ST. 100. V CELJU, S0B0TA 13. SEPTEMBBA 19*9 LETO I, taha|a vaate tarafci, Ö«tr-t«ll in •Oboto. — C*na i Za celo Icto 36 K, M pol leta 18 kron, z« frtrt Ida 9 K, n 1 mcsec 3 krone. Potamtut •tavflka Stan* 40 wlitarjev. Na pisrnene naročb« brtz po&iljatrt denarja M ¦• «or«*t oziratt. Naročnikl naj pošilja)o naročntno po poštnl nakaznlci. Reklamaci]« friedc list« so poitnine proste. Ne- trankirani dopisi «e ne sprejemajo. Nfa dooise brex podpisa «e ne ozira. Uradnistva In upravniAftfu 5c nahaja v Zvezni tiskarni v Celju, Stroaamajerjev« ulioa At. &. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sices: zanavadncogla.se po SO tod I mm, t* poslana, na- manila občnih zhorov, naznani' o nnrti, zahvale itd SO v od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih ob ja v all popust. Rokopisi se ne rračajo. Telefon it. 65. iZDAJA IM TISKA ZVEZHA TISKARMA V CELJU. BBS ODGOVORHi UREDH1K VEKOSLAV SPINDLER. Ztihrava, sokolska armada! Dih od Kumanova, Prilepa in Bi- ' tolja, dih trpljenja v albanskih gorah, dih junakov od Soluna, dih neizČrpne, neizmerne ljubezni do stoletja tlačene domovine, dih hrepenenja po svobodi, dih mogočne volje do dela in ustvar- janja: čutimo ga in polnih prs ga di- hamo vase, da nas vse in vsega pre- poji in prenovi in uživi ter usposobi za plodonosno delo v prid srečni bo- dočnosti naroda in države. In v teh dneh prihajate k nam, čile sokolske čete od juga in severa in izhoda, prihaiate k nam sir.ovi ene- ga naroda srbskega, hrvatskega in slo- venskega imena, prihajate od Save in Drave, iz belega Zagreba inravneSla- vonije: mogočno bo odmeval vaš ju- naški korak po tlaku ulic našega Celja, ki Vam je še nedavno zapiralo svoja vrata, vas suvalo od sebe kakor go- bavce, vas opljuvalo in sramotilo. V spominu Vam je še Vaš prvi sokolski zlet v Celje, ko niste sineli v kroju stopiti v mesto in ste se morali voziti daleč naokoli, da ste ostali potem v predmestju Celja. Spominjate se, kako nabito poino avstrijskih bajonetov vas je »čuvalo* in kako ste se morali ob odhodu braniti napadov in blatenja celj- ske poulične drhali. Prisegli ste takrat slovesno pri- sego, da pridete nekoč kot zmagovalci. Čas je prišel — Vašff prisega se izpol- njuje. Svobodno jugoslovansko Celje Vas pozdravlja kot zmagovalce, kot osvo- boditelje, kot del naše silne jugoslo- vanske armade. Srca naša in duSe naSe vam hite naproti, Vam, ki ste naže domovine vera, upanje in ljubezen. V vaovih krvi je smrtna žetev Vaširn vrstam zadjala hude udarce. In vendar: komaj je zasinilo soluce svo- bode, je jugoslovanski Sokol hipno sic:- meril svoj drzni, ponosni polet od slo- venskih planin pa doli do Vardarja. Od dne do dne so se- množile Va.še vrste, nova, sveža mladina je izpolnila vsled vojne nastale vrzeli: kakor kralj Matjaž je vstala sveta sokolska ideia in zgrnila se je krog njega sveža, silna armada sokolska. »Eno pleme, ena kri, ena misel, ena volja od vzhoda do za- hoda, od juga do severa. Povsod brut.e, povsod sestre. Vsepovsod simboli nase svobode!" Vaš prvi nastop v Celju bodi silna, impozantnamanifestacija sokolske ideje, večnomlade, večnožive. V slavnostno oblačilo trobojnic, zelenja in cvetja o- deto Celje Vas sprejema in pozdravlja z ljubeznijo in ponosom. Zdrava, sokolska armada! Dr. P. Strmšek: Pöliticne stranke in sta- novske organizacja. Politične stranke so začele skrbeti za svojo številčno moč in si pridobiti Ko- likor mogoče novih somišljenikov. Isto- časno pa so se pojavile pri nas stanovske organizacije, ki mislijo, da bodo kot or- ganizacije le tedaj kaj pomenile, če si pridobe tudi politicni vpliv. V tcm jim služi za vzgled socijalnodemokratska stranka, ki zastopa samo delojemalca in hoče uravnati vse javno življenje iz tega enostranskega vidika. Tako ustvarjajo sedaj tudi druge stanovske organizacije politične stranke. Tako smo doživeli, da je na nekem zaupnem političnem sestaijku tožil odli- een clan, da ne ve, koga stranka zasto- pa, ali delojemalca ali delodajalca, in za- hteval v tern oz. secesije. Podpiral ga je drug član, ki je tožil, da je stranka nekaft omnibus za vse stanove. Neobhodno potrebno je, da se razbi- strijo pojmi. Politik je oni, ki se briga za vse javno življenje, se briga za vso jav- no upravo in ne gleda vsega iz vidika lastne osebe in lastnega stanu. Res je, da smo vsi ljudje, da vsakdo pač najbolj vc, kje njega črevelj žuli, ali politik se mora osebnosti otresti kolikor največ mogoče. Po načelu, da bo vsak politik skrbel v prvi vrsti za stan, kateremu sam prl- pada, vidimo, da želi vsaka stranka pri- dobivati javno mnenje s pestro različno stjo svojih predstaviteljev. Tako se za- čenja delitev po stanovih. Jn v resnici se je ustanovila samostojna kmetska stran- ka; uradništvo ni zadovoljno z nobeno obstoječih strank in zdi se, da bo jz ot>- stoječe organizacije vzniknila stranka, delavstvo, ki ni pri internacijonali, sku- ša na isto pot. Povsod samo stanovski oziri, ki imajo za program samo eno pa- nogo javnega življenja, medtem ko vidi- mo v javnem življenju vedno le postulat, da morajo biti vedno in v vseh položajih intcresi vseh stanov v skladu, če naj ne trpi država. Zdi se, da korakamo v političnem življenju rakovo pot. Saj je preteklo ko- maj prvo desetletje, ko smo dobili v dr- žavnem zboru v resnici politično zastop- stvo mesto interesnega. Kurije za dežel- ni zbor so v Avstriji ostale do konca; tu- di za okrajne zastope in občinske oa- bore so veljali oni trije razredi, ki so oa- govarjali davčnim stopnjam. Moderno naziranje se je borilo proti interesnim zastopstvom in slavilo zma- govit pohod. V.ojna in vojne razmere pa so širile nezadovoljnost na vse strani In vsakdo se je začel zanašati le na svojo moč, tako posameznik in tako stanovi. In zdaj jadramo v ti smeri tako, da boino imeli pri prihodnjih volitvah poleg pöli- tičnih kandidatov še posebno kmetske, delavske vseh tipov, uradniške in mogo- če še kakšne druge. In to se bo zgodilo rta škodo onih stanov, ki se ne bodo or- ganizirali in ne bodo hoteli ali mogli na- stopiti kot političen faktor. Da leži v tern za državo nekaj nepravilnega in nezdra- vega, je jasno, kajti recimo, da zmaga kmetska kot najvcčja stranka in da sc njeni zastopniki ozirajo le na kmeta, po- tem morajo propasti vsi drugi stanovi in konečno tudi država. Vendar pa ne smemo odrekati sta- novski orgmizaciii tudi v političnih za- devah nek,' upravičenosti. Vsak stan je tudi kot tak zainteresiran na javni upra- vi. Kmet ni samo kot* clan katerekoli stranke zainteresiran na davčni in gospo- darski politiki, uradnik se ne zanima sa- mo kot radikalec ali konservativec, kak- šni bodo odslej pogoji za njegov obstoj, in tako delavec in vsi drugi. Vsi se za- nimajo za vsa ta vprašanja tudi kot osc- be, kot pripadniki stanu. Stanovlski intresi so ustvarili doslej že celo vrsto zbornic, a čudno le za tiste stanove, kojih pripadniki so takorekoč v konkurenčnem boju. Tako imamo odvet- niško zbornico, notarsko, zdravniško zbornico, trgovsko in obrtno zbornico . . Te zbr.rnice so si pridobile nekak upliv tudi na javno upravo, a človek res ne ve, zakaj nimajo tudi drugi stanovi enakrh zbornic: kmet, uradnik, delavec . . Ali bi ne bilo mogočc, da bi se stanovske zbornice potem združile in bi tako nastaf poleg političnega tudi stanovski parTa- ment, obenem pa tudi forum, kjer bi sc zbrusile vse stanovske zahteve in se spravile v sklad. Morda bi se na tak na- čin spravilo iz sveta precej ttezadovolj- stva, istočasno pa bi se približali zopet korak naprej splošrcemu blagru, socijalni pravičnosti. Celjani! Sprejmite Sokole dosiojno in svečano! Zbor delegatov S!ov. šta- jerske v Celju. Celje, 11. sept. Na poziv predsednika likvidaciiske komisije za Štajersko, poslanca dr. V. Kukovca, se je zbralo danes v Celju blizu 200 delegatov slcvenskoštajerskih občin, okrajnih zastopov, denarnih za- vodov, bolnišnic ter raznih oblasti in uradov, da resno in stvarno razprav- Ijajo o položaju v deželi, okrajih in občinah, o postopanju pri končni likvi- daciji, da pride slovenska Štajerska do svojih pravic in se popravijo negtete ' krivice nemške nadvlade, o ozdravljen- iu gospodarskih in upravnih razmer v našem okrožju, in še o mnogih dru- gih vprašanjih, ki globoko režejo v meso našega prebivalstva. Zavedajoč se potrebe novih smernic v naši javni upravi, so se odzvali pozivu zastopniki velikega števila naših občin in vseh okrajnih zastopov; navzoči so bili dalje: 3 okr. glavarji, podpredsednik deželne vlade dr. Žerjav, zastopniki notranjega, trgüvinskega in poljedelskega ministr- stva, poverjeništvu za socijalno skrb- stvo, trgovino, zdravstvo in finance, zastopnik likvidacijske komisije kranj- ske dežeine uprave, delegacije žel. mi- ni.strstva, poverjeništva za kmetijstvo itd. Vse stroke javne uprave so bile zastopane. Zato je sklicatelj dr. V. Ku- kovec uvodoma lahko mirne duše pov- daril, da se iz udeležbe vidi velika važ- nost zborovanja. Na predlog okr. glavarju dr. Žu- žka je bil izvoijen predsednikom zbo- rovanja podpredsednik deželne vlade dr. Žerjav, ki je izjavil, da je zadnji čas za takšno zborovanje, zakaj mi- rovna pogodba, ki se je pravkar pod- pisala, vsebuje važne določbe glede razdelitve štajerskega deželnega pre- moženja. Naši delegati, ki bodo vodili pogajanja z dunajsko vlado, bodo mo- rali zbrati vse želje ljudstva, da bodo mogli pri likvidaciji dobro zastopati slovenske interese. Gledati bodo morali, da se krivice, ki so se p:ej godile, ne ponove sedaj ob likvidaciji, am- pak da se izravnajo. Namestnikom predsednika je bil izvoijen okr. glavar dr. Žužek. Dr. Kukovec je v obširnem, stvar- nem in podrobnem referatti očrtal stanje likvidacije deželnega in državnega pre- moženja, vprašanje vojnih posojil, v- prašanje uprave, občinskih volitev itd. Njegov govor pirobčimo v celoti. Dr. Žerjav: Vprašanje vojnih posojil je z likvidacijo v tesni zvezi. Dr. Avg. Reisman: Alkohol, in etika.* (Predavanje z dne 30. maja 1919 v Celju.) »Slovenci, našega sramotnega pora- za na Koroškem je bil predvsem kriv al- kohol.« Te in podobne svarilne besede so prinesli te dni v inseatnem delu vsi slo- venski časopisi in so s tern gotovo mar- sikoga privedli do resnega razmišljanja o našem abstinenenem gibanju. Ootovo smo vsi prepričani, da je kriv, ne samo koroške, ampak tudi tiso- čerih dnigih našili narodnih nesreč, rav- no alkohol. Ce stojimo danes pred sve- tom slabotni in takorekoč kot brezpo- membni narodič, katerega zemljo kar nicčejo iz enega imperiialističnega žepa v drugega, je gotovo krivo predvsem dejstvo, da za narodnimi cilji sloven- razumnistva ne stoji ljudstvo, katerem« skoro popolnoma manjka vsa resnoba, ki visi od političnega prevrata nad naml. Zdi se pa. da te resnosti nc uvicleva, sc- ve s častnimi izjemami, niti naša inteli- genca, ampak se v veselem razpoloženju udaja brezskrbnemu prepričanju, da bo itak vse dobro iztcklo. Takšna javna mnenja nastajajo seve v takozvanih ,vc- *) etika = nauk o moralnem ali nravno- stnem življenju. selih družbah' po zakajenih gostilnah In kavarnah. Ljudstvo je večinoma podoba svojih voditeljev, to je, inteligence. In če so na- še slovenske gostilnc že celi vojni Cas, posebno pa tudi od političnega prevrata naprej, od jutra do pozne noči ali celo do drugega jutra prenapolnjene s pivci In pivkami, ni to ncmala krivda slovenske inteligence, ki mnogokje pred temi poza- bljivci njihovega Cioveškega dostojan- stva nosi zastavo. Ravno to mora vesti vsakega do- moljuba k resnemu razmišljanju, ker je očividno, da se pijančevanje in z njim brezmiselno veseljačenje, ki vede k po- polnemti brczdclju, še stopnjuje. In tega razmisljanja je potrebna predvsem inte- ligenca, da se najprej ona nravno prero- di in s tern z vzgledom nadomesti besc- dno vzgojo pri neizobraženem dein na- roda. Nekaj tega razmisljanja Vam toraj hočem nocoj podati, čeprav sam nisem niti popolen abstinent, vsaj ne tak, da bi alkohola sploh ne okusil. Vendar pa alkohola še nisem nikdar pogrešal in ce bi imel veno na razpolago brezalkoholno pijačo, bi najbrž nikoli ne užil alkoholne pijače. ker jc organizem ne zahteva. Vendar sem uvidel, da je boj proti alkoholizmu naže življenjsko vprašanje. Alkoholizem je nekaj novega, vsaj ta stalni, splošno razširjeni. Qostiln, kot jih imamo sedaj, preje niso poznali. Se v j srednjem veku je bila gostilna namenje- j na gostu, kakor pravi to že beseda sa- ma. Še le pozneje, s pomocjo razvoja in- t dustrije, ko smo dobili skoro v vsaki va- j si krčmo, se je začel razvijati alkoholi- | zem. Vsled okolnosti, da je bilo mogoCe j kupiti za vsak najmanjši znesek alkohol, so začeli ljudje piti iz navade. To stalno pitje alkohola, ko se isti uživa tako Če- sto, da ga želodec niti sproti ne prebvlja, | je ravno alkoholizem, kakor tudi tako- zvano zmerno pitje brez pijanosti. Ljua- je se namreč navajajo vedno več in več piti, se pri tern niti ne upijanijo vec, a po- stajajo tipični alkoholiki. Alkoholik pa preide s tern tudi v čl- sto drtigo duševno stanje, nahaja se v po- poloma drugem razmerju napram vsem življenskim vprašanjem, kakor abstinent. (Pod abstincntom torej ne razumem sa- mo onega, ki sploh ne okusi alkohola, ampak vsakogar, ki mu alkohol ni teles, potreba, ampak ga užije smo tuintam kaK kozarec, n. pr. radi žeje ali družbe in v j podobnih slucajih.) Vsak nekoliko izobražen dijak, urad- iiik, učitelj, duhovnik, častnik, zdravnik, inženir, in drugi izobraženec danes po- zna vsebino alkoholizma, saj so o njem zlasti zadnji čas tudi naši časopisi mnogo pisali. Milim, da ne lx) nihče več trdil, j da jc alkohol telesna hrana; mogoče ne- 1 koliko pivo, ampak samo ono boljše, pred vojno, ne pa sedanje. Za isti denar, ki se izda za vino ali pivo, pa lahko kupimo mnogo več in boljšega živeža. Zdravniška veda je že tudi dokaza- la, da alkohol ni zdravilo in se kot tako že prav redko predpisuje. Sicer posebno starejši zdravniki mnogokr. predpiujejo slabotnim pacijentom takozvano rudeČe vino, nisem pa še nobenega pacijenta slišal, da bi hvalil viden in trajen uspeh tega »zdravila«. Pod pitjem moremo torej razumetl nezmerno pitje, kajti zmernih pivcev, ki smatrajo alkohol samo kot zdravilo, je prav malo. Noben razumen človek bi ne smel zametavati protialkohonlega gibanja. Kajti alkoholizem je studenec tisočerega zla, ki teži človeka. To je gotovo strup, ki upliva na vsak organizem. Alkoholi- zem je vzrok obubožauja, telesnega in dušcvnega obolenja. Kdor se danes od- loči za pitje, se obenem odloči za obstoj nedozirne bede. Znanstveniki so dokazali, vda ob pitju vsa človeška duScvnost otopi, da se pri tern ne poslabša samo razum, ampak tudi cut in volja, toraj vsa duševna zmož- nost. Uživanje alkohola zmaiijšuje inteli- genco, slabi pozornost; kdor hoee pra- vilno in jasno misliti, ne sme piti. Vsa ve- da obsoja pitje. • Dalje prih. Stran 2. »NOVA DOBAi Stev. 100 Po mirovni pogodbi je glede vsake točke likvidacije avstrijske države ne- kaj povedano; Stajerska se bo likvi- dirala tako kakor Avstrija; to ima za nas ugodne in neugodne strani. Glede aktiv pravi člen 204: Premoženje de* žel, v kolikor pripade na ozemlje no- vih držav, pripade brez plačila novi državi; državno premoženje pa botreba plačati po cenitvi mednarodne komi- sije (izven drž. šol in drž. bolntšric). Glede vojnih posojil je N. Avstrija v zadnjem hipu v Parizu dosegla do- ločbo, da mora vojna posojila iugo- slovanskih državljanov, naliajajoča se v N. Avstriji, prevzeti Jugoslavija. Po njegovem rnnenju pri likvidaciji šta- jerskega deželnega premoženja ne bo- mo doplačali. Treba se le zediniti, koga pošljemo v komisijo za pogajanja glede likvidacije. Ravnatelj Smertnik: poda po- ročilo o stanju vojnih posojil pri naših hranilnicah. Vse slovenske hranilnice so podpisale okroglo 120 rniliionov; kranjrke 721/2, štajerske 50 mil. Rez. fondov imajo prve 5,300.000, druge 5.700.000. Pri sanaciji bo trebalo po- stopati individualno. V prvi vrsti treba varovati otroški (pupilarni) denar Za- upanja ljudstva v hranilnice na noben način ne smemo pustiti omajati. Država sama bi bila po propadu hranilnic hudo oškodovana. Denarni zavodi pa bodo morali vojna posojila tudi po sedajni vrednosti bilancirati ; češkoslovaška država je določila vrednost vojnih po- sojil na 60, Francozi na 71 do 89; mi pa še vedno bilanciramo po 94—99. Nad^ornik M at jaš i č: poda sliko o brezobrestnih posojilih za obnovo vinogradov, od katerih je odpadlo na slovenski del dežele skupno (državna in deželna) 4,241.000 K, na dolgu smo še 2,600.000 K. Dr. Borko (zastopnik delegacije Žel. ministrstva): poda poročilo glede železnic na Slov. Štajerskem. Dr. Kukovec: glede železnice Zre- če—Konjice naj se našemu okrožju prizna odločujoča moč; ker je žel. mi- nister opetovano izjavil, da lokalnih železnic nismo prevzeli, ne moremo pričakovati od države zgradbe te progL; zato naj se dovoli zgradba te proge, ki bi stala krog 100.000 K, iz štajer- skega likvidacijskega premoženja; pred- lagal bo tozadevno resolucijo. Debata: Brenčič (ptujski okr. za- stop) 'zahteva sodnijsko postopanje proti bivšemu načelniku Ornigu in bivšemu podnačelniku, ki sta zadolžila okraj protipostavno, brez sej okr. odbora, za več milijonov kron vojnega posojila. Dr. Žerjav: Deželna vlada je sta- vila premoženje teh posameznih od- bornikov pod nadzorstvo, da se jih lahko drži. Stvar zavodov oz. okr. za- stopov je, da nastopijo sodnijsko pot in poziva k temu vse takšne korpora- cije. Stvar je sedaj aktuelna. Treba bo posebne komisije, ki bo šla v pravnem oziru z nasveti na roko zavodom in okrajnim zastopom. — Glede bilanci- ranja vojnih posojil je mnenja, naj bi izdala vlada tozadevno naredbo. Dr. Kukovec: poročal sem v Gra- dec deželnemu s,vetu, da nevplačanih vojnih posojil sploh ne priznamo. Dr. Žerjav: N. Avstrija je progla- sila naše imetje v nem. avstrijskih de- narnih zavodih za prosto. Hočejo narn vriniti sedaj svoje slabe krone. Svari pred dviganjem vlog, dokler vlada ne izüa direktive. V nadaljno debato, ki se je sukala vsa okoli vojnih posojil, so posegli: Goričan, dr. Žerjav, dr. Kukovec, Sturn- .berger, MešiČek, Rebek, V. Žurman, MagdiČ, Terglav, dr. Strelec, Mähen, Ko- ren, dr. Stiker, Drofenik. Popoldansko zb'orovanje: Dr. Pfeifer (Maribor) poroča o av- tonomnih pravicah mest Maribor, Ptuj in Celje. Predlag-.i, da se avtonomija ukine in da se v Mariboru začasno tudi še ne razpišejo volitve. Dr- Pirkmajer pod- pira prediog radi ukinjenja avtonomije. Dr. Leskovar je proti volitvam tudi v raznih drugih dvomljivih občinah ob meji. Dr. Kukovec se izrazi proti vsakim izjemam iz ozirov drugojezičnosti ria- Ših državljanov. Rebek pravi, ako an- tanta ščiti manjSine, potem pač začasno ne dajmo občin iz rok. Dr. Žužek poroča kot odposlanec poverjeništva za socijalno skrb o prej- Snjih deželnih napravah tegp. predmeta, tako o bolniških zavarovanjih, o oskr- bovanju sirot i. t. d. Petovar se i/javi proti združevanju posameznih lokalnih bolniških blagajn - Brenčič" stavi pred- loge radi občinskih ubožcev. V tej debati govore še Leskovar, Pirkmajer, Drofenik, Žurman, Podlesnik, Misija, Žerjav. Dr. Žerjav poroča o faiski elek- trarni. Podjetje že delnje in bo napeljana sila do Ljubljane in Zagreba. Razni govorniki zahtevajo, da pride podjetje v domače roke in Jse da tudi kmetu priiika za izrabljanje električne sue. Petovar poroča o kmetijslvu; o likvidaciji kmetijske družbe. potrebi pospaševanja živinoreje, zahteva stroi;o ločitev kmetijskoga poverjeništva od kmetijske družbe in ustanovitev go- spodinjske Sole na Štajerskem. Lesničar opozori na fand živinske vnovčevalnice v Gradcu. Matjašič po- roča o vinogradništvu in opozarja po- sebno na veliko gospodarsko vrednost in velike težave te panoge. Gomilšak in Leskovar nista zadovoljna, da se zahteva ločitev ktnetijskega poverjeništ- va od kmetijske družbe. Petovar po- jasni, da se je ravno isto zahtevalo na medstrankarskem sestanku družbi- nih članov v Mariboru. Drofenik se pri- druži Petovarjevi zahtevi. — Nadalje- vanje zborovanja jutri 12. tm. Jugosloyenski Omladinski Kongres u Zagrebu. (4. komunikej Priregjivačkog odbora.) Zagreb, 9. sept. 1919. Štn smo svakog dana sve bliže 11.—12.—13. oktobra kada če se držati kongres, sa svih se strana javlja veči interes i veči odaziv. Megjutim jo5 do danas nije ni sa jedne strane, tačno najavljen broj učesnika. Zato se u in- teresu Sto boljeg organizovanja kon- gresa, sregjenosti u pitanju prenočišta i ostalih potreba, i 5to boljeg uspeha kongresa mole sva udruženja, sve grupe i svi lokalni odbori da nam što pre pošalju spiskove polaznika, odakle se kreču, kojim vozom i kada d o I a z e, i u k o m e b r o j u. To je potrebno da priregjivački Odoor blago- vremeno dozna od svih, koji žele, da im se u redu pribave stanovi, dude hrana i uredi ugodan boravak u Za- grebu. To isto vredi i za pojedince. Bez legitimacija koje čemo slati svakome, ko nam se javi, ne če nitko dobiti popust na željeznici. Nužno je, da se posebni poverenici za skupine u Beo- gradu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu, No- vomsadu, Cetinju i Skopiju zauzmu za sve to, jer ee se tako najlakše i naj- brŽe sprovesti organizovanje kongresa. Apelujemo na drugove po provin- cijama, da sakupljaju doprinose za kongres, jer je nažalost sa strane naže javnosti do danas vrlo slab odaziv, a troškovi so veliki. Ako zeümo, da kon- gres bude doista u velikem stilu, kako su se preduzele predradnje, opšta je dužnost svih omladinaca, da priregji- vačkom odboru budu od izdašne po- moči. Zato se mole svi drugovi, da na vreme najave i pošalju referate, jer se u poslednjem času ne če mod da uzmu u obzir nikakvi prigovori, od potrebeje, da budu referati u posedu Odbora što pre radi odregjenja programa i poslov- nika zbora. — Sekretarijat Priregji- vačkog Odbora K. J. O. POUTICNE VEST!. Kriza v Beogradu ?e vsled ne- strpnosti opozicije, v kateri so srbski radikalci, hrv. starčevičanci in slov. klerikalci, vleče naprej. V ponedeljek bo zopet seja Nar. predstavništva in je upati, da se do takrat položaj raz- jasni. Nekaterniki so mnenja, da bi mogle položaj razrešiti edino volitve, ki pa niso mogoče, ker voliln[ zakon še ni sprejet in uzakonjen. Čuje se tudi, da sta pozvana v Beogracl Pašič in dr. Trumbič in da se osnuje novo ministrstvo pod Trumbičem ali dozdaj- nim predsednikom Nar. predstavništva Dražo Pavlovičem. — V vojaških kro- gih pa vlada ogorčenje nad poslanci, ki se v tako važnem času ne morejo sporazumeti, da trpi narod in država. Govori se resno o uvedbi vojaške diktature. — Za poriedeljkovo sejo Nar. predstavništva je dernokratska zajednica pozvala vse člane, kt pri zadnjih glasovanjih niso bili navzoči, da brezpogojno pridejo. Kdor ne pride, podpiia opozicijo v sabotiranju parla- menta. Seja Narodnega predstavništva 10. t. m. zopet ni bila sklepčna. Vsled tega tudi v tej seji ni bil sprejet pro- račun za September. Kakor tigri čakajo srbski radi- kalci, hrvatski starčevičanci in sloven- ski klerikalci na vsako priliko; kjer morejo vreči sedanji beograjski vladi polena pod noge. V najusodnejšetn trenutku, ko se je šio za podpis po- godbe z Avstnjo in ko se gre za meje z Itaüjo, so postavili v kot državne in narodne interese, onemogočijo delo v Nar. predstavnižtvu in onemogočajo, gotovo dogovorno, sestavo nove močne vlade, katerosiželi demokratskastranka. V neštetih vpražanjih je slednja po- pU'jtila, samo da omogoči sestave take močne Vlade; že so radikalci izjavili pripravljonost sodelovati; v zadniem hipu pa se je izkazalo, da je vse sku- paj bila samo podla igra, da jim ni bilo za skupno delo, ampak da sku- šajo krizo zavleČi čim dalje. Kaj korist naroda in države, samo da se zadosti strankaiskim interesom radikalcev,star- čevičancev in dr. KoroSca, samo da obdrže radikalci absolutno moč v Sr- biji, starčevičanci na Hrvaškem in klerikalci v Sloveniji. Politično poštenje, edinstvenost države in nje obstoj in razvoj — pcstransko; politična nad- vlada dr. Korošca in njegovih trenutnih prijateljev je prvo. Narod pa bo spre- gledal in bo videl, kam vocii častf- hlepje in strankarska zagrizenost. Sodbe naroda, ki misli samostojno, se demo- krati ne bojimo. Na protestnem shodu v RadgonI dne 8. t. m., kateiega se je udeležila večtisočglava množica in na katerem so govoriü komisar dr. Klobcüc, urednik dr. Lenard, komisar dr. Brenčič in kmet Jerebič, so bile sprejete kot zadnji krik podjarmjjenih tisočev slo- venskega ljudstva v slovenskih občinah severno Mure rezolucije z odloČnim protestom proti priklopitvi teh občin in Radgone k Avstriji. Mirovna pogodba z AvstHjo pod- pisana. V sredo dopoldne je bila v sainrgermainskem gradu podpisana mi- rovna pogodba z Avstrijo. Podpisale so vse države razun Jugoslav ije inRumunije. Protokol mirovne pogodbe z avstrijsko republiko ostane za ti dve državi razgrnjen za podpis do so- bote. Krlza na mirovni konferenci ? Iz Pariza je prišla 9. t. m. vest, da ameriSka delegacija v kratkem zapu- sti Pariz, ker ne more zlomiti odpora zapadnoevropskih ir"perijalistov proti vsaj delnemu uresničenju Wilsonovih načel. V Mursko Soboto se je napotil urednik francoskega lista „Journal des Debats" prof. Begouen, ki je vedno od- krito branil naše pravice in ki je oso- bito za Prekmurje v francoskem ča- sopisju mndgo storil. Prekmursko pre- bivalstvo ga je povabilo, da obišče tamošnje kraje. Šol Čehom na Dunaju nočejo Avstrijci dati vkljub temu, da so po mirovni pogodbi v to vezani. Češka manjšina izjavlja, da bo pričela boj za sole z vsemi sred-stvi. Bivši cesar Wiljem ne pride pred sodišče. Tako je izjavil ameriški dr- žavni tajnik Lansing, češ da je sicer komisija ugotovila, da je cesar zagre- šil moraličen zločin proti človeštvu, da pa dejanjski ni postyve, po kateri bi se dejanje nemškega cesarja dalo označiti kot kazniv zločin. MoraiiČno pa je od vsega sveta obsojen. iZ^ K0R0TANA. Kdo bo glasoval pri plebiscitu na Koroškem ? V smislu člena 50 mirovne pogodbe z Avstrijo bodo gla- sovale pri plebiscitu vse osebe obojega spola, ki so 1. jan. 1919 prekoračil* 20. leto, ki so 1. jan. 1919 imele redno stanovališče v eni izmed con, dalje, ki so bile v eni izmed con rojene ali so tarn kaj stalno bivale od 1. jan. 1912 odnosno pridobile tarn domovinsko pravico. Večina glasov odloči. Generalni vikarijat za jug s\o- vansko Koroško se je ustanovil za- časno v Dobriivasi. Za gen. vikarja je imenovan prošt Miha Randl. V črni (v mežiški dolini) je rno- ralo v likvidacijo gospodarsko društvo tamošnjega delavstva. Baje je nad 100.000 K primanjkljaja. Socijalisti trde, da je polom povzročilo prejšnje vod- stvo, ki je bilo \ klerikalnih rokah; klerikalni listi p:t zopet pravijo, da polom da lira šele od časa, ko so dru- štvo dobili socijalisti v roke. Preiskava gorovo dožene resnico. Pokojnine in vojaške podpore na Koroškem v coni A se v smislu sklepa deželne vlade za Slovenijo iz- plačujejo istim osebam in v isti višini, kakor jih je izplačevala Nemška Avstrija. MARIBORSKE NOVICE Na državni realki v Mariboru se prične šolsko leto 22. t. m. Ta dan je vpisovanje v prvi razred. V Pobrežju pri Mariboru bo dne 18. t. m. ob 6. uri zvečer v obč. pi- sarni glasovanje hišnih posestnikov, ker je obč. svet sklenil zvišati stana- rinske vinarje od 4 na 5%. Notarskim namestnikom za tretje nezasedeno notarsko mesto v Mariboru je imenovnn not. kandidat Ivan Ašič. Poročil se je 9. t. m. v Mariboru nadporočnik Adolj Bszjak z gdč. Marico Golec; dne 8. t. in. pa Ivan Jarc, vele- posestnik od Sv. Jakoba v Slov. Gor., zgdč.Genovefo Lorber iz Jurjevegadola. ÖELJSKE NOVICE" CeljsKi Slovenes! Slovefisko, hrvaško in srbsko Sokolstvo, katerili rnnožice bodopri- hitele v nedeljo v nase mesto, slo- če;?io sprejetj kar najprisrčnejše. Nobena tiisa zavednega Slovenca naj i>e öü brez zastave. Kedor nima zastav« naj si jih ali izposodi, ali pa vsaj okrasi okna svojega stanovanja s papirnatimi zastavi- cami, 7. venci a!i zelenjem. Wlanife- stacijskega obhoda se udeleži vsak brez izjeme. Hrvatski Sokolski Savez in Srbska Sokolska krajiška župa sta izdala na vsa svoja društva oküc. da se kar najStevilnejSe udeležijo sokol- skega slavlja v Celju, mestu, kjer je še nedavno gospodoval kruti Nemec, zakleti sovražnik jugoslovanstva. Hr- vaški in Srbski Šokoli pridejo s po- sebnim vlakom okoli 10—11 lire do- poldne. Njih Stevilo obeta biti nad vse pričakovanje veliko. Seboj pripeljejo 2 godbi (fanfari). Okoliška društva naj bodo že ob \!2^0 uri na vsak način na mestu pri telovadnici v mestni šoli, jezdni odsek se zbere v ne- deljo ob 9 uri na dvorišču mestne 5ole. Pred obhodom skupna vaja. Vstopnice k javni telovadbi za okna v solskein poslopju se dobe v predprod:*ii v srbo:o i:t nedeMo dopol- dati v rrvM.Ui v Na'-;;üiH'i:i iK.'.nr,. Na državni realni gimnaziji v Celju sc piičnc novo šolsko leto 1919-20 s I. oktobrom. V novcm poslopju, kamor se prescli zavod, je 5c toliko popravil, da bodo komaj do konca t. m. končana. Sta- rišcm in dijakoin sc radi tega naznanja sledcče: Vpisovanje na novo vstopivšiii iičencev v I. razred se vrši dne 1. okt. od 8. do 9. ure. Kar nato je sRrejemni iz- pit iz slovenščine in raeunstva. iz vero- nauka pa le pri zadostnem ali nezadost- nem red». Zadnje šolsko izpričevalo in krstni list je na vsak način predložiti. — Vpisovanje od II.—VIII. razreda je 1. okt. od 8.—10. ure. Učenci s ponavljalnim iz- pitom sc oglasijo pri svojem strokov- nein učiteljii 2. okt. ob 8. uri, 3. okt. je siovesna siužba božja. 4. okt. se prine redni pouk. Za tretje porotno zasßdanje pri okrof.n'i sodniji v Ceiju so dosedaj razpi- sane sledoče razprave: 15. sept. Kovač Karol (uboj), Kaiič Franjo (uboj), Aft Ja- nez (tatvina); 16. sept. Verk Anton (tat- vina); 17. sept. Franjo Deyjen in Anton Kovaeič (tatvina in rop); 18. sept. Jakob OrsJnek (tatvina), Miha Perklič (umor) ; 19; sept. Franjo Mlaker (umor); 20. sept. Franjo Glažar (umor); 2,2. in 23. sept. Valentin Mihelec in tov. (rop, umor in težka tclesnn poškodba); 24. sept. Joslp Borčnik, Karol Košir (rop in javno nasil- stvo). Blaga dušica je neki paznik P. v cimkarni, baje rodoin pruski Poljak, pa scveda zagri/'jn roneffat, ki je postal po milosti znanega Germana inženirja Bur- mana iz delavca — paznik. Minoli teden je rodbino z — če se ne motimo! — šest otroci enostavno dal delozirati iz svoje hiše v üaberjih. ljudem pa, ki so se naa tern zgražali in so iz usmiljenja vzeli rodbino pod streho, je grozil z revolver- jem, ki mu ga je orožnistvo koncno za- plenilo. Z možakarjem, ki je seveda po- leg vsega tega prepričan socijalist in so ga socijalisti že parkrat tudi javno v za- ščito vzeli, smo imeli priliko se žc vcC- krat baviti kot z zagrizenim slovanožr- cem in — nasilnežem. Kaj ko bi ga vrnili njegovi domoviiii?! Štev 100. »NOVA D 0 B A« Stran 5. kupuje laneno seme, vosek, strd in prazne steklenice v vsaki množini ter po najvišji ceni. 1298 -6 ffHaznanjam slav. občinstvu v Ceiju in okolici, da sem otvoril hrojašho delovnico Izdelujem civilne obleke po najnovejši modi, kakor tudi uniforme po novem kroju. Prevzamem popravila irl obra- čanje oblek. Cene primerne! Se priporoča: 1354 3—2 Josip Tomažf č civilni in vojaški krojač, Glavnl irg 10. II.nadsti\ JzdeSo a je vseh vrsft čevljev od prip^ostih do najffiwejsih po dnevnih cenah 46 104-73 Rud. Zontič Celje (blizu kolodvora) Kocenova ulica štev, 2. Stole, žimnace, razno pohištvo in tapetniške izdelke ima v "6 Marija Baumpito Gosposka ulica 25. Naročila se izvršujejo točno in soiidno. Sprejme se froovsbi poiči ali prodajalka, prvovrstna moč za ma- nufakturno in modno stroko. Zmožnost slovenskega in nemškega jezika. Re- flektira se samo na samostojno prvo- vrstno moč. Ponudbe je vpostati z na- vedbo place do 20. tm. na manufakturno in modno trgovino 1359 2—2 Sirec & Drofenifc, Celje. ffv2& ¦"&L#* sibečico, kraste, lišaje uniči UlflCn« J*^J pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maze perüa. I lonček ča eno osebo 6 K. — Po pošti 7 K poStnine prosto. Prodaja in razpošilja s pošto lekarna Trnköczy w Liubljan«, Kram»ko. 615 34-39 Restawacija „Anski vrh" pol ure nac3 Celjem priporoča svoja dobra vina, topla in mrzla jedila. Ugoden izlet za tujce. Kra- sen razgled s stolpa po Savinjski do- lini. Za točno in dobro postrežbo skrbi 4__3 Marica Sversšek, Jejanje pvori!!! Vprašajte fyftAtffj) samo vsakega |(mVf%|| iß kako lahko in uspešno on deluje od časa, ko je postal odjemalec VcUtrgoVine „Froctas" i i za promet poljedeljskih pridelkov, kolonijalnega in druzega blaga Telefon 7«»v*1i Vlaška Od 1883. obstoječi prvovrsten iz- vor k ceni in hitri dobavi SpKeriJslpja, Ifolonijatoega in pr*Kmor$K«sa blaga. 923 16-n ZahteVajte ccnlH« I Banka sprejme takoj (uradnice) zn. korespondenco in knjijrovod- stvo. Sumo pismene ponudbe pod »Banka" na upravništvo tee;a lista. 1371 2-1 Došla je večja množina tinega jedilnega olja po nizki ceni. Trgovci dobijo poseben popust. ilnton Močnih Glavni trg OBI IS Glavni trg Istotam se iiobi riž, kava, prisino bučno olje, čaj, c'korija, krema za čevlje, milo, mineralne vode i.td. Kupujem po najvišji dnevni ceni: sus5ne gobe, kuntno ja^ež, Saiterso semo te\p wosek. Miši, podgatie, sle- nice in Sčurki ter ves rtirčes mora poginiti, če se vporabljajo moja preiz- kuSeno najboljSa in povsod hvaljena sredstva, kakor: Za poljske miši 6 K, za podgane in mišl 6 K, za ščurke 6 K, posebno močna tin- ktura za stenice 6K, uničavalec moljev 3 K, praSek proti mrčesom 5K, tinktura proti ušem pri Ijudeh 3 K, mazilo za ušl prl žl- vini 3 K, prašek za uši v obleki in perllu 4 K, tinktura proti mrčesu na sadju in ze- lenjadi (uničevalec rastlin) 3 K. Pošilja po nov;:^tju Zavod aca eksport m. Jüii&ier, 85 -70 Vedno na novo dobiva veletrgovina Ster- mecki v Celju v velikanskih mno- žinah sukno, kamgarn in hlačevinoza možke obleke, volno cefir, modrovino in pisano tkanino za ženske obleke, šifon, belo in in pisano platno za pe- rilo in razno manufakturno blago, ka- tero prodaja zaradi ogromnega nakupa po najnižjih cenah in ako še ne verja- mete, poskusite takoj, samo z enim nalcupom, da se sami prepričate. Veletrgowiven in razrposiljalna ¦R. Stermeckl v Celjn ima tudi velikansko zalogo gotovih moških, ženskili, deških in otročjih oblek, bluz, kril, hlač, čevljev, perila, denarnic, nogavic, robcev in na tisoče drugih predmetov, katere tudi prodaja po čudovito nizkih cenah in na zahtevo pošlje vsakemu ilustrov. cenik. Vzorcev sedaj še ne pošiljam. ^. Stermecki v Colju. 214 52-36 Gostilna v Nar. domu v Celju ic a» rokah in zajamčeno jecenjonim gostom, da bodo vedno soüdno in najboljše postreženi. Dobra kuhinja, vedno sveže Delniško pivo in pristna štajerska vina naj zvabijo vsakogar k nam. Sprejemajo se abonenti na hrano Za obiIni obislc se priporočata Ivan in Ana Černe. 120' 12-5 Qostilna Plevčak Oaberje priporoča svojo \im\m toplo in mrzio liuhinjo hv najboijša, ppistno domsca uina. 240 52-36 JXAZ JST Ä N X L O. Slav, občlnstvu naznanjam, da sem spremenil naslov gostilne pri »Lastovki« v gostilno pri „Jugoslovanu" Trgovina s špecerij- skim blagom in dež. pridelki Ant. KolencutL Ant. Ermenc 263 Cölj© -52-34 Kralja Petra cesta 22. Griža se pojavlja v celi Sloveniji. Občinstvo se opozarja, da ne uživa surovega sadja. ne zelenjave, razen iz zanesljivo idravih krajev. — Največja nevarnost za obolenje na griži pa je slaba pitna voda, zato naj si. občinstvo pije samo zdraviini Tenipel-vrelec 13651 iz naše Rogaške Slaline Slavnemu občinstvu v Celju in okolici najvljudneje naznanjava, da prevzameva s 15« septembroitl Zagotavljava vsakomur in vselej najboljšo postrežbo po primerniji cenah ter se za obilen toplo priporočava losip in vrelec SV0Je vrste, po- lllillüll'lllTIPl sebno dobro sredstvo proti črevesne- UÜ1UÜ1 VlVlVV» mu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom i. t. d. esijo(Vodniaška ulica 7) Sprejemajo se v točno izvršitev vsa stavbena in galanterijska kakor tudi vsa v stroko spadajoča popravila. 1253 18—4 Ivan Ravnibar nili ceyjahs äa.;;eno seme, suhc LtaLie, strd in vase?<. HotBl-Ratavnclja104_!SL priporoča dobro kuhinjü in izvrstnavina ter ima dnevno sveže pivo v sodčkih, Na razpolago je klubova soba. llsQii dan It ncerl. Valentin Travnik, m® vBorovljah na Slov. Koroškem priporoča najmodernejše lovske puške vseh se- stavov, dalje Mannlicher-repetirke z najboljšim strelnim učinkom po prvotnih cenah. Priporoča se tudi za izdelovanje novih kopit in cevi. Popravlja in prenareja vsakovrstne stare puške po najnižjih cenah. 1353 36-2 NaJbolje5latttoraic«, ttstatiltiict in seplje najugodnejše dobat/i veletrgovina z železnino ffMerfciirf> peter jYiajdic v Cetjtt. 1341 3—1 DROGERDH PRRFUF1ERI3H • FOTOnRNUFRKTURR KRHF1RR S, URTOWEC « r. si— ¦: ?• r— 9 =EWiir&liesMeb# Zaloga papi.'ja, pisalnlh In risalnih potrebščin na debelo in drobno. Hotel „Pri belem volu" v Celju9 Kralia Petra cesta Prvovrstna kuhinia, najboljša vina in vedno sveže pivo. Sobe za tujce na novo urejene. — Postrežba solidna. Za obisk se priporoča Drag. Bernardi. Sij-. 100 »NOVA D O B A« Stran 3. Zaprli so peka in hišnega posest- nika Jos. Kiirbischa v Celju, ker se je izkazalo, da je v zvezi z malverzaci- jami pri gospodarski poslovalnici, radi katerih so nedavno zaprli tudi trgovca Pemiča in uradnika Pibroutza. Glasbena Matica v Celju. Na usjanovnem občnem zboru 10. tm. se je sklenilo, pod zgoraj označenim na- slovom vzdrževati in pospeševati za Celje in bližnjo ter daljno okolico sa- mostojen giasben zavod, ki bo kolikor možno gojil vse glavne panoge muzi kalne izobrazbe, v prvi vrsti klavir, vijolino in solopetje. Smeri društva so označena v pravilih, ki jih je zgotovil pripravljalni odbor in ki so bila v ce- loti od občnega zbora odobrena. Odbor, sestoječ iz predsednika in sedem od- bornikov, se je na predlog g. Jošta konštituiral sledeče: g. Mirko Gruden (predsednik), g. dr. Gvidon Sernec (pod- predsednik), g. Joško Bizjak (tajnik), g. Franc Marinček (blagajnik), g. Beno Serajnik^ (šolski ogleda), g. Ciril Pregelj (arhivar in knjižničar), g. Ljudevit Zep-ič (hiäni gospodar). Glasbena Matica v Gelju. Sola se otvori v pondeljek, 22. tm. in sicer se prične ta dan vpisovanje od 10. do 12. Lire in od 16. do 18. ure in se na- daljuje vpisovanje prihodnjega dne (23. tm.) ob istih urah v ravnateijski pisarni, Slomškov trg št. 1 (muzejsko poslopje). Pri vpisovanju bo navzoč vedno eden izmed gg. odbornikov. Starše, ki žele svoje otroke glasbeno dobro in smo- treno izobraziti, pozivljamo, da jih dado v ta zavod, ki se bo ravnal strogo po učnern načrtu Glasb. Matice v Ljub- ljani in bo pod nadzorstvcm odbora oziroma šol. oglede g. Beno Serajnika. Vsako šolsko leto se bo sola nadzoro- vala od koncertnega ravnatelja g. Ma- teja Iiubada iz Ljubljane. Poučevale bodo začetkoma tri učne moči, ki pa se bodo v slučaju potrebe pomnožile. Reden pouk se prične 25. tm. — Odbor. Živinska kuga v celjskem okraju. Prejeli smo od okr. glavarstva: Ker se je pojavila na večih rnestih tega okraja pri goveji živini kužna bolezen sli- navka in parkljavka (kuga na gobeih in parkliin), se prepove do preklica ob- drževanje živinskih sejmov v celem političnem okraju Celje. Izdavanje ži- vinskih potnih listov za goveda, pre- šiče, koze in ovee, namenjene na kak živinski semenj, je strogo prepovedsno. Konjskih sejmov se ta odredba ne tiče. Ker je dokazano, da so okuženje okraja zakrivili raznovrstni opravičeni in ne- opravičeni trgovci z živino oz. prekup- čevalci, se nadalje odredi, o'a se ozna- čenim osebam, kakor onim, ki so na sumu, da se bavijo z živinsko trgovino oz. prekupčevanjcm, na noben način ne smejo izdati živinski potni listi brez posebnega dovoljenja okr. glavarstva tudi ne za lastno živino, brez ozira na to, ali je promet v dotični občlni dru- gače še prost, t. j. tudi tedaj ne, če do- tična občina šeni pod posebno zaprti- jo. Za točno izvršitev te naredbe, ki more edina še preprečiti splošno okuž- bo vse parkljate živine s to nevarno, jako lahko prenesljivo kugo, so gosp. župani osebno odgovorni. Vtejl šolski svet je radi izrednih razrner privolil izpit za mešč\ šole ob pričetku Sol. leva, t. j. 22. in 23. t. m. istim, ki potreb.ijejo taka izpričevala za vstop v službo pri pošti, železnici itd. Ravnateljstvo dež. mešč. sole v Celju. Celjska elektrarna. Iz občinsiva se nam piše: Na novo se je upeljala električna luč pred meseci v nekatere ulice. Žal je luč zelo slaba, posebno zvečer, ko se vcčinorna po mestu še sveti. Ali bi se ne mogle poskrbeti boljše žice, da si vsaj oči ne bi tako kvarili?! Upamo vendar, da bo tudi tu kmalu bolje. Sosvet za ccljsk! okrajni zastop je bil svojcčasno na soglasni predlog bivšega Narodnega sveta imenovan. Tudi gospodje od dr. Koroščeva stranke so vsi glasovali za takrat imenovane. Zahrbtnim potom so zdaj dosegli pri poverjeniku Golii, da je, ne da bil sto- pil v zvezo z našo stranko, imenoval kratkomalo novi sosvet. Vemo dobro, kdo in iz kakih razlogov je šel go- spodom od Koroščeve stranke na roko. Pomni naj, da kavarniška junaštva in politično delo nista istovetna. Mi se ne razburjamo, zagotavljamo pa go- spodo, da obračun pride. S tern je za nas stvar za enkrat končana. Sladkor. Od tukajšnjega gospo- darskega urada se nam naznanja, da se bo te dni pričelo z razpošiljanjem oziroma z razdeljevanjem ravnokar do- šlega sladkorja. Razpošiljanje se bo vršilo potom »Zveze slov. trgovcev« (kreditna banka) v Celju in sicer po. sledečih cenah : 1. trgovcem na debelo po K 7'10, 2. razdelilcem (detajlistom po K 7'25 in 3. konzumentom po K 780 + 10 v za vrečo. Vsako pre- koračenje teh cen se bo uradno ka- znovalo. Na osebo pride V2 kg. Slad- korja za vkuhavanje kakor tudi za obrtnike (gostilničarje in kavarnarje) za enkrat ni nič odkazanega. Na veliko ljudsko slavnost, ki se vrši jutri zvečer po javni telovadbi v Narodnem domu, opozarjamo ponovno vse občinstvol Pred sodnljo so prišli razni soci- jalnodemokratični agitatorji, ki so na- stopali s terorizmom napram tovarišem drugega mišljenja. Prosili so odpušča- nja in plačali stroške. Svarili smo do- voljkrat, pa ni pomagalo.Zahvalijo se naj onim, ki so jih k nasilnostim hujskali. DfONE NOVICE. KongrQs jugoslovansklh zdrav- nikov se vrši — kakor čujemo — prihodnji mesec v Zagrebu. »Kraljevstvo Srbov Hrvatov Slo- vencev« se :menuje odslej oficijelno naša država; naša armada ima naziv »vojska Srbov Hrvatov Slovencev« in vsak član države je »državljan kra- ljevstva SMS«. Odkrita beseda! »Vinkovačke No- vosti« pišejo v svoji štev. 36. z dne 5. tm. 0 nezadovoljnežih, ki na celi naši državi ne najdejo niti lasu do- brega in čez vse zabavljajo in vse kri- tikujejo. Pravi: »Res je in priznati treba, da je v naši državi mnogo zla, da je 5e mnogo razmer neurejenih, da se godi še mnogokaj, kar se ne bi smelo; prašajte pa te nezadovoljneže, kaj so storili, da se te neurejene ra- zmere urede, da se zlo odstrani. Pra- šajte jih, ali so, predno so začeli kri- tikovati, tudi premislili, kaj bi trebalo storiti, da se zlo odstrani, ali so s svoje strani storili vse, kar treba in kar bi bila njihova dolžnost storiti, da tako s svoje strani doprinesejo svoj del za blagor države in naroda. Gotovo bodo vsi v zadregi z odgovorom in bodo prihajali z raznitni izgovori. Lažje je psovati, kritikovat', rušiti, težko delati in ustvarjati. Taki Ijudje so podobni človeku, ki je zelo nesrečen in v tej svoji nesreči sedi pred hišo, joče in vsakomur toži svojo nesrečo, pri tern pa ne dela nič v nadi, da rnu sreča z nebes pade ali da mu jo kdo drugi na krožniku prinese. Tak človek se zla ne bo nikdar reš;l, in prav je, da trpi in propada, če noče delati.« Vprašanje vžigalic. Osješki »Jug« piše: Na našem državnem ozemlju imamo 6 tvornic za vžigalice: Osijek, Vrbovsko, Dolac, Vubas, Baja in (po- prej) Temišvar. Te tvornice morajo za- dostiti potrebi cele države, pri polnem obratu vseh bi se moglo še izvažati. Pa namesto da se tvornicam olajša uvoz potrebnega materijala inkemikalij, kaj se zgodi ? Tvornice morajo zaradi pomanjkanja surovin (izven Iesa) obrat zmanjšati, začasno celo ustaviti. Nastane pomanjkanje vžigalic; a takoj se najde konzorclj, ki v inozemstvu za drag denar nakupi ogromne množine vži- galic in jih uvaža v kraljestvo SHS, plačujoč po 7 vin. carine od škatljice. Kdor verjame, da ta konzorcij dela iz gole nesebičnosti, pride v nebesa. Razpisana je tobačna glavna tra- fika v Lokah št. 98 pri Trbovljah. Po- nudbe do 6. okt. t 1. Grlža razsaja po mnogih krajih Slovenije. Varujte se slabe pitne vode! Pijte rajše slatino iz zdravilnega „Tem- pel" vrelca v Rog. Slatini. Spremembe Imen poštnih ura- dov. Spremonila so se imena sledečih poštnih uradov : Bela cerkev v Bel a cerkev na Dole njs kern; Miklav- čevo se naziva sedaj Žitara ves; Sveti Andraž v Leskovcu odslej S veti Andraž v Holazah; Sent Ilj od- slej Šen^t Ilj v Sloven ski h go- ricali; Šmartno pri Gornjem gradu odslej Šmartno ob Dreti; Zagra- dec-Fužine pa odslej Zagradec na D o 1 e n j s k e m. Imenovanje. Za kmetijskega svet- nika je imenovan bivši ravnatelj kme~ tijske šole na Grmu g. Viljem Rohr- man. Okrožne finančne uprave se v smislu odredbe finančnega ministra osnujejo po celi državi. S češkoslovaško republiko sklene naša država trgovsko pogodbo. Naša delegacija je v to svrho v petek od- potovala v Prago. Med delegati je tudi Slovenec dr. Brezigar. Italijansko divjaStvo. V gostilno zakonskih Mahorčič blizu Divače so 3. t. m. na večer prišli 3 kot vojaki — železničarji oblečeni laški roparji. Ko je Mahorčičeva ^ena enega izmed njih spoznala, je ta ženo z nožem za- bodel v vrat, dočim sta druga dva z revolverji ogrožaia moža, da je ni mo- gel braniti. Nato so roparji odnes,li 8000 lir denarja. Žena je na potti okrevanja. DOPISI. Savinjska podružnica S. P. D. na- >;nani, da se dne 16. septembra zatvori Frischausov Dom na Okrešlju in Pisker- nikova hiša v Logarski dolini; v zadnji koči se bodo pozneje še dobivala pre- nočišča in vino, ne pa kuhana jedila. Koča na Korošici se zatvori 20. septem- bra. To v vedenje in ravnanje turistom. Prekopa. Poročil se je trgovec Ljudevit Košir z gdč. Ljubico Novak v Trbovljah. Mozirje. Sredi oktobra t. 1. otvori g. Jos. Kostajnšek, dosedaj trgovec v Gornjemgradu, manufakturno in me- šano trgovino v Mozirju poleg S.rm- škove gostilne. Iz gornjegrajskega okraja. Do- pisnika članka v »Slov. Gospodaju« St. 36 pod tern naslovom pozivlja ptiček- selivček, da se mi oglasi z imenom, da vem, s kakšnim vzor-značajem se imam baviti. Ker je dopis poln zavisti, bi najraje ignoriral, ker mi pa junak v zasedi prebaciva vojaško obveznost, bi mu gotovo tej, namesto meni, za- dostiti ne škodovalo; vprašam gasamo, ni-li ta zakrinkani dopisnik morda ta- isti denuncijant, katrri me je 8 mese- cev pred preobratom nesramno, straho- petno in brez podpisa denunciral na vojaško poveljstvo v Gradec, hoteč mi s tern gmotno škodovati ter preprečiti pletenje mojega gnezda, a mi je s tern denunciranjem pripomogel do večme- sečnega dopusta? Ali mu morda pre- več v oči blišči moje gnezdo? Ali ni morda dopisnik tudi sam kak ptiček- selivček, ali je pa morda zrasel kje v Mozirju na kakem kupu gnoja? — Uverjen naj bode dopisnik, da 7.11a th selivček lepo peti in mu bo še rnarsi- kateri komad lepo zažvižgal. O blamaži, meni neznani, pa želim bliž|ega poro- čila, ime ožjcga prijatelja, ter 2 oseb, koje so na cilju. Žuga mi tudi s sod- nijskimi posledicami; na tej poti mu pa iz srea želim, da si docela svojo masleno glavo opere! Ptiček selivček. Mlšllnjska podružnica Slov.plan. društva v Slovenjgradcu, javlja vsem Ijubiteljem planin, da se vrši dne 13. do 14. sept. 1919 izlet na goro sv. Ur- šule. Istotam se vrši planinska veselica in planinski ples ob zvoku tamburic. Zgornja Bistrica. Dne 8. t. m. je imelo naše gasilno društvo prvičvJu- goslaviji svo] občni zbor. Občnega zbo- ra se je udeležil tudi dr. Pučnik, ki je razložil zbranim gasilcem organizacijo jugoslovanskega gasilstva ter nam po- kazal, kako pomembno narodno in pa- triot'cno vlogo igrajo tudi pri nas ga- silna društva. Nato je občni zbor na predlog dičnega načelnika društva, Fran- ca Gunčerja, sklenil soglasno, da se takoj uvede slovenski poveljni jezik, da se sprejrnejo enjtna pravila »Jugo- slovanske gasilske zveze« v Ljubljani ter da društvo prijavi svoj pristop k »Jugoslovanski gasilski zvezi« v Ljub- ljani. Veselimo se tega odločnega na- rodnega koraka naših Gornjebistriča- nov ter želimo, da bi ta korak vzdra- mil že enkrat tudi Bistričane iz njiho- vega večnega spanja, kjer še vedno »gasijo« vkljub vladnemu nadzor:-iku pod devizo »Gut Heil!« S poti kolesarja. Del mosta, ki drži pri Spodnjih Poljčanah preko Dra- vinje, je v takem stanju, da se Bogu smili. Most je razdrapan, manjkajo kar po tri platanice na enem mestu. Kaj neki čakajo s popravilom? Mari riesre- če?l Dočim imajo Poljčančanje 2e vsi slov. napise, se nahaja izven Poljčan še javen dvojezičen napis. Vkrai vendar ž njiml — Otroci, ki te srečavajo v 0- kolici trga Lemberga, pozdravljajo prav lepo. Posnemanja vreden znak vzgoje tamošnje Šole. Čast učiteljstvul Sicer lepo cesto, držečo od Lemberga do Cigajnerbirta v Mestinju, močno kvari voda potočka, ki teče na posameznih mestih po dolgem in povprek po cesti ter jo razjeda. V kratki uri bi se dalo odpomoči temu nedostatku. Iz Rogaške Slatlne. »Straža« od 5. tm. prinaša od Sv. Križa pri Slatini dopis, v katerem naznanja velik mla- der iški shod za celo rogaSko dekanijo. Zadnji stavek tega dopisa se glasi do- slovno: »Naši zavedni mladeniči iz cele dekanije, udeležite se tega shoda polno- številno, da pokažemo Slatinčanom, da je naša krščanska misel že prodrla v sree vsacega naSih kmetskih mladeni- čev«. — Kolikor mi je znano, ni nihče Slatinčanov izrekel dvoma, da ne bi krščanska misel Že prodrla v srea na- 5ih kmečkih mladeničev, zato se mi vidi nekam čudno, zakaj hočejo to Slatinčanom posebej pokazati. Prepri- čani smo tudi brez te posebne pozor- nosti s strani dopisnika od Sv. Križa, da naši kmečki fantje niso pagani, am- pak katoličani, h katerim se prištevamo tudi Slatinčani, ne da bi morali na to posebej opozoriti. Po mojem nemero- dajnem mnenju je boljše vero nositi v sreu, kakor pa na jeziku. Vse naše vrle in poštene kmečke fante pa spo- štuiemo in smo kot Slovenci ponosni na nje. Slatinčan. Ponikva. V poročilu 0 letošnjem licenciranju bikov, natisnjenem v N. D. St. 97 je šmarski okraj glede bikov- skega materijala in naraščaja do prav dobro ocenjen. Izreče se mu zmožnost, služiti drugim okrajem za nakup bi- kecev in gotovo tudi telic murbodenske pasme. To priznanje nas veseli in spod- buja k smotrenemu daljnemu nego- vanju govedi, kljub temu, da letos nismo dobili niti fičnika potnin, kaj 5e premii. Poročilo trdi, da »en edin 0- krajni zastop« ni dal nič v ta namen. Ugotovimo toraj, da se ne bo ugibalo, kje je to mogoče bilo, da je načelnik šmarskega okrajnega zastopa po last- nem prevdarku odrekel vsak prispevek za licenciranje in premiranje bikov. Ve- mo pa tudi, da je okrajni zastop v to svrho za letos kakor vselei, odkar so premiranja, v proračun postavil običajni znesek. Če je bil za letos ta res ne- znaten, naj bi ga bil g. načelnik, če že ne na svojo pest, vsaj v dogovoru z okr. odborniki, katerih polovica je v Šmarji, po potrebi zvišal. Naše pon- kovške okrajne ceste so že več let takšne, da je moralo od proračunjenih zneskov kaj preostati. Tu ne vemo, zakaj imamo okrajnega načelnika in pri govedoreji tudi ne. Ponkovljani in vsi kmetje Smarskega okraja, zapom- nimo si to I Občinski zastopi, zahtevajte razpis novih volitev v okrajni zastopi Veleposestnik. Šmarje pri Jelšah. (Na5 distrik- tni živinozdravnik) je bil med vojsko na skoku. Pa ne zaradi politič- nega svojega udejstvovanja, marveč zaradi svojega poklicnega poslovanja. Slovenska, ne, ljubljanska vlada — to je zasedaj nje pravilno ime — napra- vila pa je iz njega državnega višjega živinozdravnika. Da pa javnost zve, ko- likega kozla je s tern vstrelila, priob- čimo naslednja dokumenta. Vsem ve- terinarcem širom Slovenije pa povemo na glas, da nas navdaja slutnja in bo- jazen, da Se postane ta gospod častni doktor bodoče visoke veterinarske sole, se ve na predlog te-le vlade, če bo dotle še krmarila in če bo ta sola v Ljubljani. Prvi dokument: A-Ko- mers, državni viSji živinozdravnik v Šmarji pri Jelšah : Živinozdravnicki spričevalo črezn enu sivo belo kravu, okol 14 let staru, katero Simon Medwed pri sv. Katerini v sodn. okr. Rogatec od An- tonie KampoSek pri sv. Stefanu, sodn. okr. Šmarje dne 29. 3. 19 za K 3200'— kupil. Pri preiskave, katera se danes vrSi- la, se določilo, da zlo slabo rejena kra- va chron. skrnino obložena je. Za vzrok je vzeti mimo slabe reje in visoke brejosti neprav stan v staji, prevelik trud v potegnem delu in za nasledek poslednega vzroka prehlada zadnega konca. Napoved ni neugodna, da pri pri- mernem skrbu in zdravljenje ozdrav- lanje v doglednem času pričakovati je. Za preiskavo v staji Simona Med- weda in izdajek kclkovanega spričevala 40 K (Stirdeset) zaplačano. Sv. Katarina 25.4.19. A. Körners m. p. drž. v. živinozdr. Drugi dokument: A. Komers, drž. nadživinozdravnik v šmarji pri J. Z ap isn i k spisan 2. 5. 1919 v nisi Simon-a Med- ved-a pri sv. Katarini sodn. okr. Roga- tec Stran 4. »NOVA DOB A« Štev. 100 P r edmet Razdeva ene belosive, okol 14 let stare krave, slabe reje, visoko breje, 29.3.19 od Antonie Kampošek pri sv. Stefan-u, sodn. okr. Šmarje za K 3200 kuplena 1. 5. 19 poginula. Iz vid Obe plučne polovice vzduhem zmer- no napolnjene, normalne velikosti, leva polovica plavmodra, desna normal. Je- tra, slezna, ledvice normal. Vamp krmo kisle vohe močno na- polnjen, plini mal raztegnen, ostale od- delke posebno nepremerne, sluznica sivomodra, čreve mestoma zapuhlena, obseg mestoma redek. Maternica pra- vilnega obsega obseže popolnoma zrsle tele velikega in močnega razvoje, pra- vilnega položaja, možkega roda. Sklep Krava trpela intra vitam chron. neprabavljivosti kako nasledek žalodeč- nega in strevnega katarrha, katere za- puščene chron. obliko vzele, splošne oslablenje in smrt na onemoglosti meli. Starost, visoko breji stan, nepri- merna dieta in stan v hlevi, hlevna tla (kamen) nemalo prispevali. St. Ka- tarina 2. 5. 19. Alois Komers m. p. drž. nadživ. zdr. Dokumenta sta v šmarskem sod. aktu K C 75/19/1. Najvišji g. veterina- rec v Ljubljani, ali se divite nad svo- jim zaščitnikom? Tu pa molimo: reši nas ga, o Gospod ! Šmarje pri Jelšah. Naš trgovec Johann Löschnigg je kiipU od 17 let- nega fanta usnja za nekaj tisoč kron. Sumljivi kupčiji sledila je pravica za peto. Usnje je bilo -baje od v Celji vkradene zaloge. Fanta so zaprli. Onkl Löschnigg pa Še trguje naprej. Njegov zet trgovec Wagner je zapleten v koč- ljivosti glede soli, petroleia. Miljoni pa jima rastejo, ker »deutsch ist redlich«. Brežice: Nedavno smo čitali v listu, ki je nemčurjem zelo pri srcu, notico, v kateri se predbaciva nekemu izmed naših narodnih trgovcev nemškutarjen- je. Take neopravičene vesti ne vzne- mirjajo nikogar in ravno tako se ie s smehom vzelo na znanje svoječasno očitanje, da se nemškutari po raznih uradih. Dlake iskati v jajcu, je nehva- ležno delo. Iščimo nemškutarijo tarn, kjer se faktično goji in dolžnost vsa- kogar je, da se bori odkrito in z vsemi sredstvi v zatiranju te predrznosti. Nek- danja nemška oblast je v našem nie- stu strta, nekaj hujskačev je prosto- voljno odšlo in drugi volkovi, ki so se spremenili v jagneta, nam tudi dolgo ne bodo v nadlego - upajmo. Želeti bi le bilo, da bi se ta mravljiščina pro- cesija v obljubljeno deželo že skoro končala, sicer ho najumestnejse stopiti v stik s kakšnim nemškim posredo- valnim manjšinskim odborom, da se mu da na razpolago imena gotovih obrtnikov, ki po lastnL krivdi života- rijo med nami. Skrajno potrebno je, da pridemo v tem oziru enkrat na jasno. Čemu trpeti v svoji sredi ljudi, )ki ne spadajo med nas, ki jim je germanstvo zlato tele? Če bi se držali onega kurza, ki bi ga Nemci v nasprotnem slučaju uveljavili na naših kožah, bi naši lju- dje že davno romali na kolodvor v živinske vagone. — Dalje je tudi dru- žabno in društveno, kakor tudi politično življenje s takimi ljudmi, ki se delajo navidezno Slovence, za hrbtom in pa v medsebojnem obnašanju so pa po- polnoma nemškega naziranja, zelo o- težkočeno, ker odkrite besede ravno v takih zadevah, o katerih se ne želi, da pridejo na veliki boben, ni mogoče spregovoriti. — Nemškega uradništva in uslužbencev prl raznih uradih smo se odkrižali. Razume se sarnoobsebi, da se to kar čez noč ni moglo izvršiti. To vpraSanje je rcšeno ugodno. Sedaj se gre le za to, da se od nas poslovijo ostali Nemci in nemčurski obrtniki, na asimilacijo istih pač ne reflektiramo. Po očiščenju Brežic pa začnemo z vso vnemo delovati za društveni, družabni in politični razvoj našega prebivalstva. TRGOViNA, ORBT IN NA- RODNO GOSP0OARSTV0. Koujerejski odsek II. slovenske kmetijske družbe (nekdaj Spodnje- štajersko in Prekmursko) priredi sejme za žrebčeke izključno mrzlokrvnih pa- sem v starosti do 18. mesecev, to je lanskih in letoSnjih, in sicer 22. t. m. v Radencih, 23.;.t. m. v Ormožu, 24. t. m. v Sv. Jurju ob južni železnici in 25. t. m. v Žalcu, na tamošnjih sej- miščih. Odsek je za te sejmezaintere- siral inozemske kupce in ima upanje, da bode vlada do tega časa vse po- trebno glede izvoza tega konjskega materijala, za katerega v drugih po- krajinah našega kraljestva ni uporabe, uredila. Bode najbrž to edina priložnost, te žrebčeke letos prodati; priženite toraj vsi konjerejci, kateri ste primo- rani odprodati. kateri pa imate dovolj klaje in prostora, pa Vam svetujemo, da redite dalje. Pridite pa tudi doma- čini, kateri želite take žrebčeke kupiti. Trgovanje konj vsake druge vrste, ka- kor omenjenih žrebčekov bode na teh sejmih strogo zabranjeno. Predpisi glede živinskih potnih listov veljajo kakor za vsaki drugi sejem. Stroji za mesarje. Urad za po- speševanje obrti ima oddati sledeče, že rabljene mesarske stroje: 1 stroj za mešanje, 4 stroje za basanje, 2 stroja za rezanje, 1 stroj za mečkanje. Interesenti naj se blagovolijo zglasiti pri omenjenemu uradu na Dunajski cesti št. 22. RAZNE VEST!. Vojiii dobičkarji bodo štrajkall — v Nemčiji. Tam namreč nameravajo socijalizirati trgovino z živili, zato ho- čejo trgovci z živili 17. t. m. pričeti s štrajkom. 57 let je minulo 10. t. rn., kar je skozi Zagreb vozil prvi vlak in sicer po progi Zidani most—Zagreb—Sisak. Zadraja popo&šSa Naša delegacija podpiše mirovno pogodbo. LDU. Beograd, 11. sept. Poučeni krogi sodijo, da bo naša delegacija podpisala mirovno pogodbo z Avstrijo. Včeraj je v poslanskih krogih vladala z ozirom na zunanji položaj mala de- presija. Poslanci so prepričani, da se mir mora podpisati, ker sta podpisali tudi Čehoslovaška in Poljska mirovno pogodbo z istimi določbami, vsled ka- terih se naša delegacija ni udeležila podpisa. Vlada ne odstopi. LDU. Beograd, 11. sept. Kljub vestem, ki se širijo iz vladi neprijaznih krogov, da vlada odstopi, se ugotavlja, da so vesti brez podlage. Vlada se je odločila, da vztraja na svojem mestu. Rok za podpls pogodbe se Jugo- slaviji in Rumuniji podaljša. LDU. Pariz, 11. sept. »Temps« poroča: Jugoslovanom in Rumunom dovoljeni rok za podpis pogodbe z Avstrijo, določen na 13. tm., se naj- brže podaljša. Vprašanje TeŠina. LDU. Pariz, 11. sept. Vrhovni svet je v soglasju s Čehi in Poljaki za tešinsko ozemlje sprejel načelo ljuds- kega glasovanja, LDU. Praga, 11. sept. Ob 11. uri zveč. je dospela v Prago brzojavka de- legata dr. Beneša, da je tešinsko v- prašanje odločeno neugodno za Čehe. Min. svet je delegaciji naročil, da po- godbe ne podpiše, ampak takoj odpo- tuje. Iz tešinskih rudnikov prihaja po- ročilo, da se hočeio češki rudarji na lastno pest upreti razsodbi mirovne konference. Bolgariji se izroči mirovna pogodba prlhodnji teden. LDT St. Ger main, H.septem- bra. »Journal des Debats" poroča, da je vrhovni svet zaveznikov po podpisu avstrijske pogodbe imel sejo, v kateri je sklenil, da izroči bolgarskim po- oblaščencem mirovno pogodbo tekom prihodnjega tedna. Jugoslovani se vračajo iz Amerike. Ldu Beograd, 11. septembra. »Politiki« se brzojavlja iz Marsilje:Na parniku, ki je.odplul iz Marsilje proti Dubrovniku, se vozi 800 Jugoslovanov, ki se vračajo iz Amerike v domovino. Pripovedujejo, da je v Ameriki med našim ondotnim življem čimdalje ži- vahnejše gibanje za povratek v do- movino. Boljševiki zopet zavzeli Kijev. Ldu Mor. Ostrava, 11. sep- tembra. Boljševiki so izkoristili boj med ukrajinskim generalom Petljuro in generalom Denjikinom in so zopet osvo- jili Kijev.: Plovba na Donavi, Ldu Beograd, 11. septembra. 15. t. m. se prične plovba na Donavi med Beogradom in Bratislavo. S tem dobi naša država direktno zvezo s Če- hoslovaško. Listüiica uredniStva. Cenj. dopisnike prosimo, nai pi- šejo s črnilom in vedno samo na eni strani lista. — Odda se stanovanjc za učenke s celo oskrbo. Naslov se izve v upravn. 1357 3-2 Warmonli, še nov z 5'/2 oktav, ima jako lep glas, se proda. — Josip Turin, Č«*et št. 44, Teharje. 1360 1 iroXiKO ovčjo, kaivor tudi cunje, kosti in kože vsake vrste, kupuje po najvišji ceni M. Tfi&oriiiek & Komp. Celje, Razlagova ulica 8. 1337 5-1 u s n j ä r n ä v najem ev. tudi v prodajo se išče. Ali pa ob yodi le^eča, pripravna za usnjarno, se kupi. Ponudbe naj se pošiljajo na Jernej Brišnik| usnjar na Vranskem. 1369 3-1 starejša izvežbana moč in začetnica se sprejmeta. Vpraša se v vcletrgovini 1362 Ant. Kolenca v Celju. 2-1 Ramnosek! ii Ini za granit sesprejmejo takoj. Plača po dogovoru. Kamnoseška družba, Celje. 1364 3-1 Prii, intelipifni imt iz poštene hiše, ki je vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pi- savi, star 15—17 let, se sprejme kot pomožni sluga (Laufbursche). Pismene ponube na na- slov: Češka bankä Union podružjiica 1370 Celje. 2-1 "PENSIOM" Gregorčičeva ulica št. 11. Fina domača hrana, cene nizke. Abonement v hiši in zunaj hiše. 1372 2-1 R^bim wee vagonov lejjih po primerno ugodni ceni. Ponudbe s ceno za lepo v vagon naloženo blago je poshiti na Ernst Marine, St. Pavel pri Preboldu. 1361 3-1 Prodam ciobi*o ohmaifjsno moioriio kolo s priklopnim vozom, s prav dobro pnevmatiko, 2 cilindra, 5 konjskih sil; proda se tudi brez priklopnega voza po nizki ceni. Mehanik Plahuta uaspr. Regent Aleksandrove vojaš. v Gaberju. 1355 2-2 Sufiie gOtoe, kumiSO in druge deželne pridelke kupuje Sever & Romp., Ljubljana 1250 10-9 S^rejtne se iakoj 10 deiavcev več tesarjev in 1 kolar v lesno skla- dišče Ivo Cater, Spodnja Hudinja. 1335 3-3 5 strop H nje (štrikanje) nogavic, srajc itd. se takoj po ceni proda. Vpraša se v upravni- štvu Nove Dobo. 1253 3 3 ftailCliESIIIIlUs in odjemalcem vljudno naznanjamo, da je gosp. Hei*2BO^ is 1. sept, izstopil iz naše tvrdke, zato prosimo, da se pri narotilih in vseh drugih zadevah obračajo naravnost na našo pisarno. 1343 2-2 Gružiio zo proniet pitpolejo z 0. z. podružnica Celje. Potrta neizmerne žalosti naznanjam vsem so- rodnikom, prijateljem in znancem, da je moj Ijub- ljeni soprog ozir. oče, gospod Sklfoin Mtkits dne 10. septembra 1919 po lcratki mučni bolezni v Qospodu zaspal. Pokojnika se priporoča v.blag spomin. Žalec, dne 10. septembra 1919. Marica Mikuš Zorica, Milica roj. Men, soproga. hčerki. Posebna obvectila se ne bodo izdajala. Fotograf JOSIP PELIKAN vljudno naznanja cenj. občinstvu v Celju in okolici, da je prevzel bivši atelije od Martina Lenz-a v Razlagovi ulici pri hotelu „Union" blizu kolodvora. Fotografira se vsaki dan in pri vsakem vremenu. Delo skrbno, točno in solidno. flfolije za moderno in umetno fofografijo. 1367 2-2