Vse spise v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5'— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ »f »» tt trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamaciie, to je vse administrativna stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Približal se je konec šolskega leta, in kmalu se pričnejo šolske počitnice, ki so namenjene v prvi vrsti zato, da si otroci odpočijejo svoje utrujene živce, a tudi učiteljstvo je potrebno tega počitka. Da ne bo učiteljstvo popolnoma brez skrbi, za to poskrbe šolske oblasti, če jim ni mogoče drugače — s premeščenjem iz službenih ozirov. Tudi v Istri ni nič boljše kot na Kranjskem. Kogar hočejo šikanirati, ga premeščujejo iz službenih ozirov. Deželni zbor je hotel obraniti take učne osebe vsaj pred materialno škodo in določil v 1. odstavku § 19. dež. zakona z dne 5. junija 1908, št. 28: »Za vsako ne zaradi lastne zaprosbe provzročeno premestitev je povrniti stalnim učnim osebam potne stroške po pravilniku, ki ga m o r a izdati deželno šolsko oblastvo dogovorno z istrskim deželnim odborom.«
2e večkrat smo omenjali v našem listu, kakšno skrb imata istrski deželni šolski svet in istrski deželni odbor za istrsko ljudskošolsko učiteljstvo in v tej svoji preveliki skrbi sta tako zaposlena, da nista še sedaj, torej v dobi šestih let, izdala zgoraj jima naročenega pravilnika. Kako pa povračujejo selitvene stroške onemu uči-teljstvu, ki je tako »srečno«, da ga premeščujejo iz službenih ozirov? Tu je kratek odgovor: Tako, da je gotovo vsak takšen srečnež oškodovan, če ne že zaradi drugega, pa vsaj zaradi dolgega čakanja. Mimogrede bodi povedano, da je čakal en učitelj eno leto, da mu je deželni šolski svet povrnil selitvenih stroškov, kolikor je sam hotel, a eden, ki je bil premeščen že pred tremi leti, čaka še sedaj, kdaj mu bodo milostno kaj povrnili.
Ministrski predsednik Beck je bil nekdaj izdal odlok, s katerim je naročal podrejenim uradom, naj si predstavlja vsak uradnik, da je sam v istem položaju, kakor je oni, katerega zadevo rešuje. Ako bi imela referent deželnega šolskega sveta in referent deželnega odbora toliko sposobnosti, da bi si lahko le približno predstavljala položaj, v kakršnem se nahaja učna oseba, ki je premeščena iz službenih ozirov, bi ne bilo potrebno čakati tri leta, preden povrnejo ono, kar bi moralo biti plačano že ob selitvi. V zasmeh odstavka f) § 36. dež. zakona z dne 27. julija 1875, št. 18, ni nobenega Ijudskošol-skega učitelja v istrskem deželnem šolskem svetu, zato tudi ni nobenega, ki bi razmere poznal in bil zadovoljen pojasniti razmere dotičnim referentom.
Deželni šolski svet trdi, da povračuje selitvene stroške po pravilniku, izdanem 18. novembra 1875, štev. 560. Kdor ni le preveč omejen v svojih sklepih in razumu, lahko spozna, da ta pravilnik ne more odgovarjati današnji draginji in tudi ne zgoraj navedenemu § 19. dež. zakona z dne 5. junija 1908 in je tudi že tako star. da je le redko komu znan, zato naj bo dovoljeno. da ga tu objavimo.
Da se uredijo pripoznani stroški za potnino in preseljevanje, zagotovljeni po § 19 zakona z dne 3. novembra 1874 z ozi-rom na pravice učiteljskega osobja na javnih ljudskih šolah v slučajih uradnega pre-meščenja brez lastne krivde, je določil deželni šolski svet na seji 17. septembra 1875. sledeča pravila za splošno vodilo:
1.	Neoženjenemu učitelju pristoji dnina treh (3) gld. na dan, posluževati pa se mu je najkrajše in najcenejše poti.
2.	Kjer je to mogoče, posluževati se je učitelju železnice ali parnikov — s pravico voziti se v II. razredu.
3.	Kjer manjkajo taka sredstva za preseljevanje, se dotični poslužuje eventualnega voza za periodični promet po ustanovljeni tarifni ceni za eno mesto.
4.	Ako ni tudi take prilike, posluževati se mu bo nalašč za to najetega voza, za kar se mu izplača pristojbina, ki je odmerjena po tarifu za poštno vožnjo z dvema konjema po odrejeni ceni, katero c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu od časa do časa objavlja.
5.	Za prevažanje prtljage dobi neože-njeni učitelj brez razločka stalno pristojbino dveh (2) goldinarjev.
6.	Oženjenemu učitelju gre pristojbina dnevnice 6 gld. na dan, kadar se seli.
7.	Posluževati se mu je železnice ali parnika, kjer je to mogoče, in sicer s pravico, da se vozi sam kakor tudi žena in otroci v II. razredu.
8.	Kjer ni železnice ali parnika, se mu plača pristojbina po poštnem tarifu (Post-rittgeld) za 2 konja, kjer obitelj ne šteje več kot 5 oseb, in za 3 konje, če šteje družina več kot 5 članov.
9.	Za prevažanje pohištva pripoznajo se oženjenemu učitelju dejanski stroški, ki se imajo podkrepiti s pravilnimi pobotnicami, katere so potrjene od občinskega urada v toliko glede dejanske potrebe, kolikor glede dogovorjenega zneska, ki se je plačal s cenami, ki so v dotičnem kraju navadne.
10.	Za odškodnino pohištva se plača brez razločka navadni znesek dvajsetih (20) goldinarjev.
Opomni se pa izrecno na tem mestu, da se sedanje naredbe rabijo le v slučaju uradnega premeščenja brez lastne krivde premeščenca, da se pa prej določene pristojbine učiteljev k udeležbi okrajnih ali deželnih učiteljskih konferenc s to nared-bo niti najmanj ne menjajo. Vabi se tedaj, da c. kr. okrajni šolski svet objavi to šolskim vodstvom.
V Trstu, 18. novembra 1875.
Pino 1. r.
Lep dan — učiteljski dan — je preživelo Sav. učiteljsko društvo o priliki ju-bilejske slavnosti dne 28. junija na Vranskem. Ni nas vabil vnanji blesk, ne obljubljene zabave. Vabila nas je stanovska in bratska zavest! Culi smo in prišli!
Ponosni smo in odkrito veseli, da so nam ti klici privedli mnogoštevilne cenjene goste. Predvsem smo se razveselili obiska gosp. nadzornika Supanka. Kjer je učiteljstvo, tam je on! Ob dnevih gorja so-čuvstvuje z nami in ob času veselja se veseli z nami — učitelji.
Iskreno je bilo naše veselje, ker so nas obiskali vrli tovariši Kranjci in mnogi iz sosednjih okrajev. Čast tovarišem Celjanom, katerih društvo je bilo zastopano v tako lepem številu. Ti vsi so se udeležili
slavnostnega zborovanja,
ki se je vršilo ob 11. v šoli. Raz to sta vihrali cesarska zastava in naša trobojnica. Lična je bila tudi zborovalnica. Mnogoštevilne zbrane je pozdravil nadučitelj tovariš Kramer z Vranskega. Njegov pozdrav je bila iskrena prijateljska beseda, dobrodošlica zbranim!
V imenu učiteljskega društva je pozdravil zbrane društveni predsednik tova-
riš Jakše. Beseda njegova je bila presrč-na in izražala je veselje na mnogobrojni udeležbi.
Presrčno je pozdravil g. okrajnega šolskega nadzornika Supanka; tov. Čer-neja kot zastopnika Zveze, cenjenega starosto tov. nadučitelja Šijanca iz ptujskega okraja; drage nam tovariše učiteljskih društev: kamniškega, celjskega, šoštanj-skega in novoimenovanega častnega člana tov", nadz. Megliča z Vranskega.
Nato so bile sestavljene in odposlane sledeče brzojavke:
1.	Udanostna brzojavka Nj. Veličanstvu presvetlemu vladarju.
2.	Čestitka g. c. kr. deželnemu šolskemu nadzorniku povodom sedemdesetletnice.
3.	Udanostni pozdravi g. nam. svetniku baronu Miillerju.
Gospod okrajni šolski nadzornik se je iskreno zahvalil predsedniku za njegov pozdrav, čestital društvu ter izročal čestitke in pozdrave g. g. kr. nam. svetnika barona Mullerja, ki se — uradno zadržan — ni mogel udeležiti naše slavnosti.
Potem je bil na vrsti slavnostni govor vrlega društvenega predsednika tovariša Jakšeta. Bil je to v istini slavnostni govor! Govornik nas je uvedel v 401etno življenje društva, od časa razvoja do dneva ponosnega slavja. Spoznali smo, da je društvo živelo in delalo v prospeh učiteljske organizacije s stalnim namenom: dvigniti šolo, dvigniti narod!
»V delu je doživelo 40letni jubilej — v delu bo živelo bodočnosti!«
Beseda govornikova je bila vznesena in tako lepa, da je bila izražena želja, naj se govor objavi v »Tovarišu«. Tovariš nadučitelj Črnej čestita v imenu »Zveze«, društvu pa želi, da ga vez učiteljske zavednosti spaja tudi vbodoče.
Predsednik je pozval zborovalce s sedežev in zadonela je našai pesem: »Hej, Slovani!«
Banket.
Ob 1. popoldne je bil napovedan banket. K okusno pogrnjeni mizi je prisedlo krog 50 oseb.
Vrsto napitnic je otvoril tov. Jakše. Napil je presvetlemu vladarju. Ponosno in iskreno je odmevala cesarska himna.
Napitnice so govorili: nadučitelj Zot-ter okrajnemu šolskemu nadzorniku, za kar se gospod nadzornik zahvali, poudarjajoč, da se čuti v učiteljskih krogih med svojci!
Tovariš Jakše je povzdignil čašo v čast novemu častnemu članu nadučitelju Megliču ter mu izročil častno diplomo. Proslavljenec se je ginjen zahvalil. Omenjeno bodi, da je diplomo krasno dovršil tov. nadučitelj Bizjak iz Bočne. Vnanjost je preprosta, nežno zamišljena, a vdahnjen ji je globok simboličen pomen.
Med prijateljskimi pogovori so zopet zapele čaše: nazdravil je nadučitelj Brinar častnemu članu nadučitelju Vidicu, ki vkljub visoki starosti še vedno rad prihajal med »svoje«. Čast mu! Povzdignil pa mu je čašo tudi tov. Petriček kot svojemu prvemu učitelju. — Črnej je napil tovarišem s Kranjske, Kramar damam i. dr.
Tekom banketa so se prečitale brzojavne in pismene čestitke, ki so došle društvu v dokaz, da so bili mnogi z nami. Čestitali so: Zaveza, učiteljska društva: gor-njegrajsko, laško, konjiško, šmarsko-roga-ško. ormoško, slovenjegraško; tovariši: V. Brence, Skaza, Irmič, Dolenc, J. Bren-ce, Zabukovšek, Gradišnik, Košir, Stritar, Lorber, Šorn, ravnatelj Leban iz Goriške, Loparnik in Reich. Tovariš Som nam je
razen brzojavke poslal mične »spomine«, kako rad je bil med Savinjčani.*
Popoldne se je večina tovarišev udeležila izleta na Ločico, nekateri pa so obsedeli pri prijateljskih razgovorih.
Koncert.
Lepo slavnost je dovršil večerni koncert. Ta nam je privabil mnogo odličnih gostov, med temi dr. Schwaba in drugo gospodo iz Celja, Vranskega, Gomilskega in Sv. Jurija.
Vzpored je obsegal moderno glasbo? mešane, moške zbore in solo-točke. Občinstvo jih je sprejelo z navdušenjem ter burno aklamiralo glasbenika dr. Schwaba. Njegovi pesmi »Večer na morju« in »Se ena« sta ponovno odmevali.
Nad vse lepe so bile solo-točke. Zaradi burnega aplavza in prošenj so jih morali ponoviti vsi trije solisti.
Gospa Kokotova igra klavir z mojstrsko spretnostjo in globoko dušo. Občinstvo je gospo Kokotovo navdušeno pozdravljalo in izprosilo dodatkov vzporedu.
' Tovariš Nerat je krasno ubral strune svoje violine. Struna peva, joče, vriska in se smeje ter očara poslušalca. In očarala nas je! Tovariš Nerat je bil deležen burnega priznanja.
Pesem baritonista tov. Žemljica si je namah osvojila simpatije vseh! Kdo zmore peti »Planinca« lepše, kot pravi planinec, on, ki pozna planine, ki jih ljubi! In zato je bila pesem njegova mehka in nežna; odmevala je v dušah. — Občinstvo je ponovno klicalo pevca na oder, želeč si njegovih čistih glasov.
Pesem je zaključila naše slavje.
Pesem bratstva in prijateljstva naj spremlja bodočnost Savinjskega učiteljskega društva!
ALOJZIJ HREŠČAK:
MM in Zveza".
Pod tem naslovom je priobčil tovariš Urbančič v 26. št. »Učit. Tov.« članek, ki zahteva nekoliko odgovora.
Mirno in stvarno je poizkusil tovariš Urbančič poiskati vse razloge, ki govore za društvo in po društvu za »Zvezo«; zato zasluži mirnega in stvarnega odgovora.
Torej k stvari!
Prvi razlog za društvo je po njegovem mnenju dejstvo, da so italijanski tovariši že združeni v svojem društvu, kateremu ob stran moramo postaviti slovensko deželno društvo. Priznam brez drugega potrebo skupnih nastopov z italijanskimi tovariši, nikakor pa ne razvi-dim potrebe, da bi se morala naša kolektivna volja izražati ravno v društvu. To bi opravila ravnotako dobro tudi »Zveza«. O tem menda
ne more biti nikakega, pa tudi ne najmanjšega dvoma. Par določb v pravilih »Zveze« bi omogočilo na jako enostaven način vsako separatno akcijo v »Zvezi« včlanjenih slovenskih goriško-gradiščanskih učiteljskih društev.
Drugi razlog, češ, da so tudi tovariši Medvešček, Križman, Možina in Bajt za društvo in šele potem za »Zvezo«, ne drži in nas ne prepriča. Vsa čast omenjenim tovarišem, toda njihova tozadevna volja ne more veljati za razlog. Tretji razlog, ki
* Tem mnogobrojnim čestitkam prilagamo tudi mi svojo, iskreno želeč, da bi S. U. D. še v daljni dobi z značajno samozavestjo delovalo za prospeh šole in učiteljstva.	Uredn.
nam ga našteva tov. Urbančič, je pa deloma samovoljen, deloma pa celo sofisti-čen. (Tov. Urbančič naj mi oprosti trdi izraz — vajen sem nazivati reči s pravim imenom.)
Samovoljno imenujem podrejanje c. kr. okr. šolskih svetov zasledovanju okr. uč. društev, dež. šol. sveta, deželnega odbora in ministrstva pa deželnega uč. društva. Posebno za deželni zbor da je nujno potrebno deželno uč. d r u š t v o. in sicer bolj kot »Zveza«. Zakaj tako? Tega enostavno ne razumem. Naveden je en razlog; ta namreč, da mora biti odbor ali vsaj predsedništvo v vednih direktnih stikih z deželnimi odborniki in poslanci. Dragi tovariš — to ni nikak razlog za društvo! Tudi če bi bila premisa o »stiku« pravilna, ni nikjer utemeljeno, da mora gojiti ta stik ravno odbor ali vsaj predsednik društva. »Zveza« bo imela tudi svoje funkcionarje, od katerih se lahko eden ali drugi določi za tak »stik«. Jako samovoljna je dalje Urbančičeva supozicija o odboru ali vsaj predsedništvu društva v Gorici ali blizu Gorice. Iz ničesar ni razvidno, da bi moral biti društven odbor blizu Gorice, kakor tudi ni mogoče iz ničesar sklepati, da _bi Z v e -z i n odbor ne mogel biti v Gorici. Toliko eden kakor drugi sklep sta jako hipotetična in zato ne moreta služiti kot razlog.
Sofizem je pa sledeči Urbinčičev razlog:
»Z Zvezo okrajnih učiteljskih društev (in to samo treh) ne bi mogli s tolikim uspehom posegati v te boje, ker tovariši s Tolminskega in Sežanskega pridejo' le poredkoma v Gorico, kjer se deloma centralizira vse politiško in gospodarsko delo vseh strank in strančic. Osebni stiki so pa vsekakor izdatnejši nego vse papirnate bombe, ki bi jih pošiljali v javnost.« Torej, kolega Urbančič: z društvom se posega z večjim uspehom v stanovsko-politiške boje nego z Zvezo treh slovenskih goriških učit. društev. Na to paradoksno trditev se mora vsakdo vprašati: Pa vendar zakaj in kako to? Evo ti odgovora: »Ker tovariši s Tolminskega in Sežanskega pridejo le poredkoma v Gorico . . .« Ali bo daljava s Tolminskega in Sežanskega postala krajša, če ustanovimo društvo?! Ali pa bodo — in tu menda zadenem žrebelj na glavo — če ustanovimo društvo, »osebni stiki« možnejši kakor pri Zvezi. Cemu govori tovariš Urbančič o papirnatih bombah? Na kak način nam jamči, da bo društvo zavarovano pred operiranjem s papirnatimi bombami, a Zveza ne?
Glede trditve, da so osebni stiki izdatnejši nego vse papirnate bombe, bi se dalo pa menda mnogo govoriti. Papirnate bombe izpuščajo take organizacije, ki vegetirajo, katerih disciplina je tako izrahljana, da je nevarno, postaviti jo na poizkušnjo v najlažjem slučaju, Papirnate bombe bruhajo lahko društva in Zveze. Nobena vrsta organizacij ni zavarovana pred to kugo že sama po sebi. Le idejna vsebina kake organizacije nam more jamčiti za uspeh sklenjenih resolucij. Kjer te ni, ne bodo priborili respekta organizaciji in njeni kolektivni volji niti »osebni stiki«, niti papirnate bombe. Nasprotno celo: tam, kjer je ugled organizacije tako na tleh, da se traktirajo njene enunciacije kot papirnate bombe, so »osebni stiki«, ki obetajo eventualne re-zultatiče, naravnost škodljivi. Korupciji, lakajstvu, breznačelnosti in kompromis-lerjem odpirajo take razmere vrata na stežaj.
Zato trdim, da je tov. Urbančič s svojim »razlogom« o »osebnih stikih« jako slabo postregel propagandi za d r u š t v o. Ravno zato, da se onemogočijo taki »osebni stiki«, ki so mnogokrat istoznačni s »kraviimi kupčijami«, bo moralo goriško učiteljstvo napeti vse moči. Ker je pa baje društvo zmožnejše take stike izdatnejše prenašati, bo treba od strani učitelj-stva dvakratne opreznosti napram društvu.
Nadaljni Urbančičev argument je tale: »Brez deželnega društva bi ne bilo mogoče aranžirati tovarišev »Zvezarjev« iz Trsta ali Istre za naše podrobne boje« ... in obratno. Priznam, da je izmed dosedanjih razlogov — nerazlogov ta argument še najbolj upoštevanja vreden, a vendar z daleka ne tako, da bi si zaradi njega naprtili na rame breme nove organizacije — društva. Protiargumenti bi bili pa ti-le:
Tržačani imajo za svoje domače potrebe že itak svoje društvo. Istrani ravno tako. S t e m a društvoma morajo operirati oni v svojih specialnih bojih, če pa ustanovimo mi društvo ali Zvezo Tržačani in Istrani torej ne pridejo v poštev pri tem argumentu. Ostanemo torej edino še mi, gor.-grad. učitelji. Vprašanje nastane: ali bi imeli mi dovolj operacijske svobode, če se združimo takoj v Zvezo s Tržačani
in Istrani, v svojih domačih stanovsko-politiških in didaktičnih vprašanjih.
Ze prej sem omenil, da bi se dale take separatne akcije gor.-grad. učiteljev omogočiti v okvirju Zveze na jako enostaven način z nekoliko določili v pravilih Zveze.
Teh par določil pa bomo vendar rajši vrgli na papir, kakor pa da bi si naprtili na rame nalogo, poklicati v življenje popolnoma novo samostojno organizacijo — društvo — in tako trosili svoje moči prav brez potrebe. Vrhutega bi postal naš or-ganizatoričen aparat z ustanovitvijo novega, nepotrebnega društva toliko bolj kompliciran, zato težje pregleden in stra-tegično manj uporaben. Tudi z ozirom na centralizacijo z našo osrednjo »Zavezo« v Ljubljani bi bilo to novo društvo le peto kolo, nekako slepo črevo, rudiment: z vsemi svojimi nevšečnimi, rudimentalnimi svojstvi.
Kar se tiče petega Urbančičevega razloga glede ekvivalence združenih organizacij, je to le igra z besedami. Kaj mi je do imen: okrajna ali deželna društva; združiti hočemo v Zvezo slovenska učiteljska društva na Primorskem. Računati nam je pri tem z učiteljstvom in ne z imeni. Čim večje kako društvo, toliko večji vpliv mu bo v »Zvezi« zagotovljen. Vse drugo je naloga »Zveze«.
Kar pravi tov. Urbančič o onih slovenskih učiteljih v Gorici, v gradiščan-skem in tržiškem okraju, ki so zdaj še neorganizirani in bi morali stati, če ustanovimo Zvezo namesto društva, še nadalje izven vsake organizacije, citiram v odgovor dva tozadevna paragrafa pravil Zveze slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem.
»Pravi člani »Zveze« so:
a)	vsi pravi člani k »Zvezi« pristopiv-ših slovenskih učiteljskih društev na Štajerskem:
b)	vsi slovenski učitelji in učiteljice na Štajerskem, toda le onih okrajev, v katerih ni slovenskega učiteljskega društva.«
Organizacija gori omenjenih učiteljev je možna torej tako ali tako ali pa na oba načina.
Preidem k zadnjemu razlogu tovariša Urbančiča. Prosim vse cenjene tovariše, ki se za to vprašanje zanimajo, da ta zadnji »razlog« še enkrat pazljivo prečitajo. Zanimivo je, kako se pišejo pri nas razne filipike. Vsak naj si nadomesti v tem »razlogu« besedo društvo z besedo Zveza in imel bo ravno tako temperamentno pisan zagovor za Z v e z o , kot se glasi zdaj za društvo, mogoče z edino razliko, da je za Zvezo bolj prepričevalen nego za društvo. Jaz opozorim le na par kuriozno-sti:
a)	»Goriška zveza bi pa bila premajhna (tri društva) in bi nikdar ne mogla utrditi med nami goriškimi tovariši odločne stanovske samozavesti . . .«
b)	»Delegati posameznih okr. društev, recimo največ po pet od vsakega, bi prišli enkrat ali dvakrat na leto v Gorico in tu bi reševali svoje težnje v zaprti sobici.« (Kaj tovariš Urbančič ne pozna že obstoječih zvez in njihovih impozantnih zborovanj?)
c)	»A agilno društvo bi privabilo v Gorico vse tovariše . . .« (Zakaj bi ne mogla storiti tega agilna Zveza? Ali je mogoča agilnost le v društvih? Prosim tovariša Urbančiča, da nekoliko primerja agilnost društev in zvez!)
č) Vse te boje ložje vršimo v društvu nego v Zvezi, ker le v društvu se uspešno aranžirajo direktni juriši...« (Kdo bo pa to verjel? Zlasti če pomislimo, da mora biti vsak »juriš« — kolikor ni pri tej besedi frazastega — prej dobro pripravljen. Pripravljen pa je tak juriš najboljše in najlažje v posameznih okr. uč. društvih, izvršen pa najsigurnejše s pomočjo Zveze, ki obsega vse učiteljstvo, ki pride v poštev.)
Torej kaj zdaj? Društvo ali Zvezo? Razlogi tov. Urbančiča se dado skoraj ravno tako uporabiti za Zvezo, kakor za društvo. Iste prednosti, ki jih je naštel za društvo, dado se aplicirati na Zvezo. Dejstvo je, da potrebujemo Goričani skupne organizacije. V tem smo vsi edini. Tov. Urbančič trdi, da bi nam v ta namen boljše služilo društvo, njegovi razlogi pa ne morejo prepričati. Manjka jim one neodo-ljive prepričevalne sile, ki je lastna argumentom z jasnimi, nepobitnimi premi-sami in strogo logično izvedenimi sklepi. Vse Urbančičeve konkluzije šepajo na razblinjenih, nejasnih premisah. Pa vzemimo, da bi nam ravno tako dobro služilo društvo kakor Zveza! Kaj sedaj? Tudi v tem slučaju bi bil brezpogojno za Zvezo, in sicer iz teh-le razlogov:
1. Zvezo moramo (tudi po mnenju tov. Urbančiča samega) ustanoviti na vsak način; tudi v slučaju, da ustanovimo prej društvo za gor.-grad. učiteljstvo. Stojimo torej pred dvema novima organizacijama. Čemu, vprašam, dve novi
organizaciji, ko pa opravimo povsem zadovoljivo z eno samo?
2.	Ne le, da je društvo skoroda nepotrebno, pomisliti gre predvsem, koliko truda bi nas stalo, organizirati vse slovensko gor.-grad. učiteljstvo v tem novem društvu. Koliko agitacijske, koliko propa-gandične sile bi morali potrositi v to svrho? Toliko je pa že danes gotovo: v najboljšem slučaju bi ne moglo to društvo govoriti v imenu vsega gor.-grad. učiteljstva. Nikdar bi ne imeli organiziranega vsega učiteljstva in to zaradi lahko razumljivih razlogov, o katerih hočem takoj spodaj govoriti.
3.	Kakor hitro bi imeli ustanovljeno društvo, postane ustanovitev Zveze aktualna. K zvezi bi pristopilo goriško-grad. učiteljsko društvo, ki ne bi obsegalo niti vseh deželnih učiteljev. Naredili smo velik ovinek, ustanovili društvo, in ko pridemo do Zveze, stojimo pred tistimi društvenimi hibami, s katerimi se imamo boriti danes pred direktno ustanovitvijo Zveze. Čemu ta ovinek, čemu to trošenje sil? O ekonomskem združenju energij ne more biti govora!
4.	Ko smo vse to srečno prestali — ustanovili smo društvo in Zvezo — spoznamo naenkrat, da bi nam sama Zveza popolnoma zadostovala in društvo je obsojeno že eo ipso na vegitiranje.
5.	Ponavljam razlog, ki sem ga že enkrat navedel v »Učit. Tov.«. Zanimanje za Zvezo bo vedno močneje kakor za društvo. Z močnim zanimanjem je pa rešene že pol organizatorične naloge. Zakaj zbuja Zveza jačje zanimanje? Zaradi jako enostavnega razloga: Na zvezo vpliva lahko vsak posameznik potom svojega okrajnega uč. društva. Okrajna uč. društva so živa vez med posamezniki in Zvezo. Blizu svojega doma v domačem poznanem društvu lahko vsak prinese svoj obulus k skupni razvojni smeri Zveze. To vzpodbuja, to sili vedno k večji dejavnosti. Računati nam je tudi, da je mnogim jako otežkočeno obiskovanje de-želno-društvenih zborovanj zaradi oddaljenosti. Ti udje so zaradi razmer potisnjeni od direktnega vplivanja, njihovo zanimanje pojema, dokler ne ugasne. Računati nam pa je tudi s takimi kolegi (zlasti mlajšimi), ki imajo mnogo dobre volje, ki se udeležujejo deželno-društvenih zborovanj, a se ne upajo, nekaj zaradi negotovosti, nekaj zaradi začetniškega ženiranja posezati v potek- debat v tako veliki družbi. Posledica je navadno, da se taki mladi tovariši retirirajo in kritizirajo vse skupaj »iz zasede«.
Od druge strani se pa vrine v taka društva nehote nek absolutizem, ki je prvi korak v klikovstvo. To je naraven in logičen razvoj vseh društev, ki zavzemajo velik delokrog, ki obdržavajo malo občnih shodov, katerih frekventacija je združena z raznimi žrtvami. Zanimanje za taka društva ne more biti veliko, število udov, ki je skočilo v prvi navdušenosti morebiti na višek, pada in pada in v razmeroma kratkem času stojimo pred razvalino. Ta razvalina bi v našem slučaju morala figurirati kot sestavni del Zveze. Ne — do tega ne sme priti za nobeno ceno. Če bi se že večina goriško-gradi-ščanskega slovenskega učiteljstva izrekla tudi za društvo, nikdar se pa ne sme napraviti usodepolne napake, da bi zaradi kake za ušesa privlečene ekvivalence postalo to društvo obstojni del Zveze! Zveza mora počivati na obstoječih učiteljskih društvih, ki so najboljša garancija za uspešno njeno delovanje. Vsa obstoječa društva bodo združevala vedm> več učiteljstva nego novo društvo. Strniti to učiteljstvo v demokraško Zvezo je skoraj bolj formalnost nego drugo.
Lažje delo, večji uspeh, zagotovljena delozmožnost in sigurnejše poteze — to so prednosti, ki jih ima Zveza pred društvom. Če že pomislimo, da bo Zveza ravno tako uporabna za specialno gor.-grad. razmere, kolikor za celokupno slovensko in eventualno tudi vse slovansko primorsko učiteljstvo, ter končno še poenostavljenje našega organizatoričnega aparata .in zaradi tega lažja in preglednejša centralizacija — potem ne morem drugega, kakor zaklicati vsem interesentom: Rabimo Zveze in zgolj Zveze. Društvo bi pomenilo v teh razmerah le balast in žrelo naših sil!
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
IZ ZAVEZE AVSTRIJSKEGA JUGOSLOVANSKEGA UČITELJSTVA.
Za letošnjo XXVI. glavno skupščino Zaveze, ki se bo vršila v dneh od 6. do 8. septembra 1914 v Pulju, so izvoljeni ozir. imajo virilni glas sledeči delegati:
I. Belokranjsko učiteljsko društvo:
1. Valentin Burnik, nadučitelj v Metliki.
2. Fran Šetina, nadučitelj v Črnomlju.
Namestnika:
1.	Leopold Morela, učitelj v Metliki.
2.	Marija Zakrajšek, učiteljica v Metliki.
II. Kamniško učiteljsko društvo.
3.	Tomo Petrovec, nadučitelj v Jaršah.
4.	Ivan Schmeidek, učitelj na Krtini.
Namestnik:
3.	Anton Germek, nadučitelj v Kraš-
nji.
III.	Gornjegrajsko učiteljsko društvo.
5.	Martin Sotlar, učitelj na Ljubnem.
6.	Frančiška Sotlar-Horvat, učiteljica na Ljubnem.
Namestnik:
4.	Jože Trčak, nadučitelj pri Ksave-
riju.
IV.	Ljutomersko učiteljsko društvo.
7.	Ivan Tomažič, nadučitelj na Stari cesti.
8.	Fran Cvetko, nadučitelj v Vučji
vasi.
9.	Karel Maurič, učitelj pri Sv. Križu.
10.	Franja Jandl, učiteljica pri Mali Nedelji.
Namestnici:
5.	in 6. Cvahte Olga in Cinka.
V. Učiteljsko društvo za Trst in okolico v Trstu.
11.	Anton Šeme, c. kr. učitelj v Trstu.
12.	Rafael Kosovel, mestni učitelj v Trstu.
13.	Marija Čok, mestna učiteljica v Trstu.
Namestnika:
7.	Karel Gruntar, mestni učitelj v Bazovici.
8.	Amalija Čok, mestna učiteljica v Trstu.
VI. Tolminsko učiteljsko društvo.
14.	Josip Rakovšček, nadučitelj pri Sv. Luciji ob Soči.
15.	Kalan Josip, učitelj v Kobaridu.
16.	Matej Mikuž, učitelj v Črnem vrhu nad Idrijo.
Namestnika??
VII. Učiteljsko društvo za ptujski okraj.
17.	Anton Ogorelc, nadučitelj pri Sv. Barbari v Halozah.
18.	Janko Lešnik, učitelj v Vurbergu.
Namestnik:
9.	Franc Hanjšek, učitelj pri Sv. Vidu pri Ptuju.
Nekatera okrajna učiteljska društva volijo po novih pravilih premalo, nekatera zopet preveč delegatov. Po § 7. lit. e) odpošlje vsak Zavezjn član na Zavezino delegacijsko zborovanje vse predsednike, oziroma od teh določene namestnike vseh psameznim deželnim organizacijam — zvezam — včlanjenih društev.
Vrhutega izvoli vsako teh društev do 50 članov po 1 delegata, s 50 do 100 članov po 2 delegata, s 100 do 150 članov po 3 delegate itd.
Vsakemu delegatu se izvoli namestnik.
Vsak delegat je dolžan, udeležiti se delegacijskega zborovanja.
Prosimo cenjena društva, da se blagovolijo ravnati po teh določilih.
Za glavno skupščino je priglasil tovariš Alojzij Hreščak, učitelj v Lokvi, referat: Sodobno kulturno stanje slovenskega naroda in učiteljstvo Zaveze.
VODSTVO ZAVEZE.
r
Kranjsko.
Belokranjsko učiteljsko društvo je
imelo svoj občni zbor 9. julija t. 1. z vzpo-redom objavljenim v 26. št. »Tovariša« č Vkljub neugodnemu vremenu se je zbralo prav povoljno število članov v Gradacu.
Po otvorjenju zborovanja se predsednik spominja prežalostnega, pretresljivega dogodka v cesarski rodovini. Sledeča so-žaljna in vdanostna izjava se odpošlje potom okrajnega glavarstva c. kr. deželni vladi: »Belokranjsko učiteljsko društvo, zbrano na svojem občnem zboru v Oradacu dne 9. julija t. 1., izraža svoje globoko sožalje ob tragični smrti Njegove cesarske Visokosti prestolonaslednika Frana Ferdinanda in njegove presvetle soproge vojvodinje Zofije Hohenberške. — Vsemogočni naj bi našemu preljubemu, sivolasemu vladarju v tej neizrečni žalosti olajšal in ublažil bolest pretrpeti ta težki udarec, ga blagoslovil z zdravjem, branil s svojo vsemogočno roko vseh nesreč, mu naklonil v svoji milosti v blaženem miru še obilo let do usojene ločitve od svojih zvestih in udanih državljanov. — Učiteljstvo svečano obljubuje, da hoče kakor do zdaj tako tudi v prihodnje vzgo-jevati mu izročeno mladino v verskem in v pravem patriotičnem duhu, v odkritosrčni vdanosti in ljubezni do presvitlega vladarja in do habsburške dinastije,«
Vrnivši se k dnevnemu redu. poudarja, da je Belokranjsko učiteljsko društvo najstarejše med okrajnimi učiteljskimi društvi na Kranjskem, ker obstoja od leta 1870; torej 44 let. ugotovljuje, da so mu ostali zvesti vsi dosedanji člani in da se mu je pridružilo tudi že več mladih učnih oseb. Društvo ni bilo in ne bo nikdar politično ali strankarsko. Ustanovljeno je bilo za strokovno izobrazbo in seveda tudi v namen organizacije. Za izboljšanje materialnega stanja se je vedno krepko potezalo in se vsekdar pridružilo tudi vsem takim peticijam. Društvo se je vsekdar pokazalo lojalno in patriotično. Bilo je tudi jako tolerantno. Nikogar ne zaničujemo in ne mrzimo, ako ni z nami; ne silimo nikogar k pristopu. Pošteni smo vsi člani našega društva; visoko cenimo one verske čute, ki so nam jih vcepili naši starši. Naše staro in pošteno geslo je bilo in bo: »Za vero, dom, cesarja in ljudsko izomiko!« Zaradi tega se ni treba nikomur zatajevati biti naš član in se ne sramovati delovati pod to tvrdko. Izpolnujmo prav vestno svoje stanovske dolžnosti. Nadejamo se, zanašajoč se popolnoma na nepristranost in pravičnost naših šolskih nadzornikov, da se bo naše delovanje tudi pravično ocenjevalo. Bodimo mirni; v politične agitacije se ne spuščajmo! Vsakdo naj živi samo svojemu poklicu, oženjem pa seveda tudi svoji družini!«
Iz poročila društvenega delovanja posnemamo med drugim, da se je odposlala bivšemu nadzorniku ravnatelju Jos. Turku diploma o imenovanju častnim članom, za kar se je slednji prav toplo zahvalil in poslal društvu tudi znaten znesek.
Blagajnično stanje je bilo povoljno. Revidirata naj račune tov. Barle in tov. Zakrajšekova. Delegatoma k Zavezine-mu zborovanju v Pulju se volita naduči-telja Fran Šetina in Val. Burnik, namestnikoma pa Morela in Zakrajšekova.
Z društvenim poslovanjem do prihodnjega občnega zbora se poverijo: V. Burnik, predsednik, Amalija Vardjanova, namestnica preds. in tajnica, L. Morela, Bla--gajnik, Fr. Šetina in Matija Bartelj.
Slednjič se soglasno sprejme predlog predsednika Burnika, naj bi tudi društveni člani blagovolili sodelovati pri sestavi podrobnega učnega načrta za risanje, kar vsi navzoči obljubijo radovoljno. O tem sklepu naj se obvesti c. kr. okr. šol. svet.
Za nagrobni spomenik pokojne učiteljice na Božjakovem, gospe Amalije Kon-cilija, se je nabrala precejšnja vsota. Spominek bo postavljen, ako le mogoče, prihodnje leto. Darove blagovolite doposlati blagajniku tov. Moreli L. v Metliki.
Štajersko.
Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem. Društva, ki še niso poslala »Društvenega izkaza« za zavezo, naj to store takoj. Pošljite naravnost tajniku Zveze Iv. Tomažič na Stari cesti, p. Ljutomer.	_ Vodstvo.
Književnost.
Založništvo in uredništvo »Slovenskega Ilustrovanega Tednika« razglaša: Raz-D,s umetniške nagrade. Da se okrase slo-Venske hiše s slikarskimi umotvori slovenske duše, narodne lepote in domačega se je odločilo založništvo »Sloven-^ega Ilustrovanega Tednika«, da izda Jrijo žanrskih slik iz slovenskega ljud-¡*ega življenja. Kot prvo tako sliko hoče ^Oati za Novo leto 1915 žanrsko slikarsko
k
umetnino iz kmečkega življenja koroških Slovencev. V to svrho razpisuje podpisano založništvo nagrado 600 (šeststo) K za najboljšo žanrsko sliko iz ljudskega življenja koroških Slovencev. Slika bodi veselega značaja in predstavljaj n. pr. prizor narodne šege, navade, zabave, svatbe, žegnanja, veselice, plesa pod lipo i. p. Uporabijo naj se narodne noše sedanje ali pretekle dobe. Tekme se morejo udeležiti le slovenski umetniki. Slika, ki ji prisodi umetniška jury, pomnožena z založnikom in urednikom Slovenskega Ilustrovanega Tednika, nagrado 600 (šesto) K, preide v neomejeno last založnika S. I. T., ki izda po njej v neajboljši tehniki izvršeno barvasto reprodukcijo v merilu 40/50 cm kot nagrado naročnikom S. I. T. Original slike bodi torej izvršen vsaj v merilu 80/100 cm. Slike za to tekmo je poslati na naslov uredništva S. I. T. najkasneje do 1. oktobra 1914.
Odborova seja »Matice Slovenske«
dne 2. jul. 1914. — Predsednik se v daljšem govoru spominja smrti Njegove c. in kr. Visokosti prestolonaslednika Fr. Ferdinanda in njegove prejasne soproge Zofije vojvodinje Hohenberške; odbor posluša govor stoje. — Pogreba Matičnega častnega člana, Tadije Smičiklasa, predsednika Jugoslovanske akademije v Zagrebu, se je udeležila Matica po posebni delegaciji. — Tipičen v svojem življenju in delu je bil pokojni arheolog Pečnik. — Matico je posetil profesor slavistike Ley-denu na Nizozemskem van Wyk (nova slavistična stolica). — Knjižnico je uredil in listavni katalog sestavil magistratni uradnik R. Svetlič. — Zgodovino Štajerske v »Slovenski zemlji« spiše prof. dr. R. Hauptmann. — G. o. Stanislav Škrabec je umaknil svoje »Izbrane spise«. Vprašanje o izdanju Štrekljeve znanstvene slovnice še ni rešeno. — Literarna zapuščina t Vatroslava Holza letos ne pride v poštev. — V oceno se izroči več bele-trističnih rokopisov (romanov in dram). — Sprejme se večji ciklus črtic pisatelja Fr. Meška. — Uvažujejo se ocene »Voš-njakove korespondence«. — Prevod Tolstega »Vojne in mira« letos ne more iziti. Vložen je prevod »Tai'de« francoskega romanopisca Anatola Francea. — Matica izda v nadaljevanju svojih prevodov Sha-keskearja »Sen kresne noči« in »Komediio zmešnjav« v prevodu O. Zupančiča. — Značilnejša Sketova »Pisma iz Bosne«, izidejo v »Slovenskih spominih in jubilejih«. — Ne sprejme se predlog monografije o fiziku Štefanu.
Srednješolske vesti.
t Aretacije srednješolskih dijakov v Ljubljani. Takoj po sarajevskem atentatu je bilo v Ljubljani aretiranih nekaj dijakov. Kakor zatrjujejo s poučene strani, so bile te aretacije v zvezi z ono »Slo-venčevo« brzojavko, ki je govorila o nacionalističnem gibanju med jugoslovansko omladino. Dokazov za kako krivdo aretiranih dijakov baje ni bilo in so bili, kakor zatrjujejo, ti mladiči aretirani le na podlagi indicijev, ki pa nimajo nikake podlage. Nekaj teh dijakov je bilo tik pred maturo. Zato se je z ozirom. na škodo, ki bi jo trpeli ti dijaki, ako bi ne mogli pristopiti k maturitetnemu izpitu, posredovalo, naj bi sodna oblast dovolila* da se prekine sodna preiskava, da bi tako mogli aretirani dijaki pristopiti k zrelostnemu izpitu. Preiskovalni sodnik Stöckl pa ni hotel pristati na to, nakar so izjavile iz-praševalne komisije, da bi bile pripravljene, če bi že ne bilo drugače, da gredo na sodišče, da bi v preiskovalnem zaporu se nahajajoči; dijaki-maturanti tamkaj mogli napraviti zrelostni izpit. Za ta ukrep je bilo seveda treba privoljenja predsednika deželnega sodišča Elsnerja, ki je izjavil, da rad privoli v to, če privoli tudi deželni predsednik baron Schwarz. Baron Schwarz pa je izjavil, da je to izključeno in da bi znale imeti izpra-ševalne komisije celo same sitnosti, ker so pristale na to, da bi šle izpraševat dijake aretirance v preiskovalni zapor. — Kolikor se je dalo zvedeti doslej, je bil uspeh dosedanjih preiskav popolnoma negativen. Vendar pa je značilen za vso stvar izrek deželnega predsednika, da so bili aretirani dijaki zaznamovani že od časa dijaškega štrajka v Ljubljani sem in da se mora zaradi sarajevskih dogodkov postopati najstrožje. — Koliko je na vsem tem resnice, tega seveda ne vemo. Ali taka je govorica.
t Izprememba v profersorski službi. Al. Pfeifauf, dosedaj profesor na goriški realni gimnaziji z nemškim učnim jezikom, je prestavljen v enaki lastnosti na reformno gimnazijo v Bolcan na Tirolskem; na goriško nemško realno gimnazijo pride kot profesor dr. Mihael Fill iz Briksna na Tirolskem. Taka premeščenja in nastavljanja brez vsakega razpisa na-
pravijo vtisk, kakor bi bil namesto c. kr. deželnega šolskega sveta merodajen nemški »Volksrat« za Primorsko. Zakaj niso mesto v Gorici pravilno razpisali, da bi lahko prosili zanje tudi drugi kvalificirani gospodje?
Kranjske vesti.
—r— Pri uršulinkah v Škof ji Loki je
imelo ondotno žensko učiteljišče maturo 4. t. m. pod predsedstvom dvornega svetnika Levca in 10. in 11. t. m. pod predsedstvom dvornega svetnika Hubada. Vseh 17 maturantij je dovršilo izpit z dobrim uspehom, med njimi 8 z odliko. Koliko novega duševnega proletariata!
—r— Zadruga rokodelskih in sorodnih obrti v Postojni priredi v času od 19. do 26. julija 1914 I. razstavo vajenških izdelkov v poslopju ljudske šole v Postojni. Razstava se otvori v nedeljo, dne 19. julija 1914, ob 9. uri dopoldne. Pri otvoritvi in zaključku razstave bo predavanje o obrtnih zadevah. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 12. ure dopoldan in od 2. do 6. ure popoldan. Vstop prost. Ker je ta razstava za razvoj obrtništva v našemi okraju velikega pomena, se vljudno vabijo vsi prijatelji obrtništva, posebno pa obrtniki, da si jo ogledajo v kar največjem številu. — Razstavni odbor.	_
Štajerske vesti.
t JOSIP MIHELIČ.
Dne 6. julija 1914 je umrl nadučitelj pri Sv. Juriju na Ščavnici na Štajerskem, Josip Mihelie v 68. letu svoje starosti.
Pokojnik je bil rojen pri Sv. Bolfenku na Kogu, tam na skrajnem koncu Slovenskih Goric, kjer se stikajo meje Štajerske, Hrvatske in Ogrske. Gimnazijo je dovršil v sosednjem Varaždinu (stanoval je kot dijak pri roditeljih znanega slavista V. Jagiča) in bil nekaj časa teolog. Končno pa si je izvolil učiteljski poklic ter je nekaj časa učiteljeva! pri Kapeli ob Muri, ki deli ogrske Slovence od njih štajerskih bratov. Menda 1. 1880. je dobil nadučitelj-sko mesto v starodavni župniji Sv. Jurija ob Ščavnici. Tu je deloval do svoje smrti ter v dolgi dobi 34 let odgojil v onem kraju cele generacije.
Pokojnik je dodobra poznal vso svojo župnijo, starce, može in deco. Niso- segale njegove misli preko njih in od njih, marveč so bile vse pri njih in med njimi; zato je za vsakogar imel besedo, prijazno, priljudno besedo. Divota je bilo gledati, kako je že stari mož znal občevati z otroki, kako se z njimi igrati; prav najmanjši so bili njegova posebna ljubezen. Videl sem ga često sredi otrok na travniku; jaz, mlad človek,, zamišljen Bog ve kam, on pa, starec, ves vdan v otroško igro, smejoč se po otroško z otroki, rajajoč z njimi »ringaraja«. O učitelji, če včasih ne bomo kakor otroci...! V šoli pri pouku pa je bil glasen in se zdel strog, kolikor se jaz spominjam svojih šolskih let.
Zupa Sv. Jurija ob Ščavnici je znana kot župa, odkoder je vedno mnogo dečkov šlo študirat zlasti v Maribor. Pokojni Mi-helič je z dijaki vzdrževal očetovsko prijazne zveze in jim bil, ko so dorasli, najboljši prijatelj. Bil sem tudi jaz njegov učenec; spremljal je vedno moja pota, a jaz mu hranim zvest spomin, spomin nad vse hvaležnega učenca. V miru počivaj, dragi učitelj moj!	Dr. Fr. Ilešič.
—š— Iz Ptuja. Tukajšnjo gimnazijo je obiskovalo lansko šolsko leto 193 učencev, od katerih je komaj petina Slovencev. Med nemški dijaki je zaradi »Studenten-heima« veliko tujcev. Razmere so iste kakor v Celju; domačega nemškega dijašt-va ni toliko, da bi se splačalo zanje vzdrževati nemško srednjo šolo.
—š— Uumr je 14. t. m. tovariš Ernest Horvat, učitelj pri Sv. Benediktu v Slov. gor., star komaj 24 let. — Bodi blag spomin vrlemu- in idealnemu tovarišu!
Goriške vesti.
—g— Razstava risb in ročnih izdelkov na moškem učiteljišču v Gorici. V
»Šoči« čitamo: »Čedna razstava, ki se
bolj odlikuje po dobri kakovosti, ko pa po številnosti razstavljenih predmetov. Največja vrlina razstave pa je, da kaže dober pouk v risanju. Cvetlice, metulji se uporabljajo kot motivi za ornamente, iz predmetov žive prirode dobi tako otrok misel za dekorativno umetnost. Gojenci I. letnika so s svojimi risbami pokazali, da bodo y tem oziru dobri učitelji. II. in III. letnik sta pokazala s svojimi risbami, da imajo dobre talente v svoji sredi. Umotvorov sicer ni na razstavi, pač pa kažejo razstavljene slike dovoljno spretnost. Zelo zadovoljiva pa je razstava IV. letnika. Za začetek so uspehi v modeliranju zadovoljivi, prav dobre pa so slike z lepljenjem slikanega papirja. Na ta način ustvarjene slike zbujajo pri otrocih ljubezen do predmeta in netijo smisel za dekorativno umetnost. Enako ugodno sliko ustvarja tudi razstava ročnih del. — Kot rečeno, razstava je čedna in daje zavodu najlepše priznanje.«
—g— Matura na goriškem moškem slovenskem učiteljišču je končala tako, da je napravilo maturo 19 kandidatov, 7 jih je padlo za 2 meseca, 2 za eno leto.
Splošni vestnik.
Novi prestolonaslednik Karel Franc Jožef in nemški načrti. Z Dunaja prihaja to-le poročilo: Kakor smo zvedeli, bo prestolonaslednik Karel Franc Jožef na izrecno željo in povelje cesarja skoraj opustil aktivno vojaško službo in se posvetil politiškim in državnopravnim študijam. Dva visoka uradnika mu bosta prideljena kot voditelja pri študijah. Za notranje-politiške zadeve najbrže sekcij-ski šef iz ministrskega predsedstva ali pa notranjega ministrstva, za zunanjo politiko pa kak odličen diplomat. Glede oseb, ki mu bodo prideljene, se cesar še ni odločil. — Poroča se, da se nemški krogi silno trudijo, da bi dobil prestolonaslednik take inštruktorje, ki bi bili vedno v intimnih odnošajih z nemškimi strankami, da bi ga tako uvajali v državno upravo v popolnoma nemškem smislu. Grof Erwein - Nostitz je voditelj te vplivne nemške struje, ki izkuša z vsemi močmi doseči imenovanje dveh posebno zanesljivih nemških visokih uradnikov.
—	Posebno presenečenje je zbudilo v poučenih politiških krogih dejstvo, da je cesar kategorično izrazil željo, da naj se upravne študije prestolonaslednika tako pospešijo, da bodo končane vsaj do konca tega leta.
Dr. Šusteršič — Njegovo Veličanstvo — nadškof dr. Stadler. Tudi naše čitatelje bo zanimalo to-le: Dr. Šusteršič je izvajal v svojem govoru na znanem shodu v hotelu »Union« v Ljubljani med drugim: »Sedaj, ko je hudodelstvo izvršeno, nastopajo Pilati, ki si omivajo hudodelske roke. Med njimi je tudi srbska vlada. Kdor verjame, da je Pilat nedolžen Kristusove smrti, ta naj tudi verjame, da je srbska vlada — vlada morilcev, brezvestnih morilcev — nedolžna.
—	Bombe soj dobili zarotniki iz vojaškega arzenala v Kragujevcu. Bombe in revolverje so dobili ti maldiči v Belgradu. Tam se je skuhala ta grozna zarota. Mi Avstrijci imamo, hvala Bogu, cesarja od božje milosti, Srbi pa imajo svojega kralja od milosti morilcev . . . Kakšna kultura je to? Kultura bomb, kultura revolverjev, kultura umora!« — Njegovo Veličanstvo, sivolasi avstrijski vladar, ki je najhuje zadet po grozni tragediji v Sarajevu, pa pravi v svojem proglasu do narodov: »Blazna zlobnost majhne skupine zapeljancev nikakor ne more razrušiti vezi, svetih vezi, ki vežejo Mene in Moje narode.« — Sarajevski nadškof dr. Josip Stadler pravi slednjič v svojem oklicu do katoličanov (ki ga je posnel tudi ljubljanski »Slovenec«), med drugim, da se zaradi tega, ker so nesrečni in brezbožni zarotniki, ki so pripravili in izvršili umor na prestolonasledniku in soprogi, pripadniki grško-vzhodne vere, ne more smatrati za njihovo dejanje odgovornega vsega naroda, ki pripada tej veri. Z druge strani tudi niso poklicani poedin-ci, da vrše maščevanje za zločin. — Moje je maščevanje in plačilo — pravi Gospod!« — Primerjajte in napravite si sami komentar!
- Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratniki in v stroko spadajoče blago dobite najceneje v špecijalni trgovini
A. Sc E. Skaberne
to
Velika izbira i
Ljubljana, Mestni trg 10
Solidna postrežba)
Proti Sokolstvu. Mnogo je učiteljev, ki delujejo v Sokolstvu, zato jih bo zanimalo, kako se je izvršila prepoved III. slovenskega vsesokolskega zleta. Poročilo z Dunaja z dne 11. t. m. pravi: Včeraj je prispel semkaj drž. posl. dr. Rybar, da intervenira na centralni vladi glede prepovedi Vseslovenskega Sokolskega zleta. Posetil je včeraj tozadevno notranjega ministra barona Heinolda, ki pa ni mogel dati nikake definitivne izjave glede stališča osrednje vlade napram ljubljanskemu zletu. Pač pa je bil poklican takoj brzojavnim potom na Dunaj kranjski deželni predsednik baron Schwarz, od katerega je hotel imeti notranji minister podrobne informacije o stališču kranjske vlade z ozirom na nameravani ljubljanski zlet. Baron Schwarz je takoj prispel na Dunaj in dalje časa konferiral z notranjim ministrom. — Danes (t. j. 12. t. m.) dopoldne se je dr. Rybar zopet posvetoval s Heinoldom in pri tej priliki energično zastopal stališče, da je vlada, ki je spomladi odposlancem S. S. Z. po baronu Schwarzu izjavila, da ne obstojajo nikaki tehtni pomisleki proti letošnjemu zletu, sedaj naravnost dolžna, da dovoli zlet, če ne drugače, vsaj v omejenem obsegu (brez inozemskih gostov), da s tem obvaruje Sokolsko Zvezo pred veliko gmotno škodo, ki bi nastala zaradi prepovedi zleta. Poslanec dr. Rybaf je tudi opozarjal notranjega ministra na slab vtisk, ki bi ga morala napraviti prepoved na vso slovensko in sploh slovansko javnost. Notranji minister Heinold je po konferenci z dr. Rybafem odšel v ministrsko predsedstvo, kjer je v navzočnosti kranjskega deželnega predsednika barona Schwarza konferiral z ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom. Za popoldne je bil dr. Rybar zopet povabljen k notranjemu ministru. Na popoldanski konferenci je notranji minister naposled kategorično izjavil dr. Rybaru, da vlada ljubljanskega zleta ne more dovoliti pod nobenimi pogoji, tudi ne v najbolj omejenem obsegu. Pripomnil je, da bi vlada ljubljanskega zleta ne mogla dovoliti niti v slučaju, če bi bil namenjen samo za — slovenske Sokole. — Tako je na en mah S. S. Z. oškodovana za 100.000 K, Ljubljana pa za 2 milijona!
IV. slovanski čebelarski shod, združen s strokovno čebelarsko razstavo, se vrši v Pragi letos od 7. do 16. avgusta.
Gospodinji tečaj za učiteljice primorskih dežel. Društvo slovenskih učiteljic priredi v času od 22. julija do 12. septembra gospodinjski tečaj za učiteljice iz Primorskega in Dalmacije v Gorici, ako se priglasi zanj vsaj 12 učiteljic. Namen tega tečaja je vsposobiti učiteljice za pouk v gospodinjstvu in kuhanju ter za voditeljice šolskih kuhinj. Poučevalo se bo kuhanje, likanje, nauk o gospodinjstvu s praktičnimi vajami, hranoslovje, zdravoslovje, gospodinjsko računstvo s kalkulacijami in gospodinjskimi zapiski. Učiteljice, ki bi se utegnile zanimati za ta tečaj, naj se pri-javjo neajkasneje do 15. julija potom šolskega vodstva na deželni šolski svet za Goriško v Trstu in istočasno po dopisnici na Društvo slovenskih učiteljic v Ljubljani, Kopališka ulica 1. Udeleženke plačajo za vseh 8 tednov za hrano 100 K. Stanovanje je v tem času v Gorici lahko dobiti. VoditeijiCa tečaja bo g. Jerica Zemljanova iz Ljubljane.
Razpis učiteljske službe. Družba sv. Cirila in Metoda razpisuje s pričetkom Šolskega leta 1914—1915 mesto provizo-rične Učiteljice na svoji mešani šoli na Blanči v Gorici. Prednost imajo prosilke, ki imajo usposobljenost za poučevanje la-ščine. S potrebnimi dokazili opremljene prošnje se naj pošljejo vodstvu Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani do 29. julija t. I,
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba .Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih d uštev".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Ba.henti Vsevrstne taninske izde lke Damasti S J	pošilja zanesljiva
Äasi M. Jirsovä,
kepri	7 v0,nena
platna posestnica rokotvorne tkalnice roba
vzorci v Nov6in Hr-adku n. Met. 95 Češko.
franko.
Orgle, hariiKinile piana in pian ca
dobavi c. kr. dvomi dobavitelj
Jan Tucek
Kuina Hora, Češko.
PoSilja cenike brezplačno Ustanovljeno leta 1869.	in franko.
Knjigoveznica
Anton Janežič
ZPlorijajaslca, ulica, l/i
se priporoča slav. šolskim vodstvom In gg. učiteljem za izvrševanje vseli vknji-goveško stroko spadaj^ili
lUNMUlimiM-HIIIIII	nimiNHIlllllllllllllM
Pri večjih naročilih 10°/0 popusta.
AVGUST AGN0LA
Ljubljana, Dunajska cesta št. 13
——— poleg Figovca ————
priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolej nih svetilk, ogledal, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, aparate za iizikali&ie
poizkušnje. Prevzema vsakovrstna steklarska dela, tudi nova Sol. :: poslopja na deželi itd. ::
BBBBBHBBBBI
Prva gorenjska razpošiljalnica
IVAN SAVNIK
Kranj
172
razpošilja na vse strani sveta najmodernejše in najtrpežnejše klobuke v vseh cenah in oblikah od kron 3'— dalje.
Čevlje za dame in gospode prvovrstne kakovosti prodaja pod konkurenčno ceno.
Za neugajajote se vrne denar.
Meseca avgusta izide bogato ilustrovan cenik.
Manufakturna trgovina
J. Grobelnik,
prej Prano Souvan sin I ¡uhliarm Mestni trg 22
HUUJ> nasproti lekarne.
Posebno bogata zaloga
sukna !!

Najboljši nakupni vir
modernih blagov za ženske obleke
iz svile, volne, delena itd.
Vedno zadnje novosti
rnt in šerp.
OS3
Bogata zaloga
vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur.
Izkušeno dobri sifoni, platuid, kotenine in drugo belo blago. Zunajna naročila se točno izvršujejo.
P. n. učiteljstvu pri nakupu posebne ugodnosti glede cen in plačila.
Ali ste že pridobili našemu listu novega :::	naročnika?
• • • • • •
Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko
& Em
Ljubljana, Mestni trg 10
•	obstoji od leta 1883.
Vzorci poštnine prosto!	Izredno nizke cene!
Velecenj. učiteljstvo opozarjamo na zbirko pesmi, ki so izšle v „Učiteljski tiskarni". To je lepa Engelbert Ganglova knjiga
„Moje obzorje",
ki se dobiva po vseh knjigarnah, kakor tudi v „Učiteljski tiskarni". Cena lično vezani knjigi je 3 K. Po posti 20 h več.
Naj bi ne bilo učiteljice in ne učitelja, ki bi ne imel v svoji knjižnici te lepe knjige.
■■*■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■to
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
I J. Pogačnik j
mizarstvo.
Ljubljana, Marije Terezije c. št. 11 (Kolizej)
m
Zaloga spalnih ter je- j	Zaloga otomanov, di-
dilnih sob v različnih \	: o vanov, žimnic :
: najnovejših slogih. : j	in otroških vozičkov.
i K 350*-
zgotovljena iz tu- ali inozemskega oreha ali hrasta. Ker je trpežni izdelek je posebno priporočljivo za one, kateri se mnogokrat selijo Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici en umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom.
Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 mod. slik
R11II18IIIHIIBHIIIIHBI1IBIIIIIII
avstro-ogrske monarhije
na IDu.rn.aj-u., I., ^^"ippUn.g-erstra.sse 25. je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življenje v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje in rente v vseh Kombinacijah.
Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, ki jih nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja
teh ugodnosti pridružila so se
največja, -u-čiteljslra, društva
Avstro-ogrske Uradniškemu društvu. Šilfl6 Ugodni zavarovalni pogoji Nizke premije. Izplačevanje nemudoma to brez odbitka.
Garaneijško premoženje leta 1913.......86-8 milijonov kron
Stattjt zavarovanj koncem leta 1913 ...... 223 mlijonov kron-
Izplačanih zavarovanj do konca leta 1913 . . . 128 5 milijonov kron,
Pojasnila daje brezplačno in, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti
Glavni zastop uradniškega društva
za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Radetzkystrafle 10.

BffiaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
FR. P. ZAJEC, LJubljana, Stari trg šL 9o
^aar izprašani optik, -ms c Tovarniška zaloga nriznano
Zalagatelj e. in kr. armade, vojne mornarice, domobrancev i. t. d.
Očala in žčipalniki natančno po zdravniških nredpisih. Toplomeri, barometri, mikroskopi, daljnogledi Busch, Goerz, Zeiss i.t.d
Fotografični aparati itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom.
Ceniki
brezplačno.
Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine.
Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd. Strogo solidna tvrdka 1!
Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne!
Postrežba točna!
C-
Gramofoni od K 20*— naprej, plošče od K 1-50 naprej VÄ.V
-