Štajerski
Ptuj, četrtek, 4. septembra 2003
letnik LVI . št. 35 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ÏO ÏO iO>
= 0 ■ sd-= 0 !o
iN-
Ptuj
Največ ekonomcev Stran 3
G. Radgona	Ptuj
Evropske zvezde sijejo Sejmišče še živi Stran 4	Stran 6
Destrnik
Občina toži opekarno Stran 7
Nogomet
Berko ni več trener Drave Stran 24
^RELAX^
SPECIALIST ZAADRIATIC
Haložan

Natakarica __
Ved na strani
Kidričevo . Problematika
železniških križišč
Pričakujejo pomoč direkcije za železnice
Stran 2
Ptuj . Zgodba nekega
turizma
i odpadki nebodigatreba?
Stran 3
Kidri~evo . Kriminalisti
zasegli dokumentacijo
Kaj menijo najodgovornejši v občini?
O tem, da so občino Kidričevo v sredo, 27. avgusta, obiskali kriminalisti s Policijske uprave Maribor, smo na kratko pisali že v prejšnjem Štajerskem tedniku. Tudi o tem, da so zasegli dokumentacijo o izgradnji šolskih prostorov v Cirkovcah, kjer naj bi domnevno prihajalo do nekaterih nepravilnosti. Tokrat pa poglejmo, kaj menijo o tem nekateri najodgovornejši v občini.
Kot je povedal Boris Bajec iz Policijske uprave v Mariboru, so kriminalisti resnično zasegli dokumentacijo zaradi utemeljenega suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Nadaljevanje na str. 8
Prvi
Golf že od 3.094.600 SIT dalje
rabljeno vozilo odkupimo po Eurotaxu in prištejemo 250.000 SIT ^ ilcupni prihranek ob nakupu GolËi ocean s kUmo do 490.000 SIT.
Pametno!
Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
Število vozil in modelov je omejeno.
Folo: M. Ozmec
RADIOPTUJ
89,8«98,e'l04;3
Tako se je prvi šolski dan pri~el za mal~ke 1. razreda 9-letke v OŠ Cirkovce s tovarišico Polono Dolenc.
Podravje . Koliko nas stanejo občine
Razočarani nad objavljenim
članek, v katerem smo predstavili, koliko nas stanejo občinske uprave, objavljen v prejšnji številki Štajerskega tednika (na drugi strani), je dvignil precej prahu.
Podatke o stroških občinskih uprav smo vzeli z internetne strani Ministrstva za notranje zadeve, Urada za lokalno samoupravo - iz tabele, v kateri je prikazan delež stroškov občinske uprave v proračunu posameznih občin za leto 2001, znesek pa ne vsebuje stroškov občinskega sveta, župana, podžupana, nadzornega odbora in delovnih teles ter ožjih delov občine.
Takoj po izidu časopisa so nas poklicali iz občinske uprave občine Trnovska vas. Povedali so, da navedeni podatki ne držijo in da so pravilni podatki objavljeni na straneh Univerze v Ljubljani, Visoke upravne šole. Preverili smo. Tam objavljeni podatki zajemajo vse tekoče in investicijske odhodke občinske uprave, odhodke občine za funkcionarje ter transfere uprave, skratka tabela zajema odhodke na prebivalca
za upravo, zato podatki tudi nekoliko odstopajo in so večji pri občinah s profesionalnim županom. Tudi te podatke bomo analizirali za Podravje in jih objavili v eni od prihodnjih številk Štajerskega tednika.
Prejeli smo še več klicev iz občinskih uprav, tisti bolj "demokratični" so nam grozili s tožbo
Za odgovor smo poprosili tudi na Ministrstvu za notranje zadeve, Uradu za lokalno samoupravo. Na vprašanje, zakaj so na spletni strani službe objavili "napačne" podatke, pa nam je državna sekretarka As-trid Prašnikar odgovorila: "V zvezi z vašim vprašanjem, ki se nanaša na podatke o financiranju občin, ki so objavljeni na naši spletni strani, menimo da ni mogoče govoriti o napa-
kah. V našem uradu smo namreč podatke, tudi za tabelo 'Delež stroškov občinske uprave v proračunu za leto 2001', pridobili neposredno od občinskih uprav, podatke za študijo dr. Devjaka s Fakultete za upravo pa neposredno od ministrstva za finance. Torej gre za dva različna vira in tudi podatke so občine po navodilih pošiljale ločeno in zato so mogoča tudi majhna odstopanja.
Za konkretno občino Trnovsko vas so odstopanja, kot ste najbrž opazili, minimalna. V tabeli urada so stroški za občinsko upravo v letu 2001 -12.636 SIT/prebivalca, v tabeli Fakultete za upravo pa 12.268 SIT/prebivalca, razlika je torej 368 SIT/ prebivalca. Takšna razlika lahko nastane tudi zaradi spremembe števila prebivalcev v času od izvedbe ene do druge raziskave. Prav tako lahko manjše razlike nastanejo zato, ker
občine različne stroške znotraj ene postavke knjižijo v drugo postavko, vendar smo po naključno izbranih občinah to možnost preverili in ugotovili, da do večjih odstopanj ne prihaja.
Obe raziskavi sta pripravljeni po vzoru sodobnih evropskih držav, v katerih so takšni podatki javno dostopni vsem občanom in javnosti sploh, kajti le na takšen način lahko pride do aktivnega sodelovanja pri odločanju znotraj lokalnih skupnosti kot tudi do oblik izvrševanja nadzora nad porabo javnih sredstev."
Na Uradu za lokalno samoupravo so nam povedali še, da jih lahko tisti, ki se z omenjenimi podatki v prejšnji številki Štajerskega tednika na strinjajo, pokličejo na telefon: 01/434 15 10.
Zmago Šalamun
Poli
VSEREKmEATIVNI
kolesarski
maraton 03
Pa pritisnimo na pedala..
maxi POLI maraton | 65km
mini POLI maraton 30km
Letališče Moškanjci, 13. september 2003
CN
>o
Doma
Subvencije za mesečne vozovnice
Ljubljana - Začel se je uporabljati pravilnik o subvencioniranju mesečnih vozovnic, ki določa razpon subvencij od sedem do petdeset odstotkov cene mesečne vozovnice. Do sedaj je sicer ministrstvo vsem upravičencev enako sofinanciralo 18 odstotkov cene mesečne vozovnice.
"Slaba knjiga znanstvene fantastike"
Ljubljana - Predsednik SNS Zmago Jelinčič je na novinarski konferenci zdravstveno reformo ocenil kot slabo knjigo znanstvene fantastike. V tako imenovani beli knjigi je namreč nanizanih obilo idej, ki bi jih težko udejanjili v 50 letih, kaj šele v predvidenem roku. Ob tem je poudaril, da je dober zdravstveni sistem obveza in dolžnost vsake države, kakovost zdravstvenih storitev pa bi morala biti že zdavnaj uvedena in ne šele sedaj. Zdravstvena reforma naj bi po mnenju nacionalne stranke izgubo pokrivala na račun kakovostnega zdravljenja, medtem ko naj bi se po drugi strani sredstva trošilo na povsem nepotrebnih področjih.
Sprememba cen bencina
Ljubljana - Cene naftnih derivatov se bodo opolnoči v skladu z vladnim modelom oblikovanja njihovih cen spremenile - izjema je le neosvinčeni 95-oktanski bencin, katerega cena bo zaradi znižanja trošarine v prihodnjih dveh tednih ostala nespremenjena na 188,60 tolarja za liter. Neosvinčeni 98-oktanski se bo sicer s torkom podražil za 0,80 tolarja na 194,40 tolarja za liter, dizelsko gorivo se bo podražilo za 1,10 tolarja na 164,60 tolarja za liter, cena kurilnega olja pa se bo zvišala za 0,40 tolarja, tako da bo liter po novem stal 89,10 tolarja.
31 milijard škode v kmetijstvu
Ljubljana - Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih nesrečah je ugotovila, da je slovensko kmetijstvo zaradi suše, pozebe in hruševega ožiga utrpelo za skoraj 31 milijard tolarjev škode. Največ škode (30 milijard tolarjev) je povrzočila suša, sledi škoda zaradi pozebe (800 milijonov tolarjev) in škoda zaradi hruševega ožiga (112 milijonov tolarjev), je za TV Slovenija povedala predsednica komisije Sinja Bandelj.
Poziv k nižjim cenam mobilnega telefonioranja
Ljubljana - V ponedeljek sta začeli veljati začasni odločbi, ki ju je agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto (ATRP) sredi julija izdala obema slovenskima mobilnima operaterjema s pomembno tržno močjo, Mobitelu in Simobilu. Z odločbama jima je naložila, da najkasneje do ponedeljka uveljavita enake, nižje cene za zaključevanje klicev iz drugih mobilnih omrežij v svojem omrežju. Operaterja do minulega petka začasnih odločb nista izpolnila, so za STA pojasnili na ATRP in dodali, da sta oba operaterja konec julija na začasno odločbo agencije vložila pritožbi.
Tuš kupil Namo
Celje - Celjska trgovska družba Tuš je postala nova lastnica dveh blagovnic Name v Ravnah na Koroškem in v Ljubljani pri Ruskem carju ter^dveh Naminih trgovin v Slovenj Gradcu in ljubljanskem [tepanjskem naselju. Vse objekte bodo do konca oktobra prenovili, pri tem pa bodo vsi zaposleni ohranili delovna mesta.
Po svetu
Prva vlada po Huseinu
Bagdad - Svet prehodne iraške vlade je imenoval 25 ministrov prve vlade po padcu režima Sadama Huseina. Novoimenovana vlada naj bi bila na oblasti do prvih volitev, napovedanih za leto 2004. Generalni sekretar Arabske lige Amr Musa je imenovanje vlade ocenil za "korak v pravo smer". Husein se je medtem domnevno znova oglasil; na dveh novih zvočnih posnetkih je pozval k napadom na ljudi vseh narodnosti v Iraku in obenem zanikal odgovornost za petkov krvavi napad pred mošejo v Nadžafu. V zvezi s tem napadom je iraška policija aretirala pet Iračanov, ki so povezani s Huseinovim režimom. V svetem šiitskem mestu Kerbala se je medtem v ponedeljek več tisoč Iračanov zbralo na pogrebni slovesnosti za vodjo Vrhovnega sveta islamske revolucije v Iraku (SCIRI), ajatolo Mohameda Ba-kirja Hakima, ki je bil ubit v petek v Nadžafu, iraška tajna skupina Mohamedova vojska pa je ZDA zagrozila z maščevanjem Hakimove smrti.
Nadaljevanje boja proti skrajnežem
Jeruzalem - Izraelski premier Ariel Šaron je po zasedanju izraelskega kabineta zatrdil, da bo Izrael nadaljeval operacije proti oboroženim palestinskim skrajnežem in da ne bo popuščal v kampanji proti skrajnim palestinskim skupinam, kot je Hamas. Izraelska vojska je tako izvedla nov helikopterski napad na območju Gaze in pri tem ubila člana Brigad Ezadina Al Kasama, oboroženega krila Hamasa, 17 ljudi je bilo ranjenih. Potem ko je palestinski parlament za četrtek napovedal glasovanje o zaupnici vladi palestinskega premiera Mahmuda Abasa, je posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhodJohn Wolf poudaril, da Washington ne bo toleriral padca Abasove vlade. Tistim, ki naj bi želeli strmoglaviti Abasa, je zagrozil tudi izraelski zunanji minister Silvan Šalom, ki je opozoril, da bo morebiten padec Abasove vlade ogrozil izvajanje časovnega načrta za Bližnji vzhod. /sta/
Kidričevo • Na obisku državni sekretar Matjaž Knez
■ v ■ ■ ■	v ■■ ■ ■■
Pričakujejo pomoč direkcije
Občino Kidričevo, ki ima od trinajstih železniških prehodov z avtomatskimi polzapornicami zavarovane le štiri, je v torek obiskal mag. Matjaž Knez, državni sekretar urada za železnice na Ministrstvu za promet in zveze.
O problematiki križanj cest z železnico, ki je posebej pereča na komasacijskem območju Dravsko polje II, se je mag. Matjaž Knez na povabilo ob~ine Kid-ri~evo pogovarjal z direktorico ob~inske uprave Evelin Ma-koter Jablocnik, podžupanom Jožetom Murkom, predsednikom odbora za kmetijstvo Mihaelom	Žitnikom,
svetovalcem-inspektorjem Ego-nom Repnikom in komunalnim nadzornikom Igorjem Premu-žicem.
Kidričani so gosta podrobneje seznanili s stanjem vseh trinajstih križanj cest z železnico na območju občine in poudarili, da so le štirje zavarovani z avtomatskimi polzapornicami, ostalih devet pa s prometno signalizacijo oziroma Andrejevim križem. Poleg prometnovarnostnega vidika so ti prehodi postali problematični tudi zaradi projekta komasacije zemljišč Dravsko polje II. Ta zajema največji sklop zemljišč v Sloveniji, ki se v glavnem razprostirajo ob železniški progi na širšem območju Cirkovc. Poleg želje po čimprejšnji posodobitvi
in modernizaciji železniških prehodov oziroma zavarovanju z avtomatskimi polzapornicami so Kidričani izrazili pričakovanje, da se bo v realizacijo njihovega projekta komasacije vključila tudi agencija za železniški promet Ministrstva za promet in zveze -tudi zaradi nujnosti izgradnje vzporedne ceste ob železniški progi od Jablan do Pleterij.
Magister Matjaž Knez pomoči občini Kidričevo seveda ni zavrnil in je celo obljubil, da bo država poskušala sodelovati z vsemi svojimi možnostmi, ob tem pa je opozoril na novosti, ki bodo na to zagotovo vplivale. Gre za dva pomembna dokumenta: Zakon o reorganizaciji javnega podjetja Slovenske železnice in Zakon o železniškem prometu, ki je med drugim namesto dosedanje direkcije uvedel agencijo za železniški promet. Ta je v fazi prehodnega obdobja, saj je pričela delovati šele junija, s spremembami, med katere sodi tudi nacionalni program za železniški promet, ki je v fazi sprejemanja, s čimer želi država doseči predvsem večjo skrb za železni-
Državni sekretar mag. Matjaž Knez.
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Med predstavitvijo problematike železniških prehodov, z leve Mihael Žitnik, mag. Matjaž Knez, Evelin Makoter Jablocnik in Igor Premužic.
ce oziroma večja vlaganja, posodabljanje ter njen razvoj. To je nuja tudi zaradi prilagajanja zahtevam Evropske unije, saj bodo z letom 2004 imeli možnost pristopa do naših železnic tudi tuji operaterji. Zaradi tega morajo povečati vozne hitrosti in s tem tudi varnost. Železnica naj bi torej postala kot cesta, pa tudi vse bolj konkurenčna cesti, predvsem kar se tiče tovornega prometa, saj industrija že spoznava, da je prevoz po železnici ugodnejši in cenejši. Poleg posodobitve 5. in 10. železniškega koridorja v Sloveniji, čemur bodo namenili največ pozornosti in sredstev, aktivno razmišljajo tudi o gradnji drugega tira od Šentilja prek Maribora do Kopra.
Kot je povedal mag. Matjaž Knez, si bodo tudi zaradi vsega tega, pa tudi zaradi racionalizacije in zniževanja stroškov vzdrževanja prizadevali, da bodo število železniških prehodov oziroma križanj cest z železnico čimbolj zmanjšali. Vsekakor bo potrebno še veliko usklajevanj, saj naj bi bil takšen prehod predviden na vsaka 2 km, v občini Kidričevo pa ima vsaka vas ali zaselek svoj prehod čez tire, kar pomeni, da so nekateri med seboj
oddaljeni le 300 do 400 m. Posebna državna komisija, ki so jo ustanovili pred kratkim, bo torej imela še veliko dela, saj bo potrebno izbrati za modernizacijo in zavarovanje s polzapornicami le najpomembnejše krajevne ceste, ki vodijo čez železnico.
Kidričani so sekretarja opozorili tudi na nujnost poglobitve podvoza pod železniško progo na tlakovani Tovarniški cesti v Kidričevem, ki je prenizek, saj morajo višji tovornjaki in dvonadstropni avtobusi voziti po obvozni cesti; pa tudi na nujnost, da prav to cesto prekategorizirajo v državno, saj bo z gradnjo vojaških objektov v Apačah lokalni interes prerasel v širši družbeni oziroma državni interes.
Preden si je nekatera pomembnejša križanja cest z železnico ogledal tudi na terenu, je sekretar Matjaž Knez spomnil gostitelje na dejstvo, da je bistvo realizacije vseh idej in želja v dobro pripravljenih projektih in projektni dokumentaciji, ter jih spomnil, da je za izdajo karkšnih koli soglasij ali dovoljenj s področja železnic pristojna agencija za železniški promet, ki ima sedež v Mariboru.
M. Ozmec
Ptuj • Delničarji PP sprejeli vse predlagane sklepe
Za delnico 55 tolarjev dividende
Na skupščini Perutnine Ptuj 28. avgusta so udeleženci predstavljali 78,30 odstotkov kapitala.
Uprava in nadzorni svet sta dobila razrešnico za svoje uspešno delo v poslovnem letu 2002. Gre namreč za prelomno leto, v katerem so natanko pred letom skupščine nekdanje Jate, d.d., in Kmetijskega kombinata Ptuj, d.d., pa tudi Perutnine Ptuj, d.d., odločale o pripojitvah k Perutnini Ptuj. Takrat, vsakič z več kot 99 odstotki soglasnosti izglasovani sklepi, so omogočili, da je Perutnina Ptuj začela poslovati kot skupina s kmetijskimi, vzrej-nimi, predelovalnimi in drugimi potenciali, ki bodo na eni strani omogočali okrepljeno vertikalno organiziranost, na drugi pa večjo sigurnost potrošnikov, da uživajo živila, za katerimi stoji mednarodno uveljavljen poslovni sistem z več kot 2500 sodelavci v štirih različnih državah.
Kljub izjemno zahtevnemu organizacijskemu in vsebinskemu projektu pripojitev pa je Perutnina Ptuj v preteklem poslov-
nem letu prigospodarila tudi za 490,1 milijonov tolarjev dobička. Delničarjem ga bodo razdelili po 55 tolarjev dividende za delnico, kar znaša skupno 321,7 milijonov tolarjev, 16 milijonov ga bodo porabili za izplačilo nagrad upravi in nadzornemu svetu (oboje v obliki delnic družbe), 152,3 milijone tolarjev dobička pa so, tudi s sklepom na današnji skupščini, prenesli v naslednje poslovno leto.
"Dobiček pa je samo ena od ekonomskih kategorij, ki kaže na uspešnost poslovanja. V Perutnini Ptuj smo namreč zelo dosledni tako pri obračunavanju amortizacije kot tudi pri vlaganju v prihodnost podjetja. Vsako leto za investicije namenjamo vsaj po deset milijonov evrov. Tako smo letos zaključili pomemben investicijski ciklus in dokončali tovarno pripravljenih jedi. Gre za tisti segment ponudbe, ki bo najbolj na široko odpi-
ral vrata na enotni trg EU, kjer so prehranjevalne navade pač takšne, da je povpraševanje po hitro pripravljeni hrani že preseglo klasično kulinarično ponudbo," je med drugim poslovne odločitve uprave Perutnine Ptuj predstavljal njen predsednik in generalni direktor družbe dr. Roman Glaser.
Perutnina Ptuj je tudi po pripojitvi obeh družb v preteklem letu ohranila organizacijsko obliko delniške družbe, ki usmerja nekatere poslovne funkcije tudi za odvisne družbe v Sloveniji, na Hrvaškem, v BIH in v Srbiji. Med najbolj referenčnimi poslovnimi potezami Perutnine Ptuj v zadnjem obdobju je tudi pridobitev večinskega lastniškega deleža v drugem največjem perutninar-skem podjetju na Hrvaškem. Perutnina Ptuj-Pipo Čakovec, kot se sedaj imenuje podjetje, je namreč med najuspešnejšimi tujimi naložbami v sosednji državi.
V dobrih dveh letih so podvojili obseg proizvodnje in prodaje ter število zaposlenih. Nov investicijski ciklus v izgradnjo sodobne predelave mesa v izdelke pa se pravkar začenja.
Naložba v delnice Perutnine Ptuj je tako dolgoročna kot strateško pametna, predvsem pa stabilna poteza, so ugotavljali njeni delničarji tudi na današnji skupščini. Podjetje je namreč s svojimi razvojnimi potezami zagotovilo stabilno rast in internacionalizacijo kot dve najpomembnejši usmeritvi, s katerimi bo lahko uveljavljalo svoj položaj tudi na enotnem trgu EU. Današnja skupščina delničarjev Perutnine Ptuj je namreč bila zadnja pred vstopom Slovenije v enakopravno članstvo EU, delničarjem pa je dala občutek, da bo poslovanje z njihovim kapitalom v Perutnini Ptuj tudi takrat lahko uspešno in varno.
Dialog
Po Sloveniji • Devetletka počez
Prvošolcem pripravili dobrodošlice
V ponedeljek so slovenske šole na široko odprle svoja vrata. Kakorkoli je že - letošnje šolsko leto je nekaj posebnega, saj so vse šole prešle na devetletko, to pa seveda ne pomeni, da je osemletka v celoti ukinjena, saj so tudi letos zadnjič vpisovali v prve razrede učence, stare sedem let, ki bodo zadnji osemletkarji.
Danes še v varnem naročju svojih mamic, jutri samostojna šolska pot.
Tako kot na Destrniku (na sliki) so na vseh šolah prvošolcem in njihovim star{em pripravili dobrodo{lice s kulturnimi programi, da so s prijetnejšimi vtisi vstopili v hiše ucenosti.
Na Ptujskem leto{nje {olsko leto za osem {ol ni nič posebnega, saj so že dosedaj delale po programu devetletke. To so: Hajdina, Kidričevo, Cir-kulane, Markovci, Mladika, De-strnik s Trnovsko vasjo, Videm in Žetale, (tudi Vitomarci, ki so podružnica Cerkvenjaka), na novo pa devetletko uvajajo na
Bregu, Ljudskem vrtu z Grajeno, Olgi Meglič, Cirkovcah, Gorišnici, Dornavi, Juršincih in Podlehniku.
Kar nekaj šol med njimi nima ustreznih prostorskih pogojev za devetletko, tako da bodo nekatere delale dvoizmensko. Nedvomno je največji prostorski problem v Ljudskem vrtu, ki ima letos kar 5 prvih razredov (2 v osemletki, 3 v de-vetletki). Ravnateljica Tatjana Vaupotič nam je potarnala, da samo še stranišč niso spremenili v učilnice.
Franc Lačen
Ptuj • Tudi srednje šole začele s poukom
Največ učencev na ekonomski šoli
Po poletnih počitnicah se je v ponedeljek za več kot 280.000 osnovnošolcev in dijakov začelo novo šolsko leto, ki je v znamenju uvajanja devetletnega programa na vseh osnovnih šolah. Vseh dijakov bo letos okrog 109.000. Med novimi dijaki bo največ gimnazijcev: od 25.667 novih dijakov bo gimnazijcev več kot 10.000.
Najprej smo obiskali srednješolski center in Poklicno in tehniško strojno šolo, kjer imajo v tem šolskem letu 17 čistih oddelkov, štiri skupine strojnikov ter en kombinirani oddelek skupaj z elektro šolo. Tak kombinirani oddelek se je že lani pokazal kot zelo uspešen, gre pa za skupne splošne predmete, ločeno pa se obravnavajo strokovno teoretični predmeti. Skupno je na šoli 430 dijakov. Na šoli bodo v tem šolskem letu uvajali kar nekaj novitet. V poklicnem izobraževanju bodo izvajali skupni model poklicnega izobraževanja, kjer združujejo več poklicev šolskega in dual-nega sistema. Po novem programu bodo izvajali program strojnega tehnika v štiriletnem izobraževanju, je nov program z renoviranimi predmeti, gre za vsebine, ki so usklajene z razvojem učne tehnologije. Nov program je tudi v poklicno tehničnem izobraževanju, po triletnem poklicnem šolanju, ki je tudi posodobljen z novimi vsebinami. V zadnjem času se ugotavlja, da je strojnikov premalo, tako se spreminja misel-
nost učencev in staršev za te poklice, ki vidijo možnosti šolanja teh poklicev kasneje tudi na višjih in visokih šolah. Zato vpis v te programe počasi narašča.
Tudi izobraževanje ob delu odraslih je v porastu. Na Ptuju so razpisali skupaj z Ministrstvom za šolstvo vse programe, zanimanje je veliko, izvajajo pa tudi prekvalifikacije ter opravljajo mojstrske izpite.
Na Poklicni in tehniški kmetijski šoli Ptuj imajo v tem šolskem letu 220 učencev v 12 oddelkih. V prvem razredu imajo dva oddelka cvetličarjev ter po en oddelek kmetijskega tehnika in pomočnice kmetovalke-gospodinje. Ob priliki kmetijskega sejma v Gornji Radgoni je bil na pobudo ptujske šole tudi posvet o problematiki kmetijskega izobraževanja, kjer so sprejeli usmeritve, da se vzpostavi načrtno in sistemsko sodelovanje med socialnimi partnerji pri usmerjanju v kmetijske poklice ter pri oblikovanju in izvajanju izobraževanja, pri čemer je potrebno uveljaviti nove metode za motiviranje mladih za kmetijske poklice in
Foto: F. Lačen
V ptujskih srednjih {olah preko 3200 dijakov, najve~ na Ekonomski šoli.
zagotoviti šolam pogoje za izvajanje kakovostnega poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Poleg rednih oblik izobraževanja odraslih bodo na kmetijski šoli na Ptuju izvajali tudi programe za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (čebelar, predelovalec sadja).
V Poklicni in tehniški elektro šoli bodo letos imeli 554 dijakov v 21 oddelkih, od katerih je eden kombiniran s strojniki. Podobno kot pri strojnikih, je
tudi v elektro šoli letos kar nekaj sprememb programov pri poklicno tehniškem izobraževanju, ki so ga razpisali tudi za odrasle. V naslednjem šolskem letu se na šoli nadejajo tudi višješolskega programa (in ne v tem, kot smo zapisali pred dobrim mesecem).
Največ dijakov od vseh ptujskih srednjih šolah je na Ekonomski šoli. V 42 oddelkih bo 1169 dijakov. Od tega je 8 oddelkov ekonomske gimnazije, 17 oddelkov ekonomskega tehnika, dva oddelka sta novega programa administrator, 6 oddelkov je program trgovec, 6 oddelkov je podjetniškega poslovanja in trije oddelki so novega programa ekonomski tehnik, to je poklicno tehniško izobraževanje. Razen zaključnih letnikov imajo na šoli popoln dvoizmenski pouk.
Na Gimnaziji Ptuj imajo 859 dijakov v 30 oddelkih, imajo en oddelek več kot lani in nekoliko prostorskih problemov. Sicer nimajo dveh izmen, vendar pa razen maturantov in športnih oddelkov, ki začenjajo pouk ob 8. uri in ga končujejo ob 15. uri, ostali izjemoma prihajajo ob 7. uri in končujejo ob 16.30 uri (ne vsak dan).
Franc Lačen
Ta teden
Kaj prinaša devetletka
V letu 1999 se je v Sloveniji postopoma začela uvajati devetletna šola. Do letošnjega šolskega leta, ko so vse šole po zakonu začele delovati kot devetletke, je bilo v program de-vetletk vključenih nekaj čez polovico slovenskih šol.
In zakaj pravzaprav devetletka? Slovenija bi naj sledila šolskim standardom večine držav z visoko razvitim šolskim sistemom, v prvi razred se vpisujejo otroci v starosti nekaj pod 6 let do nekaj pod sedem let. V prvem razredu sta pri polovici predmetov dva učitelja, od katerih je eden, oziroma ena vzgojiteljica predšolskih otrok. Učitelj spremlja učenci prva tri leta, ocenjevanje je pisno, znanje se pridobiva postopoma, saj so cilji nastavljeni tako, da se standardi znanja, pisanje in branje tako pridobivajo in, da je to znanje temeljito.
Učni načrti v devetletki so posodobljeni in prečiščeni odvečne faktografije, cilji so oblikovani tako, da posegajo na različna področja učenčevega razvoja. Poseben poudarek se daje različnim metodam in oblikam poučevanja, ki naj popestrijo pouk, v višjih razredih je poudarek na eksperimentalnem in problemskem učenju.
Učiteljem in učencem bi naj ostalo tudi dovolj časa za ponavljanje in utrjevanje snovi ter za ustno preverjanje in ocenjevanja znanja. Več torej za pogovore in vzpostavljanje pristnejšega odnosa med učiteljem in učencem.
Učenci se tujega jezika začno učiti pri približno desetih letih, izberejo si tudi drugi tuji jezik.
Devetletka bi naj poskrbela tudi za enakost izobraževalnih možnosti za vse učence. Z nacionalnimi preizkusi znanja se preverja doseganje standardov. Ob zaključku devetletke se znanje kombinirano ocenjuje z učiteljevo oceno ter z nacionalnimi preizkusi.
Devetletka posebno pozornost daje diferenciaciji in individualizaciji pouka in omogoča izbirne predmete.
Sam sem kot učenec doživel dva šolska sistema, nižjo gimnazijo in šolsko reformo leta 1958, ko so bile ukinjene nižje gimnazije. Kasneje kot pedagoški delavec dve šolski reformi, celodnevno šolo in usmerjeno izobraževanje. Priznati je treba, da šolske sisteme bolj kot politiki pišejo pedagoški strokovnjaki in ti vedno najdejo ta pravo rešitev. Za koliko časa?
Postavlja se zgolj vprašanje, bodo naši nadebudneži bolje pripravljeni na nadaljevanje šolanja kot smo bili mi in bodo bolje pripravljeni na življenje. Želimo pa si, da bi novi šolski sistem kar dolgo trajal, vsako spreminjanje je zelo drago.
Franc Lačen
Ptuj • Zgodba nekega turizma
Turistovi odpadki nebodigatreba?
V Termah Ptuj so 1. septembra letos končali zadnji letnik srednje šole, je v svojem pozdravnem govoru ob odprtju novega termalnega parka v tem, za ptujski turizem najpomembnejšem turističnem objektu udeležencem otvoritvene slovesnosti povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan.
S simboliko je pospremil tudi nadaljnji razvoj Term Ptuj, ki naj bi že 1. 10. leta 2004 končale fakulteto. Bržčas se to ne bo zgodilo - kljub silnim turističnim strategijam, ki jih to okolje že ima. Kvečjemu se bomo lahko pohvalili, da bomo končno imeli nekaj, s čimer se bomo resnično lahko pohvalili: največje zunanje termalno kopališče z okrog 6 ha površine. Vmes pa se bo zgodila še ena investicija, tudi ta z domačim denarjem in zgolj moralno podporo novega lastnika Term 3000, d.d. Šele po dveh kratkoročnih ukrepih prihaja na vrsto težko pričakovani in že dolgo časa načrtovani zalogaj - gradnja in odprtje hotela s štirimi zvezdicami v letu 2005, ko bomo že v Evropi, ki je tudi velika priložnost za slovenski turizem. Pri dvemilijardni investiciji bo večinski lastnik že moral odpreti mošnjo.
Ponedeljkovo odprtje in dogajanje zadnje leto v Termah Ptuj imata ob vsem zadovoljstvu, da se je nekaj le začelo premikati, tudi grenak priokus. Terme Ptuj, ki so svojo pot začele kot Ptujske toplice, so se po obetavnem začetku neslavno izgubile. Razvoj je zastal, s tem pa tudi
ptujski turizem, ki so ga že dolgo polna usta poklicanih in nepoklicanih. Pozitivno vzdušje za razvoj te dejavnosti, za katerega si že dolgo prizadevajo turistični entuziasti, je ambicioznim načrtovalcem turističnega razvoja lahko samo v pomoč, kapitalu pa dodatna spodbuda, da pride v to okolje, ki v tem trenutku sicer še ni dokončno razčistilo, kaj turizem prinaša dobrega in kaj slabega. Če želi dati priložnost terciarnim in kvartarnim dejavnostim - od težke industrije se je že poslovilo - potem so tudi turistovi odpadki (komunalni in fekalni), ob katere se spotika ptujski župan v brošuri, ki so jo izdali organizatorji festivala Ptuj - odprto mesto, lahko prednost. Navsezadnje gradimo tudi sodobni center za ravnanje z odpadki, ki bo lahko posrkal tudi to, in želimo najti zaposlitev za nekaj tisoč nezaposlenih, ki že (pre)dolgo čakajo na svojo priložnost. Oblast pa je tista, ki mora ustvariti konkretne pogoje, zato je tudi dobila mandat od volivcev, ne pa za dvome.
Tako kot prva lastovka še ne pomeni pomladi, tudi začetek pravega razvojnega ciklusa v Termah Ptuj še ni priložnost za pretirano navdušenje, ker turizem zahteva kvaliteten in celovit turistični proizvod, v katerem sodelujejo vsi, od prvega do zadnjega v nekem okolju. Da se v ptujskem turizmu le nekaj premika na bolje, o tem pa dvoma ni.
MG
Radgona • Kmetijsko-živilski sejem zaprt
Kako bodo sijale evropske zvezde
Na letošnjem 41. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni se je na 55.000 kvadratnih metrih predstavilo 1460 razstavljavcev iz 21 držav, strokovnim razstavam pa je bila namenjena skoraj tretjina površin. To poleg zahtevnih projektov predstavlja tudi izredno velik strošek, saj so za te projekte, vključno z investicijami - izgradnjo hlevskih objektov in ostale infrastrukture za zunanjo razstavo živali - v letošnjem letu namenili 168 milijonov tolarjev.
Sejem si je po oceni organizatorjev ogledalo okrog 130.000 ljudi, na sejmu pa je bil vsak dan prisoten tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije magister Franc But, ki je podal zaključno oceno: ^"Verjamem, da so imeli ljudje veliko koristi od njega, veliko je bilo okroglih miz, veliko smo bili prisotni tudi predstavniki ministrstva. Oblikovanje nove politike je izjemno pomembno vprašanje, zato verjamem, da se bo o tem še veliko govorilo. V vsakem primeru je prav, da ima država neposreden sejem kmetijstva in živilstva, kamor pridejo ljudje -eni zato, da sklepajo posle, drugi, mestni, pa zato, da sploh vidijo, kako živali izgledajo. Obstaja pa tudi nekaj strokovnih dilem, na katere bo moralo odgovoriti vodstvo sejma: treba bo ugotoviti, kako narediti sejem osnovno atraktivnejši, kako razstave živali spremeniti v prodajne, da ne bo treba ljudi siliti in jim celo plačati, da bodo svoje živali pripeljali na razstavo. Verjetno bo tudi živilska industrija ostala in prišla še tista, ki je tu ni bilo. Sejem ocenjujem kot pozitiven, s svojimi viški in manj potrebnimi stvarmi pa odraža realno sliko v sejemskem dogajanju tudi v svetovnem merilu."
Tudi direktor pomurskega sejma Janez Erjavec je ocenil, da je sejem uspel, pomursko sejmišče pa še naprej ostaja polje uspehov. V prihodnjih letih bo treba ministrstvo, združenja in zbornice prepričati, da mora biti vsak, ki želi biti v kmetijsko-živilski industriji prepoznaven in boljši od drugih, prisoten na edinem tovrstnem sejmu; glede zmanjšanja števila podjetij, ki se predstavljajo na sejmu, pa je direktor Pomurskega sejma dejal, da gre
verjetno le za trenutno krizo, ki pa ne bo prinesla nadaljnjega krčenja števila razstavljavcev. Sicer pa organizatorji že razmišljajo o 42. kmetijsko-živilskem sejmu, ki bo glede na izkazan interes sosednjih držav dobil še bolj evropsko podobo, zagotovo pa je že tudi, da bo vsaj za en dan krajši.
Nujnost širjenja in rasti družbe
V	Gornji Radgoni se vrsto let predstavlja Perutnina Ptuj in na svoj razstavni prostor vedno znova privabi številne obiskovalce. Vsako leto pripravi vodstvo te uspešne družbe tudi novinarsko konferenco, na kateri spregovorijo o prihodnosti svoje dejavnosti.
"Prepoznavnost slovenskih živilskih proizvodov na tujih trgih je precej nizka, zato so kljub kakovosti uvrščeni v nižje cenovne razrede, v katere se uvršča večina proizvodov iz držav jugovzhodne Evrope," je novinarjem dejal predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser. "Med poglavitnimi vzroki za tovrstni položaj slovenske živilsko-predelovalne industrije na tujih trgih, še zlasti na evropskem, je premajhna vključenost slovenskih podjetij v evropske gospodarske tokove ter nezadostno združevanje izvoznih zmogljivosti Slovenije, prav pa bi bilo povečati obseg vlaganj v promocijo na tujih trgih."
V	Perutnini Ptuj se zavedajo nujnosti nadaljnjega širjenja in rasti družbe, predvsem pa povezovanja s tujimi podjetji, zato bodo še letos v Veliki Britaniji ustanovili mešano podjetje z večinskim lastništvom Perutnine Ptuj. Tovrstno širjenje je del strategi-
Sejem si je ogledal tudi Milan Kučan
Letošnji 41. mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni je obiskal tudi bivši predsednik države Milan Kučan (v sredini), ki se je v spremstvu direktorja sejmišča Janeza Erjavca največ časa zadržal na skupnem razstavnem prostoru sekcije za domačo in umetno obrt pomurskih območnih obrtnih zbornic. Ob tej priložnosti mu je Vlado Man-dič, predsednik Območne obrtne zbornice Murska Sobota, predal listino o imenovanju za častnega člana njihove zbornice, sprejeto sicer že ob 30-letnici organiziranega obrtniškega delovanja v Murski Soboti leta 1998.
Utrinek z letošnjega gornjeradgonskega sejma
Foto: M. Ozmec
je družbe, hkrati pa tudi odlična poslovna priložnost, saj britanski trg velja za največjega potrošnika pripravljene hrane in je kot tak vodilni oblikovalec prehranjevalnih navad in potreb potrošnikov.
Seja
parlamentarnega odbora
Na sejmu se je sestal parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in javnosti predstavil študijo, ki je podlaga za javno razpravo o prihodnosti slovenskega kmetijstva. Po predlogu strokovnjakov, ki ga po besedah kmetijskega ministra mag. Franca Buta podpirajo tudi na ministrstvu, naj bi prihodnje leto pri nas še obdržali sedanji sistem neposrednih plačil kmetom, potem pa v skladu z modelom kmetijstva Evropske unije prešli na shemo regionalnega enotnega plačila na površino. Ta bi bila razdeljena na enotna plačila za njive in za tra-vinje. Odbor je na koncu sprejel sklep, da bo konec septembra v Državnem zboru javna predstavitev mnenj o predlogu, ki ga bo pripravila vlada.
Na začetku seje je kmetijski minister članom odbora pojasnil sklepe ministrskega sveta o reformi skupne kmetijske politike Evropske unije iz Luksemburga, kjer so sprejeli evropski model razvoja kmetijstva. Po Bu-tovih besedah gre za poskus političnega mostu med kmeti kot pridelovalci in kupci, ki so potrošniki in davkoplačevalci. Slednji so pripravljeni dati denar, če imajo od tega javne koristi, saj ni smiselno pridelati čim več za vsako ceno, pač pa toliko kot prenese občutljivost okolja in potrebuje trg.
Ministrstvo za kmetijstvo je tako naročilo študijo, v kateri so analizirane predvidene posle-
dice reforme kmetijske politike. Študijo je tokrat predstavil dr. Emil Erjavec: "Nova reforma naj bi začela veljati po letu 2005 in bi spremenila način financiranja v kmetijstvu Evropske unije. Zdajšnji zapleten sistem subvencij naj bi v državah članicah nadomestili dve alternativni možnosti. Sedaj se ločeno financira proizvodnja poljščin, s poudarkom na žitu, in živinoreja, s poudarkom na govejem mesu. Problematika tega koncepta je v prenapiho-vanju obeh področij, ki sta bili favorizirani s takim načinom financiranja, je pa tudi veliko oko-ljevarstvenih pomislekov."
Kaj storiti za zmanjšanje posledic suše
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je v okviru 41. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni pripravila posvet z naslovom "Kaj storiti za zmanjšanje posledic suše v kmetijstvu?". V letošnjem letu sta suša ter visoke temperature na kulturah povzročili za okrog 20 milijard tolarjev škode, za več kot polovico omenjenega zneska pa je škode na Murskem in Dravskem polju. Kmetijsko ministrstvo ter vlada Republike Slovenije bosta sicer poskušala z nekaterimi ukrepi škodo omiliti, vendar so predavatelji na tokratnem posvetu zatrdili, da se bodo težave zaradi podnebnih sprememb nadaljevale in stopnjevale ter da bo treba poskrbeti tudi za dolgoročne ukrepe za omilitev posledic teh sprememb.
Med drugim je Lučka Kajfež-Bogataj z Biološke fakultete v Ljubljani povedala: "Kmetje že brez klimatskih sprememb in izjemnih vremenskih dogodkov vsako leto čutijo posledice vremenskih ujm. Sicer pa so sedaj spremembe podnebja že dejstvo, ki ne povzroča samo suš,
ampak tudi hude nalive, hitrejše razmnoževanje škodljivcev in rastlinskih bolezni, več požarov v naravi in drugih težav, vseh povezanih z višanjem povprečnih letnih temperatur in manjšanjem letnih količin padavin."
Povprečne letne temperature v zadnjih letih so najvišje v zadnjih tisoč letih, škode zaradi vremenskih katastrof se nenehno povečujejo že zadnjih 50 let in po prepričanju predavateljice je to neustavljiv proces, ki ga ne bo mogoče ustaviti, niti če se bomo v celoti in vsi držali določil kjot-skega sporazuma. Vsi pa vemo, da se to ne bo zgodilo.
Najbolj črnoglede napovedi za Slovenijo tako predvidevajo, da naj bi se povprečna letna temperatura v obdobju naslednjih 70 let dvignila za 7 stopinj Celzija, količina padavin pa zmanjšala za 15 odstotkov. Bolj optimistični napovedovalci napovedujejo zvišanje temperature "le" za 2 stopinji Celzija in upad padavin za desetino. Posledice bodo v vsakem primeru precejšnje. Nekaj bo sicer pozitivnih, kot na primer podaljšanje vegetacijske dobe, možnost gojenja toplolju-bnih rastlin in še kaj, negativnih pa bo veliko več. To bodo skrajševanje rastne dobe, torej časa od setve do žetve in s tem povezano prezgodnje dozorevanje pridelkov, večje izhlapevanje vode iz tal in rastlin, povečana pogostnost ekstremnih vremenskih dogodkov.
Kmetje si zaradi suše, toče ter znižanja podtalnice želijo ustanovitev vzajemne kmetijske zavarovalnice in rizičnega sklada kmetijstva, o katerem je na posvetu več povedala Marija Luka-čič z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predlog projekta je po njenih besedah na ministrstvu že pripravljen, vendar manjka ustanovitveni kapital. V Sloveniji je sedaj rastlinsko proizvodnjo mogoče zavarovati le pri komercialnih zavarovalni-
cah in brez državnih subvencij, ki so običajne v več evropskih državah. Zato je pri nas zavarovanih le okrog 20 do 25 odstotkov kmetijskih površin. Po ustanovitvi vzajemne kmetijske zavarovalnice in državnih subvencij zavarovalnih premij pa na ministrstvu pričakujejo, da bo zavarovane 60 do 70 odstotkov kmetijske proizvodnje. Ker pa zavarovalnice ne morejo zavarovati proti izjemnim naravnim katastrofam, kar je tudi suša, pa predlagajo tudi ustanovitev rizi-čnega sklada kmetijstva, v katerega bi se stekalo 10 odstotkov zavarovalnih premij iz vseh kmetijskih zavarovanj, nekaj denarja pa bo vsako leto vanj prispeval tudi državni proračun.
Prihodnost kmeta pod evropskimi zvezdami
Izmed forumov, ki so jih pripravili v okviru 41. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, je največ pozornosti pritegnil forum Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije z naslovom Kakšna bo prihodnost kmeta pod evropskimi zvezdami? Udeležilo se ga je več kot 200 zborničnih funkcionarjev, zainteresiranih kmetov in njihovih združenj ter gostov.
O naslovni je najprej spregovoril	predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk: "Za vse, ki se danes preživljajo s kmetijsko dejavnostjo, evropske zvezde ne bodo prijazno žarele, saj bo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo propadla marsikatera kmetija pri nas." Po njegovih besedah slovenska Kmetijsko-gozdarska zbornica že dalj časa opozarja na težave, ki jih bodo imeli kmetje po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, čeprav to v javnosti, še zlasti med politiki, ni popularno. Na zbornici si sicer prizadevajo, da bi kmete čim bolj usposobili za spopad z evropsko konkurenco, zato so samo v zadnjem letu dni pripravili za svoje člane preko 153.000 ur izobraževanja in usposabljanja ter osebnih svetovanj, na katerih je sodelovalo okoli 96.000 kmetov in članov njihovih družin.
"Na zbornici nam bo žal za vsakega kmeta, ki bo po vstopu Slovenije v unijo prenehal kme-tovati in za vsak hektar neobdelane zemlje," je še dejal Vrisk, ki med drugim tudi meni, da bodo po vstopu Slovenije v unijo razočarani tudi nekateri delavci v delovno intenzivnih panogah industrije, vendar danes o tem oportunistično molčijo celo njihovi predstavniki. V Kmetijsko-gozdarski zbornici pa ne nameravajo zatiskati oči pred realnostjo, ki za slovenske kmete ni obetavna.
Natalija Škrlec, Niko
Šoštarié, Miha [oštarié
Ormož • Podžupan Milan Rudolf Curin
Tudi male stvari izboljšajo življenje
Od februarja ima občina Ormož dva podžupana. Doslej sta se že lahko dodobra vživela v svoje delo in pristojnosti. Tokrat vam predstavljamo Milana Rudolfa Curina.
Milan R. Čurin je Ormožan, rojen je bil leta 1928. Do leta 1947 je živel v Ormožu in ima nanj številne lepe spomine. Obiskoval je meščansko in trgovsko šolo na Ptuju. Med okupacijo je pouk potekal v nemškem jeziku, kar mu je kasneje v življenju prišlo prav. Na začetku pa mu je tuji jezik povzročal nemalo težav. Spominja se smešnega dogodka, ko so se v šoli pogovarjali, kaj bodo po poklicu, ko bodo veliki. Čurin je želel povedati, da bo gozdar, ker pa je bil jezika še nevešč, je namesto Forstner, rekel Furst, kar pa pomeni knez. Seveda je s svojo velikopotezno izjavo poskrbel za precejšen smeh in kasneje je bil za sošolce še dolgo knez. Knez ni postal, pa tudi na to, da je postal gozdar, je moral še malo počakati. Po šoli se je zaposlil na gozdarstvu Križniškega reda pri Veliki Nedelji, leta 1947 pa je bil poslan na gozdarstvo v Kočevsko reko. Tam je bil namreč tabor 700 nemških ujetnikov in potrebovali so gozdarje. Koordiniral je sodelovanje med gozdno upravo in delovno bazo pod Golteniškim Snežnikom. ""S takšnim številom delavcev je delo dobro potekalo, gradili smo
prvo cesto na tem območju, sekali les in ga spravljali v Kočevje na žago." Ko so v februarju 1948 jetnike vrnili domov in so v enem tednu ostali brez delavcev, je kmalu odšel tudi Čurin. Maja je Kočevsko reko prevzelo notranje ministrstvo in Čurin je za krajši čas odšel v Ljubljano na predsedstvo vlade kot evidentičar gospodarske koordinacije.
"Kmalu sem opazil, da to ni delo zame. Odpravil sem se v srednjo gozdarsko šolo in jo tudi končal." Na koncu se je Milan Čurin zasidral na gozdni upravi za Mežiško dolino v Črni, kjer je ostal 32 let in upokojitev dočakal kot vodja uprave. Njegovo ljubezen do Koroške je seveda dokončno utrdila žena Slavica. "Na Koroškem sem našel zadovoljstvo pri delu, v ljudeh, Korošci so mirni, gostoljubni ljudje in še danes imam z njimi pogoste in prisrčne stike."
Kljub temu pa se je zaradi ženine bolezni že leta 1969, ko je v Ormožu začel graditi hišo odločil, da se vrnejo v Ormož. S politiko se v mladih letih ni ukvarjal, bil pa je zagnan športnik, ustanovitelj smučarskega kluba v Črni, iz katerega izhaja
Ljutomer • Ocenjujejo škodo
Suša vzela več kot milijardo
Na območju upravne enote Ljutomer, ki združuje občine Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Razkrižje in Veržej, so komisije pripravile zbirni pregled škode, ki jo je na kulturah prizadejala letošnja suša. Škodo so ocenile v odstotkih, podani pa so tudi neuradni podatki v tolarjih. Neuradni zato, ker bo vlada Republike Slovenije cene posameznim kulturam podala naknadno, ob ocenjevanju pa so komisije upoštevale trenutno veljavne cene.
V omenjenih občinah je naredila za nekaj več kot milijardo tolarjev škode. Največ v ljutomerski občini, kjer je tudi največ kmetijskih površin. Komisija, ki je ocenjevala škodo v občini Ljutomer, je po "neuradnih" cenah ocenila, da gre za dobrih 611 milijonov tolarjev škode. Blizu 200 milijonov tolarjev znaša na koruzi za zrnje, ki jo imajo tamkajšnji kmetje na 1659 hektarjih, na pšenici, ki je bila posejana na 1263 hektarjih, znaša slabih 139 milijonov, travniki na 922 hektarjih pa so utrpeli škodo v višini 90 milijonov tolarjev. Med ostalimi kulturami na ljutomerskem območju so visoko škodo utrpele še sladkorna pesa (70 milijonov tolarjev), oljna buča (40
milijonov tolarjev) in ječmen (37 milijonov tolarjev).
V	občini Križevci pri Ljutomeru je suše povzročila za okrog 309 milijonov tolarjev škode. Na koruzi za zrnje, ki jo imajo na križevskem območju na 827 hektarjih, le-ta znaša blizu 116 milijonov tolarjev, pšenica na 645 hektarjih v višini 70 milijonov tolarjev, sladkorna pesa na 148 hektarjih pa dobrih 28 milijonov tolarjev.
Za dobrih 95 milijonov tolarjev škode je suša povzročila na kulturah v občini Veržej. Koruza za zrnje na 229 hektarjih je utrpela škodo v višini 31 milijonov tolarjev, pšenica na 196 hektarjih 25 milijonov tolarjev, sladkorna pesa na 82 hektarjih pa 14 milijonov tolarjev. Med ostalimi kulturami v občini Ver-žej je izguba še na oljni buči (8 milijonov tolarjev) in travnikih (6 milijonov tolarjev).
V	občini Razkrižje so škodo ocenili na dobrih 38 milijonov tolarjev. Največ na koruzi, saj je na 119 hektarjih le-ta ocenjena na 12 milijonov tolarjev, oljna buča na 37 hektarjih ter pšenica na 69 hektarjih pa sta utrpeli škodo v višini po sedem milijonov tolarjev.
Miha Šoštarič
Foto vk
Podžupan Milan Rudolf Čurin je za občane dosegljiv vsako sredo zjutraj v prostorih ob~ine Ormož.
lepo število olimpijcev. "Že leta 1964 smo imeli vlečnico, tep-talni stroj, osvetlitev." Kot gozdar je bil Milan Čurin vsa leta tudi aktiven lovec, njihov dom pa je vedno varoval kakšen jazbečar ali krvosledec. "80 odstotkov lovcev se ne izživlja s streljanjem in ne lovi zaradi mesa. So čuvaji divjadi in krajine. Večkrat sem šel na lov tudi v Ilok, kjer so imeli zares veliko divjadi. V vseh svojih lovskih letih sem uplenil morda 8 velikih živali."
Z vrnitvijo v Ormož sredi 80
let se je začel udejstvovati v turističnem društvu, društvu upokojencev. Od ustanovitve Desusa pa je predsednik območnega odbora Ormož. Na listi stranke je večkrat kandidiral za mesto občinskega svetnika, vendar nikoli na prvem mestu. "Če bi bili vsi upokojenci v Ormožu za upokojensko stranko bi dobili 24% glasov, ker pa so glasovi razpršeni dobimo od 9 do 12%" Na vprašanje o funkciji podžupana pravi: "To je funkcija, ki je v pomoč županu ob določenih akcijah v obči-
ni. V slučaju odsotnosti župana grem na sestanke krajevnih skupnosti, otvoritve, sprejeme. Kakšne posebne zadolžitve, ki bi bila vezana na delo v pisarni nimam, ker tudi naš poslovnik tega ne predvideva. Z županom in podžupanom Brankom Kukcem imamo redne sestanke, za občane pa sem na občini vsako sredo zjutraj." Milan Čurin je povedal, da ga zanima delo s področja urejanja okolja, urejanja razmer v mestu, parku, kopališču, pokopališču. "Veliko mi povejo krajani, ko se srečamo na cesti, veliko stvari pa opazim tudi sam." Trenutno se ukvarja z ponovno oživitvijo ormoške tržnice. Ker je v stiku z vsem krajevnimi skupnostmi tudi dobro pozna njihove potrebe, vzame si čas in se o rečeh prepriča na terenu. Kot velike težave v našem okolju vidi še vedno neurejeno kanalizacijsko omrežje in vprašanje cest.
Je človek, ki verjame, da lepa beseda lepo mesto najde in da tudi majhne, na videz nepomembne stvari ljudem lahko polepšajo in izboljšajo življenje.
viki klemenčič ivanuša
Radgona • Tiskovna konferenca ministra
But zanikal odstop
"Nisem odstopil kot predsednik Slovenske ljudske stranke, omenjena stranka ima jasno, legitimno izvoljenega predsednika, to je magister Franc But, ki je napovedal namero, da je pripravljen kandidirati na volitvah v Evropski parlament, če bi svet stranke in glavni odbor ocenila, da je to dobro in koristno za nadaljnjo perspektivo stranke," je v Gornji Radgoni dejal Franc But.
S tem je minister But tako zanikal govorice nekaterih medijev ter predstavnikov Slovenske ljudske stranke o odstopu s tega položaja. Predsednik Slovenske ljudske stranke Franc But je sicer pripravljen odstopiti z mesta predsednika omenjene stranke v primeru, da ga
bo stranka podprla kot nosilca liste na volitvah v Evropski parlament naslednje leto. But je še dejal, da si sicer želi kmetijsko ministrstvo voditi do konca mandata ter izpeljati še številne zadane projekte na tem področju. Vodilni predstavniki stranke o konkretnih imenih
Mag. Franc But je zanikal odstop z mesta predsednika SLS.
morebitnih kandidatov za novega predsednika še ne želijo govoriti. V primeru Butovega odstopa je sicer potreben izredni kongres, ki bi ga bilo mogoče izpeljati oktobra, ocenjujejo v Slovenski ljudski stranki. But je povedal, da so v Slovenski ljudski stranki v zadnjem času veliko govorili o tem, kdo naj bi vodil listo za volitve v Evropski parlament. To ocenjujejo kot pomembno, saj stranka, ki v Evropskem parlamentu ne bo imela predstavnika, ne bo imela posebne politične teže. Rezultat na evropskih volitvah sredi prihodnjega leta pa bo po njegovih besedah napovedal tudi uspeh na jesenskih parlamentarnih volitvah. Če ga svet in glavni odbor glede kandidature na evropskih volitvah ne bi podprla, potem bi morali na izrednem kongresu na novo izvoliti vse organe stranke, ne samo predsednika. Sicer pa je But ocenil, da z nekaterimi člani izvršilnega odbora sodelovanje ni bilo vedno dovolj konstruktivno, zato je tako zanj kot za stranko bolje, da zadeve razčistijo zdaj.
Miha Šoštarič
Krvodajalci
4. avgust - Marjana Pevec, Savci 15; Milena Muršec, Loěki Vrh 28; Ignac Sluga, Levanjci 26; Andreja Bračič, Selska c. 30, Ptuj; Jožica matjašič, Zlatoličje 72; Mirko Lovrec, Vintarovci 42/a; Frančiška Cafuta, Hreničeva 1, Ptuj, Tina Vrečar, Drstelja 48; Terezija Potočnik, Jiršovci 47; Marija Kramberger, Ločki Vrh 33/a; Neža Sluga, Levanjci 26; Janez Zavec, Zg. leskovec 9/b; Rudi Fridl, Ločki Vrh 27; Milena Vrečar, Drstelja 48; Srečko Pukšič, Destrnik 2; Boža Meglič, Leva-njci 2/a; renata majer, Bukovci 115; Milena Ozvatič, Ločki Vrh 1; Franc Kukovec, Placar 7/a.
7. avgust - Darja [kvorc Bes, Sodinci 1; Jasna Pintarič, Velika Nedelja 8; Biserka Juričinec, Dr. Kelemine 3, Ormož; Branimir Weinmuller, Lača ves 4, Kog; Danilo Trop, Dolga lesa 2, Ormož; Veronika Kodrič, Stojnci 31; Pet-erLiber, Drenovec 1; Valerija Ko-vačec, Dolič 31; Željko Tarodi, Arbajterjeva 8, Ptuj; Jože Kokov-nik, Draženci 16; Simon Laura, Gorišnica 139; Miran Trantura, Savinjsko 22; Drago Vrtič, Dor-nava 128/b; Marko Pogorevc, Vrhloga 3; Zlatko Gajšek, Podle-hnik 66/a.
11. avgust - Franc Vizjak, Mi-halovci 75; Miran Kaučič, Vičan-ci 94/a; Matjaž Horvat, Kvedrova 3, Ptuj; Franc Ivančič, Kraigherjeva 22, Ptuj; Stanko Rep, Nova vas 1; Nejc Barovič, Pleterje 18; Anton Potočnik, Vareja 65; Jožef Hentak, Dornava 119.
14. avgust - Roman Lešnik, Gerečja vas 103; Majda Golob, Kicar 140/c; Sandi Samastur, Ko-ritno 17; Andrej Vuk, Bišečki Vrh 65; Roman Petrovič, Ilčeva 15, Ptuj; Slavko Arklinič, Markovci 67/f; Zdenko Molnar, Volkmerje-va 5, Ptuj; Bojan Vrabl, Zg. Hajdina 1/a; Stojan Mlakar, Kočice 37; Oskar Sturm, Raičeva 11, Ptuj; Franc Bezjak, Majšperk 85; Zvonka Rozman, Hum pri Ormožu 27; Marjan Korpar, Mezgovci 53/a; Blaž Gabrovec, Taborska 4, Maribor; Marjan Tarodi, Arbaj-terjeva 8, Ptuj; Aleš Jerič, Kved-rova 5, Pragersko; Janez Golob, Kicar 140/c; Emil Požgan, Pre-polje 55; Marjan Valher, Sp. Gorica 58; Marjan Cvetko, Brstje 23; Daniel Petrovič, Podvinci 124/a; Daniel Belšak, Mali okič 60; Boštjan Rodošek, Prepolje 28.
18. avgust-Janko Munda, Tr-novci 18; Janko Vogrinec, Mure-tinci 37; Irena Bedrač, Hlaponci 49; Branko Okreša, Polenci 16; Srečko Kosec, Draženci 22; Vinko Cvetko, Hlaponci 53; Janez Murko, Vitomarci 33; Dušan Prose-njak, Brstje 17; Marko Kukovec, Ul. 25. maja 15, Ptuj; Marjan Kir-biš, Markovci 13; Maks Potočnik, Volkmerjeva 5, Ptuj; Milena Ko-rotaj, Slomškov trg 18, Maribor; Robert Hunjadi, Ul. Stravhovih 39, Maribor; Dejan Barbutovski, Vojašniška 8, Maribor.
21. avgust - Saša Stojanovič, Ul. St. Kovača 3, Murska Sobota; Martina Soštarič, Podgorci 98; Marijan Pučko, Žerovinci 35; Stanislav Nemec, Sodinci 5; Marko Pokrivač, Jastrebci 50; Darko Cuš, Mezgovci 64/a; Ivan Vido-vič, Barislovci 11/a; Slavko Petek, Gorišnica 154; Brigita Cuš, Mezgovci 64/a; Bojan Vidovič, Barislovci 11/a; Boris Dimitrov-ski, Senik 4; Lidija Đeric Simo-nič, Kicar 21/c; Anton Ciglarič, Bodkovci 32; Marija Zorec, Ku-nova 5, Sp. Ivanjci; Martin Cvetko, Gradiščak 8; janko Zelenik, Nova vas pri Markovcih; Marjan Murko, Podvinci 130; Vladimir Stumberger, Spuhlja 52/a; Branko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Janja Toplak, Langusova 30, Ptuj; Janez Bombek, Ul. Nikole Tesla 21, Kidričevo; Ernest Kokot, Moškanjci 51; Anton Feguš, Sedlašek 15/a; Boštjan Kosta-njevec, Moškanjci 14/a; Andrej Bukvič, Draženci 34/d, Marica Serdinšek, Nova vas pri ptuju 58; Danilo Arnuš, Klinetova 8, Maribor; Zdenka Sijanec, Skorba 38; Roman Skuber, Lancova vas 6; Aleksander Ciglar, Pušenci 38; Vinko Baklan, Zg. Jablane 30.
Ptuj • Ptujsko sejmisce se zívl
Kupcev ni
Tegobam slovenskih kmetov ni videti konca. Letos jih je še dodatno udarila huda suša. Posledice so katastrofalne.
Del teh je zaznati tudi na ptujskem sejmišču, ki kljub neurejeni podobi še privablja prodajalce živine, zlasti praši-čerejce. Sejmišče je brez vode in sanitarij, da o drugih spremljajočih objektih, ki so ruševina, niti ne govorimo. Še dobro, da je gostilna Lužnik čez cesto, drugače bi jim trda predla, pravijo tisti, ki kljub vsemu vztrajajo pri ptujskem sejmišču.
Za Pignarjeve iz Brunšvika 2/a, je tudi najbližji, skoraj 30 let prihajajo, čeprav podobno kot ostali ugotavljajo, da prodajalci so še, le kupcev kljub sramotno nizkim cenam, za 25 kg prašiča je bilo 13. avgusta potrebno odšteti 8 tisoč tolarjev, ni od nikoder. Pridelujejo koruzo, ječmen, pšenico in nekaj krompirja. Letos ni ne enega ne drugega. V hlevu imajo okoli 60 svinj in dve kravi. Ni prodaje, nihče ne vhlevlja, stiska je iz dneva v dan večja, izhoda ni videti, sta še pove-
dala zakonca Pignar. Okrog 30 prodajalcev se je tega dne ob odhodu, okrog 12. ure se je sejmišče popolnoma izpraznilo, bolj kislo držalo. Naporno je bilo tudi za živali, saj je vročina neusmiljeno tolkla. Bilo je krepko čez 30 stopinj Celzija. Nekaj dragocene sence so dajala le drevesa. Na vsakem koraku je bilo čutiti kmetovo nejevoljo, udrihanje čez aktualno oblast in kmetijsko ministrstvo, ki premalo naredi za kmeta, se je kar vrstilo.
"Tisti na vrhu se hladijo v klimi, reveži pa bomo ostali reveži, nobeno delo, še tako trdo, nas ne bo rešilo," je bilo najpogosteje slišati. Dodatno jih je zaskrbela tudi novica, da bodo sedanje sejmišče ukinili. Nove lokacije pa še niso izbrali. Če se bodo odgovorni odločili za Turnišče, je to prava stvar, je menila večina, tam je tudi potrebna senca, ki jo potrebujejo ljudje in živali. Za druge pa je
Pignarjevi iz Brunšvika 2/a (Rače) prihajajo na ptujsko sejmišče že skoraj 30 let, v sredo, 13. avgusta, ko je nastala fotografija, je bilo prodajalcev kljub visoki vročini kar nekaj, le kupcev ni bilo od nikoder.
nesprejemljivo, da se sedanje sejmišče ukinja, ker je ta prostor najboljši za prodajo živine in ima tudi dolgoletno tradicijo, ki je ne bi smeli presekati. Tudi Stanko Korpar, dr. vet. med., ki je v Veterinarski bolnici Ptuj odgovoren za promet z živino, njegovo delovišče je osem let tudi sejmišče ob Ormoški, deli njihovo mnenje. Pri prodajalcih preverja ustrezno dokumentacijo, ki spremlja živali pri prodaji, to je zdravstvena spričevala, v sklopu tega tudi oštevilčenost živali. Pri izdaji veterinarskega spričevala za prodajo na sejmišču se živali številčijo zaradi sledljivosti, da se v vsakem trenutku ve, iz katerega hleva le-te izhajajo. V njegovi pristojnosti je tudi pregled veljavnosti potnih listov živali, če je potrebno, jih tudi podaljša. Med najnovejše naloge veterinarja na sejmišču je tudi kontrola kupcev, ki se morajo izkazati z ustreznim vozilom za prevoz živali in tudi izpitom, ki ga pridobijo na Veterinarski upravi Republike Slovenije. Kljub neurejenosti ptujsko sejmišče živi najmanj trikrat mesečno, ob sredah, ko se tržijo prašiči. Kar zadeva veterinarsko delo, to ni ogroženo, vse je zelo pod nadzorom, poudarja Stanko Korpar. V okviru tradicionalnih ptujskih (jurjevega, ožbaltovega in katarininega) sejmov poteka tudi prodaja goveje živine.
Povprečno mesečno sejmišče prinese od 10 do 20 tisoč tolarjev zaslužka, v celem letu med 500 in 600 tisoč tolarjev. Zaslužek je premajhen, da bi uredili tudi varovanje sejmišča, ki je v tem trenutku največji problem, seveda ob pogojih, ki jih bo potrebno zagotoviti na novem prostoru za to dejavnost. Najhujše, kar se kmetom, ki sedaj redno prihajajo na ptujsko sejmišče, lahko zgodi, da ga ukinejo, hkrati pa ne poskrbijo za novega. Kot kaže, bo jutrišnja jubilejna razstava živine tudi zadnja na prostoru, ki ga je za te namene uredila že Marija Terezija.
MG
Si. Bistrica • Problem pomanjkanja vode
Poraba narašča
Po občini Slovenska Bistrica je še zmeraj razglašena prepoved zalivanja vrtov in pranja avtomobilov, vendar na komunali v Slovenski Bistrici opozarjajo, da so v sušnem obdobju zabeležili za kar 20 odstotkov povišano porabo vode.
Po celotnem območju občine Slovenska Bistrica se je letos pričela suša že zelo zgodaj v mesecu aprilu in do konca avgusta ni bilo nobenega daljšega deževja, ki bi vodne vire obnavljal. Podjetje Komunala z vodo oskrbuje Slovensko Bistrico iz dveh vodnih virov - na Pohorju iz izvira Žigart-Kalše in globinskih vodnjakov z Dravskega polja. Na Komunali so naredili primerjave s preteklimi leti. Opazili so, da je podtalnica v preteklosti upadla za pet do sedem metrov, v letošnjem letu pa kar za dvanajst. Letos načrpajo največ, 12 litrov vode na sekundo, v prejšnjih letih so v poletnih mesecih načrpali 17 litrov na sekundo.
Kljub temu so na Komunali
večjemu delu mesta in okolice uspeli zagotoviti vodo brez večjih izpadov ali varčevalnih ukrepov, z zaselki Kovača vas, Nova Gora in Makole-Dežno pa so imeli kar nekaj težav. Tako so v predele Kovače vasi in Nove Gore v času najvišjih temperatur zraka pripeljali kar 45 cistern vode, saj vode enostavno ni bilo dovolj. Za vodovod v Makolah pa so jo kupovali z Dravskega polja. Direktor Komunale iz Slovenske Bistrice Blaž Gregorič razmišlja o dodatnih vodnih virih: "V letošnjem letu bomo še uredili vodovod iz predela Močnika do sistema, s katerim oskrbujemo Ošelj in Kovačo vas. Po naših izračunih bi moralo potem biti vode dovolj. Na področju Makol pa
bomo pričeli delati vrtino v Tr-novcu in najkasneje do pomladi bodo preskrbljene z vodo tudi Makole in celotna dolina Ložnice. Razmišljamo tudi o dodatnih vodnih virih za področji Cigonce in Žabljeka, ki ju oskrbuje JKP iz Slovenskih Konjic."
Sprememba klimatskih razmer in nezmožnost obnavljanja vodnih virov pa kmalu ne bo več samo problem Komunale, saj te naravne dobrine ni več moč dobiti v neomejenih količinah, kot smo bili navajeni včasih. Varčna in umna uporaba vode se bo morala pričeti pri nas samih in ne v smislu: dokler voda teče iz pipe, me nič ne briga.
Nataša Pogorevc
Ptuj • Kdaj ponovno [vicarija?
Kaj je s projekti za Ljudski vrt
Pred desetimi leti je bil za Ljudski vrt na Ptuju, gre za območje okrog 5 ha površin, sprejet ureditveni načrt, po katerem naj bi se njegovo območje revitaliziralo in njegova funkcija dopolnila v smislu mestno-rekreacijsko-športnega območja. Prenovil naj bi se park z ribnikom Svicarija, uredila športna igrišča, otroško igrišče in trim steza ter postavili paviljoni za gostinske, glasbene in druge prireditve ter počitek.
Po desetih letih je bera skromna. Vse, kar je bilo narejenega doslej na športnem področju in nekaj malega na drugih področjih, so naredile bivše KS Boris Ziherl, Franc Osojnik in Jože Potrč oziroma njihove naslednice, mestne četrti. Gre za kvaliteten prostor na območju Ptuja, območje naravne in kulturne dediščine, kjer izstopa park z ribnikom, varovani gozd, ki se vleče proti Mestnemu vrhu in objekt Švicarija. Po ureditvenem projektu naj bi se uredilo območje z žogo, ki je delno že realizirano, nad asfaltnim igriščem je naravna tribuna, ki naj ne bi služila samo gledalcem, lahko bi imela tudi vsebino odra, na katerem bi lahko nastopali tudi pevski zbori. Ob igrišču za mali nogomet in košarko je urejeno tudi otroško igrišče, ki se mu napovedujejo nekatere izboljšave, v podaljšku teh igrišč pa se bo končno pričelo urejati tudi ko-talkališče. Ribnik naj bi dobil stari namen kot vodna površina, ki bo služila tudi čolnarjenju, flori in fauni. Problematiko z vodo po količini in kvaliteti so rešili z vrtino ob samem ribniku globine 43 m, ki napaja ribnik s kvalitetno vodo preko vodometa. Ob koncu leta 1994 je bil v neposredni bližini ribnika postavljen paviljon, ki naj bi služil za najrazličnejše prireditve in srečevanja ljudi. V tem trenutku je zaradi izgubljene funkcije oziroma namembnosti bolj moteč kot dobrodošel, v gozdičku nad ribnikom pa je ureditveni načrt predvideval ureditev balinišča. Trim steza
Foto: Črtomir Goznik
Ribnik v Ljudskem vrtu, ki privablja mnoge sprehajalce, obnove pa še ni dočakal. Po ureditvenem načrtu naj bi ga obnovili za osnovne namene - gojenje rib, čolnarjenje in drsanje.
je v dolžini skoraj 1700 m prav tako že nekaj let v funkciji, občani jo pridno obiskujejo, žal pa so med njimi tudi skrunil-ci. Švicarija je kulturni objekt, ki je bil žal spremenjen v stanovanjski objekt. Ime je dobil po značilnih elementih oziroma stilu gradnje, ki se pojavlja na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Podoben stil na Ptuju srečamo še pri ptujski železniški postaji. Švicarija naj bi po ureditvenem načrtu ponovno dobila osnovno funkcijo, ki jo je imela ob gradnji, postala naj bi gostišče s prenočišči, klubskim prostorom in zunanjim gostinskim vrtom. Lastnica nekdanje Švicarije je Mestna občina Ptuj.
V svetu mestne četrti Ljudski vrt so že dali pobudo, da bi se uredile oziroma spremenile meje ureditvenega načrta. Pobuda gre v smeri razširitve,
da se zaščiti prostor, kjer je trenutno igrišče TVD Partizan ob Hercegovi ulic in pas vrtov ob trim stezi. Ko bo urejeno še to vprašanje, je pred mestnimi svetniki nov izziv, da bodo po desetih letih le začeli konkretneje, predvsem pa celoviteje razmišljati o ureditvi tega območja kot mestnega športno-rekreacijskega območja. Zdaj namreč samo govorimo o tem, kako nam manjka zelenih površin, sprostitvenih območij, na Ljudski vrt, ki je kot na dlani, pa vedno pozabljamo. Iz naftalina ga vlečejo le v mestni četrti Ljudski vrt, v Mestni hiši pa tako daleč še niso prišli. Kakšna revizija sprejetih ureditvenih načrtov v nobenem primeru ne bi bila odveč. Namig pred pisanjem novih projektov v tem primeru ne more biti odveč.
MG
Ormož • Tobogani in odbojka
Radosti bodo počakale
Glede na velik obisk, ki ga doživlja ormoški bazen v letošnjem poletju, so se v javnosti pojavila vprašanja o širitvi in popestritvi ponudbe.
Lastnik kopališča je občina, ki je tudi pristojna za tovrstne načrte. Župan Vili Trofenik je na vprašanje, ali lahko v prihodnji sezoni pričakujemo razširitev ponudbe vodne ponudbe in zabave na suhem povedal, da bo z uresničitvijo tovrstnih želja treba malo počakati. Z dodatnim bazenom s tobogani bi bila ponudba seveda precej boljša in sama investicija v bazen in tobogan tudi menda ne bi bila pretirano velika. Težava
je v tem, da bi v primeru širitve morali zgraditi novo čistilno napravo, to pa je velik zalogaj. Poleg tega v Ormožu čakajo na rezultate raziskav v zvezi s toplo vodo. In v skladu s tem se bodo potem tudi odločali o smiselnosti nadaljnjih vlaganj v obstoječe ormoško kopališče.
"Ureditev igrišča za odbojko na mivki pa je stvar dobre volje." Župan pravi, da so imeli zelo slabe izkušnje ob lan-
skoletnem odprtju bazena, ko so objestneži uničevali opremo in da preprosto ne upajo tvegati poškodbe ali uničenja sedanje čistilne naprave. Po igranju odbojke na mivki bi se igralci pred kopanjem seveda morali stuširati, ker bi sicer v bazen zanesli mivko. Kako pa zaupati uporabnikom, ki po podatkih analiz ne ignorirajo le uporabe tušev, ampak tudi stranišč?
Destrnik • Nova volilna zakonodaja pred volitvami
Občina Destrnik toži opekarno OPTE
Iz neformalnega pomenka s Francem Pukšičem, poslancem državnega zbora in županom občine Destrnik, sva kljub vročim avgustovskim dopustniškim dnem nehote prišla na pogovor o delu državnega zbora in o počitniškem delu na občini. Franc Pukšič je nekaj godrnjal v zvezi z novo predlagano volilno zakonodajo in o tožbi, ki jo je občina Destrnik vložila proti opekarni OPTE iz Ptuja oziroma Žabjaka.
Vb
V času kislih kumaric mi je pogovor prišel kar prav; Franca Pukšiča sem zaprosil za razgovor in kar odzval se je.
Št. tednik: Do volitev je nekaj več kot leto dni in liberalna demokracija je prišla s predlogom za spremembo volilne zakonodaje. Kak{no je vaše stališče v zvezi s tem?
F. P.: "Preprosto povedano, se mi spreminjanje volilne zakonodaje leto dni pred volitvami zdi neodgovorno dejanje. To je nasilje nad državljankami in državljani Republike Slovenije in to vsako leto pred volitvami. Taka nekorektna poteza se je pokazala v prejšnjem mandatu, ko se je kršilo referendumske odločitve."
Št. tednik: Katere so tiste novosti, ki jih prina{a novi predlog volilne zakonodaje?
F. P.: "Bistvena sprememba predloga liberalne demokracije je v ukinitvi volilnih okrajev. Ostale bi zgolj volilne enote. Če bi to bilo v parlamentu sprejeto, bi to v praksi pomenilo, da bi imeli kandidati, ki bi kandidirali v urbanih naseljih, bistveno prednost pred kandi-
dati iz podeželja. Zadnje volitve so pokazale, da je bilo na tem območju petnajst aktivnih političnih strank, pomeni, da bi bili ostali kandidati tudi porazdeljeni po teh manjših občinah in seveda bi v glavnem pobirali glasove bolj lokalno kot državno. Po mojem izračunu bi po novem imeli izvoljene poslance: 3 do 4 iz Ptuja, približno toliko tudi iz Murske Sobote, poslanca iz Lenarta, Ljutomera, Lendave, Ormoža, za ostale poslance pa ne bi bilo mesta."
Št. tednik: Bi volilna enota ostala enaka kot do sedaj?
F. P.: "Da, volilna enota bi bila ista, vendar brez volilnih okrajev. To pomeni od Žetal do Hodoša. Tisti, ki danes govorijo, da tudi danes niso vsi volilni okraji zasedeni s poslancem (takšnih je v tem mandatu 17), morajo vedeti, da so to večinoma volilni okraji, ki mejijo z ulicami, to pomeni, da gre za mesto. Pomembno je, da bi z ukinitvijo volilnih okrajev prišlo do nepravične porazdelitve poslancev iz celotnega teritorija, posebej jih ne bi bilo iz
Franc Pukšič, poslanec državnega zbora in destrniski župan
podeželja, saj ima podeželje za sabo premajhno število volivcev."
Št. tednik: Indici kažejo, da vaša krovna stranka tem predlogom ne oponira. Kakšno stališče boste zavzeli kot poslanec?
F. P.: "Vedno zagovarjam stališče, ki je dobro za območje, kjer sem bil izvoljen. Tudi v tem primeru ne bo nič drugače. Tudi v svoji stranki, torej v
SDS, bom predlagal, da bi bila enakomernost pokritosti vendarle dosežena, čeprav se spremenijo oziroma ukinejo volilni okraji. V tej zvezi bi bilo potrebno spremeniti velikost volilnih enot tako, da bi imeli tudi v neurbanih delih volilno enoto. Ljubljana je lahko ena volilna enota ne z 11 poslanci, lahko jih je 30 glede na število prebivalcev. Pri nas vsa zakonodaja, vključno s financiranjem
občin, sloni na številu prebivalcev, kar ni korektno do območij z manjšo poseljenostjo. Korekcijski faktor bi moral biti tudi površina občine, kar pa žal ni. Torej predlagal bom, da se spremeni število volilnih enot s številom poslancev."
Št. tednik: Kakšne enote predlagate?
F. P.: "Toliko volilnih enot, kot je bilo okrajev seveda ne more biti. Že sedanji zakon o volilnih okrajih ni skladen z ustavo, ko bi moral biti izvoljen poslanec na približno enako število volivcev. Volilne enote bi morali razdeliti na mestni in na periferni del (Haloze - Slovenske gorice, dva ali trije poslanci na primer)."
Št. tednik: Zakaj mislite, da liberalna demokracija predlaga spremembe volilne zakonodaje?
F. P.: "Liberalna demokracija v neurbanem delu Slovenije izgublja v primerjavi z mestom. S tem želi pridobiti več poslancev iz mest, zato želi ukiniti volilne okraje."
Št. tednik: Kot župan občine Destrnik ste bili pred časom na sodišču, kjer to-
žite opekarno OPTE. Za kaj pravzaprav gre?
F. P.: "OPTE Ptuj je bila dolžna sanirati glinokop v skladu z zakonom, ko je pripravljala sanacijski in eksploatacijski načrt, tega pa ni storila. Ugotovilo se je tudi, da je izkoriščala glino brez ustreznih dovoljenj, saj niso izdelali ustreznega sanacijskega načrta. V občini smo prepričani, da bo ptujska opekarna morala glinokop sanirati ali pa bo morala občini ponuditi kakšno drugo rešitev. Do sedaj niso ponudili nobene rešitve, zato so jih predali na sodišče.
Tudi takrat, ko smo modernizirali cesto v Janežovcih, da bi bila usposobljena za večjo obremenitev, opekarna ni hotela sodelovati s sovlaganjem. Gline niso prenehali voziti zaradi ceste, temveč, ker jim je to prepovedal republiški rudarski inšpektor. Od 1992. leta naprej nobeno leto niso imeli vseh potrebnih dovoljenj. Prepričani smo, da opekarna OPTE danes v Janežovcih nima več poslovnih ambicij, zakon pa ji nalaga, da stvari sanira."
Franc Lačen
Ormož • Oskrba z vodo
^"Vode je zadosti"
Tako zatrjuje ormoški župan Vili Trofenik. Na ormoškem koncu v teh sušnih dneh zares ni bilo nobenih obvestil o prepovedi zalivanja vrtov ali pranja avtomobilov, pa tudi kakšnih sporočil o pomanjkanju ne. Prvi javni vodovodni sistem so v občini Ormož zgradili pred 40 leti, po dolgoletnih vlaganjih in naporih je vode sedaj dovolj.
Prepovedi uporabe vode ni bilo iz dveh razlogov. "Z obilo truda je bilo vzdržano ravnovesje med porabo in proizvodnjo vode in ker izkušnje kažejo, da če se razglasi omejena poraba, se poraba poveča, sploh v konicah," je povedal Vili Trofenik. Poraba vode se je v zadnjih nekaj letih drastično povečala. To je delno posledica novih priključkov pa tudi povečane porabe in proizvodnje vode. Zadnji dve leti se proizvede letno čez 800.000 kubičnih metrov vode, lani celo 840.000. Na omrežje so priključeni 5804 uporabniki, od tega je 661 večjih uporabnikov, kot so podjetja in hišni sveti, ostalo pa so gospodinjstva. Z ormoškega vodovodnega omrežja se z vodo oskrbuje tudi 472 uporabnikov v ljutomerski občini.
V letošnjem letu bo na javni vodovod priključenih okrog 70 gospodinjstev, največ na območju KS Sv. Tomaž. Gradbena dela so letos predvidena na območju Bratonečic, Hujbarja in Rakovcev -Trnovcev. S temi cevovodi bo občina skoraj v ce-
loti pokrita. Na vodovod niso priključeni vsi uporabniki, ki sicer to možnost imajo. Župan je poudaril, da so uporabniki zakonsko zavezani, da se priključijo na vodovod, če ta možnost obstaja. Vendar k temu ne nameravajo nikogar siliti. Res pa je tudi, da kadar delajo več priključkov skupaj, je cena bistveno nižja, kot bi bila sicer. Vsi, ki so v procesu novogradenj, so za priključek plačali po 250.000 SIT. Zaradi razme-tanosti gospodinjstev po terenu, pa je na območju Tomaža dejanska vrednost priključka sedemkrat večja. Ureditev vodovoda bo na tem območju stala 70 milijonov tolarjev. Od tega prispeva država 23, uporabniki 10, ostanek pa občina.
Bogatenje podtalnice
Proces proizvodnje vode poteka 19 ur dnevno. Načrpajo 60 litrov vode v sekundi, in to je hkrati tudi kapaciteta pitne vode, ki gre v omrežje. V normalnih razmerah vrnejo
tretjino načrpane vode nazaj v podtalnico, v tem sušnem obdobju, ko so presahnili vsi potoki, pa mora vsa načrpana voda v omrežje. Zato je ormoška voda to poletje tudi za kakšno stopinjo toplejša, saj
se ne utegne ohladiti v zemlji. Na vprašanje o kvaliteti pitne vode, je župan povedal, da so "vsi bistveni parametri daleč pod dovoljenimi mejami" in da je ormoška voda kvalitetna. Analize pa je mogoče videti tudi na ormoški spletni strani.
Sistem bogatenja podtalnice, ki je sprva naletel na nasprotovanje, je po mnenju župana pokazal svojo upravičenost in učinkovitost. Sicer pa projekt še ni končan. Urediti bo potrebno še usedalnike z grobimi filtri in pet studencev, da bo sistem deloval optimalno. Razmišlja se tudi o kontrolnem sistemu z laboratorijem, ki bi sproti analiziral vodo na naj-
Foto: vk
pomembnejše parametre. Pred uresničitvijo teh načrtov pa bo morala občina najprej dobiti nazaj zemljišče, ki si ga še vedno lasti sklad kmetijskih in gozdnih površin, pa menda po dveh zakonih pripada občini -po zakonu o skladih in po zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.
Načrti
V občini Ormož je nekaj manj kot 400 kilometrov primarnih vodov in za 90 kilometrov priključkov. S tem je zagotovljena skoraj 100 % pokritost občine. Med načrti je treba omeniti še dograditev sistema na območju krajevne skupnosti Sv. Tomaž. V nekaj manj kot 500 kilometrih cevi, ki so razpredene po ormoški občini je tudi za okrog 10 kilometrov salonitnih cevi. Te so vgrajene v prvem, 40 let starem vodu otok-Hajndl, ki je v uporabi le občasno. Nekaj kilometrov pa je tudi na relaciji Hajndl-Ormož in po mestu Ormož. Vili Trofenik je zagotovil, da salonitne cevi ne predstavljajo nevarnosti za zdravje občanov, saj so obloge, ki so se nabrale na ceveh kot posledica nalaganja rudnin, že predebele. Vodo so poslali na analizo v Ameriko, kjer so jim potrdili, da azbestnih vlaken v ormoški vodi ni. Je pa seveda tehnični problem, saj menda popuščajo kovinski deli spojev, kar zahteva zamenjavo vodovoda. Cevi bo treba zamenjati tudi na vodu proti Jeruzalemu, kjer so v pre-
teklosti uporabili cenene plastične cevi, ki so se izkazale kot zelo nekvalitetne. Zato se dogaja veliko defektov. Pri zamenjavi teh pa se pojavlja še drug problem. Z reguljenjem in obnovo vinogradov so delavci zasuli klance in tako so ponekod cevi tudi 10 metrov globoko v zemlji.
Za še boljšo oskrbo z vodo bi potrebovali tudi nov vodo-hran, predvidoma na Kajžarju. Za našteto bi potrebovali okrog 600 milijonov tolarjev. Letno se proda za 200 milijonov tolarjev vode. Od tega znaša 110 milijonov koncesionar. Razlika je namenjena za investicijsko vzdrževanje na mreži. V proračunu bo treba zagotavljati namenska sredstva za ta projekt, že sedaj pa je jasno, da gre za velik zalogaj, ki bo primerno dolgo tudi trajal.
Neplačniki
V zadnjih letih se je pričelo dogajati, da so se pri več uporabnikih nakopičili dolgovi pri plačevanju vode. Neplačniki skupno dolgujejo za 9 milijonov tolarjev, pri čemer znaša dolg nekaterih gospodinjstev tudi po 400.000 SIT. Nekateri podjetniki pa so si privoščili tudi 2,5-milijonske dolgove pri plačilu vode. Ti zneski se seveda niso nabrali od včeraj in izčrpane so bile že vse prijazne možnosti. Župan je povedal, da je uprava že dala nalog komunali, ki bo pričela z odklopi vode.
viki klemen~i~ Ivanusa
FOtO Fl
Majsperk • Sedmo občinsko praznovanje
Temeljni kamen za novo šolo
Na prvi popočitniški seji se bodo v četrtek, 4. septembra, sestali člani sveta občine Majšperk, v petek, 5. septembra, začenjajo s sedmim občinskim praznovanjem.
Na predlog županje mag. Darinke Fakin naj bi na 8. redni seji tokrat sklepali le o petih zadevah. Med najpomembnejšimi bosta zagotovo druga obravnava sprememb občinskega statuta ter investicijski programu za gradnjo Osnovne šole v Majšperku, zagotovo pa se bodo pogovarjali tudi o vsebini 7. občinskega praznika, saj se bodo prireditve vrstile od petka, 5., do sobote, 20.
septembra.
V programu so zapisali, da bodo v tem času odprli osem občinskih pridobitev in položili temeljni kamen za gradnjo nove šole v Majšperku, poleg tega pa pripravljajo še bogat program športnih in zabavnih prireditev.
Med pomembnejšimi pridobitvami bodo že ta petek, 5. septembra, ob 17. uri svečano odprli modernizirano	cesto
Sirec-Sauperli, v soboto ob 19. uri bo otvoritev modernizirane ceste Medvedce-Sirec, v nedeljo, 7. septembra, ob 13.30 pa bo blagoslov obnovljenega križa na Bregu.
S programom bodo nadaljevali prihodnji konec tedna, saj bodo v petek, 12. septembra, ob 18. uri odprli modernizirano cesto Naraplje-Lipno ter cestno razsvetljavo v Narapljah, v so-
boto, 12. septembra, ob 16. uri bo otvoritev odbojkarskega igrišča v Podložah, ob 18. uri pa otvoritev modernizirane ceste Piške-Trebež.
Program bodo nadaljevali v torek, 16. septembra, ko bodo ob 18. uri odprli modernizirano cesto Zgornja Sveča-Slapečjak, v četrtek, 18. septembra, ob 19. uri bo otvoritev mladinske sobe v domu krajanov v Stopercah, v petek, 19. septembra, bodo ob 16. uri položili temeljni kamen za gradnjo nove OŠ v Majšperku, osrednja in sklepna svečanost ob letošnjem občinskem prazniku pa bo v soboto, 20. septembra, ob 15. uri v prireditvenem šotoru, ki ga bodo postavili za občinskim poslopjem.
M. Ozmec
Kidričevo • Kriminalisti zasegli dokumentacijo
Kaj menijo najodgovornejši v občini?
Nadaljevanje s strani 1.
Kot je dan po obisku kriminalistov v kidričevski občinski upravi povedal inšpektor Boris Bajec, ki je pri Policijski upravi v Mariboru zadolžen za stike z javnostmi, so kriminalisti iz urada kriminalistične policije resnično zasegli dokumentacijo zaradi utemeljenega suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Dodal je tudi, da bodo o svojih ugotovitvah obvestili Okrožno državno tožilstvo v Ptuju, o podrobnejših vzrokih za zaseg dokumentacije pa zaradi interesa preiskave ni mogel dati podrobnejših informacij.
V kidričevski občinski upravi zaradi odsotnosti župana Zvo-nimirja Holca, ki je bil na dopustu, nismo našli odgovorne osebe, ki bi želela ali bi lahko pojasnila vzroke za zaseg dokumentacije. Neuradno pa smo od enega od svetnikov in občinskega funkcionarja, ki nista želela biti imenovana, izvedeli, da naj bi se v zvezi z izgradnjo nove šole v Cirkovcah dogajale nepravilnosti, saj naj bi nekatera "dodatna" dela izvajali brez javnega razpisa, zaradi česar naj bi se bistveno povečala tudi vrednost celotne investicije.
Župan Zvonimir Holc se je v začetku tega tedna že vrnil iz dopusta, o obisku kriminalistov pa je povedal:
"Odpiranje zadev za nazaj je nasploh neprijetna zadeva in seveda tudi zame. Po meni dosegljivih informacijah gre namreč za zadeve, ki se niso zgodile v mojem mandatu, ampak v času, ko je bil župan
Alojz Sprah, tajnik občine pa Janko Hertiš. Jaz sem v prejšnjem mandatu sicer bil podžupan, a o nobeni zadevi nisem nikoli odločal, to je bila le protokolarna funkcija.
Obisk kriminalistov nas je vsekakor vse skupaj presenetil. Sicer pa so se medtem oglasili še nekajkrat, nazadnje so bili pri nas v torek dopoldne, saj so želeli svoje gradivo dopolniti z nekaterimi dodatnimi dokumenti in akti, ki jih potrebujejo pri preiskavi. Gre pa v glavnem za dokumentacijo v zvezi s prvo fazo izgradnje Osnovne šole v Cirkovcah. O tem ne želim dajati nobenih komentarjev, morda ko bo preiskava končana in ko bodo zadeve jasnejše.
Vsekakor pa me preseneča dejstvo, da je zaradi tega, baje zaradi nekaterih izjav v drugih časopisih, prišlo do medsebojnih obtoževanj znotraj vladajoče občinske koalicije, v kateri so tri stranke. To vsekakor ni bilo potrebno, saj zadeve samo še poslabšuje."
Dokaj kratek je bil v svoji izjavi tudi občinski svetnik Vladimir Forbici, sicer predsednik občinskega odbora stranke LDS in vodja vladajoče koalicije (LDS, SLS in Desus):
"Tudi nas je zadeva presenetila, čeprav moram jasno povedati, da z njo nimamo popolnoma nič. Enostavno nismo vpleteni, zato mislim, da je v času kriminalistične preiskave o tem preuranjeno govoriti ali zadevo komentirati. Verjamemo, da v zvezi s klimatsko napravo v novi osnovni šoli v Cirkovcah, o čemer se govori v nekaterih krogih, ni prav nič narobe. Ose-
Kidricevski župan Zvonimir Holc
Foto: M. Ozmec
Pogled iz novega parkirišča na novo večnamensko dvorano v Cirkovcah
bno sem prepričan, da projekt gradnje novih šolskih prostorov v Cirkovcah še vedno združuje vse politične sile v občini, ne glede na posamezne izjave v javnosti!"
V ponedeljek smo na domu obiskali tudi predsednika gradbenega odbora, nekdanjega svetnika in prvaka stranke SLS Milana Unuka, vendar je žena povedala, da je ta teden na strokovni ekskurziji v Srbiji, po mobilnem telefonu pa je bil še v torek popoldne nedosegljiv, zato pričakujemo njegovo izjavo v prihodnji številki.
Ne bo pa napak, če spomnimo, da so temeljni kamen za gradnjo novega šolskega prostora v Cirkovcah svečano položili 24. junija 2001: nekdanji ravnatelj šole Bogimir Jurtela, tedanji župan Alojz Sprah in predsednik gradbenega odbora Milan Unuk. Gradbena dela je izvajal Vegrad iz Velenja s podizvajalci, sicer pa so prvo fazo zgradili s skoraj enomesečno zamudo, saj so bila strojno-instalacijska dela namesto 10. avgusta končana šele 5. septembra 2002. Celotna investicija prve faze gradnje OS Cirkovci, v kar je v grobem zajeta gradnja nove večnamenske dvorane, rušenje stare dvorane, gradnja kotlovnice in vmesnega prizidka od stare šole do nove dvorane, je veljala 305 milijonov, z opremo in klimatskimi napravami vred pa nekaj nad 400 milijonov.
Svečanost ob odprtju 1. faze šolskega prostora je bila 7. februarja letos, novo večnamensko dvorano pa je svečano odprl šolski minister dr. Slavko Gaber. Sicer se nova klimatizirana
večnamenska dvorana razprostira na 750 kvadratnih metrih, saj so njene dimenzije 25 x 30 m in je prilagojena tako, da služi kot telovadnica ali kulturna dvorana. Če raztegnejo zložljive tribune in parket pokrijejo z itisonom, jo lahko v nekaj trenutkih spremenijo v kulturno dvorano, saj se končuje z velikim odrom, dimenzij 12 x 10 m.
Desno od dvorane in v kletni etaži so garderobe s sanitarijami, ter prostori za delovanje prosvetnega društva in zobozdravstvene ordinacije, levo od dvorane pa je nekoliko manjša vadbena dvorana, dimenzij 11,70 x 10 m s sanitarijami in kabinetom za shranjevanje orodja. Ob dvorani se na okoli 5000 kvadratnih metrih razprostirajo tudi zunanja igrišča -sodobno rokometno in košarkarsko igrišče, poligon za skoke v daljino in višino, okrog igrišč pa je speljana atletska steza. Za obiskovalce večnamenske dvorane so zgradili tudi sodobna parkirišče za 50 vozil.
V teh dneh že potekajo intenzivne priprave za izgradnjo druge faze šolskega prostora, v kateri naj bi do konca uredili vmesni povezujoči prizidek z nekaj učilnicami in kabineti, šolsko kuhinjo, jedilnico in prostore za vrtec. Za nameček pa naj bi v okviru druge faze obnovili še stari del šole, tako da naj bi ob zaključku obeh faz izgradnje celotna investicija gradnje šolskega prostora v Cirkovcah veljala nekaj nad 800 milijnov tolarjev. Nekateri so prepričani, da bo končna vsota še višja.
M. Ozmec
Vrazova 12,2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500 fax: (02) 74 15 505 www.lu-ormoz.si
UUDSKA UNIVERZA ORMOŽ
Napotite se po novo znanje v naš zavod, kjer vam ponujamo:
1.	jezikovne programe za odrasle (angleščina, italijanščina, nemščina);
2.	tečaj - voznik viličarja;
3.	tečaj - upravljalec težke gradbene mehanizacije;
4.	računalniške programe;
5.	programe za poklic: ekonomski tehnik, elektrotehnik, gospodarski tehnik, gospodinjski tehnik, strojni tehnik, kuhar, natakar, kuhar/natakar, prodajalec.
Pridobitev deficitarnega poklica (elektrotehnik energetik, strojni tehnik, gostinska dela-kuhar, natakar, kuhar/ natakar in trgovec) omogoča večjo možnost zaposlitve.
Vključitev v programe za pridobitev poklica je moma kadarkoli med izobraževalnim letom!
Kicar • 30. jubilej gasilskega društva
Poklon sv. Florjanu
V PGD Kicar, enem najmlajših društev v OGZ Ptuj, so sredi avgusta proslavljali jubilejnih 30 let društva ter se spomnili vseh ustanovnih in prizadevnih gasilk in gasilcev.
Slovesnosti so se ob številnih gasilkah in gasilcih in gasilskih društev Območne gasilske zveze Ptuj udeležili direktor občinske uprave MO Ptuj mag. Stanko Glažar, direktor Policijske uprave Maribor, sicer domačin mag. Jurij Ferme, regijski poveljnik Janez Liponik, podpredsednik območne zveze Marjan Bezjak, podpove-ljnik Ivan Grahl, pomočnik poveljnika Ivan Golob, Drago Zorko, predsednik primestne četrti Rogoznica, in Feliks Ba-gar, predsednik DU Rogozni-ca.
Slavje so pričeli z manjšo gasilsko parado, nadaljevali pa s slavnostnimi nagovori predstavnika Mestne občine Ptuj mag. Glažarja, ki se je gasilcem Kicar-ja posebej zahvalil za pomoč pri reševanju hruševega ožiga.
V imenu slavljencev je na slovesnosti predstavil kroniko društva predsednik PGD Kicar Stanko Vojsk, ki je spomnil, da je pred 30 leti skupina zanesenjakov ustanovila društvo, ideja o tem pa se je že prej porodila na enem od družabnih večerov, ki so jih prirejali krvodajalci v okviru krajevnega odbora Rdečega križa. Prvi občni zbor so pripravili 21. januarja 1973, sodelovalo pa je 54 članov. Še istega leta so kupili parcelo in na njej zgradili gasilski
Dobitniki plaket ob jubileju gasilskega društva
dom, leto pozneje so s pomočjo GZ Ptuj nabavili 300-litrsko motorno brizgalno in še nekaj delovnih oblek za gasilce, v letih 1974-75 so gradili dom, v letu 1984 pa so ga razširili na sedanjo podobo. Vojsk je spomnil tudi na velik požar leta 1975, ko je zagorelo v opekarni Žabjak, saj je bilo to prvo srečanje kicarskih gasilcev z ognjem. Leta 1976 so kupili prvi orodni gasilski voz, z leti pa so gasilsko tehniko posodabljali in 1984 so razvili prapor. Ob letošnji 30-letnici pa so se še posebej potrudili pri ureditvi gasilskega doma in njegove okolice, pri tem pa jim je veliko pomagala primestna četrt Rogoznica. Gasilski dom na Ki-carju je danes središče dogajanja, zdaj pa ga na pročelju krasi podoba svetega Florjana. Na slovesnosti je sliko, ki je
Gočova • Prevzeli črpalko
Nov gasilski uspeh
Prostovoljno gasilsko društvo Gočova je v Gasilski zvezi Lenart najmlajše in najmanjše društvo, aktivno pa deluje od ustanovitve leta 1955.
V društvo je včlanjenih 63 članov in članic, 18 mladink in mladincev ter 17 pionirk in pionirjev. V nedeljo, 25. avgusta, so uradno prevzeli visokotlačno črpalko Kotorna. Nova pridobitev je stala 2,6 milijona tolarjev. Investicijo so pokrili: občina Lenart, KS Sv. Trojica, gasilci in va-ščani ter donatorji.
Na nedeljski slovesnosti je zbranim o društvu in novi pridobitvi društva spregovoril predsednik PGD Gočova Erik Vogrinec, ki je poudaril, kako pomembno je, da gasilci dobro sodelujejo z lokalno skupnostjo in vaščani. Če v Gočovi ne bi bilo takšnega sodelovanja, tudi gasilci ne
bi mogli posodabljati opreme. Novo pridobitev je blagoslovil farni župnik Lorencij Anžel. Po uradnem prevzemu in blagoslovu so gasilci prikazali še delovanja nove visokotlačne črpalke.
Slovesnosti so se zraven gasilcev iz sosednjih gasilskih društev udeležili še predsednik Gasilske zveze Lenart Stanko Šteinbauer, podžupan občine Lenart Franc Krivec, predsednik krajevne skupnosti Sv. Trojica Franc Rojko in številni donator-ji.
Uradnemu delu je sledilo družabno srečanje ob zvokih ansambla Veseli Jurovščani.
Zmago Šalamun
delo Srečka Arnuša, blagoslovil pater Marjan Marucelj iz župnije sv. Ožbolta.
Predsednik PD Kicar Stanko Vojsk in poveljnik Dušan Vojsk sta na slovesnosti podelila posebne plakete in priznanja v znak zahvale za dolgoletno pomoč in prizadevnost. Plakete so prejeli: MO Ptuj, Alojz Janez Majcen, Anton Hameršak, Martin Šori, Janko Krajnc, Ludvik Arnuš, Alojz Ciglar, mag. Janez Merc in Franci Vogrinec. Priznanja pa sta izročila prostovoljnim gasilskim društvom: Sp. Velovlek, Podvinci, Spuhlja, Ptuj, Železničar, Pacinje, Bukovci, Turnišče, Zavrč, Grajena, primestni četrti Rogoznica, DU Rogoznica in glasbeni skupini Stari prijatelji iz Kicarja. Ta je nastopila tudi na nedeljski slovesnosti.
T. Mohorko
Slovenja vas • Prvo gasilsko tekmovanje
Domačini izven konkurence
Gasilci v Slovenji vasi so po dveh letih razmišljanj in pogovorov o pripravi gasilskega tekmovanja minulo soboto, 23. avgusta, idejo uresničili. Na domačem igrišču so pripravili tekmovanje za ženske in moške ekipe za pokal Slovenje vasi.
V	tekmovalnem delu se je pomerilo 13 ekip, domačini, kot štirinajsti, pa tokrat niso tekmovali za točke.
V	uvodnem delo tekmovanja je člane ekip pozdravil predsednik GD Slovenja in predsednik tekmovalnega odbora Damijan Pleteršek, ki je dejal, da se bodo potrudili, da bo tekmovanje postalo tradicionalno. Hajdinski župan Radoslav Simonič pa je še posebej pohvalil prizadevnost gasilcev v občini.
Gasilke in gasilce so se najprej preizkusili v suhi vaji z
motorno brizgalno, potem pa kljub vročini odtekli še štafetni tek brez ovir. Končni rezultat je bil seštevek vseh sodniških točk in najboljši so si - ob priznanjih - prislužili vabljive pokale.
V kategoriji članic so zmagale članice PGD Hajdoše in prejele prehodni pokal, na drugo mesto so se uvrstile članice PGD Zlatoličje in na tretje gasilke PGD Sovjak. Med člani, kjer je bila konkurenca nekoliko večja, so zmagali člani PGD Ponikva, ki so poleg prehodnega pokala prejeli še poseb-
no darilo gostiteljev kot najbolj oddaljena ekipa, 2. mesto so zasedli člani PGD Šmartno na Pohorju, 3. mesto člani PGD Gabernik, dobro pa so se izkazali tudi člani slovenjevaške desetine, ki bi, če bi tekmovali zares, s seštevkom vseh točk zasedli odlično drugo mesto.
Tekmovanja v Slovenji vasi so se udeležile ekipe iz bolj oddaljenih krajev, kot denimo Svetega Jurija ob Ščavnici, Hra-šenskega Vrha in Boračeve pri Radencih.
TM
Foto: TM
"Sodniški" utrinek s tekmovanja v Slovenji vasi.
Gocovski gasilci so bogatejši za novo visokotlačno črpalko.
Lovrenc • Gasilci uspeli
Blagoslovili vozilo
Na tradicionalno lovrenško nedeljo, ki je bila tokrat 10. avgusta, so gasilci PGD Lovrenc blagoslovili gasilsko vozilo znamke Mercedes.
Gasilsko vozilo PGD Lovrenc je blagoslovil domači župnik Karel Pavlič.
Svečanost ob blagoslovu se je v Lovrencu pričela nekaj po 15. uri. Najprej je ob zvokih gasilske godbe na pihala Maribor - mesto na prizorišče v ešalonu prikorakalo okrog 90 gasilcev iz gasilskih društev GZ Kidričevo ter nekaterih sosednjih društev: Rače, Majšperk in Ptujska Gora. Po pozdravu in sprejemu gostov, prireditve sta se udeležila tudi župan občine Kidričevo Zvonimir Holc in tajnik GZ Kidričevo Franc Frangež, je nastopil mladi harmonikar Matija Fišer, nato pa je občinstvo
nagovoril še predsednik domačega gasilskega društva Anton Leskovar. Kot je povedal, je PGD Lovrenc za gasilsko vozilo odštelo pet milijonov tolarjev, saj so kupili rabljeno vozilo, večino denarja za nakup pa je prispevala občina Kidričevo.
Sicer pa so v PGD Lovrenc v letošnjem letu prepleskali tudi gasilski dom, vstavili nova vhoda vrata, dom pa od nedavnega krasi tudi nova slika zavetnika gasilcev sv. Florjana.
Mojca Zemljari~
Hajdina • Sre~anje oldtajmerjev
Obisk na kolesih
Klub ljubiteljev klasičnih in športnih vozil Kidričevo je pri cerkvi sv. Martina na Hajdini pripravil zanimivo srečanje lastnikov in ljubiteljev starodobnikov.
Pred hajdinsko cerkvijo so na ogled postavili prave lepotce - od avtomobilov do motornih koles zavidljivih letnic, primerke, ki so prava redkost v Sloveniji. Druženje na Hajdini je bilo tudi svečano, saj je vozila in njihove lastnike ob tej priložnosti blagoslovil farni župnik Marjan Fesel.
Obiskovalci so si z velikim zanimanjem ogledovali starodo-bnike, nam je po srečanju dejal podpredsednik kluba Hajdin-čan Vlado Šamprl, tudi sam
strasten ljubiteljev starodobni-kov, posebej zanimiv pa je bil tudi kotiček Mirka Sagadina z Zg. Hajdine. Ta je namreč na ogled postavil motor znamke Puch T, letnik 1946.
Tovrstna srečanja na Hajdini naj bi postala vsakoletna in morda bodo na tak način vzpodbudili še koga, da se jim pridruži v klubu. Že jeseni se člani kluba s svojimi jeklenimi konjički odpravljajo na vožnjo in kostanjev piknik v Haloze.
TM

Foto: Studio 2M
Fotografija: Trije lepotci: Puch 800, letnik 1936, edini tak na Slovenskem, ob njem pa motorja z letnicama 1909 in 1926.
Foto: TM
Ormož • Zahtevajo novi lovski zakon
Čigava je divjad
Združenje lastnikov gozdov in lovskih upravičencev Slovenije, ki mu predseduje Inka Stritar, je na nedavni tiskovni konferenci v ormoškem hotelu predstavilo svoje zahteve. Na vrhu spiska, ki obsega 12 točk, ki naj bi jih vseboval novi lovski zakon, je restitucija lovišč iz leta 1945-46.
Da se s tem lotevajo zelo občutljive teme je bilo jasno čutiti iz ozračja, v katerem je pogovor potekal.
Združenje lastnikov gozdov in lovskih upravičencev Slovenije je civilna organizacija, ki si že dalj časa prizadeva za novi lovski zakon. Svoje zahteve so utemeljili s tem, da sedanji lovski zakon datira iz leta 1976 in ne upošteva zasebne lastnine, kot je opredeljena po 33. členu Ustave RS. Inka Stritar je povedala, da bi morali biti vsi slovenski zakoni usklajeni z ustavo že do 31. 12. 1993, lovski
zakon to po njihovem mnenju ni. Združenje izhaja iz lastnine zemljišča in pravice do uporabe te lastnine, česar po njihovem mnenju nastajajoča lovska zakonodaja ne bo mogla prezreti. Ob nastanku lovišča se jim zdi relevantno le eno vprašanje: čigavo je zemljišče - na državni zemlji državno lovišče in na zasebni zasebno lovišče. Kmetu, ki se ob teh vremenskih neprilikah bori za dodatne vire preživetja kmetije, tako odpade prihodek iz ekolovne-ga turizma. Lovsko zvezo vidijo kot zvezo potrošnikov, lastniki
"Zahtevamo restitucijo lovišč iz leta 1945-46," je povedala predsednica združenja lastnikov gozdov in lovskih upravičencev Slovenije Inka Stritar.
Sedem (ne)pomembnih dni
pa so tisti, ki za svojo lastnino tudi skrbijo. V svojih zahtevah ne želijo mimo lovske stroke, zdi se jim popolnoma normalno, da bo dober gospodar skrbel tudi za divjad na svoji zemlji, za odstrel pa so pristojne javne službe, ki ga tudi sedaj določijo. Poudarili so, da ne nasprotujejo naravovarstvenim ukrepom, da želijo lastnini dati le gospodarsko, socialno in ekološko poanto. "Lov je treba gledati kot gospodarsko vejo, dodaten prihodek, kako in komu bo lastnik dovoljen odstrel prodal, pa je njegova stvar. Pravi lastnik svojo lastnino čuva in jo skuša oplemenititi."
Za nov lovski zakon zahtevajo lovsko pravico, ki je vezana na lastnino zemljišča, ustanovitev lovišč lastnikom, ki posedujejo od 115-200 hektarjev lovne površine, manjše površine gozdnih in kmetijskih zemljišč različnih lastnikov, pa se združujejo in nastane "zloženo lovišče". Lovišča se dajejo v zakup. Divjad po evropski zakonodaji ni nikogaršnja lastnina in postane lastnina tistega, na katerega zemljišče pade. V združenju so mnenja, da v kolikor je v nacionalnih parkih lov
Kaj se dogaja?
V nekdanji Sovjetski zvezi dolgo sploh niso poročali o letalskih nesrečah, ki so se jim nedvomno dogajale. Ko sem nekoč ruskega kolega spraševal, zakaj to počnejo, mi je cinično odgovoril, da njihova letala očitno ne padajo ... Seveda to ni bila (in ni) edina izmed utvar v zvezi s tiskom in mediji nasploh. Tako kakor je nesporna njihova moč, tako se okoli njih ustvarja nešteto "resnic" in "pravil", katerih poglavitni namen je - žal - tudi prirejanje in zlorabljanje informacij za čisto določene interese. Seveda pa lahko govorimo o manipuliranju s sredstvi javnega obveščanja tudi v primerih, ko gre za pomanjkljivosti in napake zgolj zaradi površnega dela, slabe profesionalnosti in prevelikega samozadovoljstva posameznih informativnih
akterjev.
Slovenija s svojimi mediji vsekakor ni kakšen poseben primer idealnih razmer. Brez kakšnega posebnega truda tudi v njej lahko najdemo nemalo tistih, ki se predajajo različnim skušnjavam v zvezi z mediji. Dobesednih posnemovalcev nekdanje sovjetske prakse v zvezi z letalskimi nesrečami na srečo sicer ni, zato pa je kar preveč primerov podcenjevanja, nezaznavanja in preziranja posameznih, zlasti nepričakovanih dogodkov. Te dni smo tako pravzaprav šele iz tujih TV-dnevnikov in tujih (italijanskih in avstrijskih) poročil v vseh razsežnostih zaznali, kakšna vremenska ujma se je znesla nad našim gorenjskim obrobjem in neposredno soseščino, kjer živi predvsem tudi veliko slovenskega življa. Že to
Zahvala Bolnišnice Ptuj
za izgradnjo in opremo Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali:
Belin-IPF! d.o.o. Rogaška Slatina - 156.271,55 SIT
S podarjenimi prispevki se izbolj{uje nivo oskrbe v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost.
Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke na transakcijski račun številka: 01100-6030278670, pri UJF Urad Slovenska Bistrica.
Čigavi smo?
Foto vk
prepovedan in je zato lastnik ekonomsko oškodovan, mora dobiti primerno tržno odškodnino. Sicer pa je po mnenju združenja gozdarska veda že davno spoznala, da gozd zahteva naravno ravnovesje in v kolikor je divjadi preveč, parka ni.
Na najostrejšo kritiko prisotnih je naletela 12. točka, ki govori o tem, "da smo tak zakon na ozemlju Slovenije že imeli in je bil izničen leta 1945-46, ko je totalitarni politični sistem zanikal privatno lastnino". Razprava se je sprevrgla v politične vode in Janez Kralj iz Gornje
Radgone je povedal, da takšna ureditev vrača v čase fevdalne ureditve in da je revanšistična. Več stroke je v razpravo vnesel Janez Kastelic s kmetijskega ministrstva, ki je povedal, da je nov zakon že v pripravi in da k oblikovanju predlogov želijo pritegniti vse akterje, ki so za nastanek zakona zainteresirani. Novi zakon naj bi bil plod konsenza. Povedal je tudi, da Evropa zaradi različne tradicije, ki je prisotna v posameznih državah članicah, enotne lovske zakonodaja nima.
vki
bi še posebej narekovalo posebno pozornost slovenskih medijev, ki pa je tokrat izostala. Se je to zgodilo zaradi bližajočega se vikenda, zaradi dopustov ali pa zaradi tega, ker nekateri novinarstvo vse bolj pojmujejo kot "uradništvo", kot sedenje zgolj v pisarnah in ob internetu? Vsak razlog zase in vsi skupaj opozarjajo na nevarno deformacijo v razumevanju novinarstva in informativne funkcije sredstev javnega obveščanja.
V dolgih urah televizijskih in radijskih oddaj ter na množici časopisnih strani se ponavljajo stereotipi, ki sami zase najbolj zgovorno govorijo o neinven-tivnosti in nezavzetosti (tudi nesposobnosti?), da bi v vsej celovitosti zajeli in spremljali dogajanja v neposredni okolici, v Evropi in širše po svetu, kjer je vse skupaj še posebej zooženo zgolj na nekaj najpomembnejših držav. Kako ni mogoče organizirati zares popolne in zares ažurne (ter stalne) informiranosti o (dejanskih) razmerah na slovenskih cestah? Deset- in večkilometrske kolone na primorski in gorenjski avtocesti ta konec tedna so le redki mediji pojasnili z izjemnimi razmerami na italijanskih cestah, ko so zaradi plazov, ki jih je povzročilo neurje, preus-
merjali velik del prometa v Slovenijo. Kar nekaj "pogumnih" novinarjev pa je nastali položaj izkoristilo kar za frontalni napad na slovensko cestno "neurejenost" in slovenski način pobiranja cestnine! Zakaj so pred nedavnim tisti slovenski televizijski gledalci, ki ne gledajo CNN, šele z večurno zamudo zvedeli za totalni električni mrk v New Yorku in v precejšnjem delu Amerike? Zakaj informativna shema na slovenski nacionalki že vnaprej vsiljuje vtis, da se doma in po svetu ne dogaja nič posebnega in poročila zoožuje na dve ali tri naključno izbrane politične informacije in na nekaj (tudi nepopolnih) "folklornih" novic iz domačih logov? Sicer pa so to najbolj banalni (in najlažje premostljivi) primeri, ki govorijo o nedopustni površnosti in improvizaciji v posredovanju informacij. Še posebej, ko gre za informativni program nacionalne TV ni in ne more biti nikakršnih prepričljivih izgovorov, da je tisto, kar ponujajo zdaj (ne samo ob vikendih) vrhunec možnega. Podatki o gledanosti slovenske TV bi morali biti resen poziv k radikalnejšemu spreminjanju razmer. Do teh sprememb pa ne bo prišlo vse dotlej, dokler vsi pristojni ne bodo dojeli, da gre za resnejšo krizo. Konec koncev o nenormalnosti sedanjega stanja priča že tudi pompozno napovedovanje in reklamiranje, novega pasovnega termina in sprememb v osrednji nacionalni večerni TV oddaji, ki pa so
bile - kot zdaj že nekaj časa vidimo - zgolj navidezne oziroma namišljene.
V Sloveniji že nekaj časa poteka silovito "dokazovanje" o tem, kdo, katera politična sila oziroma orientacija ima v rokah sredstva informiranja. V tem "boju" nastajajo najrazličnejši konstrukti, tudi najbolj neverjetne teze in "teorije". V vsej tej ihti in zavzetosti za medije pa očitno sploh ni časa za analizo in razpravo o vprašanjih, ki enako zadevajo vse, leve in desne, črne in bele: ali sredstva informiranja delujejo tako, da širijo in bogatijo obseg univerzalnega vedenja o (vseh) relevantnih dogajanjih doma in po svetu? Kakšna je doktrina slovenskega informiranja in komentiranja. Ali omogoča ljudem celovito (in objektivno) spremljanje posameznih dogajanj, jim zagotavlja enakopravno seznanjanje s pogledi in stališči vseh političnih, gospodarskih in drugih akterjev, jim omogoča samostojno razmišljanje in sklepanje ali pa jih z enostranskimi in vsiljivimi informacijami indoktrinira in spreminja zgolj v orodje posameznih interesov in politik? In seveda ne nazadnje: ali slovenski mediji s svojim pisanjem, s svojim nedvomnim vplivom ustvarjajo in krepijo duh strpnosti in razumevanja ali pa prispevajo k nastajanju in utrjevanju najrazličnejših frustra-cij in iluzij o večpomembnosti in podobni nacionalistični navlaki?
Jak Koprive
Od
d
in tam
Dornava • Odprta vrata za javnost
15. oktobra mineva 50 let, odkar je prišlo 67 varovancev iz zavoda Hrastovec in so ustanovili zavod dr. Marijana Borštnarja v Dornavi. Danes živi v domskem varstvu v Dornavi 298 oseb. V stanovanju v Dornavi živijo 4 varovanke, na Ptuju pa 16 oseb, v stanovanjski hiši na Ptuju pa 8 oseb. V dnevno varstvo v Mariboru prihaja 19 oseb, v Dornavi pa je v dnevno varstvo vključenih 11 otrok in 25 odraslih v delavnice.
Za njih skrbi 352 delavcev, ki so razporejeni v tri različne izmene. Večina dnevnih aktivnosti v domu je razporejenih v 200 različnih prostorih in zato bi potrebovali še več zaposlenih.
Ob 50-letnici zavoda želijo predstaviti širši javnosti življenje, usposabljanje in delo varovancev, zato bodo imeli v torek, 9. septembra, prvič v zgodovini zavoda dan odprtih vrat. Vsi, ki želijo izvedeti in doživeti način življenja drugačnih, bodo imeli zdaj priložnost. V Dornavi, na sedežu zavoda bodo za obiskovalce odprli svoja vrata od 10. do 16. ure, v varstvenode-lovnem centru v Dornavi od 8. do 13. ure, v delavnicah na Ptuju pa od 10. do 13. ure. Ta dan se bodo srečali tudi s sosedi v stanovanjskih blokih in v hiši.
Ob letošnji obletnici bodo izdali tudi Kroniko zavoda, do konca leta pa se bo zvrstilo več prireditev. Osrednja je načrtovana 15. oktobra. /MS/
Ptuj • Prvi gost iz Združenja podjetnikov
Prvega julija letos je v prostorih Animacije na Ptuju pričel delovati Center za razvoj podjetnosti. Del njegovega delovanja predstavljajo tudi srečanja s predstavniki gospodarstva, izobraževanja, kadrovskega svetovanja, pravnega področja, socialnega okolja in podobno. Strokovna srečanja bodo vsak četrtek, od 14. do 17. ure. Gost prvega srečanja, ki bo 11. septembra, bo sekretar Združenja podjetnikov Podravja Ivan Meier iz Območne gospodarske zbornice Maribor. Z udeleženci se bo pogovarjal o zakonu o gospodarskih družbah, poslovnih informacijah in storitvah, ki jih nudi Gospodarska zbornica Slovenije, programih izobraževanja in usposabljanja, uvajanju sistema kakovosti v mala in srednja podjetja po ISO 9001:2000 in okoljevarstvenih standardov ISO 14000. 18. septembra bo gostja srečanja direktorica Animacije Franja Čeh, 25. septembra pa Anka Ostrman. Tema pogovora bo zaposlovanje in sociala. ^/MG/
Ptuj • Hospic vabi na srečanje
Slovensko društvo Hospic vabi vse, ki so jih zaznamovala izguba otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu, na srečanje. V mali skupini bodo skušali izraziti doživljanja in čustvovanja, ki se porajajo kot posledica izgube otroka, in skupaj iskali pot naprej. Sestajali se bodo sedem zaporednih tednov, predvidoma ob torkih v Mariboru, in če bo dovolj prijav, ob četrtkih na Ptuju. Prijavite se lahko na telefonu 25 25570. /MS/
Predstavljamo • Kmetija Požegar iz Bišečkega Vrha
Kam vodi naše kmetijstvo
Franc Požegar in njegova žena se s kmetijstvom ukvarjata 27 let. Kmetijo sta podedovala po njegovih starših, {e preden pa sta zakorakala v trde vode kmetijstva, si je Franc služil kruh v tujini, žena pa je delala v tovarni. Ko sta se nato morala odločiti med službo in kmetijstvom, sta se odločila za slednje.
Danes se Požegarjevi ukvarjajo s prašičerejo in vinogradništvom, kot dopolnilno dejavnost so uvedli predelavo in prodajo mesa, v programu pa imajo {e ureditev kme~kega turizma, ki bi sprejel tudi do 60 gostov.
St. tednik: Koliko imate na vasi kmetiji obdelovalnih površin? Dovolj, da zadostite potrebam prašičereje?
F. Požegar: "Lastne zemlje imamo nekaj več kot 12 hektarjev, okrog pet hektarjev pa je imamo tudi v zakupu. V hlevu smo imeli do sedaj 60 do 70 plemenskih svinj in pitališče za okrog 200 pitancev. V vinogradu imamo 9000 trsov, pridelek vina pa je seveda odvisen od letine. Do sedaj smo ga vsako leto pridelali okrog devet do deset tisoč litrov, saj imamo v glavnem mlade vinograde. Pridelano vino prodajamo na
domu, glede na to, da imamo mlad vinograd, zaenkrat še ni bilo presežkov, skrbi pa me, kako bo v prihodnosti."
St. tednik: Omenili ste dopolnilno dejavnost na kmetiji. Katere mesne izdelke ponujate svojim kupcem?
F. Požegar: "Naši mesni izdelki, ki jih predelujemo, so tradicionalni mesni izdelki iz prašičjega mesa lastne proizvodnje. Tako prodajamo vse od zrezkov do svinjskih polovic, domačih klobas, salam, polsuhih in suhih salam, mesa iz tunke, zaseke, masti, skratka vse, kar se da predelati iz prašičjega mesa."
St. tednik: Od kod pa so vaši kupci?
F. Požegar: "Imamo zelo pisano paleto kupcev. Iz Ptuja, Maribora in tudi ostalih koncev Slovenije."
St. tednik: Zelo lepo ima-
Foto: Mojca Zemljari
Požegarjeva prodajalna mesnih izdelkov - kot dopolnilna dejavnost na kmetiji
te urejen tudi prostor, ki ga v prihodnje nameravate izkoristiti za dejavnost kmečkega turizma. Kako daleč ste z uresničitvijo tega projekta?
F. Požegar: "V program predelave in prodaje mesa ter kmečkega turizma smo šli pred petimi leti. Takrat smo zaprosili za kredit iz Sklada za regionalni razvoj. Kredit smo dobili, a žal ne toliko, kot bi ga potrebovali za celotno ureditev. Ker nam vseh zastavljenih načrtov ni uspelo dokončati, smo morali investicijo ustaviti in sedaj odplačujemo stroške kredita."
St. tednik: Mi lahko iz prve roke pojasnite, kakšne so danes razmere v prašičereji?
F. Požegar: "Lani jeseni smo doma pridelali okrog 140 ton krme, nekaj čez 200 ton pa smo je morali kupiti. Sedaj, ko smo prašiče vzredili in potegnili črto, smo ugotovili, da smo prigospodarili okrog dva milijona izgube. Mislim, da bi bila z ženo na boljšem, če namesto tega, da sva delala v minus, ne bi delala nič. Res je, da imamo delno prednost v dopolnilni dejavnosti, saj na tak način prislužimo denar za položnice. Prodajalno imamo odprto vsak dan in tako priteka vsaj denar za pokrivanje stroškov in ostalih gospodinjskih potreb. Je pa pri vsem še dodaten problem, saj predelujemo meso iz lastne proizvodnje, prašiče pa koljemo v klavnici na Ptuju. Naši prašiči so tako zaradi visokih stroškov v prireji dosti dražji od uvoženih prašičev."
St. tednik: Kakšni časi se
torej obetajo slovenski prašičereji?
F. Požegar: "V Sloveniji trenutno ni nobene rentabilne kmetijske panoge. Če odmislimo sušo, ki je v kmetijstvu pustila katastrofalne posledice, so vse panoge v deficitu samo zaradi tega, ker nekdo, ki kroji politiko podeželja in kmetijstva, nima posluha oziroma ne pozna razmer. Zdi se mi nenormalno, da so dopustili uvoz prašičev iz Madžarske in s tem uničili domači trg. Pri tem uvozu pa so poleg kmetov ta kratko potegnili tudi potrošniki, ki bi v tem primeru morali plačevati cenejše meso, a so cene ostale na istem. Pri uvozu cenenega mesa je na ta račun obogatelo nekaj posameznikov - uvoznikov, slovenska prašičereja pa je na ta račun pristala v nemogočem položaju. Ne trdim, da se ni dalo prašičev prodati. Vprašanje pa je, po kakšni ceni so se prodajali. Po takšni, da je bilo do pokritja stroškov okrog osem tisoč tolarjev minusa, pri tem pa niti ni obračunano kmetovo delo. Takšne razmere pa nastajajo v kmetijstvu zato, ker nekdo do kmetijstva vodi nenormalno, nezdravo in nepošteno politiko. Imam občutek, da nas dobesedno ropajo. Ob tem lahko rečem, da ne poznam ne v bližnji in ne v daljni okolici nobene kmetije, ki bi se lahko pohvalila s pozitivnim poslovanjem. Vse slovenske kmetije so v minusih. Še huje pa je na kmetijah, kjer imamo na hrbtu odplačevanje kreditov, ki smo jih najeli zato, ker nas je v to silila situacija pred vstopom v EU. Tako smo
Ptuj • Pred jutrišnjo jubilejno razstavo živine
Praznik Kmetijsko-gozdarskega zavoda
Potem ko je Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj ob svoji 50-letnici prejel zlato plaketo Mestne občine Ptuj, bo v okviru jutrišnjega prazničnega dne tudi širši javnosti predstavil svoje delo. Osrednje dogajanje ob 50-letnici zavoda bo potekalo na sejmišču na Ormoški cesti na Ptuju, kjer bodo pripravili jubilejno razstavo živine.
Pred tem bodo na sedežu Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj na Ormoški cesti 28 predstavili jubilejni zbornik in odprli priložnostno razstavo s
pregledom dosedanjega strokovnega dela, ki so jo pripravili v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Ptuj in osnovnimi šolami.
Foto: Črtomir Goznik
Slavko Janžekovič, dr. vet. med., direktor Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Ptuj: "50. jubilej bomo praznovali delovno, z jubilejno razstavo živine, ki je prikaz do ogoletnega dela, selekcije na področju živinoreje, in predstavitvijo rezultatov dela strokovnih služb."
Dogon živali na sejmišče bo potekal med 8. in 10. uro, sledilo bo ocenjevanje živali, razstavo, na kateri bodo na ogled govedo, prašiči, drobnica in konji, bodo odprli ob 12. uri. Po razglasitvi rezultatov in podelitvi priznanj rejcem se bo ob 13. uri pričela avkcijska prodaja plemenskih živali. V prazničnem dnevu se bodo slavljencu na sejmišču pridružili še Kmetijska zadruga Ptuj, Kmetijska šola Ptuj, nekatere kmetije, društva in drugi.
V okviru Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Ptuj delujejo kmetijska svetovalna služba, ki ima izpostave na Ptuju, v Ormožu, Lenartu, Slovenski Bistrici in Radljah ob Dravi, selekcijska služba, ki skrbi za kontrolo proizvodnje in selekcijo živali v govedereji, prašičereji in reji
drobnice, ter osemenjevalni center za plemenske bike svetlo lisaste pasme in za plemenske merjasce.	V
Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj so izredno ponosni, da si je osemenjevalni center pridobil tudi evropsko licenco, ki mu omogoča prodajo semena znotraj EU. V evropskem testu mladih bikov sodeluje kot donator semena in ne več samo kot prejemnik. Z avstrijsko Štajersko so se že dogovorili o regionalnem programu izmenjave semena, podobni dogovor pripravljajo tudi z Bavarsko.
Svoj bodoči razvoj vidijo v razvoju obstoječih dejavnosti kot učinkovite izobraževalno servisne službe za potrebe kmetijstva, ob upoštevanju sprememb v načinu delovanja.
Foto: Mojca Zemljaric
Ob stanovanjski hiši je zgrajeno poslopje, v katerem imajo prodajalno mesnih izdelkov in velik prostor že skoraj v celoti opremljen za namene kmečkega turizma.
bili prisiljeni začeti z investicijami, ki jih ne moremo dokončati, kaj šele odplačevati kredite, ki smo jih najeli."
St. tednik: Kakšne pa so potemtakem razmere na manjših kmetijah, saj vemo, da v Sloveniji prevladujejo razdrobljene kmetije?
F. Požegar: "Jaz menim, da bi morali našega kmetijskega ministra zapisati v knjigo rekordov, saj je v času njegovega mandata propadlo največ slovenskih kmetij. Potrebno je razumeti, da ima Slovenija svojo specifiko glede velikosti kmetij in da pri nas zaradi razgibanosti reliefa prevladujejo majhne kmetije. Zemlja, ki jo manjši kmetje opuščajo, bo zapuščena in preraščena. Mislim, da bi bilo bolje spodbujati obdelovanje zemlje na manjših kmetijah, kot pa ljudem dajati socialno podporo. Menim, da bi bilo potrebno ljudem dati možnost, da si z delom ustvarijo vsaj tiste dobrine, ki so osnovne za preživetje. Sedaj, ko gledam nazaj, se mi zdi, da so bila vsa moja vlaganja in vso delo brez smisla. Ne vem, ali bom lahko družini moje hčere, ki se je odločila ostati ne kmetiji, na tak način omogočil
preživetje."
St. tednik: Kaj pričakujete od vstopa v EU?
F. Požegar: "Že zdaj kmetije padajo kot domine. V začetku vstopa bo ta proces ostal enak, nato pa se bodo po mojem mnenju stvari normalizirale in bo imela hrana tudi primerno ceno. Prepričan sem, da nam evropska unija hrane ne bo dajala zastonj, brez da bi sami v to nekaj vložili. Ob vstopu v EU pa vidim tudi nevarnost multinacionalk, ki so sposobne rušiti vse pred seboj. Do osamosvojitve Slovenije in dobre tri leta za tem, so bile v kmetijstvu razmere še dokaj znosne. Pokrivali smo stroške, vsako leto nam je ostalo nekaj za amortizacijo. Danes lahko rečem, da se je življenje ustavilo. Živino, za katero vem, da ne bom nič več dobil, moram opraviti na silo, počasi zaradi suše ne bo niti več krme, pri vsem tem pa sem izgubil tudi interes za delo. Lahko rečem, da smo kmetje uničeni tako v ekonomskem kot tudi psihičnem smislu in da se sprašujemo, kaj se sploh splača. Kaj ima smisel delati?"
Mojca Zemljaric
1
Honolulu Poli
Za štiri osebe potrebujemo: 60 dag POLI, 8 dag čebuie, malo jaboll<o, manjši Jajčevec, Madras curry prah, 2 dl perutninskega fonda, 1 disladl<e smetane, 1 dl kokosovega mleka, 8 kolutov ananasa, olje, belo moko, masio, sol.
Na maščobi opražimo čebulo ter dodamo na lističe narezana jajčevec in jabolko. Pomokamo, potresemo s curry prahom in zalijemo s perutninskim fondom. Dodamo še kokosovo mleko in kuhamo 20 minut. Na koncu omaki prilijemo sladko smetano, jo solimo in dobro prevremo. POLI narežemo na do centimeter debele rezine, jih opečemo na maslu in položimo na opečene ananasové kolute. Prelijemo z omako in serviramo z basmatskim rižem.
Borl • Ob zaključku tamburanja
Tamburice, vino in kruh
S koncertoma tamburasev KUD Hoče in mandolinskega orkestra KUD Var-teks iz Varaždina se je v soboto, 23. avgusta, končal ciklus koncertov Tam-buranje na gradu Borl z degustacijo haloskih vin.
V uvodu se je občinstvu, okrog borlskimi grajskimi arkadami, tamburaške skupine KUD Hoče. 200 ljudi se je zbralo pod predstavila devetčlanska zasedba Tamburaši iz Hoč so nedavno
Orkester KUD Hoče.
Ptuj • Perutnina pokrovitelj likovne razstave
Razstavlja Tomaž Plavec
Prejšnji četrtek je bilo v romanskem palaciju na ptujskem gradu odprtje likovne razstave slik akademskega slikarja iz Ptuja Tomaža Plavca. Sponzorstvo likovnih razstav v romanskem palaciju so postale tradicionalna oblika sodelovanja delniške družbe Perutnine Ptuj in Pokrajinskega muzeja Ptuj ob letni skupščini prej omenjene družbe.
Uvodoma je spregovoril direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, Aleš Arih, o delu Tomaža Plavca in o razstavi pa je spregovorila dr. Marjeta Ciglenečki, ki je uvodoma spregovorila o njegovi umetniški razvojni poti - rojen je bil na Ptuju, slikarstvo je študiral v Ljubljani in leta 1999 diplomiral pri Bojanu Gorencu, kjer nadaljuje podiplomski študij.
Dr. Marjeta Ciglenečki je dejala, da Plavec raziskuje sliko v smislu objekta, čeprav vztraja pri njeni tradicionalni umeščenosti na steno razstavišča. Tako so v letu 2000 in 2001 nastale "blazi-
Foto: F
TomaŽ Plavec, dr. Marjeta Ciglenečki in dr. Roman Glaser pred odprtjem razstave
Ptuj • Akademski pevski zbor
Novi pevci, vabljeni
Pevci Akademskega pevskega zbora Kluba ptujskih študentov se bomo 6. septembra že četrto leto zbrali v ptujskem Narodnem domu, kjer bomo izmenjali počitniške vtise in delovno začeli novo glasbeno sezono.
To ne bo težko po zelo uspešnem preteklem letu, v katerem je zbor nanizal kar 12 zahtevnih koncertov, med katerimi izstopata nastop na medobmočni reviji v Slovenski Bistrici in koncert na gostovanju v avstrijskem mestu Melk.
Kljub uspešnemu in razpoznavnemu delovanju se zbor zadnje leto otepa s pomanjkanjem moškega kadra. Zato obveščamo vse študente, dijake in druge mlade po srcu in glasu, da so vrata Narodnega doma Ptuj na široko odprta v soboto, 6. 9. 2003, ob
praznovali 50-letnico svojega delovanja in ob tej priložnosti izdali kaseto in zgoščenko z naslovom Veter iz Štajerske.
V drugem delu koncerta so se predstavili tamburaši Mandolin-skega orkestra KUD Varteks Varaždin. Orkester deluje od leta 2001 in ima 25 mladih glasbenikov, v preteklosti pa je v manjši zasedbi deloval kot spremljevalna skupina folkloristov.
Med koncertoma se je predstavila vinogradniška kmetija Ar-nečič, ki nastopa pod blagovno znamko AS. Po koncertu je Arne-čič občinstvo povabil še na de-gustacijo petih vrst vina.
Boštjan Polajžer, vodja tambu-rašev iz Cirkulan, je ob uspešnem zaključku cikla koncertov dejal: ^"Vedno poln ambient notranjega grajskega dvorišča, vedno nove skupine iz Slovenije in tujine in seveda vedno isti vinogradniki. Z obiskom občinstva smo nadvse zadovoljni, saj je ciklu koncertov prisluhnilo skupno okrog 600 obiskovalcev, večina iz Ptuja in okolice, mogoče tudi kdo iz Maribora, Slovenske Bistrice in Ormoža. Skupine, ki so nastopile, so na nivoju, saj izbiramo takšne, ki so dovolj kakovostne in sposobne igrati 45 minut. Ob tako uspešnem zaključku letošnje sezone upamo, da bomo cikle koncertov organizirali tudi v prihodnje."
Mojca Zemljarič
naste slike", ki so bile motivno vpete v simboliko kroga in kvadrata. Odmik od te poti predstavljajo figure angelov, ki jih je vlival iz poliestra v plitke reliefe, vse bleščave in in z vtisom brez-snovnosti. V letu 2003 se je vrnil v dvodimenzionalnost slikarskega platna in k oljnim barvam, ki žarijo v fauvističnem ognjemetu. Mladega ustvarjalca nenehno vznemirja vprašanje kompozicijskega središča, na najnovejših platnih pa sledimo rotirajočim formam, ki pa niso več abstraktne. Dr. Marjeta Ciglenečki je še dodala, da častitljivo kulturno dediščino, ki smo ji priča na ptujskem gradu, mora spremljati tudi moderna umetnost in s Tomažem Plavcem je ta modernost lepo zaživela v romanskem palaciju.
Razstavo je odprl predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, d. d. Za popestritev odprtja likovne razstave je s čudovitim recitalom poskrbel kitarist Vojko Vešligaj.
Franc Lačen
15.uri, kjer bomo po sprejemu novih pevcev nadaljevali z rednimi vajami, ki bodo že prva priprava na največji cilj sezone 2003/04 - nastop v Pragi. Pomembno je omeniti, da v zboru zraven resnega entuziazma in ljubezni do petja, obstaja tudi velika mera medsebojnega spoštovanja in že kar neločljivega prijateljstva. Pevci vedno poskrbimo za zalogo kondicije, zato smo letošnje počitnice posvetili odbojki na mivki in pohodu po Pohorju. V imenu zborovodje Robija Feguša in pevcev Akademskega pevskega zbora Kluba ptujskih študentov Vas še enkrat povabimo, da se nam to ali katero drugo soboto pridružite na tem čudovitem potepu, ki združuje glasbo, umetnost in mladost.
Vse o nas izveste na www straneh: najdi.si ---> APZ Ptuj, ali na telefonu 040/ 797 471. Viva la musica!
Mateja Purg
Tednikova knjigarnica
Skrivnost mlečne čokolade
Pa res: le v čem je mamljivost sladkarije, ki ji rečemo čokolada? Ta rjavkasta tablica vseh mogočih velikosti, zavita v nešteto variant papirja, a ponavadi najprej skrita v srebrno folijo, predstavlja enega najbolj zaželenih posladkov otroških in odraslih ust. V današnji knjigarnici vam te skrivnosti ne bom razkrila (morda kdaj drugič), ampak vas vabim k branju detektivskih zgodb s privlačnim čokoladnim naslovom, ki si ga je izmislil v knjigar-nici že predstavljeni pisec za mlade bralce Peter Svetina.
Skrivnost mlečne čokolade in druge detektivske zgodbe je knjiga čez sedemdeset strani napetega, zabavnega branja, ki bo navdušilo učence od desetega leta dalje. V desetih zgodbah, ki so vsaka zase zaključena celota, je glavni detektiv, mojster Pip, ki živi s skrbno babico, po detektivsko vleče pipo in razreši še tako nenavaden in zapleten primer. Pip je izjemno duhovit in tudi takrat, ko ga njegovo logično razmišljanje pusti na cedilu, se zna ponorčevati na svoj račun.
Prva zgodba pripoveduje o primeru, ki je Pipu dal vetra: namreč Pihavčev oče je prišel prijavit krajo vetra v mestu. Madonca, vetrnice njegovih otrok so obmirovale! Le kdo je predrzni tat, ki si je drznil odtujiti celo veter?
Še bolj se zaplete Pip v naslednji zgodbi, ko mora razrešiti uganko pobegle ali ugrabljene domače naloge. Njeno izginotje je prijavila učiteljica Silva, ki je Pipu zatrdila, da je Jurij gotovo imel nalogo v zvezku. Pip je vedel iz detektivskega priročnika, da so domače naloge na drugem mestu med izginulimi rečmi, edino dežnikov izgine več neznano kam. Detektivski priročnik še pravi, da velikokrat skrijejo domače naloge nagajivi sošolci svojim sošolkam. Naloga lahko odide iz zvezka sama, posebej še, če je ta popacan in neurejen. Naloge lahko raznesejo ptiči, ki si posebej iz vejic radi spletajo gnezda. Hja, domača naloga z naslovom Moja najljubša slaščica rada zaide v slaščičarno na kepico vanilijevega sladoleda, tista domača, z naslovom Poletne počitnice, se morda namaka v letnem kopališču. Domačo nalogo zjasnim naslovom Kaj najraje delam pa je zelo preprosto in običajno izslediti na kavču pred televizijo. Detektiv Pip je po dolgih mukah seveda izsledil Jurijevo nalogo.
Z mlečno čokolado pa se je zapletlo najprej pri mojstru Pipu, saj ga je v papirju namesto sladke rjavine dočakal lepo poslikan košček lesa. Kmalu je vse več kupcev čokolade naletelo na "leseno sladkarijo". Le kdo se poigrava z uspehom tovarne čokolade? In prav pred velikim tekmovanjem za najboljšo čokolado! Pipu je primer naredil nekaj sivih las, a v zadovoljstvo vseh ljubiteljev čokolade je primer zaključil več kot uspešno.
Zgodbe, ki so izšle pri založbi Educy leta 2002 v zbirki Semafor in jih je odlično ilustriral Damijan Stepančič, Levstikov nagrajenec, so pravo branje ob začetku šolskega leta. In ne pozabite na domače naloge in smeh v šolskih klopeh!
Liljana Klemenčič
Ljutomer • Podaljšali pocitnice
šola je ostala zaprta
Minuli ponedeljek so se domala na vseh osnovnošolskih ustanovah v Sloveniji za učence odprla vrata - pričelo se je namreč šolsko leto 2003/2004. Nenadejano so se počitnice podaljšale okrog 500 učencem ljutomerske osnovne šole Ivana Cankarja, ki bodo v prenovljene šolske prostore vstopili šele prihodnji ponedeljek.
Javnost je bila o premiku pri-četka novega šolskega leta pravočasno seznanjena, ravnateljica OŠ Ivana Cankarja Ljutomer Darja Košič Auer pa je o dogodku povedala: ^"Vsa dela na zgradbi niso zaključena, zato prostori niso vsel-jivi in uporabni. O tem smo seznanili ministrstvo za šolstvo in izdalo nam je ustrezno soglasje. Pripravili smo tudi predlog spremembe šolskega programa, ki zagotavlja, da učnega izpada ne bo. Manjkajoče dneve bomo nadoknadili ob sobotah, ko bomo izvajali športne dneve ter razne akcije. S ponedeljkom,
8. septembra, se bo pouk zagotovo pričel potekati nemoteno."
Učenci ljutomerske osnovne šole so tako zaradi dodatnih zapletov pri adaptaciji starega dela, ki sta ga občina Ljutomer in ministrstvo za šolstvo obnavljali minulo šolsko leto ter vse poletje, ostali še en teden doma. Obnova in novogradnja k dotrajanemu 110 let staremu delo šolskega poslopja je bila potrebna zaradi uvedbe devet-letke ter s tem prostorske stiske, pričel pa je odpadati tudi omet.
MŠ
Borl • Klepet z Miho Pogačnikom
Bo grad svetovno medkulturno sredisce?
"Leta 1993 sem prebral manuskript, v trenutku spakiral svoj kovCek in iz NemCije odletel v Slovenijo. V tem manuskriptu je namreC avtor raziskoval korenine Parzivala na slovenskem Štajerskem. Ko sem zagledal grad Borl, sem bil 'Cist hin'. Skozi ta grad sem videl vso mitologijo srednjega veka.
Leta 1993 je bil grad zabit, zaprt, preraščen, zapuščen, kot v Trnuljčici. In takrat sem vedel - to bo evropska kapaciteta. Prvi koncert smo imeli leta 94, pri prvih akordih nam je celo strop odpadel, leta 95 pa smo pričeli že s prvim festivalom Idriart," je o svojih začetkih na gradu Borl dejal Miha Pogačnik, svetovno znani violinist in predsednik Ustanove Gandin fundacije, ki na gradu Borl prireja številne poletne prireditve in seminarje.
Št. tednik: V okviru Ustanove Gandin fundacije se
na Gradu Borl vrstijo številne priredite, od delavnic, koncertov, predavanj in seminarjev. Cemu so torej posvečene vse te prireditve?
M. Pogačnik: "Pravkar je minilo deset let, odkar sem Borl prvič zagledal in moram reči, da moje ideje, preden obrodijo sadove, potrebujejo okrog deset let trdega dela. Letos mi je v začetku leta uspelo doseči nekaj, za kar si prizadevam že več let, saj nam je na konferenci Umetnost in gospodarstvo uspel pravi prodor. Temo umetnost in gospodarstvo zas-
Pa brez zamere
Odhod v Solsko leto
Na eni strani nesreCa, na drugi nostalgija
V tem tednu seje za en velik kup mula-rije začelo še eno leto šolskih tegob. Vsem tem nesrečnežem velja moje iskreno so-žalje. Saj je tistih, ki se novega šolskega leta resnično veselijo, menda res hudo malo, pa še ta številka upada premo sorazmerno z večanjem šolskih let na grbi.
Ce še nekako razumemo velike očke in vzneseno pričakovanje prvošolčkov, ko se prvič odpravijo na pot do šole in se jim niti sanja ne, kolikokrat bodo v prihodnjih letih to pot še morali prehoditi s skoraj mitičnimi psihičnimi mukami, če torej entuziazem teh popolnih zelenčkov še nekako razumemo, pa ob pojavu takšnega entuziazma pri njihovih starejših sotrpinih bržkone samo še čudno pogledamo ter se zamišljeno popraskamo po glavi, češ, da ni morda s tem otrokom kaj narobe, da se tako veseli novega šolskega leta. Seveda potem, mnogo mnogo let kasneje, ugotovimo, da nam je takrat, v naših šolskih letih, pravzaprav povečini šlo naravnost krasno, a kaj nam to pomaga, ko pa je tedaj osnovno- in srednješolskih let nepreklicno konec. Preostane nam torej zgolj zasanjano rezoniranje ob pogledu na v šolo hodečo mularijo in njihove domnevne Tantalove muke ter nekakšno strastno, prikrito hudobno in privoščljivo zlobno zadovoljstvo ob misli, da se tudi ta mularija ne zaveda, kako jim je v resnici lepo, ter da bodo tudi ti mulci čez nekaj let, morda čez kako desetletje, tarnali in jadikovali nad zlobno in kruto usodo, ki jim ni dala že tedaj, v svojih šolskih letih, videti, kako jim je pravzaprav lepo. Ampak tako je menda že od nekdaj in bo verjetno še kar naprej.
Edina opazna sprememba, ki se je dogodila, odkar se je spodaj podpisani nervozno presedal po šolskih klopeh, starejši pa bodo to opazili še bolj, je ta, da bo mulariji, ki dandanes čemi po šolah, potem, ko se bodo njihova šolska leta končala, verjetno še bolj žal za tem obdobjem svete preproščine in nedolžne naivnosti, kot pa nam sta-ruhom. Razlog: če smo mi staruhi še kdaj pa kdaj zatrepetali pred strogim profesorjem ter potencialnimi batinami ali pa vsaj pred kakim neznanim letečim predmetov v obliki ravnila ali pa zvezka, največkrat pa pred huron-sko gromoglasno verbalno lekcijo, čemur se po domače reče, da smo bili deležni krepkega nadiranja, tu pa so seveda še razno razni ukori in podobne stvari, pa je današnja mularija zaščitena kot kočevski medvedi (no, morda malce slaba primerjava, glede na strelske apetite države). Bognedaj, da bi dandanes profesor koga nadrl ali celo lopnil, takoj bi šel na disciplinsko. Ukorov pa itak nihče več ne jemlje resno. Ja, mulariji se s tega stališča res godi krasno, tako da bo po tej plati obžalovanje šolskih let potem, ko le ta minejo, še večje. A po drugi strani se lahki mi staruhi vseeno pohvalimo s tem, da v naših časih v šolah ni bilo niti pol toliko sovražne tekmovalnosti, rivalstva in egoizma, kot ga je mogoče zaslediti sedaj. Hja, očitno ima vsaka stvar svoje pluse in minuse. Razen šolskega sistema, seveda. Ta ima zagotovo več minusov, saj (kot odraz družbe, v kateri živimo) mularijo neposredno sili k prej omenjenim lastnostim, ki so nam staruhom bile (hvalabogu) še tuje.
Gregor Attč
ledujem že 13 let in Borl sem izbral za prostor, kjer lahko to temo v posebni luči obravnavamo. Tukaj na Borlu je ena posebna korenina, ki gre v globoki srednji vek, kjer je bil ta grad posestvo slovitega srednjeveškega viteza Parzivala, ki je postal kralj Svetega Grala. In to je zelo globoka simbolika, ki izhaja iz enega celostnega sveta in ki jo je treba razložiti na več nivojih. Jaz to danes poskušam prenesti v sceno problematike po sebi sami. Umetnost danes v svetu nima prave vloge, saj se danes v svetu pojavlja kot ene vrste ornament, kot ene vrste olepšava življenja. Moje delovanje gre v to smer - izboriti umetnosti tak prostor, kjer ima res pravi vpliv. In to je prostor človeškega dela. Ker danes, ko gremo v evropsko družbo, morajo ljudje vedno več in več delati. Saj veste, kako se ljudje pritožujejo, da izgubljamo kvaliteto življenja. Smisel življenja pa ni v delu in jaz smatram, če umetnost najde bistveni prostor tam, kjer je človeško delo, za kar porabimo največ časa, potem umetnost dobi popolnoma nov smisel. In to je moja borba za to, da umetnost in gospodarstvo, umetnost in svet človeškega dela prideta skupaj, da gospodarstvo oziroma človeško delo postane samo v sebi smisel. Moja ideja je, da človek v okviru vsakdanjega dela raste kot osebnost v svojem delu. Kot umetnika me vabijo na številne forume, da jim pokažem, kaj je princip umetnosti danes, da umetnost rešimo iz tega zapora, v katerem se je znašla -da se jo sprejme pri zadnjih vratih in da stvar olepša."
Št. tednik: In kakšen pomen ima pri tem projektu grad Borl?
M. Pogačnik:" Borl je za mene tako rekoč nek evropski laboratorij, kjer te principe raziskujemo. Konec junija sem imel tukaj na Borlu sto ljudi, med njimi na žalost samo enega Slovenca, in tisti, ki so prišli, so bili popolnoma navdušeni. Med udeleženci je bilo okrog 30 umetnikov, govorim o meddisciplinarnih umetnikih, s katerimi smo ustanovili nov svetovni ceh, ceh meddiscipli-narnih umetnikov, kar pomeni, da si mojster ene discipline, ampak si potem s to disciplino sposoben to prevesti v drugo disciplino in na ta način postane umetnost v drugi disciplini veliko bistvenejša kot pa sama za sebe. Tukaj na Borlu bomo imeli vsakoletna srečanja meddisciplinarnih umetnikov. Po drugi strani pa smo tukaj gostili približno 70 podjetnikov iz zelo visokih položajev v svetovno znanih podjetjih. Tukaj na Borlu so bili predstavniki trgovske verige C&A, Shell, vsako leto pride na Borl avtorica slovitih knjig Leadership in modern science, ki si je Borl izbrala za neke vrste
poletni dom. Opažam, da smo s tem na Borlu prišli na nek nivo, in prepričan sem, da bo konferenca Umetnost in gospodarstvo prihodnje leto že razprodana."
Št. tednik: V programu pa imate tudi ustanavljanje evropskih identitetnih karavan
M. Pogačnik: "Po iraški vojni smo se Evropejci začeli spraševati, kaj je naša identiteta. Naenkrat sem se znašel v situaciji, da lahko s principom umetnosti in gospodarstva najdemo evropsko identiteto. Tako sem se odločil, da začnemo ustanavljati evropske identitetne karavane. Prva, poskusna, je letos krenila od Borla po 16. poldnevniku proti jugu. Aprila prihodnje leto pa bo velika evropska karavana tri tedne pred vstopom v EU krenila iz Borla proti severu preko vseh glavnih mest držav, ki stopajo v unijo. Karavana bo potovala deset dni, udeležili pa se je bodo tudi menedžerji, ki se bodo neposredno naučili medkulturnega menedžmenta, saj se bodo srečevali s kolegi drugih kultur. Istočasno pa bo karavana temeljila na principu umetnosti in gospodarstva za evropsko identiteto. Pri meni je vse to povezano. Po eni strani umetnost in gospodarstvo, ki pa vodi do evropske identitete. Veseli me, da bo Slovenija pobudnik za iskanje evropske identitete, ker jo Evropa nujno potrebuje. Glavno geslo te karavane bo, da države pristopnice nismo poceni delovna sila, ampak smo kultura, ki jo je treba razumeti skozi stoletja. In ker bi naj bil Zahod srečen, ker mi vstopamo v EU, saj prinašamo en čisto nov zagon, izviren princip kulture, ki ga nimajo na zahodu, in brez njega so oni tako rekoč tudi polovični. Z evropsko kulturno karavano bi želel Zahodu dvigniti zavest in to je najnovejše, kar se dogaja."
Št. tednik: Kako pa se sami počutite tukaj na Bor-lu in kaj Vam pomeni grad
Borl?
M. Pogačnik: "Borl mi je tako pomemben ravno zaradi skrivnostne zgodovine srednjega veka. Borl jaz lahko povežem z gradom, za katera se ne ve, kje je, to je grad Camelot v Angliji - če gledamo po dveh najbolj slovečih imenih srednjega veka, eno je Parzi-val, drugo pa kralj Arthur. Kralj Arthur je tako rekoč izumitelj okrogle mize, kar pomeni, da nimaš enega šefa, ki te nadere in te zmerja, ampak imaš ljudi, ki so enakopravni za eno mizo in delujejo skupaj kot tim. To je en princip, ta drugi princip pa je Gral, ki stoji za centralnim doživetjem človeka, za inspiracijo človeka, za umetnost, za centralni smisel človeka. In če pogledamo Borl kot centralni nosilec zgodbe o Parzivalu oziroma o Gralu, kot centralno doživetje in ga damo v razmerje okrogle mize, ki je isti lik kot periferija, najdemo simbol centra in periferije. Borl in Anglija, srednja Evropa in Anglija. Razmerje, ki ga Evropa potrebuje. V kakšnem razmerju sta inspiracija in gospodarstvo? Periferija - okrogla miza -iz tega je nastalo globalno gospodarstvo. Globalizacija izhaja iz Anglije v Ameriko in od tam naprej po celem svetu. Globa-lizacija torej izhaja iz periferije, smisel in kultura pa izhajata iz centra. Če pogledamo srednjo Evropo, kaj vse se je tukaj dogajalo; filozofsko, znanstveno in umetniško. Vse največje radikalne umetnosti izhajajo iz srednje Evrope. Borl torej za mene pomeni neke vrste klic, da mi preverimo, v kakšnem razmerju sta center in periferija in ali iz tega razmerja izhaja možnost evropske identitete."
Št. tednik: S kakšnimi vtisi pa udeleženci seminarjev in konferenc zapuščajo grad Borl?
M. Pogačnik: "Udeleženci naših konferenc Slovenijo šele odkrivajo. Ponavadi so nad Bor-lom navdušeni. Čeprav je to šele delček Slovenije. Po eni
strani je Borl v takšni krasni naravi in upam, da bodo ljudje pametni in da bodo čar Borla obdržali. Jaz udeležence peljem ponavadi tudi na sprehode, ogledamo si cerkvice, gremo kam jest ali pa v kakšno vinsko klet. In naenkrat ti ljudje prinašajo sem tudi ekonomijo."
Št. tednik: Kakšne načrte imate po desetletnih prizadevanjih za oživitev gradu Borl?
M. Pogačnik: "Pravkar sem imel razgovore z direktorjem kanadskega Benfa, to je najslavnejšega kanadskega centra umetnosti in gospodarstva. In najverjetneje bodo imeli že prihodnje leto po konferenci Umetnost in gospodarstvo tukaj na Borlu projekt, ki se bo imenoval Benf in Borl. Ti ljudje so bili tako navdušeni, da nam je uspelo združiti umetnost in gospodarstvo in lahko rečem, da se hodijo Kanadčani od nas učit. Jaz mislim, da je to dobro - da se ljudje iz vseh koncev sveta hodijo učit sem v naše Haloze. Edina škoda je, da domačini tega ne razumejo. Sicer pa je ta ideja še tako hermetična, da je tudi mnogi ostali ne razumejo. Jaz vedno, ko hodim po svetu, govorim o Borlu."
Št. tednik: Kako sodelujete z domačini in z občino Gorišnica?
M. Pogačnik: "Moja ekipa tukaj na Borlu je izdelala zelo natančen načrt vizije razvoja gradu. Domačini se bodo morali odločiti, ali želijo imeti klasičen grad, kot jih je že povsod veliko, ali pa želijo svetovno inovacijo, ki je ni še nikjer na svetu. Jaz lahko ponudim alternativo, domačini pa so tisti, ki se morajo odločiti. Takšne stvari, ki se dogajajo na Borlu, se ne dogajajo nikjer drugje in potrebno bi se bilo zavedati pomena teh ljudi, ki prihajajo k nam. Jaz sem sicer zelo potrpežljiv in upam, da nas bo pri projektu oživitve gradu Borl podprlo tudi ministrstvo za kulturo."
Mojca Zemljarič
Madžarska • Folkloristi iz Dolene na gostovanju
Dnevi folklore ob Blatnem jezeru
Madžarska turistična središča ob Blatnem jezeru so tudi letos avgusta gostila mednarodni poletni festival Alpe-Adria, ki velja za pravo poletno turistično popestritev. Na nekajdnevno gostovanje so bili iz Slovenije povabljeni člani Folklornega društva Rožmarin iz Dolene, na Madžarskem pa so se mudili med 17. in 20 avgustom.
Gostitelj letošnjega že 13. mednarodnega poletnega festivala je bil Zalaegerszeg, ob njem pa {e mnoga znana, večja turistična središča, kot denimo Hevis.
Rožmarinovci na Madžarsko niso potovali prvič, pa tudi na tem mednarodnem festivalu so že nastopili pred leti, nam je zaupala mlajša članica v skupini Aleksandra Petrovič, a letošnji nastop se jim je zdel še posebej pomemben in so se nanj tudi dobro pripravili. Odločili so se, da na dnevih folklore in turizma ob izvirnih pesmih, plesu in glasbi, torej bogati kulturni dediščini iz svo-
jih haloških krajev, prikažejo še kak običaj, ki je že marsikje tonil v pozabo ter je značilen za Haloze in okolico. Starejši člani skupine so na Madžarsko vzeli tudi šestperesni halo-ški klopotec, ki so ga postavili "na noge" ob spremljavi ljudske pesmi in harmonike na eni od prireditev, mlajši folkloristi pa so navduševali s spletom [oštari so v štero šli.
Na mednarodnem poletnem festivalu so se gostiteljem in ob folkloristih iz Dolene pridružili še člani folklornih skupin iz Italije, pripotovali so naravnost iz Sardinije, zraven pa so bili še Srbi in Hrvati. Ko smo Rožmari-
novce po prihodu domov spraševali o vtisih, pa tudi o oceni festivala ter nasploh o prijaznosti in gostoljubnosti organizatorjev, nam je Aleksandra Petrovič povedala: ^"Vtisi so enkratni, imeli smo se lepo in na gostovanju zares uživali. A kaj, ko se prireditelji festivala niso znali pokazati v najboljši luči; povsod jim je šepala organizacija, mnogo preveč kilometrov smo morali narediti za nekaj krajših nastopov od enega do drugega turističnega središče ob Blatnem jezeru, kaj dosti posluha pa niso imeli tudi ne za večerna druženja nastopajočih. Zelo veseli pa smo bili do-
brega odziva publike, ki nas je povsod pričakala v velikem številu, še posebej so nas presenetili nemški turisti, ki jih je bilo v tistem času veliko ob Blatnem jezeru, pa tudi mislim, da so jim bili naši nastopi všeč. Dali smo vse od sebe, želeli smo se najbolje predstaviti in prepričana sem, da nam je to zares uspelo. In še nekaj je bilo, da smo s seboj vzeli turistični spominek videmske občine in ga potem na različnih sprejemih, posebnih priložnosti v imenu našega župana Friderika Bračiča izročili županom mest, kjer smo nastopili
in tudi zato smo bili na festivalu nekaj posebnega."
O tem, kaj neki folkloristu ostane še posebej v spominu, ko se vrne z gostovanja, pa ni težko ugotoviti, da so to nepozabna druženja s folkloristi iz drugih držav, na katerih nastanejo nove prijateljske vezi in pozneje tudi nova in nova gostovanja. V Doleni so se že pohvalili, da so dobre stike navezali z Italijani, ki so jih že povabili na Sardinijo in zdaj čakajo še uradno povabilo. Povabljeni pa so tudi v Srbijo. Po vseh nastopih in gostovanjih v letošnjem poletju pa si bodo
Rožmarinovci zdaj vzeli nekaj tednov oddiha, potem pa pričnejo z novimi vajami, jeseni pa jih, tako kot vsa leta doslej, čaka pestro kulturno dogajanje. In če bodo še kdaj v prihodnje dobili povabilo za nastop na mednarodnem poletnem festivalu Alpe-Adria, potem bodo z veseljem privolili, saj, kot pravi Aleksandra, je to navsezadnje dobra promocija za folklorno društvo, občino in Slovenijo nasploh, ki se lahko pohvali z bogato kulturno dediščino in pestro turistično ponudbo.
Tatjana Mohorko
Plesni center Mambo vpisuje, praznuje in nagrajuje
Začetek desete jubilejne sezone v ptujskem plesnem centru Mambo
V prostorih plesnega centra Mambo, ki se nahaja na Volk-merjevi c. 26, je te dni zelo živahno, saj potekajo vpisi v pestro ponudbo celoletnih plesnih programov. Vpisi potekajo vsak delovni dan med 16.30 in 20. uro,
dodatne informacije dobite na številki 748-14-46. Plesnim navdušencem v Mambu ponujajo celoletni program hip-hopa, popa in show dance-a. Starostnih omejitev ni, pripravljajo pa tudi plesni vrtec, ki je namenjen otrokom od
	PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTEK	SOBOTA
10.00					PLESNA ŠOLA srednješolci
11.00					PLESNA ŠOLA srednješolci
14.30				JAZZ srednjeSoki - začetni program	
16.15		PLESNI VRTEC	PLESNI VRTEC letniki 1999		
17.15		PLESNA ŠOLA fantje	PLESNA ŠOLA letniki 1996		
18.15	PLESNA ŠOLA nižja stapnja	PLESNA ŠOLA nižja stopnja			
19.15	aerobika osnmni pn^ram	plesna Sola višja stopnja	AEROBIKA osnovni program		
19.30					PLESNI TECAJ odrasli
20.30	AEROBIKA nadalj. pmgram		AEROBIKA nadalj. program		
četrtega leta dalje, pa tudi osnovne in nadaljevalne tečaje družabnih plesov, salse, mamba in argentinskega tanga za odrasle. V Mambu bodo ob jubilejni deseti sezoni, vsakemu desetemu prvič vpisanemu članu v katerikoli program, nudili 10 odstoten popust.
»Plesni vrtec je namenjen najmlajšim in sicer od štirih let naprej, ki ob glasbi skozi druženje, igro
in druge gibalne aktivnosti razvijajo motorične sposobnosti, hkrati pa spoznavajo tudi nove prijatelje in postajajo družabnejši. Za njih smo pripravili tri programe po 40 vaj v sezoni. Plesna šola zajema dva programa po 40 vaj, v njej pa bodo nabirali znanje otroci, starejši od sedmih let. V Plesnem klubu so plesalci po starosti deljeni v pionirje, mladince in člane. Nekateri plešejo samo za rekreacijo, vse več pa je ambicioznih plesalcev, ki želijo svoje znanje pokazati na plesnih tekmovanjih in nastopih. Plesni program je sestavljen iz športnih plesov, kamor spadajo standardni in latin-skoameriški plesi, show dance-a, družabnih plesov ter modnih - tren-dovskih plesov, ki jih lahko spremljamo tudi v videospotih na glasbenih
televizijah (hip-hop, disco dance, breakdance, electric-boogie). Vse tečaje vodijo usposobljeni plesni učitelji z večletnimi izkušnjami. Novi termini za celoletne programe so predstavljeni v razpredelnici.
V okviru plesnega centra bomo izvajali tudi aerobiko po osnovnem in nadaljevalnem programu. Plesni tečaj za poroko obsega 4 ure, v tem času pa se boste bodoči mladoporočenci naučili nekaj osnovnih plesnih korakov za poročno zabavo. V PC Mambo vsem, ki jim obveznosti onemogočajo obisk plesnih vaj v določenih terminih, nudimo individualno poučevanje. Za odrasle smo pripravili začetni, nadaljevalni in izpopolnjevalni program družabnih plesov. Tisti, ki želite tudi v hladnih dneh občutiti na koži poletne
sončne žarke, pa se boste zagotovo š^ z užitkom zavrteli ob latino ritmih ^^ salse, mamba in argentinskega tanga. Popestrite si nekaj večerov in v dobri družbi spoznajte nove plesne korake.
V PC Mambo vsako leto pripravimo več plesnih prireditev: tekmovanja v okviru Plesne zveze Slovenije, kvalifikacijske turnirje za državna prvenstva, plesne revije, predstavitve dela staršem, ob 10. obletnici pa pripravljamo veliko plesno revijo z najboljšimi plesalci iz vse Slovenije in jubilejni ples z živo glasbo. Ptujski tekmovalci, predvsem v hip-hopu in show dance-u na državnih tekmovanjih posegajo po najvišjih mestih, visoke uvrstitve pa dosegajo tudi na svetovnih prvenstvih,« je povedal Metod Peklar, direktor PC Mambo.
Trnovska vas • 90 let Kristine Vršič
Posluh za stisko ljudi
V okrepčevalnici Pri sivi čaplji v Trnovski vasi je bila 12. avgusta slovesnost, na kateri se je krajevna organizacija RK Trnovska vas spomnila svoje dolgoletne predsednice in krvodajalke Kristine Vršič, ki je letos napolnila častitljivih 90 let.
Ob jubileju so ji prisrčno čestitali nekdanji in sedanji člani upravnega in nadzornega odbora krajevne organizacije ter vodstvo Območnega združenja RK Ptuj, ki sta ga predstavljali predsednica Za-lika Obran in sekretarka Anica Kozoderc.
Potem ko je leta 1995 izpre-gla zaradi bolezni, je Kristina Vršič postala častna članica organizacije. Leta 1947 je bila ena od soustanoviteljic KO Rdečega križa. KO RK Trnovska vas ima danes okrog 235 članov, ki so vselej pripravljeni pomagati, ko je treba. Z največjo občutljivostjo zaznavajo težave ljudi in jim skušajo po najboljših močeh pomagati. Iz dneva v dan zaznavajo večjo socialno krizo, prepričani so, da bi bili paketi pomoči nekaterim potrebni že vsak mesec, in ne samo enkrat letno. Na slovesnosti Pri sivi čaplji so se spomnili tudi treh svojih članic, ki so letos slavile okrogle jubileje Marine Magu-ša, Milene Breznik in Kristine
Čestitke predsednice Območnega združenja RK Ptuj Zalike Obran (desno) jubilantki Kristini Vr{i~.
Vršič, ki je tudi nova predsednica KO RK Trnovska vas. Pozornosti je bil deležen tudi najmlajši član upravnega odbora Matej Kramberger, ki je 12. avgusta slavil svoj 22. rojstni dan.
Slavje ob 90-letnici je bila nova priložnost za obujanje spominov. Kristina Vršič jih ima izredno veliko. Ker je bila zelo
nemirne narave, je že zgodaj odšla od doma. V Slovenski Bistrici se je izučila za šiviljo, v Mariboru je delala v privatni bolnišnici za premožnejše bolnike, kjer se je izučila tudi kuharskega poklica. V Gornji Radgoni je kuhala in šivala, ob koncih tedna pa tudi prodajala blago. Pot jo je vodila za krajši čas tudi v Ljutomer, od tam pa
Mladi in droge
Slovenci - tihotapci in porabniki
Zadnje čase se veliko govori o Slovencih, ki so jih v tujini ujeli pri tihotapljenju večjih količin mamil. V Srbiji so prijeli avtopre-voznika z večjo količino heroina, v Angliji voznika tovornjaka z dvesto kilogrami heroina. V Interpolu je Slovenija že dalj časa uvrščena med tranzitne poti z mamili.
Ne vodijo pa vse poti z mamili le skozi Slovenijo, velike količine heroina in kokaina so namenjene tudi na naš mamila-ški trg. Pred desetletjem, ko so se častilci rjavega praška (heroina) oskrbovali še sami, se jih je veliko odločalo za tihotapljenje iz Nizozemske, Turčije, Pakistana in zloglasne Tajske. Vendar pa to niso bile organizirane skupine, bili so le po-
samezniki, ki so se podali na "hipijevsko romanje". Da so si povrnili stroške poti in si priskrbeli lastno zalogo mamil, so se odločili za tihotapljenje manjših količin mamil. Sedaj že dolgo ni več tako!
Prekupčevalci z mamili so čedalje bolj organizirani, v tem začaranem krogu se vrtijo velike količine mamil in denarja. Poskušal vam bom opisati,
kako delajo sodobni tihotapci mamil.
Trenutno je najbolj priljubljena tihotapska destinacija Južna Amerika, saj tam že za smešno nizko ceno dobiš večje količine kokaina. Ponavadi se na pot podajo trije, dve dekleti in fant. Organizator jim priskrbi letalske vozovnice, plača jim vsaj dvomesečno bivanje in obljubi jim tudi del dobič-
v Beograd, k ministru Korošcu oziroma njegovi hčerki Greti, ki je potrebovala pomoč pri šivanju v svojem modnem salonu. Doživela in preživela je bombardiranje Beograda. Ko so se umikali iz mesta, je v svoje žepe nabasala vse drugo, tudi šminko, le kruha in denarja ni bilo v njih. Po treh mesecih izgnanstva se je vrnila v Beograd, salon je sicer ostal nepoškodovan, a zaposlitve ni našla, ker so ga zasedli Nemci. Minister Korošec je medtem umrl, njegova hčerka, lastnica salona, pa je odšla v Pariz. Nekaj časa je nato delala v nemškem lagerju na De-dinju. Druga svetovna vojna se je bližala koncu, njo pa je vse bolj premagovalo domotožje. Vložila je prošnjo za vrnitev v Slovenijo. Nanjo je čakala zelo dolgo, a jo je dočakala. V rodni kraj se je vrnila po skoraj dvajsetletnem vandranju iz kraja v kraj. "Bila sem potujoča, povsod, kjer me je nosil bog," je med drugim povedala za Stajer-ski tednik. Nemirni duh jo je počasi zapuščal, srečala je bodočega moža Antona, s katerim sta si počasi pričela spletati gnezdo. Dobro se spominja, da sta pričela iz nič, v začetku sta spala na slami, niti postelje nista imela. Imela pa sta pridne roke in dobro srce. Zgradila sta topel dom za štiri otroke in zase. Anton je bil kovač, Kristina je ob delu na kmetiji tudi veliko šivala. Delo v krajevni organizaciji RK, ki jo je pomagala
ka od prodaje mamil. Vse to mladim zveni zelo pustolovsko, na tveganje niti pomislijo ne ali pa ko je že prepozno! Ko prispejo, na primer, v Belize (karibska državica med Mehiko in Gvatemalo), jih že na letališču pričaka organizator. Dva meseca spoznavajo lokalne običaje in se brezskrbno prepuščajo karibskemu barvitemu okolju. Ko napoči dan odhoda, jih organizator seznani s tihotapskimi prijemi. Najpogosteje mamila spravijo v več kondomov, ki jih mora vsak posameznik spraviti po grlu v želodec, zadnjično odprtino ali mednožje. Grozljivo! V več primerih je želodčna kislina prežrla kondom in nesrečnik je v mukah izdihnil!
Dalje prihodnjič
Piše: Matjaž Fritz
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Podravski gospodarski kompas, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
MAROaLNlCA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek: Naslov:_
Pošta:.
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj đ.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
soustanavljati, ji je dalo še dodatnega zagona, čeprav prostega časa ni imela nikoli veliko. Družina in kmetija sta zahtevali svoje, pa tudi ljudem je bilo potrebno pomagati, v svojem vandranju iz kraja v kraj je videla marsikaj. Življenje jo je pogosto preizkušalo. Kot predsednica RK je organizirala krvodajalske akcije, ki so bile dobro obiskane. Delala je tudi v prosvetnem društvu, za svoje humano in nesebično delo je prejela več lepih priznanj. Žilava je, življenje jo nenehno preizkuša, potem ko je pred sedmimi leti izgubila moža, za njim hčerko Nado in pred dvema letoma sina Marjana, živi
sama. Saj ne sme reči, da je domači, ne obiskujejo, jo, vendar življenje ni več to, kar je bilo, ko so bili še živi mož, hčerka Nada in sin Marjan. Dneve si krajša z gospodinjskimi deli, povedala je, da si še sama skuha in pere, rada gleda nadaljevanke, bere časopise. Živo spremlja tudi vsa dogajanja v slovenski politiki.
Delo Kristine Vršič v KO RK Trnovska vas sedaj nadaljuje njena snaha, Kristina Vršič. Prenašanje družinskih tradicij na nove rodove je najboljši porok, da bo njeno delo živelo in doživelo nadgradnjo.
MG
Razmi{ljamo
Sola ni brezplačna!
Dopusti so mimo, čas brezskrbnih počitniških dni prav tako, svoje pa je naredilo tudi vreme. Z nami je že mesec september, prvi šolski teden in še zmeraj pregrete starševske glave, ki so od čakanja v papirnicah in raznih Mladinskih knjigah od šoka na izpisanem računu za šolske knjige in potrebščine, soglasno ugotovile, da je šola drag špas.
Ob tem, da nam država ob koncu poslanskih počitnic vedno znova zagotavlja, daje osnovnošolsko izobraževanje brezplačno, ne moremo kaj, da se ne nasmehnemo. Lepo vas prosim, kaj pa je danes še brezplačno? Mogoče kje kakšno polurno parkiranje, kije po eni strani blagoslov za naše denarnice, po drugi pa je že tako ali tako treba plačati bencin. Je pa res, da lahko za tisti prišparani denar od brezplačnega parkiranja dobimo kakšne žvečilne. To pa je tudi nekaj!
No, šalo na stran. Da se povrnem na šolske tegobe in težave, ki pestijo vsakega starša ob začetku novega šolskega leta. V povprečju morajo starši odšteti okrog33.000 tolarjev in seveda takšen nakup predstavlja za marsikatero slovensko družino veliko finančno breme. Stisko staršev rešujejo učbeniški skladi, ki jih je šolsko ministrstvo vpeljalo že v letu 1994. Za učbenike iz tovrstnega sklada je potrebno odšteti tretjino maloprodajne cene. Država pa je na pomoč priskočila tistim družinam, ki si ne morejo privoščiti niti knjig iz učbeniškega sklada, tako da jim ministrstvo za šolstvo plačilo v celoti ali delno povrne. Takšnih otrok je bilo v zadnjem šolskem letu kar 6,5 %, kar ni zanemarljiv podatek, če vemo, da je osnovna šola obvezna.
Starši se seveda upravičeno jezijo nad visokimi cenami in "bentijo" nad politiki, ki še zmeraj prepričujejo v to, da je šola brezplačna. Zanje podatek o tistih 33.000 tolarjih ne pove dosti, saj je to pač pljunek v morje. Je pa potrebno vedeti, da se k temu prištejejo še šolske potrebščine — od zvezkov, peresnic, voščenk, pisal, šestil in tako naprej. In vsi ti "spremljevalni' šolski izdelki imajo svojo ceno, ki jo je potrebno plačati, da otrok sploh lahko sodeluje v šolskem procesu.
V sosednji Avstriji je javno šolstvo brezplačno. Učenci dobijo učbenike zastonj. Mi imamo pač učbeniške sklade, ki so v osnovnih šolah obvezni, v srednjih pa še ne. Ministrstvo je letos za sklade namenilo le 125 milijonov tolarjev, in če vse skupaj pogledamo pod drobnogledom, lahko ugotovimo, da ko starši plačajo eno tretjino maloprodajne cene učbenika v knjigarni, pravzaprav te sklade sami sofinancirajo.
Začaran krog torej. A dejstvo še zmeraj ostaja isto! Šola pri nas ni brezplačna! Lahko bi se zgledovali po Avstriji, če je znanje že temelj in merilo razvoja.
Bronja Habjani~
v
Štajerski
TEDNIK
Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Stanislav Polsgžar
laslov:
Dobrina 39/a, 8287 Žetale
ime in pkiimek
Irena Rižnar
naslov:
Slavšina 13/a, 2258 Vitomarci
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
Gledališče Ptuj
Letos tudi odrasli abonma
Uspešno zaključena minula sezona Gledališča Ptuj je bila s štirimi premierami, dvema festivaloma in razpisom Mlada dramatika prav gotovo umetniško in organizacijsko ena najintenzivnejših sezon doslej.
Tudi v naslednjo sezono se Gledališče Ptuj podaja z nekaterimi novostmi. Razen {tirih novih premier in vsakoletnega Slovenskega festivala komornega gledali{~a Skup uvaja Gle-dali{~e Ptuj ponovno dolgo pogre{ane abonmaje za odrasle in tako zaokrožuje svojo abonmajsko ponudbo. Zraven tradicionalnega otroškega abonmaja bodo tako na svoj račun prišli tudi odrasli ljubitelji gledališča. Z abonmajem Gledališča Ptuj si boste tako zraven denarnega prihranka in stalnega sedeža lahko zagotovili vsak mesec vsaj eno vrhunsko gledališko doživetje. Program abonmaja je sestavljen žanrsko raznoliko
in vsebuje tako komične predstave kot tudi resnejše oziroma globlje vsebine. Skupna lastnost predstav pa so seveda vrhunske zasedbe in režiserji v produkcijah najboljših domačih gledališč, kot so: Gledališče Koper, Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica, Prešernovo gledališče Kranj in Drama SNG Maribor.
Več informacij o repertoarju sezone 3/4 si lahko ogledalte na spletni strani Gledališča Ptuj, www.gledalisce-ptuj.si ali v pisarni Gledališča Ptuj, vsak de-lovnik od 8. do 13. ure, v sredo do 17. ure.
GP
Ptuj, odprto mesto
Teden dni uličnih predstav
V ponedeljek se je na Ptuju pričel ptujski poulični festival z naslovom Ptuj, odprto mesto. Festival organizira Društvo za miselno rekreacijo Povod iz Ptuja ob sodelovanju JSKD, Območne izpostave Ptuj, ZKD Ptuj, Urada za mladino RS in SOUM.
Prireditve so se pričele v ponedeljek z interaktivno ulično predstavo z recikliranimi objekti, nadaljevale v torek in sredo z gledališkimi in lutkovnimi predstavami ter glasbenimi točkami.
Danes bodo na sporedu atraktivne točke z bruhanjem ognja, orientalskimi plesalkami, jutri bodo viteške igre ter meščanski plesi, v soboto
ustvarjalne delavnice, ulične predstave, skejterji, break dance in še in še. Vse dni so bili in bodo na ulicah animatorji iz Slovenije in tujine na različnih lokacijah Ptuja.
Skratka Ptuj v teh začetnih septembrskih dneh živi nekoliko drugače, kot smo ga vajeni. Bivanje v mestu je popestreno za mlade in stare.
Fl
Statenberg
Slikarji spet v Halozah
V nedeljo je bilo odprtje že dvanajste likovne kolonije Statenberg, ki so jo organizirali: občina Majšperk, občina Žetale ter Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Slovenska Bistrica. Organizator razstave je bil prizadevni Branko Gajšt, ki je tokrat v kolonijo povabil nekatere nagrajence iz letošnjega žetalskega ekstempora.
Sodelovalo je petnajst slikarjev, ki so razstavili po dve deli, ena je nastala na letošnji koloniji, drugo so slikarji poslali. Te so tudi v ličnem katalogu, ki je izšel ob odprtju razstave, v njem pa so tudi predstavitve posameznih slikarjev. Velja omeniti, da so bile v posebnem prostoru razstavljene tudi slike, ki so jih slikarji podarili za pomoč pri odpravi škode po neurju v občini Žetale.
Na letošnji koloniji so sodelovali: Dušan Amanovič iz Celja, Vinko Bogataj iz Lesc, Igor Dacinger iz Vrhloge, Jože Fol-tin iz Ptuja, Branko Gajšt iz Sestrž, Vlado Geršak iz Celja, Jože Horvat iz Sp. Velke, Jože Potokar iz Trbovelj, Branko Pungartnik iz Maribora, Igor Somrak iz Sp. Polskave, Pavle [čurk iz Ljubljane, Boris Štrukelj iz Ljubljane, Marko Vo-dopivec iz Trsta ter Branko Zupanič iz Gorišnice.
Slikarje je pozdravila županja občine Majšperk mag. Darinka Fakin, ki je tudi odprla
Razstavo je odprla županja občine Majšperk mag. Darinka Fakin.
razstavo, državni poslanec in župan občine Žetale Anton Bu-tolen se je slikarjem zahvalil za sodelovanje pri odpravi posledic neurja v Žetalah, prireditev odprtja razstave pa je vodila Helana Kolar. V kulturnem programu je sodeloval moški pevski zbor iz Majšper-ka pod vodstvom Stanka Vedli-na.
Fl
UGODNA PONUDBA NA POŠTAH
Fotografije izdelamo mi in jih tudi dostavimo.
Razvijanje filmov in izdelava fotografij
FOTO GM FOTOKOPIRANJE Miran GROHAR s.p., Gregorčičeva 6, Kranj
Enostavno, ugodno in kakovostno. Razvijanje filmov in izdelava fotografij
POŠTA SLOVENIJE
^^^	Zanesljivo vsepovsod
Tednikova akcija • Natakarica poletja 2003
Najbolj priljubljena: Iris Zelenko
Našo akcijo izbiranja najbolj priljubljene natakarice smo z 28. avgustom zaključili. Laskav naziv natakarice poletja si je prislužila simpatična Iris Zelenko.
Iris je 23-letna natakarica, ki je zaposlena v Clubu Mark 69. Njeno popolno zmago potrjuje kar 1042 glasov, ki jih je prejela od za~etka do konca akcije. Ko smo se prvi~ pogovarjali z njo, je dejala, da je za natakarico pomembna tako zunanjost kot tudi notranjost. Njena lepota in prijaznost sta se ji obrestovali, in na ra~un tega si bo lahko oddahnila na potovanju za dve osebi.
St. tednik: Kako se počutiš sedaj, ko si bila izbrana za najbolj priljubljeno natakarico poletja 2003?
"Po~utim se odli~no! Zelo sem presene~ena nad izidom, saj ga nisem pri~akovala. Imela sem sicer upanje, a niti pomislila nisem, da bom na koncu jaz tista, ki bo zmagala. Izpolnila se mi je velika želja."
St. tednik: Kako boš proslavila zmago?
"Nisem se razmišljala o tem, ker je nisem pri~akovala. Najprej
Foto: Dženana Becirovic
Najbolj priljubljena natakarica poletja 2003 je po mnenju bralcev Štajerskega tednika Iris Zelenko iz Cluba Mark 69.
Nagrado za najbolj priljubljeno natakarico poletja 2003 - teden dni letovanja
za dve osebi v Dalmaciji - prispeva turistična agencija Relax. Kraj letovanja si bo nagrajenka izbrala sama.
bom zagotovo slavila s tistimi, ki so pošiljali glasovnice zame. Sef lokala, kjer sem zaposlena, je dejal, da si bomo na ra~un moje zmage tudi tam pripravili kakšno celove~erno zabavo."
[t. tednik: Glede na to, da je nagrada, ki ti jo v sodelovanju s [tajerskim tednikom podarja turistična agencija Relax, potovanje za dve osebi, me zanima, če že veš koga boš vzela s seboj na to potovanje?
"Ne vem še, koga bom vzela. Mislim, da so najbolj pametne odlo~itve tiste, ki jih sprejmeš zadnji trenutek."
St. tednik: Imaš morda fanta in kakšen je tvoj idealni moški?
"Zaenkrat nimam fanta. Pri moškem pa mi je najbolj pomembno to, da me ve nasmejati in da je komunikativen. Vše~ so mi temni, simpati~ni moški. Za-
enkrat se popolnega moškega nisem našla!"
St. tednik: Obstaja morda kakšen kraj, ki si ga posebej želiš obiskati?
^"Vedno sem si želela videti Egipt! Ta država me nekako najbolj privlači."
St. tednik: Kako ti je uspelo dobiti toliko glasovnic?
"Mislim, da so ljudje videli, da se trudim biti prijazna. Takšna kot sem pri delu, takšna sem tudi v zasebnem življenju. Sem preprosta punca, ki se ne spreminja in ki se enako obnaša do vseh. Nisem dvolična.
Vsem, ki pa so pošiljali glasovnice, se iskreno zahvaljujem za vsak poslan kupon."
St. tednik: Ko sva se nazadnje pogovarjali, si dejala, da večino časa posvečaš šoli. Kako pa si preživela počitnice?
"Enkrat sem že bila na morju z družbo. Komaj čakam, da grem
Vabilo udeleženkam letošnje akcije Natakarica poletja 2003
Prvih deset natakaric, uvr{ienih na danes objavljeno lestvico, vabimo v imenu vinske kleti Vinarstva Slovenske gorice Haloze na manj{o zakusko in podelitev priznanja zmagovalki Iris Zelenko, ki bo v ietrtek, 11. septembra, ob 10. uri v vinski kleti (Vinarski trg).
Preostalih 28 odstotkov še ~aka na (pravega) lastnika oziroma lastnike, postopek o tem te~e pred sodiš~em. Za zdaj pa je ta delež še v lasti Perutnine Ptuj, h kateri se je z lanskim letom pripojil Kmetijski kombinat Ptuj.
Prvi september letos je za Terme Ptuj in 67 zaposlenih svojevrstna prelomnica. Po skoraj desetih letih, leta 1994 je bilo zgrajeno apartmajsko naselje, so uspešno zaklju~ili najve~jo investicijo v zadnjih desetih letih. Odprli so termalni park, ki po obnovi in razširitvi notran-
jega termalnega kopališ~a obsega 2100 m2 vodnih in obvodnih površin. Hkrati lahko sprejme 500 obiskovalcev, ki so jim ob velikem bazenu, na voljo štirje novi bazeni z zra~no vodnimi masažami, in s termalno vodo nad 35 stopinj Celzija. V savna parku, ki je urejen v rimskem stilu in trenutno najsodobnejši v Sloveniji, so na 110 m2 površine na voljo finska in aroma savna ter turška kopel. Svojevrstna atrakcija je velik tobogan v dolžini 85 m s stekleno kupolo na najvišji to~ki, ki omogo~a ~udovit panoramski pogled na stari Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Notranji veliki bazen
Najnovejša investicija je presegla 300 milijonov tolarjev, ki so jih v pretežni meri zagotovili v družbi sami, preostanek sredstev so ban~ni krediti. Dobro tekoče poslovanje jim zagotavlja, da bodo kredit lahko vračali brez težav. V sedmih mesecih letos so Terme ustvarile 25 milijonov tolarjev dobička. Letošnja poletna kopalna sezona, začeli so jo 26. aprila, je bila ena najdaljših in najboljših v vseh letih obratovanja doslej, od 1975 leta naprej. Kopalcem, do 28. avgusta jih je bilo 110 tisoč, je omogočila 102
RELAX
SPECIALIST ZA ADRIATIC
Natakarica
1.	Iris Zelenko, Club Marit 69, Ptuj
2.	Valerija Lampret, Dolina Winettu, Zg. Sveča _ 3. Sonja Krajne, Terme Žila, Ptuj
C 4. Polona Leinik, Bar Cheers, Ptuj & S. Valerija Marfcež, Savarija, Ptuj t 6. Zdenka Kocmut, Okrepč. pri Darinki Rižnar, Juršinci ,U 7. Daniela Voduáek, Bar Penitninček, Ptuj g 8. Marica Kavčevič, Bar Perutninček, Ptuj 9. Martina Marčič, Gostilna Dolinca, Majžperii 10. Tatjana Stopajnik, Dolina Winettu, Zg. Sveča
Haložan
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pilje alkohola škoduje zdravju
1
še na to potovanje, ki sem ga prejela kot najbolj priljubljena natakarica. Ko bom šla, bom vse pustila doma, šla bom brez ure, brez telefona, samo s kovčkov v roki! Vse skrbi bom pustila doma."
St. tednik: S kakšnimi lastnostmi bi opisala sebe?
"Trudim se biti prijazna do vseh. Sem komunikativen človek, zato ne zdržim niti en dan brez družbe. Po horoskopu sem lev, tako da sem tudi precej trmasta."
St. tednik: Kakšne načrte imaš za prihodnost?
"Najprej se bom potrudila uspešno končati šolo. Nato si bom poiskala službo in si začela ustvarjati svoje življenje."
St. tednik: Se bo kaj spremenilo v tvojem življenju sedaj, ko si izbrana za najbolj priljubljeno natakarico?
"Že sedaj se je marsikaj spremenilo. Ravno zadnjič so me pri zobozdravniku spraševali, kako to, da sem bila v časopisu in podobno. Če bo kogarkoli kaj zanimalo v zvezi s tem, lahko pristopi do mene in bom vsakemu ponudila prijazno besedo."
Dženana Becirovic
Ptuj • Praznik za Terme in turizem na Ptujskem
Vrata odprl termalni park
V Termah Ptuj so leta in leta napovedovali začetek novega razvojnega ciklusa, gradnjo novih bazenov, fizioterapije, hotela s termalno riviero in še kaj. Šele sprememba v lastništvu, julija lani so Terme 3000 iz Moravskih toplic postale večinski lastnik Term Ptuj v višini 72 odstotkov, je omogočila začetek uresničevanja smelo zastavljenega razvojnega ciklusa.
Foto: Črtomir Goznik
V termalnem parku so zgradili štiri nove bazene z zračno-vodnimi masažami
Foto: Črtomir Goznik
Nova pridobitev notranjega termalnega kopališča je tudi tobogan v dolžini 85 metrov s stekleno kupolo na najvišji točki za panoramski pogled na Ptuj.
sončna in vroča kopalna dneva. Povečalo se je tudi število stacionarnih gostov in to skoraj za 4 odstotke, nočitev je bilo za 2 odstotka manj. Delno je upad posledica gradnje, in zmanjšanega obiska v avtokampu, kjer se je doba bivanja prepolovila, s 3 na 1,5 dneva.
Ponedeljkovo odprtje novega termalnega parka, njegova ponudba je vključena v ceno vstopnice, kar je za obiskovalce še dodatna privlačnost, je izjemnega pomena za bodoči razvoj Term Ptuj in turizma na Ptujskem nas-
ploh. Predstavlja začetek novega obdobja, ki ga bodo zaznamo vale stalna rast in dvig kvalitete storitev ter njihovo pozicioniranje v sam vrh slovenske turistične ponudbe. Z odprtjem, gradnja je potekala takorekoč do zadnje minute, so si sicer nekoliko oddahnili, a ne za dolgo. Prve kopalce je novi kompleks sprejel v torek. Za obiskovalce je odprt vsak dan od 7. do 22. ure, ob petkih in sobotah do 23. ure. V jesenskih in zimskih mesecih bodo pospešeno vodili priprave na novo investicijo, katere začetek je predviden za 1. februar 2004, ko naj bi pričeli z gradbeni deli za širitev zunanjega kopališča, in jih po ter-minskem planu končali do 20. maja. Zunanji termalni park bo po obnovi in širitvi s svojimi skoraj 6 ha površin eden največjih tovrstnih parkov v Sloveniji. Kot je povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, bo investicija v zunanjem termalnem kopališču, gradila predvsem na vodnih atrakcijah, počasni reki, večjem številu vodnih drč (toboganih) in številnih novih atrakcijah, ki jih za zdaj v Sloveniji še ni.
Otipljivejšo obliko imajo tudi že potrebni dokumenti za gradnjo prvega hotela s štirimi zvezdicami v Termah Ptuj s termalnim centrom kot samostojne enote, v kateri bo gostom na voljo 250 postelj. Idejne projekte zanj so že pregledali, predvidoma do konca septembra bodo izbrali arhitekta. Po sprejetem termin-skem planu bodo do konca leta 2003 skušali kompletirati investicijsko dokumentacijo, da bi lahko v prvi polovici leta 2004 pričeli z gradnjo. Ocenjujejo, da bodo zanjo potrebovali med 2 do 2,3 milijarde tolarjev. V novi hotel bodo preselili tudi fizioterapijo, dosedanje prostore pa preuredili za potrebe welness centra.
"Prvi pogoj za začetek gradnje pa je dokapitalizacija s strani Term 3000, brez tega bo začetek gradnje izredno problematičen," je na vprašanje, kako bo s potrebnim denarjem za začetek gradnje hotela v Termah Ptuj, na kratko odgovoril direktor Andrej Klasinc.
»Čestitam,Janez!« rečeJure prijatelju. »Uspelo ti je kupiti nov avto.« "Uspelo? Moral sem ga. Vedno kadar sem parkiral, je šel mimo policist in vprašal, ali je že kdo obravnaval prometno nesrečo." ***
Pri vajah slovnice vpraša profesor:
"Če nekdo reče: ^Učenje mi je v zabavo! - kakšen primer je to'?'
"Primer za psihiatra!' reče Peter.
***
"Kdo mi lahko pove, kje leži Koper?' je vprašala učiteljica.
"Trenutno na drugem mestu prve nogometne lige!' se
je oglasil Bogdan.
***
Miha je šel k frizerju. Po striženju je frizer pred njega postavil ogledalo in ga vprašal:
"Bo frizura dobra?'
"Ne, malo daljše lase bi
rad!'
***
Mlada učiteljica je prvo letopoučevala spolno vzgojo. Svoj prvi nastop je pričela z opisovanjem op-raševanja cvetja s strani čebel in nato rekla: "Podobno je tudi pri ljudeh!"
"Do zdaj mi je bilo vse jasno!' se je oglasila Klara, 'ampak kaj se rodi po opraševanju: čebela ali roža?'
***
"Gospod, narobe ste prišli. Jaz sem zdravnik za ženske težave."
'Potem sem pa prav prišel.
Jaz imam težave z ženo."
***
Franci se v avtopralnico pripelje z močno obtolče-nim avtom. "Pranje, prosim." "Naj ga še zlikamo?' ga
vpraša delavec v pralnici.
***
'Marjanca, koliko časa sta bila Adam in Eva v raju?' je vprašal učitelj verouka. "Do jeseni!'
'Kako pa si prišla do tega odgovora?' je začudeno vprašal učitelj.
"Ker jeseni zorijo jabolka!'
***
Profesor študentu pri ustnem izpitu:
'Poglejte skozi okno tista drevesa! Jih vidite?' "Ja, vidim jih!' 'Ko bodo zopet listi na njih, lahko ponovno pridete na izpit!'
***
Po preizkušnji rabljenega avta kupec reče prodajalcu:
"Če se ne motim, ste mi rekli, da je to zelo močan avtomobil."
'Točno. Devetdeset konjev ima."
"Hm ... Potem je 85 konjev
gotovo že poginilo.'
***
Zakaj je blondinka prenehala jemati kontracepcijske tablete?
'Zato ker so ji vedno ven padale, ko je šla lulat."
Cirkulane • Tabor Zoisovih štipendistov
Učimo se skozi zabavo
Foto: Arhiv tabora
Udeleženci tabora v Cirkulanah.
V Cirkulanah je letos potekal tabor Zoisovih štipendistov, ki ga je v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje in Bistro organiziral Stanko Žunec.
Kot nam je povedal Stanko Žunec, je organiziral že petnajst različnih taborov. Tematiko le-teh izbirajo po merilih uporabnosti. Letos so teme izbrali kot nadaljevanje lanskega projekta, s tem da so se zadev lotili bolj poglobljeno.
Zraven tega so organizirali tudi potopise, ki jih je predaval Vili Podgoršek. Predaval jim je namreč o Aljaski in Braziliji. Cilj tabora je, po besedah Žunca, tabornike naučiti kaj zanimivega in koristnega, in sicer skozi zabavo in druženje. Ponavadi trajajo ti tabori deset dni, ker mislim, da je v tem primeru dovolj časa, da udeležence kaj naučiš. Letos se je Zoisovega tabora udeležilo 22 mladih iz različnih krajev Slovenije, spremlja jih sedem mentorjev, eden kuhar ter organizator Stanko Žunec. "Največje plačilo za ves trud je vrnitev mladih v tabor," je nadaljeval Žunec. Udeležence tabora izbira Zavod za zaposlovanje, ki je glavni finančni nosilec tega projekta, saj prispeva 60 odstotkov finančnih sredstev, ostalih 40 pa morajo zagotoviti organizatorji. Taborniki za deset dni bivanja in učenja plačajo le kakšnih šest tisoč, ki jih namenijo za pijačo na terenu in podobno.
O tem, kako so mladi zadovoljni s tem taborom, smo se pogovarjali z Ano, Nušo, Marijo, Juretom, Maticem in Meli-to. Na vprašanja, kolikokrat so bili na tem taboru, kakšne delavnice so si izbirali in kakšen se jim zdi ta tabor, so odgovorili:
Ana Gornik, 16 let, 3. letnik gimnazije Vič
"Letos sem drugič na tem taboru. Lani sem bila prvič in mi je bilo zelo všeč, zato sem se odločila, da se ga tudi letos
Ana Gornik
Nuša Jeza-Miloši~
Marija Golež
udeležim. Za letošnje leto sem si izmed možnih delavnic, ki jih lahko obiskujemo na tem taboru, izbrala učenje o čiščenju odpadnih voda in o novinarstvu. Tudi drugo leto se bom prijavila na ta tabor, saj je zelo zabaven, hkrati pa poučen."
Nusa Jeza-Milosič, 16 let, 2. letnik gimnazije Ptuj
"Vsi prijatelji so mi govorili, kako dobro organiziran je ta seminar, tako da sem se odločila, da ga tudi sama obiščem.
Ustvarjaički
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami
Letos sem prvič tukaj. Izmed vseh delavnic mi je najbolj všeč kolesarstvo, ker se tudi drugače rada ukvarjam s kolesarstvom. Izbrala sem si tudi fotografske delavnice, saj so zelo zanimive."
Marija Golež, 16 let, gimnazija v Celju
"Od mnogih znancev sem slišala, da je to eden najboljših taborjev v Sloveniji in zato sem se odločila, da se ga tudi sama udeležim. Zelo sem zadovolj-
bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 2. septembra, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanec ustvarjalčkov v 34. številki Štajerskega tednika je:
Žiga Emeršic, Župecja vas 4, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita vsem nagrajencem. Potrdila o nagradi bodo prejeli po pošti.
KNJIZNI DISKONT
ZALOZBA KARAITTAJTIJA
TAM. KJER SO KNJIGE NAJCENEJŠE! -BTC Hala A Ijub^ana.
Poveži številke od 1 do 51!
"Letos sem prvič na taboru. Doslej je bilo v ta tabor vloženega veliko trdega dela, zraven pa se tudi zabavamo. Kar se tiče delavnic, sem si izbral računalniško, ker je to tisto, kar me najbolj veseli. Upam, da bom imel tudi drugo leto možnost udeležiti se tega tabora."
Matic Borkovič, 17 let, 3. letnik gimnazije v Slovenj Gradcu
"Predlani sem bil prvič na tem taboru in ker mi je bilo všeč, sem se odločil, da se ga tudi letos udeležim. Pametno se mi zdi, da so delavnice tako raznovrstne in si vsak lahko najde kaj zase. Mene najbolj
Matic Borkovi~
na, saj lahko kolesarim, kar zelo rada počnem, hkrati pa se tudi učimo risati zemljevide kolesarskih poti, ki jih prevozimo. Zraven tega, da se veliko naučimo, je tudi zelo zabavno."
Jure Urbančič, 15 let, 2. letnik gimnazije Ptuj
veselijo kemija, računalništvo in projektiranje. Tovrstni tabori se mi zdijo dobra zamisel, še bolje pa bi bilo, če bi bili odprti vsakomur in ne le Zoisovim štipendistom. Menim, da je veliko mladih, ki so zagnani in sposobni, pa nimajo možnosti obiskati tega tabora."
Melita Rožman, 19 let, 4. letnik gimnazije Črnomelj
"To je že moj deveti obisk taborov, štirikrat sem bila na Zo-
Melita Rožman
Jure Urban~i~
isovih taborih. Udeležujem se jih, ker želim svoje znanje izpopolniti. Zdijo se mi koristni, ker se zabavamo, obenem pa tudi kaj naučimo. Od delavnic sem si izbrala kolesarstvo in biologijo."
Dženana Beéirovié
Zanimivosti
Bush jedel »french fries«
Pariz (STA/dpa/AFP) - Ameriški predsednik George Bush se po besedah glavnega kuharja Bele hi{e kljub sporu s Francijo glede vojne v Iraku ni odpovedal pe~enemu krom-pir~ku, ki ga Američani imenujejo "french fries" oz. "francoski krompir~ek", kot bi se glasilo v neposrednem prevodu. "French fries" je tudi na višku iraške krize ostal na jedilniku Bele hiše. Diplomatsko prerekanje med Washingtonom in Parizom glede upravičenosti posredovanja v Iraku je namreč privedlo tudi do tega, da so v številnih ameriških restavracijah, pa tudi v restavraciji predstavniškega doma ameriškega kongresa, na jedilnikih priljubljeni ocvrti krompirček ponujali le še z novim imenom - krompirček svobode oziroma "freedom fries". Bela hiša takrat ni želela povedati, kakšen ocvrt krompirček si je privoščil Bush.
Nagradno turistično vprašanje
Ptuj je v stranskih poteh na Sončevi poti.
Sredi avgusta je v Koelnu potekala poslovna borza avtobusnega turizma RDA, na kateri so se predstavili ponudniki in posredniki turisti~ne industrije in spremljajo~ih dejavnosti. Za slovensko predstavitev je poskrbela Slovenska turisti~na organizacija. Na njej se je predstavilo 24 razstavljavcev, od tega osem lokalnih turisti~nih organizacij.
Letos je v Koelnu STA predstavila tudi nadgradnjo projekta Stranske poti so zapeljivej{e od glavnih, ki ga je za-ćela izvajati v letu 2002. Z njim domače in tuje goste opozarja na privlačno in raznovrstno slovensko turistično ponudbo, ki jo dežela na sončni strani Alp premore skoraj na vsakem koraku. Namenjen je počitniško potencialno aktivnim Slovencem, tujim tranzitnim gostom, tujim in domačim gostom, ki že bivajo v turističnih centrih, ter gostom iz sosednjih tujih trgov. Na največji evropski borzi avtobusnega turizma je za omenjeni projekt STO letos prejela glavno nagrado za inovativnost na področju turistične promocije v ka-
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Koliko tematskih poti ima projekt Stranske poti so zapeljivejse od glavnih? a) 2, b) 4 in c) 6._
Ime in priimek:__________
Naslov: _
Davčna številka:
tegoriji avtobusnemu turizmu prijaznih partnerjev. Kot je znano, je projekt Next Exit - na lepše pre nekaj leti zasnovalo podjetje Hosting, d.o.o., iz Ptuja, kot podizvajalec pa so sodelovale Ptujske vedute. Projekt zdaj dopolnjujejo in nadgrajujejo v Slovenski turistični organizaciji.
Po Koelnu čaka Ptuj predstavitev na tradicionalni, že 36. šuštarski nedelji, ki bo 7. septembra v Tržiču, kjer bodo s priložnostmi predstavitvami sodelovala še nekatera druga slovenska mesta, vključena v Združenje zgodovinskih mest Slovenije. Suštarsko nedeljo obišče vsako leto več kot 50 tisoč obiskovalcev.
Pod naslovom "Evropa v Sloveniji' bo od 18. do 21. septembra potekala zaključna prireditev letošnjega tekmovanja "Entente Florale", v okviru katerega se evropska mesta in vasi merijo v kvaliteti bivanja in urejenosti okolja, s poudarkom na zelenicah, parkih in cvetličnih nasadih. V Slovenskih Konjicah bo v prazničnih dneh veliko videti, prizadevni organizatorji še posebej vabijo obiskovalce, da jih obiščejo 20. in 21. septembra, ko bo to podeželsko
NOVO NOVO
^ ! v
Termalni Park
Terme Ptuj
5-.12.9-J9'900sit Hotel Omirikon " 10 dni, zajtrk, ^
aE-i9.9.-4«.990sir
Hotel •••
8 dni, polni penzion, bus
a-9 9-49-900 sit
fotelj*" 7 dni, zajtrk, ^ iz Mb
Ma 11 9 -49.900 sit
Hotel •••
7 dni, zajtrk, Vc: iz Lj
september - 28.JIO sit Apartma 1/4-6 *•* 2 dni, najem
! Plačilo do 12 obrokov !
AAARiBOii, Vetrinjska 30 - 02/228 88 88 www.lastminutecenter.si
Danes vprašujemo, koliko tematskih poti ima projekt Stranske poti so zape-ljivejše od glavnih. Nagrada za pravilen odgovor so tri vstopnice za kopanje v novem termalnem parku Term Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika do 12. septembra.
srednjeveško mesto cvetja in vina še posebej cvetelo, zažarelo v vsej lepoti cvetja. K temu bodo prispevali cvetličarji iz cele Slovenije, ki bodo mesto z 855-letno tradicijo odeli v cvelično odejo. Slovenske Konjice so zlato medaljo tekmovanja Entente Florale prejele leta 1998.
Nagrado za pravilen odgovor na avgustovsko vprašanje o debelini glavnega obrambnega stolpa borlskega gradu bo prejela Ivanka Mohorko, Zagreb-{ka 72, Ptuj. Čestitamo.
Last Minute Center*
ILIRIKA TURIZEM, Milclošičeva 2, Ptuj 02/771 05 88, Teletekst SLO i-str. 286
poglej in odpotuj!
PO TREH DEŽELAH, 1=2
SLO, A, H, avtobusni izlet, iz MB, CE, Ptuja, cena za dve osebi
21.9yiD/bus 8.990 UMAG
4* hotel Umag in 3* depandansa, welines center-NOVOl do 28.972D/P0L od 11.900 JESEN NA CRESU
2* hotel in dep. Kimen, iiratlie počitnice, do 12 let brezplačno
od 13.9y3D/P0Lod 11.900 GRČIJA, Rodos
letalo z Brnika, 2* hotel, letališlca pristojbina doplačilo
5.9/7D/NZ 49.900 RAFTING V ČRNI GORI
avtobusni izlet Dubrovnil(-Budva Cetinje-Lovčen-rafting na Tari...
26.1076D 54.900 All inclusive V ČRNI GORI
hotel Plaža, avtobusni izlet kopanje + vključeni izleti
ibamnM 59.900
EGIPT, križaijenje
Iz U, 5* hotel in ladja, vstopnine vključene, odlično slov. vodenje
24.1078D 154.900 KUBA, DOM. REPUBLIKA
3* hotel, aH Inclusive, letalo iz avstrijskih letališč
10., i7.9yi4D/Ai 235.900
SONČEK
F^,Krenipljeva5 Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915
\j TUl potovalni center
HRVAŠKA - ISTRA
><n

10% popust na objavljene cene v katalogu POLETJE 2003 10% popust na objavljene cene v katalogu POLETJE 2003 ..................................................39»e««)£= 34.900 SIT
UiUAG - dep. ISTRA* 1/2 TWC B, od 30.8. dalje (7x pol. + TT^ UIMAG - hotel ISTRA** 1/2 TWC B T, od 30.8. dalje (7x pol. + n) NOVIGRAD - hotel EMONIA** 1/2 TWC, 30.8. In 6.9. (7xpol. + H)
HRVAŠKA - KVARNER
PAG, NOVALJA - hotela LOŽA** in LiBURNIJA**, od 30.8. dalje (7x pol.)	............................................................................10% popust na objavljene cene v katalogu POLETJE 2003
HRVAŠKA - SREDNJA DALMACIJA
ZADAR PETRČANE - hotel MAKIJA**, 1/2 TWC BMSTod30.8. do 6.9. (7xpol.-samopostrežni obroki) ...l^^.....................zelo ugodnolll......................................= AKCIJA7=6 in14=12
ŠIBENIK - TN SOLARIS**, hotel HOLIDAY BEACH*** 1/2 TWC B TTV S KL, odhod 30.8. (7x pol.)	.........................(od 13.9. do 27.9. = 39.900 SIT)..............................= 49.900 SIT
ŠIBENIK-TNSOLARIS**,hotel IVlILLENIUIVICLUB*** 1/2TWC BTTVFSKL, (7xpol. + TT + bus)	odhodi:.....(6.9. = 59.900SIT)....(13.9. = 55.900SIT)....(20.9. = 53.900SIT)
VIS - VIS, hotel ISSA** 1/2 TWC B, (7xpol. + n)	..............................................................(30.8. = 39.900 SIT).... (6.9. = 32.900 SIT)....(13.9. = 29.900 SIT).....(20.9. = 27.900 SIT)
VIS - VIS, hotel iSSA** 1/2TWC b, (7xpol. + bus + ladja + h) «m»..............odhodi:..............(30.8. = 46.900 SiT)....(6.9. = 39.900 SIT)....(13.9. = 36.900 SIT).....(20.9. = 34.900 SIT)
BRELA-hotela IVIARINA, MAESTRAL*** 1/2TWCBPTTVFKL,(7xpol.+1 otrokdo7LETGRATIS)..'!éíÍfr.......................................15% popust na objavljene cene v katalogu POLETJE 2003
BRELA - hotel SOLINE*** 1/2 twc bp ttv f s kl, (7x pol.+1 otrok do 7 let gratis) .Mà»...........................................................15% popust na Objavljene cene v katalogu POLETJE 2003
MAKARSKA RIV., PODGORA - hotel PRIMORDIA*** 1/3 aH 1/2+3 twc bm ttv kl, od 30.8. dalje (7xpol. + tt) .iSù»...................................................................J»»imXL= 39.900 SIT
MAKARSKA RIVIERA - PODGORA, htl PRIMORDIA*** 1/2+1TWC BM t TV KL, odhodi: 13.9. In 20.9. (7x pol. + bus + H) 4^^.prip0R0čam0!.(6.9. = 47.900 SIT).3D;8efl«l£= 39.900 SIT
BRAČ, SUPETAR- dep. OLEA/SALVIA*** 1/2 twc bms ttv, od 15.9. dalje (7x all inclusive+ tt^	......................................................................................................= 59.900 SIT
BRAČ, SUPETAR- hotel KAKTUS*** 1/2TWC BMS SATTVT f, odhodi: 15.9., 22.9. In 29.9. (7x ALL INCLUSIVE + bus + ladja + TT) MÊÊÊ...............V...................= 69.900 SIT
HVAR, STARI GRAD -TN HELIOS APP STUDIO** 1/2 +1 TWC terasa MS, od 23.9. (7xpol. + n)	............... ................................................Í ^ oSnoi 1.................."
HVAR - JELSA, PAV FONTANA** 1/2 TWC B - neobnovljeni, odhodi: 2.9., 16.9. In 23.9. (7xpol. + bus + ladja + n)	.....................................X...................= 37.900 SIT
HVAR, JELSA - hotel MINA*** 1/2 twc b t, (7x pol. + bus + ladja + tt + SENIOR klub) WÊW. odhodi:................(2.9. In 16.9. = 49.900 SIT) ...............(23.9. In 30.9. = 39.900 SIT)
HVAR, HVAR - hotel BODUL" 1/2 twc bm t, odhodi 2.9. (JE, KR, LJ, NM); odhodi: 16.9. In 23.9. (7x pol. -H bus -H ladja -H tt -H senior klub)	....................TSSOSSfí^ 34.900 SIT
HVAR- HVAR, TN PHAROS** 1/2TWC b r odhod 23.9. (7x pol. + bus + ladja + tt)	..........................................................................................................3k9mfse= 34.900 SIT
HRVAŠKA - JUŽNA DALMACIJA
KORČULA, BRNA, hotel FERAL** 1/2 TWC BM t, od 6.9. dalje (7x pol. + n)	..................................................zelo ugodnolll.......................................................................29.900 SIT
PEUEŠAC, OREBIĆ - dep. BELLEVUE** 1/2 +1twc bm, od 30.8. dalje (7xpol. + tt)	................. .(13.9.in 20.9. = 29.900 SIT)...........................................JtíeWlCF 34.900 SIT
ELAFITSKI OTOKI, LOPUD - hotel LAFODIJA**, 1/2 twc bm ttv odhod 29.8. (7xpol. +tt + bus + ladja)	...............................................zelo ugodno!!!........................= 55.900 SIT
ELAFITSKI OTOKI, LOPUD - hotel LAFODIJA**, 1/2 twc bm ttv, (7xpol.+bus + ladja + tt) .^^^...zelo ugodnolll.odhodl:.(5.9. = 54.900 SIT).(12.9. = 48.900 SIT).(19.9. = 43.900 SIT)
ELAFITSKI OTOKI, LOPUD - hotel LAFODIJA**, 1/2 TWC bm TTV, odhod 31.8. (7x pol.+TT + letalo + transfer) ..Z*....'....!..................zelo ugodno!!!.............................................= 75.900 SIT
ELAFITSKI OTOKI, LOPUD - hotel LAFODIJA**, 1/2 two bm ttv, odhod 7.9. In 14.9. (7x pol.+tt + letalo + transfer)	.....zelo ugodno!!!...........................30SI«ffilE= 69.900 SIT
ELAFITSKI OTOKI, LOPUD - hotel LAFODIJA**, 1/2 twc bm ttv, odhod 21.9. In 28.9. (7xpol.+n + letalo + transfer)	.............zelo ugodno!!!...................3îatmSS= 59.900 SIT
ELAFITSKI OTOKI, LOPUD-hotel LAFODIJA**, 1/2 TWC BMTTV, odhod 5.10. In 12.10. (7x pol.+TT + letalo + transfer)	.....zelo ugodno!!!.........................jK8e»SíC= 49.900 SIT
ČRNA GORA
ČRNA GORA, BEČIČI - hotel MEDITERAN*** 1/2 +1twc b t ,(7xpol. +tt + bus ).....odhodl:.(30.8. = 49.900 SIT)...(5.9. = 47.900 SIT)...(12.9. In 19.9. = 44.900 SIT)....(3.10. = 32.900 SIT)



Varnost in donos
Kako se izogniti največjim napakam, kijih delajo vlagatelji? 5. del
Pri vlaganju gre za sprejemanje tveganja. Kadar to poěnete, imate v zameno vso pravico priěakovati donose, sorazmerne s tveganjem, ki ga prevzemate. Toda če pri tem niste dovolj previdni in pametni, vam lahko va{e lastne napake pri vlaganju preprečijo doseganje višjih donosov, ki bi sicer morali biti vaši.
Napaka {t. 11: Naložbene odločitve na priporočila amaterjev!! Če bi imeli resno bolezen, se bi verjetno posvetovali z zdravnikom in ne z nekom na ulici, ki bi imel določeno mnenje o tem, kaj bi morali narediti. Upam, da jemljete svoje prihranke in finančno prihodnost z enako mero resnosti, kot skrbite za svoje zdravje. In kljub temu veliko ljudi sklepa velike finančne odločitve na podlagi stvari, ki jih slišijo. Vaba vročih namigov je mamljiva za tiste vlagatelje, ki hočejo za vsako ceno najti bližnjico do bogastva. Na žalost so se morali že številni na lastni koži naučiti, da ni varnih bližnjic. Ena mojih strank mi je nekoč povedala, da je od prijateljev izvedela za žensko, "ki je prislužila veliko denarja na borzi' svojim prijateljem. Moja stranka, ki je sicer zelo konzervativna oseba, je iz skladov dvignila 2,5 mio SIT in jih predala tej ženski, ki je rekla, da bo denar vložila v "konzervativno strategijo". V dveh mesecih je izgubila več kot polovico od 2,5 mio SIT Šele nato je moja stranka izvedela, da ni imela niti licence za to, kar jepoče-la. Njena kompenzacija je znašala 20% dobička ki ga je naredila, zato je bila motivirana za čim hitrejše visoke donose. Toda tega stranka ni razumela, dokler ni bilo že veliko prepozno.
Napaka {t. 12: Pustite čustvom - še posebej strahu in pohlepu - da vodijo vaše naložbene odločitve Dve najmočnejši sili, ki vozita borzni trg, sta strah in pohlep. Pomislite o teh dveh ~ustvih naslednji~, ko boste poslušali radijskega ali TV komentatorja, ki razlaga, kaj se dogaja na borzi. Zopet in zopet boste slišali strah in pohlep. Obstaja strah pred dvigom obrestnih mer, pred inflacijo, pred zma-nj{anjem dobi~kov Karkoli re~ete, nekdo se tega boji. Zaradi strahu veliko vlagateljev izstopi iz natančno načrtovanih naložb, ko stvari izgledajo slabo - in zato, ker izgleda, da vsi prodajajo v istem trenutku, gredo cene navzdol. To posledično zniža donose in poveča izgube. Pohlep pa zaslepi vlagatelje, da pozabijo, kar vedo. To velja predvsem za nove, neizkušene vlagatelje pa tudi za nekatere stare mačke. Vlagatelji seveda želijo ustvarjati donose. Toda ta upravičena želja se spremeni v pohlep, ko postane brezumna. Prav tako se vlagatelji očitno želijo izogniti izgubi svojega denarja. Toda kadar se zdravo spoštovanje pred medvedjim trendom spremeni v panično prodajanje, je to zelo neproduktivno.
Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@donos.net, GSM: 041 753 321
'Donos
premoženjsko svetovanje
Prejeli smo
Narodni program izgradnje namakalnih sistemov za kmetijstvo
Ne glede na to, da obstajajo različne študije in program o sistemu izgradnje namakalnih sistemov za potrebe kmetijstva z namenom pridelati čim več lastne in kvalitetne hrane, v praksi ta projekt še ni prav zaživel. Moj namen je vzpodbuditi, da se do gradnje namakalnih sistemov pri nas pristopi resneje in celoviteje, saj je pridelava lastne hrane neke skupnosti del temelja obstojnosti te skupnosti, kot je pridelava zdrave hrane v današnjem času izrednega pomena.
Ce pogledamo zgodovino, so se blaginje začele ali so bile odvisne od posameznih skupnostih v veliki meri od razpolage dovolj ustreznih količin vode za kmetijsko prehrambeno in drugo uporabo. Dandanes obstajajo države, ki imajo velike količine vode, pa je ne ali ne smejo uporabljati za navedene namene in zaradi tega trpijo pomanjkanja hrane in splošno - gospodarsko nerazvitost. V zgodovini človeštva so se mnoge skupnosti - civilizacije dvignile na nivo blaginje ravno zaradi zadostne naravne količine vode na njihovem področju oziroma so izgradile vodne zbiralnike in namakalno omrežje, da so se oskrbele z ustrezno količino vode za pravilno in pravočasno namakanje kmetijskih površin za vzgojo prehrambenih in industrijskih izdelkov. V Sloveniji so te zamisli prisotne že dalj časa, vendar konkretnejših dejavnosti na izgradnji zbiralnikov vode in namakalnega omrežja ni, ne glede, da imajo mnoge sodobne države v Evropi in po svetu to v dobršni meji urejeno in je njihovo kmetijstvo za proizvodnjo hrane in industrijskih izdelkov na zavidljivi ravni. Da so se tako organizirale, jih je naredilo v veliki meri samozadostne in to svojo strategijo, ne glede na globalizacijo, ohranjajo in celo nadalje razvijajo. Njihova strategija temelji na miselnosti, tega, kar lahko pridelaš ali izdelaš
sam, ne potrebuješ kupiti in tisto, kar imaš viška, lahko prodaš in kupiš, česar nimaš. Da so skupnosti dosegle kvaliteten kmetijski razvoj, so vložile veliko naporov in materialnih sredstev že pred mnogimi časi in danes se jim to obrestuje tako, da so samozadostne in vodilne v tej panogi.
Ne glede na to, da v Sloveniji vladajo različne miselnosti v smeri, zakaj bi kaj počeli, za kaj bi v kaj vlagali, ko je potrebno toliko truda in denarja za to, da bi program dal tako malo rezultatov in da je ceneje in lažje, če kupiš drugje, nimamo druge izbire, da svoje kmetijstvo dvignemo na višji nivo s pomočjo vode. Podobne razmere se spreminjajo, sušna obdobja so vedno večja, vode in padavin na našem teritoriju je vedno manj. Pričenmo se lahko vpraševati, kaj nas čaka. Se bodo vremenske razmere ponovno uredile ali bo ostalo tako ali bo še slabše? Bomo odvisni od viškov drugih ali jih bodo ti še sploh imeli in nam jih prodali ali je sedanji in jutrišnji dan tako siguren? Ravno skrb za prihodnost na osnovi izkušenj preteklih civilizacij nam bo omogočilo, da se lotimo nacionalnega projekta in pričnemo postajati samozadostni. Tudi druge skupnosti so prišle v blaginjo na osnovi skrbi za dolgoročno prihodnost, tako da so si uredile sisteme, ki so jih napravile nekoliko manj odvisne od vremenskih in drugih dogajanj. Najdražje je, če ničesar ne storiš, čakaš na usmiljenje drugih in tako ostajaš temeljno odvisen. Verjetno je največji problem, kako dobiti ustrezne količine neoporečne vode, kako napraviti vodne zbiralnike s končnim namakalnim sistemom in vklopitvi-jo tega sistema v krajino, saj bi se ponekod zahtevali veliki posegi v okolje. Drug problem je denar in časovni plan, kije odvisen od razpoložljivega denarja in spreminjanja razmer. Izračun vrednosti in smiselnosti projekta mora zraven znanih dejstev, kot so: povečana kmetijska proizvodnja, padec cene hrane, zmanjšanje uporabe umetnih gnojil in drugo kot še izredno pomembno denarni prihranki zaradi zmanjševanja uvoza določene hrane ali celo morebitni dobiček na osnovi mo-
Duševno zdravje
Stroga profesorica
Zaskrbljeni mami Andreji iz okolice Ptuja se je pritožila hčerka dijakinja zaradi ravnanja ene od profesoric v njenem razredu. Celoten razred je po njenem nesposoben. Ker ni želela rušiti avtoritete profesorice, bi želela odgovor strokovnjaka o tem, kako naj ravna, ali naj se v zvezi s tem pogovori z omenjeno profesorico oziroma gre na pogovor k ravnatelju.
Sodelovanje staršev in šole je normirano z zakonom in s podzakonskimi akti, ki določajo vsebino splošne kulture in javne dejavnosti šole ter je poudarjena dolžnost šole, da sodeluje s starši, starše pa obvezuje, da sodelujejo s šolo. To sodelovanje poteka v prvi vrsti preko razrednika, ki je posrednik in vez med domom in šolo.
Toda v tem konkretnem primeru bi bilo resnično najbolje, da se mati dijakinje pogovori s profesorico, kije očitno nekorektno ravnala s tako izjavo, da je celotni razred nesposoben, kar je očitno močno prizadelo omenjeno dijakinjo. Šele naslednji korak, če ne bi bil pogovor uspešen, je pot k ravnatelju.
Menim, da so včasih pričakovanja nekaterih profesorjev do splošnega nivoja znanja vseh dijakov v nekem razredu prevelika, tako zaradi šibkejšega predznanja večine dijakov kot lahko tudi zaradi izrazito visokega kriterija ocenjevanja posameznega profesorja. Toda v nobenem primeru take izjave, ki žalijo dijake, niso dopustne.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
žne povečane prodaje hrane v svet.
Tako bi približno dobili denarno in vrednostno oceno projekta, ki bo lahko enakega pomena, kot je projekt izgradnje avtocest. Slednji se približuje koncu in država bi lahko pristopila k temu projektu, ki je enak, če še ne bolj rizičen. Izgradnja namakalnega sistema je naložba za stoletja naprej in ne more dati v celoti rezultatov kot avtoceste v nekaj letih. Svet se nenehno spreminja. Različne državne tvorne ali nadnacionalne povezave (sedaj EU) se v zgodovino človeške civilizacije pojavljajo in izginjajo, skupaj z njimi blaginje. Zato moramo gledati v daljno bodočnost. Tudi če bo EU jutri izginila, bodo namakalni sistemi v državah članicah EU ostali, s tem zagotovljena sigurnejšaprihodnost novim skupnostim. Vprašamo se lahko, kaj bo ostalo nam.
Predsednik NSS: Rastko Plohl
Javni prostor
(Odmev na sestavek Vojteha Rajherja v Štajerskem tedniku 21. avgusta 2003)
G. Vojteh Rajher se je v Štajerskem tedniku razpisal in modruje o mojem prispevku, ki v tem časniku sploh ni bil objavljen — nenavadno početje.
V uvodu se je na široko razpisal o regulacijskem načrtu razvoja mesta Ptuj, kar zveni kot poročilo o njegovem uspešnem mandatu ali napotek nasledniku, kje mora nadaljevati ali drugače, primopredajni zapisnik ob predaji občinskega žezla - županove verige.
Spoštovani g. Rajher, nekoč sva si bila na Ti, zadaj Vas bom vikal iz preprostega razloga, da ne bi zlil preveč gneva na Vaše pisanje in sprenevedanja. Poskušal bom odgovoriti na nekatere Vaše trditve in podtikanja. Pa kar po vrsti. Začenjam s tistim Vašim stavkom, kjer pišete: "Naj mi bo dovoljeno razčleniti citirano misel, kjer je zapisano tako, da pri bralcu prebudi negativen vtis na prvi čas nastajanja slovenske dr-
žave". Lepo Vas prosim, kako pa naj bralec Štajerskega tednika ve, kaj sem napisal. Vaše zavajanje! Naj bralcem zapišem kaj g. Rajherja moti.
Moti ga to, da sem želel v prispevku (objavili so ga Večer, Ptujčan in Novice Občine Juršin-ci) bralce opozoriti na spominsko slovesnost vMostju, ki bo (je bila) avgusta na prizorišču junaškega boja Slovenskogoriške-Lackove čete. Ne poznam organizatorja katere koli prireditve, ki ne bi zapisal kje, kdaj in zakaj. Zato sem bralce želel spomniti na dogodke izpred 61 let in narediti obnovo, skrajšano verzijo prispevka Ignaca Koprivška "Sprejem v Ptuju", objavljenem v II. ptujskem zborniku str. 393-396 ob 20-letnici junaškega boja Slovenskogoriške-Lackove čete leta 1962, kjer opisuje kalvarijo narodnega heroja Jožeta Lacka na mestnih ulicah. Na srečo mi tega ni bilo potrebno, saj so mi takrat prišle v roke Iskrice, lično glasilo stanovalcev Doma upokojencev Ptuj. V prispevku opisuje očividka Julka Jevševar, 89 letna varovanka Doma, spomine na sramotenje in trpljenje Jožeta Lacka v avgustovskih dneh leta 1942. Na koncu ga. Julka tudi omenja, da bi spomenik sodil na javno mesto, kamor po njenem mnenju tudi sodi. In v zaključku mojega pisanja sem se pridružil njenemu razmišljanju. Od tod tudi reakcija g. Rajherja.
In pri tem zaključku se g. Raj-herju zalomi. Očita mi, da sem uporabil in zlorabil spomine ge. Julke Jevševar na žalostne dogodke ob aretaciji Jožeta Lacka. "Zlorabi tako, da Skupščini občine Ptuj pripiše svojo nalepko, ker da so spomenik takratni oblastniki v evforiji ob osamosvojitvi nemudoma odstranili s Slovenskega trga". Res sem zapisal tako. Napisati bi moral še kaj več in vprašati, čigava je bila ideja odstranitve oddelka NOB na ptujskem gradu, čigave ideje o preimenovanju ulic, trgov, krajevnih skupnosti, preimenovanja šol, nekaterih podjetij in ustanov? Evforija je lahko pozitivna in tudi negativna, skozi kakšna očala jo pač gledamo. To g. Raj-
her dobro ve, kakor se tudi zaveda, da pogovor s predsednikom države ni najprimernejši izgovor za takratne posege. G. Rajher tudi trdi: »Ptujčani naše odločitve takrat niso sprejeli z grenkobo in zamero« So jo, g. Rajher! In ne samo Ptujčani, slovenska javnost, pisatelji in pesniki, priznani arhitekti, borci Lackovega odreda, akademski slikarji, novinarji Dela, Večera, Tednika, celo prvega slovenskega tabloida _ Kaj. Sam se jih vsebinsko spominjam najmanj dvajset
Vprašujem Vas, zakaj ste pa potem pisali javnim glasilom, če ni bilo reakcije. Takrat, v januarju 1993, ste zapisali: "S tem pismom ne želim poseči v prihodnjo strokovno ali politično razpravo o naši odločitvi; želim pa zavrniti vsak poskus označevanja vseh in vsakogar, ki smo sprejeli to odločitev..'
To pisemce ste posredovali slovenskim medijem pod naslovom Spomenik Jožetu Lacku v spominskem parku. Toda spominski park bo, tako kot ste si ga snovalci zamislili, zagledal luč sveta šele leta 2018 kot III. faza. I. je bila prestavitev spomenika. Da, tako piše v idejnih projektih. Ničesar drugega ni bilo v dobrih 10 letih storjenega. Še več, investitor, izvajalec in nadzorniki so površno opravili prestavitev, še danes ni zaključkov na podnožju, dobro vidne so luknje v betonskih temeljih, "zeleni vuk" načenja z žaljivimi grafiti popisan podstavek. G. Rajher, če mi tega ne verjamete, Vas vabim na skupni ogled. Vprašujem se, zakaj se je tako mudilo in ali ne bi bilo lepše in primernejše pripraviti celotno infrastrukturo in če ste se že tako odločili, spomenik prestaviti v urejeno okolje. Prepričan sem, da takrat ne bi bilo negodovanja in očitkov, ki so bili naslovljeni na Vaše odločitve. Stari ljudski pregovor pravi: najprej štalco, potem pa kravco. Opravičujem se za to ne lepopri-merjavo, upam pa, da jo boste vzeli kot prispodobo.
Pa brez zamere in lep pozdrav.
Ptuj, 24. 8. 2003
Stanko Lepej
Zdravo življenje (1)
Kako uspe{no shuj{ati in spremeniti prehranjevalne navade
Ljudje s preveliko telesno težo ponavadi dobro vedo, (1) kaj morajo jesti, (2) česa ne smejo jesti, (3) zavedajo se pomembnosti motivacije in (4) koliko se morajo ukvarjati z gibanjem in športom, da bi dosegli optimalne rezultate hujšanja. Vendar pa vse to skupaj ne zadostuje, ker motivacija ni neizčrpen rezervoar energije. Pogosto ljudje odnehajo, še preden dosežejo želeni rezultat. Ce človek ne zna spremeniti nekaterih 'sladkih razvad' (prevelika uporaba enostavnih sladkorjev), bo vsako hujšanje vnaprej obsojeno na neuspeh.
Sploh ni pomembno, kaj je vaša motivacija. Tako kot pri odvajanju od kajenja, se morate zavedati, da 'trdna volja' ni ključ do uspeha. Pomagati si morate z domišljijo in si v mislih naslikati vse možne koristi, ki jih pridobite, če se potrudite in odpravite odvečne kilograme. Te koristi morate imeti nenehno pred očmi in se vam morajo vtisniti globoko v spomin: (1) imeli boste več energije, več vitalnosti in živahnosti, (2) izboljšala se vam bo prebava, celotno telo vam bo hvaležno, (3) spali boste bolje, (4) manj bo tveganja za srčni infarkt, srce bo
razbremenjeno, ker boste imeli manj maš-čobne mase, (5) pridobili boste mlajši videz in tudi počutili se boste mlajši, (6) krvni pritisk se bo znižal, (7) krvni obtok se bo bistveno izboljšal, (8) zaradi zmanjšane telesne teže boste imeli manjšo verjetnost pojava neprijetne bolečine v križu, (9) artritis pri starejših ljudeh bo bolj znosen, (10) imeli boste lepšo postavo, (11) lažje boste tekli in se ukvarjali z rekreativnimi aktivnostmi, (12) seksualno življenje se bo bistveno izboljšalo, (13) lažje si boste kupovali svoja oblačila, ker boste imeli večjo možnost izbire itd.
Volja vam pri hujšanju ne more pomagati. Ce se hujšanja lotite z voljo, potem samega sebe postavite v položaj, ko se morate odločati med uživanjem in neuživan-jem neke dobrote (npr. sladkarij). Pot do uspešnega hujšanja je drugačna. Odločite se raje za posledice oziroma koristi hujšan-ja. Vizualizirajte si želene koristi, kijih boste pridobili po uspešnem hujšanju. Napišite si jih na list papirja, če mislite, da vam bo to pomagalo. Trdno si morate želeti pozitivnih sprememb, ki vas čakajo na cilju.
Življenje ne bi bilo zanimivo, če si ne bi kdaj dovolili posladkati s čokolado ali kakšno drugo dobroto. Ljudje s povečano telesno težo morajo zato vedno paziti, da v tem primeru zmanjšajo naslednji dnevni obrok hrane.
Robert PAL, prof. {portne vzgoje, kondicijski trener
Info
Glasbene novice!
V gl^benem svetu je potrebno za uspeh imeti čimveč z'vez in poznanstev, saj le tako lahko ostaneš "in" daljše obdobje. Omenjeni "prijatelji' naredijo vse za denar in tako je žalostno predvsem dejstvo, da na lestvicah vladajo drugo- oziroma tretjerazredni komadi, medtem ko je glasbena kvaliteta žal prevečkrat prezrta!
Pokojni ELVIS PRESLEY se je že lani obračal v grobu, ko smo mi veselo poplesavali ob njegovem sodobnem plesnem hitu A Little Less Conversation, ki ga je priredil studijski as JXL. Založniki so še zmeraj lačni in tako so sedaj oživeli kralja rock n' rolla v break beat pop plesni verziji komada RUBBER-NECKIN_(***) iz leta 1969, ko seje omenjena pesem znašla na B strani male plošče Don't Cry Daddy in v filmu Change The Habit. Moderni pridih oziroma plesno dinamiko je pesmi pripel Paul Oakenfold (njegov največji hit se imenuje Starry Eyed Surprise) in le ta napoveduje novo kompilacijo legendarnega pevca z naslovom Elvis 2nd To None.
Britanski pop idol GARETH GATES je svojo pot med zvezde začel s priredbo klasike skupine Righthous Brothers z naslovom Unchained Melody, ki so ji sledile naslednje uspešnice Anyone Of Us, The Long And Winding Road (duet z Willom Youngom) in Spirits In The Sky. Glasbeni analfabet je ujel lepljivo pop melodijo v otro{ki popevki SUNSHINE (***), pod katero se je kot producent podpisal Pete Waterman, besedilo pa je napisala pevka in managerka Cathy Dennis.
Sreča je letos popolnoma objela BEYONCE, saj je najprej zmagovala z Jay—Z-jem v njegovem komadu 03 Bonnie & Clyde, medtem ko ji je ta vrnil uslugo to poletje v komadu Crazy In Love. Čokoladica me je kar malo razočarala z aktualno mlačno groovy r&b in rap temo BABY BOY (**), v kateri se igra s svojimi rap nakladanjem tudi Sean Paul!
Četudi je Eminem {e zmeraj najpopularnejši raper na svetu, mu diha globoko za ovratnik 50 CENT, ki je prejšnji teden dobil tri nagrade ameriške glasbene televizije MTV. Ob njem so dobili tri kipce še Justin Timberlake, Missy Elliott in Beyonce. Mladi mojster govorjene besede ima letos že dva No 1 hita v ZDA: In Da Club in 21 Questions in multi platinast album Get Rich Or Die Tryin. V denarju malo vreden raper ponovno išče novo pot v nihajočem, vendar premalo komercialnem komadu PI.M.P (***), ki so ga s svojimi rappasažami dopolnili Snoop Dogg, Lloyd Banks in Young Buck.
Eno največjih rock odkritij leta 2003je gotovo skupina EVANESCENCE, ki je za film Dare Devil ponovno posnela komad Bring Me To Life, ki prihaja z zgoščenke Fallen. Kvintet ostaja tudi v novem komadu GOING UNDER (***) neposreden, agresiven in na trenutke tudi napadalen!
Prvaki nu metal glasbe so LINKIN PARK, ki trenutno kon-certirajo v sklopu turneje Meteora (tak je tudi naslov njihovega albuma). Band je dobil največ oboževalcev s fantastičnim komadom In The End, medtem ko so letos izdali že dva singla: Somewhere I Belong in Faint. Talentirani in inovativni glasbeniki bodo spet vžali s strastno nu metal muziko NUMB (****), ki vam bo s poslušanji vedno bolj zlezla pod kožo in si jo boste nažigali tudi vedno bolj na glas!
Mesec avgust velja za počitniški mesec in to se je zrcalilo tudi v glasbi, saj smo na policah s ploščami lahko kupili le-te nove dobre albume: Magic And Medicine - CORAL, Bad Boys 2. SOUNDTRACK,Jackpot - CHINGY, Moodring -MYA, Kokopelli - KOSHEEN, American Tune - EVA CASSIDY in Greatest His 2 -ALAN JACKSON.
David Breznik
fER LEAVE YDU - LumideB [DVE - BeyancE Knowles 5. AICHA - Outlandish G. FDHEVER AND FDH ALWAYS-.-Shania Twain 7. SOMEDAY-Nd Angels 8. WHITE FLAG - Dido B. IN THE SHADOW - The Rasmus ID. SENOHITA - Justin Timberlake
Vsaki? s>o\?o\:o m<ed 21. in	uro
Kdo je bil glavni igralec v prvem delu filma Butec in butec 2?
Odgovor:_
K
in
nagradno
vfraSakje
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Jožica Krajnčič, Trubarjeva 9,2250 Ptuj. Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri).
Odflorore pošljite do ponedelika, 1. septembn, na naslov: Radio-Tednlk Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info).
Yucatan praznuje
Sedma obletnica s kopico nastopajočih
V sredo, 27. avgusta, je v diskoteki Yucatan v Šentilju potekala novinarska konferenca, ki je bila sklicana s prav posebnim namenom. Yucatan namreč praznuje sedmo obletnico obratovanja.
Tiskovno konferenco je vodila Petra Hercog in že v uvodu povedala, da Yucatan se stoji in da se ne prodaja, kot se je govorilo
preteklih nekaj mesecev. Res pa je, da je bila največja diskoteka na Štajerskem od prvega junija dalje zaprta zaradi prenove, saj so se vodilni odločili, da v osmo leto stopijo z nekoliko drugačno podobo.
Največ sprememb je bila deležna Hacienda, plesišče, kjer prevladujejo latino ritmi. In če komu ob teh ritmih slučajno po-
Foto: Maša Sri
Alenka Kolman
Ptuj • V mladinskem hotelu
Kje mladi preživljajo počitnice?
Junija letos so v središču Ptuja odprli Mladinski hotel. Hotel stoji na Osojnikovi cesti, v neposredni bližini trgovine Spar, in razpolaga s 13 sobami.
Sobe so večinoma štiripostelj-ne, vsaka soba pa ima svojo kopalnico. Hotel lahko sprejme 53 gostov, hotelska jedilnica pa razpolaga s 120 sedeži.
Cena nočitve z zajtrkom v hotelu je 3600 SIT po osebi, za nočitev s polpenzionom pa računajo 4100 SIT. Člani svetovne mreže mladinskih hotelov imajo pri vsaki nočitvi 400 tolarjev popusta, prav tako pa imajo popust pri plačilu turistične takse, ki brez popusta znaša 154 SIT na osebo. Kot nam je povedala Karmen Gajser, je bil hotel uradno odprt devetega junija letos, od takrat pa so imeli okrog 150-160 gostov. Pojasnila je, da Mladinski hotel propagira na internetu, nedavno pa so izdali tudi brošuro, s katero so ljudi seznanili s tem, da je hotel odprt in kje se nahaja. Povedala je tudi, da se z drugimi mladinskimi hoteli ne povezujejo. V kratkem nameravajo postaviti pred in za hotelom dve veliki usmerjevalni tabli z napisom Mladinski hotel, tako da ga bodo obiskovalci lažje našli, saj je trenutno neopazen. Dodala je tudi, da mladi prihajajo večinoma iz Irske, Avstralije,
Za torte je "poskrbel" Sebastian.
Foto: Maša Srpčič
stane prevroče, se lahko osveži v čisto pravem bazenu, novost pa so tudi kotički, urejeni v stilu se-parejev za tiste, ki bi si morda zaželeli malo več zasebnosti.
Nekoliko so svojo podobo spremenili tudi drugi deli diskoteke Yukatan. Zvesti obiskovalci boste prav gotovo opazili novo stensko poslikavo. Obljubljajo pa tudi mesečno menjavo scene, kar pomeni, da bo ob vsakem večjem dogodku prizorišče nekoliko drugačno.
Yucatan je svoja vrata ponovno odprl v petek, 29. avgusta, ko se je pričelo dvodnevno prazno-vanjen sedmega rojstnega dne. Na centralnem delu diskoteke so gostili pisano druščino nastopajočih, med katerimi so bili
Power Dancers, Sebastian, Alya, Alenka Kolman, Yo-Zo, Domen Kumer, Frenk Nova, Moulin Rouge, obiskovalce pa so najbolj navdušili Nuša Derenda, Miran Rudan in Davor Borno. Na Martin's bridgeu je bila vso noč brezplačna pogostitev obiskovalcev, ki so se lahko posladkali tudi s katero izmed sedmih tort.
Praznovanje se je nadaljevalo v soboto, ko je vsakdo lahko našel zabavo po svojem okusu, saj se je dogajanje razširilo na vse dele diskoteke. V Yucatanu pa zagotavljajo, da tudi po rojstnem dnevu ne bodo počivali na lovorikah, ampak se še naprej trudili in vsaj enkrat mesečno pripravili kakšen velik dogodek.
Ma{a Srp~i~
Nemčije, zelo malo pa jih je iz Slovenije. Gaiserjeva je omenila še, da so mladi, ki so bili v hotelu, odšli zelo zadovoljni. O njihovem zadovoljstvu pa smo se prepričali tudi sami. Pogovorili smo se s fanti strelske skupine iz Velenja, ki so trenutno nastanjeni v hotelu. Na vprašanja, kakšen se jim zdi Ptuj, kako so zadovoljni s hotelom in kaj jim ni všeč, so odgovorili: Matija Kožel, 12 let, Velenje "Ptuj se mi zdi lepo in veliko mesto. Všeč so mi restavracije, pa tudi strelišče, kamor hodimo streljat. Kar se tiče hotela pa moram povedat, da je zelo lepo urejen, sobe so dokaj velike in prostorne, vesel sem tudi, da imamo možnost uporabe interneta."
Renato Šterman, trener strelske skupine iz Velenja
"Šele dva dni smo na Ptuju, tako da ne morem veliko povedati o tem, kakšen se mi zdi Ptuj. Najbolj všeč mi je to, da na Ptuju najdeš veliko športnih aktivnosti. Hotel je nov, tako da smo z njim zelo zadovoljni. Upamo, da bo tudi drugo leto tako urejen, kot je letos, kajti zagotovo se bomo vrnili sem." Rok Knez, 12 let, Velenje "Na Ptuju so mi najbolj všeč bazeni. Zelo vesel sem bil, ko so nam povedali, da se bomo imeli
Foto: Dženana Becirovic
Karmen Gajser in Bernarda Vinko, zaposleni v Mladinskem hotelu
možnost kopati v ptujskih toplicah. Hotel se mi zdi lep, ker ima vse lepo urejeno."
Jure Ugov{ek, 18 let, Kamnik
"Mislim, da je Ptuj živo mesto. Ljudje so zelo prijazni, presenetilo me je tudi to, kako prijazna strežba je tukaj. Edino, s čimer nisem zadovoljen, je cena vstopnice za ptujske terme. Glede na to, kaj ponujajo, se mi zdi vstopnina vsekakor predraga. Kar se pa tiče hotela, pa je vse odlično. Nobeden ni pričakoval takšnega hotela za tako nizko ceno."
Luka Avberšek, 16 let, Velenje
"Ptuj se mi zdi lepo mesto. Najbolj všeč mi je to, da imaš prostore, kjer je mir in imaš prostore, kamor lahko greš, če se želiš zabavati. Tudi meni se zdi vstopnina za Terme Ptuj predraga. O hotelu pa moram reči vse najbolje, ker niti približno nisem pričakoval, da bo takšen, ker so mladinski hoteli ponavadi slabo urejeni. Prijazni in gostoljubni pa se mi zdijo tudi ljudje na Ptuju."
Dženana Becirovic
CID
Matija Kožel, Renato Šterman, Rok Knez, Jure Ugovšek in Luka Avberšek
Petek, 5. 9-, ob 18. uri v CID: srečanje z razpravo na temo Mladost, izgubljena v svetu neslutenih možnosti. Organizatorja Urad RS za mladino in Zavod Enajsta akademija. Gosta srečanja: dr. Maja Rus Makovec, psihiatrinja, mag. Miha Mazzini, pisatelj in računalniški ekspert.
Sobota, 6. 9-, od 10. do 12. ure na Novem trgu: Ustvarjalna ulična delavnica v okviru projekta Ptuj — odprto mesto. Petek, 12. 9., ob 20. uri v CID: koncert mladih ptujskih rock skupin SKUL, FAJEREKS-IT, LITHIUM, ADORN. KITARA - PONOVNO!
Mentorja Marko Korošec in Samo Šalamon. Prijave zbiramo do 20. 9.
TEČAJ KALIGRAFIJE
Mentorica Natalija Resnik Gavez. Prijave zbiramo do 20. 9.. Center interesnih dejavnosti je odprt za vse obiskovalce: od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Informacije in prijave vsak delovni dan med 8. in 15. uro na št. 780 55 40 ali po elektronski pošti: cid@cid.si
Kuharski nasveti
Slive
Slive so bolj raznoliko sadje kot večina drugega sadja. Razlikujejo se po času zorenja, obliki, barvi plodov in okusu plodov.
V Evropi so doma okro-glasto-ovalne, modro-vijo-licaste slive, ki vsebujejo veliko sladkorja in imajo okusno sredico oziroma meso. Večina sliv ima po dolgem izrazito vdolbinico in se po tem razlikujejo od češ-pelj. Podolgovate češplje imajo čvrstejše meso, ki ga lahko z lahkoto odstranimo od košči-ce. Slive so cenjene kot namizno sadje in sadje, iz katerega lahko pripravimo številne jedi in sadne izdelke.
Večina sliv dozoreva v prvi in drugi polovici avgusta. Najprimernejši čas obiranja določimo po temeljni barvi kože, po številu dni od cvetenja do obiranja, čvrstosti ploda in razmerju med sladkorji in kislinami. Slive razen nekoliko večje količine sladkorja vsebujejo še nekaj kislin in beljakovin in niso primerne za dolgo skladiščenje. So pa zaradi sladkorja in kislin odlično živilo za predelavo. Posušene slive imajo visoko energijsko in dieteti-čno vrednost, zato suhe prav tako uporabimo kot namizno sadje.
Slive vedno pogosteje uporabljamo tudi pri pripravi slano sladkih jedi. Tako so slive s čvrstim mesom primerne tudi za peko na žaru in jih ponu-
dimo kot prilogo. Pred peko jih razpolovimo. Z majhnih, ostrim nožem zarežemo okrog koščice. Ravnamo se po vdolbini na slivi. Polovico slive ločimo, da sprostimo koščico.
cjo sladkorja; ker so za sladke jedi prekisle, jim zmeraj dodajamo sladkor. Tako kot jabolčne rezine so tudi olupljene slive, ki jim odstranimo ko{~i-co, primerne tudi za cvrenje. Preden jih ocvremo, jih dodatno sladkamo. Vdolbinico lahko napolnimo s sladkim gostim nadevom, kot so nadevi iz orehov, le{nikov ali kokosov nadev, jih nato paniramo v žvrkljanem testu in na hitro ocvremo. K tako pripravljenim ocvrtim slivam ponudimo tekočo sladko kremo ali tolčeno sladko smetano. Zraven lahko ponudimo vaniljevo ali orehovo kremo ali te dni poljubni sladoled.
Sladki slivov kolač
Foto: js
Če se meso še drži koščice, si pomagamo z nožem. Košči-co odstranimo in slive po želji olupimo. Nato jih glede na njihovo velikost narežemo na kr-hlje ali lističe. Tako narezane med peko začinimo s soljo in rahlo popramo. Na žaru jih pečemo s pomočjo manjše količine surovega masla. Med toplotno obdelavo slive pridobijo na barvi.
Od toplotnih postopkov bi slive lahko tudi dušili s pomo-
Slive so primerne tudi za pripravo sladkih cmokov in teh najverjetneje pripravimo največ. Slivove cmoke lahko pripravimo iz krompirjevega, skutnega, paljenega ali rezan-čevega testa. Najpogosteje uporabimo za osnovo krompirjevo in skutno testo; skutno testo najbrž zato, ker ga izredno hitro pripravimo in tako lahko tudi v zadnjem trenutku pripravimo hiter sladki dodatek ali jih pripravimo za večerjo in
Mokri smrček
zraven ponudimo {e sladki puding ali kompot.
Slive so primerne sadje tudi za pripravo sadnih izdelkov. Tako je prav slivova marmelada je med najbolj cenjenimi domačimi marmeladami. Zraven odličnega okusa in arome se pona{a {e s temno modro—^vijoličasto barvo, ki nam v veliki mere kasneje pomaga za dekoracijo sladkih jedi. Manj{o količino slivove marmelade pripravimo v kratkem času in {e stanovanje smo lepo odi{avili z naravnim vonjem. Marmelado pripravimo tako, da slive operemo, po želji olupimo in jih grobo narežemo, lahko pa v multipraktiku tudi zmeljemo. Tako pripravljene vsipamo v večjo kozico z dvojnim dnom, da se sadje ne prijema. Narezane slive vkuha-vamo približno dve uri in nato prisipamo večjo količino ogretega sladkorja. Na tri kilograme zmletih sliv dodamo en kilogram in pol ogretega sladkorja. Marmelado kuhamo {e toliko časa, da se sladkor stopi in se marmelada dovolj zgosti. Slivova marmelada bo imela iz-razitej{o barvo, če jo ves čas vkuhavanja kuhamo odkrito.
Slive tudi drugod v svetu uporabljajo za pripravo slanih in sladkih jedi. Tako jih v Franciji pripravljajo skupaj s svini-no, prav tako tudi du{ene z govedino in marelicami. Na Nizozemskem iz sliv pripravijo slano—sladko omako in jo ponudijo k jedem iz divjačine, Brazilija pozna sladko slivovo juho, zraven katere vedno ponudijo opečeni toast, v Nemčiji pa pripravljajo sladki slivov kolač tako kot tudi pri nas. Zraven tega pogosto pripravimo {e slivovo pito in zavitek.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vprašanje: Imamo muco, mešanko med perzijsko in navadno. Stara je tri leta. Živi in spi v stanovanju. Hranimo jo z že pripravljeno hrano za mačke. Zadnje čase opažamo, da ima neprijeten zadah iz gobčka. Kaj bi lahko bil vzrok?
Odgovor:
V eni izmed naših prejšnjih rubrik smo obravnavali vprašanje zobnega kamna (odon-tolitiaze) pri naših domačih mesojedih (psih in mačkah). V omenjenem članku smo se prav tako navezali na vprašanje neprijetnega zadaha iz gobčka (fetor ex ore). Ponovili bi najpogostejše vzroke za neprijeten zadah iz gobčka:
1.	zobni plak - obloge zob in zobni kamen ter zobni kari-
es,
2.	vnetje dlesni in obzobnih tkiv (gingivitis),
3.	vnetje žrela, grla in požiralnika ter želodca (gastritis, želodčni čir itd.),
4.	kronične dispepsije -prebavne motnje, vezane na bolezni jeter, žolčevodov, pankreasa,
5.	bolezni ledvic - insufici-enca ledvic - izrazit uremičen zadah (vonj po urinu) in pogosta bruhanja,
6.	notranji zajedalci (endoparazitoze),
7.	intoksikacije in avtointoksikacije,
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenkovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Rai~eva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
Foto: Črtomir Goznik
Muca na fotografiji ni tista, o kateri govori sestavek (ampak je mesanka med siamsko in navadno).
8. neprimerna prehrana ali prehrana z izrazito aromo (vonj po ribah, vonj po krvi ipd).
Vsekakor je smiselno vzrok za neprijeten zadah poiskati ter ga sku{ati čim prej odpraviti tako, da bo bivanje va{ega muca v va{i bližini ponovno nemoteče in v obojestransko korist prijetno.
Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
9 02/ 771 00 82
V vrtu
Vonj po jeseni
Daljšanje noči in ohladitev ozračja, po pičlih treh tednih bo ze enakonočje, naznanja prihod jeseni.Jesen je najlepši letni čas, ko pobiramo plodove narave, pridelane na domačem vrtu. Prehod iz poletnega vročega in sušnega vremena v jesensko in hladnejše je za vrtno rastje sprememba, ki od vrtnarja zahteva potrebno pozornost o njeni negi pri nadaljevanju vegetacije in pripravi trajnic na prezimitev.
V SADNEM VRTU bodo zaradi letošnjih izjemnih vremenskih razmer pozne sadne sorte časovno prej dozorele kot običajno. Predčasno in prisilno dozorelo sadje nima trajnejše sposobnosti za zimsko hrambo v svezem stanju. V zimsko hrambo hranimo le normalno, zdravo in nepoškodovano sadje, zato bomo pri obiranju, sortiranju in načinu hranjenja še posebej pozorni, neustrezne plodove za hrambo pa čimprej predelamo v trajnejše proizvode. Cepljence, pri katerih smo opravili cepljenje na način okulacije avgustu, in druge ob cepilnem mestu oplejemo, odstranimo morebitne
Foto: M. Ozmec
Letos pred~asno dozorelo sadje ne bo najprimernejše za shranjevanje.
poganjke in sprostimo vezivo na cepilnem mestu, da bi ga lubje ne zarastlo. Cepljenje lahko ponovimo, če je podlaga še v muZevnem stanju. Še poslednjič, preden se vegetacija povsem zaključi, pinciramo pri mladih drevescih poganjke, ki bodo odvečni pri nadaljnji vzgoji, izrezujemo bohotivke ter poganjke, ki rastejo iz debla in koreninskega vratu.
OKRASNI VRT v septembru spreminja svojo podobo, ko prične listje različnih okrasnih drevnin in grmovnic dozorevati, višek barvitosti in jesenske pestrosti pa doseze v oktobru, ko dozori in prične odpadati. Mnoge med okrasnimi rastlinami bodo podobno, kot bo primer pri vrtninah plodovkah, po poletni suši in vročini pričele z obnovo vegetacije in ponovnim cvetenjem. Že po prvih vremenskih osvežitvah bodo pričele odganjati mlade poganjke s cvetnimi brsti. Rastline, ki kazejo znake takšne pomladitve, oplejemo, očistimo in odstranimo poškodovane liste, suhe poganjke in odcvetele cvetove ter po potrebi plitvo okopljemo. Enoletnice lahko dognojimo z lahko topnimi talnimi ali listnimi gnojili, tega pa ne smemo storiti pri okrasnih drevninah in grmovnicah, ker novi poganjki do zime ne bi dozoreli, nedoraščen les pa pozimi pozebe.
V ZELENJAVNEM VRTU bodo zelenjadnice, ki niso preveč utrpele po suši, po obilnejšem deZju pričele z obnavljanjem vegetacije. Paprikam, jajčevcem, kumaram in bučkam, ki kazejo znake osvezitve, rast novih poganjkov in cvetnega nastavka, odstranimo suho in ovenelo listje, poškodovane poganjke izrezemo, oplejemo, okopljemo in poškropimo s škropivom proti glivičnim boleznim, kateremu dodamo listno gnojilo. Ker je vreme nepredvidljivo, lahko ob ugodni in lepi jeseni še mnogi plodovi dorastejo in dozorijo. Na gredice, kjer je rastel nizek fiZol, krompir ali grah, vrtnine, ki so najboljše predhodnice za solato, sejemo zimsko solato. V dobro pripravljeno, razpleveljeno in primerno vlazno sejemo v 20 cm medsebojno oddaljene vrstice mehkolistne zimske solate sorte nansen in zimsko rjavko, od krhkolistnih pa sta priporočljivi sorti posavka in vegorka. Ker je prezimitev solate odvisna od njene obraščenosti in utrjenosti, te pa od vremenskih razmer v času kalitve in vznika, je priporočljivo zimsko solato sejati v dveh ali treh dvotedenskih presledkih.
Miran Glu{ič, ing. agr.
múáihťA-mS
4-četrtek	5-Petek #	6-Sobota #	7-Nedelja è
8-Ponedeljek	9-Torek	10-Sreda	
KANTA (KNJIŽNO)
GLASNIK
ŽENSKA,
KIJE VEČKRAT RODILA
JAPONSKA PLAVALKA KIMURA
NEMŠKI FILOZOF (THEODOR)
IVAN MINATTI
DIŠEČI GOZDNI SADEŽI
PERUJSKI TENISAČ (DIEGO)
PROSTOR ZA RACE
GREGOR UREK
KAREL ERBEN
PRESTOL
SLOVENSKA PEVKA
ORANŽADA
NOG. KLUB IZŠMARTNA
EDVARD AJS
TEHNOLOGIJ/ PRIPRAVE HRANE
NAŠ POLITIK (MIHA)
REKA IN KRAJNA JUGU AUASKE
SKRIVALNA PRIPRAVA
TORINO
GL MESTO GANE
ESTONEC
GOSTIŠČE OB
AVTOCESTI
IZDA-JATEU
IRIDIJ
i
IZ
BESEDE KOSAR
SOVJETSKA ZVEZA
OTO MERČNIK
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC BACON
SREDOZEMSKA RASTLINA
VRHUNSKI ŠPORTNIK
VDOLBINA V SKALOVJU
MESTECE V BOSNI
NORVEŠKA ROCKOVSKÍ SKUPINA US. 1981
Rešitev prejšnje križanke: VODORAVNO: sklop, triko, Rimet, elan, NE, balonček, prestava, teroristka, rastilo, doktrinarec, oksitonon, Lunapark, TO, on, most, ZE, Evie, ovce, Ira, Kalahari, Kioto, Ariana, AM, cuk, ocenjevanje, Trojane, Lana, Vernac, otka, AS. Ugankarski slovarček: ACUNA = perujski teniski igralec (Diego, 1981), AKARA = modra akvarijska ribica, ANIAK = reka in kraj na jugu Aljaske, APURIMAC = pokrajina v Peruju z glavnim mestom Abancay, KEOS = grski otok v Egejskem morju, LITT = nemski filozof in pedagog (Theodor, 1880-1969), MULTIPARA = ženska, ki je večkrat rodila, mnogorodnica, NOLIT = beograjska knjižna založba, PRATS = španski nogometni vratar (Antonio, 1971).
iovori se
da so v Trnovski vasi hudi, ěe kdo njihovemu županu napiše: Dragi župan!, kajti odkar se je razvedelo, da so najdražja občina na našem območju, nikdar ne vejo, ali ne gre morda le za kako provokacijo ali pa je župan res še komu pri srcu.
... da Hajdinčani resno razmišljajo, da bi god svetega Martina letos premaknili za mesec dni nazaj, kajti mošt se bo letos spremenil v vino gotovo kak mesec prej. Kdo pa bo vzdržal do 11. novembra ob samem moštu, v kleti pa polni sodi vina??! ... da se časi ven-
■rle spreminjajo: včasih je v Ptuj prihajala samo nemška gospoda, sedaj pa s sabo pripelje tudi svoje kmete, meščane, obrtnike in berače.
Vidi se ...
... da direktor Zdravstvenega doma Lenart Jožef Kram-berger ne more iz svoje kože. Na srečanje starodobnikov v Lenart se je pripeljal s svojim vojaškim sanitetnim vozilom Mowag, letnik 1955. Srečanja se je udeležil tudi minister za promet in zveze Jakob Prese-čnik, ki pa ni znal povedati, kdaj bo Lenart dobil avtocesto. Za kazen ga je lenarški župan mag. Vogrin posadil v sanitetno vozilo, direktor Kramberger pa ga je zapeljal dva kroga po prašni Poleni. Kaj so se pogovarjali med vožnjo, ni znano.
Aforizmi
by Fredi
Bolj ko si ponosen, bolj je
tvoj gvant ponosen.
***
Najbolj nezaslišane stvari se dogajajo na zasli{anjih.
Sklicevanje na zdrav razum
ni vedno zdravo.
***
Najhuje je, ko je prst usode
na sprožilcu.
***
Sodni mlini meljejo počasneje od najpočasnejših
žrmelj.
***
Naši politiki so prepolni
praznih obljub.
***
Vse so krvave pod (deviško)
kožo.
***
Poznam tipa, ki je imprepotenten.
Lujzek • Dober den vsoki den
Gnes, v nedelo, 31. avgusta, pa ne sedim pod lipo in brajdami,
pač pa v hišici pri Miciki. Vzrok je preproste narove, saj čista rohlo dežek rosi in nam duše veseli, pa žal prepozno zemljico zeleni. Grozdje v gorici je skoro čista zrelo, jagode pa boj suhe in drobne kak debele. Z Mico sma bla že v brotvi pri Julini botri. Brali so rone sorte, pili smo vino, jeli meso in torte. Peli smo kak slavčeki, še klopotec je poleg ropota, ko sen se jaz poleg mlode dekline mota. haska pa nibenega. Pač zavolo tistega storega pregovora, da na sto-rega deda grejo vsi betegi in stvari, samo mlode ženske od nikoder ni. Ja, pa saj je moja Mici tudi greha vredna in potrebna, je baba, kak se šika, in marsikerega moškega mika.
Pa ostanmo še pri grozdji in trgotvi. Mija z Mico boma mela trgotev v soboto, če bo lepo vremen. Samo še pozne sorte boma potrgala pozneje in jim podukšala živleje.
Ja, ja, na poletje se jesen sprovla. Deca so drgoč začeli hoditi v šole se vičit za vejke in male učenjoke, vmes pa tudi za bedoke. Vsi pač nemrejo pametni biti in si debeliti glave in riti. Nakaj nas mora tudi malo ali pa fejst butastih ostati, so že negda rekli naša mati.
Z morja se vročajo poslanci, drugi politiki in delovni lidje, samo kmet boj poredko na morje gre, ke lehko tak kak letos vidi, kak mu suša pridelke in peneze žre. Je pač tak in tak te najbrž mora biti, da imamo eni prozne, drugi pa pune riti. Pa kaj bi jomrali, bodimo rajši veseli, saj bomo več od toga meli.
Glih zaj sen na radiji skalo obroča in na eni od postaj poslušam pogovor z zlo znano in meni prilublemo karikaturis-tko Aljano, ki pri enem od slovenskih dnevnikov dobre, da nemo reka odlične karikature riše. Tokšno, ki povejo več kak taužnt besed. Pošilam ji poz-drov na Britof, tak se imenuje jeno domavališče, pa aforisti Frediji tudi lep pozdrov. Sta provi por, ki je fejst pameten in čista malo nor.
Vas podavlja LUJZEK
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
POLETNI PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
ČETRTEK, 4. septembra:
5.00 [TAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice ({e ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 9.00 Z ORMOiKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 [PORT. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Trgatev v Halozah. 20.00 ORFEJ-ČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav).
PETEK, 5. septembra:
5.00 [TAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice
({e ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{ič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za du{evno zdravje (mag. Bojan [inko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav). SOBOTA, 6. septembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 [port. ČESTITKE POSLUÎAL-CEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR
BAZA ter [PORT in POPULARNIH 10 (Janko Bezjak in David Breznik). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje).
NEDELJA, 7. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana-{nji dan. 6.00 OBVESTILA ({e 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi ({e 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUÎALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO PO[TI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje). PONEDELJEK, 8. septembra: 5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ [PORTA (Danilo Klajn{ek). 10.00 Obvestila ({e
11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala {tajerska (ptujska, ormo-{ka, bistri{ka in lenar{ka) kronika (Martin Ozmec in Zmago [alamun). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio [tajerski val).
TOREK, 9. septembra:
5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nata{a Pogorevc). 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNI[KI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO: Pomoč
sočloveku (Marija Slodnjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio [tajerski val). SREDA, 10. septembra:
5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago [alamun). 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 [port. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtič-karije (Mi{a Pu{enjak in Tatjana Mohorko). 20.00 [krjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
POSLU[AJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
V službi boste podvrženi stresu, ki bo povezan z nekom iz poslovnega ali prijateljskega kroga. Lažje in bolje boste poslovali in sodelovali z ženskami. Pazite se poškodb v naslednjih dneh!
BIK
Pri poslovnih komunikacijah bodite zelo diplomatski. Raje recite besedo manj kot besedo preveč, saj bi se kaj lahko zgodilo, da bi vas kdo napačno razumel. Va{ dan bo ponedeljek, zato ga le izkoristite!
DVOJČEK
^^ V tem tednu bodite pozomi na napake pri poslovnih f	zadevah, predvsem zaradi
kršenja pravil, zaradi katerih bi lahko, čeprav nekoč pozneje, zašli v težave. Zelo zanimiv dan bo petek, torek pa bo romantičen.
RAK
Pred vami je odličen teden, predvsem za delo v samoti, saj boste ta čas izrazito podjetni in močni, kar se bo pokazalo tudi na poslovnem polju. Pri tem vam bo pomagal poslovni partner. Prijetno bo v soboto.
LEV
Poslovno pomemben teden, kjer bo možen ključni premik. Pri tem vam bo nekdo pomagal. To bo oseba moškega spola. Najboljši dan za realizacijo bo sreda, sobota pa bo zelo prijetna.
DEVICA
Pred vami je prijeten teden, saj boste vitalnejši in samozavestnejši, kot ste bili prej. Pokazali boste tudi več srčnosti, poguma in optimizma. V petek bo doma nekaj težav, nedelja pa bo dan zabave.
TEHTNICA
Napetosti še ne bodo minile, ampak se bodo celo stopnjevale. Dejstvo je, da imate preveč dela. Vzemite si odmor in počivajte, sicer boste pogoreli. V ljubezni in družabnih srečanjih bo več sreče ...
ŠKORPIJON
Vaše življenje bo tudi ta teden vznemirljivo in zabavno, ugotovili boste, da se radi zabavate in tega vam pravzaprav nihče ne more in noče preprečiti. Lep dan boste imeli v četrtek, pa tudi ponedeljek bo zanimiv.
STRELEC
Pred vami je finančno zelo dober teden. Lahko se zgodi, da boste več zaslužili ali pa prejeli že dolgo pričakovani honorar, lahko pa se tudi zgodi, da boste slišali zanimivo novico. Petek bo zelo lep.
KOZOROG
V	tem tednu boste imeli toliko energije in veselja do življenja, da boste s tem "okužili" tudi vse okoli sebe. Ritem vašega življenja bo hiter in dinamičen, na poslovnih poteh se boste veliko dogovarjali.
VODNAR
V	tem tednu pričakujte zanimive novice ali celo obisk. Na poslovnih poteh boste podpisali pomembno pogodbo in neki dogovor, ki že dolgo čaka na realizacijo. Zelo romantično se boste imeli v soboto.
RIBI
V	tem tednu boste zelo ustvarjalni. Va{a povečana komunikativnost vam bo pomagala na poslovnih poteh in ravno z njeno
pomočjo bo tudi vaša kariera rasla. Najuspešnejši pri pogovorih boste v četrtek.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
***
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
črnobelo in barvli^ fotokopiranje il
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	(T Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Izjava za medije
Upravni odbor nogometnega kluba Kumha Drave se je na svoji seji 2. septembra odločil, da v nadaljevanju prvenstva prvega moštva več ne bo vodil dosedanji strateg ptujskih modro-belih Silvo Berko. Glavni razlog tega ukrepa tiči v dejstvu, da so ptujski nogometaši v dosedanjih sedmih krogih Simobil lige zbrali zgolj 3 točke, kar pomeni, da so enkrat zmagali (Dravograd) in kar šestkrat izgubili (Domžale, Maribor Pivovarna Laško, CMC Publikum, Mura, KD Olimpija in nazadnje še Gorica).
Uprava NK Kumho Drave je bila zelo zadovoljna z dosedanjim delom tega 42-letnega mariborskega nogometnega strokovnjaka, ki je v svoji karieri treniral tudi Pohorje iz Ruš, mariborski Železničar in moštvo Izole. Silvo Berko je moštvo prevzel januarja letos in ekipo NK Drava kljub visokemu jesenskemu zaostanku pripeljal v prvo slovensko nogometno ligo, kar je bil za ptujski nogomet in šport nasploh zagotovo dogodek, ki bo z zlatimi črkami zapisan v bogato sedemdesetletno zgodovino NK Kumho Drava.
Žal je usoda nogometnih trenerjev zelo negotova, rezultatska kriza pa je bila glavni razlog za njegovo zamenjavo. Kljub dejstvu, da Silvo Berko več ne bo vodil prvega moštva, pa bo s svojim bogatim nogometnim znanjem še naprej ostal v klubu.
Dušan Rojko, predstavnik NK Kumho Drava
za stike z mediji
Piše: Jože Mohorič
Sok terapija
Zadetke dosegajo igralci in ne trenerji! S tem stavkom sem na tem mestu kon~al svoje razmišljanje o nogometaših Kumha Drave pred dvema tednoma. Obstaja seveda druga plat medalje in tam piše, da je precej lažje menjati trenerja kot igralce.
Za ta drastični ukrep je bilo v ptujskem primeru seveda ve~ kot dovolj argumentov, najve~ji o~itek Silvu Berku pa je zagotovo slaba psihična pripravljenost nogometašev Drave. »Šok terapija«ponavadi deluje spodbujajoče na igralce, saj ima vsak nov trener svoj pristop k delu, poživi treninge in razbije monotonost v ekipi. Če je trener karizmatična oseba, ki mu ekipa zaupa in verjame, potem je tudi njemu lažje motivirati igralce in jim vcepiti zmagovalno miselnost, ki edina prinaša dobre dosežke na daljši rok.
Razveseljivo je, da sta se uprava Kumha Drave in Silvo Berko razšla na prijateljski način in da slednji ostaja v klubu še naprej. Prioriteta so seveda rezultati in stanje na lestvici, to pa v tem trenutku ni zadovoljivo. Če bodo spremembe (tudi v igralskem kadru) prinesle pozitivne učinke (beri nabiranje točk), potem bomo hitro pozabili na začetne poraze in se veselili novih zmag z novim trenerjem. A tak je trenerski kruh; slavja in porazi si sledijo zelo hitro!
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 7. KROGA: Kumho Drava - Gorica 2:4 (1:2), Sport Line Koper - KD Olimpija 1:1 (1:0), Primorje - Mura 4:0 (2:0), Ljubljana -Dravograd 1:2 (1:1), Šmartno - CMC Publikum 2:0 (1:0), Domžale -Maribor Pivovarna Laško 0:1 (0:0).
1. PRIMORJE	7	5	1	1	24:8	16
2. GORICA	7	5	1	1	21:7	16
3. MARIBOR PIVO. LAŠKO	7	5	1	1	11:9	16
4. SPORT LINE KOPER	7	4	2	1	7:2	14
5. KD OLIMPIJA	7	3	2	2	14:8	11
6. CMC PUBLIKUM	7	3	2	2	12:12	11
7. [MARTNO	7	3	1	3	13:10	10
8. DRAVOGRAD	7	2	1	4	9:14	7
9. MURA	7	2	1	4	10:17	7
10. DOM@ALE	7	2	0	5	9:18	6
11. KUMHO DRAVA	7	1	0	6	9:18	3
12. LJUBLJANA	7	1	0	6	6:18	3
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 5. KROGA: Tabor Sežana - Aluminij 0:1 (0:1), Dravinja - Supernova Triglav 4:2 (0:2), Brda - Izola Argeta 0:3 (0:0), Zagorje -Svoboda 3:2 (1:1), Bela Krajina - Rudar Velenje 1:2 (0:2), Livar - Krško Posavje 1:0 (1:0).
1. RUDAR VELENJE	5	4	1	0	17:7	13
2. DRAVINJA	5	3	1	1	10:6	10
3. ZAGORJE	5	3	1	1	10:8	10
4. SUPERNOVA TRIGLAV	5	3	1	1	8:6	10
5. ALUMINIJ	5	2	1	2	5:5	7
6. LIVAR	5	2	1	2	6:7	7
7. IZOLA ARGETA	5	1	3	1	7:5	6
8. BELA KRAJINA	5	2	0	3	6:5	6
9. TABOR SE@ANA	5	2	0	3	6:9	6
10. KR[KO POSAVJE	5	1	1	3	3:5	4
11. BRDA	5	1	0	4	5:13	3
12. SVOBODA	5	0	0	5	2:9	0
Nogomet • 1. SNL: Kumho Drava - Gorica 2:4 (1:2)
Gorica usodna za Silva Berka
Ptuj, mestni stadion, gledalcev: 600, sodnik Tratnjek iz Murske Sobote.
STRELCI: 1:0 Krepek (1), 1:1 Ranic (28), 1:2 Težački (38), 1:3 Kovacevic (57), 2:3 Adnan Smaj-lovič (65), 2:4 Šturm (79).
KUMHO-DRAVA: Golob, Šter-bal, Kamberovič (Ilinger), Krajnc, Zajc, Korez, Jevdženič, Krepek, Anel Smajlovič (Gorinšek), Poš-trak (Adnan Smajlovič), Majcen. Trener: Silvo Berko
Že v prvi minuti so prišli v vodstvo domačini, ko je z glavo Krepek poslal žogo v mrežo po lepem predložku Majcna. Gostov to ni zmedlo. Z načrtovano igro so pričeli pridobivati premoč ter ogrožati domačega vratarja, ki je nekajkrat dobro posredoval. V 18. minuti je prišlo do poškodbe Kamberoviča, ki je moral nekaj zatem zapustiti igrišče in je bil odpeljan v bolnišnico s pretresom možganov. Nema je ostala piščalka sodnika, ko je bil zrušen v kazenskem prostoru Majcen, nekaj zatem pa je zamudil idealno priložnost Jevdženič. Gostje so izenači-
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Majcen v nedeljski tekmi ni uspel premagati vratarja Gorice Piriha
li v trenutku, ko smo pričakovali, da bo sodnik ocenil prekršek nad vratarjem Golobom. Deset minut zatem so gostje z lepim strelom Težačkega prišli v vodstvo.
V nadaljevanju so gostje pritisk na domača vrata stopnjevali, domača obramba je bila nekajkrat izigrana, toda na srečo so priložnosti gostov ostale neizkoriščene, pa tudi domači napadalci so lomili "kopja" na čvrsti obrambi gostov. V 57. minuti ob izigrani domači obrambi Kovačeviču na desni strani ni bilo težko premagati Goloba. Žal sta bili priložnosti Jevdženiča in Koreza neizkoriščeni, toda zadetek Adnena Smajlo-
viča je prinesel ponovno upanje za ugoden izid. Kmalu po vstopu v igro je Šturm z zadetkom pokopal upe domačinov, ki so morali priznati poraz, predvsem na davek neizkušenosti. Ob koncu se je ponudila priložnost tudi Go-rinšku, ki jo je vratar Pirih s precej sreče izbil v kot. V zadnjih minutah je tudi obramba gostov s skrajnimi napori reševala svoja vrata.
anc
Foto: Črtomir Goznil<
Aljaž Zajc se je dobro boril na sredini igrišča
Foto: Črtomir Goznil<
Silvo Berko je proti Gorici zad-nji~ vodil Kumho Dravo
Najbližje klopi Borut Jarc
Po sporočilu za javnost, ki smo ga prejeli iz ptujskega prvoligaša, je prišlo do tega, kar se je govorilo že dalj časa, to je spremembe na njihovi trenerski klopi. Silva Berka bo skoraj stoodstno zamenjal Borut Jarc, sicer znani nogometni strokovnjak, ki je že vodil veliko prvoligaških ekip.
DK
Nogomet • 2. SNL
V gosteh zmage, doma porazi
ALUMINIJ - DRAVINJA 1:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Hodžar (1), 0:2 Vrenko (35), 1:2 Repina (65), 1:3 Zlodej (90)
ALUMINIJ: Miljkovič, Fridauer, Topolovec, Murko, Prapotnik, Sa-tler (Kuserbanj), Dončec, Flašker (Koren), Radenko Kneževič, Radko Kneževič, Panikvar (Repina). Trener: Miran Emeršič.
Tudi v svojem tretjem domačem nastopu so Kidričani ostali brez zmage in od možnih devetih točk osvojili samo eno. Res je, da se pozna odsotnost nekaterih igralcev, vendar se je proti povprečni Dravinji iz Slovenskih Konjic vsekakor pričakovalo več. Gostje so že v prvi minuti šokirali domačo obrambo ter dosegli zadetek. V 35. minuti so svoje vodstvo še povišali in nič kaj ni kazalo, da bi Kidričani lahko izvlekli ugo-
Gregor Dončec med dvema igralcema Dravinje
Foto: Črtomir Goznil<
den izid, saj igra ni bila na želenem nivoju.
V drugem polčasu so se domačini le predramili in kaj hitro vodstvo gostov znižali,vendar pa z nekaj ustvarjenimi priložnostmi niso bili uspešni. V veliki vnemi, da rezultat izenačijo, so naredili napako v zadnji minuti in Konji-
čani so samo potrdili težko prigarano zmago v Kidričevem.
TABOR SEŽANA -ALUMINIJ 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Repina (10) ALUMINIJ: Miljkovič, Koren, Panikvar, Rumež, Kuserbajn, Pra-
potnik, Dončec, Flašker, Radenko Kneževič (čeh), Radko Kneževič, Repina (Fridauer). Trener: Miran Emeršič.
Po polomu na domačem srečanju proti Dravinji je trener Miran Emeršič nekoliko spremenil igralsko zasedbo. To se je pokazalo za uspešno, saj so Kidričani prišli do svoje druge zmage v prvenstvu v Sežani. Svojo dobro igro so kronali z zadetkom Repine že takoj na začetku srečanja. To se je na koncu izkazalo, da je bil tudi zmagoviti zadetek.
V nadaljevanju je potem goste nekoliko presenetila burja, toda vseeno so vzdržali in ob koncu srečanja imeli še priložnost za zvišanje vodstva. Vsekakor je bila ta zmaga nujno potrebna zaradi samozavesti. Izgleda pa, da mlado moštvo Aluminija bolje in predvsem neobremenjeno igra na gostovanjih.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Ženski turnir na Ptuju
Zalčanke osvojile pokal
V dvorani Center je bil pred maloštevilnimi gledalci odigran okrnjen turnir ženskih ekip, saj je v zadnjem trenutku ekipa Virovitice zaradi poškodb igralk udeležbo odpovedala.
Za domačinke so nastopile: B. Lakic, S. Potočnjak, S. Majcen, M. Šijanec, Em. Pučko, L. Hameršak, I. Černe, K. Šincek, D. Radek, L. Bezjak, B. Ramšak, M. Nojinovič, T. Brumen, S. Murko, K. Kelenc, I. Kristofič, T. Raukovič, manjkala je le M. Majnik; trenerske posle bo vršil Vlado Hebar, njegov pomočnik pa bo Neno Potočnjak.
Videti je, da so vse ekipe še v pripravljalnem obdobju, ko se jedro in taktičnost igre šele oblikujeta. Najbolje je zaigrala ekipa Žalca, ki je z veliko borbenostjo nadigrala obe ekipi.
Za domačinke lahko rečemo, da močno nihajo v zbranosti v obrambi, kar daje možnosti nasprotniku za zadetke. Videli pa smo nekaj izdelanih akcij v napadu, kjer se je zlasti izkazala krožna napadalka Nojinovičeva, nezadržna pa je bila z meti preko cone Radekova. Polno pripravljennost je pokazala vratarka Lakičeva, ki je zlasti proti Olimpiji ubranila številne strele.
Foto: Črtomir Goznik
Borbene Žalčanke so uspešno zaustavljale Ptujčanke
Izredno fair tekme je zelo dobro sodil "sodnik" Dušan Gregorin iz Ptuja; izidi srečanj pa so naslednji: Mercator-Tenzor - Žalec 26:29, Žalec - Olimpija 24:23, Olimpija - Mercator-Tenzor 28:26; končni vrstni red: Žalec, Olimpi-ja, Mercator-Tentor.
Za najboljšo vratarko je bila proglašena Maja Grudnik (Žalec), za igralko Vesna Pus (Olimpija) in za najboljšo strelko domačinka Diana Radek - 21 zadetkov.
Domačinke sredi tedna odhajajo še na zadnje skupne priprave v Podsused v bližini zagrba, kjer se nameravajo posvetiti predvsem tehniki z žogo ter se v nekaj tekmah preizkusiti s hrvaškimi ekipami, nato pa sledijo še psihofizične priprave doma pred pri-četkom prvenstva, kjer se bodo v dvorani Center v prvem krogu 13. septembra srečale z ekipo De-gra iz Pirana.
anc
Tenis
Turnir bivših občin Ptuja
TC Kidričevo je organiziral tradicionalni nočni turnir, ki je zaradi slabega vremena potekal od četrtka do ponedeljka. Turnirja so se udeležili skoraj vsi najboljši igralci tenisa s področja Ptuja in okolice. Igralci so bili razdeljeni v dve kategoriji in sicer do 35 let in nad 35 let. Rezultati:
-	do 35 let: polfinale: Gobec
-	Rosič 2:0 (6:4, 6:4), Pinterič- -Čeh 1:2 (1:6, 7:5, 4:6).
Finale: Gobec - Čeh 2:0 (6:3, 6:1).
-	nad 35 let: polfinale: Komel
-	Krajnc 3:4 predaja Komela, Korošec - Majcenovič 2:1 (0:6, 6:4, 10:7).
Finale: Korošec - Krajnc 2:0
(6:4, 6:4).
JM
TC Kidričevo se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so pomagali pri izvedbi turnirja. Sponzorji turnirja so bili: Talum, NES, Vital, Silkem, Vargas-Al, Pralik, Mercedes Domin-ko, Zavarovalnica Triglav, NKBM, Arte in Vinarstvo Haloze.
Kolesarstvo • 2. dirka Po Štajerski
Bole premočan, dobra Senekovič in Cervek
V	četrtek se je za kolesarje mladince začela 2. Dirka po Štajerski. Tekmovanje je organiziral Štajerski kolesarski pool, ki ga sestavljajo KK Perutnina Ptuj, KK TBP Lenart, KD Branik in KD Slovenska Bistrica. Organizatorji so pripravili 4 etape v skupni dolžini 395 km, vsako pa je organiziral en kolesarski klub. Organizacija je zelo podobna velikim etapnim dirkam, saj bo drugo leto dirka preskočila na višji nivo in bo štela za svetovni pokal mladincev. Tako smo lahko najboljšega tekmovalca v generalni razvrstitvi videli v rumeni, najboljšega gorskega kolesarja v pikčasti, najboljšega tekmovalca po točkah v modri in najboljšega kolesarja na letečih ciljih v zeleni majici.
V	četrtek se je na štartu pojavilo 14 ekip s po petimi tekmovalci, zraven udeležbe vseh boljših slovenskih kolesarjev pa so na štartni črti za začetek dirke čakali tudi kolesarji iz Italije, Hrvaške, Madžarske in Cipra. Pestra množica kolesarjev se je na pot pognala izpred cerkve v Jarenini v smeri proti Jakobskem dolu in nazaj proti Jarenini, nato pa so isti krog prevozili še 4 - krat. V etapnih dirkah ekipe boljše tekmovalce »šparajo« za kasnejše etape, tokrat pa je težka konfiguracija terena favorite izpostavila že v prvi etapi. Tako se je dirka razplamtela že takoj po štartu, mnogi kolesarji so poskušali z napadi že na začetku, v ospredju pa so se izmenjavali mnogi tekmovalci. Najbolj aktivni so bili slovenski kolesarji, med Štajerci pa so izstopali Tilen Cervek in Jernej Sobočan iz ekipe PP in Jože Senekovič (TBP Lenart). Ti tekmovalci so bili v ospredju tudi na cilju, Jože Sene-kovič je pripeljal v cilj takoj za Gregorjem Boletom iz Bleda in Simonom Špilakom iz Tropovcev (oba Radenska Rog), ki sta opra-
vičila vlogo favoritov, Tilen Čer-vek pa je pripeljal v cilj kot šesti.
V petek so kolesarji prevozili 85 km najkrajše etape s štartom in ciljem v Slovenski Bistrici. Etapa je tudi po zahtevnosti terena veljala za najlažjo, vendar pa le ni bilo tako lahko. Močan veter je oviral tekmovalce na progi, mno-
nartčani pa so pokrivali prav vse. Dolgo časa je v ospredju sam vozil Jernej Sobočan, zalo aktivna pa sta bila tudi David Topolovec (PP) in Niko Čuček (TBP). Na žalost pa je drugi del dirke v ospredju prinesel pravi preobrat. Spet je dominiral Bole, letos nepremagljiv, na stopničkah pa sta mu de-
Niko Čuček, Gregor Bole in Vanja Piljojčič
gi so zgubili stik z glavnino, nekateri pa so dobro izkoristili dane razmere. Najhitrejši je bil Grega Bole. Odlično je etapo na četrtem mestu končal Jože Senekovič in ohranil tretje mesto v generalni razvrstitvi, Tilen Červek pa je z osmim mestom dosegel še eno lepo etapno uvrstitev. Posebno nagrado za najboljšega domačina je dobil Jernej Sobočan (PP) na 14. mestu.
Tretja etapa je veljala za kraljevsko etapo, saj so morali tekmovalci premagati 102 km in 1500 višinskih metrov. V vsakem od petih krogov so se morali pov-zpeti na Cerkvenjak, Osek in Sv. Trojico, cilj pa je bil na Cerkven-jaku, na najtežjem vzponu. Napadi v tej izredno težki etapi so se vrstili že od štarta, Ptujčani in Le-
lala družbo Janez Kastelic (Krka) in Vid Ogris. Senekovič je kljub slabšemu dirkanju ohranil tretje mesto v skupni razvrstitvi, popolnoma pa je omagal Červek in z velikim zaostankom za zmagovalcem prevozil ciljno črto.
Sklepna etapa v nedeljo, s štar-tom in ciljem na Ptuju, je privabila le maloštevilne navdušence kolesarstva. Pri 18°C in močnem dežju so bili na cesti le kolesarji, ki so vozili najdaljšo etapo dolgo 108 km. Slabo vreme in utrujenost tekmovalcev sta povzročili mnogo padcev, vendar je na srečo minil dan brez večjih poškodb. Na polovici dirke ni kazalo, da bo še razburljivo. Sedem kolesarjev v ospredju je imelo visoko prednost pred glavnino, le - ta pa ni kazala interesa lovljenja ubež-
nikov. V drugem od treh krogov je Boris Keršič (PP) sam že skoraj ujel sedmerico, vendar so mu po dolgem lovljenju pošle moči, ko je bila sedmerica le še kakšnih 100 m pred njim. V zadnjem krogu je neverjeten podvig uspel Červeku, ki se je »preselil« do le še četverice, Klemen Gostič (Radenska Rog) je bil takrat že daleč pred vsemi. čeprav se červeku od njih kljub mnogim poskusom ni posrečilo »odlepiti«, je bil najhitrejši v ciljnem šprintu in zaostal le za Gostičem. Skupina z vsemi najboljšimi tekmovalci vseh štirih etap je prišla v cilj hitro za ubežniki.
V skupni razvrstitvi in v točkovanju posameznik etap je bil najhitrejši Gregor Bole (KK Radenska Rog), pikčasto majico za najboljšega hribolazca je osvojil Niko Cuček (TBP Lenart), na letečih ciljih pa si je zadnji dan zeleno majico priboril Vanja Piljojčič (Sava) (na sliki).
Štajerski kolesarski pool je prejšnji teden dokazal, da je sposoben zelo dobro organizirati kolesarsko dirko, kar je potrdil tudi komisar Mednarodne kolesarske zveze (UCI), da je to prava odločitev, saj v Sloveniji vsekakor primanjkuje kolesarskih dirk. To je nedvomno dobra popotnica za naslednje leto, ko naj bi dirka štela za svetovni pokal v mladinski kategoriji, skrb zbujajoče pa je dejstvo, da je ob progi kolesarje spodbujalo le malo gledalcev, kar pa na drugi strani zbija veljavo vsaki športni pa tudi drugi prireditvi. Res je, da je bilo za reklamo postorjeno bore malo, res pa je tudi, da je pri nas dovolj zanimanja le za članski šport, pa čeprav so vsi člani prej tekmovali kot mladinci, kadeti, _ ampak to že več ni šport.
Uroš Gramc
Piše: Uroš Esih
Dopingirana kraljica
Zanimivi boji in vrhunski rezultati v vseh disciplinah na svetovnem atletskem prvenstvu so pokazali, daje kakovostni vrh v svetovni atletiki zelo {irok, {ir{i kot v kateremkoli drugem športu. Mednarodna atletska zveza lAAF šteje približno 210 držav članic, približno deset več, kot je članic OZN, medalje pa je osvojilo skoraj sedemdeset držav. Rezultat tega je zelo močna konkurenca v vsaki od disciplin, atletika pa je, gledano s {portnega vidika, obdržala in ponovno utrdila primat kraljice {portov.
Slovenski izkupiček na devetem svetovnem prvenstvu je bil slabši od pričakovanj Atletske zveze Slovenije in velikih zahtev slovenske javnosti. Junak v slovenskem taboru je štiri-indvajsetletni Primož Kozmus, ki je v metu kladiva z zrelim in zanesljivim nastopom dosegel odlično peto mesto. Njegova mladost, talent in pristop k treningu in tekmovanju mu obetajo prihodnost, ki ga lahko popelje vse do svetovnega rekorda in naslovov z največjih atletskih tekmovanj. Tragična junakinja slovenske odprave v Parizu je seveda Jolanda Čeplak. Zahrbtna poškodba, ki je ravno posledica njenega trdega treninga, ji je v hipu zrušila vse sanje o kolajni in tihem napovedanem svetovnem rekordu. Sledilo je veliko razočaranje in Jolandine solze, za nameček pa je bila deležna prikritega medijski linča. Natolcevanja so pripeljala vse do dopinga. In smo ga dobili! Iz dunajskih laboratorijev je prišla vest, da je bila Saša Prokofijev, rezerva v štafeti, pozitivna na državnem prvenstvu v Novi Gorici, kjer je osvojila naslov državne prvakinje. Doping je tako postal tema, skozi katero je prišlo na plan umazano perilo slovenske atletike in številni nerazrešeni problemi, ki jo pestijo. Na tem mestu ne bi ponavljal in povzemal različnih zgodb, ki so polnile slovenske medije. Zelo zgovoren je bil namreč komentar atletske dive in legende Marlene Ottey, ko je priznala, da ji zapečkarstvo in neambi-cioznost večine slovenskih atletov in trenerjev ne nudi (več) ustrezne motivacije za vrhunski trening.
Doping je bil glavna tema tudi ob atletskem stadionu v Parizu zaradi dvakratne svetovne prvakinje Kelli White. Ponovno se je namreč izkazalo, kako neizpopolnjene so procedure dokazovanja nedovoljenih snovi. Gre za zelo drage in zahtevne postopke, ki se izvajajo neredno, vedno znova pa se uvajajo nove tehnike odkrivanja prepovedanih snovi. V taki situaciji je ogromno prostora za različne interpretacije, manipulacije in arbitrarnosti. Vse dokler lAAF in MOK ne bosta vzpostavila nedvoumne in celostne regulacije, bodo dopinške afere zgolj poligon za merjenje moči in pranje umazanega perila.
Kolesarstvo
Rogina v formi v pravem trenutku
Giro del Friuli oz. Dirka po Furlaniji (UCI kat.1.3) je letos potekala že 29. zapored in je pritegnila nadvse pisano konkurenco s kakršno se slovenski kolesarji profesionalci v edinem profesionalnem slovenskem klubu ne sre~ajo ravno na vsaki od dirk, ki se jih udeležujejo. Spopadli so se s konkurenti iz 22 najboljših svetovnih klubov.
Sobotna dirka je bila dolga 197,5 kilometra in je bila ob vročini naporna tudi za najboljše kolesarje. Mnogi so se zaradi slabše pripravljenosti in nemotiviranosti odločili za odstop, saj so trenutno bolj aktualni prestopi kolesarjev v druge ekipe in s tem povezano sklepanje novih pogodb.
Razplet pri vrhu se je kljub nekaterim pobegom odločal v zadnjih kilometrih. Čez ciljno črto v Gorici je prvi pripeljal Španec v italijanski ekipi Mercatore Uno Joseba Albizu Lizaso, v prvi sku-
pini pa sta kot najboljša Ptujčana pripeljala Tomislav Dančulovič in Rado Rogina. Rogina je s 14. mestom le za las zaostal za novimi UCI točkami, ki se na dirkah kategorije 1.3. podeljujejo le do desetega mesta. Trener Srečko Glivar pa je bil kljub vsemu zadovoljen: "Nismo niti računali na kaj posebnega, vendar bi nam uvrstitev med prvih 10, ki jim pripadejo točke, bila dobrodošla. Glede na tesnost izida tako dolge dirke v prvi skupini je Radov rezultat skoraj ta pravi."
Sicer pa se ekipa te dni posveča odhodu na 10-dnevno etapno dirko v Francijo - Tour de L' Avenir , ki jo pripravljajo organizatorji že omenjene in najbolj znane kolesarske dirke na francoskih tleh. V Francijo potuje pet članska ekipa mladih članov profesionalcev - omejitev je namreč 25 let - in sicer Dančulovič, Rogina, Marin, Demarin in Podgornik.
Uroš Gramc
Purg in Slemenjak državna prvaka
V soboto, 23. avgusta, je potekalo državno prvenstvo na dirkališču v Kranju v kategoriji dečkov. Odlično so nastopili mladi kolesarji KK Perutnine Ptuj, ki so osvojili dva naslova državnih prvakov. V disciplini 500 m na čas sta bila najhitrejša Marko Purg (dečki B) in Benjamin Slemenjak (dečki C). Zraven zlata je Purg osvojil še bronasto medaljo v zasledovalni vožnji kot tudi Primož Črešnik (dečki A) v vožnji na razdaljo. Med deseterico so se uvrščali še Niko Vogrinec, Davor Golob in David Vučkovič. (ug)
Nogomet
3. SNL SEVER
REZULTATI 3. KROGA: Sre-dREZULTATI 4. KROGA: Pohorje - Holermuos Ormož 4:3 (0:2), Kozjak - Paloma 0:7 (0:4), Bistrica - Stojnci 3:1 (1:1), @elezni~ar - [marje pri Jel{ah 4:1 (1:0), Zre-~e - Pesnica 1:0 (0:0), Sredi{~e -Cigler [o{tanj 1:3 (0:1), Hajdina -Male~nik 3:0 (0:0).
1. HAJDINA	4	3	0 1	12:5 9
2. POGORJE	4	3	0 1	11:5 9
3. CIG. ŠOŠTANJ	4	3	0 1	12:7 9
4. MALEČNIK	4	3	0 1	10:7 9
5. PESNICA	4	3	0 1	7:4 9
6. ZREČE	4	3	0 1	8:6 9
7. BISTRICA	4	2	0 2	8:6 6
8. ŠMARJE PRI J.	4	2	0 2	7:7 6
9. PALOMA	4	1	2 1	9:5 5
10. STOJNCI	4	1	1 2	8:5 4
11. HOL. ORMOŽ	4	1	1 2	5:8 4
12. ŽELEZNIČAR	4	1	0 3	7:12 3
13. SREDIŠČE	4	0	0 4	5:15 0
14. KOZJAK	4	0	0 4	1:18 0
HAJDINA - MALECNIK 3:0 (0:0).
STRELCI: 1:0 Juri{i~ (74), 2:0 Bezjak (89), Vrabl (90 11-m).
HAJDINA: !> Brodnjak, Horvat, Gaiser, Bauman, Vrabl, Emer-{i~, U. Krajnc, Frangež, Juri{i~ (Črnko), Pihler, Hotko (Bezjak).
Pobuda doma~inov v prvem delu ni prinesla prednosti kljub {tevilnim priložnostim napadalcev. V nadaljevanju sta si mo{tvi prizadevali za dosego zadetka. Ob vsem tem jih ni motil mo~an naliv, ki jih je spremljal vse do kon-~nega žvižga sodnika Polegeka. Premo~ doma~inov je potrdil lep zadetek Juri{i~a, ki je iz razdalje 30 m mo~no streljal, vratar Risto je slabo posredoval in žoga je zatresla mrežo. Po prejetem zadatku so postali napadi gostov nevar-nej{i, toda doma~a obramba je pravo~asno onemogo~ala namene gostov. Ko smo že pri~akovali konec, je doma~inom uspelo zatresti mrežo, in sicer v zadnjih dveh minutah, ko je naprej Bez-
jak preusmeril žogo mimo vratarja in nato {e v zadnji minuti, ko je zaradi prekr{ka vratarja nad Pi-hlerjem Vrabl iz 11-metrovke postavil kon~ni rezultat.
anc
BISTRICA - STOJNCI 3:1
(1:1)
STRELCI: 1:0 Obrovnik (24), 1:1 D. Yil~nik (42), 2:1 Djurovski (76), 3:1 Djurovski (78).
BISTRICA: Kastelic, Skale, Peša, Šabanovic, Sep, Horvat (Tkavc), Obrovnik (Primožič), Ma-gdic, Regoršek (Frelih), Djurovski. Trener: Momčilo Mitič.
STOJNCI: Trop, Železnik, Mi-lošič, Pučko, D. Vilčnik, Štebih, Rižnar (Purgaj), Bezjak, Kupčič (Zemljarič), Žnidarič, Petrovič (A. Vilčnik). Trener: Dušan Čeh.
SREDIŠCE - CIGLER ŠOŠTANJ 1:3 ((0:1)
STRELCI: 1:0 Vasič (18), 0:2 Čelikovič (54), 0:3 Josič (55. iz 11m), 1:3 Habjanič (64. iz 11m).
SREDIŠČE: Polak, Novak, Jelovica, Vincetič, Kolenc, Žerjav (Klajnčar), Habjanič, Prapotnik, Ointarič, Lesjak, Kolarič (Zadra-vec). Trener: Franc Rajh.
POHORJE - HOLERMUOS ORMOŽ 4:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Prapotnik (6), 0:2 Prapotnik (45), 1:2 čavnik (62), 1:3 David Ropoša (69), 2:3 Divjak (82), 3:3 Muzlovič (82), 4:3 Divjak (88).
3. SNL VZHOD
Rezultati 4. kroga: Bakovci -Čarda 1:2 (1:1), Križevci - Tur-nišče 5:2 (0:2), Bistrica - Arcont Radgona 5:2 (3:1), Tromejnik -Veržej 3:4 (2:2), Tišina - Beltinci 3:2 (0:1), Odranci - Hotiza 4:0 (1:0), Nafta - Črenšovci 2:1 (1:0).
1.	KRIŽEVCI 4 4 0 0 12:3 12
2.	TIŠINA	4 3 1 0 8:4 10
3.	VERŽEJ 4 3 0 1 12:5 9
4. ODRANCI	4	3	0	1	11:6 9
5. TROMEJNIK	4	2	1	1	10:8 7
6. NAFTA	4	2	1	1	9:7 7
7. BISTRICA	4	2	0	2	8:6 6
8. BAKOVCI	4	2	0	2	5:5 6
9. ČARDA	4	1	1	2	6:8 4
10. HOTIZA	4	1	1	2	3:7 4
11. TURNIŠČE	4	1	0	3	6:12 3
12. A. RADGONA	4	1	0	3	5:14 3
13. ČRENŠOVCI	4	0	1	3	5:10 1
14. BELTINCI	4	0	0	4	5:10 0 MŠ
1. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 2. kroga: Gerečja vas Unukšped - Zavrč 1:3, Prager-sko - Podlehnik 0:2, Boč - Mark 69 Rogoznica 2:1, Slovenja vas -Gorišnica 1:0, Dornava - Skorba 0:1, Videm - Bukovci 6:2.
1.ZAVRČ	2	2	0	0	6:2	6
2. SKORBA	2	2	0	0	4:1	6
3. SLOVENJA VAS 2		1	1	0	4:3	4
4. MARK 69 ROG.	2	1	0	1	5:2	3
5. GORIŠNICA	2	1	0	1	4:2	3
6. VIDEM	2	1	0	1	7:5	3
7. GER. VAS UNU.	2	1	0	1	4:4	3
8. PODLEHNIK	2	1	0	1	3:3	3
9. BOČ	2	1	0	1	3:5	3
10. BUKOVCI	2	0	1	1	5:9	1
11. DORNAVA	2	0	0	2	1:4	0
12. PRAGERSKO	2	0	0	2	0:6	0
Atletika • Ivan Golob - AK Ormož
Drugo mesto na SP veteranov
Pogovor z Ivanom Golobom predsednikom Atletskega kluba Ormož, Ormožanom, atletom od glave do pet, je nastal na ormoškem bazenu. Zjutraj ob 9. uri. Ivan - kot zmeraj - točen kot ura. Ura in čas pa sta vsakdanjik v njegovem življenju. V mesecu juliju je Ivan kar štiri tedne prebil v eksotični državi Portoriko v mestu San Juan, ki šteje 1.5000.000 prebivalcev. Vzrok?
Ivan Golob: "Udeležil sem se svetovnega veteranskega prvenstva v atletiki. Tekmoval sem v treh panogah: teku na 5000 metrov, v krosu in moji paradni disciplini maratonu, kjer sem osvojil 2. mesto. Boljši od mene je bil le Francoz. Tekmoval pa sem v kategoriji od 45-50 let."
Ste zadovoljni z rezultatom?
Ivan Golob: "Tekel sem čas 2:53:03. Le dvakrat v svoji zgodovini sem tekel slabše, in sicer leta 1986 in 1988, ko sem komaj začel s teki na maratonih. Osebni rekord, ki seže šest let nazaj, znaša 2:28:23. Moram priznati, da se tokrat nisem najbolje pripravil, kar se je pokazalo tudi na sami dirki."
Če pogledamo v preteklost, lahko rečemo - Ivan Golob vec-no drugi?
Ivan Golob: "Leta 2000 sem bil na evropskem prvenstvu na Finskem v Jyvaskvilli drugi, leta 2001 na svetovnem prvenstvu v Avstraliji v Brisbaneu tudi drugi, leta 2002 v nemškem Potsda-
DORNAVA - SKORBA 0:1
(0:0)
STRELEC: 0:1 J. Šmigoc (80).
PRAGERSKO - PODLEHNIK
0:2 (0:0)
STRELEC: 0:1 Beloševič (71), 0:2 Beloševič (89)
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 2. kroga: Apače -Markovci 3:1, Cirkulane - Les-kovec 5:1, Zgornja Polskava -Grajena 2:3, Lovrenc - Tržec 2:1,Hajdoše - Podvinci 1:4. V tem krogu je bila prosta ekipa Spodnje Polskave.
1. PODVINCI	2	2	0	0	7:1
2. GRAJENA	2	2	0	0	7:2
3. LOVRENC	2	1	1	0	4:3
4. TRŽEC	2	1	0	1	4:3
5. CIRKULANE	2	1	0	1	5:4
6. MARKOVCI	2	1	0	1	4:4
7. APAČE	2	1	0	1	4:4
8. LESKOVEC	2	0	1	1	3:7
9. ZG. POLSKAVA	1	0	0	1	2:3
10. SP POLSKAVA 1		0	0	1	1:3
11. HAJDOŠE	2	0	0	2	1:3
BOC - MARK 69 ROGOZNICA 2:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Berglez (5), 1:1 Kralj (20), 2:1 čerenak (59).
SLOVENJA VAS - GORIŠNICA 0:1 (0:0)
STRELEC: 1:0 Horvat (75).
gereCja vas unukšped
- ZAVRČ 1:3 (1:1)
STRELCI: 1:0 Mertelj (37), 1:1 Obran (41), 1:2 Fridl (59), 1:3 Obran (72).
VIDEM - BUKOVCI 6:2
(1:0)
STRELCI: 1:0 Šeliga (35), 2:0 Kokol (50), 3:0 Pečnik (56), 3:1 Mustafa (65), 4:1 Šipek (75), 5:1 Ostroško (85), 6:1 Ostroško (90), 6:2 Kos (92).
Ivan Golob: "Tekma je potekala v težkih pogojih. Česa takega še nisem doživel. 29 stopinj Celzija, 97-odstotna vlažnost. Startali smo že ob 5.30 uri zjutraj v temi in za mene v odrešilnem dežju. Na sami tekmi sem dehidriral, na 40 kilometrih celo padel, tako da se sploh ne spomnim, kako sem
Atletika
APACE - MARKOVCI 3:1
STRELCI: 1:0 Vaupotič (11), 1:1 Ciglar (50), 2:1 Kmetec (51), 3:1 Barovič (59).
HAJDOŠE - PODVINCI 1:4
(0:0)
STRELCI: 0:1 Modrič (46), 1:1 Hentak (48), 1:2 Petek (63), 1:3 Petrovič (73), 1:4 Petrovič (88).
CIRKULANE - LESKOVEC 5:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Kristovič (26), 2:0 Klajderič (44), 3:0 Kristovič (50), 4:0 Milošič (77), 5:0 Milošič (80), 5:1 Rozinger (82).
LOVRENC - TRŽEC 2:1
(1:1)
STRELCI: 0:1 Skrbinšek (12), 1:1 Godec (39), 2:1 Tomanič (52).
Danilo Klajnšek
prispel na cilj in kdaj me je kasnejši zmagovalec Francoz prehitel. Po tekmi sem prejel infuzijo in bil odpeljan v bolnišnico."
V Ormožu nas letos čaka še zanimiva atletska prireditev ...
Ivan Golob: "Čaka nas še 2. ormoški tek oz. maraton. Ta bo na sporedu 13. septembra s štar-tom ob 10. uri v Športnem parku Mestna graba. Teklo se bo na relacijah 2,2 kilometra, 10 in 21 kilometrov."
Uroš Kratic
Foto: UK
Ivan Golob - predsednik AK Ormož
mu na evropskem prvenstvu prav tako drugi in tudi zdaj na svetovnem prvenstvu v Portoriku v San Juanu še četrtič drugi na velikih tekmovanjih."
Konkurenca?
Ivan Golob: "Na prejšnjih tekmovanjih je bila konkurenca veliko večja. V Portoriku je nastopilo nekaj nad 2000 tekmovalcev, v samem maratonu 200 tekmovalcev, kar je zelo malo. Naj omenim, da je bilo v Avstraliji skupno število tekmovalcev prek 8000. Barve Slovenije je zastopalo 22 tekmovalcev, osvojili smo skupaj deset medalj."
Sama tekma?
1. ormoški ulični tek
Atletski klub Ormož je v okviru Ormo{kega poletja pripravil 1.uli~ni tek po ulicah Ormoža. Teka, ki je potekal v ugodnih vremenskih razmerah se je udeležilo 85 tekmovalcev in sicer 63 tekmovalcev ter 22 tekmovalk. V mo{ki konkurenci, teku na 4.800 metrov, je s ~asom 14:21 zmagal Boris [pes iz AD Maribor. Pri ženskah, teku na 4.000 metrov, je zmaga pripadla Mariji Tr{i~ iz AK @umberak Zagreb. Udeleženci teka so po teku dobili napitek in spominsko majico. Zmagovalec je prejel nagrado v vi{ini 50.000 SIT, zmagovalka 25.000 SIT. Ormo{ki uli~ni tek namerava v prihodnje postati tradicionalen.
Rezultati: moški: 1. Boris [pes 14:21 (AD Maribor), 2. David Rihtari~ 14:25 (AD Maribor), 3. Andrej Voglar 14:27 (AK Velenje), 4. Nedeljko Ravi~ 14:32 (AK Varaždinska banka), 5. Josip Lackovi~ 14:35 (AK Varaždinska banka), 6. Igor [alamun 14:41 (Miklavž), 7. Jože Čeh 14:47 (AK Lenart), 8. Marjan Krempl 14:53 (Almont Slovenska Bistrica), 9. Anton Holdinar 15:02 (AK Lenart), 10. Branko Kmeti~ 15:48 (Maribor 98).
Rezultati: ženske: 1. Marija Tr{i~ 14:58 (AK @umberak), 2. Valentina Belobi~ 15:46 (AK Gojanec), 3. Jožica [iftar 16:02 (TS Radenska), 4. Slava Pozni~ 16:21 (AK Velenje), 5. Lidija Boti~ 16:50 (AK Gojanec), 6. Bernarda Ivan~i~ 17:18 (AK Ormož), 7. Ana Jerman 17:51 (Trži~), 8. Nata{a Hercog 18:51 (TK Marathon Ptuj), 9. Romana Nedog 19:04 (Ormož), 10. Suzana Rajh 19:29 (Sv. Tomaž).
Uroš Kratic
Rokomet • Prijateljske tekme
PIPO IPC CAKOVEC - JERUZALEM ORMOŽ 20:31 (5:18)
JERUZALEM ORMOŽ: G.Čudi~, Dog{a, Siko{ek, Luskovi~, M.Hanželi~, D.Hanželi~, Ivanu{a 3, M.Horvat 3, Lollo 2, Bezjak 4, Bel-{ak 1, B.Čudi~ 6, Hrnjadovi~ 5, Koražija 6, Luka~ek, Pu~ko, Zidari~ 1. Trener: Sa{a Prapotnik
Ormožani so v Murskem Sredi{~u odigrali svojo peto pripravljalno sre~anje. Dosedaj so dvakrat izgubili (Ljubu{ki, Čakovec) in dvakrat zmagali (Ekol Ivanec). Tokrat so dosegli svojo tretjo zmago saj so po zelo dobri igri premagali mo{tvo hrva{kega 1.A-liga{a iz Čakovca. Do-ma~ini so svoj prvi zadetek dosegli {ele v 15.minuti sre~anja, ko so znižali izid na 1:7. Do pol~asa je razlika narasla na plus trinajst za Ormož (5:18). Pri Ormožu je v vratih blestel Gregor Čudi~., dobro igro pa so prikazali {e Ivanu{a, Bezjak, Bojan Čudi~ in Koražija.
Uro{ Krstić
VELIKA NEDELJA - ZRINSKI MOSTAR 23:20 (11:10)
VELIKA NEDELJA: Kova~ec, Kisovec, Gotal 5, Mesarec 4, Trofenik 1, Gregori~, Poto~njak 2, Kumer 1, Bezjak 2, [o{tari~, Planinc 4, Kokol, Kukec, [antl 3, Okre{a, Kozomara 1.
Rokometa{i Velike Nedelje so takoj po vrnitvi iz priprav, ki so jih opravili v Logarski dolini odigrali prijateljsko sre~anje z mostarskim Zrinskim, sicer prvoliga{em iz BiH-a. Sre~anje je bilo borbeno in je izgledalo bolj kot borba za to~ke. Trener Nedeljanov Vili Trofenik je preizku{al obrambo z razli~nimi sistemi. Kljub {tevilnim napakam, predvsem v realizaciji metov, so rokometa{i Velike Nedelje vodili skozi vso sre~anje in na koncu zasluženo zmagali.
GORIŠNICA - HSG GRAZ 25:27 (10:13)
GORIŠNICA: Sok 1, Vajda 2, Preac, Fistravec, @uran, I. Ivan~i~ 3, Ali~ 1, Buzeti 4 (2), D. Ivan~i~ 8, Sapa~ 2, Firbas 2, Kumer 1, Lozin{ek 1, Valenko, [terbal, Bratu{a, Klemen~i~.
Rokomet{i Gori{nice so gostili ekipo avstrijskega drugoliga{a. Po dokaj enakovredni igri so na koncu zmago slavili gostje, lahko pa bi bilo tudi druga~e, ~e bi bili rokometa{i Gori{nice nekoliko natan~nej-{i, zlasti pri zaklju~nih metih.
GORIŠNICA - PREVENT 28:39 (12:19)
GORIŠNICA: Golob, Sok 1, Vajda, Preac, Fistravec, @uran 1, I. Ivan-~i~ 3, AIi~ 1, Buzeti 3, D. Ivan~i~ 9, Sapa~ 2, Firbas 4, Kumer 4, Lozin-{ek, [terbal, Valenko, Klemen~i~, Bratu{a.
PREVENT: Krasavac, [truc 5, Kova~, Kava{, Ple{ej 4, Duman~i~ 8, Lesjak 2, Maksi~ 4, Imperl, Hra{an, O{lak 6, Kone~nik 2, [tusaj 6, Jovi-~i~, Nikoli~ 2, Kle~.
Rokometa{i Preventa so po pri~akovanjih premagali doma~ega 1. B liga{a Gori{nico. V prvem pol~asu so si priigrali sedem zadetkov, ob koncu pa je ta prednost zna{ala plus enajst. Potrebno pa je pohvaliti rokometa{e Gori{nice za njihovo igro, ki je bila izredno borbena in na trenutke zelo dobra. Zmaga slovenjgrad~anov bi bila verjetno nižja, vendar je vratar Krasavac nekajkrat spravil v obup doma~e rokometa-{e.
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ - CELJE 41:17 (24:5)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Laki~eva, Poto~njakova 4, Maj-cnova, [ijan~eva 2, Pu~kova 2, Hamer{akova, Černejeva, Sincekova, Radekova 7, Bezjakova 2, Ram{akova 3, Nojinovi~eva 6, Brumnova 7, Raukovi~eva 7, Murkova, Kelen~eva, Majnikova, Kristovi~eva 1.
Rokometa{ice iz Ptuja so brez ve~jih težav premagale ekipo Celja, sicer ~lanico 1. B SRL. Doma~inke so si že v prvem pol~asu priigrale prednost 19 zadetkov in to prednost do konca sre~anja samo {e pove-~ale.
Danilo Klajnšek
Karting
Odlične vožnje kartistov AMD Ptuj
V Ljubečnem pri Celju je bila v organizaciji AMD Šlander 6. dirka za državno prvenstvo in za pokal CRO - SLO.
Nastopilo je 59 voznikov iz Hrvaške in Slovenije. V sodelovanju s športnimi funkcionarji AMD Ptuj sta bili v težkih pogojih dela - obe dirki je motil močan naliv -dirki skrajšani, saj so vozniki vozili le 60 odstotkov zahtevane dolžine. V vseh 4 razredih so v obeh dirkah zmagali vozniki iz Slovenije, saj jih tokrat sovrstniki iz Hrvaške niso ogrožali, razen v zadnji dirki, v razredu ICC 125, ko je skozi cilj prvi privozil N. Vucelič.
Odlične visoke uvrstitve so tokrat privozili vozniki AMD Ptuj ter tako pripomogli, da je ekipa AMD Ptuj zmagala. Že v N 60 je z odličnimi vožnjami D. Klobasa privozil 4. in 5. mesto, med juni-orji 100 ccm je dvakrat A. Damiš premočno zmagal, med člani je odlični vožnji prikazal T. Mlina-
A. Vežnaver (desno) na zmagovalnih stopni~kah
rič, ki je bil obakrat 4., v razredu ICC 125 pa je z odlično vožnjo A. Vežnaver v drugi vožnji privozil 2. mesto, v prvi je bil 7., T. Janežič pa je bil 6. in 7. uvrščeni.
6
6
4
3
3
3
3
0
0
0
1. POLI kolesarki maraton
Naključje, odločitev In sprememba na bolje!
človek, ki ga zelo cenim je nekoč dejal: "Nekatere stvari so v življenju preve~ pomembne, da bi jih smeli prepustiti naklju~ju!" Po naključju je ta človek tudi sam navdušen rekreativni kolesar, zato si z veseljem izposojam njegov stavek, ko vas v imenu organizatorjev vabim na 1. POLI kolesarski maraton, ki ste ga redni bralci in bralke teh strani spoznali že z vseh plati. Dogodek na katerega smo se vestno in skrbno pripravljali zadnjih nekaj mesecev je zdaj pred vrati. Prihodnjo soboto bomo prizadevanja strnili, ko bomo skupaj z vami uresničili vožnjo po krajši ali daljši progi maratona in izpostavili naše sporočilo - Ohranimo zdravje in naravo! Živimo aktivno in kvalitetno!
Zgornji stavek - pomembnih stvari ne prepuščamo naključju! -sem izpostavila namenoma. Ničesar nismo hoteli prepustiti naključju! Določene stvari bomo sicer morali, saj na vreme (žal) nimamo vpliva. Tudi na vašo odločitev, da ste zraven ob zgodovinskem trenutku za 1. POLI kolesarski maraton, oziroma, da podprete prizadevanja za razumevanje kvalitetnega življenja kot skupka pozitivnega mišljenja in dejanj, nimamo vpliva. Vendar verjamemo da, razumni in srčni ljudje kot ste, že pripravljate vse potrebno, da se odpravite v soboto 13. septembra proti letališču v Moš-kanjcih in boste na pravi poti, na katero ste s seboj povabili tudi svoje najbližje, prijatelje, sodelavce in znance. Za to, da si vzamete čas, smo vas prosili že nekaj tednov nazaj. Prošnja je bila utemeljena s tem, da boste naredili nekaj zase in za svoje zdravje in izkoristili priložnost, da se boste družili in spoznavali z enako mislečimi ljudmi s pozitivnim odnosom do življenja in dobili nov navdih, motivacijo za aktiv-
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS QASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARSAS -AL, d.0.0. Tovarniška cesta 10, Kidričevo
no ohranjanje in krepitev zdravja. Življenje je namreč namenjeno temu, da ga izkoristimo. Da najdemo srečo v drobnih in velikih stvareh. Da izpolnjujemo sebe in hkrati druge, kot vzorniki za mlade, kot nosilci zavesti o vrednotah našega okolja, kot pomemben delček nečesa velikega, česar še nismo v celoti doumeli. Vsak od nas lahko po svojih močeh spreminja svet. Splača se ga spreminjati samo na bolje! Spremeniti sebe je seveda prvi korak. K vsaki spremembi pa vodi odlo~itev velikega števila ljudi. Vedno pa morajo ljudje v nekaj verjeti, da se lahko odločijo. Trudimo se! Trkamo na vrata vaše zavesti! če ste že doslej poskušali živeti osveščeno in v skladu z na~eli in vrednotami, ki jih z dogodkom POLI kolesarskim maratonom izpostavljamo, boste sprejeli odlo~itev in podprli prizadevanja brez zadržkov!
Naša prošnja je bila hkrati želja in cilj! Samo, ~e si boste vzeli čas, boste potrdili, da nas je dovolj. Dovolj ljudi, ki želimo uživati polno življenje! Življenje ni polno, če ni zdravo, aktivno, kvalitetno! Dovolj nas mora biti, da bomo te vrednote, ki jih nosimo, uspešno prenesli na mlajše generacije ter razširili med ljudi, s katerimi delimo življenje na takšen ali drugačen način. Želja in cilj je torej, da sprejmete naše vabilo s srcem in razumom. Z razumom zase in s srcem za druge, ki se nam bodo pridružili v spreminjanju na bolje.
V današnji številki najdete tudi natančnejše podatke o poteku 1. POLI kolesarskega maratona. Posvetite jim nekaj svoje pozornosti. Morda poznate koga, ki bi se lahko potegoval za katero od nagrad za najstarejšega ali najmlajšega udeleženca oziroma udeleženko. Morda ste kandidat prav vi! Najdite še cel kup osebnih razlogov, za še ne vemo, da pridete! Nikar ne prepustite stvari, ki so pomembne, naključju! Pomembni ste vi, vaš odnos do življenja, zdravja, vrednot, ki jih želite ohraniti za bodoče rodove. Vaši družinski člani, prijatelji in sodelavci pa tudi bolje, da niso prepuščeni naključju. Povabite jih v družbo ljudi, ki na kolesu in z nasmehom na obrazu, spreminjamo svet na bolje!
Anny Rechberger Pečar DIALOG
NAVODILA za udeležence 1. POLI kolesarskega maratona, ki ga organizirajo Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Radio Tednik Ptuj in Perutnina Ptuj d.d.: Kje se dobimo?
LETALIŠČE MOŠKAJNCI PRI PTUJU, kjer bo START IN CILJ. Kdaj?
y SOBOTO, 13. septembra 2003. PROGRAM:
8.00-10.45 Zbiranje prijav na prireditvenem prostoru
10.50 Nagovor organizatorja maratona
11.00 Start mini maratona
11.00 Start maxi maratona
13.00 -16.00 Cilj maratonov
16.00 Uradni del družabnega dela POLI kolesarskega maratona
in nato ^ druženje ob glasbi Avia banda Nagrade, ki bodo podeljene po odpeljanem maratonu - v družabnem delu:
1.	Nagrada za NAJŠTEVILČNEJŠO DRUŽINO
2.	Nagrada za najštevilčnejšo ekipo - podjetje, šola, društvo
3.	Nagrada za NAJMLAJŠEGA UDELEŽENCA ali UDELEŽENKO
4.	Nagrada za NAJSTAREJŠEGA UDELEŽENCA ali UDELEŽENKO
5.	POSEBNE NAGRADE PREJME NEKAJ NAKLJUČNO IZŽREBANIH STARTNIH ŠTEVILK
UPOŠTEVAJTE!
Kolesarski maraton bo ob vsakem vremenu.
Organizacijski odbor
mini POLI maraton 30km Štartob 11. uri
Moškanjci - Dornava - Pacinje - Ptuj - JanežovcI - Desterniški breg - DesIncI - Spodnji Velovlek - Pacinje - Dornava - Moškanjci
maxi POLI maraton 65km štartob 11. uri
Moškanjci - Dornava - Pacinje - Ptuj - JanežovcI - Desterniški breg - Trnovska Vas - VitomarcI - GrlIncI - Gabernik - JurSinci Grabšinski breg - Gomila - Polenšak- ŽamencI - Dornava - Moškanjd
vserekEeativni
*Jur5inci
Hlaponci
vserekireativni
Trnovska vas
iMoškanjci
Start ciu
Polenšak "Hlapond #@
Moškanjci
štart © @ ciu
DI@LOG
COMPANY KOMUNIKACUSKA ARHiTEKTURA IN RAZISœVAhUE
MESTNA OBČINA FTUJ
RADIO))ITEDNIK
Perutnina Ptuj
Mestni stadion Ptuj
Končno sodobna atletska steza
Izgradnja sodobne atletske steze je tema, ki se vleče kot "jara kača" že vse od začetka osemdesetih let.
Zgodba o sodobnem atletskem stadionu, ki nastaja, pa se prične konec devetdesetih let, ko je MO Ptuj izdelala celostno projektno študijo. V proračunu MO leta 2001 so bila predvidena sredstva za prvo fazo obnove atletske steze, ki je zajemala pripravo zemljišča z ustrezno komunalno infrastrukturo ter asfaltiranje atletske steze. Omenjeno fazo projekta je jeseni leta 2001 kvalitetno izvedlo podjetje Asfalti Ptuj, zapletati pa se je začelo z zagotavljanjem sredstev v proračunu za naslednje faze.
Po dobrem letu izvedbenega premora se projekt nadaljuje z javnim razpisom za izbiro izvajalca
Foto: Uroš Esih
Vroče in suho vreme je bilo odločilno za tehnično brezhibno izvedbo del.
za rekonstrukcijo atletskega stadiona v aprilu letošnjega leta. S tem se je pričela druga faza projekta, ki vključuje nanašanje končnega sloja (tartana), barvanje in črtanje. Razpisna komisija ni dobila nobenih pravilnih ponudb, zato je v začetku junija pripravila nekoliko spremenjeni razpis v dveh sklopih za izbiro izvajalca del kakor tudi za dobavitelja in monterja atletske opreme. Za vsaki sklop
se je prijavilo po eno podjetje od najmanj dveh, kot je zakonsko določeno za uspešno izvedbo javnega naročila. Na osnovi tega je razpisna komisija sklepala, da ne bodo dobili dveh pravilnih ponudb za vsaki sklop, zato je MO Ptuj kot naročnik zaprosila Urad za javna naročila za pozitivno mnenje za izvedbo postopka javnega naročila za izbiro izvajalca po postopku s pogajanji brez
predhodne objave. Urad je izdal pozitivno mnenje in pogajanja so se pričela s podjetjem Sloveni-jašport, d.o.o., v okviru prvega sklopa razpisa in s podjetjem Lo-mišport, d.o.o., v okviru drugega. Pogajanja z obema podjetjema so se uspešno končala in tako so se naposled lahko v začetku avgusta pričela dela na preplastitvi atletskega stadiona.
Investicijska vrednost preplas-titve atletskega stadiona z umetno maso je okrog 40 milijonov tolarjev, vrednost opreme okrog 25 milijonov, celoten projekt skupaj pa znaša približno 130 milijonov. Finančna sredstva v višini približno osemdeset odstotkov celotne vrednosti projekta sta prispevali MO Ptuj in Fundacija za šport RS, vsaka nekje polovico, ostalo pa Ministrstvo za šolstvo znanost in šport.
Vršilec dolžnosti direktorja športnega zavoda Ptuj Simon Starček nam je povedal, da bo objekt predan namenu v začetku septembra, v drugi polovici istega meseca pa lahko pričakujemo otvoritveno slovesnost. Poleg tega je dodal, da je novi športni objekt velika pridobitev za ptujski šport, še posebej za Atletski klub Ptuj, saj jim bo omogočil razmere za dolgoročno kvalitetno delo z mladimi talenti, ki so morali pred tem iskati ustrezne pogoje v drugih slovenskih atletskih središčih.
Uro{ Esih
Se zadnje čase v bankah počutite tako kot zadnja črka v tej vrstici? Zamenjajte banko, www.skb.si/zamenjambanko
SKB BANKA D.D.
SOCIETE ŒNERALE GROUP
Od tod in tam
HUMANA GESTA NEKDANJIH ASOV
Pred časom je k starim dobrim prijateljem, nogometašem, ki so bili ponos Kidri~evega in dale~ naokoli, ko so uspešno nastopali v drugoligaški konkurenci, v ~asu med 1960 jn 1970 prišlo pismo zahvale. Pisal je namre~ Marko Života Markovič in se Francu Gerec-niku, Hinku Vodušeku, Rudiju Bracicu, Srecko Murše-cu, Ivanu Krnjiču, Stanetu Lobodi, Draganu Grbavcu, cedomirju Teodorovicu, Jumeru Jumerovicu, Cirilu Kovaču, Francu Lončariču (tajniku), Dušanu Lončariču, Dušanu Hazabentu, Voju Veličkoviču in Antonu Kure-liču (trenerju) zahvalil za pomoč ob nesreči. Stari dobri so po svojih močeh pomagali svojemu nekdanjemu soigralcu, kateremu je požar povzročil nesrečo ter mu po svojih močeh pomagali.
To je še eden izmed dokazov več, da je šport tisti, ki ne pozna meja, je pa prvi, ko je potrebno priskočiti na pomoč nekdanjemu soigralcu in človeku. Zato je ta gesta pomoči hvalevredna ...
Danilo Klajnšek
SREČANJE MLADIH ŠAHISTOV
šahovsko življenje mladih, nadarjenih ptujskih šahi-stov je s pomočjo ŠD Ptuj, predvsem pa po zaslugi samoorganiziranosti staršev in ustanovitvijo ponedeljkove šahovske šole ponovno zaživelo in kot kaže, se mu obetajo lepši časi s trenerjem Osmanbegovičem -FIDE mojstrom. Tako se po enoletnem rednem treningu najmlajši ptujski šahisti lahko pohvalijo z lepimi rezultati tudi na državni ravni. Srečanja v Termah so se pred odhodom Žana Belšaka na Evropsko šahovsko prvenstvo udeležili: Urška Butolen, Jana Vidrih, Žan Belšak, Mitja Kramberger, Kristjan Lorber, Vanja Butolen, Dejan Bukovec, Tina Bukovec, Vanja Šeruga in Klemen Lilja.
Tega srečanja oz. priprav pa ne bi bilo mogoče izvesti brez pomoči Term Ptuj, za kar so mu naši najmlajši zelo hvaležni.
Vanja Šeruga
4. ŠPORTNI DAN V SLOVENSKIH GORICAH
V petek, 22. avgusta, je v športnem parku v Voličini potekal tradicionalni, 4. športni dan v Slovenskih goricah. Na športnem dnevu je sodelovalo 61 različnih ekip s 350 udeleženci. Ekipe so se pomerile v balinanju v četvorkah (moški in ženske), v košarki za moške - trojke, v odbojki na mivki (moške in ženske ekipe), v tenisu v dvojicah (moške in ženske ekipe) in v malem nogometu. Turnir je štel za pokal Slovenskih goric.
Balinanja se je udeležilo 12 moških ekip in 3 ženske ekipe. Pri moških je bila najuspešnejša ekipa Angel Besednjak - Tabor Maribor, druga je bila ekipa Gonila Maribor in tretja ekipa Štralek - Voličina. Pri ženskih ekipah je slavila ekipa Voličine, pred ekipo Benedikta in ekipo Angel Besednjak - Tabor Maribor.
Pri košarki trojke je tekmovalo 5 ekip. Zmagala je ekipa Lokalpatrioti iz Lenarta, pred ekipo Rogoznice
Sportni napovednik
NOGOMET
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 6. KROGA: NEDELJA OB 16.00 URI: Aluminij - Zagorje, Izola Argeta - Krško Posavje, Rudar Velenje - Livar, Svoboda - Bela Krajina, Supernova Triglav - Tabor Sežana, Brda - Dravinja.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - SEVER PARI 5. KROGA: NEDELJA OB 16.00 URI: Ho-
lermuos Ormož - Kozjak Radlje, Šmarje pri Jelšah -Zreče, Šoštanj - Pohorje, Stojnci - Železničar, Maleč-nik - Središče, Paloma - Bistrica, Pesnica - Hajdina. 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD PARI 5. KROGA: Črenšovci - Bakovci, Beltinci -Odranci, Veržej - Tišina, Arcont Radgona - Tromej-nik (v soboto, ob 16. uri), Turnišče - Bistrica, Čarda
-	Križevci, Hotiza - Nafta (v nedeljo, ob 16. uri).
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 3. KROGA: SOBOTA OB 16.00 URI: Gori-šnica - Videm, Mark 69 Rogoznica - Slovenja vas, Zavrč - Pragersko, Podlehnik - Boč; NEDELJA OB 10.30 URI: Skorba - Gerečja vas Unukšped; NEDELJA OB 16.00 URI: Bukovci - Dornava.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 3. KROGA: SOBOTA OB 16.00 URI: Tržec
-	Cirkulane, Martkovci - Lovrenc, Spodnja Polskava -Apače; NEDELJA OB 11.00 URI: Leskovec - Hajdo-še; NEDELJA OB 16.00 Podvinci - Zgornja Polskava.
VETERANSKA LIGA - ZAHODNA SKUPINA PARI 1. KROGA: PETEK OB 17.30 URI: Lovrenc
-	Apače, Pragersko - Polskava, Prepolje - Loka Roš-nja
VETERANSKA LIGA - VZHODNA SKUPINA PARI 1. KROGA: ČETRTEK OB 17.30 Videm -Dornava; PETEK - OB 17.30: Markovci - Savaria Ro-goznica, Lerskovec - Tržec.
PUBLIKUM V CIRKULANAH
Nogometaši Cirkulan bodo v sredo 10. septembra, s pričetkom ob 16.30 uri igrali prijateljsko nogometno srečanje. Njihov nasprotnik bo ekipa CMC Publikum iz Celja.
TEČAJ ZA NOVE NOGOMETNE SODNIKE
Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Ptuj
1 in ekipo Voličine. V odbojki na mivki se je pomerilo 17 mešanih ekip. Zmagala je ekipa Enigma iz Lenarta, pred ekipo študentov in Petelinov. V tenisu so pri moških dvojicah sodelovale 4 ekipe, pri ženskah pa dve. Pri moških dvojicah je bila najuspešnejša dvojica iz Rogoznice, pred Voličino 1 in dvojico iz Lenarta. Pri ženskih dvojicah pa je slavila dvojica iz Lenarta pred Voličino.
V	turnirju v malem nogometu, ki je štel tudi za pokal Slovenskih goric, je nastopilo 18 ekip. Zmagala je ekipa KMN Slovenske gorice - Voličina, pred ekipo Voličina - Mladi in ekipo Voličina - veterani.
Športni dan v Slovenskih goricah pa je sodil tudi v projekt Razgibajmo življenje pri Športni uniji Slovenije.
Zmago Šalamun
NOVA RIBIŠKA BRUNARICA
V	začetku avgusta so v Mali vasi v občini Gorišnica slovesno odprli novo ribiško hišico. Ribiški klub Tunf danes šteje 70 članov, ustanovljen je bil leta 2000, va-ščani pa so za obnovo in urejanje ribnikov začeli skrbeti že mnogo prej.
"Leta 1990 smo vaščani začeli urejati mali tunf, deset let kasneje, leta 2000, pa smo pričeli še s sanacijo velikega tunfa. Tako smo v obeh ribnikih strojno uredili brežine in posadili rastlinje, ob obrežju pa smo posadili drevesa, posejali travo in namestili klopi. Pred štirimi leti smo v sodelovanju z gasilci in vaškim odborom postavili mostove, na 20 arih zemljišča, ki smo ga odkupili, pa smo v juniju postavili še ribiško brunarico. Celotna investicija sanacije ribnikov in izgradnje brunarice je znesla okrog 1,6 milijona tolarjev, zelo veliko gradbenega materiala pa so prispevali tudi vaščani sami. Seveda so bila vsa obnovitvena in sanacijska dela kakor tudi izgradnja brunarice postorjena s prostovoljnim delom, nekaj sredstev pa nam je primaknila tudi občina Gorišnica,"" je povedal predsednik RK Tunf in pobudnik za izgradnjo ribiške brunarice Janez Domanjko.
Med svečanim odprtjem ribiške brunarice so ob ribniku v Mali vasi nastopili člani vokalne zasedbe Tria Veternica in Pevci iz vasi, oboji delujejo pod okriljem Kulturnega društva Mala vas, zbrane pa sta ob tej priložnosti nagovorila tudi predsednik ribičev Janez Doma-njko in predsednik vaškega odbora Franc Domanjko, v poznih popoldanskih urah pa so izvedli še tekmovanje za ribiškega carja.
Mojca Zemljarič
Foto: Mojca Zemlja
Ribiči v Mali vasi so svečano odprli novo hišico.
organizira tečaj za nove sodnike. Pričetek tečaja bo v ponedeljek 8. septembra, s pričetkom ob 18.00 uri v sejni sobi športne dvorane Mladika.
PTUJSKI ŠPORTNI VIKEND 2003
Športni zavod Ptuj bo v okviru programa Šport za vse tudi letos organiziral Ptujski športni vikend, ki bo v času od petka, 19. 09., do nedelje, 21. 09. 2003!
Ptujčanom vseh starostnih stopenj bo omogočeno, da bodo svoj prosti čas preživeli na športnih površinah ter se pomerili v različnih športnih panogah.
Vse dejavnosti v okviru Športnega vikenda bodo strokovno vodene in brezplačne.
V okviru Športnega vikenda bo v petek, 19., in v soboto, 20. 9. 2003 Športni zavod Ptuj
organiziral dneva odprtih vrat. Predstavljene bodo športne površine Mestnega stadiona in prostori športne dvorane Mladika. Klubi in društva bodo prikazali aktivnosti iz svojih programov vadbe ter tekmovanj.
Športni zavod Ptuj
KANGAROO STREETBALL TURNIR
Športno društvo Kenguru prireja v soboto, 6. septembra, Kangaroo streetball turnir, ki se bo na igrišču v Trnovski vasi pričel ob 10. uri.
Turnir bo potekal po pravilih ulične košarke. Igrajo trije igralci in ena rezerva. Menjava je možna ob prekinitvah igre. Met izza črte šteje 2 točki, navaden met in prosti met 1 točka. Zmaga ekipa, ki prva doseže 15 točk ali ugodnejši rezultat po 15. minuti igranja. Če je rezultat po 15 minutah izenačen, ekipi mečeta proste mete, dokler se ne ustvari točka razlike.
Če ekipa izpolni bonus 7 prekrškov, igralec, nad katerim je bil storjen prekršek, meče prosti met in ekipa nadaljuje igro izza stranske črte.
Turnir bo popestren s tekmovanjem v metanju trojk, kjer bo zmagovalec prejel pokal športnega društva Kenguru. Po besedah predsednika društva Borisa Pukšiča bo turnir eden bogatejših pri nas, saj sklad za nagrade dosega 100.000 SIT, v primeru prijave več kot 25 ekip se nagradni sklad poveča.
Zmago Šalamun
2. ORMOŠKI MARATON
Atletski klub Ormož pripravlja v soboto, 13. septembra, s pričetkom ob 10. uri, 2. ormoški maraton. Prireditev bo v Športnem parku Mestna graba, teklo pa se bo na razdaljah 2,2, 10 in 21 km. Vabljeni!
Mali oglasi
KMETIJSTVO
Ugodno prodamo branje ali mošt mešano jurka-šmarnica. Tel. 753 71 41^_
PRODAM GROZDJE, mešano, lahkosortno in domače vino. Bračič, zvečer, tel. 763-28-91.
PRODAM GROZDJE laški rizling in šipon v Jiršovcih 22 in v Gorenjskem Vrhu 13. Tel. 753-55-31.
MOŠT ali grozdje, renski rizling, prodamo. Tel. 719 20 38, popoldan.
STROJ za ličkanje koruze, malo rabljen, ugodno prodamo. Borovci 9, tel. 755 31 21._
PUJSKE, težke 30 kg in 50-60 kg, ter 600-l hrastov sod, star 7 let, prodam. Tel. 766 38 91, 031 267-725.
PRODAM manjšo količno grozdja laški rizling ali mošta. Tel. 755-31 51_
PRODAMO belo grozdje ali mošt in belo vino. Tel. 02 787 74 83.
PRODAM 230- in 350-L hidravlično stiskalnico. Tel. 041 504-204.
PRODAMO sortno grozdje, laški rizling, zeleni silvanec in sivi pino. Tel. 031 81 21 81._
PRODAM breje telice iz A-kontrole. Tel. 769-10-41._
PRODAM žitni kombajn KLAS -eropa, disel motor, širina kose 210 cm, ohranjen. Tel. 041 587-530.
NESNICE, rjave, grahaste in črne, zagotovljena takojšnja nesnost, dostava tudi na dom. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14-01.
GROZDJE belo, po ugodni ceni, prodamo. Tel. 041 651 955.
TRGATEV GROZDJA (šmarnica -cca 500kg ), prodam, tel. 031 661 091.
PRODAM DVE telici, simentalki (prepuščeni). Tel. 769-22-71.
GROZDJE, haloško: rizling, šipon in muškatni silvanec, na Gorci, prodam. Tel. 782-37-51 ali 782-13-01, zvečer.
PRODAMO mešano grozdje ali laški rizling. Tel. 041 220 783.
PRODAMO grozdje z brajd. Tel. 02 745 00 71._
MLADE NESNICE, tik pred nesno-stjo, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAMO bukova drva. Tel. 041 835 363.
TELICE, plemenske, breje, črno-bele, in koruzo, mokro ali suho v zrnju, prodamo. Tel. 031 677 538.
PUJSKE, prodamo, Franc Šmigoc, Stojnci 119 a, telefon 766 37 61._
PRODAMO 500 in 300 l lesene kadi za grozdje. Tel. 778 52 01, do 7. ure zjutraj.
PRODAMO belo grozdje in hrastove sode 220, 160 in 80 l. Tel. 041 936 157._
TRAKTOR Tomo Vinkovič 523. Tel. 041 835 363.
NEPREMIČNINE
STANOVANJE, trisobno, vseljivo takoj, v Ptuju, prodamo. Tel. 041 212 285, 771 54 31._
NA PTUJU v Ulici 25. maja 15, prodamo dvosobno stanovanje. Tel. 031 294 539.
STANOVANJE, 81 m2, na lepi lokaciji, v Ulici 5. prekomorske v Ptuju, zelo ugodno prodamo. Cena po dogovoru. Tel. 041 247 645.
PRODAMO STAN. HIŠE, VIKENDE, GRADBENE PARCELE, POSLOVNO-STAN. HIŠE: Aškerčeva (prenovljena mestna hiša v izmeri 500 m2), Hajdoše (zgrajena 2002 v izmeri 600 m2); STANOVANJA: nova stanovanja in parkirni prostori Drava center, sprejemamo naročila za nova stan., vseljiva julija 2004 in poslovne prostore v Rabelčji vasi. Vse inf. dobite v Agenciji VIKEND Biš 8b 02/757-1101, Ptuj-Trstenjakova 5 02/748-1013, GSM 041-9550-402, fax 02/748-1014. Cenjene stranke, obveščamo vas, da bo Agencija od 9. do 17. 9. 03 zaprta zaradi dopusta. Prosimo za razumevanje.
GARSONJERO dam v najem z opremo ali brez, v Kraigherjevi na Ptuju. Tel. 041/923-391._
PRODAM HIŠO z vinogradom v Gorenjskem Vrhu pri Zavrču. Tel. 753 -55-31.
STORITVE
DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH3, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190._
POPRAVILO TV, video, radio aparatov. Servisiranje avtoradijskih sprejemnikov. Servis GSM aparatov -baterije, displeyi, polnilci ... Storitve na domu. Jurič Ljubo, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571._
PONOVNO z vami jasnovidec ALEXANDER (Arion LTD, d.o.o., Cankarjeva 8, Celje). Točna napoved razrešitev nejasnosti, odprava blokad v ljubezni, zdravju in poslu. GSM 041 467 535.
STANOVANJE, 2-sobno, 58 m2, na Ptuju, prodam. V drugem nadstropju stanovanjskega bloka, klimatizirano, vseljivo takoj. Cena 37.000 EUR, 031/527 677.
Studijska središča programov visokega strokovnega izobraževanja odraslih na Andragoškem zavodu Maribor -Ljudski univerzi
Andragoški zavod Maribor -Ljudska univerza omogoča odraslim izredni študij treh različnih programov za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, ki se sicer izvajajo v Ljubljani, Kranju in Novem mestu. Na ta način odraslim, ki se v času izrednega študija srečujejo tudi s številnimi drugimi obveznostmi, olajšamo pot do pridobitve visoke strokovne izobrazbe, saj lahko predavanja in izpite opravljajo v Mariboru.
Kratka predstavitev programov
Na Andragoškem zavodu Maribor - Ljudski univerzi izvajamo v sodelovanju s Fakulteto za upravo (Univerza v Ljubljani) visokošolski strokovni program Javna uprava. V program se lahko vpi{ejo tisti, ki so opravili zaklju~ni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali maturo.
[tudentje programa Javna uprava pridobijo znanja z upravnega, pravnega in ekonomskega podro~ja, organizacijsko-informacijskega pod-ro~ja ter druga znanja in spretnosti, potrebna za uspešno opravljanje dela na delovnih mestih v upravi, javnem in tudi zasebnem sektorju. Izredni {tudij v Mariboru je organiziran tako, da se predavanja treh letnikov izvedejo v {tirih letih. Predavanja so ob petkih popoldne in ob sobotah dopoldne po pet {olskih ur. [tu-dentje lahko v 3. letniku izberejo enega izmed naslednjih modulov: finan~no-dav~ni, upravno-pravni ali organizacijsko-informacijski modul.
Po opravljenih izpitih in uspe{nem zagovoru diplomske naloge si {tu-dent pridobi naziv diplomirani upravni organizator.
V sodelovanju s Fakulteto za organizacijske vede iz Kranja (Univerza v Mariboru) izvajamo na Andragoškem zavodu Maribor - Ljudski univerzi visoki strokovni program Organizacija in management. Diplomant programa obvladuje analiziranje delovnih procesov in posameznih del, tehnološke opremljenosti, oblikovanje manjših delovnih sistemov, ugotavljanje in opredeljevanje zahtevnosti dela ipd. Triletni program izvedemo v štirih študijskih letih. Študijski program je v 1. letniku enoten, v 2. letniku pa lahko študentje na Andragoškem zavodu Maribor - Ljudski univerzi izbirajo med dvema smerema: Organizacija in management delovnih procesov ali Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov. Študent zaključi študij, ko opravi izpite iz vseh predpisanih predmetov in druge obveznosti ter uspešno zagovarja diplomsko delo. Pridobi si naziv diplomirani organizator menedžer.
Kot novost v {tudijskem letu 2003/3004 moramo vsekakor omeniti vpis v 1. letnik Visoke {ole za upravljanje in poslovanje iz Novega mesta. V program Upravljanje in poslovanje se lahko vpišejo tisti, ki so opravili zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali maturo.
Dodiplomski študijski program je trileten (6 semestrov) in se zaključi z diplomsko nalogo. Študentje si v
programu pridobijo znanja, potrebna srednjemu nivoju vodstvenega kadra v vseh strukturah gospodarstva, negospodarstva in državne uprave. Na osnovi interdisciplinarnega strokovnega znanja bodo usposobljeni za organiziranje, vodenje in upravljanje konkretnih nalog na svojem delovnem mestu.
Četrto možnost za pridobitev visoke strokovne izobrazbe nudimo diplomantom višjih šol (diploma višješolskega študija po programu, sprejetim pred 1. 1. 1994), ki se lahko vpišejo v 3. letnik Visoke {ole za upravljanje in poslovanje iz Novega mesta. Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza namreč že tretje leto izvaja 3. letnik programa v Mariboru. Program 3. letnika je v prvi vrsti namenjen diplomantom sorodnih študijskih usmeritev (EF Ljubljana, VEKŠ/EPF Maribor, VUŠ Ljubljana, VŠOD/FOV Kranj), ki lahko na tak način nadgradijo višjo izobrazbo (po starem zakonu) z visoko strokovno izobrazbo in si tako pridobijo naziv diplomirani ekonomist. Diplomanti ostalih, manj sorodnih programov, pa bodo morali ob rednih študijskih obveznostih 3. letnika opraviti še dodatne izpite iz izbranih vsebin 1. in 2. letnika. Študentje si v programu pridobijo znanja, potrebna srednjemu nivoju vodstvenega kadra v vseh strukturah gospodarstva, negospodarstva in državne uprave. Na osnovi interdisciplinarnega strokovnega znanja bodo usposobljeni za organiziranje, vodenje in upravljanje konkretnih nalog na svojem delovnem las mestu.	C?
RADIOllITEDNIK
Direktor: Jože Bracic Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Raiceva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35.
v
Štajerski
J J r \
Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Urednik športnih strani: Jože Mohorič Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič Grafi~no-tehni~ni urednik: Jože Mohorič Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec Lektor: Boštjan Metličar
Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22.
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naročnina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev.
Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.
Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, št. 89.
E-mail uredništva:
tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
RADIOPTUJ
89,8'98,e»l04;3
Odgovorni urednik:
Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-
kec, Tatjana Mohorko, Majda
Fridl, Zmago Šalamun
Telefon uredništva:
(02) 749-34-25
Vodja studia:
Zvonko Žibrat
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(02) 771-22-61,
(02) 771-22-60
E.mail:
nabiralnik@radio-tednik.si OGLASNO TRŽENJE Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga: Simona Krajnc Pavlica Tel.: (02) 749-34-30, (02) 749-34-14, (02) 749-34-39 narocila@radio-tednik.si Internet:
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
www.radio-ptuj.si
Mali oglasi
STORITVE
POSOJILO PO VAŠI MERI: hipo-tekarno, nakup, kredit, leasing, obremenitev ni ovira, do 20 let:-gotovinska: podlaga OD, prosta, 1/3 ni pogoj, do 2 leti. Svetujemo in pomagamo pri pridobitvi! Tel. 03 49 000 49, FMC You-re, Podjetniško in poslovno svetovanje, Ul. XIV. divizije 14, Celje.
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356._
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
ASTROLOGINJA GORDANA, takrat, ko vam gre vse narobe, prerokujem, zdravim, odstranjujem temne sile. Vzemite usodo v svoje roke! Arion LTD, d.o.o, Cankarjeva 8, Celje, tel. 041 404-935.
GSM- in RTV-servis na Ptuju Branko Kolarič, s.p., P.E., Gubčeva 23 - ob Mariborski cesti, pri baru Mitrej. Tel. 041 677-507.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
ROMAN ZEMLJARIČ, s.p., Do-rnava 59, GSM: 031 851-324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.

Jercator
CÍ]D[p©[Hn]6í][?[b©Q PGddS
Ormoška cesta 30, Ptuj
sobota. 6. september ob 10.00 uri
SLADKI
TF7TTTT1
Velikokrat si zaželimo nečesa sladkega. Kraš vam ponuja vrsto izdelkov, od čokolade, bonbonov do slastnih keksov in napolitank. Da bo prireditev še bolj pestra, smo pripravili nagradne igre in nastop glasbenih gostov Taja&2Steps.
S HtmnaSUarmgboljši sosed
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
/V
KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov - 031 349-343, ter strojnih ometov - 041 332 585. KDM Estrih, Miran Kolarič, s.p., Gajevci 6 a, Gorišnica.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
BETONSKE: pokrove, cevi, robnike, škarpnike, plošče, in prevoze vseh vrst gramoza, do 5 m3, nudi: Janez Hliš, s.p., Čarmano-va 4 a, Ptuj, tel. 02 746 28 31 ali 041 683-108.
B
■TTT1
IZVAJAMO VSA splošna gradbena dela in opravljamo vse računovodske storitve za d.o.o. in s.p. Framada, d.o.o., Zavrč 8, tel. 320-56-17, 041 609-584, 041 316-352.
Gimnastično društvo Ptuj vpisuje nove člane od ponedeljka 1. 9. 03 do petka 5. 9., od 18. do 19.30 ure in v torek in četrtek od 17. do 18. ure za predšolske otroke. Vabi gimnastično društvo.
ř
IZVAJAM ELEKTROINSTALACIJE V NOVOGRADNJAH, adaptacije, popravila, zamenjava vtičnic, stikal, varoval. ELETRIONSTALA-CIJE, MATJAŽ GAJZER, s.p., Grajenščak 39a, 2250 Ptuj, tel.: 041 679 556.
ř
ELEKTRO IVANČIČ, s.p., Ulica 5. prekomorske 9, Ptuj; tel: 041 739 197. Montaža in popravila elektroinštalacij; pregled in meritve elektroinštalacij, strelovodov in ozemljitev; montaža prenapeto-stnih zaščit in zaščite pred strelo.
ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10
Možnost piačiia na obrnite, gotovinsi<i popust _in popust za upoi<ojence_
POBOT
Poboti in poravnave v odškodninskih zahtevkih v vašo korist
Brezplačno telefonsko svetovanje
((C
» 080 Ï19D
l\/leljsl<ac:.3,i\/laribor
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovica v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovič, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gorisnica
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
AKTALd.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

©caiGaDGa^i^irDgíPW©
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniska zobna ambulanta tel.: 787 75 12
Vsak četrtek ob 20.00 uri
POSKOČNIH
n "
můňswm
01	Ans. EKART - Od Urške zvoni	1
02	BISTRIŠKI ODMEV - Ko pa muzika udari	2
03	Ans. APLAVZ - Za vse se je treba trudit	s
04	TINE LESJAK S PEVCI - Še, še en krajcarček mam	4
05	Ans. MOGU - Naša vas	S
06	PRIMORSKI FANTJE - Je bil šum	E
07	Ans. FRANCA MIHELIČA - Naše planine	7
08	Ans. BORISA RAZPOTNIKA - Na zadnjem pogonu	8
09	Ans. VRTNICA - Vrtnar	S
10	VASOVALCI-Pod lipo	K
11	Ans. IZVIR-Tiiia želja	1
12	PODKRAJSKI FANTJE - KdO smo mi	1 !
13	Ans. TONIJA VERDERBERJA - Z vlakom	1 ; Zmagovalec AVGUSTA: SLOV. MUZIKANTJE - Vedno vsak ima svoj prav Še eno možnost v SEFTEMBIÍU imajo: Ans. EKART - Od Urike zvoni Glasovanfe s sporočili SMS: 041/818-666
Za POSKOČNIH 13 od20.00 do 22.00 Za VEUČASTKIH 7 od 22.00 do 24.00 Ori^kme SMS glasbene želje: 041/818-668
1	Y0 - ZO - Policaj
2	Ans. ROSA-Čebelica Maja
3	MILENA KOLŠEK - Daj na gol
4	Skupina EVERGREEN - Nocoj ugasnite luči
5	MATEJA-Stoj malo
6	D' KWASCHEN RETASHY - Meti & Bius
7	ALEKSANDER JEŽ - Dve bradaviCki
Zmagovalec meseca AVGUSTA: PTUJSKIH 5 - Od bileja do bifeja
Še eno možnost v SEPTEMBRU ima: Y0 - ZO - Policaj
Poskočnih 13
Veličastnih 7

i/caM na naslon
rc đ.o.o..p.p. 318. 22SO Ptuj
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Muj »02 771-40-91,041 716-251 PE Štuld 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
\mm\m\i
za vse zaposlene ter upokojence (01; 09) za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 1/3, stari kredit nI ovira.
VIVA posredništvo in trgovina, Matej Praprotniii s.p., Pivkova ul. 19,2250 Ptuj, p.e. Cafbva 4,2000 Maribor
tel.: 02/25 25152, GSM: 041/325 923
^NOVO NA STAREM MESTUIK
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plaCa, kartice...
Mensa íI.o.o., Cankaijm 21, Maribor
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
Četrtek, 4. september
10.00 - 16.00 Novi trg pod kostanjem na Ptuju, Info točka - VSE DNI V TEDNU, v okviru festivala odprto mesto 2003.
10.00 - 13.00 center mesta Ptuj, predstave, ples, likovne dejavnosti, otrok ptujskih vrtcev. Mestni trg Ptuj, Nursel in fakir Musafir. Slovenski trg Ptuj, Plesna družina Gea in orientalske plesalke, plesna predstava.
Mestni trg Ptuj, predstava z naslovom »in je drevo^in je človeka«, plesna predstava.
Po 20.00 različne lokacije po Ptuju, Ulični animatorji iz Slovenije in tujine - VSE DNI V TEDNU, v okviru festivala odprto mesto 2003.
21.00 Mestni trg Ptuj, šov v bruhanju oganja in lepom dekletom.
18.00 19.00
20.00
Petek, 5. september
11.00 - 13.00 različne lokacije, nastopi učencev glasbene šole Karol Pahor Ptuj,
16.00 pred mestno hišo in ptujski grad, viteške igre skupine iz Burg-hausna.
17.00 Mestni trg Ptuj, meščanski plesi, folklorna skupina Bolnišnice Ptuj.
18.00 v CID-u na Ptuju, Srečanje z razpravo na temo Mladost, izgubljena v svetu neslutenih možnosti.
18.00 v Slovenskem etnografskem muzeju na Metelkovi 2 v Ljubljani, Koncert skladb mojstra Bojana Adamiča v izvedbi Pihalnega orkestra Ormož, pod vodstvom dirigenta Slavka Petka.
21.00 grad Ravno polje, Kungota na dravksem polju, gledališka predstava Duh ravnega polja.
21.30 Slovenski trg pred gledališčem, Flamenko, koncert, Alen in Denis Mujkiae.
Sobota, 6. september
10.00 - 12.00 Novi trg Ptuj, ustvarjalne delavnice na prostem 11.00 Novi trg Ptuj, Ribič, ulična gledališka predstava, KD Priden možic.
Mestni trg Ptuj, Skejterji, Break dance, Hip-hop šov, grafitarji. v narodni dom na Ptuju, Vas vabi APZ KPŠ na avdicijo za nove pevce.
grad Ravno polje, Kungota na dravskem polju, gledlaiška predstava Duh ravnega polja.
14.00 15.00
21.00
Nedelja, 7. september
6.00 na železniški postaji Ptuj, planinski izlet v predgorje Julijskih Alp. 10.00 v Termah Ptuj, 12. Ptujski maraton in trimski tek. 17.00 Mestni trg Ptuj, Družinski paket, variete, Andrej Rozman Roza.
Torek, 9. september
18.00 na ptujskem jezeru - Brodarsko društvo Ranca Ptuj, organizira začetni tečaj jadranja na deski, ki je sestavljen in teoretičnega in praktičnega dela.
KINO
Ptuj
4., 5., 6. in 7. september, 18.00, Hulk. 20.30, Stevardese letijo v nebo.
9. in 10. september, 20.00, Podri jo, mrho francosko.
Maribor
PARTIZAN
4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. septembra, 17.30 in 20.30, Pirati s Karibov. GLEDALIŠČE
4., 5., 6., 7., 8. , 9. in 10. september, 17.00, Očkov vrtec. 19.00, Blondinka
s Harvarda. 21.30, Ubij me strastno. UDARNIK
4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. september, 16.30, Medvedek Pu in Pujskova velika pustolovščina. 18.30, Tomb Raider : Zibelka življenja. 21.00, Tema.
TV PTUJ
Sobota, ob 21.00 in nedelja 10.00: Devetošolčki na pragu učenosti. Prenovljeno in razširjeno termalno kopališče - Termalni park Terme ptuj. Perutnina Ptuj že petič v sedmih letih nosilec kakovosti. Skupščina delničarjev Perutnine Ptuj. Pod pokrovitelj-stovm Perutnine Ptuj v Palaciju na gradu razstava Tomaža Plavca. Raziskovalni tabor za Zoisove štipendiste. Srečanje veteranov letalstva. Revija pevskih skupin Društva upokojencev Podravja. Kako biti zdrav in zmagovati - Poljudna oddaja.
Nagrado založbe MANDARINA prejme: Marija Božička, Soviče 15. Videm pri Ptuju
Prireditvenih
Pošljite vabila za ol^avo v prireditveniku
Štajerskega tednika na elektronski naslov: vabimo@radio-tednik.si
Objava je brezplačna!
Pametno je imeti Pametni paket
Pametni paket so dopolnilne telefonske storitve, s katerimi je telefoniranje več kot samo pogovarjanje, f^etni paket vsebuje storitve:
Čakajoči Mic, da lahko med telefonskim pogovorom sprejmete Se en klic.
Preusmeritev Idica (po tretjem pozivu ali ob zasedeni liniji), da ste na domači telefonski Številki dosegljivi vedno In povsod.
Klic brez izbiranja, da lahko zgolj z dvigom telefonske sluSalke pokličete izbrano telefonsko Številko. Glasovna poita, da lahko sprejemate telefonska sporočila, tudi ko vas ni doma ali ko Imate zasedeno linijo.
Uporaba Pametne^ paketa je za vse, ki Imate običajne telefonske priključke, do 30. septembra brezplačna. Po tem datumu bo mesečna naročnina na Pametni paket samo 300 SIT. Pokličite brezplačno Modro številko 080 8000 In naročite Pametni paket


Vinogradniški
in kmeííjskí program v řieíal
-	hidravnična stiskalnica za grozdje '
STRUC-MUTA23tfL sàmo 27^ .980.--sit
-	posode za mošt ih vino INOX od 30 - 600 L
-	mlini za grozdje
-	plastične kadi za grozdje
-	lesene A lestve od 6.290." do 1 6.990." sit
-	aluminij lestvev44-07 24.990.- sit
-	cisterne za gnojevko CREINA
Brezplačna dosfava na dom v času ponudbe
Vabljeni v Prodajni center Metalka Ptuj, Rogozniška 7 Delovni čas od 7" do 19°°
Metalka Trgovina d. d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7. tel: 02/749 18 00
METALKA' TRGOVINA
GMG
eiMOMTd.
&
GRnDB€Nn
MCHflNizncijn
€L€KTROMONTflŽfl
\o.o.
RLCKSHNDER GRBROVEC s.p.
IZVnjRMO: - IZKOPC (boger, mini boger, JCB)
-	PRCBOJC CCSTIŠČ
-	POLRGRNJC INFRRSTRUKTURNIH VODOV (kanalizacijo, voclavad, plinovod)
-	RUŠCNJC OBJCKTOV
-	UTRJ6VRNJC TCR6NR, R6ZRNJC RSFRLTR
ŽNIDnniČEVO NHBRCŽJC IS, 2250 PTUJ. TEL: 02 / 748 18 90 FAKS: 02 / 787 74 58, GSM: 041 648 255,031 648 255

Rabljena vozila
TIP LETNIK CENA			OBUUBA KUPCU:
			
AUDI A6 2,8 guattro	1994	1.500.000	- Brezplačen
CHRYSLER V0Y 3.3 LE	1996	1.800.000	preizkus
DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6	2000	1.750.000	- 105 točk
DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6	1998	990.000	kontrole
FIAT BRAVA 1,8 SX	1997	1.260.000	na vozilu
FIAT BRAVO 1,2 16V SX	2000	1.490.000	- Tehnična
FIAT PUNTO 1,2-16V, ELX3V	2000	1.600.000	kontrola
KIA SPORTAGE 2,0 MRDi	1999	2.250.000	po 2000
R CLIO 1,4 RT 5V	1993	490.000	prevoženih
R ESPACE 2,8 RXE	1993	720.000	kilometrih
R KANGOO EXPRESS 1,4 RN	1999	1.150.000	- Pomoč na cesti.
RENAULT 19 1,8 RTI	1994	560.000	vleka ali
VOLKSVAGEN GOLF 1,8	1999	2.850.000	popravilo - 3 mesečna
Testna vozila			tehnična
			garancija
			
CLIO EXP 1,5 dCi, 5V	2002	2.290.000	(za določena vozila)
KANGOO PRIV. 1,5 dCi, 80 KM 2003		2.990.000	
RENAULT
Ptuj, Ormojika cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
AVTO ŠOLA fíH^^^H
organizira tečaj cestnoprometnih predpisov V ponedeljek 8.9.2003
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj
-	ob 17.00 vpis pred OŠ CIRKULANE
-	ob 18.00 vpis pred OŠ ZAVRČ
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
start d.o.o., peršonova 1, ptuj	Vabljen i !
parkirišča in o9'^°Íe
® Umbuškac.2,Limbuš{kompleksMarles) i tel. 02 429 20 00, www.ferina.si
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
Prodaja vozil
Znamka Letnik		Cena	Oprema
VOLKSWAGEN POLO 1,4	1996	885.000	ZELENA B.
AUDI A6 2,4	1999	3.540.000	PR.LAST.
nAIMAREAl,8EL!i;VPEEKEND	1997	1.270.000	PR. LAST.
OPELFRONTERA2,2DnRS	2000	4.460.000	PR. LAST.
VOLKSWAGEN PASSffl 1,8 tt	1993	590.000	SERV KNJIGA
HA PRIDE 1,31	1998	650.000	PR. LAST.
MECEDES-BENZ C180 LORINSER	1994	1.690.000	STRPNO OKNO
ŠK0DAFEUCIA1,3LXI	1996	560.000	CENTR ZAKLEP.
SEAriNCAl,4aFURG	1996	740.000	SERVO VOLAN
HONDA STREAM 2,0 16V VTEC AVT	2001	3.790.000	PRVI LAST.
VOISWAGEN GOLF 1,4 EDmON	2001	2.390.000	KLIMA
VOLKSWAGEN GOLF 1,6 a	1993	720.000	SERVO VOLAN
RENADET LAGUNA 2,0 RXE	1995	1.080.000	KOVVĚtp
VOLKSWAGEN GOLF 1,8 a KARAVAN	1995	850.000	SERV KNJIGA
HYUNDAI LANTRA 1,6 GLSI	1997	980.000	PR. LAST.
ALFA ROMEO 166 2,0 T SPARK	1999	2.890.000	PRVI LAST.
SEAT IBIZA 1,0	2000	1.390.000	SERV KNJIGA
RENAULT LAGUNA 1,8 RT	1995	990.000	SERVO VOLAN
FORD ESCORT 1,616V	1995	760.000	KLIMA
FMTPUNTOSSS	1998	899.000	KOV ZFT EM
FLffMAREAl,8ELX	1997	1.190.000	PR. LAST.
KIAPRIDE 1,3 WAGON	1999	760.000	SERVO VOLW
ROVER 25 1,4	2000	1.640.000	REDNO SERVIS.
ŠKODAFEUCIA 1,3 LH COMBI	1996	540.000	CZ
DAEWOO LANOS 1,5	1998	750.000	PR. LAST.
AUDI i« 1,6	1998	2.290.000	18.000 km.
VOLKSWAGEN PASSAT 1,8 T COME	1996	1.780.000	AVT. KLIMA
DAEWOO NUBIRA n WAG. 1,6	2000	1.490.000	SERV KNJIGA
FORD ESCORT 1,41	1994	520.000	KOV SIVA
VOLKSWAGEN GOLF 1,4	1995	860.000	PR. LASTNIK
M
Bančni Račun
Dijaka
poklicna oblačila, rokavice, obutev,...
Zaščita Ptuj d.o.o., RogoznSka ceste 14, Ptuj Tel: 02 779 7111
To bo moj prvi ,to-pravi,f račun!
O MOJ RAČUN S MOJA BANČNA KARTICA O MOJA OSEBNA BANČNA ŠTEVILKA (PIN) S MOJ DENAR
.Nova KBM,
Nova Kreditna banka Maribor
Mali oglasi
DOM - STANOVANJE
ODDAM, v najem, hišo na Ptuju. Tel. 040 884-696._
TROSED z ležiščem, 2 fotelja in mizica, prodam po ugodni ceni. Tel. 751-15-91.
HIŠO V SPODNJEM GAJU pri Pra-gerskem, prodam ali zamenjam za stanovanje v Kidričevem z doplačilom. Tel. 02 803-74-52._
PRODAM MANJŠO stanovanjsko hišo in vinograd ter trgatev. Tel. 745-13 41.
BELA TEHNIKA
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 300 l, prodamo. Spodnji Velovlek, tel. 755 45 31._
HLADILNIK, kombiniran z zamrzovalnikom v omari, novo, candy. Tel. 031 671 804.
RAZNO
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo in drobnarije. Pla~am takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
PRODAMO pe~ za centralno kurjavo, 24 kw, gorilnik in raztezno posodo, dobro ohranjeno, cena po dogovoru. Tel. 041 562 747.
PRODAM ve~jo koli~ino smrekove hlodovine, posekane, že v januarju. Tel. 766-10-71._
PRODAM 2500 kosov strešne opeke. Tel: 031-287-139._
PRODAM SODE za rde~o vino, malo rabljeno, trajno gore~o pe~ in male zaj~ke. Tel. 02 719-42-33.
IMATE TEŽAVE s hrbtenico, sklepi, migrenami, depresijo ali alergijami? Z akupukturno masažo in JIN POTEGI terapijo bomo poskrbeli za vaše težave v centru zdravja in terapije OLEN MAI v Gorišnici. Pokli~ite jih na telefon 041 600-194
NOVO* NOVO* NOVO* NOVO-*NOVO Trgovina Elektro - Partner, Vida Pernar~i~, s.p., Cankarjeva ulica 5, Ptuj, telefon: 02/77940-51, vam nudi možnost nakupa malih in velikih gospodinjskih aparatov na 3, 6, in 12 obrokov (na trajnik) preko GA, d.d., Ljubljana. Vse informacije uredite na enem mestu. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A4 - 7,00 SIT obojestransko A 4 - 12,00 SIT, vezava 170,00 SIT). Obiš~ite nas!

10 do 20% gotovinski popust na kolesa SCHWINN MARIN, FELT SCOTT, GT cestne in gorske ~ev-lje NORTHWAVE, ~elade KED, ter konfekcijo CASTELLI in NORTH-WAVE! Kolesarski center BIKE EK, Jadranska ulica 20, Ptuj, tel. 771 2441.
RADIOlllTEDNIK
DELO
IŠČEMO natakarico ali dekle za strežbo v lokalu. Eurobar Milan Furek, s.p., Prešernova 8, Ptuj, tel. 041 850 182._
NUDIMO VSE informacije o pestri izbiri ro~nih del. Material dobite domov. Izpla~ilo pri prevzemu izdelkov. Infokomerc, Radovan Malešev, s.p., Šercerjeva 20, Velenje, tel. 041 747-121.
ART CAFFE - iš~emo žensko za dnevno ~iš~enje lokala. Informacije na tel. 031 350 373. Art Caffe Stanko Osenjak, s.p., Prežihova 16, Ptuj.
Popravek
Pri zahvali za pokojno Ljudmilo Petek iz Starošincev 5 v prejšnji številki Štajerskega tednika je prišlo do napak pri prepisovanju in popravljanju besedila. Pravilno se glasi: "pospremili na njeni zadnji poti", ... "ter pevcem za zapete žalostinke in hvala za trud Intezivni negi Bolnišnice Ptuj."
Za napake se opravičujemo.
RAZPIS
Svet Zavoda za informiranje Ormož razpisuje skladno z 9. ~lenom Statuta
delovno mesto direktorja.
Razpisni pogoji za direktorja:
-	visokošolska ali višješolska izobrazba novinarske, pravne, ekonomske ali družboslovne smeri;
-	tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju dejavnosti javnega obveš~anja;
-	slovensko državljanstvo in stalno prebivališ~e v Republiki Sloveniji;
-	predložitev programske zasnove zavoda.
Mandat direktorja traja štiri leta, in sicer za tri ure tedensko. Po preteku navedene dobe je ista oseba lahko ponovno imenovana. Ni reelekcija.
Prijave kandidatov za delovno mesto direktorja se sprejemajo deset dni po objavi razpisa. Prijavljeni kandidati bodo z odlo~itvijo Sveta o izbiri seznanjeni najpozneje v tridesetih dneh od objave razpisa. Prijave pošljite s priporo~eno pošto na Zavod za informiranje Ormož, Kolodvorska 9, 2270 Ormož, s pripisom ZA RAZPIS.
LJUDSKA
UNIVERZA
PTUJ
Mestni trg 2, tel.: 749 21 50, www.lu-ptuj.si
srednje sole za odrasle
-	ekonomski, gostinski, strojni tehnik
-	trgovec, natakar, kuhar
tečaji za računovodje
-	računovodsko knjigovodska dela
-	dvostavno knjigovodstvo
-	intenzivna priprava na izpite na GZS
jezikovni tečaji osnovna Sola za odrasle
Zaključite jo še po starem! Šola je brezplačna!
visoka poslovna sola
Ekonomska fakulteta Ljubljana
REPUBLIKA SLOVENIJA
Upravna enota Ptuj
Upravna enota Ptuj izdaja na podlagi 21. ~lena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 52/02) in odloka o razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi s predlogom zakona o spremembi zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 72/03) naslednji
RAZGLAS
Za izvedbo predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi s predlogom zakona o spremembi zakona o trgovini, ki bo 21.9.2003, so razgrnjeni volilni imeniki za posamezna voliš~a v 8. volilni enoti za 9., 10. in 11. volilni okraj.
Volilni imeniki so razgrnjeni na krajevnih uradih in na sedežu Upravne enote Ptuj, Slomškova ul. 10, soba št.6.
Vse državljane, s stalnim prebivališ~em na obmo~ju Upravne enote Ptuj, ki bodo na dan referenduma dopolnili 18 let starosti in jim ni bila odvzeta poslovna sposobnost pozivamo, da pregledajo splošne volilne imenike. Državljani lahko ustno ali pisno zahtevajo popravek splošnega volilnega imenika v naslednjih primerih:
-	~e sam ali kdo drug ni vpisan v volilni imenik;
-	~e je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na ob-mo~ju Upravne enote ali posameznega voliš~a;
-	~e je vpisana oseba, ki je umrla;
-	~e je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega.
Pregled in popravek splošnega volilnega imenika lahko zahteva državljan v ~asu uradnih ur upravne enote, do najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja, to je do 6.9.2003
mag. Metod Grah, načelnik
Oglase in osmrtnice sprejemamo na telefon: 02 / 749 - 34 - 10
Brez sl^^vesa si odšla, čeprav ni^i še želela.
Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
Utihnil je tvoj glas, bolečina in samota
sta pri nas, zato pot nas vodi tja,
kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in tašče
Marije Tement roj. [prah
2. 10. 1928 - 20. 8. 2003
IZ POBREŽJA 56, VIDEM PRI PTUJU
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za spoštljivo opravljeni cerkveni obred, govorniku za ganljive besede slovesa, cerkvenim pevcem ter pogrebnemu podjetju MIR. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega oddelka in kirurškemu oddelku intenzivne nege Splošne bolnišnice Ptuj.
Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali.
Žalujoči: njeni najdražji
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre - le daleč je^
Solza kane iz očesa,
odšla si tiho, brez slovesa.
Pred nami je še vedno tvoj obraz,
ti mirno spiš in čakaš nas.
Bolelo in skelelo bo,
dokler se med zvezdami ne srečamo!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, prababice, sestre, tašče, svakinje, tete in botre
Marije Bezjak
IZ ORMOŠKE CESTE 94 V PTUJU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Seguli za ganljive poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino, Komunalnemu podjetju Ptuj, še posebej pa se zahvaljujemo Treziki Repenšek za njeno pomoč pri negi staršev.
Žalujoči: mož Franc, hčerka Marica, hčerka Silva z družino, vnukinji Sandra in Mojca, pravnukinja Sara, brat Jakob in svakinja Frida z družinama.
OBČINA VIDEM
Videm pri Ptuju 54 2284 VIDEM PRI PTUJU
OBVESTILO
Občina Videm sporoča svojim občanom, da bo zaradi posledic suše v letu 2003 sprejemala vloge za regresiranje krmnih dosevkov in subvencioniranje lastnega prevoza vode. Vloge lahko pošljete na naslov Občina Videm, Odbor za gospodarstvo, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju do 31.10.2003.
Pogoji:
-	REGRESIRANJE KRMNIH DOSEVKOV
Kriteriji za regresiranje:
-	kmetijsko gospodarstvo mora imeti najmanj 2 GVŽ
-	regresira se najmanj 0,30 ha in najve~ 5 ha površine
-	regresira se do 50% semena Vlagatelji morajo:
k vlogi priložiti pla~ani ra~un za nakup semena in obrazec C iz subvencije za leto 2003.
-	SUBVENCIONIRANJE LASTNEGA PREVOZA VODE
Subvencioniralo se bo:
-	3.000,00 SIT do 2 GVŽ
-	4.000,00 SIT od 3 do 5 GVŽ
-	5.000,00 SIT nad 5 GVŽ Vlagatelji morajo:
k vlogi priložiti C obrazec iz subvencije za leto 2003 in izjavo, da jim vode ne vozi Gasilsko društvo Leskovec ali Komunalno podjetje Ptuj.
Občina Videm
Zaman je bil ves boj, zaman bili vsi dnevi so trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
SPOMIN
4. septembra 2003 mineva eno leto, odkar nas je mnogo prerano zapustila draga žena, mama, hčerka in teta
Antonija Gril
IZ BRATISLAVCEV 54 A
Hvala vsem, ki se je spomnite, prižgete svečko in postojite ob njenem grobu.
Žalujoči: vsi njeni
Le srce in duša vesta, kako boli,
ko te več med nami ni.
V SPOMIN Stanku Cajnku
LOČIČ 3
3. septembra mineva eno leto, odkar te je kruta usoda iztrgala iz naše sredine in zatisnila tvoje oči. Spomin na tebe ne bo nikoli zbledel niti ugasnil. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Smrt se izlila je v bledo obličje pogled je zaplaval v neznani pokoj ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj (Simon Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, sestre in tete
Rozalije Zaj{ek
IZ DORNAVE 127
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izreke sožalja. Zahvaljujemo se za darove svete maše, sveče in cvetje. Zahvala gre vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se g. župniku Jožetu Krambergerju za opravljen obred, govornici Občine Dornava g. Mariji Velikonja, go. Mariji Zorko za molitve, pevcem in zastavonošema. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: Hčerka Štefka z družino.
Destrnik • Darilo zdravstveni ambulanti
Zdomci podarili defibrilator
V petek, 29. avgusta, so predstavniki Slovenskega kulturno-umetniškega društva Triglav iz Stuttgarta zasebni splošni zdravstveni ambulanti Franca Šuta na Destrniku podarili defib-rilator.
Gre za aparat, ki je pomembna pridobitev za zdravnika, še bolj pa za občane občine Destrnik, Trnovska vas in Cerkve-njak. S to napravo zdravniki v ko~ljivih trenutkih rešujejo človeška življenja.
Defibrilator so Francu Suti, doktorju medicine, svečano predali: predsednica društva Ana Stuhec, blagajnik Franci Zargi in gospodar kluba Jozef Elbert. Denar za aparat so zbrali s humanitarnimi prireditvami. Predsednica društva Ana Stuhec je povedala, da bodo še prišli, saj načrtujejo še več dobrodelnih akcij.
Zdravnik Franc Suta se je v imenu bolnikov zahvalil za pridobitev: "V odročnejših krajih je takšen aparat izredno pomemben, saj ima zdravnik na razpolago največ 10 minut, da reši človeško življenje, če se mu je ustavilo srce ali ima resno motnjo srčnega ritma. Po-
Zdravnik Franc Šuta, dr. med., je prejel darilo Slovencev iz Nemčije.
slej lahko ukrepamo takoj, saj nam ni potrebno čakati na prihod ekipe iz ptujskega urgen-tnega centra."
Slovesnosti se je udeležilo nekaj pacientov, občinski svetniki, podžupan Branko Zelen-
ko in župan občine Destrnik Franc Pukšič, ki je ob predaji povedal, da se trudijo ambulanto bolje opremiti, prizadevajo pa si tudi, da bi bila odprta več dni v tednu.
Zmago Šalamun
Ptuj • Velike potrebe po socialnih stanovanjih
Letos sedem stanovanj
V Čučkovi 2, kjer so imele dolga leta sedež dispanzerske dejavnosti, že drugo leto urejajo socialna stanovanja.
V Mestni občini Ptuj, ki je investitorica, predvidevajo, da bodo dela končali do oktobra 2004. Uredili bodo 16 stano-
vanj in štiri poslovne prostore. Investicija bo veljala okrog 150 milijonov tolarjev. V letošnjem proračunu imajo za vsa
Foto: Črtomir Goznik
V Čučkovi stavbi urejajo 16 socialnih stanovanj in štiri poslovne prostore.
dela na voljo 50 milijonov tolarjev. Za dokončanje investicije bodo poskušali pridobiti tudi sredstva republiškega stanovanjskega sklada. Denar je v tem trenutku največji problem, je povedal vodja stanovanjske dejavnosti na oddelku za gospodarsko infrastrukturo in okolje Mestne občine Ptuj Bogdan Kovač. Potrebe po socialnih stanovanjih so velike, vsako leto vlogo odda okrog 80 občanov. Toliko se jih je prijavilo tudi na letošnji razpis, pogoje za uvrstitev na listo jih je izpolnilo 57, do stanovanja pa jih je prišlo le sedem. Mestna občina Ptuj je po najnovejših podatkih lastnica 176 socialnih stanovanj.
MG
Kvalitetna avtomobilska zavarovanja za modre voznike
• omogočamo vam številne popuste in različne ugodnosti • zagotavljamo objektivno oceno škode in maksimalno nadomestilo zanjo
rd.d.l
ZAVAROVALNICA MARIBOR Icankaijava 3,2507 Maribor
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 8, ob morju 12, najvišje dnevne od 18 do 22, na Primorskem okoli 25 stopinj C. Ob severnem Jadranu bo danes še pihala burja.
Ako je na malo mašo (8.) lepo, bo potem dva meseca suho.
20/5
^ ^sÁlIÍX
N J»^
Obeti
V petek in soboto bo prevladovalo sončno vreme, v soboto bo občasno zmerno oblačno. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Topleje bo.
Črna
kronika
V	ovinku s ceste
27.	avgusta ob 1.55 uri se je izven Lenarta zgodila prometna nesre~a, v kateri je bil udeležen voznik osebnega avtomobila G. M., star 26 let, iz Zg. Š~avni-ce. Vozil je iz smeri Benedikta proti Lenartu. V blagem desnem ovinku je z vozilom zapeljal na nasprotno smerno voziš~e, nato ga je ob bo~nem drsenju odneslo nazaj na desno smerno voziš~e, od tam pa na nasip ceste in njivo, kjer se je vozilo ve~krat prevrnilo. G. M. se je pri tem telesno poškodoval.
Mlada kolesarka padla na cesti
28.	avgusta ob 16.45 uri se je na lokalni cesti v naselju Vinski Vrh zgodila prometna nesre~a, ko je voznica kolesa N. G., stara 16 let, iz Miklavža pri Ormožu vozila svoje kolo v smeri Kr~e-vine pri Ormožu. Pri vožnji po klancu navzdol se ji je v prednje kolo zapletla pletena torbica, zato je to za-blokiralo in voznico je vrglo preko kolesa. Pri tem se je poškodovala.
Požar v
Svetem Tomažu
V	ponedeljek 1.9., okrog 20.00 ure je zagorelo v kuhinji mansardnega stanovanja stanovanjske hiše v kraju Sv. Tomaž pri Ormožu. V.G. je na elektri~-ni štedilnik pristavila olje za cvrtje, odšla po stopnicah v prvo nadstropje ter pozabila na pristavlje-no olje, katero se je zaradi pregretja vnelo. Požar se je razširil na kuhinjske elemente in stropni opaž, poškodovana je toplotna izolacija, del ostrešja in kritina, poškodbe pa so nastale tudi na stropnem opažu v hodniku, dnevni in otroški sobi. Ogenj so pogasili gasilci. Škoda znaša po nestrokovni oceni 2.500.000,00 SIT.
^IfRAIKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Ivanka Mikša, Zamušani 75, Gorišnica - Sabrino; Darja Kokol, Štuki 21IA, Ptuj - Barbaro; Tanja Šalamun, Gorišnica 101, Gorišnica - Marino; Marjetka Trstenjak, Loperši-ce 40, Ormož - Davida; Stanka Murši~, Nunska graba 20 a, Ljutomer - Blaža; Mateja Toplak, Zg. Hajdina 83 b, Hajdina - Urbana; Irena Gale, Ob Grajeni 16, Ptuj - Pio; Majda Me-ško, Greg. drev. 4, Ptuj - Tinkaro; Romana Kekec, Sestrže 7, Majšperk - Gala; Irena Kodri~ Cizerl, Slovenja vas 27Ic, Hajdina - Milo.
Poroke Lenart: Primož Šešerko, Cesta Kozjanskega odreda 10, Šentjur in Martina Fekonja, Zavrh 38; Branko Majer, Ledinek 29Ia in Albina Kau~i~, Lokavci 15; Franc Seneko-vi~, Štajngrova 70 in Mirjana Krajnc, Froleh 11. Poroke Ormož: Tomaž Pivec, La~aves 59 in Aleksandra Kukec, La~aves 59.
Poroke Ptuj: Samo Škerjanec in Smiljana Šegula, Zamušani 99; Dušan Težak in Laura Jeseni~nik, Kr~evina pri Vurber-gu 170;
Umrli so: Franc Kumer, Biše~ki Vrh 56, rojen 1960, umrl 18. avgust; Danijel Mikša, Ptuj, Arbajterjeva ulica 3, rojen 1954, umrl 23. avgusta; Neva Majcen, Ptuj, Potr~eva cesta 38, rojena 1922, umrla 17. avgusta; Marija Zemlji~, roj. Gomzej, Crmlja 19, rojena 1930, umrla 23. avgusta; Rudolf Zidari~, Domžale, Ul. Matije Tomca 4, rojen 1925, umrl 25. avgusta; Slavko Hrvat, Mestni Vrh 28, rojen 1948, umrl 25. avgusta; Marija Plesec, roj. Donaj, Ptuj, Anželova ul. 3, rojena 1925, umrla 26. avgusta; Alojz Princ, Ptuj, Kraigherjeva ul. 19, rojen 1924, umrl 26. avgusta; Marija Križan, roj. Gajser, Sa-kušak 10, rojena 1940, umrla 26. avgusta; Anton Ivanuša, Loperšice 37, rojen 1930, umrl 27. avgusta.
iPoitulajU nai na intsmdu!
RADIOPTUJ
OHrlCae
32k7hTune In!
wwWomdncD-pítimjoSn
<jI.O.{>.
• TRGOVINA »CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD «PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markove!, Tel.: 02/788 8812

razpisuje
\ um Prstec
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj
prosto delovno mesto
avtoelektrikar avtomehanik
Splošni pogoji;
-	5 let delovnih izkušenj
-	izpit B-kategorije
Kandidati naj pošljejo vloge v 5 dneh od dneva objave na zgornji naslov.