DRUŠTVO ŠTUDENTOV BIOLOGIJE LJUBLJANA – SLOVENIJA EKOSISTEMI BALKANA 2018 PRIZREN (KOSOVO) ZBORNIK CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 379.825(497.115Prizren)"2018" EKOSISTEMI Balkana 2018. Prizren (Kosovo) : zbornik / [besedilo Nika Tivadar ... [et al.] ; uredila Nika Tivadar in Primož Presetnik ; fotografije Maja Ferle ... et al.]. - Ljubljana : Društvo študentov biologije, 2020 ISBN 978-961-94839-4-7 1. Tivadar, Nika COBISS.SI-ID 25925891 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Izdalo in založilo: Društvo študentov biologije, Večna pot 111, 1000 Ljubljana. Uredila: Nika Tivadar in Primož Presetnik. Besedilo: Nika Tivadar, Nina Šramel, Maja Hostnik, Urban Dajčman, Primož Presetnik, Tamara Kovačič, Aleksander Kozina, Kaja Vukotić, Matic Gabor, Behare Rexhepi. Fotografije: Maja Ferle, Hana Hanžek Turnšek, Urban Dajčman, Primož Presetnik, Kaja Vukotić, Tamara Kovačič, Uroš Kur. Naslovnica: Katarina Kokol. Jezikovni pregled: - besedilo ni lektorirano Oblikovala in pripravila za tisk: Behare Rexhepi in Nika Tivadar. Natisnil: Demago, trgovina in storitve d.o.o., Titova cesta 49, Maribor. Sofinancerji projekta: Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, Študentska organizacija Biotehniške fakultete in Študentski svet Biotehniške fakultete. Leto izdaje in naklada: 2020, 75 izvodov. EKOSISTEMI BALKANA 2018 PRIZREN (KOSOVO) ZBORNIK 2 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Kazalo* Uvodnik ................................................................................................ 3 Poročilo o delu skupine za pajke ........................................................... 8 Poročilo o delu skupine za kačje pastirje ............................................. 15 Poročilo o delu skupine za metulje ...................................................... 23 Poročilo o delu skupine za plazilce ...................................................... 31 Poročilo o delu skupine za ptice .......................................................... 40 Poročilo o delu skupine za netopirje .................................................... 50 Poročilo o delu skupine za velike zveri................................................ 57 Coleoptera group report ...................................................................... 63 Speleobiology group report ................................................................. 74 Podporniki hvala Vam. ....................................................................... 80 *Na taboru je delovala tudi skupina za dvoživke, vendar poročila o delu skupine ni v zborniku. Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 3 Uvodnik Pisalo se je leto 2017, bil je mesec oktober in Društvo študentov biologije je na kostanjevem pikniku iskalo organizatorja naslednjih Ekosistemov Balkana. Ne vem po katerem algoritmu sem se jim jaz zdela primerna oseba, verjetno sem bila edina, ki se je pustila prepričati. . Vseeno se mi organizacija tabora za šestdeset študentov, nekje v neznanem ni zdela mačji kašelj. Kamen se mi je odvalil od srca, ko sem izvedela da ne bom tabora organizirala sama. Z menoj je bila pripravljena sodelovati Beki, ki nam je nekako omogočila, da je tabor lahko potekal na Kosovem, v državi kamor naša raziskovalna roka še ni segla. Organizacija tabora se je pričela že novembra na motivacijskem vikendu – izbira mentorjev, izbira lokacije, datum tabora, razpisi ipd. Na celotni tej poti smo se srečali z veliko ovirami, pomisleki in dvomi in če bi mi kdorkoli januarja 2018 rekel, da bodo Ekosistemi Balkana na Kosovem ena izmed najboljših stvari, ki se mi je zgodila v življenju, mu tega zagotovo ne bi verjela. Odločili smo se, da kljub prisotnim minam na območju Kosova, tabor izvedemo na izbrani lokaciji. Beki je uspešno vzpostavila stik z lokalnimi društvi in organizacijami in poskrbela za ključno stvar tabora – dovoljenje za raziskovanje faune in flore. Ta je podpisan in ožigosan prispel v najine roke dan pred odhodom na tabor. Medtem sem se jaz ukvarjala z razpisi, plakati in ostalimi stvarmi potrebnimi za izvedbo tabora. Prišel je mesec marec in odprle so se prijave. Kot je bilo pričakovano se mesta niso zapolnila s svetlobno hitrostjo, kot je bila to tradicija, a vseeno je bilo nekaj in petdeset pogumnih in radovednih študentov dovolj, da se je tabor izvedel. Po zaprtju prijav naju je čakalo težko delo – razvrstiti udeležence v skupine. Seveda sva pri tem poskušali upoštevati vse želje, a ni vedno šlo. Zataknilo se nama je pri štetju avtomobilov, ni jih bilo dovolj. Mesec dni sva iskale vse možne rešitve (hvala Klemnu Kramarju in Vidu Nagliču za vse predloge) – najem avta, nakup poceni avta, izposoja avta od babice, ampak babica tudi hoče zraven. . in pisale maile v katerih sva moledovale udeležence naj preverijo žepe, če se kje valjajo kakšni ključi od avta. Nato pa se je teden dni pred odhodom pojavil Bog v obliki Anje Pekolj in z njo družinski avto za sedem oseb. Prav tako nam ne bi uspelo brez staršev od Beki, ki so omogočili, da smo vsi lahko pripotovali na Kosovo. Hvala! 4 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Tako, zdaj smo bili pripravljeni za odhod na jug. Čakala nas je dolga vožnja polna neudobnih pozicij , težkih vek in tudi čakanju na meji se nismo izognili. Po dobrih dvanajstih urah vožnje smo prispeli na cilj in ob čudovitih razgledih hitro pozabili na utrujenost in se prepustili vzdušju tabora. Na taboru je delovalo deset raziskovalnih skupin, ki so se vsakodnevno odpravile na teren, kjer so na različnih koncih ozemlja popisovale favno Kosova (slika 1). Dežurni, ki so se dnevno menjali, pa so skupaj z mano skrbeli za potešitev prehranjevalnih potreb udeležencev na taboru. Za dostavo hrane na tisoč in nekaj metrov nadmorske višine pa je dnevno skrbel oskrbnik koče, saj sama nisem imela avta in ne vozniškega izpita. Ravno vsakodnevna potovanja do trgovine in nazaj so bila zame pravo kulturno doživetje. Gospod oskrbnik je poskrbel, da smo dobili le najboljše surovine za kuho. Obvezni postanek na poti v trgovino pa je bila vedno kava, včasih tudi dve.  Tabor smo na sredini presekali s tradicionalnim piknikom na katerem tudi letos niso manjkale lokalne specialitete. Naslednji dan je bil namenjen počitku, sončenju, oponašanju turistov, nakupovanju »adidask« ter ogledovanju poročnih oblek. Nekateri, najbolj zagnani biologi, so se tudi na ta dan odpravili na teren. Dnevi so se hitro odvijali, seznami popisanih vrst so se sorazmerno hitro povečevali, vreme pa nam je bilo vse manj naklonjeno. V enem tednu smo doživeli in preživeli marsikaj – od romantičnih večerov preživetih ob čelkah (zaradi izpadov elektrike), do poskusov vloma v dva naša avtomobila. . Vendar to je le drobec vseh dogodivščin in prigod, ki so nam v osmih dneh, tisoč kilometrov stran izoblikovale tabor. V soboto 5. maja je nastopil čas za odhod proti Ljubljani. Seveda potem, ko smo napolnili vse prtljažnike in poiskali vse izgubljene predmete. Sledilo je veliko objemov, prijetnih besed in tu pa tam kakšno orošeno oko. Nismo se predolgo zadrževali, saj nas je čakala dolga in neudobna vožnja nazaj domov, vendar so policisti na meji poskrbeli da se nismo še nekaj ur ločili drug od drugega. Zapuščanje Kosova je bilo tako veliko težje kot smo si mislili. Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 5 Hvala vsem udeležencem, ki ste skupaj z nama z Beki ustvarili čudovit, nepozaben tabor. Hvala skupini za zveri, ki je ostala brez mentorja, a kljub temu samoiniciativno opravljala terensko delo z vso pozitivno naravnanostjo. Hvala Beki, ki je poleg organizacije prevzela mentorstvo skupine za podzemno fauno, hvala vsem voznikom po terenu, hvala vsem v društvu, ki ste s svojimi nasveti in izkušnjami pomagali pri organizaciji tabora. Upam, da je tudi vam, udeležencem in metorjem tabor ostal v lepem spominu. Meni zagotovo je. Nika Tivadar 6 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Slika 1. Zemljevid obiskanih mest po skupinah na taboru Ekosistemi Balkana 2018. Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 7 Skupinska fotografija udeležencev (foto: Cyril Mayaud). 8 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Poročilo o delu skupine za pajke Voditeljica skupine: Nina Šramel E-naslov: nina.sramel@hotmail.com Udeleženci: Maja Ferle, Primož Mihelič, Tara Fabčič Uvod Letošnji Ekosistemi Balkana, so bili že zaradi svoje lokacije nekaj povsem drugega. Republika Kosovo je zaradi svoje neraziskanosti in tudi zaradi burne preteklosti zelo zanimiva, ter za raziskovalce skrivnostna destinacija. Kljub temu, pa se njeni državljani zavedajo pomena naravnih danosti, saj imajo kar nekaj zavarovanih območij. In prav na enem izmed njih smo bili tudi nastanjeni in sicer v Nacionalnem parku Šar planina, ki sega tudi v Makedonijo (Zeqir in Behxhet 2015). S skupino za pajke smo tako odkrivali pestrost favne pajkov, spoznavali naravne lepote, ter odprtost in prijaznost domačinov. Udeleženci so se tako spoznali z različnimi metodami vzorčenja pajkov, pridobili občutek na katerih habitatih lahko najdemo določene vrste in kako jih s pomočjo določevalnih ključev tudi določiti. Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 9 Metodologija Vzorce smo nabrali na 17 različnih mestih v okolici Šar planine in Prizrena. Poskusili smo pridobiti vzorce iz čim bolj raznolikih habitatov. Tako smo si pogledali obvodne habitate, gozdne habitate, različne travnike in skalnate površine. Pridno so nam vzorce prinašale tudi druge skupine na taboru, še posebej skupina za hrošče, ki nam je prinesla tudi pajke, ki so se ujeli v njihove talne pasti. Vzorčili smo s selektivnimi metodami kot je uporaba ekshaustorja, pincete, lova z roko in lova z lončkom, ter neselektivne metode, kot je uporaba lovilne mreže oziroma ˝kečerja˝ (Foelix 2011, Roberts 1995). Vse ulovljene pajke smo shranili v 70% etanolu. Po vrnitvi s terena je sledilo določanje ulovljenih pajkov. Najprej je bilo potrebno ločiti mlade od odraslih živali, saj mladih (razen določenih izjem) ni mogoče določiti do vrste. Razlog za omenjeni problem se skriva v tem, da se pajke do vrste lahko določi le po razvitih sekundarnih spolnih znakih in sicer po pedipalpih pri samcih in po epiginah pri samicah (Foelix 2011, Nentwig in sod. 2018, Oger 2018, Roberts 1995). Odrasle osebke smo nato s pomočjo stereomikroskopa in ključa v tiskani obliki Spiders of Britain and Northern Europe (Roberts 1995) poskusili določiti do vrste. Ker je bila možnost uporabe interneta na območju nastanitve tabora zelo omejena, je bila uporaba spletnega določevalnega ključa Araneae, Spiders of EuropeI (Nentwig in sod. 2018), ter fotografske zbirke Les araignées de Belgique et de France (Oger 2018) nemogoča. Za dodatno pomoč in zanimivosti, smo imeli na razpolago tudi knjigo Biology of spiders (Foelix 2011). Vse določene pajke smo pospravili v male fiole s 70% etanolom in jim dodali etiketo z imenom, številom osebkov in spolom, ter še eno etiketo z njihovo lokaliteto. Juvenilne pajke pa smo pospravili v skupne fiole za vsako najdišče posebej in dodali etiketo z opisom najdišča. 10 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Tabela 1. Najdišča pajkov z navedbo skupine, ki jih je nabrala. Št. Najdišče Koordinate Datum: Nabrala (lat. °N / long. °E) skupina za 1 Blizu Shtepia e Malorëve, Jablanica, Prizren 42,154657 / 20,785039 28. 4. 2018 pajke 2 Blizu Shtepia e Malorëve, Jablanica, Prizren 42,156402 / 20,789047 28. 4. 2018 pajke 3 Blizu Shtepia e Malorëve, Jablanica, Prizren 42,156384 / 20,79277 28. 4. 2018 pajke 4 Blizu Shtepia e Malorëve, Jablanica, Prizren 42,154545 / 20,782405 28. 4. 2018 pajke 5 Shtepia e Malorëve (planinska koča), Jablanica, 42,155398 / 20,780636 28. 4. 2018 pajke Prizren 6 Velika Krusa, Mamusa, Prizren 42,305808 / 20,610337 29. 4. 2018 pajke 7 Velika Krusa, Mamusa, Prizren 42,305003 / 20,610214 29. 4. 2018 pajke 8 Velika Krusa, Mamusa, Prizren 42,312659 / 20,608472 29. 4. 2018 pajke 9 Rahovec, Prizren 42,396916 / 20,660643 29. 4. 2018 pajke 10 Krushë e Madhe, Krushë e Vogël, Prizren 42,324248 / 20,635737 29. 4. 2018 pajke 11 Shtepia e Malorëve (planinska koča), Jablanica, 42,154926 / 20,780152 29. 4. 2018 pajke Prizren 12 Breg ob cesti med Bilusa in Pkava, Prizren 42,159218 / 20,657837 30. 4. 2018 pajke 13 Poslishtë, Prizren 42,178004 / 20,66908 30. 4. 2018 pajke 14 Pousko, Prizren 42,186944 / 20,763056 31. 4. 2018 pajke 15 Pousko, Prizren 42,189167 / 20,754722 31. 4. 2018 pajke 16 Kustendil, Jablanica, Pizren 42,157500 / 20,776667 31.4.2018 pajke 17 Slapovi Mirusha, Uljarica, Djakovica 42,524131 / 20,584103 1. 5. 2018 pajke 18 Shllapuzhan, Pequan, Prizren 42,379769 / 20,848916 30. 4. 2018 kačje pastirje 19 Manastir svetih Arhangelov, Pousko, Prizren 42,200440 / 20,763841 29. 4. 2018 netopirje 20 D olina Bistrica, Prizren 42,206420 / 20,756650 28. 4. 2018 hrošče 21 P ovsko, Prizren 42,195480 / 20,755360 28. 4. 2018 hrošče 22 Shtepia e Malorëve , Jablanica, Prizren 42,153450 / 20,781690 28. 4. 2018 hrošče 23 K rajk, Prizren 42,265210 / 20,651620 30. 4. 2018 hrošče Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 11 Rezultati V času tabora smo povzorčili 17 različnih lokacij navedenih v Tabeli 1. Na taboru smo uspeli določiti 123 odraslih pajkov, ki smo jih sami nabrali in 10, ki so nam jih prinesle druge skupine. Tako smo določili 38 vrst pajkov iz 15 družin. Ostalo nam je nekaj odraslih pajkov, ki jih zaradi omejenega dostopa do interneta in omejene povečevalne zmožnosti terenskih stereomikroskopov nismo uspeli določiti in bodo določeni naknadno. Slika 1: Dvogrbi križevec ( Gibbaranea bituberculata) (foto: Maja Ferle). 12 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Tabela 2. Seznam določenih vrst pajkov med taborom Ekosistemi Balkana 2018. AGELENIDAE LYCOSIDAE Inermocoelotes inermis Alopecosa albofasciata Inermocoelotes melovskii Alopecosa barbipes Tegenaria ferruginea Alopecosa etrusca AMAUROBIIDAE Alopecosa fabrilis Amaurobius fenestralis Pardosa hortensis ARANEIDAE Pardosa lugubris Cyclosa conica Pardosa monticola Gibbaranea bituberculata Trochosa terricola CLUBIONIDAE MITURGIDAE Clubiona caerulescens Zora spinimana DYSDERIDAE PHOLCIDAE Harpactea henschi Pholcus opilionoides GNAPHOSIDAE PISAURIDAE Drassodes lapidosus Pisaura mirabilis Gnaphosa lucifuga SALTICIDAE Haplodrassus umbratilis Ballus chalybeius Micaria fulgens Evarcha falcata Zelotes lutetianus Heliophanus cupreus HETEROPODIDAE Heliophanus flavipes Micromata virescens TETRAGNATHIDAE LINYPHIIDAE Meta menardi Lepthyphantes tenebricola Metellina mengei Linyphia hortensis THOMISIDAE Neriene peltata Ozyptila praticola Neriene radiata Xysticus lanio Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 13 Razprava Kljub slabi napovedi, smo imeli zelo tople in prijetne terenske dni. Prvi terenski dan smo se na teren odpravili kar peš in povzorčili širšo okolico koče v kateri smo bili nastanjeni. Prav na bližnji jasi smo spoznali tudi domačine in izvedeli marsikaj zanimivega. Prav tako smo opravili nočni teren, saj je znano, da so pajki večinoma najbolj aktivi ponoči. Raziskali smo tudi bližnjo in širšo okolico Šar planine in Prizrena, kjer smo uspeli najti zelo raznolike habitate, kar se odraža tudi na pestrosti vrst. Menim da je bil tabor uspešen. Udeleženci so se spoznali z različnimi metodami vzorčenja in lova pajkov. Zmožnost determinacije določenih odraslih osebkov je bila na taboru malo omejena, kar pomeni nadaljevanje druženja ob stereomikroskopih tudi po vrnitvi iz Kosova. Zanimiva bo tudi primerjava končnih rezultatov z že objavljenimi podatki za Kosovo, saj zaradi nedavne odcepitve Kosova od Srbije, Kosovo še nima popolnega seznama pajčjih vrst. Zahvala Zahvaljujem se svojim članom skupine Maji Ferle, Primožu Miheliču in Tari Fabčič za prijetne in zabavne terene. Po mojem mnenju se lahko zahvalim v imenu celotne skupine za pajke vsem ostalim skupinam, ki so poleg pajkov, na našo mizo prinesli tudi vse ostale zanimive organizme, ki so nam v času določanja pajkov polepšali misli, ter še posebej skupini za hrošče, ki je skrbela za prijetne melodije  14 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Viri in literatura Foelix R. F., 2011. Biology of Spiders, Third Edition, Oxford University Press, New York. Nentwig W., T. Blick, D. Gloor, A. Hänggi, C. Kropf, 2018. Spiders of Europe. Version {August}. 2018. Online at ht ps://www.araneae.nmbe.ch, accessed on {4. 9. 2018}. Oger P., 2018. Les araignées de Belgique et de France. Online at https://arachno.piwigo.com/, accessed on {4. 9. 2018}. Roberts M. J., 1995. Spiders of Britain & Northern Europe, HarperCollins Publisher, London. Zeqir V., M. Behxhet, 2015. Overview of Nature Protection Progress in Kosovo. Landscape Online 45:1–10. Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 15 Poročilo o delu skupine za kačje pastirje Voditeljica skupine: Maja Hostnik E-naslov: maja.hostnik93@gmail.com Udeleženci: Hana Hanžek Turnšek, Danijel Kablar, Mark Plut Slika 1. Udeleženci skupine za kačje pastirje (foto: H. Hanžek Turnšek). Izvleček: Na biološkem taboru Ekosistemi Balkana 2018, ki je potekal na Kosovem med 27. aprilom in 5. majem 2018, smo zabeležili pojavljanje 19 vrst kačjih pastirjev iz 9 družin. V šestih terenskih dneh smo obiskali 16 lokacij. Abstract: During Biology Research Camp Ekosistemi Balkana 2018 which took place in Kosovo from 27th April to 5th May 2018, 19 dragonfly and damselfly species from 9 families were reported. In 6 field days we visited 16 sites. 16 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Uvod Odonatološka favna Kosova je slabo poznana. V Atlasu kačjih pastirjev Evrope (2015) je na Kosovem zabeleženo pojavljanje 22 vrst kačjih pastirjev na podlagi manj kot 50 podatkov v večini pridobljenih pred letom 1986. Z izjemo nekaj lokalnih popisov favne (Ibrahimi in sod. 2007, Sherifi in sod. 2010, Xerxa 2011) v literaturi skoraj ne zasledimo recentnih podatkov o kačjih pastirjih na Kosovem. Letošnji spomladanski biološki tabor je bil tako izredna priložnost za bolj strukturiran pristop k popisu kačjih pastirjev in pridobivanju novih podatkov za eno izmed, z odonatološkega vidika, najmanj raziskanih držav v Evropi. Metode Kačje pastirje smo popisovali med 27. aprilom in 5. majem 2018, večinoma v jugozahodnem delu Kosova, v okolici mesta Prizren. Izbira lokacij je bila nespecifična, v pomoč so nam bili satelitski posnetki iz Google zemljevidov. Skupno smo obiskali 16 mest (tabela 1). Te so vključevale naravne in umetne habitate, kot so npr. akumulacijska jezera in gramoznice. Na terenu smo odrasle kačje pastirje lovili z metuljnico in jih po določitvi s pomočjo določevalnega ključa Dijsktra & Lewington (2006) tudi nepoškodovane izpustili. Na nekaterih mestih smo iskali leve med obrežnim rastlinjem in z vodno mrežo vzorčili za ličinke. Ličinke smo shranili v 70% alkoholu in jih kasneje skupaj z levi določili v terenskem laboratoriju s pomočjo določevalnih ključev. Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 17 Tabela 1. Seznam obiskanih mest skupine za kačje pastirje med taborom Ekosistemi Balkana 2018. Zap. Večji kraj Kraj Najdišče Koordinate Datum št. (lat. °N / long. °E) (2018) 1. Prizren Krushë e Madhe Gramoznice ob reki Beli 42,306265 / 20,611403 28. 4. Drim 2. Prizren Krushë e Madhe Hočanska reka 42,318907 / 20,617862 28. 4. 3. Prizren Krushë e Madhe Gramoznice na izlivu 42,312437 / 20,610367 28. 4. Hočanske reke v Beli Drim 4. Prizren Piranë Reka Topluga 42,288224 / 20,673759 29. 4. 5. Đakovica Bishtazhin Mrtvica na levem bregu reke 42,360559 / 20,510268 29. 4. Erenik 6. Prizren Lukinë Jezero južno od vasi Lukinë 42,287767 / 20,608964 29. 4. 7. Prizren Lukinë Potok južno od vasi Lukinë 42,293854 / 20,613350 29. 4. 8. Đakovica Radostë Ribnik v vasi Radostë 42,386099 / 20,528169 30. 4. 9. Suva reka Korishë Grejkovačka reka 42,26290 / 20,77939 30. 4. 10. Suva reka Korishë Kanal levo od ceste Prizren- 42,263264 / 20,779779 30. 4. Suva reka, ob Grejkovački reki 11. Suva reka Suva reka Akumulacijsko jezero desno 42,379602 / 20,848306 30. 4. ob avtocesti Prizren-Priština 12. Đakovica Radon Gramoznica južno od jezera 42,470211 / 20,429375 1. 5. Radonjić 13. Peć Sferke Slapovi Mirusha 42,523939 / 20,580374 1. 5. 14. Malishevë Malishevë Akumulacijsko jezero desno 42,497442 / 20,722109 1. 5. ob cesti Turjaka- Malishevë 15. Prizren Krajk Beli Drim v vasi Krajk 42,265390 / 20,651410 3. 5. 16. Prizren Breznë Breznicko jezero 42,130549 / 20,641794 4.5. Rezultati in razprava Tekom tabora Ekosistemi Balkana 2018 smo zbrali 56 podatkov o 19 vrstah kačjih pastirjev na 16 mestih. Seznam opaženih vrst na posameznih najdiščih, ki vključuje odrasle osebke, leve in ličinke, je predstavljen v Tabeli 2. 18 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Tabela 2. Seznam opaženih vrst kačjih pastirjev z najdišči med taborom Ekosistemi Balkana 2018. (♂ – odrasel samec, ♀ – odrasla samica, kop – kopula, tan – tandem, ovi – ovipozicija (odlaganje jajčec), E – lev(ang. exuviae), L – ličinka) Vrsta Zaporedna številka najdišča CALOPTERYGIDAE 1. Calopteryx splendens (Harris, 1782) 2 (2♂, 1♀), 4 (2♂, 3♀), 9 (1♂, 1♀, 1L) 2. Calopteryx virgo (Linnaeus, 1758) 4 (2♂, 1♀), 9 (2♂), 13 (1♂, 1♀) LESTIDAE 3. Sympecma fusca (Vander Linden, 1820) 1 (1kop) COENAGRIONIDAE 4. Ischnura elegans (Vander Linden, 1820) 1 (100♂, 50♀, 10kop), 2 (3♂, 2tan), 6 (5♂, 1kop), 8 (30♂, 10kop), 11 (4♂), 12 (3♂, 1♀), 14 (2♂), 16 (1♂) 5. Coenagrion puella (Linnaeus, 1758) 1 (20♂, 5♀), 3 (5♂), 4 (1♂), 6 (1♂), 8 (3♂), 10 (1♀), 12 (5♂, 2tan), 16 (10♂, 5♀, 2kop) 6. Pyrrhosoma nymphula (Sulzer, 1776) 5 (5♂), 9 (1kop), 10 (1♂) PLATYCNEMIDIDAE 7. Platycnemis pennipes (Pallas, 1771) 1 (100♂, 20♀, 5 kop), 5 (1♂), 8 (1♂), 11 (10♂, 5♀), 12 (3♂), 14 (3♂) AESHNIDAE 8. Anax imperator (Leach, 1815) 1 (1L, 1E), 6 (1L), 12 (1♂) 9. Caliaeschna microstigma (Schneider, 1845) 9 (1L, 1E) GOMPHIDAE 10 . Gomphus vulgatissimus (Linnaeus, 1758) 4 (5♂) 11. Onychogomphus forcipatus (Linnaeus, 1758) 9 (1L) CORDULEGASTRIDAE 12. Cordulegaster bidentata (Selys, 1843) 9 (1L) CORDULIIDAE 13. Cordulia aenea (Linnaeus, 1758) 1 (5♂, 2L, 1E), 11 (1♂), 12 (2♂), 16 (15♂, 50E) LIBELLULIDAE 14. Libellula depressa (Linnaeus, 1758) 1 (2♂, 1♀), 2 (1♀), 3 (2♂), 5 (3♂), 7 (7♂), 8 (10♂, 2♀), 11 (1♂), 14 (1♂) 15. Libellula fulva (Müller, 1764) 14 (1E) 16. Orthetrum cancellatum (Linnaeus, 1758) 6 (1L), 7 (1♂), 14 (1E) 17. Orthetrum albistylum (Selys, 1848) 1 (2♂), 2 (1L), 8 (2♂), 15 (1L) 18. Sympetrum fonscolombii (Selys, 1840) 1 (1L), 3 (1♂), 6 (1♂), 7 (1♀), 12 (5♂, 2tan, 1kop, 3ovi) 19. Crocothemis erythraea (Brulle, 1832) 6 (1L) Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 19 Tekom tabora je bilo vreme zelo ugodno za kačje pastirje. Brezvetrje in temperature do 30°C so omogočale, da je kačjih pastirjev na nekaterih lokacijah kar mrgolelo, kar nismo pričakovali za tako zgodnji čas v letu. Najpogosteje zabeležene vrste so bile modri kresničar ( Ischnura elegans), travniški škratec ( Coenagrion puella) in modri ploščec ( Libellula depressa), vse najdene na osmih lokacijah. Te vrste spadajo med generaliste in so splošno razširjene po Evropi. Na šestih lokacijah smo opazili sinjega presličarja ( Platychnemis pennipes), najbolj številčen je bil na prvem vzorčnem mestu, kjer smo zabeležili veliko teneralnih osebkov, to so osebki, ki nekaj časa po izlevitvi še niso sposobni leteti. Malinovordečega kamenjaka ( Sympetrum fonscolombii) smo zasledili na petih lokacijah, večinoma je šlo za sveže osebke, na gramoznici ob jezeru Radonjić pa se je sezona očitno začela že zgodaj, saj smo bili priča parjenju in odlaganju jajčec. Na tej gramoznici smo ujeli tudi velikega spremljevalca ( Anax imperator), ki smo ga na drugih dveh mestih našli le v stopnji ličinke ali leva. Pričakovano smo na taboru popisali še dve spomladanski vrsti: ranega plamenca ( Pyrrhosoma nymphula) na treh lokacijah in močvirskega lebduha ( Cordulia aenea) na štirih lokacijah. Za močvirskega lebduha je značilno sinhronizirano izletanje osebkov, vendar smo bili vseeno presenečeni nad številom najdenih levov na Brezničkem jezeru, saj smo jih na enem kvadratnem metru prešteli preko 50. Na reki Topluga smo ujeli nekaj osebkov popotnega porečnika ( Gomphus vulgatissimus), ki prav tako velja za izrazito spomladansko vrsto tekočih voda. Prisojnega zimnika ( Sympecma fusca) smo med parjenjem opazili na enem mestu. Verjetno je šlo za lanska osebka, saj je to edina vrsta kačjega pastirja v Evropi, ki prezimi. 20 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Na večih lokacijah smo našli sveže osebke iz rodu modračev, za katere se je sezona šele začela: prodnega modrača ( Orthetrum cancellatum) in temnega modrača ( O. albistylum). Na Grejkovački reki smo se razveselili najdbe ličinke in kasneje še leva bledega vetrenjaka ( Caliaeschna microstigma), katerega razširjenost je v Evropi omejena na Balkanski polotok, v Sloveniji pa ga ne najdemo. Na istem mestu smo našli ličinko povirnega studenčarja ( Cordulegaster bidentata), ki je v Evropi endemična vrsta, njegovo pojavljanje pa se zmanjšuje zaradi izginjanja primernih habitatov - potokov in njihovih povirij. S končno številko 19 vrst kačjih pastirjev smo zadovoljni, saj je bil najtežji del priprav na tabor ravno iskanje primernih vzorčnih mest, ker nismo imeli nobenih preteklih podatkov ali opisov habitatov na določenih območjih. Ob tem bi se rada zahvalila še mojim trem udeležencem, da sem laže prestala moj mentorski krst, za njihovo motiviranost, zavzetost na terenu in druženje ob večerih. Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 21 Viri in literatura Boudot J. P., V. J. Kalkman (ured.). (2015). Atlas of the European dragonflies and damselflies. KNNV publishing. Dijkstra K. D. B., R. Lewington, 2006. Field Guide to the Dragonflies of Britain and Europe. British wildlife publ. Ibrahimi H., E. Dauti, A. Gashi, S. Trožić-Borovac, R. Škrijelj, L. Grapci-Kotori, 2007. The impact of sewage effluents in water quality and benthic macroinvertebrate diversity of the Prishtina River (Kosova). Entomologica Romanica 12: 227–231. Sherifi Y., F. Bego, B. Mustafa, F. Etemi, Z. Veselaj, 2010. Contribution to the Introduction of Wetlands Biodiversity and the Importance for Its Conservation in Kosovo. Xerxa B. L., 2011. Ecological assessment of Prizren river »Lumbardhi« in Kosovo using the biocenotic structure of macrozoobenthos. 2nd Aquatic biodiversity international conference-Sibiu, Transylvania, Romania, European Union. 22 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Zeleni robidar ( Callophrys rubi) (foto: Kaja Vukotić). Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 23 Poročilo o delu skupine za metulje Voditeljica skupine: Kaja Vukotić e-naslov: kaja.vukotic@gmail.com Udeleženci: Žan Cimerman, Jan Debenjak, Blaž Kekec, Katarina Kokol Slika 1. Udeleženci skupine za metulje med terenskim delom (foto: Kaja Vukotić). Abstract: The main goal of the butterfly group was to introduce participants with methods and diversity of the spring fauna of daily butterflies of Kosovo. We learned how to distinguish different daily butterflies, their morphological signs, ecology and how to use determining keys. We visited 13 sites in the wider surroundings of the camp. Together we have identified 50 species belonging to six different families. Uvod Na letošnjem raziskovalnem taboru Ekosistemi Balkana 2018, ki je potekal na Kosovem, so se udeleženci skupine za metulje seznanili z lovljenjem z metuljnico, prepoznavanjem različnih vrst glede na morfološke znake, 24 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) uporabo določevalnih ključev, zanimivimi značilnostmi metuljev, njihovimi hranilnimi rastlinami in ekologijo posameznih vrst. Metode Pri terenskem delu smo bili zelo odvisni od vremena, saj so dnevni metulji najbolj aktivni v toplem, predvsem pa brezvetrnem vremenu. Za lovljenje smo uporabljali posebno mrežo – metuljnico, ki je namenjena lovljenju metuljev na način, da jih čim manj poškodujemo. Pri vsakem ulovljenem osebku smo si ogledali posamezne morfološke določevalne znake. Glede na to, smo jih določili s pomočjo določevalnega ključa (Tolman in Lewington, 2009). Po določitvi vrste smo metulje spustili nazaj v naravo. V širši okolici kampa smo popisali 13 mest, ki smo jih izbirali glede na različnost habitatov (slika 2.). Na vsakem mestu smo odčitali in zapisali GPS koordinate, nadmorsko višino in datum. Seznam obiskanih mest s kratkim opisom lokacij, habitata, datumom, nadmorsko višino in koordinatami: 1. 1 km J od Llokvicë, gozdna pot, gozdni rob, 28. 4. 2018, 1283 m, 42°9'19'N, 20°46'51'E, 2. 500 m JV od Kustendil, travnik v zaraščanju, gozdni rob, hrastov gozd, 28. 4. 2018, 1099 m, 42°9'37"N, 20°45'28"E (slika 2), 3. 500 m SV od Zaplluxhe, travnik na pobočju ob potoku, 28. 4. 2018, 1230 m, 42°8'2' N, 20°45'51' E (slika 2), 4. 500 m SV od Zaplluxhe, pot ob kanalu potoka, 28. 4. 2018, 1225 m, 42°7'59"N, 20°45'52"E (slika 2), 5. 500 m S od Lukinë, skalnate obale rečnega kanala med polji, 29. 4. 2018, 302 m, 42°18'24''N, 20°36'39'E, 6. 500 m V od Rahovec, skalnate stene, 29. 4. 2018, 453 m, 42°23'48'N, 20°39'38' E, 7. 1 km J od Llokvicë, gorski pašnik in travnik s posameznimi drevesi in grmički, 30. 4. 2018, 1200 m, 42°9'26"N, 20°47'36"E (slika 2), 8. 250 m JV od Muradem, travnik poleg reke Bistrica, 1. 5. 2018, 308 m, 42°11'50'N, 20°38'48'E, 9. 750 m SV od Kobajë, pot med pašniki, 1. 5. 2018, 462 m, 42°12'41"N, 20°38'50"E, 10. 1,5 km V od Grazhdanik, travnik z nizkim grmičevjem, 1. 5. 2018, 400 m, 42°12'58' N, 20°38'23' E (slika 2), 11. 500 m SV od Kobajë, pašnik, kal, 1. 5. 2018, 464 m, 42°13'20' N, 20°38'47"E (slika 2), 12. 1 km JV od Prizrena, skalnate stene, 3. 5. 2018, 438 m, 42°12'37"N, 20°44'55"E, 13. 2 km JV od Restelicë, gorski pašniki s posameznimi drevesi in grmi, 4. 5. 2018, 1845 m, 41°55'36' N, 20°41'50"E. Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 25 Slika 2. Fotografije izbranih popisnih mest z zaporednimi številkami iz zgornjega seznama (foto: Kaja Vukotić). 26 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Rezultati in razprava Na taboru smo na 13 mestih zabeležili 50 vrst (tabela 1). Med njimi so bile najbolj pogoste: jadralec ( Iphiclides. podalirious), navadni senožetnik ( Colias croceus), frfotavček ( Leptidea sinapis), mali okarček ( Coenonimpha pamphilus) in zeleni robidar ( llophrys rubi). Zanimivejše najdbe so bile petelinček ( Zerynthia polyxena), črni apolon ( Parnassius mnemosyne) in rdečkasti venčar ( Spialia sertorius, slika 3). Med njimi v Sloveniji ne najdemo vrst: Lycaena thersamon, Pyrgus sidae in Spialia orbifer. Tabela 1. Seznam opaženih vrst dnevnih metuljev z najdišči med taborom Ekosistemi Balkana 2018. Strokovno ime Najdišča PAPILIONIDAE 1 Papilio machaon (Linnaeus, 1758) 1, 3, 7, 8, 9, 10, 11 2 Iphiclides podalirius (Linnaeus, 1758) 1, 2, 3, 4, 7, 8, 9, 10, 11, 13 3 Zerynthia polyxena (Denis & Schiffermüller, 8 1775) 4 Parnassius mnemosyne (Linnaeus, 1758) 7 PIERIDAE 5 Pieris brassicae (Linnaeus, 1758) 4 6 Pieris rapae (Linnaeus, 1758) 3, 4, 5 7 Pieris napi (Linnaeus, 1758) 3, 4, 8 8 Pontia edusa (Fabricius, 1777) 8 9 Anthocharis cardamines (Linnaeus, 1758) 1, 3, 7, 8, 13 10 Colias alfacariensis (Ribbe, 1905) 3 11 Colias croceus (Fourcroy, 1785) 1, 2, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 13 12 Gonepteryx rhamni (Linnaeus, 1758) 3, 7, 9, 10, 11 13 Leptidea sinapis (Linnaeus, 1758) 1, 2, 3, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13 LYCAENIDAE 14 Lycaena phlaeas (Linnaeus, 1761) 4, 9, 10, 12 15 Lycaena tityrus (Poda, 1761) 9 16 Lycaena thersamon (Esper, 1784) 6, 7 17 Callophrys rubi (Linnaeus, 1758) 2, 3, 7, 8, 10, 11, 13 18 Cupido argiades (Pallas, 1771) 4 19 Cupido decolorata (Staudinger, 1886) 2, 4, 5, 8, 11 20 Cupido minimus (Fuessly, 1775) 2, 5, 11, 12, 13 21 Cupido osiris (Meigen, 1829) 8 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 27 Strokovno ime Najdišča 22 Glaucopsyche alexis (Poda, 1761) 3, 6, 7, 10 23 Scolitantides orion (Pallas, 1771) 12 24 Pseudophilotes vicrama (Moore, 1865) 2, 7, 10, 13 25 Plebejus (Plebejus) argus (Linnaeus, 1758) 8, 9, 10, 11 26 Aricia agestis (Denis & Schiffermüller, 1775) 6, 8, 9, 10 27 Polyommatus thersites (Cantener, 1835) 6 28 Polyommatus icarus (Rottemburg, 1775) 6, 9, 10, 11 RIODINIDAE 29 Hamearis lucina (Linnaeus, 1758) 2, 7 NYMPHALIDAE 30 Limenitis reducta (Staudinger, 1901) 8, 10 31 Aglais io (Linnaeus, 1758) 3 32 Vanessa atalanta (Linnaeus, 1758) 4, 8 33 Araschnia levana (Linnaeus, 1758) 3 34 Issoria lathonia (Linnaeus, 1758) 3 35 Polygonia c-album (Linnaeus, 1758) 3, 8 36 Boloria euphrosyne (Linnaeus, 1758) 7 37 Boloria dia (Linnaeus, 1767) 2, 3, 6, 7, 9, 10, 11 38 Melitaea cinxia (Linnaeus, 1758) 3, 7, 8, 9, 10, 11 39 Melitaea trivia (Denis & Schiffermüller, 1775) 12 40 Erebia medusa (Denis & Schiffermüller, 1775) 7 41 Coenonympha pamphilus (Linnaeus, 1758) 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13 42 Pararge aegeria (Linnaeus, 1758) 2, 9 43 Lasiommata megera (Linnaeus, 1767) 6, 7, 8, 9, 10 44 Lasiommata maera (Linnaeus, 1758) 3 HESPERIDAE 45 Pyrgus malvae (Linnaeus, 1758) 3, 7, 8, 10, 11, 13 46 Pyrgus sidae (Esper, 1784) 11 47 Spialia orbifer (Hübner, 1823) 10 48 Carcharodus alceae (Esper, 1780) 10 49 Erynnis tages (Linnaeus, 1758) 2, 3, 7, 9, 10, 11, 13 50 Carterocephalus palaemon (Pallas, 1771) 7 28 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Slika 3. Spialia orbifer opažen na kolovozu med travišči (foto: Blaž Kekec). Zahvala Zahvaljujem se organizatorjem tabora za povabilo k mentorstvu, dobro odvoden tabor in močno vsakodnevno jutranjo kavo. Poleg tega bi se želela zahvaliti tudi vsem udeležencem skupine za uspešno terenjenje tudi v najbolj vročih delih dneva, dobro družbo in aktivno lovljenje ter določanje. 😊😊 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 29 Viri in literatura Bellmann H., 2009. Naše in srednjeevropske žuželke. Narava, Kranj. 445 str. Chinery M., 2012. Insects of Britain and Western Europe. Domino Guides. 320 str. Tolman T., R. Lewington, 2009. Collins Butterfly Guide: The Most Complete Field Guide to the Butterflies of Britain and Europe. Harper Collins Publisher, London. 384 str. 30 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Dušan silni in kuščarica (foto: Primož Presetnik). Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 31 Poročilo o delu skupine za plazilce Vodja skupine: Urban Dajčman E-naslov: urban.dajcman@gmail.com Udeleženci: Anja Pekolj, Leon Lojze Zamuda, Nastja Mesarec, Blaž Koderman, Valentina Perc, Klemen Juršič, Domen Lazar Izvleček: Tekom letošnjega tabora Ekosistemi balkana 2018 v Kosovu je skupina za plazilce zabeležila 15 vrst plazilcev. Raziskovali smo raznolike habitate v okolici mesta Prizren. Tabora se je udeležilo 9 študentov, večina je bila iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. Na nekaterih lokacijah smo prepoznali prisotnost prej nezabeleženih vrst na mnogih pa samo potrdili njihovo prisotnost. Abstract: During this years annual spring camp Ekositemi balkana in Kosovo the group for reptiles observed 15 different species. We explored various different habitats and regions mostly focusing our efforts on the region surrounding the twon of Prizren. There were 9 participants, mostly students from the Biotechnical faculty of Ljubljana. We observed some previously unrecordes species at certain locations but mostly just confirmed what was previously known. Uvod Kosovo je v smislu poznavanja plazilcev pogosto zanemarjeno zaradi specifičnih kulturnih in političnih okoliščin. Narava se na te okoliščine seveda ne ozira, kar nam je na terenu omogočilo spoznavanje s mnogimi vrstami, ki so jih študenti videli prvič v življenju. Udeleženci skupine za plazilce so se učili prepoznavanja vrst plazilcev na terenu, varnega lova in rokovanja s plazilci pa tudi z drugimi predvsem ekološko obarvanimi metodami in znanji s področja biologije plazilcev. Delo je potekalo na terenu kjer smo živali prepoznavali in situ ali jih ulovili in se tako lažje spoznavali z morfološkimi specifikami posameznih vrst. 32 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Slika 1. Ablepharus kitaibeli - mnogim slovenskim študentom popolnoma neznan skink. Metode Terensko delo skupine za plazilce je potekalo v predhodno izbranih habitatih, ki smo jih izbirali na podlagi pregleda literature vezane na naše območje, zemljevidov in orto-foto posnetkov Kosova, predvsem okolice Prizrena, pa tudi po namigih in nasvetih, ki so nam jih posredovale druge skupine aktivne na taboru. Pregledovali smo predvsem suhe in vlažne travnike, skalne stene, mlake, gozdne robove, planote, rečne brežine, zapuščene hiše, grmišča in podobno. Na lokacijah smo se zadržali toliko časa, da smo izvedli improviziran skupinski transektni popis, spotoma smo obračali večje in manjše kamne, pregledovali grmovja in brskali po travi. Vsako vorčno mesto smo si zabeležili in v primeru najdbe plazilcev odčitali tudi GPS koordinate. Časa preživetega na enem mestu nismo zapisovali saj se je le ta močno razlikoval. Namen tabora ni le popis, ampak tudi spoznavanje lokalne biodiverzitete, zato smo se odločili da, kjer živali nismo našli takoj, preživimo dalj časa, če je bilo okolje primerno. Vse najdene plazilce smo poskusili določiti do vrste. Pri ulovljenih osebkih smo določali tudi spol in starostni razred (juvenile, subadult, adult) pri čemer smo si pomagali s slikovnimi in dihotomnimi določevalnimi ključi. Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 33 Slika 2. Samica modrasa ( Vipera ammodytes) v rokah novopečenega lovca strupenjač. Kuščarice smo lovili z zanko izdelano iz sukanca ali ribiške vrvice na žičnem podaljšku pritrjenem na daljšo palico ali ribiško palico. Takšno zanko so si vsi udeleženci izdelali prvi dan terena … in vsak dan znova saj smo sukanec hitro kje izgubili. Želve in kače smo lovili z rokami, v primeru strupenih kač smo uporabljali zaščitne rokavice (dvojne varilske rokavice, hexarmor rokavice). Po nekaj dnevih terena smo živali določali tudi brez lovljenja, ki predstavlja nepotreben stres. Živali smo fotografirali kar je zadostovalo za določitev. Iskali smo tudi kačje leve in mrtve živali, ki smo jih kasneje določili v taboru in se tako spoznali še z enim elementom terenske herpetologije. 34 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Slika 3. Izrazito obarvan samec črnopikčaste kuščarice ( Algyroides nigropunctatus). Rezultati Skupno smo zabeležili prisotnost 15 vrst plazilcev na približno 20 izbranih lokacijah (tabela 1). Najpogostejše so bile seveda široko razširjene vrste kot so Podarcis muralis, Podarcis turicus, Lacerta viridis. Zanimivejše najdbe pa so bile na primer za slovenske študente zelo nepričakovan martinček ( Lacerta agilis) v gorah, strupenjače, skinki in čudovito obarvane črnopikčaste kuščarice. Zabeležene vrste so: Ablepharus kitaibeli , Algyroides nigropunctatus, Dolichophis caspius, Emys orbicularis, Hierophis gemonensis, Lacerta agilis, L. viridis, Natrix natrix, N. tessellata, Podarcis muralis, P. tauricus, Testudo hermanni, Vipera ammodytes, V. berus, Zamenis longissimus. Nadalje so rezultati predstavljeni v tabeli 1 (s približnimi koordinatami) in zemljevidom (slika 5). Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 35 Tabela 1. Seznam opaženih vrst plazilcev med taborom Ekosistemi Balkana 2018. Datum lat. °N long. °E Nadmorska Vrsta Angleško ime (2018) višina [m] 28. 4. 42,1556 20,7805 1316 Podarcis muralis Common Wall Lizard Zamenis longissimus Aesculapian Snake 42,1601 20,7750 1254 Lacerta viridis Eastern Green Lizard 42,1677 20,7546 1201 Podarcis tauricus Balkan Wall Lizard Lacerta viridis Eastern Green Lizard 29. 4. 42,1594 20,6574 839 Podarcis muralis Common Wall Lizard Podarcis tauricus Balkan Wall Lizard Vipera ammodytes Nose-horned Viper Lacerta viridis Eastern Green Lizard 42,1693 20,6609 709 Hierophis gemonensis Balkan Whip Snake Podarcis tauricus Balkan Wall Lizard Lacerta viridis Eastern Green Lizard 42,1392 20,6552 1015 Ablepharus kitaibelii Snake-eyed Skink Lacerta viridis Eastern Green Lizard Vipera ammodytes Nose-horned Viper 30. 4. 42,2797 20,6798 360 Testudo hermanni Hermann's Tortoise Podarcis muralis Common Wall Lizard Dolichophis caspius Caspian Whip Snake Lacerta viridis Eastern Green Lizard Podarcis tauricus Balkan Wall Lizard Natrix natrix ssp. natrix Grass Snake 42,2797 20,6798 390 Natrix natrix ssp. natrix Grass Snake Lacerta viridis Eastern Green Lizard Podarcis tauricus Balkan Wall Lizard Podarcis muralis Common Wall Lizard Testudo hermanni Hermann's Tortoise 1. 5. 42,1994 20,7639 519 Vipera ammodytes Nose-horned Viper Lacerta viridis Eastern Green Lizard Podarcis muralis Common Wall Lizard Hierophis gemonensis Balkan Whip Snake 42,1871 20,7903 645 Algyroides nigropunctatus Dalmatian Algyroides Lacerta viridis Eastern Green Lizard Podarcis muralis Common Wall Lizard 42,1767 20,8095 665 Zamenis longissimus Aesculapian Snake Lacerta viridis Eastern Green Lizard Podarcis muralis Common Wall Lizard 36 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Datum lat. °N long. °E Nadmorska Vrsta Angleško ime (2018) višina [m] 1. 5. 42,1706 20,8298 703 Vipera ammodytes Nose-horned Viper Lacerta viridis Eastern Green Lizard Podarcis muralis Common Wall Lizard 3. 5. 42,3497 20,542 363 Dolichophis caspius Caspian Whip Snake Natrix natrix ssp. persa Grass Snake Lacerta viridis Eastern Green Lizard Natrix tessellata Dice Snake Podarcis tauricus Balkan Wall Lizard Zamenis longissimus Aesculapian Snake 42,3544 20,5408 403 Testudo hermanni Hermann's Tortoise Algyroides nigropunctatus Dalmatian Algyroides Lacerta viridis Eastern Green Lizard Podarcis tauricus Balkan Wall Lizard Zamenis longissimus Aesculapian Snake Dolichophis caspius Caspian Whip Snake Dolichophis caspius Caspian Whip Snake 3. 5. 42,3544 20,5408 409 Algyroides nigropunctatus Dalmatian Algyroides Lacerta viridis Eastern Green Lizard Podarcis muralis Common Wall Lizard 42,2896 20,5211 394 Podarcis tauricus Balkan Wall Lizard Podarcis muralis Common Wall Lizard Dolichophis caspius Caspian Whip Snake Lacerta viridis Eastern Green Lizard Algyroides nigropunctatus Dalmatian Algyroides 4. 5. 42,0038 20,6353 1440 Lacerta agilis Sand lizard Lacerta viridis Eastern Green Lizard Podarcis tauricus Balkan wall Lizard Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 37 Slika 4. Gravidna samica martinčka ( Lacerta agilis) najdena na gorski planoti na jugu Kosova. Slika 5. Karta najdišč in opaženih vrst plazilcev. 38 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Razprava Skupno število opaženih vrst, ujetih živali in čudovitih večerov v Kosovski divjini je botrovalo še enemu izjemnemu taboru. Udeleženci so lahko spoznali mnoge vrste, ki jih na terenih v Sloveniji ni, doživeli intimnejšo izkušnjo rokovanja z divjimi živalmi v njihovem naravnem okolju in tako pridobili mnoga nova znanja, strokovna kot tudi bolj izkustvena, ki jim bodo koristila pri bodočem delu na terenu. Tako kot zmeraj je bilo tudi tokrat največ interesa do iskanja strupenih kač, a ob koncu tabora smo vsi skupaj prepoznali tudi posebnosti in lepoto vseh ostalih plazilcev. Zbrani podatki prispevajo pomemben doprinos poznavanju razširjenosti plazilcev v Kosovu, vse terenske izkušnje, delo in pletenje vez pa spodbujajo k višji stopnji sodelovanja z mladimi strokovnjaki med državama in v regiji na splošno. Slika 6. Del skupine za plazilce s pomočniki iz skupine za zveri na zasluženem počitku. Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 39 Viri in literatura Tomović L., R. Ajtić, K. Ljubisavljević, A. Urosević, D. Jović, I. Krizmanić, N. Labus, S. Djordjević, M. Kalezic, T. Vukov, G. Dzukić, 2014. Reptiles in Serbia: Distribution and diversity patterns. Bulletin of the Natural History Museum 7: 129–158. Speybroeck J., W. Beukema, B. Bok, J. Van Der Voort, I. Velikov, 2016. Field Guide to the Amphibians and Reptiles of Britain and Europe. London: Bloomsbury Publishing. Arnold, E. N., D. Ovenden, 2002. Reptiles and Amphibians of Britain and Europe. London: Collins, Print. Kwet A., 2009. New Holland Guide to the Reptiles and Amphibians of Europe. London: New Holland, Print. Mršić N., 1997. Plazilci (Reptilia) Slovenije. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana. 167 str. Tome S., 1999. Razred: Plazilci (Reptilia). V: Kryštufek B. & F. Janžekovič (ur.), Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije. DZS, Ljubljana, str. 284–305. 40 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Poročilo o delu skupine za ptice Vodja skupine: Aleksander Kozina E-naslov: Aleksanderkozina@hotmail.com Udeleženci skupine: Eva Ilič, Eva Rener, Špela Zupančič, Žan Suljič, Jure Zaman, Domen Kocjan Slika 1. skupinska fotografija udeležencev skupine za ptiče (foto: Aleksander Kozina). Izvleček: Namen ornitološke skupine je bil, da v roku enega tedna čim boljše popišemo ornitološko slabše raziskano Kosovo. V tem času smo obiskali več lokacij, ki so se večinoma nahajale v južnem in jugozahodnem delu Kosova, obiskali pa smo tudi centralno Kosovo južno od Prištine. Vse skupaj smo opazili 108 vrst ptic, med drugim tudi več ogroženih in zavarovanih vrst. Abstract: The aim of ornithological group was to cover as much ground as it is possible in one week and gather data od bird distribution in ornithologically less researched Kosovo. During seven days we have visit different locations in south, south-west and central Kosovo. We recorded 108 species of birds.different locations in south, south-west and central Kosovo. We recorded 108 species of birds. Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 41 Uvod Kosovo je, gledano iz ornitološkega stališča, ena od najmanj raziskanih držav v Evropi. To gre pripisati tako pomankanju njihovih lastnih ornitologov, kot tudi politični nestabilnosti države in širše regije, ki ima za posledico tudi to, da se tuji strokovnjaki zelo redko odločijo za obisk te države. Kosovo je po večini gričevnata in hribovita država, brez dostopa do morja in večjih naravnih mokrišč. Kljub temu, pa Kosovo na relativno majhni površini ponuja veliko različnih habitatnih tipov, ki smo jih tekom šestih terenskih dni poizkusili kar najboljše raziskati in tako vsaj nekoliko prispevati k boljšemu poznavanju ornitofavne te majhne balkanske države. Metode Popisi so bili opravljeni med 28. 4. in 4. 5. 2018. Vsak dan smo vstali še pred sončnim vzhodom in se odpravili na vnaprej določeno lokacijo. Zaradi mesta naše nastanitve smo se večinoma osredotočili na popise na jugu in jugovzhodu Kosova, zaradi relativne majhnosti države, pa smo dvakrat obiskali tudi ornitološko zanimiva območja v okolici Prištine. Ptice smo prepoznavali tako vizualno s pomočjo daljnogledov, teleskopa in fotoaparatov, kot tudi akustično na podlagi oglašanja. Najbolj aktivno smo ptice popisovali v zgodnjih jutranjih urah, ko so ptice najbolj aktivne, zaradi pomanjkanja časa pa smo popisovali tudi čez dan, ko je aktivnost ptic sicer zmanjšana. Okoli poldneva smo večkrat odšli na primerno razgledno točko, iz katere smo popisovali selitev ujed. Opravili smo tudi več nočnih popisov, na katerih smo s pomočjo posnetkov oglašanja preverjali prisotnost različnih vrst sov. 42 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Slika 1. Zgoraj planinski orel ( Aquila chrysaetos) in krokar (Corvus corax), spodaj kavka ( Coelebs monedula) (foto: Aleksander Kozina) . Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 43 Rezultati Skupaj smo opazili 108 vrst ptičev, ki jih navajam v spodnjem seznamu. Seznam opazovanih vrst (slovensko / angleško / strokovno ime) 1. Mlakarica / mallard / Anas platyrhynchos 2. Reglja / garganey / Anas querquedula 3. Sivka / common pochard / Aythya ferina 4. Kotorna / rock partridge / Alectoris graeca 5. Prepelica / common quail / Coturnix coturnix 6. Čopasti ponirek / great crested grebe / Podiceps cristatus 7. Mali ponirek / little grebe / Tachybaptus ruficollis 8. Velika bobnarica / great bittern / Botaurus stellaris 9. Čapljica / little bittern / Ixobrychus minutus 10. Čopasta čaplja / squacco heron / Ardeola ralloides 11. Mala bela čaplja / little egret / Egretta garzetta 12. Siva čaplja /grey heron / Ardea cinerea 13. Rjava čaplja / purple heron / Ardea purpurea 14. Bela štorklja / white stork / Ciconia ciconia 15. Planinski orel / golden eagle / Aquila chrysaetos 16. Kačar / short toed eagle / Circaetus gallicus 17. Rjavi lunj / marsh harrier / Circus aeruginosus 18. Močvirski lunj / montagus harrier / Circus pygargus 19. Kanja / common buzzard / Buteo buteo 20. Sršenar / honey buzzard / Pernis apivorus 21. Skobec / sparrowhawk / Accipiter nisus 22. Kragulj / goshawk / Accipiter gentilis 23. Postovka / common kestrel / Falco tinnunculus 24. Zelenonoga tukalica / common moorhen / Gallinula chloropus 25. Liska / coot / Fulica atra 26. Priba / lapwing / Vanellus vanellus 27. Močvirski martinec / wood sandpiper / Tringa glareola 28. Mali deževnik / little ringed plover / Charadrius dubius 29. Rumenonogi galeb / yellow-legged gull / Larus michahellis 30. Domači golob / feral pigeon / Columba livia domestica 44 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 31. Grivar / wood pigeon / Columba palumbus 32. Turška grlica / eurasian collared dove / Streptopelia deacaocto 33. Divja grlica / european turtle dove / Streptopelia turtur 34. Kukavica / common cuckoo / Cuculus canorus 35. Lesna sova /tawny owl / Strix alluco 36. Veliki skovik / scops owl / Otus scops 37. Črni hudournik / common swift / Apus apus 38. Smrdokavra / hoopoe / Upupa epops 39. Čebelar / european bee-eater / Merops apiaster 40. Črna žolna / black woodpecker / Dryocopus martius 41. Zelena žolna / green woodpecker / Picus viridis 42. Pivka / grey woodpecker / Picus canus 43. Vijeglavka / wryneck / Jynx torquilla 44. Poljski škrjanec / skylark / Alauda arvensis 45. Čopasti škrjanec / crested lark / Galerida cristata 46. Skalna lastovka / rock martin / Ptyonoprogne fuligula 47. Mestna lastovka / house martin / Delichon urbicum 48. Kmečka lastovka / barn swal ow / Hirundo rustica 49. Rdeča lastovka / red rumped swallow / Cecropis daurica 50. Drevesna cipa / tree pipit / Anthus trivialis 51. Vriskarica / water pipit / Anthus spinolleta 52. Bela pastirica / white wagtail / Motacilla alba 53. Rumena pastirica / yellow wagtail / Motacilla flava 54. Siva pastirica / grey wagtail / Motacilla cinerea 55. Povodni kos / white-throated dipper / Cinclus cinclus) 56. Siva pevka / dunnock / Prunella modularis 57. Taščica / robin / Erithacus rubecula 58. Šmarnica / common redstart / Phoenicurus ochruros 59. Mali slavec / common nightingale / Luscinia megarhynchos 60. Navadni kupčar / northern wheathear / Oenanthe oenanthe 61. Repaljščica / whinchat / Saxicola rubetra 62. Prosnik / stonchat / Saxicola rubicola 63. Cikovt / song trush / Turdus philomelos 64. Carar / mistle trush / Turdus viscivorus 65. Črni kos / black trush / Turdus merula Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 45 66. Komatar / ring ouzel / Turdus torquatus 67. Puščavec / blue rock trush / Monticola solitarius 68. Črnoglavka / blackcap / Sylvia atricapilla 69. Mlinarček / lesser whitethroat / Sylvia curruca 70. Rjava penica / common whitethroat / Sylvia communis 71. Svilnica / cettis warbler / Cettia cetti 72. Bičja trstnica / sedge warbler / Acrocephalus schoenobaenus 73. Kobiličar / grasshopper warbler / Locustella naevia 74. Rakar / great reed warbler / Acrocephalus arundinaceus 75. Vrbji kovaček / common chiffchaff / Phylloscopus collybita 76. Rumenoglavi kraljiček / goldcrest / Regulus regulus 77. Rdečeglavi kraljiček / firecrest / Regulus ignicapilla 78. Stržek / wren / Troglodytes troglodytes 79. Velika sinica / great tit / Parus major 80. Plavček / blue tit / Cyanistes carueleus 81. Menišček / coal tit / Periparus ater 82. Čopasta sinica / crested tit / Lophophanes cristatus 83. Močvirska sinica / marsh tit / Poecile palustris 84. Žalobna sinica / sombre tit / Poecile lugubris 85. Dolgorepka / long-tailed tit / Aegithalos caudatus 86. Brglez / eurasian nuthatch / Sitta europaea 87. Rjavi srakoper / red-backed shrike / Lanius collurio 88. Rjavoglavi srakoper / woodchat shrike / Lanius senator 89. Sraka / eurasian magpie / Pica pica 90. Šoja / eurasian jay / Garrulus glandarius 91. Kavka / jackdaw / Corvus monedula 92. Poljska vrana / carrion crow / Corvus corone 93. Siva vrana / hooded crow / Corvus cornix 94. Krokar / common raven / Corvus corax 95. Škorec / starling / Sturnus vulgaris 96. Kobilar / golden oriol / Oriolus oriolus 97. Domači vrabec / house sparrow / Passer domesticus 98. Poljski vrabec / tree sparrow / Passer montanus 99. Ščinkavec / common chaffinch / Fringila coelebs 100. Repnik / linnet / Linaria cannabina 46 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 101. Lišček / goldfinch / Carduelis carduelis 102. Zelenec / greenfinch / Carduelis chloris 103. Grilček / european serin / Serinus serinus 104. Dlesk / hawfinch / Coccothraustes coccothraustes 105. Kalin / bullfinch / Pyrrhula pyrrhula 106. Mali krivokljun / crossbil / Loxia curviostra 107. Rumeni strnad / yellowhammer / Emberiza citrinella 108. Veliki strnad / corn bunting / Emberiza calandra Zanimiva najdišča Mokrišče pri Hencu (42,581310 °N / 21,047968 °E) Ribogojnice v bližini letališča Priština so iz ornitološkega stališča najpomembnejše mokrišče na Kosovem. Kompleks ribnikov obdaja bujna vegetacija, v kateri prevladuje navadni trst ( Phragmites australis). Na vodni površini smo med drugim opazovali več teritorialnih parov čopastih ponirkov ( Podiceps cristatus) in sivk ( Aythya ferina). V trstičju so peli številni rakarji Acrocephalus arundinaceus in vsaj 2 bobnarici ( Botaurus stellaris), nad njim pa so se večkrat spreletele čopaste ( Ardeola ralloides) in rjave čaplje ( Ardea purpurea) , za trenutek pa smo uzrli tudi samca čapljice ( Ixobrychus minutus) . Na močvirnem travniku ob ribnikih smo poslušali kobiličarja ( Locustella naevia), na okoliških njivah pa so se oglašale številne rumene pastirice ( Motacilla flava), nad katerimi se je spreletavalo več parov močvirskih ( Circus pygargus) in rjavih lunjev ( Circus aeruginosus). Kanjon reke Bistrice JV od Prizrena (42,206559 °N / 20,752337 °E) V kanjonu reke Bistrice smo opazovali številne rdeče ( Cecropis daurica) in skalne lastovke ( Ptyonoprogne fuligula) , ki so jim v skalnih stenah družbo delale še manj številne postovke ( Falco tinnunculus) in krokarji ( Corvus corax). Ob reki smo zabeležili dva para povodnih kosov ( Cinclus cinclus) in številne sive pastirice ( Motacilla cinerea), nad kanjonom pa nas je razveselil planinski orel ( Aquila chrysaetos), eden od dveh, ki smo jih opazovali tekom tabora. Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 47 Prevalac (J del: 42,157193 °N / 20,963901 °E; S del: 42,191147 °N / 20,927235 °E) Naselje v parku Šar planina. V osrčje Šar planine smo se tekom tabora podali dvakrat. Prvi dan smo se odpravili v hribe južno od Prevalaca, drugič pa smo se povzpeli na gorski greben severno od vasi. Tu smo med drugim opazovali 2 kotorne ( Alectoris graeca), ki sta švignili mimo nas, mladega planinskega orla, komatarje ( Turdus torquatus), kukavico ( Cuculus canourus) in številne poljske škrjance ( Alauda arvensis). Rahovec Vasica SZ od Prizrena, ki jo obdaja razgibana kulturna krajina. Tu smo opazovali večjo kolonijo čebelarjev ( Merops apiaster), zelo številne pa so bile tudi divje grlice ( Streptopelia turtur) , veliki strnadi ( Emberiza calandra in rjavi srakoperji ( Lanius collurio). Brezne (42,131026 °N / 20,641835 °E) Brezne so vasica na jugovzhodu Kosova, v bližini katere se nahaja manjši ribnik, v okolici tega pa manjši zamočvirjeni travniki. Tu smo poslušali prepelico ( Coturnix coturnix) in opazovali številne rjave srakoperje ( Lanius collurio) , v bližini pa nas je presenetila tudi žalobna sinica ( Poecile lugubris). Beli Drin in okolica vasi Krajk (42,273077 °N / 20,661912 °E) Krajk je vas na JZ Kosova, mimo katere teče reka Beli Drin, ki svojo pot nato nadaljuje v Albanijo. Tu smo v skalnih stenah ob reki opazovali puščavca ( Monticola solitarius in gnezdeče skalne lastovke. V kulturni krajini v zaledju vasi smo opazovali in poslušali smrdokavre ( Upupa epops, ki so bile tu zelo številčne. Z ene točke smo na enkrat slišali kar 4 pojoče samce. V bližini smo opazili tudi našega edinega rjavoglavega srakoperja ( Lanius senator). 48 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Akumulacijsko jezero Vermice (42,167630 °N / 20,575953 °E) Največja vodna površina, ki smo jo obiskali je bilo akumulacijsko jezero na meji z Albanijo. To je bila edina lokacija na kateri smo slišali svilnico ( Cettia cetti), ter opazovali malo belo čapljo ( Egretta garzet a) in malega deževnika ( Charadrius dubius). Nočni popisi Nočne popise smo izvedli predvsem v okolici koče v kateri smo bili nameščeni in v bližnjih vaseh. Skupaj smo zabeležili devet pojočih lesnih sov ( Strix alluco), ki smo jih popisali v gozdni krajini in tri pare velikih skovikov ( Otus scops), ki smo jih zabeležili v vaseh Pousko in Jablanica. Razprava Skupno število opazovanih vrst (108) je preseglo pričakovanja pred taborom, ki so bila nizka predvsem zaradi pomanjkanja večjih vodnih površin, ki so vroča točka za ptičjo diverziteto. Med ciljnimi vrstami, ki smo jih iskali, nam ni uspelo najti skalnega brgleza, ki smo ga sicer pričakovali v kanjonu Bistrice in uhatega škrjanca, ki smo ga iskali v okolici Prevalaca. Največje razočaranje je bilo majhno število velikih ujed (orli, jastrebi), zaradi katerih smo v trikrat v različnih dneh izvedli monitoring iz razgledne točke nad Prizrenom. Kljub na prvi pogled zelo ugodnemu habitatu za ujede, nam v času monitoringa ni uspelo opaziti nobene vrste orla. Možno je, da so nizke koncentracije večjih vrst ujed posledica ilegalnega lova, ki je na Kosovem žal še vedno nekaj običajnega. Po drugi strani pa se na Kosovem najdejo številna območja, na katerih še vredno prevladuje ekstenzivno gospodarjenje z okoljem, kar ima za posledico visoke gostote določenih vrst kot je na primer smrdokavra, ki v Sloveniji zaradi intenzivnega kmetijstva postaja čedalje redkejša. Šest terenskih dni je za podrobnejše ornitološke raziskave seveda povsem prekratek čas, vsekakor pa smo se lahko prepričali v to, da bi si Kosovo zaslužilo številne nadaljnje raziskave, ki bi dale bolj natančno predstavo o dejanski ornitološki pomembnosti te majhne balkanske države. Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 49 Viri in literatura Bračko F., P. Grošelj, T. Jančar, T. Mihelič, D. Tome, T. Trilar, A. Vrezec, 1999. Imenik ptic zahodne Palearktike. Acrocephalus 20(94/96): 97–162. Svensson L., K. Mul arney, D. Zetterstrom, P. J. Grant, 2010. Collins Bird Guide. 50 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Poročilo o delu skupine za netopirje Vodja skupine: Primož Presetnik e-naslov: primoz.presetnik@ckff.si Udeleženci: Fitore Gashi, Samo Grgurevič, Katja Lobe, Eva Pavlovič, Maša Rajh, Sara Strah in enodnevni gost Philippe Théou Abstract: During the camp we have recorded 15 bat species. Of them 6 were new for Kosovo ( Myotis nattereri, Nyctalus noctula, Pipistrellus pygmaeus, P. kuhli , Plecotus austriacus, Tadarida teniotis), but details will be published elsvere. Na Kosovu je bilo pred našim prihodom glede na objavo dobrega srbskega kolega in mojega mentorja Milana Paunovića znanih 14 vrst netopirjev, ko smo zapustili Kosovo pa 20. Uspeh! S tem bi lahko poročilo končal, ampak spodobi se da napišem še nekaj vrstic za zanamce o kakšnih bolj sočnih dogodkih, saj je že Eva za netopirsko glasilo Glej, netopir! (2018) opisala splošno zaporedje raziskav in najdb. Kosovo ima velike probleme od kar so ga zapustili Otomani, oz., po pripovedi drugih, so se problemi začeli, ko ga ti osvojili, po še starejših virih pa je prve probleme povzročil prihod Slovanov… Tudi ko sem sem pripravljal na teren, sem kar nekaj dni preživel pri iskanju virov in določanju možnih mestih raziskav, saj je bilo vse malo skrivnostno in problematično. Npr. jam menda v okolici Prizrena naj ne bi bilo. Ja prav gotovo, samo ko sem odprl stare jugoslovanske karte, so bile v kanjonu Prizrenske Bistrice označene kar tri, in koliko jih je potem v resnici še tam? Nekateri starejši slovenski jamarji so priporočali obisk Pećine na izvoru Belog Drima, kjer so menda videli mase netopirjev, pa še skoraj vsi kosovski podatki od netopirjev so izvirali od tam, zato smo se tja, skupaj s skupino za speleobiologijo, odpravili že prvi dan po prihodu. Žal je to bil tržni dan, ko so vsi postavili svoje stojnice na cesto, na drugo stran pa avtomobile, tako da je bila pot iz pogorja Šar planine proti severnemu delu Prokletij huda muka. Še posebej, ker smo se hkrati učili še posebnosti kosovske vožnje, kot npr. da avto upočasni 500 m preden zavije, se tik pred tem ustavi, in potem Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 51 počasi zleze s cestišča. 3 urna vožnja nam je tako dodobra načela živce, množice ljudi pred vhodom v jamo pa tudi. Tam smo videli nekaj netopirjev in tudi, da so pred nekaj let nazaj uredili jamo za turistični obisk. Hja, glede slednjega lahko pripomnim da deli poti nevarni za splošne občane, mene pa je dotolkla posebna osvetlitev jame (slika 1). Slika 1. Barva svetlobe dela turistično urejene Radovačke pećine na izviru Belega Drina (Shpel a e Radavcit) se je nepozabno spreminjala vsake pol minute (foto: Primož Presetnik). Potem smo netopirci pobegnili in pustili jamarje, naj sami raziskujejo dalje. Napoti domov je ležal slavna »UNESCO dediščina« - samostan Visoki Dečani, ki si res zasluži obisk, saj kaj tako enkratnega ne vidite pogosto. Kot zanimivost lahko navedem, da so ga branili do zob oboroženi in zdolgočaseni slovenski vojaki in ko je beseda dala besedo, so takoj med mojimi udeleženci našli sovaščanko. Zrahljanih živcev smo prispeli nazaj v Planinski dom Stružje, sedež tabora, ki ima čisto lepo slovansko ime, kar mi je bilo malo sumljivo in po poizvedovanju med domačini sem hitro izvedel, da v tem delu Šar planine živijo Gorani (izvor imena »gora«), ki so Slovani vendar muslimanske vere, Srbov pa je ostalo še zelo malo. Naslednje dni smo se še vedno navajali na posebnosti lokalnih voznikov, na veliko pa smo se izogibali obljudenih krajev. To pomeni da smo se posvetili jamam, ki smo 52 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) jih našli in na hitro izmerili kar nekaj, pa čeprav so bile vse bolj kratke. Pa vendar, pred eno od njih (slika 2b) smo npr. ujeli resastega netopirja (slika 2a) novo vrsto za Kosovo. Slika 2. Resastega netopirja ( Myotis nat ereri s.lat.), novo vrsto za Kosovo, smo ujeli tudi na vhodu Dvojnega spodmola nad staro hidroelektrarno v kanjonu Prizrenske Bistrice (foto: Primož Presetnik). Toda stikov z ljudmi se nismo mogli popolnoma izogniti. V ruševinah samostana Sv. Arhangelov, kjer so nekoč k večnemu počitku položili Dušana Silnega, najmočnejšega » cesarja in vladarja Srbov, Grkov, Bolgarov in Albancev«, smo se zapletli v filozofski pogovor z enim od tamkajšnim menihom. Bolje da se ne bi, saj je bil slednji globoko razočaran, da smo hoteli razumeti naravo, namesto da bi jo le srednjeveško ljubili. Nismo prišli skupaj, le da je na koncu debate priznal da je velik grešnik. Nadalje smo blizu vasi Zatrić (Zatriq) postali tudi kolateralna škoda jamarske skupine. Ta je par dni prej iskala jame v okolici te vasi in je odklonila vodenje za plačilo, kar verjetno ni prispevalo k splošni naklonjenosti tamkajšnjih najstnikov do Slovencev. Ko smo mrežili pred bližnjo jamo Shpella e Banuar, nas je obiskalo sedem mladoletnih delinkventov, ki so na poti domov svoje hormone sprostili na le teden dni staremu avtu (slika 3) in na njegovem malo starejšem spremljevalcem. Na srečo so bili vsaj policaji prijazni, ko smo z njimi klepetali in pisali zapisnik o škodi. Sicer so mi trdili »You know, this is Kosovo«, ampak jaz mislim, da je butcev povsod enako. Vendar se je to mreženje vseeno ostalo v lepem spominu, saj smo tam ujeli dve vrsti podkovnjakov, slišali pa še nadaljnji Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 53 dve, kar je že samo po sebi super najdba, vendar smo tam videli še množice drugih vrst netopirjev. Slika 3. Kung-fu udarec ni odprl prtljažnika, je pa prispeval levji delež k več kot 1.200 € škode. Fantje, iščem vas! (foto: Primož Presetnik). Poslušanje z ultrazvočnimi detektorji in kasnejša analiza posnetkov eholokacijskih klicev netopirjev, so tudi sicer prinesli zanimiva dodatna opažanja netopirjev in pripevali k kar štirim novim vrstam za deželo. Določevali smo tudi najdene kostne ostanke netopirjev (slika 4) in sproti beležili še prisotnost vidre pri mostovih, ki smo jih pregledovali kot morebitna zatočišča netopirjev (Theou in sod. 2019). Zapisovali smo si še tudi opažanja ježev. Ostale najdbe še čakajo kritične, obravnave, ki smo jo tudi že napovedali (Presetnik in sod. 2019) in se ji sedaj res ne moremo izogniti. 54 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Med taborom smo našli 15 vrst netopirjev, od tega smo za Kosovo prvič zabeležili 6 vrst netopirjev (*): Rhinolophus hipposideros – mali podkovnjak – lakuriq nate hundpatkua i vogël, Rhinolophus ferrumequinum – veliki podkovnjak – lakuriq nate hundëpatkua i madh, Rhinolophus euryale – južni podkovnjak – lakuriq nate hundëpatkua i Mesdheut, Rhinolophus blasii – Blasijev podkovnjak – lakuriq nate hundëpatkua i Blasius-it Myotis myotis – navadni netopir – lakuriq nate veshmiu i madh, Myotis blythii oxygnathus – ostrouhi netopir – lakuriq nate veshmiu i vogël, *Myotis nattereri – resasti netopir – lakuriq nate i Natterer-it, *Nyctalus noctula – navadni mračnik – noktulë e zakonshme, *Pipistrellus pygmaeus – drobni netopir – pipistrel xhuxh, * Pipistrellus kuhlii – belorobi netopir – pipistrel i Kuhl-it, Eptesicus serotinus – pozni netopir – serotinë e zakonshme, Plecotus auritus – rjavi uhati netopir – lakuriq nate veshgjatë i zakonshëm, * Plecotus austriacus – sivi uhati netopir - lakuriq nate veshgjate i hirtë, Miniopterus schreibersii – dolgokrili netopir – miniopteri i Schreibers-it, *Tadarida teniotis – dolgorepi netopir – lakuriq nate bishtlirë. Sicer pa je organizacija tabora špilala kot se šika. Pritoževanje o zapostavljenosti naše skupine pri malicah, ko skoraj nikoli nismo dobili korenja oz. ko smo dobili za 6 ljudi 2 jajci (0,07 €/kos v prizrenskem supermarketu), je bila bolj stvar tradicije, kot pa resne lakote. Za omeniti je tudi pot nazaj, ko smo na Hrvaški meji vstopili v EU Mordor in je večji del Slavonije nad nami divjala huda nevihta, z menda zabeleženimi več kot 3000 strelami. Zaključujem pa, verjetno kot vse skupine, da Kosovo ostaja neraziskano in se ga gotovo splača še obiskati. Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 55 Viri in literatura Paunović M., 2016. Rasprostranjenje, ekologija i centri diverziteta slepih miševa (Mammalia, Chiroptera) u Srbiji. Doktorska disertacija. Biološki fakultet, Univerzitet u Beogradu. 479 str. Pavlovič E., 2018. Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren, Kosovo. Glej, netopir! Ljubljana 15(1): 37–39. Presetnik P., H. Dundarova, W. Fiedler, F. Gashi, L. Hoxha, E. Pavlovič, P. Théou, 2018. A start of systematic bat survey of Kosovo? In: Mulaomerović J. & S. Milanolo: Regional symposium “Conservation status of bats In the central Europe and western Balkan”, Sarajevo, 31. 5.–1. 6. 2018. Bat ringing – first training, Bijambare, 2.–3. 6. 2018. Program and book of abstract, p. 27, Center for karst and speleology, Sarajevo. Theou P., F. Gashi, E. Pavlovič, P. Presetnik, 2019. First survey of bridges as potential bat roosts in Kosovo. Hypsugo 4(1): 4–14. Slika 4. Ni malica, temveč zbirka netopirskih kosti, pri katerem se pravemu netopircu vendarle zacedijo sline (foto: Primož Presetnik). 56 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Kljub temu, da smo na območju Šar planine našli precej odtisov šap, menimo, da so pripadale okoliškim psom (foto: Tamara Kovačič). Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 57 Poročilo o delu skupine za velike zveri Voditeljica skupine: Tamara Kovačič E-naslov: kovacic.tamara92@gmail.com Udeleženci: Žiga Sanda, Uroš Kur, Tamara Kovačič, Janja Adamič, Živa Lampret, Maruša Šmigoc, Mojca Legvart, Vita Polajnar Slika 1. Udeleženci skupine za zveri (in za vse ostalo). ;) (foto: foto: naključni mimoidoči). 58 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Uvod Za Kosovo še ne obstaja Rdeči seznam ogroženih vrst, vendar si vlada in nekatere organizacije prizadevajo ohraniti tiste najbolj ogrožene vrste. Kljub temu pa so živalske vrste brez neke stroge pravne zaščite. Nekateri lovci se ne ozirajo niti na prepovedi, ki so jih izdale mednarodne konvencije in evropske direktive. Po drugi strani pa na Kosovu od leta 2003 velja strogo pravno varstvo nekaterih vrst, ki veljajo za redke in ogrožene, med drugim tudi za rjavega medveda, risa, jelenjad, divjo mačko, srnjad in navadnega gamsa (Zeqir in sod. 2012). Ker pred prihodom na Kosovo nismo vedeli, da naša skupina ne bo imela mentorja, smo bili nekoliko nepripravljeni na terene. Zato smo morali začeti na začetku. Naš namen je bil izvedeti, ali so na izbranih območjih sploh prisotne velike zveri, kakšen je odnos ljudi do njih in ali povzročajo škodo. Izvedeti smo želeli, kakšen je odnos lovcev do teh živali in če spoštujejo predpisane zakone v nacionalnih parkih. Prav tako smo želeli spoznati delovanje raziskovalne organizacije ERA (Environmental y Responsible Action group) in društva Four Paws. Material in metode Naša raziskovalna ekipa (slika 1) ni imela uradnega mentorja, zato smo svoje raziskave najprej posvetili intervjuju z lovci, čebelarji in drugimi ljudmi, za katere smo domnevali, da so v stiku z medvedi ali volkovi. Med svojimi raziskavami smo obiskali bližino Prizrena, Peči in Prištine. Izvajali smo tudi samostojne terene in terene z raziskovalci iz skupine ERA, ki so pripravili predavanje o foto pasteh. Naša skupina je tekom tedna uporabo foto pasti tudi večkrat preizkusila na različnih lokacijah, za katere smo dobili informacije, da služijo živalim kot prehodi ali napajališča. Dva večera smo izbrali tudi za »howling«, s katerim smo skušali ugotoviti prisotnost volkov na območju Šar, na čistini, nedaleč stran od koče Shtepia e Malorëve. Na terenih smo našli nekaj volčjih in medvedjih iztrebkov, ki smo jih shranili v DET pufer za kasnejše analize v laboratoriju (slika 2). Za konec smo si ogledali še delovanje zavetišča za medvede Four Paws v Prištini. Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 59 Rezultati in razprava Foto pasti smo na območju Šar uporabili skoraj vsako noč na različnih mestih, ki služijo živalim kot prehodi ali napajalniki. Prvo noč nam je na eni izmed lokacij ob zbiralniku za vodo uspelo posneti dve lisici, ostale noči pa žal nismo imeli sreče s posnetki. Tudi pri »howlingu« nismo imeli uspeha. Dva večera smo preverjali prisotnost volkov na območju Šar, vendar nismo dobili odziva. Nekoliko več sreče smo imeli z iztrebki. Našli smo tri sveže medvedje iztrebke in dva volčja, ki smo jih shranili v flaške z DET pufrom in jih kasneje odnesli na Biotehniško fakulteto v Ljubljani za nadaljnjo analizo. Med drugim smo našli iztrebke lisic, zajcev, jazbecev, divjih prašičev, srnjadi in jelenjadi. Iztrebke smo našli v regiji Rugova in parku Blinaja. Kljub temu, da nismo našli iztrebkov ali sledi medvedov na območju Šar, pa so nas o njihovi prisotnosti nekoliko prepričale fotografije predsednika čebelarskega društva. Pokazal nam je razbite čebelnjake, ograje in razrito travo. Na nekaterih delih ograje naj bi bila celo medvedja dlaka. Povedal je, da so taka srečanja precej pogosta na tem območju. Za celotno medvedjo populacijo, ki je prisotna v več kot 11 državah, velja, da je stabilna na večini svojega območja razširjenosti. Medvedi na Kosovu pripadajo manjšemu južnemu delu, ki je bolj razdrobljen (severna Albanija, Črna Gora, zahodna Srbija, Kosovo). Zato so objektivni podatki na ravni celotne populacije še vedno dokaj redki in malo je znanega o dolgoročni viabilnosti medvedje populacije (Skrbinšek in sod. 2012). Če primerjamo gorovje Šar, regijo Rugova in park Blinaja, lahko rečemo, da se vse lokacije razlikujejo glede na način njihovega vodenja. To se odraža tudi v biotski raznovrstnosti rastlinskih in živalskih vrst. Območje Šar, kjer smo bili nastanjeni, je precej naseljeno okolje, veliko je smeti in prometa. Tukaj je pogosta ovčjereja in posledično je veliko pastirjev, ki skrbijo za črede, veliko je travnikov. Okoliški psi, ki med drugim tudi pazijo črede in hiše, so večinoma veliki mešanci. Ti pogosto tavajo okoli v skupinah, zato najdenih sledi ni bilo mogoče prepoznati kot volčje ali pasje, vendar smo zaradi pomanjkanja drugih volčjih sledi predvidevali, da pripadajo psom (naslovna slika). Tukaj nismo našli skoraj nobenih drugih sledi živali, čeprav 60 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) so nam lovci vedno govorili o tem, kako veliko volkov je tukaj. Našli nismo niti sledi srnjadi, ki naj bi bila glavni plen volku. Kot popolno nasprotje smo dojeli regijo Rugova in park Blinaja. Čeprav je park Blinaja pod nadzorom in ga upravljajo ljudje, smo našli veliko sledi živali, zlasti divjih prašičev in jelenjadi. Med drugim smo našli celo nekaj iztrebkov kun. Raziskovalci iz skupine ERA so v regiji Rugova na svoje foto pasti pogostokrat ujeli medvede, dva balkanska risa in volkove, enkrat pa naj bi jim uspelo ujeti celo šakala. Povedali so nam tudi, da glavno grožnjo velikim zverem na Kosovu, predvsem pa že tako redkemu balkanskemu risu, predstavljajo v največji meri krivolov, krčenje gozdov, gradnja hidroelektrarn na zavarovanih območjih in pomanjkanje učinkovitega izvajanja nadzora v nacionalnih parkih. Raziskovalci so nam povedali tudi, da do leta 2015 niso imeli nobenega fizičnega dokaza o pojavljanju risa na Kosovu. Potem pa jim je njegovo prisotnost uspelo potrditi s posnetki foto pasti. Bardh Sanaja, ekolog v ERA skupini, nam je pojasnil problematiko lovcev in pojasnil, da je na Kosovu lov v nacionalnih parkih prepovedan, vključno z lovom na risov plen, kot je na primer srnjad, zajec, gams. Velika večina lovcev tega zakona ne spoštuje, lovijo za šport in zabavo, ter niti ne vedo, da so v nacionalnem parku, ali pa jim je vseeno. Precej je tudi nezakonitih lovcev. Malo je takih, ki se ravnajo po zakonu in streljajo le nekajkrat letno. Kar smo iz pogovorov z lovci razbrali tudi sami. Za konec naše ekskurzije smo obiskali zavetišče za medvede Four Paws, ki se nahaja v Prištini. Tam smo videli neverjetno delo, ki ga opravlja društvo pri reševanju medvedov iz ujetništva po vsej Albaniji in na Kosovu. Ti so bili nekoč zaprti v majhnih kletkah ob restavracijah in so bili namenjeni zabavanju ljudi. Nekateri so bili tudi v osebni lasti. Mnogi izmed njih imajo za sabo kruto preteklost in so bili precej poškodovani in v slabem zdravstvenem stanju, preden jih je društvo rešilo. Sedaj pa živijo na ograjenih travnikih z gozdički, na voljo so jim ribniki in družba drugih medvedov. Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 61 Viri in literatura Skrbinšek T., M. Jelenčič, L. Waits, I. Kos, K. Jerina, P. Trontelj, 2012. Monitoring the effective population size of a brown bear ( Ursus arctos) population using new single-sample approaches. Molecular Ecology 21(4): 862–875. Zeqir V., M. Behxhet, H. Avni, K. Zenel, 2012. Biodiversity conservation status in the Republic of Kosovo with focus on biodiversity centres. Environ. Biol. 33: 307–310. Krofel M., H. Potočnik, 2016. Stopinje in sledovi živali. Ljubljana, Lovska zveza Slovenije, znanstvena monografija. COBISS.SI-ID: 287497472 Hecker F., 2007. Živalski sledovi: 125 živali in njihovih sledov. 1. izd. - Olševek: Narava, priročnik. COBISS.SI-ID: 236880640 Travers E., 2018. Kosovo’s largest wildcat threatened with extinction. 2018. https://prishtinainsight.com/kosovos-largest-wildcat-threatened-with-extinction-mag/ (24.11.2018) Slika 2. Shranjevanje iztrebka v DET pufer (foto: Uroš Kur). 62 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Hrošč krešič je uplenil ali pa našel mrtvo mladoletnico (foto: Primož Presetnik) Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 63 Coleoptera group report Poročilo o delu skupine za hrošče Vodja skupine: Matic Gabor e-naslov: gabor385@gmail.com Udeleženci: Rene Karner, Marko Rupnik, Eva Hajšek, Bronja Vencelj Merc Povzetek: V tem poročilu predstavljam lokalitete vrst hroščev, ki jih je skupina za hrošče nabrala v okviru tabora Ekosistemi Balkana 2018 na Kosovem, in metode, ki so bile pri vzorčenju uporabljene. Je eno prvih poročil z natančnimi lokalitetami najdb hroščev za območje v okolici mesta Prizren in Nacionalni park Šar Planina. Abstract: In this report, I present sites of beetle species that we collected during our research camp Ekosistemi Balkana 2018 in Kosovo, and the methods that were used for collecting. It is one of the first reports with exact localities of beetles in the area near Prizren and Šar Planina National Park. Introduction Prizren is a city in Southern Kosovo, situated in the Prizren field, southeast of Beli Drim river and northwest of Šar Planina mountains. The climate in the studied region ranges from mediterranean in the Prizren field to sub-mountainous and mountainous in Šar Planina (Ivanović in sod., 2016) . Šar Planina is a mountain range stretching along a part of Macedonia’s northwestern border with Kosovo and a part of its western border with Albania. The part of Šar Planina in Kosovo is largely protected as Šar Mountains National Park, an area rich in biodiversity and ful of unique geomorphological features (Mustafa in sod. 2018). Šar Planina National Park is the only national park in Kosovo, which is why we decided to focus our work there. Beetle fauna of the Balkan Peninsula is not well studied. Some of the reasons for that are the lack of local experts, rugged and often impassable terrain and high levels of local endemism. Carabid beetles, especial y genus Carabus 64 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) (Linnaeus, 1758), might be the best studied group, stil about 20-25% of taxa are endemic (Guéorguiev 2007b). I was able to find few references about the beetle fauna of Kosovo, most of the literature that I examined were either checklists which offered very broad distributions of beetles (Ćurčič in sod. 2007; Drovenik& Peks 1999; Guéorguiev 2008) that focused on Serbia, which formerly contained modern Kosovo, or articles about beetles in Šar Planina across the border in Albania and Macedonia, for (Brajković in sod. 2004, Guéorguiev 1998, Guéorguiev, 2007a, Hristovski 2007, Hristovski & Guéorguiev 2015, Hristovski in sod. 2000, 2002, 2003, 2010), not about actual data from Kosovo. This report is important, since it is might be the first that contains detailed recent data from the Republic of Kosovo. Our plan was to collect al beetles and provide data that might be useful in future studies and might provide help in management of protected areas and species. Material and methods All field work was conducted between 27.4. and 4.5.2018. As with previous research camps, our collecting methods have been selected for collecting groups of beetles that can be determined well, either because the groups are well covered by determination keys or because help with identification could be provided by other experts in Slovenia. We used pitfall traps for ground dwelling beetles, set as described by Vrezec & Kapla (2007). We set them in lines of 10 traps 10m apart. We used 1dl of wine vinegar per trap as preservative in 0.5 l cups. The method is simple, effective and can provide quantitative data on ground beetle activity. To prevent rain accumulation and reduce visibility, the traps were covered with any object we could find (tree bark, plastic waste, shoes etc.). Traps were set from 28.4. to 3.5.2018 in three different forests in and near Bistrica val ey (Table 1) a pine ( Pinus sp.) forest about 485 m a.s.l., a young oak ( Quercus sp.) forest, about 715 m a.s.l. and a beech ( Fagus sylcatica, L.) forest, about 1270 m a.s.l.. Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 65 We sampled water beetles on Beli Drim river. For big water beetles (Dytiscidae: Dytiscinae) we set water traps, as described by Vrezec and Kapla (2007), with cat food used as an attractant. 10 traps were set in Krajk village, in the evening of 30.4. and collected the following morning. We used a water net to collect smaller beetles. We attracted beetles with a UV light. A thin white sheet (1,5 m wide) was hung vertically from a rope 2m high, with the bottom 0,5 m horizontal y on the floor and fixed by rocks. We used a 12 V neon UVA-lightbulb connected to a 12 V battery. This method has been used twice on the edge between a forest and a meadow at Stephia e Malorëve (Jablanica, Prizren), on 29.4. and 2.5.2018. Sweeping nets were used to collect longhorn beetles (Cerambycidae) and leaf beetles (Chrysomelidae). We used them in almost al locations. Every member of the group was equipped with an aspirator for collecting any randomly found specimen. All specimen (except for Morimus funereus, which were released) were stored in white vinegar (9% acetic acid). Many specimens were collected and brought to us by members of other research groups. Determininations were done in our field laboratory at Shtepia e Malorëve and in a laboratory in Slovenia using identification keys (Freude in sod. Die Käfer Mitteleuropas series; Trautner & Geigenmüller 1987, Friday 1988, Bense 1995, Warchalowski 2003) and several online photo galleries (Käfer (Coleoptera) der deutschen Käferfauna; Longhorn beetles (Cerambycidae, Coleoptera) of the West Palaearctic region; Biotska raznovrstnost Slovenije; Coleoptera Europaea; Chrysomelidae of Europe; Elateridae). Results and discussion We col ected and identified 51 coleopteran species (Table 2). A large portion of the material remains to be determined. Information about al the sampled sites can be found in Table 1. 66 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Table 1. Beetles sampling sites during the research camp Ekosistemi Balkana 2018. (P – z pitfall traps, R – random find, S – sweeping net, UV – UV-light trap, W – water net) Site Coordinates Altitude Date Method Habitat (lat. °N / long. °E) (m a.s.l.) 1 Shtepia e Malorëve, 42,15565 / 20,77913 1222 27. 4. R in a house Jablanica, Prizren 2 Bistrica Valley, Prizren 42,20642 / 20,75665 484 3. 5. Ps pine forest ( Pinus sp.) 3 Bistrica Valley, Prizren 42,20674 / 20,75595 464 28. 4. S riparian zone ( Salix sp.) 4 Bistrica Valley, Prizren 42,20725 / 20,75417 454 28. 4. R Riparian zone ( Salix sp.) 5 Povsko, Prizren 42,19548 / 20,75536 716 3. 5. Ps forest, Quercus, Castanea sativa 6 Shtepia e Malorëve, 42,15345 / 20,78169 1270 3. 5. Ps forest, mostly Jablanica, Prizren Fagus sylvatica 7 Shtepia e Malorëve, 42,15560 / 20,78081 1300 28. 4. R forest, under tiles Jablanica, Prizren 8 Stream near Posliste, 42,18065 / 20,66584 331 28. 4. W stream Prizren 9 Near Shtepia e Malorëve, 42,15638 / 20,79277 1224 28. 4. R meadow Jablanica, Prizren 10 Military base near Vrellë, 42,56818 / 20,97767 1003 28. 4. R gravel road Priština between pastures 11 Primary school near an 42,55046 / 21,00297 612 28. 4. R gravel road airport, Medvec, Priština between pastures 12 Shtepia e Malorëve, 42,15556 / 20,78078 1205 29. 4. R in a house Jablanica, Prizren 13 Krajk, Prizren 42,26562 / 20,65106 273 29. 4. W river 14 Krajk, Prizren 42,26562 / 20,65113 273 29. 4. S low vegetation by the river 15 Krajk, Prizren 42,26839 / 20,65280 304 29. 4. W river 16 Krajk, Prizren 42,26838 / 20,65280 304 29. 4. R low vegetation by the river 17 Shtepia e Malorëve, 42,15382 / 20,78037 1335 29. 4. R forest Jablanica, Prizren 18 Billushë, Prizren 42,15940 / 20,65740 788 29. 4. R unknown 19 Near Zatrić, Orehovac 42,46794 / 20,63263 883 29. 4. R forest 20 Near Breznë, Prizren 42,12900 / 20,63969 938 29. 4. W slow stream 21 Ponds near river Beli 42,30606 / 20,61131 300 29. 4. W pond Drim, W of Velika Krusa 22 Shtepia e Malorëve, 42,15517 / 20,78096 1228 29. 4. UV forest edge Jablanica, Prizren 23 Shtepia e Malorëve, 42,15518 / 20,78093 1228 29. 4. R forest edge Jablanica, Prizren Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 67 Site Coordinates Altitude Date Method Habitat (lat. °N / long. °E) (m a.s.l.) 24 Velika Krusa, Mamusa, 42,30581 / 20,61034 297 29. 4. R unknown Prizren 25 Gravel road near Lukinë 42,29256 / 20,60925 440 29. 4. R forest edge 26 Near Shtepia e Malorëve, 42,15494 / 20,77954 1349 29. 4. R tree stump on Jablanica, Prizren forest edge 27 Shtepia e Malorëve, 42,15345 / 20,78169 1270 30. 4. R forest, mostly Jablanica, Prizren Fagus sylvatica 28 Viewpoint near 42,18576 / 20,76527 1003 30. 4. R gravel road Jablanica, Prizren 29 Near Vranishtë, Prizren 42,03663 / 20,63509 980 30. 4. R forest 30 Landovicë, Prizren 42,27970 / 20,67900 296 30. 4. R unknown 31 Peč 42,68362 / 20,27085 981 30. 4. R Rocky karst 32 Krajk, Prizren 42,28434 / 20,66447 283 30. 4. R Riparian zone, Beli Drim 33 Bistrica Valley, Prizren 42,19940 / 20,76390 457 1. 5. R Unknown 34 Prevalje, Prizren 42,18074 / 20,95408 1424 1. 5. R pine forest ( Pinus sp.) 35 Krajk, Prizren 42,26526 / 20,65155 310 1. 5. R riparian zone, Beli Drim 36 Prevalje, Prizren 42,17893 / 20,95875 1524 1. 5. R montane meadow 37 Henc, Priština 21,04867 / 42,57793 545 1. 5. R swampy lake bank 38 Lake Breznicko jezero, 42,13042 / 20,64252 936 2. 5. W lake Brezne, Prizren 39 Shtepia e Malorëve, 42,15517 / 20,78096 1228 2. 5. UV forest edge Jablanica, Prizren 40 Lake Breznicko jezero, 42,13309 / 20,64395 946 4. 5. R gravel road Brezne, Prizren 41 Kalaja e Prizrenit, 42,20885 / 20,74441 476 2. 5. R gravel road Prizren 42 Shtepia e Malorëve, 42,15531 / 20,78056 1268 3. 5. R forest gravel Jablanica, Prizren road 43 Shtepia e Malorëve, 42,15531 / 20,78056 1245 4. 5. R forest edge; Jablanica, Prizren Fagus sylvatica 68 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Table 2. Collected beetle during the research camp Ekosistemi Balkana 2018. Family Species Site Carabidae Abax carinatus Duftschmid, 2012 5 Abax ovalis Duftschmid, 2012 6, 23, 42 Agonum viridicupreum Goeze, 1777 14 Aptinus merditanus Apfelbeck, 1918 6, 42 Carabus caelatus Fabricius, 1801 7 Carabus intricatus Linnaeus, 1761 1, 5, 6, 17, 33 Cychrus semigranosus Palliardi, 1825 6 Myas chalybaeus Palliardi, 1825 6, 42 Dytiscidae Dytiscus marginalis Linnaeus, 1758 20 Graphoderus cinereus Linnaeus, 1758 21 Ilybius fuliginosus Fabricius, 1792 8 Laccophilus hyalinus De Geer, 1774 8 Laccophilus minutus Linnaeus, 1758 13, 15 Platambus maculatus Linnaeus, 1758 8, 38 Hydrophilidae Hydrochara caraboides Linnaeus, 1758 13 Silphidae Silpha tristis Illiger, 1798 5 Silphidae Dendroxena quadrimaculata Scopoli, 1772 27 Staphylinidae Platydracus flavopunctatus Latreille, 1804 5 Lymexylonidae Hylecoetus dermestoides Linnaeus, 1761 6 Elateridae Agrypnus murinus Linnaeus, 1758 36 Buprestidae Dicerca aenea Linnaeus, 1767 40 Dicerca alni Fischer von Waldheim, 1824 4 Coccinellidae Coccinella septempunctata Linnaeus, 1758 16, 32, 36 Exochomus nigromaculatus Goeze, 1777 11 Halyzia sedecimguttata Linnaeus, 1758 39 Ptinidae Ptinus sexpunctatus Panzer, 1789 5 Tenebrionidae Accanthopus velikensis Piller & Mitterpacher, 1783 5 Gnaptor spinimanus Pallas, 1781 5, 10, 18, 19 Stenomax aeneus Scopoli, 1763 12, 27, 39, 42 Scarabaeidae Cetonia aurata Linnaeus, 1758 2, 3, 5 Tropinota hirta Poda, 1761 3, 30 Valgus hemipterus Linnaeus, 1758 40 Lucanidae Platycerus caraboides Linnaeus, 1758 22 Cerambycidae Agapanthia villosoviridescens De Geer, 1775 37 Agapanthia violacea Fabricius, 1775 24 Morimus funereus Mulsant, 1863 24, 25, 26, 30, 41 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 69 Family Species Site Parmena unifasciata Rossi, 1790 5 Rhagium bifasciatum Fabricius, 1775 34 Rhagium mordax De Geer, 1775 43 Chrysomelidae Chrysomela populi Linnaeus, 1758 29 Gonioctena fornicata Brüggemann, 1873 40 Gonioctena quinquepunctata Fabricius, 1787 32 Leptinotarsa decemlineata Say, 1824 32 Oreina speciosissima Scopoli, 1763 10 Oreina virgulata Germar, 1824 30 Oulema melanopus Linnaeus, 1758 14 Pales ulema Germar, 1813 3, 28 Phaedon armoraciae Linnaeus, 1758 14 Phaedon cochleariae Fabricius, 1792 35 Phyllotreta ochripes Curtis, 1837 14 Attelabidae Apoderus coryli Linnaeus, 1758 9 Of the three pitfall trap locations, by far the most beetles were collected in a Beech forest ( Fagus sylvatica) near Shtepia e Malorëve (Jablanica, Prizren) at 1270 m a.s.l., which was surprising for such altitude so early in the season. All ground beetles, that were not collected with pitfall traps (locations 2, 6 and 7), were collected randomly in the field. We collected and identified 8 ground beetle species. After examining the relevant literature (Brajković et al. , 2004; Ćurčič et al. , 2007; Drovenik and Peks, 1999; Guéorguiev, 1998; Guéorguiev, 2007a; Guéorguiev, 2007b; Guéorguiev, 2008; Hristovski, 2007; Hristovski and Guéorguiev, 2015; Hristovski et al. , 2000; Hristovski et al., 2002; Hristovski et al. , 2010; Turin et al. , 2003), I found that none of the carabid species were rare or new to the area. Abax carinatus (Duftschmid, 2012), Abax ovalis (Duftschmid, 2012), Agonum viridicupreum (Goeze, 1777) are found in most of Europe, Cychrus semigranosus (Pal iardi, 1825) is a Southeastern European species and Aptinus merditanus (Apfelbeck, 1918) and Myas chalybaeus (Palliardi, 1825) are endemic to the Balkan Peninsula. We also col ected two species from the genus Carabus; Carabus intricatus (Linnaeus, 1761), which is common in most of Europe and Carabus caelatus (Fabricius, 1801), which is found only in the Western part of the Balkan Peninsula and we found it at 70 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) the southern edge of its distribution. All 10 water traps were empty. One of the reasons might be the apparent high-water levels on Beli Drim at the time. We noticed that some abandoned buildings and gravel roads in Krajk were flooded (Figure 1). That might mean that the water regime had changed prior to our arrival and disturbed the presence and activity of water beetles, but that is only a speculation. Figure 1. Location of water traps on Beli Drim, which had apparently been flooding. At 5 locations in Šar Planina we recorded Morimus funereus (Mulsant, 1863), a longhorn beetle listed as vulnerable by IUCN and protected under the Habitats Directive (2003). All locations were in or near a beech forest. Another interesting observation is Dendroxena quadrimaculata (Scopoli, 1772), which was collected using pitfal traps at the most elevated location (near Shtepia e Malorëve at 1270 m a.s.l.). From faunistic data and expert opinions by Slovenian experts, D. quadrimaculata, seems to be found at Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 71 lower altitudes, at least in Slovenia, yet I was unable to find support for that claim in literature. We found the Colorado potato beetle ( Leptinotarsa decemlineata Say, 1824) in Krajk on riparian vegetation, along the Beli Drim river. Since it was still early in the season and there were no potato fields in sight, it might have been displaced by river currents, since water levels seemed high. Most of the specimens col ected using UV-light were soldier beetles (Cantharidae) and click beetles (Elateridae). Because of the current extent of knowledge of these groups in the Western Balkans, most of them could not be identified reliably. 72 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) References Bense U., 1995. Longhorn Beetles Illustrated Key to the Cerambycidae and Vesperidae of Europe. Nördlingen: Mangraf Verlag. Biotska raznovrstnost Slovenije. (n.d.). Retrieved August 27, 2019, from http://www1.pms-lj.si/animalia/galerija.php Brajković M., S. Curčić, B. Mihajlova, 2004. On some ground beetles (Carabidae, Coleoptera) from the Republic of Macedonia. Archives of Biological Sciences, 56(3–4), 25–26. ht ps://doi.org/10.2298/abs040425pb Chrysomelidae of Europe. (n.d.). Retrieved August 27, 2019, from http://www.cassidae.uni.wroc.pl/European Chrysomelidae/ Coleoptera Europaea. (n.d.). Retrieved August 27, 2019, from http://leiodidae.com/ Council directive 92/43/EEC of 21 May 1992 on the conservation of natural habitatsand of wild fauna and flora. (2003). Official Journal of the European Union. Ćurčič S. B., M. M. Brajković, B. P. M.Ćurčić, 2007. The Carabids of Serbia. In Monographs. Belgrade-Vienna: Institute of Zoology, Faculty of Biology, University of Belgrade; Committee for Karst and Speleology, Serbian Academy of Sciences and Arts; Department of Conservation Biology, Vegetation and Landscape Ecology, Faculty of Life Sciences, Un. Drovenik B., H. Peks, 1999. Catalogus Faunae Carabiden der Balkanländer. In Coleoptera: Schwanfelder Coleopterologische Mitteilungen. Schwanfeld: Delta-Druck+Verlag. Elateridae. (n.d.). Retrieved August 27, 2019, from http://www.elateridae.com/?lg=uk Freude H., K.-W. Harde, G. A. Lohse, (n.d.). Die Käfer Mitteleuropas. Krefeld: Goecke und Evers. Friday L. E., 1988. A key to the adults of British water beetles. Field Studies 7: 1–151. Guéorguiev B., 1998. Ground-beetles (Coleoptera: Carabidae) collected by Bulgarian zoologists in Republic of Macedonia. Historia Naturalis Bulgarica 9: 35–51. Guéorguiev B., 2007a. Annotated catalogue of the Carabid beetles of Albania (Coleoptera: Carabidae). In Pensoft Series Faunistica (Vol. 64). Guéorguiev B., 2007b. Biogeography of the Endemic Carabidae (Coleoptera) in the Central and Eastern Balkan Peninsula. In Biogeography and Ecology of Bulgaria (pp. 297–356). https:/ doi.org/10.1007/978-1-4020-5781-6 Guéorguiev B., 2008. New data on the ground beetles (Coleoptera: Carabidae) of Serbia. Historia Naturalis Bulgarica 19: 73–92. Hristovski S., 2007. New records of ground beetles (Coleoptera, Carabidae) for the Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 73 fauna of the Republic of Macedonia. Acta Entomologica Slovenica 15(1): 87–92. Hristovski S., B. Guéorguiev, 2015. Annotated catalogue of the carabid beetles of the Republic of Macedonia (Coleoptera: Carabidae). In Zootaxa (Vol. 4002). https://doi.org/10.11646/zootaxa.4002.1.1 Hristovski S., B. Guéorguiev, T. Mitev, G. Ivanov, M. Trajkovska, 2010. Ground beetles (Carabidae, Coleoptera) of Jablanica Mt. (Macedonia) and Shebenik Mt. (Albania). Bull. Biol. Stud. Res. Soc., 4(1938): 49–65. Hristovski S., S. Ilioska, L. Pecova, 2002. Ground Beetles (Carabidae, Coleoptera) on Shar planina Mountain (Macedonia): Results of the investigation in the period 1996-1998 - I. Bull. Biol. Stud. Res. Ѕос. 2: 119–124. Hristovski S., G. Ivanov, T. Mitev, 2003. Ground-beetles (Carabidae, Coleoptera) of Bistra Mountain. Bilt. Istra. Druš. Stud. Biol. 3: 51–59. Hristovski S., D. Melovski, V.Avukatov, 2000). Contribution to the knowledge of insects on Shar Planina Mountain. Acta Zoologica, (January), 95–99. Ivanović R., A.Valjarević, D. Vukoicić, D. Radovanović, (2016). Climatic regions of Kosovo and Metohija. University Thought - Publication in Natural Sciences, 6(1), 49–54. https://doi.org/10.5937/univtho6-10409 Käfer (Coleoptera) der deutschen Käferfauna. (n.d.). Retrieved August 27, 2019, from https://www.kerbtier.de/ Longhorn beetles (Cerambycidae, Coleoptera) of the West Palaearctic region. (n.d.). Retrieved August 27, 2019, from http://www.cerambyx.uochb.cz/index.php Mustafa B., A. Hajdari, V. Mustafa, B. Pulaj, 2018. Natural Heritage in the Republic of Kosovo: Looking for Potential UNESCO Sites. Landscape Online, 63(October), 1–16. https://doi.org/10.3097/lo.201863 Mustafa, B., Z. Veselajb, A. Hajdaria, Z. Krasniqi, 2011. Management status of protected areas in Kosovo. Procedia - Social and Behavioral Sciences, 19(August), 651–654. ht ps://doi.org/10.1016/j.sbspro.2011.05.181 Trautner, J., K. Geigenmüller, 1987. Illustrated Key to the Cicindelidae and Carabidae of Europe. Aichtal: Josef Margraf. Turin H., L. Penev, A. Casale, 2003. The Genus Carabus in Europe, A Synthesis. Sofia-Moscow: Pensoft Publishers. Vrezec A., A. Kapla, 2007. Kvantitativno vzoročenje hroščev (Coleoptera) v Sloveniji: referenčna študija. Acta Entomologica Slovenica 15(2): 131–160. Warchalowski A., 2003. Chrysomelidae: The leaf-beetles of Europe and the Mediterranean area. Warsaw: Natura optima dux Founciation. Zeqir V., 2013. Extension of national park “Sharri” boundaries, significant action for preservation of natural values. Natura Montenegrina 12(3–4): 607–616. 74 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Speleobiology group report Poročilo o delu skupine za speleobiologijo Voditeljica skupine: Behare Rexhepi E-naslov: behare.rexhepi@gmail.com Udeleženci: Anja Pekolj, Vid Naglič, Cyril Mayaud, Grega Makovec Abstract: During the annual spring research camp Ekosistemi Balkana, which was situated in Kosovo the speleobiology group researched 8 different cave objects and tried to create their faunistic inventories, registering all found troglophilic or troglobiotic fauna, except bats, which were researched by another group. Introduction Kosovo is located in the central part of the Balkan Peninsula, with the surface of 11.008 km2, and with just under 2 million inhabitants. It has a favourable geographical position and is located at important transversal and longitudinal roads of the Balkan Peninsula, but has been seriously neglected in terms of biologic and diversity explorations, due to political tensions, territorial disputes and thus compromised safety. From geological perspective, Kosovo is located in a very specific and diverse area. It is characterized by a distinguished diversity of geological formations, with karst terrains being an area of 1300 km2, or 11% of Kosovo's territory. Caves in Kosovo are rather sparse and very few of them are researched in terms of biodiversity. There is no clear database with researched caves, their locations and characteristics. With the development of the state, tourism is also increasing, with a notable trend in exploiting caves as a touristic destination. The largest number of caves is found in the massifs of Bjeshket e Nemuna Mountains, Sharr Mountains, Zatriq Mountains, Drenica Mountains and along the downstream of the Mirusha River. Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 75 Methods The field work of the speleobiology group took place in caves, which were selected on the basis of a literature review, as well as tips and advice provided by other active groups at the camp (mostly group for bats ) and the Kosovo Environmental Protection Agency experts. In dry caves, the main sampling method was macroscopic examination of the soil and wal s in the cave environment, turning of stones and organic debris in the cave. In caves with water flow or standing water, we also sampled with fine water nets. All collected material was stored in 70% ethanol and determined to the lowest taxa possible either in the improvised laboratory at campsite, or in the speleobiology laboratiories of Ljubljana University. Terrestrial isopods ( Alpioniscus sp. ) were sent to specialists in Croatia for further determination and genetic analysis. Results Explorations and faunistic research of caves in Kosovo date back to 1972 (Egon Pretner), and probably occurred also earlier, but with little to no literature published. We managed to get reports and locations of the caves, explored by Egon Pretner in 1972, caves, researched by a Croatian cave biologist and entomologist Tonći Rađa in and a 2017 expedition report from a Bulgarian caving society, compilated by Alexey Zhalov. With this literature and with help of prof. Sami Behrami, and dr. Qenan Maxhuni of Kosovo Environmental Protection Agency, we managed to find and explore eight diferent cave objects, as listed in Table 1 and shown on map (Figure 1). Table 1. List of visited caves with their known names, locations and dates. When known, altitude of the cave entrance, cave length and depth are added. Name Vil age, nearest Altitude Length Depth Coordinates town (m a.s.l.) (lat. °N / long. °E) Shpella e Radavcit Radavc, Peje 652 ? ? 42.736467 / 20.30640 Shpella e Kallabes Peje 976 ? ? 42.683620 / 20.27085 Shpella e pelumbave Zatriq, Rahovec 929 22.2 25.9 42.468500 / 20.63067 Shpella e Bali Ages Zatriq, Rahovec 910 36.0 -6.0 42.466694 / 20.62832 Shpella e banuar Zatriq, Rahovec 848 92.9 -3.7 42.452603 / 20.64179 76 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Name Vil age, nearest Altitude Length Depth Coordinates town (m a.s.l.) (lat. °N / long. °E) Shpella e Peshterit Zatriq, Rahovec 778 33.9 -16.0 42.471171 / 20.62564 Dupka Prizren, Road 782 ? ? 42.209195 / 20.76528 Kline-Novoselle Shpella e Panorcit Panorc, Malisheve 584 ? ? 42.488148 / 20.62173 Shpella e Dushit Dush, Malisheve 492 ? ? 42.531734 / 20.59378 We sampled in 8 caves in which we recorded 33 taxa al together. Most of the collected samples represent surface, troglophilic species, only 5 recorded taxa were troglobiotic species. The caves we sampled and the recorded taxa are listed in the table below. Figure 1. Caves visited by speleobiology research group during the research camp Ekosistemi Balkana 2018. Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 77 Table 2. Visited caves and their faunistic inventories. Site (nearest settlement) Date Species Shpella e Radavcit 28. 4. 2018 Acari (Radavc, Peje) Araneae Brachydesmus sp. (TB) Chilopoda Colembolla ( Tomoceridae sp.) Coleoptera (TPH) Diplura Hemiptera Ixoididae Opiliones Orthoptera Shpella e Kallabes 28. 4. 2018 Antroherpon sp. (TB) (Peje) Rozajella jovanvladimiri (TB) Aranea Brachidesmus sp. Colembolla sp. ( Tomoceridae sp.) Ixoididae Julidae Oligochaeta Opiliones Troglophilus neglectus Neobisium sp. (TB) Scorpiones Shpella e bali Ages 30. 4. 2018 Jaminia quadridens (TB) (Zatriq, Rahovec) Troglophilus neglectus Zebrina detrita Shpella e banuar 30. 4. 2018 Alpioniscus sp. (TB) (Zatriq, Rahovec) Aranea Chilopoda Colembolla Coleoptera Curculionidae Diptera Troglophilus neglectus Trichoptera Shpella e Peshterit 1. 5. 2018 Aranea Colembolla Coleoptera Diptera Dytiscus latissimus Ixoidida Lumbricidae Salamandra salamandra Staphilinidae Trichoptera 78 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Site (nearest settlement) Date Species Dupka 1. 5. 2018 Alpioniscus sp.(TB) (Kline-Novoselle) Acarina Shpella e Panorcit 3. 5. 2018 Alpioniscus sp. (TB) (Panorc, Malisheve) Aranea Meta menardi cf. Metellina merianae (juv) Brachycera Coleoptera Diptera Ixodidae Neobisium sp. (TB) Pelophylax sp. Rana graeca Troglophilus neglectus The total number of observed species is relatively high, but the proportion of true troglobiontic species is quite small. It can be only speculated that partly such a small number of troglobiont species is due to habitat fragmentation and isolation from larger karst areas. It is definitely worth visiting Kosovo again, and exploring even more caves, as we have not been able to visit al the known caves during the camp. A database of existing and new caves would make organising such research much easier. Participants in the speleobiology group; Anja Pekolj, Vid Naglič, Grega Makovec and Cyril Mayaud got to know the organization of field work. finding caves (and cave location data), sampling and handling samples, fil ing in census forms, and each of them contributed, with their knowledge to the successful fieldwork of the group. The data collected are not new to Kosovo science, but we hope that this information may be useful in organizing further research to either researchers coming from abroad or local ones. Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) 79 Figure 2: Sites visited by speleobiological group and group for bats. Literature Pretner, E., 2016. Dnevnik speleobiologa. Postojna: Zavod Znanje, OE Notranjski muzej. 296 str. Zhalov A., 2017. Kosovo project ‘2017 Speleological exploration of the Akovan mountain. Bulgarian Caving Society. 80 Ekosistemi Balkana 2018 – Prizren (Kosovo) Podporniki hvala Vam. Document Outline Uvodnik Poročilo o delu skupine za pajke Poročilo o delu skupine za kačje pastirje Poročilo o delu skupine za metulje Poročilo o delu skupine za plazilce Poročilo o delu skupine za ptice Poročilo o delu skupine za netopirje Poročilo o delu skupine za velike zveri Coleoptera group report Speleobiology group report Podporniki hvala Vam.