Domoznanski oddelek
35
OBČAN
1997
352(497.4 Destrnik)
6005727,6
1
spi
COBISS o
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Minoritski trg 1 g. Jakob Emeršič 2250 Ptuj
Glasilo občine Destrnik, Trnovska vas, Vitomarci
Leto II, številka 6 24. junij - rožnik 1997
IZ KOLEDARJA
lili- MAH SRPAN
Rek: Čisti zrak o sv. Jakobu ti shrambe žita napolni. SPLOŠNI ZAVETNIKI:
ALEŠ (17.) - zaščitnik pred potresom.
ELIJA (20.) - zaščitnik letalcev.
MARJETA (20.) - zaščitnica porodnic.
JAKOB (25.) - zavetnik romarjev.
ANA (26.) - zavetnica mater, vdov in sirot. PANTALEON (27.) - zaščitnik zdravnikov. SLOVENSKI LJUDSKI SVETNIKI:
Menih in škof DORE (HELIODOR) OGLEJSKI - 4. stoletje (3.).
Prvi in vseslovenski zaščitnik MOHOR OGLEJSKI -1. stoletje (12.).
Knez BORUT KOROŠKI - 7. in 8. stoletje (14.). Knez KOCELJ - 9.stoletje (30.).
PRAZNIKI:
DAN SPRAVE - torek, 8. julij ZANIMIVOST:
Sonce stopi v znamenje LEVA 22. julija ob 21. uri in 16 minut
Začetek pasjih dni - 23. julij.
dam
OBISK MINISTRA ZA KMETIJSTVO
V torek, 17. junija, je bil na delovnem obisku v naši občini minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj. S predstavniki občine (na pogovorih so sodelovali župan Franc Pukšič, predsednik občinskega sveta Venčeslav Kramberger, predsednik Odbora za kmetijstvo Janez Žampa, podžupan Boris Toš, tajnik občine Miran Čeh, predsednik Sveta KS Sv. Andraž Albin Druzovič in pomočnik ravnatelja Kmetijske šole Ptuj Marjan Horvat) sc je pogovarjal o težavah, s katerimi se srečujejo pri vzdrževanju melioracijskih sistemov, in z zemljišči, ki jih ima v najemu Kmetijski kombinat Ptuj od Sklada kmetijskih zemljišč republike Slovenije. Teh zemljišč je v naši občini cca 1500 ha. Ob obdelovanju teh kmetijskih površin in ob spravilu pridelkov Kmetijski kombinat uničuje lokalne in krajevne ceste, kijih vzdržujejo krajani in občina. Kmetijski kombinat obnove in modernizacije cest noče sofinancirati, ker se izgovarjajo, da plačujejo najemnino skladu kmetijskih zemljišč. Na skladu pa pravijo, da obnove in modernizacije cest ne morejo sofinancirati, saj jim ptujski kombinat najemnin ne plačuje in jim dolguje 78 milijonov tolarjev. Na občini želijo, da bi o najemnih pogodbah odločali skupaj s skladom in dajali zemljo v najem tistim, ki bi bili pripravljeni poravnavati dogovorjeno najemnino, saj so tudi kmetje v občini zainteresirani zanjo. Treba je dodati, da je brezposelnost v naši občini dosegla 26 %. Dejstvo je
tudi, da kmetje, ki imajo v najemu zemljo od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, redno poravnavajo najemnino v višini od 175 do 250 DEM na ha, kombinat pa ne plačuje niti 67 DEM na ha. Pomočnik ravnatelja Kmetijske šole Ptuj Marjan Horvat je ministru predstavil tudi težave njihove šole, s katerimi se srečujejo pri pridobitvi kmetijskih zemljišč. Tudi na občini si že dalj časa prizadevajo, da bi Kmetijska šola Ptuj dobila kmetijsko posestvo v Placarju. Albin Druzovič je ministru predstavil težave pri pridobivanju lastnega lovišča Lovskega društva Vitomarci. Minister Smrkolj je povedal, da z njihovimi zahtevami soglaša, vendar bo treba počakati na spremembo zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki ga na ministrstvu pravkar pripravljajo. Spremembe zakona naj bi aktivirale ta zemljišča za intenzivnejšo kmetijsko proizvodnjo. Na vprašanje, kdaj bo zaključena denacionalizacija je minister Ciril Smrkolj povedal: “Politika našega ministrstva in vlade je, da se ti denacionalizacijski postopki zaključijo čim prej in da se tako omogoči normalen razvoj kmetijstva v občinah, kjer ta zemljišča so. Storili bomo vse, da bi nekatere stvari sporazumno reševali letos in v začetku prihodnjega leta. Kombinati se bodo morali opredelili za poslovanje, oziroma za delo na zemljiščih, ki jim bodo ostala, saj vse ne bo vrnjeno.”
Tekst in loto: Zmago
Ob dnevu državnosti
izrekam občankam in občanom iskrene čestitke in zahvalo vsem tistim, ki so bili dovolj sposobni in pogumni, da že sedmo leto praznujemo dan državnosti. Želim, da bi tisti, ki danes upravljajo državo, resnično začeli izpolnjevati dane obljube in ne bi pozabljali na “armado” brezposelnih, socialno ogroženih in na slovenskega kmeta. Vsem, želim prijetno praznovanje in naj dan državnosti traja za nas in za naše bodoče rodove.
Vaš župan in poslanec Franc Pukšič
OBVESTILO
Občina Destrnik - Trnovska vas ponovno poziva občane, ki so lastniki praznih hiš, pa jih ne potrebujejo in bi bile primerne za vselitev (tudi če so potrebne manjšega popravila), da to javijo na občino Destrnik - Trnovska vas tel.št. 757-166.
Občinska uprava je pripravljena pomagati pri sklepanju najemnih pogodb. Kot pogoje lahko navedete: višino najemnine, pomoč pri delu ali druge obveznosti, s katerimi zavežete najemnika, da bo za hišo skrbel oz. jo primerno vzdrževal.
V občini Destrnik- Trnovska vas imamo 12 prosilcev za stanovanja. Ker stanovanj nimamo na razpolago, želimo na ta način pomagati pri reševanju stanovanjskih problemov.
Občinska uprava
V tej številki lahko preberete:
O šolstvu v občini........................................stran 2
Sprejem za odličnjake......................................stran 3
Otvoritev cest v KS Sv. Andraž.............................stran 3
Srečanje profesorjev na Destrniku..........................stran 4
Trnovska vas / Glasujmo za.................................stran 4
v...................... ..................................................y
O ŠOLSTVU V OBČINI
Gradnja večnamenske dvorane pri OŠ Destrnik	Foto: Zmago
Tudi šole na območju naše občine pripravljajo vse potrebno za prehod na devetletno šolanje. Da se pa ob tern pojavlja veliko problemov, verjetno ni treba posebej poudarjati.
Na Destrniku gradijo prizidek in prepotrebno telovadnico, vendar država v investicijo še ni vložila nič, čeravno bi del tega denarja že moral biti v občinski blagajni.
V	Trnovski vasi in Vitomarcih stojita Marlesovi zgradbi, ki sta dotrajani in nobena ni primerna za pouk, ki se v teh stavbah izvaja, nobena tudi nima telovadnice. Trenutno nobena šola nima ustanovitvenih aktov, kar je posledica neurejenih šolskih okolišev v preteklosti. Sedaj so v občini izdelali program osnovnega šolstva in izgradnje šolskega prostora in sicer v dveh variantah:
1.	enoten vzgojnoizobraževalni zavod Destrnik - Trnovska vas - Vitomarci s tremi organizacijskimi enotami in sicer dvoparalelna devetletna šola na Destrniku, enoparalelni devetletni šoli v Trnovski vasi inv Vitomarcih.
2.	dva javna zavoda in sicer: javni zavod Destrnik in javni zavod Trnovska vas -Vitomarci.
V	torek, 27. maja, seje delegacija iz naše občine (pod vodstvom župana Franca Pukšiča) srečala z državno sekretarko ministrstva za šolstvo in šport mag. Tejo Valenčič in njenimi sodelavci. Preverili so obe možnosti in se odločili za prvo
KORK DESTRNIK
varianto. Druge variante po zakonu ni mogoče organizirati. Dogovorili so se tudi, da v javni zavod vključijo tudi otroško varstvo.
Član delegacije iz naše občine je tudi Danilo Muršec, ki je o aktivnostih po obisku na ministrstvu za šolstvo povedal: “ Strokovne službe na občini Destrnik -Trnovska vas morajo natančno izdelati organiziranost osnovnega šolstva v občini, ki ga mora potrditi občinski svet. Ta mora sprejeti tudi ustanovitvene akte šol v občini. Doseči moramo tudi pismeni dogovor med mestno občino Ptuj in občino Destrnik -Trnovska vas, da lahko otroci iz Trnovske vasi in Vitomarccv do dokončanja gradnje šolskega prostora v Trnovski vasi in Vitomarcih obiskujejo na predmetni stopnji OŠ Mladika na Ptuju. Državna sekretarka mag.Teja Valenčič bo v bližnji prihodnosti obiskala našo občino in pripravila tudi sestanek z investicijsko službo ministrstva. Do takrat moramo v občini pripraviti investicijske programe.”
Po obisku državne sekretarke mag. Teje Valenčič je župan Franc Pukšič povedal: “Nadaljevali smo pogovore, ki smo jih začeli v Ljubljani pri mag. Teji Valenčič in svetovalcu vlade Borutu Chvvatalu, o organizaciji šolstva v naši občini. Jasnoje, daje strategija razvoja šolstva v naši občini takšna, da bi sprejeli ustanovitveni akt o enotni organiziranosti šolske mreže v občini. Iz mnenja ministrstva za šolstvo in
šport je razvidno, da podružnični šoli v Trnovski vasi in Vitomarcih, tudi z dogradnjo v devetletno cnoparalelno šolo, ne bi izpolnjevali pogojev za pridobitev statusa samostojnega zavoda. Zalo je organizacijska shema možna samo v okviru občine. To je tudi način, da bo čim prej realizirana želja, naj se otroci izobražujejo v svojem kraju. Ob osnovnih šolah želimo pridobiti tudi soglasje za delo vzgojno varstvenega zavoda (v vsakem kraju po enega), da bi otroci tudi v vrtec lahko hodili doma. “
Na vprašanje, kako je z zagotovilom, da se otroci (iz Trnovske vasi in Vitomarc do končanja gradnje šol v teh dveh KS) šolajo
na predmetni stopnji v OŠ Mladika na Ptuju pa je Pukšič povedal: “To sploh ni bilo sporno. Tisti učenci, ki to želijo, bodo lahko še naprej obiskovali pouk v OŠ Mladika. Vem pa, da tega ne želijo vsi. Pooblastil sem podžupanaAlojza Fekonja, da sc o tem dogovori z mestno občino Ptuj. Končni dogovor bom, če bo treba, podpisal, če pa bo treba pa ga bom predlagal v razpravo občinskemu svetu.”
Svetniki so tudi na 23. redni seji govorili o osnutku odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževal nega zavoda OŠ Mladika, ki gaje mestni svet občine Ptuj sprejel na seji, 26. maja letos(več o tem v naslednji številki).
Zmago
50 LET “OD SRCA K SRCU
V letošnjem letu mineva 130 let (in ne 150 let, kot smo zapisali v tretji letošnji številki časopisa Občan) delovanja Rdečega križa na Slovenskem, KORK Destrnik pa letos praznuje 50 letnico delovanja.
Ta okrogli jubilej so člani KORK Destrnik slovesno proslavili v nedeljo, 8. junija, v dvorani gasilskega doma na Destrniku. Pokrovitelj prireditve je bil župan občine Franc Pukšič. Najprej je prisotne pozdravila predsednica organizacije RK Destrnik Marija Stogcr, ki je letos prevzela predsedniško mesto od dolgoletne predsednice Marije Štumberger.
Za kulturni program so poskrbeli učenci osnovne šole Destrnik, godba na pihala PGD Destrnik, Destrniški oktet, mlajša folklorna skupina domačega prosvetnega društva in skupina Spominčica - pevke folklorne skupine Splošne bolnice Ptuj.
Med slavnostnimi govorniki so se zvrstili: župan občine Franc Pukšič, predsednica območne organizacije RK Ptuj Žalika Obran in predstavnica transfuzijskega oddelka
OBČAN
Izdajatelj: Občinski svet občine Destrnik - Trnovska vas. Uredništvo: Bojana Kolenko in Julijana Černezel (KS Destrnik), Marjan Potrč (KS Trnovska vas) in Stanislava Kosi (KS Sv. Andraž).
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik - Trnovska vas brezplačno. Javno glasilo OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK - TRNOVSKA VAS -VITOMARCI je vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1365.
Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415-594/96 z dne 2.7.1996 spada časopis OBČAN, glasilo občine Destrnik - Trnovska vas - Vitomarci, med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov.
Naslov uredništva: OBČAN Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas.
Tel/faks: (062)757-166
Časopis OBČAN izhaja v nakladi 1400 izvodov.
Lektor: Bojana Kolenko Odgovorni urednik Zmagoslav Šalamun.
Tisk in oblikovanje: Štrakl d.o.o., Sv. Trojica
Zbrane je pozdravila predsednica organizacije Marija Stoger Splošne bolnice Ptuj.
Na slovesnosti so spregovorili tudi o zgodovini organizacije in o organiziranosti krvodajalstva v kraju. Poročilo je podala Marija Štumberger, kije povedala, da seje v 50 letih delovanja organizacije zvrstilo 150 krvodajalcev, letno pa je darovalo kri od 20 do 40 krvodajalcev. Točnih podatkov nimajo, saj je prej veliko krvodajalcev dajalo kri v svojih delovnih organizacijah. Med aktivnimi krvodajalci izstopa Mirko Horvat, kije daroval kri že 54 krat in je na slovesnosti prejel priznanje in obesek RK. Ob koncu so podelili še priznanja. Vsi se zavedajo, daje krvodajalstvo in delovanje RK vedno bolj pomembno. Župan občine Franc Pukšič je dejal: “Glede na prisotne spremembe družbenega in gospodarskega sistema, je delovanje RK, na žalost, vedno bolj potrebno zaradi vedno večjih socialnih razlik, brezposelnosti, staranja prebivalstva in preveč liberalno - materialno vodene države.”
Tekst in foto: Zmago
DESTRNIK	v
SPREJEM ZA ODLIČNJAKE
V petek, 13. junija, je na Destrniku župan Franc Pukšič pripravil sprejem za učence in učenke, ki so z odličnim uspehom končali osnovno šolo. Povabljenih je bilo 15 učencev iz OŠ Destrnik in OŠ Mladika Ptuj. Odličnjaki iz KS Destrnik so: Katja Bajec, Daniel Horvat, Matjaž Korošec, Marjana Malek, Maja Pšajd, Simona Pučko, Maja Ritonja, Dušanka Rodvanj in Anja Sagadin. Iz KS Trnovska vas sta odličen uspeh dosegla Franci Čuček in Mitja Sušnik, iz KS Vitomarei pa Dušanka Danko, Albina Druzovič, Janja Druzovič in Karmen Krajnc.
Učenci OŠ Destrnik so pripravili krajši kulturni program. Nato je učitelje in učence nagovoril župan občine Franc Pukšič, kije poudaril, kako pomembno je znanje za napredek in razvoj občine in dodal: “Zato tudi v naši občini dajemo prioriteto izgradnji telovadnic in dograditvi šol.”
Priznanja sta podelila župan občine Destrnik - Trnovska vas Franc Pukšič in sekretarka ministrstva za šolstvo in šport mag. Teja Valenčič. Učenci so se sekretarki Valenčičev! zahvalili za obisk in ji poklonili knjigo Volkmerjevih pesmi in knjižico receptov Dobrote iz čme kuhinje, ki jo je OŠ Destrnik izdala v letošnjem It-tu.	Tekst in foto:Zmago
KS SV. ANDRAŽ
OTVORITEV CEST
V	KS so se v lanskem letu lotili asfaltiranja krajevnih cest. Navozili so gramoz in utrdili tampon. Jeseni niso uspeli narediti asfaltne prevleke, saj jim je nagajalo vreme, zato so sc asfaltiranja lotili spomladi in v tej akciji je 3,5 km krajevnih cest dobilo asfaltno prevleko. Asfaltirali so štiri odcepe Novinci - Cerkvenjak (900 m), v vasi Vitomarce (1100) m, Vitomarei - Črna Gora (700 m) in Drbctinci - Ostragova (800 m).
Predračunska vrednost omenjenih del je znašala 30 milijonov tolarjev, vendar so krajani s prostovoljnim delom akcijo pocenili na 16 milijonov tolarjev. Navoz gramoza je izvajalo podjetje Tampon, asfaltno prevleko pa Cesta Varaždin.
V	soboto, 14. junija, so pripravili slovesno otvoritev nove asfaltne ceste v Novincih pri Viktorju Lovrecu. Ob koncu slovesnosti so se krajani s skromnim darilom zahvalili predsedniku Sveta KS Sv. Andraž Albinu Druzoviču in članu Sveta KS Sv. Andraž Ivanu llanželju.
Tekst in loto: Zmago
PGD BIŠ
PREVZEM NOVEGA AVTOMOBILA
Biški gasilci so ponovno dokazali, daje tudi v manjših krajih mogoče s primemo opremo opremiti gasilsko društvo, čeravno je to povezano z velikim odrekanjem članov in vseh, ki menijo, da je v domači vasi dobro imeti opremljene in usposobljene gasilce. Nekatera gasilska društva tarnajo, da nimajo denarja in da se država in občine mačehovsko obnašajo do prostovoljnih gasilskih društev. Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Biš so v nedeljo, 1. junija, ponovno dokazali, da se s pridnim delom lahko doseže marsikaj, saj so uradno prevzeli novo orodno vozilo Peugeot Boxer in novo orodno avtoprikolico. Pobudnik akcije za novo vozilo je bil prejšnji predsednik društva Alojz Fekonja, ki je nabavo skupaj s poveljnikom društva Andrejem Arnugom tudi izpeljal. Biški gasilci so prvo vozilo dobili leta 1956, ta kombi pa je že 7. vozilo v tem - 121 let starem društvu, ki sodi med naj starejša gasilska društva v Sloveniji.
Slovesnost seje pričela z gasilsko parado, ob zvokih destrniške gasilske godbe na pihala. Sponzor prireditve je bilo družinsko podjetje Toplak iz Podlehnika, ki je avto tudi dobavilo. Prisotnim je najprej spregovoril predsednik PGD Biš ing. Manfred Jakop, ki je med drugim povedal: “ Biški gasilci smo ponosni na novo vozilo, saj s tem prevzemom zaokrožujemo nabavo opreme. Razen novega orodnega vozila imamo tudi avtocisterno TAM 150 T 11, več pa trenutno ne potrebujemo. Zato bomo v bodoče več poudarka dajali osebni zaščitni opremi gasilcev . “
Prisotne sta pozdravila tudi župan občine Franc Pukšič in podpredsednik gasilske zveze Franc Simeonov. Novo vozilojc blagoslovil domači župnik Jožef Rajnar. Ključe novega vozila je slovesno prevzel podpoveljnik društva Edi Petrič. Darovalcem prostovoljnih prispevkov (botrom) so podelili spominske plakete. Prireditev so popestrili tudi člani Bolfenškcga noneta, ki so odpeli nekaj pesmi. Slavje seje ob zvokih ansambla Ambicija nadaljevalo pozno v noč.
Gasilci si z novim vozilom želijo varno vožjo in malo intervencijskih izvozov, saj v društvu redno skrbijo za gasilsko preventivo. Ob delu na področju požarne preventive se vključujejo tudi v kulturno življenje v kraju. Kot je zagotovil predsednik Jakop, bodo tudi letos (na predvečer bolfenškcga žegnanja in krajevnega praznika) priredili tradicionalno prireditev Slovenske gorice pojejo in plešejo.
Zmago
Prisotne je pozdravil predsednik društva Manfred Jakop	Foto: zmago
TRNOVSKA VAS
11. UPOKOJENSKI OBČNI ZBOR
V četrtek, 29. maja, so sc člani Društva upokojencev Trnovska vas zbrali na 11. občnem zboru. Pregledali so delo v lanskem letu, ko so sc udeležili srečanja upokojencev v Planici, v Lovrencu na Dravskem polju in srečanja upokojencev naše občine, ki gaje organiziralo DU Destrnik. Organizirali so izlet na Bled in martinovanje na kmečkem turizmu Pri kapeli v Vitomarcih.
Govorili so o letošnjem programu dela, vendar ga bodo krojili sproti - glede na finančna sredstva.
Občnega zbora seje udeležil tudi predstavnik območne zveze DU Ptuj. Predstavil je statut društva upokojencev, ki so ga po razpravi tudi sprejeli.
Zmago
NA RAZPOTJU
V nedeljo, 1. junija, so osmošolci OŠ Mladika iz Ptuja imeli v svetobolfenški cerkvi veroizpoved. Ponovno so obljubili svojo ljubezen in zvestobo Bogu ter sc za vse delo z njimi zahvalili g. župniku Jožetu Rajnarju: “Prišli smo do razpotja, kjer se bomo ločili in šli vsak svojo pot proti zastavljenemu cilju. Vendar ne bomo nikdar pozabili, kje so pognale naše korenine življenja, kje je naš dom, kje nas čakata oče, mati, sestre, brati. Vedno se bomo vračali; eni prej, drugi pozneje. Prišli bomo vsi! Z vami, g. župnik, pa želimo ostati prijatelji!”
Zahvalili so se tudi staršem za vso skrb, za vso izkazano ljubezen in obljubili, da se bodo potrudili, se učili, da jih ne bodo razočarali. Prosili sojih, da jim stojijo ob strani tudi sedaj in jim pomagajo doseči cilje, ki so sijih zastavili.
Mnogo sreče, dragi osmošolci, in ne pozabite na obljube. Mi vam ne bomo obrnili hrbta!
Marjan Potrč
TRNOVSKA VAS
GLASUJMO ZA
V	sredo, 4. junija, smo se sestali člani sveta KS Trnovska vas na 11. redni seji. Sprejeli smo predlagani dnevni red. V prvi točki smo pregledali sklepe in potrdili zapisnik 10. redne seje. Vsi sklepi se ne realizirajo tako, kot bi se morali. Član sveta Mirko Lah je povedal, da gramoziranje ceste v Škrinjare ni bilo pošteno. Meni, daje bil izigran, zato želi preklicati odstopno izjavo. Težave so tudi na cesti v Sovjak, zaradi plačila dolga podjetju Epson d.o.o. Vsi dolžniki po pogodbah so bili predani odvetniku Majniku v obravnavo. Tiste, ki ne bodo poravnali dolgov, bo obravnavalo sodišče, dolg pa se bo prenesel na nepremičnine. Sklep o sanaciji divjega odlagališča v strugi Črnica se realizira preko občinskega tajnika Mirana Čeha. V drugi točki smo obravnavali predlog sklepa o razpisu referenduma za krajevni samoprispevek. Na predlog osnutka so bile pripombe, zato smo sprejeli in potrdili nov predlog osnutka za krajevni samoprispevek:
-	54 % - za ureditev večnamenskega prostora s čistilno napravo in kanalizacijo,
-	25 % - za krajevne ceste,
-	19 % - za delovanje KS in vzdrževanje skupnih prostorov in
-	2 % - za delovanje društev v KS.
Določili smo tudi datum referenduma (7. september 1997) in določili volilno komisijo, ki jo vodi Jože Vidic.
Imenovali smo tudi komisijo za elementarne nesreče:
Manfred Jakop - predsednik,
Ivan Blodnjak - zunanji sodelavec - namestnik,
Jože Majerič - član,
Janko Muršec - član,
Franc Tašner - član in Franc Požegar-član.
V	točki tekoča problematika nas je predsednik odbora za gradnjo osnovne šole Franci Lah seznanil s sklepi zadnje seje odbora. Problemi glede ustanovitvenega akta o šolstvu so zelo pereči. Če bo sprejet, bo v občini le ena 9-letka, naši otroci pa bodo hodili v šolo na Destrnik.
Govorili smo tudi o sanaciji mostov v Črmlji. Potrebna bo pomoč (fizična) uporabnikov mostov (zato je odgovoren Franc Draksler), za zastoj pa je kriva vodna skupnost. Omenjena je bila tudi problematika cestne razsvetljave v Bišu, Črmlji in Bišečkem Vrhu.
V	imenu sveta KS Trnovska vas že sedaj vabim vse krajane na referendum za krajevni samoprispevek, ki bo 7. septembra letos. Glasujmo ZA! Ponudimo našim otrokom lepši jutri in čistejše okolje v naši KS. Dajmo jim upanja vredno prihodnost!
Marjan Potrč
PREJELI SMO
SPOŠTOVANI SOOBČANI!
Branko in MarijaArnuš vam želiva skrajšati muke pri ugibanju o vsoti, ki naj bi jo dobila od občine in države!
Vsak pošten državljan ve, da za živinorejo ni več nepovratnih sredstev, torej ni mogoče, da bi dobila 20 milijonov tolarjev. Tudi občini Destrnik - Trnovska vas nisva nič “pobrala”, saj še nisva dala vloge, ker nimava možnosti, da kaj dobiva, čeprav nujno potrebujeva telice. Tudi kredita pri nas ni mogoče dobiti, zato sva šla čez mejo, kar je storil tudi marsikdo od vas in vsi veste, da se vsak kredit pošteno vrne.
Upava, daje gostilniških govoric konec, če pa ne verjamete, lahko v najinem imenu pokličete na občino in davčno upravo ali pa vprašate osebno.
Če pa bi že kaj dobila, ste lahko trdno prepričani, da sva toliko poštena in bi povedala vsakemu, ki bi naju osebno vprašal. Glede na to, koliko imate povedali, bi človek mislil, da stroške gradnje krijete vi.
Lep pozdrav, pa brez zamere.
KUD VITOMARCI
POHVALE VREDNI
V	soboto, 14. junija, je KUD Vitomarci v domu krajanov organiziralo 2. redni letni koncert ženskega pevskega zbora pod vodstvom gospe Vide Toš. Programje prisrčno povezoval gospod Karl Vurcer.
V	prvem delu so pevke zapele sedem ljudskih pesmi o rožah v priredbah (Vsi so venci veli, Lani sem plela, Tam v dolu, Dečva pa v hortulcu, Rožmarin se je posušil, Kaj boš z mano hodil in Vsi so prihajali).
V	odmoru, ko so pevke nabirale novih moči, so nastopili mladi tamburaši in sc predstavili s štirimi skladbami (Mandolina, Veselo kolo, Dunajski valček in Straža ob Soči). Tamburaši pridno delujejo že dve leti, čeprav so še zelo mladi, saj najmlajša instrumentalistka hodi šele v I. razred, nastarejša pa v 6. razred OŠ.
Drugi del je spet obsegal sedem ljudskih pesmi v priredbah (Kaj pa fantič dela, I lisca pri cest stoji, Nocoj pa, oh, nocoj, Oj, ta mlinar, Kdor hoče furman biti, Oh, ti fantič milosrčni in Še kiklco prodala bom).
Pevke so na prošnjo voditelja in občinstva zapele še eno ljudsko pesem o rožah: Roža na vrtu. Vzdušje na koncertu je bilo prekrasno, saj se je pesem prelivala z lepo besedo in igranjem tamburašev.
Pevski zbor ima v Vitomarcih zgodovinsko tradicijo že od leta 1896, ustanovil gaje nadučitelj Ivan Strelec, naslednje leto pa so v kraju delovali že štirje. Leta 1901 so imeli koncert pevskih zborov, na katerem je sodelovala tudi godba na pihala.
Leta 1977 so ustanovili mešani pevski zbor, ki je deloval devet let, nato pa gaje nasledil dekliški pevski zbor (deloval jedo leta 1990).
Pred dvema letoma je bil ustanovljen ženski pevski zbor in upamo, da bomo nanj ponosni še mnogo let.
Sobotni koncert je bil delno posvečen tudi 700 - letnici prve omembe kraja Vitomarci, bil pa je tudi priprava na 28. tabor slovenskih pevskih zborov, ki bo 22. junija v Stični. Letos se ga bodo pevke udeležile že drugič.
KUD Vitomarci se za pomoč pri realizaciji koncerta zahvaljuje Petlji d.o.o. Ptuj in drugim donatorjem. Prisrčno se zahvaljujejo tudi OŠ Mladika, podružnica Vitomarci, saj lahko pevke in tamburaši vadijo v prostorih šole. Urejeni pogoji vplivajo na dosežene uspehe. Vsekakor so vredni posluha in pohvale. Kar sami se prepričajte, ne bo vam žal!
Stanka Kosi
Ženski pevski zbor KUD Vitomarci	Foto: Langerholc
DESTRNIK
SREČANJE PROFESORJEV
V četrtek, 12. junija, sta se na Destrniku na redni seji sestala Upravni in Nadzorni odbor Društva univerzitetnih profesorjev Univerze v Mariboru. Kraj srečanja je predlagal prof. dr. Pauko, ki so ga navdušile lepote kraja in gostoljubnost ljudi, ko seje udeležil simpozija o Volkmcrju. Srečanja seje udeležilo tudi nekaj zaslužnih, že upokojenih, profesorjev - dr. Tone Lah, dr. Lujo Polanec, dr. Janez Nemec, ki imajo velike zasluge za nastanek in razvoj mariborske univerze v času, ko ji razmere niso bile naklonjene. Gosteje pričakala godba na pihala, pozdravil jih je tudi župan in poslanec Franc Pukšič. Izrekel je zadovoljstvo, da so si ugledni profesorji izbrali za svoje srečanje prav Destrnik in jih povabil, da pridejo še večkrat. Povabilo so z veseljem sprejeli.
Prof. dr. Križman s Pedagoške fakultete v Mariboru je v svojem govoru poudaril pomemben prispevek naših krajev za duhovno kulturo in slovenski jezik, saj iz teh krajev izhajajo pomembni možje: J. Gomilšak, J. Muršec, M. Murko, L. Volkmer in drugi. Zato se mu zdi prav, daje tako ugledna institucija, kolje Društvo univerzitetnih profesorjev, organizirala srečanje svojih članov v tem kraju. Udeleženci srečanja so si ogledali še razstavo slik v šoli, cerkev in sam kraj.
Občina Destrnik - Trnovska vas objavlja na podlagi 10. člena Statuta Občine Destrnik -Trnovska vas (Ur.list RS št. 47/95) in Sprememb in dopolnitev Statuta občine Destrnik
-	Trnovska vas (Ur.list RS št. 23/96) ter sklepa Odbora za šolstvo z dne 30.05.1997
JAVNI RAZPIS
za financiranje športnih društev iz proračuna občine Destrnik - Trnovska vas v letu 1997
Za financiranje lahko zaprosijo športna društva, registrirana v občini Destrnik - Trnovska vas.
Pogoji za financiranje:
-	registracija društva,
-	sprejeta pravila društva,
-	program dela za leto 1997,
-	poročilo oz. realizacija programa za obdobje januar-junij 97,
-	številka žiro rtfčuna.
Vloge z vso zahtevano dokumentacijo društva vložijo na Občini Destrnik - Trnovska vas na naslov Občina Destrnik - Trnovska vas, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas. ROK ZA ODDAJO VLOG: 10. JULIJ 1997.
Vloge, ki bodo vložene po razpisnem roku, se zavržejo.
Odbor za šolstvo
Na podlagi določb 10. in 100. člena Statuta Občine Destrnik - T rnovska vas (Ur.list RS št. 47/95), Sprememb in dopolnitev Statuta Občine Destrnik Trnovska vas (Ur.list RS št. 23/96), na podlagi 16. člena Pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem v občini Destrnik - Trnovska vas ter na podlagi javnega razpisa za dodelitev socialnih stanovanj v najem v občini Destrnik - Trnovska vas (Uradni vestnik Občine Destrnik -Trnovska vas št. 4/11-97) objavlja Odbor za zdravstvo, socialo in delo z. mladimi
LISTO ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ
Na podlagi točkovalnih zapisnikov Komisije za ogled stanovanjskih razmer, ostalih okoliščin prosilcev za socialna stanovanja in sklepa Odbora za zdravstvo, socialo in delo z mladimi z dne 29.05.1997 se določi seznam upravičencev za oddajo socialnih stanovanj v najem:
Zap.št.	Ime in priimek	Naslov	Doseženo št.točk
01.	Katarina POTRČ	Drstelja 1	510
02.	Miran KOSER	Črmlja 3/a	470
03.	Majda MARINIČ	Ločki Vrh 21	450
04.	Zdenka VOGRINEC	Sovjak 15	440
05.	Valerija ILEŠIČ	Vitomarci 56/a	360
Veljavnost liste traja do novega razpisa.
V času veljavnosti se lista ne more spreminjati. Sklep o dodelitvi socialnega stanovanja v najem izda tajnik občine.
Udeleženci se lahko pritožijo na uvrstitev v seznamu za oddajo socialnih stanovanj v najem v roku 8 dni po objavi liste razpisa pri županu občine.
Odbor za zdravstvo, socialo in delo z mladimi
V SPOMINJOŽEKU!
JUNIJ. Lepa sončna nedelja. Z okenskih polic se šopirijo lepi rdeči, beli, pisani cvetovi. Pred hišami lepo negovane vrtnice. Sonce na vso to lepoto pošilja tople žarke. Tudi name. Vendar ne občutim topline, ne vidim lepih cvetov, kajti približujem se kraju, kraju gorja.
V mojem srcu je nemir, duša se zapira v ovoj žalosti. Da tu sem pred letom izgubil prijatelja, sočlana Strelske družine, sotekmovalca v streljanju z zračno puško. Spomnim sc vseh tekmovanj, na katerih sva se vzpodbujala za čim boljše dosežke, samo da bi povzdignila našo družino, našo Trnovsko vas. Sva jo, vsi smo jo, zato smo Ti vsi člani hvaležni. To je bilo pred letom.
Zakaj, Jožek, zakaj? Odšel si, brez slovesa, kot bela vrtnica, ki jo utrgamo in oveni za zmeraj. Na steblu požene nov cvet. Tebe pa ni več. Tvojo mladostjo utrgala nevidna roka, vzela ti je cvet življenja, komaj dvajsetletnega. Nikdar več tvojega nasmeha, nikdar več tvojega pogleda iskrenih oči, nikdar več glasu iz tvojega grla. Ostaja le spomin z neizmerno bolečino, ki boli, skeli v mojem srcu.
Zapustil si mamo, očeta, sestro, brata, svoje lovske prijatelje. Vsi smo upali vate, vendar sc je lani v tem času zrušila vsa nad a in izginila v neskončnost časa. Ostala je nenadomestljiva praznina. Tvoja soba je prazna, tvoja postelja sameva, tvoj sedež na sestankih sameva.
Dragi Jožek, za vse delo ti iskrena hvala. Ostal nam boš v spominu, na sliki v članski knjigi strelske družine, ki jo krasi črn trak žalosti. I Ivala ti za vse!
Stojim tu, kjerje ugasnila tvoja mladost, tvoji načrti, tvoje življenje. Otrem si solzo, solzo za prijatelja, ki ga ni in ga več ne bo.
V tem kraju gorja ostaja le bel križ, šopki belih cvetov in plameni svečk, ki nas vedno znova spominjajo na minljivost življenja.
Grem naprej, čeprav je moj pogled zamegljen, lica pa mokra od solz gorja. Jožek to je zate - biser iz očesa!
Počivaj mirno v svojem zadnjem domu in naj ti bo lahka “bolfenška” zemljica! Hvala ti za vse! Snidemo sc nad zvezdami!
Sočlan SD in prijatelj Marjan Potrč
V naših srcih ždi spomin poln gorja, na dan pred letom dni, ko za zmeraj si odšla.
Ti ne veš, kako boli, tudi upanja več ni.
Zaman solze gorja, nazaj k nam več ne boš prišla!
SPOMIN
Bolečina v srcu nas spominja na 25. junij 1996, ko si nas za vedno zapustila, predraga mama, žena, babica in botra
ZEFKA LEŠNIK
roj. Fridl-31.12.1931 iz Biša 2
Čas mineva, bolečina ostaja. Pogrešamo te! Vzela si nam vse veselje, praženje naš dom brez tebe. V spominu boš večno živela!
Vsi, ki sijih ljubila, jih imela rada, nosimo v srcih spomin nate, ki ne bo nikdar zbledel! Iskrena hvala vsem, ki seje spominjate!
Naj ti bo lahka bolfenška gruda!
Z bolečino v srcih - tvoji najdražji!
MLADE BISTRE GLAVE
ZAČARANA
V cerkvenem zvoniku so bili zvonovi. Sedela sem pri oknu in brala knjigo. Mara je v kuhinji ropotala s posodo, starejša sestra je tekala po stanovanju in iskala najprimernejšo obleko za nocojšnji ples.
Mama seje na vrtu kratkočasila s prijateljico, oče pa seje ubadal z usodami ljudi in urejal račune. Ob ropotanju Marinine posode nisem niti slišala, da me nekdo kliče. “Maja,”je rekla sestra in pogledala skozi vrata. Imela je dolge, plave lase, ki so se čudovito zlivali z njenim ljubkim obrazom. Bila je prava lepotica, medtem, ko mene starši niso tako obdarili z lepoto. Tudi njena postavajo bila popolna, zato se nisem čudila, da ni bila nikoli prosta. Nosilaje sinje modro obleko, ki seje lepo prilegala njenim bistrim, temno modrim očem, ki so izžarevale dekliško razigranost in vedrost. Oblekaje imela globok izrez, ki so dihale polno, svežo mladost. Ravno takrat se je v sobo prikradel žarek sonca in jo obsijal s strani. Bila je kakor poslana iz nebes. Pravi angel. V rokah je držala našitke za nocojšnjo novo obleko.
“Mar ne slišiš, da le nekdo kliče?”
“Prosim?” sem sc zdrznila. Tako sem se zatopila v knjigo, da sem čisto pozabila na svet okrog sebe. Šele takrat sem zaslišala klice s ceste. Odprla sem okno in pogledala ven. Na cesti je stala moja najboljša prijateljica Ana. Že od malih nog sva bili veliko skupaj. Oblečena je bila v rožnato obleko, na glavi ji je čepel rožnat klobuček z rožnatim pajčolanom. Za piko na i je v roki držala sončnik. Bilaje kot punčka iz izložbe. Mimo nje so ljudje kar drli proti glavnemu trgu. Zgoditi seje moralo nekaj velikega. “Oprosti, da te nagovarjam kar z ulice, Maja,” reče Ana. “Ampak izvedela sem nekaj, kar te bo močno zanimalo. Danes bodo zažgali tisto coprnico, ki jo je tvoj oče spravil na grmado. Saj veš, tisto iz predmestja. Tisto Otilijo. Tebe takšne trape zanimajo."
“Zato pa vsi tekajo tja. Torej je še niso zažgali. Počakaj me. Samo obujem se. Saj greš tudi ti tja, kajne?”
“Veš, da tega ne bi zamudila. Za nič na svetu. Vendar pohiti!"
In že me ni bilo več v sobi. Stekla sem v garderobo, se obula in ogrnila.
“Mara, jaz grem na trg. Da me ne boste iskali.” sem zaklicala v kuhinjo in izginila kot kafra. Bila sem kar brez sončnika, ker nikoli nisem znala biti fina. To je mamo zelo jezilo, češ-hči mestnega sodnika, pa se obnaša tako fantovsko. Še posebej pred plesi mi je celo uro pridigala, da sejane bom kje spotaknila ali narobe stopila. In da naj bom z vsemi vljudna, pa če so še tako dolgočasni.
Kar naenkrat sva se znašli pred velikim kupom dračja. Tam je bilo že veliko ljudi. Malce mi je bilo tesno pri srcu, pa nisem vedela zakaj. In pripeljal je voz, ki so ga
ljudje tako nestrpno čakali. Prava drhal. Kar v očeh si jim videl, kako si želijo krvi in trpljenja drugih. Tudi Ana je bila čisto spremenjena. Stala je kot hipnotizirana in vsa seje tresla. Voz je imel kletko, v kateri je ždela ženska, ki bi jo komaj tako imenovali. Bilaje na pol razgaljena in vsa prebičana. Z zadnjimi močmi seje oklepala rešetke in se naslanjala nanjo. Obraz so ji zakrivali dolgi, gosti, razmrščeni lasje. Po laktih soji tekli potočki krvi. Bilaje brez nohtov. Bič se ji je močno zajedel v meso in ji razbrzdal cel hrbet. Narod je ponorel od veselja, ko je videl mučenico. Samo Ana je mimo stala. Z očmi je sledila njenim korakom, ko sojo peljali, ter nekaj mrmrala. Mislila sem, da bo vsak čas omedlela.
“Ali lije dobro, Ana?" sem jo vprašala. Ni mi odgovorila. Zrlajc predse, očije imela steklene in zdelo seje, kot da nič ne sliši. A še vedno je nekaj mrmrala. Ko je Otilija prišla oz. prišla s pomočjo vojakov, seje ozrla k nama. Njene oči so bile rdeče, kot dajih je zalila kri. Obšla meje taka groza, da sem stopila korak nazaj. Njen obraz je bil ves spačen od bolečin. Čarovnico so postavili h kolu in zanetili ogenj. Ognjeni zublji so pogoltnili njeno telo ter njene krike, za katere nihče ni vedel, kaj pomenijo. Anaje omedlela.
Zvečer sem v postelji premišljevala o današnjem dogodku. “UbogaAna,” sem mislila. Hotela seje narediti močno in gledati ta umor, a je bilo vse skupaj preveč strašno. Sedaj se je izkazalo, kako krhka je v resnici.” Tako sem premišljevala, dokler me ni premagal spanec. A spala nisem dolgo.
Naenkrat seje okno z velikim sunkom odprlo. Nebo je tako zažarelo, da meje oslepilo. Nastal je močan veter. Vendar seje vse zgodilo le za trenutek. Svetloba in veter sta izginila. Pred mano pa je stala bela postava. Srce mi je prenehalo biti in kri mi je zledenela. Udi so mi otrdeli in če bi jih hotel s sekiro razsekati, j ih ne bi mogel. Bila sem kot uročena in srepo gledala predse. Vendar sem se prvič v življenju resno bala. Pred mano je stala Otilija. Oblečena je bila v belo tančico, toliko, daje imela pokrito telo. Njena koža je bila popolnoma bela in prosojna, da sem videla žile. Lasje so bili kot zlati in prameni las so ji padali na obraz. Lep in spokojen obraz. Toda oči! Vse živce sem začutila, ko sem gledala vanje. Bile so prozorne, brez barve. Kot pravo sleklo. Bila je kot balzamirano truplo. Saj bi tudi morala biti truplo!
“Naše telo je le začasna posoda duše, ki pripada tebi, hudič! To je naše geslo. In dobro si ga zapomni. Sedaj boš ti moja naslednica. In ko boš umrla, boš potrebovala naslednico. Tebe sem izbrala, ker si hči sodnika, ki meje dal sežgati brez dokazov. Iz maščevanja bom tvojo dušo predala hudiču. Naj tudi tvoj oče okusi vsaj košček bolečine, ki sem ga jaz! Si me slišala?! Pojdi do mojih ljudi. Spoznali te bodo, zato sc ne boj. V moji hiši boš našla vse potrebno.” Govorila je enolično. Ves čas meje gledala in oči so se ji svetile-kot samemu hudiču. Da, res je bila hudičeva odposlanka.
“Pa naredi, kar sem ti rekla in ne misli, da se lahko izmuzneš. Sicer bo vsa družina pahnjena v nesrečo in njihove duše bodo za vedno vržene k hudiču. Pojdi k moji hiši in tam te bodo čakali. Knjige pa le dobro preberi.” Spet meje zaslepilo. V sobo sta prišla vihar in svetloba, ter jo vzela. Tudi okno seje samo zapahnilo za njo. Kar naenkrat je vame butnil val topline. Srce mi je spet bilo in kri je spet tekla. Globoko sem zadihala, kot, da so me dušili. In sedaj ne vem ali sem bila takrat hipnotizirana ali pa mi je res ustavila kri.
Sedeli smo okrog ognja in molili. Pri tem smo se narahlo pozibavali in molili k hudiču. Z njimi sem bila že pol leta. Tako smo molili vsak večer, vsaj dve uri. Pri tem si dosegel stanje nirvane. Kot, daje duša zunaj telesa in plava nekje okrog. In hudič jo vodi. Plavaš v svojem svetu. Svetu sanj in želja in tako pozabiš na vse težave. Jaz sem jih imela veliko. Doma so opazili, daje z mano nekaj narobe. Okrog sem hodila kot mumija, ter zanemarjala higieno. Veliko sem se zapirala v sobo ali pa me sploh ni bilo doma. Takrat sem bila z njimi. V sobi skorajda ni bilo svetlobe, kerje nisem marala.
Ko smo tako “blodili", sem se zdramila. Jaz sem bila njihova vodnica in v sebi sem imela vcepljen občutek, da se zdramim. Pravzaprav sem bila cele pol leta pod Otilijino hipnozo, kajti drugače me tukaj nikoli ne bi bilo. Ko sem odprla oči, sem zagledala Ano, ki je sedela nasproti. Da, Ana. Tukaj je bila že veliko pred mano. Zato je tudi omedlela, takrat na trgu. Otilija ni pogledala nje, ampak mene. In vedela je, da bo do konca življenja le navadna sužnja hudičeva in ne bo imela časti biti voditeljica. Ne. Otilija je izbrala mene. Zato seje njeno spoštovanje do mene še bolj zakoreninilo in nobena sila ne bi mogla podreti tega drevesa. Počasi sem j ih, z vedno hitrejšim tempom molitev, obujala na ta svet.
Kajti v nirvani so slišali samo mene in se ravnali po meni. Anaje odprla oči. Takrat je bila najlepša, takšne še nisem videla. Njen drobni obrazek je odsevala medla svetloba ognja, zato so prišle do izraza njene prelepe, temne oči. Svoje drobne ročice je prižela k sebi. Obrazjc bil videti izmučen in žejen želje po onstranstvu. Da. To je bilo to, za kar smo živeli. Onstranstvo. Ko~so se prebudili še drugi, sem prinesla novorojenčka. Še vedno sem bila v transu molitve, zato se vsega nisem prav zavedala. “Danes bomo žrtvovali najčastnejšo žrtev. Dete, Ana, naj ti smrt tega otroka, prinese življenje tvojega. Naše telo je le začasna posoda duše, ki pripada tebi, hudič! Anaje bila noseča in za zdravje njenega otroka smo žrtvovali drugega. Dali smo ga na žrtvenik in okrog njega potresli pepel. Vrač mi je podal nož. V njegovih očeh sem videla željo po krvi. Po mesarjenju. Tudi drugi so prežali na trenutek, ko bom v posodo položila otrokovo srce. V glavi mi je šumelo, slišala sem petje in slišala Ano, videla sem, kako je mrmrala in me gledala s svojimi peklenskimi očmi. Zabodla sem. Tisto noč je obred trajal dalj, kajti bilje v čast Aninemu otroku. Ko sem prišla domov, sem v sprejemnici videla, da imamo obisk. Bil je Tcodorin fant, ki jo je najbrž prišel prosil za roko. Take traparije me niso zanimale. Pred očmi sem še vedno imela dojenčka, pa še okrvavljeno obleko sem morala skriti. Bila sem neznansko utrujena. Takrat pa seje iznenada iz skrivnega kotička mojega očesa prikotalila solza. Prva solza, ki sem jo potočila v tem času. Počasi je drsela po mojem napetem obrazu. In neprijetno me je žgečkala. Trajalo je le trenutek, kot življenje otroka, ki sem ga umorila. Solzil je padla na tla in seje razpršila na tisoče drobnih kapljic, mene pa oškropila s krvjo. Iz mesta, kjer je padla solza, sem videla rasti samega hudiča in imel je Otilijin obraz. Smejal se mi je. Obrisala sem sled solze in zakopala bolečine v najtemnejši kotiček svojega kamnitega srca. “Maja ljubica”, je prihitela sestra. “Poglej!” Pokazala mi je diamantni prstan, ki seje medlo svetil. Bila sem na robu moči. “Poročila se bom! Ja kakšna pa si? Saj boš omedlela. Res si čudaška. Kje se pa potikaš cele noči? Pojdi. Spravila te bom v posteljo.” Takrat se je iz kopalnice zaslišal krik. Bila je Mara. “Gospodična Maja! A ste ranjeni? Kje ste bili?!” Oče, mama in Aleksej so prihiteli iz jedilnice. Mara je prinesla okrvavljeno obleko. Obleko, ki je bila poškropljena s detetovo krvjo. Nisem je imela časa skriti. Sedaj je vsega konec. Svet sc mi bo zrušil na glavo!, sem mislila. Bila sem razkrinkana. Moji nočni pohodi niso bili več neznanka. Lahko bi se bila branila, vendar v meni ni bilo niti trohice energije.
"Hudič meje vzel! Vzel me bo v onstranstvo!” sem kričala.
“Zmešalo seji je,” je rekel oče. Mamaje obležala na tleh. Drugega sc nisem več zavedala. Kasneje so mi povedali, daje Aleksej od strahu pred hudičevimi fanatiki zbežal. Bilje tako zmeden, daje nekomu vse izblebetal. In že so te roke, lačne krvi in surovega mesa, segale po meni. Obsodili so me na grmado.
In sedaj sedim tukaj in pišem zadnje vrstice o svojem življenju pred usmrtitvijo. V rokah držim knjigo, ki mi je bila Sveto pismo. Črno magijo. In angeli me bodo vzeli k sebi.
Anja Sagadin 8. a OŠ Destrnik
COCKTAILI
Za ta mesec sem pripravil nekaj brezalkoholnih mešanih napitkov. Mislim, da naš časopis prebira tudi dosti otrok, zato je prav, da tudi njim posvetim nekaj pozornosti.
Pripravil sem Pionirski cocktail, Medeni cocktail in Cocktail s kremo.
Priprava:
1.	Pionirski cocktail
V električni mešalnik pripravimo led, rumenjak, 1/2 pomarančnega soka, 1/2 limoninega soka in 2 kavni žlički sladkorja.
Vsebino močno zmešamo, precedimo v kozarec za cocktail in postrežemo s slamico ter limono ali pomarančo.
2.	Medeni cocktail
V	mešalnik pripravimo led, 1/2 pomarančnega soka, 1/2 limoninega soka, 2 jušni žlici medu in žlico tekoče smetane. Dobro zmešamo, precedimo v kozarec za cocktail in postrežemo s slamico.
3. Cocktail s kremo
V	mešalnik pripravimo led, 1/4 pomarančnega soka, 1/4 limoninega soka in 2/4 sveže tekoče smetane.
Hitro in močno zmešamo, precedimo v kozarec za cocktail in postrežemo s slamico.
Vse količine so za eno osebo.
Na svidenje do prihodnjega meseca.
Davorin Lovrenčič
OBČINSKO TEKMOVANJE V NOGOMETU
OŠ DESTRNIK
Sodelovali so učenci 3. in 4. razredov OŠ Trnovska vas, Vitomarci in Destrnik. Rezultati:
1.	mesto: Vitomarci
2.	mesto: Destrnik
3.	mesto: Trnovska vas
Razglasili so tudi najboljše posameznike:
-	najboljši golman: Miha Koren,
-	najboljši igralec: Denis Matjašič,
-	najboljši strelec: Miha Skurjeni.
Najboljše ekipe in posamezniki so prejeli pokale in medalje.
OŠ Destrnik
REŠITEV REBUSA IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
M L E K-9- + A R + -V- R A N A MLEKARNA
RAZISKOVALNE NALOGE
Na regijskem srečanju mladih raziskovalcev Podravja in Pomurjaje OŠ Destrnik sodelovala s tremi raziskovalnimi nalogami.
Prva nalogaje imela naslov Bralna pismenost. Zanjo smo se odločili zato, ker nekateri učenci malo berejo in smo želeli ugotoviti vzroke.
V	nalogi smo poudarili pomen branja, pismenosti, predstavili pomembne podatke o bralcih in branju.
Uporabili smo metodo anketiranja staršev in otrok, ki smo jih izbrali naključno. Anketa je bila anonimna. Ugotovili smo, da starši premalo berejo sami in svojim otrokom. Veliko je staršev, ki ne obiskujejo nobene knjižnice, knjige kupijo le redko. Kot glavni vzrok navajajo premalo časa, menijo, da so knjige predrage in podobno. Tako starši kot učenci so enotnega mnenja, da gledanje televizije in posedanje ob računalniku zmanjšuje interes za branje.
Ugotavljamo, da bomo morali vsi, starši, otroci in učitelji, vložiti veliko truda, da bo pisana beseda dobila ponovno veljavo.
Raziskovalno nalogo smo predstavili na Ptuju, skupaj še z 12 drugimi raziskovalnimi nalogami. Predstavile so jo učenke 8. razreda Tina, Maja in Polonca.
V	drugi nalogi so šestošolke Gabrijela, Tanja, Martina, Simona in Brigita raziskale, zakaj je v šestem in sedmem razredu toliko učencev z okvarjenimi zobmi.
Pri delu so najprej spoznale zgradbo ustne votline ter bolezni zob in obzobnega tkiva. Število okvarjenih zob so ugotavljale po KEP metodi. Ugotovile so, daje največ okvarjenih zob na učenca v šestem razredu pri deklicah (KEP=5,07), sledijo jim dečki iz sedmega razreda. Domnevajo, da je tako visoko število okvarjenih zob zaradi neredne ustne higiene (večina učencev si zobe umiva dvakrat na dan - 68 %, 32 % samo enkrat), zaradi nerednih obiskov pri zobozdravniku in zaradi nepravilne prehrane. Ker je naša šola oddaljena od mesta in zobozdravstvene službe si želimo, da bi imeli ob šoli ali v novih šolskih prostorih tudi prostor za svojega zobozdravnika. Prepričani smo, da bi bilo potem zdravstveno stanje zob učencev naše šole boljše.
Tretja naloga, ki smo jo predstavili na srečanju, je raziskovalna naloga Dobrote iz krušne peči. Predstavile sojo Katja,Anja in Dušanka. Bralcem Občana smo nalogo že predstavili, objavili pa bomo nekaj receptov jedi, kakršne so pripravljale naše babice in smo jih zbrali ob tem, ko smo pripravljale raziskovalno nalogo.
OŠ Destrnik
POSLOVILI SO SE OD ŠOLE
V sredo, 18. junija, je bila v OŠ Vitomarci zaključna prireditev, ki sojo pričeli mladi vitomarški tamburaši. Ravnatelj g. Karl Vurcer je pozdravil vse navzoče in šolarje z besedo popeljal v počitnice.
Nastopili so učenci vseh petih razredov. Lepo so prepevali, igrali, plesali, deklamirali, prebrali najlepše spise ter uprizorili krajšo igrico.
Zapela sta še mlajši in starejši pevski zbor, na koncu pa nas je razveselila še folklorna skupina.
Zaključne prireditve seje udeležila tudi ravnateljica OŠ Mladika ga. Marija Šumandl, ki je šoli podarila sliko Ptuja, slikarke Anice Zupančič.
Stanka Kosi
■■HHHSti. ■ 21
ZANIMIVOSTI IZ NAŠE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
BODEČA NEŽA
Po suhih, prisojnih, negnojenih in redko košenih pobočjih tudi pri nas raste zanimiva rastlina, kiji največkrat rečemo bodeča neža, pravilno ime pa je brezstebelna kompava, lat. Carlinaacaulis L.
Je trajnica, skoraj brez stebla in ima velike, svetleče se bele cvetne koške, listi pa so tik nad zemljo združeni v pritlično listno rozeto. Rastline skoraj ni mogoče spregledati, ker njen cvet ob sončnem vremenu kar zablešči med drugimi travami. Za krmo je povsem neuporabna, celo škodljiva, saj poškoduje ustno votlino živali in je uporabna le v domačem zdravilstvu (korenika). Nekoč so ljudje cvetne koške bodeče neže na sukancu obešali v okna, saj se ti ob slabem vremenu zapro, ob sončnem pa odpro in so tako napovedovali vreme. Ob redni košnji in gnojenju travnikov bodeča neža izgine, zato to zanimivo rastlino lahko najdemo le še tu in tam. V naši občini raste še na območju Sovjaka, Trnovskega Vrha in Vintarovc, pa še tuje vedno redkejša.
dam
ZLATOPOROČENCA ELIZABETA IN
FELIKS ILEŠIČ
V soboto, 10. maja, sta znova stopila pred oltar Elizabeta in Feliks Ilešič iz Hvaletinc 2.
Zlati ženin Feliks je bil rojen leta 1924 v Hvaletincih, njegova žena Elizabeta pa 1922 leta v Gaberniku pri Juršincih. Feliks je v rani mladosti, star komaj 4 leta, izgubil oba starša, nakar gaje eno leto vzgajala babica, nato pa je tudi ona umrla. Dečka so vzeli k sebi botri v Sakušaku, kjer je preživel mladost. Elizabeta izhaja iz družine s sedmimi otroki. V rani mladosti ji je umrl oče in mati je le stežka oskrbovala in vzgajala svoje otroke.
Feliks in Elizabeta sta se poročila maja 1947. Preselila sta se na Feliksovo domačijo v Hvaletince 2, kjer ju je čakalo 12 ha posestva, zapuščena hiša in hlevi. Vse je bilo treba obnoviti.
Vzgojila sta 4 otroke, vendar je eden zaradi sladkorne bolezni umrl.
Feliksa in Elizabeto že dolga leta spremlja bolezen, kjub temu pa sta vesela in zadovoljna. Njuno življenje je bilo težko, vendar ju razveseljujejo 4 vnukinje in 1 vnuk, kiju pogosto obiščejo.
Stanka Kosi
'iJ *di£>&L
bm m
Mb; m
<962}
ifikii
771-261
wk:\ (v-CJ • ,1.

vaša štajerska kronika
Cenjene stranke!
Za vas poslujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 7. do 12. ure.
Prilagajamo se vašim željam in potrebam.
Ob večjih nakupih vam nudimo dostavo na dom. Pri nakupih nad 5000 SIT boste deležni še bona za kavo. Priporočamo se in vas vljudno vabimo, da nas obiščete.
Telefon: 757-090
VODOVOD, PLINSKE NAPELJAVE. KANALIZACIJE. CENTRALNO OGREVANJE

mib legli
Svetujemo, dobavljamo in montiramo kompletne sisteme za centralno ogrevanje z vsem potrebnim materialom in vodovodne inštalacije.
Montiramo sodobne regulacijske sisteme.
Servisiramo in montiramo tudi gorilnike.
Spodnji Ivanjci Ja 9245 Spodnji Ivanjci Tel.+ Fax: 069/60-008
Slovenske gorice
Trg osvoboditve 5, Lenart, tel: 062/723 322, 723 323, (ox; 062/723 322