GlTATELJIl Prosimo, poglejt« ni fttorUk« polog nulova u dan, ko Vrnia naročnina potečo. V teh časih splošnega povijanja cen, potrebuje list Vale sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Lisi slatfefislčih delavcerv Ameriki.
Reentered M Second Class M*it«r September 25th 1840 at tbe Post Office at New York, N. Y- under Act of Congress of March 3rd, 187S.


No. 253 — Štev. 253

NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 30, 1943 — ČETRTEK, 30. DECEMBRA, 1943
VOLUME LI. — LETNIK LL
r « a k ^
m
PARTIZANI VDRLI V ITALIJO

Jugoslovanski partizani so vdarili čez italijansko mejo 25 milj globoko in so napadli dve nemški garniziji ter so s tem zopet pri-eeli svoje guerilsko vojskovanje v severni Italiji.
Poročilo iz glavnega stana maršala Tita naznanja, da je l»ila šesta nemška ofenziva vA robi jena, sedaj pa da so njegove čete po ljutem »boju premagale eno n<*mško garnizijo južno od Gorice, katero so partizani pred nekaj meseci imeli v svojih rokiuh, pa jih je pregnalo sedem nemških tančnih <1 i vizij in So dalje iz Italije na H rvatsko.
Druga partizanska četa pa je vdrla čez mejo 15 milj in na-p.'wllui Nemce blizu Podgrada, blizu železnice Trst-Reka.
V Sloveniji so partizani napadli nemško garnizijo v Pote-w-ini (kjer so pobili 80 Nem e»% nad 200 pa so jih ranili.
Presakali <so tudi Reka-Split /.»'letnico, po kateri so Nemci največ prevažali svoj čete proti partizanom v južni Jugoslaviji. Ob tej železnici so patri-zani zavzeli Vi4x>vsko, 30 milj vzhodno od Reke. Ubitih je bi
'o 70 Nemcev in 100 ranjenih, predno .so Titove čete po vročem iboju zavzele mesto.
.1 ugoslovanska (pa rt ižanska) 28. divizija je osvobodila 800 italjanskih ujetnikov, ko je napadla sovražna letališče Veliko Gorieo, 8 milj južno od Zagreba. Partizani zopet napadajo Zagreb-Beograd železnico in so progo na več krajih razdejali med Gradiško in Petrovim *Se-lom ter mwl Pleternieo in Ca-glinom.
Armada maršala Tita je o-svobodila že 41 kvadratnih milj jugoslovanske zemlje, kot poroča radio iz Moskve. Isto poročilo iz Moskve pravi, da je v prvih šestih mesecih jugoslovanska armada pobila nad 35 tlsooNemcev, vjela pa jih je 16,000 ter vplenila 34 tankov/ 16,000 pušk, nad 1000 strojnic, 409 možnarjev in velike zaloge (mitmicije.
Titove eete odbile nacije že drugič v dveh dneh
London, 29. dec. — Nemške edinice so 'bile potisnjene nazaj že drugič tekom dveh dni v predel ju Livno-Duvno v za-padni Bosni, kakor se glasi poročilo radija Svobodna Jugoslavija.
Petdeset milj proti jugu. v Hercegovini, so partizani zalotili nemški vliak, ki je vozil zaloge in so zajeli večje količine vojne opreme ter uničili 20 tovornih vagonov, kar je zaustavilo sovražni železniški promet ti si tej črti.
V vzhodni Bosni so partizan ske čete uničile ibataljon nacij-skoga vojaštva od 90. regimenta, ki je del 1. divizije alpin-
cev, kateri iso bili poslani v Jugoslavijo, da se spoprimejo z gerilci, ki se skrivajo po gorskih krajih in šumah, ter napa dajo Nemce 35a hrbtom in nepričakovano ter v majhnih skupinah, ki se lahko naglo umaknejo.
Juižnovzhodno od Zagreba je bil vprizorjen še en napad na letališče pri Veliki Gorici in ob tej priliki je bilo zajetih na-daljnih 178 nemških vojakov in osvobojenih pa je ibilto 800 italijanskih častnikov in vojakov, katere iso imeli Nemci za ograjo izza; kapitulacije Italije.
Korosten je zopet v ruskih rokah
Rdeča armada, ki prodira zapadno in jugozapadno od Kijeva na vedno obsežnejši fronti, je včeraj zavzela velevaino železniško križišče Korosten ter je napredovala še pet milj onstran mesta in se približala poljski meji na 48 milj, v Dnjeprovem kolenu pa so Rusi pričeli tretjo zimsko ofenzivo, ki je takoj prvi dan prodrla 9 milj zapadno od Zaporožja.
AMER. PODMORNICE SO POTOPILE DVANAJST JAPONSKIH LADIJ
Washington, 28. dec. — A-meriške podmornice so potopile na Pacifiku nadaljnih japonskih ladij, med kateremi je bila tudi ena križarka.
Admiraliteta je podala poročilo o potopljenih japonskih
Veselo svidenje v Kijevu
naznanil, da so obrat na New York Central prevzele čete. Sicer je rečeno, da se vojaštvo ne bo polastilo aktualnega posla Obratovanja do časa, ko se
ARMADA JE PRIPRAVLJENA, DA OBRATUJE ŽELEZNICE
Washington. — Armada je hitro v torek prevzela kontrolo nad železnicami in je pripravljena iste obratovati ako pojdejo železničarji na stavko, kot so zagrozili.
Predsednik Roosevelt je dejal, aa upa, da bodo železnice spet kmalu prešle pod privatno kontrolo in obrat. Sicer pa ni podal nič gotovega glede pogojev, pod katerimi ibi vlada bila pripravljena prepustiti o-ibratovanje železnic družbam.
rasnikarji eo predsednika vprašali, če je smatrati napovedano stavko železničarjev za kršitev Connally-Smith ziakona in predsednik je odgovoril, da je nezakonito prirejati stavke, kot je stavka železničarjev, kajti vlada potrebuje železnice bolj kot kdajkoli za točno dostavo vojnega maerijala in čet.
Glede armadnega prevzetja obratovanja železnic je bilo rečeno, da se vojaška oblast ne bo zanimala za vprašanja spora železničarjev, pač pa bo skrbela, da obrat ne bo zastal, ter da ibo stalno in točno dostavljen vojni materija! in vse drago, kar je nujno z vidika ojnega napora.
Gen,, o&i flfr $omervell je
Armada generala Nikolaja F. Vatutina, ki je včeraj viapijedovala milj, je napravila velike vrzeli v lomeči se nemški črti ter je ob koncu prvega tedna svoje ofenzive
zavzela 37 milj Odesa—Leningrad železnice južno od K<»-	, ,	„___________
rostena terse približala na milj od Žitomira in 12 milj'ladjah danes, toda ni obeloda-od Berdičeva.
Moskovski radio naznanja, da imajo Nemci izvan redno težke izgube na moštu in orožju in da je prva ukrajinska armada generala Vatutina včeraj osvobodila 250 mest. trgov in vasi, v enem tednu pa 560.
V	Dnjeprovem kolenu pa je tretja ukrajinska armada generala Rodiona J. Malinovske-ga, ki je počivala, odkar je zavzela Zaporožje 14. oktobra, vdarila proti zapadu čez Dnje-per ter je očistila desni breg reke na razdaljo 15 milj, je dobila v svoje območje ves sloviti Dnjeprov jez ter osvobodila nad 30 mest, trgov in vasi, med njimi Lukaševko, 9 milj eevero zapadno od Zaporožja. Kacel rovko, 9 milj zapadno in Novo fedorovko, 9 milj jugozapadno.
Ta nenadni udar tretje ukrajinske armade pomeni že tre-ijo veliko rusko zimsko ofenzivo zadnjih treh tednih.
V	Beli Rusiji je prva baltiška armada generala Ivana C. Bagramiana napredovala pet milj proti juigu in zavzela Los-vido, 9 milj severno od Vitebsk« v 17. dnevu svoje ofenzive. Okoli Vitebska je bilo včeraj ubitih nad 2000 Nemcev in Rusi so mesto obkolili že od treh strani in imajo Nemci odprto pot za umik samo proti jugu.
Na četrtem zelo živahnem kraju fronte, v predelu Kiro-vograda v Dnjeprovem kolenu, 62 milj jugozapadno od Kre-menčuga so včeraj Rusi zopet odbili več nemških protinapadov in Nemci so imeli zelo težke izgube na moštvu in je bilo razbitih 48 tankov.
nila kraja, kjer so bile japonske ladje pogreznjene.
Ameriške pomorske l>ojne sile so dosedaj potopile in poško dovale 5japonskih ladij, tankerjev, križark, itd. Smatra se, da je bilo «»d tega števila potopljenih ladij, d očim so bile ostale težko poškodovane.
bo razvidelo. da železničarji gredo na stavko, tedaj bodo prevzeli vse posle na železnicah vojaki, ki ,se na to razumejo.
TRI VELIKE ŽELEZNIČARSKE UNIJE PREKLICALE STAVKO
Washington, 29. dec. — Manj kot devet ur in pol pred časom, ko je imela stopiti v veljavo določba o-klica stavke za članstvo treh velikih bratovš.in železniških delavccev, je bila ta določba uradno preklicana, kakor je to naznan£ Harry Prazer, načelnik u-nije železriiških konduktorjev.
Izjava mr. Fraserja je
bila
podana po zaključku ves dan trajajoče konference predstavnikov treh glavnih unij, katere so se protivile predsednikovi sugestiji, naj se zravnanje spora prepusti njemu.
'Članstvo omenjenih unij je bilo obveščeno, da stavka ne bo izvedena in gen. Somervell je tudi prejel brzojavko, v kateri mu je bilo sporočeno, da že lezničarji ne bodo stavkali. Obenem je bilo rečeno, da bodo
člami treh velikih bratovščin deležni istih poviškov, kot članstvo ostalih operativnih unij, ki so že prej pristale na predsednikovo sugestijo ter so sprejele določen jim po višek in iz-boTjšamge.
V kolikor se tiče prevzetja železnic po vladi, prevladuje sedaj mnenje, da bo obratovanje istih kmalu vrngeno v roke železniških družb. Uradni Washington pa o tem še ni podal nobene izjave.
Prebivalci osvobojenega Kijeva, glavnega mesta Ukrajine, pozdravljajo sovjetske vojake, ko so vkorakali v mesto.
Estonci gradijo naeijske utrdbe
Kot poroča, novinar Albin Johnson, gradijo Nemci močne in obsežne utrdbe v Estoniji ter uposljujejo pri tem delu kakih 30,000 estonskih moških, katere so prisilili v delavske bataljone.
Poročevalec piše, da so nekateri od teh delovnih sužnjev pobegnili -na Finsko in Švedsko kjer je on imel priliko govoriti z nekaterimi od njih.
Pravi, da so ti ljudje že dolge mesece živeli v šumah in gozdovih na severu. 'Domačne prebivalstvo jih je nazivalo "gozdne brate", ker so se skrivali po gozdovih raje, kakor pa, da bi se pustili deportirati v Rusijo. Mnogi med temi, ki so se skrivali po gozdovih in so pozneje prišli v nemške delavske bataljone, so intelektualci in patrijotje, ki so jih hoteli Nemci že spočetka dobiti v svoje roke ter jih poslati v okupiraine predele ruskega o-zemlja, da bi tam delali.
Novinarju so povedali ti u-bežniki, da je odpor napram Nemcem v Estoniji bil spočetka zelo pasiven, a potem, ko so pričeli naciji pobirati mlade moške za delavske bataljone, ter so .starejše moške pošiljali v Nemčijo na prisilno delo, se je ljudstvo začelo zavedati, da nameravajo naciji deželo docela oropati moških moči, da bi ta-
ko bil vsak odpor nemogoč. — Spričo tega nemškega postopanja so i>otem začeli moški uhajati v šume in se zbirati v odporne ■skupine.
Franco priznal Mussolinija
Nemška p rekooceanska v gencija sporoča, da je genera -lisimo Franco priznal republikansko vlado Mussolinija na nemško okupiranem delu Italije. Poročilo pravi, da rimski časopisi navajajo, da je to priznanje logičen zaključek prijateljstva med oibema deželama, ter da je bilo to prijateljstvo utrjeno v času, ko je Italija nudila Španiji prostovoljce, ki so pomagali k porazu lojali-stov.
Dedščino je izgubila, ker ni šla na očetov pogreb
Los Angeles, Cai. — Mrs. Madge Wilson, stara 42 let, je zgubila pravico do dedščine svojega očeta, ker se ni udeležila njegovega pogreba, kot je bilo to zahtevano v oporoki, ki jo je mož zapustil.
Mrs. Wilson je povedala, da ni nikdar videla svojega očeta, Nikolaja Zeitgerja, kakor tudi ne svoje matere, ki je ob njenem rojstvu umrla, nakar jo je oče dal v sirotišnico, odkoder jo je, ko ji je bilo tri leta, vzel in pohčeril Charles Wilson, ki jo je odgojil.
Ženska ni o smrti svojega o-četa nič vedela in tudi ji ni bilo znano, da je imela dobiti po njem kako zapuščino, dokler je niso o tem informirale sodno zapuščinske oblasti.
Berlin zopet gori
Sinoči je zelo veliko krdelo angleških l»ouibnikov napadlo Berlin, ki je takoj pričel na mnogih krajih goreti. V šestih dneh je bil to že drugi zračni napad na Hitlerjevo prcstoli-«•<> in osmi večji napad, odkar so zavezniki pričeli metodično uničevanja Berlina 18. novembra.
<>b času napada, so viseli nad Berlinom težki oblaki in aeroplani so metali vžigalne in rušilne bombe.
Zavezniška poročila ne omenjajo si nočnega napada, pač. pa toliko bolj berlinski radio, ki pravi, da je bil napad teroristi čen. Tudi poročilo iz Stoekhol« ma potrjuje napad.
To je bil že 99. zračni napad na Berlin, katerega hoče angleški zračni poveljnik sir Arthur Harris porušiti. Tekom leta. i;>+:; je bilo na Berlin vrženih ton bomb. V zračnem napadu božično noč je bilo nad M)(K» aeroplanov.
Zavezniki gredo proti Pescari
Kanadske čete angleške 8. armade so včeraj po zavzetju Ortone prodirale dalje ob Jadranu proti Francaville in P«*-scari.
Na nasprotnem koncu fronte ob reki Garigliano pa so se pričeli zelo vroči boji. kjer so Nem •'i z veliko silo vdarili na vas Pontefiume, ki je v rokah Angležev v peti armadi. Vas leži tri milje južno i n nekoliko vzhodno od Mint urno, ki je še vedno v nemških rokah onstran Apijsko ceste, ki pelje v Rim.
Bolivija obnovila diplomat ske odnošaje z Rusiijo
La Pa z, Bolivija. — Novi vnanji minister te dežele, Jose Ta mayo, je namignil po konferenci kabineta, da 'bo Bolivija kmalu obnovila diplomatske stike z Rusijo. Bolivija je pretrgala diplomatske odnošaje /, Rusi v letu 1917 Ln jih potem ni več obnovila.
Leningrad bodo popravili
Kot poročajo iz Moskve, je bil v Leningradu sestavljen odbor za preobnovitev Leningrada pod vodstvom najodlič-nejših leningradskih arhitektov. Ta odil)or bo vodil popra vilna dela in leta 1944 bo popravil 70 arhitektnih zgradb, ki so jih poškodovali nemški topovi.
13^ NOVA IZDAJA ^ Hammondov SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Cena 50 centov Naročite pri: "GLASU NAHODA", 216 West 18th Street, New York 11. N. Y.
Dr. Beneš dospel v Teheran
Teheranska radijska postaja poroča, da je na svojem povrat -ku iz Moskve dospel v Teheran čehoslovaški predsednik dr. Edvard Beneš.
Stare izkopdne v Italiji
Major Lawrenoce M. Cook iz Dallas, Texas, ki se nahaja na fronti v Italiji, je potreboval nekaj gramoza in je dal kopati ira nekem kraju blizu Sa-lerna. Ko pa pazi na delavce, vidi, da je nek delavec z lopato vrgel iz jame lončeno črepi-njo. Cook je skočil v jamo in takoj zapazil, da je to neko staro grobišče, kajti našel je žarnice, nože, kosti in drugo. Vse to je dal pobrati in je poslal v muzej v Napolj, kjer so italijanski znanstveniki dognali, da te iakopine izhajajo še iz kamnite doibe in da so to o-stanki naroda, ki je živel v južni Italiji, predno so prišli tja Rimljani.
r
♦ "GLAS NAHODA" i- NKW TORI
. _ THURSDAY/' DECEMBER 30/1T43
•	- t .■ ■ r -
TSSflM^JfcS t« 1*81
99
"GLAS NARODA
(VOICE OF THE PEOPLE"
Blavcal« PnbllshlB* Company, (A Oorpormttoa) it; IfBft« Hade, Treasurer; Joseph Lopaba, Bm. at tte corporatlon and addrawa of abcr« otftean: »1« WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. I.
Frank BUwr,
51st Year
"Ulaa Naroda" la lamed every day except Saturdays. Sob day« and Holidays.
Subscription Yearly |7.	Advertisement on Agreement.
ZA celo LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: »7.— ; ZA POL LETA S3.B0; ZA ČETRT LETA |2.—._
"Glas Naroda" Ubaja vsaki dan Izvzema sobot, nedelj ln praznikov.
"tiLAS NARODA", tlf WEST 18th STREET, NEW YOBK 11, N. * Telephone: CHelaea S—1243
RAZMERE MED VPADNIMI ARMADAMI
Zavezniški voditelji zadnje čaise mnogo govore o vpadu v zapaidno Evropo, kar do sedaj ni bilo v navadi. Najbolj jasno n^nl vsemi se je izrazil vrhovni poveljnik vpndne aiinade general Dwight I). Eisenhower, ki je .vkel. da )h> Nemčija poražena leta 1944.
T;jnu pa ugovarja general Peyton C. March, ki je bi i šef ameriškega generalnega štaba v prvi svetovni vojni. General March pravi, da bomo šele videli, kaj se ho /golilo v nekaj mesecih, češ, vojna se ni še niti pričela. " I '<»čakajte, da se Nemčija in Japonska pričneta bojevati na 'iHstnih tleh," pravi March. "Poglejte Rusijo, kjer »se celo otroci borijo za vsako ped svoje domovine . . "
Časopisje sirom Anierikv je tudi pričelo ugibati, v Kakem razmerju bodo v vpadni armadi ameriške in angleške čete.
V tem oziru u wyonski "Daily News" z dne 2f). de-
* »'iiibra piše:
"Vse izgleda, da bo vpadna armada sestavljena iz < V, do 75% ameriških čet in iz 25 do 35% Angležev in Kanadčanov. . pa me pričakujemo, da bomo za sebe pri leni kaj dobili."
Tudi senator Adwin C. Johnson iz Colorado je v soboto rekel, da bo v vpadni armadi na drugi fronti 73% Anierikaneev, ostali pa bodo Angleži in Kanadčani.
Z ozirom na ta ugibanja, ki so skoroda malo zlobna in očita j iiča, so ameriški in angleški šefi general, štabov naznanili, da .so se sporazumeli glede isorazmerja, v katerem bosta Amerika in Anglija s svojim vojaštvom vdJe-11 »žen i v vpadni armadi.
Ameriško vrhovno poveljstxo pa je obenem naznanilo, da to sorazmerje ne bo objavljeno, ker sovražnik o te-in ne sme izvedeti.
izjava šefov generalnimi štabov tudi povdarja, da i-nia Anglija le tretino ameriškega prebivalstva in da je navzlic temu v Sredozemlju mnogo več Angležev kot pa \ meri kancev. Vsled tuga je popolnoma na mestu, da bo '■daj \ vpadni armadi več Anierikaneev kot pa Angležev i Kanadčanov in je bil zato tudi za vrhovnega poveljnika iJuan ameriški general.
Ker pa bo vpadna armada vdarila na Nemeyo z vse-i ii >ii-dstvi, ki ji bodo na razj>olago in bodo poslali v boj i Vi. Amerikanei kot Angleži vso svojo .silo, zato šfefi ge-j 11■ i'1 Ijiih štabov niso toliko gledali na sorazmerje čet."
Ameriški šefi skupnega generalnega štaba, ki ®o podili izjavo, so naslednji: admiral William D. Leahy, šef generalnega štaba predhodnika Roosevelta, general Geo. <\ M a i> haII, šef ameriškega generalnega štaba, aibniral Ernest J. King, vrhovni povvljnik ameriške vojne mornarice, general Henry H. Arnold, poveljujoči general a-nieinške zračne sit in general William J. Donovan, na-i-eluHv urada za strateško službo.
KAKA NAJ BODE JUGOSLAVIA.
Riše Matija Corel
Brooklyn, N. Y.	"
S Umu vprašanjem je ugibala jo zagovarjaj, ;ker tmm se zaveda je tista vlada, pa naj
OB KONCU LETA
Ko ,se stekajo dnevi leta 1943 in se bliža leto 1944, obnx -mo izgled na odhajajoče leto in se pri tem sjiominja-oio svojih naročnikov, čitatejje-v in prijateljev. Marsikateri je stopil iz naših vrst in je za seboj zapustil večjo ..Ii nmiijso vrzel, ki v našUi knjigah ne bo nikdar zama-•ua I isti, ki bodo veselo zaključili staro leto in bodo z veseljem in velikim upanjem stopili v novo leto, bodo j.rav gotovo še tudi prihodnje leto ostali naši stalni na-i-oeniki in prijatelji
Onim, ki so nue zapustili, naj bo ohranjen blag spomin; onim pa, ki so ostali, kličemo: naj jim bo naklonjena vsa sreča m najboljše zdravje v novem letu 1944!
Berači v Napolju	,
Zavezniška vojaška vlada (AMjfi), ki potrebuje mnogo delavcev v vojaških .skladiščili, je izdala razgla« na delavce, | •I.' se zglasijo pri italijanskih' iavhki.ii uradih. Posebno v Napolju dela mnogo delacev v >i istanišču in po skladiščih,1
loda delavcev ni dovolj. Po mestu pa je dovolj beračev, ki sposobni za delo, snažilcev čevljev in potepuhov.
Navadni delavec zaslužii na dan po 50 lir, izučen mehanik pa 120 lir. Vrednost lire je po wdanji določbi en cent.
ClTATELJEM j« mimo, kako m j am podražilo, ta ravnotako tudi tiskovni papir ln druge tiskarsko potrtfai&n*. Da pi rojaki saaignrajo vedno dopoifljaaje Usta, lahko gredo upravništvu na reke i tem, da imajo vedno, če le nogoče, vna-prej plačano naročnino. AUKS BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO d« DANES?
naša javnost od začetka, ko je sovražna sila razdrla Jugoslavijo, pa do najnovejše dobe.
Prav do zadnjega časa se /liseni poglabljal v to vpraša nje, v .raj tudi čas ni bil primeren .se ogrevati za spremembo kake vladne forme; kajti talko dolgo, dokler sovražnik mori po rodni grudi -m razdira dom in rod, ni nisliti o kaki reforma di 'žave. Pred kratkim pa se je nenadoma poja\ilo dejstvo, ki ga več ne moremo prezreti.
Niek a ko pred dobrim letom in pol, se je osnoval Slovenski Narodni Svet iz namenom, združiti vse nanodne skupine v eno narodno dušo, katere sila maj bi bila usmerjena zasledovati zunanjo politično smer, dočim naj bi bila notranja u-prava n< pristranska. Rečeno je bilo, da se ne bo propagirala 7.a nobeno formo kake jugoslovanske vlade, rekoč, da najsi vlado izvoli tam živeči narod sam, ter da nam je vse eno, kako vlado si ta naTod izbe ;e in da mi kot ameriiski državljani jugoslovanskega po rekla se zavzemamo za tam živeči narod iz edinega razloga, zato, ker nima ta narod pod fašizmom in nacizmom prilike izreči isvoje svobodne misli-Kakor hitro pa pride ta narod do »vobode, ko bo osvobojen in združen v enotno državo, potem Slovenski Narodni Svet preneha avtomatično poslovati.
V istem času se je osnoval tudi Srbsko-Hivaški Nar. Svet in malo zatem pa se je izoblikoval iz prvih treh Jugosloivan ski Narodni Svet.. Vsak člo-v<'k, ki je imel le malo pogleda v bodočnost, je mogel vedeti, da pri tej jia^edbi ne bo ostalo, kajti delal se je račun brez krčmarja. Vsi smo vedeli da je vladalo nesoglasje. Vsaj med Srb/i in Hrvati so bili v nasprotju dve gibajoči struji Prva s svojim glasilom "Srbo bran" je propagirala za stari centralistični državni red, v ka terem bi prevladovala velesrb-1 ska misel. Pri tem bi bile seveda potisnjene druge narodne -kupih« v ozadje. Med Hrvati pa je bolj r>revladovala misel za jugoslovansko federacijo. Končno pa, da se pokaže zunanjemu svetu, da smo Jugo slovanl edini, za eno in isto misel, namreč, da Se obnovi Jugoslavija, se je pa posrečilo vendar začasno združenje.
Borba pa seveda ni prenehala, kajti partizansko gibanje, ki je bilo takrat šele v povoju, >e je prerivalo v ospredje in boj med MSliajlovieein in partizani se ni zmanjševal, temveč stopnjeval in se bližal usode-polnemu višku.	i
Vse te spletke sem maloduš-no preziral in se nisem navduševal nobeno stran, kajti kot velik prijatelj Jugoslavije ■sem celo ol>sojal to medsebojno trenje. Tudi nisem sovražil nobene jugoslovanske vlade, da si se nisem z nobeno strinja!, kajti dejstvo je bilo, da ni bila še nobena pristna. Pa kolikor jih je obstojalo od začetka preporoda Jugoslavije pa not'i do njenega razpada, vse so bile starokopitne. Ampak vseeno jih nisem obsojal zato, ker sem bil vnet za jugoslovansko edinost. Pa tudi meni ni bilo treba obmetavati z blatom in kamenjem, ker zato so sikrbeli njeni sovražniki, da je prišia vlaka pomanjkljivost v javnost in sicer desetkrat po večana. In prav zato, ker sem videl, da je zaokrožena naokoli od sovražnikov, ki stremijo po uničenju, sam zavzel nasprotno stališče. Zagovarjal sem jo, pa naj si je bila še tako iplaba. Bil sem pa£ podoben otiroitu, kii vidi, da njegova riati ni na prav5 poti, pa ga ve»dar apboji, ko vifr da jo drugi obrezujejo. In zato sem
dal
si bode kakršnakoli iioče, se edina duša, ki drži majko Ju goslavije pri življenju. Zavedal seru se, da, je ž njo nekaj narobe, ampak presojal sem, dejstva, da h koncu in kraju vendar iii tako slaba; in da je skoro (z izjemo Čelioslova-s-ke) še ena izmed najboljših, ki »o nastale iz razsule stare Avstrije.
'Zdaj tp<a tiste stare Jugoslavije več ni. Sovražniki so jo razkosali na drobce in ni ostalo tirugega nič kot tista stara eincarska'vlada, ki je pobegnila pi>d vpadiriki v inozesrnstvo in je cincai ila naprej v Londonu in sedaj v Kairo, ravno tako, kot je cincarila poprej od začetka ustanovitve Jugoslavi-
Kaznjenca straiijo stražnika
VOŠČILO STAREGA NAROČNIKA. '
Cenjenemu uredništvu voščim vesele božične pracanike in srečno Novo leto, da bi bilo lK)ljwe, kot je bilo staro, da bi bila končana ta strašsna anori-ja; pa bo bolj težko in bo še več let m»inilo, pred no bo milna svetu.	Uva vojaka sta bila pred voj
Tukaj vam pošiljam money nim sodiščem zaradi nekega order ta $13.50 za list, ki ga že prestopka — najbrže sta se po-■betelin čciz 42 let in se mi mied zabila o pravem času vrniti z v-^mi najbolj dopade. Pa ga dopusta — obsojena na nekaj najbrže ne bom več dolgo, ker tednov zapora in sta dobila po-že ležem v drugi svet, ker sem velje, da morata po kaznilni-že star 79 l<*t.	I škem dvorišču pobirati papir.
Naročnina mi poteče .°»0. de-j Kaznjenca vršta svoje delo, za eemlbra in moja navada je, da njima pa bodi vojaški policist
vodno .prej pošljem, kot naroč nina poteče. Dolgo let sem p iočnik "Glasfei Niaroda", pa ni sem še bil zaostankar.
Zdaj pa ž/lim veliko novih naročnikov in d ob nib plačnikov, da bi list še 50 let izhajal. Zdaj pa moram nehati.
je, pa notri do njenega »raz- ker mi je roka piičeJa nekaj pada. In pred kratkim ee je stokati in noče prav delati.
Vsem naročnikom želim veselo prafcnike in sireno Novo
csnovala nova jugoslovanska \ lada. Zato je prišel primitmen čas, da ji naštejemo grehe, za katere naj se tudi pokori
'Pregovor praVi, da čim več je gospodarjev pri hiši, tem siabše' je gospodarstvo in čim bolj s.? menjajo gospodarji tem bolj da liiša propada. In nekaj sličnega se je dogajalo v Jugoslaviji. Menjale so se via de, da je sploh težko določiti, koliko: jih je pra>v za prav obstojalo.. Prav za prav so se nvinistri, katerim je bila poverjena naloga krpati siair sistem, pa nič novega vpostavi-ti.. In prav zaito je moglo priti do spremembe, vpostaviti vlado novega sistema, ki naj bi organizirala novi državni red.
Pravijo, da nova metla do-b-o pometa. Amfpak tukaj se mora povdariti, da na tem mestu ta pregovor ne drži, kajti pri vsaki sestavi nove vlade se narv adno pojavi ena in ista sta ra bolezen: namreč, da se začne tri mje za politično nadmoč in pa gnetje za maslo. In prav zato so se izjalovili vsi poisku-
leto!
Martin Skerjanc, Eveleth, Minn.
ral Mihajloviča, ki smo ga še pred kratkim slavili kot legen-daiHiega junaka, v katerega je npjiral jugoslovanski rod c*Š|i odrešenja, na katerega je bila po Hitlerju razpieana-imlijon-ska nagrada, ga dobiti živega ali nurtivega.	1
In danes pa je zaznamovan kot izdajalec, opora Hitlerja. In kdo je podučeval kralja Petra in njegove ministre, da niso bili v stanu skrpati kake vzorne konstitualne vladne for me. Vse to 'se mora premišlje vati, presojati se mora stare i pomote, kajti sele po njih se moremo učiti, jih izboljšati r.li pa popolnoma zavreči, preden je mogoče vipostaviti novi red.
Vsaka stvar v človeški dražbi se udejstvuje potom preizku
z nabasano puško v roki.
Naenkrat pa .se policist opo-teče, pade na tla in omedli. Vojaka se ozreta na policista na tleh. in se spogledala. Nato pa policistu vzameta puško, ga primeta in odneseta do prve ga lazareta. Od tam eden kaznjencev telefonira kamniškemu poveljnika in ga	da mu
naj pošlje drugega stražnika, ker prvi ne more več opravljati dela. Novi stražnik je priše in kaznjenca spremil v voja.šni-eo, kjer ju je polkovnik Ceeil
L. Rntlerlge pomilosti *
Potovanje božične potice
Mrs. T?. S. Wygal je h Filer, Idaho pred IG meseci poslala
svojemu sinu Marine Sgt. Edvardu R. Wvgalu «n lanski Božič j>otieo.
Potica pa je bila dvakrat po slana v Honolulu, nato na Novo Zelandijo, |>ozneje na neka-tere druge otoke, o<l tam v San FraiMMsco in letos za Božič Sgt. Wygal potico dobil.

SIJAJNE ZMAGE RDEČE ARMADE
Sijajne včerajšnje rusk e zmage so bile oznanjene v na- miljonov in nas bodo tedaj tu-vadnem vojnem ix>ročilo pol- di v novem letu dražili. Mrs.
Zaničevanje ameriških poveljnikov
Oeneral Eisenhower in rr0-neral Spaatz bosta poveljevala zavezniški armadi, ki bo v kratkem vpadla v zapadno Evropo in sinoči je berlinski radio za-n i ee val no rekel, da imata ta dva generala nemški obraz.
"Roosevelt se je najbrže od ločil," je rekel komentator, hoče, da ibodo Nemci premagani, da more to storiti samo ai-mada pod poveljstvom ameri škili poveljnikov, ki imajo hoje
vito nemško kri."
*
Vesela novica
Iz zveznega urada, kjer izdelujejo kovani denar, je bilo sporočeno, da bodo novi peu-nyji, ki so nam eno leto delali toliko preglavico in so tudi marsikomu privabili kletvieo na jezik, potegnjeni i z p r o -metu. Pa pri vsem tem jih Ik> ostalo še v prometu okoli 700
šenj in se izpolnjuje z izbolj^a-si stare vlade v London« in v,n^'m ^arega predmeta. Noben Kalni, sestaviti nepristransko administracijo. Kajti cincarili >o in tuhtali so, kako bi pobrali smetano.
Zdaj se je pa porodila nova vlada in silcer iz vrste borcev na bojnem polju. Vse napredno časopisje jo pozdravlja, in izraža simjpatično, da to ni več tista stara pobegla vlada, ki v Kairu na lesenem konjičku čas zapravlja, ampak da je to novega tipa posebno vrstna demo krateija, ki stremi po volji na-loda. kateri gre kredit, da je zmiGŽna zadrževati števil lne nemške divizije na Balkanu in da se ta nova vlada ne boii samo za odrešenje Jugoslovanov, amjpak da je ponosni čin i tel j 1 orbe vsega balkanskega naro da in Evrope sploh.
Zgodovina nas uči, da so bili borci, ki so junaško stali v vrstah, Se borili {neustrašeno, tudi dobri vladni organizatorji. Za vzgled naj nam bodo Washington, Lincoln, Jefferson, pa tudi (Stalin, ki so ga obmetavali z blatom, vsi so bili v stanu dati dobro podlago vladi. Torej ni dvoma, da imajo tudi jugoslovanski borci dobre (načrte, kajti oni, ki stojS-.ie v bojnib vrstah in žrtverjejo kri, se ne borijo za maslo, kajti po njih žilah se pretaka kri svobode in v njih veje duša enakopravnosti ter jim gre še več za blagor človeštva, kot pa 7a lastne interese.
Aimpak pozabiti ne smemo. <?a se pri sostavti vsake vlade pojavijo koristolovci, ki se bl5.-nijo na zmnaj, na znotraj, pa skušajo skorunnttnrati vladni ustroj. Prav tukaj nam sili v ospredje vprašanje, da kdo je skoromfpiral staro jugoslovansko vlado? Kdo je dajal naivo-dila in nasvete knezu Pavlu se bratiti e Hitlerjem? Kdo je siko rumlpiral Sknonioevo vlado, ki ie imeig prva poggn? reži Hitlerja "ije"! fee je gkorumipi-
drugo uro prej, kot običajno in z velikim povdarkom, kakor navadno oznani maršal Stalin. Poročilo .je bilo večkrat ponavljano, vmes pa je godba igrala vojaške koračnice.
Polnočno poročilo iz Moskve naznanja, da je armada generala Vatutina zavzela Koro-sten s krilnimi opereijami od
Nellie Ross, ravnateljica zvezne denarne kovalnice sicer priznava, da je s tem pennvjem bila napravljena majhna napaka, da pa se javnost vedno pritožuje nad vsakim novim denarjem, dokler >e ga ne navadi.
Toda, kar pravi Nellie Ross, ni popolnoma res, kajti javnost
severa in od juga, ko je prej se vedno veseli novega denar-artilerija razrahljala nemško ja, takega kovanca, kot je novi črto, nato pa s frontalnim na- penny, pa se ne more veseliti, padom vdrla v mesto, kjer je ker je skoro popolnoma podo
zaplenila velikansk«* zaloge vojnega materjala.
ben dajmu in se je ž njim mar sikdo zmotil. Torej, Nellie, po-
prtdmiet, pa naj si bodi se tako' enostaven, se ni pojavil z
enim samfim udarcem. In rav-l Prot; žitomiru, ki ga Nemci berite ta denar in nam napra-no tako vladne forme ki obia-|	trdovratno branijo, vite drugega, ki ne bo zmotlji-
tnjejo človeško družbo, se ne prodirajo R,ksi treh strani,vo poddien drugemu denarju.
f™ „'| ler so na severu o<ldaljeni odi	*
snujejo kar naenkrat
se izoblikujejo z -bdjWj ^	Oern i jakov, Nove davčne Istine
, 1 V 1 I l*7tl/,l lu !
naroda temveč so se vršile revolucije za koristolovstvo, — menjale so se vladne 1'ormp in z njimi seveda tudi koristolov-ii, aaupaik izkoriislčanje se mi spremenilo.
iZgodovina nas uči, da se je po večini v revolucionaniih
njem' po razdobju civilizaciie., . XT	. ,.....
• v, , . ' ... , .! pri Novan Kotelnnaii na jugo-najve>ekrat potom revolucii, ki; , ,	... :r ... ^
, .. . I vzhodu pa lo milj. Velika ilnt-so lahko zmerne a<!h pa tudi kr- . . ^ v . ,.. ,
. • i . . , . .	ka se je vcerai bila okoli ( er-
vjnve, ki zahtevajo kri in meso. .. , . .
Krvave so zato, ker se revo-	^er.S0
lucionaiino ^banje ni razvfllo blh 26 ta"k°V •V.e\lkoxT?Zl' ,
v sporedu civilizacije in faktor« vojnega ,natonjala- Muskva ko,w'a leta Prinesh v nJe«ov
ji, ix) katerih je bila zanetena'	<la so Nenwi ajbežali lz:To llstn,° so ,,lle tuko zlnH-
borba, se niso ozirali za blagor me.sta in v Tm zaPUst,1) ves
vojni materjal.
Najvažnejše pridobitev generala Vatutina pa je bila na južnem koncu njegove fronte, ko je napredoval 9 milj in zavzel Belopolje, kjer se rdeča armada nahaja samo še 9 milj severno od Kazat ina. železniškega vladali pojavila vselej ena rn križišča, ki obvlada enega ii-.met in da je lanska tiskovina v ista stana napaka; namreč ti-|m<1d tre^i nemških izhodov iz primeri 7. novo le otroška igra sto gnilo seme korupcije je zno' Dnjeprovega kolena	1
v a pognalo mladike in dokler "" se te stare napake ne .iztrebijo,' tako dolgo ni pričakovati od nobene vlade zaželjenega uspe- j ha. Videli smo, da vse tiste stare jugoslovanske vlade niso bile prikrojene za narod, ker nobena mi bila eanožna urediti povoljnih razmer med nairo-j dom, ker ni nobena stremela j po pravici.	:
Na eni strani je državljanom; nakladala visoke davfee, kar je povzročalo sirtaneštvo po debeli, na drugi strani pa je bilo razkošje.
Ijetos *mo imeli listine, s katerimi je vsakdo, ki je imel kaj dohodkov, zveznemu zakladni-škntu uradu moral naznaniti, koliko boiht njegovi doho<lki do
šaue, da jih ni nikdo razumel in tudi ni mogel pravilno naznaniti svojih dohodkov. Zato so se kougresniki odločili, da sestavijo novo tiskovino, ki pa bo še mnogo bolj zmedena, kajti celo senator Wiley pravi, da Ik> ta tiskovina vsakemu davkoplačevalcu vmešala pa-
<-a.
<Nadaljevanje prihodnjič)
DELO DOBE:
ŠIVALKE NA NEORA in ŠIROKE KITE — Unijska tovarna. Dobra plača, dolga sezi-ja. Vprašajte pri:
SUMMIT HAT OO., Inc. 53 West 36th Street New Jork City
12—27 to SI.
AMERIŠKI DRUŽINSKI
KOLEDAR
letnik 1944
vsebuje nad trideset povesti, zgodovinskih spisov o naših ljudeh in naselbinah, člankov ter pesmi. Dalje. . okrog 50 slik, koledarske in rasne* druge podatke.
Obsega 240 strani je vezan v platno in stane $1.—
Nikjer ne dobite za to vsoto več gradiva, n« tako dobre slovenske knjige kakor je Ameriški družinski koledar. — Naročila sprejema
"PROLETAREC"
9301 So. Lawndale Ave., Chicago 23,
1 ■ ■■ i m 1
Illinois
l^uwsi/mtiD^ »	YORK
ZDRUŽENA DRUŠTVA V NEW YORKU VABIJO NA PRIREDBO
Kot je v naselbini ze znano, IhxIo priredila ZdneVm-. tlo-ven«ku društva Ne* Vorku dne 0. januarja ^vojo ieW» ve-k. lieo ? !e| ai programom
Rojuk: i i rojakinjo iz New Vorka ir. okolice valil jeni, •in se v obilnem številu udeleže te prireoiKj. Začetek bo ob 4. popoldne Ju bo tak.; e.-talo dovolj »"ase za proj.t«i zabav, in ples, k: I j sk.'.il pntrrnniu.
To pot se bo v«H<ila prireditev Združenih društev v Slovenskem domu v Brooklynu. Nastopili bodeta na programu naši priljubljeni pevki Ann Kepic in 01 ga Turkovieli in
la naša pevska društvo "Slovan" in "Domovina" ki sta se obe radevolje odzvala našemu povabilu za nastop in kjer <o fantje in dekleta od teh d veli zborov, tam je vedno veselo in luštno tekom piograma in poleni.
Seveda ho par govornikov in tudi naša aktivna mlada delav ka za na.se stvari v naselbini, Miss H^dv Pellich, bo spregovorila nekaj besed v angleščini. Ostali govorniki pa so obljubili. da bodo prav zelo gledali nato, da bodo njih govori kratki in jedrnati. Xeknj novega na tem progra
v. ... w.^tt iuiftwvn.il m .m'k.1,1 novega na rem progra neka j umetniških tcek nam bo'mu bo nastop Slovenske čole,
nudila na«a mmogo obetajoča mala umetnica, Josephine Pe-slu'1, ki tako lepo zapoje in zapleše.
Naši aKtivni mdadenki, Mis.« Do roll »on flerjovieh in Miss Jennie Patelli sta tudi obljubili sodelovat:.. Sodelovanje je obijubil tudi Mr. Antol Šubeij, ki je dejal, da l>o nastopil s i »ar pesmimi, ako bo mogel raz polagati s časom.
Razumljivo, da bodota zape-
katera je b'ila organizirana pod pokroviteljstvrrn Združenih diiTŠtev. Šolarji, ki so se naučili zapeti neka; lepih slo venskili pesmi, bodo nastopili s par točkami, »la ho sjiored bolj pester.
'Ne zamudite torej te lepe letne pnrrditvp Združenih slovenskih dništev 9. januarja. Pripeljite s seboj svoje znance in prijatelje..
Veselični odbor.
Tukaj vam pošiljam za polletno naročnino $3.50 aa "Glas Naroda", ker <*a vsak dan komaj pričakujem ker v njem bes en,o novice z vsega sveta. Bridko občutimo v svojem srcu za siromašni narod, ki je o-stal v starem kraju ter se spominjamo krajev, kjer nam je tekla yrbe'ka. Onih krajttv se spomin jamo vsak dan, ker ima mo tam naše sinove in hčere in to nas matere najbolj boli, in vsak dan, mi tečejo solze, ker imamo štiri otroke, pa sam 3og ve, če so še,živi ali mrtvi, kajti že nad tri leta nismo dobili glasu od njili.
Sedaj pa vam želimo srečno Novo Jeto vsem naročnikom in čitateljem, kakor tudi osebju »pri Glasu Niaroda, posebno pa Alls. Ann i P. Krasni.
Steve Prelog, Carrollville, Wis.
VESTI IZ CLEVELAJH), OHIO
Pred dnevi je umrla v sirot-ni.šnici Frances Trpene, .stara 7G 'let. Tukjaj »ima nobenih, sorodnikov. Kojena je bila v Prečni, 1'ara Suhor pri Metliki kjer zapušča tri sestre. Pned par leti je živela v Euclid.
—	Po enotedenski boleizaii je umrla v St. Alexis bolnišnici Josephine Vidmar, roj. Kau ■šok. Stara je bila 57 let. Doma > bila iz vasi MLeščevo pri St ični, odko<ler je prišla sem prod 32 leti. Zapušča žalujo-eoga Soproga Ignacija, hčeri Sophie, por. Modic, Anno, por. Kic; sinove Pvt. Ignatius, Jo-seph, Raymond, pastorke Rose Vapenik, Maiy Tomžič in Johna ter vnuke.
- Dne 19. dt cembra je umrl Andrej Henigman. star 72 let. Soproga mu je umrla pred dve nia mesecema ter je od tedaj liolehaf radi melanholije. Pokojni j(. bil doma iz Novega me^ta na Dolenjskem, odkoder .ie prišH v Cleveland pred ,T4 leti.
—	Smrt je redila Jos. Mj-klavčičn na<ialjnetra trpljenja od (prve svetovn.- vojne pohab-! jenega vete-iana, ki jo prebil vsa leta v težki bolezni telesne ohromelosti. Raini je umrl v tT S. Marine bolnišnici za pljučnico v starosti 43 let. Nje-
gova mati, ki mu je stregla v>a leta, je preminila meseca septembra letos, oče pa mu je umrl že leta -1936. Zapušča s« stri Mary Schwarzman, Angelo Žabkar v Vancouver, B. C. in brata Johna.
V PESMARICI
"AMERIŠKA
SLOVEN8KA LIRA"
ilovenske pesmi:
1. Podoknlca — moikl ibor a bari.
ton •tmoiptrom «. CMulra« — MOW abor S. Lahko not — moikl ibor 4. Otolkl rvon _ m«*mnt s bor I Pomladnaka — mala nI thor. a
bariton iunaap«voni
«. Ura 1. — aa »oW apev«.
In ma4a.nl abor T. Lira II. — aa maianl abor t. Al fan taki odmevi — n moikl In ftanakl ibor. a bariton aa-
t. Kan tata la p—h— 1*4 —
abor
1«. BoM — aa aai
■bor In •pramljavanjam glaaovira
11. Paalm M — aa aamoapava, ma-•aal abor 1m flaaovlra ali orfal
CENA SAMO
60 centor
KOMAD
—	Dne 25. decembra je u-mrla .splošno poznana Mary Olavan. ioi. Oraženj, stara 48 let. Doma je bila iz va.-4i Lipovi c pri Ribnioi, odkoder je prišla v Ameriko pred 30 leti. Za pušča žalujočega soproga Fran ka, h for i Mollv. por. Sweenev in Angelo ter tri sinove: Edward a, Willi am a bi Josepftia, vnuka Josoplia, v stari domo-v ini pa brata Antona.
24. decembra je umrla Ama-l;a Skoda, stara 70 let. Doma je bila iz Zagradea na Dolenjskem. Tukaj zapušča soproga Antona, tri hčere, Molly Ster-ie» Jost phi ne McKenzie in Fr. Oleski in dva sinova Alberta in Jo-epha.
—	V St Alexis bolnišnici je umrl Frank Hribar, star 54 let, Zadnja tri leta je bolehal za srčno boleznijo. Doma je bil iz Iiipsenja pri Grahovem na Notranjskem, odkoder je pii-iel v Ameriko pred 38 leti. Za-pu&'-a, žalujočo soprogo Jennie roj. Krašovec, dva sinova Fran ka in Johna ter brata Johna v Johnstown, Pa.
—	Po dolgi in mučni bolezni je umrl rojak Frank Suštar--štf, star 52 let. Zapušča sopro go Ano, roj. Snyder, sina Franka, ki je letalski kadet v Kali foimiji in hčer Ireno, ki je bolničarka pri mornariškem oddelku v Long Beach, N. Y. ter sestro Rose, oniož. ^ikrajšek v Johnstown, Pa- Rojen je bil v Lipsenju pri Grahovem na Notrarjskem, kjer zapušča bra ta Matijo in več sorodnikov.
Po kratki in mučni boleizni jc- umi! v St. Alexis bolnišnici Anton Drasček. Bil je vdovec. Zapušča sina Frederictka in hčer Madeline ter ptw>torka Jerryja, ki služi v Ka/itiibej-skem okrožju in Pvt. Braefct Verhovec, ki sta oba zdaj na dopustu, sestro Mary, omoženo Hlad v Thompson, O. in več sorodnikov.
TU L. MLMAI, organtot ta
pri av. Vida, am.
w. «k im.
N« roHtc to abtrko pri s
WIAARNI SLOVKNIC PUBL. COMPANY
216 W*t im Street yew Yoj^ U, N. Y.
>Y)VOLETCO V<W<TTjO
Naročnina na Glas Naroda mi je potekla, zato vam pošljem *7.00 za celoletno naročnino in vam želim dober napre ciek pri Glasu Naroda, ki je dober f-asopis za branje in ima dosti novii* celega sveta in jiošiljam vam voščilo za srečno Novo h to.
Joseph Cajiicr, Port Washington, Wis.
ŠOLARJEM SLOV. ŠOLE V NAZNANILO.
Našim učencem in nčenkam želimo naznaniti, da bomo imeli par tednov počitnic preden spet nadaljujemo s poukom. Vsak tori od učencev in učenk bo obveščen ali obveščena pismenim potom, ko bomo z učenjem spet pričeli.
»Kor bo v nedeljo 9. januarja prireditev Združenih siov. dru štev, je lepo, če tudi naša šola nekaj prispeva k programu, ker šola je končno pod pokroviteljstvom Združenih dništev. Tz tega razloga bi bilo pniporoč ljivo, ako bi se zbrali to nede-ijo vsi šolarji, ki so se urili pesmi :.a našo BožiČnico, ter bi podali eno lepo pevska točko.
Za nastop pa bo trera iincii malo > aje, zato pridi t: v-i, kt ste nastopili pri petju, v ?rodo 5. januarja, ob serlnii ur: zve čer v Slovenski dem, kj:r bomo pod vodstvom Mr. Hndetaj parkrat ponovili pev?k- trike, ki jili bomo |>odali na prireditvi 9. januarja. Povej e to tudi drugim .icencem in učenkam, ki hii tega obvestila slučajno ne čitali. Naj ne manj''nikogar pri leh vajah v sred.o vc-čer, 5. januarja!
To bo prvi nastof^ naše šole na 'kaki diu^i priredit r\ in zato se niornmo potrudili, da se bomo dobrv) odrecnli.
Torej ]>ozabite!
Učiteljici.
Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar še danes Slovenskemu Pomožnemu Odboru.
Tonček je prišel iz «ole in zapodil knjige v kot, slekel je suknjič in odšel v kuhinjo ik mamici. Bila je zelo zaposlena tam s pripravljanjem za večerjo, vendar pa je takoj zapazila svojega ljubljenčkla in ga pobožala po hiseh, rekoč:
"Pa si pozien, Tonček, kje pa si bil toliko časa! Som mislila, da pojdeš malo s kinvami na pašo; in zdaj ,fih je pa mofala vzeti sestra, ki bi mi lahko po magala pri delu v kuhinji, ko bi bil ti: prišel pravi čas."
Tonček se je nekoliko pritisnil k mamici in ji povedal, da čisto nič rad ne pase lrrav-Mati je to že zdavnaj vedela in vedela je tudi, da mu za drugo delo tudi ni dosti in bii bilo boljšo zanj, ko bi se oprijel študij in bi na tak način pri-"e1 do dostojnega življenja. Toda s študijami je tudi trda, k<-r spričevala, ki jih Tonček prinaša domov, ne kažejo nobeni'h posebnih zmožnosti. Sama pri sebi je premišljevala, .kje tiči ■\7iok; morda prt" učitelju, ker	, ,
Tonček je tako dober fantiček V \T	^ ^
tako zelo priden in njen	V'Ton,:ko™ >K>
ljenček, da kar ne nvore biti	vtem oziru, cese no-
nič narobe z njim.	, tranje ne izpremem. Vi pra
vite, da mu ni za delo in jaz pravim, da mu za študije tudi ni. MVdtem, ko drugi paeijo v šoli, da se kaj nauče, se Ton-
Iju in pozve kaj prav za prav je s Tončkom.
"No, gospa, kaj pa je vas privedlo do obiska. Vsedite se,' rekel, ko je stopila v pisarno. "S čim vam pa lahko postrežem?"
Bila je v zadregi in ni vedela kaj naj piav za prav reče, stiskala je robec v roki in konč no je le prišla z besedo na dan.
"Tonček, zaradi Tončka «nm prišla, gospxl učitelj."
Učitelj je nekoliko dvignil o-brvi in se nekoliko nasmehnil, vprašajoe: " Zaradi Tončka?"
"Da," je odvrnila. "Zaradi Tončka. Veste, gospod učitelj rada bf: da bi naprej študiral, za delo mu ni in sem mislila sama pri sebi, da bi si mogoč kaj lažjega poiskal, ko bi bil študiran."
"To je res," je rekel učitelj "ali kdo bo študiral mesto ni-ega, on se ne zanima za štu dije; on gre skozi življenje dosti: lahko br; z (študij in vi ai«i
npm
'Pr aviš Tonček, da ne paseš ' ad kra/v?" ga je vprašala. "Nič rad." so je odrezal "Kaj pa delaš rad, Tonček"
i:
ček obnaša, kot bi že vse vedel
je poizvedovala mati.	,. . . ,
«VQ ^^	in ko pride do naloge, ie pa
-\e vem, res ne vem, mati .,,	6 ' J ^
imela."
Sveta matli božja, Tonček
VABILO!
Slovensko Pevsko Društvo
"S U O VA N "
Vas uljinino vabi na svojo
Veliko Zabavo
NA SILVESTROV VEČER
31. Decembra
194 3
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 263 Irving Avenue (vogal Bleecker Street) BROOKLYN, N. Y.
Začetek ob 8. uri zvečer. "Slovan" bo zapel nekaj lepih narodnih pesmi kakor tudi se vrši krasen polnoeni prizor.
ZA-PLES BO IGRAL JOE SANDY 'ORKESTER 5 MOŽ
VSTOPNINA 75 CENTOV z davkom vred.
Za obilen poset se priporoč a —
to delo okrog po polju mi prav, nič ne diši," je odvrnil.
'"Mogoče bi se ti zdelo boljšo !"la praV;	& res sovra-
ko hlr kaj študiral, ali ne mi, f'. ~ 51 ^.1m,sll!a sama f" sliL^ tako Tonček'"	»bl» Zdsmihl se J1 3e m bndikaj
-StHdwal, - zakaj pa naj "°lza Tt^	^
bi študiral, mati'" '	V1™- Uleltelj Je to °Pazi1 in ^
No to je na teiW. Lahko si pnft(>p;1 k - položil ji je izbereš, kar te veseli in potem na 'iam<) m J1	re"
ko se izšolaš, lahko pokažeš l;xT , , .	.
fige kravam in ročnemu delu' ,	nisem ho-
po polju - le malo skrbi me, l^fi; povedati sem vam
ker so tvoja spričevala tako ho4e1' da «a1mf1° ^ Pn" strašansko slaba. Kaj pa ie ^,te za njegov lasten dobrobit, teboj? Menda nisi tako zabit.	k vas vara, sa3 niso ta-
aH .si Tonček?"	• t<e?ke naloge m se veliko-
"Zabit? Jaz zabit; vse kar krat mu ST>re?ledam in ^ to jo, je to, da me učitelj ne more
Slovan
NASI ZASTOPNIKI
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo —
UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
videti in zato pa taiko slaba sprtičfvala. Sama težka vprašanja mi daje, pri pisanju me motijo otroci in ogovarjajo, ter spiašujejo za nasvete: učitelj pa me pri takih prilikah vedno ujame in potem pa dobim slab red," sP jo hudil Tonček.
* 'Tega pa jaz nisem vedela" pravi mati. "Zakaj mi pa nisi povedal, Tonček," in ga pobožala po licih. "Revček, tako te prezirajo! Bom šla do učitelja in bom poizvedela, zakaj je tako," je rekla precej trdo.
"Do učitelja?" se je prestra šil Tonček. "Zaikaj pa do učitelja ? Ma bo potem še griše gledal."
"To je pa tudi res," je rekla mati. "Ne bo te preziral kar tako po strani bom mplo omenila tebe, mogoče mi da dober nasvet, ker učitelj je le učitelj <in ve kaj dola."
"Dober nafevet," se je namrdnil Tonček, "kje ga bo dobil, pusti ipri miru, vsaj ne boš presenečena."
(Prišla je nedelja in mati se je namenila, da vse eno stopi
me pa še črti. ■Če premislite, a« som odgovoren za mladino moram biti strog do gotovo meje, a s Tončkom, nimam sreče; zdi se mi, da sem mu od-vraten."
'' Ali mislite, gospod učitelj, da če poskusi, lahko prid^ na-prej?" je poizvedovala mati.
"Zakaj pa ne? On ima vso jiogoje, več ipogojev, kot vsak drng učenec v mojem »razredu da lahko pride naprej.. Toda potegniti mora iz notranjosti listo voljo, ki. ga zdaj drž: od nč nja in jo zaposliti tako, da ga bo vlekja k učenju," ji jo odvrnil.
'"Oovorila bom z njim in po skusila priti stvari do dna," je za šepetal a brisa joč si solze: "In vam gospod učitelj lepa hvala, upam da bo postal boljši."
Tončeik ipa medtem modruje sam pri srtbi:
K'Ha, študirat. Kaj nf je treba študirat, več vem, kot u-č i tel j. pa naj študiram — za koga? Obljubiti sem seweda morali materi, ker se solzi, am-
(Nadaljevanje na 4. str.^
SREČNO NOVO LETO vsem Slovence« v VandUnp, Forest city m| Browndale, Pa. Enako vsem mojim prijateljem iz New Yorka in Brook-Una, enako vsem mojim znancem po širni Ameriki!
Frank Menart
SLOVENSKA GOSTILNA
Telephone 802
VANDUNG, PA.
M5SELO NOVO LETO ŽELIM VSEM!
Sherosick Cafe SLOVENSKA PEER TAVERN
S21 Main Strt*
BnnMe, Pa.
VESELO NOVO LETO ŽELI SLOVENSKA GOSTILNA IN KUHINJA
Henry Turk & Anthony Suponsic GRILLE RESTUARANT
4*-«7 Mahi Street	Forest City, Pa,
California:
San Francisco. Jacob Lausbln* Colorado: Pueblo, Peter Calls Walsenburg, M. J. Bajuk* Indiana:
Indianapolis: Fr. Markleb liiinois:
Chicago, Joseph BevflC* Chicago, J. Fabian (Chicago, Cicero in Illinois! Jollet, Jennie Bambich La Salle, J. SpeUch Masooutah, Martin Dolenc North Chicago iu Waukegan, Math Warfiek Michigan:
Detroit. L. Piankar* Minnesota: Chrisholm, J. Lukanlcb Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Oouie Gilbert, Louis Vessel Montana: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa Nebraska:	t
Omaha, P. B rode rick New York: Gowanda, Karl Strnisha* Little FaUs, Frank Maale* Worcester,' Peter Rode* Ohio:
Barberton, Frank Troha* Cleveland, Anton Bobek, Charles
Karlinger*. Jacob Resaik GIrard, Anton Nagode Lorain, Txinis Balant, John Kmu&e Youngstown, Anton ElkelJ Oregon:
Oregon City, J. Koblar Penaqrlnnb: Bessemer, John Jevnlkar Conemaugh, J. Brezove«-Coverdale ln okolica, Jos. Paternel
Ex'tort, Louis Kupa uči/1*
Farrell, Jerry Okorn
Forest City, Math Kamln*, Fran*
Blodnikar Greeosburg. Frank Novak Homer City, Joseph Kerln Imperial, Vence Palclch Johnstown, John Polanta* Krayn, Ant. TanželJ Luzerne, Frank Bulloch Midway, John Žust* Pittsburgh in okolica, Philip Progsr Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer« West Newton, Joseph Jovan
Wisconsin:
Milwaukee, West AUis, Frank Mkok* Sheboygan, Anton Kolar Wyoming: Rock Springs, Louis Tauchar* DlamondvlUe, Joe Rollch
(•Zastopniki, ki Imajo poleg imena *, so upravičeni obiskati tudi druge naselbine v njih okraju, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.)
Vsak zastopnik Izfla potrdilo za noto, katero je prejel. Zastopnike toplo priporočamo.—Uprava "Glas Naroda"
UNITED STATES
WAR SAVINGS
bonds
ANO
stamps
VESEIX) NOVO LET© VSEM!
Wm. Sredensehek HOTEL FOREST HOUSE
SLOVENSKA GOSTILNA in SPALNICA
617 — 619 Main Street
Telephone {1087—4
Forest City. P»-
VOŠČIM VSEM VESELO NOVO IJ5TO!
Alfonso Pietro RESTAURANT
558 Main Street
Tele|>hone 041
VandUog, Pa.
w
132 Dw4att Street
T
VESELO NOVO LETO VSEM!
A. J. Vauter MILK DEALER
SLOVENSKA MLEKARNA
Fore« Ctty. fm.
<•*« x »*«»||«> _ new YOU
THURSDAY, DECEMBER 30, 1943
TSTAMOTUB* L. UN
P
OD SVOBODNIM SONCEM
ROMAN — Spisal: F. S. FTNŽGAB.
87
ŠOLSKE TEŽAVE TONČKA
(Nadaljevanje s 3. str.)
pak za študije mi pa ni dane« katere je polagala tja, da so
prav nič več, kot mi je bilo vče raj ali ipa pred letom dni. Kako so pa živeli iprej, ko ni bilo teh nemirnih šol. Jaz sem dovolj prebrisan, da grem lahko naprej brez šol. Sit sem vedno — oblečen vedno, denarja je dovolj pri hiši in sama kvh s sestro, čemu potem si ubijati glavo. Ce znam podpisati svo je itme, je dovolj zame in znam že danes dosti več. kot to kadar pride čas, dve tri in vse bo v glavi. Jaz imam še dosti ča->a, kaj neki n>ati misli, da sem snop, .zabita bntica ali kaj? Viseeno en ča-s bom poskusil,, da na l»i ivislial da nočem!"
Ko je učitelj videl mater pri cerkvi par tednov za tem, ji je smehljaje prikimal in to ji je dalo poguma. Tonček je moral biti boljši, drugače bi ji učitelj ne dal taktiga pogleda. Pri el je čas spričeval. Komaj je čakala tistega časa in re,s j? bilo spričevalo dosti boljše. Tončka je privila k sebi in
drsalke?" jo je vprašal. "S verba jih bom, Tonček
.1°
srček moj, kar hočeš," mu odvrnila.
Tonček je imel drsalke in mama n*u jih > kupila zato. ker je prinesel dobro spričevalo, kot je obljubil. Višnjeve rdečih lic jp- iprihajal domov vsak večer. Včasih napol moker in prezebel — kljub temu tja je užival.. Mater je zaskr belo. ker knjig ni jemal v ro '<e .:n na naloge je pozabil, <'* oominjala ga je, da naj se uči ker v nasprotnem slučaju bo
Epafrodit je zagledal Nomido, ki je plul s čolničem vštric h prefektom in glasno objokoval smrt svojega gospoda. Sli-n.1.1 je, da je govoril Ru^tiku, kako ga je ljubil, da je hotel z r.jifn vi"d v smrt, pa se je zbal,, ker ni pravičen in čist kakor nedolžni Epafrodit. Grk ce je hotel ogniti Numidi, da bi ne zhudil pozornost. Zato je zavil v mesto. Kakor senca mu j<- sledil evnuh Ko sta prišla poti platano, je ponovil Spi-ridion:
"Vidiš gospod, tukaj je plakala prejasna!"	(
Tedaj se je Epalrodit ozrl, segel v nedro in mu smehljaje izročil par zlatov.
"Ne maram plačila zato, res ne maram. Toda zllatih bizantineev je samo devet sto in devetdeset — za tisoč ava se zmenila, ne zameri, zato .sprejmem, gospod, samo zato, na ICrista, da ne lažem!"
Epafrodit je šel mirno dalje in mu namignil, naj se loči od njega.
Se isti v. čer je Irena zvedela po Numidi vso resnično biidko veselo povest o T*?tokn in o Epafroditovi ukani. V hloiženstvu i>e je topiia pred ikono Rogorodice. In ko se je izmolila v hvalnem psalniu. je vstala s cvetjem na lioib, z ognjem v oč h. Njeno srce je prekipevalo v ljubezni. Objela je služabnico Cirilo, jo stiskala na prsi, ji poljubljala oči in ustnice ter ponavljala kakor omiotičena:
"On živi! Moj Tztok živi in me ljubi-! Pome pride,'mu gladila lase, božala po litini, predobri, junak junakov!"	rili. s solzami iv očeh. Tonček
SEDMO POGTjV.IE.	Pa ^ VS(1 to hvaležnost kaj ma-
lo uporteval in je že na tihem Po travi so ležali raz'edlani konji zleknjeni, kakor bi bili ,]0]a| račune, kaj bo <lobil iz počepali.. Krila jih j? p!a?t sivega prahu. Po bokih so že v zaTneno za dobro spriče-polzele tu in tam kaplje p- iu in se mesile s prahom v umazane valo. Dr<a'ke* zima bo kmalu £gode.. Vdrte lakotnice izbornih živali so trudno plale. illltaj ;n z ^ tiMi prii^bijp. Kl.iub plemvniti krvi so komaj vzdržali silno dirko, v katero
jih je gnal bežeči Iztok m njegovi Slovenj. >	J	dobim tako spričevalo
Padala jo večerna rosa A dohm je šumel Tonzus od prihodnji, ali mi boi knpil-zapada na severu so sepelnh vrhovi dreves po rebri Hema. "(Veti smo, slava Pernnn!"
Tako je izpregovoril Iztk, k je odpel jermen pri šlemm in ga položil v travo	I
"Samo orlova porot l»i nas bila dohitela in delfin bi bil pniplul za nami po morskih valovih; ker pa Bizantinei niso ne orli in ne delfini, zato ležemo brez skrbi to no? in pojemo."
Star Sloven z razsekarim obrazom, je vrgel težki oklep na tla, in so zleknil poleg njega na zeleno travo.
Mladi vojaki so se lotili brašna in skrbeli za večerjo. Zakaj Epafrodit ni pozabil, da bodo begunci lačni.. Velike usnja te torbe ob sedlih so bile nabite z mesnino in v čutarah je pljukalo najboljše vino
Radovain je vlekel oklep za jetrne n po tleh in se bližal Iztoku, ki je zamišljen slonel nakupu praproti ob prasketajočem cgnjn. Tztok se je nasmplmil starcu.
"Kakor raca, t^ko kobališ, očka!"	1
Radovan je izpustil jermen iz roke, oklep je zevajoč obtičal za grmom.
"To imam za plačilo da sem te rešil! Nehvaležnik!" "No, Radovane, ne jezi se! Zahvali bogove za tako ježo! Nisi še sedel na boljšem konju!"
"Hvala tebi za tako .pasjo ježo! Racam, sedaj po tleh, kakor bi bil pijan. In vendar je moje grlo suho in prašno kakor cesta, po ka'teri smo gonili."
"Ne jezi so! Saj ves če je volk v selu, psu ni počlitka." "Seveda! Tvojega jezika ne bolijo noge!"
"Lezi semkaj, poči j, bodi dobre volje i-n zapoj rajši!" 1 Zapoj, zapoj! Sedaj se šališ z menoj, ki sem ti zdrobil virige. Seveda, lahko ti je z mojo roko gade loviti! Toliko modrosti pa nti v tebi, da bi vedel, če kokoš ne zoblje, dia tudi ne poje ne!"
Radovan si je jezno čupal brado in otresal d z nje prah, ki se mu je, pomešan s potoni, sesedel .po dolgem predenu. "Dajte, mi'adci, večerje Radovanu!" Vojak je odprl pied starcem torbo in privlekel iz nje kos mrzle pečenke.
"Čutaro!" je zamrmr.il Radovan-	1
Ko mu jo je ponudil, jo je prijel s trudnimi rokami, za-kaKljal in zacmakal.	»
"Še pljuniti ne moreni, taka suša! Tn sedaj bo tekla ta 'žlahtna Epafroditov? kaplja po tako grdii, prašni cesti!" Odpil je dušek in rveč kot polovico in se oddahnil.
• "Epafrodit, ko bi ti vedel, kako te ljubim-!"
Nastavil je še enkrat in mato zakotalil prazno čutaro po travi.
"Tztoče!" je pričel z razveseljenim glasom. "Da nisem hodil jaz s pametjo po svetu, kaj bi brilo s teboj, kozliček vratolomni!"
4iiZi\ to ti bo vedel hvalo ves* rod Slovenov!"
"Ne hvaljene jagode je treba kruto majhne čajne! Ampak vendarle: če boš invel ti le toliko hvale v srcu, kolikor je imaš preveč na jezik,i, boim vesel. Upam namreč, da boš o priliki počesal tistega koštruna Tunjuša, če ga seveda sam ne pošljem prej Morami za priganjača. Zakaj malo, malo je
manjkalo zadnjic--"
Begunci so polegli krog Radovana (in Iztoka ter radovedni poslušali godca.
"Govori, očka," so se oglasiVr vsi zaemo. "Stvar je m-nfmi»va. Da bi bil ti Tunju^a?" "Jaz, da, jaz, Radov;in!"
1 -.'Povej," je silil Iztek. ' "Zednjič je bilo, ko sem nesel tvoje pozdrave iz Bizanca Somov.'*'
"O domu, o sestrii Ljubinici, o očetu Svarnnu mi nisi Še ni&sar povedal. Ni lepo!"	»
"Ni lepo? Sinko, vsak pastir naj svoje ovce zavrača! Ali si me kaj vprašal? Po očetu, po sestri? NiČ! Zadnje, kapljo ljubezni do svojih mehka podlasica. Ali na itove m tur«? Kaj? Jagnjeta
""Radovan, ne sknrni mi Irene! Molči!"
{Nadaljmnj* prihodnji«.) y
cstalla bolj sveža v hladni pšenici. En ducat najdebelejšuh je odbrala v predpasnik in jih potem zložila v posodo. Spravila je smetano v pino in začela mesti, toliko časa, da se je pojavilo surovo maislo. Nekako dva funta ga je bilo in' ua potem lepo zbila v štruco, naredila z žlico par utisov, da je lepše izgledalo in ga zavila v papir, ter položila poleg jajc na mizo.
Iz shrambe je priesl-a j.-nr klo bas in vse to lepo čedno zavila papir, si obrisala solzo v skrbeh ki se napravila, kot se s-po-dobi, ter proti noči odšla na učiteljevo stanovanje. Oglasila se je, kot le .spotoma, med ten\ pa je mislila, pustiti tisti paket pri učitelju, s kakoršnim že hodi izgovorom.
TV-itfIj je takoj vedel kako tvar stoji in jo ni prav nič modbujal v njenem namenu Naravnost ji je .povedni, da Tonček noče in noče. Prosila c:a je, naj mu spregleda še en-kna<t. med tem1 pa je pol a era 1 a predmete na mizo.
'"To ne more prav nič izpre meniti položaja; en ducat jajc, par klobas in surovo maslo ne more in ne sme vplivati na Tončkovo spričevalo. In če hoče vzeti denar, zato kar je prinesla, j.e dobro, ako pa ne. nuona pa vzeti nazaj e? seboj. Kaj pa naj on naredi z mjis-lom? Ali naj namaže Tončka 7. njimi in klobase, kaj more to pomagati Tončku? Mogoče bi se mati spomnila klobas pravi čas, bi kfij za'Iegle, toda ne prek a jene. Ko bi Tončka pošteno namazala ob pravem času, namesto da ga je cerkljala in božala, bi pa mogoče ne l>:-!o treba danes jokati, ko bo Tonček skoro gotovo propadel v učenju.
iNoč jo je dobila, ko je š'a proti domu objokana in pod pazduho je pa nesla tisti paket kati-rim je poskusila dobiti
Odbor za proučevanje evropskih potreb po sedanji vojni
London, 2ti. dec. — Kot poroča Renterjeva aigc|i**ija, je bil organiziran poseben odbor oziroma odsek že obstoječega sveta za vire in produkcije, ki ima n?ilogo, tla prouči vse po trebilo za takojšnjo vzpostavitev električnih, plinskih in vodnih naprav v osvobojenih krajih Evrope.
Odsek ibo podal priporočila in po možnosti tudi načrte za obnovo teh naprav za prebivalstvo osvobojenih predelov, da bo tako mogla administracija za obnovo (United Nations Relief and Rehabilitation Administration) uspešneje in hitreje delovati ter izvajati svoj program.
Načelnik novega odseka je a-meriški član administracije za obnovo, J. A. Krog. Anglijo v tem odseku predstavlja sir Henry Self, Kanado pa T. H. Sogg, ki je načelnik komisije za električno silo v Ontario.
Prijateljem, znancem in čitateljem, ki so se me spomnili tekom praznikov, voščim srečno Novo leto miru in blagostanja!
Našim borcem za osvobojenje v stari domovini, vošrim Novo leto zmage nad sovražniki!
Našemu Primorju in Korotanu — svobodo po tej voji.i!
Našim ameriškim fantom skoruj-šno zmago nad vsemi sovražniki in sreren povratek k svojcem!
Herojskemu sovjetskemu ljudstvu zmagoslaven mir!
Vsemu svetu pa složnejše sožitje po konfani vojni.
ANNA P. KRASNA
vse dobro, kar .i- s težavo prido T J^J1™* .1 bil, bo izginilo in bo spet na sla lu>lpKr spncoval° za bem glaisu v Soli. Tonček jo je|ljT,J^.
zagotavljal, da to ni tako, da' Vf°dla	v temno ■f>ho-
on lahko doide druge, če le ho-llco 10 pri:i'lia do!mov si če in Tioleg tega pa mu je ku-ir'rla z flla71^° težko -lav<)- Mi"
pi!a drsalke zato da se" drsa ,sh so	m ^ -1°
ne pa zato, da leže v kotu vMo v 'r?iZ^eTn oprsju. Or-mu ni privoščila ra^ed-rila za-!10 mho in ™ w kaj pa je potem kupila drsal-' fVstala je od mize in šla k
j^okniu skozi katerega je ogledo-Prišlo je tretje spričevalo in vala mejo pred hišo. Roka je Tončkovo drsanje se je zrcali-l*egla po nož in je odšla pred lo v njem. Slabo, zelo slabo hišo, ter začela tipati po m? j i in mater ie potrlo; ne pa Tone-.med lesenimi izrastki živegta ka — bil .le naza.i v starem ti- grmovja. Odrezala je precej de ' U in ni obžaloval, pa tndi se|belo šibo in odšla nazaj v so-|
luč?" je za\ipil Tončkov glas.
"Tukaj," je rekla mati in ga pričela užigati s tisto šibo, kamor je dosegla. Potem pa je prižigala luč in stopila k njemu s palico, ter mu aaukazaJa: "Zdaj pa poklekni, tu sredi sobo in predno boš vstal, mi boš obljubil, da se boš učil in boš tudi "obljubo držal, ako ne, bosta pa s tole pogovorila."
Tonček je poskusil nekaj jee liati, toda predno je imela mati čas dvigniti palico, jo bil h na kolenih.
Od rak rat naprej mu pa niso nič več tako krave smrdole.
ni kesa 1; vse skupaj mu je bila devota briga.
Slo je proti koncu leta in ma ti se je bala, da bo Tonček zaostal in si ugonobil vsako priložnost za boljše življenje. Sama pri sebi je jokala; in si be-
;bo; položila šibo pred se in se tako zazrla v noč skozi okno. Ura je tikaila is-vojo pot; zdelo se ji je, da ura bije tisočkrat glasneje; nikdar je šJe ni slišala tako glasno. Zdelo se ji je, da sta z uro vred zaviti v etno te-
lila glavo. kaj naj stori; sraim'mo, daleč proč od ostalega sve-
jo je bilo, da bi njen sin zaostal, kaj poreko sosedje? Ala je v shrambo in odprla skrinjo v kateri je bila pšenica in pričela brskati po (površju za jajci
ta in nikamor ne moreta.
Zaslišala je korake ob hišii: hitri so bili in lahki — enajst ;e <že odlbilfc*. Vrata se od<pro. "Kje pa je
S PRIPOROČLJIVO BOŽIČNO DARILO \
}- -- -J
Ž The M^J™ r_____1___J lA
ZNIŽANA CENA
za koračnico
SOLDIERS ON PARADE
Ker želi, ds se čim bolj razširi za
PIANO HARMONIKO
prirejena
koračnica "MLADI VOJAKI"
je Mr. Jerry W. Kopriv&ek uredil i založnikom, da rojaki lahko dobe skladbo po znižan) ceni, to je
Sedaj 35c
Dva komada za 70 centov. Naročite lahko tudi prt:
Slovenic Publishing Ca
216 West 18th Street New York 11, N. Y.
45 - LETNO preiskušnjo
IMA
AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
:: AMERICAN FRATERNAL UNION:: ELY. MINNESOTA
KI IMA
25,000 ČLANOV IN TRI MILJ ONE DOLARJEV PREMOŽENJA
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočl jiva zavarovalnica Zavaruitf* sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti Holezni. nesrečam in smrti
Ako je društvo A.B.Z. v vnši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika zn pojasnila, ee ne, pišite im glavni o rad. KI j, Minnesota
NOČEM PLAČATI VEC KOT NAJVIŠJE URADNE CENE!
NE SPREJMEM RACIONIRANIH ŽIVIL AKO NE ODDAM ZNAMK!
KNJIGARNA ■
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
.	^ ? 1'" Wf't'	'ittiuyo, k	F,
\ Knjigarna Slovenic Publishing Company Ž
-njeta ti bo rodila in še tu kilava!"if ___«li Wet 18th Stwet, New Ymk li. n. y.	f
TO KNJIGO BI MORAL IMETI TUDI Y8AK DIJAK NA RAZPOLAGO £
Andrej Ternovc
Spisal Iran Albreht
Cena M cento?
Filozofska zgodba
Spisal Alojz Jirasek
Cena 50 rentov
Ko smo ili v morje bridkosti
Spisal Rev. K. Zakrajftea
Knjiga prlfiovedaje, kako )e Hitler nastavljal llmanlce in eanjke in pripravljal "»trup" sa Jugoslovane in njihovo državo že dolgo prej kot lo Je napadel.
Knjiga je t platna vezana ln Ima
207 atranl.
Cena $2.—
Bodoa drlavljanl o«j asraMi«
kajltiea —
"HOW TO BECOIHB A CITIZEN
OP THE UNITED STATES**
V rej knjigi M> vaa pojaanlla la ■■koal m naseljeno«.
i_
Listki
Spisal Ksavar Metiko; 144 str.
Cena 70 centov
Malenkosti
Spisal Ivan Albreht
Cena 75 centov
Živi izviri
Spisal Ivan Matičit
Knjiga Je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v v nji je v trinajstih dolgih poglavjih oplBanlh trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov t starem slovanrtvu do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani
V platna vesano
Cena |2 —
Državljanski priročnik
(V slovenščini)
Knjižica daje poljudna navodila,
kako posuti ameHSkl državljan.
Cesta M train
POUČNI SPISI
Pohorske poti
Spisal Janko Glaser
Cena 50c
Angleško Slovensko Berilo
(F. J. Kern) — Veaana knjiga
Ona 12 —
Knjiga o dostojnem vedenju
lil strani.	Cena M ceol«v
Mlekarstvo
Spisal Anton Pevc. S slikami. , 168 strani. — Knjiga za mlrkar-Je In fsrmerje v sploAnem.
Ona M rralM
Obrtno knjigovodstvo
258 strani, eznna. — Knjiga Je namenjena v prvi vrsti m stavbno. nmetno ln strojno ključavničarstvo ter želeaollvaratvo.
Cena
i
-ro-
Ako naročite knjige, priloilte k naro i «lo C. S. eiirmna Canadian M one Order sa omenjeno svoto. Manjše svet lahko pošljete v U. 8. maskah »a •tiroma S cente.	i