v celem 0Dsegu na 56000 K, sedaj bo komaj zadostovala ta svota za regulacijo od izvirka do * Prvega km. Ali bo morala tudi občina z 10% . Prispevati k tej svoti? Obesil se je, — Na mirenski cesti ""» toprdcarske vojašnice so našli na Oljčno e«e!jo na vse zgodaj obešenega človeka na 0,1,1 neke nedozidane hiše ob cesU. Mož je v starosti okoli 30 let. Kdo da je, se ni moglo še konstatirati. Oblečen je bil gosposki, na žepni ruti stojijo iniciali D. H. Našli. 90 v žepu- pismo, pisano v nemškem jeziku, pisano pa zmešano, ali slovnično pravilno in lepo. Neznanega mrtveca so pokopali v Št. Andrežu, kamor spada kraj, kjer so ga našli mrtvega. «...—'J&ft".ft?. JSJESJ*0 društvo .Čaren" v SkrJIJah je'imelo v^nedeijoMlne 23. marca t. 1. svoj H. redni letni občni zbor. Podpredsednik gosp. Anton Vrčon je pozdravil navzoče ude, same napredne može. Pojasnjeval je namen društva ter, nas navduševal za pravo ~ narodno delo, posebno nam je priporočil vzajemnost in delavnost. Poročilo tajnika je izostalo. Poročilo blagajnika nam je bilo pa volji, ker še je videlo, da je društvo v dobrem gmotnem stanju. Volitev se je vršila prav redno, v splošno zadovoljnost navzočih udov, in društvu v Čast. j Predsednikom je izvoljen marljivi gosp; Anton Vrčon, trgovec in predsednik tu- | kajšnje »Hranilnice in posojilnice". Podpredsednikom Alojzij Rus ti j a, tajnik g. Ivan Kravos, blagajnik gosp. Vinko Favetti, sedanji župan; pevovodja Kari Rustja, podpevovodja Leopold Zgonik. Odborniki: Anton Rustja štev. 60., Alojzij Saksida, Jožef Cigoj in Franc Kravos. Z raznimi nasveti in predlogi se je končalo zborovanje društva. Po zborovanju smo zapeli par narodnih pesmi vsi skupno, ter se veseli razšli z nadejo, da smo storili svojo dolžnost, ter dvignili vrlo društvo na višjo stopinjo. Društvenik. .Posojilnica* t Sela na Vipavskem vabi svoje dane k rednemu letnemu občnemu zboru. Vršil se bo v nedeljo dne 0. aprila 1902. ob 9. uri predpoldne v posojilniški sobi s sledečim dnevnim redom: 1) Sprememba pravil. 2) Potrjenje letnega raCuna. 8) Volitev načelstva in nadzorstva. 4) Razno. Razgled po svetu. Celje. — Trd velikonočen piruli za Vsenetnce in njihove odkritojie in prikritejše prijatelje je padec Slurgkhove resolucije v zbornici poslancev. Vsi politični listi se bavijo s Celjem, in umevno je med Nemci obilo krika in vika radi glasovanja, katero je končalo zanje neugodno. Nemški listi grozijo z obstrukcijo, napovedujejo se shodi, na katerih bo grmelo o krivicah, ki se godijo Nemcem, vladi berejo levite, da je bila njena dolžnost, izposlovati predlogu Sturgkhovemu večino, ker da je bila v tem pogledu nekako vezana itd. Slovanske stranke so zvesto stale na naši strani. Slovanski poslanci so bili zbrani do zadnjega, a vzlic temu bi bili zmagali Nemci, da se niso Italijani pridružili Slovanom, in da se *niso socijalni demokratje absentitali. Zmaga je torej le sad slučaja, sad ne-volje Italijanov proti drugim nemškim strankam« Italijani so glasovali s Slovani samo zaradi tega, ker jim nemške stranke niso dale garancij, da bodo glasovale za premestitev hrvatske gimnazije v Pazinu. — Zato pa je toliko smešneje zatrjevanje v .Slovencu", da je dr. Susteršič pridobil Lahe za to, da so glasovali proti predlogu. Smejali smo se temu zatrjevanju, ker predobro poznamo Lahe, pa tudi dr. Žlindro, ki sili povsodi s svojimi .zmagami" na dan! To je njegov političen šport. Grof Slurgkh zahteva sedaj zadoščenja, ker je parlament odklonil njegovo resolucijo, v »Tagespoštiw pa naznanja, da je omajano stališče ministra Pietaka, češ, da je ta z glasovanjem proti Slurgkhcvi resoluciji »kon-trekariral" politiko ministra Hartla. Za to pa se Sturgkh ne zmeni, da je minister Hartel glede moravske univerze drugače govoril, nego je bilo domenjeno z ministrom Rezko m, da je torej Hartel Rezku .kontrekariral". Govoričenje o Pietakovi krizi je le pobožna želja nemških strank. Vpitje nemških Časopisov je našlo že odmev med volilci in naznanja se, da je bilo na raznih shodih sklenjeno, naj gredo nemške stranke v opozicijo. Volitev t kranjsko trgovsko In obrtno zbornico je končana. Oddanih je bilo 4738 glasovnic, neveljavnih je bilo 526. Zbornica ostane v slov. naprednih rokah. Šteje 19 Članov narodno-napredne stranke, 1 klerikalca in 4 Nemce. Klerikalec je izvoljen "., slučajno, ker je bilo ime jednega naprednih kandidatov pisano nepravilno. Klerikalci so napenjali vse moči, da bi dobili zbornico v roke, ali so doživeli občuten poraz. .Slovensko planinsko društvo" je imelo v nedeljo svoj obCni zbor. Članov je j 1436;. lani pridobljenih 133, Podružnic ima j 8. Društvo je delovalo vpešno tudi v minolem poslovnem letu, nastopa desetletnico svojega obstanka, katero proslavi z otvoritvijo planinskega hotela v romantičnih Vratih. Dohodkov je bilo K 10,067.36 in troškov K 9,992.12. Koče so donesle.1776 K 12 v. Vse društvo s podružnicami je imelo dohodkov 27.054 K in troškov 24.113 K- Aktiva znašajo 68.646 K, pasiva 25.596 K. Občni zbor je sklenil graditi hotel v Vratih, o katerem smo že govorili. Na Golici postavijo kočo, ki se bo imenovala »Kadivnikova koča". Izvolili so na to novi odbor; predsednik društva je prof. Orožen. Vozni davek. — Kakor znano, hoče finančna uprava z novimi davki pomnožiti svoje dohodke, da odpravi mitnino na državnih cestah ter diurnistom zboljša plaCe. V ta namen je vlada predložila načrt zakona, s katerim se vpelje davek od voznih listkov na avstrijskih železnicah. Pododsek davCnega odbora je nedavno predložil svoje poročilo, ki v nekaterih točkah preminja vladni načrt, Pododsek nasvetuje, da naj se na glavnih železnicah pri voznih listkih zahteva 12* davka, na lokalnih železnicah 6%, na malih železnicah 6%. Tega davka bi bili prosti: Ces. dvor, osebe, ki se vozijo po vojaškem tarifu, delavci, ki imajo posebne znižane cene. Legitimacije za enkratno prosto vožnjo morajo biti kolekovane, in sicer je za III. razred določenih 50 v, za II. 100 v in za I. razred % K; za večkratne vožnje je treba za III. razred kolekovine 5 K, za II. 10 K in za I. razred 20 K. Odsek konecno priporoča vladi, naj omeji proste vožnje na državnih železnicah. Ta načrt zakona, ki menda pride na vrsto v kratkem, zadene pri raznih strankah ob hud odpor, Avstrijske srednja šole. - Le* tošnji proračun za srednjo šolo znaša 21,660.434 K, torej za 901.747 K ve5 nego lanjski. Gimnazij stanejo državo 14,615.024 K, realko pa 6,887.070 K, drugo gre za knjižnice, podpore in drugo. Srednjih Šol jo v Avstriji 322, In sicer 215 gimnazije v ter 107 realk. Nemci imajo 178 srednjih Šol, Oehi 81, Poljaki 35, druge so laško, rusinsko in dvojezične. Slovenci nimamo nobene slovenske srednjo šole. O jerum! Vseh učencev na srednjih šolah je letos 109.800. Bežne vesti. — Iz Tiflisa poročajo o novem potre u v kraj Oni. Poškodovanih je mnogo hiš, ljudje niso ponesrečili. — Neki Lah iz Kalabrije je nevarno obolel v Trstu. Pokazalo se je končno, da ima gobovo bolezen. — V Bulgariji imajo prenovljeno mi-nisterstvo. Vsi ministri so pristaši Cankov-ljeve stranke. — 13. t. m. je umrl v Budimpešti ogerski državnik Kolo man pl. Tisza, ki je bil 1.1875. ogerski ministerski predsednik, kakor tudi od 1. 1878—1890. — Govori se, da hočejo zvezali znano lepo letovišče Kamnik na Kranjskem s Kranjem po električni železnici. -— Za širomašneje prebivalstvo Istre je nakazala vlada znesek K 160.000. Na Reki imajo novega župana, in sicer se imenuje dr. Fr. Bio. — Med Rusijo in Perzijo se je sklenila pogodba, po kateri dobi Perzija 10 miljonov rubljev posojila, Rusija pa koncesijo za zgradbo nove ceste od Te-brisa v Teheran. — Cesar je zaprisegel 24. t. m. novega dalmatinskega namestnika barona Handla. — , kvintal (na okol) varlcma 4 krsue kvintal; pepelikov sulfat (potaša) 26 kron kvintal; Ara o ni u m s u l f a 128 kron kvintal; form ali n 2-50 kron vsaki liter. Posestniki, kateri se deležijo kot udje kmečkega odseka, imajo pravico celo leto 1902. naroČiti blaga pri našem društvu, potem se lahko obrnejo do kmečkega odseka, kateri se ustanovi v vsakem okraju naše dežele. Narodno gospodarstvo. C. kr. kmetijsko društvo vabi svoje ude in ude svojih kmečkih odsekov *a naročbo: Modra galica kvintal 52 kron, varščina 10 kron od kvintala; Žveplo 14 kron »nji iževnost. Kratka npnta n narodno gospodarstvo. — Dr. Juraj Vrbanič je napisal pod takim naslovom brošurico, ki stane 80 vin., po pošti 1 K. Dobiva se v knjigarni .DioniCke tiskare" v Zagrebu, Posojilnica in hranilnica v Ajdovščini regietrovana zadruga z neomejeno zavezo. VABILO na . TI BEDHI DRI ZBOR. ki se bo vriil v nedelo dne 0. aprila t 1. ib 2. uri popoldne v zadružnem uradu y Ajdovščini. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva, 2. Volitev načelstva in pregledovaleov računov. 3. Nasveti, Za slučaj, da ne pride zadostno število udeležencev, skliče se drugo zborovanje na isti dan ob ViS uri, katero bo sklepčno ne glede" na Število zastopanih deležev. Načelstvo, V Ajdovščini, dne 18. marca 1902, Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico Y Gorici ulica Vetturini št. 3. Čedna hiša na prodaj tik postaje Vipavske železnice pod Sv. Križem, pripravna za restavracijo ali trgovino. Kupna cena približno 4000 kron. — Natančneje se izve pri gosp. Antonu Bonne-tu v Ajdovščini. Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v Semenlški ulici St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«. ADOLF HAUPTMANN v Ljubljani. Tovarna oljnatih barv, firneža, laka in nklarskega Meja. Zaloga slikarskili in pleskarskih predmetov. Ilustrovani ceniki so franko na razpolago. JLefc J881. v Gorici ustenovljeRa tvrdka (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. l^arol praščtH, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Korani št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za ninogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Pozor 1 -mj ca ur "*5& 8 „Goriška ijudska posojilnica", vpisna zadnga z utajenim jamstvom v Gorici vabi m REDNI OBČNI ZBOR, kateri We v četrtek dne 3. aprila 1911ik 2. uri papoludne v zadružnih prostorih, Gosposka ulica h. štev. 7. Dnevni red: 1. Porodilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrditev računov in bilance za leto 1901. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Razdelitev čistega dobička. 7. Privolitev nagrade načelstva. ^ i V Gorici, dne 22. marca 1902. Načelstvo. ^J& Na dež jubil. razstavi odlikovan s Na lvovski razstavi s prvo reno srebr drž. svetnjo - srebrno sveliinjo Tinina utrnili tiltnMh priprav JOS. TTINDYŠ-A, v Pragi na Sminovu (Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816. se priporoča k popolnemu uzornemu prirej evanju sokolskih in Šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prtporoču-jočih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. Navadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine irosto. — 3 Poprave IzvrSnje p» najnižjih renah. Lekarna CristoMetti Tlarici Prattfo edrač želadčne kapljice z znamko sv. Attona PadovansKega. Zdravilna moč teh, kapljic je nepre-kosljiva - Te kapljice vredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žficico popije. Okrepi pc- iVarstvena 2namka). fcVtirjeM ŽelodeO storč, da zgine v kratkem času omotiea in živofna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raji je. Cena sfdkfonlcl 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v le-* karni Cristofoletti v Gorici. Švicarska urarska obrt. Naznanjamo vsem veSčakom častnikom, postnim, železniškim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro, da smo oprejeli edir>o razprodajo novoiznajdene originalne genfske 14-karatne remont, ure zlatega - elektro - pla-que, .sestav glas-hutte*. Te ure imajo protimagnetične pre-ciziski urni stroj, so najnatančneje regulirane in prestrašene in dajamo za vsako uro 3-Ielno pismeno jamstvo. Okrov, M je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karat zlatom, tako, tia je podoben čistemu zlatu, in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih narofb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le 16 kron poštnina in col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan moš-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plaguc za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3-— o-— in 8'— K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu. N a r o č b e je pošiljati na Razpošiljanj« ur »Chronoa Baaal" (Švica). Za pisma v Švico je stavili znamko za 25 stot.. na dopisnice 10 stot. Gosp. lekarnar BELA ZOLTAN Budimpešta. Prosim, pošljite m Se 4 steklene posodice Vašega izvrstnega mazila noti prntinu in revmatizmu. Spoštovanjem Anton Jersinovic, c. kr. okrajni Šolski inšpektor. iTOrii menice . . •.............. %% s Vt % uradnino. Glavni daležl koncem leta.............G%. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. se dajejo le zadružnikom. Posojila M®L% m Anton Potatzky v Gorici. Na sredi Bafteij« 7. TR60VIMA NA DROBNO IN OEtELO. Najceneje kupovalSče nirnberškega fn drebnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarja. Svctiiijice. — Kožni venel. — Masne knjižice. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih Olje štokviževo (od polenovke) od najzadnjega lova, edino sredstvo proti šibkosti, malokrvnosti itd. bodisi pri otrocih ali odraslih, se dobiva vedno sveže v mirodllnieah Ant. Mazzoli v Gorici. C. kr. privil. Anton Pečenko dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo p ožilja tudi uzorce. Caaa intrnt. Poslraiaa peifaaa civilni, vojaški in uradniški krojač in trgovec M. POVERAJ V GORICI na Travniku it. 8. Naznanjam eastitim gospodom odjemalcem in damam, da sem so preselil s svojo krojačnieo in trgovino iz prejSnjih prostorov na Travniku št. 22 v gorioznaeeno prostore na Travnik 3t. f>. P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn toi« gotovih oblek, sobno in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jager, spodnjo hlače ter nogovlce, oficirske in uradniške pripravo, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan. Izdeluje se haveloke, sako, pelegrine in fi-nejše obleke za gospe po najnovejši modi. Blago se predaja na meter tako po ceni, da je z menoj nemogoča vsaka konkurenca. Edina prodaja finih dežnikov Iz tovarne odlikovane z zlato svetinjo na parižki razstavi. Vstrežem vsakemu naročilu in po vsaki modi. Mizarska zadruga _ Naznanja slavnemu obč in založnikon veliko zalogo ! 1* * 1* instv a po lil [v-Corici (Solkan) u, gospodom trgovcem 1 lištva, da ima 1 veliko zalogo 1 1 izgotovljenega pohištva vseh slogov | v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli 1 dosedanjo trgovino pohištva tvrdke 1 Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia št. i, katero bodemo vo-1 dili pod jednakim imenom. * * * « l* 1*1 * v Solkanu pri Gorici. 1 Kar ni v zalogi, se izvrši točno j po naročilu v najkrajšem času. j WJIP 1 Cene zmerne. - I Deli je lična ter dobro osuienu. Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz - Borioa Ozka ulica št. 1. 1'riporoCa svojo kleparsko delavnico ter zalogo kleparskih izdelkov »a kuhinjo Ud., ima zalocro žlchov vsoh vrst za noro stavbe, oziroma preskrblja iste v najkrajšem t-asu. Prevzema naroČila za vpeljavo strelovodov, tudi pozlačenih. — IiiMuje pninpe za vodo. Irireju vpeljavo vode z ccTmi vsake \rste. VMastni zalogi ima stroje za žvepljanje sodov iz cinfcaneffa železa, Škropilnice proti peronospoii (ponovljene po Vtrm relovi sestavi); mehove za žvepljauje grozdju raznih sislem6v itd. itd. Postrežba točna. Cene zmerne.