Številka 335
Trst, v četrtek 6. decembra I8G5.
Tečaj XXXI
J?L\aJa vi»vU
11! i ib ireniM i sn.	oa sn nairej.
\aier-e £*<»»»ike ?? jroc»jajc 3 »to (6 atotink) n r-osih trbfc-TMEob ' Tr'a <n orofic;. Ljubljani. Goricr, %V retru, beiani, Xs.fcrr£in:.	Luciji. Tolminu,
jL*d3»5&:j Postojai. Doivbtv^u. Solkanu itti. • »glasov računajo po vm»2i (Srrok« 73 ca, visoke " airTi); /a trsoTineke ohrsr • ogls.*« po 2© stot. ; ♦.i mricice. zahval«, poslaci«*, ojri*** denarnih tmvotiov :>o ®0 ttet. Za oglase t t*k-pt« li»t» do 5 vt»t K 20, vsak* ua-•alira t rita K 2. Mfdi ogUii P° 3	oujmelsJ pa
.. . i9 s*ot. — OpJsff rf rfj.fii a 5r»er*tj;i očdelek uprav« : . o^l '- — Ma Čujo ep izkiiučno i« upravi Edinosti
za vae leto 24 K. poi leta 12 K, 3 leaece « K. — N«
uaročhe brez dcDOPlane paTOČnine t>e uprava ne ozirs. Vsi dopisi uaj bb pošiljajo na urfniniatvo liBta.
pisma «e ne sprejemajo in rokopisi se ue vr-čr.-r»> Naročnino, oglase iu reklamacije je pošiljati na upravo list
UREDNIŠTVO: ul. Glorgio Galattl 18. fNaroilal
s asi!« ^antičnega društva .»Edinost" zs PHmcreko
v edinosti ju uioćJ
PoJtno-hranilni«nl račun St. 841.
_ rELSrOB it«. 1157. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
a
Polit, društvo Edinost*4 V Trstu • noTanJn »sacega uradnika, vsacega profesorja,
^^	: vsacega učitelja, da, tudi vsacega bornega
podučitelja-suplenta-azistenta. Naši poslanci pa so nasproti temu nemškemu pritisku brez moči, brez besede — obnemogli! Ali pa se jim morda imenovanja na taka mesta zde premalo važna, da bi se razgrevali in — eksponirali radi njih ? !
Ne, ne, pri nas je vsako mestece, vsaka službica velike važnosti.
Če je res, da je od šolske vzgoje —
poleg domače — odvisna bodočnost naroda, in če uvažujemo resnico, da vsako stvar treba zidati od spodaj, potem moramo biti tudi na jasnem glede velikanske važnosti ljudskega šolstva za obstanek in bodočnost našo, a potem je tudi jasna dolžnost
ki bo
v nedeljo dne 9. decembra t. I.
ob 10. uri predpoludne
v veliki dvorani
„KA HODNEGA DOMA44 v Trstu
z naslednjim dnevnim redom :
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika. 5. Poročilo blagajnika
čunov.
in prcgledovakev ra-
4.	Volitev odbora, načelnikov in pregledoval-j vseh činiteljev, katerim je narod poveril skrb cev računov.	i za njegove življenske interese, da se na ta-
5.	Slučajnosti.	i Jdh pozicijah kakoršna je naš Trst, zače-
"	= njajo njihova briga, skrb in zanimanje že
nizko doli pri podrejenih mestih, torej tudi pri imenovanju ljudskih učiteljev na tržaških drža>nih ljudskih šolah! Ogromna večina otrok na teh šolah je slovenske in italijanske narodnosti in pravi nemški otroci so le v neznatni manjšini. Zate svoje otročiče smemo mi Slovenci zahtevati, da
Nemška invazija na Primorskem.
(Dopis.)
Od nemške invazije na uradniškem
m
otroke uči in in — srce!
na-
•olokem polju nam grozi velika nevarnost. Že lansko leto je drž. posl. baron Malfatti protestiral proti tej invaziji. Menite pa, da so se italijanski poslanci glasno pridružili temu | š 0 1 a v r š i svojo nalogo v polnem protestu ? Kaj še ! Molčali so kakor — |obsegu. d a nam yedno. Slej ko prej se molče dovoljujejo vladi j V2gaja j Um naj se vzgaja svote tisočev kron za širjenje ponemčevanja J More pa gola zaa0ščati temu delu svoje t primorskih in južnotirolskih deželah. AUllogCj ako SQ na	nameščenj sami ljudje,
menijo gospodje pri „Indipendentu", da nji- j ^ ne p0znaj0 ne dežele, ne prebivalstva, ne kovi poslanci sedaj resno vzamejo stvar ▼ j njega jezika, ne njega nravi, ne njega mišlje-roke?!! Priznati pa moramo neljubo dej-1 nja ^ čutstvovanja in ki so marveč temu stvo. da tudi na strani slovanskih poslancev prebivalstvu duševno popolnoma tuji, da ne ni videti tiste energije in odločnosti, ki bi re5#mo . sovražni ?!
bila potrebna nasproti vladi vspričo take i Učitelj, ki ni vešč materinemu jeziku velike nevarnosti! Žalostno ali resnično! A učenca in ki mu je tuj: more biti le učitelj, posledica je, da vlada razpolaga svobodnimi j ne pa vzgojevatelj ! Mi pa — kakor rečeno z zadostnimi sredstvi za propagiranje svoje i— zahtevamo učiteljev in vzgojevate-
f
nemške politike v naših deželah!	ljev! Zato zahtevamo od naših poslancev,
Le poglejmo zopet — potrebno ieto!najseenkrat odločijo za ener-zelo — na prakso, ki se je uveljavila na dr- g j 5 n 0 , neizprosno akcijo proti žavnih učnih zavodih v Trstu — nemških, !ve£nemu imenovanju tujincev in seveda ! Že leta sem se ne jemlje večvpo-:doslednemu odrivanju Sloven-stov nobenega prosilca, ki ni vzgojen v|cev od državnih učnili zavodov v ..stranmi" nemškem duliu — bodi že za j rp r a t u> v p u \ j drugod v našem ljudske ali srednje šole. A nad vse žalostno p r ^ m Q rj u 1 xako bodi kakor na južnem je, da italijanski in slovanski zastopniki tako " rrirolskem . tam ne imenujejo nobenega uči-nialomarno gledajo na to nevarno prakso in telja? nobenega voditelja, ako ni dokazal s da se ne morejo in ne morejo enkrat odločiti spričevali, da je vešč deželnemu, to je, ita-za odločen nastop proti njej. In to ogorča iijanskemu jeziku. — Pri nas moramo seveda ura tem bolj. ker verno, da so sinem- zahtevati, da so učitelji na državnih ljudskih iki poslanci iz severnih dežel §olah veš5i 0bema deželnima jezikoma: slo-zuali priboriti ingerenco glede venskemu in italijanskemu! (Pride še.)
sestave učiteljskega osebja na	-
tržaških državnih učilnicah. Ža- j	Pl'OIV;eUilski
losten 1'akt je namreč, da imajo nekateri ; odsek avstrijske delegacije, aem&ko-radikalni poslanci — ki tudi večkrat	(Brz. poročilo.)
počeščajo naš Trst se svojimi obiski in ! BUDIMPEŠTA 5. — Proračunski odsek svojimi misijonarskimi preda- avstrijske delegacije se je sestal danes zju-raMji — odločilno besedo, kadar-koli gre traj na sejo. Navzoči so bili minister za vna-za imenovanje kake nove učne moči na tr- nje stvari baron Aehrenthal, skupni finančni /askih državnih učilnicah ! ! Nemški poslanci minister Burian. vojni minister Schonaicli in so po konci in pritiskajo na vlado ob ime- poveljnik vojne mornarice grof Montecuccoli.
Odsek je pričel razpravljati o proračunu za skupno vojsko. Poročevalec del. Baernreither. je govoril o gradnji novih vojnih ladij ter je predlagal, naj bo seja tajna, kar je bilo, ▼sprejeto. Predlagal je, naj se stavijo zalaga- j nja za armado in mornarico na dnevni red kakor posebna točka, ker je to problem, o katerem je treba podrobneje razpravljati. — Poveljnik vojne mornarice je pojasnil proračun za vojno mornarico.
Govorili so na to del. Steiner, Dobernig, Šusteršič, grof Clam-Martinic, grof Schonborn, Sylvester. Prihodnja seja bo v petek zjutraj ob 10. uri.	_
Vojni odsek ogrske delegaoHe. ^
(Brzojavno poročilo).
BUDIMPEŠTA 5. Vojni odsek ogrske delegacije je danes ob 5. uri popoludne nadaljeval svoje razprave. Vojni minister je izjavil na različna vprašanja, da se vojaški kazenski pravdni red izda ustavnim potom, to je stvar, ki je bila določena že pred več nego 30 leti. Vojaški pravdni red izdelujeta obe vladi in je nade, da bo isti kmalo dovršen.	_
Volilna reforma pred gospodsko zbornico.
„N. Fr. Presse" poroča : Odsek gospodske zbornice za pretresavanje volilne reforme bo imel svojo prvo sejo dne 10. t. m., na kateri se bo bavil tudi s pluralitetno volilno pravico. Sodi se, da reši tudi gospodska zbornica zakonski načrt o volilni reformi še pred Božičem. Istočasno se bo razpravljalo tudi uprašanje zaradi „ne um eru clavsusa" za gospodsko zbornico in sicer se predloži novela k osnovnemu državnemu zakonu, ki se ne bo nanašala na imenovanje samo členov gospodske zbornice, ampak določi le stalno število členov.
Sedaj ima gospodska zbornica nevštevši členov cesarske hiše 237 členov. Največe število bi bilo v vsakem slučaju mnogo
več«;.
Dogodki na Hrvatskem.
Na obtožnico urednika reškega „Novega lista" proti „Hrvatskemu pravu" radi člankov, ki so v poslednjem listu izšli s podpi som „Argus", je določena glavna razprava na c. kr. sudbenem stolu v Zagrebu na dan 20. t. m. Urednika Supila bo zastopal odvetnik dr. Hinković iz Cirkvenice, dočim bo odgovornega urednika „Hrvatskega prava:i, Josipa Začeka, branil odvetnik dr. Josip Frank.
Drzni slepar Stiasnov, ki so mu tako seli na limanico sam nadškof in par kanonikov zagrebških, je zaplel v svojo mrežo, kakor znano, tudi vodjo „čistih", tira. Franka, j Nobenega dvoma ni več, da je dr. Frank opetovano konferiral s sleparjem, in sicer ust-; meno in po telefonu. Dva momenta sta, ki mečeta najčudnejo luč na dra. Franka. Prvo
bi bilo, da je vodja „čistih" potajeval t« konference tudi pred lastno stranko. A ta treba uvaževati, da je bil dr. Frank uverjeu, da konferira a pravim ministerijalnim svetnikom iz miniaterstva za vnanje atvari, torej zaupnikom „Dunaja", da je torej pripravljen za pogajanja z Dunajem na ikodo svobodnega razvoja političnega življenja na Hrvatskem. Iz tega se usiljuje sam po sebi zaključek, da je dr. Frank pripravljen za nujusod-neje politične akcije tudi za hrbtom svojih lastnih somišljenikov, da torej nasproti lastai stranki ni iskren in lojalen.
Drugi, še karakterističneji moment je, da je Frank konferiral s Strasnovom še p •-tem, komu je ta slepar ponudil denarja.
Po tem dogodku pa ni postavljen le dr. Frank v čudno luč, ampak je spravil tudi svojo stranko v hudo stisko. Zato ni ravno neverjetna govorica, ki se širi po Zagrebu, da misli Frank položiti čast vodje stranke, ali da jo je celo že položil. Pa saj govori dovolj glasno že dejstvo samo, da je dr. Frank odložil načelništvo proračunskega odseka v saboru ia vse druge časti v odsekih sabora. Dr. Frank navaja sicer za ta svoj korak parlamentarna razloge — češ, da mu osebni napadi v saboru ne dopuščajo, da bi dalje vršil te časti — ali javnost je uverjena, da je Frank le izvel konsekvencije iz nezgode v aferi Stra-snov.
Kakor je ta afera vrgla kričečo luč na razmere v stranki „čistih", tako utegne gori omenjena razprava proti „Hrvatskemu pravu" hudo kompromitirati to stranko pred hrvatsko javnostjo in odpreti marsikomu oči.
Tisti Argusovi članki so začeli izhajati po rojstvu reške resolucije in so bili naj veča in najgnusneja politična lopovščina. Namen jim je bil, da z infernalnimi lažmi in denun-cijacijami upropastijo najčisteje rodoljube hrvatske, zadajo smrtni udarec novemu kurzu in odprejo pot za povrnitev Khuenovcga režima. Omenjena razprava bo torej scnzacijo-nalen političen proces največe važnosti za stvari na Hrvatskem. Da vidimo, kakove dokaze poda branitelj dr. Frank za gorostasne denuncijacije v svojem „Hrvatskem pravu" ! In če ne poda dokazov, bo kompromitirana njegova stranka od nog do glave; razkrinkana bo kakor stranka, ki se ne plaši nobenega in tudi najsramotnejega sredstva, ako jej je za to, da povspešuje svojo strankarsko in pa osebno korist izvestnih svojih voditeljev.
Umevno je torej, da hrvatska javnost z največo napetostjo pričakuje tega procesa. A danes že se more reči, da so za „čiste" nastopili hudi dnevi. Oni, ki so bili navajeni vse obsojati, vse sumničiti, vse denuncirati in vse terorizirati, morajo gledati sedaj, kako se rešijo pred zaničevanjem vse poštene javnosti !
P O 1) I, I S T E K.
Zakaj ?
Hrvatski spisal Ksaver Šandor Gjalski. Prevel M. C—C.
Ko je doktor odšel, jej je bilo še huje. Dolžila je samo sebe izdajstva, jokala in se smatrala za ubijalko siromašnega Lazarja.
„Bila sem ž njim dobra — zaljubil se je vame — vedno sem se mudila pri njem - tajila sem pred njim svoja čutila za doktorja — oh — jaz sem grešna — jaz sem grešna — jaz sem kriva !" — je govorila ?amia sebi in ni smela iti h njemu v sobo.
Lazarju je mej tem postajalo vedno huje. Na večer je bil tako slab, da so ga morali prenesti v postelj. Mrzlica sploh ni več nehala. Doktor je došel drugo jutro za rano in je konstatoval, da je nastopila nagla sušica v najveći stopinji.
—	Torej — doktore — jaz vam časti-tam ! — je začel s slabim glasom ter pomolil desnico proti Maslinoviću. — Zdi se mi, da sva mi dva zamenjala svoje nazore o ljubezni.
—	Pustite — prijatelj — vse take razgovore in vse take misli. Vse to vas razburja
j — razburja po nepotrebnem.
—	Ah — sedaj — kaj mi ostaja še sedaj! — in nesrečni človek je zajokal grenko, da je solza za solzo rosila po licu in da je ihtel kakor malo dete. — Čemu so bile še te omame ? Na smrt bolan, brez rešitve iz te nevolje — porušen od bolezni — vse to ne dene nič; ali ta neumna sila prirodna, ta ljubezen — mi še ne daja miru — — še mi sili v dušo — še — a telo je tako, da ljubiti ne more. niti ne sme ! Daja mi priroda hkratu tudi to svojo ljubezen, njej jedini koristno, a ob enem mi polni pljuča s tuberkulami! Zakaj?
—	Zakaj ? — e moj gospod ! Sploh ni vredno stavljati to vprašanje, ali je stavljate do prirode, ali na ono v življenju našem, kar je za las slično stari usodi. Ne, prosim Vas, umirite se !
Ali bolnik se ni umiril. Telo so mu
uničili tuberkuli, a dušo bol nesrečne ljubezni. In ljubosumnost — in žalost radi izgubljenih nad — in nevslišano hrepenenje — vse to je vihralo in razdevalo notranjost in mu lomilo dušo.
Štirinajst dni pozneje le ležal na mrtvaškem odru. In še sedaj mu ni izginila b 61 z obraza.
+
* *
Dolgo je trajalo, predno je mogel doktor spregovoriti s Sašo besedo o zaroki. Ko je, pa bilo le od daleč, kaj namignil, ga je zaprosila bolnim solznim očesom, naj neha. Pol leta kasneje se je zdelo, da se je nekoliko umirila. Sestra nje je bila vsa srečna radi tega. Nekega zimskega dne je doktor, kakor navadno, sedel pri njima. Saša ni imela več na sebi črne obleke. Bila je jako dobre volje. Ljubezen do zaročenca jo je delala presrečno. Tega večera ga je hotela iznenaditi, pak se je posebno koketno oblekla. — Dela je na-se vso tisto obleko, ki jo je nosila, ko sta se izjavila na vrtu.
Doktor ni takoj uganil njene namere, le to mu je padlo v oči, da je Saša mnogo slabeja, nego je bila poleti. V rokavih in na prsih jej je bila obleka mnogo širša. Videči
dan nekaj
jo veselo, kakor že dolgo — dolgo ni Lila, se je domislil, da bi bilo umestno kaj spregovoriti o poroki in morda določiti svatbe.
—	Saša — ali smem danes reči? — in pripognil je glavo k njej.
—	Vprašate ? Ah — kako pozabljivi ste ? Ali ne spoznavate te obleke ? Kako srečna sem bila tedaj !
—	Torej — jaz želim, da mi poveste, kdaj se morem nadejati, da mi bo dovoljeno misliti na poročni dan?
—	Ali me še ljubite? in zaplakala je v roke ter se privila k njemu.
Gospa Radička je odšla iz sobe. Doktor, vprašujoči le, „kedaj, kedaj", — je privil devojko k sebi in jo poljubil. Prvi njuni poljub !
Saša se je silno vzburila vsled tega. Sladko čutstvo in vroča strast sta jej strnjila po telesu. Tresla se je. Neprestano je obču-i tila neko nepreveliko bolečino v pršili. Morala se je izkašjati. Posilila jej je kri iz ust. Doktor je prestrašeno vzel žepni robec in ga jej del pred usta. Bilo mu je strašno. V eni j sekundi se mu je tišoč usodnih slutenj zapodilo po glavi.	(Pride še.)
Stran II
>EDINOST« št. 335
V četrtek, dne t>. decembra 1 9<u;
Akcija Poljakov.
O taktiki pruskih poljskih voditeljev v Galiciji je prejela „National Zeitung*' iz Lvova nastopno poročilo :
„Misel, da je poljski klub interpeliral v delegacijah o pruski poljski politiki, so sprožili iz Poznanja. Te dni je tajno došlo več poljskih voditeljev iz Pruske v Galicijo, ki so »topili v zvezo z voditelji avstrijskega poljskega kluba v Lvovu in Krakovu. Posvetovanja imajo namen, da uplivajo na poljske člene avstrijske gospodske in poslanske zbornice in delegacij, da bi radi pruske poljske politike zavzeli svoje stališče proti Nemčiji."
Francoska sodba o novem ministru za vnanje stvari baronu Aehrenthalu.
Pariški ..Figaro'4 govore o ekspozeju ministra za vnanje stvari barona Aehrenthala
med dragim :
„Zdi se, da je sedaj vnanja politika avstro-ogrska poverjena možu, ki je v stanu popraviti vse pogreške grofa Goluchowskega. Isti je bil veren sluga cesarja Viljema, baron A hrenthal je minister vladarja Avstro-Ogrske. Aohrenthal je govoril odkritosrčno o angležko-francoskem dogovoru, v katerem ne vidi nikako tendence za nove zveze velevlasti, nikako nakane za napad proti kaki državi. Ta izjava menja mnogo stvari, kajti znano je, 4a je bil njegov prednik povsem drugega mnenja."	_
Demonstracije v	proti av-
strijski upi a vi v Bosni in Hercegovini.
„AViener Zeitung" poroča iz Zemuna, da je po shodu v Nisu, ki se je vršil minole jiedelje, in na katerem so zborovalci protestirali proti avstrijski upravi v Bosni ter so »o tudi slišali glasovi zaradi osloboditve Bosne in Hercegovine, velika množica naroda hodila po mestu ter kričala : „Doli z Avstrijo ! Doli z habsburško politiko ! Živela bosansko-hercegovska revolucija
Enake demonstracije se pripravljajo baje tudi no drugih srbskih mestih.
Anglija in Japonska.
Angležka je pričela v poslednji čas opominjati evropske velevlasti, naj se čuvajo Japonske. In ta opomin je priobčil „Standard*1, glasilo stranke, ki je sklenila angležko-japonsko zvezo. „Standard" pravi, da vodi Japonska na skrajnem Vztoku svojo lastno politiko in da ima svoje posebne namere, brez ozira, se li one strinjajo z mednarodnimi intere-d ali ne, so li v soglasju s politiko ■jenih zaveznikov ali ne. Kdor je živel na Japonskem, ta je v kratkem uvidel, da se Japonska pripravlja, da dobi v svoje roke oblast in moč nad skrajnim Vztokom. Ta težnja »e je seveda še povečala vsled zmag nad Kitajci in Rusi. Japonski narod bi se ne bil »ikdar podal v vojno proti Rusom, da ni računal na podporo svojih prijateljev. Toda pride čas, piše „Standard"4, ko postanejo sedanji prijatelj. Japonce/ njih največi sovražniki. Japonska dobi lahko upliv nad Kitajsko. Ali koncem konca se zopet zedinijo Kitajci in Angleži proti Japonski.
Čudne vesti iz Maribora.
V Mariboru je začel izhajati nov nemški list pod naslovom „Marburger Presse". V svojem programu napoveduje Slovencem svoje odločno nasprotstvo.
Nu, to dejstvo samo na sebi nas ni ne presenetilo ne osupnilo. Če se je pridružil tolikim sovražnikom še eden, naj bo v božjem imenu : to ne bo odločilno za usodo spodnje-•tajerskih Slovencev. Ali osupnila nas je neka druga vest, ki jo je z ozirom na novi list prinesel „Karntner Wochenblatt*{. Rečeni list trdi namreč, da je mariborski škof zagotovil novemu listu podporo 3000 K ! Mariborski škof je Slovenec in je bil nekdaj celo na glaiu prav odločnega Slovenca. Njegovi verniki so po ogromni večini Slovenci. Je-li možno, da bi Škot Slovenec podpiral podjetje, ki napoveduje slovenskemu narodu boj ?! Težko je verjeti to. Vsekako pa je nujno potrebno, da pride pojasnilo od kompetentne strani.
Sprememba na srbskem odposlanstvu na Dunaju.
Dosedanji zastopnik Srbije na Dunaju dr. V u i ć, zapusti to mesto. Gevori se, da je dr. Vuić zaprosil za premeščenje, ker dunajski zrak ni ugoden za njegovo zdravje. S precejšnjo gotovostjo pa si moremo domnevati, da vzrok spremembi je v sedanjih razn erah med Avstro-Ogrsko in Srbijo.
Na mesto Vuiča pride na Dunaj dr. | Simić, ki ni nepoznana oseba v naši prestol-' niči. „Neue Freie Presse" ga hvali — in tudi to je jako simptomatično —, da je jako priljubljen v vseh krogih ter da si je vedno prizadeval za prijateljske odnošaje med Avstrijo in Srbijo. —
3z občinskega sveta ljubljanskega.
V LJUBLJANI 5. decembra.
V sinočnji seji bavil se je občinski svet ljubljanski z dvema vprašanjema, ki utegneta zanimati tudi širšo javnost slovensko : z ustanovitvijo ljudske knjižnice in čitalnice ter z ureditvijo razmer z ljubljansko plinarno, katere akcije je mestna občina večinoma spravila v svojo last ter tako našim narodnim nasprotnikom izvila iz rok važao gospodarsko podjetje.
Ljubljanska društva „Akademija", „Presveta" in „SokoP so sklenila ustanoviti v Ljubljani javno čitalnico in knjižnico. Ugoditi hočejo s tem splošni želji in potrebi, da se vsakomur domala brezplačno da prilika, da more citati glasila raznih strank,, jezikov in strok, da se ustanovi Ljubljančanom zavod, ki jim bo dajal za male zneske na razpolago knjig in ki bo postal sčasoma lahko tako obsežen. da postane nekaka centralna knjižnica slovenska. Da bo tak zavod Ljubljani v vsakem oziru v korist, pa tudi v čast, o tem ni dvoma. Moderna komunalna politika ga ne more prezreti. Občinski svet dovolil je za nameravano knjižnico 3000 kron letnega prispevka, k ustanovnim troškom pa prispevek 2000 kron, dočim je župan Hribar od svoje županske plače v isti namen odstopil znaten znesek 2000 kron. V proslavo Gregorčičevega spomina imenovala se bo po nasvetu dra. Trillerja projektovana knjižnica „Simona Gre gorčiča ljudska knjižnica."
Druga važna zadeva, ki bo na gospodarske razmere mestne občine jako ugodno vplivala, je ureditev razmer z akcijsko družbo za plinovo razsvetljavo. Ker je bila pogodba, sklenjena leta 1860 med omenjeno družbo in mestno občino že potekla, nastali so glede nadaljnjega razmerja pravni prepiri, ki bi se skoraj gotovo bili morali rešiti sodnim potom in bi bil konečni izid dvomljiv za obe stranki, S previdnim postopanjem pa se je mestni občini posrečilo spraviti v njeno last veči del akcij tega podjetja in spraviti v upravni odbor svoje zaupnike. Na ta način se je omogočila pogodba, katero je občinski svet v sinočnji seji soglasno odobril. V zmislu nove pogodbe zaveže se plinarna vpeljati tekom treh let v Ljubljani na svoje troške javno mestno razsvetljavo z Auerjevimi žarki ter dodajati brezplačno potrebni plin. Nadalje plača plinarna za porabo javnega sveta letno odškodnino 10.000 kron, leta 1928 pa preide plinarna z vsem inventarjem v neobremenjeno last mestne občine. Električna javna razsvetljava, ki se ni obnesla, se odpravi, le obločnice ostanejo še nadalje v porabi.
Početkom seje spominjal se je župan Hribar s prisrčnimi besedami pokojnega pesnika Simona Gregorčiča ter z vznesenimi besedami osvetlil njegove velike zasluge za slovenski narod. Občinski svetniki so pri županovem govoru vstali s svojih sedežev.
Takozvana Svicarija. mestna restavracija s prekrasno lego, dala se je dosedanjemu najemniku g. J. Kendi v najem za nadaljnjih 10 let.	__
Domače vesti.
Pritožba dr.a Depangherja proti tržaškim mestnim volitvam odbita. —
Upravno sodišče je včeraj razglasilo svojo razsodbo o pritožbi, ki jo je vložil dr. Mihael Depangher proti tržaškim občinskim volitvam meseca marca 1.1. Dr. Depangher je zahteval, naj se volitve razveljavijo, ker so se vršile na temelju volilnih list, ki so bile izložene že 20 mesecev pred volitvijo in torej niso mogle podati pravega stanja volilcev. Zastopnik občine tržake dr. BufFolini je med drugim ugovarjal, da je določitev roka za volitve in razgrnitve volilnih imenikov v rokah c. kr. namestništva in da ima tržaška ustava v tem pogledu nikake trdne določbe. Upravno sodišče je zavrnilo pritožbo kakor neutemeljeno z obrazložbo, da nima tržaška ustava le določbo, po kateri imajo biti za vsako posamično volitev izložene nove volilne liste, da pa ni določen rok, kedaj da se morajo te liste izložiti. Neutemeljenimi so proglašeni tudi meritorični ugovori pritožnika.
Smrtna kosa. Včeraj je umrl na Op-činah gosp. Anton Sosič (p. d. Kočo), oče predsednika „Konsumnega društva;{, v 66. letu
: svoje dobe. Pokojnik je bil zvest sin svojega ! naroda iti navdušen agitator v času volitev. Bil je mnogo let cerkveni starešina. N. v m. p.
f Vinko pl. Šercl. V Ljubljani je pred-včeraj po dolgi bolezni umrl ruski državni svetnik, vpokojeni vseučiliščni profesor dr. Vinko pl. Sercl. Pokojnik se je pred več leti naselil v Ljubljani. Z velikem zanimanjem in iskreno ljubeznijo je opazoval izlasti slovensko kulturno življenje. Naučil se je dobro slovenskega jezika in priredil opetovano veleza-nimiva predavanja v ruskem in slovenskem jeziku. Večnaja pamjat !
Devinci so prodali devinski grajščini vso obal od devinskega gradu do Sesljana takozvano wgmajno:< v „stenah" za par tisoč kron. V teh „stenah" so zakopani milijoni, katerih pač ne zna nepraktični Slovenec dvigniti. Sedaj obziduje graščina ta prostor in ga pogozduje. Letos vsadi 90-000 borov. Pri tem delu je vposlanih črez 100 naših ljudi j. Sedaj nima občina nobenega pripravnega dohoda več k morju.
Tako si sami zapiramo pot k bogatstvu, ki je naredilo druge narode mogočne in uplivne.	Po „Gorici".
In vendar so taki I Nedavno je bila liuda zamera od strani „Slovenčeve" gospode v Ljubljani, ker smo z notoričnimi dejstvi podali verno ^fotografijo izvestnih duhovskih „reformatorjev«, ki se zbirajo okolo tržaškega „Amico" in tudi pulskega „Avvenire". V Ljubljani so nam zelo zamerili, ker smo svarili Slovence, naj se ne dajajo zavajati v nikake skupne organizacije s takimi „krščanskimi" socijalisti, kjer bi na krščanstvu nič ne pridobili, pač pa izgubili na zvestobi do svoje lastne narodnosti, Je pač tako, da se mi ne damo odtisniti od svojega stališča, s katerega ne dopuščamo narodnega izdajstva ne v imenu liberalizma ne v imenu vere. In od tega stališča se ne damo odtisniti niti po poskusih, da bi se nas označilo kakor sovražnike vere.
Mi pravimo in pri tem ostajamo : italijanski svečeniki, ki se zbirajo okolo „Amica« in „Avvenire", so najljuteji sovražniki naše narodnosti — in se v t^m sovražtvu nič ne razlikujejo od drugih političnih barv med Italijani. „Liberalci" gori „liberalci" doli — to je resnica in to resnico bomo vedno glasno govorili.
Čudno pa je, da so tudi glasila istrskih rodoljubov v popolnem soglasju s tem našim „liberalizmom". Pulski „Omnibus" jim je te dni krepko zagodel tem „krščanom", da niso prav Čisto nič boljši nasproti nam, nego italijanski liberalci! V karakteristiko tehj „krščanskih socijalistov" pripoveduje „Omnibus" nastopni dogodek :
Neki gospod je vstopil v pulski „Cir-colo cattolico" in je namerjalobdržavati predavanja v hrvatskem jeziku o krščanskem socijalizmu. Dve predavanji so mu še dovolili, tretje so mu že zabranili ! Predavanja so se vršila na podlagi knjige, ki jo je spisal neki svečenik spijetske škofije.
Zakaj so torej zabranili. Ne zato, ker predavanja niso bila dobra in primerna, ampak jedino zato, ker so bila hrvatska! Da je le italijansko, potem je tem „katolikom" in „krščanom" — vse dobro.
Italijanska predavanja o nebuloznih strujali italijanskega socijalizma, ki jih niti tretjina društvenikov ne umeje — to, da ; ali lahka in poučna predavanja za hrvatsko ljudstvo — to pa ne ! Tako daleč ne sega navdušenje teh „krščanov" za — krščansko stvar!
„Omnibus" jim kliče : „Dokler boste taki, vedno bomo učili in navajali naš narod, da se v ničemer ne razlikujete od istrskih Italijanov, ker vsi ste proti hrvatskemu je-siku in hrvatskim pravicam. To vam pravimo prav hrvatski, da ne bi kaj zgrešili ako bi vam hoteli povedati to po lijanski !"
No, ni-li to, kar pravi „ naslov „Avvenira", prav tisto, kar smo mi rekli na naslov „Amica"?!!
Gregorčičev spomenik. V Gorici se je sestavil osrednji odbor za Gregorčiče vspo-menik. ki ima nalogo sprejemati radodarne doneske slovenskih rodoljubov, s katerih pomočjo naj bi se postavil dostojen spomenik prerano umrlemu pesniku. Načelnik odboru je deželni poslanec in odbornik profesor Ivan B e r b u č. Doneske sprejema začasno izvrševalec oporoke rajnega pesnika profesor Josip Ivančič (P. Corno št. 8). Imena odbornikov in primeren oklic na slovenske rodoljube objavijo se v kratkem.
ita-
, Omnibus" na
Narodna organizacija v Opatiji. T :
dni je bil v Opatiji sestanek obrtnikov in delavcev v svrlio, da si isti ustanove svcir lastno narodno društvo delavcev-obrtniko.. Sestanek je sklical upravitelj tamošnje tiskarne Fr. Tavčar. Na sestanek je došlo lepo številu delavcev in obrtnikov, ki so z navdušenjem vsprejeli organizacijo. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni gg. dr. Ivan Poščić, Hrlovak;. Guzelj, Vahtar, Plaveč, Vukovic in Tarenr. Štirje Hrvatje, dva Slovenca in en Ceh.
C. kr. vojna ladija „Panter". Pisj&..i za c. kr. vojno ladijo „Panter" je odpošiljati v Pulo.
Nesrečs^ žena. V neki hiši v ulivi della Barriera vecchia stanujeta zakonik Anton in Marija 11. Njemu, ki je čevljar, je sedaj 49 let, a ona je za par let mlajf^. Predsinočnjim malo pred poiuaočjo je oa v3a preplašena pri bežala na ulico in tam p -klicala nekega redarja in mu povedala, da jo je mož hotel pretepsti, da mu je komaj uii;v in da je mož nato začel razbijati pohištvo. Prosila je redarja, naj bi jo rešil huje nesreče odvedši moža za isto noč na stražnico Redar jej je vstregel, a na stražnici 80 »poznali, da nesrečni mož ni pri čisti pameti, vsled česar so ga odvedli v mestno bolnišnico, kjer so ga zaprli v opazovalnico za umobolup
Semenj sv, Miklavža. Ogromna gnječ: je mrgolela sinoči do preko 10. ure po ulici sv. Katarine, kjer je bil, kakor vsako leto. semenj sv. Miklavža. Ker v ulici «v. Katariac podirajo sedaj hišo Duma, vsled česar »isto imeli sejmarji tam prostora za svoje produ-jalne mize, ker je namreč trotoar tam ograjen, so se mnogi razvrstili po ulici Nuova
proti trgu Goldoni.
Vreme je bilo jako ugodno za semenj.
Trije norci, in sicer 22 letni Ernest C., 20 letni Alojzij M. in 18 letni Josip prvi stanujoči na Greti, drugi v ulici del Belvedere in tretji v Rojanu, vsi trije v službi na državni železnici, so predvčerajšnjim po-poludne okolu 1. ure in pol drveli z nekim vozičem po Josipovem trgu, kakor bi jih gnala elektrika. Pri tem so pa podrli in povozili 8 letnega dečka Ivaua Stocco, ki stanuje s stariši v ulici della Torretta št. 11 Dečka je voz ranil na obeh nrgah, vsled česar je moral na pomožno postajo društva „Igea", kjer mu je zdravnik izpral rane in mu obvezal nogi. One tri, ki so hiteli z vo-vozom naprej, je pa neki redar dohitel in jih odvedel na policijo, kjer so jih vzeli n*
zapisnik in jih potem izpustili.
Ponarejena krona. Gospod Just Nikli-
ček, uradnik zavarovalne družbe „Assicura-zioni Generali", je predvčerajšnjim popoludne na trgu Goldoni izročil nekemu tam službujočemu redarju ponarejeno srebrno krono, rekši, da ne ve, kje da jo je dobil.
Neznani. Čevljarju Petru Adrieu, ki stanuje v ulici della Punta del Forno št. 5. je neznan tat ukral ponošeno zimsko suknjo, katero ceni on le 5 kron, in pa 5 kronski srebrnjak, ki ga je imel v žepu telovnika. To mu je bilo ukradeno iz stanovanja, dočim je on spal.
— Dninarju Ivanu Bencina, ki stanuje v ulici sv. Jakoba št. 7. je pa neznan uzeuu vič u k ral iz kovčeka popolno obleko, vredno
22	kron, in par hlač, vrednih 4 krone.
Tujci v Ljubljani. Meseca novembra t. 1. je došlo v Ljubljano 3778 tujcev (599 manje nego meseca oktobra in 310 več nego meseca novembra lanskega lota).
Tržaška tedenska statistika. V tednu od 25. nov. do 1. dec. »e je v Tržaški občini poročilo 6-1 parov. Hodilo so je 134 otrok, to je 59 moških in 75 ženskih (od tek
23	nezakonskih). Umrlo je 73 oseb, in sicer 36 moških in 37 ženskih (od teh 1« izpod enega leta)._____
BLoledar in vreme. — Danes : Miklavž, škof; Slavic; Vladovitn. — Jutri: Ambrozij, fckof; Veaeiin ; Višesava — Tenjporu'.ura včeraj : oh ::. uri popoluune -f- 12.5" Celsiu*. — Vrouie vČcir.j: delotnu oblačno. ____
Društvene uesti in zabaue.
Občni zbor ..Dijaškega podpornega društva" v Trstu se bode vršil v soboto, dne 15. decembra t. 1. ob 8. in pol uri zvečer v gornjem restavracijskem salonu hotel* Balkan" po sledečem dnevnem redu : 1. Nagovor podpredsednika ; 2. Poročilo tajnika ; 3. Poročilo blagajnika ; 4. Volitev odbora in 5. Razni predlogi in nasveti. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor.
„Proseško - kontoveljska posojilnica in hranilnica-' reg. zadruga z .neomejenim j poroštvom na Prošeku, začne poslovati dne 9. {decembra v prostorih restavracije gospoda ; Dragotina Starec na Prošeku. Uradne uro so vsak dan od 9—1.
,.Kat. slov. izobraževalno društvo" ! priredi prihodnjo nedeljo 9. t. m. ob 4, in
V četrtek, dne 6. decembra 1906
> EDINOST c štev. 335
Stran JIT
pel uri popoludne „Miklavžev večer'4 v društvenih prostorih ulica S. Francesco št. 15 I. nad. Vspored : Petje, sviranje na gosli, nastop Miklavža, srečkanje (še«t dobitkov), sedem-letna govornica, darovi za otroke. Vstopnina za odrasle 40 stot. s pravico do ene ite*ilke za srečkanje ; za otroke je vstopnina le 20 »totink. Preplačila in darovi se hvaležno sprejemajo v društvenih prostorih.
Pevsko dr«Štvo „Mtat&za" pri sv. Ivanu priredi v nedeljo dne d. t. m. v prostorih „Konsumnega dreitra"	Ferdeniču Miklavžev večer. Začetek ob 4. uri popoludne. Darila bo vspreje»al krčmar v soboto in
nedeljo.	. x , . ^
Pke tržsšks nlac'.cs v kcrist
Sv. Cirila in Metoda. Opozarjamo v novic
odbornike, da se bo prva seja odbora za prireditev plesa tržaške mladine za družbo sv. Cirila in Metoda vršila danes ob 8 in pol uri zvečer v mali dvorani (galeriji) re-
ttavraciie Balkan.
Tamburaški odsek pevskega društvi. -Kolo" bo imel danes zvečer «1»
naviidni uri v*io.	v .
Za svetoivansko podružnico dražbe
sv. Cirila in Metodija. Od sv. Ivana nam
pišejo : V ponedeljek, dne 3. t. m. so se zbrali Svetoivančani raznih strank v posvetovali kako bi se ta naša podružnica razširila tudi na tiste, vrste naiincev, ki jim je bila podružnica do sedaj — španska vas. Želeti je. da ne bi na vseh narodnih napravah eni in isti delali in nosili v,e breme. Sklenilo ae je pozvati vsa tukajšnja društva (katerih je enajst), naj pošljejo svoje zastopnike na sestanek, ki se bo vršil v ponedeljek dne 10. t. m. in na katere in se deloči smer novemu delovaiiju. Upamo, da si ta naša narodna ladija, ki je štela doslej premalo četo pomorščakov, pomnoži svojo posadko, ki bo po nailh morskih obalih marljivo in jasnim očetom pazila na naše ribice — na uaso deco, da jih ne polovi Eovražnik v svoje mrtže. V ta namen so je že na posvetovanju dne 3. t. m. nabralo 3 5 kron, kateri svoti je dodal g. Ivan Udovič 2 kroni in g. Ivan Kocijančič še 1 krono. To svoto 18 kron smo naložili v tržaški hranilnici, kakor je bila navada vedno do sedaj.	N.
Darovi. V proslavo spomina pok. Simona
Gregorčiča so darovali v gostilni g. Birsa za družbo sv. Cirila in Metodija sledeči gg. : Fran Birsa K 1.—, Henrik Pečenko K 1.—, Sever Josip K 1.—, Možina Anton K 1.—, Sever Ivan K 1.—, Cijan Fran 20 stot., Skamperle 20 stot.. Verčon Fran 20 6tot., ker ie „neki"' gospod hotel obstruktivno ta predlog ovirati, je iz maščevanja priložil še T kr ;io g. Henrik Pečenko. Skupaj K fi*60. Denar ima uprava »Edinosti«.
Književnost in umetnost.
. Slovan*. Ilustrovan mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. Ureja Fran Uovekar, izdaja Dragotin Hribar-j e v .< tiskarna v Ljubljani. „Slovan" stopa že v V. letnik.
Mesečnik „Slovan" je od svojega polka resen slovanski literaren in umetniški list. ki ima nalogo : seznanjati Slovence s 'rukumirni razmerami, z literarnimi pridobivanj napredujočih bratskih narodov ter iiliat: duševnih vezi, ki naj spoje vse Slovan-sto v mogočno kulturno organizacijo. „Slovan4* ima n imen uglajati slovenskemu narodu pot do re .nične duševne svobode, do m o-J e r n e prosvete in k razumevanju čiste, istinite umetnosti. ..Slovan" ni niti list za n zrelo mladino, niti „interesanten rodbinski :'.al> uiik", nego list za zrelo, moderno mislečo in čutečo inteligenco.
1 -.istvo piše : Nikdar in nikjer nismo deli z* svoj list vsiljive reklame, ker smo ■.nenja, da naj si „Slovan"* pridobi ugleda - a s svojo vsebino, s svojo moderno, vedno aisno opremo in pa z razkošnim številom »v »;ih velikih in krasnih ilustracij. Ta ugled smo si pridobili, kajti celo tujci stavijo Shjv.ma" med najboljše ilustrovano liste slovanske. Smelo trdimo, da za toli nizko ceno ni d \ iri tako bogato in umetniško ilustrova-n -a ist.i tolikega obsega! Na vsem slovanskem jugu danes ni ilustrovanega zbornika, ki bi se mogel primerjati s „Slovanom" po svoj zanimivi in aktu valni vsebini in po svoji opreci! In na to smemo biti ponosni, ker smo ustvarili tak list. ki je Slovencem v ča^t!
Smer in program „Slovana" ostaneta ne-izpj : e njena. Prinašali bomo izvirne pesmi, roiii uie. novele, povesti :n aktualne, poljudno t,.... članke prvih naših poetov in pisateljev-prozaikom zasledovali napredek slovanske kulture na vseh poljih, <=e zlasti živo zanimali gl dališče, glasbo in obrazov al no umetnost, i/.kušali, da ost.tne rSlovanM jugoslo-
našega „Slovana", so se v vseh naših naprednih listih oglašali glasovi, da nam je ilustrovanega, v modernem in naprednem duhu urejanega mesečnika nujno treba. Sedaj imamo „Slovana" že štiri leta, a v slovenskem občinstvu Še ni našel „Slovan" tistega odziva, ki smo gA pričakovali. To je žalostno in vendar vemo, d« bi ae klici po ilustrovanem listu takoj zopet ojlasiji, ako bi „Slovana" založništva ustavilo. Žalostao in aramotno pa je za naš nared, da podpirajo nekateri raiši tuje, alovanttvu sovražne, le iz židovske spe-kalscij« šabloasko izdajane liste, „Slovanu" pj ^alaic Cfira in gA celo pobijajo. Ti Slovenci pač n» vedo, kaj delajo ! Založništvo in nd»jfctc!jstv& r?.io;&na" ne išče in ni nikarr iakalo dobička, nro je docela, zadovoljno, da se mu pokrijejo faktični troški. Uredništvo fevaletto »prejema vsak nasvet in vsako opravičeno željo ter le prosi, da se ga podpira in »važuje sredstva, ki so sloven-»Lesm zalttžcištru pa razpolago !
Frog „^ovseovih* sodelavcev se siri vedf*. t&r šUjveiO med stalnimi dopieniki najodličr.ejše pesnike, noveliste in znanstvenike, ki so na3 bogato založili s pesmimi, črticami, novelami, z romani in s celo vrito akiuelcifc. čl^kov in razprav. Za bodoče pa hočemo svoj program še razširiti v toliko, da bomo prinašali tudi prevod velikega zgodovinskega romana iz kmetiških puntov : Pasjeglavci, spisal Al. Jirasek (s slikami). „Slovan" bo Še nadalje prinašal mnogoštevilne in velike ilustracije iz slovanske domovine, najlepše reprodukcije izvirnih slovenskih slik in kipov ter slavnih, zlasti slovanskih umotvorov. Res. da je ilustrativni del liita najdražji in da je pridobivanje dobrih slik najtežavnejše ; vendar se založništvo „Slovsna" ne straši ni truda ni stroškov ter bo še nadalje v tem oziru napenjalo vse svoje sile, da poda Slovencem list, a kakršnim se lahko ponašamo tudi pred velikimi narodi.
Slovenci in Slovenke ! Podpirajte in širite „Slovana", kjerkoli le morete ! Naj bi ne bilo slovenskega društva, slovenske javne knjižnice, slovanske kavarne, slovenske srednje šole in slovenske rodbine brez tega lista ! „Slovan" je salonski umetniški list, ki je vsaki knjižnici v okras. Ako bo imel „Slovan" veliko rednih naročnikov, bo mogel vzdržati se ne le na sedanji višini, nego tudi dvigniti se še višje! Le ako vztrajajo naši naročniki in ako si pridobi „Slovan" še novih odjemalcev, nam bo možno toli drag list vzdržati, kajti gmotne žrtve založništva so izredno velike. V lastno škodo izdajateljstvo in založništvo pa ne moreta delati. Naj se torej javljajo Slovenci in Slovenke, ki bi se na iist naročili, da se jim pošlje 1. zvezek V. letuika na ngled!
„Slovan" za vse leto 12 K, za pol leta 6 K. Dijakom in učiteljem se naročnina primerno zniža. Tudi L, II., III, in IV. letnik „Slovana* je dobiti še nevezan po K 12.— ; vezan v izvirne platnice po K 17*—.
vne vesti.
Načelnik generalnega štaba v Budimpešti.
DUNAJ 5. Načelnik generalnega štaba FZM Conrad je danes popoludne odpotoval v Budimpešto.
Nemiri povodom inventarizacije na Francoskem.
PARIZ 5. Na otoku Patz, pripadajočemu departementu Finisterre, so izbruhnili veliki nemiri. Vrata cerkve so bila zabarikadina in so jih morali s silo odpreti. Ranjenih je bilo 5 orožnikov in 7 kmetov. Sedem oseb je bilo aretovanih.
Perzijski šah.
TEHERAN 5. Zdravstveno stanje šaha se je zboljšalo.
Kitajski poslanik na Dunaju.
LONDON 5. „Mcrning Post" poroča iz Sangaja : Kitajski poslanik na Dunaju Li Čing-Mai je bil imenovan poslanikom v Londonu.
(I>alje na četrti strani).
Loterijske številke, izžrebane dne o.
t. m. :
Brno	83 57 77 53 17
Inom ost 4S 62 45 2 61
P
-»c

31-leten nadučitelj
išče znanja z deklico primerne izobrazbe, ki ima nekaj premoženja. Samo resne ponudbe, ako mogoče s sliko pod „D. 8." poste restante Trst glavna pošta.



-tOKCilOliOiiOliOliOtiOllOllOIIOI
o--
Tovarna pohištva
;anBir £evi Mm
oliTesa Siv. 52. ft (i«»fcua
ZALOGA:
j
Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, m<le oglase in ▼ obče kaknršno koli vrsto oglasov sprejema „Inseratni oddelek" v ulici GiOrgio Galatti št. 18 {Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost".
nF.Tin ??G5R£IO (Soteka pos!^>. ]| j
Oe-.»o, m nf bati	rr ]
^rcjaaisjo 83 veakovTiAaa dcia t^uti p« >r fj-seoboiš »tižrtsđa. «ONMRS t?
r.cKiii; hv^s^&o-o fci	K
1? m	'10 • . t^.Tri.TrrTrr.-j
fzr&BtiZ*	: •
Plesni odsek „Tržaškega Sokola" opozarja vse svoje brate člene in prijatelje plesu, da priredi dne 8. decembra rp 1 e s n i v e n č e k'4 v društveni dvjrani, pod vodstvom brata prof. Umeka.
ter izkušali, da ostane .Slovan" jugoslo- ^ Bratje sokoli in sokoliće so n»-tr ; i informativen list za moderno književ- prošeni, da pridejo v kroju. — Vstopnina za lOit. umetnost in j.rusveto sploh. Poučni ^iene gC) stot., za nečlene K 1.20. za gospo-spisi krajšega obsega bodo, kakor doslej. dične 5Q ^ _ Ka zdar , vs skozi aktualne v iznosti m splosne zannm-rosfa*. PmkH bomo dopisnikom vedno svobodno #' bes t-d - in gojili kritiko posebno skrbno ter poročali objektivno o vseh pomembnejših pojavih v domačem in tujem kulturnem gi-bazi/i:. ..Slovan"1 je literaren in umetniški list. ki za topa vedno napredno, protireakcijonarno »tališče ter hoče. kakor d o si tj. ostati zatočišče svobodne umetnosti in svobodnega i»re-pričanja. V njem bodo našli prostora pisatelji in umetniki vseh smeri in struj resnične imetnosti. poezije in vede. Dokler ni bilo
ii&TE 4. t RAFFAELE SPAZZALI
Posebnosti:		L 4-	^ TRST B Tis Ciiss di Rispirmlo it. 11 *4 ogfl Yis Kaora
			
$liktirj£ na emr.ilu. —	- Pevlcke za		POVLAKE 4- i
pede. Povlake za ladije, jahte itd.			^" —.......
lil. i
docenta ginekologije na nemškem vseučilišču v Pragi. Gospod J. SERRAVALLO
TRST
Z veseljem Vam javljam, da rabim zelo pogostoma in z najboljim vspehom Vas preparat „J^eleznato JCina - vino Serravallo" (Vino di China Ferruginoso Serravallo). PRAGA,, 24. septembra 1906.
S)r. fisehe/.
za bluze za giedišče, za toilettes in nakite v velikanski izberi
po to^miiiških cenah
v zalogi svila
„ALLA CITTA Di LIONE"
Trst: Piazza della Borsa 3 Lion: 8 Rue de la Republique
VZORCI fcE KAZPOS1LJAJO NA DEŽELO BREZPLAČNO.
NB. Ena partija svile za bluze po 78 nvč., prej so veljale gld. 1-50.
Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi
Kellar & Breitner
Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „OKOSSOL" itd. itd.
za sedaj priznano kakor najbolje in naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na asfaltičnih kartonih, f krilnih ploščah in vsakovrstnem lamarinu.
Asfaltirani kartoni, isolfetorni kartoni, lesni cement, Lrarholinej, karbolna kislina, asfalti in drti^i proizvodi is asfalta in katrama, opolzla o3ja, mast za stroje, mašila za vozove, priznane \n najbolja anamke (registrirane) mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast zaerožje, voščilo za čevlje itd.
Torama in pisarna t TRŽIČU (Monfalcone) pri Trstu. ——
TOVARNA POHIŠTVA IGNAG KRON
TRST, ULICA CASSA DI RISPARMI0 5.
KATALOGI
VSEH LEKARNAH.
Najvspešneje sredstvo proti
je
TET^r^riKIO rnnikin prirejena V Trstu Rafada So5ina, lekarna J«aDonna Della Salute" pri i LlvU vlnn bUUinn od lekarnarjev : sv. 3akobu in Josipa 6a5ina, lekarna Igea', Farneto 4.
Steklenica stane K 1-40. Iz Tnrta se ne odroSilja manje od 4 Bteklenic proti poŠt povzetju ali proti auticipatni poSiijatvi zne.ka 7 K franko poStnme in zavoja^
Stran IV
»EDINOST« eter. 335
V ietrtek, dne 6. decembra lf<U

Italijansko-romunska trgovinska pogodba.	1
RIM 9. Danes je bila ▼ Bukarešti pod- Proda jalnica rokouic in kravat
pisana italijansko-romunska trgovinska }>o-g+ik*.
Lakota na Kitajskem. •ANGAJ 5. Stavilo prebivalitra v
Sred-
mjem Kitajskem, ki trpi lakoto, znaša 30 milijonov, Prihodnja žetev bo ie le mesaca
Rusija.
RIGA 5. Policija je v tiskarni Deutsck-
TRST
iinaiiti
CORSO štev. i 9 — TRS 7 Ustanovljena 1865.
žiokovioo t-lH(;e I. vrat«, 2 gumba od gld. 1 naprej Bokcvica glaya visoke od gld. 2 naprej. ISokovlce Dsnte, ki ee dajo prati, 3 gumbi, gl. 1-30. Hckovice z imita-keže, 3 in več gumbov. Bckavlce gli«;0 z dvojnim šivom za dam« iti dečke. , ,	i-i	i	• Hckovioe glace z dvojnim ^irom za gospode in dečie
matm med tiskom zaplenila revolucijonarni Bokoviec v lue na Lbero.
list „Zina", v katerem je letiška revolucijo- Bokovicc /a k^ijeto, Lolgar z dvojaim šivom gl. 2 ■arna stranka priobčerala proskripcijske liste.
PETROGRAD o (Petr. brz. ag.) Policiji Izdelovanja h popravljai-js r»icovio v 24. urah.
iT
t
mizarski mojster ulicSt <3i*L'a atsir 10, Trat izvršuje
vsakovrstna mizarska dela.
Po.°ebro pa priporoča slovenskim
konsumnini. posojilnim in drugim zavodom j.o deželi za nove stavbe.
Velika ita Kravat zaflnje novosti.

se ie posrečilo aretovati 18 revolucijonarjev, Prah e* go«pe tvrdkc KIELHAUSER v Giadcu, gržka zapleniti njihova pisma in orožje, vsled česar---Cipr-ja P° w ovitek; milo Cocos.--j
ipleniti njihova pisma in orožje, je tukajšnja bojna organizacija razpusčena. Nebogatov pred sodiščem.
PETROGRAD 5. (Petrogr. brz. agent.) Danes ie pričela pred posebnim vojaškim sodiščem razprava proti Nebogatovu radi predaje eskadre Japoncem.
M
M
Borzna poročila dne 4. decembra Tržaška borza.
Ktpo'aciiiE 1^.12--19.15—. angležk* lire K. —
tre —.—, London kratek termin K 240 85—241 15
Francija i; 95.40--£5.60. Italija K <>5.50— —65.7C-—
itrtijaneki bankovci K —.— —-—, Nemčija K 117.50—117 60, nemtti bankovci K -.—*-- — »vEtrijeka e^inotca renta K £9.10-1-9 40, ogrska krontka renta I" 95 57—93.(5 italifanuks renta T4. —.— —.—, kreditne akciie K 636 25 — 658 2.% irfrvne železnice K 678.50"- 6fc0 50 — Lomi ardi K 177 50—179 50 Llcjdove akcije K 795.— 805 — Srečke Tisa K 331.7^—335.75, Kredit K 496 —
Ec-160.—
4to.—, Bodenkiedn 1860 K 302.— 310.-r; nkredit 1S89 K 302.— 310.—. Taroke L ć 1C2.~ Srbsko —.— do —.— Dvnajeka berza ot>
l r i. ve; dolg t papirju „ Brebru \\ii-.i ;'ka renta v zlatu
_	v kronah %/•
A v/ r. investicijska renta 3,',q C i r- *;r. renta v zlatu 4° , Lron&h 4* t
O
n " It It
A-tcije nacijonaine bacce Erecitn? akcije Londcc, 10 I_Btr. IvX> državnih mark 50 mart 20 franko* 100 i ta). 1 r i	cekho
2. pop. včeraj 100.-25 100.40 «17.60 99.15 89.75 114.45 65.90 84.85
daueB 110.20 100.40 117.60 99.15 89.80 i 114 40 i 95.85 j 84.95 j 778— 1774 — 687.— 689.25 t 240 70 240.7a1/« 117.50 117.75'/, 23.48 23.50 19.11 19.10 V, 95. 0 95.50
ure
t« rame, zi&te. srefem in kovinske
kuT-i »e v novi prodaja niči za ure
Oppenheim
švicarske ure in kronometri
ulica Dclia gariiera vecchia 35 (nova palača).
VELIKA IZBERA
verižic 7a dame in gospode, uhanov, prstanov, broS, zlatih, zlatih-plaket in srebrnih, ceneje nego diogod.
Ure za dame cd 3 gld. naprej. Popravlja hitro in ceno z večletnem poroštvom.
V dobroznani prodajalnici jestvin in kolonijal
Petra Feternel
v nllel Crialia žt&v. 76
je vdobiti vsakovrstne jestvine, kakor : kavo, i riž, testenine (napeljske), sladkor, turščno in I belo moko, naravno maslo, sveče milo. jedilno olje prve vrste. — Blago vedno sveže.
NOVOST
POLNO EFETAK
Kleparska delavnica
ARTURO PISCUR
TRST — ulica deli' Istituto št. 5
zvršuje vsakovrstno delo po nizkih cenab.
1	kuhinjska oprema
s kositra, emafla, in litega želega; vrči za mleko. Stavbena dela, kakor žlebi in cevi.


i
—ST- '
Zkr;] " V
j.'.. -f V-, -rl
Po s HU site
11.31 11-31 j Parlžka in iundonska borza.	j
Pariz: (Bklep.) — Fraccozka renta 95.95, i^lijf.neka renta 103.40, španski exterieur 94.37, *i£cije ctimauake banke 677 —. Menjice na London J52 50.
Pariz: (Sklep) Avatrijake državne železnice
__Lombarde 188.— unificirana turška rema 94.42
avstrijska zlata renta 99.05, ogrBka 4% zlata renta 97 30, Linderbank 499.—, turške erečke 149.15, pa-rižka bsnka 16.71, italijanske meridijonalne akcije —.— akcije Rio Tinto 19.86. Mlačna.
London: (Sklep) Konsolidiran dolg 86.'*/„ srebro 32.5/» Lombardi	Španska renta 94.3', ita-
Hjaiiska renta 102.tržni diskont 5-'/s meujtce na Puca u —.—. Mlačna.
Tržna poroćila 5. decembra.
Budimpešta Plenica za april K 14.83 do £ 14 90, rž za april K 13.22 do 13 24, oves za april j «d K 15.04 do 15.06, koruza za maj 10.46 do 10 48.
P&enka: ponudi« srednje, povpraševHni^ omejeno,	NajDGijSa reklama Za trQ0VCP,
ToirZ ! ®brtnike rokodelce In zasebnike sploh j uprave in mrzio.	. so „MALI OGLAS!4- v Edinosti" 1 -.--------------
Pariz Rž za tekoči mesec 17.50, za ja- j ■ uvar 17.75, za jan.-april 17.75, marec-junij 17.75 (mimo). — PSenica za tekoči meBec 23.20, za ja- , nuvar 2310, za jtnuvar-april 23.30, za marec-junij ; 23 40 (mirno). — Moka za tekoči Iiiesec 30.15 za : januvar 30.05, za janujar april 30.15, za marec |
in priporočite = 'izdelke = 1
T7ydrot/e toparne hrani! I
v Pragi VIII. &noi?nihzflsfonj.
Briijar.tno angeljsko zvone-nje za BOŽIČNO DREVO
s t. pozlačenimi an<o'.!, a(> »-m vttoko. Ncraibitni »rh za b»-21i!d» dr_vo. — Jamstvo za točnj fnokoijoalrasje.
NaM ii idiarvgji E^il toitea dmeca
ki ri.ii l.i no manik:»l t n-ih*ni tr^čarnki družini
VnU«l toj !eg«i irika
ki ga prcT2 ciajo 3 veće, »e »rti (ot i!-10 k*ki(K.', *l> ist* pritrjen* kroglji«o c-larijo ob r. men ■
tVmI ar nastane lepo danite /.TiBcnjc, ki »prari u'l^do iti »taro »i:e-&uio bt)4i*n* rnjp«-l. itnjc.-
Cena s karte-noiR i« navodilom vred franko poti povzetju
f? -Ji
lyo.K*c nai>v\-! .ti.
ti fll C2£

MMf I
K 1-50
3 kcntaili K 4 — 6 kimatfoT „ 7 00
IS „ „ 13-50
Ako ne dopade, se vrne denar!
Narežbe r»j ee
TtCa no dopoaijejo , od naslovom ' fi lu.arna ur Briix šle/.
Is \ y s noMiAO as ffiffi.
Moj 2(K) .strani iS ll <l.iv,»i k.«tilog s 3U-M) polihimi, <lo pt>51 eiii na iihieto rsakoui'i za«t«nj »a poštnine pro4f».
F,Pe*tot
^ TJR&V - tU. Pofic ugo ..... ,	,
V^ priporoča velik' j^bor ur: Cn^v	i f^ boftaflhtu««, Linsine«, Tavanj ir.l
k&.r0r tudi zltif, »rttirc« in ko^ia ' *	•
ure za |9*ps. Ixbor ar -z-j, blvaia.	J
Spi ejesa poprAvl]kn]a V** nizkih	i
ib'UMP—Hi iTJi »-h'i^M rfciltf • t -' -
Ivanka Doreghini
TRST. - UL MadonnSna stv. 8.
VELIKA~ZALOGA pohištva, mauufaktor, ur, si Ti, zrcal in tapetari j. Popolne spalne in obedovalne sobe. Moška obleke ca izbere. UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke.

L PII^O
bivši urar v Sežan

javlja svojim cenjenim odjernu! -o .t da je odprl svojo novo--_ — _
a|*?Mico m
i TiSTU. ulica Tmm Belini šiv. 13
nasproti ceikve sv. Antona novega.
Prodaja vsakovrstne ure in popravlja iste
po zmernih cenah in z jamstvom.
rr Fosredovalrioa
za
= VELIKA ZALOGA = oglja in dr>w za gorivo
F. NEMENZ
Trst, ulica delle Acque št. 10 Predaja na debelo in drobno.
FošiJjanje na M na ysc štreni mesta.
Kdor hoče hitro in dobro prodati hiše, posestva, dvorce, stavbišea, naj izvoli to prijaviti
via San Giovanni 18 (Telef. 14-73) ki vsprejema tudi zakupe, vknjižbe. : : : :
m. msj-avgust 44.V5, (stulno). — Sladkor surov __ (
ufo tov 25.--Jh' , (eUlno). bel za tekoči inesec
28 '/•» za jsnuvnr, 28*/§) za ianuar-april 28.3;4 za. j marec-junij L'9'. (stalno), rafiniran E8.&0—59.—. — j Vrence: oblačr.o.
Iščem službo
težaka v kakem skladišču ; (Magazinu) — Nsslov pove j „Inaeratni oddelek Edinosti-1.	1403 ■
Vt>P ficro cepljenih trt je na prodaj, naj bo- , wt'u llvut ]jih vreit : Silvanec, lo^ki r zling in r!ruge prav po nizkih cenah. — 100 komadov 14 K ; pri Josipu C o t i Č, vinogradniku v Vrhpoljah, poŠta ! Vipava, Kranjsko._______
Radi odpotovanja
bot z 30 kovinskimi ploščami ; izbrani, večinoma ruski komadi. Icra mehko in harmonično, primeren za društvo in rodbino- — Cena 35 gld . vreden 90 gld, Via Nuova št. U, IV. rad., de^no._1353
(2 sobi, sobico, kuhinjo, vodo plin) iščem ne daleč od kavarne
1455
Stanovanje
Fabiis.
kupovanje m proosjank V. EISELT
Ulica Torre Bianca št. 16, I. nadst.
od 10.—12. predp. in od 4.—7. pop Preskrbuje kupovanja, prodajanja in vknjižbe. — Pri.ale se piv» vknjižbe tudi za okolioa In zunaj.
pravi ruski kaviar
ruski Čaj, Grške oljke, Jtove ruske sardine ier raznih deUfcaies vdobi se najbolje in ceneje prt
Franu Veriovec
Trst, ulica Casern?a 14
(vogal ulice Molin piccolo)
Mars,o £rio?đa '-ti
operater krujlh očes — Specijalist
Ambulator — CORSO štev. 23, II. r.adstr
odprto od S.—12. in od 1.—7. pop.
Zdravi hitro kurja ućes.-tudi zastarela po n. .. po-sebni metodi, ki ne pro-vzroeji nikakih »i.'čin. Zagotovlja ozdravil .:ije n raščenih nohtov tadi r.i-j.h je za ozdravljenje, jednostavno brez i j adka
Marljive, deslnfekoija, — Cene zinerao Po zahtevi j-ride zdravit na dom. Vsaka oseba bi debila navodilo higigijemčnefia ravnanja z i.ogami.
ALBERT SKe
Ji
Trst ul. Sv. Antona g. Trot.
Kožuhovmar in izdelovalco !cap
^	odlikovan na razstavi v Trstu leta lbi2.
! Velika zaloga lcoMonu in m za vojake ic ■ i!is;c
: Izvršuje poprave hitro in za nizke cene; aprej i * shrambo zimske kožuhovine ter jamči	- - >'i
provzročeno po moljih in po požar i.
Kapitalista
in pomagača za važno povzetje i5če 7. i v i c. Trgovinska ulica 3.
1-107
elika izbera najboljše vrste In sistemov
^ & ^ !
O T
E 4
Hudoben pes Si-^T'"kupi' u"ra
1400
Restavracija Finding
ulica Cologna štev. 9-13
Drehsrjevo in Plzensko pivo. Razna vina, izborna kuhinja. It^ Lepo kegljišče. Plesalna dvorana, biljard, igralna soba.
Vsako nedeljo in praznik
ples z orkestralno godbo.
je najbolja, kar se jih (Lihh i>05»m, jo krasno pro-fuiuimiia, neobhodno potrebna za moderno rcuiieto, z io priljubljena, kajti priznana med vsemi za n M ii^ijenivno.
Proizvodi SALUS te prodajajo v glavnih prodajainicah dišav in v i

mirodiinicah.
ANTON SKE
mohai-lk, zaprlaAŽenl zvclen'io.
Trst - Carlo Goldonijcv trg • lyrst
Zastopnik tovarne Mes in motokoU „?Bch'
»s? Napeljava in zaloga električnih zvončko "r in prodaja gramofonov, zonofonov in fon - grafov Zaloga priprav za točiti pivo. Last:ia meh !'•• i delavnica za popravljanje šivalnih fctrojev, '. -! -motokoles itd.
Velika zaloga pripadkov po tovarniških csi-ah. TELcFOn 5tev. 1734.
kolesa" ^(iTciKLli)
Cleveland, V/sstfšed, Colambi;,
svetovnozr.ane znamke
s ^ modeli 1905
Kolesa Coarier najnoueji sisiem
13 kg, najfineja oprava
Pn. iti? Dr»£ Trste. Jamči se za dYe leti. Mole: i 1506
Cene zmerne.
FRflHCESCO BEDHKR
Trst, ulica Pontarosao Št. 4.