Ur*4milki UuprtraiUi | •Url) B. UtiUli •MT B*. l*wn4*U »v«. 5 TE V.—NUMBER l&S. MEDNARODNA PODPORA ZA STAVKU JOČE RU-DARJE V AMERIKI. Nova ganaralna stavka m pri. pravda | vlada ao aort potlačiti oivilns vojno. PAPlt II JOKA. ChrAkt Aata pre<* Carigradom 10 M uprla lil »ahtavajo Vsnisolosa na krnila. NEVTRALNA OONA OKJtOO 0AR1OEADA. M 18211233 '/// '.-S//////////,,//„,„ y | naval neeeljlmcev, ki U hf da? I gače prišli iz južaavzhodne pe. tako poroda tajnik tt ojl Davle. Italija .Jfcaeluv i j, in JJ) ge jttžnovzhodnt države v jSa pi eo že poelale avojo letošnjo kZ ' lo neeeljeneev, dočim sever^T zapadno države pošljejo manj Z emejo. J »»■ —. MRTEV KANDIDAT B<>MTBT RAN. ^^ Naehville, Tenn. - Kong*^ Lernuel P. Padgett je zadnji torek umrL Istega dne ao bile primir^ volitve, pri aeterih je bil Padgett nominiren ponovnim kandidatni aa kongree, Zdej se bodo vršile ▼ dotiČnem kongresnem okrožju i o ▼0 primarne volit*. Demokratski političerji so dobro znali, da ja Padgett na smrt bolsn, pa oj* hoteli umakniti njegove kandida- faktorji pobarajo T Nev Torka jo ergeileaeije, ki aa imeaajc "*Wietf far the Suprseaion of VUc" drnltVO zs v- potlačen je grehe) ia katere ie lote vodi fanatični boj proti svobodi tlaka. Zednje «eee je ta orga nizaeija (adelale načrt se cenzuro knjig. COnaaro mislijo uveljaviti n.jpoprej a meralaha pritokom. Se pe to no bo pomagalo, bodo po-akušali ne kak način ogoljufati artavo, ki ščiti svobodo tiska ia oborožili cenzure a pcotjo zakona. John 8. Summ. r, tajnik eme-njsnsgs "Društvs za potlačenje graha", je Is pisal zsložnikom ia ligi avtorjev v New Vorku, da naj sprejmejo njegov načrt "ljud ske porote", Id Ima soditi, kej je In kaj ai aa tisk. Nekaj založnikov je pristalo na Summerjevo dikta turo, veČina zelelnikov pa ogorčeno protestira proti temu nejno vejfcemu atentatu na svobode ti-aks. Pisatelji, ki so organizirani v Ligi, le nieo odgovorili. Summerjev načrt določa, da "ljudska porota," Id naj seotoji U predstavnikov pizzteljev, založnikov, čitajočegs občinstva in ja-♦Bih oblasti, preglede vee rokopisa aa knjige predno gredo v tlak. Ako pisatelj napiše nekaj, kar ae ugajalo "poroti," bo ftoral popraviti ali izpuatiti, če ne, ne za-gleda njegov* knjlfl belega dne Založnik Liveright ni Ubirsl besed, ko ie obsodil eelo atva> aa aajtešjo abenrdnost Dejal ja, da ja govoril s štirimi odličnimi pis» tel j i, ki so ebsolutno proti vaake-UB poskusu, ds bi hakfea "porota" odločale, če oo ajihovs dala ga litanje ali aa Joha Fhrrar, urednik "Tke Bookmene", je rekel, da je Sum* I •erjev cenzurni načrt prava zra- moU se erneri4trvt<4, prWaWntk, «0« »». n.j »f"«|i V Ba« STO. Harkatio«, Okia, Fra4 A. Vldar. Baa S7S. KI; Saria«fflal4, M Jaka Gariak, 410 W, Mer Jaka Tarfelj. Bas 101, ■■Bp^) BOLNIŠKI OOSKKt OSREDNJE OKROSJEi Bla. Navak. prUmimlk rltasat tU. VZHODNO OKROSJEi Jaeak A«Wr.lll. Baa sas. M—m Raa, Pa. ZAPADNO SOS7-SS S. Uvadala Nodsorni odbori . . ; Frank Zaiu. Pra4.a«ialk. S1S4 Sa. Cravlard Ava., Cklaaaa, III. Fraah Saasrak, SSOO Prattar Ava., ClavalaaO, O, Wlltlam Sltlar, SSOl St. Clslr »U Na čelu novo "kooperativ«" eo ravno tisti ljudje, ki so bili ao č«lu prejšnjo, namreč Harrison Par-ker, njegova iona ln dva ssupnl ka, ki pe sta ssupnika ls po Ime au. Parker la njegova iona eta v resnici vsa kooperativa in kompa-nije brce vsaka iakorporaclje. Vse premoženje ss glasi na ime Par kerjevo ione. Člani, ki kupijo del nieo, nimejo nobene beoedo pri volitvah sakupnlkov. Vss kooperativne orgsalsadjs v Združenih državah, ki eo rea kooperativne, sa obsodils Parker je vo kompanljo, obsodil jo Je new-yorški državni depsrtment sa farme ia trga la obsodile eo Jo de-lovsko -strokovno unijo v New Yorku in Chicagu kot delavcem ikodljlvo in nevarno. Da bodo delovei anali s kom imajo opraviti ^fdar jih nežna?! In sumljivi sgsntje nadlegujejo s delnicami ali certifikati kooperativnega društva ,naj sahtevsjo od agenta, da Jim izroči pravila dru-itva petera naj dobro prečita jo prej, prodno en oom oent od sebe ali pa naj dajo čltati drugim, kdor ni som voič angleščine. Vsako pravo kooperativne druitvo temelji no sledečih principih: 1, člani Imajo samo po sn Clavalaad, Okla. Zdrulitvoni odbori | Fraak Al al. S1S4 Sa. Crawfard Ava., CkUaga, lit ~ ~ ' SOSO W. SOtk St.. Cktsaa*. Ul O^sa, sose WJ| l «00 W. Har St.. SpriaafUld, UL Vsi darUi la drug* »eUI, aaaaa Ja r avaal a glaailaai Jadaata, aaj so palUjT^M^aVr-Vrir^U^ SSS74B ns glaa neg lede aa število dslnle, ki jh posedujejo. Člani volijo direktorje In določsjo glovno pravila trgovine. Člani lahko vsak čas odstavijo direktorje. 1 Kapital prejema določeno mero obrasti, ki po ns smejo pre-segeti obstoječ« postavns obrestne mero. S. Dobiček, kar ga prinaša trgovina ,se rasdsli med člane pro-porčno po njih pdjemsnju. 4. Članske pravice niso^omsje- Kooporativo, ki nima teh principov, Ja sleparska In dslovei ao jo morajo čuvati. Upati je, *a delovei, ki so bili i« ogoljufani ss miljon« dolarjev od rasnih sleparjev m bodo noučill razlikovati med pravimi kooperativami, ki ao orgenlzirene seto, da adpravijo profit, In laii-kooperativami, ki niso nič drugega kot srsdstvo za odiranj« nerednih ljudi po par oaebah, kater« bi rad« hitra oi»o tov, ki pa tako malo želel«, da bi si dala ve« nsjraj« nsročil drugega, ko go Je ssvžil, oko no bi bile trebo plečeti sopet drugsgs s pol doUrjem. Nsjbolj slsbo sobo stana ea dolar aa daa. Tako oetaae tujemu delaven prav amlo od nje-govega zaalužka. Večinoma oetaae vae v Weaataheejo In po koniani »pusti tuj d«lsvs« revno siroateien te SMato, kot J« Tudi takoj vel j«, do ss morajo delovei orgoaislratl T«*ko Jo as pričakovati uspehov, doldor ss do meči delevci Ae organizirajo, katero Imaja s dolgovi ao stavbilče le. Ia njih ssors priti želje pa or gaaisaeljl, da bo haele uspeh. StVtHuvA Z D H A V11A VZURZU Jt JU Ommouš^ /nšMgmjtfHAt bodo jofcvo dobile uspeeoo <0dpoo)oc kader biivojo 5evera5 hlculatoh ... » tealka sa iao«lm funkcije, pay$š esnsvl okrepča f i VpraUjf. v lekarnah. w F SEVERA CO ( I OAIJ IVAPI I r Za kuhanja piva d In ^%ro^p?tr"bMln«rp!ikuslte la M |>reprlČsJt«, da je doma prt aas, kuhani vedno I« najboljII |a naiea-sar.Dohiti j« tudi sblrku sodov, steklenic la rssalh loaeev, Itd. Ml vam doeUvlmo sarešlle pe M, tečno v vse kntj«. ' Ors«sriJ«m, sledčlšerj«m la v prodajaln« tHrmin. damu prlui«ran po i)u»t pn vrCjih naročilih. PlštU pe Informseijs na: IVHank oglar, S401 Sapariae Avanse, Clevelesid, O. A N C HO U IKiN le trn psssm v aM assa, ss kart iT ALI A ..».».,•..•»#♦ Aag. IS. v 0 DNOM V JUOOOLAVUO rjSvsg^Stfc hauretan u ^^^ a^u it an ia 40 akrov farme na prodaj. 80 skrov js orsnogs, 80 skrov je gozd. Zemljs js prvs vrste, dobra. Za vsa drugs pojasnila pišite na naslov i Frank Msjnlk, P. O. Bok 13S, Wsussukee, Wls. (Adv.) FARMA MA PBODAJ, Proda ss 1BI skrov obsegsjoča kmetije, dobrs ln rodovitna ssm« Ijs, kjsr dobro mpeve vss, ksr so posadi sli sejs. IS glsv goveje fl-viue, 3 konji. 10-eobns hiša. Dve šteli za krave in za konje. 100 kokoši in vee potrebno orodje, ki se rsbl ns fsrml Traktor, plug s« dve brbadl in žsgo. Prodsm vss to. ker sem postsl prestar is dslatl in sem bolsn. Prodsm vss sa fSSOO. Ako kateregs veseli, naj ea plsmsno oglssl ns nsslovi Anton Sliviek, H. P. D. 8, Dos 188, Ooo-perstown, N. Y. (Adv.) emil KISS. banki ISS S aaaaa Ava^ NEW TORK, N. T. BASTonrtmo ss »Hat! Saaka O. O. Sm potom post s m seroMVNo raonAjAM sirsAara sa vsa ?aj»aobrasis""9" O^MrjJAM vsa SAHOVB EMIL KISS. banki NEW VORK, H. T. Ava., Naar Tarfc CHf. stori kraj ! m palUla daner v stori kraj potom Umnih dir.ktn.h sves s pošto ta sanaalJivtaU ban- ksS, II ak raJai frOrsC p»akaMH»ka sa potovanj« v stori kr«J aja lajava sa iakaaa asek storaga kraje ta dnig« ss* rak« nrtto«. JUGOSLAVIJE VBnfMllM ZUSLANO Aas« ISl Sar«. M| SM. SI naooNutNa Aas. ie» u*. mi oh. m LAFLANO ..Aas. Ml S^SSl Naa. « OOTMJiND »awsS. Omi> S C riMtJuvo,.. s*pt. «i oai V MamUiir«. USaaa Im IS Mf IS Ansucsmi ims Nmt vwk * Ctotori «• ar, FAUL .......... Aas. I»I Sli Si SI M. « I — MINNCKAHOA - (S fepi. fi OM. IS. MAMCMUaiA S^h 141 OH U, Naa. SS |EWHITlfTAR Nmt Va*«, HOMSJIK . Aa«, »«l •» Ni to OLVMPM,...emk S» s«ps. ssi om. is MN. s, PROSVETA ilovewk» ma«opm rooro«*n jephot« imhmILE iukoDwi Poo^«M mtm GLASILO 1378187 "PROSVETA' "THE ENLI6HTENMENT" Onw o| IflHHBI o: United and foreii 335 121 4. ~ STAVKA CESTNOŽELEZNlSKIH USLUŽBENCEV IN NJENI NAUKI. Cestne železnice v Chicagu lastujejo privatni bizniški intereei, ki imajo svoj glavni stan v Wall Streetu v New Yorku. To so tisti denarni mogotci« ld na lastujejo le cestnih železnic v Chicagu, ampak ld so gospodarji nad številnimi premogovniki, raznimi kovinskimi rudniki, tovarnami, železnicami; naravnim oljem itd TI privatni interesi so hoteli uslužbencem v času sedanje neznosne draginje vtrgatl pet in dvajset odstotkov. Zahteva je bila nesramna in nI mogla logično povzročiti drugega kot stavko. I^tnost teh privatnih interesov je pač taka, da zahteva visoko voznino in nizko mezdo za ,*uib«H». kajti to nosi ma*w divid.nde fa fflrtgtf- ^ gospodarsko moč teh interesov. Kaj stavka cestnoželeznfltidh uslužbencev pomeni v takem mestu, kot je Chicago, razume tisti, ld živi v mestu, ld iteje najmanj en miljon prebivalcev. Na stotisoče ljudi je naenkrat bres transportnih zvas. Ljudje ne prihajajo na delo, pa tudi kupcev ni v trgovinah. Z eno besedo: vsa občina trpi, najbolj pa tisti, ki nimajo svojega avtomobila, da se vodjo po svojih opravkih. Zaradi tega so mestne oblasti in drugi skuiali posredovati pri predsedniku cestnoželezniike družbe, da popusti v svojih zahtevah, da se kavka odvrne, ksr so cest-noželeznilki uslužbenci pri volji popustiti deset odstotkov od svoje mezde. Mnogi so pričakovali od tega prizade- ta mr BEDASTA AGITACIJA PRIVATNIH BIZNlSKlH INTERESOV. Privatni bizniiki interesi ne vprašajo nikdar, ako je način, po katerem mislijo agitirati proti delavstvu in v svojo korist, pameten ali bedast Drugače je nemogoče tolmačiti grožnjo, ld je krožila v velebizniškem časopisju, da prično uvažati premog iz Britanije v Ameriko. Pomakanje premoga je vedno bolj občutno. Premog aa primanjkuje le na amnrozapadu, ampak pomanjkanje ae občuti v vseh krajih, ako se v njih ne nahajajo neunijski rudniki, v katerih kopljejo premog stavkokazi. Pustimo pomanjkanje premoga drugje in oglejmo si kaj potrebuje severozapad na premogu. Trgovski tajnik Hoover, ki prav zanesljivo ni delavski agitator, je rekel pred nekaj dnevi, da na severozapadu potrebujejo enajst miljonov ton premoga tajttj, da ne bodo zmrzovali pozimi In koliko paroikovMtreba, da prepeljejo čez ocean enajst miljonov ton primoga? Za tako delo potrebujejo najmanj tisoč največjih tovornih parnikov. Kje pa je teh tisoč največjih parnikov, da prepeljejo premog iz Britanije v Ameriko? Najbrž so zdaj še razstreseni po pristanih in morjih našega planeta. Parniki bi premog pripeljali le v atlantiške pristane, od katerih je še daleč na severozapad. 2e U primera pokazuje jasno kot beli dan, da je grožnja o uvažanju premoga iz Britanije v Ameriko navadna prismodarija, ki je imela namen ostrašiti'rudarje. b pašalika Gug-genheimov In kompanije* Nahaja se trideeet milj v jugo-zspodni smeri od Selt Laks. Osks soteska js, v kateri stoji ssmo ene vrata hiš na vsaki strani esste, ki jo visoke gore, na katarlh so rasne naprava sa prevslanjs sla te, srebrne in bakrene rude. Zgoraj nad mestom ss vije vadi nagrada (bonus), ld ima namen priganjati delavce, da dajo zadnjo trohico moči, pri delu od sebe. Tukajinji delavci pripadajo skoraj k v Sem narodom in veram na svatu. Tu srečaš belopoltnega človeka, tf**1 zamorca, nekje drugje pa Azijsts. Pomešani med nji* mi so tudi v tretjem kolenu rojeni Američani Vse enako riičejo Guggenhcimovi Za privatna bistriške interese e dobre, da je toka/ narodov in veroizpovedanj. Kdor J>i hotel s uspehom organizirati te proti vrhu gore v ssrpsntinsh, zkoriščeno delavce, bi moral poleg je pa železnica. Na desni velik plot is desk doloma zakriva o-gromno posestvo Utah Copper kompanije. Dobro miljo hoda navkreber ee nahaja Cooperfield, ^ T rasnih jedkih, se dosešejo le ti najmanj pol tucata jezikov, poleg U si pa moral ie pridobiti zaupanje delavcev raznih narodov. Z literaturo, čeprav je tiska- glavna velika vas, r kateri prsbi vsjo rudarji, ki delajo sa U. S. In Utah Cooper kompanijo. Polovica hoda ob vrsti hiš, ki tvorijo Bingham, je sopet soteska na desni strani, ki vodi mimo ma* ^ rudarskih koč do Higkland majhni uspehi. Živa beseda naj več zaleše, posebno če je isgovor-ena v materinem jeziku. Delavci >i se radi organizirali, ako bi bilo msd vsako narodnostjo par dobrih organizatorjev na delu. Ali dobiti organizatorje sem, no de Bojm in Appeza in drugih manj- bi jih isvohaU kompanijski ovadu de čas sa dividende svodenenim delnicam. Stavka je trajala par dni Ko je predsednik družbe uvidel, da med uslužbenci nI pokornih hlapcev, ki ližejo palico, katera jih tepe, je pričel odnehavati. Odnehaval je počasi, kajti če odneha takoj, je stavka tudi takoj kon čana, dohodki se znižajo sa toliko, da bi bilo družbinim advokatom nemogoče plakati pred komisijo sa javne potrebščine, da se voznina ne more znižati pod nobenim pogojem, ker bi vsako znižanje voznine pomenilo izgubo za kompanijo. Ali stavka teh par dni je pokazala, da je družba več izgubila na prejemkih, kot bi izgubila, ako bi sprejela zadnjo ponudbo ceetnoftelemiških uslužbencev pred stavka Is tega as da sklepati, da je družba želela stavko, da bo lahko obdržala visoko voznino, kajti družba ja prejela vsaki dan sto pet in trideset tisoč dolarjev, poleg je pa imela izredne stroške, kakršnih nima v normalnih časih. Is njenega početja je razvidno, da družba le ne želi obdržati voznine po sedem centov, ampak da se žel povrniti k stari vosnini po osem centov. Proti takim mahinacijam privatnih intereeov pomaga le eno sredstvo in to je poobčinjenje cestnih železnic. Dokler bodo privatni Interesi gospodarili nad cestnimi žalez- veikegs dela v teh gerahJ Belo, ld ga imenujejo Hlghland loj, jo na kompanijskem svetu. Tako je tudi Copperfleld. To dejstvo govori, da tukaj abeolutno gospodari kompanija. Mesto Blng kam ae ns nahaja na kompanijskem svetu. Msrsikdo bi mislil, da o tukaj demokraciji nastanjena* ki je sem pribeiala is rugih ru dsrskih naselil6, katera so sgra-, ena na kompanijskem svetu. Cdor tako sodi, js seveda v zmoti, tfa vsem rudniškem polju — na tompanijekem svetu ali na ne-kompanijakem svstu — js Islja lorapanije ukaz. Keetna in o-krajna prava kar tekmujeta med sabo, katera bo bolj ustrsgls v vanj« uspehe, katerih pa nI bilo. PmfaedBik dnrfbe, mr.l*h . o^ ^^^^^ ^ ____________ds dravska organizacija, ko pri- $ jj"1*** prodor. stališču, cestnoželezniški uslužbenci so pa seveda zastav- terih stokajo lokomotive, ko vla- kali. Ves promet v mestu ja bil hkratn demoralhriran, še- 1 prav so ss trudili, da ga vidrie s avtomobili. Na tisoče " u wmm ljudi je hodilo peš, drugi tisoči so ostali doma, drugi so morali plačevati precej visoko voznino, ako so hoteli Izvršiti svoje opravka. In aakaj vse to? Kar ss je par gospodov v Wall Streetu odločilo, da mora ljudstvo plačevati visoko vosni-no, cestnoželezniški uslužbenci pa prejemati nizko mezdo. Lakomnost po večjem profitu je kriva vsega, kajti cestnoželezniški magnatje so izigrali svojo staro potezo Voznina v Chicagu znaša sedem centov. Pretirana js po izjavi strokovnjakov! Cestnoželezniški interesi so pa hoteli to voznino ohraniti. Po normalnih potih nI šlo In tako je bilo treba provodratl stavko, da ss dohodki zni ftajo in obenem ss pa s visoko voznino ohranijo mastne StavMnaka posojilna draktva in njih namene Stavbiaaka posojilna druitva so delavske goepodareks zadruge in morajo poslovati v dršavah ls po zakonih, ki so sprejeti sanje. Taka druitva aiso banke, posejilni-ee ali kapitalističaa finančna podjetja, ki ss mogoče pečajo s šif kartaitvom, pošiljanjem denarje v stari kraj in drugimi finančnimi posli. Že Ime samo pove, kaj je delo krog tok društev. Glavni eilj je, da delavei sgra4e svoje domove in da so njik prikranki naloisni na viijik obrestih kot v kapital!-stičnih bankah ali flnančajk pod jetjik. Na pr. dsnar nalošen na banki v Chieagu nosi po tri od sto vlagatelju. Prispevke, ki jih plačuje član stavbinsksga druitva tedenako v društvo, mu noeijo po ioet ia včsai tudi po teč od sto. V Chicagu je pri stavbinskih društvih plačati pet ia dvajset centov sa vsakih sto dolarjev, ki jih dobi član po šostih lotih iz-plačenlh is društva. Član vplača na )eto 5Skrat po 25 centov, ali na leto trinajst dolarjev. V šestih letih vplača osem ia sedemdeeet dolarjev, dobi pa sto dolarjev. To je ena primera, ksko koristna so stavbinsks posojilna druitva. Amplk glavni namsn stavbinskih posojilnih društev je, da delava^ pridejo do svojih domov. Na pr. ako ima član kupljeno stavbiiče, poleg pa Se nekaj denar ja, si lahko ostalo vsoto izposodi pri društva, da si sgradi svoj dom. Nemci in Čeki so v Chi saga zgradili kar osla predmestja s pomočjo stavbinskih društev, fflovenei smo jih pričeli malo pozno posnemati s ustanovitvijo takih druitev. Večinoma eo bili preje Slovenci Osni pri stavbinskih posojilnih društvi h drugih narod nosti. V zadnjem časti so se prišel! Slovenci organizirati tudi na tem polju, ampak ns samo v Chi eagu, temveč tudi v Clsvelandu, Johnstownu in drugje. Sposnali so vašnost stavbinskih posojilnih društev, ki jo igrajo v gospodar ski organisaeiji delavstva. Iz tegs raslogs jo priporočljivo, da se Slovsnel tam« kjer mogoče orgenizirajo v evojih stavbinskih posojilnih društvih, kjer je pa M : ." ! MeteoritL Dnevno eitaieo o izgredih stavkarji in ctsvkokazi. V I niških delavnicah so stavkakuj. ne v vseh, toda v mnogih. (Jdhod pridejo ? Is velikih mest. Kske Z tuje jo v manjša mesta na dsŠaKtj V vlakih. Kdo vodi vlake? <>r ' nizirani železničarji! — UiS|| železničarji, nastavljeni pri ^ družbah, pri katerih stavkajo d«, lava! T delavnicah, poma | transportirati stavkoksze, kil stavko njiti bratov 1 I Lepa aolidarnost 1 To je moH le v sistemu unij, ki so ločene p.> stroksh. Gnil je tak siatem de mozga 1 Stavbinsko društvo ne bo ni kdar g delavcem postopalo tako ^strogo, ki si je sgrsdil svoj dom, ako saradi boleaal aU drugo ns- Pnroža Paul Hover kormMmdont "•ŠO ne more plačati svojih ob-roroon raui a jm, Mpfsm tuHurf, kot se to sgodi na banki, kjer nevedno poznajo eamo nia. Pa šoara nositi svojo prihranke aa banko, ko si delavstvo lahko samo pomaga a ustanovitvijo svojih stavbinskih posojilnih dru štsvf Bankirje najdsmo msd najveš- kompaniji. Najbolj tiho nodrna-aje sužnjev prati obstoječim nameram takoj ališijo kompanljaki vohuni in g* sporoče svojim višina. Kadar le šepetajo drug drugemu v uho in saraditega ja dobi ta soteaka ime eoteake šepeta. V salnnu, biljardnicl, ns toveod ovaduhi opazujejo rudar-o, posebno pa tujce. Gorje delav cu, ki bi prišel v ta kraj in n tri tirati na glas sa organiaaeijo Kmalu bi ee nahajal v močnih iro ksh deputijekih šerifov, tretji preizkušnja bi pa preskrbele drugo. Postavljen bi bil hitro prod alternativo, da gre in otroee prah ts okoliše s svojih čevljev, če ns, --To je Bingham, pašalik Guggenheimov ln kompaaija. -i Mesda je missrna. Telekom v rudnikih plačajo največ $4.23 na d en. Kjer pa delajo a parno lopato, pa prejme delavca le SS.4& mukotrpno delo. Tukaj zaposlijo tudi otroke, ki eo stari dvanajst pa tUdI sMial let. Ia thSC ki ima- nicami, ss bodo ponavljale take stavka, zaradi njih bodo jo paziti aa to, da se ljudje mr-pa uslužbenci in ljudstvo. laj« po obetoječih pcotavah, to Gospodje, ki so odgovorni za take pojave, sede v ,Wall 8treetu. Od tam prihajajo povelja, ki jih izvTftuje- kjer bi ee preobiehii in umili. Ako jo kompanijski predsedniki. Oni ne dajo počenega gro- povemo, da strojevodja ■ I__ ša, ako trpi ljudstvo, da le ne trpi njih denarna mošnja. * ^Tto**"*« kitali™. _ Ljudstvo ss pa lahko otr*ae te diktature, ako pravUnora- » Amsterdam. — ' Pri zadnjih skem, pri katerih so prvič volile šene, je zmagala klerikalna stran ka. V prejšnjem parlamentu, ld je bU izvoljen leta 1919, eo imeli klerikalci 60 odetotkov mandatov, zdaj jih imajo 59. Socialisti so is-gubiU dva »sedeža in kompniati dva. Največji poras so doživeli U beralci; izgubili so polovico mandatov, katere so osvojili klerikal m J. F. Ankersmit, urednik socla-llstlčnsga organa _ še, da je ienska volilna pravica odgovorna sa smago reakcije, žene, ki se niso nikoli brigale sa po-Utiko, sa slahka postale žrtve duhovnikov poeebno na kmetik in malih mestih, kjer ima cerkev še precej moči "Celo šene naših so-drugov so v mnogih slučsjih volile klerlkslce," piše Ankersmit V mestih, kjer imajo delavci močne politične in ktdturne orgsnisaeije, js bUo seveda drugače. Ta jo po kaaal Amsterdam, kjer so am-i*li-stični glasovi narastU sa tri od« stotks . | "Socialisti vemo,'* piše Anker. "da ienska volilna pravica nekaj čssa več škodi kot pa koristi delavskemu saredu. Senc eo proporčno pod veliko vešjim vplivom nazodnjakov kakor pa možje i zlasti to velja pri nezavedni masi.. Kljub temu emo ee bojevali sa ionsko volilno pravico ln veseli da jo sdaj imamo. Msjten poras nss ns plsii. Zdsj mora pri ti veliko del« Izobrazbe med len stvom in pri prihodnjih volitvah izbrišemo poras s rma^n Drugi faktor, U js poZgel kloriksleess v llolsndiji do zmago, so liberalei. Ts stranka ni več aoaiteljien libersltsais. pač pa je i, kakšno kraljeve bi volilni listek pri volitvah v legielaturo in mestni svet ^Ddž^i hthjo peš na delo blS^^ITb dTvkom^nVkapi1 Dokler bo ljudatVO Volilo političarje Starih Strank V kgi- " psi vračajo domov. Premočeai tal. Valedtoga so volilei rajii^U. slaturo in mestni svet, ne bo sanj odpomoči. Trpelo bo, M ^^ ^'I3S4 f-'m povijale - bo^n^le^r^r. Jrt^tl^LT* * posledioami sa ljudstvo. Is r aJSTIT* M ^ bankirji prvi, ki saktevajo, da mi Ušarji in policaji strašijo sUv-kokase. Banko pooojujejo denar da lahko podralu-jejo šivila, msd tam ko mora farmar posredovalcem prodajati svoje produkts pod eeno. Seveda tam, kjer eo delavci u-etanovili evojo sadružne banke kot aa pr. v Clevelandu, Minnea-polisu^ Milwaukeeju in drugih meetih, lahko nasijo delavci evoje prihranke na take banke, ker ne bodo njih prihranki služili v pro-tidelavsks namsne. Ko je pričela goaja proti sUv binskim delavcem v Chieagu, je bila skoraj vsa stavbiaska iadn strija ustavljena, ker niso hotele banko posoditi denarja, da tako sprsvijo stsvbinsks delavce na koleaa. Ampak gradnjo dcUv-skih domov niso moglo preprečiti banke, ker so stsvbinsks društva posojevala dsnar sa gradnjo de-Isvskih domov. V aašem časopisju se je dosdaj premslo razpravljalo o stavbin akih posojilnih društvik, saraditega so tako ssalo poznana mod elo-venskim delavatvoa^ Dobro je tu di malo vsč agitacije v tam oziru. •ospodarsko močen delavec loš-je vztraja v boju proti privatnim velebtsaiikim interesom kot pu gospodarsko šibek delavec. Dela-vee, ki ae je privadil šiveti v bolj-lik razmerah, ss as da potisniti sopet nasaj v slabe iivljcasks razmere, ampak ss bo vpri vsakemu pn.zkaea sa poalahčanj« do-lavakik ia iivljen.k.h resmer. Grki bi radi oživeli bizfl cesarstvo. Turki naj gredo nazaj d svojo aaijstsko domovino. ni« vstanite ln vzemite ,kar jeS| vašega 1 Slovani, vaša oče vina j§j centralna Azija 1 Francozi, AngJ ži, Nemcil Izpraznite Evropo! TaJ di vi ste se priklstili iz severno«] padne Azije. Američani! 0 dJ Američani I Ksj pa je prevzapnif vašega v Amerikit Ali niste Ji kradli tega kontinenta Indija*! cu? Nazaj, nazaj v Evropo! li Zgodovina, obrni se in korak«} nazaj v dobo brona in mostitit* jev! Lepo je aanjsti — ssmo vrzg| je, ker se človek kmalu prebudi, • e e Ko človek gleda vojaške čet%j ki marširajo po premogovnih ps. ljanah Pennsylvanije, Indianc ig drugih držav,'je malo v zadregi, ! Kaj prinašajo čete! AU tisto "no. vo svobodo" zmagovite demokrs* cije ali le "normalne časet" e e e Od časa do časa, kadar slučajni mine dan bres kakšnega umor* ali ljubezenskega škandala v visokih družabnih krogih, se porine f javnost veet, da je Lenin zbolel ni j smrt. To jo dobro. Ljudem kosme* te vesti je tako lahko pri srcu..• i e e e Opozarjamo franšiškansko-bii. niUd papirček, da eo kapitalistih listi zOpet prineeli dolgo "storijo'* o nezadovoljnoeti in puntu delavcev v Buaiji. Čes par dni prineso jo šo ono. Taldh reči je doeti is tiskajo se za "suckerje". Blago? ubogim na duhu—ker oni navad? no nasedejo. . . e e e V cerkvi sv. Patricka v Nsu1 Torku je ba«^nji 4nipriser U-bogove. Bila je nekrvava in krvs> va daritev.. Noki vernik, ki je red-no zahajal v cerkev, je skočil prod oltar med mašo in si s nožem na> redil križ na golih prsih. Bcvefr so odpelsli v umobolnico. | Da ne bo nikakršnega prereksn« ja, se podamo: mož, ki je to storil, jc bU boljievik, socialist, komo? nist in rdečkar 1 v i • • • /. 1 Uboga sUra garda! Kako m i* vlečeš is kašsf Volitve ss bližajoč .. . w.Jt,. ntn!vi delavstva Kadar Kako Iadovoliiti dolaves, ki stsv- J.t??«! ^jo, in gospodarje, ld vladajo t izbruhnejo sUvke, so navadno w .. p.,on,:Mn( l.Snikl WaU Streetut Patentirani lažnikl in humbugarji »izmislite si ksj no> vega in rešite stsro gsrdo is grde zadrege! ose V Tenneesseeju eo dsmokrstji nominirali mrtvega kandidsU. Te je popolnoma pravilno. 1 Poslanci staro garde, demokratske sli republikance, pa naj bodo živi ali f grobu, eo itak mrtvi sa ljudstvo, # • # Kaj vse prodaja pater Kazimir, V frančiškanski štaeuni na 22. cesti js po najnovejših informacijah na prodaj sledeča roba: Dva skebeks lističa. Tavčarjevi romani Sedeži v nebesih (galerijs sa Vogemke Salo vence). Mazilo za duše v vicah. Sifkarte za Jugoslavijo. Petsto kron za $L90. U* o socializmu (sodem klafter za potico). Slika mirovnega sodnike. Spovedni listki sa Družbo sv. Mohorja. Pooblastila zs Joliet Kljuni sa Orlice. Križ, ki ee sveti. Konjiček, ki odzsd piska. Razne drugi brki j arija. Miljon kubičnih čevljev vroče eape. To vee prodaja pater Ka/m.ir for eold cash. K T. m, taa. Pa. — Podpišite ee pod Veš dopi. k poiljite evoj naslov. Uredaištve Vašega <1oP,»« ae priobči, še ae dovolite popol- nega dopisa, ker poesgs t rszme-v naselbini. Thosnaa. W. Va. - Mims se Dolenjskem spsda pod okr.ij'"» glavarstvo Novomeito ae lenjekem, Jugoelavija. t- YnU d rev t Johnstovm, Pa. — če aredsl-štvo priobči Vašo resolucijo, Vsa ae more veš vrniti rokopise Rokopisi se splok ao vračajo. - r* sdravt ^ AvoUa, Pa. - Urodništtru si znano o napovedi stavke P0'*' galeev tračnic pri omenjeni trni bi. Obrnite se na isiesničersko organiaaeijo. — Pszdrav! i ' r javna govornica. I f lesovi ilanot S« N. P* J. I InčiUUUev Proevete. I • i ' ■ 1 * v I flurton, Iad. — Zanimam m u IfMkovratne dopiee, ki jik i ve čiua ia tak« hočem tudi Lmrfti »vojo potovanje v prete Ikkm mesecu, ki cem ga ctoril na Kj pribluuo 700 milj. * I Dne 3. julija sem zapustil po L,/n<» mesto Kansas ol*kegs prijatelja iz stare liomovine, ki aem ga preaodil, da I je vrhovni pe&lar. Dozdevalo ae I ni je, da bi pri njem lahko dobil Ifclo ki bi aieer ne bilo kaj pri-liia.s delo bi bilo. Fižol bi bil la. I kko luščil ia stročja, kar sem pa I vjdel, da ima aam dovolj čaaa b I tedi briktno glavo aa to nepoza-I hijeno delo, aem mu prepustil Lflo z žalostnim srcem in ga zapu-jitil. Odhajajočega od njega pa I ne je začelo nekaj napadati in I pro skrbeti se jo bilo treba z sla-I tirni kapljicami blagoelovljene Ivode, ki so krepko pomagale po I fordovi železnici do Pittzburgo, |Kins , ln potom do St. Louisa, |Ho. Potovanje skozi velike iume in I ravno polje je bilo krasno. Pre-I nočiiče je za moje družino povsod I priprsvno pod milim nebom. Za Inimivo je bilo tndi, de kjer emo |r nastonill čez noč, so nem pri-Ičele igrati žebc avoje šeloatinke, [kakor: Joik, Joik, boš jedel ješ-Iprenjt V St. Louisu ee je bilo zopet I treba okrepčati, kakor omo tudi I okrepčali Forda, nato pa prišli Izrecno v Terre Hautc, Ind. V do-I br o poznanem mestu omo oe ncko-lliko pomudfli in imeli ic 16 milj Ido Clintone, Ind., kjer smo bili [namenjeni, da se ustavimo. Vse to limo prevozili brez najmanjše ne- i V Clintonu oom ee osiral na vee I kraje, kajti meeto sc je veliko pn-lrugspilo od časa mojega odhoda. Nekaj nelepege eem opazil. Bili so organizirani in neorganizirani delavci ne velikem kupu zdrobijenege premoga, ki jc bil pred trideaetimi leti opravljen ne dan in od delodajalcev spoznan za neporSbaOge. " Komponisti ao najeli kakih 90 ljudi, de ao pridno nakladali ta prah v železniške vozove. Umevno je, da tak pro mog ne moro produeireti nikeke gorkote, toda komponisti so ne mersvsli s tem učiniti nekej drugega. Mislili so, da bodo iszva li nemirs, pa se jim nI pocrcčilo Nekega dne se jc združilo nekaj roolkik in žensk, največ pa je bi lo otrok, ki so šli nad najeteže. Že ta nastop jih je razpršil na vse kraje in xdaj je mir. Od tedaj jih ni več nazaj, da bi opravljali ne-lepo delo ze kompanijo. Opazil aem, da jc oe število liudztva v zadnjih štirih letih podvojilo v tem mestu. Od vseh atrani prihajajo ljudje in če bi bi I lo to Kanaaa Citjr, bi že morali i meti najmanj pet ali iest katoliških cerkva. Tu so ljudje, ki po-hvalijo katolUkega duhovnika in pravijo, da vedno moli aa coje '■rane, faranl pa sa njege. To ae »li, de je nekekine menjeve k*r je tudi potrebno. Kar je le ttiri mesece stevke, tudi župnik nekoliko spreglede in ni več Uko od«-ruški kot oo v Kanaaa Citjju. 2* večkrat sem etavkel v Uj naselbini, pa Se nikdar ni bilo U-k« mirne kot eedaj. Letoe sploh ni ališati, da bi kaj govorili o delu sli pa o koncu oUvke. Zepiicm P" tudi Iskko, da je tu veliko lju di. ki eo popolnoma lsčrpanl in h"; vaaki h aredotev. Olajšano J"n je eieer nekaj, ker pošiljajo nekakšne organizacije podpore v živilih s namenom, de ee isdaja M"»o ze revne. Ne. pe sej vemo, ^ je človek reven in potreben, de i" zadovoljen s vsakim darom; kot se sliši po je deliUv taka. ><"t je bila v štorih Časih, ko je medved Žn pano val. čimveč ima. večjim koeom gleda. l>a se mi d opic no zavleče, po-'dr a vi jam kot bivši >redeednik druttvc vae ilene in ČUnice in j'« želim nojboljii napredek in "»pek. želim, da bi dnrftvo Bo dočoesL It. 400, nepredovelo vae j do število 100 členov in čtenic v tekočem letu. Bratsko pozdravljam vse čiU Wje Prosvete. — Jeeob v dulutkski tovorni skozi sedem let. Rojakom motam malo dopove dati, kako ima duhovnik pod evo-jo kontrolo tamkajšnje trpine. On je kekor berič jeklarske tovar-ae, vodna kodi po kišah in spravi ob delo onega, ki mu ne da Uliko kot on sahUva. Oderuški je pri svojih zahUvak, ker od delavcev hoče po $50 do $100. On seveda ne ve, kako sc prehranjujejo delavčevi otroci in kako s trudom si pribori oče borni zaelužek, samo da ima on dovolj je dobro; delavec aaj dobi kakor more, aamo da ima sanj. Stari salunar, delodajalec je-klarne in Umkajžnji fajmošUr ao trojics v Duluthu, od ksUrc je odvisno, ali ima kdo delo ali ge nime. Jas sam aem bil prizadet, da niaem imel deU, ker nič ne dam fajmoštru, iz razloge, ker ga ne rabim. Rojakom avetujem, naj nikar ne hodijo v duluthakc jeklarno aa dolom, ker tam lUk no bodo mogli osUti. Fajmoštru želim, da bi žel v jeklarno, vzel v roko kramp in lopato in oprevljel koristno delo. PoUm bi videl, koliko pretrpi-jo jeklenki deUvci v 12 urak na dan 14 pa ponoči, kar sc ponavlja bres prenehanja. Potem bi nehal aabavljati čez delavce, ki mu nič ne dajo. 8ram bi ge postalo, da je aploh kdaj vsel kak krvavo pri-aluženi cent od ddavea in ne pridigal bi več o peklu, ker bi videl že na svetu Uko strašen pekel, da hujžega v svojih pridigsh ne mors naslikati Ne psovel bl nI-kogsr več z bolževikom ali aoeU-listom. Delavci, ne nosite svojik težko ptislužsnih novcev trotom, io i. mate kak cent odveč, ga rejše žrtvujte v dobre namene in pora-bite ga sa izobrazbo oebe in ovojih otrok. DerujU rajše tistim, ki zo v resnici podpore potrebni, ne pa onim, ki živijo v izobilju. Ko bi delevei Uko podpireli uboge ciroU kot podpirajo vsega siU fajmožtre, pa bi ne bijo revežev ne svetu, nikdo bi ns umri aa gladom. Vaakdo naj premisli in prls-neti more, da težko prieluženi denar nikakor ne more služiti v last božjo. Ako je nekdo popoln ne more biti o Um počeščen kekor tudi ne moro biti užaljen; in o bogu trdijo, de je popolno bitje, keko torej mislite, da more biti bog počežčen t velim borim pri-alulkom, ki sU si ge utrgali od ust in ga žrtvovali v čast boljo. No v čast božjo, v nikdar napolnjene njihove mošnje gre deUv-čev dener, zato pa prebudite ee b epoznajte svojo zmoU. Pozdrav zavednim delavcem. — Frank čakala. morajo v potu svojega obsasu prislužiti malo vsotioo denarja. Čimprej bodo ljudje spregledali, kdo je tinti, ki jih v resnici guli, temprej se bomo rešili pijavk. Pri odprtem grobu je br. Debelak, predeednik našega društva, prečiUl zadnji poCdrav pokojniku is oprevilnika ln predsednik hrvaškega društva br. Jože Tal-koviek je tudi opravil posel sa njihovo druitvo. Omenil je tudi kolike korietl je podporno druitvo in posival navzočo, da ne smejo prej odnekati, dokler ne bodo pridobili alekernega Slovana k podporni organlaaciji. Pisec Uh vrstic je tudi podal nekaj besedi v zadnji posdrav po-kojnemu ter opominjel navzoče, da morejo gledetl, da se Slovenci in Hrvatje sdružimo v podporni organizaciji Povedal je tudi, da to še pi dosti, de smo organizira ni v podporni orgeniaeciji, organizirati se moramo tudi politlfoo, da boau> dobili vlado v svoje roke in tako dali tudi človeku, kl dela pravioo do življenja. Pokojni >rat Senkovich nI umrl neravne amrtl, peč pa je bil žrUv kapi-Ulisma, kateri preži aamo za večjim profitom aa varstvo onih, ki ts profit množijo, se pa ne briga. Naj bo lahka zemlja nepoi bljenemu bratu I — John Kobi. Lee Angelce, Oal. — Zepostiv-»cmenU Dnlatk nem ee poalovil is držove Miaaenoto. Napotil eem ee P">ti šolnini Kaliforniji Hkeei 1« ** eem živel v Minneeoti in delni Wect Dnlatk, »na. — Poročal sem Že, da je naše druitvo It. 206 SNPJ sopet gadela neereče. Izgubili smo ia naie srede braU Georga Senkovieke. Pokojni bret je bU zepoalen pri neki leani kom-peniji ne Virginiji, Minn, in jc spravljal hlode naprej po vodi Poneerečilo sc mu je, de je podel v vodo, hlodi oo ga zagrnili in ae Uko ni mogel več roftiti, da je na-iel amrt pod vodno površino, ki so jo sakrivili hlodi. Pokojni bret jc bil saverovan pri naiem društvu it. 205 SNPJ in drnitvu it. 381 N. H. Z. v Duluthu, Minn. V Um torej vidimo, de je bil pokojnik tresno misleč, ker zavaroval oo je se vsek sločej, ko jo bil ie čvrot in sdrav.|f| Oeorge Senkovieh je bil rojen leU 1886 v Brodu ne Kolpi na Hrvaškem. V Ameriki je bivol 17 let in zapušča tu cnege breU, sUrem kraju pe braU in sestro. Ia Virginije eo poneerečenca pre-peljali v Duluth, Minn., kjer smo ga pokopali dne f. avgusta na Calverjr pokopaliiia po.katolii-kem obredu, kakor je bila želja njegovih ožjih prijateljev Ur druitvo it. 381 NHZ. Pogrebe je udeležilo devet članov druitvo ia preecjinjc število hr vaškega društva, filtirje člani natege društvo ee niemo udeležili cerkvenih obredov Ur smo poča-kali cunaj, da jc Vbožji namoet-nik" opravil ovoje delo. Da niamo šli v eorkev jc um-Ijivo. ker nočemo dojeti povode, da bi ee kdo saujel in krokotal v cerkvi, poeebno ie v takem slečejo kot js pogreb. Kakor se nam drugi pogrebci povedsli, de eo 00 aekatort smejali v cerkvi, ko co videli vtiopiti goUve pograboe ob Ukem slučsjo aekdcj prej. Oni pišejo v svoji "Bdiooati", um 'napredni katoličani' ne norije svojih žuljev 'rdelim' trgovcem. Os sem prav pomočen je "preče-atiti" opravil avoje "težke'' delo e uri čaaa Io sa U je ralonil $30. To torej nieo žulji, iramotn« je od oderuškega fajmoštrs, de računa Uke viaoko eeno so ono mrmranje, ki ga' etort v ftsfce kratkem ioeo >o to od U«di ki ei ZDRAVNIŠKI NASVETI. Me vrh sdravnik F. J. Kern. Vprašanja in odgovori. ČUnice mi piše t Moja prijaUljica me prosi, da naj Vam pišem mesto nje. Trpi na revmetiamu že več mesecev; bila e v bolnišnici in imele raane zdravnike, pa jo ne morejo oadra-viti. Zdaj je drugeče sdravs, aamo noge jo bolijo, nejbolj v kolenih, de no more drugego ko ee-deti. sedi, sc počuti ie precej dpbro, ko pa vsUne, je sokoli, de bTkar sa vpila. Pravi, de je is obupela, da bi bila sopet kdej zdrava, zato sc sateka k Vam po nasvet. Boji ee, da bi oe je lotile , etika. Ne ve, kako je dobila bo-eaea; zdravniki ao ji rekli, ie oe ;e večkrat prehledile. Nekateri pravijo, da ji jo mnogo ikodoval inoleum, katerega jc Imela v ao bi, kj^r je atanovala. Če je Akrak O.—Poeledice sUvke premogarjev in ieloaničarjev ao ae pričelo prikazovati tudi ▼ tem mestu. Premogovna okla-d išče ao skoraj vaa ispranjena la nekatero tovarne so pričele odpuščati delavce največ radi pomanjkanja premoga. Napovedovati so pričali, da bo v par tednih tu vso prenahalo a dolom, če ee rudarji ne vrnejo na svoja prejinja racata. Predaednik Harding js men de isčrpal že vea svoja sredstva ia vpliv proti stavkarjem, celo armada milico js bila ra«-polagana, a vse skupaj ai nič pomagalo. No, saj uspeha itak nI aa pričakovati, poeebno od miličfrjev ns, ki niso possbao naklonjeni krampu ali lopati. Mnogim so nam anaaa dela v nevarnih jamah, sato ni čudno, da so premogarji na dajo kmalu Uko speljati. Saj vendar premogar stavi v nevarnost svoja živi j In je na vsak! poti, ko ss poda v rov, vas čas njegovega dsla js v nevarnosti In delo samo js sno najbolj mučnih. Kako bi mu torej kr navadna zdravila bržko ne ne bodo (l(».sti pomsgaU. Zdta\ nlki so ji pa predpisali vaakovrst na adravUa, ki so anana, da doeti-krat pomagajo. Treba bi bilo rabl-druge pripomočke. Toda katere! Predno bl ji kaj specifičnega svetoval, b| m morala dati Hani oe preiaketi, če ima kako bole aen v krvi eU kje drugje. Včaaih pride revmatisom od gnilih eob (perrhea), kaUre bi bilo treba Sdreviti; drugi vzroki obolelih nog ao raane ženeke bolezni in včaeih kronično vnetje obleti. Vse to bi bilo treba preiekati, kar bi veak povprečno iolan sdravnik lahko naredil v por oblekih ae u rodu. Ker člaaioa živi blisu De troita, bi bilo vredao iti v Mt. Clemens, kjer kopeli marsikatere ma pomagajo, aeveda ae veako-mu. Treba jo pa imeti aaU denar, da bolnik oet^ie tam vsaj psr te-dnov. Drugi pripomoček bi bils eolnčne luč, bodisi naravna sli u motna. Zdej poleti naj članica sedi ns solnou Id pusti, da ee jI kolone dobro opečojo in porjave. Ne oolnce more iti vsak dan ia sieer oprvega po pol uro, posaeje veak dan dlje, de jI kola na aogah do* bro aerjevi Umetna solnona lui io hitreje pomaga la jo aa raspo. lago veak dan. Dr. Leo O. Don-neMy *v Krecgc Bldg. v Detrohu odsevi aaetareae bolesnl s ekti-ničnimi lerki. Tudi U sdrevljenjc bl trajalo najmanj leet tednov. Ima dovolj otrok. člknice ml pilot Vele članke v Prosveti redno borom in vidim, da radi daate as-svet aa vprašanje članov. Bada bl tudi jas prosila ss sMjhno e-slugo, če Vem je mogoče ustrsii. Stara aem 80 let, omolena • let, pe bom imSll lliMil: otrok, enega sem pa iagubila. Neke prijatf ljioa mi jo pravtU, da m pri poroda lskko poauga, pa ae vem ka-ko. Za navadnega delavca M bUo pet otrok dovolj, drugače jih iau-mo lahko io deoet, ic bodo prihajali Uko hitro kot oe doeedaj, ker ei s možem no saava pomagati. Tukaj imemo staro vpreiaaje kontroli porodov. Ze dr. Brona je vprsšanjs že davno rešeno, ker ee ma brec lene ni trebe akvarjatl s vprašanjem, kako gredltl ia vsgo« j i ti deeet otrok ali več. Ce drage na vedno semljene, kl vlivejo čen žakonskl stan, je pa U praktično ia akteelno vprašanje. O vprašanju kontrolo porodov Iskko govorimo in pliemo, ae ememo pa dajati navodil, kar oem ie ne devao omenil. Članica oe mora informirati potom ustnega lsroilla, io ee boji io nadeljnlh otrok, po rojstvu tega otroka, govedo je prefse vraža, da bi sdravnik eU kdo-iragi pri porodu sugel rilizirati leasko. Te sc doetlkrat ljubil navaditi slavoaičlna. Noj^i nehote če trpi porodnice na Izmibili bl ga namreč radi Iz budem vnetju, ker ol ps nihče ae našega draftva, ker bil Jo V ML Treba SS je pulti jprotl ds ren mladenič. Novemu paru le-> prepreči kooccpelje. Ni mi do- limo obilu srača. i « Takajinje pavsko društvo nov, ker bl bile protlpeeUvao Danica bo priredilo dne 18. t —- avgusta piknik «a feff*}** i Člen mj piše t farmi kamor so vabljeni roja- ffrm| M-( Vai w Wte-V?#i.W,tn.i,lli?m!S,bl%dm!H. ^ katerem nekemu dopicniko SS udeletUo Polnoštov lne Za- d itU M ^^anje o trs-bava aa bo 'meaJkalo. CMo!kttJij. HkUmt imšm S^tSSr 04 ti ^ h^Jika WšXSmimhL Ni; 0&* doveaoki liati prioMoje-voč daleč Csa, ko bodo aaatn- jo ogloos in slike a traku I j«, je pili bolj hladni vačart, ia aa bo|vss polno naših I Jod* naenkrat de-sa nam nudilo vod dosti prilik bilo to peioet - v domillj.JI. Tra-iti na aabave v prosto naravo kolje Je v AmoHM 0 redko Torej na pozabita priti io aa- žival. Veak lakko vo, še je Ima ali Vrat ta poletje. ne base poeobažk preiskav, ker ee Pozdrav vaem zavednim ro-Ud šoas do ioco do šoeo odtrga v Ameriki. — J. L d.kos trakalje la gre v bUU. Člen mi pile t Nejuljudneje Vaa proaim sa aa-svet, kako izboljšati moj fisiiei položaj. Pred enim letom oom priiel ie sUre domovine la "d tedaj ae vedno alebejši počutim. Shujšal aOm kakih 20 funtov, U-k<> da eem grozno dolg b suh, pa roke so mi treeejo, kljub temu, ds sem iele 26 let sUr. Zdi ee ml, •I a sem vsak dan bolj Unak b sključen. Prepričan eem, če bi bil leta 1916. teko izgledel, bi ne bU nikoli vojak, tako eo me pa pri prvem naboru vaeli v čsetno vo* jalko olulbo. Tam aem dobil in flucaoo, potem tifus, nesodnjb pa Že grišo. Ta me je ic najbolj o-Hiablle. Mlelil oem, de m bom v Ameriki popravil pri lahkem delu. pa je revno aaaprotno. Rad bl vedel, ie je eploh kak pripomoček. moč naaaj dobiti b živoe pomiriti. NekaUri mi pravijo, de ml cigareU škodijo, dragi pa, da ne OSMHB s nežnim spolom ukvarjati, a U je aamo ugibanje ljudi. Člaau bi sveUval, da oo da preiaketi pri dobrem adrevnlka. Oe eo pljučs b obleti sdrsve, se mu ai treba bati, ker veliko mladih priaeljeaeev prva leU dohoda v Ameriko shujša, pa 00 pozneje zredijo. Prijatelji Imajo piev, ko mu odsvetujejo, ae ukvarjeti nožnim spolom. Polog oodanje slabosti prsv lahko dobi is kako drugo kajio bolezen, ki gs bo na pravila io bolj nsrvoaaege. Oe ima priliko, aaj ge oženi; redno življenje b rodaa hrene je ie msraikaUrege slaboUeža ozdravile. m^, v ršm |f-r.; — "Katra je bila prava aakonaka lena. Kmalu je pre se-netila svojega moža i tu kim dečkom b nodolgo potom a deklico." PoMjeajs meaa. 1- Stara ženi« oa oe jo vrečka s sosedom od male domov b mu ogorčena tožila t MTo je pa ie preveč I Bekej pri* " digajo o poželjenju meaa! Eno samo prase aredlmci ko ge aakoljemo, prodamo vse boljie kose In le sakrejiuo pustimo doms, de imamo se večje prasnike, da bi Človek le vel ae vedel, kak okus Ima meso." V lok. — Učiteljica jc male podučevala, da'je treba tolaiiti užaljene b jim pomagsti. Oe vidijo koga jokati de mu morajo pomagati b ge tolažiti, da bi ne jokal več. Po dolgi raalagi je vpraiala dečke t "Kej bi atorll. če , bi videl nekoga jokati?1* — De-ček t '»padal bi mu robec, da se obrilo." 4 MS svojem potovaaja je turist oplesel ne viooko goro, odkoder se je lepo eliial odmev. Pričel oe je vaditi v glasovlk b skuial Izvajati glaaai "e". Pogosto js sa-pel glas "o", odmor pa oe mu je vedno sdol, da je "ele". Vsel je daljnogled in gledal v daljavo, je-ioB eo, de je odmev ia pol glaou vilji kot njegov gles. Kej jo sa* gledal Um daleč—«a drugi gori jo stal - kril, . MeMan js ksraatal pri neki far-marloi ss svinjo. Ona je bile sa« dovoljna o kupčijo, mola pa al bilo doma, sato je rekle, de ga bodo obvestili plcmeao, Če je tudi mol sedovoljen i kupčijo. Druge-ga dae je dobil meičan po polti dopisnico g slsdsčo vsebino i "S prodsjo mojo goepe po HOo funt žive Ule eem eadovoljcn. Po evi» ajo lehko pridete jutri" ( Velika vrzel je zamaienall Ali m hodite naučiti angleščina bres učitelj« T Ali želite raznih dobrih Informacij o trneri-Ikem državljanatvu in navodil, kako ae pišejo angleška piama in kako ie delajo raane legalne listine (prodajne in najemninske pogodbe, in-tabulacije, oporoke itd.) v angleškem JeslkuT naročite najnovejšo knjijo, katero je izdala Knjlievna matica S. N SLOVEHSKO-ANGLESKA 8L0VNICH. Prva knjiga le vrste sa Slovsmeel — Ima 364 etrani in io vezana v platno. iUoa $2.00 e pošt-nino vred. » oe angleškega Jezika ao tu razložene ln pojaa- "^Dalje so v knjigi navodila, kako ee pišejo an-gleftka trgovska pisma, prošnji sa službe, pisma do prijateljev, čestitke, šaljiva in pohvalna pfs-ma, sožalna pisma, snubilna pisma. Nadalje so informaciji o poitoam MMemu M pošilian/e denarja, o amertfki vladi in osebnih pravicah, prošnjah aa amiriško državljanstvo, Izdajanju potnih listov nedrlavljanom itd.; o denarju, marali Issm/m.^ Končno so v knjijri navodila In primeri aa se-stavljanje legalnih listin, kot so prodajne in na-jemninske pogodbi, inUbuladje (morigage), oporoke itd. v angleškem jillku. Sleherni naseljenee, kl hoče v Aaserlki luj valjati in iiipielif H« Mira sneti pravilno angleško govoriti, čiuti ln pisati. Ta knjiga Je nal-bolili nčHel) In Infanmater. Slevensld delavci! _ JM.l-.il MtU«Mtl(O.SIieU. zs arugizmii« iiibtwii»w ■|,ii-ic namenlMft Vnm! Naročili si Je in nai vam no šola ob vešerik In dragih pro-uran« UtoČasno iwlsla Druga kniiga, katero ie Književna matica 8. N. P. je "JIMMIE H1GGINS" Spisal Upira finalalr^#eslevanil Iva« MoUk. To dilo slavnega ameriškega proleUndceaa sC^MMPn^a |gw mr vel amerikfdelavec za časa velike vojne. V Higgineu je pooseblja ameriški proleUrijat, ki jc garal za profitarje v municijnkih tovarnah, ae velbal v vojaških taborih, potoval šra»orkiIs-postavljen submarinom, trpe! na bojlššMi Francije "sa demokracijo"—in kaj ie bilo njegovo plačilo? — Naročite si In čltajte to sanimivo i • c i vosi Knjfis ima 481 strani in Ji vezana v lične trda platnice. Cena s po.tn.n« vred. Vas naročila, katerim Je pridejatl denar, pošljite na: KNJIŽEVNA MATICA i. N. P. 1. mnm Se. UwiUUU Ara., Chieago, IU. ROSVETA sega; vzemi to jeklo o* di mi le sovražnik, ee »e je najine kri obo ▼'•g, junaki bi il it mene f" je V|g v ogromni bolesti. ^ pozor Člani MATICE 0. književne N. P. J. Uljudno ee opozarjajo val Mani Književne matioe, t. j. oni rajnki, ki ao vplačali $3 članarine m ki 10 opravičeni ie do dveh knjig, da naananijo nemudoma fvoje sedanje naslove tajniku Književne matice. Peter Bernik, tajnik Knjlžev-ne matioe SNPJ, 3067 So. Lawn-dale Ave. _, inicojativa. V SKLAD IZREDNIH PODPOR SO NADALJE DAROVALI 0E SLEDEČI: Josip Koehak, Cieero, 111.................................* Jjjjj Drultvo žtv. 855, v Joknstown, Pa.......................... Poslal Frsn Cučok. Drultvo Itv. 22, v South Bange, Mieb...................... & «) Poslal Math Likovich. Drultvo žtv. 6», v Bveleth, Mina........................... o.OO Poslal Louis Lesar. $ Drultvo žtv. 125, v Hibbing, Mina..........................6.00 Poslal Joe. Musich. Darovala Kaspar State Banka, Chioago. M......♦.......... 50 00 Skupaj..........$ 84.00 PrejŽnji izkaz ...............................»n.«.»«652..Jl Pripisane obresti dne 1. julija ............................ 3 60 Skupaj do eedaj nabrano v U oklad..................$ 19931 Vinoent Cainkar, prodi. SNPJ. noge Družtvo žtev. 233, 8. N. P. J., Kokomo, Ind., je po temeljiti razpravi prižlo do prepričanja, da je točka j), člen 27. nažlk pravil nepravilna in krivična, sato poslužuje prsvies zajamčene v členu 6, (INIOUATIVA IN BE FERENDUM) in predlaga ele-delet Člen 27., točka j) pravil 8. N. P. J„ ki se glsai: j) odrezanje roke ali noge vsled bolesni (ne vsled neereče) . .. 4100, naj ss sprsmeni v toliko, ds bo ss glasilo j) odrezan js roke sli .... $100. Easlogi: 1. Ker je naža jednote bratska organizacija, zato smatramo da bi ae ne amclo delati raallke, kadar je kateri njen Član v nesreči, in če sgubi nogo ali roko, ni nič več kot prav, da ao mn pla-la operaeljska odžkodnina, pena j bo potom sguba roka ali nogs vsled bolesni ali poškodbe. 2. Ker je 8. N. P. J. delavska podporna organisseljs, kstere članstvo sestoji po veliki večini is dslsvssv zsposlenih v tovarnah in rudnikih, kjei so vsaki dan izpostavljeni rfevaruoatlm in kjer ee vsaki dan lahko ponssrs-čijo tsko, da sgube roko ali no-fo. 8. V odžkodninski aklad moramo priapevati vsi ensko, kar v resnici izgleda kot enakopravno la po bratako, sato pa naj bo že enakopravno in bratako. kadar pride sguba uda. Ki smatramo, da js nesreča, Če človek sgubi tako važen nd, kakor je roka ali nogs In to — velika nesrs-la« poeebno ie ss delsvea. pa naj bo potem vsled bolesni sli pons-atečenja. Delati pri tem razliko, torej ni pravično in ne bratsko. 4. če nsstaas primanjkljaj v polkodninakcm skladu, se bo moral zopet rsspissti isredni sses-men t. in rsspisal se ne bo samo ka nekatere, temveč na vse brate in aestrs enakomerno. In mi smo prepričsni, ds ss ns bj nikdo branil plačati, kajti val člani smatrajo, da {|s ts sklsd neobhodno potreben pri naži organizaciji in f% ga je treba vzdržati v dobrem atanju. Vaak pa tudi pričskuje. da bo v slučsju, ds gs zadene taks nesrečs oziroma, čs zgubi roko ali nogo ns kskršeneibodi nsčin, deležen te podpore. Apeliramo na vsa društvs S. N. P. J, da o tem razprsvljsjo na svojih sejah in da podprejo nažo Inicijativo v dovoljnem itevilu, da bo Žla lahko na spložno k laso vanje. Družtvo "Cvetlica napredno-atiM, Itev. 233 8. N. P. J. Kokomo, Ind., dne 9. aprila 1122. Frank itular, tajnik. Igaao Urili, predssd. Anton Medved, blag. Ta inioijativa je bila predložena eejl glavnega Isvrževslnega Odbora SNPJ, katera as je vržila dn« 17. aprila L L in kstera je pronažla, da je družtvo postopa lo v smislh pravil in da predlog ooglaža a načelno Isjavo in pravili SNPJ. ssto gre sedsj na jsvno rszprsvo. V teku devetdeset dni od da aaŽnjegs dstums mors predlog podpirati toliko drnŽtev, ds skup ao represeatirsjo nsjmsnj dvajaet odstotkov veega članstva jed note, ker slesr ns more iti na aplotno glasovanje. Vsako družtvo, ki podpirs 'predlog, mora zanj glaaovsti s Mjmanj dvetretjinako večino na aaji aavsočik članov, To J* trebs aasasniti gl. tsjniku do s preklicati ,ter jo a tem trimesečne ausponzija brata, Id mu je bils od strani druitva naloženo kot kasen odpravljena In odstre-njens. V Hedfordu, Ohio. ao jo ustanovilo novo drultvo SNPJ, namreč družtvo "Csa", Itev. 4i0. Med u •tanovitelji so bili tudi llaai dru itvs "Slava", Itev. 171, v Cle-velandu, Okle. TI eo sahtovall pro-•topne listo k novo ustaaavljeae-rnu druitva. Is raslogs, ker živijo v njega bližini. Ns seji druitva Itev. 178 pa je bil »prejet predlog, da ssorajo vrni tisti liani, ki Isttje preetopne 11-slo, plačati vsoto 60 eeatov sa po kritje draitvenik strolkov sa na v draltveiMi blagajao. P risa tikal meaeea aprila. V ta namen pa da ao oni, ker ao med ustanovi telji novega druitva ia kar ao nekateri iamod njih bili eelo voljeni v odbor novega druitva, v smislu pravil vendar že dolžni tudi plačati asesment pri novem druŽtvu. To je bilo potrebno in to so dotič-niki tudi storili. Cela zadeva ima le več lic, in je preeej zamotana. Is zapianika seje druitva It. 178, ki as je vriils 2. spremo dobili tudi vtis, da se bode dotična vsots zahtevala ssmo od tistih, ki tza ms jo prootopne liste. To pa je ie bolj nepravilno. Po vpogledu vee se te sadove tikajoče listine, je bilo s večino sklsnjeno, da dotič-nim članom druitva itev. 178, ki so vzsli preetopne liste k druitvu itev. 460 dotičnih 50 centov, katero je prvo drultvo od njih zahtevalo, ni treba plačati. ' John Undsnrood, ' Martin Žetadkar, Pred A. Vider, John Terčelj, John Oorlek. 0 0 0 V obligatni itevilki Prosvete, ki je isila dne 17. msjnika, aem objavil eklep glavnega porotnega odbora v zadevi br. Perie, člana itev. 186, v Oranville, DI. M V razlogih, katere aem navajal, da je sklej> glavnega porotnega odbora bil tak, kot aem ga objavil v tem slučsju, ss js precpj krivde pripisovalo društvenemu predsedniku br. Novsku. Dobi; sem protest glede tega, od'br. Novaka samega, pa tudi od druitva. Piamenim potom je teko stvar nemogoče izravnati, in ker nI Staram slikati, da bi se kak član pri-toževal.čez kako mu storjsno'*!-vico, dokttr sem jas v stanu mu pomsgati, sem se odločty da ob* ižčem itev. 186, na moji poti na ssjo izvrievalnega odbora, v Chi-cago. Drultvo aem o tem obvestil in sklicana js bila izredna eeja. Podrobnosti ssje ne bom opisoval. Novih faktov, ki bi ponovni pretres to sadove od strani glavnega porotnega odbora opravičili, nisem naiel. Dobil pa sem. vtis, da je pred ssdnlk druitva br; Novak v tsj aferi poatopal nepristransko in tako kot js mislil, da bo najbolj korist druitva In jednote. Bil je prepričan, da so vsi koraki, katero je podvsel v tem slučsju, M smislu pravil. Če ae je pozneje is-kazalo, da temu nI bilo tako, on ae tega ob čaau ko je korake pod vsel, ni aavedal. To poročam saradi tega, ker sem ss o tem prepričal, ter z ns menom, da dsm bratu Novaku zs-doMenje, v kolikor ga je deležen John Underurood, prede. glav., porotnega odbora. JUG. MBMtSm ROMAM. Spissl Frokop Ohocholoužek. Poslovenil H. V. aaj deti člaai pa s« odklanjali dotič ao veete plačali, vpirajbi oe aa dejstva, da ae je dotttnl predlog (Dalje.) Na to eo je vraila zopet k oknu, prejinjemu svojemu meotu. No da bi so branil ga js vlskla sa sskoj. Ia ko ga js sopet privela aa prsj-inji prostor, js spustila njegovo roko, ss postavila predenj, položila lovleo na obrobek okna, ia pov zdigntls deenieo na pol proti njeni "Ali sl ss prepričal, vojvoda, na lastne oči. ko nisi hote verjeti mojim besedsmt vpralala bres očitanja, skoro ns gajivo. "Ti trdiž to in jas nisem ničesar vidsl," je rekel Milsn, vrteč glave v dvomu, "morem torej verjeti, ds je uko, ds-si ne mo b pejmiti. ksko je možao. da bi eo sl — denee prvič — moj poštah Isaeverilt" MT0 je radi tegs. ker bolj po prsvere svojih notranjih pasJsodkov, nego pe moje bese do i radi tega emetrsi tudi moje gofcpo, "toda ne čudim ee temu", js pristavila čisto mirno, ds, sko ro pokorno, "po trinajetih letih ne morem zahtevati od moža one goreče vere mladeniča v besede ljubiee." "Sveti Savo 1" je vzkliknil Milsn v goreči nejevolji, "čemu vedno ta očitanja f Žena, kaj hočeš že storiti is menef" "Prijatelja svojega, prijatelja svoje rodbine," je rekla Mileva hitro, približa vši avoje lice k njegovemu, da more dobro videti v njegovo oko. In da bi on, opojen od njenega pogleda, njenega diha, morda ne branil dolgo njeni zahtevi, je položila celo obe roki na njegova ramena, trdno ae opirajoč ob njega, da je moral pri tem pritiaku zbrati veo svojo moč, da je ni, ki ae mu jc tako na pol podajala, ne pritisnil na svoje erce in da ni storil zopet svetokrun-stva. "Moj Bogje samo vskliknil tresočim glasom, "mari nisem T Mileva, mari nkemt" ("Moj prijatelj, da," je rekla rekla ona, trdno opriii ac ob njegovo ramo, "toda jaz nisem več Milane) Moj mož, moj ein ste moja rodbina, in tema ai ti najarditejii sovražnik." — "Bog in Jesus Krist mi dajta moči, da ostanem to tudi nadalje!" je featolil vojvoda akoro o-bupno, in ni imel toliko moči, da bi ae isvil iz njenih rok in zbežal pred njenim zapeljivim glasom v gora Balkana, od koder je do ae-daj proslavljal avoje ime v grozo izdajekega bisurmanstva. "Pa ostani torej," je dejala go-sps trpko. Odstopivii od njega je položila roki na svoje prsi, kakor hotela potolažiti bolečino, na-vstavžo nagloma v njeni notranjo-ati, poveaila glavo in v solzah se blestelo njeno oko pri svitu zvezd. "Idi, jaz te ne zadržujem večl Vsemi pa aeboj zavest, da ae bom s gnusom spominjala na tvoje ime in obžalovala akozi vae ivljanje oni neerečni trenotek, v katerem aem, preveč slabotna, priznala avojo ljubezen možu, ki mu jo maičevanje ljubic, nego moja ljubecen. Idi, vojvoda 1 in upri s svojim sebi enakim pobra-timom bojevnike, do sedaj sveate mojemu bratu, da zapuate njega in sultana v tem odločilnem tr& notkul Morda ae ti posreči tvoja nakana, da boi vriskal nad razvalinami Bajazetove državo, toda vodi, da boin pod razvalinami te države, pokopana tudi jaz s avo-j im sinom in svojim možem 1 Idi! 1 Se te čujem vriskati v divjem veselju nad pogubo, Id ai mi jo pripravili" Proti koncu avojega govora je že aama verovala evojim besedam; njena poatava se je varav nala, solza v njenem očesu se je posužila na plamenu, ki ja aedaj (oral v njenem očesu; njen glaa dobil prepričevalno resničnost in stegnivii desnico napovedujoče >roti vratom, naj ae vojvoda ta koj odstrani, je pogledala tudi sama tjakaj, — in tedaj ae je na enkrat adrsnila, in kakor omam ljena od strele je zrla s izbuljenimi očmi, obledelega lica, z mrtva-iko bledimi uatnami k uhodu kio-ska. Njena deenice je, kakor od-umrla, oetala par trenotkov stegnjena, potem ae je počasi poveznila k njenemu boku; na lahno je potom nagnila glavo, nssmeh ji je aaigral na ustnih in življenje je zopet vrnilo v njeno otrplo telo in rudečlca v lice. Milan, potrt od njenih besed, ni opszil ničeear, ni videl teh nsglih sprememb v njenem licu; zagrnil si je obraz. "Moj Bog, moj Bog!" je klical akoro obupno, "kaj sc godi z menoj! Mileve, kaj zahteva* od mene T Ds nsj ljubim Bsjszcts? — Ne, ne!" se je prijel divje z obe ms rokama za glavo, "to ni, ne more biti. Da gs preneham preganjati v njegovih ljudeh, da isneverim domovini in Bogu in ■voji prisegi, in ds bi posvetil svojo ramo njegovi službi, aluŽbi bisurmsnstvsf Vež li, ksj rahte-jraž. k ni ta Žena T Zahtevaj moje življenje, nal tu jc ima*/' in na etavil ji j€ vrat — "vzemi si je, kapljo po kaplji mi je odvzemi, in jas ts bom slsvil, ssmo čs mi pripuatič prokleti s poslednjim dihom Bajasets, tega uničevalen moje m tvoje domovine. Ali če hočeč moje večno zveličan je," je nadaljeval vedno večjo strastjo, "d* ti je Žrtvujem, kakor sem to že storil s svojo začasno blaženostjo, aj! tudi to ti hočem rsjio žr tvovsti. In - Jezus Krist! ne prekolni me radi mojih braed" — je vskliknil obupno —- či junakov, padlih na Koaovem|mirno; "izpolnjena za domovino in svojo vero; me«) onimi trupli sta ležali one noči aveti telesi mojega carja in tvojega očeta, ter Mfloža Obiliča, jega vojvode, čegar čiato alavo do aedaj brezuspežno skušam doseči, naprav Ti molčU, ne odgovarjai!?" je Milan ^HH! vpražal po kratkem molku in v Ba jaze ta s oMudovanjezfl svojem obupu eklenil roki nad glavo; tudi ona j« bila gin jena vsled njegove ogromne bolesti, "ie bolj pa vsled neslutene ogromnosti njegovegs sovraštva proti njenemu možu. "Mar ae ti je tako zahotelo moje sramote, mojega začasnega in večnega pogubljenja t Toda ne," je zavrnil zopet in njegov glaa je naenkrat zvenel prijetno, ganljivo;ali ae spominjai na ono noč v Prizrenu ob prihodu vojvod in knezov, ki so se po posvetovsnju o, obrambi domovine v dvoranah tvojega očete zabavali s plesom, a midva, ti in jaz, Mileva, sva se umaknila v senco dreves na vrtu tvojega očeta, da bi nemotena, ob šumu listja dreves, v tajnosti zamogla razgovar-jati ae p avoji ljubezni, o svojih nebesih? Ali se spominjaš, kako si takrat z blaženim naa£iehom o-mahnila na moje prsi in sem jSs ovil roko okoli tvojega vratu t Ali bil iati Bajazet, ki je potem, ■»■■HMB ko je bil Brankovič zavel k izdaj stvu, stopil med nsjino ljubezen kakor peklenska pošast T In ali ni bil ta-le kinžalček," segel je v zaprsje in izvlekel bodalo dragocene izpeljave, skrbno shranjeno v ovoju. Potegnil je je is omota in pokazal kratko, ozko jeklo v svitu zvezd, teko, da ae je videlo par temnih pe^ na njegovem koncu: "ta kinžalček je vrgel zavrst-no proti meni, ko aem te branil pred njegovo drzno roko; in, ali vidiž te pege tuf To je moja kri, katere ae je napilo jeklo, ko je v poletu zadelo ob mojo ramo; in jaz sem že tedaj priaegel: kri za kril Kri Amuratova je sicer že deloma izmila sledi krvi-z jekla, toda šele kri Bajazetova izmije popolnoma te sledi. In ti hočeš, Ti Mileva, da naj prelomim avojo prisego in da bi bili moji očetje v grobu onečaščonit! — Ne, nc!" je vskliknil divje, mali&jp6 z jeklom nad glavo, "v svetejiem tre-notku, nad velikim Kosovskim grobom sem nadalje prisegal, da nc smem prej omahniti v grob, dokler nc bodo te sledi krvi izmi te z njegovo krvjo! Torej vidiš sama, da ne morem in ne smem prelomiti teke priaege; svoje živ ljonje, svoje zveličanje ti rad irt vujem, nikakor pa ne ivoje osve-te!" Mileva se jo nehote stresla, in zganila, kakor bi hotela skočiti naprej; potem ae je zdrznila v ne-izrecnem atrahu, da se je zdelo, da omahne na tla, če se ne drži roba pri oknu. Vojvoda, mialeč, da je vae to poalcdica njegove neugaaljive o svetoželjnoeti, kateri je ravnokar dal izraza, je bolestno pogledal na njo. "Mileval", je dejal, "prelo mi to jeklo, če moreš, in jaz prelomim avojo prisego; ali pa operi tc znake njegove zavratnosti v njegovi krvi, in jaz bom elužil njemu in njegovim potomcem; če dokažeš to, storim kakor sem dejal; nal" — podajal ji je kinžal, "kar vzemi, naj se zgodi po mojem izreku!" "Naj se torej zgodi tako!" o-glasil se je za njim nsenkrat moški glaa, močna roka je prijela kinžal in ga iztrgala iz njegove peati i Milan, ki ae je hipoma obr nil, je zagledal pred aeboj — Ba-jazetal "Jezus Krist!" je vskliknila Mileva obupno, videč, kako oba moža, na katera je bilo navezano njeno dosedanje življenje, stojite z lica v lice drug proti drugemu. Poznala je narav obeh, posnala je ponos svojegs moža, posnsla na-popustljivost in neukrotljivo o Kvetaželjnost svojegs nekdanjega ljubimca; po pravici ee je morala bsti najhujšega. "Allah!" je govoril Baaajot| povišanim glasom, upirajoč svoje ognjevito oko na presenečenega vojvodo; "tako, kakor si dejal, le mora zgoditi. Vojvoda kraljif ne prelamlja svoje priaege in njegove besede se ne razprŽavajo v ve tru. In ti si hraber, ds sem ka^ sam občndoval, tebe — svojegs sovražniks! V drugič si torej sto-jiva nasproti v rszporu zs ženo; prvič je izbrals ona tebe in moj kinžal je pil tvojo kri; eedaj — Isližal sem vss — izbira žena mene; pravično je torej, ds pije kinžal mojo kri; tudi jsz ti hočem biti v vsem snsk — glej!" iB odgr-nlv« rok ar ksftsna, si je prodrl kolo rsmens in je pobsrval s laat-|no krvjo ono jeklo, ki je alužilo toda res nino, rajie bora blodil pred vrs It A« _ . "|— """ «1 je atuzuo odpovedal svojemu msičevsAju j osvete. , nadBojazetom. prelomil avojo "Zbrieena js tvoja kri je rekla1 priaege, ki ram jo Moril nsd mftlkrvK M 'Svojega prijatelja, kakor, si to že davno želel," je rekel , vidii, bU bi lahko dobil vso jo kri z življenjem tvoji®, izdali ao mi sestanek moj« Da s teboj, tega mi niso pov« jaz pa aem vedel, da carski srbska hči ne izdaja svojegs Ža. Radi tega sem se hotel praproti, prodno ksj uj kar bi ae ne bilo zgodilo pri boni drugi. In eližsl sem v. da ti, vojvoda!" je govoril no, imal dober poaluh in je težko te preveriti. Da, vae čul, in prisegel sem, |3 smeš oditi iz mojegs sersills gače, nego kakor moj prijat li pa nikoli! No, kaj si volil Sultan ti ponuja svoie prij stvo, s krvjo se je zmešal s v enoto; ali ga odbijaš i" je šal ponovno v strastnem izt ko Milan ni niti odgovoril, niti, ganil, da bi vsprejel ponujeni I žal kskor poroštvo pobratit. ''In kaj zmorem t" jc viki Milan, kakor bi se prebudil is i in vrgel se je straatno na Bsj tova prea: "Jas sem sc samo slavljal s Srbijo, z junaki, mi za njeno slavo; in to raz da pri takem poelavljanju mo srce poka, predno se ns rob ob ča; m to si dokazal ti a svojo likodušnostjo; kar se ni poire ženi; ki sem jo ljubil z vsem njem prve ljubezni, katere nehal ljubiti vziic temu, ds je stala tvoja žena, mati tvojih trok, česar ni mogla ona z vi svojim čarom ljubezni, to li I kazal ti; kako usodepolno je stalo zame moje tajno prekor nje tvojega seraila, sultane!" "Seveda, aeveda," je rekel jaset, "vojvoda kaurski in sult pravovernih, padiiah, pobratil Hahal če bi moji vedeli za U se je naamehnil zamišljeno. "In moji in Kossnčičf" je navijal Milan otožno. "Miamillah!" je rekel mita zopet, " ka je tu čudnega f Junak je več, nego padiiah, in pobratili sta se dva junaka; tudi jaz ne m ostanem za teboj, vojvoda v ni. čemer!'*J§ dostavil, vzravnati se ponoshd. "Nal'' govori sultan dalje, po dajajoč mu krvavi kinžal, "sprej. mi ga zopet kakor avojega in ba di ihi zvest pobratim!" Molfce je vsprejel Mflsn usodsi jeklo, in zagledal se je najptq vsuje, potom v. Bajazeta, doki« ni elednjič pogled njegov obtiči na sultanici. "Ah teko!" je rekel sultsn, li je c orlovim očesom sledil vaak Milanovi kretnji, "one, vredn predmet ljubezni in bojs dveh fe> rjrsosr, (Farjrs—junak, vitez bajt ■lovna oseba orijsntalcev) j« rasi vnela v najinih prsih ensko lj» besen do eebe ia i njo ensko ao vrsitVo med nama, v ksterem a« mršila eden drugega do tega-k trenotka, v katerem naju je oas zopet pobratila | pravično je t* rej, da ji pokloniva prvo pobra timako sveetobo, kakor svs ji P»* klonila tudi svojo ljubezen. Milo va!" je vskliknil iskreno, stegni* ii roko k njej, "ti slavns huris mojega življenja, pristopi blitjai ti jasna svssda, ki mi je edinj svetila tudi v nočeh mojih mrzk« zabav, s katerimi je ebliss (škrstM obvladoval in surtvil mojegs d» ha. AUah mi je priča in pri av» ti Kaabi (Kaaba—eveta hiša t Meki, rod išče Mohameda, o katj| ri pravijo mohamedanci, da j« * la sesidana od Ahraliams, in trajo prisego "pri Kssbi" nsjs vete jio) zsklinjam ss, ds » vsn tebe nisem ni ene ženske vet ljubil. Vidsl sem seveds mnof« žensk, krasnih kakor rože Dame. ska in sapeljivih kakor so p«r* (Perie- -peri — duhovi žen.kega spola, ss vrženi is nebes rsdi sTJ jih pregroikov, ae pa v pekel; F pa morajo bloditi med nebom »» zemljom, dokler vsskatera « de-brimi deli ao doeeže adpnžisnjs? ustvarjene ia gjutranje sere » purpurs. Duh moj, eres moji t* je sls vilo samo tebe, kakor svoje vladarico, od onega, trsaotks, » -m ta prvič zagledal tam f PJ zrenu sradi tvojih ssstrs. pa SJ tega hipa; ia ae aeham te sla^ do avojo emrti. Kajti nisi "" kraaaa ia veličastna kakor seiaj ee ob vehodat marveč tudi JJI duh je tako močan in nešen tsss tajinstvoa, da mo js aaprsril »es-njem sa večno." ^ ^••Sedaj rasumem. da ga b«* mota ljubMil" js Ispstsl lar m OOS ge bivšega ljubimca, je sočutno peložila avojo druge avobodne ro-*o ne njegovo remo. Pri tem do-taknjenju to se Milan« odprle oči ln njegovo lice je dobilo sopet ls-ras hladnokrvnosti. Sklonil je sopet te trenotek glavo, lo ko jo je roevič dvignil, j« preletol eelo u-emev preko njegovih ustnle. "Ko torej 1" je dejal sopet s razsodnostjo, "pe naj se sgodi, kakor sem dejal " in je, stopivfti k oknu, uprl jeklo klaials ob rob, tako, da se je reeloaile v dve po-lovlel. 0 oren jo polovieo je Isvil is rodaja ter js, stopivil sopet k njima, ki sta v eačudenostl trla nje govo početje, govoril vavišenim plasoni: "Tako, kakor to jeklo, ■lomil sem tudi vse svete s mino-lostjlt da pa bodo te nova, v katera aem vstopil revnokar, imele boljia trajanja, bodi U sama čuva.1 svoje|a dale — ne l" je podal Mile v i prazni ročaj, vzemi poroštvo najinega pobratlmstva v svoje varetvo, dokler naju ti ne osvobodil te obveze. Dokler nama ti ne vršei tege roleje pred noge, dotlej lo trajale U najina dufevna svesa," % "Torej bo trajala do moje smr ti," ja odvrnila Mileva, vaprejem-šl od njega rolaj, "de, ie celo po moji emrti, kajti vzamem ga zaboj v grob." "Kdo more vedeti, kje leži zem- lje se ojegev j obt" je rekel ne enkrat M dan irev resno, "in kdo je aeUel lase Človeka na glavi, ali pa vae ueodne dogodke in moto* •lučaj« v njegovem iivljenju notri do ooe dobe, ko zemlje vspre-jema zopet v svoje okrilje svojo lest, njegovo telo t itedi tege določeni to Izjemo nsjinegs pobra-tlmstve, sultana: 3emo tako dol* vo trajaj najina zvess, dokler naju tvoja lena ee Izpuatl la obvea-noati) nikakor pe naj ne traja le čez njen grobi" ae Je obrnil k o-nemu a polno reanobo, kakor ae je aoodobilo v tem trenotku, tako odločilnem za vojvodo aamege, da. morda eelo sa njegovo dotimvino. "Dlsmillabl" Je vzkliknil Da-jaset naglo, ne pa jasno, "marl te Znamenja (Julija 31-22); pomeni, da trem naročnina poteč« na ta dan. Ponovita jo pravočaeno, da vam lieta ne uetavimo. Ako lieta no prejmetn, je mogoče vstav* ljen, kor ni bil plačan. Ako jo val liet plačan in ga no I prejmete, je mogoče ustavljen, vsled napačnega nael> va, pilite nam dopisnico in navodilo stari in novi naslov. Naši aaatopniki eo vei dru-Itvoni tajniki in drugi aa-etopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina sa celo leto jo S00 in aa pol leta pa $2.60. mi S. N. P. J. plačajo sa I pol lota $1.90 in sa celo leto $3.60. Za moeto Chicago jo M loto $6.60, pol loto $3.26. Za Evropo stane sa pol lo« tn $4 00, m ve« loto pa $6.00. Tednik stane sa Evropo $1.70. Člani doplačajo samo SOc sa poltnino. Naročnino lahko tudi sami polljoto na naslovi , UPRAVNlSTVO "PROSVETA" 1 2667 5. Lawndale A vo., I CHICACO, ILL. VABILO NA VESELICOe DRUŠTVO "SLOVANSKI RUDAR" 8TEV. 162, S. N. P. J. V GILBERT, M1NN., priredi PLESNO VMEUCO v nedeljo dno 13. augueta, 1« v Anton Intikarjovl dvorani, Gilbert, Minn. Pričetek voselico točno oh 2 uri popoldne. Vstop« l«a aa m«U Je SO*. U1 Jtidna vabimo vre rojake d de ae rolnoštevtlee vdelate te nel točno postrežbo bode skrbel vase! JOHN GOTTUE1 1SI1 ,W. MM llreet, Cbkege, 10. Cenik raanega blage eeateaj. 11 is m i.....e..........sel odbor. H. J, FITZGERALD oskrbnik pogrebov Miaers' lu«e Baak Blda, TeUfae SI R. CMskalm, MUa. ' Prodajam raznovrstne ' sv ste evetltce, oliko la okvirje. DOBRE $o! SLAVKO STARO IMAMO BDftA VILO MMOOIM POMAGA. TleoČe bolnikov ne lelodčnlh boleznih m sehveljuje m aapeh S vlivanje Kvropakoge Krvnega je. Mnogokrat resna boleanl kot Seprlmcr i lelčei kemea. rak. taprtnlra, elebe prebave, alčerej ek iolodiu ln prebevnlh orgeelh, sgube slaati dO jedi In sguba spance so vtrok ta tpiolne le lodčoe nerednostl. Ako ee lutito leni, Imate eleb okus v ustib, beli Jesik, tgube apetite, brozvolje, tedaj bi »orali vlivati Evropagaki Krvni Čaj. To Je naravno flrsvllo la deluje It vretno v l< lod< u, krvi. Jetrih In obletih, ter* pomaga Itvrlevitl svoje delo orgenom. Cene Rvre pejekege Krvnege C»Ji j* #10° katerega aa polije P" prejel Ju donerje. Ouontber Reme dy Co.. Colllewood Sta.. Cleve lami, Oblo. (Adf.) JUGOSLOVANOM V CHISHOLM IN OKOLICI. Hala Baeka vabi vee rejeke, la le le posluSIJo v svojih tadevah kari Ja velika In varna banka t vsem prsmofanjsm S tvota nad 11,110,001. Te Je banka kjer leblte vse pe» •trrlho. Nsii ud/emalel ae naši pH. ieteljl le ml amo redne priprevl/eal S veielJem postreri, ns la e banJalb sedava! tem ve« v vseh ostri* k tar beli mof»«e ae noše akelaje la moli vam ns mspelego. Vst rojak J. Osbelt ja tukal sa vpe vale potrebe. o*l«slte n pri nJemu. Kadarkoli mlatile e benfueei polletje tedaj ee spomnite eet FIRST NATIONAL BANK, , Chisholm, Minn, BREZPLAČNO ljudem, Jri bolehajo na , 10,000 befolkev lahka lobl 00 res* košoje PLAPAO le Mr. Iteartove hajUiaae kili aafaj. ■k ■ ■*• u ^ hMlSlrih S lit PROLETARBC |a slovenske glasile socialisti* ee slreeke v Ameriki. Vsak dslavac In rojak, kl ae Sonlms ss »oelallsem, bi ge »oral red-00 lluti, ker vam kale Narofivns sneta 02.60 ne leto, $1.60 ae pel lota. Maalov: PROLCTAREC, SOJO W. Mik la* " CHICACO, ILLIttOII. &I>h, Torej bedite previdni, le tkrUete toda J eee te pfU nI eebi te eo «»e-» Upravitelj. , obilnem Itevilo. Z« godbo ka-za vse potrebno bo skrbel — Frank Sal 82 Cortlandt Street odbor. i $300 ali $500 vem je tre- ba, da ei preekrbite 40 ali 80 a krov rodovitne zemlje v Wiaeon sinu. Družba, ako želite, vam postavi potrebna poalopja za začetek ia vaa preakrbi z drugo potrebno pritiklino. Vi plačate zgoraj omenjeno vsoto, oatalo pa v 30 letih! Kraj je lep, zemlja lak-ka za čiščenje, dobra voda, dobra pota in ugodne železniike zveze. Jaz aam sem si to kolonizacijo ic dvakrat ogledel in ei tudi kupil koe zemlje. Slovenci, ne zamudite tako ugodne in redke prilike ako želite dobre aemlje za kmetijatvo! Za pojaanila pišite na M. B. MiklavfeiČ, Wiaconain Oolo-nization Oo , 208 Pljmouth Bldg, Minneapoliz, Mina. NA ODOOVOK mojemu dobremu možu, ki povprašuje po meni in se lepim dele, ker senejbrž ne spominja več svojege grdega ravnanja napram meri Bila aem 16 let tvoja gaž-nje, eli kako naj bi ae že imeno velo tako postopanje kot ai ti ravnal z menoj Po mojem najboljšem prepričanju, moža te skoro i-menovati ne morem. Imam dovolj veliko važnik vzrokov, de ee leh-ko spominjam in upam, da tudi ti Še nisi pozabil, kako aem zate ga-' rala noč in dan. Sicer je vprašanje, keterege je aploina dollnost živeti: mož ženo ali žena moža. Jaz nimam nohenih ljubčkov in ai tudi nobenega več ne želim; 1-) mela sem dovolj trpljenja skozi 16 let zakonskega življenje a teboj in resnica, je, da sem iele eedej spoznala, kako dobro mi gre od kar sem od tebe stran in delam aama zaee, ne pa za junaka moža. Ker pa zavoljo ločitve te bomo v kratkem obiakali. Delala in akrbčla aem noč in dan za avoj dom in kaj sem si prislužila, da se moram eedej potikati pri tujih ljudeh vsled tvojega grdege ravnanje f Sicer naj ti povem ie to, da se jaz pred nikomur ne clcri-vem in koder hodim, vaakemu človeku povem, odkod aem in zakaj aem te puatila. Odnesla ti tudi nieem ničeear. Povem ti, de tudi jaz imam doeti ljudi, ki mi hočejo pomagati in atati na atrani, ko te bom poklicala pred eodni stol. Toliko v odgovor za enkrat. Ivana Marcelon, 379 Virginia St., Milwaukee, Wia. (Adv.) Gaaaraloe 1 JADRANSKE BANKE hi ««k ^ psi milili, JUCOSLAV1A, SLOVENSKA ZDRAVNUKA KNJIGA u U«ik. M USko kupi Pri Or. S«uJra»: MM k IS. TS »4ravnik tu« U a-ulj« •prajMM aera ui.nk. r njerovo B«U M u4«nj* M ktkic«. On »orejsa* tudi bol-a*« t-»j«cor«m «UmtuJu vmk Cm te IGRE, KONCERTI IN PLESNE ZABAVE. ZASTONJ e Is—iS kak ta pateatih. ItnajdlulJI to Snel P»»u paaje i«