IZDAJA KMETIJSKA PROIZVAJALNA POSLOVNA ZVEZA V ŽALCU IBI U.-U3W I KNJIŽNICA I VCČUU j LETO XIV., ŠT. 14 ŽALEC, 10. OKT. 1959 jgiiigšgl^ * ~T " ■' » * ■» ’, •j/*, ft« • ■-*<, Jesenski motiv pred »HMEZADOM« v Žalcu. (Vozovi suhega prvovrstnega hmelja, ki ga je, pripeljal Adolf Terglav iz Zgornjih Grušovelj št. 30 — KZ Šempeter v Savinjski dolini) VSEBINA št. 14/1959: 1 Start in cilj (***) . . ....................... 2 Razmišljajmo o jesenski setvi! (Inž. Stane Marovt) 3. IX. kongres Evropskega biroja za hmeljarstvo Stran . 174 . 175 . > 178 Otvoritveni govor predsednika predstojništva EHB, g. Ch. Luxa.......................................182 b) Poročila dežel — članic EHB: aa) Anglija........................................ 186 bb) Zahodna Nemčija................................. 186 cc) Češkoslovaška....................................187 čč) Jugoslavija..................................... 187 dd) Francija......................................188 Stran ee) Belgija..........................................188 ff) Španija.........................................189 c) Poročila povabljenih dežel: aa) Poljska..........................................189 bb) Madžarska ..................................... 189 cc) Združene države Amerike..........................190 č) Poročilo generalnega sekretarja EHB, g. dr. A. Schnei- derja.............................................190 4. Odlok o občinski dokladi za leto 1959 (ObLO Žalec) . . 186 5 Odlomki iz »Savinjskega zbornika«.....................195 Motiv z medzadružnega tekmovanja na G o mi Iškem — spomladi 1959 sp Heg START IN CILJ Ko se delovni kmet že pripogiblje, da bi pobral, kar mu je rodila zemlja; ko se pripravlja, da obere, kar je zanj rastlina vase iz zemlje na-srkala zdravilnih sokov; takrat, da, prav takrat iznenada zatrobi bojni rog. Treba je zravnati hrbet in prisluhniti bojnemu rogu! Nova bitka? Kako? Saj še vendar nismo ozdravili bolečih ran zadnje svetovne vojne! Da! Res je! Vse je temu tako,, vendar... Bojni rog je bojni rog! Torej? Ni pomoči! Nova bitka! Zmaga pravice in dela v NOV zahteva nove boje! Največji poraz je namreč — zmago zapraviti! Zgodovina ne dovoljuje mirovati po zmagi! Ne! Zgodovina s kričečimi primeri uči, da je treba še po zmagi — zmagovati! Zgodovina je sicer neusmiljena, vendar je dober učitelj! * Za kaj pravzaprav gre? Z zmago v NOV smo si šele priborili možnost, da si uredimo družbo tako, kakor je zahteval naš program, preden smo borbo začeli. Zdaj, po zmagi, rušimo vse, kar je zastarelo kar že odmira, kar ni več zdravo! Zapored padajo vzroki nekdanjemu nepravičnemu družbenemu redu ... Vse presnavljamo! Vse moramo docela preroditi! * Za industrijo se je zvrstilo — kmetijstvo! V kmetijstvu napredujemo sicer resda stežka, vendar iz leta v leto — korak za korakom! * Tako je v začetku avgusta letos v uvodu zapisala posebna publikacija »ZADRUGA-KMET«, ki jo je izdala in razposlala domala vsem kmetovalcem celjskega okraja Okrajna zadružna zveza Celje. Publikacija »ZADRUGA-KMET« je resda bila namenjena predvsem tistim predelom celjskega okraja, kjer proizvodnja hmelja ni glavna dejavnost kmetovalcev, vendar velja brez slehernega pridržka tudi za najožje hmeljarsko področje, ki je zemljepisno nekako enako območju ObLO Žalec! Prav zategadelj smo ponovili teh nekaj uvodnih vrstic. Se nekaj bomo ponovili! Konec leta 1957, v številki 11—12, na strani 39, je »HMELJAR« objavil: »Hmeljarstvo nikoli ni bilo, ni in tudi biti ne more absolutno samostojno, iz vseh ostalih kmetijskih in gospodarskih ter siceršnjih družbenih dejavnosti povsem izločeno ter samo od sebe in za sebe življenjsko sposobno!« Da! Prav zdaj, v teh tednih, so naši, zlasti savinjski hmeljarji, na nekaki časovni prelomnici, ki je nekaj več kot samo letni čas jesen; jesen, ki naj bi spet pomenila zgolj zaključek »odhajajočega« in začetek, pogovore in sklepanja, novega, »prihajajočega« proizvodnega leta! Nehote se v teh dneh ukvarjamo s pojmi »START« in »CILJ«. Tolikokrat smo že doživeli tekmovanja, kjer je bilo z velikimi črkami zapisano »START« in »CILJ«! Vemo tudi, da je »start« enak začetku tekme, in da je »cilj« — zaključek tekme! In vendar vselej — nekako kar sproti — pozabljamo, da je treba oba pojma, start in cilj, preučiti skupaj, kot celoto! Kakršno koli drugačno ravnanje ne more uspeti! Kdor koli se ne mara sprijazniti z dejstvom, temu pač ni mogel in ne more pomagati nihče! * Izluščeno jedro opisovanega skupnega pojma »start« in »cilj«: »... Krepitev socialističnih odnosov na vasi je povezana z razvojem socialističnih kmetijskih organizacij, z modernimi proizvajalnimi sredstvi in strokovnimi kadri, z zmerom večjim vplivom teh organizacij na način obdelave in izkoriščanja zemlje, z zmerom močnejšim vplivom na individualnega pro’zvajalca, da bi se pridružil najrazličnejšim obLkam socialistične kooperacije v lastnem interesu in v interesu razvoja socialističnih kmetijskih organizacij!...« (Citat iz razprave Edvarda Kardelja: »PROBLEMI SOCIALISTIC-ne POLITIKE NA VASI«.) * Za konec uporabimo nekaj klenih misli, ki jih je povedal predsednik republike TITO v nedavni svoji poslanici ob Tednu otroka: »... Zgodovina naših narodov, zlasti najnovejša zgodovina, ki je najtesneje povezana s 40-letnim obstojem in delom KPJ in SKOJ, je polna čudovitih primerov junaštva, požrtvovalnosti in mnogih drugih najplemenitejših človeških dejanj, ob katerih se morejo in morajo vzgajati naši novi rodovi... ... Izrednim naporom, žrtvam in požrtvovalnosti se mora zahvaliti Jugoslavija, ki je sodila pred vojno med industrijsko in kmetijsko nerazvite dežele, da se je spremenila v razvito industrijsko deželo s socialističnim družbenim redom. Z vsakim uspehom socialistične graditve v naši deželi ustvarjamo tudi čedalje ugodnejše pogoje in čedalje širše možnosti za vsestranski razvoj naših pokolenj... ... Bodite tisti, ki bodo naposled izkoreninili negativne ostanke minulosti!...« * Čeravno je predsednik republike^ TITO spregovoril te besede najmlajšemu rodu, jih vendarle moremo smelo uporabiti kot napotilo našim hmeljarjem v teh dneh, ko pospravljajo pridelke minulega proizvodnega leta in se hkrati pripravljajo na sklepanje pogodb s svojimi kmetijskimi zadrugami za prihodnje proizvodno leto; ko so torej nekako obenem na »cilju« in »startu«! Zakaj? Prav zavoljo tega, ker sodi naše hmeljarstvo med najmlajše panoge v kmetijski proizvodnji! Žitarice, krompir, sadje in zelenjavo so kme-tovalci-predniki na našem področju pridelovali in živino gojili že od nekdaj! Denimo, odkar so se ustalili na našem področju. Tako povsod in kajpak tudi v predelih, kjer sedaj pridelujemo hmelj! Proizvodnja hmelja pa je najmlajša kmetijska panoga v naših krajih, v prenesenem pomenu besede, otrok zadnjih treh rodov! ... Prav zavoljo svoje mladosti, zdravja in sposobnosti za življenje — bo naše hmeljarstvo doumelo čas in bo kos njegovim zahtevam! Inž. Stane Marovt: Razmišljajmo o jesenski setvi! Lani smo ta čas že »bili hud boj« za prodor italijanskih sort pšenice, letos pa podobnih težav ni. Razprave in pogovori s kmetovalci se vrte le še okrog ustreznih sort in izpopolnjevanja agrotehničnih ukrepov. Kak preobrat v enem samem Ietul Nedvomno je, da še nobene nove sorte doslej niso v tako kratkem času osvojile src naših kmetovalcev, kakor prav italijanske sorte pšenice. Prav redko kje je še niso preizkusili. Le peščica še prigovarja. Skratka, sorte San pastore, Produttore in Fiorello bodo že letos skoro popolnoma zamenjale nekdanje domače sorte. Celo tako zelo cenjen Profilik, solidno Bavarko in druge sorte! Uspehi, to je veliki pridelki teh sort so najzgovornejše priporočilo za te visokorodne pšenice. Po uspelih poizkusih smo šele lansko jesen razširili setev novih sort. Ni šlo zlahka. Ne toliko zaradi novih sort, kolikor zaradi popolnoma novih agrotehničnih ukrepov, kis o zahtevali od kmetovalca vlaganje večjih sredstev. Visoka strokovna raven in naprednost naših proizvajalcev je odločila, da srno na področju naše Poslovne zveze že prvo leto uspeli posejati z visokorodnimi sortami pšenice 198 ha površin, to je okrog 20 % vseh površin. Pridelki pšenice niso razočarali naših kmetovalcev. Kljub neugodni zimi, še bolj pa zaradi deževne in hladne pomladi so hektarski pridelki nadvse zadovoljivi, saj so na moč prekosili vse domače sorte. Po zbranih podatkih so v celjskem okraju dale italijanske sorte nad 35 stovtov po hektar. Enake rezultate kažejo tudi zbrani podatki z našega področja, to je s področja Poslovne zveze Žalec. Na področju nekaterih zadrug so bili pridelki celo večji od okrajnega povprečja. Ne morda zaradi boljše zemlje ali lepšega vremena, temveč zaradi skrbnosti, s katero so proizvajalci in zadruge opravljali zahtevane agrotehnične ukrepe. Tako so n. pr. v KZ Prebold imeli povprečen pridelek blizu 40 stotov po ha na 23 posejanih ha. Kmetovalec Volaj iz Kaple vasi pa celo 48 stotov s sorto San pastore! Trditi smemo, da je tak uspeh treba pripisati domala izključno kmetijski zadrugi Prebold, ki je vzorno organizirala strojno službo, pravočasno pripravila zemljo, izvedla setev izključno s Fer-gusonovo sejalnico in prevzela dognojevanje s trosilcem za umetni gnoj. Ko smo posevke pregledovali, smo mogli ugotoviti, da so posevki prav na področju KZ Prebold bili najbolj izenačeni in zdravi. Ob ugodnejših vremenskih pogojih pa bi bili pridelki nedvomno še mnogo večji! Omenili smo primer zadruge Prebold prav zategadelj, da znova poudarimo važnost skrbne priprave zemlje in natančnega izvajanja vseh potrebnih ukrepov, ki jih »Italijanke« neusmiljeno zahtevajo! Verjetno bi na področju KZ Gomilsko dosegli enak rezultat, če bi imeli srečnejšo roko pri izbiri sort za določene zemlje. Tudi kmetovalci s področja KZ Braslovče, kjer so posejali lani 22 ha teh sort, se hvalijo. Enako v KZ Trnavi, šeščah in povsod, kjer ni bilo napak pri samem pridelovanju. Skratka, »Italijanke« so že prvo leto povsem prestale preizkušnjo! Zavoljo tega letos ni prav nobenih dvomov več. Kmetovalci se novih sort čedalje bolj oprijemajo. Dokaz, da je odpor proti novim sortam zares splahnel, so predvsem živahne priprave za letošnjo jesensko setev. Naše kmetijske zadruge so pogumno naročale in si poskrbele priznana semena, proizvajalci pa so se hitro odločili, da tudi letos zamenjajo seme. Morda smo tudi z uvajanjem »Italijank« prelomili s »starim«. Redna zamenjava semena! Prvič v zgodovini našega kmetovanja bomo že drugo leto zapored menjali seme. Sicer pa tako delajo vsi kmetovalci naprednejših dežel. Spoznajmo in priznajmo, da je priznano, zdravo, čisto in razkuženo seme prvi pogoj za dobre pridelke! To zamenjavo je zahtevalo več dejstev! Kombajni so želi in mlatili pridelke raznih sort. Zavoljo tega je zrno pri kmetovalcih pomešano! Močan napad rje je ogrozil kalivostl In na vse zadnje, seme moramo očisiti in razkužiti, sicer bi tako letošnje seme nedvomno na moč povzročilo zmanjšanje pridelkov. Denar, ki ga sedaj pridajamo ceni za novo seme, si bomo po novi žetvi mogli dvakrat ali še večkrat povrniti! Traktorist I. Hribernik s kombajnom na njivi zadružnika-kooperanta Franca Rojnika iz Sp. Gori — KZ Braslovče Kombajn žanje, mlati in veže slamo v snope (balira) po njivah kooperantov-zadružnikov v Preboldu ki smo jih opisali, moremo izbrati, sorte za vse pogoje pridelovanja na našem področju. Preden pa se odločimo za to ali ono sorto, vsekakor poskušajmo upoštevati njihove zahteve! Le za višinske predele nismo uspeli zagotoviti semena ustreznih sort. Dejstvo je, da naši kmetovalci v hribih sejejo preveč pšenicel Zavoljo tega bomo letos preizkusili prav za te predele dve novi rodni sorti, nemško Hellkorn in italijansko Verno. Ti dve sorti sta posebno odporni proti mrazu, precej pa tudi proti poleganju in rji. Zaradi tega jih moremo sejati tudi v predelih, ki leže do 1000 nad morjem. Poizkusi bodo prepričljivo pokazali, koliko ustrezata Hellkorn in Verna pogojem v hribih. Za zdaj pa priporočamo za te višinske predele še kar Bavarko, Montanio in U|. Seveda pa moramo tudi za vse te sorte izvesti prav vse ukrepe, ki jih zahtevata agro-, in kemotehnika! Priprava zemlje in setev! Kaj posebno novega ni glede na pripravo zemlje in setev. Podrahljavali pač bomo vsekakor vse zemlje, ki to dovoljujejo. Povsod bomo orali od 25—30 cm globoko, tam, kjer je ornica že globoka. Ornice, ki pa so bolj plitke, bomo poglobili še za 3—5 cm. Po oranju moramo pobranati! Zlasti poskušajmo izpolniti zahtevo sodobne agrotehnike: »Zemlja se naj do setve uleže!« Zemlja potrebuje za »uležavanje«, od oranja do setve, 8—12 dnil Več dni za uležavanje pa zahtevajo seveda težke zemlje! Po lanski setvi smo ugotavljali, da je ta ukrep zelo važen in potreben. Kalitev in razvoj posevka sta na uležanih njivah lepša in bolj zdrava. V kolikor bomo letos zaradi pozne priprave zemlje morali sejati v svežo ornico, je neogibno, da njivo povaljamo po setvi! Za valjanje je najprimernejši Cambridge (Kembridž) — valjar z zobci. V kolikor ga ne bomo uspeli dobiti, bomo pač uporabili navadne valjarje. Setev je važna tako glede na čas kakor glede na vlažnost zemlje in globino setve. Najprimernejši čas setve za Italijanke je od 1,—15. oktobra! Poskušajmo upoštevati ta rok! Izogibajmo se setvi v mokrem, kajti setev v mokro zemljo more povzročiti zelo velike nevšečnosti I Globino setve naravnajmo vsaj na 6—8 cm! Tako moremo uravnavati na Fergusonovih sejalnicah. Zavoljo tega jih tudi največ uporabljajmo! V zadrugah, kjer nimajo Fergusonovih sejalnic, bodo pač sejalci morali navadne sejalnice toliko obtežiti, da bo zrno padalo globlje v zemljo! Zlasti naj pazijo tisti kmetovalci, ki so za-r*di terenskih razmer prisiljeni sejati ročne! Tako so doslej naše kmetijske zadruge posredovale kmetovalcem nad 12 vagonov priznanega semena ali za okrog 600 ha površin, ki bodo to jesen posejane z visokorodnimi' sortami. Čeprav je bil plan setve 630 ha ali nad 60 % vseh površin pod pšenico za to jesen z italijanskimi sortami pšenice postavljen zelo visoko in smelo, bo realizacija plana zelo blizu. Mnogi kmetovalci se še odločajo za povečanje površin. Izreden napredek in uspeh! Plan pa bi še presegli, če bi semenska služba mogla nuditi seme intenzivnih sort za višinske predele, kjer sejejo še veliko pšenice, kamor pa z italijanskimi sortami ne smemo. Letošnji poskusi z višinskimi in visokorodnimi sortami Hellkorn in Verna, bodo verjetno dokazali, da bomo že prihodnje leto, ko bo semena dovolj, tudi v hribovitih predelih zaznavneje povečali pridelke pšenice. Omeniti moramo nekatere kmetijske zadruge, ki so uspele, da so proizvajalci organizirano prešli v celoti na italijanske sorte! To so: KZ Gomilsko, Trnava, Gotovlje, nižinski predeli Prebolda, Šempetra in še v nekaterih drugih zadrugah. Povsod tod opuščajo celo setev ječmena in rži, saj bo Italijanka dala enkrat več zrna! Nikakor pa ne moremo razumeti neodločnosti zadružnikov v nekaterih zadrugah. Za katero sorto se bomo odločili? V glavnem so se kmetovalci doslej že odločili za sorte, ki bodo najbolj ustrezale legam in kvalitetam njihovih njiv. Prav pa je, da v nekaj besedah ponovimo odlike posameznih sort, ker marsikje je seme še vedno moč zamenjati ali pravilneje izbrati! Lani smo za področje Poslovne zveze Žalec zbrali le dve sorti, San pastore in Vergilio. Vergilio, ki smo jo sicer priporočali za lažje zemlje in višje lege, ni pokazala izenačenosti v pridelkih. Ker letos tudi ni semena sorte Vergi-Iio, smo jo za to jesen izločili iz našega izbora sort. i San pastore je povsem opravičila naše zaupanje. Odlikuje se z odpornostjo proti poleganju in mrazu, nekaj manj proti rji. San pastore tudi dobro in zgodaj dozoreva! Zelo hitro se prilagaja različnim pogojem. Zavoljo tega je uspela pri nas tudi na slabših zemljah in višjih legah. Prav zaradi teh lastnosti bo letos »Italijanka« San pastore je že zgodaj spomladi obetala velik pridelek na njivi za-družnika-kooperanta J. V o l a j a iz Kaple vasi — KZ Prebold naša vodilna sorta. Skušajmo pa ji čim bolje pripraviti zemljo in zahtevano gnojenje. Produttore je nova sorta, ki je v Italiji zelo razširjena. Zavoljo svojih različnih dobrih lastnosti pa jo tudi pri nas čedalje več sejejo. Produttore je zgodnja sorta, ki zraste od 100—110 centimetrov. Zelo je odporna proti mrazu, poleganju in osipanju zrna. Precej je odporna tudi proti rji. Kaj hitro se prilagaja vsem pogojem in uspeva! Zavoljo tega jo zelo priporočamo za nižinske predele, pa tudi za predele z nekoliko višjo lego. Pri sorti Produttore na plodnih zemljah in če izvedemo vse zahtevane agrotehnične ukrepe, moremo pričakovati celo rekordne hektarske pridelke. Fiorello že nekoliko poznamo. Je zgodnja sorta, zraste nekoliko nižja, vendar je zelo rodna. Precej je odporna proti mrazu, rji in poleganju. Priporočamo jo za ravninske predele, ki so manj izpostavljeni vetrovom, in za zemlje, ki so dobro ali srednje dobro plodne. Salto sejejo kmetovalci v našem okraju že več let. Z njo soje kar zadovoljni, saj je zelo odporna proti rji, poleganju in prisilnem dozorevanju. Je nekoliko groba sorta, zato jo smemo sejati tudi v manj rodne zemlje. Naš izbor se torej kar nekako »vrti« okrog pravkar omenjenih sort. Po lastnostih teh sort, Kombajn na njivi KG Arja vas — med kratkim odmorom Po setvi je treba seme skrbno zabranati z obteženo brano! Le tako bomo setev pravilno opravili! Stara ljudska modrost, »Kakšna setev, takšna žetev!*, je še dandanes veljavna. Treba jo bo upoštevati! Gnojenje Na nesrečo je tu pa tam še kak kmetovalec, ki se mu zde količine .umetnih gnojil, ki jih predpisujemo za te visokorodne sorte, previsoke! Zaradi te zmotne domneve še dvomi v rentabilnost uporabe takih količin umetnih gnojil. Kaj na zapišemo takim »modrecem«? Tole! Ne glede na razumljiv nasvet, da je treba zemlji pač dati dovolj hrane, če hočemo veliko pridelati, moremo vnaprej izračunati, če se nam to sploh izplača. Primeri Za San pastore bomo letos razen 700 kg (lani 900 kg) Nitrofoskala 4:20:20, ki ga bomo dve tretjini podorali, tretjino pa potrosili na brazdo, dodali še okrog 250 kg Kalksalpetra, oziroma Kal-kamonsalpetra, v dvakratnem dognojevanju. Pri ceni 22 din za kg Nitrofoskala, oziroma pri ceni 25 din za dušična gnojila bomo izdali za vso količino umetnih gnojil 21.900 din za hektar. Z doplačilom večje vrednosti za priznano seme in s stroški za podrahljavanje nas bo stal hektar visokorodne pšenice nekako 30.000 din več kot posevek domače sorte, če temu ne bi dodali nikakršnih umetnih gnojil. L konec novembra ali v začetku decembra z okoli 100 kg Kalksapetra in II. konec februarja ali v začetku marca od 125 do 175 kg Kalkamonsalpetra! Le v primeru, če bo posevek slab, bomo prispevali za njegovo rast ustrezne količine čilskega solitra sredi aprila! Pri dognojevanju z dušičnimi gnojili bodimo bolj previdni na tistih njivah, na katerih smo preorali deteljo ali lucerno, kajti le-te imajo veliko dušikal Na take njive moramo neogibno potrositi predpisane količine Nitrofoskala, in sicer prej več kot manj; dognojevanje pa bomo izvedli le takrat, ko bomo ugotovili, koliko dušičnate hrane posevek še potrebuje. Enako ukrepajmo tudi na njivah, ki smo jih pognojili s hlevskim gnojem! O morebitnih naknadnih ukrepih, ki bi jih posevki zahtevali zaradi neugodnih vremenskih razmer, bomo kmetovalce sproti in pravočasno obveščali. Nekaj novega! Zaradi zapoznelega dozorevanja koruze bodo kmetovalci uspeli te površine pripraviti za setev pšenice nekoliko pozneje. Glede na dejstvo, da je pozna setev vselej tvegana, naj na teh površinah poskusijo zasejati novo mešanico pšenice in ječmena! To mešanico moramo namreč sejati pozneje, najbolje od 20.—25. oktobra! Zakaj in čemu? Zavoljo tega, da ne bi ječmen, ki bi morda do zime že preveč zrastel, dušil pšenicol Poskusi so pokazali, da je ta mešanica, zelo priporočljiva, saj bo v primeru, če bomo izvedli vse ustrezne agrotehnične ukrepe, dala velik pridelek. Zelo prav bo, če se odločimo na setev te mešanice namesto setve koruze! Pridelovanje koruze je mnogo dražje, obeta pa manj pridelka. V kolikor se bomo odločili za to mešanico, izberimo pšenico sorte San pastore in semenski ječmen v razmerju: 60 % pšenice in 40 % ječmenaI Priprava zemlje in gnojenje naj bosta za setev mešanice enaka pripravi in gnojenju za čiste posevke pšenicel Prepričani smo, da bo žetev prihodnje leto pokazala velike pridelke, seveda samo tistim kmetovalcem, ki bodo upoštevali pravkar opisane strokovne nasvete pri letošnji jesenski setvi! Ivan Debelak, kmetijski tehnik KPPZ Žalec, sredi izenačenega in zdravega klasja, ki se z njim odlikuje »italijanka« Izkušnje nas uče, da moremo celo zagotavljati, da bo rodil posevek sorte San pastore najmanj od 15—20 stotov več zrna na hektar, kot domača sorta. Vemo, da je cena merkantilnemu zrnju, to je zrnju, ki ga zlahka prodamo na trgu, okrog 40 din za kilogram. Kaj hitro moremo izračunati, da se nam bodo vsi ukrepi izplačali najmanj dvakrat! Računica nam torej svetuje, da moramo zaključiti z obotavljanjem! Količine umetnih gnojil, ki jih priporočamo, Italijanke torej zahtevajo! Od lanskih 900 kg Nitrofoskala bomo letos porabo znižali, in sicer: za Produttore in Fiorello na 750—800 kg za San pastore in Salto na 650—700 kg za druge sorte na 500—600 kg po hektaru! Tako smo preskrbeli posevek povsem s Fosforjem in Kalijem, ki največ odločata o velikih pridelkih! Dodatno bomo morali gnojiti le še z dušičnimi gnojili, ki pa jih posevkom ne smemo potrositi v enem obroku! Pa tudi pri dognojevanju bomo letos zmanjšali tako količine kot število dognojevanj. Lani smo, od jeseni do spomladi, še dognojili najmanj 3—4-krat, letos pa se bomo omejili v glavnem na dvakratno dognojevanje: ŽIVINOREJCI IN HMELJARJI! Gozdarska kmetijska poslovna zveza Mozirje - prireja na Ljubnem v nedeljo, 11. oktobra 1959 RAZSTAVO ŽIVINE Razstavljena bodo: plemenska sivorja-va goveda, solčavske ovce, mesnati in pitani prašiči IX. Kongres evropskega biroa za hmeljarstvo V MADRIDU OD 13. DO 16. AVGUSTA 1959 Objavljeno poročilo z IX. kongresa Evropskega biroja za hmeljarstvo, ki je bil v Madridu od 13. do 16. avgusta 1959, je prevod iz uradnega glasila EHB, »H o p f e n r u n d s c h a u«. Prihodnjič pa bomo objavili še resolucijo in ustrezne komentarje. Urednik Po Strassbourgu (1951), Niirnbergu (1952), Žalcu (1953), Londonu (1954), Poperinghu (1955), Strassbourgu (1956), Miinchenu (1957) in Pragi (1958) so se evropski hmeljarji sestali letos v Madridu. Kongresa se je udeležilo 54 oseb in sicer delegatov in gostov držav-članic: Nemčija (10), Anglija (11), Belgija (4), Španija (4), Francija (14), Češkoslovaška (4), Jugoslavija (5) in od povabljenih iz ZDA dve osebi. Povabili so še delegate iz Vzhodne Nemčije, Poljske in Madžarske, ti so sicer prijavili udeležbo svojih opazovalcev, vendar so jo v zadnjem trenutku odpovedali. 13. avgusta sta v raziskovalnem zavodu za poljedelstvo zasedali predstojništvo ter tehnična in gospodarska komisija. 14. avgusta pa je bil v prostorih poljedelskega raziskovalnega inštituta kongres, kjer so v vgrajeni »Simultan« napravi hkrati prevajali izvajanja v nemščino, angleščino, francoščino in španščino. Popoldne so si udeleženci ogledali mesto. 15. avgusta so se udeleženci odpeljali ob 7.30 zjutraj v hmeljarsko področje Leon, kjer so si ogledali hmeljišča in nova hmeljska skladišča Fomento del Lupulo.. V Madrid so se vrnili 16. avgusta ob 7. zjutraj. Prav tako marsikdo ni hotel zamuditi zanimive bikoborbe v Madridu. Španski hmeljarski zvezi (Sociedad anonima Espanda de Fomento del Lupulo — španska delniška družba za pospeševanje hmeljarstva) in posebej še njenemu glavnemu direktorju g. Jose F. de Arcenegui gre posebna zahvala vseh udeležencev za izredno uspelo organizacijo in prisrčen sprejem. Udeleženci se bodo še dolgo radi spominjali lepih dni v Španiji. Generalno zasedanje 14. avgusta OTVORITVENI GOVOR PREDSEDNIKA PREDSTOJNISTVA EHB GOSPODA CH. LUX A Z zadovoljstvom vidim vse delegacije največjih hmeljarskih sindikatov dežel, ki pridelujejo Predsedstvo IX. kongresa EHB v Madridu hmelj, in z veseljem otvarjam deveto generalno zasedanje EHB v lepi dvorani »I n-s t it ut o de In v estigaciones Agro-n o m i c a s« (Raziskovalnega inštituta za poljedelstvo), ki je namenjena predvsem za velika mednarodna zborovanja. Pozdravljam vse navzoče člane, kakor tudi naše goste, zlasti pa naše častne goste, ki se jim za udeležbo še posebej zahvaljujem. Pozdravljam tudi zastopnike Ministrstva za poljedelstvo in španske pivovarniške industrije ter Don J. J. G. I r i b ar n o , ki je najstarejši inženir agronomije v Španiji. Prav Don J. J. G. I r ib ar ne je pred 30 leti uvedel hmeljarstvo v Španijo in še sedaj, star 95 let, na vso moč sodeltije pri našem skupnem delu. Mimo tega nam je letos čast pozdraviti goste in opazovalce iz ZDA. Poleg tega vam zelo rad poročam, da smo sinoči na seji Predstojništva EHB sprejeli v veliko družino dežel, ki pridelujejo hmelj Kmetijski raziskovalni inštitut v Madridu, kjer je bil od 13. do 16. avgusta 1959 IX. kongres Evropskega biroja za hmeljarstvo in so članice EHB, tudi Poljsko. Upam, da bo Poljska, dežela, ki že več let prideluje hmelj, prav tako težila in poskušala doseči ideal, ki smo si ga postavili pri ustanovitvi tega našega mednarodnega združenja in ki je natančneje orisan v 2. členu našega Statuta. Pozdravljam v naših vrstah zastopnike tiska. Rad ugotavljam, da so vse delegacije, kljub temu, da so morale prepotovati dolgo pot, prišle v tako velikem številu. Nadejam se, da udeleženci ne bodo razočarani. Mnogo bodo pridobili z uspehi naših razpravljanj in ponesli bodo domov nepozabne spomine na to lepo deželo in njene čudovite pokrajine, ki tako zgovorno odražajo njeno zgodovino. Španija še kaj dolgo ne prideluje hmelja. Le zaradi pomanjkanja surovin za proizvodnjo piva med zadnjo vojno in po njej, so v Španiji pričeli poskušati gojiti hmelj. Tukaj prav nazorno vidimo, kaj je moč doseči z žilavost j o in vztrajnostjo. Vsem voditeljem na tem polju moramo in jim radi iskreno čestitamol Prav tako ne smem zamuditi priložnosti, ki se mi ponuja, da se namreč lepo zahvalim našemu gostitelju, organizaciji: »Sociedad Anonima E s p ano l a De Fomento del L u-p u l o«, predvsem njenemu energičnemu direktorju gospodu Arcenegui, kakor tudi vsem njegovim sodelavcem, da so tako odlično pripravili IX. kongres. Vse so namreč skrbno pripravili, tako zborovanje in seje ter izlete kakor tudi prenočišča za vse udeležence kongresa. Po našem zadnjem kongresu v Pragi je hmeljarstvo izgubilo dne 23. januarja 1959 eno svojih vodilnih osebnosti in sicer g. dr. Carla Stieglerja, ki je umrl v 65 letu starosti. Spomin nanj nas mora prevzeti, saj je bil neutrudljiv delavec z velikim vplivom na področju hmeljarstva. V tej stroki je slovel kot izvedenec mednarodnega pomena. Ze leta 1923 je prevzel vodstvo Sekretariata nemškega hmeljarskega združenja. Mimo tega je bil ustanovitelj »Srednjeevropskega hmeljarskega biroja«, ki je pred zadnjo vojno imel približno isto vlogo, kot jo ima danes EHB. Upravljal je tehnično glasilo »N e m š ko piv o-varništv o« in je napisal tudi nekaj strokovnih knjig. Njegovo glavno delo je bilo »Razvoj svetovnega hmeljarstv a«. Za zasluge, ki jih je imel 'za hmeljarsko proizvodnjo, mu je EHB leta 1957 podelil hmeljarsko odlikovanje. Po našem zadnjem kongresu smo vsi doživeli hmeljsko »mrzlico« 1958, ki je bila toliko bolj neprijetna za vse proizvajalce hmelja, ker^ ni pri cenitvah na 8. kongresu v Pragi nihče pričakoval Hmeljišča v Zahodni Nemčiji so čedalje češče žrtev, doslej nepremagljive bolezni — ovenelosti! takšne žetve in še manj takšnega zmanjšanja cen, zlasti ne po slabi žetvi leta 1957 z znatno povečanimi cenami. V svojem otvoritvenem govoru na kongresu v Pragi 1958 sem vam rekel tole: »N ihč e ni pričakoval takšne rasti cen evropskega hmelja. Ta skok ni bil potreben, razen toliko, kolikor so ga hoteli nekateri privatni interesi! Razumem, da proizvajalec nikakor ne želi takega neusmiljenega nihanja cen, ki se od leta v leto tudi za dvakrat povečajo! Mnogo raje bi imel zagotovitev cen vsako leto, ki temelje na proizvajalnih stroških, s primernim dobičkom kot plačilo za vloženo del o.« Na drugem mestu svojega nagovora sem dejal: Kako kaže z novo žetvijo in njeno prodajo? Sem precej črnogled in sicer iz dveh vzrokov: a) Tudi pri nižjem hektarskem pridelku, kot v letu 1958, bo nemara žetev v letu 1959 enaka oni v lanskem letu, ker je treba prišteti nove nasade. b) Predprodaja za žlahtni evropski hmelj je bila sklenjena po cenah, ki so nižje od proizvodnih stroškov. Mimo neprodanih zalog iz leta 1958 bodo tudi te cene vplivale na sestavo nove cene. Menim, da so te predprodaje gola špekulacija. Ce bi ustrezala cena, bi hmeljarja človek še nekako razumel, ne razumem pa človeka, ki bo prodal oziroma proda svoj bodoči pridelek z izgubo, še preden si je na jasnem glede kakovosti in količine. Hmeljarstvu torej ne kaže najbolje in potrebno je še mnogo dela, če bomo hoteli uravnovesiti stanje. Pozivam zaradi tega vse naše člane, naj omejijo hmeljsko nadproizvodnjo. Zavoljo tega moramo: 1. Svobodno in pod nikakršnim pritiskom takoj prenehati z novimi hmeljskimi nasadi in proizvodnjo hmelja prilagoditi stvarnim potrebam pivovarniške industrije. 2. Pospeševati gojenje kakovostnega hmelja. Moramo se povezati z industrijo piva in spoznati njene želje in zahteve. Tukaj tiči vzrok povezave naše znanstvene komisije s komitejem za analize EHB v tem letu v Rotterdamu. Dela je torej na pretek. Želim, da bi se delegati seznanili med seboj in se odločno zavzeli za zopetno ravnotežje v mednarodni proizvodnji Približne površine in donos hmeljskih nasadov v Sloveniji od leta 1938 do 1945 Za primerjavo vključeno leto 1929 z največjo površino in pridelkom. Leto Savinjska' dolina ha Dravska dolina ha Ost. kraji ha Skupno ha Pridelek kg Povprečno na ha kg Skupno število sadik 1929 2638 152 45 2880 3,300.000 1146 14,400.000 1938 1988 102 10 2100 1,465.000 750 11,050.000 1939 2317 116 17 2450 2,300.000 938 12,250.000 1940 2412 134 23 2569 2,200.000 856 12,845.000 1941 1576 107 19 1702 1,490.000 875 8,110.000 1942 635 30 — 665 680.500 1025 3,325.000 1943 620 22 — 642 649.900 1012 3,210.000 1944 620 13 — 633 597.500 944 3,165.000 1945 625 12 — 637 303.000 475 3,185.000 Cena za kg suhega hmelja v letih 1929—1945 Leto din 1929 1—8 1938 30—65 1939 60—110 1940 20—100 1941 43—65 1942 60—68 1943 72—94 1944 72—94 1945 — — Za leto 1940, 1941, 1942, 1943 in 1944 so cene preračunane iz RM v dinarje, na podlagi 1 RM = 20 din. »Popolnoma naravno je, da poskušamo na pameten način uravnavati h m elj s k e površine v sorazmerju z nenehno naraščajočo potrošnjo piva v svetu; predvsem pa zaradi tega, ker pridelujemo v Evropi žlahtni hmelj, ki ga zahteva proizvodnja žlahtnega piva. Vendar pa svarim vse člane pred pretiravanjem in saditvijo, ki želi samo izkoriščati konjnkturo. Mislim, da so izgube kot posledice prekomerne žetve v letu 1953, š e vsem v dobrem spomin u.« Menim, da sem storil kot predsednik EHB svojo dolžnost, s tem, ko sem vas spomnil na nevarnosti, ki prežijo na nas. Zal mi je, da nismo uspeli. Nisem si bil mislil, da bodo moja izvajanja v Pragi veljala že za žetev v letu 1958. Po slabi letini leta 1957 smo se znašli pred obilno žetvijo v letu 1958. Znamenj za to katastrofo je bilo nešteto: 1. Nenehno širjenje hmeljskih nasadov. 2. Tradicionalni uvozniki hmelja, ki imajo sedaj svoje nasade, kot Vzhodna Nemčija, Madžarska, Grčija, Japonska, Argentina itd. 3. Zmanjšanje dodatka hmelja v proizvodnji piva. 4. Zastoj potrošnje piva. Hmeljsko tržišče, ki ga vodi Nürnberg, je že précej v začetku kazalo na zastoj, dokler ni v teku leta padlo pod proizvajalne stroške. Kljub temu polomu pa imajo nekatere dežele še vedno nekaj neprodanih zalog, ki vplivajo na novo žetev. Zadnjih 5 odstotkov obilne žetve vselej teže prodamo pot prvih 95 odstotkov. Poskusno posestvo Hilli v Zahodni Nemčiji Poročila d e ž el - č 1 a n i c ANGLIJA 1. Nasadi in žetve Hmeljarsko področje ha 1958 povprečni pridelek na ha Celotna žetev ha 1957 povprečni pridelek na ha Celotna žetev v stotih po 50 kg v stotih po 50 kg Vzhodni Kent 1.008 42,52 42.867 996 39,2 39.053 Srednji Kent 1.244 34,91 43.434 1.202 31,4 37.715 Weald of Kent 2.493 34,18 85.226 2.381 31,6 75.156 Sussex 777 33,93 26.368 739 33,7 24.873 Hampshire 245 37,86 9.276 231 34,3 7.927 Surrey 49 36,18 1.773 47 29,7 1.396 Herefordshire 1.857 35,89 66.652 1.809 32,1 57.983 Worcestershire 841 36,87 31.008 821 32,9 27.046 Ostali okoliši 23 38,17 878 22 36.4 801 Skupaj 8.537 36,01 307.482 8.248 33,0 271.950 ne lahko prosijo za uvozno dovoljenje za hmelj šele takrat, ko so že prevzele celotno tasmansko žetev, ta pa je bila v tem letu izredno kakovostna in obilna. Zaradi tega kaj malo verjamemo, da bi avstralske pivovarne sploh kaj uvozile iz tujine. Tudi ostale dežele, izvoznike hmelja je prizadela sprememba na svetovnem hmeljskem tržišču, kjer so se sedaj pojavile večje ponudbe namesto dosedanjega pomanjkanja. Znižanje davka na pivo v Angliji za 2 d (približno 10 pfenigov) za »pint« (0,56 litra) bo nemara pripomoglo k utrditvi notranje potrošnje. Ce bo leto vroče, se bo prav gotovo prodaja piva, v primeri s preteklimi leti, povečala, kar bi zopet ugodno vplivalo na bodoče povpraševanje po hmelju. V Angliji se trenutno ukvarjajo z merjenjem hmeljskih nasadov. Skupna površina, ki je bila 4. junija 1959 zasajena s hmeljem, v tem trenutku še ni znana. Pričakujejo, da bo nekoliko manjša kot v preteklem letu. (8537 ha). 2. Prodaja žetve Žetev 1958 Žetev 1957 v stotih v stotih Skupni pridelek, kot zgoraj pod 1. navedeno 307.482 271.950 dodatno uvozi 5.531 + 4.718 313.013 276.668 manj izvoz 50.171 + 47.730 262.842 228.938 Ostanek v pivovarnah v Združenem kraljestvu nakupljeni 258.609 228.938 Ostanek 4.233 — + devet mesecev po 31. maju 1959. 3. Kakovost pridelka v letu 1958 Pridelek na 1 hektar je znašal 36 stotov, medtem ko je v letu 1957 znašal le 33 stotov. To žetev bi lahko primerjali z ono iz leta 1950, ko je znašal pridelek 42,50 stotov. Letos smo opazili večje barvne razlike v primeri s prejšnjimi leti. Neki proizvajalci so se pritoževali zaradi peronospore in rje. Vendar pa so bolezen uspešno zatrli in žetev zaradi tega ni bila prizadeta, za kar jim gre priznanje. Komercialna zrelost kobul je bila znatno boljša kot leta 1957. Žetev leta 1958 smo mnogo laže vskladiščili kot prejšnja leta. V področju West Midland so bili nenehni nalivi in velike poplave že več let sem, kar je oviralo obiranje hmelja. Nekateri proizvajalci so utrpeli znatno škodo pri nevihti 5. septembra 1958, ki je zajela del grofije Kent, medtem ko ostala pokrajina ni bila prizadeta. Obiranje hmelja s stroji je dvignilo raven proizvodnje. Ravnanje s stroji je potekalo v redu, nekaj težav so imeli pri sušenju in ohlajanju. 4. Prodaja letnika iz leta 1958 Cena, ki so jo določili oblastni organi in Zveza pivovarn in ki jo je potrdil hmeljarski odbor, je znašala, £ 27:5:6 za stot (približno 324 DM) leta 1958, za količinsko manjši pridelek v letu 1957 pa £ 27:15:6 (približno 333 DM). Z določitvijo letne kvote za žetev 1958 s 116 odstotki osnovne kvote nismo mogli kriti velikih potreb inozemskih kupcev. Kmalu pa smo si bili na jasnem, da bo svetovna proizvodnja hmelja v letu 1958 zadostila vsem potrebam. Manjših količin angleškega hmelja nismo prodali. 5. Obeti za žetev 1959 Stalni hmeljarski odbor je ocenil potrebe domačih pivovarn 10. februarja 1959 na 190.000 stotov. To število je za 54.865 stotov nižje, kot v letu 1958, kar pomeni zmanjšanje za 22 %. To je povzročila deloma nezadovoljiva žetev v letu 1956. Tedaj so potrebe pivovarn prekašale proizvodnjo za okoli 46.736 stotov, tako da so morale pivovarne seči v svoje zaloge. Te zaloge so se izravnale v dveh normalnih hmeljskih letinah leta 1957 in 1958 in sedaj je kazno, da imajo pivovarne, ki hkrati beležijo zmanjšanje potrošnje piva, prevelike zaloge, kar slabo vpliva na višino potreb v letu 1959. K temu moramo še prišteti povpraševanje po izvoznem hmelju, čigar višina v tem letu znaša le 2.545 stotov, torej za 22.352 stotov manj, kot v preteklem letu. Nezadostno povpraševanje za 9792 stotov so povzročili avstralski odjemalci. Avstralske pivovar- ZAHODNA NEMČIJA 1. Površine in žetve Hmeljarsko področje ha 1958 povprečni pridelek na ha Celotna žetev ha 1957 povprečni pridelek na ha Celotna žetev v stotih po 50 kg v stotih po 50 kg Hallertau 5.849 41,9 244.834 5.373 39,38 214.331 Spalt 988 35,5 35.067 900 30.25 27.209 Hersbr. okoliš 662 33,5 22.186 599 27,14 16.255 Jura 184 31,5 5.795 142 34,53 4.903 Tettnang 783 40,8 31.949 703 32,65 22.954 R-H-W 204 31,5 6.438 197 25,13 4.950 Baden 33 33,2 1.096 29 28,41 824 Rheinpflaz 30 35,2 1.056 27 30,59 826 ostali okoliši 8 — 46 8 — — 8.741 39,9 348.467 7.978 36,64 292.252 2. Hmeljska bilanca v stotih (50 kg) Žetev + uvoz 1958/59 348.467 21.208 + 1957/58 292.252 23.518 = 369.675 315.770 — izvoz 116.570 + 107.820 — dobave Vzh. Nemčiji — 2 % primanjkljaj 11.246 + 10.622 državne žetve 6.969 5.854 = za nemške pivovarne 234.890 191.483 + od 1. IX. 1958 do L VIL 1959 3. Žetev 1958 je z izjemo ostanka nekaj ti-sočev stotov prodana. Neprodane količine so pri hmeljarskih zadrugah. 4. Izgledi za letnik 1959 a) Površina hmeljišč je v primeri s preteklim letom ostala nespremenjena. Od pripravljenih 800 ha so v preteklem letu napeljali le 600 ha. Površine mladih nasadov merijo 200 ha. b) Hmelj se dosedaj dobro razvija. Dela v hmeljišču in zatiranje škodljivcev izvajajo hmeljarji zelo skrbno in uspešno. Nekaj škode je povzročil vihar, kar pa ne vpliva na celotni pridelek. Računajo, da bo letošnja žetev znašala 350.000 do 360.000 stotov. Če bo vreme ostalo ugodno še v prihodnjih tednih, bomo imeli izvrstno kakovost. 5. Obiranje hmelja bomo predvidoma pričeli okoli 20. avgusta. V naši deželi bomo letos imeli 51 strojev za obiranje hmelja več, kot prej, torej skupno 84 strojev: in sicer 41 znamke Bruff, 5 Rotobank, 37 Ailaeys in 1 Ceres. Hmeljniki v pokrajini Hallertau (Zahodna Nemčija). V ozadju Wolnzach, središče Hallertaua 1. Hmeljske površine in pridelki ČEŠKOSLOVAŠKA 2. Hmeljska bilanca v stotih po 50 kg 1958 1957 Hmeljarsko področje povprečni Celotna povprečni Celotna ha pridelek na ha žetev ha pridelek na ha žetev v stotih po 50 kg v stotih po 50 kg Zateč 6.430 11,57 101.418 6.430 11,16 71,760 Uštek 1.500 15,55 23.336 1.500 13,20 19.808 Tršice 270 19,94 5.384 270 7,00 1.840 Skupaj 8.200 15,87 130.138 8.200 11,76 93.408 JUGOSLAVIJA 1. Površine in žetve 1958 1957 Hmeljarsko področje povprečni Celotna povprečni Celotna ha pridelek na ha žetev ha pridelek na ha žetev v stotih po 50 kg v stotih po 50 kg Slovenija 2.395 25,5 48.760 2.020 25,7 46.800 ' Bačka (Srbija) 715 16,3 11.700 461 14,4 6.672 Skupaj 3.110 19,4 60.460 2.481 21,6 53.472 Žetev Uvoz Izvoz Dobave v 1958 130.138 1957 93.408 4.687 4.395 deželi 134.825 50.530 51.322 97.803 52.941 44.375 2. Bilanca v stotih Pridelek Uvoz v času od 1.9. do 1. 8. 1959 60.460 53.472 1958 Skupaj 60.460 53.472 Izvoz od 1.9. 1958 do 1. 8. 1959 52.460 47.100 Za potrebe domačih pivovarn 8.000 6.372 Poraba do 1.8. 1959 6.350 6.372 Zaloga 1. avgusta 1959 1.650 — 3. Hmeljski nasadi so se v letu 1958 razvijali v zelo neprimernih vremenskih pogojih. Zgodnja pomlad in ugodno vreme v aprilu so sicer omogočili pravočasno in dobro izvedbo vseh spomladanskih del, toda že v maju in posebno še v prvih dveh junijskih dekadah je vladala prava tropska vročina. Od začetka maja do 20. junija ni bilo dežja. Hmeljski nasadi, predvsem tisti na peščenih tleh, so zelo trpeli zaradi pomanjkanja vlage, kar je vplivalo i na količino i na kakovost pridelka. Zaradi tega je hmelj predčasno pognal cvetne nastavke. Zavoljo slabe asimilacije umetnih gnojil v času suše, je rastlina po izdatnem dežju 20. junija podivjala. Kazalo je, da bomo zgodaj pričeli z žetvijo. Vendar pa hmelj zaradi različnega dozorevanja hmeljskih kobul in razmeroma močnih kobul pred 15. avgustom ni dozorel. Nekateri hmeljarji so pričeli z obiranjem hmelja predčasno, s čimer pa so pokvarili kakovost pridelka. Kljub vsem nezgodam pa se hektarski pridelek ni zmanjšal, če ga primerjamo z letom 1957. Velik delež pri tem imajo hmeljarji in pa uporaba sodobne agrotehnike. Zaščita hmelja v preteklem letu nam ni delala preglavic. Pod vodstvom Inštituta za hmeljarstvo so kmetijske zadruge brezhibno izvedle zaščitno službo. H kakovosti pridelka je pripomoglo povprečno petkratno škropljenje hmeljskih nasadov. Kot vsako leto doslej je tudi letos trgovsko podjetje HMEZAD prevzelo ves pridelek. Večja proizvodnja terja gradnjo novega osrednjega skladišča, ki pa bo predvidoma gotovo šele v letu 1961. V zadnjih dveh, treh letih smo čez 1000 ha hmeljskih nasadov oskrbeli z žičnicami. Ta akcija se nadaljuje in kaže, da bomo čez 5 ali 6 let imeli samo žičnice na naših hmeljiščih. Kmetijske zadruge so pojačale svojo mehanizacijo. Že letos moremo izvesti vsa dela s stroji. Z mehanizacijo poljedelstva in z ostalimi uspehi prehajamo v novo dobo, v kateri zadruga in hmeljar ustvarjata vzajemno in uspešno. Hmeljske površine so se v preteklem letu povečale za okoli 600 ha. S tem smo dosegli proizvodnjo, ki smo jo predvideli, in ne moremo več misliti na povečanje hmeljskih površin, vsaj pri nas v Sloveniji. 3. Žetev leta 1958 je za 36.730 stotov prekašala žetev leta 1957. 4. Celotni pridelek 1958 se je odkupil pri hmeljarjih in prodal nekaj na domačem, nekaj pa na inozemskih tržiščih in sicer v drugi polovici 1958 in v prvi polovici leta 1959. Zaradi velike žetve v svetu je bila prodaja hmelja letnika 1958 v inozemstvu nekoliko počasnejša kot v preteklih letih. Kljub velikim težavam pa ni neprodanih količin. Ves pridelek iz leta 1958. so prodali. 5. Izgledi v letošnjem letu a) Hmeljske površine —• donosne površine so se povečale na 8.400ha (uradna številka). b) Spomladanska in ostala dela v hmeljiščih so skrbno in uspešno opravili v času vegetacije. Na vso moč so se hmeljarji poslužili vseh zaščitnih ukrepov proti boleznim in živalskim škodljivcem, predvsem zaščitnega škropljenja. Zaradi velikih razlik med dnevnimi in nočnimi temperaturami v juniju in v začetku julija so bile nekatere površine prizadete, s pojačanim gnojenjem le-teh pa so zaostanek razvoja rastline izravnali. Letošnjo žetev cenijo glede na dosedanji razvoj rastline na 115.000 do 120.000 stotov. Za obiranje hmelja bo letos 111 strojev na voljo; žetev pa se bo pričela povsod okoli 15. avgusta 1959. V ldu 1959 je bilo precej predpogodb po nekaj nižjih cenah, kakor v prejšnjem letu, čemur so bila vzrok nemara optimistična poročila o pričakovanih velikih žetvah v večini hmeljskih dežel. Glede na to, da se potrošnja piva na sploh veča, pa ni verjetno, da bi hmeljarji popustili tej špekulaciji z nižjo ceno. Za svoj dragoceni pride-del naj zahtevajo primerne cene. Cehoslovaška upa, da bo celotno svojo žetev v celoti razprodala. Potrošnja piva stalno raste. V vzhodnem delu dežele zidajo novo veliko pivovarno. I Hmeljnik v bližini Strassbourga '(Francija) HMELJNA STATISTIKA SLOVENIJE LETA 1927 Srez Površina v ha Pridelek na ha v stotih Skupno stotov Celje 1.338,— 9,- 12.042 Gornji grad 164,— 5,7 937 Slovenj Gradec 147,— 6,- 927 Prevalje 132,— 5,- 683 Maribor — desni breg 74,75 4,— 299 Laško 41,— — — Konjice 30,12 5,2 137 Ptuj 29,90 4,1 124 Krško 19,50 — — Maribor — levi breg 15,92 4,— 64 Šmarje 12,03 5,5 67 Kamnik 12,— — — Brežice 10,— — — Nevo mesto 2,— — — Črnomelj 1,60 — — Ljutomer 1,50 — — Ljubljana 1,25 — — Kranj 0,50 — — Skupaj 2.033,07 Slovenija . . . 2.033,07 hektarov Vojvodina (Bačka) .... 6.624,93 »» Skupaj . . . 8.658,— hektarov FRANCIJA 1. Hmeljske površine in žetve Po dveh slabih žetvah 1956 in 1957 je žetev 1958 kakovostno in količinsko dobra, kar je raz-______________________________vidno iz naslednjih številk:____________________________ Hmeljarsko področje ha 1958 povprečni pridelek na ha Celotna žetev ha 1957 povprečni pridelek na ha Celotna žetev v stotih po 50 kg v stotih po 50 kg Alzacija 1.280 28,0 36.000 1.020 23,5 24.000 Flandrija 189 29,1 5.500 225 26,6 6.000 Burgundija 130 24,0 3.120 150 24,0 3.600 Lotringija 25 20,0 500 25 16,0 400 Skupaj 1.624 27,8 45.120 1.020 23,9 34.000 V primeri z letom 1957 znaša padec cen več kot polovico. Pivovarnam se ni mudilo in zavoljo tega je bila prodaja počasna. Zadnje količine flandrskega hmelja so prodali pod proizvajalnimi stroški. 5. Izgledi za 1959 Hmelj je dobro prezimil in pri spomladanskih delih smo našli malo strohnelih, gnilih korenik. Poljedelska dela so izvedli po načrtu. Napad škodljivcev in bolezni so s ponovnim zatiranjem zatrli. Hmeljski nasadi so torej zdravi, vendar pa je njihov razvoj ovirala suša v dobi rasti. Prezgodaj je še, da bi lahko ocenili prihodnjo žetev, kaže pa, da lanskoletnega hektarskega pridelka v Alzaški letos ne bo moč doseči. Zaradi visokih hmeljskih cen pri žetvi 1957, so bile hmeljske površine v Franciji povečane za 204 ha. Novi nasadi so v glavnem v Alzaciji. Vendar pa je povečanje površin majhno v primerjavi s povečanjem nasadov v ostalih deželah Mimo tega pa to povečanje tudi še ni vplivalo na količino, ker so novi nasadi prvoletniki. Žetev v Franciji se je od 34.000 stotov v letu 1957 povečala na 45.120 stotov v letu 1958, to je za 11.120 stotov. Ta količinsko dobra žetev izvira iz alzaškega hmeljarskega področja, kjer je žetev narasla od 24.000 stotov v letu 1957 na 36.000 stotov, medtem ko so žetve v Burgundiji in Flandriji v primeri z letom 1957 nekoliko nazadovale. 2. Hmeljska bilanca Proizvodnja piva v Franciji se je zelo povečala in potrebe francoskih pivovarn se pri letni potrošnji 17 milijonov hi s 170 g hmelja na hi ceni na 57.800 stotov. Domača državna žetev 45.120 stotov po 50 kg + uvoz (cenitev) 24.000 stotov po 50 kg Skupaj 69.120 stotov po 50 kg — izvoz (cenitev) 7.000 stotov po 50 kg Ostane na razpolago francoskim pivovarnam 62.120 stotov po 50 kg Kakor vidimo, uvažajo v Francijo precejšnje količine tujega hmelja. To je posledica skupnega tržišča, ker hmelj iz dežel, ki so članice evropske gospodarske skupnosti, to je Nemčije in Belgije, lahko po znižani carini uvažajo v Francijo. Uvozne količine ostalih evropskih hmeljarskih dežel (Čehoslovaška, Jugoslavija) so določene s trgovinskimi sporazumi: Čehoslovaška 6000 stotov za dobo od 1.6. 1958 do 31. 5. 1959; Jugoslavija 2.000 stotov za dobo od 1. 10. 1958 do 30. 9. 1959. 3. Kratek pregled razvoja hmelja v letu 1958 Alzaška žetev je bila dobra predvsem zaradi ugodnega vremena. a) V začetku je bilo vreme razmeroma zelo toplo. V začetku maja je rastlina že močno napredovala. b) V juliju se je že močno razrasla. V precej vlažnem, vendar pa zadosti sončnem in toplem vremenu, je hmelj z rahlim pospeškom pričel okoli 10. julija že cveteti. c) Med obiranjem elzaškega hmelja, ki ga je šteti med najpoznejše sorte v Evropi, je bilo vseskozi lepo vreme in zadnji, sončni žarki so dali še zadnjo moč hmelju. Prav zaradi tega vsebuje toliko lupulina. Strojnega obiranja hmleja je v Franciji čedalje več. V Alzaciji, največjem središču francoskega hmeljarstva, imajo 36 strojev, od tega 10 Bruff in 26 Allaeys v letu 1958. 4. Prodaja zadnje žetve Prodajna cena za domače pivovarne se dolo- či po izvoru: ______________________________ Pivovarniške cene E 3 Hmeljsko 2 E področje .E j« .E to S! E v francoskih frankih DM Alzacija 48.000 54.000 Flandrija 30.000 50.000 Burgundija 48.000 54.000 412.80 464.40 258,— 430.— 412.80 464.40 BELGIJA 1. Hmeljske površine in pridelek___________ Hmeljarsko področje ha 1958 povprečni pridelek na ha Celotna žetev ha 1957 povprečni Celotna pridelek žetev na ha v stotih po 50 kg v stotih po 50 kg Skupaj 925 36,8 34.040 764 32.4 24.730 Pridelek 161 hektarov novih površin znaša v skupni žetvi 34.040 stotov, pridelek na 764 ha starih nasadov je znašal nekaj nad 40 stotov na ha. 2. Hmeljska bilanca v stotih Domača žetev 34.040 stotov + uvoz (1. 9. 1958 do 30. 4. 1959) 27.730 stotov Skupaj 61.770 stotov — izvoz (1. 9. 1958 do 30. 4. 1959) 10.224 stotov Količina na voljo 51.546 stotov Lastno porabo cenijo na 48.000 do 50.000 stotov. 3. Razvoj hmelja v letu 1958 Zima 1957-58 je bila dolga. Zaradi tega se je vegetacija za dva do tri tedne zakasnila. V maju in juniju 1958 pa je bilo vreme zelo ugodno in je hmelj v tem času močno napredoval, tako da je konec junija že dosegel višino žičnic in je bil zelo bujen. Nekaj škode so povzročili viharji v juliju. Žetev 1958 je bila obilna in kakovostna. 4. Prodaja pridelka 1958: Cena je znašala konec avgusta še okoli 8.000 Bfrs (= 672 DM), konec decembra pa je padla na 3000 in 3200 Bfrs (252.—, 268,80 DM). Cene so nato ostale nespremenjene do meseca marca 1959. Zaloge pri proizvajalcih so znašale takrat 2.000 stotov. Od teh zalog so del prodali po Bfrs 1.200 do 2.000 (100.80, 168 DM). Dne 6. avgusta so znašale še zaloge okrog 1.200 stotov. Uvozna dovoljenja so bila 6. avgusta prezgodaj in za preveliko količino izdana, zaradi česar je bila prodaja žetve 1958 počasna in težavna. 5. Izgledi za žetev Zima 1958-59 je bila mila in precej 'suha. Zaradi toplega vremena v marcu je vegetacija že zgodaj pričela. Razvoj rastline je bil normalen do začetka julija. Zaradi dolgega suhega vremena pa rastlina, čeprav je dosegla višino žičnic, ni bila preveč bujna. Dolgo sušno obdobje je trajalo do 29. julija. Od takrat dalje v vseh belgijskih hmeljarskih področjih vsak dan dežuje. V pokrajini Alost — Asse, kjer so imeli že prej nekaj več dežja, pričakujejo dobro žetev. V splošnem pa bo žetev v letu 1959 v Belgiji manjša od žetve v preteklem letu. 6. Razno Število novih strojev za obiranje hmelja se bo v tem letu še povečalo. Preizkusni nasad vseh svetovnih sort hmelja v bližini Strassbourga (Francija) 1. Površine in žetve ŠPANIJA Hmeljarsko področje ha 1958 povprečni Celotna pridelek žetev na ha ha 1957 povprečni Celotna pridelek žetev na ha v stotih po 50 kg v stotih po 50 kg Skupaj 618 11,69 7.227 472 14,38 6.780 Opazimo lahko, da je bil povprečni pridelek po hektarju nižji od lanskoletnega. Pri tem pa moramo zaradi pravilne ocenitve stanja upoštevati, da je okrog 40 % nasadov prvih in dolgoletnih rastlin, ki ne dajejo še zadovoljivega pridelka. 2. Bilanca v stotih Žetev 1958 RDG že.zOj.tlenmu Žetev 1957 Žetev 7.227 6.780 Uvoz 3.549 1.875 Izvoz — -— Količina na voljo 10.776 8.655 Dejanske potrebe pivovarn 13.000 do 14.500 stotov. 3. Poročilo o razvoju žetve 1959 Razvoj kulture se je zakasnil, ker spomladi klimatski pogoji, v severnih pokrajinah, zlasti v Galiciji, niso bili posebno ugodni. V začetku poletja pa si je zaradi dobrega vremena, bilo je le nekaj neviht in toča, rastlina opomogla, tako da lahko pričakujemo normalno žetev. Kljub zaščiti je nekaj škode povzročila peronospora. Tudi listna uš in rdeči pajek sta se pojavila v nekaterih hmeljarskih področjih, posebno v okolici Leona, vendar pa so oba s takojšnjimi in odločnimi protiukrepi uničili. Pričetek žetve so določili za okoli 20. avgusta za okoliš Leon in v zadnjih dnevih meseca avgusta in prve dni septembra za okoliše Galicija, Asturija in Vasco-Navarra. 4. Prodaja žetve 1958 Celotno žetev so prodali španskim pivovarnam in sicer v drugi polovici septembra in prvi polovici oktobra 1958. Cene hmeljarjem so bile za 12 % višje od lanskih. Tudi cene za pivovarne so se dvignile, vendar v manjši meri. 5. Kaj menimo o letošnji žetvi? Na podlagi podatkov, ki so nam na voljo in na katere se lahko opiramo, lahko izračunamo, da bo prihodnja žetev za okoli 8500 stotov manjša, kot smo prvotno menili, in sicer zaradi precej velikega števila prvoletnih nasadov in zaradi zakasnelega razvoja hmeljske rastline, ki jo sedaj gojijo v Galiciji. 6. Splošno Ves hmelj so uvozili iz Nemčije, Francije, Čehoslovaške in Jugoslavije. Uvozili so različne sorte najboljše kakovosti. Poročila povabljenih dežel POLJSKA (se IX. kongresa ni udeležila — poročal generalni sekretar E. H. B.) Celotna hmeljska površina v hektarih: 1. stari nasadi 1.756 2. spomladi 1958 zasajene površine 122 3. spomladi 1959 zasajene površine 233 Skupaj 2.111 Pridelek v letu 1958 je znašal 27.000 stotov. S to količino so krili potrebe pivovarniške industrije za leto 1959. Položaj v hmeljiščih V januarju in februarju zemlja zaradi nezadostnih padavin ni bila dovolj vlažna (količina padavin je znašala le 30 % povprečja več let). Zaradi zgodnje, tople in suhe pomladi so hmeljarji že bolj zgodaj kot v prejšnjih letih pričeli s poljedelskimi deli. Pomanjkanje vlage v začetku maja in mraz v nočeh do — 1° Celzija sta ovirali razvoj rastline zlasti v novih nasadih. V juniju pa se je vreme spremenilo. Postalo je topleje in zaradi številnih padavin je rastlina lahko črpala v zemlji nakopičene hranilne snovi, kar je ugodno vplivalo na rast. Nekako okoli 10. junija je rastlina dosegla dve tretjini višine žičnic. Bolezni in škodljivcev ni bilo dosti. Najprej so opazili listno uš in bol-hače. V Začetku junija so škropili tudi proti peronospori. Večkrat je padala toča, ki je povzročila škodo na ookoli 170 ha hmeljskih nasadih. Škode še niso ocenili. Žetev v letu 1959 bo predvidoma boljša kot v preteklem letu, če se dotlej ne bo pojavila še kakšna bolezen ali pa kak škodljivec. VZHODNA NEMČIJA (se IX. kongresa ni udeležila — poročal generalni sekretar E. H. B.) Leto ha Stotov Stot na ha 1952 6 50 8,3 1953 45 590 13,1 1954 150 1.960 13,1 1955 350 6.700 19,1 1956 600 5.600 9,3 1957 800 14.000 17,5 1958 950 20.000 21,1 V letih 1952—1953 so bile tri vrste: DM za stot I. = 600 II. = 550 III. = 500 Od 1954—1955 je bilo pet vrst: DM za stot I. = 590 II. = 575 III. = 550 IV. = 520 V. = 490 Od 1956 do 1958 je bilo pet vrst: DM za stot I. = 1000 11. = 900 III. = 800 IV. = 700 V. = 600 Te cene je določila država in je prodaja zagotovljena. Domače potrebe v letu 1958 so znašale 55.000 stotov. madžarska (se IX. kongresa ni udeležila — poročal generalni sekretar E. H. B.) Hmeljske površine in pridelek: Leto ha Hektarski pridelek v stotih Celotna žetev 1957 240 7,6 1.824 1958 270 5,3 1.441 1959 358 Madžarska je šele v zadnjih letih pričela gojiti hmelj in ker ima še mlade nasade ni imela večjega pridelka. Pri starejših nasadih pa je znašal hektarski pridelek pri povprečni žetvi že 24 do 26 stotov. 1. Domače pivovarne so kupile ves pridelek po cenah, ki jih je oblast določila vnaprej. 2. Potrebe domačih pivovarn: 3,1 milijonov hi piva 160 g za hi t. j. 9920 stotov. 3. Domača žetev 1958 1.441 stotov Uvoz 8.500 stotov Skupaj 9.941 stotov 4. Madžarska je hmelj predvsem uvozila iz Čehoslovaške in Zahodne Nemčije. Manjše količine pa je leta 1959 uvozila iz Francije, Jugoslavije in Koreje (40 stotov). Carinska tarifa: 15 % 1959. 5. Madžarska hmelja ne izvaža. 6. Spomladi 1959 so znatno razširili hmeljske površine, v jeseni pa bodo s povečanjem površin še nadaljevali. Hmelj sadijo izključno le na velikih poljih (10—50 ha) s širokimi presledki med vrstami in z ogrodjem iz železo-betona. Zaradi zgodnje pomladi so hmeljarji v letu 1959 že 10. marca pričeli hmelj obrezovati in rez končali sredi aprila. Zadostna količina padavin v maju in juniju je ugodno vplivala na razvoj. Zgodnje vrste so pričele cveteti že v začetku junija. Kasnejše sorte hmelja (Alzaška, Bačka) so utrpele precej škode zaradi peronospore, ki pa so jo s pravočasnim škropljenjem zatrli. Precej je tudi hmeljevih bolhačev in listnih uši, ki so jih poskušali zatreti s ponovnim škropljenjem s sredstvi, ki vsebujejo fosforno kislino. Kljub škodljivcem pa pričakujejo boljšo žetev kot v letu 1958. Žetev so 30. junija 1959 ocenili na 2200 stotov. Madžarska še nima strojev za obiranje hmelja in obirajo hmelj še ročno. Konec septembra si je ogledala 3-ilanska komisija iz Poljske med drugim tudi hmeljarstvo v Savinjski dolini ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE 1. Proizvodnja in pridelek Hmeljarsko področje ha 1958 povprečni pridelek na ha Celotna žetev ha 1957 povprečni pridelek na ha Celotna žetev v stotih po 50 kg v stotih po 50 kg Washington 7.692 33,4 256.827 6.154 35,0 215.114 Oregon 2.024 24,2 48.988 1.822 27,6 50.213 Kalifornija 2.389 • 34,3 81.892 2.267 27,3 61.979 Idaho 1.417 36,3 51.438 972 37,9 36.796 Skupaj 13.522 32,5 439.145 11.215 32,5 364.102 2. Zaloga in razdelitev v stotih (50 kg) (Od 1. septembra do 31. avgusta) 1958/59 1957/58 Celotna žetev 439.145 364. i02 + uvoz 39.907 + 32.269 Zaloga v navedenem razdobju 479.052 Zaloga v navedenem razdobju 479.052 396.371 — izvoz 150.784 + 153.470 Poraba dom. pivovarn 163.585 + 271.405 Razlika 164.683 — 28.504++ + v času od septembra do vključno aprila + + Vzrok te razlike, t. j. manjkajočih količin, tiči v velikem povpraševanju prejšnjih letnikov. 3. Približno 7258 stotov od žetve 1958 je še pri hmeljarjih. Naša proizvodnja je narasla za 72.576 stotov v letu 1957 in nekaj več kot v letih 1956. in 1955. 4. Kakovost našega pridelka 1958 ni bila ravno najboljša; bilo je veliko listov in pecljev, kar je oviralo obiranje. Tudi pivovarniška vrednost je. nekoliko padla. Izredno vroča pomlad in poletje sta to dvoje še pospeševala. 5. Izgledi za leto 1959 a) Hmeljske površine so se zmanjšale za približno 81 ha. b) V tem letu se hmeljarji na vso moč trudijo, da bi pridelali hmelj najboljše kakovosti. c) Pričakuje se povečana proizvodnja. d) Vreme v juniju je bilo hladneje, v juliju pa je bilo normalno hmeljsko vreme. 6. Hmelj obirajo samo s stroji. Žetev bo pričela okrog 10. do 24. avgusta na posameznih področjih. CANKARJEVA ZALOŽBA V LJUBLJANI bo v mesecu novembru izdala delo Edvarda Kardelja: Problemi socialistične politike na vasi Knjiga bo obsegala več kot 400 strani, cena je tale: broširana 430 din vezana v polplatno 580 din vezana v celo platno in natisnjena na brezlesnem papirju 800 din Naročila sprejemajo vse knjigarne v Sloveniji do 20. oktobra 1959, lahko pa naročite tudi neposredno pri založbi. CANKARJEVA ZALOŽBA - LJUBLJANA Kopitarjeva ulica 2/11, p. p. 163 Poročilo generalnega sekretarja za poslovno leto 1958-59 Načrt A) Pogled na poljedelstvo v Španiji. B) Dejavnost EHB od zadnjega generalnega zasedanja. C) Premišljevanja o gospodarstvu. D) Hmeljarstvo v deželah, ki niso članice. E) Finančni obračun 1958/59 in proračun 1959/60. F) Hmeljske površine in žetev v letih 1957 in 1958. A) Pogled na poljedelstvo v Španiji Španija meri z otoki vred 503.000 km. Šteje pa okoli 30 milijonov prebivalcev. Obdelovalnih površin v ravnini ni dosti. Gričevnata pokrajina ovira mehanizacijo. Hektarski pridelek na obali je dvakrat večji, kot na visokih planotah v notranjosti dežele. Kar zadeva poljedelstvo in geografsko lego, je Španija zelo raznolika dežela. Na velikih in dostikrat premalo obdelanih posestvih v osrednji in južni Španiji imajo precejšnje število majhnih in razdrobljenih kmetij, ki pa so pogosto dobro obdelane. Na take naletimo po vsej deželi. Odredba z dne 15. julija 1954 določa minimum površin za posamezne kulture in s tem preprečuje razdrobitev majhnih poljedelskih obratov, na drugi plati pa pospešuje komasacijo ( = zložbo) kmetij. Od leta 1950 naprej špansko gospodarstvo, kot kaže, ni več osamljeno. Poljedelstvo sodeluje pri tem »prebujanju« in si prizadeva kriti vse prehranbene potrebe dežele. Poljedelski proizvodi znašajo 60 % celotnega španskega izvoza. V Španiji pridelujejo sedaj polovico bombaža, ki ga potrebuje španska tekstilna industrija. V letu 1960/61 pričakujejo, da se bo poljedelska proizvodnja v vseh območjih še povečala zaradi javnih in privatnih investicij, čeravno tehnika in poklicna usposobljenost dostikrat še ne zadoščata. Ni bil torej zgolj slučaj, da se je »Fomento del Lupulo« odzval našemu vabilu in prisostvoval rojstvu EHB leta 1950 v Strasbourgu, kakor tudi vsem generalnim zasedanjem. Od 1956 dalje prisostvuje njihov spoštovani direktor gospod de Arcenegui redno vsem predstojniškim sejam EHB. B) Dejavnost EHB po zadnji generalni skupščini 1. Poročilo seje predstojništva EHB z dne 15. VIII. 1958 v hotelu International v Pragi so prejeli vsi člani. 2. Poročilo o zasedanju EHB v kongresni dvorani hotela International v Pragi dne 16. avgusta 1958 je bilo objavljeno v »Hopfen-Rundschau« od L septembra 1958, 15. septembra 1958 in 1. oktobra 1958. 3. Sekretariat je obdržal in' razširil stike z državnimi hmeljskimi organizacijami dežel-čla-nic, kakor tudi z Združenimi državami, s Poljsko in Madžarsko. S pismom z dne 13. junija 1959 je poljska delegacija zaprosila za sprejem Poljske v članstvo EHB in upravni odbor je sinoči njen vstop odobril. Madžarska hmeljarska zveza nam je s pismom dne 7. julija 1959 sporočila, da se 9. kongresa njihov zastopnik žal ne bo mogel udeležiti, da pa nameravajo poslati opazovalca na kongres 1960. Slovenska hmeljarska zveza je z dopisom od 29. junija 1959 prijazno povabila EHB, da bi bil kongres v letu 1961 v Jugoslaviji in se je opravičila, da zaradi tehničnih razlogov tega ne more storiti za 1960. 4. Med »Concours Général Agricole« in »Salon International de la Machine Agricole« se je sestal upravni odbor EHB dne 20. marca 1959 v hotelu Ambassadeur v Parizu. Poleg predsednika in generalnega sekretarja so se te seje udeležili še: gospod de Arcenegui (Španija), gospod Hoeffel (Francija) z gg. Klein in Lob-stein, gospod Jelovšek (Jugoslavija), gospod Krivda (Čehoslovaška), gospod Rebi (Nemčija), gospod Rice (Anglija), gospod Samyn (Belgija). 5. Znastvena komisija, ki je zasedala 28. julija do 1. avgusta 1958 v Bruxellesu, se letos ne bo sestala, pač pa šele leta 1960 v Čehoslovaški. 6. Tehnična komisija je imela sinoči, 13. VIII. 1959, tretjo sejo. Njen predsednik bo kasneje poročal o tej seji. 7. Gospodarska komisija je sinoči drugič zasedala. O njihovem posvetovanju vam bomo kasneje prebrali zgoščeno poročilo. 8. Na vaše uradno glasilo »Hopfen-Rundschau« je naročenih 10.700 naročnikov v 17 deželah, za kar ima zasluge urednik g. Reb!. 9. Finančno poročilo 1958/59 in predračun 1959/60 je, kot vsako leto, priloženo. Generalno zasedanje prosimo, da ga po poročilu finančnega preglednika potrdi. 10. Sporočiti vam moramo, da so delegati pivovarniških zvez šestih dežel »Skupnega trga« na svoji konferenci v hiši pivovariteljev v Bruxellesu 19. septembra 1958 izrazili željo, da bi na prihodnjem zasedanju proučili smotrnost povezave z EHB. To izjavo smo zajeli v osnutku resolucije, ki vam jo bo predložil upravni odbor. 11. Po sestanku predsednikov EBC in EHB je bil osnovan komite za Hmeljarsko zvezo, kakor so predvidevali v resoluciji generalnega zasedanja dne 15. VIII. 1958. Prvi sestanek je bil 9. februarja v Rotterdamu med obema delegatoma odbora za analizo EHC dr. Trohejem in M. J. Brownom in obema delegatoma znanstvene komisije EHB M. F. Thompsonom in g. prof. dr. Zattlerjem. Sestanku so prisostvovali tudi predsednika Komisije za analize in ječmen EBC gospoda Bishop in Van Veldhiuzen. Komisija je sklenila, da bo sadike gotovih sort izmenjala med tremi deželami: Anglijo, Dansko in Nemčijo. Te poizkuse bodo izvedli v letu 1960. 12. Obdavčenje hmeljne kulture. Odgovori po obrazcu, ki smo ga na željo upravnega odbora od 20. marca 1959 poslali članom, so bili na sinočnji seji predstojništva razdeljeni. Izmenjava poročil je bila zanimiva, ni pa bilo mogoče sestaviti primerjalne študije, ker so osnove preračunavanja med posameznimi deželami dostikrat različne. 13. Postopek »Weiner« za prepariranje hmelja. Končno bi radi še poročali o patentu, s katerim se lahko v vakuum-postopku poveča doba ohranitve posušenega in stiskanega hmelja, medtem ko se vlaga in posledice staranja nekoliko zmanjšata. Ta patent je v Franciji vpisan pod številko 1 173 858 Gr. 2 -cl 5 (mednarodna klasifikacija C 12 c) in so ga 3. marca 1959 objavili. V Nemčiji bodo postopek tudi patentirali. C) Gospodarske pripombe Predstojništvo EHB je na svoji seji dne 10. aprila 1954 priznal potrebo, da pripravi nekatere ukrepe za reguliranje proizvodnje oziroma trga v evropskem okviru in da izvedbo teh ukrepov priporoči deželam-članicam preko deželnih organizacij. Določil je tale gledišča: a) najprej je treba lastno deželo oskrbeti z lastno žetvijo; b) za posebne namene potrebna količina hmelja iz uvoza, po potrebi pivovarn, mora biti ob upoštevanju domače proizvodnje določena v kvoti; c) kvalitete, ki so tudi v deželi na razpolago, uvozimo le takrat, če je domači pridelek že prodan. Predstojništvo je ugotovilo, da moramo za organizacijo evropskega hmeljskega tržišča obravnavati dve vprašanji: a) vskladiti deželne organizacije hmeljskih tržišč, s čimer se sedaj ukvarjamo; b) izdelati določene osnovne pogoje, da bi se preprečili ekstremni učinki navzgor ali navzdol na svetovnem tržišču v korist vseh udeležencev (proizvajalca, trgovine in pivovarne). Leta 1954, po rekordni žetvi leta 1953, je 4. kongres v Londonu zabeležil uspehe angleške hmeljskotržne organizacije. Menil je: a) nemudoma je treba kontrolirati nadproiz-vodnjo in preprečiti, da bi pridelek prodali za manjšo ceno kot znašajo proizvodni stroški; b) da ne bo mogoče doseči napredka pri boljši organizaciji celotnega zahodnoevropskega hmeljskega trga, dokler ne bo vsaka dežela-čla-nica svoje proizvodnje organizirala; c) da je obstoj EHB ogrožen, če dežele-čla-nice ne bodo mogle svojega lastnega hmeljarstva v najkrajšem času urediti. Vaše predstojništvo je 23. aprila 1955 ugotovilo, da je glavni smoter vseh v EHB združenih držav-članic zasiguranje dobave kakovostnega hmelja in da si prizadeva doseči za proizvajalca ceno, ki ne bo padla pod proizvodne stroške, ki jih imamo s hmeljem. Istega leta so na 5. kongresu v Poperinghu pričakovali, da se bodo prav tako ostale dežele, ki pridelujejo hmelj, in niso včlanjene v EHB, prilagodile in ne bodo nasprotovale ukrepom, ki so jih priporočili za splošno korist. Na 6. kongresu v Strasbourgu leta 1956 smo določili 10 točk, ki utemeljujejo organizacijo hmeljskega trga in 15 ciljev te organizacije. 7. kongres v Miinchenu leta 1957 je po žetvi ugotovil ravnotežje na svetovnem hmeljskem trgu. — Zeli, da ravnotežje ne bi bilo porušeno zaradi enostranskih ukrepov. — Priporoča svojim članom, naj prilagodijo svoje površine tako, da bodo pri normalni žetvi lahko krili vse domače in tudi tuje potrebe po primerni ceni, ne da bi bil na ta način ogrožen hmeljski pridelek v ostalih deželah — proizvajalcih hmelja. — Predlaga, da bi se sestavila komisija, ki bi študirala probleme o uvedbi skupnega tržišča, z namenom, da bi uredili trgovino tistih dežel, ki pridelujejo hmelj in pripadajo Evropskemu skupnemu trgu. Na 8. kongresu v Pragi leta 1958 so ugotovili: da so kljub priporočilom hmeljarjem cene hmelja letnika 1957 dosegle nenadejano višino in da so razvoj tržišča povzročile okolnosti, ki ne zadevajo več proizvajalca hmelja; da si EHB nenehno prizadeva, da bi bil dohodek hmeljarja v pravični in običajni višini z dohodki ostalih proizvajalcev in da bi dohodek ostal na tej višini, po drugi strani pa moramo pivovarniški industriji, ki je edini potrošnik, zagotoviti neobhodno potrebne surovine po zadovoljivi in relativno trdni ceni. Na 8. kongresu smo našteli 36 činiteljev, ki vplivajo na oblikovanje hmeljskih cen in zahtevajo prilagoditev hmeljskih površin rentabilnim možnostim prodaje normalnih žetev, preprečiti pa moramo nezadostne površine in prehodno konjunkturno saditev. Verjetno ste uganili vzroke, ki so nas privedli do tega, da smo ocenjevali stanje v preteklih letih. Skrbi so še ostale .. Cernu? Proučevanje naših skupnih vprašanj nam je nakazalo rešitev in smernice za nadaljnje delo. toda politične, gospodarske in razmere v sindikatih so nam dostikrat preprečile, da bi hodili po zaželeni poti, za katero menimo, da je pravilna. Morate se odločiti: a) dovoliti, da stvari teko po svoje in tvegati, da bodo jutri uničene vse naše včerajšnje dragocene investicije in da bodo cene še vnaprej nihale v skrajnostih; b) ah da se navadimo na red, zajezimo skrajna nihanja, ki so tako značilna za hmeljski trg, in sicer v korist potrošnikov in proizvajalcev. Kdor meni, da nihče ne sili hmeljarja saditi hmelja, napačno presoja proizvodne pogoje v poljedelstvu, ki se razlikujejo od industrije, ker zavisijo dostikrat od majhnih kmečkih obratov in nestanovitnega vremena. Mi smo bili med prvimi, ki smo obsodili netipravičene cene žetve 1957, kar nam daje pravico, da zahtevamo preprečitev cen, ki ne krijejo proizvodnih stroškov. Od kod preži nevarnost? Oglejmo si metodo izločanja. Ta ne prihaja iz dežel, v katerih pridelek ne krije domačih potreb. Prav tako ne prihaja iz dežel, kjer pridelek zadošča za domače potrebe. Lahko pa pride iz dežel, katerih proizvodnja znatno presega domače potrebe. V dobrih letinah morajo dežele prodati svoje presežke po strašno znižanih cenah, ne da bi pospešile svetovno povpraševanje po hmelju, ki ostane neodvisno od trenutnih hmeljskih cen. Cene so odvisne od obsega in razvoja proizvodnje piva. Katere so te dežele (po vrstnem redu francoske abecede)? Nemčija, Združene države Amerike, Cehoslovaška in Jugoslavija. 1. NEMČIJA. — Hmeljske površine, ki so jih letno do 1958 uradno določili po državnem pokrajinskem, občinskem in individualnem planu, so se od zadnjega leta dalje sprostile, ker določanje površin, ni odgovarjalo ustavnemu zakonu. To je toliko bolj obžalovanja vredno, ker je gospodarska komisija EHB prav leta 1958 priporočila ostalim članicam, da se pri povečanju, določanju in kontroli svojih površin ravnajo po nemškem zgledu. Zveza nemških hmeljarjev pozna resnost tega novega stanja in EHB jo je opozoril na nevarne posledice, ki bodo sledile tej spremembi. Gospodarstvo ne more biti absolutno odvisno od togih pravnih razlag ustavnih zakonov. Predlagamo, da neutemeljeno pravno osnovo nadomestijo z drugo pravno osnovo, ki bi se sklicevala na 40. člen od Nemčije podpisane EWG-pogodbe. Ta člen dopušča ustanovitev organizacije za evropski hmeljski trg. Ce bi se potem EHB skliceval na ta člen pogodbe in zahteval povečanje, določitev in kontrolo hmeljskih površin, ni verjetno, da bi država lahko to odklonila. Nekoč bodo morali sprejeti tak sklep. Razvoj hmeljskih površin in žetev v Nemčiji: ha V stotih (50 kg) 1951 7.648 256.857 1952 7.620 209.571 1953 8.491 357.420 1954 8.033 286.836 1955 7.769 257.560 1956 7.787 281.479 1957 7.977 292.252 1958 8.783 349.000 Domače potrebe : približno 60 % žetve. 2. ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE so po- skušale prilagoditi svoje hmeljske površine raz- voju konjunktur, kakor je razvidno iz naslednjih številk: ' 1 'j ha V stotih (50 kg) 1951 16.673 573.705 1952 15.111 355.152 1953 11.380 378.735 1954 11.137 394.028 1955 9.591 334.521 1956 9.793 348.210 1957 11.214 364.102 1958 13.517 439.138 Velik del od 60.C00 stotov, ki so jih Združene države Amerike v letu 1958 pridelale več kot 1957, se je pojavil na svetovnem tržišču po znižanih cenah. Domače potrebe: približna dve tretjini žetve. 3. ČEŠKOSLOVAŠKA je v glavnem obnovila svoje hmeljske površine z novimi sadikami, ne da bi jih povečala. Ker pa se hektarski pridelki, ki so bili v prvih povojnih letih zelo nizki, stalno dvigajo, se večajo tudi žetve. ha V stotih (50 kg) 1955 8.600 119.300 1956 8.497 87.396 1957 8.200 96.408 1958 8.200 131.000 Domače potrebe: približno 40 % žetve. 4. V JUGOSLAVIJI so povečali površine v nevarnem obsegu: ha V stotih (50 kg) 1951 1.845 26.100 1952 1.710 23.860 1953 1.754 38.360 1954 1.982 41.960 1955 2.030 39.773 1956 2.155 45.815 1957 2.481 53.540 1958 3.110 60.460 Domače potrebe: približno 13 %. Vmesna opomba: Zaključek poročila generalnega sekretarja EHB vsebuje primerjave hmeljskih površin v Jugoslaviji v letih 1956 in 1958 ter napoveduje nov predlog za »R e s o l u -c i j o« , ki naj jo generalna skupščina potrdi. Z vsebino in načinom obravnavanja te »R e s o l u -c i j e« jugoslovanska delegacija ni soglašala! O vsem tem — prihodnjič! Urednik D) Hmeljarstvo v deželah, ki niso članice L VZHODNA NEMČIJA Žetev 1958 lahko ocenimo na več kot 20.000 stotov. Lastna proizvodnja krije približno 40 % potreb pivovarniške industrije. Žetev v 1957 je znašala 14.000 stotov. Pridelek 1958 je obiralo 20.000 obiralcev in obiralk. Prvikrat je bil uporabljen tudi stroj za obiranje, ki so ga dobili iz Anglije. V letu 1956 je bilo v Vzhodni Nemčiji 219 pivovarn s 25.500 delavci in nameščenci. Proizvodnja piva: 1936 7,527.555 hi 1950 3,800.000 hi 1952 6.992.000 hi 1953 8.391.000 hi 1954 10,617.000 hi 1955 11,772.000 hi 1956 11,073.000 hi 2. ARGENTINA Žetev 1957/1958, iz februarja in marca, je znašala 2449 stotov v letu 1956/57 pa 1792 stotov. Hmeljske površine niso povečali, ker jim primanjkuje obiralcev, strojev za obiranje pa ne morejo uvoziti. Proizvodnja piva v Argentini: 1955 3,689.000 hi 1956 3,522.000 hi 1957 3,572.000 hi Po zadnjih podatkih se proizvodnja piva v letu 1958 veča. 3. AVSTRALIJA je v letu 1958 uvozila približno 12.000 stotov angleškega hmelja. Letos pa predvidoma sploh ne bo uvozila inozemskega hmelja. Kaže, da bo pridelek 1959, ki ga bodo obirali v februarju in marcu, zadostoval za potrebe avstralskih pivovarn. Avstralija ima sedaj 27 pivovarn, pred vojno pa jih je imela 34. 4. AVSTRIJA Pridelek 1958: Južna Štajerska Okrožje Mühl Skupaj 800 stotov po 50 kg 660 stotov po 50 kg 1.460 stetav p« 50 kg V letu 1957 je pridelek znašal 930 stotov. Predvidevajo, da bodo v Avstriji pri normalnih vremenskih pogojih v letu 1959 pridelali približno 1800 stotov, kar bi zadostovalo za kritje 10 % potreb. Proizvodnja piva v letu 1957 je znašala 5,016.658 hi. 5. KANADA 2etev 1958 na 485 ha: 12.883 stotov po 50 kg. V Kanadi je 59 pivovarn, proizvodnja piva 1956 je bila 8,136.848 hi. 6. SEVERNA KOREJA Pred nekako 20 leti so Japonci pričeli s hmeljarstvom v treh različnih pokrajinah Severne Koreje. Ta dežela izvaža hmelj v dežele ljudske demokracije (Vzhodna Nemčija, Madžarska). Ima 2 pivovarni s skupno storilnostjo 150.000 hl. 7. MADŽARSKA Hmeljske površine močno povečujejo. Tudi potrošnja piva nenehno raste in cenijo, da je v letu 1958 prišlo 30 litrov na človeka. Hmeljske površine v letu 1957: okoli 180 ha. Hmeljske površine 1958: okoli 250. Žetev 1957: 1827 stotov po 50 kg. Hmeljske površine 1959 okoli 600 ha. 8. JAPONSKA si prizadeva, da ne bi več uvažala hmelja. Kakovost hmelja, ki ga proizvaja, je dobra in jo lahko primerjamo z evropskim hmeljem. Potrošnja piva nenehno raste: 1901 220.000 hl 1920 990.000 hl 1939 3,500.000 hl 1945 977.000 hl 1950 2,545.000 hl 1952 3,565.000 hl 1956 4,762.502 hl 9. ROMUNIJA poskuša uvesti lastno hmeljarstvo. Hmeljišča so last državnih posestev ali zadrug. Področje Me-diasek meri 10 hektarjev, področje Sughisoara pa 260 ha. 10. SVEDSKA Hmeljarstvo je šele v povojih. 11. ŠVICA Hmeljarstvo v kantonu Stammheim je uspelo. Povprečna švicarska žetev hmelja znaša 260 stotov na površini 7 ha in krije okrog 2 % pivovarniških potreb. V pivovarniškem letu 1957/58 je znašala proizvodnja piva 3,150.000 hi, v prejšnjem letu pa 2,965.000 hi. Proizvodnja zadostuje za potrošnjo piva, ki znaša 63 litrov na osebo. Primerjava hmeljskih površin 1958 in 1959 1958 1959 Dežela-članica ha ha + _ Belgija 925 960 35 — Cehoslovaška 8.200 8.400 200 — Nemčija 8.741 8.741 — — Anglija 8.537 8.100 — 437 Španija 618 750 132 — Francija 1.624 1.624 — — Jugoslavija 3.110 3.500 390 — 31.755 32.075 757 437 = + 320 12. RUSIJA Hmeljske površine in žetve se nenehno večajo. Površine 1956: približno 8500 ha. Površine 1958: približno 12.000 ha. Največ hmeljišč ima Ukrajina. Žetev 1940 48.000 stotov po 50 kg Žetev 1950 51.240 stotov po 50 kg Žetev 1955 približ. 80.000 stotov po 50 kg V Rusiji je okrog 400 do 450 pivovarn. Največja je v Moskvi, ki proizvaja letno 12 milijonov hi. Cenitev pridelka 1959 (Stot po 50 kg) Dežela-članica 1958 1959 + — Belgija 34.040 29.000 — 5.040 Cehoslov. 131.000 120.000 — 11.000 Nemčija 348.467 360.000 11.533 — Anglija 307.482 220.000 — 87.482 Španija 7.227 8.500 1.273 — Francija 45.120 40.000 — 5.120 Jugoslavija 60.460 80.000 19.540 — 933.796 857.500 32.346 (M CD od o — 76.296 stotov 13. ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Žetev hmelja v Ameriki: 1958 žetev 1957 žetev Hmeljske , ha v stotih ha ha v stotih površine pridelek po 50 kg pridelek po 50 kg Oregon 2.024 24,20 48.987 1.821 27,57 50.213 Kalifornija 2.388 34,29 81.891 2.267 27,34 61.979 Washington 7.689 33,40 256.823 6.154 34,95 215.114 Idaho 1.416 36,32 51.437 972 37,87 36.796 13.517 32,49 439.138 11.214 32,48 364.102 Ameriška žetev hmelja leta 1958 je za 21 % prekosila žetev v letu 1957. To je doslej najboljša žetev po letu 1952. PRVA CENITEV PRIDELKA 1959 ODLOK O OBČINSKI DOKLADI ZA LETO 1959 1. člen Na območju občine Žalec se v letu 1959 uvede in pobira občinska doklada na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženja. 2. člen Občinska doklada je proračunski dohodek občine Žalec razen 13 odstotne občinske doklade iz kmetijstva, ki se odvede v kmetijski del občinskega investicijskega sklada. Ostala občinska doklada se uporablja za redne proračunske izdatke. 3. člen Občinska doklada se odmeri obenem z dohodnino, plačuje pa se v gotovini istočasno in na način kakor dohodnina. Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado. 4. člen Predpisi o dohodnini z vsemi spremembami in dopoln tvarni ter uredbe o izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov veljajo tudi za odmero in pobiranje občinske doklade. 5. člen Stopnje občinske doklade so progresivne. 6. člen Osnovo za občinsko doklado na dohodek iz kmetijstva tvori za leto 1959 ugotovljeni katastrski dohodek, osnovo za občinsko doklado za zavezance dohodnine, od samostojnih poklicev in premoženja pa čisti dohodek, ki je podlaga za odmero dohodnine. 7. člen Območje občine Žalec se pri odmeri občinske doklade za leto 1959 deli na tri predele in sicer višinski, srednjevišinski in nižinski, kot so to razdelitev izvedle v prejšnjih letih posebne krajevne komisije. Stopnje občinske doklade za kmet. gospodarstva so: Stopnje za Osnova 15 CO ^ .E "o ò 2 ‘c c 5 15 g« .E "o >CO V) OJ >N CLJ > 0.O5 to > Q.O"" E 0.0^ Do 30.000 12 21 30 30.000 50.000 15 23 32 50.000 80.000 18 26 35 80.000 120.000 21 29 38 120.000 160.000 25 32 41 160.000 200.000 28 35 44 200.000 250.000 29 36 45 250.000 300.000 30 37 46 300.000 400.000 30 38 46 nad 400.000 30 38 46 I. V višinski predel spadajo naslednja naselja: Dobrovlje, Andraž (del), Dobrič, Podgora (del), Kale, Lopatnik, Lipje (del), Prelska (del), Selo, Vinska gora (del), Brnica, Liboje, Kasaze (del), Zagreben, Migojnice (del), Zabukovca (del), Matke (del), M. Reka, Kaplja vas (del), Creta, Limovce, Jerom n, Ločica (del), Merinca, Praproče, Stopnik (del), Selo (del), Zahomce, Zaplanina, Šmiklavž, Crni vrh, Loke. II. V srednjevišinski predel spadajo nasled-ja naselja: Podvrh, Andraž (del), Podvin (del), Založe, Zg. in Sp. Ponikva, Gotovlje (del), Crno-va, Lipje (del), Pirešica pri Vinski gori, Prelska (del), Vinska gora (del), Galicija, Hramše, Per-novo, Vel. Pirešica, Studence, Podkraj, Zavrh, Železno, Ruše, Gor ca, Mala Pirešica, Kasaze (del), Migojnice (del), Pongrac (del), Zabukovca (del), Šešče (del), Gorja vas (del), Kaplja vas (dei), Ceplje (del), Brode (del), Ločica (del), Kale, Prekopa (del), Selo (del), Stopnik (del), Tesava, Vologe, Vransko (del), Zajasovnik. III. Nižinski predel. V nižinski predel spadajo vsi ostali kraj: in naselja, ki niso navedena pod točko I. in II. Stopnje občinske doklade za obrtnike, samostojne poklice in poklice iz premožeja za leto 1959 so: do 50.000 din osnove 5 % 50.000 120.000 din osnove 6 % 120.000 200.000 din osnove 7 % 200.000 300.000 din osnove 8 % 300.000 500.000 din osnove 9 % nad 500.000 din osnove 10 % 8. člen ' Ta odlok prične veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se za leto 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Žalec 'S Izšel je zbornik Izdal Občinski odbor SZDL v Žalcu broširano 750 din v platno vezano 900 din FRAN ROS: (pesem Savinjske doline (Ob devetdesetletnici žalskega tabora) Vsa svetla je pesem, ki veter z gord jo šumi in v mehkih valih jo poje srebrna Savinja. Te pesmi dih grenkobno po hmelju diši, ki s toplim zelenjem ljubo dolino pregrinja. In pesem je to ponosnih, čvrstih ljudi — rudarjev, kmetov, tekstitk, žanjic, ki delo jim daje življenje skozi rodove in dni. Ta pesem jih vselej vodila je v borbo smelo. Nekoč je Natek Boštjan, žovneški tlačan, ubogo gmajno tu k puntu krvavem zbiral. Gradovi goreli so. Čas je bil krut in teman, ko na moriščih je klic po svobodi zamiral. Stoletja trpljenja v robstvu globoke noči. .. Pod žgočim jarmom je ljudstvo glave klonilo in gladno pravice stiskalo tisoč pesti, a seme v njem živo je vse krepkeje kalilo. Spomenik padlim, 'borcem v Preboldu Se plaha je prva zarja zgodnjega dne oznanila jutro. In zemlja naša je vstala, zapelo ji je, zakipelo zvesto srce in upov vesela brst je iz njega pognala. Iz tabora množic sredi belih vasi, iz Žalca je naša beseda v svet poletela: Slovenskemu rodu pravico, da raste, živi, da pojde naprej! — Tako je k vstajenju velela. Vse bolj se je delavcu razbolevala dlan, ko v znoju razkošje ustvarjal je gospodarjem, v mednarodnem bratstvu proletariata kovan skoz jasne razglede je šel nasproti viharjem. Nad lepo to zemljo tujega besa orkan je planil, da v krvi ji lice slovensko izbriše. Naš človek je vedel: Tu zadnje sodbe je dan, ko le partizanska puška usodo nam piše! Sinovi in hčere doline, ki dali ste življenja za nove svobode pravično zmago, na večno hvaležnost svoj rod obvezali ste! Za kar ste umrli, za to nam živeti bo drago! Po naši zemlji svetla pesem zveni, življenja mladega pesem in pesem dela ob Titu vodniku graditeljev novih dni. Naj z njo v bodočnost nam pot bo v soncu vesela! Vinko Jordan: Komunalna dejavnost v žalski občini (Odlomek iz knjige »Savinjski zbornik«) Braslovče Druga veja cevovoda, ki poteka severozahodno od črpalne naprave, pa zalaga z vodo naselja Šempeter, Dobrtešo vas in Ločico, nakar poteka cevovod naprej do Zg. G r uš o -vel j, kjer se spoji z južnim cevovodom zaradi česar nastane krožni tok vode, ki je hidravlično najugodnejši. S tem širokopoteznim načrtom, čigar predračun znaša okrog 85 milijonov din in obsega najgosteje naseljeno področje naše občin v izmeri 28 km2, je zajamčena preskrba z zdravo vodo vsem potrošnikom. le prej smo omenili, da je naselju Prebold uspelo zgraditi vodovod že leta 1954. Ta vodovod zajema vodo ob izviru potočka Izvirnica, jo vodi nato v bližnji zbiralnik, od tod pa jo z motornimi črpalkami potiska v više ležeči rezervoar. Od tod napaja po gravitaciji naselja Prebold, L at ko v o vas, Kapljo vas, Dolenjo vas in Gornjo vas. Tudi ta vodovod je zgrajen iz salonitnih cevi, obsega pa področje 7,8 km2. Braslovče imajo zelo slabo talno vodo, zato so si že dolga leta želela urediti vodovod. Imela so stare načrte, toda sredstva za realizacijo ni bito. Spomladi leta 1957 je občinski odbor Žalec začel graditi tako potreben vodovod v Braslovčah. Voda je zajeta v vzhodnem področju hriba Dobrovlje, nakar poteka po cevovodu do rezervoarja s prostornino 60 m3. Od tod napaja z vodo naselji Braslovče in Rakovi j e. Dolžina cevovoda znaša 2800 m. Vodovod je bil končan v decembru 1957. Sp- Corèe neicuvAK z or h t k no 4 §>— ■— —W 356 tCHRVAR TABOR 130 J Crnirrh© i' \\ }}Zk- J STOLP*/ A£IČUVAH COMUSKO 1Q0 rn \\\ ^°V0 17)2 (S entrupep. a vas _____ Projektirani vodovod Tabor—Gomilsko S i križnikov nun ‘tii izn. i . Ojstrica 500 ')§> TONOV IZVIR 389.i« Stravsenek pri Gomilške m. Graščino se prvič omenja leta 1467 kot »Jaegerhof zu St. Matheus under Sanneg«. Dvorec je bil celjska lastnina, ki je leta 1457 postala deželnoknežja last ter jo je leta 1467 dal cesar Friderik III. v najem Jörgu Seisserju. Med leti 1578 do 1590 ga je imel učeni prirodoslovec Jakob Strauss, po katerem se je dvorec že leta 1585 imenoval Straussenegg. V 18. stoletju so bili njegovi lastniki Pilpachi, Schreckingerji in Kirch-nerji, v 19. stoletju pa med drugimi Karl Haupt, ki je dal leta 1869 dvorcu sedanjo obliko v slogu angleškega castell-stila. Graščina je zgrajena v kvadratu z arkadnim dvoriščem na sredini. Stavba je dvonadstropna, v vsakem nadstropju ima po 11 sob. Pritlični prostori so obokani. Danes je v graščini Dom onemoglih. F r e n g a v Žalcu. Trg Žalec je bil že leta 1347 obdan z napisi. Ker so ga Turki leta 1471 in 1480 močno upostošili, so ga konec tega stoletja utrdili z obzidjem in s stolpi. V opisu meja gotoveljskega deželnega sodišča iz leta 1524 se že omenja »Tor neben dem pfarrhoff auf der Freyung« in »die alt markt oder Statmawer zu Sachsendfeld«. V sklopu žalske trdnjave sta bila posebej utrjena farna cerkev s taborom in štirimi stolpi ter dvorec Andreja pl. Lilienberg, načelnika žalske taborne organizacije na F r e n g i. F r en ga je domača izpeljanka iz Freyung. Ker je bil namreč omenjeni dvorec utrjen, mu je cesar Maksimilijan I. podelil dne 23. januarja 1499 plemiško svobodo — Freyung. Uirdbe, od katerih je ohranjen le še stolp pri cerkvi ter nekaj ostankov obzidja, so bile v teku 19. stoletja odstranjene, ker so ovirale promet in razvoj naselja. Curk Jože, konservator: Gradovi in graščine v Spodnji Savinjski dolini Dva odlomka iz knjige »Savinjski zbornik« Graščina Stravsenek pri Gomilške m. Sedaj: Dom onemoglih. Ce hodiš jeseni po bogatih savinjskih -vaseh, je ves zrak prepojen s prijetno ostrim vonjem po hmelju, s tistim posebnim vonjem, ki je vsakemu Savinjčanu tako drag ... Edino hmelju se mora Savinjska dolina zahvaliti za svoj nagli razvoj, napredek in blagostanje. Tega se Savinjčani predobro zavedajo. Hmeljarstvo je zanje v resnici življenjskega pomena. Ves trud, vsa skrb in ljubezen savinjskega kmetovalca velja hrneljskim nasadom ... — Odlomek iz sestavka inž. L. Kač a: »Savinjski gold in g«. — Spodaj: Inštitut za hmeljar-stvo v Žalcu. > Hmeljar izhaja mesečno — Upravlja UO KPPZ Žalec — Urejuje in zanj odgovarja Jaka Slokan — Tiska Časopisno podjetje »Celjski tisk« Številka 50 din — Za hmeljarje brezplačno — Poštnina plačana v gotovini