Posamezne številke* Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—. „TABOR* izhaja vsak dan, razven nedelje in |85*zniIcov, ob 18. uri z datumom nausfednje^a dne ter stane mesečno pCMtttfii D » *a ino-zemstvC' D KF-. dosfc;tfjcr% na dom D izkaznice £/10’—t po dogovoru. Naroči *e pri upravi »TABORA-* MAR/d OR Jurčičeva ulica štev, 4, PoStnSna platana v'gotovini Cejaa dasiaSnfe Slav. 73 oara, TABOR Posamezne števDket Navadne Din -—‘75, ob nedeljah Din 1*—* UREDNIŠTVO «e nahaja v Mari boru, Jurčičeva ul. it. 4» L nadstropje. Telefon intarurb. SL 276k UPRAVA ae nahaja v Jurčičevi olid št. 4, pritličjih desno-fon št, 24. — S&fci poštno." račun štev. 11.787. Na naročila brez denarja ae m oziru. “■ Rokopisi ta ne vračaj« Naslov W Tit Knjižnica liceja Ljubljana Maribor, sreda 21. Januarja 1925. Leto: VI. — Številka: 16. CURIH 20. jan. (Izv.)' Sklepni tečaji. Pariz 28.05, Beograd 8.40, London 24.79, Praga 15.60, Milan 21.47 Newyork 517.80 Dunaj 0.0073. ZAGREB 20. jan. Pariz 337—842, Švica 1194—1204, London 296.35—299.35, Dunaj 0.0887-0.0867. Praga 186.15—189.15 Milan 256.20—259.20, Newyork 61.50—62. Položaj v Beogradu. Politična tišina. BEOGRAD, 20. jan. V političnem življenju ni nobene važnejše izpremem-be. Seveda tudi takozvana »-kriza« peciva tani, kjer je nastala, v opozicijskih listih, ki se love za volilnimi »šlaigerji«. Prijateljska rešitev besarabskega vprašanja? BEOGRAD, 20. jan. Iz Pariza poročajo, da so sovjeti potom tamošnjega poslanika. Krasina .storili odločilue korake za rešitev besarabskega vprašanja. Znova so pomudili Romuniji plebiscit za Besarabijo, češ, naj ljudstvo uamo odloči, kam ga vleče srce: pod Romunijo ali pod Rusijo, če bo Romunija sprejela sovjetski predlog, je Rusija voljna, da ji odstopi provinci Izmail in Kabul. — Kakor pa javljajo, bi Romunija znabiti privolila sapio v delni plebiscit, namreč do Dnjepra. Dalje vedo pariške vesti povedati, da bodo velesile izvršile moralni pritisk na Romunijo in jo prepričale o potrbi, da se besarabsko vprašanje prijateljski reši. Pred izročitvijo ujetih Racakov? BEOGRAD, 20. jan. Iz Prizrena javljajo, da so čete Ahmeda Bega Zogu a-retirale v Troboju proslulega Riza Bega, ki je zagrizen nasprotnik sedanjega minist. predsednika in tudi odločen sovražnik naše države. V Krami in v Kroji je zaprtih več tolovajskih glavarjev, za katero je naša država razpisala visoke svote. Najbrže bo naša vlada že v bližnjem času zahtevala, naj ji albanska vlada izroči semkaj pristojne kačake. veliki župan je vzel na znanje željo prebivalstva, ki se tičejo predvsem ureditve šolskih razmer v svrho zasiguranja večjih učnih uspehov. Stvar se bo uredila tako, da se ustanovi mešana šola in bodo nižji razredi z dvemi nemškimi vzporednicami v poslopju samostana, višji razredi z nemškimi vzporednicami pa v šolskem poslopju. Ta ureditev se bo skušala izvršiti že s prihodnjim semestrom. _— Regulacija Mure pri Apačah Obrežje Muro v območju Apaške kotlino je stalno ogroženo in ga treba zavarovati, zlasti še ker se na avstrijski strani redno vrše regulacijska dela, na naš: strani pa že leta nič in so na mnogih mesilih tudi že stare regulacijsko naprave odnesene odnosno ogrožene. Povodom svojega bi vanja v Apaški kotlini dne 10. r:u. si je g. jveliki župan ogledal najbdlj ogrožene Na prošnjo nekaterih novinarjev je g. veliki župan dr. Pirkma-yer podal svoja mnenja in nazore o raznih vprašanjih, ki so v ozki zvezi ^ z razvojem Maribora kot središča mariborske oblasti. Iskreno nas veseli, da lahko ustrežemo našimi čitateljem z odgovori gosp. velikega župana, ker smo prepr.-čani, da bodo zanimali slehernega, ki zna ceniti pomen trenutka, ko se za dolgo bodočnost formira mariborska oblast kot mina upravna edinica v sklopu naše edinstvene države. Vsled pomanjkanja prostora bomo članek jutri nadaljevali in zaključili. Uredništvo. 1. Kaj bo pomenil Maribor v bližnji bodočnosti? Maribor je mesto, kateremu je ustanovitev naše države in administrativna razdelitev zemlje poklonila najlepši dar. Maribor je postal važno obmejno m s to ter more postati, ako bo zrel za to, glavna meddržavna kolodvorska in carinska postaja. Maribor je danes sedež druge instance držkvne uprave. V zvezi s tem bo dobil tudi oblastno finančno upravo ter gotovo še razne druge državne urade šole in zavode, v kolikor se bo državna administracija naslonila na oblastno te-ritorijalno razdelitev. Spored no z državno upravo se bo v Mariboru nastanila oblastna samouprava, oblastni zbor, oblastni odbor ter v doglednem času tudi drugi avtonomni zavodi in institucije, ! . ™-io javnim namenom kakor o ki ozni. urad za zavarovanje delavcev, oblastni' pokojninski zavod, eveut. trgovska m obrtna zbornica, oblastne zveze zadrug ter razna oblastna udružonjo. ?, ..ti.-po'Irieln- Za Maribor razmah za najblizjo bodočnost v izmeri kakor nor-malna mosta, ne morejo doseči niti v de- r i at m 6Ve a 'e -lru,(?o vprašanje, a ae Maribor na vse to pripravljen in ali bo dovolj spreten, da v tem ugodnem trenutku s prav teko n.a,glimi koraki u-sitvari predpogoje za svoj razvoj 2. Ali mislite, da je že prepozno? Gotovo je mnogo zamujenega, ako še do danes nismo resno premišljevali o najbližjih nalogah Maribora z ozirom na neposredno predstoječi razvoj. Pa kritika preteklosti in dosedanje nepripravljenosti nam r/ prinese mnogo hm ska, k večjemu da nas spodbudi k večji naglici in resnosti,' da se lotimo problemov že danes, ker jutri je lahko že prepozno. Saj se pogoji za razvoj Maribora ne dajo ustvariti čez noč ter moramo iltaJk računati, da je od načrtov do dovr-šitve dolga pot. Ali mi danes niti načrtov še nimamo. 3. Kateri so pogoji za razvoj Maribora? Razvoj mesta nastane z dotokom prebivalstva. Za to pa je treba strehe. Radi tega smatram, da je prvi glavni predpogoj za razvoj Maribora energična in smotrena gradbena akcija. Mi moramo priti za vsako ceno do novih hiš, ker imamo v najkrajšem času tisoče oseb spraviti pod streho, sicer bo ostal Maribor na isti točki in njegova useda, bo zapečatena, Vsi nosimo pred zgodovino Maribora za vsako opustitev v sedanjih dneh težko odgovornost. Jaz sem overjen, da bodo naši potomci beležili sedanjo dobo kot važen mejnik v razvoju Maribora, ako se bo povspel do vlo^e, ki se mu ponuja. Odklonitev pomeni težko oškodovanje najvitalnejših interesov, katere si čuva vsako napredno mesto in če treba z naj večjimi trenutnimi žrtvami. t 4. AH mislite, da se more občina sama v teh težkih prilikah lotiti tako velikih in težkih problemov? Gotovo je ona v prvem redu poklicana zato, ker je ona kompetenten predstavnik občemestmh interesov pa tudi zastopnik na vprašanju interesiranega meščanstvo. Vsekakor jo občinski svet ona korporacija, ki nosi odgovornost za rešitev tega problem«. S tem seveda ni rečeno, da bo mogoče občini brez sodelovanja drugih faktorjev uspešno delati na ugodni izvedbi potrebne gradbene akcije. točke ter je ukrenil vse, da ho že za bodoče proračunsko leto zasiguran najnujnejši trdit za te naprave. Pri tem je pripomniti, da se je pod klerikalnim ministrom dr. Kulovcem znižala tozadevna proračunska postavka od 10 milijonov na 390 tisoč dinarjev! Zagotovljeno je, da se bodo najbolj ogrožena mesta zavarovala žo tekom letošnje pomladi. —Koga pošiljajo boljševiki na pomoč Radiču. Kakor smo že sporočali, so sovjeti ponudili zagrebškemu sedišču pričo o Radičevi nedolžnosti. Po vesteh iz Moskve se je Poljak Dornbal že na-nujnejši kredit za te naprave. Pri tem je potil v Zagreb, da posvedoči pred SHS »nasilneži«, da je Radič nedolžno jagnje, ki si .ie samo šlo ogledat boljševiška jagneta. Kdo pa je ta Dornbal? Preklicano slabo uslugo so storili boljševiki g. Radiču, ko so poslali ravno p a n a Dombala. Mož je Poljak, slovi pa kot star komunistični revolucijonaree m se je po ruski revoluciji priključil ruskim komunistom.. Ko so bili Poljaki in sovjeti v vojnem storuju, je Bombaj divje agitiral med poljsko vojsko vi so ga Poljaki zaprli. Žugala mu je smrtna kazen. Zanimivo je, kako so ga boljševiki rešili. Aretirali so člane poljsko repa- Isi p® — Kmetijsko anketo za mariborsko Vblast je sklical veliki župan gosp. fjr Rirkmajer za dne 23. januarja tl od 9. ure zjutraj do 5. ure popoldne na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Namen ankete je, da se sporazumno določijo Programatične smernice za pospeševanje kmetijstva v tej mladi oblasti. Na to posvetovanje so vabljeni vsi okrajni zastopa vse kmetijske podružnice v oblasti, obe zadružni zvezi, vsa kmetijska društva in državni ekonomi. Glavne re- ferate bodo imeli vodilni kmetijski strokovnjaki iz Poljedelstva, semenogoj-stva, vinogradništva, živinoreje, mlekarstva. hmeljarstva in kmetijskega pouka. Upajmo, da se združenemu delu posreči ustvariti odnosno spcpolniti pospeševalni načrt, po katerem naj bi gospodarsko življenje zadobilo trdne korenine! — Ureditv šolstva Apaške kotline. — Dne 10. tm. je veliki župan mariborski obiskal Aipaško kotlino, kjer se je zbrala večina županov gomjeradg mskega okraja z g. Jakobom Zemljičem, načelnikom okrajnega zastopa, na čelu. Gosp. triaeijske komisije. Že je bila nevarnost, da jih bodo ustrelili. Tedaj pa je sovjetska vlada predlagala, da naj Poljaki iz-roče Dombala in komisija bo rešena. — Ta trik se je posrečil. IzdajMec Poljske je šel v Rusijo in vodil iz Moskve divjo agitacijo v duhu III. internacijonale, katere odbornik je še sedaj. Mož, ki je izdal svoj narod in domovino, mož, ki mu ni nič svetega, bo prisegal v Zagrebu, da je Radič nedolžen, to se pravi, da je kmečka internacijpnala docela neodvisna od komunistične internae.ijonale. Boljševiki so mojstri v trikih in kome-dja s kmečko iuiternacijonalo je največji trik. Pa vam pride takale sumljiva osebnost in naši zaslepljeni c pozi-ciljonalci ji celo pojejo hosano! — Falzifikati, sami faTV.ifikati... Tako vpijejo iz Zagreba, odkar je Radič v zaporu. Ko je v Prpičevi palači pisal svoj« pisma iz Ženeve, so bilo njegove zvezo, kajpak, popolnoma resnične. Radič je občeval z raznimi politiki v srednji, zapadui in vzhodni Evropi, bil je v najboljših stikih s čičerbiom in vso sovjetsko diplomacijo, poslušali so ga Italijani, Madžari, Bolgark Objavljal je svoje mogočne poslanice v »31 obodnem Domu«, za njiim pa so jih objavljali iudi vsi drugi listi in nihče ni rekel, da so Radičeve zveze — vladni tolzifikst. Sedaj, ko ga je vlada za vse to poklicala na odgovor, je vri Radičeva politična preteklost falzifikac in dr. T ra ribic pravi celo, da so njegova dejanja potekla iz čistega patriotizma. Ko so ga aretirali ia našli pri njem različne dokumente, glede katerih bi ga vsaka državna oblast klicala na odgovor, pa se razpisujejo zagrebški listi na dolgo in široko o falzifikatih. Potemtakem so vladni a-genti podtaknili Radiču falzifikate kar v žep. Najbrže so tudi lezli v tisto luknjo, kjer je tičal Radič v zidu kakor miš. Gorostasne 80 laži. a katerimi branijo HrvaJti svoj plesnivi »federalizem«. — Zanimiv faksimile. Zagrebška »Roječ« je objavila fabrfst-ile pisma, ki ga je pisala penzijr.nu »Jens« na Dunaju Radičeva soproga in v katerem prosi. da naj sprejme na prenočišče dva gospoda iz Rusije, ki Se bosta sklicevala na Radiča in pokazala Radičevo Priporočilno pismo. Radič je b:l tedaj celo boljševiški »Guarthvmeisier« na Dunaju, samo da se je dal zastopati po svoji soprogi Marenki! — Tudi cigani bi hoteli imeti posebnega poslanca. V beograjski kavarni »Kod tri kralja« so se minule dni sestali ciga-iz beograjsko okolice. Šlo je za važno politično vprašanje: radikalsfei disident Pero Jovanovič-Komita je namreč postavil na svojo kandidatno listo cigana Dragoljuba Lukiča. Lukiču pa so dokazali, da je cigane izdal in sprejel 7000 dinarjev za ciganske glasove. Lukiča so nazadnje vrgli na cesto. Hotel pa je kandidirati popolnoma samostojno, a jo »zamudil vlak«. — Nov načrt stanovanjskega zakona. Ministrstvo za socijalno politiko je sestavilo posebno komisijo, kateri je poverjena naloga, da sestavi načrt novega stanovanjskega zakona. Komisija bo proučila ves doslej zbran materirjal, zbirala nove podatke ter na podlagi tega gradiva izdelala nov načrt tega zakona, ki bo kot prvi predložen bodoči narodni skupščini. — Ločitev cerkve žd države na Češko-slovaškem. Klerikalci so povsod enaki. Vse, kar ne trobi v njihov rog, treba uničiti, pa magari s peklom in hudičem. Kakor pri nas, tudi na češkoslovaškem) rovarijo z vsemi sredstvi proti vladi, ker no sediijo na ministrskih stolčkih sami klerikalci. Nedavno je morala vlada_ celo zapleniti »pastirski« list slovaških škofov. Toda to klerikalcev seveda ni spametovalo. Nasprotno. Sedaj so tudi češki škofje odobrili (!) ta zaplenjeni pastirski list. Narodni krogi smatrajo ta korak češkoslovaškega e pisk opata za signal celokupnega klerikalizma k napadu proti naprednim elementom. Škofje naglašajo v svojih okrožnicah, da jo dolžnost vsakega katoličana, da so bori proti komunistom1, nihilistom, socijali-stoin ter vsem svobodomiselnim in naprednim strujam1 sipi oh. Socijalistični ministri naglašajo, da je postalo vprašanje ločitve cerkve od države aktualno in da treba nemudoma uvesti potrebno akcijo. V to svrho bo za drugo polovico januarja sklicano zasedanje parlamenta odigodeno. — Nesreča s puško. Sedemnajstletni Zabukovnik Alojz iz Št. Janža pri Velenju se je igral s puško, ki jo je sami konstruiral. Pri tem mu je puška padla na tla, sc sprožila in krogla ga je zadela v leva prsa. Težko poškodovanega so prepeljali v celjsko javno bolnico. — Nesreča pri rezilnem stroju. Kranjc Alojz, posestnikov sin iz Šrnartna v Rožni dolini, se je pri režniji slamo spodtak-nil in padel s stolčka, na katerem: ja stal. Pri tem pa se je prijel za rezilni stroj tako nesrečno, da mu je isti prerezal levo rolko. Težko poškodovanega Kranjca so morali takoj oddati v celjsko javno bolnico. — Romarsko leto v Rimu. Glasom! oficijelnih podatkov je najavljenih za sveto leto iz Nemčije 62, iz Avstrije 8— 10, iz Madžarske 8. iz Belgije 5—6, iz Francije 5—6, iz Litovske 2 in iz Poljske še nedoločeno število romarskih vlakov. Papeževa žetev bo torej precej bogata! taapoSsiIevanfe prometa irca prosi kairska ©PSTSOŽ. Na posredovanje velikega župana v Mariboru in drugih činiteljev je dobil g. veliki župan včeraj 19. tm. obvestilo, da se bo 18. febr. upeljal na progi Murska Sobota—Ljutomer—Ormož drugi redni par vlakov, kakor čujemo, je radi nepopolnosti naprav zvezan obrat še sorazmerno z velikimi stroški in je požr-tovalnost železniške uprave v tem pogledu zelo hvalevredna. Te težave so pa tudi vzrok, da se bo prvotna želja to Stran 2J *T A R O R* V Maribor«, ttn« 21. Jarvnnm r.i23 Vet te se strojepisja in st enograf i Je! Zasebni učni zavod ANT. RUD. LEGAT, Maribor, samo Slovenska ul. V. tel. J. o 0 namera, da bi se s 15. febr. upeljal tudi tretji redni par vlakov, mogla uresničiti šele s 15. marcem in bo takrat vzpostavljen popoten redni promet. Želeti je, da bi lokalni faktorji, ki so na rednem obratu interesirani, zlasti sedaj v prehodni dobi, ko stavbe še niso dograjene, šli železniški upravi na roko glede nastanitve osobja. Velik poiar v mariborski okoisci. Nocoj ponoči je izbruhnil v parni žagi Drago Kobija pri Bistrici velik požar, ki ga še danes popoldne niso pogasili. Na gorišču neumorno gasi več požar nik bramb. Škoda je ogromna. Natančnejše poročilo borno objavili jutri. Voliin® glbanie. VOLILNI SESTANEK NARODNEGA BLOKA V 1 TRNOVCIH pri Goljatu je bil lep. Udeležilo se gs je krog 50 mož in fantov. Govorila sta dr. Pivko in Dolničar. Nekaj nahujskanih fantičev je delalo medklice, a shod se je izvršil v najlepšem redu. ALI VAS NE SREČUJE PAMET. GOSPODJE? Gospodje Pnclievi priganjači nimajo sreče. Žalec je bila njihova kula. V soboto je imel g. Merrnolja tam shod in prišli niso niti na jizrnzBejši pristaši SNS. Udeležba je bila tako skromna, da je mala gostilniška soba b'la kom polovice napolnjena. Ali bodo take po lomije spametovale ne k daj tako dobre narodnjake?! VOLILNI SHOD NARODNEGA IH CIKA V MARIBORU je odložen, kr so ga isti dan že poprej zahtevali naši Korošci g. dr. Pivka. n Narihoreke Maribor 20 iannarja 19.5 m O kmetskih uporih je predaval sno-či v »Ljudski univerzi« g. prof. B. Tep-ly. Da se je občinstvo zanimalo za to predavanje, je pričala lepa udeležba. — Skrbno in pregledno sestavljeno predavanje pa bi zaslužilo še več občinstva. Predavatelj temeljito pozna dobo, v kateri so dozoreli kmetski pok reti in je lahko podal slušateljem zaokroženo, jasno si:ko, ki jo je oživljal gladek in tempe- bilo X I ----1___________O .v —t X 4/. cfvro bili predigra velikim socialnim gibanjem slovenskega kmeta v drugi polovici tega stoletja. V prihodnjem predavanju, ki bo v četrtek dne 22. tm. ob isti uri, bo predavatelj podal tragedijo slovenskih kmečkih uporov, kakor se je nanizala okoli Matije Gubca in ki znači obenem prvi energični odpor Slovencev proti tujim nasilnežem. m Sveti Sava je svetnik pravoslavne cerkve, ki v resnici zasluži, da ga časti vsak Srb. Bil je svet mož, ki je skrbel za »nebeško«, pa tudi za »zemeljsko« zveličanje. Narod, ki nima svoje kulture, ni narod. V davnih dfneh je sv. Sava širil med Srbi narodno omiko in tako tudi povzdigoval narodno zavest. Bil 3e prvi srbski pisatelj in bas letos je »Srbska književna zadruga« izdala v modernem književnem jeziku njegov obširnejši spis, ki ga je spisal v jeziku sv. Cirila in Metoda. Tega svetnika tedaj časte Srbi in treba je, da ga počastimo po zaslugi tudi ostali Jugoslovani, kakor častimo sv. Cirila in Metoda, ki sta nekad stoletij pred sv. Savo šla od južnih Slovanov k severnim, da jim oznanita evan gelij v materinski besedi. Pravoslavna cerkvena občina v Mariboru bo tudi letos primerno proslavila spomin tega južnoslovanskega svetnika — prosveti-telja in sicer na praznik sv. Save dne 27. tm. Znano je, da imajo ta dan vse srbske šole svojo »slavo«, takisto tudi prosvetna društva. Kakor simo že na tem mestu objavili, se bo vršil dne 27. tm. v Gotzovi dvorani velik koncert. Sodelo-,a, uu vali bodo poleg »Glasbene Matice« ^in us j do vojaške godbe tudi operni solisti. Vse „ kaže, da se nam obeta odlična in prisrčna. obenem pa res nacionalna Pr-'reditev. Proslavimo tedaj sv. Savo v krogu naših pravoslavnih bratov, zvesti načelu: »Brat je mio, koje vjore biol« ^ m Enkoto o stanovanjskem vprašanju je sklical za petek 23. tm. popoldne veliki župan mariborski. m Nove srbske knjige v »Ljudski knjižnici«. »Ljudska knjižnica« je pravkar uvrstila v srbohrvatski oddelek letošnje kolo »Srbske književne zadruge«. Izšlo je sedmero lično vezanih kn jig, med njimi Pandurovičev, prevod »Hamleta«, krepke bosanske novele Ive m driča. roman Milice Jankovičeve«, primor-| s k e in črnogorske narodne povesti itd. ; Glivo le pn«ebno primerno za srednješolsko’ mladino in opozarjamo učitelje i srbohrvaščine, da se te knjig izposojaijo ' v »Ljudski knjižnici«. Vrhu tega se cela vrsta drugih srbofhrvatskih knjig. m Drsanje pri treh ribnikih se je letos prvič po prevratu vsled dolgega mraza nenavadno močno razvilo. Ker ni snega, je to tudi edini šport, ki ga morejo Mariborčani to zimo v izdatni meri gojiti. Videti je pa. da je pri nas tudi drsanje šele v povojh. Umestno bi toraj da mu posvetijo tudi športna dru-ramenten način predavanja. Spričo te- Stva (glej Ljubljana) v zvezi z olepse ga je tudi slušatelj, ki se je že sam po-j valni.m društvom vsaj reka J pczoi n . drobneje zanimal za ta poglavja naše in kulta. Na obeh_ drsališčih vlada < zgodovine, z nepretrganim zanimanjem slej prava anarhija. Vso nadzorstve spremljal izvajanja g. prof. Teplyja. — službo vodi z brezprimerno pozntvovai- Uvodoma je predav. z nekaj krepkimi potezami očrtal polevžaj slaven, naroda, te skoraj še docela breziike ljudske mase na prehodu iz srednjega v novi vek. — Nato je obširneje opisal sodobne socialne razmere med kmetom in fevdalcem, ki je za časa naturalnega gospodarstva temeljilo na domačem pravu in na urba-rijih, vsled česar je bilo kolikor toliko znosno. Ko pa je razvoj tretjega stanu — meščanstva— ki so ga silno pospešile nove prometne ceste in zveze z Orientom, prisilil Evropo, da je izmenjavo pridelkov nadomestila z denarnim gospoda,rstvom, je bilo tudi uvedeno individualistično rimsko pravo in socialni položaj kmeta se je korenito izpremenil. Grajščak, ki je hotel iti vštric z meščanom. jc začel vedno bolj pritiskati na kmeta in ga izžemoti. »Stara prarda«, ki si jo je kmečki stan pridobil po dolgem razvoju v srednjem voku, je bila nadomeščena s samovoljo grajščaka, k čemur - . so vekko pripomogli nesposobni vi a- na pomoč, kakor mora skrbeti po leti za darji, ki niso znali brzdati plemstva. —j kopališče. Na vsak način pa treba na Predavatelj nam je nato očrtal razmere, drsališčih rediteljev, ki bodo rigorozno v slovenskih deželah, ki jih je jelo bolj-, vzdrževali red. ^Zelo prijetno pa je drsa-inbolj mučiti novo zlo: turški upadi. —j nje zlasti zvečer na ribniku v parku, Kmet je moral krvavo tleča n ati, pa še kjer je napravlijena velika elektr. obločni bil varen imetja in življenja. Nas to-, nica čez ribnik in se^drsajo do 22. ure. pila de mučeniSka doba slovenskega j m Tatica na obiskih ali: ^ »Varaj sc kmeta, ki so ga teple Po vrsti vse riad- grešne priložnosti!« Včeraj je bila pri loge: brezobzirna tlaka, visoke dajatve, neki gospč na obiskih znanka, Josipina medsebojni boji plemičev, turški upadi, A., ki doslej ni bila na glasu radi dolgih utrjevanje mest, divjanje »landskuech- prstov, vsaj gospa ni slutila v nji tatl-tov« itd. Tako se je iz skupne nevarno- ce. Ko je domačinka za trenutek odšla sti polagoma izcimilo to, česar kmet pre- iz sobe, je bistro oko^ n jenega ženskega je ni poznal: zavest stanovske skupno- gosta premerilo jopič, ki je ležal cisto sti, ki je prvi pogoj za uspešen odpor, blizu na divanu. Očem je sledila roka Tako nas je predavatelj privedel do pr- in ga pretipala, nato pa so grešni prsti vih uporov v začetku 6. stoileilija, ki so pod poveljem tatinske misli urno zlezli v jopič in — smuk, 800 din. je bilo v novem žepu. Ko je prijazen gost odšel, je gospa pa veliko presenečenje opazila, da v jopiču ni bilo denarja. Brž je obvestila policijo, ki je tisto žensko kmalu zasačila in zaprla v »hotel pri Grafu«. Ker jo v zadnjem času tudi ta častivredni hotel bolj prazen ko poln, je debila celico, v kateri je tičala, popolnoma sama. Tu so ji od dolgega časa prihajale samomorilske misli, pa je razbila šipo in si skušala s steklom prerezati žile. Ker pa taka reč hudo boli, je kmalu vrgla steklo proč, si zavila opraskano kožo ter se udala usodi. Danes so jo zaslišali in pojde v sodne zapore. m Urad zn pospeševanje obrti kraljevine SHS v Ljubljani namerava prirediti v Mariboru kolarski risarski tečaj. Udeleženci mojstri in pomočniki naj priglase svojo udeležbo pri Ivo Jug, kolar v Krčevini št. 128, pri Mariboru najkasneje do 25. t. m. m Mariborsko učiteljsko društvo ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 22. tm. ob 9. uri zjutraj v III. deš. os. šoli na Ruški cesti. m Kolo jahačev Sokola ima torek 27. jan. občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Načelstvo. m Mestni kino. »Smrtni jezdec« pustolovščina v 6 činih v glavni vlogi William Hart se predvaja v torek, sredo in četrtek. m Četniška sekcija Orjune Maribor ima svoj sestanek v četrtek dne 22. tm. v tajništvu v Narodnem domu. Udeležba obvezna! m Mariborsko sejmišče. Na svinjski sejem dne 16. tm. so pripeljali 82 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7—9 tednov stari 125—200 D, 3—4 mesece stari 300 350 D, 5—7 mesecev stari 600—650 D, 8—10 mesecev stari 750—875 D. 1 leto stari 1125—1350 D, 1 kg žive teže 15—16.25 D, 1 kg mrtve teže 17—21.25. Prodalo se je 43 komadov. m Policijski drobiž. Neki gospej v Jana Kolarja ulici je bilo prešlo noč u-kradenih iz vrtne utice 7 kokoši. Kurji tatovi se tedaj še vedno pridno gibljejo in skrbe za mastni predpust. — Posestnik Anton Tkalec na Koroški cesti je opazil, da je skušal nekdo vlomiti v njegov konjski hlev. Že je razbil žarnico, potem pa je najbrže izgubil korajžo ali Pa ga je kdo preplašil. — Nekega tapet-nika sta včeraj ovadila njegova dva vajenca, da ju je oklofutal, ker sta se mu zoperstavila, ko jima je bil ponovno naročil, da naj gresta na. Pohorje in tam nakradeta drva. Tapetnik bo kaznovan in tudi ovajen obrtni oblasti. — Izmed policijskih prijav omenjamo: 1 pone- verbo, 4 cesitno-pol. prestopke, 1 prestopek obrtnega reda, 4 izgube in 1 najdbo. m Novi tečaji za strojepisje, stenografijo. knjigovodstvo in srbohrvaščino (tudi posamezni pouk) začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 3. febr. tl. Vpisovania, pojasnila in prospekte v Specijalni trgovini s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami Ant. Rud. Legat & Go., 100. 35 Dne 31, januarja se vrši v Gotzovi dvorani, kostumni plesni venček zadruge gostilničarjev in kavarnarjev. Cisti dobiček te zabave jo namenjen pred kratkim otvorjeni šoli za vajence. 126 nostjo dan na dan sam g. dr. Mahkovec, Maribor, Slovenska ulica 7. telefon odbornik olepševalnega društva. On Ee | Nobene podružnice! ve ne more biti povsod in vsega obvladal«. Zato se ni čuditi, da tksač? divjajo vse vprek, v vseh mogočih smereh, da se najmanjša deea meša med odrasle in jc vsled tega pripisati lo srečnemu nakljuc ju, da se niso zgodile že večje nesreče, kot so se. Nekateri dijaki divjajo P° ledu kar za stavo, če bi pri takem diru kdo zadel ob nje, si mora pri padcu glavo razbiti. Posebno nevarne situacije so v parku, kjer je ledišče majhno. Čudno, da tam ni niti stražnika, ko je sicer za park vondar odločen eden. Po toči bo prepozno zvoniti. Večji ribnik pa spada pod varnostno kompetenco orožništva, ker že leži v Krčevini. Pri gornjem ribniku bo treba zlasti tudi nekaj opreme za prosto garderobo in klopi za obuvanje. Drsanje je važno za meščane tudi v zdravstvenem oziru in je toraj ob sebi umljivo, da mora tudi občina priskočiti Marodno gledalfi&e. REPERTOAR. Torek, 20. jan. »Sladkosti rodbinskega življenja«. Ab. D (kuponi). Sreda, 21. jan. Zaprto. . Četrtek, 22. jan. »Trubadur« Ab. X 'Kuponi). Gostovanje g. Marka \ uskovi-ča, člana zagrebške opere. Petek, 23. jan. Zaprto. Sobota, 24. jan, »V vrtincu« Ab. C (kuponi). Nedelja, 25. jan. »Sladkosti rodbinskega življenja«. Ab. A (kuponi). Gostovanje odličnega člana zagreli’ ške opere. V četrtek, 21, tm. gostuje v tak. gledališču odličen član zagrebške opere g. Vučkovič, ki je s svojo sijajno odersko pojavo in virtuozno igro že v »Zrinjskem« v vlogi »Nikola Suhica Zrinjskga« popolnoma očaral občinstvo. V »Trubadurju« bo nastopil g. VuškoviČ kot »grof Luna«. Ker bo gostovanje Marka Vuškoviča v Trubadurju samo enkratno, se daje vsem abonentom možnost do kuponov. Nove premijore v 'drami. Cvetko Golar je izročil mariborskemu gledališču svojo komedijo v treh dejanjih »Vdova Roglinka«. ki bo vprizorjena takoj po Cerkvenikovem V vrtincu, ki pride drugi teden na oder. Golarjeva komedija je iz kmetijskega življenja, enostavna in polna humorja, ter si bo gotovo mahoma osvojila vse odre. Prihodnja premijera v drami v soboto 24. jan. »V vrtincu«. V soboto 24. tm. vprizori naše gledališče drugo izvirno slovensko delo v tej sezoni in sicer dramo nadarjenega pisatelja Angela Cerkvenika »V vrtincu«. Delo, ki je zasnovano na globoki psihološki podlagi, je razdeljeno na sedem slik, ki so mestoma zelo dramatične. Režira ravnatelj drame g. Bratina, O drami boirm še poročali. Najbližje premijere v drami. Ta teden v soboto so vprizori 'zvirna slovenska Cerkvenikova drama »V vrtincu«, v režiji g. Bratina. Takoj za tem, sredi prihodnjega tedna, se bo vprizorila zanimiva veseloigra »Pri čaju« (»Am Tee-tisch«) od Karl Svoboda v prevodu in režiji g. Železnika. Kot try;ja noviteta pride na vrsto zopet izvirna slovenska komedija od znanega pisatelja in pesnika Cvetka Golarja »Vilov.i Rošliuka« v reži ji. g. Koviča. Hudožestvcniki zopet v Mariboru. — Svetovnoslavna umetniška družba IIn-dožestvenikov, ki je gostoval a lansko sezono v našem gledališču s st rimi predstavami, in ki gostuje ta čas z velikimi uspehom v Hnmbugu, Berlinu in Pragi, namerava koncem tega meseca oz. začetkom februarja zopet posoliti mariborsko gledališče. Upraviteljstvo Hudože-stvene družbe nam javlja, da potuje koncem tega mesca oz. v matic,.m prihodnjega na daljše gostovanje v Bolgarijo in bi bilo pripravljeno na poti Sle >zi Maribor z ozirom na prisrčen sprejem' In nepopisno navdušenje njihovega prvega gostovanja v Mariboru, pri nas prirediti tri predstave in sicer Gorki je-vo krasno dramo »Na dnu« (prvo sezono vprizorjeno tudi pri nas), dalje veleza-bavno Gogoljevo komod* jo »Ženitev« (vprizorjeno pri nas lansko sezono) ter velezanimiv dram avizi en ” roman genija Dostojevskega »Bratje Karamazovi«.— Ker je gostovanje zvezami z. ve)ikim! troski, mora imeti gled. uprava že po* preje garancijo, če bo ine-nec to gostovanje. Zato naj s vsak, ki reflektira na te predstave javi do Č:«‘Mvn 22. tm. pri gledališki blagajni kjer takoj lab Im rezervira vstopnice. Cene so ste kot lansko leto o priliki tega gostovanja. F,e-pričani smo skoro, da si «10 vsak, ki je videl lanskoletne predstave ish odličnih umetnikov, tudi letos takoj rezerviral prostore, in da ta’”1,'* na ta način v ?e>r< tek 2‘2. tme na pofRavi 3«-ri ionih interesentov lahko javili ITndožest venil um, ,la jih Maribor željno pričakuje._____ Sokolstvo. o Sokol Sv. Lenart v Slov. gor. ima v soboto dne 24. Jan. 1995 ob 20. uri v dvorani soik. doma v Sv, Lenartu svoj redni letni občni zbor. Zdravo! Odbor. Stanovanje s 2 a'i 3 sobnmi v Mariboru ali predmestju iifem. Ponudbe pod ,Dobra p ača“ na upravo ,Tabora' 166 Uče se izvežban kuhar ali kuharica z* mnniie gospodinjstvo. Razen dobre plaSe stanovanje, hiana, kurjava in raz »vetljava. Na-top 1. 11. Naslov v administraciji. 165 Za predati je temn- modri zim »ki kostum, moJka zimska suknja, moška obleka, ieviji in kkornji št. 41. Poi ve se Maistrova 5, II. dosao, «d 12-1 168 Več gospodov se v