ZKD-Občinska knjižnica Sevnica ,	Trg svobode 10
ll	8290 SEVNICA
številka 30___________ Leto 2
Cena 190 SIT	13. junij 2001
Po pozebi še toča
•v
Čakajoč na ministra...
Sevnica- Direktor Direkcije za ceste Vili Žavrlan je bil z željami Posavcev o rekonstrukciji državnih cest v regiji natančno seznanjen. Kljub temu je gostitelj napovedane delegacije Janc pogrešal prometnega ministra Jakoba Presečnika, ki je odsotnost opravičil z vladnimi zadevami.
...na strani 2
Sevniški župan Kristijan Janc in direktor direkcije Vili Žavrlan
Praznik občine Krško
Krško - Letošnji praznik občine Krško, ki ga občanke in občani praznujejo 7. junija in je posvečen spominu prvih padlih krških žrtev in vrnitvi iz izgnanstva, je bil zaznamovan z različnimi prireditvami. Na svoj račun so lahko prišli tako rekoč vsi, od predstavnikov javnega političnega in gospodarskega življenja, do kulturnikov, športnikov in vseh drugih, ki se ob takih priložnostih vključijo v obeležitev novih pridobitev in doseženih rezultatov na prej naštetih področjih.
Največjo posavsko občino so v minulih dneh obiskali številni pomembni in ugledni gostje.
Češki ministrski predsednik Miloš Zeman z visoko vladno delegacijo, ministrica Tetf Petrin, župan občine Obrigheim Roland Lauer s sodelavci, župani vseh sosednjih občin in še kdo.
Je bilo vse to le naključje, morda geste dobre volje in spoštovanja, ali pa je morda to bilo slovo? Glede na dogodke, ki so se in se bodo odvijali tudi v prihodnjih dneh, ko naj bi zagovorniki
razdelitve sedanje občine soočili	kaj. Toda, tiste občanke in občani, tošnji praznik občine še ni bil
argumente z nasprotno mislečimi,	ki s tem v zvezi javno izražajo zadnji ...
se lahko v Krškem zgodi marši- svoja stališča, so prepričani, da le-	...na strani 3
Osrednja prireditev na Trgu Matije Gubca “Krško 2001'
Posavje - Kmetijstvo je tudi letos očitno na preizkušnji. Vreme u ni naklonjeno. Najprej je dobršen del pridelka vzela spomladanska P°zeba, konec maja pa seje nad Posavjem razdivjalo še neurje s točo, .1 Je najbolj prizadelo brežiško občino, del krške, le v sevniški občini 'Je Padala tu in tam med dežjem in večje škode ni povzročila.
Po ^nictic se sprašujejo, kaj jih še čaka, saj se bo poletje, ki sicer pr^n' nevarnost za neurja s točo, šele začelo. Kje bodo vzeli, da bi Vs 2lveli? Kje bo vzela država, da bi pomagala, saj še niso dobili g„e§a denarja za škodo po lanski suši? Država se očitno ne drži stare-^dor hitro da, dvakrat da”. Bo končno doumela, da bi bilo J Srnotmo denar vendarle vložiti v takšno ali drugačno obliko obram-Pred točo, kot iz leta v leto “zvoniti po toči”!
... na strani 6
Kozmusova rekordno v metu kladiva
ati ' Brežičanka Simona Kozmus je minuli vikend na finalu v etskega pokala Slovenije v Celju izboljšala svoj državni rekord 0rrr'etL1 kladiva. V uvodni disciplini dvodnevnega tekmovanja je izh -v v Pet' seriii vrgl;l 56,64 metra in za dvajset centimetrov v |°‘jšala prejšnjo rekordno zmanko, ki jo je dosegla 3. junija 2000 _ UJubljani. STA
Minister Kopač o savskih elektrarnah
Sevnica - Minister za okolje mag.Janez Kopač in državni sekretar za energetiko dr.Robert Golob sta na tiskovni konferenci v poročni dvorani sevniškega gradu potrdila gradnjo verige elektrarn na spodnji Savi. Kot je znano, bo investitor holding združenih slovenskih hidroelektrarn na Soči, Savi in Dravi.
Od Boštanja do Mokric naj bi se v naslednjih letih zgradilo pet elektrarn. Plan investicij v lokal-
no infrastrukturo, povezano z elektrarnami, pripravlja Ministrstvo za okolje. Minister Kopač pozna zahtevo regije po enakovrednem upoštevanju njenih pričakovanj glede urejanja prostora ob tako velikih posegih. Predlaga tripartitno pogodbo med holdingom, lokalno skupnostjo in Ministrstvom za okolje.
Natančne lokacije za vse elektrarne še niso znane, za HE Boš-tanj pa obstaja lokacijsko dovol-
jenje že od leta 90. Sedaj je v postopku pridobitev upravnega dovoljenja za pripravljalna dela, ki bi se po mnenju ministra lahko pričela izvajati to jesen. Posavci od investitorja pričakujejo, da bodo lahko vnovčili znanje, akumulirano v nekaterih posavskih firmah, ali kot seje slikovito izrazil krški župan: “Zmoremo več, kot le voziti samokolnice”.
...na strani 2
Minister Janez Kopač, podžupan Andrej Štricelj in državni sekretar Robert Golob
Napake v vlogah za
subvencije
Ljubljana - Po sedmih dneh od uradnega začetka sprejemanja vlog je na Agencijo RS za kmetijske tige in razvoj podeželja prispelo okoli 5000 vlog. Napačno izpolnjenih vlog je približno 20 %. Napake, ki se pojavljajo, so naslednje: na obrazcu za krave dojilje ni vpisane lokacije živali, ni izpolnjena rubrika - “krmne površine”; datum izpolnitve vloge ni vpisan na vseh obrazcih; obrazci niso podpisani; seštevek” površin na obrazcu “C” in obrazcu “D” se ne ujemata, včasih pa seštevka celo ni; upravičenec vloge ne prinese v kontrolo svetovalcu - tako vloga prispe brez izpolnjene kontrolne liste; upravičenec ne odda seznama predtiskanih parcel; obrazci so brez nalepljene številke MID -a; zadnja stran obrazca je neizpolnjena; na obrazcu “D” - upravičenec ne označi, za kaj sploh vlaga zahtevek; na obrazec “A” se morajo podpisati tudi družinski člani; vse površine, kijih upravičenec obdeluje in za katere uveljavlja subvencije, morajo biti vpisane na obrazcu “C’, torej ni dovolj samo priloga, v kateri navede svoje parcele; zakupno izjavo morata podpisati oba pogodbena partneija.
Se enkrat opozaijajo, daje zad-nji rok za oddajo zahtevkov 30,junij 2001, priporočajo pa, da so tisti, ki vloge še niso oddali, pozorni na omenjene napake in da vlogo odpošljejo čimprej na naslov agencije, Dunajska c. 160, 1000 Ljubljana. J.K.
POD LUPO
’ ■
Z gradnjo boštanjske hidroelektrarne bi lahko pričeli to jesen
Ministrov “da” v sevniški poročni dvorani
Sevnica - Na svetovni dan okolja je minister Kopač potrdil verjetnost, da se bo še letos pričela gradnja v Posavju tako pričakovane verige elektrarn. Investitor bo holding združenih slovenskih hidroelektrarn na Soči, Savi in Dravi, akt o ustanovitvi pa bo za obravnavo na vladi pripravljen še pred iztekom meseca.
Sedež holdinga in ime direktorja še nista določena, čeprav oboje Posavce zelo zanima, je pa v glavnem že pripravljen akt o ustanovitvi, ki bo za obravnavo na vladi do podrobnosti izdelan pred iztekom meseca. Do konca meseca bo pripravljena tudi koncesijska pogodba.
Na vladi obravnavana predin-vesticijska zasnova gradnje elektrarn upošteva samo energetski del. Plan investicij v lokalno infrastrukturo, povezano z elektrarnami, pa pripravlja Ministrstvo za okolje. Minister Kopač (na fotografiji) pozna zahtevo regije po enakovrednem upoštevanju njenih pričakovanj glede urejanja prostora ob tako velikih posegih. Ker se bo ta del investicije v

glavnem financiral iz proračuna, to je iz bodočega vodnega sklada ter resornih ministrstev, minister Kopač predlaga tripartitni sporazum med holdingom, lokalno
skupnostjo in Ministrstvom za okolje. Posavske občine morajo določiti pooblaščence, ki bodo spremljali investicije v infrastrukturo ter usklajevali interese.
Od Boštanja do Mokric bodo v naslednjih dvanajstih letih zgradili pet elektrarn. Medtem ko mikrolokacije za vse še niso znane, obstaja za hidroelektrarno Boš-tanj od leta 1990 lokacijsko dovoljenje, podjetje Savske elektrarne kot koncesionar pa so pridobile potrebna zemljišča - okrog 40 hektarjev. Sprožili so postopek za pridobitev upravnega dovoljenja za pripravljalna dela.
Zgodaj jeseni bi se gradbišče na grajskih njivah v Boštanju lahko odprlo.
Branka Dernovšek
Sevnico obiskala vodilna Direkcije za ceste
Ministra pa ni bilo...
Sevnica - Prometni minister Jakob Presečnik, ki je to pomlad že preložil napovedani obisk, tudi drugič ni držal besede. Sevniški župan Kristijan Janc je pred skorajšnjo obravnavo prve projekcije proračuna za državne ceste želel izposlovati boljšo pozicijo za občino in Posavje, ki je v državnih investicijah zapostavljeno.
Direktor Direkcije za ceste Vili Zavrlan in vodja sektorja za plan Ljuba Brank sta očitke zavrnila s pojasnilom, da letos direkcija razpolaga s 14% nižjim proračunom. Za vse tri posavske občine je pripravljenih 22 projektov, za katere bi lahko takoj razpisali dela, če bi bil denar. Tako bo na ugodnejše proračunsko leto počakala cesta Zavratec- Brezovo, ki povezuje sevniško in škocjansko občino. Preozka cesta mirn-ske doline, zaradi katere ima te-
Predstavniki EU na
Upravni enoti Brežice
žave s transportom krmeljski In-kos, bo prišla na vrsto enkrat v prihodnosti, če bosta pri rekonstrukciji finančno sodelovali še občina in morda podjetje samo.
V brežiški občini prednostno na pričetek del čaka preplastitev ceste skozi Bizeljsko, prihodnje leto pa naj bi uredili križišče na Pohanci in v Trnju.
Krčani pa čakajo na varnejšo ureditev križišč na relaciji Drnovo, na obvoznico ob Kostanjevici in na vsaj en most čez Krko, pri-
meren tudi za tovorni promet, kar sedanji trije niso.
“V Sloveniji je še dobrih 100 km makadamskih cest s statusom državne ceste”, je v Sevnici pojasnil Vili Zavrlan. Vsako leto s prekategorizacijo dobi direkcija v oskrbo nove kilometre praviloma slabih cest, pri odrejanju razpoložljivih sredstev pa se tega dejstva dodatno ne upošteva.
Branka Dernovšek
posavske mušice
Kje so vendarle udi civilne družbe ?
Na enem od sestankov v organizaciji območne gospodarske zbornice je bilo slišati, da ta institucija ni kontaminirana z lokalizmi, kar naj bi pomenilo, da enakovredno zastopa in predstavlja posavski prostor in enotno podpira vse projekte, ki jih država načrtuje na svojem jugu. Pa se je novi direktor območne zbornice mag. Marjan Šunta (mimogrede, nikakor ne more zatajiti očeta Štefana Šunte, nekoč priljubljenega direktorja Elektra Krško) po mnenju nekaterih udeležencev že obnašal malce preveč pristransko. Na nedavnem srečanju s češkimi gospodarstveniki je namreč predstavil 14 posavskih podjetnikov, a sta bili med njimi le dve firmi s sedežem zunaj Krškega, Stilles iz Sevnice in Pohištvo Brežice. Kot da tudi v teh dveh občinah ni podjetij in podjetnikov, ki bi se bili sposobni uveljaviti na češkem tržišču. Sicer pa bo direktor Šunta imel še mnogo priložnosti, da bo “zbalansiral” oziroma uravnotežil možnosti in priložnosti, ki jih ponujajo posamezne posavske občine in njihovo gospodarstvo! Potem bo mogoče reči, da zbornica ni kontaminirana z lokalizmi.
So pa brežiška, krška in sevniška občina kontaminirane drugače, neposredno. Prebivalci katerekoli slovenske občine bi že zdavnaj zagnali vik in krik, če bi sredi svojega območja imele jedrsko elektrarno, od nje pa nikakršne neposredne koristi. Pravzaprav le neposredno škodo! Če v Krškem že drugo desetletje zaradi neposredne bližine jedrskega objekta dobijo lepe denarce, pa v Brežicah in Sevnici o milijonih mark letno lahko le sanjajo in sami rešujejo svoje probleme. In stoično prenašajo to neskladje in dejstvo, da so njihove hiše in posest zaradi bližine jedrske elektrarne manj vredne! Drugače rečeno, če v Krškem ali Brežicah prodajate novejšo stanovanjsko hišo, drugje v državi vredno 300 milijonov SIT, boste zanjo tu dobili polovico manj!
Le v malokateri slovenski pokrajini uspejo tudi dogovori o ureditvi komunalnih deponij in odlaganju odpadkov. V Posavju, posebej še v Krškem, pa ljudje mimo prenašajo veliko skladišče, polno nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. In ne le to, izrabljeni radioaktivni elementi so kar pod pločevinasto streho, v neposredni bližini pa je tudi zamenjana oprema! Skratka, sredi Krškega polja je potencialna nevarnost za širše okolje. Saj je v varnih rokah ljudi, ki imajo v sosednjih vaseh najbližje svojce in zato še bolj budno nadzorujejo uskladiščen radioaktivni material, a ne bi smeli pozabiti na tako imenovani človeški faktor.. In zdaj, ko si Slovenija in Hrvaška spet merita elektroenergetski utrip, je še bolj jasno, da bo taisti odpad iz krške elektrarne ostal tu najmanj še dve desetletji. Torej do konca življenjske dobe elektrarne in dlje. Kot rečeno, poznamo tudi človeški faktor in nenadejane nezgode! Do nje lahko pride sredi Krškega tudi ob nepazljivem ravnanju z nevarnim klorom v krški papirnici. Vrsto nevšečnosti že prinaša v prostor nova meja in še več jih bo ob uvedbi shengenskega režima in zdaj zdaj bodo v Posavje prišle še vodne elektrarne s svojimi vplivi v okolje. Bomo, tako kot denimo v Avstriji, znali to izkoristiti in urediti okolje z “blagodati” za tukajšnje prebivalstvo? Ali pa bo za jezovi petih elektrarn nastalo leglo komarjev, pozimi še gostejša megla in še bolj onesnažena podtalnica!? Lahko ta neizmeren rezervoar pitne vode pod Krško-brežiškim poljem prizadene gradnja avtoceste in povečan mednarodni promet po njej?
Videti je, da o vseh teh velikih in drobnih pomislekih in zaščiti pred nevarnostmi v Posavju nihče ne razmišlja Na območni zbornici ali na medobčinskem svetu pokrajine v ustanavljanju predstavniki ljudstva in strank brez kritičnih pripomb dvigujejo roko za posege v svoje okolje in bodoči življenjski prostor svojih vnukov. Nikogar ni, ki bi tehtal morebitne probleme ali se zoperstavil navijaškim predstavnikom iz prestolnega mesta. Nikogar ni, ki bi izrazil podkrepljene pomisleke in se pripravil, posamično ali skupinsko, za poglobljeno in strokovno razpravo. Ljubljanski škrici lahko tvezijo karkoli hočejo! Zato se marsikomu toži po civilni družbi, po nestrankarskih in nepolitičnih gibanjih, po ljudeh in organizacijah, ki bi ozaveščeno opozaijale na negativne pojave, ki pretijo posavskemu življenjskemu prostoru. Od velike jedrske elektrarne z nevarnimi odpadki do majhnega podjetnika, ki spušča Odpadno motorno olje v podtalje! V Posavju že več let ni niti “Zelenih”. Prav zdaj, v pripravi velikih državnih projektov, bi imeli dovolj dela So se zaradi njih ali drugih interesov in vzrokov potuhnili nekoč tako zagnani člani bratovščine Zelenih Slovenije, kot je bil v Brežicah Ivan Tomše, v Krškem Silvester Mavsar ali v Sevnici Alfred Železnik ? Pravzaprav jih zdaj že pogrešamo, četudi so kdaj “tvezili otrobe”.
Namesto vsega tega v Posavju kar naprej praznujemo. V Krškem so v soboto na zborovanje zbobnali ljudi sredi opoldneva in se nato čudili, ker ni bilo prave gneče. V Posavje prihajajo ministri, le Jakob Presečnik se nenehno izogiba Sevnice in premier Drnovšek noče zaiti v Krško. Kot daje nezaupljiv do članstva, ki vse bolj odkrito kritizira svoje vodstvo. Morda zato župan Franci Bogovič razmišlja o izstopu iz nezanesljive koalicije. Menda razmišljajo o . izstopu iz Društva izgnancev Slovenije tudi posavski izgnanci, ker nastajajo zagate pri vodenju društva na državni ' ravni. Dosedanji predsednik slovenskih izgnancev Vladislav Deržič tudi ne ve, kaj bi. Njegovi strankarski kolegi pravijo, da misli zapustiti tudi vrste Demokratske stranke in se preseliti k liberalcem. Menda naj bi s sabo vzel tudi Franca Gabrijela Hedla. Vprašanje je le, če bodo Deržiča v LDS hoteli, posebej še, ker menda svoj prihod pogojuje s podpredsedniškim mestom.
Medtem se je virus krške krajevne skupnosti o razpadu sedanje občine Krško na več manjših že razlezel. Zajel ni le Kostanjevice, marveč tudi Bizeljsko. Če je KS Krško v svoji pobudi zapisala, da se za svojo pot odloča zato, ker na občini nima svojih predstavnikov in okoličani preglasujejo meščane, pa KS Bizeljsko med drugim utemeljuje svojo odločitev po' samostojni občini tudi s tem, da imajo 7 gostinskih lokalov, 22 gospodinjstev s kmečkim turizmom, kjer tudi točijo vino, da se ponašajo z najdebelejšim hrastom v državi in ptičem čebelarjem ter da imajo ansambel Bizeljski muzikantje. Tako!
Vsemu navkljub so medtem v Krškem za direktorja srednje tehniške šole postavili, menda nikjer proslavljenega, Ernesta Simončiča. Občani se že sprašujejo, kako sposobni da so ti profesorji telesne vzgoje, ker so zasedli vsa vodilna mesta po krških šolah. Hudo je le, ker je kolektiv krške srednje šole le nekaj let pred upokojitvijo obrnil hrbet svojemu dosedanjemu direktorju Ivanu Žibertu. Je pa v Posavju, odkar je udarila toča, še marsikaj narobe. In še bo! Posebej potem, ko bodo znani rezultati nedeljskega referenduma. K njim bo neposredno prispevalo oznanilo gospoda Franca Novaka, župnika iz Podbočja, kije svoje župljane odkrito pozval, naj glasujejo proti. Kajti kdor bo neupravičeno manjkal na volišču, bo udeležen pri nemoralnem dejanju. No, kako je z moralo tam, v fari Sv.Križ-Podbočje, (že) marsikdo ve.
Vlado Podgoršek
Brežice - Upravna enota Brežice je bila že pred leti skupaj z ljubljansko upravno enoto izbrana za testno na področju izvajanja zakonodaje v približevanju Evropski uniji.
Tako imenovani twining je potekal pod nadzorom Avstrije in v Brežicah so ob tem gostili vodjo tega približevalnega projekta Oliverja Seifferja iz Avstrije. Projekt se je sicer že zaključil, v minulih dneh pa je upravno enoto obiskala delegacija EU, v kateri je bil omenjeni predstavnik Avstrije in Danske ter predstavnica mednarodne organizacije za področje migracij iz Ženeve in predstavnika slovenskega ministrstva za notranje zadeve. Kot je povedal načelnik brežiške enote Darko Bukovinski, so preverili usklajevanje in izvajanje migracijskega področja zakonodaje iz naslova programov Phare v približevanju EU.
Vodja notranje upravnega oddelka Ivanka Medvešček je tako potegnila nekatere vzporednice za podatke zadnjih treh let, na primer število mešanih zakonov in vpliv meje na življenje prebivalcev ob njej. S.V.
mnenja, odgovori, popravki...
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki.
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Na podlagi Zakona o medijih (Ur.1.35/2001) si uredništvo pridružuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Razmišljanje pristne Brežičanke
Ko hodim po ulicah našega mesta, me zbode v oči ta ali ona pomanjkljivost, za katero ne nosijo krivde le stanovalci, ampak tudi za to odgovorni ljudje. Pomanjkljivosti se v udobnih pisarnah ne vidijo.
Naše mesto bi lahko štelo k lepo urejenim in ogleda vrednim, če bi bilo vse tako kot je treba. Znak mesta sta vzorno urejen grad in “vaserturn” - vodovodni stolp, nikakor pa ne Aqua-rius. Pa slednji naj bi bil “pridobitev ” za mesto, s čimer se vsi ne strinjamo. Ob tem bi se dotaknila tudi parkirnih prostorov. Jih ta lokal ne potrebuje? Sicer pa je parkiranje problem celot-
nega mesta, vozniki pa neuvidevni in nedisciplinirani.
Sramoto pa dela v središču mesta stara osnovna šola, bivša trgovska (ali naša meščanska), pa ji ž.al sledi. Mar res ni nikogar, ki bi tozadevno kaj ukrenil? Tudi poslanska pisarna je našla prostor v sedaj neugledni hiši. Pa pojdimo še na most na Bizeljski cesti! Pred kratkim so v korita posadili bršljanke, danes je že nekaj praznih, cvetje pa na tleh. Kdo to počne in zakaj? Ko bi mesto premoglo varnostnike, verjetno do tega ne bi prišlo. Še to: ob škarpi nasproti trgovine 199 se vedno kopiči embalaža in “krasi" ta del ulice, ponavadi ves teden, dokler je ne odpeljejo. V tujini, po kateri se tako radi zgledujemo, se morajo škatle razdreti, da zmanjšajo pros-
tornino. Pri nas to ni potrebno. Tudi trgovina s športnimi copatami, ki ima lokal na glavni ulici, naj svojo embalažo odlaga drugje, ne pa v Ul. stare pravde. .
Kaj pa ljubitelji psov? Vse prav in lepo, tudi jaz imam živali rada, ne pa njihovih iztrebkov. V tujini se morajo ti iztrebki sproti odstraniti. Tudi pri nas bi bilo to priporočljivo in prav. A kdo bo dal ta nalog?
Vem, da se nisem dotaknila vsega, a zaenkrat naj bo dovolj!
Mihaela Drčar, Brežice
Pomagajmo živalim, prihajajo poletni vroči meseci
Sleherni človek bi moral vedeti, da ' tisti, ki seje smrt in trpljenje med živali, ne more žeti razumevanja med ljudmi. Neodgovorno ravnanje z nemočnimi bitji nam dokazuje, da nam primanjkuje kulture in humanosti. Na Žalost se člani Društva proti mučenju Živali srečujemo z mnogimi lastniki, ki živalim ne nudijo najosnovnejših pogojev za njihovo življenje. Živali so v teh časih vedno bolj ogrožene in trpinčene. Odločno bomo ukrepali proti vsem takim posameznikom, ki
pozabljajo, da ima tudi žival svoje pravice. Naš cilj je preprečevati vsakršno slabo ravnanje z živalmi; mučenje, izkoriščanje, zlorabo, zanemarjanje in trpljenje.
Prihajajo poletni vroči meseci. Vemo, kako živali trpijo v poletni vročini. Prosimo, pomagajte in poskrbite zanje, kajti same si ne morejo in ne znajo pomagati, odvisne so od ljudi. Tu mislimo na živali v takšnih ali drugačnih hlevih. Rejne in vse druge domače živali morajo imeti dovolj velik, vedno čist in varen prostor, zadostno količino hrane in vedno dovolj sveže in čiste vode. Če so živali privezane, ne smejo biti na takšen način, da bi bil zanje moteč ali boleč ali pa tako, da bi jim bilo onemogočeno počivanje v ležečem stanju. Hlevi in vsi drugi prostori, kjer se nahajajo živali, naj bodo zračni in svetli. Namenite jim posebno skrb v tej vročini. Že od nekdaj velja izrek: kakršen gospodar, takšen pes. Obsojamo vse tiste lastnike psov čuvajev, ki zaradi malomarnosti in krutega ravnanja povzročajo trpljenje psom. Srce te zaboli, ko zagledaš psa, zanemarjenega, slabotnega in osamljenega. Ne puščajte psa v tej vročini na sončni pripeki. Naj ima vedno svežo pitno vodo in vsakodnevni obrok izdatne zdrave hrane. Mladi psički do 1 leta starosti se
hranijo večkrat na dan. Pasja uta Ml bo psu primerno velika in dobro d°' tirana. Če je pes privezan, mora b>‘ veriga lahka in dovolj dolga (4 tn)< L usnjeno ovratnico, ki ga ne S/f* stiskati ali drgniti. Če je pes v peS' jaku, ta ne sme biti premajhen (M/ manj 4 x 4 m). Pes je po narM družabno svobodno bitje in če je sla, bo privezan ali v pesjaku, se poM zavrženega, ujetega - pes trpi. ga je potrebno dnevno spuščati, M se sprosti. V slučaju bolezni, mu M dite veterinarsko pomoč. Prosimo 1,1 opozarjamo vse tiste ljudi, ki itMl0 živali, pse, muce, ptiče in druge rM živalce v stanovanjskih naseljih - b^ kih, ne zanemarjajte jih, nudite dovolj dobrega počutja, nege pravilne oskrbe.
Pse in mačke lahko daste stelirizit" ti, tako se boste izognili nadpovpN nemu prirastku, odvečne jeze alice nehumanega pobijanja živali, kdtl človeku nevredno dejanje.
Na koncu tega pisanja še to. Cla društva opravljamo redne ali obedS preglede pri lastnikih živali ter uM parno v skladu s pravilnikom, skimi predpisi in republiškimi zaM o varstvu živali. Kazni niso male-
Štefka K., članica DrUš^,
proti mučenju zivtl
TEMA
Občinski praznik
Krško 2001
Krško - V okviru praznika občine Krško kot spominu na prve borce druge svetovne vojne, ki so padli na tem področju, ter na izgnance in začetek njihove vrnitve so v prejšnjem tednu potekale številne prireditve in slovesnosti, s katerimi pa so v krški občini obeležili tudi obletnico samostojnosti Slovenije ter spomin na dogodke druge svetovne vojne.
Z osrednjo prireditvijo na Trgu Matije Gubca “Krško 2001”, pri kateri so sodelovali tako Občina Krško kot Območno združenje borcev in udeležencev NOB Krško, Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Pokrajinski odbor za Posavje, Policijsko veteransko društvo Sever Posavje, Koordinata društev izgnancev Slovenije Krško ter Skupnost borcev in aktivistov OF Kozjanskega, so poleg °bčinskega praznika obeležili tudi deseto obletnico osamosvojitve ter 60 let upora proti okupatorju, Ustanovitve OF, ustanovitev krške borbene skupine ter 60 let izgnan-! stva. Župan Občine Krško Franc Bogovič je ob tem poudaril, da so ti dogodki poemembni mejniki in Vsak po svoje dragocen temelj Uarodove zgodovine, ki ga ne gre Pozabljati. “To nam mora biti vo-tido, ko se srečujemo z na videz ^Premagljivimi generacijskimi ln ideološkimi razlikami, ki nas P°gosto ohromijo in zasenčijo po-titivnc dosežke. Veseli nas, da je Prav v našem okolju prišlo do 2§lednega primera sodelovanja Uted veteranskimi organizacijami aruge svetovne vojne in osamo-
Evrope,” je dodal župan Franc Bogovič. “Spoštujmo in negujmo narodov spomin, ki predstavlja temelj sodobne države, in ga nadgradimo z medsebojnim spoštovanjem in sodelovanjem.”
Kot častna gostja je spregovorila tudi Spomenka Hribar, ki je poudarila, da se moramo spominjati vseh,' saj je po njenem videti, da smo po uvedbi demokracije in osamosvojitvi začeli nov krog državljanskega spora z blatenjem partizanskega boja.
Odkrili spomenik Vladimirju Štovičku
V gaju zaslužnih občank in občanov v Krškem sta župan Občine Krško Franc Bogovič ter akademska kiparka Vladimira Štoviček odkrila spomenik akademskemu kiparju in medaljerju Vladimirju Štovičku (na fotografiji spodaj), ki je bil znan po prefinjenih plaketah in medaljah, bil pa je tudi mojster male plastike ter avtor precejšnjega števila javnih spomenikov, kot so spomenik Valvasorju in dr. Rostoharju
pV°jitvene vojne za Slovenijo, beganje tovrstnih razlfk in ruževanje potencialov je nujno _trebno danes v tem prostoru, v rzavi, in bo še bolj jutri ob °°čenju z izzivi sodobne
v Krškem, spomenik prvim krškim borcem pri OS Jurija Dalmatina v Krškem, spomenik Savu Kladniku v Sevnici in Franju Stip-lovšku v Brežicah ter drugi. Umetnikova hči akademska ki-
s, slavnostni seji občin-sveta je župan Bogovič Kl(Jil priznanja.
Meliki znak občine Krško eto 2001 je prejel Ernest reznikar (na fotografiji Vei^°) za življenjsko delo in ’^e dosežke na poklicnem D , tiruštvenem področju. ja° f^en svojega življen-Je posvetil razvoju naše slo-
>4
4it,
vojske, saj je bil član °rialne obrambe vse od
novitve leta 1968, v času rv?ne Za Slovenijo pa je bil Poveljnik TO za Posavje. Ak-ljvn°je sodeloval tudi na raz-n‘h področjih družbenega
življenja. Že nekaj desetletij je nepogrešljiv član gledališke skupine DKD Svoboda Senovo. Njegova odlika je odličen in prepričljiv igralski izraz, predvsem v telesni in obrazni mimiki.”
“Znak občine Krško za leto 2001 je za aktivno delo in dosežke na kulturnem področju prejela Margareta Marjetič (na fotografiji levo), ki je od leta 1995 predsednica Kulturnega društva Svoboda Brestanica, ki je v tem času dobilo nov zagon na vseh področjih dela. Oživila je delo druš-
parka Vladimira Štoviček je doprsni kip očeta tudi izdelala.
Pridobitev Doma starejših občanov
V	okviru praznika so v Domu starejših občanov Krško otvorili prostore za dnevno in občasno varstvo starejših občanov, ki obsegajo trenutno pet postelj in pa dodaten dnevni prostor. Na ta način bodo lahko družine starejšega člana, ki potrebuje pomoč, pripeljale v dom.
Otvorili več razstav
V	Kulturnem domu Krško so ob deseti obletnici bojev za osamosvojitev Slovenije v organizaciji Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Pokrajinskega odbora
čice z dodatki začimb. Razstavo krških kmetic je z navdušenjem pozdravil tudi župan pobratenega nemškega mesta Obrigheim Roland Lauer, čeprav pozna njihovo delo in dobrote. Po njegovi zaslugi krške kmetice že dve leti zapored sodelujejo na razstavi kulinarike v Obrigheimu.
“S spoznavanjem svojih korenin lahko nadgrajujemo zgodovino”, pravi Zoran Soln, direktor Zavarovalnice Triglav Območne enote Krško, ki se zadnja leta pojavlja kot mecen v krški kulturi. Omogočila je tudi otvoritev razstave z naslovom Budinjak in Lib-na - čelade istega livarja, ki jo je pod okriljem Muzeja grada Zagreba, kjer so eksponati tudi hranjeni, postavil arheolog Zelimir Škoberne. Pomembne arheološke najdbe, ki so bile odkrite v Bu-dinjaku, ki leži sredi Žumberške gore, sodijo po avtorjevem mnenju v isti čas kot predmeti, izkopani na Lib-ni. Najdbe omenjenih čelad so omogočile novo razčlembo in vzpostavitev skupine t.i. “skledastih čelad” skupine Libha.
za Posavje, Združenja Sever za Posavje, Vojašnice Cerklje ob Krki in Posavskega muzeja Brežice odprli razstavo “Posavje v boju za osamosvojitev Slovenije” (na fotografiji zgoraj), ki prikazuje dogodke v Posavju med letom 1989 in 1991, pripravila pa sta jo Vinko Cančer in Slavko Gerič s sodelavci.
Društvo kmetic Krško, v katerem je povezanih sedem aktivov, je pripravilo razstavo z naslovom “Zelišča v prehrani”. Kmečke ženske pod mentorstvom Branke Koren Radej s Kmetijske svetovalne službe so za to priložnost na ogled in v pokušino postavile zelišča z domačega vrta, pravzaprav namaze, likerje, vina in slaš-
Praznik v pesmi in besedi
Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško je v odprtem amfiteatru pri Kulturnem domu Krško pripravilo gledališko glasbeni dogodek Nekje vmes, v okviru katerega sta zaigrali skupini Kislo grozdje iz Sežane ter Trabakula iz Ilirske Bistrice, s predstavo Biblija — stara zaveza pa seje predstavil Dejmo stisnt teater z Vrhnike, ki se je večne knjige lotil krepko drugače.
Društvo Sonček za cerebralno paralizo Posavje je v Kulturnem domu pripravilo prireditev, na kateri so nastopili Mladinski pevski zbor brežiške osnovne šole, tretji
dobitniki priznanj
med občinama Krško in Obrigheim. Po njegovi zaslugi je danes
	
	
	
	
tvene knjižnice, zbira in ureja prispevke za Brestaniške novice, skrbi za kulturni program Petrovega sejma, za prireditve na gradu Rajhenburg, prireditve v počastitev krajevnega in kulturnega praznika ter srečanja izgnancev.”
“Znak občine Krško za leto 2001 je prejela vodja Valvasorjeve knjižnice Krško Ida Merhar(«a fotografiji zgoraj) za uspešno organizacijsko in strokovno delo na področju knjižničarstva v občini Krško in razvoja te stroke v Posavju. Temeljna knjižna zaloga Valvasorjeve knjižnice že presega standard, ki velja v Sloveniji za tovrstne knjižnice in znaša preko 93 tisoč enot. V letu 2000 so imeli v knjižnici dobrih 122 tisoč obiskov, vpisanih pa je bilo 1208 novih uporabnikov, ki prihajajo kar iz 37 slovenskih občin.”
“Znak občine Krško za leto 2001 je prejel župan pobratene občine Obrigheim Roland Lauer (na fotografiji desno) za poseben prispevek h krepitvi prijateljstva
ime občine Krško znano prav vsakemu občanu njihove občine.
	
	
	
	
	
	
razred je uprizoril zgodbo Veve-riček posebne sorte (na fotografiji spodaj), s plesom in pesmijo pa so predstavili tudi učenci brežiške osnovne šole s prilagojenim pro-
gramom. Kot gost je s predstavo Ime mi je življenje nastopila gledališka skupina Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije Bleščečih 6.
Prireditvam se je priključila tudi Glasbena šola Krško. Vabilu ravnatelja Draga Gradiška so se odzvali nekateri bivši učenci, ki nadaljujejo študij glasbe. Skupaj jih je 35.
Prispel Eurofon
V okviru vseevropske akcije Evropohod 2001 je Eurofon, simbol letošnjega Europohoda, iz Podsrede prispel v občino Krško. S pohodniki so se najprej srečali na Zdolah, postanek pa so jim pripravili tudi na Trgu Matije Gubca v Krškem.
Namen pohoda, ki se je letos začel v Grčiji in je preko Bolgarije, Romunije in Madžarske prišel tudi v našo domovino, je utrjevati povezovanje in sožitje med evropskimi narodi, katerih skupna ideja je združena Evropa.
Pohodniki so prenašali Eurofon, magnetofon v obliki popotne palice, na katerega so v vsaki sodelujoči državi posneli zvočni zapis kulturne ali naravne značilnosti svoje dežele. Eurofon je simbol, ki vsebuje izjemno zbirko sag, legend, pravljic, zgodovinskih virov in pesmi iz vseh delov Evrope, ki bodo predstavljene na CD-romu na zaključni slovesnosti jeseni v Strasbourgu. Pohodnike iz vseh posavskih občin in tudi od drugod sta na Trgu Matije Gubca v Krškem pozdravila župan ob-
čine Krško Franc Bogovič in župan prijateljske občine Obrigheim Roland Lauer, ki se je s številno delegacijo iz Nemčije pridružil letošnjemu praznovanju praznika občine Krško.
Celotna pot Europohoda po Sloveniji bo dolga preko 400 km, od tega poteka kar 58 km poti v območju Območne enote Zavoda za gozdove Brežice, ki vodi skozi občine Bistrica ob Sotli, Kozje, Krško, Brežice in Šentjernej. Europohod po občini Krško se je zaključil v Kostanjevici na Krki.
Ivana Šalamon Miss Posavja 2001
V sklopu jubilejnega 10. izbora Miss Slovenije za Miss Sveta 2001, je v organizaciji Agencije Lukec v Hotelu Sremič potekal izbor Miss Posavja 2001. Za naslov naj lepše Posavke se je potegovalo 9 kandidatk, v zabavnem delu programa pa so med drugimi nastopili tudi Nuša Derenda, plesalke in plesalci plesne šole Lukec ter gostja, aktualna Miss Slovenije, Maša Mere.
Kandidatke za najlepšo predstavnico Posavja so se občinstvu in ocenjevalni žiriji predstavile v treh izhodih, in sicer v športnih oblačilih, v kopalkah in v večerni toaleti. Najvišjo skupno oceno in s tem tudi naziv Miss Posavja 2001 je osvojila Ivana Šalamon iz Brežic, prva spremljevalka je postala Rebeka Dremelj s Senovega, druga spremljevalka pa Ana Zajelšnik iz Kostanjevice na Krki (na fotografiji).
Lidija Petrišič, Danilo Koritnik, Nada Černič Cvetanovski
Predstavili so se jim že naši kulturniki, športniki in gospodarstveniki. Osebno seje zavzemal za prijateljske in partnerske stike med njihovimi in našimi gasilci ter vzpodbujal predstavitev naše kmečke kulinarike na Killianovem sejmu.”
“Priznanje občine Krško za leto 2001 je prejel
Danilo Novak (na fotografiji zgoraj) za aktivno delo in dosežke pri razvoju turizma. Kot predsednik
Turističnega hortikulturnega društva Zdole se je zavzemal, da so uredili in ponovno odprli pohodniške poti pod naslovom Iz vseh vetrov na Zdole. Poti so uredili, jih ustrezno označili in jih tudi redno vzdržujejo. Zavzeto, vestno in z veliko energije vodi tudi vse prireditve njihovega društva.” “Priznanje občine Krško za leto 2001 je prejel predsednik uprave in izvršilni direktor družbe Vipap Videm Krško d.d. Oldrich Kettner (na fotografiji zgoraj) za uspešno vodenje družbe Vipap in dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo. Ves čas se trudi za dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo in gospodarstveniki s tega področja, na diugi strani pa preko svojih poslovnih vez in poznanstev razširja glas o naši občini, njenih znamenitostih, njenih dobrotah ter njenih ljudeh.”
POD LUPO
Inkos - ptič feniks
Krmelj, Krško - Metalna - tovarna lahkih konstrukcij Krmelj, ki se je pred desetletjem ukvarjala izključno s programom za vojsko, je bila prva od družb Metalne, ki so ji leta 1993 namenili stečaj. Takratni vršilec dolžnosti direktorja Rudi Bec se s tem ni strinjal, saj je menil, da bi bil to prevelik udarec za mirnsko dolino.
KS Bizeljsko želi svojo občino
Bizeljsko - Svet KS Bizeljsko seje izjasnil za ustanovitev svoje občine in pobudo poslal že državnemu zboru, svetnikom in županu. S pobudo se je na izredni seji seznanil tudi Občinski svet Občine Brežice.
V krmeljski Metalni je bilo takrat namreč zaposlenih kar 267 ljudi. Bec ni želel podpisati stečaja toliko časa, dokler ni bila registrirana nova firma Inkos, v kateri je našlo delo 60 ljudi.
Naslednje leto je v skladu z zakonom pet ljudi dokapitaliziralo podjetje, leta 1999 pa so premoženje, ki so ga imeli dotlej v najemu, odkupili. Za odkup in dokapitalizacijo so najeli kredit, število lastnikov pa seje povečalo na osem.
Prvo leto je Inkos posloval z izgubo, v zadnjih letih pa družba s 190 zaposlenimi pod vodstvom direktorja Rudija Beca dosega lepe uspehe.
Izdelujejo konstrukcije iz zahtevnih materialov in to izključno za nemški trg. Srečujejo se sicer s številnimi težavami, toda direktor Bec je prepričan, da so dosegli osnovni cilj: ohranili so proizvodnjo, z njo pa tudi znanje in tehnologijo, ki v slovenskem prostoru skorajda nima konkurence. Ohranili pa so tudi delovna mesta.
Inkos Krmelj je v preteklih letih v odkup opreme vložil 3 milijone mark, v letošnjem letu pa nameravajo vložiti v širitev proizvodne hale in v prenovo strojnega parka še milijon mark.
Dražbe premičnin in nepremičnin Metalne - Tovarne konstrukcij Krmelj v stečaju, ki je pred časom potekala na Okrož-
nem sodišču v Krškem, se je direktor Inkosa udeležil zgolj kot opazovalec. Predmet prodaje je bilo sedem stanovanj, tri pritlične vrstne hiše ter dve garaži v Krmelju, parcela v Govejem Dolu in pločevina. Kupcev ni bilo, dražba bo ob znižanju razpisnih cen ponovljena v juliju ali septembru. N.C.C.
Pomoč gasilstvu
Ljubljana - Brežiški poslanec mag. Andrej Vizjak je v DZ vložil predlog o spremembi in dopolnitvi Zakona o davku na dodano vrednost. Bistvo predlagane spremembe je v znižanju obdavčitve gasilskih društev in zvez pri nakupu zaščitne in reševalne opreme.
Poslanec Vizjak meni, da je potrebno gasilsko dejavnost v proštom posebej obravnavati, zlasti na stroškovni ravni in gasilcem omogočiti razvoj, k čemur pa lahko pomembno prispeva DDV po znižani davčni stopnji. Z uvedbo DDV seje obdavčitev te opreme zvišala s 5 na 19%.
Predsednik GZ Brežice Miha Boranič je ob tem dejal, da je občinska zveza v lanskem letu od nabavljene opreme plačala davek v višini 5 mio SIT, čeprav je šlo v večini za prostovoljno zbrana sredstva. Tudi pomočnik poveljnika GZ Slovenije Franc Černelič je v zvezi s tem povedal, da gre za posebnost, ki seje v podobni obliki pojavila že v letih 1934-36, vendar je povzročala le zamiranje društev. Te napake nikakor ne bi smeli ponoviti. Po besedah Vizjaka, bi plačevanje DDV po nižji, 8% stopnji, pri nakupu gasilske zaščitne in reševalne opreme omogočilo boljše opremljanje gasilskih enot s predpisano opremo, s tem pa bi lahko bili zagotovljeni tudi boljši pogoji za delovanje in razvoj gasilstva D.K.
Težnje največje krajevne skupnosti v brežiški občini, ki v dvanajstih vaseh šteje 1828 prebivalcev, so oživele po 7 letih. Takrat pobuda, ki so jo imeli v državnem zboru kot prvo, na lokalnem nivoju ni uspela, zdaj pa na Bizeljskem menijo, daje ideja dozorela.
Sosednja Bistrica ob Sotli, ki
ima celo 300 prebivalcev manj kot Bizeljsko, je namreč na poti uspešne mlade občine. Enako imajo dobre izkušnje ostale nove občine, ki so nastale po razpadu Šmarja pri Jelšah. Zato predsednik sveta KS Bizeljsko Rok Kržan (na fotografiji) pravi: ' “Vzgledi vlečejo, moram pa posebej poudariti, da ne gre za nobeno j drugo zamero kot to, daje bila pre- I majhna skrb za Bizeljsko.”
Med poglavitnimi razlogi za I zahtevek navajajo predvsem težnje po hitrejšem razvoju. Menijo, daje ta mogoč le na način, da lahko sami neposredno vplivajo na | odločitev o gospodarskem razvo- j ju in kulturnem življenju. Pred- I vsem vidijo možnosti na osre- j dotočenju vinogradniško vinarske ; dejavnosti, sadjarstvu in razvoju j turizma. Računajo na mlade strokovnjake, ki ostajajo na Bizelj' j skem in ki bodo kot domačini ! znali najbolje poskrbeti za svoj dom. S.V.
“Igračka” iz Inkosovega proizvodnega programa
Evropa pohote
K pričujočemu pisanju me ni spodbudilo pisanje uglednega slovenskega gledališkega strokovnjaka Dušana Jovanoviča v Sobotni prilogi Dela z dne 2.junij 2001, v katerem je, po moje* povsem neprimerno potegnil vzporednico med prostitutkami, ki se ponujajo na budimpeštanskih ulicah in ljubljanskimi klošarji, pač pa moja pot v Kiev na seminar z noslovom “Prespec-tives of public initiatives on preventing traffleking in women” (Vidiki javnih pobud za preprečevanje trgovine z ženskami) ter priprave za snemanje oddaje TV Slovenija Polnočni klub 0 prostituciji v Sloveniji, katere gost bom tudi sam, predvsem kot avtor prve slovenske knjige o prostituciji v naši dolini Šentflorjanski. Omenjeni seminar v Kijevu v Ukrajini pripravlj0 tamkajšnje zunanje ministrstvo skupaj z vseukrajinsko nevladno organizacijo League of Ukrainian Women - Voters “50/50”. Pobudo za organizacijo takšnih seminarjev pa daje Svet Evrope oziroma Generalni direktoriat za človekove pravice - oddelek za medije in enakopravnost. Beseda bo tekla o isti temi, o kateri smo se pogovarjali tudi lani v Atenah. Zbrani smo bili predstavniki številnih vladnih in nevladnih organizacij držav jugovzhodne Evrope ter mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo s to problematiko.
Za kaj gre...
Gre za trgovino z belim blagom, večinoma ženskami, za nudenje spolnih storitev. Po nekaterih podatkih je v Evropi vsako leto v to trgovino vpletenih več kot pol milijona žensk in otrok. Velika večina žensk se po uspešnem novačenju, brutalnem privajanju na prostitucijo in transportu na pohotne ulice Zahodne Evrope znajde med prisilnimi prostitutkami, le majhen odstotek pri opravljanju podplačanih pomožnih del, nekaj pa tudi v vse bolj razšiijeni trgovini s krvjo in človeškimi organi -z drugimi besedami uporabijo jih kot nosilce človeških rezervnih delov. Vladne in nevladne organizacije ter seveda ves konglomerat mednarodnih organizacij, tudi specializiranih agencij Združenih narodov, že več kot desetletje sprejema priporočila, resolucije, deklaracije, načrte delovanja in še mnoge druge dokumente, ki naj bi omejili ali celo preprečili trgovino z belim blagom, hkrati pa se ta trgovina vse bolj krepi in postaja vse bolj brutalna. Če so pred nekaj leti trgovci dekleta novačili in pretentavali, jih danes kupujejo ali celo ugrabljajo. Znane so zgodbe o prehodnih kampih za prevzgojo deklet, ki so bile prepričane, da se podajajo v obljubljene dežele na delo kot natakarice, hišne pomočnice in podobno, pa so pristale na ulicah Nemčije, Italije, Španije, Grčije, Francije in drugih visokociviliziranih držav evropskega sveta, kjer so morale streči nakopičeni in nesproščeni seksualni energiji zahodnoevropskih pohotnežev. Prevzgoja “naivk” poteka s pomočjo groženj, pretepanj, podhranjeva-njem in posiljevanjem. Za primer naj navedem nekaj dejstev. V Moldaviji je 4,3 milijona prebi-
valcev, v trgovino z belim blagom pa je “zvlečenih” že približno 600.000 žensk. V Albaniji je vse več vasi, v katerih ni nobenega otroka, saj so bili ugrabljeni in prodani. Enako velja za mlade Albanke. V Grčiji je psiholog in sociolog Grigoris Lazos objavil študijo, v kateri je med drugim ugotovil, da prostitutke z jugovzhoda po nekaj mesecih ali latih bivanja v Grčiji še zmeraj ne vedo, v kateri deželi, mestu ali delu mesta se nahajajo niti ne kateri dan, mesec ali leto teče. Aktivistke italijanske nevladne organizacije za pomoč prisiljenim prostitutkam La Strada, ki ima svoje podružnice tudi v Ukrajini in Bolgariji, ugotavljajo, da se ženske, ki so se uspele iztrgati iz te trgovine, v domačem okolju srečujejo s takšnim odklanjanjem in težavami, da se čez čas vrnejo na zahodnoevropske ulice kot prostovoljne prostitutke.
Predstavniki represivnih organov se v boju s to trgovino srečujejo z nacionalno administrativnimi ovirami in na vse večjo brutalnost trgovcev, ki ne ustrahujejo le prisilnih prostitutk, ampak tudi člane njihovih družin. Zaradi tega v boju z njimi nimajo skoraj nobenih prič, da o možnostih za uspeh sploh ne govorimo. Za kaj torej gre? Gre za trgovino, ki narašča in za nepripravljenost in nemoč učinkovitega preprečevanja nadaljevanja te najhujše oblike suženjstva 21. stoletja, ki v svetu zajema že skoraj 4 milijone predvsem žensk in otrok.
Kako to zadeva Slovenijo...
Mednarodne ustanove so tudi ta pojav, kot mnoge druge, sistematično razčlenile in tako dobile podlago za premislek, kaj storiti. Države sveta so razvrstile v tri
kategorije: države, iz katerih prisilne prostitutke prihajajo (države izvora), tranzitne države in države kot končne destinacije. Že prvo ugotavljanje ustreznosti takšne delitve je pokazalo, da se posamezne države pojavljajo v eni, dveh ali vseh treh kategorijah. Med slednjimi je tudi Slovenija. Torej je Slovenija država izvora, tranzitna država in država -končna destinacija. Poročilo nevladnih organizacij iz različnih evropskih držav ter spoznanja pristojnih in drugih slovenskih ustanov kažejo, da so v to trgovino vpletene tudi Slovenke. Posamezni primeri mi sicer niso znani, na podlagi pogovorov pa ugotavljam, da so odhajale na drugačno delo v tujino, kot so ga potem bile prisiljene opravljati. Ža kakšno število žensk gre, ni znano, vendar številka ni prav velika. Po nekaterih podatkih vsako leto preko Slovenije odpotuje v države končne destinacije več kot 1500 deklet z evropskega Vzhoda. Slovenija pa se pojavlja tudi kot končna destinacija, To je jasno vsakomur, ki obiskuje nočne bare ali lista po oglasnikih s ponudbami za “neslutene nebeške užitke”, kjer svojo storitev poleg številnih Slovenk ponujajo tudi Hrvatice in druge Vzhodnjakinje. Med temi je težko ločiti, koliko je prisilnih in koliko prostovoljnih prostitutk. Tu in tam objavljeno poročilo o uspešni policijski akciji pove, da jih je med njimi kar nekaj prisilnih. To je torej prvo področje, ki zajema Slovenijo.
Drugo je udeležba Slovenije pri preprečevanju tovrstne trgovine. Lani v Atenah je bil govor o usklajenih akcijah za preprečevanje trgovine z belim blagom v jugovzhodni Evropi. Zato so Tuli vabljeni tudi predstavniki vladnih in nevladnih organizacij za enakopravnost med spoloma, žens-
ko politiko in tako naprej ter zunanjih, notranjih in pravosodnih ministrstev. Preučevanje tega pojava je namreč pokazalo, da tovrstna trgovina ne pozna meja in administrativnih ovir, boj proti .njej pa se nenehno zaletava vanje. Prav zato je boj za minimiziranje tovrstne trgovine jalov. Zakonodaje evropskih držav, vpletenih v ta kriminalni pojav, so namreč neusklajene že pri temeljnih definicijah prostitutke, prisilne prostitutke, trgovca, posrednika in tako naprej. Trgovec, ki mu je na domačih tleh postalo vroče z lahkoto prestopi mejo in izgine. To je posledica nekoordiniranega sodelovanja med evropskimi policijami, ovira je tudi zelo razširjena korupcija v mnogih jugovzhodnih državah.
Kaj pa morala...
Ne da bi bili veliki strokovnjaki, lahko hitro najdemo temeljne vzroke za trgovino z belim blagom - predvsem ženskami - za nudenje Spolnih storitev. Temeljni razlog je ekonomski propad držav nekdanjega socialističnega bloka in privatizacijski grabež nad tistim, kar je še ostalo gospodarsko vrednega. Posledice tega so katastrofalne; gospodarski in cestni kriminal, korupcija, nepošteno kalkulantsko lobiranje, vse oblike nepotizma in per-sonalizacije, brezposelnost, povečevanje vseh oblik odvisnosti — od alkohola do mamil, vse večja vsakovrstna agresija, moralna in vrednostna degradacija celih narodov in tako naprej. To je torej stanje popolnega kaosa, kot posledice razpada neučinkovitega socialističnega sistema in začetka uveljavljanja brutalnega in nehumanega kapitalističnega sistema polnega pohote po potrošništvu in
pridobitništvu. Vendar to je le ena plat medalje, plat, ki zadeva jugovzhodno Evropo.
Druga plat medalje pa zadeva Zahodno Evropo. Ta je v blokovskem boju zmagala. Na zmago pa očitno ni bila pripravljena. Na to kažejo tudi muke vzhodnoevropskih držav, ki bi rade pristopile k Evropski Uniji, v primerjavi z povezovalnimi procesi, ki so veljali za zahodnoevropske države, ko so se želele pridružiti prvotni obliki tega povezovanja - evropski deseterici. Res pa je tudi, da se zmagovalke obnašajo kot prave zmagovalke. Očitno jim je dovoljeno vse. Vsaj kar zadeva prostitucijo. Prostitucija je posel kot vsak drug. Pozna ponudbo in povpraševanje. Ponudba je ta čas na strani revnih držav sveta, v Evropi so to države jugovzhodne Evrope, povpraševanje pa je na strani bogatih držav sveta, v Evropi držav Zahodne Evrope. Nekoliko ostareli podatki kažejo, da je na uli-. cah Italije vsak dan vsaj milijon •200 tisoč prostitutk, velika večina iz jugovzhodne Evrope, na ulicah Nemčije okoli 800 tisoč, velikanske pa so tudi številke tovrstnih količin ponudbe v Franciji, Španiji, Grčiji, na Nizozemskem in drugod. Zapisati moram, da v vseh teh državah ne gre za enako mero brutalnosti v tem poslu. Kljub temu pa se postavlja vprašanje notranje moralne strukture teh družb. Kakšne so te družbe, da imajo tako hude potrebe po ponujenih spolnih storitvah obubožanih, ekonomsko uničenih ter, vsaj za zdaj, neperspektivnih družbah, zraslih na pogorišču socialističnih družbenih ureditvah? Menda samo v Nemčiji prostitutke zabeležijo na leto v povprečju 12 milijonov obiskov, če pa vrtite kanale nemških televizijskih mrež, ugotavljate, da vsaka magazinska oddaja, če
odmislimo specializirane, spod' buja k radostnemu promiskuitet' nemu seksualnemu vedenju. Bit0 bilo mogoče razumeti kot nadal' jevanje ali permanentno seksual' no revolucijo, ki jo je zakuhal0 mednarodno hipijevsko gibanj1’ 60-ih in 70-ih let, ali kot posebn0 obliko odvračanja pozornosti resničnih težav prenaseljenih 1° “prenažrtih” narodov Zahodu0 Evrope? Težav pa ima ta svet ve° kot dovolj. Zdi se mi, d^ se jih $e ne zaveda. Bolezen norih krav; slinavka in parkljevka ter števil0* drugi pojavi so samo opozoril0’ Najhujše še pride.
K morali sodi še pisanje o t° pojavih, ki so očitna kršitev ti-’ meljnih pravic slehernega člov’e ka, ki so zapisane in uzakonj00^ v vseh temeljnih nacionalnih lis° nah ter temeljnih listinah vS° mednarodnih organizacij. ^ j, analiza dogajanja na tem P°° ročju le težko dobi prostor v
kršnihkoli medijih, če pa potem pa pod rubriko črna kro° ka ali zanimivosti in razvedri _ Če naj bi tovrstno pisanje pr0 lo v medije, mora biti predvS° ekskluzivistično. Kritika dfliž ni zaželjena, prav tako ne ana|U notranje družbenih razmer, k1 razkrile vse negativne P°J družb, ki drug drugega že SP^ drivajo in omogočajo to, da danes vodilni in najbolj dobic ^ nosni posli v svetu nezakonita, govina z belim prahom (1°° la), nezakonita trgovina z ot°.^ jem, trgovina z belim blagOI°s|j pranje denarja. Seveda vsi ti P .. potekajo v prepletu. Kakšna j torej morala tega sveta in ka ^ so vrednostni sistemi, katen°^v vse bolj klanjamo tudi pri na-s ljubki podalpski deželicijrrep0 nih prebivalcev doline Šeflt janske?
Jurij PoP'

GOSPODARSTVO, TURIZEM
Reorganizacija HKS
Slovenija, Posavje - Zaradi spremenjenih predpisov, ki so bili uvedeni z namenom povečanja varnosti varčevalcev bank in ostalih finančnih institucij, med katere sodijo tudi Hranilno Kreditne službe (HKS) po vsej državi, prihaja do sprememb v njihovem delovanju.
Ena od sprememb, za katero se HKS lahko odloči, je, da svoje I Poslovanje prenese na eno od bank, ki v skladu z zakonodajo I Zagotavljajo vse potrebne pogoje | Za učinkovito in varno poslovanje s komitenti. Sevniška HKS, ki jo vodi Marjeta Kristanšek, se i Je odločila za to opcijo. Svoje Poslovanje je namreč prenesla na Banko Koper, ki je ena največjih ' bank v Sloveniji, že nekaj let pa i trna svojo poslovalnico tudi v i Sevnici. Za prenos na banko se je sevniška HKS odločila tudi zato, 'ter je sevniška Kmečka zadruga Kot edini ustanovitelj imela v blKS velik ustanovitveni kapital. S pripojitvijo na Zvezo HKS bi
ves ta kapital odtekel v Ljubljano, Banka Koper pa je omogočila izplačilo tega kapitala.
V prostorih nekdanje HKS v Sevnici je tako odslej blagajniško mesto Banke Koper, ki z istimi zaposlenimi nadaljuje delo prejšnje službe. Komitenti HKS, v Sevnici jih je okrog tri tisoč, morajo v teh dneh prevzeti potrebno dokumentacijo za poslovanje z novimi računi.
Krška HKS, ki jo vodi Bojan Oblak, in brežiška, ki jo vodi Tončka Tomše, sta se - kot večina slovenskih HKS - odločili za pripojitev k zvezi HKS. To za komitente - v Krškem jih imajo okrog 2000, v Brežicah pa skoraj
6000 - ne pomeni nobenih sprememb, le dodatno oz. razširjeno ponudbo in večjo varnost komitentov. Matične HKS pa bodo s tem izgubile nekaj pooblastil.
Krška HKS se je pripojila k zvezi s 1. junijem, brežiška pa je v postopku podpisovanja pogodbe in računa, da bo v roku enega meseca pripojitev zaključena.
Posavske HKS pa se v teh dneh ne ukvarjajo le z reorganizacijo, temveč izplačujejo kmetom tretji del odškodnine po lanskoletni suši. V Posavju je do nje upravičenih okrog 300 kmetov, največ v brežiški občini.
Nada Černič Cvetanovski
Upravni odbor Območne gospodarske zbornice o aktualnih problemih
Prazna zdravstvena blagajna
Krško - Na seji Upravnega odbora GZS OZ Posavje so se uvodoma poslovili od bivšega ^rektorja Valentina Dvojmoča, ki ga je aprila zamenjal Marjan Šunta in hkrati s funkcijo dobil tudi mesto v upravnem odboru zbornice.
delavce in delodajalce, ampak da slednji prevzamejo večje breme. Pripravljena je tudi različica predloga v primeru, da si delodajalci izposlujejo plačevanje bolniškega staleža iz zdravstvene blagajne po dvajsetih dneh .V tem primeru bo ZZZS predlagal povišanje 0,6 odstotnih točk.
Medtem ko se podjetniki v Krškem ob dani informaciji niso niti razburili niti razgovorili, seje vodstvu zavoda zapletlo že na lastni skupščini, ki je bila proti zvišanju prispevne stopnje.
Branka Dernovšek
Aktualni slovenski problem ta Cas je pomanjkanje zdravstvene-§a tolarja, o čemer je upravni od-°0r seznanil direktor Območne en°te Zavoda za zdravstveno žalovanje Stanislav Čuber.
Porast starostnikov nad 65 let, koničnih bolezni in čedalje aražja medicinska oprema izčrpajo slovensko bolniško blagajno **JUb notranjim ukrepom varče-Vanja. Poleg tega gredo namensko Jerani tolarji v proračun v obliki ttetno približno 7 milijard). Stopnja za zdravstveno zava-Varije ostaja enaka od leta 96 -
to je 13,25 %. Glede na kazalce izgube pri izvajanju nacionalnega programa “zdravje za vse “, zastavljenega do 2004, bo letošnje leto zavod zaključil s tekočo izgubo 6 milijard SIT, skupaj z neizterljivimi obveznostmi pa bo imel preko 16 milijard SIT primanjkljaja. Zato vodstvo zavoda tie vidi druge možnosti, kot državnemu zboru RS predlagati zvišanje stopnje za 0,27 odstotnih točk, kar pomeni za fizične zavezance drobiž. Na zahtevo sindikatov je pripravljen še variantni predlog - da zvišanje ni enako za
Nika iz prisilne poravnave v stečaj
- Na Okrožnem sodišču v Krškem je bil sklican narok za prisilno poravnavo družbe NIKA ■ poslovno svetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki dolžnika, predsednica upniškega °^ora, upravitelj prisilne poravnave in državna pravobranilka. Senat je pod predsedovanjem s°dnice Ivane Trajkovič ter ob upoštevanju predstavljenih dejstev sklenil, da se postopek prisilne ^•"avnave ustavi in se začne stečajni postopek. Prvi narok je sklican že v mesecu septembru.
^ko
&PD-
jv Predsednica sodnega senata ana Trajkovič je prisotne sez-an’la, da je upravitelj prisilne ^^nave Jože Patty 29. maja pri
tev	v*°^ Pre(P°g za ustavi-
ž v Postopka prisilne poravnave sa družbo NIKA BPD - poslovno ^ovanje. V predlogu je navede-> da vrednost vseh prijavljenih to r eV’ K* s0 izkazane kot ugo-spiJene >n verjetne, presega zne-hj, terjatev, ki so upoštevane v 'tetei stanja na dan 31. 12. 2000, ap	mrd SIT. Kot je zapisal
(j ,?v*telj prisilne poravnave, je d .nik v lanskem letu spremenil doJtavn°St družbe, ki je opustila •al( anj° glavno dejavnost in od . rat izvaja le poslovno sveto-
zaradi česar se je občutno
Na.
kosmati donos iz pošlo-
rje iz načrta finančne reor-j^i Nacije ter iz predračunskega r4 N uspeha in finančnih tokov pjklen negativni rezultat pri l0v 0vanju v letu 2001, slab pos-pr 1 rezultat pa predvideva tudi te)jNcija za leto 2002, je upravi-
Predlagal ustavitev prisilne
DtwVnave in pričetek stečajnega Nka.
jtektor družbe Brane Šuš-(N ’n računovodkinja Darja fijN1- sta ugovarjala nekaterim Ni V Predl°gu upravitelja je j-| ne Poravnave, toda pri vsem Nk Za dikcijo, ki je bila ne-V neposrečeno zapisana, dalj ,nsk° Pa ni vplivala na na-pJe odločanje senata.
0 nekaj minutnem odmoru je
sodni senat sprejel predlog upra- lovno svetovanje ter določil, da bo vitelja prisilne poravnave in raz- prvi narok že 26. septembra, do glasil začetek stečajnega postop- takrat pa bo čas za prijavo in zbira-ka za družbo NIKA BPD - pos- nje terjatev upnikov družbe. D.K.
Iščejo ljudi z vizijo
Krško - Družba TA-BU je bila kot leasing hiša ustanovljena leta 90. Z lastnim in bančnim kapitalom gradi poslovne in stanovanjske objekte po Sloveniji in eden med njimi je poslovno trgovski center TA-BU v Krškem.
Družba je lastnica pretežnega dela zemljišča in nepremičnin nekdanje Kovinarske in SOP-a v izmeri okrog 55.000 kvadratnih metrov ter ima že izdelane idejne projekte za širitev obstoječega trgovskega centra in novogradnjo.
Notranjost prodajalne Hervis v Krškem
Direktor Aleš Tavčar ne obžaluje odločitve, da so prišli v Krško. Čeprav danes še niso zapolnili vseh trgovskih lokalov, ki so na voljo, so optimisti. Selektivno izbirajo svoje partnerje, iščejo namreč ljudi z vizijo. Njihovo vodilo je v Krško pripeljati kvalitetne blagovne znamke, ki pa so za kupce cenovno ugodne.Tako so pred dnevi odprli prodajalne Hervis, Adessa in Drogerip Markt. B.D.
Brez nadomestila izgubijo tudi finančno izravnavo
Brežice - Predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Brežice je tako razplamtel svetniške razprave o krivičnosti razporeditve predelov občine v posamezne tarifne razrede, da je župan Deržič odlok v prvem branju vrnil v delovno gradivo.
OS Sevnica za dražjo vodo
Sevnica - 5000 uporabnikov mestnega vodovoda bo junijsko vodarino plačalo dražje. Enotno povišanje za gospodinjstva in gospodarstvo je 25 SIT po kubičnem metru, sicer pa gospodarstvo plačuje višjo ceno vode. Občinski svet Sevnica se je s predlagano podražitvijo strinjal, saj je to edini način, da se izboljša vodooskrba.
Lani je Komunala zagotovila kakovosten in izdatni vodni vir pri Stillesu, vendar je za njegovo polno izkoriščanje potrebna povezava z zbiralnikom na Hrastih. Izgradnja tega primarnega voda je ovrednotena na 55 milijonov SIT.
S povišanjem vodarine bo javno podjetje do konca leta zbralo dodatne 4 milijone SIT, skupaj z amortizacijo pa zagotovilo skoraj tretjino deleža financiranja. Razliko bo v dveh letih primaknil občinski proračun, verjetno pa bo nekaj primaknil tudi Stilles.
Vodovodni sistem v Sevnici znaša 98 tisoč metrov, od tega je 24 tisoč metrov primarnih vo-dov.V povprečju so tako cevi kot vodohrami in razbremenilniki stari od 25 do 30 let.To seveda povečuje stroške vzdrževanja. B.D.
Problem je bil tudi v tem, da je omenjeno nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč v starem odloku k plačilu zavezoval le naselja Brežice, Bizeljsko, Dobova, Čatež ob Savi in Cerklje ob Krki. Novi predlog je zajel področje
cele občine, a kot nesmisel v prvi tarifni razred z najvišjim nadomestilom - višina točke mimogrede še sploh ni določena -uvrstil Brežice, Bukošek, 'Cun-drovec in Gornji Lenart, v drugo območje Bizeljsko, Cerklje ob
Krki, Čatež ob Savi in Dobova ter v tretje območje vse ostale predele občine, tudi na primer neprimerljivo Slovensko vas, so opozarjali najglasnejši.
Svetniki so opozorili tudi na sporna merila za določitev števila točk, ki upoštevajo opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti, kot so svetniki opozarjali, pa si je le-te večina lastnikov priskrbela sama, zdaj pa naj bi jim jih obdavčili. Odlok pa naj bi ponovno obravnavali že na junijski seji, saj mora biti do konca leta že sprejet in se naslednje leto izvajati v praksi, saj, kot je v njegovi obrazložitvi izpostavil Brane Musar (na fotografiji), lahko Občina Brežice ostane brez dela finančne izravnave. Za leto 2001 je namreč država določila, da morajo v Brežicah glede na število prebivalcev in velikost območja pridobiti iz nadomestila najmanj 85 milijonov tolarjev, po izkušnjah pa naj bi dobili največ polovico predvidenih sredstev, razlika bo pomenila manjši znesek primarne porabe iz državnega proračuna. S.V.
Juhu, kopalna sezona je tu!
Posavje, Radeče - Poleg termalnega kopališča Cateških toplic in t.i. Klunovih toplic, ki so v zasebni lasti, imamo v Posavju še tri bazene: v Sevnici, v Krškem in v Brestanici. Sem pa lahko prištejemo še bazen v sosednjih Radečah. Bazeni ne prinašajo dobičkov, zahtevajo pa nenehna vlaganja, zato si upravljavsko funkcijo nad bazeni v večini primerov podajajo kot štafetno palico.
jem centru Regio, za katerim stoji Davor Račič. Z najrazličnejšimi aktivnostmi na vodi in ob njej ter s celodnevnimi prireditvami bo skušal Regio brestaniškemu bazenu vrniti ugled, ki ga je imel nekoč. Bazen bodo odprli 15. junija.
S krškim bazenom, ki je namenjen predvsem športnikom, upravlja Plavalni klub Celulozar Krško. Bazen bodo uradno odprli ob začetku šolskih počitnic.
Plavalni bazen v Radečah, ki je bil včasih v lasti podjetja Radeče papir, je bil pred desetletji središče dogajanj tako v Posavju kot v Zasavju. Nekaj časa je z njim upravljala Komunala, nato zasebnik, danes pa je v rokah Kul-turno-turistično rekreacijskega centra Radeče, ki je javni zavod in upravlja športno-rekreacijske objekte v občini. Bazen je že odprt in tudi v letošnjem letu načrtujejo nočna plavanja in nekaj odmevnih prireditev. N.C.C.
Sevniško kopališče že drugo leto zapored upravlja Komunala Sevnica. Kopalna sezona se je začela 2. junija. V času pouka je bazen odprt po 12. uri, v času počitnic pa med 10. in 19. uro.
Nočnih kopanj ne načrtujejo, bodo pa organizirali začetne in nadaljevalne tečaje plavanja ter enkrat tedensko testno plavanje.
Brestaniški bazen, ki je v zelo slabem stanju, je občina dala v na-
Bazen v Sevnici
investiranje
Nadaljevanje iz prejšnje številke:
Četrtič, če niste ravno strokovnjak na področju vrednostnih papirjev, potem boste morali imeti kar precej sreče, da boste zaslužili lep denar. V primeru, da bi vložili večjo vsoto denarja, sami pa nimate niti časa niti znanja za spremljanje dnevnih dogajanj, potem je vsekakor priporočljivo, da upravljanje svojega premoženja zaupate ljudem, ki se s tem poklicno ukvarjajo. Borzne hiše ponujajo različne možnosti, med njimi so aktualni tako imenovani depoji, ko borzni posrednik kupuje in prodaja vrednostne papirje za vaš denar ter skuša doseči čim boljši donos. Vi lahko sodelujete pri določanju naložbene politike. To z drugimi besedami pomeni, da poveste, koliko želite tvegati. Zanimiva naložba so tudi vzajem-
ni skladi, ki postajajo čedalje bolj zanimivi. V tujini je to prevladujoča oblika varčevanja. Bistvo skladov je v tem, da vi kupite tako imenovane točke sklada, ste solastnik tega sklada, družba, ki pa upravlja ta sklad, pa za ves zbran denar kupuje in prodaja vrednostne papirje, skratka skrbi, da so sredstva čim bolje naložena. Vrednost točke se dnevno izračunava tako, da se ugotovi vrednost premoženja sklada, ki se potem deli s številom točk, ki so v obtoku. Da pa dosežen kapitalski dobiček ni vedno odvisen od znanja, nam pove naslednji primer. Nek angleški časopis je dal po 1000 funtov za investiranje na borzo štirim osebam: štiriletni deklici, finančni astrologinji, gospodinji in poklicnemu upravljavcu investicijskega sklada. Pri svojem delu je bila najbolj uspešna

deklica, ki je najmanj izgubila.
In kakšna je sploh razlika med različnimi vrednostnimi papirji? Delnica predstavlja delež podjetja. Kdor je lastnik določene delnice, je v bistvu solastnik tega podjetja. Vsako podjetje enkrat na leto skliče-skupščino, ki jo sestavljalo vsi delničarji. Na skupščini se med drugim odloča tudi o delitvi dobička. Celotni dobiček, ki ga ustvari podjetje, se lahko uporabi za različne namene, ponavadi pa se ga del razdeli med lastnike, torej delničarje. Znesek dobička, ki pripada eni delnici, se imenuje dividenda.
Nadaljevanje naslednjič
Mojca Špiler,
r	borzna posrednica
M&D Špiler k.d. Krško, Tel: 490 56 78
KMETIJSTVO, PODEŽELJE
---------------------
Sava Glas, 13.6.2001
Pozeba povzročila za 5,3 milijarde SIT škode, neurja s točo za 3 milijarde SIT
'Sjr
Cesar ni vzela pozeba, je vzela toča
Posavje - Sadjarji si še niso dobro opomogli od pozebe, ki je ob Veliki noči prizadela sadovnjake in v nekaterih skoraj v celoti pobrala letošnji pridelek. Dokončna ocena škode naj bi bila znana sredi tega meseca, ko bo mimo junijsko trebljenje. Druge kulture niso bile prizadete ali le v manjši meri; vinogradi, kjer so poganjki takrat pomrznili, so se kar dobro obrasli in večje škode zaradi pozebe ne bi bilo. Konec maja pa se je nad večjim delom Slovenije, žal tudi nad Posavjem, kar nekajkrat razdivjalo neurje s točo, ki je najbolj prizadela brežiško občino, predel krške in v zelo majhnem obsegu tudi sevniško občino. Škodo zaradi obeh naravnih katastrof so že ocenili na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) in poslali vladi apel, naj sprejme interventni zakon.
Neuije je zajelo pas v severnem delu brežiške občine v širini okrog 70 km2. Nevihtni oblaki so se začeli zbirati nad Zg.Pohanco in potovali preko Arnovega sela, Artič in Dečne-ga sela do Globokega - na tem območju je toča naredila največ škode - se preko Dobrave pomaknili v Krajevno skupnost Kapele, nato do Dobove in zajeli celo del Obrežja ter se preselili na Hrvaško. Vsi nasadi, poljščine in vrtnine v tem pasu so popolnoma uničeni.
Toča je prizadela tudi krško občino in sicer levi breg Save. Neuije seje razbesnelo nad Velikim Trnom in preko Brestanice, Sremiča čez Zdole prešlo v brežiško občino. Najbolj so prizadeti sadovnjaki, kjer
skoraj ni mogoče najti ploda brez treh in več udarcev, mladice na trti so po prvih podatkih poškodovane od 50 do 80 %, zaradi neurja pa je škoda tudi na žitu in travinju, ki je poležano. Sevniška občina jo je tokrat odnesla v najbolj blagi obliki. Po podatkih tamkajšnje kmetijske svetovalne službe večje škode na kmetijskih kulturah ni, točaje padala le tu in tam med dežjem, neuije pa je naredilo nekaj škode na cestni infrastrukturi in kmečkih dovoznih poteh.
Ocenjevalci KGZS so škodo na kmetijskih površinah, ki sta jo povzročili omenjeni naravni katastrofi, že ocenili. Po teh podatkih znaša škoda po pozebi 5,3 milijarde SIT
in škoda po toči 3 milijarde SIT. To so sicer predhodni podatki, ki sojih posredovali tudi ministru za finance Antonu Ropu, vladi pa kot edino možno rešitev predlagali interventni zakon, vendar tega predloga na svoji zadnji seji ni sprejela.
Zaradi pozebe so bile prizadete vse tri posavske občine. V brežiški občini, kjer je toča naredila največ škode, skupno škodo zaradi pozebe in zaradi toče ocenjujejo na 413 milijonov SIT. Državna komisija za sanacijo naravnih nesreč se menda še ni sestala, vodja Oddelka za kmetijstvo na Občine Brežice Roman Matjašič pa nam je zatrdil, da če država ne bo v zelo kratkem času reagirala in posredovala navodil za
delo občinske komisije, bo Občina Brežice sama predpisala obrazce in začela zbirati prijave o posledicah neurjj s točo.
V krški občini škode zaradi pozebe in toče še niso ocenili, ker so bila dana priporočila, da pozebo ocenijo sredi tega meseca po junijskem trebljenju. To bodo v prihodnjem tednu tudi storili in ocenili skupno škodo.
Sevniške občine se je toča zaenkrat v večjem obsegu izognila, svoje pa je zgodaj spomladi opravila pozeba. Že takrat so škodo tudi ocenili, znaša nekaj manj kot 250 milijonov SIT, podatke pa so že posredovali v Ljubljano.
Jelica Koršič
Odprtje Resslove poti po Krakovskem gozdu
Kostanjevica na Krki - Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Brežice je v sodelovanju z ljubljanskim Regionalnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine, Turističnim društvom Kostanjevica na Krki in Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pripravil slovesnost ob odprtju Resslove poti po Krakovskem gozdu, ki se je je udeležilo blizu 100 pohodnikov in ljubiteljev narave.
ga življenja prebival tudi v Kostanjevici na Krki, je Mojmir Pusto-slemšek iz krajevne enote Zavoda za gozdove povedal, da osrednji del območja na 2400 hektarih prerašča hrast dob. Ta vrsta je v Sloveniji prava redkost. Sicer pa je za Krakovski gozd značilna visoka stopnja ohranjenosti avtohtonih gozdnih združb, kar velja še zlasti za osrednji del, v kateremje tudi edini slovenski nižinski pragozdni ostanek.
Zbrane so pozdravili državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Sterle, predstavnica Ministrstva za okolje in prostor Jana Vidic in župan občine Krško Franc Bogovič, ki se je ob tej priložnosti zahvalil vsem zaslužnim, saj sta tako kraj kot občina pridobila novo kvalitetno vsebino - učno krožno pot, ki je opremljena s potrebnimi pojasnjevalnimi tablami, poimenovana pa je po izumitelju ladijskega vijaka Jožefu Resslu.
Danilo Koritnik
Posavsko srečanje kmetic
Kostanjevica - Letno srečanje kmetic je v Posavju tradicija, organizira pa se vsako leto v drugi občini. V treh posavskih občinah je v krajevnih društvih kmetic skupaj aktivnih preko 1000 žena, ki jih druži želja po novih spoznanjih in znanjih. Ohranjanje tradicije slovenske kuhe in peke je le
Čas si je vzelo okrog 300 kmečkih žena iz posavskih občin.
delček dejavnosti, saj društva skrbijo še za izobraževanje članic in za njihovo kulturno udejstvovanje. Po vsakodnevnih opravilih na kmetiji se telo utrudi, duša pa .ostane vedra za pesem. Aktiv kmečkih žena Pod Goijanci se je predstavil z venčkom narodnih in skečem, nato pa je Matjaž Mastnak govoril o negi cvetočih grmovnic, kar je zaokrožilo programski del letnega zbora, ki se je nadaljeval z družabnim popoldnevom. B.D.
Krakovski gozd se razprostira na poplavni ravnici v spodnjem toku re-
Mojmir Pustoslemšek in Hrvoje Oršanič pregledujeta karto Krakovskega gozda.
ke Krke. Skupaj z obrobjem vlažnih travišč in kmetijskih površin je primer naravno ohranjenega mokrišča v subpanonski regiji.
Ob odprtju poti, ki sojo poimenovali po izumitelju in gozdarju Jožefu Resslu - ta je v času svoje-
Vinski letnik 2000 ocenjen prav dobro
Otočec - Pred dnevi je potekal strokovni vinogradniško vinarski posvet o drugem prerezu vinskega letnika 2000 vinorodne dežele Posavje, ki sta ga organizirala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto. Poleg strokovnih predavanj so vinogradniki in vinarji slišali tudi, da je vinski letnik 2000 v poprečju prav dober.
Posveta seje udeležilo precejšnje	V prerez vinskega letnika 2000
število vinogradnikov, ki so z zani- je bilo vključenih 29 ocenjevanj, manjem prisluhnili strokovnjakom ocenjevalci so ocenjevali po 20-z vinogradniško vinarskega področ- točkovnem sistemu. Ocenjeni so bili ja. Ing. Jože Maljevič je poudaril, 4804 vzorci, povprečna ocena pa je kako pomembno je spremljanje do-	16,29. Za vzorce z dolenjskega vino-
Udeleženci z zanimanjem spremljajo predavanje prof.dr. Slavice Šikovec.
-zorevanja grozdja, ki gaje potrebno izvajati še bolj intenzivno. Prof.dr. Slavica Šikovec je spregovorila o nekaterih novih spoznanjih na področju enoloških sredstev oziroma sredstev, s katerimi lahko odpravimo napake pri vinu, če do njih pride. Najbolj polemična je bila razprava ob predstavitvi Pravilnika o označevanju vin, kije stopil v veljavo konec maja. Prinaša kar nekaj novosti in natančno opredeljuje, kako mora biti steklenica z vinom opremljena, kaj mora biti na etiketi na glavnem vidnem polju in kaj je lahko zunaj glavnega vidnega polja, pa tudi katere oznake so za vino sploh dovoljene. Pravilnik je predstavila Špela Ter-pin z Ministrstva za kmetijstvo.
rodnega okoliša je bila povprečna ocena 15,56, za vzorce z bizeljsko-sremiškega vinorodnega okoliša 16, 56, z belokranjskega vinorodnega okoliša pa je bila povprečna ocena najvišja - 16,64. Glede na leto, dve nazaj število vzorcev na ocenjevanjih upada, upada pa tudi število izločenih vzorcev, kar že kaže, da se kakovost vin iz leta v leto veča. Sicer pa je skupna ugotovitev stroke, kot sta povedala ing. Katarina Merim in ing. Darko Marjetič, da jc vinski letnik 2000 glede kakovosti v povprečju ocenjen prav dobro, oziroma pri rdečih vinih skoraj odlično in pri belih prav dobro.
Jelica Koršič
-	—	N
Občinski krediti za kmetijstvo
Sevnica - Občinski svet Sevnica soglaša s subvencionirano obrestno mero za kredite , ki jih bodo najeli kmetovalci sevniške občine.V proračunu so rezervirana sredstva za subvencijo do 5 odstotnih točk obrestne mere za skupno višino do 70 milijonov SIT kreditov. Rok za zbiranje prijav se izteče 29.junija letos, vloge pa zbira Oddelek za gospodarske dejavnosti Občine Sevnica, kjer dobite tudi dodatne informacije. Z njimi vam bodo postregli tudi na Hranilno kreditni službi, sedaj Banki Koper, v Sevnici. Vlagatelji bodo o rešitvi vlog obveščeni najkasneje do 25.julija. B.D.
V_____________________________________________)
kmetijski nasveti
Za sadjarje
Nadaljujte redno varstvo proti jablanovemu škrlupu s kontaktnimi pripravki (Delan, Captan, Merpan, Dithane in podobno). Presledki med škropljenjem ne smejo biti daljši od 10 do 12 dni. Ob padavinah, večjih od 30 mm/m2, je potrebno škropljenje ponoviti. Če bi še padala toča, je potrebno takojšnje škropljenje.
Preglejte nasade zaradi prisotnosti listnih uši. Ob preseženem pragu škodljivosti (jablanova zelena uš 8-10 kolonij na 100 poganjkov) uporabite pripravke Hostaquick, Actara, Pirimor in druge. Če ste opazili večji pojav krvave uši, strokovne službe priporočajo uporaba Pirimora z dodatkom močila.
Priporočajo tudi redno spremljanje rdeče sadne pršice. Kritično število je 6-7 osebkov na list. Če je to število preseženo, uporabite pripravke
Demitan, Ortus ipd.
Za vinogradnike
V	tem času se začenja cvetenje vinske trte, zato priporočajo uporabo sistemikov in polsistemikov, in sicer v 10-12 dnevnih presledkih. Proti peronospori lahko uporabite Aviso, Curzate M, Mikal. Ridomil gold, Melidy duo, Quadris in druge. Proti oidiju pa lahko uporabite Anvil, Topas 100 EC, Rubigan, Systhane, Sabithane, Stroby in druge.
V	vinogradih, ki jih je prizadela toča, priporočajo takojšnje škropljenje. Preverite zdravstveno stanje vinograda in po potrebi škropljenje ponovite.
Zaradi majhnega ulova in dobrega nastavka strokovne službe menijo, da ni potrebno zatirati prve generacije grozdnih sukačev. Sicer je kritično število več kot 30 zapredkov na 100 grozdičev.
Ukrepi v vinogradu poškodovanem od toče
Če so poškodbe manjše, je potrebno le poškropiti. In sicer takoj, če je bil prej proti peronospori uporabljen le dotikalni pripravek, ali najkasneje po 10 dneh od škropljenja s sistemikom. Zaradi velike nevarnosti oidija uporabite sistemik ali žveplo v prahu, če je temperatura nad 25°C.
Pri temperaturi nad 30°C ne prašite v trte. Ne uporabljajte hiperman-gana!
Na močno poškodovanih trsih je potrebno odstraniti prizadete vršičke do normalno razvitih listov in kasneje odstraniti odvečne zalistnike. Pri zelo hudih poškodbah skrajšajte mladice na le nekaj očes, da bo manj zalistnikov. Za podrobnejšo razlago je po predhodnem dogovoru z društvom vinogradnikov možen ogled in svetovanje na terenu.
Kljub rednemu škropljenju pogosto in temeljito opazujte trte, ki jih oidij praviloma najprej prizadene, da vas ne preseneti izbruh te bolezni.
Pri naglem šiijenju oidija najbolj pomaga žveplo v prahu ali Stroby. '
Gnojenje z mineralnimi ali listnimi gnojili bistveno poveča napad bolezni, zato je uporaba smiselna le izjemoma, ko vsi trsi kljub zmerni obremenjenosti rastejo zelo slabo.
Za poljedelce
Varstvo krompirja
Sedaj je primeren čas, da opravimo škropljenje proti krompiijevi plesni. Primerni so kontaktni pripravki Antracol, Dithane DG, Ma-zeb, Champion in podobni. Strokovne službe opozaijajo, da se je začelo množično izleganje ličink koloradskega hrošča. Kritično število je 10-15 ličink na vsakem šestem grmiču. Uporabite lahko Calypso, Fastac, Regent, DecLs EC-2,5 , Confidor SL, Actara in druge. Navedeni pri- , pravki, razen Kalipsa, so strupeni za čebele. Upoštevajte ukrepe za varstvo čebel!
Dognojevanje koruze
Koruzo dognojujte v fazi od 6 do 8 listov oz. do višine 50 cm, ko lahko greste v posevek še s stroji. Od te faze pa do oplodnje porabi koruza večino dušika, saj je to čas najbujnejše rasti in razvoja.
Če lahko koruzo dognojite in okopljete istočasno, strokovne službe priporočajo dognojevanje z ureo, saj boste tako preprečili izhlapevanje dušika iz gnojila. Uporabite okoli 200 kg uree na hektar. Če nimate možnosti okopavanja, pa uporabite 300 do 350 kg KAN gnojila.
kulinarika
Krompirjeva nabodala s paradižnikovo omako
Za 4 osebe potrebujemo: 75 dag zgodnjega krompirja, 60 dag paprike ( za lepši videz izberemo rumeno, rdečo in zeleno), 50 dag sladke čebule, 30 dag mesnate slanine.
Za omako: 1 čebula, 1 dag surovega masla ali margarine, 2 žlici sred- r. nje ostrega praška za curry, 50 dag pretlačenega paradižnika, sol, sveže zmlet poper, 2 V2I čiste zelenjavne juhe iz koncentrata, pest krebuljice.
Krompir dobro oščetkamo, operemo in odcedimo. Potem ga narežemo na 6 do 8 mm debele rezine in zavijemo v vlažen prtiček-Paprike razpolovimo, očistimo, operemo in narežemo na približno kvadrataste koščke s stranico 3 cm. Čebule olupimo, po dolgen1 razrežemo na četrtine in te počez razpolovimo. Slanino narežemo ni* enako velike koščke kot papriko. Vse pripravljene sestavine pokrijemo-Za paradižnikovo omako čebulo olupimo, zelo drobno sesekljamo ih opražimo na razgretem surovem maslu ali margarini, da postekleni-Potresemo s praškom za curry in med mešanjem še malo pražimo, vem dar pazimo, da se ne prismodi. Dodamo pretlačen paradižnik in V* { vode, dobro premešamo, zavremo in na majhni vročini v odprti posod1 kuhamo 30 minut. Medtem pripravimo osem nabodal. Nanje menjaje nabodemo krompir, slanino, čebulo in papriko. Kuhano omako posoli' mo, popopramo, odstavimo ter pustimo na toplem. Zelenjavno juh0 , zavremo. Krebuljico oplaknemo pod hladno vodo, dobro otresemo ih liste posmukamo s stebelc. Le nekaj vejic pustimo za okras. Liste km' buljice stresemo v juho. V juho vložimo pripravljena nabodala in na majhni vročini kuhamo 10 do 15 minut. Ko je vse mehko, nabodal® vzamemo iz juhe, odcedimo in ponudimo s paradižnikovo omako ih vejicami krebuljice.
ZDRAVSTVO, SOLSTVO
V bolnišnici vse več prenavljajo
Brežice - V bolnišnici poteka prenova nosilnih stebrov severnega prizidka. 40 let stari stebri so popustili pod vremenskimi vplivi in nevarno ogrožali mimoidoče. Čeprav so investicijo poskušali uvrstiti v investicijski plan zdravstvenega ministrstva, jim je to odgovorilo, da sanacija sodi v sklop del, potrebnih za vzdrževanje objekta, ki naj jih bolnišnica zagotovi iz lastnih sredstev.
Ob investiciji v dvigalo in komunikacijske hodnike, kjer bodo v teh dneh opravili tehnični pregled, so pacienti opozorili na razpoke nosilnih stebrov severnega Prizidka. Ker so se razpoke večale, so za mnenje zaprosili Zavod za raziskavo materiala Ljubljana. Direktor bolnišnice Tone Zorko je povedal: “Ugotovili so, da so armirani betonski stebri fasade v Pretežnem delu močno poškodovani. V statičnem smislu je tako Zmanjšana varnost objekta samega, predvsem pa je ogrožena varnost mimoidočih. Korozija jekla in betona je napredovala do stopnje, da povzroča razslojevanje in odpadanje tudi večjih kosov betona nad armaturo stebrov.”
Tako bolnišnici ni preostalo drugega, kot da iz lastnih sredstev zagotovi 7 milijonov SIT vredno obnovo nosilnih stebrov, dela potekajo od maja in se bodo zaključila v tem mesecu. Ob postavitvi odra so ugotovili še druga nujna ureditvena dela. Tako poteka menjava dela dotrajanih oken ter menjava žaluzij in dodatno
barvanje oken, kar bo prenovo po- fazi predvidel še dodatno ojačitev dražilo še za približno 4 milijone, teh 22 stebrov, visokih približno Prav tako so pri sami sanaciji 20 metrov - z jeklenimi trakovi, koordiniranega kovinskega dela v kar pa bodo poskušali uvrstiti v nosilnih stebrih ugotovili, da so investicijski program zdravstve-poškodbe nekje še težje, kot je po- nega ministrstva za prihodnje kazala prva študija, tako da je leto.
zgoraj omenjeni inštitut v drugi	Suzana Vahtarič
Čelo prizidka z novim vhodom v porodnišnico.
Pomoč na domu že 10 let
Kostanjevica na Krki - Delavci Centra za socialno delo Krško so s svojimi varovanci in drugimi gosti z družabnim srečanjem zaokrožili že deseto leto, odkar so v okviru svojega dela začeli s pomočjo ba domu, ki obsega varstvo in oskrbo posameznikov v primeru starosti, invalidnosti in bolezni.
V začetku devetdesetih let, ko je število brezposelnih začelo na-8)o naraščati, so na Centru za so-c|alno delo v Krškem našli novo Možnost za razvoj. Programi jav-n'h del na Zavodu za zaposlovan-
je in potrebe centra so omogočili razvoj nove dejavnosti. Pomoč na domu vključuje gospodinjsko pomoč, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene ter pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Cilj
arovanci so se skupaj veselili dogodka z županom Bogovičem.
te dejavnosti pa je predvsem ob dodatni pomoči omogočiti posamezniku podaljšanje bivanja v domačem okolju.
V enoti pomoči na domu je redno zaposlenih šest negovalk, devet pa jih je še vedno vključenih preko javnih del, skupaj pa nudijo pomoč 130 posameznikom v celotni občini v različnih oblikah .^Po besedah direktorice Centra za socialno delo Krško Marjane Sečen si prizadevajo povečati število redno zaposlenih negovalk ter izboljšati pogoje dela, potrebujejo predvsem več službenih avtomobilov. Želijo pa si, da bi omogočili pomoč na domu vsem, ki to pomoč potrebujejo, kajti, kot je poudaril tudi župan Občine Krško Franc Bogovič, pomoč ni dolžnost, ampak privilegij.
Lidija Petrišič
Nasilju “NE” na OS Leskovec
^skovec pri Krškem - Na OŠ Leskovec so ob izteku letošnjega šolskega leta na okrogli mizi Predstavili rezultate prizadevanj za preprečevanje in zmanjšanje nasilja na šoli. Projekt je P°tekal pod naslovom Nasilju “NE” na naši šoli, vanj pa so bili vključeni tako učenci od 1. do • razreda kot tudi starši, učitelji in ostalo osebje.
Glavni cilji, ki so si jih zadali v Začetku šolskega leta so bili: Ceace naučiti, kaj je nasilje, pre-Ptečiti različne oblike nasilja na ohr u^encem ponuditi nenasilne , >ke vedenja ter ozaveščati pro-ernatiko nasilja pri učiteljih in i ,enc'h. V ta namen so pripraviva' .raz*ične aktivnosti: izobraže-^ nJe za učitelje, naravoslovni . n> okroglo mizo, izdali so zlo-UČ 0 za stafše, prav tako so (Ih nC'’ starši 'n šolsko osebje so-Uč °Va*' v razbčnih delavnicah, j so si ogledali predstavo (j . ’ najpomembnejše pa so bile ^Javnosti pri razrednih urah, kjer nj s.e učenci ukvarjali z različ-jet^' Področji, povezanimi z nasil-
jekt^a °*cr°gb mizi je vodja pro-- 13 belita Zagorc-Vegelj pred-
stavi|
na 'r tuc^ rezultate ankete o Uče'JU’ v kaleri so sodelovali nci in učitelji. Rezultati so
vzpodbudni in dokazujejo, da se problemom nesodelovanja star-na leskovški šoli borijo za nenasi- šev, s katerimi si resnično želijo lje in ne proti nasilju, s čimer so bolj in v večjem številu sodelo-se strinjali tudi udeleženci okro- vati, saj gre za njihove otroke, ki gle mize. Kot je poudarila vodja jih lahko dobro vzgajajo le starši projekta, se kljub trudu in dobrim in šola skupaj, rezultatom, soočajo z velikim	Janja Tansek
Vodja projekta Melita Zagorc-Vegelj in ravnatelj Tone Bizjak
31. maj - Dan brez tobaka
Brežice - 31. maj je svetovni dan boja proti kajenju in letošnji dan brez tobaka je usmerjen v problem pasivnega kajenja. Mnogi nekadilci, ki vdihavajo tobačni dim iz okolja, obolevajo za istimi boleznimi kot redni kadilci.
Pasivno kajenje pa naredi še več škode otrokom kot odraslim, tako iz medicinskih kot etičnih razlogov. Njihov obrambni sistem je manj dozorel, zato so dovzet-nejši za vnetja dihal in ušes, kijih lahko sproži pasivno kajenje. Zaradi majhne pljučne kapacitete otroci dihajo hitreje kot odrasli in vdihavajo več škodljivih kemikalij na kilogram telesne teže kot odrasli v istem času. Leta 1991 je kadilo 42,1 % Slovencev, leta 1998 pa le še 28,5 %. Število kadilcev v naši državi torej upada. Ta podatek lahko vsekakor vzamemo za vzpodbudnega, razloge pa bi veijetno lahko našli v vse večji osveščenosti ljudi o tej za zdravje škodljivi razvadi, pa tudi v izvajanju Zakona o omejevanju porabe tobačnih izdelkov. Vendar vseeno v Sloveniji vsako leto za posledicami te razvade umre 3.500 ljudi, to je več kot zaradi prometnih nezgod, samomorov ter AIDS-a skupaj. Kajenje je dejavnik tveganja za raka na pljučih, v grlu, žrelu in ustni votlini, za bolezni srca in ožilja ter kronične obstruktivne pljučne bolezni. Vsak kadilec izgubi od 20 do 25 let pričakovanega življenja nekadilcev. Bolezni zaradi kajenja pa so najlažje preprečljiv vzrok smrti. Nikoli ni prepozno opustiti kajenja. Celo tistim, ki ga opustijo v srednjih letih, preden zbolijo za resnimi posledicami, se pričakovano trajanje življenja spet približa tistemu pri nekadilcih. Vsekakor pa je zaskrbljujoč podatek, da bo 1000 kadilcev, zdaj starih 20 let, doživelo naslednjo usodo: 6 jih bo umrlo v prometnih nesrečah, 250 pa jih bo ubil tobak. TJ.
Biti človek za človeka
Sevnica - Območna organizacija Rdečega križa Sevnica je na srečanju krvodajalcev v jedilnici Lisce podelila priznanja večkratnim darovalcem krvi. Preko 300 občanov je darovalo kri od petkrat do 55-krat. Predsednica sev-niškega RK Anica Dernač je podelila priznanja več kot 35-krat podarjeno kri. Šest občanov se je najhumanejši akciji odzvalo že 55-krat in pravijo, da bodo še nadaljevali. B.D.
Krvodajalska
akcija
Krško - Območno združenje Rdečega križa Krško je organiziralo prvo redno darovanje krvi v letu 2001, in sicer so prvi lahko darovali kri v tem tednu v Leskovcu pri Krškem, na Senovem ter v Krškem, jutri, 14. junija, pa bo krvodajalska akcija še v Kostanjevici v osnovni šoli med 8. in 12. uro.
anketa
Odločil bo referendum
Posavje-To nedeljo bodo državljanke in državljani imeli možnost, da se na referendumu opredelijo do v DZ RS sprejete novele Zakona o zdravljenju neplodnosti in oploditvi z biomedicinsko pomočjo. Novela zakona je mnoge v državi spodbudila, da se aktivneje vključijo v javno predreferendumsko razpravo. Ta iz dneva v dan postaja bolj in bolj politična, strokovna javnost pa marginalizirana. Argumenti ZA oz. PROTI referendumskemu vprašanju so znani. Medtem ko predlagatelji in zagovorniki referendumske pobude navajajo številne razloge, zaradi katerih rojeni otrok potrebuje očeta, pa zagovorniki poudarjajo pravico do svobodnega odločanja - v tem primeru samskih ženskjd imajo pravico postati matere. O referendumu, njegovi smiselnosti in o tem, kako se bodo odločali, smo povprašali tudi naključne prebivalce Posavja.
Barbara Gregl, prodajalka iz Brežic:
Referenduma se najbrž ne bom udeležila, ne vem še točno, sem pa absolutno za. Ne vem, zakaj referendum sploh potrebujemo, raje bi ves denar, ki ga bodo porabili za to, namenili tem ženskam. Saj ni pomembno, kdo je biološki oče otroka, pomembno je, kdo ga vzgaja. Bolj pošteno je, da samske ženske otroka dobijo po tej poti kot po kakšni drugi-
Janez Blas, upokojenec iz Sevnice:
To je zelo občutljivo intimno vprašanje, o katerem naj bi odločali prizadeti, torej samske ženske. Očitek, da bi država za umetno oploditev samskih žensk potrošila preveč denarja, je nesmiseln. Koliko ga po nepotrebnem daje za zdravljenje alkoholikov in ostalih odvisnikov, pa za zdravljenje pljučnih bolezni kadilcev? Ta denar bi lahko bolj koristno uporabili. Na referendum bom šel.

Natalija Žibert, tajnica iz Dolenjih Skopic:
Na referendum bom šla in bom glasovala za novelo zakona. Denar, ki so ga namenili za referendum, bi raje razdelili med tiste otroke, ki so brez staršev ali so starši ločeni, in med tiste, ki potrebujejo denar za kakšno zdravljenje, da bi jim omogočili lepše otroštvo. Zelo pa me boli, da se naši moški politiki sami odločajo o usodi ženske brez kakšnega mnenja žensk.

Dejan Župane, gradbeni tehnik iz Leskovca: Prav je, da se ljudje na referendumu opredelijo do tako pomembnega vprašanja, kot je zdravljenje neplodnosti. Če gre za zdravljenje in oploditev po uspešnem zdravljenju, ki se financira z državnimi sredstvi, ne vem, zakaj so predlagatelji zakona predvideli tudi možnost oploditve samske zdrave ženske. Povsod v normalnem svetu je’ tako, da si zdravi ljudje vse posege, ki jih ni nujno opraviti, plačujejo sami.
Ivanka Zevnik, računovodkinja s Piršenbrega: Na referendum bom šla, saj je to naša državljanska pravica. Bom pa glasovala proti, saj je družina tista osnovna celica. Otrok potrebuje mater in očeta. Prej so vsi govorili, da so samohranilke zapostavljene oziroma da težko živijo same, zdaj pa bi bilo kar naenkrat brez problemov. Se vedno pa je otrok dar in rodil naj bi se iz ljubezni.
Gregor Čižmek, študent iz Boštanja:
Moram priznati, da me ta problematika pretirano ne obremenjuje, niti me ne zanima. Mi mladi, ki se še ne ukvarjamo s problemom reprodukcije, sicer prisegamo na naravno pot. Mislim pa. da bi morali samske ženske enakovredno obravnavati in jim omogočiti oploditev. Nasploh pa sem za razvoj in za genetski inženiring. To je naša prihodnost -človek robot. Na referendum ne bom šel.
rojstva v porodnišnici brežice
Od 28. 5 do 11. 6.2001
Dečke so rodile: Polonca Bobek iz Sevnice, Terezija Račič z Drnovega, Ganna Baznik z Mrtvic in Verica Jaklič iz Velikega Podloga.
Deklice so rodile: Maja Klemenčič iz Brežic, Simona Tomše iz Brestanice in Elena Bertole z Drnovega.
KULTURA
SmGlas, 13-6.2001« ■ , — *■*
Sejmo tokrat za začetek z lepše plati. Brežiški osnovnošolci z Mladinskim pevskim zborom, učenci 3. razreda z dramatizacijo zgodbe Ve-veriček posebne sorte in učenci s prilagojenim programom so s pesmijo, igro in plesom Društvu za cerebralno paralizo Posavje, ki je bilo organizator, z nastopom pripravili zlati sončni sij.
Z upravičenim ponosom se v našem okolju postavlja Glasbena šola Brežice s svojima zlatima Markom Ferlanom in Matjažem Predaničem ter vokalno skupino Solzice. Na reviji pihalnih orkestrov je izzval navdušenje PO Videm Krško. Iz občinstva seje slišalo: “Pa to je simfonični orkester!” Da Fantje artiški v družbi gostov z ljudskimi pesmimi ohranjajo pesemsko izročilo ter omogočajo, da spoznavamo njihovo lepoto, ko hkrati opozaijajo, da se jim ne sme zbrisati sled v stihiji sodobne zvočne ponudbe, je več kot ohranjanje kulturne dediščine. V tem času sta se prav tako izkazala Mladinski in Otroški pevski zbor dobovske osnovne šole z zahtevnim koncertnim programom v Viteški dvorani. Gostovanje v tako eminentnem prostoru je mladim pevcem veliko pomenilo. Ne gre zgolj za “lokal patriotizem”, gre za resnico brez sprenevedanja, da imamo mladino in odrasle, ki zmorejo nemalokrat več kot uvoženi gostje.
Kaj bo, ko bo in kadar bo še eno gostišče in še eno šotorišče več v Brežicah, ne vem. Predvidevamo lahko še večji dren. Ker se želijo vsi pripeljati naravnost do vhoda ljubega bifeja, ali kar že pač ti so med nekaj več kot tridesetimi, ki sem jih naštela med pokojnim Prevozom in Savo. Mestnim možem pa so "parkirišča “španska vas”. Nemara bi bilo dobro poiskati kakega Sultana ali Džingiskana, ki bi jim povedal, da so oni svoje konje “parkirali” stran od šotorov.
Sicer pa smo meščani razdeljeni ob Aquarisu. Eni neznansko uživajo, drugi bentijo, tretji se zgražajo. Irna pač svojo večplastno spomeniško varstveno zgodbo z vso ustrezno dokumentacijo in soglasji. Lahko bi tudi razpisali referendum glede imena, ki bi lahko ostal pri prvobitnem “vaser-tum” , ali kasnejšem “vodovodni stolp”. Naš Edi Štraus je “post feS' tum” predlagal ime Vodnar. Nevef' jetno dobro. In zamujeno. Ker ni bil vprašan. Medtem ko bi bil lahko Splavar tudi Abortus. Smo modrovali pod enim mestnim šotorom.
Tudi okoli nedeljskega oplodit' venega referenduma samskih žensk-Ko smo pozabili na osnovno: da ima otrok pravico vedeti, kdo je njegov oče. Kdo ga je posejal oziroma z3' plodil. Ne predstavljam si kasnejših odzivov “brezočetovskih” otrok.
bodo prišla vprašanja. Ampak m' ferendum bo. Obešen na pleča daV' koplačevalcev. Če uspe ali ne.
In bo v Sloveniji četrti “vele pik' nik”. Po dveh papeževih, Billovem, še Vladimirjev in Georgev, h val3 bogu, v paketu.
“Mega” posevki zadnjih dni te pomladi obetajo v dnevih potem naslade, ki ... O njih drugič. Sam1 pa si posejte kaj izjemno lepega
Natja Jenko Sune «
Zlati harmonikar
Pulj, Brežice - Na 29. mednarodnem srečanju harmonikarjev s Flrvaške, iz Slovenije, Italije, Avstrije, Ukrajine, Rusije in Finske v Pulju je učenec 7.r. OŠ in 6.r. Glasbene šole Brežice Matjaž Predanič v C kategoriji do 15 let z doseženimi 96,37 točke z igranjem na kromatično harmoniko, prejel 1. nagrado - Zlato plaketo (1.nagradi je dobil še leta 97 v A in 99 v B kategoriji) ter Plaketo mesta Pulj. Rezultat je dosežek dolgoletnega strokovnega dela prof. Željka Škoiča ter Matjaževega talenta in pridnosti.

Ravnatelj Dragutin Križanič, Matjaž Predanič in prof. Željko Škoič
V B kategoriji od 15 do 19 let pa je Orkester harmonikarjev GŠ Brežice prinesel domov 2. nagrado (dirigentsko vodenje prof. Škoiča). V kategoriji D do 17 let je tekmoval tudi Janez Budič, žal je ostal brez nagrade, vendar pa je tako kot nagrajena Predanič in orkester, uspešno predstavljal šolo, občino in državo, saj je bilo tekmovanje resno, na visoki ravni in z visokimi kriteriji.
Učenca GŠ Krško, Primož Cigler v B kategoriji in Marko Flajšman v C kategoriji, pa sta si priigrala srebrno nagrado, sodelujočemu orkestru GŠ Krško (A kategorija) je nagrada ušla.
N. Jenko S.
Mandala za rast in zrelost
Brežice - Mandala je staroindijska beseda in pomeni krog, ki nas spremlja povsod v naravi, v mikro in makrokozmosu. Ker sta oba v nihanju, se vesolje z vsemi bitji na zemlji stalno giblje in vse kar obstaja -od mineralov, rastlinskega in živalskega sveta do človeškega bitja - s svojimi mislimi oddaja svojo energijo v vesolje in s tem povzroča gibanje oz. valovanje, kar pomeni, da smo vsi del tega kroga, da smo povezani, kar mislimo, oddajamo v vesolje, in se nam to vrača. Zato avtorici knjige, pobarvanke in razstave Gabrijela Železnik in Vanda Omejc pou-daijata pomen pozitivnih misli.
Gabrijela Železnik in Vanda Omejc: “Knjigo in pobarvanko lahko sprejmemo kot izziv naši povprečnosti, kot spodbudo k razmišljanju, predvsem pa kot vodilo za delovanje.”
V novejših časih seje z mandalo ukvaijal tudi švicarski psiholog Jung. Bilje mnenja, daje bistvo njenega pomena v pomoči pri osebno zrelostnem procesu.
N. Jenko S.
Razgovor s konservatorji - restavratorji
Brežice - V prostorih Posavskega muzeja Brežice je potekal razgovor s konservatorji - restavratorji te regijske kulturne ustanove, ki so se udeležili tradicionalnega državnega srečanja, na katerem so poleg strokovnih predavanj in predstavitev lastnega dela pripravili tudi razstavo plakatov o konservatorskih in restavratorskih posegih na nekaterih muzejskih eksponatih.
Srečanja slovenskih muzejskih konservatorjev - restavratorjev imajo že nekaj letno tradicijo, čeprav niso zgolj strokovnega značaja. Gre za dovolj neformalno obliko srečanja, ki omogoča sodelovanje in strokovno predstavitev predvsem tistim, ki se takih srečanj doslej niso udeleževali, imajo pa kaj pokazati in povedati. Letošnjega srečanja v atriju Narodnega muzeja Slovenije so se udeležili trije konservatorji - restavratorji Posavskega muzeja Brežice, in sicer Jože Lorber, ki se ukvarja z restavriranjem kovinskih izkopanin, Davorin Prah z lončarskimi in keramičnimi izkopaninami, Dragan Nestorovič pa z orožjem novejše zgodovine.
O srečanju, predvsem pa o tem zanimivem in zahtevnem delu, s katerim pravzaprav sploh ohranjamo našo kulturno in zgodovinsko dediščino, sta spregovorila Jože Lorber in Dragan Nestoro-
vič. Kot sta povedala, je potrebno poudariti dejstvo, da se muzejsko delo začne prav pri izkopavanju, restavriranju in konservi-ranju najdenih predmetov, ki šele po nekaj letnem vloženem trudu postanejo muzejski eksponati. Na
letošnjem srečanju so trije brežiški konservatorji predstavili konserviranje in restavriranje keltskega meča, postopek restavratorskega dela na lončarskem vretenu ter restavriranje in konserviranje puške na kremen. D.K.
Dragan Nestorovič in Jože Lorber v delavnici za konserviranje in restavriranje
“Dober večer, ljubca moja”
Artiče - KUD “Oton Župančič” Artiče in Fantje artiški so na prireditvi “Dober večer, ljubca moja” z ljudskimi pevci Ajda iz Dolenje vasi, Sromelj in Globokega, godcem na diatonično harmoniko Rudijem Krošljem in tambu-raško skupino Trebeški drotar-ji pripravili večer pristnih, starih in še ohranjenih ljudskih pesmi, ki sojih in jih še pojejo na gričevnatem svetu pod Orlico, na robu brežiško-krškega polja. Artiški pevci so jih skupaj z Narodopisnim inštitutom “zapisali” na kaseto, da bi se tako dalj časa ohranile, s tem pa tudi omogočili, da spoznavamo njihovo lepoto in opozarjajo, da ne smejo utoniti v morju sodobne zvočne ponudbe.
Artiška gledališka skupina pa je ob povezovanju programa poskrbela, da smo se v mislih lahko preselili v čase, ko se je umirjal utrip zgaranih mož in žena in so fantje ob večerih zapeli sredi vasi.
N. Jenko S.
i '	^
napovedi
16. junij
Brestanica - Big band fest 2001, ob 19. uri, grad Rajhenburg Krško - koncert Pihalnega orkestra Krško, solist Boštjan Lipovšek, ob 20. uri, Kulturni dom
22.	junij
Krško - festival Šrot, bazen Celulozar
23.	junij
Dobova - Fašjenkov piknik posvečen prazniku KS, od 18. do 23. ure
30. junij
Dobova - koncert MePZ in folklorne skupine Triglav iz Splita ter folklorne skupine slovenskega društva iz Berlina, ob 19. uri
Glasbeno-likovni večer v Radečah
Radeče - V prostorih restavracije Jadran seje minuli konec tedna zgodil zanimiv likovno-glasbeni dogodek. Slovenski ustvarjalec, arhitekt, oblikovalec, pedagog, mentor in publicist Janez Suhadolc je radeški in drugi javnosti predstavil zbirko svojih pastelov “S poti 2000”, ki predstavlja potovanje po Sloveniji, Hrvaški in Madžarski.
Ratko Divjak - bobni, Igor Bezget - kitara, Nikola Matošič - bas in gostja Dušanka Istenič -flavta.
Avtoija in njegovo delo je predstavil ugledni grafični oblikovalec in pedagog Simon Semec, v nadaljevanju večera pa je za številne obiskovalce sledilo še glasbeno presenečenje, in sicer nastop jazz skupine Ratko Divjak trio, ki se mu je pridružila tudi radeška flavtistka Dušanka Istenič. D.K.
IV. Ex tempore 2001
Brežice - Društvo likovnikov Krško Oko je z odprtjem razstave štiriindvajsetih slikarskih del zaključilo tradicionalno slikarsko kolonijo Ex tempore 2001 Amarkord Brežice. Izbor del so opravile kiparka Vladka Štoviček ter slikarki Cvetka Miloš in Jožica Megle. Prvi trije so prejeli spominske plakete in vrtnice, ki so stvaritev člana društva Rudija Stoparja, sicer pa je prvo nagrado, zlati čopič, prejel Vlado Cedilnik, drugo, srebrni čopič, Asim Durmič in tretjo, bronasti čopič, Janez Klavžar.
Darko Šimunič, Vlado Cedilnik, Simona Dular, Peter Dimbek in Janez Klavžar
Po besedah predsednice društva Simone Dular so nagrade simbolične, ker gre pri kolonijah predvsem za druženje in pokažejo, da so dela po vsaki koloniji boljša. NJ.S.
17. revija pihalnih orkestrov Posavja - drugi del
Brežice - V organizaciji JSKD-OI Brežice so se na grajskem dvorišču Posavskega muzeja predstavili PO Glasbene šole Brežice, PO Kapele, Gasilska godba na Pihala Loče in PO Videm po istem vrstnem redu pod dirigentskim vodenjem Igorja Požarja, Francija Arha, Mirana Petelinca in prof. Draga Gradiška, ki je občinstvo seznanil s težavami, kijih ima PO Videm, a vseeno vztrajajo in žanjejo uspehe.
Pihalni orkester Videm Krško z dirigentom prof. Dragom Gradiškom
Sicer pa vse orkestre vodita veselje in ljubezen do glasbe, za kar je bil dokaz pisan in bogat revialni program, ki je razveselil ljubitelje pihalne godbe. Strokovni spremljevalec je bil Vinko Štrucl. NJ.S.
GLASBA
Drago Gradišek - duša in srce posavske glasbe
Človek, ki svoje življenje posveča in se razdaja glasbi, živi za mlade glasbene ustvarjalce in jim nenehno stoji ob strani; človek, brez katerega krška glasbena šola ne bi bila to, kar danes je! Vse to se skriva v eni osebi, to je Drago Gradišek. Da bo mesto Krško v kratkem pridobilo nove prostore za glasbeno šolo, Drago Gradišek živi iz dneva v dan ter trka na vsa mogoča vrata pomembnih občinskih mož.
intervju

Glasbena šola, katere ravnatelj ste že od leta 1992, je pred dvema letoma praznovala 50 let. Vendar pa glasbeno življenje v Krškem sega daleč nazaj.
Res je tako! Glasbeno življenje oziroma organizirano glasbeno življenje v Krškem sega daleč nazaj, Oekako v leto 1892 in ima kar lepo tradicijo. Tu je imel pomembno vlo-8o Viktor Parma, po katerem, vsaj Lkšna je naša želja, želimo, da bi se imenovala ’nova’ glasbena šola, če bomo res le dobili te tako pričakovane Jjove prostore. Prvi ravnatelj glasbene šole je bil leta 1949 gospod Josip bajtar, za njim gospod Klepač, od leta 1992 pa jaz.
Vendar pa, kolikor vem, niste tisti tapravi’ Krčan. Od kje ste pravzaprav prišli, kaj vas je prineslo v te naše kraje?
Doma sem z Raven na Koroškem. Tam sem končal nižjo glasbeno šolo, Potem pa sem prvi letnik srednje šole nadaljeva! v Mariboru. Na predlog ^katerih profesoijev, namreč bili so mnenja, da sem zelo perspektiven, pa 1*01 šolanje nadaljeval v Ljubljani. T° dejanje sem kasneje sicer obžalo-''al. vendar usoda je pač tako hotela. " Ljubljani sem končal tudi glasbeno akademijo pri gospodu Jožetu Falo-to, na kar sem se tudi redno zaposlil v Slovenski filharmoniji.
Pa še vedno ne vem, kaj vas je Prineslo v Krško?
To pa je bilo zgolj slučajno. V Ljubljani sem stanoval v glasbenem internatu, seveda so bili tam tudi še dru-8* glasbeniki in ustanovili smo narod-zabavni ansambel z imenom Fantje z vseh vetrov’. Z njimi smo 'b tudi na Ptujskem festivalu. Nekako sem pričakovala, da je bil prvi bend jazzovsko usmerjen!? Ja, kot vidiš, to ni bilo ravno tako, Predvsem pa so bili takrat čisto ^gačni časi.
„ kako ste vendar le prišli v
Krško?
.. Ja, to pa je bilo zgolj slučajno. °bili smo povabilo za igranje na rakcu. In to so nekako začetki skujte ORION. To je bilo leta 1968. • °v> 'n tam sem seveda spoznal svo-0 Z£no, ki je doma iz Kriškega.
^ha, torej tukaj je skrivnost
vašega prihoda v Krško.
Na Otočec je z družbo prihajala plesat in tam sva se spoznala. Sicer pa so kasneje, ko sva bila že poročena in sva živela v Ljubljani, v Krškem iskali dirigenta in vodjo godbe v Celulozi. Službo sem sprejel, ker se nama je s tem rešil tudi stanovanjski problem, plača je bila boljša in tudi
žena je dobila službo. In tako sem se odločil, da ponudbo sprejmem. V takratni glasbeni šoli pa nekako niso imeli razumevanja za te inštrumente, ki so sestavljali godbo. Na začetku nas je bilo vsega skupaj 13 in v tej godbi je nastal tudi Big band Krško, ki se je kasneje z drugačno politiko odcepil od godbe (žal!). S tem sem se praktično ukvarjal vse do leta 1992, ko sem sprejel delo ravnatelja v glasbeni šoli. Nesporno je tudi to, da seje tisto pravo glasbeno življenje v Krškem dejansko začelo v godbi.
Med drugim vem, da se borite za prostore starega hotela v Krškem, kjer bi bila glasbena šola. Vam bo to uspelo?
Glasbena šola se že nekaj let ubada s prostorsko stisko. Nekaterih inštrumentov se učimo dobesedno na hodniku, v kurilnici. Prostori sploh niso primerni. Glasbena šola potrebuje veliko prostorov, manjših, saj se instrumenta ne da učiti skupinsko, ampak individualno. Približno 98% pouka se v glasbeni šoli izvaja individualno. In prav zaradi tega na tem starem hotelu vztrajam zato, ker je strokovno to najboljša rešitev. Prav tako ne bi bilo potrebno tolikšne
adaptacije, predvsem zaradi teh številnih hotelskih sob. To so male sobe, ki so najbolj primerne za individualni pouk. Idealni so tudi prostori v spodnjem delu hotela, kjer bi uredili prostor za orkester. S tem bi rešili tudi problem prostorov za vaje pihalnega orkestra. To pa vsekakor velja omeniti, ker je ta orkester najboljši v Sloveniji po strokovni oceni. Smo pa tudi skorajda edini, ki nimamo svojih prostorov. Težko se usklajujemo s Kulturnim domom, kjer zdaj vadimo. Sicer stvar popolnoma razumemo, saj ima Kulturni dom svojo dejavnost, mi pa seveda svojo.
In kje je tisti glavni vzrok, da ta prostor nove glasbene šole še vedno ni rešen?
To bi težko sodil. Predlagano mi je namreč bilo, da bi se glasbena šola preselila v prostore Srednje tehnične šole v Krškem, vendar tukaj prostori niso takšni, kot bi mi želeli. Bistveni problem je v sami prodaji hotela, ki se je zavlekla. Stečajni upravitelj je namreč tožil Občino, ker je le-ta sprejela sklep, da je ta prostor namenjen izobraževanju. In to se je vleklo kar dve leti. Mi pa imamo v glasbeni šoli težave, ki jih lahko imenujem kar strokovne. Največje težave ima skupina tolkal, ki nima ustreznih prostorov. Obljubljeno pa je, da bomo v šolskem letu 2002/2003 že v novih prostorih.
Do kod je zadeva izpeljana?
Zame, za glasbeno šolo je še vedno najboljša rešitev hotel. Občina je to tožbo izgubila, hotel pa bo šel znova v prodajo. Občina pa bi morala znova na ta razpis.
Pa je kaj upanja?
Vsekakor! Jaz imam upanje. Predvsem pa si mladi glasbeniki to zaslužijo. Mogoče pa je problem tudi v tem, da smo prerasli sposobnosti tega okolja. Postali smo na hitro velika in uspešna institucija in to je tudi zelo draga zadeva. To za našo občino ni poceni in moram povedati, da nas pri vsem skupaj zelo dobro podpira in nam stoji ob strani. Kljub temu pa smo okvire te sposobnosti presegli. In tukaj je največja škoda. Imamo veliko svojih bivših učencev, ki se glasbeno izobražujejo v tujini, na raznih glasbenih akademijah, ki bi z
veseljem prišli nazaj, če bi za to seveda obstojali pogoji. Sicer pa jih bomo izgubili!
Kakšno vlogo pa ima tukaj recimo država, ministrstvo za kulturo, šolstvo?
Občina Krško se je javila na razpis ministrstva za šolstvo, tako da bo vendarle država sofinancirala 40% potrebnih investicij za obnovo novih prostorov. Krška glasbena šola je med glasbenimi šolami v Sloveniji, k sreči, na prvem mestu za financiranje s strani države. Kultura pa je od teh stvari ločena Ob zavedanju vseh nas in predvsem odgovornih politikov je potrebno poskrbeti za mladino, predvsem zato, ker bodo le ti mladi kasneje s svojim delom polnili naše pokojninske blagajne. Vsaj za to bi lahko poskrbeli! Zato moramo mlade podpirati. In delali bodo dobri, kulturni ljudje, med katere glasbeniki sodimo. Če bodo glasbo podprli zdaj, ko je čas za to, bo prav ta glasba tista ki bo čez nekaj let prinašala denar nazaj. Prav gotovo nas le malo ve, da je pri nas ena najboljših evropskih poletnih šol za saksofon. Najboljša poletna šola se bo dogajala ravno v Krškem, to je šola na evropskem nivoju. Dogajala se bo konec junija, ob koncu poletne šole pa bo organizirano še najmočnejše mednarodno tekmovanje saksofonov. Vse skupaj pa bo posnela tudi naša RTV hiša. Udeleženih bo 90 tujcev, kar je za Krško zelo veliko.
Na vaši šoli se lahko učijo prav vsak inštrument?
Pravzaprav skoraj vsak inštrument, razen harfe, pa tudi to bomo uvedli. Najprej pa želimo začeti še s šolo petja. Samo en velik problem je tu! Kje naj ga učimo? Menim, da bi petje tukaj morali razviti, saj imamo v naših krajih kar nekaj odličnih pevcev, predvsem pa pevk.
Koliko je učencev v vaši glasbeni šoli?
V tem trenutku je 477 učencev, vse skupaj pa uči 32 učiteljev. Vsi niso iz naših krajev. Nekaj je tujcev, s katerimi zelo dobro sodelujemo, upam pa, da se nam bodo nekoč vrnili naši bivši učenci.
Majda Arh-Sevšek
slovenska narodna glasba
Vurberk 2001
smo so?spisali
f/
berškem gradu tudi Slapovi
letaj[992 in uspešno prodrli na narodno pojdročje.
fe.	Festival bo že 10. po vrsti, in sicer ta konec tedna. Ambient samega
ko k3 je nekaj posebnega, saj se festival odvija na vurberškem gradu, lah-f .1 tekel tudi na razvalinah le-tega, občinstvo pa vsako leto poskrbi, da je p- val nepozabno doživetje. Enako oceno pa si zaslužijo tudi organizatorji.
uval na Vurberku gosti ansamble z diatonično harmoniko in večglasnim (j ,Jern- Zaradi velikega zanimanja ansamblov, predvsem pa zaradi kakovos-Te$tjStlVa*a so organ'zalc>rji v maju priredili izbirno tekmovanje ansamblov za Cv Val v Laškem. Uvrstili so se ans. Marjana Drofenika, Krjavelj, Gorski T Modrijani, Pogum, Dori in Štajerski objem. Na festivalu bo nastopilo Sg ansamblov v tekmovalnem delu, ki bo v soboto. Na jubilejni festival pa so Sorodno uvrstili ansambel Atomček, Dan in noč, Korenine, Mi trije in V * kvartet, Mlade frajle, Mladi Dolenjci, Vasovalci, ans. Francija Veglja in Rvh Festivalu pa bodo podelili tudi plaketo Jožeta Šifrerja za pevsko Srn t na P°6udo našega domačina in rednega gosta festivala Francija ned p aiJa' Letošnji festival bo zaradi jubileja potekal dva dni. Drugi dan, bj J°> so organizatorji namenili reviainemu delu melodij v izvedbi ansam-*late ** S0 doslej prejeli odličja vurberškega festivala, bronaste, srebrne in Haj.^teajc, ter nagrade strokovne komisije. Ta konec tedna se ljubiteljem jOUnozabavnc glasbe obeta praznik, kot ga še ni bilo na Vurberku, vsaj Ttevi jo organizatorji in prav rad jim verjamem. S.P.
Vita
Kokode polka - slovenska polka 2001 postaja vse bolj priljubljena pri poslušalcih. Z uspehom na festivalu Slovenska polka in valček pa so zadovoljni tako izvajalci, ansambel Vrta, kot tudi avtorja skladbe Vladimir Stiasny in Jože Burnik. Kokode polka je postala tudi najlepša viža meseca maja na nacionalnem radiu, fantje in dekleta pa so zanjo posneli tudi videospot v gostilni Pri Janezu v Kranjski gori. Po velikem uspehu napovedujejo že nove skladbe, ki jih pridno snemajo in naj bi luč zagledale na nosilcih zvoka še pred poletjem.
Ansambel Vita je bil ustanovljen leta 1992. Doslej pa smo ga poznali s citrami in po nekoliko drugačnem zvenu. V takšni sestavi so posneli tri kasete in prejeli na ptujskem festivalu štiri zlate Orfejeve značke. Veliko nastopajo doma, nekaj pa tudi v tujini. Pred festivalom Slovenska polka in valček so se odločili za bolj udarno glasbeno različico - za kvintet in za pevski tercet. Lani sta se prejšnjim članom pridružila trobentar Marko Možina in klarinetist Tomaž Ankerst, sin znanega pisca besedil. Pevki Branki Slapar sta se pridružili še Monika Frčej in Alenka Resman. V Viti pa so še Bogdan Čufer, Tomaž Slapar in Marsel Gomboc. Svojo nalogo so na festivalu opravili več kot odlično. Nova naloga pa je pred njimi. Osvojiti čimštevilnejše občinstvo. In verjamem, da tudi to ne bo težko. S.P.
lestvice
K A L ! O
- i ' £
»5,9 mSSx
Lestvici lahko poslušate vsak četrtek v večerni oddaji “Glasbeni lonec”
SLOVENSKA LESTVICA
1.	RECI DA SI ZA - SEBASTIAN
2.	TI SI VSE - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV
3.	DA SI NEBI KEJ NAREDU - SUNNY ORCHESTRA
4.	MA NE OKOL GOVORT - TV DOBER DAN
5.	ŽIVLJENJE JE - ANDRAŽ HRIBAR
6.	ČEPRAV BOM ZOPET SAMA - IRENA VRČKOVNIK
7.	DRUGAČNE BARVE - DADI DAZ
8.	NE TEPTAJ MI SRCA - ANDREJ ŠIFRER
9.	NE NI RES - NUŠA DERENDA
10.	PRIHAJAM DOMOV - POP DESIGN
TUJA LESTVICA
1.	WHOLE AGAIN - ATOMIC KITTEN
2.	I AIN’T GONNA STAND FOR IT - ERIČ CLAPTON
3.	JADED - AEROSMITH
4.	NEVER EVER LET YOU GO - ROLLO & KING
5.	GENTLEMAN - LOU BEGA
6.	LIKE FLAMES - ALANNAH MYLES
7.	CRAZY TOWN - BUTTERFLY
8.	COWBOYS & KISSES - ANASTACIA
9.	LET LOVE BE YOUR ENERGY - ROBBY WILLIAMS
10.	EVERYBODY - TANEL PADAR&DAVE BENTON
LESTVICA DOMAČIH 5
Lestvico lahko poslušate vsak torek v večerni oddaji Z LOJTRCO POD OKENCE.
1.	VESELI POŠTARJI - Mladi prijatelji
2.	FANTIČ MOJ - ans. Matjaža Kokalja
3.	NI VSE BOGASTVO - Štirje kovači
4.	DOLENJSKI DIMNIKAR - ans. Gregorja Oblaka
5.	KOKODE POLKA - ans. Vita
KUPON ZA GLASOVANJE
Glasujem za slovensko pop skladbo:_ Glasujem za tujo skladbo:__________
Glasujem za narodno zabavno skladbo:. Moj naslov:___________________________________________
Kupone pošljite na naslov:
Radio Brežice, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
BI dei?!
BI Vcai o? eta!
stran 10
speedway
konjeništvo
SavaGlas, 13-6.2001)
—
atletika
Ferjan, Tihanyi in Slovenija
Kliko, Ljubljana - Zlati znak občine Krško si je že tretjič zapored privozil Matej Ferjan, tretjič v karieri je Pokal Franca Babiča osvojil Madžar Sandor Tihanyi, dan kasneje pa je bila ekipa Slovenije tudi v Ljubljani nepremagljiva.
Kar zadeva tradicionalno dirko v počastitev praznika Občine Krško, 19. zlati znak, je bila spet ena tistih, ki je privabila množico ljubiteljev speedwaya na stadion Matije Gubca v Krškem. Prepričljivi zmagovalec te dirke je bil po dvajsetih vožnjah slovenski “Grand Prix” voznik Matej Ferjan, ki je izgubil le eno točko v 13. vožnji, ko sije po slabem startu priboril drugo mesto. Izak Šantej je bil osmi, Jernej Kolenko deveti, Primož Klenovšek pa šestnajsti. Največ smole je imel Kolenko, ki mu je kar v treh vožnjah ponagajal motor in je tako le za mesto zgrešil uvrstitev v nadaljnje tekmovanje. Najboljših osem voznikov seje namreč v dodatnih vožnjah pomerilo še za 9. pokal Franca Babiča. Že v prvi vožnji pa je po padcu Čeha Roberta Krala prišlo do Ferjanove diskvalifikacije. V finalu je bil nato zaradi prehitrega štarta dis-
kvalificiran še Izak Šantej. Pokal pa je tako tretjič v karieri osvojil Madžar Sandor Tihanyi.
Že dan kasneje pa je v Ljubljani potekala druga kvalifikacijska dirka svetovnega ekipnega prvenstva. V konkurenci ekip iz Rusije, Italije, Ukrajine in Slove-
nije so Matej Ferjan, Izak Šantej, Aleš Dolinar, Jernej Kolenko in Matej Žagar zbrali 48 točk in se s tem po pričakovanjih brez težav uvrstili v finale svetovnega ekipnega prvenstva, ki bo od 1. julija naprej potekalo na Poljskem. K.M.
Sandor Tihanyi in Matej Ferjan
strelstvo

■
mi

Strelski praznik v Leskovcu
Leskovec pri Krškem - V športni dvorani Osnovne šole Leskovec so se na 32. pokalu Občine Krško in 10. pokalu Krajevne skupnosti Leskovec v streljanju z zračno puško zbrali najboljši strelci in strelke ter se pomerili v dveh kategorijah, in sicer ekipno ter posamezno v kategoriji članov za pokal Občine Krško in v kategoriji pionirjev za pokal KS Leskovec.
Na novem, štirideset steznem montažnem strelišču je v organizaciji SD Leskovec potekalo tekmovanje v streljanju z zračno puško. V tekmi pionirjev za 10. pokal KS Leskovec je med ekipami 1. mesto osvojila ekipa SD Juteks iz Žalca s 551 krogi, 2. mesto SD Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem s 538 krogi, 3. mesto pa je osvojila ekipa SD Leskovec s 536 krogi.
Med pionirji posamezno je L mesto pripadlo Davidu Stranj-šku - Juteks Žalec s 186 krogi,
2.	mesto je osvojila Nina Zupančič - SD Leskovec s 185 krogi,
3.	mesto pa Dušanu Gračnerju - Juteks Žalec s 184 krogi.
V tekmi članov za 32. pokal Občine Krško je med ekipami slavila ekipa SD Olimpije s 1744 krogi.
Med posamezniki je sicer izven konkurence z daleč najboljšim rezultatom slavil Damjan Pavlin iz SD Leskovec, ki je zadel skoraj neverjetnih 599 krogov.
V tekmi za 32. pokal Občine Krško pa je zmagal Damjan Kanda-re, SD Brest Cerknica s 590 krogi.
Najboljšim je priznanja podelil župan občine Krško Franc Bogovič, ki je ob tej priložnosti še posebej čestital domačemu strelcu - invalidu Damjanu Pavlinu,
ki se bo v prihodnosti morda udeležil tudi olimpiade za invalide.
Izmed najboljših slovenskih strelk in strelcev sta v Leskovcu manjkala le Natalija Prednik in Rajmond Debevec, ki sta se v Milanu udeležila tekme za svetovni pokal v streljanju z zračno puško. D.K.
Novo montažno strelišče v športni dvorani OŠ Leskovec
gimnastika
Gimnastični akademiji
Krško, Sevnica - V Posavju smo bili v preteklih dneh priče kar dveh gimnastičnih akademij. Tako seje v Krškem v organizaciji GD Rain Krško v počastitev praznika občine Krško odvijala akademija, na katero so se odzvale telovadke — nosilke naslova državne prvakinje v kategorijah deklice, kadetinje, mladinke in članice na posameznih orodjih v tekočem tekmovalnem obdobju. Organizatorji pa so bili še posebno ponosni, da se je akademije udeležila tudi prva slovenska olimpijka v samostojni Sloveniji Mojca Mavrič, ki je z aktivnim tekmovanjem sicer že prenehala.
Druga gimnastična akademija pa je potekala v Sevnici, gre za četrto, tradicionalno tovrstno predstavitev gimnastike v občini Sevnica. Poleg rokometa je namreč gimnastika v Sevnici najstarejša športna dejavnost, saj obstaja že skoraj pol stoletja. Daje še vedno priljubljena, so dokazali številni udeleženci in tudi obiskovalci, ki so se odzvali na prireditev. K.M., N.Č.C.
ju-jitsu
Globočam’ v Parizu
Pariz — Člani društva borilnih veščin Katana Ten team Globoko so se udeležili mednarodnega Grand prix turnirja v Parizu. Ponovno so bili uspešni, saj sta Dejan Kink in Gorazd Kostevc v kategoriji moških parov osvojila peto mesto med osemnajstimi udeleženimi pari, Zlatko Rizvič pa je zmagal med borci do 94 kg. K.M.
radioamaterizem
Nizali so zmage
Radomlje, Murska Sobota -
Na odprtem KV prvenstvu v amaterski radiogoniometriji Radiokluba Radomlje so posavski tekmovalci nanizali vrsto uspehov. Tako sta bila zmagovalca svojih kategorij člana RK Krško, in sicer je v pionirski kategoriji zmagal Ivan Lepki, pri ženskah pa Cvetka Mavsar, Eva Mirtič iz Krškega je bila šesta. Junior Danilo Kunšek, RK Sevnica, je zasedel četrto mesto, starejši veteran Janez Kuselj, RK Krško, pa je bil drugi.
V Murski Soboti pa je potekalo pionirsko državno prvenstvo in 25. srečanje mladih tehnikov Slovenije. Na slednjem je zmagal Danilo Kunšek iz Sevnice, ki je tekmoval za ekipo Dolenjske. Danilo Kunšek je zmagal tudi na pionirskem prvenstvu, Eva Martič iz RK Krško je zasedla tretje mesto, četrti je bil Luka Ločičnik iz RK Sevnica, iz istega kluba pa prihaja tudi Davor Možič, ki je zasedel peto mesto.
Mednarodna galopska dirka
Krško - V sklopu prireditev ob občinskem prazniku je na hipodromu Brege v organizaciji Turf kluba Maribor potekala mednarodna galopska dirka. Med petimi dirkami sta bili prav gotovo najzanimivejši dirka za Nagrado Brežic in Štajerski derby, katerega vrednost je bila kar 1,5 milijona SIT.
Približno 2000 gledalcev je na hipodromu Brege spremljalo potek petih galopskih dirk in sicer dve dirki športnih konjev, dirko Baileys, dirko za Nagrado Brežic in Štajerski Derby.
V Štajerskem derbiju je na 2400 m dolgi progi s časom 2:34,4, zmagal konj Titango iz hleva Hanneshof, drugo mesto si je pritekel konj Banana Republic lastnika Jožeta Skoka, tretje pa On Call Toneta Zevnika.
Dirko za Nagrado Brežic je dobil konj Love Perun lastnika Toneta Zevnika, drugi je bil Schlif Angela Babiča, tretji pa Fly For Me Viktorije Prunk.
	
Iee tj	
7-	■”	-	
Start ene od dirk
Veber dvakrat odličen
Celje - Ob koncu tedna je v fi- J nalu Atletskega pokala Slovenije za t člane in članice uspelo članu Atletskega kluba Sevnica Borutu Vebru, ki je med najelitnejšo slovensko konkurenco osvojil kar dve medalji. V soboto je na teku na ! 1500 m s časom 3:55,20 zasedel 2.	1
mesto, naslednji dan pa je nastopil : 1 še v svoji paradni disciplini, v teku na 800 m, kjer je s časom 1:53,41	1
blestel in osvojil 1. mesto.
Sevniški osnovnošolci | na DP
Nova Gorica - Na državnem prvenstvu v atletiki za osnovnošolce so se izkazali tudi mladi atleti Atletskega kluba Sevnica, ki so se uspeli kvalificirati na predhodnih prvenstvih posameznih regij. Med mlajšimi učenkami, letnik '88 in mlajše, je v teku na 60m Mojca ) Bregar osvojila 16. mesto, med mlajšimi učenci iste kategorije je v teku na 300 m Gašper Kostrevc osvojil 3. mesto, na 1000 m je 6. mesto osvojil Mario Ribič, za njim , se je na 7. mesto uvrstil Dorjan Pajk. Pri starejših učenkah, letnik ’86 in '87, je bila Veronika Klenovšek v suvanju krogle 11. V isti starostni kategoriji je v teku na 60 m 3. mesto osvojil Aleš Kozole, na 1000 m je bil 13. Marko Virtič, v ) skoku v višino pa je Simon Zeml-jak osvojil 17. mesto.
V	dirki Baileys je zmagala kobila Anna Molinari lastnika Jožeta Skoka, drugi je bil Cadyk Toneta Zevnika, tretji pa Profit Angela Babiča.
V	dirkah športnih konjev sta zmagala Lyphardo Dejana Trčka in Tara Domena Potočnika, drugi mesti sta zasedla Sunshine Guest Angela Babiča in Peter Pan Petre Okorn, tretje mesto pa sta si pritekla Balki Leona Ajdnika in Lona Ivana Ruparja. D.K.
Kasači na Bregah
Brege pri Krškem - V počastitev praznika občine Krško se je na tamkajšnjem hipodromu v organizaciji konjeniškega kluba Posavje Krško odvijala velika kasaška dirka za nagrado občine Krško. Žal je vreme pokvarilo pravo vzdušje, vendar pa je bila dirka tudi za domače predstavnike zelo uspešna.
Tako je že v prvi dirki, v kateri se je pomerilo kar štirinajst konj, Sunday GirI z voznikom Martinom Marsom iz domačega konjeniškega kluba zasedla četrto mesto. V drugi dirki je bil četrti Prince Lobell, last Jožeta Darovca. Tudi Vers a Truce z voznikom Petrom Zadljem iz Šentjerneja je bil četrti in sicer v tretji dirki. Četrta dirka, ki je štela za nagrado občine Brežice, je prinesla pravo presenečenje, saj se je z izjemnim štartom izkazal Dorč Tornado z Ana-Marijo Cetin iz KK Posavje Krško. Skoraj vso dirko je držal odlično drugo pozicijo, a je na koncu v finišu boj izgubil in dirko končal na četrtem mestu, na petem mestu pa je bil v tej dirki še en domač tandem Aqua B s Francem Cetinom.
V peti dirki je prišlo do zapleta, ko je bila po dirki podana pritožba, po kateri so diskvalificirali neuradnega zmagovalca, tako da si je zmago priboril Safir II. z Martinom Maršem iz domačega kluba, Leon in Ignac Zagorc iz Šentjerneja pa sta bila četrta. V dirki za nagrado občine Krško pa se je odlično odrezal še en domač tandem Lui B in Uroš Bernardič, bila sta tretja. Za konec tega tekmovalnega dne so organizatorji izpeljali še deveto točko, dirko kmečkih dvovpreg. K.M.
Hitropotezni šahovski turnir
Krško - Šahovski klub Triglav Krško je v gostišču Apolon tudi letos pripravil tradicionalni hitropotezni šahovski turnir, na katerem se je pomerilo 36 šahistov in 2 šahistki.
Že 7. tradicionalni hitropotezni šahovski turnir, ki so se ga udeležili tudi šahisti s Hrvaške, je bil po besedah predsednika ŠK Triglav Krško Tomaža Žnideršiča primer atraktivnosti in zanimivosti te igre. 38 šahistk in šahistov je igralo po švicarskem sistemu 13 krogov, vsaka igra pa je trajala dvakrat po 5 minut.
Z osvojenimi 11 točkami je zmagal mednarodni mojster Toni Kos, z enakim številom točk, toda ker je igral z nekoliko slabše uvrščenimi nasprotniki, je drugo mesto pripadlo Robertu Rudmanu, tretje mesto pa je z 10,5 točke osvojil mednarodni mojster Zvonimir Meštrovič. D.K.
Miting mladih
Kranj - Tradicionalnega devetega mednarodnega atletskega mitinga mladih so se udeležili tudi sevniški atleti. V teku na 600 metrov letnika 88 in mlajše so se Maja Teraž, Barbara Resnik in Sara Grilc uvrstile od desetega do petnajstega mesta. V isti disciplini je pri fantih zmagal Dorijan Pajk (1:40,77), Alija Mehič pa je bil peti. Marko Virtič je bil v teku na 800 metrov pri fantih letnika 86 in 87 drugi. Mlajši mladinec Simon Gračnerje s časom 12,18 postavil nov državni rekord v teku na 100 metrov za letnika 84 in 85, zasedel je štirinajsto mesto, v teku na 400 metrov pa je bil šesti.
V suvanju krogle je bila Anita Gnidica v kategoriji letnikov 84 in 85 tretja.
ples
Luka osvojil bron
Radovljica - V Radovljici je potekalo državno prvenstvo v show plesih in stepu. Tekmovanj3 se je udeležil tudi Luka Vodlan-kije letos prestopil med mladince in kot najmlajši tekmovalec osvojil odiično 3. mesto. S tem si je zagotovil nastop na svetovnen1 prvenstvu za mladince, ki bo ko* nec junija v Mariboru.
Pred vsemi plesalci in tekmovalci kluba so še zaključne priredi' tve ob koncu sezone v Krškem, n3 Bizeljskem in v Podčetrtku. Nat° jih čakajo počitnice, ko tudi ne bodo mirovali, saj bodo veliko naS' topali predvsem v novem vodneU1 parku Aqualuna v Termah Olim1 ter konec avgusta pričeli priprave za naslednjo sezono.
plezanje
Zadnja tekma DP
Radovljica - Na zadnji tekrnj državnega prvenstva v plezanju mlajši kategoriji, ki je potekal3 ^ Radovljici, je med cicibani M3 tic Trebušak zasedel 4. mest^’ Ambrož Novak pa 27. mes1 _ Med cicibankami pa je Katja & jan osvojila 6.mesto.
KRONIKA
Na mejnih prehodih s Hrvaško so uvedli dva carinska pasova
Zagreb - Na hrvaških mejnih prehodih s Slovenijo v Bregani oz. Obrežju in Rupi ter na mejnem prehodu z Madžarsko, Goričane so s prvim junijem uvedli zelene in rdeče vozne pasove za osebni promet.
S tem ukrepom naj bi v času turistične sezone pospešili promet >n zmanjšali čakalne dobe na mejnih prehodih. Kot je sporočila hruška carinska uprava, lahko zelene trakove uporabljajo potniki, ki nimajo ničesar prijaviti carini oziroma tisti, ki bodo na Hrvaško pripeljali blago, za katerega ni posebno plačati carine. Rdeči pas Je namenjen potnikom, ki bodo *meli kaj prijaviti carini oziroma tistim, ki bodo vozili blago, za ka-terega je obvezen veterinarski, sanitetni ali kakšen podoben pre-
gled. Če bo potnik, ki bi moral prijaviti blago carini, vstopil v zeleni pas, ima carinik pravico pregledati potnike in vozila, ki bodo tudi morali plačati carino. V tem primeru bodo morali potniki plačati še denarno kazen za-
radi carinskega prekrška. Če bo potnik zavrnil plačilo carine in kazni, bo proti njemu sprožen kazenski postopek. Na Obrežju, po podatkih PU Krško, žal zaradi tehnične izvedbe prehoda, tovrstni režim še ni mogoč. S.V.
Kradejo povsod
Brežice, 7. - Neznani storilci so pred dnevi v dopoldanskem času vstopili v pisarno upravne stavbe brežiške bolnišnice in tam izkoristili odsotnost zaposlenih. Iz omare v pisarni so odtujili denarnico z nekaj denarja, dokumenti in plačilnimi karticami.
Lastnik, ki je tatvino opazil naslednji dan, je oškodovan za približno 30.000 SIT.
Istega dne so se dolgo-prstneži oglasili tudi v poslovni stavbi Občine Brežice. Iz pisarne, ki je le za pet minut ostala prazna, je neznanec iz predala pisalne mize vzel mobilni telefon, vreden okoli 120.000 SIT.
Na Hrvaško lahko posamezniki brez carine skupaj z osebno prtljago pripeljejo 200 cigaret, liter žgane alkoholne pijače ali dva litra likerja, penečega vina ali namiznega vina, 50 ml parfuma ali četrt litra toaletne vode in do 300 KUN vredne izdelke, namenjene za gospodinjsko uporabo.
113 - 113 - 113 - 113
Od 31. maja do 11. junija
Prometne nesreče
Na Policijski upravi Krško beležijo 23 prometnih nesreč.
Ilegalni prehodi in ponarejanje listin
Skupaj je bilo prijetih 50 ilegalnih prestopnikov državne meje. Pri ilegalnem prestopu 24 tujcev so pomagali 22-letni Ljubljančan kot prevoznik ter 29-letni E.V. in 32-letni M.R. iz Brežic ter 30-letni B.Š. iz okolice Brežic. Organizatorjem so odvzeli prostost.
Na mejnih prehodih pa so odkrili tudi 8 tujcev s ponarejenimi dokumenti.
Vlomi in tatvine
Neznanci so na Zdolah lastniku z dvorišča ukradli osebni avto Suzuki, v Brežicah pa je iz parkirnega prostora čez noč izginil osebni avto Opel Vectra.
Vlomi so se vrstili v zasebno prodajalno na Dovškem, trgovino Elektronic v Brežicah in v stanovanjsko hišo v Cumovcu.
V Dobovi so neznanci iz parkiranega tovornega vozila demontirali pomožni motor za pogon avtomešalca.
Previdno, da bo prijeten dopust!
Posavje - PU Krško opozarja na pravočasno in učinkovito zavarovanje premoženja v času dopustov, saj, kot ugotavljajo, vlomilci izbirajo tiste objekte, v katere lažje vstopijo. Ha ne bi bili neprijetno presenečeni ob vrnitvi iz dopusta ali da vas vlomilci ne bi presenetili na oddihu, si velja zapomniti nekaj opozoril.
Osnovno pravilo pri varovanju stanovanja ali hiše je, da ta ne daje videza zapuščenosti. Zato je dobro, da ne spuščate rolet ter da Se dogovorite s sosedi, da vsakodnevno praznijo poštni nabiralnik
kontrolirajo objekte. Policija priporoča, da dodatno zaščitite ključavnice, razmislite o vgradnji alarmnih naprav ter da kletna ali Saražna vrata dodatno zavarujete s ključavnicami ali prečnim ko-vinskim drogom, nepridiprave včasih odvrnejo tudi luči s senzorji Za samodejno prižiganje luči.
Pri osebnem vozilu nikoli ne puščajte v vozilu kontaktnih ključev, vozilo vedno zaklepajte in zaprite okna ter pomično streho. Ko vozilo parkirate, zavrtite volan, da se zaskoči. Vozila po Složnosti ne parkirajte na samotnih in slabo osvetljenih mestih. Prav tako vozilo ne puščajte na vidnih mestih dokumentov in vseh drugih vrednih stvari. Vozilo lahko dodatno zavarujete z alarmno naravo ali drugimi'mehanskimi pripomočki, kot je mehanska palica’ ki preprečuje vrtenje volana, in podobno. Če ugotovite, da vam njanjka pokrovček rezervoarja, vložek ključavnice, vrat ali prtljažnika pa se vrti in se lahko vzame iz ležišča, to takoj sporočite policiji’ ker na ta način tatovi pripravljajo ključ za kasnejšo krajo vozila.
Poskrbite za svoje premoženje in varujte tudi stvari, ki jih imate Pri sebi. S.V.
Motoristi pod drobnogledom
jj Posavje - Od 8. do 12. junija so policisti PU Krško dodatno skrb in ak-nosti usmerili v nadzor voznikov koles z motoijem in motornih koles, jdeljni namen aktivnosti je bil represivno in preventivno vplivati nad to r^no skupino udeležencev v prometu. Ob zaključku redakcije se akcija še končala, zato bomo o rezultatih poročali v prihodnji številki, iem 1Cer Pa so polnosti te skupine, da motoma kolesa in kolesa z motor-T111 vozijo že zelo mladi udeleženci, zelo problematična je tudi predelanost sredvsem koles z motorjem - skuterjev in velika možnost hudih poškodb in ^ °b padcu voznika ali trčenju vozila v motorista.
Ob tem velja opozoriti, da je na teh vozilih obvezna uporaba homologi-■ e čelade na glavi voznika in sopotnika. Na kolesu z motorjem je dovol-r 0 rineti sopotnika le, če so zanj sedež in stopalki za noge. Predelava kolesa Kotorjem z namenom, da razvije večjo hitrost od 50 km/h pomeni spre-tubo vozila v motorno kolo in ni dovoljena. Po zakonu policist predelano $tj. 'J0 odvzame. Predelavo v prejšnje stanje opravi pooblaščen serviser na
;e lastnika. S.V.
Izsilila je prednost
Brežice, 4. - V tako imenovano črnsko križišče na brežiški obvoznici je sredi belega dne 44-letna hrvaška državljanka pripeljala s stranske ceste iz smeri Črnca. Kljub opozorilnemu znaku ni ustavila in je zapeljala na glavno cesto. V tem trenutku je z leve strani pravilno pripeljala 22-letna domačinka iz Brežic.
Zaradi izsiljevanja prednosti je vozilo pristalo na strehi.
Prišlo je do silovitega trčenja, tako da je obe vozili odbilo v obcestni jarek. V nesreči se je domačinka lažje poškodovala, hrvaška voznica, ki je bila v vozilu delno vkleščena, pa hudo. Obe so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico. S.V.
Izsiljevanje že v šolskih klopeh
Krško, 31. maj - Delavci Urada kriminalistične policije Krško so v sodelovanju s krškimi policisti zadnje dni v maju obravnavali kaznivo dejanje izsiljevanja. Mladoletnik in njegov oče sta prijavila, da sina že več mesecev za denar izsiljujejo njegovi vrstniki iz šole. Denar so zahtevali z izgovorom, da ga bodo varovali pred morebitnimi napadalci, svoje grožnje so podkrepili tudi z izjavami, da imajo orožje. Prav tako so mu zagrozili, da ga bodo tudi sami pretepli, če ne bo izplačeval zahtevane vsote denarja. Iz strahu pred grožnjami je oškodovanec izsiljevalcem večkrat plačal med 5 in 10.000 SIT.
Zadnjič pa so zahtevali, da jim plača 50.000 SIT. Zaradi plačila sta se dva izsiljevalca, eden je bil polnoleten, prišla na dom. Po izročitvi denarja ju je policija prijela.
Ugotovili so še, da so oškodovanca izsiljevali še najmanj trije mladoletniki, s katerimi je policija opravila razgovore. Po zbranih podatkih je oškodovanec osumljencem izročil skupaj okoli 250.000 SIT. Zoper vse osumljene so podali kazenske ovadbe. Za izsiljevanje po 218. odstavku kazenskega zakonika je predvidena zaporna kazen do pet let. S.V.
112 - 112 - 112 - 112
Na Upravi za obrambo Krško so v tem času zabeležili 45 klicev za nujno medicinsko pomoč ter 16 za obisk veterinarja na domu. Posredovali so še skupaj 10 obvestil za odstranitev povožene divjadi in poginulih živali.
Gasilske enote so imele polne roke dela z odstranjevanjem ovir s cestišč po neuijih ter s čiščenjem cestišč po nesrečah. Poklicna krška enota je pomagala ponesrečenim v Brežicah in v Stari vasi na Bizeljskem, prav tako je potegnila vozilo s ponesrečenko z roba struge Save v Gujitah. Zagorelo je še grmičevje ob Savi na samem pragu PGE v Krškem, ki so ga pogasili. Občanom so pomagali z odpiranjem stanovanjskih vrat na Senovem in v okolici Bizeljskega.
K potoku Brusnik pri Slovenski vasi so poslali policijsko patruljo, ki je odvzela vzorec vode zaradi modrih madežev v potoku ter tja napotili inšpekcijsko službo.
Alkoholizirani vozniki na preizkusu
Posavje, 8. - Ob koncu tedna so policisti policijske uprave Krško izvedli poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov v cestnem prometu. V času med 19. in 2. uro so pri izvajanju nadzora prometa ustavili 146 voznikov motornih vozil. Zoper 55 voznikov so policisti odredili preizkus z alkotestom. Ugotovili so, da je 10 voznikov pod vplivom alkohola, en voznik je preizkus odklonil.
Najvišja stopnja alkoholiziranosti, in sicer 2,98 promila, je bila ugotovljena pri vozniku osebnega vozila na Bizeljskem. Med vinjenimi vozniki je bil tudi voznik iz Sevnice, kije prav tega dne opravil vozniški izpit. Policisti so ugotovili še 17 drugih kršitev, zaradi katerih so na kraju kršiteljem izdali plačilne naloge.
Na področju Posavja je alkohol pogosto prisoten pri povzročiteljih prometnih nesreč. V prvih petih mesecih je bilo od 433 povzročiteljev prometnih nesreč kar 44 pod vplivom alkohola, kar je 10,66 odstotka. Zato bo PU Krško aktivnosti poostrenega nadzora nadaljevala tudi v poletnih mesecih. S.V.
Onesnaženje vodnega vira
Sevnica, 8. - Stanovalci iz Florjanske ulice so obvestili policijo, da iz vodnega zajetja z izvirom v naselju Pečje teče umazana voda oziroma gnojnica. Zajetje uporabljajo predvsem kot nadomestni vir v času suše. Pri ogledu kraja je bilo ugotovljeno, da je voda motna in ima vonj po gnojnici. Mesto onesnaženja ni bilo najdeno, o dogodku pa je bil obveščen Regijski center za obveščanje in inšpekcijska služba.

pravni nasveti
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
Sodna taksa - plačilo sodne takse je bolj strogo predpisano
logu za oprostitev odločiti takoj, najkasneje pa v petnajstih dneh.
kaj morajo ^*iti stranke v ^avdnem ^stopku
like a^na kača piči in ubije ve-v/4a °ika. Samo majhna nepre-kgk?st ab neznanje in že lahko lte svojo pravico.
Tožba mora obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, in druge podatke, kijih mora imeti vsaka vloga. Tožbi se mora priložiti potrdilo o plačilu sodne takse. Če tožeča stranka ne plača predpisane takse za tožbo po opominu, ki ji ga pošlje sodišče po predpisih o sodnih taksah, in niso dani pogoji za oprostitev sodnih taks, sodišče šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Če tožeča stranka ob vložitvi tožbe zaprosi za oprostitev plačila sodnih taks, je dolžan sodnik o pred-
Odrek pričevanja - tehtanje interesov
Novi člen je določen za primer, ki zadeva dolžnost pričevanja. Zakon namreč določa, da priča ne sme odreči pričevanja iz razloga varovanja poklicne skrivnosti, če je razkritje določenih dejstev potrebno zaradi javne koristi ali koristi koga drugega, če je ta korist večja, kakor pa je ohranitev skrivnosti.
so predpogoj za dopustnost tožbe (glede pristojnosti, glede rokov vložitve tožbe itd.). Sedaj pa sodišče v predhodnem preizkusu tožbe lahko ugotavlja tudi tiste procesne predpostavke, ki se nanašajo na sporni predmet, npr. če je sploh podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe. Postopek pred glavno obravnavo je možno skrajšati, saj posebnega pripravljalnega naroka, ki ga je prej razpisalo sodišče pred razpisom glavne obravnave, sedaj ni več.
lje sodišče tudi priloge k tožbi. Sodišče mora tožbo poslati toženi stranki v 30 dneh od njene vložitve oz. v 30 dneh od odločitve o predlogu za oprostitev sodnih taks. Tožena stranka mora odgovoriti na tožbo v 30 dneh od dneva, ko je od sodišča prejela tožbo. V primeru, da tega ne stori, bo zato utrpela določeno škodo, saj bo proti njej sodišče izdalo zamudno sodbo. Nato jo mora so-, dišče ob priliki vročitve tožbe še posebno opozoriti. Tudi tu je rok za odgovor 30 dni.
trebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in dokazih nasprotne stranke. Stranke lahko tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku, sicer se nova dejstva na kasnejših narokih ne upoštevajo.
Odgovor na tožbo
Predhodni preizkus tožbe
V predhodnem preizkusu tožbe je bilo predpisano, da se ugotavljajo samo tiste okoliščine, ki
Tožbo, ki ima vse sestavine, kot jih določa zakon, in za katero je plačana sodna taksa, mora sodišče vročiti toženi stranki, da nanjo odgovori. Skupaj s tožbo poš-
Izguba pravice za nadaljnje navedbe (prekluzija)
Stranka mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so po-
RAZVEDRILO
horoskop
OVEN
Glejte skozi površino in prodrite v značaj osebe, ki bi jo radi postavili na prestol. Mogoče imate izredno srečo in privlačite nekoga, ki bi lahko bil tako dober prijatelj kot tudi ljubimec ali poslovni partner. Vzemite si dovolj časa in preglejte vaše skupne cilje in potrebe.
BIK
Nekdo ob vaši strani lahko skoraj popolnoma odseva vaše misli in ideje. Naredite načrt za distribucijo in promocijo vaših skupnih interesov. V ljubezenskem odnosu lahko ustvarite več romantike, če boste delovali na skupnih projektih, kij>a so prav tako precej idealistični.
DVOJČKA
Mogoče čutite potrebo po večjem priznanju s strani svojega partnerja ali prijatelja. Če že iščete priznanja potem vsaj pazite, da ne boste česarkoli izsiljevali ali celo postali preglasni pri pregovarjanjih. Iščite nove izzive-in nove načine za izražanje svojega idealizma in vizij.
RAK
Vznemirja vas priložnost za pridobivanje špekulacijskega kapitala vsekakor vzemite, kar vam je ponujeno in si tako izboljšajte svoje življenje. Danes bi se lahko lotili precej tveganih početij, vsekakor lahko zaupate v svoje sposobnosti in prevzamete še dodatne odgovornosti.
LEV
Ste učinkovitejši in močnejši, kot se vam je kadarkoli zdelo. Vaša karizma vam bo pomagala pri družabnih projektih, če pa boste poskušali obremenjevati ostale, boste naleteli na odpor. Da ne bi zgrešili priznanj, ki vam jih drugi najbrž ne bodo podelili, si raje čestitajte kar sami.
DEVICA
Vaša finančna situacija je boljša kot kadarkoli prej. Izzivalno delo vas bo pripravilo do tega, da poveste, kar imate v mislih že nekaj časa. Lahko bi bili presenečeni nad tem, kako zlahka vaši sodelavci sprejmejo vaše ideje. Trenutno imate precej odgovornosti.
TEHTNICA
Vaša vizija bi se lahko izplačala, saj boste dosegli odobritev ljudi, ki lahko sponzorirajo vaše sanje. Sreča je na vaši strani pri vsaki špekulaciji, ki vključuje tveganje, ne glede na to ali izraža vašo ustvaijalnost ali pa sprejemanje novih izzivov.
ŠKORPIJON
Povejte, kar vam leži na duši in se sporazumite s svojim partneijem ali družabnikom. Sedaj bi si lahko, kot rezultat svojih sanj, postavili nove cilje. Največ točk bi v tej igri lahko dobili, če se boste držali praktičnih vidikov in pustili svoje fantazije nekoliko ob strani.
STRELEC
Z rednejšim in bolj ustaljenim dohodkom bi se lahko počutili pripravljeni za nadaljevanje z novimi izzivi in nadaljnje razširjanje svojih obzorij. Morda boste morali uporabiti diplomatski pristop za prepričevanje svojega partnerja ali zakonca pri stvareh, ki zadevajo vaš dom.
VODNAR
Osredotočite se na udobnejši življenjski slog. Sedaj je čas, da v javnosti izrazite svoje ideje ali prevzamete vlogo tistega, ki bo sprejemal odločitve. Novi izzivi bi vam lahko prinesli občutek vitalnosti in navdušenja. Pripravljeni ste za vstop v idealno ljubezensko zvezo.
RIBI
Razprave bi vam lahko pomagale, da bi spoznali svoje najbolj čudaške cilje. Pomembna sestavina vašega uspeha v tem trenutku pa je navdušenje. Zanesite se na svojo samozavest pri ljubezni in družbenih dogodkih, nato pa poiščite najboljše načine za razvijanje novih kupčij.
moda
Poletje - motje - veliko gole kože - kopalke. Vsako leto novi kroji, novi materiali. Ter nove modne barve. Čma in bela sta barvi, ki sta najbrž vsako leto in. In sta tudi najbrž to leto edini, ki ostaneta čma in bela. Vse ostale barve pa se mešajo ali z drugimi barvami ali pa seveda z raznimi vzorci. Veliko je modre ter seveda rdeče, vijoličaste .. .skoraj vse. Vzorcem pa se večina kopalk to leto ne bo izognilo. Krogi, črte, raznovrstne linije ter veliko rož. Malih, velikih ali pa samo ena. Lahko so kopalke v vzorcu zastave, recimo ameriške zastave. Ali pa poslikano s sadjem, najdejo pa se tudi kakšne s perlami. Pestro in zanimivo.
Če ste se odločile za enodelne kopalke, ne pozabite, da morajo biti z zelo globokim izrezom. To je in. Pokažite, kaj imate. Če ste se odločile za dvodelne kopalke, pa je možnosti seveda več. Naj bodo to zgornji deli v obliki triangla, ali v obliki topa, ali pa samo za zavezat s tankimi trakovi, ali pa kar brez trakov. Vse, kar boste nosile, bo sexy. Spodnji deli pa so lahko nizki, visoki, za zavezat s trakovi, lahko pa so tudi tanga. Kakor želite.
Lahko pa si izberete tudi kopalke,
pri katerih je zgornji del top, lahko tudi triangel, spodnji pa vroče hlačke, t.i. hot pens. Zelo moderno.
Okrog pasu imate lahko verižico, torbica mora pristajati vašim kopalkam. Naj bo to pisana velika torba ali športni nahrbtnik. Ne pozabite, da morate obuti natikače z visoko peto.
Nikar ne pozabite, da morate pri izbiri paziti na vašo postavo in seveda izbrati barvo, v kateri se boste počutili dobro. Če ste visoke in suhe, je jasno, da lahko oblečete vse. Če ste majhne, potem hot pens ne bodo ustrezne. Bolje je vzeti kopalke, ki so visoke, torej izrezane. Če ste močnejše postave, si izberite raje temnejše barve, lahko pa si pomagate z rutami ali t.i. bolerom, pa boste zelo privlačne.
Sicer pa najbrž same veste, kaj vam najbolj pristaja in kako se počutite najbolje.
Lepe počitnice!
Lea Šinko Štraus

nagradna križanka
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA d.d., ZALOŽNIŠTVO REVIJ za pravilno rešitev, prejmejo:
1. nagrada -
vezani letnik revije GEA Tjaša Vraničar,
Florjanska 47/c, 8290 Sevnica
GEA'

sveta

2. nagrada -
ura- budilka revije PIL PLUS Andrej Rihter,
Maistrova 4, 8250 Brežice
3. nagrada -
družabna igra “ Človek ne jezi se”
Jože Kragl,
Boštanj 78, 8294 Boštanj
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se gla-si:ATIKA, VARAN, ABANO, LAK, ŠAL, BO, KAZAČOK, APAČ, AS-TRAHAN, RAI, VT, A ROMUNI, ARAK, PŠENAR, TOKAVA, ABOTA, ELINDEN, ISOS, NOB, ORAL-NINA, AGA, RONDELA.
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 22.6.2001, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas,
Trg izgnancev 12, 8250 Brežice, s pripisom “Nagradna križanka”.
SAVAGLAS
NOVI
TESTA-
MENT,
BIBLUA
NEURES-
NIŠUIVE
SANJE
PREMAZ ZA LES
PRENOS DOTE V ZAKON
PRILJUB-
LJENA
JED
"ŠIBA
BOŽJA'
KOROŠKI
LJUDSKI
PLES
IGRALKA
6ARDNER
ŽENSKA KI ŠE NI RODILA
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo!
PREHOD IZ TRDEGA V TEKOČE STANJE
IMENOVANJE NA SLUŽBENO MESTO
ALENKA
PINTERIČ
BIVŠA TAL SMUČARKA Daniela
I
TIBET.
GOVEDO
KALORIJA
KUKA
DVORNBH
SPLET-
KARJEV
OPIS
BOJNEGA
POHODA
GRŠKI
JUNAK
ržRAli:
PRIST.
1	‘1	3	i	4	5
8	1	10	n	9	
KIRK1N
OTOK
POLOŽAJ PRI JOGI
ANCONA
SESTAVIL
BOJAN
MACUR
NABAVA
LETOPIS
NASLOV
RADIO
BREŽICE
FRANC. IGRALEC PRST. NA HONŠUJU
IZVIRNI
KRAK
REKE
MENAM
PLANOTA NA HRV.
BENETKE
RIŽEVO
ŽGANJE
SAVAGLAS
PRIST. V ERITREJI
RAZČLEN-
JEVANJE
ŽIVLJEM
TEKOČINA
GERMAN.
OREL
ATLETINJA
SIMEONI
ŽILA
LASNICA
VLADIMIR
MOSTOV
era
LETOVIŠČE V ISTRI
VISOKO
INDIJSKO
GORSTVO
NEKDANJI
DRŽAVNI
URADNIK
8
AMERIŠKI
IGRALEC
Douglas
SLOV.
TABLOID
8	r	3	L		i fO
■
mala šola računalništva
-
Intranet
V dosedanjih prispevkih male šole računalništva smo kar veliko omenjali in tudi pisali o internetu, ki ga večina uporabnikov računalnikov in tudi ostalih ljudi pozna, če pa ne, so vsaj slišali zanj. Kaj pa pomeni intranet ali celo extranet? V tokratnem prispevku se bomo malo bolj seznanili z intranetom.
Najkrajša definicija intraneta bi bila, da je to interni internet. Vendar je to zelo poenostavljena definicija. Tehnično gledano je intranet resnično podoben internetu. Intranet pa običajno ni dostopen ostali javnosti, ampak samo zaposlenim v podjetju ali drugačni zaprti skupini. Oprema in tehnologija je lahko enaka kot pri internetu. Tudi tu uporabljamo strežnik, ki omogoča prikazovanje spletnih strani, ki večinoma delujejo po standardu HTML. Če nimamo prevelikih zahtev, lahko skoraj vsak osebni računalnik v lokalnem omrežju prevzame vlogo spletnega strežnika. Tudi osebni računalnik z operacijskim sistemom Windows 95 lahko služi temu namenu. Kot vidimo, smo kar hitro spoznali, kaj potrebujemo za delovanje intraneta:
strežnik, lokalno računalniško omrežje in, kar je najpomembneje, vsebino. Najverjetneje pa se takoj zatem porodita dve vprašanji: zakaj intranet in kdaj?
Kdaj ga uporabiti je kar težko vprašanje. Lahko so zadosti že samo trije računalniki, povezani med sabo, ali pa pri dvajsetih ni nobenega interesa, vse je odvisno od potreb in zahtev uporabnikov v podjetju. Najpomembnejša je vsebina, ki se bo objavljala. S pomočjo intraneta se objavljajo informacije, ki so zanimive za vse zaposlene ali pa samo za določene skupine uporabnikov. Bistvo objave neke informacije na intranetu je, da je objavljena samo na enem mestu, v tistem trenutku pa, ko je objavljena, imajo vsi zaposleni tudi dostop do nje. Intranet podobno kot internet omogoča 24 umi dostop do informacij. Na ta način se lahko prihrani veliko časa, papiija in na koncu, seveda tudi denaija. Zaposleni v podjetju postanejo bolj produktivni, ker lažje in hitreje pridejo do informacij. Najpomembnejša cilja pri postavitvi intraneta sta boljše in hitrejše obveščanje ter skupinsko delo.
In kaj so najpogostejše vsebine intranetov? Lahko so ti skupni doku-
menti: telefonski imeniki, priročniki, formulatji, pogodbe, vzorci dopisov, zapisniki, preglednice, risbe, slike, predstavitve izdelkov, storitev, ipd., skratka, karkoli. Z objavo informacij na intranetu smo zagotovili bistveno večjo hitrost in natančnost dostopa do skupnih informacij. Večina uporabnikov računalnikov ima velike težave z iskanjem datotek po svojih trdih diskih, elektronski pošti ali kjerkoli drugje. Le malokdo pa ima težave z brskanjem po internetu, in ravno zaradi tega tudi ne bo imel nobenih težav pri iskanju informacij na intranetu. Intranet je tudi idealno mesto za objavo najrazličnejših anket, diskusij in podobnih dejavnosti, ki lahko povečajo učinkovitost pri skupnem delu. Intraneti običajno vsebujejo tudi močna orodja za razna iskanja, kar samo še pohitri dostop do informacij. Intranet je tudi idealen za vse tiste zaposlene, ki želijo priti do informacij od doma ali pa so na službeni poti. Današnje hitre ISDN ali najete telefonske povezave ne povzročajo nobenih večjih težav pri pregledovanju vsebine iz oddaljenih lokacij. Ker je intranet postavljen na lokalno računalniško omrežje, je zaradi tega tudi delo in prejemanje
informacij izjemno hitro in tekoče (predvsem če ga primeijamo z internetom, ki ni nikoli dovolj hiter).
Kako pa je možno izgraditi intranet, ki bo služil vsem zaposlenim? Lahko ga postavimo in tudi dopolnjujemo sami ali pa zato najamemo specializirane strokovnjake. Sama izdelava spletnih strani dandanes sploh ni problematična, saj lahko ustvarimo spletno stran že z urejevalnikom besedil, kot je npr. Word 97. Nova orodja in programska oprema, ki jc pravkar na voljo, pa omogoča uporabnikom intraneta, da sami objavljajo in spreminjajo dokumente na intranetu. Lahko celo prilagodijo vsebino in pogled na intranet. Tipični najnovejši produkt v svetu je M*' crosoftov novi Office XP in vgrajef dodatek, ki se imenuje SharePoin1 Team Services. O tem produktu p3 kdaj drugič.
Branko Lavrenti1

filmski.
Smrtni udarec
Amerika, prihajamo! Prihajamo k vam, da bi razumeli, kako vam uspe še naprej snemati bolj ali manj enake tipične holivudske filme. Ja, zgodovina se ponavlja. Pa poglejmo. Hlapec, ki reši svojega kralja, je, namesto da dobi roko njegove hčerke, ubit. Tako nekako, četudi nekaj sto ali tisoč let kasneje, bije bitko z nepravičnim svetom Števen Seagal, ki igra Orina, poštenega, a zadrgnjenega in svojeglavega policaja, ki je hotel storiti dofro delo, pa se mu je maščevalo in ga vrglo
navzdol proti dnu družbene lestvice. Samotni jezdec pristane v zanikrni policijski postaji, pozabljeni od ostalega sveta, Števen pa se (takšen je bil že kot otrok) kajpak odloči maščevati svetu in zadostiti pravici in resnici. Sledi obvezno bombardiranje gledalcev z avtomobilskimi nesrečami, vesolje glasnih eksplozij in ščepec pravega pristnega Stevenovega samoironičnega humorja, ki se lahko kaj kmalu sprevrže v vsesplošen barski pretep. V filmu, kjer se neprestano nekaj dogaja, so tokrat “bad guys” policaji, v zraku je vonj po denarju in Orin
želi s tem razčistiti, zato prične, ne boste verjeli, sodelovati z gangsterjem Latrellom Walker-jem, najbolj razvpitim preprodajalcem prepovedanih drog daleč naokoli, katerega zaščitni znak so -debele zlate verižice in najhitrejši ter najdražji športni avtomobili. Orin in Latrell tvorita nenavadno ekipo, ki skuša okoliš osvoboditi vsega hudega in zlega. Za to, da le ne bi bilo vse tako akcijsko in kriminalno obarvano, poskrbijo razni, skoraj ostareli humoristi zvezdniki, kot so Tom Arnold in drugi, ki bodo iz gledalcev, predvsem mlajših/zagotovo uspeli
izvabiti kakšen nasmešek. V pf meru, da je prag vaše toleranct’ do gledanja nasilnih (prisilnih' filmov, polnih akcije in adrenah. na, visok, ob čemer se pri p0*11, zavesti zavedate slabe plati prepričljivega scenarija in dial° gov, potem ne preostane druge ga, kot da si film z glavnimi vl°^ ami Stevena (mimogrede - m0, žakar je v filmu, to se vidi. dok J rejen in dobro hranjen) in Latreh
ki ga prepričljivo igra resn
ičn3
zvezda hip hop scene, glasbe01 DMX, tudi ogledate.
Yo!
Andrej VdWr j

stran 13
Sava Glas, 13.6.2001
Stari običaji v Podgorju pri Pišecah
Pošiljam vam prisrčen pozdrav iz Podgorja. To je vas, ki spada pod kraj Pišece. Našo vas deli cesta Pišece - Bizeljsko na polovico. Na Zg. in Sp. Podgorje. No, in tu v Spodnjem Podgorju, kjer
in na njemu tri sode do vinske kleti..Prišel je namreč Tovornik kupovat vino. Rekel je, da je z Gorenjske. Kar krepko sta se dajala z gospodarjem Jožetom za ceno. No, po večkratnem posku-
Ko je bil račun poravnan, sta konjiča potegnila. Malo sta bila začudena, kaj to za njima ropota, to je bil namreč star voz z lesenimi kolesi. Ko so pripeljali voz na mesto, kjer stoji sedaj v spomin, opomin in ponos našemu kraju, se je oglasila pesem, ki je odmevala še dolgo v noč. Pozneje smo druženje nadaljevali kar na domačiji Drugovičevih.
Verjeli ali ne, ob dobri muziki, kapljici in pa prigrizku je večer bliskovito minil. Pa da ne pozabim na potico, ki jo zna na svoj način speči le teta Milka.
Ja, draga Karmen, kar žal mi je, da vas ni bilo zraven. Ko bo pa spet kakšna vaška posebnost, vas pa zagotovo povabimo! Tovornik je bil zelo radodaren, saj je dal tudi za muziko, gospodinji Marinki za “fertaf ’ in še meni kar sto dinarjev. So mi pozneje povedali, da je to denar njegove mladosti.
Če pa mi ne verjamete na bese-
ie moj dom, se vedno kaj dogaja. Kot da je ljudem žal za starimi Casi, poskušajo ohranjati stare
običaje.
Tako smo pred leti postavili Sredi vasi staro leseno prešo, vaš-K’ vodnjak, požegnali smo sv. Florjana pa dva vaška križa in pred 'eti smo zasadili vaško lipo kot a'tobol miru in prijateljstva. Nekaj časa ni kazala prave volje do življenja, no letos pa je ozelenela, kot ^a je dobila pravo moč. Ja, in Zakaj vam vse to pišem? Namreč, Pred dnevi smo imeli pa “Furn-g0”- A kaj je to? Tudi sama prej o teh rečeh nisem vedela nič. Ze kar nokaj časa je bil naš sosed nekam skrivnosten, ko je spravljal sku-Pjh stvari za obnovitev tega Tečaja. Zmenili smo se, da se °birno v nedeljo ob treh. Kar Precej se nas je zbralo. Dva iskra 0rija so zapregli ter pripeljali voz
šanju sta ugotovila, da je roba prava. Udarila sta vkup in Pepče je še pregledal, če je posoda v redu in sodi so se lahko napolnili.
do, vam prilagam dve fotografiji!
Jožica Zupančič, OŠ Maksa Pleteršnika Pišece
Moje misli o kajenju
31. maj - svetovni dan boja proti kajenju
Za življenje potrebujemo kisik, ki ga dobimo z dihanjem. Dihanje nam omogočajo naša pljuča. S kajenjem pljuča močno dražimo. V cigaretnem dimu so ugotovili več kot 4000 kemičnih snovi. Devetim od desetih pljučnih rakov botruje cigareta. Pri 20 pokajenih cigaretah na dan ta številka v dvajsetih letih naraste na 146.000cigaret. Vsekakor dovolj za razvoj pljučnega raka. Večina mladostnikov kadi. Ko sem bila še mlajša, sem že poskusila cigatero. Takrat se še nisem zavedala, kako to škoduje zdravju. Še posebej je kajenje nevarno za nosečnice, saj se otrok lahko rodi prizadet in odvisen od tobaka.
V šoli smo podpisali slovesno zaobljubo, da ne bomo kadili. Tega se bom zdaj in v prihodnje še bolj držala. Tudi za vrhunske športne dosežke je potrebno mnogo vztrajnosti, volje in odrekanja, nadvse pomembno pa je, da ne kadimo.
Varujmo torej svoja pljuča in čist zrak!
Klavdija Teraž, 6. razred, OŠ Blanca
Luna mi je pomežiknila
Popoldne sefri šel s prijatelji na igrišče. Igrali smo nogomet in niti opazili nismo, da seje stemnilo. Ker smo bili utrujeni, smo sedli na tla. Prijatelji so odšli domov, jaz pa sem še vedno sedel. Zazrl sem se v nebo in gledal na tisoče drobnih lučk. Zdelo se mi je, da te lučke utripajo. Ko sem zagledal luno, me je zanimalo, kako je tam zgoraj.
Zamišljal sem si, da so tam vesoljčki. Verjetno so tudi res, saj mi je luna pomežiknila.
Kristjan Zidarič, 2.b., OŠ Brežice
Odprimo počitnice vsem otrokom
Približno eno leto že sodelujem pri ZPM-ju, kjer skupaj z gospo Nani-ko nekako soustvarjamo program, ki je namenjen razvedrilu otrok in je večplasten. Kot najpomembnejši je rekreacija in možnost dopustovanja otrok na morju, ki je razvrščen v več skupin, otrokom pa omogoča, da okusijo radosti sonca in morja v naravi. Druga oblika pomoči otrokom pa predstavlja delo, za katerega upam, da smo ga izvedli zelo uspešno, to je razdelitev kuvert s prošnjami za finančno pomoč otrokom, ki nimajo sredstev, da bi doživeli srečo na morju, to je pomoč v denarju, kot samoprispevek tistih, ki se počutijo, da imajo dovolj, da lahko pomagajo tistim, ki tega ne zmorejo. Takih ljudi, ki bi jih označila kot ljudi z velrkim srcem, je kar nekaj in zelo sem vesela za vsak tolar, ki bo pritekel v blagajno ZPM, z mojim delom, ki sem ga danes opravila in ki bo veljal otrokom, katerih, starši ne premorejo takega fizičnega bremena, da bi svojim otokom omogočili brezskrbno letovanje na morju, ampak jim bodo zasijale oči z našo pomočjo in se bodo, ko bodo odrasli, večkrat spomnili na aktiviste ZPM, med katerimi sem tudi jaz, ki so jim omogočili par dni v življenju brezplačno letovanje na morju. S tem tudi vse radosti brezskrbnega počitnikovanja, katerega jim starši kljub vsem naporom in odrekovanjem niso mogli omogočiti. Vsaka kuverta, ki sem jo oddala staršem, ki bodo nakazali samo vsaj en tolar prispevka za otroke, ki si tega srčno želijo, bodo za nas aktiviste pomenile solze sreče oziroma žarek sreče v otroških očeh, ki si tega ne bi drugače mogli privoščiti.
•	Vesna Katič
Mladi za mlade v akciji Pomežik soncu
Dandanes smo priče vedno večjemu nasilju, ki vlada v svetu, predvsem med mladimi. Brezdelje, nezainteresiranost, izguba pozitivnih vrednot, vse to bega naše mlade v dejanja katerih velikokrat ne moremo razumeti. Mladi se poistovetijo z idoli, ki pa nimajo dobrih lastnosti, saj je veliko medijev posvečenih tudi neumnostim in poveličevanju slabih vrednot. Težnja vsakega mladega pa je pripadati nekomu, ki čuti, misli podobno. ZPM Krško je organizacija ki dela z mladimi, za mlade. Njeni cilji so jasni, humanitarni, delavni. In predvsem živi. Veliko mladih krške občine je vključenih vanjo, kjer delujejo po svojih zmogljivostih, interesih in potrebah. To seje lepo pokazalo tudi v letošnji akciji Pomežik soncu, kjer so mladi z veseljem raznašali pisemske ovojnice od hiše do hiše, od vrat do vrat. Mladi radi delajo. Radi se družijo skupaj in veseli so, če naredijo kaj koristnega. Ni jim vseeno, tako kot včasih mislijo nekateri. V to organizacijo so namreč vključeni tudi mladi, ki nimajo v šoli petič, ki velikokrat težje živijo zaradi neurejenih družinskih razmer, takšni, ki niso imeli možnost hoditi v glasbeno, plesne... Vsi pa imajo možnost vključiti se v ZPM in vesela sem, da takšna organizacija obstaja. Želeli bi le še več ljudi, ki bi bili pripravljeni delati z mladimi, in prostore, ki bi bili primerni za skupna druženja.
Prostovoljka ZPM, Nanika Škafar
S kolesom po Sloveniji
Kra Osnovni šoli Jurija Dalma-Krškem smo se odločili, da a učence šestih razredov organi-ratoo kot obliko športnega dne-be ^od in kolesarjenje. Podo-t n športni dan imamo že v pe-[U razredu s to razliko, da ta po-tekadvadni.
lj^ašeprvopotovanjejepoteka---5. in 26. maja 2001 po dolinah i rek: Save, Mirne in Krke. Je(i potovanjem smo si ogledali '8°, se dogovorili s šolami, kjer
čokolade, peciva in sadja. Po počitku nas je čakala druga etapa od Sevnice do Krmelja.
se učenci s krajšim programom, pozdravil pa nas je tudi ravnatelj šole. Sledilo je kosilo in javljanje
prenočevali in obedovali.
sUio
Pončem smo predstavili naš na-• staršem pa smo poslali opis utovanja s prijavnico. Prijavilo ,j ^.41 učencev, 24 dečkov in 17 ^3o	^ šoli smo se zbrali ob
n. ; Preverili še zadnje podrob-Vgstl Pred odhodom in se po ob-p nerr> fotografiranju podali na Pol' -^a ^e*u Kolone je vozilo l^l^lisko vozilo, za njim pa v oni učenci s spremljevalci in SprVlSerjem. Zadaj je peljalo še Žajernlievalno vozilo, ki je preva-b0|° opremo, rezervne dele za pSa 'n rezervno kolo.
Ke« rVa etaPa je potekala od Krš-V0^a.°6 reki Savi do Sevnice. Ko p a Je Potekala skozi Sotels-hu restanico, mimo Rožnega do 'n Brezovega do Sevnice. ne^aj.Pa nas je pričakalo prese-nasenJe- Pred gostiščem Paradiso
predstavil šplo in pokazal, kje bomo prenočili. Opremo iz kombija smo znosili v telovadnico in si pripravili ležišča za počitek. Pred večerjo smo si ogledali mim-ski grad, kjer nam je dr. Marko Marin pripravil prijetno predavanje o zgodovini gradu in Mirne.
Sledila je večerja in po sproščenem razgovoru po uspešnem prvem dnevu smo zadovoljni zaspali. Po jutranjem umivanju, pospravljanju in zajtrku smo im-
čave in Martinje vasi je bila prijetna in ne preveč zahtevna, V Mokronogu smo se malo odpočili, saj je sledil vzpon na Gornje Laknice, potem pa prijeten spust skozi Srednjo in Spodnjo Laknico do Zbur, kjer smo se osvežili z darilom gospe Nade Resnik, športne pedagoginje na naši šoli. Lubenice in banane so nam zelo teknile. Druga etapa je bila od Zbur do Kostanjevice. Čeprav je bila cesta položna, nam je celo pot naga-
g0s..!ca Kristijan Janc in nas po-srn0' fotografija levo). Osvežili Se s sokovi in pojedli nekaj
Pozdravil župan Občine
V	Sevnici smo se preko mostu zapeljali na Dolenjsko in mimo Dolnjega Boštanja pot nadaljevali ob reki Mirni. Sonce je že močno pripekalo, zato je bila vožnja v senci reke Mirne zelo prijetna.
V	naselju Gabrje smo se malo odpočili in osvežili in se mimo Tržišča pripeljali do konca druge etape v Krmelj. Pri osnovni šoli so si bolj utrujeni poiskali prijetno senco, večina pa jih je stekla na igrišča, kjer so fantje igrali nogomet, dekleta pa so si podajala odbojkarsko žogo. V zelo lepo urejeni devetletni šoli je sledila predstavitev šole - predstavili so
na Radio Brežice. Po počitku smo se podali na zadnji del poti prvega dne od Krmelja do Mirne. Pridružili so se nam tudi učenci osmega razreda osnovne šole Krmelj in skupaj smo prikolesarili v Šentrupert. Tu smo si ogledali cerkev svetega Ruperta. Počitek nam je dal novih moči za zadnji del poti do Mirne. V puščavi smo se poslovili od učencev Osnovne šole Krmelj in se zahvalili ravnatelju za prijeten sprejem.
Do osnovne šole Mirna smo se pripeljali ob 16. uri, kar je bilo eno uro prezgodaj. Zelo prijazno nas je sprejel športni pedagog, nam
eli predavanje o škodljivosti drog in drugih poživil, ki gaje pripravil gospod Kostanjšek, policist, ki je pomagal pri spremljanju kolesarjenja.
Ob devetih smo odkolesarili z Mirne proti Mokronogu. Pot mimo Slovenske vasi, Bistrice, Puš-
jal veter, ki nam je pihal v prša. Kolesarili smo skozi Škocjan, Dobruško vas, preko reke Krke v Šentjernej, sledilo je še kolesarjenje skozi Prekopo v Kostanjevico. V osnovni šoli nas je čakalo kosilo, ki nam je zelo teknilo. Sledil je počitek, sprehod ob Krki
in osvežitev s sladolem (fotografija desno).
Čakala nas je še zadnja etapa od Kostanjevice do Krškega. Pot je potekala mimo Malega Mraše-vega, Kalce-Naklega do Velikega Podloga. Čeprav smo. bili že kar utrujeni, nam je pogled na Sremič in Krško dajal, dodatno energijo. Zadnji počitek je bil na Drnovem, sledilo je še krajše kolesarjenje do domače osnovne šole. Cilj je bil dosežen. Čeprav je bilo kolesarjenje naporno, je bilo zadovoljstvo ob premagani poti zelo veliko. Prekolesarili smo 116 kilometrov in spoznali prelepo pokrajino Dolenjske in Posavja.
Na potovanju ni bilo padcev in poškodb, saj so učenci prisluhnili našim nasvetom o vami vožnji.
Da nam je ta kolesarski podvig uspel, bi se zahvalil učiteljem, ki so spremljali učence, Stanetu Planincu za servisne storitve na kolesih, policistu Ivanu Kostanj šku za varnost na cesti in šolam gostiteljicam: OŠ Krmelj, OŠ Mirna in OŠ Kostanjevica ter Kristijanu Jancu in Nadi Resnik za pogostitev.
Ker. je kolesarjenje oblika športne rekreacije, ki ima vse več privržencev in se lahko z njo ukvarjamo do pozne starosti, bi priporočal take oblike športnih dni tudi ostalim.
Anton Zakšek, OŠ Jurija Dalmatina Krško
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
Obiščite obnovljene salone
ekskluzivnega pohištva na Mostecu in v Krškem
M
Zajamčeno najnižje cene pohištva v Evropi
Mostec 6, Dobova. Tel.; +386 (0)7 49 92 400 Krško. Tel.-. +386(0)7 48 80 390
ZAPOJMO OB KRESU
Šentjanž, 22. in 23.6.2001
Program prireditev:
Petek, 22.6. 2001
16.00	Prikaz GD Veliki Cirnik - Igre brez meja
16.30	Zaključek šolskega leta in Korajža velja - Studio HA
18.00	Srečanje harmonikarjev Dolenjske in Posavja
20.00	Zabava - ansambel Mi trije pa še en
Sobota, 23.6. 2001
16.00	Odprtje razstave Društva likovnikov kliničnega centra Ljubljana (Kulturni dom)
17.00	Srečanje lovcev in rogistov
19.00	Koncert ljudskih pevk in pevcev “Sreča-biser življenja" ( Cerkev v Šentjanžu)
20.30	Folklorna skupina Kres	H
21.00	Slavnostni govor ob 10. obletnici Dneva državnosti
21.30	Prižig kresa in kresovanje z zabavo - ansambel Cverle	., .
Sponzorji prireditve ZAPOJMO OB KRESU bodo objavljeni v naslednji številki SavaGlasa.
Cesta 4. julija 23 8270 Krško
Telefon: 07/490 28 60 Fax:	07/490 28 62
ELEKTROINSTALACUE TRGOVINA Z ELEKTRO MATERIALOM
10 &/*
■TOM po ZPMS
BREZPLAČEN KUC - VSAK PAN OB 13* 0020'
TELS&T d.o.o. x
Ji



en 20, 8290 BRCSTAMCA, TU. (07) 49-73-300
F.-mail: telsat@siol.neL http7/www.teisat.si	(07) 49~73~301
Prodaja, montaža, servis
GSM: 041/625-406
7 itn
Sava Glas, 13.6.200
9
PRODAJA, SERVIS, PREMONTAŽA GUM
UGODNI KREDITI, LEASING-i
RENAULT
AVTO MAX
OBRTNA CONA LESKOVEC
-SE VEDNO VELJAJO VSE AKCIJE PRI MENJAVI STARO ZA NOVO -KLIMA ZASTONJ PRI MODELIH AVANTURA -VSI, KI STE PREJELI BON ZVESTOBE, GA LAHKO VNOVČITE PRI NAS -ZA PODJETNIKE: MODELI BUSINESS - S ŠE VEČ DODATNE OPREME
DO 16.06.2001 DNEVI ODPRTIH VRAT 7A NOVI CLIO IN VELIKA NAGRADNA IGRA
Tel.:07/ 490 51 66 MDB 9, 8273 LESKOVEC PRI KRŠKEM
Razvojni center Brežice
organizira
skupaj z Uradom vlade za informiranje
v okviru obiska Evrobusa v Krajevni skupnosti Čatež ob Savi brezplačno delavnico na temo "Vpliv vzpostavljanja schengenske meje na lokalno okolje". Delavnica bo v petek, 15. junija, ob 14. uri v dvorani Krajevne skupnosti Čatež, Zagrebška cesta 18. Ugledni gost delavnice mag."Slavko Debelak bo predstavil problematiko, novosti in posledice vzpostavljanja novega režima kot zunanje meje EU na našem območju. Vljudno vabljeni!
Podrobnejše informacije in prijave sprejema Razvojni center Brežice na tel. 499 06 80, po faksu 499 06 81 oz. elektronski pošti: rcbrezice@siol.net.
"I&AVrT) b
v •
režice
Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice
RENAULT ponovno v Brežicah!
Prodaja avtomobilov Renault:
osebna, gospodarska, lahka komercialna vozila
Rabljena vozila, nadomestni deli, servis Renault,
ličarstvo, kleparstvo, avtopralnica
Ugodni krediti, gotovinski popusti, leasing, staro za novo
TPVAVTO Brežice. tel.:07/499 19 Ql
TuRisTiČNO dRUŠTvo BrestanIca
Tudi lETOS pRipRAvljA TURiSTiČNO pRiRtdiTEV
//1
PETROV SEJEM", BRESTANICA
ki bo v soboTO, 50. juiNijA 2001,
S pRiČETkOM ob 9. URi V TRŠkEM jEČRU - V STAREM RAjlHENblJRqU, z boqATiM kubuRNiM pRoqRAMOM. Gre za NEŽIVINSKI SEJEM.
VAbijO VSE, ki SE ukvARJAjO Z obRTNO, RokodElsko ilN kRAMARsko pONlldbo TER S kMETijsk0 ' pREbRAMbENO, dA S SVOjOpONudbo popESTRijO pRiREdiTEV ilN' dopRiNESEjO l< boqATi iZMENjAVi bUqA TER VESeIeMU RAZpoloŽENJu!
PRijAVITE SE ČiM pREj, dft VAM ZAqOTOVijO pROSTOR!
Na RAzpolAqo jE Tudi NEkAj stojna - STojNiNE TokRAT ne bo. PRijAVE: > TD BRESTANiCA, CESTA izqNANCEV 5, 8280 BRESfcANiCA
- MiRko AvsENAk, Cesta na RibNik 7, teI. 07'49'79'1 95
UdElEŽENci iN obiskovAlci, vijudNO VAbljENi na lETOŠNji "PETROV SEJEM ■
o.
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
Novosti
S prvo knjigo, ki jo otrok vzame v roke, se začne razvijati njegovo razmaje do knjig, do kulture ter nasploh do sveta. Otroška literatura v marsikaterem pogledu vpliva na oblikovanje mlade osebnosti. Knjiga Otroške domislice odseva pravice otroka, da se ga vidi in sliši v tistem, kar misli in čuti, pravice do tega, da se uči iz sebe, iz svojega razumevanja sveta. Slikanica Hiša, ki bi rada imela sonce prinaša zgodbo o osamljeni hiši, v življenje katere naposled le posije sonce.
V mladinskem romanu Hrošč leti v somraku trije najstniki raziskujejo nenavadno usodo izginulega starega egipčanskega kipa. Privržencem Harryja Potteija priporočamo četrto knjigo Harry Pot-ter and the goblet of lire, napisano v angleščini.
Odrasle bralce opozarjamo na knjigo Ne trati moči za malenkosti v ljubezni, ki vsebuje nasvete, kako postati dober partner. Za partnerja, ki že leta živita skupaj, postane problem dejstvo, da se jemljeta kot nekaj samo po sebi umevnega in ne vlagata več dovolj energije v to, da bi njuni odnosi ostali živi in kakovostni.
Andaypa je zbirka šestih antropoloških esejev o smrti v novogvinejski skupnosti, kjer je avtor Borut Telban živel kar 38 mesecev.
Priročnik Zdravljenje s sokovi vsebuje recepte za pripravo sokov, Juh in solatnih prelivov.
Knjiga Vprašanja, na katera si je dobro odgovoriti pred poroko uči obzirnosti pri zastavljanju vprašanj pred poroko in je dobrodošlo vabilo k iskrenem pogovoru. •
v. Knjiga Tam, kjer je volja, tam je pot s podnaslovom Psihologija jdvljenjskega uspeha in nasveti za uspešno iskanje zaposlitve vsebuje koristne nasvete, modrosti in napotke o tem, kako naj se človek motivira in kako naj najde delo, ki ga veseli.
. Vodnik Zdravje za otroke pomaga staršem razumeti, preprečevati 'n reševati tako otrokove zdravstvene kot različne čustvene in vedenj-ske težave.
Ljubitelje znanstvene fantastike čakajo na policah novi romani Sm-fdljivi planet. TVader, Beauty in Iztrebljevalec 2. Knjiga nespoko-Ja prepleta prvine dnevnika, pesmi v prozi, kritike, avtobiografije, filo-?ofske spekulacije in pisma ter odstira fenomen Pessoa. Bralce opozar-Jam° na roman Polnočna šepetanja (V.C. Andrevvs), ki je četrta knji-|a iz sage o prekletstvu, sencah, preteklosti, ljubezni in izdajstvu. ('Oman Hudičevki je srhljivka, v katerem se žrtev zločina po neusmil-Jeni logiki obrača proti storilcu.
Ce si morda prav zdaj razbijate glavo, kaj bi počeli danes, je pred-°g kot na dlani: obiščite Knjižnico Brežice.
Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// ^Ww.nm.sik.si/čwww_sikbre/ ali http://www.bre.sik.si/), v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice 15. JUnija ob 9.30, in na oglasni deski v Knjižnici Brežice.
Sabina Strmecki	
■		 (\Z\S	
	44^	, /Lo-C-
	
V spomin
IVANU ROB EKU
^el bom,
visoke majske trave bom šel.
. rave so pokončne Iri Pokonci umirajo!
Ljudmila iz Zgornje Pirošice je opozorila na nepregledno na križišču Žejno - Straža.
Odgovarja vodja oddelka za gospodarske zadeve na Občini Brežice Bojan Tičar:
Glede odgovora preglednosti križišča Žejno - Straža moram povedati, da o tej problematiki nismo bili obveščeni. Poslali bomo oglednika na teren, ki bo zadevo pregledal, in bomo temu ustrezno seveda ukrepali. V kolikor je potrebno, bomo postavili omenjeno ogledalo.
Stane iz Mrzlave vasi je opozoril na udarno jamo ob cesti v Mrzlavi vasi pri hišni številki 1.
Odgovarja vodja oddelka za gospodarske zadeve na Občini Brežice Bojan Tičar:
Glede problematike, kije bila izpostavljena za Mrzlavo vas, bomo na teren poslali preglednika cest in ugotovili stanje in, seveda, v kolikor je zadeva pereča, jo bomo tudi takoj sanirali.
Jožica iz Cerkelj je opozorila, da vozniki ne upoštevajo obvoza v Cerkljah.
Odgovarja vodja oddelka za gospodarske zadeve na Občini Brežice Bojan Tičar:
Poslušalki lahko odgovorim, da vemo za to problematiko glede obvoza pri gradpji ceste skozi Cerklje. Res je, da je ta obvoz označen in da se ga vsi udeleženci prometa ne držijo. O tej zadevi nas je že obvestil predsednik KS in pa tajnik gospod Lopatič, tako da smo zmenjeni za jutri, to je sreda, 30. maja, da bomo šli na teren in si zadevo ogledali ter skušali še z dodatnimi označbami zagotoviti, da se bo ta obvoz, ki je označen in predviden, tudi dejansko upošteval in da se ostalim lastnikom parcel ne bo povzročala škoda na njihovih parcelah.
Marija iz Dobove je bodico namenila poročanju v okviru kmetijstva in kmetijskim oddajam Radia Brežice.
Odgovarja novinarka, ki pokriva
področje kmetijstva Jelica Koršič: Glede kritične pripombe na poročanje s področja kmetijstva sem mnenja daje kritika preostra. Nočem biti samohvalna, vendar trdim, da malo katera radijska postaja tudi lokalna tako dosledno poroča o dogajanju v kmetijstvu. Vedno ob lokalni problematiki skušamo pridobiti tudi mnenja pristojnih strokovnih služb vse do ministrstva tako da nas tam poznajo in so nam vedno, tudi na najbolj neprijetna vprašanja pripravljeni odgovoriti. Da s področja kmetijstva dosledno poročamo, potrjujejo tudi pohvale kmetov, ki so preko našega radia bili dobro obveščeni o ustanavljanju in delovanju Kmetijsko gozdarske zbornice, nadalje smo bili pohvaljeni tudi za korektno poročanje ob lanski suši v Posavju. Ob vsaki naravni nesreči, kot je bila tudi toča prejšnji teden, recimo, smo že naslednjejutro zbrali podatke o škodi, kolikor je bilo do takrat, seveda, mogoče. Glede kmetijskih oddaj pa bi želela pojasniti, da se o temah dogovarjamo s Kmetijsko svetovalno službo v vseh treh občinah. Kmetijski svetovalci gotovo vedo, kdaj je pravi čas za določeno opravilo. Sicer pa o setvi, kar je poslušalka omenjala, govorimo vsaj dvakrat - zgodaj spomladi, ko je potrebno pripraviti zemljo in seme, in potem, ko opravilo že teče, da kmetje česa ne bi zamudili ali kaj pozabili. Skratka, skušamo biti aktualni in v pomoč tako kmetom kot tistim,,ki se s kmetijstvom ukvarjajo samo ljubiteljsko. To svojo trditev utemeljujem z dejstvom, da smo o Subvencijah 2001, torej zagotovo o aktualni zadevi ta čas, govorili teden dni pred nacionalnim radiem, ko na Kmetijsko svetovalnih službah še niso imeli uradnih podatkov. Naša gostja v oddaji pa je bila direktorica Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja Sonja Bukovec. Prav tako smo minulo nedeljo govorili o nesprejemljivih kriterijih v novi zakonodaji za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki je prav zdaj v obravnavi v DZ. O vseh aktualnih dogodkih v kmetijstvu in kmetijske nasvete pišemo tudi v časopisu Savaglas.
• Čestitke in tnali oglasi: 07/ 373 10 10 • Trženje: 07/ 373 10 14, 373 10 15 • Uredništvo: 07/ 373 1020
Lahko obljubim, da se bomo še naprej trudili čimbolj korektno in ažurno poročati o vsem, kar zadeva področje kmetijstva. Poslušalki pa priporočam, da ostane naša poslušalka, in prepričana sem, da bo o vsem dobro informirana.
Mateja iz Podsrede sprašuje, zakaj v trgovinah Spar ni mogoče plačevati z Eurocard plačilno kartico.
Odgovarja Jinančni direktor podjetja Spar Slovenija d.o.o. Jure Petkovšek, ki pravi
...da plačilne kartice stanejo in namesto, da bi plačevali provizije bankam, so se odločili za najnižje cene. Je pa možno v njihovih trgovinah plačevati z vsemi ostalimi plačilnimi karticami, tujih plačilnih kartic nimajo, saj so, kot rečeno, provizije višje. Sicer pa gre za slovenski trg, kjer kupujejo pretežno slovenski kupci.
Ivan iz Globokega je opozoril na košnjo trave ob cestah, češ da je pokošen pas preozek in da pokosijo le ravni del ob cesti.
Odgovarja strokovni delavec na področju komunale in infrastrukture Občine Brežice Miran Gennovšek, ki pravi
... da izvajalec Komunalno obrtno podjetje redno izvaja košnjo ob cestah. V krivinah in križiščih kosijo do tistega obsega, daje zagotovljena preglednost. Bankine so enojno ali dvojno pokošene. Kosijo s stroji s priključki, sledi pa še ročna košnja. Res pa je, da se kosi z zamikom, saj ne morejo pokositi vse naenkrat, druga stvar pa so republiške ceste.
Borut iz Krškega je bodico namenil AMD Krško. Sprašuje, zakaj je prepovedano prinašanje pijače oziroma pločevink na speed-waysko tekmo.
Odgovarja predsednik AMD Krško Emil Vehovar:
Vprašanja prinašanja pločevink na stadion se ni izmislil AMD, ampak je to stvar zakona. To predvideva Zakon o športnih objektih in prireditvah. Mi kot organizatorji smo dolžni to izvajati. O ponudbi in delu gostinca pa odločajo inšpekcijske službe. Torej, mi se držimo zakona in zato zahtevamo od varnostnikov, da opravijo svoje delo, kot je potrebno.
EKIPA
EKIPA
SavaGte, 13.6.2001
mali oglasi
Prodam osebni avto Daewoo Lanos 1,5, letnik 97, z dodatno opremo in servisno knjižico. Avto ima prvega lastnika, možen je nakup na kredit do petih let.
Pokličite 041-838-550.
Prodam lepo vzdrževan avtomobil Nissan Sunny 1,6 SLX, letnik 88, kovinsko zelene barve.
Pokličite 041-420-142.
Prodam avtoprikolico, vlečno kljuko za Renault Megane ter moped Tomos A3 - avtomatik. Cena po dogovoru.
Pokličite 49-69-050.
V Brežicah kupim ali vzamem v najem garažo za osebno vozilo.
Pokličite 49-63-195, popoldne.
V Brežicah prodam enosobno stanovanje v izmeri 40 m2. Pokličite 49-62-261.
Prodam enosobno stanovanje v Sevnici ali zamenjam za enosobno stanovanje v Brežicah. Pokličite 041 -228-226 ali 041 -246-153.
Na območju Posavja najamem manjše stanovanje s central nim ogrevanjem.
Pokličite 040-583-441.
Kupim manjšo hišo v Krškem. Pokličite 041-746-429.
V juliju in avgustu oddamo v najem apartmaje v Novalji na otoku Pagu, 150 metrov od morja.
Pokličite 49-67-317, v večernih urah.
Na Pagu, v naselju Gajac, prodamo apartma velikosti 46,5 m2 z malo vrta.
Za informacije pokličite 07-49-21-858, vsak dan.
Prodam kozličke burske pasme za nadaljnjo rejo.
Pokličite 041-278-917.
Prodam kravo s teletom ali samo tele.
Pokličite 49-69-474.
Prodam koruzo v zrnju. Pokličite na številko 49-69-146.
Prodam krave in breje telice simentalke.
Pokličite na številko 031-306-013.
(Ivan Minatti)
^ terni besedami smo se poslovili od dolgoletnega učitelja, ,0rcd- komandirja in vzgojitelja IVANA ROBEKA. evilni rodovi ga bodo ohranili v trajnem spominu.
^°lektiv Osnovne šole Koprivnica
e-mail: studiod@ studiod. si glasbene želje: glasbene.zelje@studiod.si spletna stran: www.studiod.si
Prometne informacije sporočajte na GSM 041900 800
\ TELEVIZIJA NOVO MESTO |
llcalšall
s Trdinovega vrha y\ f
na kanalu “I
Telefon: 07 1930 -860 Faks: 07 3930 - 87IU«. ,
!* e-mail: uredniki#Iv-nm.si '	^
Prodam drva, lahko jih dostavim na dom.
Pokličite 041-640-066.
Kupim stare dopisnice, razglednice, pisma, delnice in obveznice do leta 1950. Pokličite 49-77-052, po 18. uri.

Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Direktor: Peter Špiler
Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si
Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250
Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič, Boštjan Colarič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%.
________________________________________________________Šestnajsta_____________________________________________________________.
stran 16	SavaGlas, 13.6.200lj
Prof. Branko Rožman - življenje fascinira
Poznava se od 17. 9. 1968, ko meje sredi Brežic dohitel glas srečnega očka Branka starejšega (ing. računalništva, danes s.p.): “Sina imam!” Predšolsko obdobje z anekdoto. Mamica (Vida, farmacevtka) ga je vodila na počitnice k dedu Francu in babici Tončki Župevc na. Lokve nad Brestanico.”Tu so me zaznamovali narava in živali, sem človek podeželja, kamor se rad vračam. Ko starša enkrat nista vedela, kako se počutim, sta me obiskala in me po dolgem iskanju našla, kako s storžem v roki (mikrofon) prepevam kravam. Krave so odlična publika, ki imajo rade glasbo in dajo ob njej več mleka, meni pa se ni tožilo po Brežicah.” Rad se spominja brežiškega šolanja. Po naravoslovni gimnaziji se je vpisal na gozdarstvo (dva letnika) in kmalu ugotovil, da to ni to. Glasbeno življenje s profesorjema Stanetom Fuxsom in Mihajlom Popejem ter poslušanje očetove bogate rock in večno zelene glasbene zbirke je dokončno naredilo svoje. Ko je pri nesrečni srednješolski praksi je skoraj ostal brez vida, gaje pozdravila legendama dr. Morela: ‘To je bilo izhodišče za bend dr. Morena, kjer smo igrali glasbeniki od Sevnice do Brežic in smo bili prvi posavski bend v 80-tih, ki seje uvrstil na fes-
tival Novi rock, igrali smo avtorsko alternativno glasbo. Kljub srčni želji se je zdela tista leta glasbena prihodnost negotova. Hvaležen sem usodi, da mi je takrat pripelja-
la glasbeno sopotnico in prijateljico, violinistko Petro Gačnik Božič iz Novega mesta, ki je bila na Akademiji za glasbo. Ko me je slišala igrati v študentskem naselju v Rožni dolini, je pristopila in predlagala, da bi igrala kot Duet Petra in Branko (harmonika). Skupaj sva bila v najbolj odločilnih letih in mi je vlila potrebno samozavest. Plakat za duet nama je naredil Davor Grgi-čevič. Za nama je serija potovanj in 800 koncertov.” Kasneje sta s
prijatelji z Likovne akademije oblikovala scenski nastop z recitalom in naslovom Odmev zaprašenih ulic, ki sta ga ponovila 700-krat. Branko: “Odmev ljudi pove, kaj je dobro. Recital je bil vedno lepo sprejet, ker je za vse sloje.” Sledi povabilo k filmu z režiserjem Filipom Robarjem Dorinom in pride obdobje, ko mu je primanjkovalo študija.
Branko: “Naključje meje odpeljalo v Maribor na študij glasbene pedagogike. Začelo seje novo plodno obdobje, Maribor mi je pisan na kožo. Povezal sem se z AkPeZb pod vodstvom Simona Robinsona, kije profesor na oddelku. Uglasbil sem Goethejevo besedilo Lastnina, ki ga je zbor izvedel na celovečernem koncertu. Rezultat sodelovanja s SNG Maribor in režiserjem Jernejem Lorencijem je kabaret Karl Jedrman, z Nebojšo Pop Tasičem predstava Mali raj, sledi še Evripidova predstava Bakhe in najnovejša predstava Razmadežna Sarah Kane, premiera te bo septembra v ljubljanski Mali drami. Gledališko delo me je čisto prevzelo, ker je združenih več zvrsti umetnosti in ker kot glasbenik živim dinamično, redko najdem čas za branje, obdelava dramskega besedila pa mi to nudi. Napisal sem glasbo za Hamleta v
režiji Aleša Horvata, v letošnji sezoni pa v Mariborskem narodnem domu za predstavo Maksima Gorkega Na dnu. Publika jo je sprejela za svojo, ko se predstavim tudi kot harmonikar. Spoznal pa sem se tudi z izjemnim igralcem, Brežičanom, Radkom Pavalecem.”
Za letošnji portoroški festival je napisal glasbo (visoko ocenjena) za film Milagros režiserja Blaža Šven-ta, prvega slovenskega režiserja, ki je uspel v Hollywoodu. Poleg nastopov s Petro, v živo nastopa z zasedbo Kanta kvartet in so dobitniki 1.častne nagrade znamenitega lutkovnega festivala v Češkem Libere-cu ter s triom Ira Roma, v kateri sodeluje z dvema ruskima glasbenikoma (Saša in Irina Guščin), pravkar so v samozaložbi izdali album Diva Dodola s staroslovanskimi napevi.
V žepu ima diplomo profesorja glasbe (analiza opere Lulu Albana Berga), ki jo je naredil pri skladatelju Tomažu Svetetu. Nisem ga vprašala, če kdaj skupaj zapojeta s sestro Vlasto, študentko 2.1. medicine, ki poje pri Solzicah. Branko za konec: “Veseli me družinski vinograd na Sromljah in rad bi bil samostojni kulturni delavec.” Verjamem, da bo. Ampak, kdo ga bo spravil v špranje čez nekaj let?
Natja Jenko Sunčič
Osebna stiska učenca višje stopnje Osnovne šole Boštanj je sprožila resne obtožbe o delovanju satanistične sekte na Logu pri Sevnici. Šlo naj bi za skupino mladostnikov, ki naj bi izvajala mučilni obred nad otrokom. Kriminalisti krške PU so se zelo temeljito lotili preiskave ter ugotovili, daje zgodba popolnoma izmišljena. No, mladim, ki se zbirajo v klubskem proštom ob nogometnem igrišču, so kljub temu zaprli vrata. Saj poznate ljudski rek: “Če ima hudič mlade, jih ima več...”
Še enkrat se je izkazalo, do smo mi, navadni zemljani, vedno pri vsem zadnji. Tudi medved, kije minule dni lomastil po brežiški Dobravi, je po nekaterih informacijah uspel dobiti maloobmejno izkaznico za prestop državne meje. Da pa mu gre tudi ilegalno, je dokazal s tem, ko je s kranjske strani prišel, neznano kako, še na Štajersko.
Še en v nizu “najboljših sosedov”, tokrat Hervis, je odprtje svoje športe trgovine popestril s številnimi nagradnimi igrami, za novinarje pa je poskrbel z obsežnim propagandnim materialom, ki je bilo, če verjamete ali ne, sredi Krškega pisano v hrvaščini. Očitno je ciljna skupina tudi tokrat - čez mejo. Ali pa bi morali “molčati”, saj so imeli tudi za nas darila?
Šport pomeni zdravo življenje. Ja, pravi Mitja Kunc, a torta je le torta!
Spominska plošča umrlim izgnancem
Dobova - V okvira krajevnega praznika “Dan izgnancev” Dobova je KO DIS Dobova priredila slovesnost v počastitev 60-letnice OF, 60- letnice izgona in 10-letnice samostojnosti Slovenije. Lanskemu odkritju spomenika izgnancem, na katerem so zapisali “v opomin in spomin”, so letos ob bok postavili spominsko ploščo 90 umrlim izgnancem med leti 1941-1945, ki se iz izgnanstva niso vrnili v domači kraj.
Spominsko ploščo je blagoslovil pater Damjan Vračko.
Predsednik dobovskih izgnancev Branko Bogovič je v govoru enakovredno spomnil na dogodke pred desetimi leti, ko je za zgodovinski trenutek Slovencev v borbi za samostojno državo padel prvi teritorialec Jernej Molan. Sporočilo ob počastitvi tako pomembnih jubilejev za vse Slovence in krajane Dobove je, da se ti dogodki ne bi nikoli več vrnili in da bi doživeti obe svobodi znali ceniti in ohraniti. Priložnostni kulturni program je zasnovala izgnanka Rezika Kramer. N. Jenko S.
Komu najbolj prijemajo
Brestanica - Na ribniku Mačkovci se je 36 tekmovalcev iz dvanajstih območnih obrtnih zbornic pomerilo na 12.državnem obrtniškem prvenstvu v lovljenju rib s plovcem. Tekmovanje sta organizirali Obrtna zbornica Krško in Ribiška družina Brestanica-Krško. Ekipno je prvo mesto zasedla Obrtna zbornica Krško, drugaje bila sevniška, tretja pa velenjska obrtna zbornica. Posamično je z rekordnim ulovom 9670 gramov zmagal Vili Košar (na fotografiji), večkratni državni prvak, kije zastopal sevniško obrtno zbornico. Ujel je tudi najtežjo ribo, in sicer 2140 gramskega krapa. Dragi po skupnem izplenu je bil Bojan Babič - Obrtna zbornica Laško, tretji pa Dušan Vučajnk - Obrtna zbornica Krško. B.D.
Letna skupščina Združenja borcev
Brežice - Člani Območnega odbora Združenja borcev in udeležencev NOB Brežice so se zbrali na letni skupščini. Združenje borcev in udeležencev NOB Brežice vključuje 410 članov, lani so pridobili 72 novih, mlajših članov, ki znajo ceniti in spoštovati NOB, kot je poudaril predsednik Območnega odbora Martin Kolar. Brežiško združenje sodeluje z združenji borcev iz dragih slovenskih regij ter iz sosednje Hrvaške, vendar pa se spopada tudi s problemi, kot je upadanje števila članov, predvsem v manjših krajih, zato so nekateri predlagali, da bi nove člane pridobivali v okvira organizacij, s katerimi združenje sodeluje. L.P.
Dnevi splavarjenja na Savi
Radeče - Javni zavod Turistični rekreacijski center Radeče in Klub vitezov reda Spodnjesavski sta javnosti prestavila “Dneve splavaijenja na Savi”. Zgodovine splavaijenja v tem kraju sega 500 let nazaj, saj je bil za tiste čase to donosen posel. Pred štirimi leti so Radečani ugotovili, da je akumulacijsko jezero potrebno izkoristiti in na njem obuditi splavarstvo.
Plavajoča tiskovna konferenca
Letošnji splavarski dnevi bodo potekali od 22. do 25.junija. V teh dneh se bo zvrstilo veliko zanimivih prireditev, edina, ki ne bo potekala na Savi, bo proslava ob dnevu državnosti. Istega dne bodo - podobno kot na Bledu in v Bohinju - prižigali lučke in kresove na Savi. Sicer pa pripravljajo še viteško tržnico in podelitev cehovskih pravic, krstili bodo splav, postavili bodo viteški tabor, poučevali jahanje in mečevanje ter organizirali viteške igre. Prireditev bodo zaključili z veslaško regato v enojnih in dvojnih dvojcih. N.Č.C.
Lov na lisico
Krmelj - Klub ljubiteljev klasičnih motociklov je v sodelovanju s KS Krmelj pripravil že 5. jubilejno srečanje starodobnih vozil, imenovano Lov na lisico. Na njem je sodelovalo 150 starodobnih vozil, od predvojnih starčkov do povojnih limuzin in motorjev. V lovu na lisico je zmagal Martin Brodnik. Ocenjevalna komisija je nagradila tudi najbolj ozaljšan avto in motocikel, najbolj atraktivnega voznika,voznika, kije prišel od najdlje, najstarejše vozilo in najstarejšega voznika. Nagrajena je bila tudi najbolj številčna ekipa. Ta nagrada je pripadla klubu Hrast iz Tržišča. Starodobna vozila je na pot pospremila godba na pihala iz Stranj pri Kamniku, ki igra ene najstarejših instrumentov na svetu. Sestavljeni so iz več cevi in vsaka cev daje poseben ton. Nekaj besed za popotnico pa sta oldtimerjem izrekla sevniški župan Janc in poslanec Tone Anderlič.
Istega dne sta v Krmelju potekala še razstava in tekmovan- Aleš Čarman iz Medvod v uniformi padali je starodobnih traktor- iz 2.svetovne vojne; avto Jeep-Willis datira'1 jev. N.Č.C.	pod 82. letalsko brigado iz leta 1944
Krajevni praznik Dobova
Dobova - Svečana seja v počastitev krajevnega praznika Dobove je potekala v prenovljenem gasilskem domu Mali Obrež. Priznanja za vestno in prizadevno delo v KS so prejeli Jože Furlan iz Rigonc, Anton Kežman iz Mihalovca, Jožefa Polovič iz Sel, Zvonimir Račič z Malega Obreža in Ivan Žibert iz Dobove, za najlepše urejeno vas pa je priznanje turističnega društva dobila vas Loče.
Predsednik sveta KS Mihael Škvarč je poudaril, da je praznik priložnost, ob katerem se lahko s ponosom ozrejo na vsa prelomna obdobja kraja, ko skupaj obujajo kruti čaš izgnanstva in je zato KS praznik poimenovala Dan izgnancev.
Lansko leto so KS zaznamovali stroški za projektno dokumentacijo za komunalne potrebe, dotacije društvom in vaškim skupnostim, obnovili so kulturni dom v Dobovi in ga zavarovali, vse začete in nove aktivnosti pa so že načrti tekočega leta. Želijo, da se v KS uredijo ceste, posebno še, da bi relacija Občina Brežice - KS Dobova plodneje stekla, saj v nasprotnem primeru napovedujejo državljansko nepokorščino. N. J. S.
Praznik KS Brestanica
Brestanica - Krajani KS Brestanica so na gradu RajhenbUf počastili krajevni praznik s koncertom Brestanica poje, ob tem pa s‘'
Krajani so na brestaniškem gradu prisluhnili domačim pevcem.
Predsednik KS Brestanica Miroslav Mikeln je podelil štiri brona^ plakete KS Brestanica, in sicer Bojanu Cizlu, ki je aktiven ^ družbenega utripa kraja, po njegovem prizadevanju pa je zopet zažWe* Društvo prijateljev mladine v Brestanici. Plaketo sta prejeli tudi men Kerle, dolgoletna članica diamske sekcije Svobode Brestanica^f dolgoletna aktivna sodelavka v Krajevnem odboru Rdečega križa JoŽ>c) Pavlič. Bronasto plaketo pa je prejel tudi Jože Zidar, znan po specifični delovanju na športno-zabavnem in turistično-promocijskem področjuT'
v_^v_
NOVINARJI
Odmevi sedme sile
LJUBLJANA • Večina tujih novinarjev je na povabilo Slovenske turistične organizacije prišla iz Italije, Avstrije in Nemčije, manj jih je bilo iz Anglije, Danske, Hrvaške, Amerike in Izraela
Z zanesljivostjo ni mogoče vedeti, zaradi česa turisti pravzaprav prihajajo v neko državo, deželo, pokrajino ali v neko mesto. Dober glas že pripelje marsikoga, sloves prav tako, priporočilo sorodnika, znanca in prijatelja velja več kot še tako lep prospekt. Ker Veljajo turistični novinarji, ki jim bralci zaupajo, za nekakšne družinske prijatelje in zanesljivo dobre svetovalce, jim je mogoče pripisati precejšen del zaslug za to, ali se bo države, dežele ali kraja prijel dober ali slab turistični sloves, vabijo organizatorji potovanj in državne turistične organizacije predstavnike sedme sde na obiske in na oglede. Njega dni so vabili na organi-z'rana novinarska potovanja,
portaža o naši deželi več vredna kot še tako zapeljiva plačana reklama.
STO je do konca letošnjega maja gostila skoraj enako število novinarjev kot lani v tem času. Večina novinarjev je tako kot prejšnja leta prišla iz Italije, Avstrije in Nemčije, nekoliko manj jih je bilo iz Anglije, Danske, Hrvaške, Amerike in Izraela.
»Hvala za vašo izčrpno pomoč pri organizaciji in izvedbi mojega obiska v Sloveniji ob pripravi reportaže za revijo Golf Journal. Resnično sem navdušen nad raznolikostjo vaše dežele. V času kratkotrajnega bivanja sem si ogledal veliko krajev od Pirana, Portoroža, Izole in Kopra do Ljubljane in Mokric. Vreme je
Letošnjega maja se je na Krasu mudil direktor japonske produkcijske hiše Television Broadcasting System, ki želi ta mesec posneti oddajo o Škocjanskih jamah.
zdaj prepustijo novinarjem, da si glede na svoje bralstvo, Poslušalstvo in gledalstvo izvejo tiste kraje in predele, *l jih zanimajo, jim tam re-Zervirajo sobe, preskrbijo turistične informatorje in po-tern seveda pričakujejo ugoden odmev.
Slovenska turistična orga-nizadja (STO), območne in krajevne turistične zveze iz naše države in večje turistične Agencije pri tem niso izjema. Največ takih stikov ima se-veda državna STO, ki vabi ln Pričakuje napovedi obiskov Predvsem v turističnih krogih Zr>anih in uglednih turističnih novinarjev in piscev pred-Vsern iz držav, ki so za popotniško Slovenijo najbolj za-niniive. V STO redno spremljajo, kaj so novinarji po vr-nhvi iz Slovenije objavili; do-ro seveda vedo, da je lepa re-
bilo sanjsko, prav takšni pa so tudi moji vtisi. Bilo mi je v veselje,« je po pomladanskem obisku naše dežele pisal v STO nemški novinar Stefan Maivvald.
Med gostujočimi novinarji je bilo aprila in maja več televizijskih ekip. Aprila sta se v Sloveniji mudili štiričlanska ekipa BBC, ki je svojim gledalcem želela predstaviti predvsem Ljubljano in Postojnsko jamo, ter štiričlanska ekipa iz Nemčije, ki pripravlja tri prispevke o Sloveniji. Sredi maja nas je obiskala dvanajstčlanska ekipa italijanske televizije RAI 3, ki pripravlja ciklus šestih oddaj o najboljših zdraviliščih. Dve bosta posvečeni tujim termam, v eni izmed njih bodo predstavili Terme Rogaška in Terme Olimia. Prav tako maja se je na Krasu mudil direktor japonske produk-
Relief nesojene Prešernove ljubezni Primicove Julije v ljubljanski Wolfovi ulici: ali celo Ljubljančani ne hodijo mimo, ne da bi ga opazili, kaj šele tuji turisti?
cijske hiše Television Broadcasting System, ki se ukvarja predvsem s produkcijo oddaj o naravni in kulturni dediščini in ki želi ta mesec posneti oddajo o Škocjanskih jamah, ki sodijo pod posebno varstvo Unesca, hkrati pa pričakujejo tudi ekipo, ki bo posnela oddajo o nastajanju oddaje o Sloveniji. Omembe vredno je, da glavnino stroškov bivanja in najema tehnike krijejo sami.
Konec preteklega meseca je Slovenijo obiskala tudi ekipa italijanske RAI 2, ki pripravlja tridesetminutno oddajo o Sloveniji. Kmalu po vrnitvi v Italijo so v STO sporočili, da so navdušeni nad posnetim gradivom kot tudi nad odkritjem - kljub bližini - Italijanom vse premalo znane Slovenije.
Teden dni pred kolesarsko
tekmo Giro dTtalija si je pot, po kateri je dirka potekala po Sloveniji, ogledala skupina italijanskih časopisnih novinarjev.
Mnogo novinarjev bo prišlo v Slovenijo še ta mesec, nekateri med njimi pa bodo ob ogledih turistične Slovenije poročali tudi o slavju ob deseti obletnici slovenske samostojnosti.
Na STO je poslala urednica angleške Week in Review Ni-cole Rosenleaf Ritter prijazno pismo, v katerem med drugim piše: »Včeraj sem od Slovenske turistične organizacije po pošti prejela promocijsko gradivo o vaši deželi in reči moram, da sem navdušena. Čeprav se že dolgo zanimam za Slovenijo in se pripravljam, da bom o njej tudi pisala, so me v obisk vaše dežele dokončno prepričali prav odlično pripravljeni propagandni materiali. Za angleško govoreče obiskovalce je namreč včasih prav težko brati v angleščino prevedene prospekte, vaši prospekti pa so brezhibno napisani oziroma prevedeni.«
Nancy Knudsen, urednica revije Aircruising Australia, pa je direktorici STO mag. Barbari Gunčar po elektronski pošti pisala takole pismo: »Po mesecu dni evropskega potovanja sem se zdaj vrnila domov. Tole pismo naj bo izraz velike zahvale za vso pomoč, ki ste jo med obiskom v Sloveniji nudili meni in mojim kolegom. Rezultat tega potovanja bo, upam, ljubek potopis in itinerar po Sloveniji, namenjen v enem delu organiziranim popotnikom in v drugem individualcem.
Poudariti moram, da so ljudje iz STO čudoviti - Brina Čehovin je bila kot mama, ko je vsak dan skrbela za nas in nam med potjo marsikaj organizirala. Z Anjo je bilo čudovito potovati, za nas je uredila marsikatero stvar. Lahko ste srečni, da z Vami sodelujejo tako dobri ljudje.«
M. R.
LEPŠA STRAN SLOVENIJE str. 15
Osredki sredi Barja
NOTRANJE IN VNANJE GORICE •
Popoldanski sprehod po Barjanskem otočju
ZASTAVE_______str. 12/13
Zapostavljen
LJUBLJANA * V zadnjem času veliko govorijo in pišejo o (ne)ustreznosti slovenske zastave za našo prepoznavnost doma in v tujini, a naše popotovanje ne bo namenjeno tehtanju slovenskih državnih simbolov, ampak bo poskušalo le pokazati, kako, kje, kdaj in zakaj uporabljajo zastave v tujini
SOIMENJAKI	str. 11
»Da bi se bolje spoznali«
GRADIŠČE, SELO • Prvo letošnjo poletno soboto bo pri Lukovici srečanje slovenskih Gradišč, drugo poletno soboto pa pri Žir eh srečanje slovenskih Selanov
EKOLOGIJA	str. 16
Otok na robu sesutja______
PALMA DE MALLORCA • Profesorica geografije Macia Blazquez je izbrala enajst otoških krajev, ki jim grozi ekološka katastrofa
aquamarine

t.&f.:++386 5 641 83 01gsm:041 636 371 e-mail:aquamarine@sio|.net
www.slo-istra.com/aquamarino
Hitri katamaran
Redna potniška linija na slovenski obali
MG RED
Modra, zelena in bela - koliko užitkov v tej trobojnici!
BONUS
TURISTIČNA AGENCIJA 2000 MARIBOR • SLOVENIJA TRG BORISA KIDRIČA 2 TEL. 02/229-75-30, 02/229-75-31
NAROCITEKATALOG POLETJE 2001 - KAKOVOST PO NAJNIŽJI CENI: Še je prostor na Jadranu: najlepši kraji, hoteli, apartmaji, križarjenja, 10-dnevni paketi, Bonusova kluba v Vodicah in na najlepšem otoku Kvarnerja - Rabu, avtobusni prevozi v Istro in Dalmacijo
KATALOG, AKCIJE - LAST MINUTE - na www.bonus-ta.si
ODPRTI STOLPCI
Valovito povodje dveh Krk
V Slovanskih novicah, ki so izšle v sredo, 6. junija 2001, sem na strani 15 prebral tudi članek z naslovom: Valovito povodje dveh Krk, ki ga je napisal vaš cenjeni novinar Drago Kralj.
Vse lepo in prav, dokler človek ne pogleda stvari bolj podrobno. Vseh šest fotografij v članku je namreč kar poskeniranih iz brošure Vinska turistična cesta Goričko, kije bila izdana leta 1999. Ena izmed njih je celo moja,in kljub temu, da pod njo piše, da naj bi šlo za evropsko pešpot E 7, fotografija z njo nima prav nobene zveze, kajti posneta je bila nekje povsem drugje. Prav tako je tudi kar precej podatkov izpi-
Urednik: Marjan Raztresen
E-pošta: Marjan.Raztresen@delo.si Oglasno trženje: Danica Lešnjak Telefon: 0611737 518 Ekranski prelom: Dare Vlaj
sanih prav iz te brošure, nekateri celo nepopolno, kot na primer ime enega izmed letalcev v stratosferskem balonu, ki je leta 1934 pristal v Ženavljah. Tudi sedanji videz Doma na Goričkem je v tem trenutku nekoliko drugačen, kot je na več kot dve leti stari fotografiji, kar bi vašemu novinarju, ki mu očitno zelo zaupate, najbrž ne moglo uiti, če bi le bil na kraju samem.
Tako imam vse bolj občutek, da je vaš cenjeni novinar lepo sedel v naslonjaču v Ljubljani in s pomočjo brošure in voznega reda vlakov napisal članek o Goričkem. Če bi bil resnično kdaj ob cerkvi na Nedeljskem bregu nad Gornjimi Petrovci in se pogovoril tudi s kakšnim domačinom, verjetno ne bi žaljivo pisal: »Ob zelo lepem vremenu se menda vidi celo Blatno jezero, najverjetneje šele po učinkovitem obroku dobre kapljice.« Nekateri domačini so morda videli Blatno jezero od cerkve tudi brez »obroka dobre kapljice«.
Otroci najbolj uživajo v vodi in ob njej.
Člani kluba lahko bivajo v ho-
______________________________ telu ali pa v vilah, kakor pač
komu bolj ustreza, prav vsi pa si lahko pri večerji brez doplačila naročijo pijačo.
Dopust na morju je seveda predvsem kopanje in sončenje, nikakor pa ne samo to.
Vsekakor bi bilo korektno, če bi v primerih, ko si fotografije in podatke »sposodite«, navedli vsaj vir, kje so bili vzeti, čeprav ob njih ne piše, da so avtorsko zaščiteni. Tudi na sosedovem vrtu najbrž ne piše, da imajo solato le zase, pa verjetno doslej niste nikoli niti pomislili, da bi si jo brez njihovega soglasja privoščili.
Mnenja sem, da imajo vaši bralci pravico do objektivnih informacij in tudi pravico vedeti, kako nastajajo nekateri članki, in da so vse fotografije, ob katerih ni napisano ime avtorja, od nekje »sposojene«, zato upam, da boste ta dopis v celoti objavili.
Prepričan sem tudi, da mi za mojo objavljeno fotografijo pripada vsaj avtorski honorar, kajti objavo svojih fotografij sem dovolil le za potrebe brošure, čeprav to v brošuri posebej ne piše.
Janez Škalič,
Selo, 9207 Prosenjakovci
Lahko se sončite na soncu ali »senčite« pod borovci.
arhipelaga vse do mogočne trdnjave pred Šibenikom, ki je nekoč branila vstop v tamkajšnje pristanišče. Ladja bo pristala še na otočku Zlarinu, kjer bo dovolj časa tudi za kopanje.
Le 15-minutna trajektna vožnja loči od kopnega najlepši
URNIK VOŽENJ
PORTOROŽ
BERNARDIN
PIRAN
STRUNJAN
IZOLA
KOPER
ANKARAN
id r r 0	09.00 09.10 09.20 09.35 09.55 10.15 10.30	13.00 13.10 13.20 13.35 13.55 14.15 14.30	16.00 16.10 16.20 16.35 16.55 17.15 17.30	20.00 20.10 20.20 20.35 20.55 21.15 21.30
m				
				
				
				
m				
				
H				
in skalnato plažo, vmes pa so prodnati zalivčki.Tudi tod si gostje Bonusovega kluba lahko pri večerji privoščijo brezplačno pijačo, čez dan pa si sposodijo kolo in z njim spoznavajo okolico. Zanimiv bo tudi organiziran ogled mesta Rab z lepo urejenim srednjeveškim mestnim jedrom, kjer štirje mogočni zvonilo pričajo o nekdanjem blišču. Eden izmed prvih turistov v mestu Rab je bil angleški kralj Edvard VIII., ki je bil hkrati tudi eden od prvih nudistov tistega časa.
Turistična agencija Bonus ponuja počitnice za različne okuse in različno globoke žepe, med drugim tudi križarjenje z ladjo po Srednji Dalmaciji, kar je že samo po sebi romantično in zanimivo doživetje.
Na naslovnici Bonusovega poletnega kataloga je trditev »kakovost po najnižji ceni«, kar lahko hitro preverite, če jih pokličete po telefonu 02/229-75-30, pogledate na internetno stran www.bo-nus-ta.si ali naročite katalog.
STIK
BONUS
Počitniški klubi na Jadranu
maribor • Turistična agencija Bonus ponuja v poletnem katalogu počitnice na Jadranski obali od Portoroža do Makarske riviere in najboljša slovenska zdravilišča, posebej pa sta privlačna kluba v Vodicah in na Rabu
Hiter tempo življenja zahteva občasen počitek, sprostitev v krogu družine in prijateljev. Malo jih je, ki se ne veselijo poletja, letnega časa sonca, morja in seveda počitnic, ki jih bo večina preživela na morju, največ na nam najbližjem in za marsikoga tudi najlepšem -Jadranskem.
Številni umetniki so opisovali lepote Jadrana; le prvič je mogoče priti sem po naključju, vsak naslednji obisk pa si je razčlenjena obala z neštetimi skrivnimi zalivčki ob morju globoke sinje barve prislužila sama s svojo lepoto in gostoljubnostjo tamkajšnjega prebivalstva. Ob tem
ne smemo pozabiti, da so se na jadransko obalo začeli vračati tudi številni turisti, zato je treba letos kar pohiteti z rezervacijami.
Počitnice na jadranski obali ponujajo skoraj vse naše turistične agencije, zato se splača
malo pobrskati po katalogih in med ponujenim poiskati najboljše, najbolj sebi pisano na kožo. Turistična agencija Bonus iz Maribora ponuja v poletnem katalogu počitnice na Jadranski obali od Portoroža do Makarske riviere, po-

Turistična agencija Bonus ponuja počitnice za različne okuse in različno globoke žepe, med drugim tudi križarjenje z ladjo po Srednji Dalmaciji.

sebno privlačna pa sta kluba v Vodicah in na Rabu.
Vodice pri Šibeniku, mesto cvetja, so postale prava metropola severne Dalmacije, ki ji dajejo svoj pečat dolge prodnate in peščene plaže, urejena mestna promenada,
Hotelski kompleks Imperial v Vodicah
številne kavarnice in prijazni domačini. V Vodicah so Bonusovi gostje združeni v klub v prenovljenem hotelskem kompleksu Imperial tik ob plaži v gosti borovi senci, ki ga od središča mesta loči le kratek sprehod po obali.
Blizu hotela Imperial je športni center s teniškimi igrišči, mini golfom, šolo potapljanja in vodnimi športi, člani kluba pa si lahko že v hotelu brezplačno sposodijo kolesa. Povabili vas bodo tudi na izlet z ladjo med otoki šibeniškega
kvarnerski otok Rab, kjer ima Bonus svoj klub v hotelu Eva na polotoku Suha Punta. Ob hotelu so teniška igrišča, kegljišče, mize za namizni tenis, trimska steza ... Za kopanje v izredno čistem morju lahko izbirate med betonirano
SOIMENJAKI
gradišče, SELO • Prvo letošnjo poletno soboto bo pri Lukovici srečanje slovenskih Gradišč', drugo poletno soboto pa pri Žireh srečanje slovenskih Selanov
V Sloveniji je vrsta krajev z enakimi ali zelo podobnimi imeni, ki imajo kajpada enake imenske korenine. Prebivalci nekaterih od teh krajev se že več let zapored sestajajo bodisi na družabnih srečanjih, bodisi pri kmečkih ali drugačnih zabavnih igrah, ki vsakič privabijo veliko obiskovalcev predvsem iz krajev s temi imeni, pa tudi od drugod, saj gre ponavadi za prvovrsten zabavni dogodek.
Letošnje srečanje slovenskih Gradišč bo v Gradišču pri Lukovici prvo poletno soboto, 23. junija. Srečanje Gradišč Slovenije je zadnje desetletje že po tradiciji v tem kraju, ki leži na vzhodnem obrobju Gorenjske ob vstopu v Črni graben na prisojni terasi na južnem pobočju 466 metrov visokega Gradiškega hriba in le kilometer daleč od Lukovice, znanega kraja ob magistralni cesti LJubljana-Mari-bor. V vasi že deset let uspešno deluje turistično društvo,
ki vsa leta organizira ta srečanja. Zasluga tega društva je, da je urejen večnamenski prostor z brunarico, mimo katere peljeta dve pohodniški poti, Pot slovenskih legend in Rokovnjaška pešpot, zdaj pa urejajo tri kilome-
tre dolgo trimsko stezo okoli Gradiškega hriba.
Na letošnje srečanje Gradišč so iz Gradišča pri Lukovici poslali vabila Gradiščem nad Pijavo Gorico, pri Litiji, v Tuhinju, nad Prvačino, pri Vipavi, pri Materiji, na Kozjaku,
pri Primskovem, pri Tišini in Podsredi, pri Vojniku, Ormožu in Trebnjem, pri Slovenj Gradcu in pri Šentjerneju, ki se imenujeta Gorenje Gradišče.
To soboto opoldne se bodo udeleženci srečanja zbrali pri
brunarici v Gradišču pri Lukovici, od 14. do 16. ure jih bodo domačini peljali na ogled svoje vasi, da se bodo navzoči spoznali med seboj, naslednji dve uri bosta v znamenju kmečkih in drugih družabnih iger, ob šestih
S takim emblemom vabijo Selani iz okolice Žirov na letošnje srečanje v svojem kraju; na lanskem srečanju vaščanov iz vasi s temi imeni je bilo več kot 1200 obiskovalcev.
zvečer bo vaščane nagovoril lukovški župan Anastazij Živko Burja, uro pozneje se bo začelo družabno srečanje z ansamblom bratov Poljanšek, ki bo trajalo, dokler bo še kdo tam.
Prihodnjo soboto, 30. junija, pa bo v Selu pri Žireh
5. srečanje slovenskih vasi z imeni Selo, Sela in Sele. V Selu v Prekmurju so pred štirimi leti organizirali prvo srečanje vaščanov iz vasi s takimi imeni in njihovih simpatizerjev, »da bi se bolje spoznali«, kot so takrat napisali na vabila, na lanskem srečanju na Selu pri Vodicah blizu Ljubljane pa je bilo že več kot 1200 Selanov iz vseh predelov Slovenije. Letos pričakujejo tudi Selane iz zamejske Koroške.
Srečanje bo pod okriljem Turistične zveze Slovenije, ki podpira take dogodke, in pod pokroviteljstvom predsednika države Milana Kučana, pripravili pa ga bodo pod imenom »Vnukom v dar« -namen srečanj je tudi ohranjanje kulturne dediščine in običajev. Obiskovalci prireditve bodo med drugim videli, kako so domačini lično poskrbeli za vizualno predstavitev kraja z oznakami, ogla-
snimi deskami in lepaki, ki jih je izdelal prof. Tomaž Kržišnik.
V soboto, 30. junija, se bo srečanje začelo ob 10. uri, pol ure pozneje bo sprevod predstavnikov vseh Selanov do odra, nekaj čez 11. uro bodo padalci prinesli zastave in jih obesili na drogove, nakar bodo prireditev blagoslovili. Pozdravnim govorom, tudi župana Žirov Bojana Starmana, ki bo pokrovitelj 5. srečanja, bo sledil kulturni spored z govori, po kosilu bo slavnostna seja predstavnikov Sel, ko bodo imenovali organizatorja srečanja prihodnje leto, po kulturnem sporedu pa se bodo ob 15. uri začele družabne igre in družabno srečanje. Za tiste, ki bi želeli v okolici odkriti njim še neznane predele, bodo organizirali vodene oglede z okoliških razglednih točk. Seveda se bo srečanje končalo s plesom.
M. R.
Srečanje Gradišč Slovenije, ki je zadnje desetletje že po tradiciji v Gradišču pri Lukovici, bo to soboto, 5. srečanje vasi Sela, Selo in Sele pa bo drugo letošnjo poletno soboto pri Žireh.
TERME ČATEŽ
Mini počitnice za maksi užitke
ČATEŽ • Dolge ali kratke počitnice ob morju termalnih voda, programi aktivnosti in sprostitve za vso družino, ugoden program mini počitnic, posebni popusti za otroke - in Aqualand v Zusterni
Voda je vir življenja in številnih užitkov. Če je za povrh še termalna in jo je za pravo malo morje, kot na ča-teški Termalni rivieri, je razlogov za zadovoljstvo še toliko več. Počitnice v Termah Čatež pomenijo čudovito priložnost za preživljanje prijetnih, aktivnih in sproščenih dni, za užitke v vodi in ob njej, za krepitev zdravja in nabiranje novih moči. Izbirate lahko med vrsto preventivnih, zdravstvenih, sprostitvenih in športno rekreativnih programov.
V Čatež lahko pridete za dan ali dva, za konec tedna ali na dopust. Različnih programov in posebnih ponudb je toliko, da lahko vsak izbere Po svojem okusu: družine z otroki, seniorji, športniki in rekreativci, šolske skupine ... Cenovno zelo ugoden je njihov program mini počitnic, hi pomenijo 4-dnevni počitniški paket v hotelih Terme ali Toplice, ta pa vključuje
Majhno morje termalnih voda
polpenzione, neomejeno uporabo hotelskega bazena, savne in fitnes studia ter dovoljuje vstop v poletno oziroma zimsko Termalno riviero. Ob že tako nizki ceni mini počitnic imajo otroci še dodaten popust.
V Čateških Toplicah ste lahko aktivni ves dan, ker je možnosti za to na pretek, ali
pa le toliko, kot vas je volja. Nemara vas bo zamikalo razvajanje telesa in sprostitev duha, kar zagotavlja obisk
Med igralci zelo priljubljeno igrišče za golf pri gradu Mokrice
rimsko-irskih kopeli. Učinki zračnih in parnih kopeli, dišečih soli, suhih in vodnih masaž, izmenične tople in hladne vode ter na koncu sproščujoče relaksacije zelo ugodno vplivajo na organizem, saj se telo sprošča in očisti, hkrati pa ti učinki delujejo tudi zelo pomirjajoče.
Sproščeni in dobre volje se lahko odpravite tudi v okolico, ki ponuja nešteto naravnih in kulturnih zanimivosti. V baročni dvorani brežiškega gradu se vrstijo različne prireditve, srednjeveški čas se odraža v številnih okoliških gradovih in cerkvah. Bližnja Krka vabi na ribolov in čolnarjenje, v okolici je kar 97 km označenih kolesarskih
Razvajanje pod prsti spretne maserke
poti. Po mehko valoviti pokrajini so speljane zanimive pešpoti, ki vas bodo po travnikih in skozi gozdove, mimo znamenj ob poti, ob vinogradih z lesenimi hrami pripeljale do prijaznih ljudi, ki bodo radi poklepetali z vami in vam povedali marsikatero zanimivost o svojem kraju. Ste že slišali za Jovse, neokrnjeno močvirno travišče pri Kapelah, kjer živi prek 80 vrst ptic, med njimi nekatere izjemno redke vrste? Naravo pa lahko občudujete tudi s konjskega hrbta.
Za spremembo se lahko odločite za Grad Mokrice, kjer boste v pristnem srednjeveškem okolju, ki ga spremlja
vse potrebno udobje, pozabili na vsakdanje življenje. Ob gradu je eno od naših lepših igrišč za golf, grajski prostori pa so zelo primerni tudi za različna slavja, poroke in poslovna srečanja, ki jih spremlja izvrstna kulinarična ponudba.
To in še več so Terme Čatež, naše majhno morje. Vabljive so zaradi vsega naštetega, največja privlačnost, ki v vsakem letnem času privablja obiskovalce, pa je zagotovo voda. Velike količine vode, ki umirja, sprošča, telo oskrbijo z novo energijo.
Terme Čatež so svojo filozofijo aktivnega preživljanja prostega časa prenesle tudi na obalo, kjer so prenovile hotel Žusterna, mu dodale Aqu-apark in ga s tem spremenile v pravi vodni raj in idealen kraj za nepozabne družinske počitnice.
Za vsakršne informacije in tudi rezervacije lahko pokličete po telefonu 07/49-35-000.
STIK
Lepa okolica term vabi na izlet.
PORTOROŽ - julij, avgust!
Prenočevanje v sobah študentskega doma
KOROTAN od 3.700 SIT naprej!«
Tel. (05) 61 770 28 (9h - 13h), faks (05) 61 770 20 korotan@turistica.edu
223286
Slojna srečanju
ss&sassasais
var*1.’0fava zaračunala 30-odstotno prov
Zdravstveno zavarovanje z medicinsko jj«7j asistenco v tujini tudi na internetu K«
www.vzajemna.si, wap.vzajemna.si
zdravstvena zavarovalnica, d.v.z.
ZASTAVE
MIRA \/tA BIČ*’
prepoznavnosti
Pozdrav praznikoma s prepletom zastav Republike Slovenije in občine Škofja Loka
Ljubljana • V zadnjem času veliko govorijo in pišejohejustreznosti slovenske zastave za našo prepoznavnost doma in v tujini, a popotovanje na tekni Popotnika ne bo namenjeno tehtanju slovenskih državnih simbolov, ampak bo poskušalo le pokazatifco, kje, kdaj in zakaj uporabljajo zastave v tujini
Smo v prazničnem tednu. V ponedeljek, 25. junija, bomo prebivalci Republike Slovenije praznovali dan državnosti, v občini Škofja Loka pa se bodo 30. junija spomnili 973. leta, ko je nemški vladar Oton II. z dvema zaporednima daritvama bogato obdaril bavarsko brižinsko škofijo z velikim ozemljem na tleh Kranjske krajine. Sta dogodka primerljiva?
V sredo, 26. junija leta 1991, je slavnostno Delo objavilo naslov Slovenija je samostojna.
V nadnaslovu je pisalo, da je to dosegla po tisoč letih nemškega gospostva in 73 letih življenja v Jugoslaviji.
Slovenija se je iz dežele, kot smo pogosto oznanjali v osemdesetih letih, tega dne spremenila v državo. Ob zastavi, katere osnova je belo-modra-r-deča zastava vojvodine Kranjske, ki je bila uradno določena 23. septembra 1848. leta in jo je zakonodajalec 1994. leta v Zakonu o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slo-
PIZZA SALAT
Se počuti italijanska država pri taki uporabi svoje zastave užaljena ali je le zadovoljna, da večplastno predstavljajo njo in njene izdelke, ker krepijo njihovo gospodarstvo?
venski narodni zastavi (Uradni list R S 67/94) poimenoval slovenska narodna-zastava,
je pridobila še nov grb in himno. Postala je torej država s svojimi simboli. Žal 99 odstotkov slovenskih državljanov ne ve, da imamo v zakonu določeno tudi slovensko narodno zastavo. V zadnjem času sicer veliko govorijo in pišejo o njihovi (ne)ustreznosti za našo prepoznavnost doma in v tujini, a popotovanje na tej strani Popotnika ne bo namenjeno tehtanju slovenskih državnih simbolov, ampak bo poskušalo le pokazati, kako, kje, kdaj in
zakaj uporabljajo zastave v tujini.
Potovanje bom začel v Škofji Loki. Franc Pokom je 1894. leta zapisal v krajepisno-zgo-dovinski črtici Loka«,, ki jo je objavil »ilustrovani list za leposlovje in znanstvo Dom in svet«, o Ložanih: »Značaj jim je trdo gorenjski. Svojih navad ne premene hitro.« Tako izkušnjo sem dobil tudi pri uveljavljanju nove rumeno-ze-lene občinske zastave. V naselju, kjer sem živel, je skupaj z državno zastavo plapolala le z mojega balkona. Moja občinska zastava je bila po velikosti enaka državni zastavi oziroma je bila večja od one na občinski zgradbi in je visela na pravilno opremljenem drogu. Da mora biti tako, ni zapisano le v zakonu in odloku, ampak sem to spoznal tudi na potovanjih od daljne Tajske prek Iraka in Romunije do Španije, od Grčije do Norveške in po skoraj vseh državah evropske celine.
Najbolj zahodna država mojih poti je bila kraljevina Španija. Najpogostejši cilj potovanj Slovencev je Katalonija z
STANISLAV
Primer vzorca katalonske od hiš v Barceloni
ski zastavi verjetno ni zapisano, da »se ne sme uporabljati za označevanje blaga in storitev«, kot je zapisano v našem. Kako naj bo država znana, če je v času globalnega gospodarstva prepovedano uporabljati njen temeljni simbol - zastavo? Italijanskih testenin, vina, pice ni mogoče zamenjati s konkurenčnimi izdelki, zastava na
no-gostinsko-ponudbene prijeme, o kakršnih smo mi napisali že debele kupe študij, a še vedno na primer nimamo pripovedi o svoji »bikovi krvi«, kot tudi pravijo znamenitemu egerskemu črnemu vinu.
Če smo že na tako imenovanem evropskem vzhodu, stopimo še v Slovaško republiko, v državo, ki ima v slovaščini zelo podobno ime kot naša v slovenščini. Njene prebivalke so dale ime Slovenski plaži v Budvi v Črni gori, kamor so »Slovenke«, Slovakinje torej, množično prihajale na počitnice in zdravljenje. Domačini so poznali njihov jezik, medtem ko naše slovenščine niso
V Skandinaviji lahko zasledimo izjemni lastnosti prebivalcev Kraljevine Danske,JRepublike Finske, Kraljevine Švedske in Kraljevine Norveške: enkratno spoštovanje državnih simbolov svoje države ter prisrčno dobrodošlico popotnikom z vsega sveta z zastavico njihove države.
Barcelono in njenimi letoviškimi mesti. Vodniki nikdar ne pozabijo povedati, da tudi Katalonci želijo imeti svojo državo. To kažejo vsej svetovni javnosti na številne načine, na mnogih mestih in na vseh prireditvah pa predvsem s svojo zastavo. Skoraj ni kraja, kjer ne bi uporabili blaga v vzorcu zastave. Katalonija je zaradi obmorske in prometne lege sicer na prepihu narodov, a narodna zavest Kataloncev je trdna.
Stopimo bliže, v italijanske republiko ali Republiko Italijo. Uporabljam imena držav, kot jih navaja v Registru pravnih predpisov Republike Slovenije, 2000, Uradni list Republike Slovenije. V zakonu o italijan-
krakovskem gradu vas lahko popeljejo vodniki, ki govorijo tuje jezike, z zastavami tistih držav.
Belo-rdeča turistična ladja na Vi*''
embalaži, na lokalu ali na drugem primernem mestu potrjuje njihov izvor. Vsepovsod, do zadnjega kotička sveta!
V tem Italijane intenzivno posnemajo naši severovzhodni sosedje iz Republike Madžarske. Slovenskemu popotniku je ta država sicer znatno manj znana in na videz manj privlačna kot Italija, a v Egerju na njenem skrajnem vzhodu, v Tokaju, v Pusti, ob Blatnem jezeru - največjih mest in prestolnice namenoma nisem navedel - je na vsakem koraku tudi njihova zastava. Slovenskemu popotniku pa odkrije Madžarska v vinorodnih območjih turistič-
Na
/ '| -m VddIVCIII
da delitve na trgovsko,
vas pozdravljajo njihove' vsakem koraku. Očitno je, moje, občinsko,
, državno, ampak člam je pred leti razlagal v Kn domu prvi mož evropskega opravljanja Claus Muller,
'le 1ew vseh energij za dosego
Drogova za zastavi ob vhodu v znamenite Hradčane v Pragi je oblikoval arh. Jože Plečnik.
netvvorka v dvorani
imeli nikdar priložnost slišati, čeprav smo živeli v skupni državi, saj smo se z njimi vedno pogovarjali le v srbohrvaščini.
Skozi Slovaško pelje naša pot na Poljsko. Ob njej je obilo stare lesene arhitekture. Upam, da ne bodo nikdar zmaličili teh enkratnih vasi. Gradovi? Ohranjeni so in zanimivi za obiskovalce. Nobenih
razvalin ni, ki bi jih Slovaki prodajali za gradove, kot radi počnemo pri nas. Še to: Slovaki so bili s svojimi zastavami številčno bolj prisotni na odprtju lanskih olimpijskih iger v Avstraliji in na obiskih v Vatikanu kot Slovenci. Alije potem nenavadno, da so bolj znani in prepoznavni kot mi? Prav zanima me, ali kdaj govorijo o nekdanji ČSSR, tako kot mi radi v javnostih še vedno omenjamo SFRJ.
Južni svet Republike Poljske proti Krakovu je gričevnat, na njem pa opazimo številne strehe novih sorazmerno velikih hiš, ki so pokrite z rumenkasto pločevino. Delček primerjave bi lahko vzpostavil z Zgornjo Savsko dolino, kjer na srečo na predlog kranjskogorskega občinskega svetnika Jožefa A. Pezdimika z Dovjega že nekaj let vsaj z lesenih kozolcev snemajo krovno pločevino iz jeseniške železarne in jo zamenjujejo z lesenimi skodlami.
Toda tokrat nas zanima uporaba državne zastave. Poljska zastava je belo-rdeča, v državi pa skoraj ni javne stavbe ali komunikacije, ki ne bi imela kombinacije teh barv. Tudi s slovenskih železnic poslavljajoče se električne lokomotive gomulke so v poljskih državnih barvah. Njihov državni zbor in državne sobane imajo izjemno velike zastave, tako da je vsakomur takoj nedvoumno jasno, kje potekajo veliki državni dogodki.
Če stopimo še bolj proti severu, v Skandinavijo, lahko zasledimo dve izjemni lastnosti prebivalcev Kraljevine Danske, Republike Finske, Kraljevine Švedske in Kraljevine Norveške: enkratno spoštovanje državnih simbolov svoje države ter prisrčno dobrodošlico popotnikom z vsega sveta. V nekem slovenskem pokrajinskem časopisu je novinarka njihov ponos in uporabo državne zastave označila za zunanji znak nacionalizma - da bi ljudje vedeli, kje stanuje avtohtono prebivalstvo in kje priseljeno. Toda to je prav gotovo velika zmota.
S številnih državnih in gospodarskih ustanov vam z domačo zastavo izrekajo dobrodošlico, na Švedskem so v barvah zastave celo odbojne
ograje ob cestah, k temu pa svoj posamični pozdrav dodajajo še številni posamezniki predvsem s simpatičnimi zastavicami v obliki dolgostra-ničnega trikotnika. Ne le na leseni ali kovinski palici, kot žal pri nas, ampak na vzorno urejenih drogovih. Pri tem so kljub tako imenovani hladnosti Skandinavcev storili še korak naprej. Z vašimi zastavami - žal med njimi nisem opazil slovenske - vas pozdravljajo skoraj na vsakem koraku, ker so veseli vašega obiska, ker pričakujejo, da boste govorili o njihovi vsesplošni urejenosti, ker so prepričani, da boste prijateljem in znancem pokazali raznovrstno gradivo, ki ga boste - kljub visokim cenam - prinesli domov. Nad njim boste navdušeni in boste navduševali še druge, ker izžareva njihovo dušo, ustvarjalnost, ponos, pestro zgodovino in privlačno avtorsko drugačnost. Ponosni boste, ker ste bili njihovi gostje in da ste jih obiskali. Vedo, da vam bodo kmalu sledili vaši znanci.
s čim večjo zastavo Republike Hrvaške. Njihova rdeče-bela šahovnica ali samo izrez iz nje sta prepoznavna po vsem svetu. Ne le zaradi vojne, ampak zaradi hotenja naroda in države, da sta znana.
Kako pa je čez Savo, na njenem desnem bregu? Republika Bosna in Hercegovina ter Federacija Bošnjakov in Hrvatov se nekako želita zliti pod zastavo, ki jo je določila mednarodna skupnost. Državna zastava nas pozdravi tudi ob vseh vstopih na ozemlje Republike Srbske, tudi na letališču v Banjaluki. Ob njej ali pa samostojno uporabljajo ob vseh priložnostih srbsko zastavo, rde-če-modro-belo. Tako je na območjih, kjer živijo tudi Hrvatje in Bošnjaki, z njihovimi nacionalnimi zastavami. Pri izobešanju pa bolj spoštujejo zakon kot mi v Sloveniji. Ne vem, ali sem tam kje opazil državno zastavo, da bi visela z droga navpično, nataknjena na vodoraven pomožni drog. Takega sa-
Na Dunaju so v eno od trgovskih hiš še nedavno vabili kupce z zastavo SFR Jugoslavije.
Dolgih tisoč in več kilometrov prepeljejo v eno smer najmanj enkrat na leto iz Skandinavije v domače kraje prebivalci novonastalih držav, s katerimi smo bili še pred desetimi leti v skupni državi. Morda tudi oni med potjo še kje opazijo zastavo SFRJ, tako kot se je meni zgodilo na Dunaju, a vsi so ponosni predvsem na zastave svojih držav in entitet. Četudi ni dovoljeno - kot je bilo med drugim obiskom papeža v Mariboru - prinesti na prizorišče trdih in nevarnih predmetov, bodo Hrvati pokazali svojo navzočnost
Zastave pred stavbo vlade Republike Srbske v Banjaluki
murajskega obešanja državne zastave naš zakon sicer ne pozna, a je celo pred stavbo "državnega zbora Republike Slovenije na Šubičevi ulici v Ljubljani (od treh drogov je zaseden ponavadi le eden) mogoče videti tako nezakonito obešanje državne zastave. Zakaj se vodstvo državnega zbora ne zgleduje po obrambnem, prometnem ali zunanjem ministrstvu?
Na to nisem opozoril zaradi nas, ampak zato, ker se nenehno pritožujemo in čudimo, da smo po priljubljenosti med zadnjimi v Evropi - žal tudi zaradi (ne)pravilnega in (ne)ure-jenega obešanja naših zastav. Nekdaj so Slovenci, ki so popotovali po svetu ali tam nabirali svoje poklicno ali akademsko znanje, prinašali iz tujine tudi njihovo urejenost in jo izpopolnjeno presajali na domača tla. Pri tem so se verjetno srečevali s številnejšimi težavami, kot se zdaj mi, a narodne zavesti in hotenja po lastni državi je bilo v njih očitno več, kot je je zdaj pri nas.
\Ar\rAct rta cp hniiin Ha hi Hn-
I PIAVA IAGUNA I
mmn p^jgg2
NAJBOLJ PRILJUBLJEN KRAJ ZA ODDIH IN POČITNICE SLOVENCEV
Posebej pa vas želimo seznaniti s posebnostmi letošnje ponudbe do 29. 6. 2001.
Apartmaje Astra, Citadela in Laguna Park smo opremili s TV-sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase!
Dnevna najemnina apartmaja je že od 58 DEM!
Dobrodošli v avtokampih Zelena laguna, Bijela uvala in v Naturist centru Ulika.
V	vseh so bazeni, obnovljene in nove sanitarije, urejene plaže,
4 pristanišča za čolne, športna središča, marketi in še marsikaj.
i	1
Pričakujejo vas popolnoma obnovljeni hoteli***
I Laguna Park, Laguna Materada, Laguna Galijot, Plavi, Zorna, Laguna *| 1 Istra in Laguna Gran Vista s TV-sprejemniki, direktnimi telefoni, sušilci za lase in klimatskimi napravami.
Cene polpenziona po osebi na dan so že od 54 DEM!
V hotelih kategorije**: Paviljonih Bellevue, Galeb, Albatros in Delfin
so cene polpenziona po osebi dnevno že od 37 DEM!
V	vseh hotelih so vam za zajtrk in večerjo na voljo klimatizirane
samopostrežne bife restavracije!
f-	I
POLEG VSEGA ŠE VELIKI POPUSTI ZA OTROKE!
Turistična taksa znaša 1,90 DEM po osebi na dan.
Otroci do 12. leta je ne plačajo, od 12. do 18. leta pa samo 50 %!
i
INFORMACIJE PRI AGENCIJI VAŠEGA ZAUPANJA ALI PRI
PIAVA IAGUNA, POREČ
tel. 00 385 52 410 135, 410 101 faks 00 385 52 451044 Internet: tvww.plavalaguna.hr E-pošta: mall@plavalaguna.hr Wap: wap.plavalaguna.hr
o-O5* P0ČIT
ZDRAVILIŠČE RADENCI
ftAj
BREZPLAČNO: en otrok do 12. leta in otroci do 7. leta v sobi z dvema odraslima!
od 1. do 20.7.200115 % popusta za družine
5 dni od 39.950 SIT naprej
Program vsebuje: polpenzion, brezplačno pijačo v hotelski restavraciji, kopanje v termah ... V ceni je že upoštevan 15 % komercialnega popusta.
15 dni ALUNCLUSIVE (od 23. 6. do 25. 8. 2001) od 47.800 SIT naprej
Poceni počitnice v hotelu Miral”"'” v sobah s francoskimi ležišči za dve osebi.
Cena za pet dni za DVE OSEBI je samo 64.700 SIT
Pri počitniških programih
ni doplačila za enoposteljno sobo
v hotelu Miral*** in Terapija**.
VELIKA NAGRADNA IGRA!
Pokličite nas: 02 520 10 00 ali 02 520 27 20
NOVO V RADENCIH!
Beauty center Aleksandra
tečaj tujih jezikov z animacijo za otroke
brezplačno igranje golfa na Ptuju ...
življali z obešanjem zastav -ob praznikih zdaj visijo z mojega novega doma vse tri zastave, zlikane, enako velike in na primernih drogovih - take nevšečnosti, kot sem jih v pre-
teklih letih doživljal jaz. A to je že druga zgodba, saj si vedno rečem, da imamo najlepšo državo na svetu in da sem vesel, da živim v njej.
Stanislav Jesenovec
Znamenita razgledna točka nad norveškim pristaniškim mestom Bergen: trikotna zastava na vzorno urejenem drogu plapolala pri eni od stanovanjskih hiš.
OSMA ETAPA VODORAVNICE JE ZA NAMI
Pogumno čez Hudičev stol
zgornja vipavska dolina * Vse v znamenju Vipave: Vipavska brda, reka Vipava, panorama mesta Vipave, Vipavsko polje in vipavska vina
Pohod od Vipavskega Križa do Bele je bil prav poleten, junijski. V Vipavskem Križu nas je čakala naša pohodnica Slavica iz Goriških brd, ki sicer ni odkorakala z nami, nam je pa pripeljala lepe, kakor naslikane briške češnje. Po sprehodu po Vipavskem Križu in po ogledu tamkajšnje samostanske cerkve smo skozi zadnja vrata gradu sestopili do razpotja in se skozi vas Plače sprehodili do Ustja in reke Vipave pod Dolenjem. Hoja ob Vipavi je bila mehka, malo trave in malo blata. Pri cer-
vom ter seveda s prijazno besedo gostitelja in njegove družine; izvedeli smo marsikaj o vasi Budanje in Vipavski dolini.
Potem nas je prišel pozdravit Kobalov sosed, Budanjec Jernej Mikuž,'ki se je prvi prijavil za naš prvi izlet, ki smo ga organizirali pred natanko desetimi leti z Delovo prilogo Adut. Cilj takratnega avtobusnega izleta, leta 1991, so bili vipavski kraji okrog prizorišča zgodovinske bitke med Rimljani in Rimljani oziroma med Germani in Germani.
Vse je očarala zelena in globoka dolina potoka Bele, kjer nas je vodila pohodniška smer iz doline v hribe.
kvi na Logu nas je po naključju čakala policijska patrulja, ki nam je ustavila gost promet na vipavski cesti, da smo trumoma skočili čeznjo.
V Budanjah je bil kmalu po poldnevu postanek na kmetiji Ivana Kobala (05/364-50-00), ki je opazna postojanka ob vipavski vinski cesti. Ogledali smo si novo vinsko klet, pokusili njene tekočinice in se podprli s sirom in češnjevim peci-
Potem pa se je začelo. Vzpon čez Hudičev stolec mimo Vintgarja Bele. Kar lepo je bilo treba ugrizniti v kolena in pozabiti na sonce, ki je »božalo« hrbet, da smo se prebili do vrha. Tisti, ki ne marajo strmin, so se medtem z avtobusom zapeljali do Sana-borja (tako je prav!), od koder smo spet družno odšli po sledi plinovoda pod cesto počasi, a vztrajno navzgor. Ce-
V	soboto se peljemo v Karnijo in Kadore!
V	soboto bo enodnevni izlet po Karniji in Kadoru v bližnji severni Italiji. Obiskali bomo lepe in zanimive kraje v Karnijskih Alpah in Furlanskih Dolomitih.
Videli bomo romantični Spilimbergo, sotesko Celline, gorski Erto, mrtvo jezero Vajont, tragični Longarone, Tizianov Pieve di Cadore, turistično Sappado, karnijsko metropolo Tolmezzo itn. Podrobnejši program je na voljo pri VVasteelsu (01/433-92-81), kjer se lahko tudi prijavite. Cena izleta je 6800 tolarjev. Odhod je zagotovljen, na voljo pa je še nekaj prostih mest.
Klimatsko zdravilišče, olimpijski center in smučarski center, 1517 m n.v.
TUM
Z R E Č
Termalno zdravilišče, 395 m n.v.
POČITNICE
w Tersnals Zreže
že od
5.920 SIT na osebo na dan
V ceni je vključeno: polpenzion, kopanje, jutranja gimnastika ob jezeru, aquaaerobika, otroške vodne igre v bazenu, piknik večerja ob jezeru. Doplačila: namestitev v enoposteljni sobi, turistična taksa Ponudba velja do otvoritve novih bazenov (predvidoma do 15.7.2001).
Informacije in rezervacije:
03 757 6 000, 01 2 329 264
DOBRODOŠLI
na počitnicah z zdravilno klimo na Rogli 7-dnevni program
S KLIMO DO ZDRAVJA že od 48.800 SIT naprej
Na pohodu po Vipavski dolini dvakrat čez Vipavo in
kilometre ob nje
sta se je držala toka Bele in je bila na srečo zelo senčna. Kar precej časa nam je vzela ta sicer lepa in zanimiva pot skozi gozdove, pa tudi truda je zahtevala nekaj. Ko smo se v Beli zbrali, smo ugotovili, da je že toliko ura, da bi morali že sedeti na Colu.
Naredili smo piko in preložili dva kilometra vzpona na Hrušico na začetek devete etape pohoda, ki bo 25. avgusta. V spremstvu Janka Žejna in njegovih prijateljev iz Pod-
kraja, ki dobro poznajo labirinte poti čez Hrušico, bomo smer skrbno trasirali, da bo čim manj klancev in asfalta.
Ko smo se posedli v gostilni Tratnik, smo družno dejali: Tukaj smo, vaši smo, lačni in žejni smo! Kosilo je bilo seveda dobro, tako, kakršno se za tako gostilno spodobi. Navdušila je jota, ki je bila kar nekam božanska, potem pa še -vse drugo. Vsi so menili, da sodi Tratnikova »kočerja« med najboljše, kar smo jih za-
užili na naših pohodih. Gostilna Jožeta Tratnika (05/36 -68-610), stara, a vsa prenovljena furmanska gostilna na Colu, je odprta vsak dan razen ob četrtkih med 11. in 22. uro. Ni se nam pretirano mudilo, a vendar smo se poslovili tako zgodaj, da smo po vožnji čez Hrušico prispeli v Ljubljano kar nekaj minut pred deveto, da so naši Posavci ujeli svoj vlak.
Naslednji pohod bo že v ponedeljek, 25. junija, ko bomo hodili po koroškem Rožu
(druga etapa!), naslednji pohod po vodoravnici pa bo j 7. julija. Korakali bomo od I Velikega Cirnika nad Krmeljem po slemenu skozi Vinji Vrh, Češnjevec, Svinjsko, j Kostanjevico, Prelesje, Radgo-nico, Zagozd in nad sotesko Sopote še skozi Zavrh in Go- j renje Jelenje ter, če bo šlo, do Velike Preske nad litijskim j Polšnikom. Cilj bo poskušala 5 določiti izvidnica, ki bo pot j prehodila prihodnji teden. Pa na svidenje!
Dr. Ago
Na pohodu čez Ajdovsko polje pred budanjskim Logom
NA PRAZNIK BO KOROŠKI POHOD
Po Gurah in Rožu
ŽELUČE, BILČOVS, ŠENTJANŽ * Tostran in onstran Drave
V ponedeljek, 25. junija, se bomo peljali na Koroško, v prelepi Rož, pokrajino ob Dravi med Karavankami in Gurami. To bo druga etapa našega pohoda po Rožu in peta po Koroški; za nami so tri lanske pohodniške etape po Ziljski dolini in ena po Rožu od Marije na Zilji do Gur.
Iz Ljubljane se bomo od-
Zgovoren kažipot pred Želučami, koder nas bo vodila pohodniška smer v ponedeljek, 25. junija.
bočju Gur visoko nad Dravo. Po postanku in ogledu cerkve se bomo odpravili navzdol skozi Kajzaze Mošenico ter čez Dravo in nato po dravskih logih mimo Psinje vasi. Kraj je dobil (nemško) pasje ime zaradi nevednosti ponemčeval-cev ali pa zaradi njihove hudobije. Psinja vas, kakor ji pravijo domačini v narečju, je pravzaprav Podsinja vas, ker leži pod vasico Sine, ki domuje malo višje v hribih.
Čez polje bomo prišli v Šentjanž v Rožu, kjer deluje zagnano društvo, če ga lahko tako imenujemo, »k&k«, kar je kratica za kulturno ko-munikacijo.V njenem sklopu je zelo aktivna tudi Slovenska kulturna zveza. Seveda se bomo v Šentjanžu ustavili in malo oddahnili ter si to in ono
Cerkev sv. Jakoba v Bilčovsu je značilna koroška cerkev s kornim zvonikom med oltarnim prostorom in ladjo.
peljali ob 7. uri in po sprejemu vseh gorenjskih pohodnikov smuknili skozi karavanški predor na koroško stran in nato pri Trebinji pod Šentiljem zastavili korak. Pot nas bo najprej vodila po cestici skozi gozd in po nabrežju Drave, od koder se bodo odpirali razgledi ne le na Rož in njegove idilične vasi, temveč tudi na vrhove Karavank. Smer nas bo pripeljala do Že-luč, od koder se bomo povzpeli navkreber skozi Brančo vas do Bilčovsa, velikega naselja na razgledni terasi na po-
pred Kožentavro ustavili korak druge roške etape. Ostalo nam bo toliko časa, da se bomo lahko peljali malo nazaj skozi Bistrico v Rožu do vasice Sveče, kjer je preživel večer svojega življenja veliki
slovenski kipar France Gorše (1897-1986), ki je bil odli' čen^portretist. Znani so njegovi portreti Prešerna, Murka, Magajne, Detele, Stritarja in Bevka za Kulturni park narodov v Clevelandu. Ogledali si bomo park pred njegovo ga- 1 lerijo v Svečah, kjer so popt' sja slavnih Korošcev - Mode-sta, Slomška, Ziljskega, Janežiča, Voranca, Ellerja, Grafenauerja, Zwiterja, Kernjaka in Hartmannove.
To bo dovolj tudi za dolg i junijski dan. Čez Ljubelj se , bomo vrnili na Gorenjsko in v Ljubljano, bogatejši za doživetje Koroške. Prijave še danes in jutri pri VVasteelsu, na ljubljanski železniški postaji, na glavnem peronu med 9.15	|
17. uro (telefon: 01/433-92-81)- ■ Cena izleta je 4400 tolarjev (avtobusni prevoz, vodstvo, izletniško gradivo, dvojezični zemljevid in malica).
D. K'
Bilčovs, po nemško Ludmannsdorf, je ena od redkih vasi na Koroškem, ki ima dvojezično krajevno tablo.
ogledali in tudi kaj poslušali.
Pot nas bo vodila naprej po gmajnah mimo Svetne vasi ter skozi Kaplo in Liplje do Struge, kjer bomo na razpotju
Od vseh karavanških vrhov se nad Rožem najbolj kaže mogočna Kepa ali Jepa, po nemško Mittagskogel, visoka 2143 metrov.
LEPŠA STRAN SLOVENIJE
Osredki sredi Barja
NOTRANJE IN VNANJE GORICE IN PLEŠIVICA * Popoldanski sprehod po Barjanskem otočju
Samo borih 10 minut je trajala vožnja do 12 kilometrov oddaljenega železniškega Postajališča Notranje Gorice sredi Ljubljanskega barja. Nekaj ur so morali svojčas veslati junaki Jalnovih Bobrov, da so svoj drevak prignali od kolišča Pod današnjim Ljubljanskim gradom do osredka Medvejca Pri Notranjih Goricah. Prav tam so našli sledi velikega kolišča in tudi drevak, iz enega debla lesa izdolben čoln.
Osredek? Prešernu je osredek Blejskega jezera kopnjava sredi vode. Kaže, da je bila beseda otok takrat še nekakšna tujka. Osredek je danes tudi gozdiček sredi polja, pa holmec ali gorica sredi ravnine. Osredki, nekdanji barjanski otoki, so prav slednje. Nekateri jim učeno pravijo tudi osamelci; besedo so si izmislili zemljepisci in ne Bar-jani.
y davnini, ko je jezero zalivalo širno barjansko plan °d Pijave Gorice do Vrhnike, °d Borovnice do Ljubljane na Nadmorski višini 300 metrov, Je na vodi »plavalo« kar 21 otokov in otočkov. V kakem meglenem dnevu, ko se peljemo mimo po avtocesti, se barjanski homci, goričice ali osredki fišejo pred mogočno silhueto Krima in njegove soseščine res kakor nekakšni otoki.
Nad železnico, katere dvojni hr seka Barje tesno skozi go-s‘o posejane in nanizane no-tranjegoriške hiše, je odtr-
DRUGAM
IN DRUGAČE
qReek trekking
*	26.700 SIT
6.,	14 dni, ladja/letalo
LeSBOS, Grčija
59.900	SIT
r.6- 6-- 8 dni, P. NATALIA**+, N, ST2
U°ci od 2 do 16 let
49.900	SIT!
samos, Grčija
5R	65.750	SIT
6..	8 dni. H. DIMITRA**+, NZ
^ALTA, Sliema
5 7	73.300	SIT
' 7'8 dni. H. PATRICIA**+, POL °trok od 2 do 8 let zastonj
K°S, Grčija
21r	74.750	SIT
• 6 * 15 dni, H. MEDITERRANEE**+, NZ
Intelekta M. Sobota, d.0.0. s Prežihova 5, 9000 M. Sobota
L02/536-19-60
gano in razgaljeno skalnato vznožje največjega od barjanskih osredkov. To je Plešivica, katere vrh, nekoč najbrž plešast, se dviga najvišje med vsemi otočki, kar 90 metrov nad nekdanjo gladino. Tu še danes praskajo in lomijo kamen, največ pa so ga odkrhnili, ko so sredi 19. stoletja gradili Južno železnico. Njen nasip med Brezovico in Preser-
je počasi dvigalo, gladina pa prav tako počasi usihala, dokler se ni zgodilo, da je ostalo le barje in močava, ki so jo od 18. stoletja naprej izsuševali in spreminjali v loge in polja ter tu in tam tudi v tla, kolikor toliko primerna za naselja. Kjer so nekoč stala kolišča, so zrasle vasi, ki pa se tesno oprijemajo osredkov, saj so nastala najprej na njih in so šele nato
Ko je bila nekoč davno gladina Barjanskega jezera pri 300 metrih nadmorske višine, je bilo na jezeru 21 otokov in otočkov; največji (2x1 km) in hkrati najvišji (390 m) je bil Plešivica med Dragomerjem in Podpečjo.
jem, dolg dobrih pet kilometrov, je požrl še in še kamenja. Dobesedno požrl!
Ko so ga začeli nasipati na barjanska tla, niti slutili niso, da bo gradnja trajala nekajkrat dlje, kakor so načrtovali. Kar so danes nasuli, se je čez noč pogreznilo - in tako brez konca in kraja. Vrtali so in še v globini 50 metrov niso prišli do žive skale. To kaže, da je barjanska kotlina sila globoko ugreznjena in da so imele vode, ki so jo polnile, veliko dela, da so jo zasule z drobnimi, tako rekoč finimi naplavinami, kar znajo samo kraški pritoki, katerih je imelo jezero nebroj med Vrhniko in Igom. Visoko nagrmaden savski prod med Rožnikom in Gradom ter med Rožnikom in podutiškim Stražnim vrhom je ustavljal barjansko vodo, da se je razlivala v vedno bolj plitvo jezero; njegovo dno se
sestopila na zibka mehka tla.
Hodim po prazni cesti Notranjih Goric, ki se od železnice upogne v loku mimo cerkve sv. Martina od zahodne v severno smer. Le tu in tam je kakšna starejša hiša, nobena ni borna, vse so v cvetju in zelenju. Cesta se tesno drži vznožja hriba, kjer so tla gotovo trdnejša, vzpne se čez prevalček med jedrom osredka in polotokom Roje, nato pa prečka nekdanji zaliv ter pride na križevo razpotje. Na desno v hrib se vzpne makadamska cesta. Na zahodni strani se nad barjansko gladino rišeta »hlebčka« bližnjih nizkih osredkov, Medvejce in Marinčevega hriba, za njima pa vzpetini, domala 70 metrov visoko sleme Kostajnice in malo nižjega Brda, osredka, ki daje oporo vasi Bevke.
Stopim nekaj korakov naprej od razpotja, kjer v va-
V Vnanjih Goricah, v zaselku Gulč, je na večini hiš še napis s starim domačim imenom.
Obiščite našo spletno stran in se prepričajte o ugodni ponudbi potovanj v zadnjem hipu^
(V)
BOLGARIJA -1 teden že od 63.840 SIT
TUNIZIJA - 2 tedna, polpenzion,
127.840	SIT
TENERIFE - 2 tedna, nočitev z zajtrkom, g
111.840	SIT
DUBROVNIK -1 teden, z letalom, 94.240 SIT
Naročit« brezplačen katalog in izberite med pestro ponudbo poletnih počitnic v Sredozemlju, na Hrvaikem ali v daljnih deželah.
sici Podplešivica stoji za skrhanim obzidjem velika stavba, nekdanji Kušljanov grad, ki je nastal menda že v 15. stoletju; Valvasor ga je upodobil in dolgo so v njem gospodovali baroni Kušljani. Čeprav nekaj posodobljenih oken kaže, da si je kdo v njem uredil stanovanjsko gnezdo, pa je vsa stavba uboga, da ne rečem razpadajoča.
Vrnem se do križa in se spre-
Podoba (jeklorez) mostiščarskega naselja na Barjanskem jezeru, kakor si ga je zamislil slikar A. Gross leta 1893; podobo hrani dunajski Naravoslovni muzej.
Severovzhodni del nekdanjega Barjanskega jezera; lega današnjih vasi: Notranje Gorice (1), Vnanje Gorice (2), Bevke (3), Drenov Grič (4), Log (5), Podpeč (6), Jezero (7) in Kušljanov grad (8).
poleg omenjenega je še drugi
-	Veliki vrh; prvi je 50, drugi pa 73 metrov nad barjansko ravnino. Z vrha se od cerkve sv. Duha razgrinja panorama tja proti Podpeči na Cevcove svetinje nad Barjem, na cerkvice preserskih holmov, pa na Krim, ki so ga bodle svetle bodice nevihte.
Med obema vzpetinama tega
-	vnanjega - osredka je zleknjeno nizko sedlo, ki je bilo nekoč komaj malo nad vodno gladino. Na njem je seli-šče, staro jedro Vnanjih Goric, pravijo mu Gulč. Skoraj same
hodim na vrh osredka. Pot se vzpenja skoraj malce strmo (sredi ravnega barja!) skozi gosto in visoko bukovje, ki ga je sama blažena senca. Dober kilometer cesta pleza na sleme osredka, kjer za ocvetličenim razpotjem gnezdi vasica Plešivica, dobrih sedemdeset metrov nad gladino Barja, nad nekdanjim jezerom. Hiše so stare in nove, a vse obdane s slapovi cvetja. Grem na severni konec vasi, od koder se z roba strmine razgrne panorama Polhograjskega hribovja.
Po zravnanem slemenu Plešivice se cesta vije mimo z gozdom poraslega najvišjega vrha v raztresen zaselek Žabnice, od koder se ena cesta spusti v serpentinah proti novodobni Gmajni, ena pa po južnem pobočju osredka sestopi do železniškega postajališča. Lepa in zanimiva krožna smer, na kateri nisem srečal šmarnogor-ske množice domala oštevilče-
nih pohodnikov, tudi ne kolesarjev, le komaj kak avto je pripeljal mimo. Mir, skoraj samota, cvetje in trate, skoraj idila, in prijazni pozdravi - vse to le dobrih deset minut iz ljubljanskega mestnega hrupa.
Nato sem odkorakal skozi skoraj bahavo naselje, kjer se stikata obe Gorici, Notranja in Vnanja, in se povzpel na Gulč, cerkveni vrh drugega osredka;
stare hiše, a v glavnem kar lepo prenovljene in zastrte s cvetjem. In posebnost: skoraj na vsaki domačiji je poleg uradne številke še deščica z domačim imenom - malo iskanja vaške starosvetnosti.
To je bil le kratek sprehod, izvidniško raziskovanje barjanskega otočja, njegovih najbližjih in najlaže dostopnih osredkov. Ob 13. uri sem se odpeljal iz Ljubljane, ob pol petih sem že ujel vlak za nazaj.
Gostiln sploh ni na pretek, še najbolj prijazna je bila okrepčevalnica nedaleč od Martinove cerkve. Nikjer ni nobenega markacijskega onesnaževanja poti, prav vam lahko pride planinski zemljevid Ljubljana in okolica (1:50.000) ali pa topografski karti (1:25.000) Brezovica in Rakitna (številki 115 in 134).
Drago Kralj
Marinčev hrib, majhen osredek poleg velike Plešivice
EKOLOGIJA
Otok na robu sesutja
PALMA DE MALLORCA • Profesorica geografije Macia Blazquez je izbrala enajst otoških krajev, ki jim grozi ekološka katastrofa
Plaža v Palmi na Mallorci: ali je to še otok miru?
Nebesa so izredno občutljiva; to postaja zadnji čas vse bolj jasno prebivalcem balearskega otoka Mallorca. Potem ko je pred dnevi za razburjenje poskrbel otoški turistični šef Ce-lesti Alomar z izjavo, da v prihodnje pri njih ne bo več takega turizma, kakršen je bil doslej, je lokalni časopis Diario de Mallorca te dni vnovič opozoril na nekaj, na kar je doslej že večkrat: pod naslovom Na robu sesutja je predstavil študijo profesorice geografije Marie Blazquez - izbrala je namreč enajst otoških krajev, ki jim grozi ekološka katastrofa.
Poleg mivkaste plaže Arenal, ki je že dolgo v rokah nemških kraljev piva in pripravljalcev cenenih gastronomskih užitkov, je znanstvenica omenila tudi nekatere izletniške cilje, ki spadajo zaradi naravnih lepot med predele »drugačne Mal-lorce«, kot jih pogosto imenujejo v medijih. Med njimi je prečudovit zaliv Sa Calobra, ki ga, kot je v raziskavi ugotovila Blazquezova, v sezoni obišče vsak dan okoli 6000 turistov. Glede na to, da je to komaj 50 metrov širok zaliv, ki je zdaj suh nekdanji izliv reke v morje
med visokimi skalami, je popolnoma jasno, da ni doživetje lepe narave pri tolikšnem navalu ljudi nič drugega kot navadna farsa.
Da bi zavarovali take kraje, med katere sodijo tudi priljubljene sprehajalne in trekinške poti med gore in griče Tra-muntane, je znanstvenica zahtevala ureditev dostopov do
teh otoških predelov. Takšna razmišljanja in akcije bodo podprli v balearski okoljevarstveni organizaciji GOB, ki predlaga v zadnji številki svojega biltena ureditev zabaviščnih parkov v okolici Palme, kar naj bi bila alternativa pustolovskega turizma. S tem bi, kot
upajo, sprostili pritisk na ogrožena naravna območja.
Za isto se zavzema tudi resor za varovanje okolja na Mallorci, ki pripravlja zakon o urejanju tokov obiskovalcev »v naravna območja, ki jih je treba varovati«, kot je na primer pogorje Tramuntana. »Gorsko verigo naj bi proglasili za varovano območje na-
rave,« pravi Jose Manuel Gomez, generalni direktor naravovarstvenih oblasti, ki sodeluje pri pripravi zakona. Natančno določene smeri, po katerih bi peljali vodniki, naj »dostopa ne bi omejevali, ampak bi ga urejali«.
Čeprav naj bi se od »otoka
miru« zaradi prenapolnjenih plaž, cest in popolnoma zazidanih obalnih predelov, ki jih vsako leto obišče okoli sedem milijonov turistov, poslovili raje danes kot jutri, ostaja nekaj popolnoma ja-.sno: brez turizma ne gre nič na Mallorci. Celo gospodarski minister Pere Sampol mora pošteno pomisliti, ko ga kdo vpraša, kdo je poleg turističnih podjetnikov največji industrijski proizvajalec na Mallorci,
preden mu pade na misel proizvajalec vodovodnih pip. Seveda se temu ne gre čuditi, saj zaposluje skoraj vsak otoški srednje velik hotel s tremi zvezdicami prav toliko ljudi kot ta tovarna, okoli 250.
Ustrezno kritično je zato reagirala hotelska stroka na najnovejše politične odločitve, kot je na primer načrtovani ekološki davek v višini dvesto do štiristo tolarjev na dan za vsakega hotelskega gosta.
Tako se pritožuje Javier Gomez, šef hotela s tremi zvezdicami na severni obali otoka, da je trenutna zasedenost postelj v njegovem hotelu 80 odstotkov manjša, kot je bila ta čas lani.
V ministrstvu za turizem pa niti to ni vzrok za kakršen koli preplah in zaskrbljenost: primanjkljaj nemških dopustnikov naj bi nadomestili Angležii ki pa jih doslej na sever otoka še ni bilo.
Prečudovit, komaj 50 metrov širok zaliv Sa Calobra, ki je zdaj suh nekdanji izliv reke v morje med visokimi skalami, obišče v sezoni vsak dan okoli 6000 turistov, kar je seveda bistveno preveč.
Športna loterija d.d., Cigaletova 15,1001 Ljubljana, tel.: 01/474 88 00, fax: 01/433-94-41, sprejemanje stav po telefonu: 01/474 88 99, teletekst: TVS stran 355,
M m M SHS internet: www.sportna-loterija.si
s/DM71
RAZPORED ŠPORTNIH DOGODKOV ZA 25. KROG
Od 20.06.2001 do 25.06.2001
Nogomet	21.15	POK	158	Atletico	(M-Zaragoza/31-45min/	3,00
Nogomet	21.15	POK	159	Atletico	(M-Zaragoza/46-60min/	5,00
Nogomet	21.15	POK	160	Atletico	(M-Zaragoza/61-75min/	9,00
Nogomet	21.15	POK	161	Atletico	(M-Zaragoza/76-90min/	12,00
ČET, 21.06 Čas Liga Št Dogodek
REDNI DOGODKI
19.45 KVAL 334 Verona-Reggina
1 0 2
1,80 2,80 3,00
Vse kvote na stavni listi lahko prireditelj v času sprejemanja stav spreminja. Spremembe							Nogomet	21.15	POK	162 Celta Vigo-Barcelona	2,35	2,45	2,35
so objavljene na teletekstu TV SLO, stran 355, internetu in na stavnicah. Prireditelj lahko							Košarka	20.15	ITA1	163 PAF Bologna-Kinder	-	-	-
| kadarkoli, po lastni presoji, omeji ali zavrne sprejem vplačila za stave.							Košarka	20.45 ŠPA1		164 Real Madrid-Barcelona	1,35	12,00	2,00
	^2]						Nogomet	18.45 ŠVE1		165 Orgryte-Elfsborg	1,80	2,80	2,80
					D		Nogomet	18.45	U-20	166 20Avstralija-20Češka	2,70	3,10	1,70
Nogomet	17.45	KVAL	121 G.Polkowice-Stomil	2,20	2,55	2,45	Nogomet	18.45	U-20	167 20Kostarika-20Etiopija	1,55	3,20	3,40
Nogomet	16.45	MAD1	122 Zalaegerszeg-MTK	2,00	2,80	2,20	Nogomet	18.45	U-20	168 20Francija-20Paragvaj	1,30	3,80	4,60
Nogomet	16.45	MAD1	123 Dunaferr-Gyor	1,30	3,60	4,85	Nogomet	18.45	U-20	169 20Japonska-20Angola	2,00	3,00	2,70
Nogomet	16.45	MAD1	124 Sopron-Videoton	1,65	2,45	3,70	Nogomet	18.45	U-20	170 20Nizozemska-20Ekvador	1,70	3,20	2,80
Nogomet	16.45	MAD1	125 Ferencvaroš-Vasas	1,55	3,30	2,70	Nogomet	18.45	U-20	171 20lran-20Gana	1,25	4,00	5,00
Nogomet	15.45	POK	126 Lokomotiva (Mo)-Anži Mach.	1,40	3,60	3,90	Košarka	23.40 WNBA 172 Washington-Miami			1,50	12,00	1,70
Nogomet	17.15	POK	127 JJK Jyvaskyla-Rovaniemi	4,20	3,70	1,35	Košarka	23.40 VVNBA173 Flouston-Los Angeles			1,50	12,00	1,70
Nogomet	17.15	POK	128 KuPS-Inter	2,20	2,55	2,45	Košarka	23.40	VVNBA174 Utah-Sacramento		1,45	12,00	1,75
Nogomet	17.45	POK	129 FC Jaro-Atlantis	3,00	2,65	1,85	Košarka	23.40	WNBA 175 Phoenix-New York		1,75	12,00	1,45
Nogomet	18.45	POK	130	Verdal-Kjelsas
Nogomet	21.15	POK	131	Atletico (M)-Zaragoza
Nogomet	17.15	FIN1	132	MyPa-Haka
Nogomet	17.15	FIN1	133	Jazz Pori-Tampere
Nogomet	23.40	KVAL	134	ZDA-Trinidad
Nogomet	23.40	KVAL	135	Honduras-Mehika
Nogomet	23.40	KVAL	136	Kostarika-Jamajka
Nogomet	18.45	N0R2	137	Valerengen-Ham Kam
Nogomet	18.45	ŠVE1	138	Sundsvall-AIK Stockholm
Nogomet	18.45	ŠVE2	139	GAIS-Osters Vaxjo
Nogomet	18.45	U-20	140	20-Argentina-20Egipt
Nogomet	18.45	U-20	141	20Čile-20ZDA
Nogomet	21.30	U-20	142	20Jamajka-20Finska
Nogomet	21.30	U-20	143	20Kanada-20Nemčija
Nogomet	21.30	U-20	144	20Ukrajina-20 Kitajska
Nogomet	23.40	ZDA1	145	New England-Colorado
Nogomet	18.45	U-20	146	20lrak/+1/-20Brazilija
Nogomet	23.40	LIBE	147	Cruz Azul-Boca Juniors
STAVE NA POLČAS
Nogomet 23.40 LIBE 148 Cruz Azul-Boca Juniors/1.POL/ Nogomet 21.15 POK 149 Atletico (M)-Zaragoza/1.POL/ Nogomet 17.15 FIN1	150 MyPa-Haka/1.P0IV
Nogomet 18.45 ŠVE1 151 Sundsvall-AIKStockholnVI.POL/
STAVE NA PRVI ZADETEK
Nogomet 23.40 LIBE 152 Cruz Azul-Boca Juniors/1 GOL/ Nogomet 21.15 POK 153 Atletico (M)-Zaragoza/1 GOL/ Nogomet 17.15 FIN1 154 MyPa-Haka/1 GOL/
Nogomet 18.45 ŠVE1 155 Sundsvall-AIK Stockholm/1 GOL/
KDAJ BO DOSEŽEN PRVI GOL ?
Nogomet 21.15 POK 156 Atletico (M)-Zaragoza/1 -15min/ Nogomet 21.15 POK 157 Atletico (M-Zaragoza/16-30min/
2.90 1,80
1.90 2,60 1,20 2,20 1,45 1,30 2,60
2.15
1.15
2.15 2,80
5.00 1,85 1,70
3.20 1,70
n
2,10
2.00
2.20
-2,80
□
1,90
1,50
1,60
2,10
n
2,80
3,00
3,50 1,60 2,70 3,00 2,75	2,75
2,60 2,00 4,00 6,00
2.70	2,30 3,50 4,70
3.70	4,20 2,75 2,00
2.55	2,55
4.00	8,50
3.00	2,20
2.70	2,00
3.55	1,30
2,70 3,00 2,70 3,45 3,20	1,50
3,30 2,50
1,70 2,70 1,70 3,00 1,70 2,80 1,70 2,20
7,00	1,90
7,00 2,30 7,00 2,20 7,00 1,70
STAVE NA POLČAS
Nogomet 21.15 POK 176 Celta Vigo-Barcelona/1 .POL/ Nogomet 18.45 ŠVE1 177 Orgryte-Elfsborg/1 .POL/
STAVE NA PRVI ZADETEK
Nogomet 21.15 POK 178 Celta Vigo-Barcelona/1 GOL/ Nogomet 18.45 ŠVE1 179 Orgryte-Elfsborg/1 GOL/
STAVA NA TOČEN REZULTAT
Nogomet	21.15	POK	180	Celta Vigo-Barcelona/1:0/
Nogomet	21.15	POK	181	Celta Vigo-Barcelona/2:0/
Nogomet	21.15	POK	182	Celta \figo-Barcelona/2:1/
Nogomet	21.15	POK	183	Celta Vigo-Barcelona/3:0/
Nogomet	21.15	POK	184	Celta Vigo-Barcelona/3:1/
Nogomet	21.15	POK	185	Celta Vigo-Barcelona/3:2/
Nogomet	21.15	POK	186	Celta Vigo-Barcelona/0:0/
Nogomet	21.15	POK	187	Celta Vigo-Barcelona/1:1/
Nogomet	21.15	POK	188	Celta Vigo-Barcelona/2:2/
Nogomet	21.15	POK	189	Celta Vigo-Barcelona/3:3/
Nogomet	21.15	POK	190	Celta Vigo-Barcelona/0:1/
Nogomet	21.15	POK	191	Celta Vigo-Barcelona/0:2/
Nogomet	21.15	POK	192	Celta Vigo-Barcelona/1:2/
Nogomet	21.15	POK	193	Celta Vigo-Barcelona/0:3/
Nogomet	21.15	POK	194	Celta Vigo-Barcelona/1:3/
Nogomet	21.15	POK	195	Celta Vigo-Barcelona/2:3/
KDAJ BO DOSEŽEN PRVI GOL ?
Nogomet 21.15 POK 196 Celta Vigo-Barcelona/1-15min/ Nogomet 21.15 POK 197 Celta Vigo-Barcelona/16-30min/ Nogomet 21.15 POK 198 Celta Vigo-Barcelona/31 -45min/ Nogomet 21.15 POK 199 Celta Vigo-Barcelona/46-60min/ Nogomet 21.15 POK 200 Celta Vigo-Barcelona/61-75min/ Nogomet 21.15 POK 201 Celta Vigo-Barcelona/76-90min/
2.50	1,70	2,50
2,10	1,70	2,80
1,90	7,00	1,90
I,	60	7,00	2,20
5.00
8.00 6,00 18,00
II,	00
10,00
5.00
5.50
9.00
19.00
5.50
10.00
7.00
19.00
13.00
11.50
mm
2,80
3.00
3.00
5.00
9.00
12.00
PET. 22.06 Čas Liga Št Dogodek
REDNI DOGODKI
Nogomet 18.45 N0R1 202 Brann Bergen-Molde Košarka	23.40	WNBA	203	Cleveland-Los Angeles
Košarka	23.40	WNBA	204	Indiana-Detroit
Košarka	23.40	WNBA	205	Minnesotta-Miami
Košarka	23.40	WNBA	206	Phoenix-Seattle
Košarka	23.40	WNBA	207	Portland-Charlotte
1,60 3,50 2,90
STAVE NA POLČAS
Nogomet 18.45 N0R1 208 Brann Bergen-Molde/1.POL/
STAVE NA PRVI ZADETEK
Nogomet 18.45 N0R1 209 Brann Bergen-Molde/1 GOL/
KDAJ BO DOSEŽEN PRVI GOL ?
Nogomet
Nogomet
Nogomet
Nogomet
Nogomet
Nogomet
n
18.45	N0R1	210	Brann	Bergen-Molde/1-15min/
18.45	N0R1	211	Brann	Bergen-Molde/16-30min/
18.45	N0R1	212	Brann	Bergen-Molde/31-45min/
18.45	N0R1	213	Brann	Bergen-Molde/46-60min/
18.45	N0R1	214	Brann	Bergen-Molde/61-75min/
18.45	N0R1	215	Brann	Bergen-Molde/76-90min/
1,90
1,40
2,80
3,00
3.00
5.00
9.00
12.00
SPANSKI POKAL
Atletico M-Zaragoza
tip:	1	0	2
kvote: 1,80 2,70 3,00
POKAL

Cruz Azul-Boca Juniors
tip:	1	0	2
kvote: 1570 3,30 2,50
~rr