aai k

/// <- ,

od

kerfhanfkiga upanja

soper

duha inalofeizIiiioHi. nesaiipa
in preveli žiga ftrahii.

Poflovenil is Nemflikiga

_C™n rnnTnvim

car®

V natif teh bukev fo miloflljivi Firflit

GOSPOD GOSPOD

ASTOS AI.OJS,

Ljubljanfki §hkof: dovolili 14. dan Velikiga §erpana 1845.

natifnil in saloshil Joshef Blasnik.

1847.

/ C

Upal flm v tifliga, ki me je od duha maloferzhnofti in hudiga
vremena refhil. Pf. 54, 9.

Gofpod je moje perbeshalifhe, in moj Bog je podporna mojiga
saupa. Pf. 93, 22.

l/o’

Predgovor

Pufham, ki v bdshjim ftrahu shive, in
nar vezhi fkerb sa fvoje isvelizhanje
imajo, fim te bukve is Nemfhkiga v’
nafh flovenfki jesik predjal. Ker f ti¬
himi, ki v tem nemarno in bres vfe fker-
bi shive in do gerla v hudobijah tizhe,
bi vef drugazhni pogovor imeti mogel.

Ljubi braviz! v tem rasgovoru ne
bofh ravno kakih pofebnih, temiizh vfak-
danje in navadne refnize nafhel, ktere
fe po mnosih bukvah rasftrefene fim ter
tje dobe. Samo persadjal fi je nekdo
jih vkupej fpifati in v lep red djati, de
bolj shivo v zklovefhko ferze fegajo in
duhu vezhi vtifik dajo, in tifti perpomd-
zhik imajo, ki zhafa ali dnarjev nimajo,
mnogo bukev fi omifliti in brati, ali pa
jesika ne snajo, v kterim fo pitane.

Shtevilo takfhnih ljudi, ki fo od ne-
saupa in veliziga ftrahu fkufliani, bi re-
1*

kel kdo je majhno, memo tikih, ki tak-
fhnih fkufhnjav ne terpe. Vunder pa,
zhe to fhtevilo, kakor je farno na fehi,
prevdarimo, ni tako majhno, kakor farni
fkufheni fpovedniki in duhovni fvetniki
fprizhujejo: je tedej velika dolshnok, fe
potruditi, takfhnim dufham v pomozh
priti, in jih od duha, kije pravi pobosh-
noki grdsno nafprot, refhiti; druge pa,
ki takfhnih fkufhnjav ne terpe, obvaro¬
vati; vunder pa tako, de fe bojezhi in
nebojezhi v duhu ponishnoki ohranijo, in
fe njih pravo saupanje v napzhno, ali v
predersnok ne fpreverne. Tb je namen,
kteriga (im f prekavo teh bukev imel.
Bog vliga upanja, in Ozhe sgbliga u-
fmiljenja naj s mano nevrednim miloli
ima, in vfe pomote, ki tim jih kriv, s
mogozhno roko popravi, in tike, ki jih
bodo brali s vfim vefeljem in miram na¬
polni, de bi v upu in mdzhi fv. Duha
obogateli. Rim. 15, 13.

Pervo poglavje«

Slabo saupanje v Boga je dufham, ki
v kerfhanfki krepofti rafti shele, vsrok
mnosiga slega.

§• I.

Kakfhni slegi fo ti.

1. Shivo saupanje v Boga je isvirik mno-
sih dobrot, safaja, redi in krepzha vfe zhed-
nofti; polajfha teshave; manjfha fkufhnjave, is
njega isvira vfe dobro, je tedej raj blagoflova in
predpokuf vezhniga isvelizhanja. $rezhin je zhlo-
vek, ki v Gofpdda saiipa, in kteriga fveft je Go-
fpod. On bo kakor per vodah safajeno drevo,
ktero fvoje korenine v vlashno semljo poshene,
in fe ne vftrafhi, kader pride vrozhina. Njega
lift bo selenil, in ob zhafu fufhe ne bo v fkerbi,
in tudi prejenjalo ne bo fadti obroditi. „Jerem.
17, 7.  S.“ Nafproti je pa pomanjkanje saiipa
isvirik mnosiga slega, opefha vfako krepoft,
navdaja dufho s britkoftjo in muko, budi in pod-
pera mnoge fkufhnjave; je opoverik veliko dd-
briga in biva pokufhnja vezhne pogube. §»veti
Bernard v 38. raslagi vifdke pefmi naravnoft
fprizhuje, de jenesaup nar hujfhi napotljej, kte-

6

riga fvojimu isvelizhanju ftaviti samoremo: ker
Bog olje fvoje milofti le v pofode saupa vliva
in ferza saupnih sh njim napolnuje.“

2.  Lahko fe fprizha, de pomanjkanje upa
v boshjo miloft pravo poboshnoft, molitve duha,
hvaleshnoft in boshjo ljubesen overa; per tem
je fhe isvirik nevarnih fkufhnjav in mnosih pad-
zov vsrok: ker obropa dufho miru, kteriga ji
nikoli saddfti perporozhiti ue moremo, in ji je,
de fvoje dolshnofti fpolnuje, grosno potreben.
Refnizo vfiga tega, kar fmo tukej povedali, bo¬
mo v prihodnjih poglavjih bolj natanko raslagali.

§• H-

Pomanjkanje upa v Boga je overik prave
poboshnofli.

1. §labo in bojezhe saupanje v Boga dela
ftrahovito in neftanovitno poboshnoft. Takfhno
poboshnoft vfaki napotljej vftavi, nar flabfhi pri¬
mera vtrudi, in nar manjfhi nafprotljej preftrafhi.
Per vfaki ftopinjzi ji je treba roko podati, in jo
podpreti. Bersh ko fe bres unanjiga vodnika
zhuti in bres obzhutne podporne vidi, fe sboji,
vtrudi, in je v nevarnofti pafti. Nekako otrozhe
je vedno, ktero le ob mleku shivi, mozhnejfhi
in tezhnifhi jed, ktera druge krepzha, bi jo fkon-
zhala. Savoljo te otrozhnofti in fhibkofti, ktere
bi fe bolj v duhovnim, kakor pak v telefnim
shivlenji framovati mo'gli, vedno nesmoshna ofta-
ne, v krepdftih fe uriti, ktere vezhi mozhi in po¬
guma terjajo.

2. Dufhi takfhniga ftanii ni mogozhe s na¬
gibi ftrahu v pomozh priti, ker ga je bres tega

7

she polna. Tudi nagibi saupa ji malo pomagajo,
ker ji flabo k ferzu gredo'. Govori, kar koli
hozhefh od fpofhtovanja, kteriga do Sakramen-
tov imeti moramo, bi jo do konza smefhal in
smamil. Opominji k pokori in shalofti ji nizh ne
pomagajo, pa fhe fhkodljivi bi ji biti vtegnili;
ker vfe na ftraftni ftrani vidi, in ti tu britko o-
zhita, kjer drugi nagibe ferzlinofti dobivajo.
Sgodilo naj bi fe — kar je shaloftno, in bi fe
ne Imelo sgoditi — de bi od flabofti v hujfhi
pregrefhke sabredla, jo grisi vefti v nepokoj
povesnejo, in potem v nekako obupnoft, ktera,
nameft de bi fe pred Bogam ponishevala in po¬
kojno shaloft obudovala, de bi is fvdjih pomot
hafen imela5 jo smefha, in ji vfe vefelje fe da-
Ijej v poboshnofti uriti, odvsame, is kteriga flabi
nafledki isvirajo.

§■ UL

Pomanjkanje saiipa je opoverik molitve.

1. Upanje je vfe kerflianfke molitve isvirik,
vitnder pa potok ne tezhe, zhe nima isvirik 0-
bilno vode. Bojezhe in ftrahovito saupanje tudi
molitev, ktera is njega isvira, bojezho in ftra¬
hovito /tori, torej nesmoshno, veliko prejeti. $v.
Jakob nam sapove, Boga sa potrebne krepdfti
profiti, in to' f fveftjd in bres dvombe. „Kdor
dvomi pravi on, /1, 5.}, je mdrfkim valovam
enak, ktere vetrovi pode, in fini ter tje luzhajo.
Satorej naj fe takfhni zhlovek ne nadja, kaj od
Gofpoda prejeti. 44  Kashe fe, de zhlovek vfe od
Boga perzhakuje, ker moli in od njega prejeti

8

shelf; fe pa vunder ozhitno fkasuje, de nizli,
fkorej nizli od njega ne upa, ker fe od nesaup-
nofti overati daja.

2.  Tudi je veliko kriftjanov, ki JI moliti in
obilno moliti persadevajo; ali redki fo, de bi f
takfhnim saiipam in takfhno vero molili, kteri
Jesuf Kriftuf vfe obeta, in kar on vlim perpo-
rozha. „Vfe, karkoli bote v fvoji molitvi profili,
verujte, de bote prejeli, in sgodilo fe vam bo.“
Mark. 11, 24.  Pogofto in dolgo molimo, pa
jesero mifel nahaja, naf obupne ftoriti. Vzhafih
fe nekoliko pofilimo, is febe, kjer nizh drusiga
ni, ko sgola revfhina, ftopiti, in fe povsdvigniti
do vira vefoljnih dobrot, pa naglo naf fpet te-
sha nafhe flabofti, bolj pa fhe tifta nafhiga ne-
saiipa pod fe potegne. In zhe tudi nar vezlii do-
brotljivoft kakiga zhloveka v primeri s boshjo
dobrotljivoftjo fhe dobrotljivofti imena ni vredna;
bi fe mar vunder v zhafnih potrebah h kakimu
bogatimu, mogozhnimu in gotovima perjatlu s
vezhim saiipam, kakor pak k Bogu v duhovnih
potrebah satekali; ker nam fam sapoveduje in
naf vabi, k njemu, fvdjimu Ozhetu perbeshati.
Grdsno je flaba nafha molitev, in nevredna, de
bi jo Bog uflifhal, in grosno ga shali nesaup-
Ijivoft nafha, Ozheta tak blasiga ferza.

§ iv.

Pomanjkanje saupa opovera hvaleshnofl.

1. Hvaleshnoft sa prejete gnade je pobosh-
nofti poglavitna dolshnoft. Kdor pa hvaleshin
biti sheli, mora nar pred dobrote in miloft boshjo

9

fposnati; ker njegova livaleshnoft le v te meri
shiva in delavna biti samore, kolikor je saved
prejetih gnad in milofti shiv in delavin; ali sa¬
ved v dufhi, ktera v Boga flabo saiipa, nikoli
shiv biti ne more. Ona fe ne upa fi v prihodno
veliko obetati; fhe verjeti ne more, de je she
veliko prejela. Kako bo v dufhi takfhniga ftanii
fposnanje shivo, kako fe vtifnilo v njeno ferze?

Tudi bolj zhverfta in rodovitna ne bo njena
livaleshnoft, ko bi ji tudi obilnoft ufmiljevanj,
ktere ji je she Bog fkasoval, vzhafih pred ozhi
ftavil, in naj bi jo tudi natanko preprizhal, de
bi mogla fposnati.

3. Njeno flabo in omahljivo saupanje, ji ne
da, verjeti, de ni nefrezhna, in de jo Bog ljubi.
Posdeva fe ji, de ji te mogozhne gnade le v
to flushijo, jo bolj nefrezhno ftoriti, in ji hujfhi
pogubljenje navlezhi. Te mifli tedej vfe obzhutke
milofti boshje in hvaleshnofti duha v nji sadufhe;
kar duhu molitve, in novim gnadam, ktere bi
ji bil Bog fhe fkasoval, hujfhi opoverik ftavi.
„Nehvaleshnoft“, pravi fv Bernard, „je shgezhi
veter, ki gnade isvirik pofufhi.“

§• v.

Nesaupnoft je opoverik boshje ljubesni.

1. Kar obzhutljeje gnade in milofti boshje
flabi, flabi tudi bdshjo ljubesin. Zhlovek le to¬
liko Boga ljubiti samore, kolikor fi ga Ijubesni-
viga mifli, in le toliko li ga on Ijubesniviga mi¬
fli, kolikor fe mu dobrote, k jih je she od nje¬
ga prejemal, in fe jih fhe od njega prejemati

10

nadja, vashne dosdevajo, in njegovima ferzu
vtifik dajo. Noben kriftjan toliko ne obupa, de
bi ne ljubil Boga, ko bi fe preprizhati samogel,
de ga Bog ljubi, in tako ljubi, de ga fedesha
in kraljeftva fvojiga §iina vezimo deleshniga bo¬
riti sheli. Ali ni mogozhe, de bi ljubili, zhe ne
verujemo de lino ljubljeni, in fe savershene mi-
flimo, in nimamo nobene tolashbe po ljubesni
dopafti. Vfa nafha poboshnoft is ljubesni isvira,
ljubesin pa is shiviga preprizhka, de naf Bog
ljubi. Pred vfim drugim je nar popred v fvdjim
ferzu ta snotranji fprizhik ljubesni boslije, ki je
fteber poboshnoiti, terdo poftaviti treba. §>veti
Janes Apoftelj v imenu vlih govori: „§»posnali
in verovali fmo ljubesin, k jo Bog do naf ima.“

I. 4, 16.

2.  Tako tolashljive in sa poboshnoft tako
potrebne refnize, ko je ta, fe zhldvek brani,
nameft de bi veroval, fe s modrovanjem vkarja.
^lehern, ko bi ga vprafhal, s uftmi fposna, de
veruje: in vunder jih je malo, debi bili natanko
tega preprizhani. V dnu nafhiga ferza tizlii
vrojeni vsrok nejevere, dvombe, bojezhnofti in
nesaupa, te duhovne plefnobe fkdrej nihzhe ni
proft.

3. Tale navadna flepota mami zhloveka:
Kako morem verjeti, marfkdd govori, de bi lju¬
besni in milofti bdshje takfhni deleshnik biti sa-
mogel, ker vunder nizh drusiga v febi ne naj¬
dem, kakor temo, neobzhutljivoft in toliko fplo—
fhnih in neismernih nadlog, de fim fam febi do
kdnza teshavin! Ali pa pomiflijo takfhni ljudje,
ki tako govore, de fvetimu pifmu naravnoft nav-

11

fkrish govore, ki naf uzhi, de naf je Bog po¬
pred ljubil, predin je v naf kaj bilo, de bi bilo
vredno njegove ljubesni? „Bdshja ljubesin, 44
pravi fv. Janes „v tem obftoji, ne kakor de bi
mi bili ljubili Boga, ampak de je Bog popred
naf ljubil. 44  1. Jan. 4,10. $v. Pavl nam fkerbno
saterdi, „de nam je Bog takrat fvdjo ljubesin
fposnati dal, kader fmo flie bresboshni in grefh-
niki bili. 44  Rim. 5, 6. 8. Njegova ljubesen ne
terja popred kaj ljubesniviga v tiftim zhloveku,
ki ga ljubi; ker ni ga, de bi je bil vreden, in
nima nobeniga drusiga vsroka, nobeniga drusiga
isvira, kakor sgdlo njegovo ufmiljenje.

4. Ljubesin ftvari je flaba in revna: v rezhi,
ktero ljubi, li she popred ona kaj dobriga mifli;
v nje dna dobriga ne vftvari: dna v ftvari zhe-
far ifhe, kar ji dopade, ifhe f tem fvdji rev-
fhini in potrebi pomdzhi. Ker je pa ta ljubesin
nesmoshna, ne more natore in laftnofti rezhi pre-
meniti. Bdshja ljubesin je pa nefkdnzhno obil—
nifhi in ni podvershena fvojim ftvarem. „Moj
Bog fi ti, 44  pravi prerok, „in ne potrebujefh
mdjiga blaga. 44  Pf. 15, 2.  Naflia ljubesin ne
more Boga bolj frezhniga ftoriti. V nefkonzhni
obilnofti fvdjiga bitllva on fvdjo nar vezlii frezho
ima, ki fe svikfhati in smanjfhati ne more. Bog
naf ljubi, ker naf ljubiti hozlie; ker je ljubesin;
ker je farna dobrota in miloft. Drusiga sroka
njegove ljubesni ne fmemo ifkati. Njegova lju¬
besin je vfigamogozhna; on ne terja, de bi
ftvar, ktero ljubi, she popred is febe kej dobri—
ga v febi imela, ampak vftvari fam dobro v naf
in s nami, in toliko, kolikor fe njemu poljubi.

12

5. Verujmo tedej, de je Bog zhifta ljube—
sin; de je naf pervi ljubil, akoravno fmo polni
nevrednofti in revne perhljivofti. ^posnajmo in
verujmo, kakor naf fv. Janes uzhi, ljubesin, ki
jo Bog do naf ima, in vnemali fe bodo zhes-
dalje bolj v naf hvaleshnoft, up in ljubesin. Ne-
obzhutljivoft nafha naj nikar nafhimu saupu na¬
pote ne dela; ampak saupanje naj neobzhutnofti
nafproti ftoji. Nafha neobzhutljivoli dvombe rodi,
ali naf Bog ljubi: verujmo in ne bomo neobzhutni
in tudi neverjetni ne. Neprenehama fe moramo
truditi, fkrivno korenine nevere is feb e istrebiti,
od kterih je zhlovek okushen, kterih fkorej ni
mogozhe popolnama is ferza vernih isgnati, po
kterih vera flabi in oterpne; upanje vpada, in
ljubesin do konza opefha, ki mozh in shivljenje
v preprizhku imajo, de naf Bog ljubi, in od naf
ljubljen biti hozhe. Rasumejmo, kako' grosno
fhkodljivo je flabo in bojezhe saupanje, ljubiti
Boga; in de le toliko v te ljubesni narafhamo,
kolikor mozhnejfhi fprizhik imamo, de naf Bog
ljubi. Nikar naj nam upanje savolj nafhih fla—
boft ne vpada, kakor de bi nam bres vfe po¬
mote biti bilo mogozhe, de bi upati fmeli; in
kakor de bi zhlovek popred mogel Bogu kaj
dati in mu darovati, kar bi od njegove nesa-
flushene dobrote prejeli ne bili. V flehernim
ftanu je f terdnim saupanjem treba sazheti. Per
upu sazhnejo potrebne perprave, in te fo per
nekterih popolnifhi, per nekterih nepopolnifhi in
ne fme fe potreba teh perprav upu nafprot po-
ftavljati, ampak truditi fe je, de fe po upu o-
hrani.

13

§. VI.

Pomanjkanje saiipa v Boga je isvirik nevar¬
nih fkufhnjav, ker chifho obropa miru, jo
srnami', in natorfki flud soper kerfhanfke kre-
po/li krepzhd i. t. d.

1. „Bdshje kraljeftvo,“ govori' Jesuf Kri-
ftuf, „je odflej snotrej v vaf.“ Luk. 17, 21.
„In to kralj eftvo“ pravi fv. Pavl, „obftoji v pra-
vizi, v miru in velel ju fv. Duha. “ Rim. 14, 17.
Ta mir in snotranje vefelje fta fad pravizhnofti,
in fe po befedah preroka Isaija raslozhiti ne
dafta. „Delo pravize bo mir, in fad pravize bo
pokoj in savetje na veke. In moje ljudftvo bo
v lepoti miru ftanovalo, v varnih prebivalifhih,
in v obilnim pokoji.“ Isa. 32. 17, 18. Apo-
fteljnov mifel je bila, de je ta dufhni mir tako
s gnado ali kerfhanfko pravizo fklenjen, de vfe
njihove pifma, rasun dveh ali treh f tem bla-
goflovam, kteriga vfim vernim vofhijo, sazhne:
„Gnada in mir: miloft in mir: ljubesin in mir“
Ta mir vfo pamet in vfe vefelje prefeshe; ki
nafhe ferza in dufhe v Jesufu Kriftufu varuje; ki
vfe fkufhnjave smanjfha in smaga. Ta mir in ve¬
felje fta tifti mir in tifto vefelje, ktera vfe na¬
pade fovrashnika nafhiga isvelizhanja premagati
mozh dajata; ker fv. pifmo pravi: „Vefelje v
Gofpodu je nafha mozh,“ 2. Esdr. 8, 10.

2. Nesaupnoft pa to vefelje in mir dufhe,
v kterih vfa njena mo'zh obftoji, fpeha in do
konza satare; jo napolni s britkoftjo, ftraham,
smefhnjavo, nepokojam in shaloftjo, in kader ji
vfo mozh poberd , jo mnogim nevarnim fkufhnja-

14

vam podvershejo, ki le po nesaupnofti nadnjo
pervrd. „Sazhetik hudih fkufhnjav, pravi To-
mash Kempzhan v bukvah hoje sa Kriftufam,
je neftanovitnoft ferza, in majhno saupanje v
Boga.“ B. 1. 13. raft, v 5.

3. Prava poboshnoft mora priprofta, po-
nishna in mirna biti. ^Sleherna rezh, ki ftifka,
krepoft klaverno in samifhljeno dela, je sanjo
nevarna fkufhnjava, in jo pomalim od pota bo-
gabojezhnofti vlezhe. iSaj zhlovek she bres te¬
ga per ispolnjenju kerfhanfkih krepoft vfe fkosi
v sdperne vpore sadene, ki she v napaki nje¬
gove natore tizhe. Ta fkufhnjava she farna od
febe marfkteriga vershe, ki je dobro sazhel, pa
ni imel mozhi, v dolgim in britkim vojfkovaiiji
ftanovitin oftati. Zhe pa dufha nameft mozhi,
ktere is vaje krepofti dobiva, de bi v tem boju
ftanovitna oftala in natorfki ftud soper krepoft
premagovala, nizh drusiga kakor britkoft, ternje
in nove teshave per njih ima, bo sanjo fkufh¬
njava is tega bolj mdzhna in filna, in je v ve¬
liki nevarnofti pafti, ali pa nektere dela fvdjih
dolshnoft opuftiti.

4. Nafhe ferze she od natore in fde po
frezhi hlepi. Ljubesin, blagoft ali frezho dofe-
zhi je po befedah fv. Augufhtina fpodbadlej vfih
njegovih opravkov. Zhe pa v poboshnofti no¬
bene blagofti ne najde, jo pa sunej krepofti ifkati
sazhne. Vfe, kar fe s velikim vporam in soper
nagibe ferza dela, vtrudi, fe peroftudi, in ne
more dolgo terpeti. Nizh nevarnifhiga ne mo¬
re tedej biti, kakor zhe fi zhlovek po flepotijah
fkufhnjavza mir in kerfhanfko vefelje, kakor fi

15

bodi, odvseti puliti. Nesaupnoft in prevelik ftrah
je sa isvelizhanje tok nevarn, kakor krivi mir
in grefhnika fpanje v pregrehah.

§. VIL

Ta nevarna fkufhnjava je fploh in grbsno
v navadi.

Zhe je pa tudi nevarna ta fkufhnjava, je
vunder grdsno v navadi in fplofhna: hudobni
fovrashnik fploh bogabojezhe dufhe sh njo na¬
pada in v pogubo sapleta. „KoIiko jih je,“ pi-
fhe fv. Bernard, „ki neprenehama fvoje flabofti
„premif hi ujejo, in fe od duha maloferzhnofti in
„obupa v globozhino pogube vlezhi pufte! Tak¬
tilni ljudje ne ftanujejo v brambi in lopi Boga,
„ampak v laftnim mefu, premifldjevaje vedno
„fvoje flabofti: vedno fo urni perpovedovati fvoj
„krish in teshave. Nozh in dan fi ne dajo po-
„koja. $ sloftmi fe muzhijo, ki jih she terpe,
„bolj pa fhe f tiftimi, ki fo prihodne, in ne ume-
„jo evangelfkih naukov: „Saddfti je dnevu njega
„laftna teshava. “ Mat. 6, 34. Boje fe rezhi,
„ki fe mar nikdar sgodile ne bodo. Britkejfliih
„teshav in hujfhiga pekla mende ne najdefh. 44
V raslogi 1. 90. pfalma fht. 2. 3.

§. VIII.

Ta fkufhnjava je is med vfih drusih nar sa-
peljivfhi.

1. Jjikufhnjave, ktere naravnoft v oftudne
pregrehe napeljujejo, nifo ravno toliko nevarne,

16

ker fo grosno merfke in njih svijazha je lahko
fposnati. Ki fe pa duhu v podobi poboshnofti
kashejo, fo bogabojezhim dufham veliko nevar-
nifhi, fo veliko bolj sapeljive, in poboshna du-
fha saderge, ktero ji hudobni duh naftavlja, lah¬
ko ne vidi. „Ta fkufhnjava,“ pravi fv. Bernard,
„je teshko fpasiti, ker je fkrite korenine, dalje
„terpi, in je od drusih bolj filna, ker fi hudobna
„kazha vfe persadene, nam do konza up sadu-
„fhiti.“

2. V ftralm in trepetu je treba fkerbeti sa
fvoje isvelizhanje. Zeli zhaf fvdjiga slavljenja
objokovati fvoje pregrehe, tudi majhne pomote
vedno nad fabo ftrahovati in boljfhati, nikdar
ne upati fvojim flaboftim; bdshje fodbe fe bati;
nad ognufbo Sakramentov in satrato boshjih gnad
trepetati, tudi fleherne bitve pregrehe fe bati,
^»htevilo isvoljenih je majhno; nihzhe ne ve, je
li ljubesni ali ferda bdshjiga vreden i. t. d. To
fo refnize in poglavitne refnize: ali fatan, ki fe
v angela luzhi fpreminja, fe ravno teh refniz po-
flushi, de bogabojezhe ljudi sapeljuje. Pofamefno
in lozhene od drusih refniz, po kterili bi fe njih
ojftroft smanjfhala, jim jih ftavi pred njih ozhi;
in kasaje njih grosno ojftroft, jih s nesaupam,
ftraham in nepokojem navda; in jim vfe dolsh-
nofti kerfhanfke poboshnofti ogreni in peroftudi,
de jih nasadnje vfaj kolikor toliko, ali pa zlo
vfe opufte.

3. Ko fe je hudizh Jesufa Kriftufa fkufhati
perdersnil, li je miflil, de je ne more bolj svito
vkreniti, kakor zhe fe befedi fv. pifma poflushi,
in jih pregrisovaje v to napzhno obrazha. To

17

je njegova navadna in tenko fpredena svijazha,
ktere fe on soper pobosline dufhe poflushi. Jih
sapeljevati fo mu dobre nar fvetejfhi refnize, ki
jih on v fvoje hudobne naklepe obrazha. To fo
fkufhnjave poldnevne hudobe, od kterih fv. Ber¬
nard v raslagi 6. verftize 90. pfalma govori;
fkufhnjave, kterih naj bi fe poboshne dufhe nar
bolj ogibale, ker je njih ftrupenina sakrita.

§. IX.

Sdaljfhba nevarno[li te fkufhnjave.

1. „Britkoft in nadloga pride nad fleherno
dufho zhloveka, ki hudo dela; zhaft pain hvala
in mir vfakimu, ki dobro ftori. 44  Rim. 2, 9. 10.
Ni fe zbuditi, de fo „huddbni nepokojnimu morju
enaki, ki fe ne vleshe. „Sa hudobne, 44  pravi
Gofpod, ni nobeniga miru. 44  isai. 57, 20. 21.
njegove pravize ofnova je taka, in taka na veke
oftane. Grosna nadloga je vunder, de fe pra-
vizhni, kterih del je mir in pokoj fvetiga Duha,
kakor grefhnik nepokoje.

2. To od tod pride, ker ne pasijo dofti,
in pohlevniga pihljanja fv. Duha, ki le tolashi,
od kazhjiga pifka, ki le ftrafhi, natanjko ne
lozhijo. Refnize duh govori, govori pa tudi duh
sapeljivofti: njih befede, zhe fo tudi nefkonzhne
rasnofti, fe vunder vzhafih malo raslozhijo. Re¬
fnize duh fe nikomur ne hlini: on nam velikdft
nafhih pregreh, flaboft in nevarnoft pred ozhi ftavi.
Duh sapeljvofti ravno tako dela. Ali glaf refnizh-
niga duha naf podpera, naf ponishevaje krep-
zha in dela, de fe sa pomozh f saupam k Bogu

2

18

obrazhamo; sapeljvi duh naf pa opari in naf po-
nishevaje klaverne delaj nam ferze jemlje, in
zhe naf toliko oplafhiti ne more, de bi fe pred
Bogam fkrivali kakor perveniz grefhnikov, nafh
pervi ozhe v raji; vunder pa toliko ftori, de
fe k nefkonzhno pravizhnimu in ftrafhnimu fod-
niku le f trepetam satekamo in bres prave po-
nishnofti, ki nafho molitev oshivlja, in ktero fv.
pifmo tako pogofto perporozha.

3. Shaloftnih nafledkov nesaupnofti, nepo-
koja shalofti in ftifke fe ne bojimo dofti, ker nam
s naglim fpeliam veliko fhkodo ftore. V nekte-
rih dneh fe tako delezh sajde, de fe nasaj vezh
let potrebuje, in kar je grdsno teshkd: in lahko
je, de fe v obupnoft povesnefh, in ti dufho tako
shivo preprizha in pregovori, de te je Bog she do
konza sapuftil in savergel, in fhe tako dober
nagovor nar boljfhiga fpovednika per tebi nizh
vezh opravil ne bo.

§• X.

f$he bolj nevarna je ta fkufhnjava poflednjo
uro shivljenja.

1. Bati fe je, de bi ta fkufhnjava preve-
liziga ftrahu in nesaupnofti poflednjo uro shiv¬
ljenja hujfhiin lilnifhi ne poftala; ker vfe okolj-
fhine fo takrat perrdzhne, ji jakoft dajati; in
fovrashnik nafhiga isvelizhanja ve, de ni vezh
zhafa veliko, satorej ne opresuje, fhe ta zhafik
porabiti, in fvoje napade mnoshiti. S obreftjo
fe on tifte britkofti poflushi, ki v flednjih oko-
miglejih dufho in truplo mori, de bi dosdevke

19

bojezhiga zhloveka s marfkimi obrasi navdal, in
njegoviga duha f zhernimi oblaki in hudim vi¬
harjem ogernil. Shivo on dufhi fhepta, de je
ftrafhno pafti v roke shiviga Boga, in v ne-
kterih minutah ftopiti pred fodni ftol pravizhniga
fodnika shivih in mertvih. On dufhi ftrafhno
podobo ognjene vezhnofti, sapravo toliko bdshjih
gnad, toliko dopernefhenih grehov dufhi pred ozhi
ftavi, savoljo kterih je dna od jesero drusih dufh
bolj saflushila v tifto ognjeno in shvepleno morje
pahnjena in na veke muzhena biti.

2. Lahko fi je mifliti, kako ftrafhna in ne¬
varna je ta fkufhnjava poflednjo uro shivljenja,
sa tifto dufho, ki je popred zeli zhaf fvdjiga
shivljenja v ftrahu in velikim nesaupu tizhala. In
kako bi fe takfhne dufhe te fkufhnjave ne bale,
ktera je tudi take ljudi, ki popred v fvdjim
shivljenji takfhnih fkufhnjav fhe posnali nifo, vun-
der le v blishnji fmertni uri lilno pretrefla, ako-
ravno fo v fvdjim shivljenji jake krepofti, veliziga
saiipa in gorezhe ljubesni do Boga bili?

3. $aj od tod tudi fploh hudizh hudobne
kriftjane soper fveto poboshnoft s gerdim pred-
fodkam flepi. Pregovarja jih, mifliti, de kdor
hozhe frezlmo umreti, mora vfe krepoftne dela
ftanovitno fpolnovati, in ker tudi tifti, ki fo vfe-
lej tako shiveli, is vfe fvdje poboshnofti in vfe
fvdje krepofti nizh vezli pomozhi nimajo, in jih
fmertna ura ravno tako, ko grefhnike smaja.
Tudi fe trudi hudizh vfe te imenitne refnize ker-
fhanfke vere kakor flepotije, ki fo is moshganov
iskovane, pred njihove ozhi ftaviti, poftavim:
„fmert je pravizhnim kdniz teshav in britkoft, in

2*

20

sazhetik frezhne vezhnofti. Oni fo prejeli per-
venftvo fv. Duha, de vedno sdihujejo, in v saiipu
zhakajo, de jih bo Bog sa fvoje otroke fprejel,
in refiiil njihove trupla. Snazhaj {karakter) pra-
viga kriftjana v tem obftoji, de blagi prihod vel-
ziga Boga nafhiga Gofpoda Jesufa Kriftufa per-
zhakuje in upa; de f hlepenjem gofpodovimu
dnevu naproti hiti; de je vedno perpravljen fvo-
jiga Gofpoda fprejeti, kader is shenitnine pride,
in mu terkajozhimu odpre; de fe prihoda fled—
njiga dneva s vefeljem nadja, in de je prepri-
zhan, de njegova popolna refhitev in gola fvo-
boda she sa durmi ftoji. 44  $trah tedej, ki v
zhalih poboshne dufhe v bolesni napada, je
bogabojezhim fhkodljiv in flushi hudizhu, jih
rasglafovati, in njih imenitnoft in ženo per veliko
kriftjanih smanjfhati.

§• XI.

Duh maloferzhnofli in nesaupa shali Boga,
ker ga ozhitno prepoveduje.

1. Poboshnim dufham tedej ne moremo nik¬
dar sadoft perporozhiti, kako ikerbno naj bi fe
pred duham maloferzhnofti varovale, in fe nik¬
dar nesaiipu in shalofti prepufhale; ampak vfe-
lej in v vlili okoljfhinah v miloft bdshjo shivo
saupanje ftavile, in fe navajale fvetiga miru in
pokoja.' $v. Duh v ftoterih krajih fv. pifma naf
ojftro fvarf, de bi fkerbno nanje pasili. S ne-
saupam, nepokojem in maloferzhnoftjo fe Bog
nikoli ne zhafti; vfe to njega le shali; njegovo
dobroto f tem saframujemo; fe bolj in bolj od

21

njega oddaljujemo, in fe obropamo njegoviga sa-
veta. Nafh neup in bojezhnoft fta vsrdk, de naf
Bog fhe rajfhi v napake, kterih fe ogibljujemo,
pafti perpufha; ko bi pa vanj terdno saupanje
ftavili, bi tega ne perpuftil.

2. $v. Peter je po valovih nepokojniga morja
bres nevarnofti do Jesufa fhel, dokler je v nje¬
govo dobroto in mogozbnoft saupal. Jel fe je
pa pogresovati, bersh ko fe je viharja bati, fe
trefti pred njim in nesaupin biti sazhel. „Malo-
verni! pokaj fi fumil?“ Mat. 14, 31. Gorje
obupljivim ferzam, ki Bogii ne verujejo! „sato'
pa tudi obvarovani od njega ne bodo.“ »Sir. 2,
15. Velika dolshnoft je tedej, maloferzhnoft in
nesaupnoft, is kterih vfe nafhe pregrehe in na¬
pake isvirajo, is ferza isgnati, ker fo vsrdk,
de naf Bog varovati odjenja. „Ki fe Gofpdda
bojte, upajte vanj, in ufmilenje vam bo s ve-
feijem prifhlo. u  iSir. 2, 9. „Kdor s vefeljem
Boga moli, bo fprejet, in njegova prdfhnja bo
vkvifhko do oblakov puhtela. “ Sir. 35, 20.
„Rasvefeljuj fevGofpo'du, in dodelil ti bo, kar
tvoje ferze posheli.“ Pf. 36, 4. „Vefelje ferza,
je shivljenje zhloveka, in bres smanjfhka fveti
saklad.“ Sir. 30, 23. „Shaloft ferza je nar
hujfhi nadloga. “ $ir. 25, 17. S nejevoljo in
britkoftjo dna vfe dela okushi, duha s merfkimi
miflimi in podobami sagerne, soper saupanje in
bdslijo ljubesin; soper ufmiljenje, poterpeshljivoft
in pohlevnoft do blishnjiga fe pravda; budi ferd,
nepoterpeshljivoft, jeso in nevofhljivoft. Tudi
sdravje telefa fpodkoplje, in je napofled fplohna
nadloga. „Ne vdajaj fe shalofti, in ne vjedaj

22

famiga febe s laftnim fvetovanjem. — Ufrnili fe
fvoje dufhe, de dopadefh Bogu. — Sberaj fvoje
ferze v njegovi fvetofti, in shaloft delezh od febe
odsheni. Ker shaloft jih je veliko umorila, in
nizh ne pomaga. “ »Sir. 30, 22. 24. 25.

§. XII.

Jesuf Kriftuf in njegovi Apofteljni fo prav
pofebno fkerbeli, naf pred nesaupam, nepo-
kojem in prevelikim ftraham obvarovati, in
nam saupanje, mir in vefelje per nar huj-
fhih nadlogah perporozhevati.

1. Slo' fe je zbuditi, de je Jesuf Kriftuf
fvoje poflednje fkerbi v to obrazhal, de bi fvoje
uzhenze, in v njih tudi vfe verne te imenitne
refnize uzhil. V fvojim preblagim flovefu per
sadnji vezherji pred fvojim terpljenjem jim je fvoje
vefelje in mir v jerbfhino dal, ftrah in nepokoj-
noft jim naravnoft is ferza isgnati veleva, mno¬
gokrat je ponavljal ta nauk, de bi ga jim bil
prav natanko v ferze vtifnil. „ Vafhe ferze naj
fe ne preftrafhi! Verujete v Boga, tudi v me
verovajte-“ Jan. 14, 1. Vef nepokoj tig ref
potolashi, zhe vero imamo, de je Bog nafh Ozhe
in njegov edini Sin nafh frednik. „Mir vam sa-
puftim, fvoj mir vam dam, ne kakor fvet daje
vam jeft dam. Vafhe ferze naj fe ne preftrafhi,
in fe ne boji.“ Jan. 14, 27.  „To lim vam go¬
voril, de moje velelje v vaf oftane.“ Jan. 15,
11. Profite in hote prejeli, de bo vafhe vefelje
dopolnjeno.^ Jan. 16, 24.  „T6 fim vam go¬
voril , de imate mir v meni. Na fvetu bote brit-

23

koft imeli; ali saupajte, jeft fim fvet premagal."
Jan. 16, 33. In v tifti preblagi nebefhki mo¬
litvi, ki jo jesa-fe in sa tifte opravil, ktere mu
je Ozhe isrozhil, takole k njemu govori: Sdaj pa
pridem k tebi; in td govorim fvetu, de imajo
moje vefelje dopolnjeno farni v febi." Jan. 17,13.
Apofteljni, ki fo takfhne nauke od Jesufa Kri-
ftufa prejeli, fo jih nevtrudama vernim perporo-
zhevali, in njih pifma fo napolnjene sh njimi.

2.  Vunder fo pa pervi Kriftjani, kterim fo
Apofteljni neprenehama mir in pokoj perporozhe-
vali, memo naf vezhi fkufhnjave in muke ter-
peli.

Bile fo takrat ftrafhne preganjbe, fmertne
pertenja, grosovitne kervave fmerti, in fkorej
vfaki dan. In nikar naj fi ne domifhljujemo, de
fo verniki, ki fo v sazhetku zerkve shiveli, vfi
popolnama, in jake krepofti bili. Pifma Apo-
fteljnov farne fprizhujejo, de je med njimi veliko
bilo flabih in nepopolnih. In akoravno fo ftrafh-
nim fkufhnjavam podversheni bili, jim vunder
Apofteljni nepokoj in ftrah prepovedujejo. Sa-
povedujejo jim vfe fvoje fkerbi Bogu isrozhe-
vati, in verovati, de on sanje fkerbi, in per-
puftil ne bo, de bi zhes njihovo mozh fkufhani
bili, perporozhevali fo jim, fe v Gofpodu in nje¬
govi vfigamogozhni roki krepzhati, in fvoje ferze
v njegovi gnadi podperati, ki vezh v naf ftoriti
samore, kakor shelimo, in fi mifliti samoremo;
opominjevali fo jih, ga neprenehama sanjo pro¬
fiti , in fe vfelej v Gofpodu rasvefeljevati, v upu,
de jih bo tifti, ki jih je v opzhino fvojiga $ina
in vezhno velizhaftvo poklizal, podperal in krep-

24

zbal; in de bo on, ki je delo nafhiga isveli-
zhanja fam perzhel tudi fam dokonzhal v dan
Jesufa Kriftufa.

§. XIII.

Poboshne dufhe naj fe ne prepufhajo nepo-
koju in nesaupu, zhe tudi tega miru in ve-
felja v febi ne obzhutijo.

1. Zhe fta tudi vefelje in mir v fv. Duhu
natanko f kerfhanfko pravizo fklenjena, viinder
tifti, ki poboshno shive, ne fmejo ferza sgubiti,
f prašnim isgovoram, de ne obzhutijo v febi
tega vefelja in miru, nepokoj pazh in britkofti.
JSi ne fmejo satd domifhljevati, de nimajo nad
kerfhanfko pravizo nobeniga delesha. Bogabo-
jezhe dufhe, od kterih je tukaj pomenik, naj¬
dejo tolashke in vsroke mini v tiftim neprifpo-
dobljivim govoru po sadnji vezherji, kjer jeJe-
suf Kriftuf vfim fvdjim pravim uzhenzam tako
pogofto mir in vefelje kakor drago saftavo per-
porozhal. Ozhitno in s vfim potifam Jesuf Kriftuf
uzhi: „ Vafhe ferze naj fe ne preftrafhi. “ To fhe
nalafh v drugizh ponavlja: Vafhe ferze naj fe
ne preftrafhi, in naj fe ne boji. 44  Jan. 14, 1. 27.
Nizh bolj ne prepoveduje Jesuf Kriftuf, kakor
nepokoj ferza, ki is flabiga saupa v bosbjo mozh
in dobroto isvira. On ne prepoveduje nepokoja
in ftrahu obzhutkov in dosdevnofti, kterim dd-
ftikrat dufha kaj ne more. Kader fe pozhutinfka
ftran zhloveka maja, samore in mora dufha mi¬
rovati.

25

2. Jesuf Kriftuf fe je fam hotel v fvoji nei-
srezheni ponishnofti, ki je njegovi nefkdnzhni
ljubesni toliko bolj blaga, kolikor njegovima ve-
lizhaftvu nafprotljiva viditi bila, v globozbino
britkofti, otoge in shalofti vtopiti, inpaftivtak-
fhne fmertne teshave, de mu je, kar je nefkon-
zhniga zhudesha bilo, is vfih udov njegoviga
prefvetiga telefa, kervavim fragam enaki pot
fhinil in na semljo kapal. Kader je na krishu
v zhaft fvojiga Ozheta slavljenje dal, je toshil,
de ga je Ozhe sapuftil, de je na njegovo dufho
zelo tesho fvoje pravize in ojftrofti svernil; ga
v morje bolezhin, britkoft in fuhote povesnil, de
gaje b res v liga vefelja, vfe radofti, in tolashbe
terpeti puftil, sunej tiftiga, de fe vfiga vana, fe
volji fvojiga Ozheta podvrezhi. Glej, kako glo¬
boko ga je njegova ljubesin ponishala, de bi nar
flabfhi is med fvojili udov v njih shalofti, obu¬
pih in britkoftih in prasnoti vfiga vefelja in ob-
zhutne tolashbe, ki jih v prizhijozhim shivljenji
ftifkajo, tolashil in podperal; de bi jih kakor po¬
polne uzhil, vfe Bogu v dar dajati, in fi v fre-
zho perfhtevati, de fo mu podlostmi, in is lju¬
besni do njega vfe tolashbe in vfiga vefelja ob-
ropani biti voljno poterpeli, van tiftiga, de nje¬
govo fveto voljo bres vfiga tolashka in vefelja
fpolnujejo.

3. Dufha samore v miru in pokoji biti, ka¬
der obzhutna ftran zhloveka, nejevoljo, ftrah in
shaloft terpi. In refnizhni mir je td in pravo vefelje,
ko bi ga tudi savoljo ftrahu in shalofti, ktere
obzhutku terpe, ne obzhutil. Pifano je: „Pra-
vizhni is vere shivi“; ne pa is obzhutnofti. Ka-

36

der flushabniki zerkve kerfhujejo, kruh v telo
Jesufa Kriftufa fpreminjajo, grehe odpufhajo; ne
obzhutijo v febi te boshje oblafti, ftaviti bitno na
oltarje Jesufa Kriftufa, dufhe is oblafti pekla
otevati, in jim po odpufhbi grehov nebefa od-
perati, kar fe po Sakramentih fv. kerfta in po¬
kore godi. Tudi tifti, ki te Sakramente preje¬
majo, ne obzhutijo v febi teh zhudnih mozhi; vun-
der pa nobeden nad njimi ne dvomi; ker ne fo-
dijo od njih po fvojih obzhutkih, ampak po veri.
Ravno tako tudi ne fmemo od tega mirti in ve-
felja, kteriga nam Bog v ftarim in novim sa-
konu tako grosno perporozha, po obzhutnofti,
ampak po veri foditi. §zer je ta mir in vefelje
vzhafih obzhutin; je grosne fladkofti, rasvefeljuje
in je nekaki pokuf, kteriga Bog doftikrat bolj
v sazhetku fpreobernjenja, kakor posnej dode-
luje. ponishnoftjo gre to gnado fprejemati;
ne pa le nanjo tvesiti; ker jo Bog doftikrat od¬
teguje, zhe fe je dufha v kerfhanfkih zhednoftih
vterdila in vkoreninila. Boljfhi je sanjo, de to
zhutno vefelje ne terpf vedno. To odvseto ve¬
felje pa Bog s bolj snotranjim in bolj duhovnim
nadomeftuje; vefelje, ktero zhe fe tudi obzhutna
ftran zhloveka nepokoji, v dnu ferza in v sno-
trajfhini dufhe kraljuje. To vefelje pa nizh dru-
siga ni, kakor nekaka vfa snotranja in sgolj
duhovna mdzh in krepkoft, ki dufho v fkufhnja-
vah podpera, ali ji vunder v bitnih rezheh fvoje
dolshnofti fpolnovati pomaga; jo tudi v nar ve-
zhih fkufhnjavah Bogu in njegovi fveti volji pod-
vershe; jo nad vfe napzhno vefelje in kushno
fladkoft greha povsdigne, in ftori, de ona ve-

27

felje in zhifto radoft, v zhiftofti, ponishnofti, Iju-
besni, smernofti in drusih kerfhanfkih zhednoftih
shiveti, od tiftiga vefelja bolj ženi, kteriga bi
f tolikimi drugimi hudobnimi v pregrehah, ki fo
tim zhednoftim nafprot, ifkati vtegnila.

4. Ta mir in vefelje fta f kerfhanfko pra-
vizhnoftjo natanko fklenjena, in vedno v dnu
ferza fleherniga pravizhniga zhloveka prebivata,
ko bi ga tudi nepokoj in ftrah, ki njegovo ob-
zhutno ftran opadata, pregovarjati utegnila, de
mu ju manjka. Tako le fv. Bernard takfhne
pravizhne tolashi: „ Veliko jih je,“ pravi ta fv.
ozhe, „ki tarnujejo, de to fveto vefelje, ki je
fladkej od fata, kakor fv. pifmo govori, malo¬
kdaj obzhutijo. V fkufhnjavah in v boju jih nam-
rezh Bog uriti hozhe: in tako kashejo veliko
vezh poguma, kader fe sa krepoft persadevajo,
ne savolj obzhutne fladkofti ampak savolj farne
krepofti, in le sato de bi Bogu dopadli; ktero
fzer is zeliga ferza, ne pa povoljno ifhejo. In
ni dvomiti, de tifti, ki fe tako obnafha, po
fvetu preroka popolnama dela, ki pravi: „Ra-
duj fe v Gofpodu, ker prerok ne govori toliko
od obzhutniga, temiizh od ufpefhniga vefelja:
ker obzhutno vefelje naf fhe le v frezhni vezh-
nofti zhaka; s voljo delati pa je delesh krepofti
v prizhijozhim shivljenji.“

5. Befede fv. Pavla fe v tem osiru per
vfdi pravih kriftjanih natanko fpolnujejo. „Kri-
ftufovi mir, sa kteriga fte poklizani, naj s ve-
feljem v vafhih ferzih prebiva. “ Kolof. 3, 15.
Oni mir Jesufa Kriftufa v nepokojih, vporih,
rasdrashbah, nadlogah, nafprotnoftih v shivljenji

28

in fmerti najdejo; voljo boshjo povfot vidijo, in
fvoj mir le v njenim fpolnjenji imajo. Oni mir
Jesufa Kriftufu v fvoji snotranji nadlogi in v
fvojih duhovnih flaboftih dobe, v vdjfki in ftrafhni
sopernofti, v vertinzu fvojih mifel, v nepokojih in
ftrahotah fvojiga duha, v fvojih dosdevkih in
zhutkih, v fvojih flaboftih, kakor tudi pomotah,
kar bomo drugej bolj natanko pojafnili. §»vdje
proftovoljne pomote po mozhi boljfhajo. Savoljo
fvoje fvobodne kerhkote in flabofti in napadov
fvojih ftraft in mifel, kterih fe prav do konza
snebiti ne morejo, fe ponishujejo. De fe savoljo
tega ponishujejo in sdihujejo, je boshja volja.
Prenafhajo jih ponishno in poterpeshljivo, in
viinder ne sgube pokoja ferza: in ker Bog ho-
zhe, de na tem fvetu v sopernoftih koperne, fe
ponishno podvershejo njegovi roki, in popolnama
sdravje le od njegove dobrote, ako ga jim bo
dati hotel, perzhakujejo. Mir Jesufa Kriftufa
tedej vedno v njih ferzu kraljuje; fe jazhiinne-
pokoj premaga. Od tega, kar je v duhovnim
shivljenji imenitniga pomena, fe bo fhe perlosh-
noft govoriti dobila.

89

l>rugo poglaije.

Kako fe vera in upanje edin na dru-
siga operata.

§• L

De fo vera, upanje in ljubesin potrebne
zhednofli.

1. „Sdaj pak oftanejo te tri zhednofti:
„vera, upanje in ljubesin. “ 1. Kor. 13, 13.
^Jveti Pavl uzhi tukej, de je velik raslozhik med
temi tremi zhednoftmi in med drugimi darovi;
takfhni darovi fo, poftavim: dar prerokovanja;
dar jesikov, ali zhudeshev; dar druge vladati;
dar duhove raslozhevati; dar pomagati fvojim
bratam; dar s vifokim snanjem in modroftjo go¬
voriti, in vfi drugi duhovni darovi, od kterih
on v poprejfhnjim poglavji govori. Ti darovi
nifo flehernimu vernima potrebni: isvelizhani sa-
moremo biti, zhe jih tudi nimamo. Ti darovi fo
bolj v korift drugim, kakor pa tiftim, ki fo jih
prejeli, od Boga, namenjeni. Vef drugi namen
pa imajo vera upanje in ljubesin. $edaj, pravi
Apoftelj, to je, v prizhijozhim ftanu zerkve na

30

semlji, oftanejo te tri zhednofti, vera, upanje in
Ijubesin, in bodo oftale do konza fveta. Sa
zelo zerkev fo fploh bitne zhednofti in sa fle—
herni njeni ud pofebno prav potrebne, bres kte-
rih noben zhlovek isvelizhan biti ne more.

2. Pifano je: „de bres vere ni mogozhe Bogu
dopafti," Hebr. 11, 6; tudi je pifano: Gorje
bojezhim ferzam, ki nimajo vere v Boga, sato
jih pa tudi on branil ne bo. Gorje jim, ki fo
poterpeti nehali." $ir. 2, 15. 16. $pet je pi¬
fano: „Ki ne ljubi, v fmerti oftane." 1. Jan. 3,
14. „Zhe kdo nafhiga Gofpo'da Jesufa Kriftufa
ne ljubi, bodi preklet." 1. Kor. 16, 22. Žela
poftava in preroki, vfa bdshja flushba prave
vere v tem obftoji, de te tri zhednofti fpolnuje-
mo. „Po veri, upanji in ljubesni," pravi fv.
Augufhtin, „zhaftimo Boga."

3. Per vpeljavi fvoje vere, je hotel Bog
laftno ljudftvo na semlji imeti; isvoljeni rod; fveti
narod; drushbo ljudi, ki fo popolnama lozheni
od drusih ljudi, ljudi, ki v fredi fveta. fe s du¬
ham in ferzam nad vfe semljifko povsdigujejo;
ljudi, ki sanizhujejo vfe vidne rezin', ki f zha-
fam vred sginejo, de bi le nevidne rezhi pre-
mifhljevali, ker fo vezhne; ljudi, ki fe sa hudo
ali dobro tega shivljenja ne pezhajo, in le v
nefkdnzhne in nevidne dobrote in sla fvojo vero
in ženo ftavijo; upati in ljubiti frezho, ktere no¬
beno oko ni vidilo, nobeno uho flifhalo, nobe-
niga zhloveka ferze ne umelo; ljudi napofled,
ki nifo tega fveta, ampak feljani vezhnofti, kte-
rih vera, upanje in Ijubesin she sdaj „tovarfhe
in domazhine bdshje dela." Efes. 2, 19.

31

4. §leherni zhldvek fi mora mi f liti, de je
upanje ravno take velike imenitnofti in potrebe,
kakor vera , in de bres upa nobeniga isvelizhanja
ni. Malo kriftjanov je tazih, de bi vliga ne sa-
nizlievali, kar bi vero ali lepo sadershanje ofkru-
niti vtegnilo. Dofti je pa tazih, ki fe ne groše
nad vfim, kar jim up fpbdkopava. Velik greh
bi jim bil, nad vero nar manjfhi dvombo, ali
fvobodno nezhifte mifli imeti: vunder fo pa tako
grbsno nefpametni, de fene boje, upanje v febi
flabiti in fpodkopavati. Dopufhajo, de soper
boshjo dobroto njih duha nepokojne in nesaupljive
mifli kale, in ne pomiflijo, de vera bres upa
nobene veljave nima, in de je Bog terdo sapo-
vedal, ne le upanje imeti, temuzh ga tudi krep-
zhati, in od dne do dne mnoshiti; ker ni le farno
fvet, ampak sapoved, sa raft vere in upanja
vedno fkerbeti. Zhe je nam sapovedano, lju¬
biti Boga is zeliga ferza, bres vfe proftovoljne
obotave, per kaki ftopnizi ljubesni oftati; nam
je tudi sapovedano, is zeliga ferza v Gofpoda
saupati,“ Prip. 3. 5. vunder nikdar saupu fvo¬
bodno mero dajati. Zerkev tudi fkerbno proli,
de bi njeni otrozi, v fvefti v Boga, mozhnejfhi
prihajali: „Vligamogozhni vezhni Bogdna sdi-
huje, dodeli nam raft v veri, upanji in ljubesni,
de dofeshemo, kar nam obetafh, in ljubimo kar
sapovedujefh. 44  (Molitva v 13. nedeljo po bin-
kufhtih.)

32

§. n.

Kako [o te zhedno/li, vera, upanje in ljube¬
sin med feboj fklenjene, in ena od druge
vifi.

1. Med temi tremi boshjimi zhednoftmi je
bitna savesa, in ena od druge vifi. Vera je
podloga upanja, na obeh pa ljubesin ftoji. Ka¬
kor bres vere nobeniga upanja ni, ravno tako
tudi ljubesin bres upanja biti ne more, govori
fv. Auguf litin, kar fmo she sgor povedali. Vera,
ki je korenina karfhanfke pravizhnofti in boga-
bojezhnofti, nam je bila dana, „de bi bila pod¬
loga rezili, kterih fe nadjamo; 44  Hebr. 11, 1.
in de bi jih nam kakor prizhijozhe in vidne pred
ozhi ftavila. „Kdor fe k Bogu perblishevati
shelf, ne fme farno verovati, de je, 44  in de je
nar popolnifhi bitje in do konza vef dober, am¬
pak mora tudi verovati, „de je tiftim, 44  ki ga
ifhejo, po njemu sdihujejo in ga ljubijo, „plazhe-
vaviz, 44  Hebr. 11,6. in de bodo kader bo njih
vera, upanje in ljubesin v prizhijozhih nadlogah
in fkufhnjavah tega fveta surjena in pofkufhana,
od njego've dobrote in pravizhnofti obljubljeni
veniz shivljenja prejeli. Sato fe pa Bog ne fra-
muje njih Bog imenovan biti; ker mefto jim je
perpravil. 44  Hebr. 11, 16.

2. Tele sadnje befede fo pofebniga premi-
flika vredne. Apoftelj f terdim potifam rezhe:
Bog bi le framoval, fe njih Boga imenovati, ko
bi ko Bog plazhila ne dajal; ko bi nebefhkiga
mefta blagofti in frezhe, ki bi njegove prave
dobrote in njegdviga velizhaftva vredne ne bile;

33

vezhniga kraljeftva perpravil ne bil, v kteriga
verfti vfe kraljeftva fveta fo le semljifka gruda.
Satorej, ker je vaf Bog v kerfhanftvo poklizal,
„vam je duha modrdfti in rasodenja dodelil, de
bi ga posnali; oziri vafhiga ferza vam je ras-
fvetlil, de bi vedili, kakfhno upanje je to, sa
kteriga vaf je poklizal, in kakfhno bogaftvo in
kakfhno gofpoftvo je to, kteriga je vam v de-
difhno perpravil.“ Efes. 1, 17.  18.

3. Varovati fe je tedej, lozhiti kaj taziga,
kar je Bog tako natanko fklenil, lozhiti nam-
rezh vero, upanje in Ijubesin. Tudi ni saddfti
farno fkrivnofti vere verovati, in vfe to, kar je
Bog sa isvelizhanje ljudi ftoril: Ta vera bi lahko
bres upanja in ljubesni bila. Moramo tedej tudi
„ljubesin fposnati in verovati, ki jo Bog do naf
ima.“ 1. Jan. 4, 16. Moramo tudi s shivim,
mdzhnim saupanjem verovati, de naf je „s ve¬
zimo ljubesnijo ljubilJerem. 31, 3. in pomd-
zhi fvoje dobrote in milofti na fe potegnil, po
gnadi, ktere toliko tavshent drugim ni dodelil,
„naf je od mozhi teme odrefhil, in naf v kra-
Ijeftvo fvdjiga preljubiga $ina preftavil;“ Kolof.
1, 13. naf sa fvoje otroke, ude tega preljubes-
niviga $ina in zerkve fvoje nevefte fprejel; de
nam je Ozhe, mi pa njegovi otrdzi poftali; de
bi naf kakor fvdjiga Jjiinu ljubil, kakor dele
tega J^inii in njegoviga duhdvniga telefa, in pri¬
hodnje jerbe fvdjiga velizhaftva v vezhnofti; de
je, nam to velizhaftvo saflushiti, fvdjiga edino-
rojeniga $inu oblezheniga s nafhimi nadlogami,
sunej greha na fvet poflalj po nefkdnzhni lju¬
besni, nad ktero nebefhki duhovi vedno fterme,

3

34

je on shivljenje tega fvojiga §Jinii, kteriga fam
okomiglej vezli velja, kakor zelo shivljenje vfih
ljudi, v nar vezhih bolezhinali in neisrezhenih
britkoftih, fmerti podvergel, f zelo teslio fvoje
pravize ga je nameft naf obldshil, in ga je sad-
njizh v nebelih na fvojo defno pofadil in ga sa
nafhiga frednika, sa nafhe refhilo in sa nafhiga
befednika poftavil, de bi vfelej in v vfih potre¬
bah k fedeshu njegovih gnad sa pomozh fe sa-
tekali. Ali samore tedej kriftjan te refnize pre-
prizhan biti, de bi od saupa in ljubesni prefu-
njen ne bil? Ali ni tedej takfhin zhlovek fpazhik
hudobije, kteri nobeniga saupanja in nobene lju¬
besni nima do taziga Boga, ki ga je she toli¬
kokrat fvoje nefkonzhne dobrote preprizhal, ktera
pamet vfih ljudi in Angelov prefega?

4. To je svesik in tako rekozh fklep vere,
upanja in ljubesni, po kterim ena is druge pri¬
haja. To fe tudi v sdrushbenim in navadnim
shivljenji godi, kar je podoba duhovniga shiv-
Ijenja: zhlovek, pravi fv. Augufhtin, sazhne, fe
ve de, verovati, de je ta njegov dzhe: in, zhe
je tifti, kteriga fi ozheta mifli, bogatin in ime-
nitin mosh, upa in fe nadja mnosih zhafnih do¬
brot od njega; nehvaleshin potepuh bi pa bil,
ko bi taziga ozheta ne ljubil, od kteriga je she
toliko dobriga prejel, in vfe od njega perzha-
kuje. Ko bi tedej takfhno otrdzhe, v vfih fvd-
jih potrebah fe na fkerb in dobrotnoft takfhniga
ozheta ne saneflo; ko bi fhe savolj fvojih po¬
treb in omiflika obleke v vednim nepokoji shi—
velo, kdo bi rezhi samogel, de fe to otrozhe,
kakor njego'v otrok obnafha? Pa, ali bi tudi

35

kdo verjeti mogel, de fe frezhniga fhteje, tak-
fhniga ozheta imeti, ki fe ko ptujz, ali ko fu-
shen do fvojiga gofpoda, raji bi rekel, trinoga
obnafha? Kako bi fi tedej mifliti samogel, de
fe obnaflia ko boshji otrok, ko ljubesni in bla-
gdfti takfhniga ozheta ne upa, zhe vfih fvojih
fkerbi njegovim rokam ne isrozhi, in upa, de
mu bo fvoje gnade po ravno tifti milofti dodelil
in pomnoshil, kakor mu bo dopadlo, mu jih do¬
deljevati, kakor ga je po sakramentu prereditve
sa fvojiga otroka fprejel, in ga v fhtevilo fvo¬
jih isvoljenih poftavil? Teshkd je verjeti, de je
kriftjan, ki ne mifli tako', ampak fe vedno boji,
trepezhe in nepokoji, in v bdshjo dobroto nobe-
niga upanja nima, refnizhno preprizhan, de ima
frezho, Boga sa ozheta imeti; de je v njego'vi
hifhi, to je, v njegovi zerkvi, ne kakor kaki
ptujz ali fushen, temuzh po domazhe, kakor
otrok.

§• UL

Vera bres upanja ni vera, kakor jo Bog
hozhe imeti.

1. Te dve zhednofti fte tako med feboj
fklenjene, de v fvetim pifmu vera sa upanje,
in upanje sa vero velja, in de nesaupnoft fe tudi
nejevera imenuje. Is med fhtevila toliko reve-
shev, ki fo per Jesufu Kriftufu pomozhi ifkali,
v želih evangelfkih sgodovinah le eniga ne naj¬
demo, de bi njegova profhnja uflifhana ne bila.
Pred ko jim je pa gnado dodelil, je vero, kar
potrebno perpravo, od njih terjal; ali jim je pa

36

po dodeljeni gnadi povedal , de jim je njih vera
pomagala. $ to vero tedej, ktero je terjal in
vflifhal, fi ni le on miflil sgdliga preprizhanja
od njegove nefkdnzhne vfigamogozhnofti nad ti¬
himi , ki fo per njem pomozhi ifkali, temiizh tudi
saupanje v njegovo viigamogozhno dobroto.

2.  Ne fmemo tedej lozhiti upanja od ker-
fhanfke vere. Po veri fe Bog satd fposnavati
daje, de vanj upanje ftavimo. „Vfi tifti,“ go¬
vori prerok, „ki posnajo tvoje ime,“ bodo v te
saupali. Pfal. 9, 11. ,,Kako imenitne rezin je
Bog nafhim ozhetam viditi dal, de bi vfe to
fvojim otrdkam osnanovali, de bi imeli saupanje
vanj?“ Pfal. 77, 5. 6. 7. V apoftoljfki veri,
ktero tako pogofto vfaki kriftjan moli, in ktero
vezhi del kriftjanov tako flabo, hitro, bres po-
boshnofti, doftikrat bres vfiga premiflika moli,
akoravno vfaka befeda velike fkrivnofti nafhe
fvete vere v kterih fe uriti moramo, v febi ima;
vunder ne pravimo, kader to vero molimo: „Ve-
rujem Boga:“ ampak; „verujem v Boga.“ Tako
tudi bogoflovzi fvete ozhete islagajo, de te be-
fede gibe dufhe pomenijo, ki fe vsdiguje, debi
fe k Bogu, nar vikfhi dobroti povsdvignila, f
kterim fe sediniti ifhe, in v kterim dna fvoj ve-
zhni mir dofezhi upa. V fvojim ferzu dna ta¬
kole govori: „Bog mdjiga ferza, in moj del, o
Bog navekomaj! Dobro je sa me, de fe Boga
dershim, in fvdjo fveft v Gofpod Boga ftavim.“
Pfal. 72, 26. 28. To je vernih vera, to fe
pravi po kerfhanfko s upam verovati. Satd
fveti ozhetje vero fposnatev nafhe vere in na-
fhiga upanja imenujejo. Prezej per obmolitvi

87

pervih befedi kasliemo fvojo poglavitno dolshnoft,
in fposnamo ozhitno, de v Boga saupamo.

3. Vera bres upa, je vera hudizhev. Zhe
verujefh, de je en fam Bog, le en lam Jesuf
Kriftuf; tudi vfe druge fkrivnofti fvete vere ve¬
rujefh. Hudizhi tudi vfe to verujejo: ali ne ve¬
rujejo le, ampak „fe tudi trefejo. 44  Jak. 2, 19.
Razlozliik med vero pravih kriftjanov in nefrezh-
nih peklenfkih duhov je upanje. Hudizhi veru¬
jejo, de je Bog fvdjiga ^ina na fvet satd po-
flal, „de bi jih ftifkal in pogubil, 44  Mat. 8, 29.
Luk. 4, 34. kriftjani pa verujejo, de ga je po-
flal, de bi isvelizhani bili.

§• iv.

Nesaupnoft v Boyd je po nauku [vetih ozhetov
malikovanje.

1. Lefeni, kamnitni in bronzheni maliki fo
she davno na fvetu rasdjani, in tempeljni krivih
bogov ajdovftva saterti. Nameft teh vidnih ma¬
likov je pa hudizh druge bolj sapeljive poftavil.
Kriftjani, ki fi Boga drugazh, kakor je, miflijo,
napzhno snanje od njega imajo, in kakor fveti
Augufhtin in Bernard pravita, fi v fvojim ferzu
malika isobrasijo, in fi nameft praviga Boga
kriviga napravijo; kteri fi v fredi fvojih hu¬
dobij Boga miflijo, de je poln dobrote pa bres
vfe pravize, ki bres vfiga ftrahu shive, in mi¬
flijo, de fe Boga zhifto nizh bati ni treba, ako-
ravno boshje in zerkvene sapovdi neprenehama
kerfhijo: takfhni ljudje fi malika vmiflijo, in
nameft praviga, pa kriviga Boga na oltar fvd-

38

jiga ferza poftavijo: ker pravi Bog je vef drugi.
Ako je nefkdnzhno dober, je tudi nefkonzhno
pravizlien. Zhe nam fposnati daja, kako milo-
ftiv je do tiftih, ki fe refnizhno poboljfhajo, in
hudobne pota sapufhati sazhnejo; je tudi nemo-
gozhe, de bi takfhnih, ki nefpokorni in v hu¬
dobijah oftanejo, s veliko ojftroftjo in pravizo ne
fhtrafoval.

2. Pa tifte dufhe, ktere v vednim nesaiipu
in nepokoji plavajo, fi Boga terdiga fodnika
miflijo, ki drusiga ne ve, ko ojftro in terdo' bres
ufmiljenja s grefhniki ravnati; kterimu nobena,
fhe tako majhna pomota bres kasni ne odide,
kakor de bi nizh drusiga ne ifkal, ko zlilo veka
satreti in pogubiti. Kteri od Boga tako mifli,
fi tudi malika napravi; in ker ima napzhno sna-
nje od Boga, li nameft praviga, pa kriviga v-
mifli: ker pravi Bog je vef drugi, kakor fi tak-
fhni zhldvek domifhljuje. Zhe je Bog nefkon¬
zhno pravizlien, je tudi nefkdnzhno ufmiljen. On
tifte kasnuje, ki oftanejo v fvdjih hudobijah, ker
je pravizhen; odpufha pa vfim tiftim, ki fe k
njemu fpreobernejo, sato ker je dobrotljiv in poln
milofti. On fhtrafuje in pomiluje; pa f tem ras-
lozhkam, de nerad fhtrafuje, in sato, ker ga
fhtrafovati filimo: de pa odpufha, odpufha sato,
ker je odpufhati vef nagnjen, kakor je neki u-
zhenik djal: „Savoljo nafliiga pravizhen, savoljo
fvojiga ufmiljen;« to je, on ne najde v febi v-
sroka naf fhtrafovati, temuzh v naf: najde pa
vimder v febi, v fvoji nefkdnzhni dobroti vsrdk
fvoje milofti, nam odpufhati. In f tem pofebno
pokashe fvdjo vligamogozhnoft, kakor zerkev

39

moli: „Bog! ki fvojo vfigamogozhnoft fofebno
f persanafhanjem in ufmiljenjem kashefh. 66  (l)e-
feto nedeljo po bink.) „Kako velika je miloft
Gofpdda, in do tiftih njegova gnada, ki fe k
njemu fpreobernejo I ker ne more vfe kar je po-
polnama v zhloveku biti, 44  Sir. 17, 28. to je,
zhlovek ne more vef popoln, bres vfe pomote
in vef bres greha biti. „Kakor vifdke fo nebefa
od semlje tako obilna je miloft njegova nad ti-
ftim, ki fe njega boji. Kakor delezh je jutro
od vezhera, tako delezh je on nafhe pregrehe
od naf odvsel: kakor fe dzhe fvojih otrok, tako

fe on bogabojezhiga ufmili: ker dobro ve, is
zhefa naf je isobrasil; in de fmo prah, fe fpom-
nuje. Ali Gofpddova miloft je od veka do veka
nad tiftimi, ki fe njega boje. 44  Pfal. 102, 11.

i. t. d.

3. Tiftim tedej, ki fe Boga boje, in fi vfe
persadenejo fe velikih grehov obvarovati, in mu
fvojo sveftobo fkasatij ki pa savolj grehov, kte-
rih nar pravizhnifhi v tolikih fkufhnjavah tega
shivljenja nikoli prav popolnama profti biti ne
morejo, v vednim ftrahu, nujah in nesaupnofti
tizhe; bi fe ne bilo bati, de fo fi malika, na-
meft praviga, kriviga boga v fvojih miflih isko-
vali? „Ki ne ljubi, 44  pravi fv. Janes, „Boga ne
posna. 44  1. Jan. 4, 8. Po vfi pravizi tudi re¬
zili samoremo: „ki ne upa, Boga ne posna. 44
„Vfi tifti,“ pravi fveti Bernard, „ki fe k 1  Bogu ne
fpreobernejo, ali pa zhe fo she fpreobernjeni,
in v njegovo miloft upanja ne ftavijo, ga ne po-
snajo. Le v tem ftanu koperne, ker fi Boga
terdiga in ojftriga miflijo 5 ki je vunder farno zhifta

40

dobrota: ferpiga in nemiliga fi miflijo; ki je vun-
der neismerljiviga ufmiljenja: grosovitiga in ftra-
fhniga; ki je vunder nefkdnzhne pohlevnofli in
gola ljubesnivoft. Tako hudobija, po befedah
preroka, farno febe flepi, in fi nameft praviga
Boga, malika ozherta. “ ($v. Bernard v 38.
rasi. vif. pefm. v. 2.)

4. Jesuf Kriftuf je fam na goro molit fhel,
in ukashe fvojim uzhenzam po morji v Kapar-
naum fe odpeljati. Zheln, v kterim fo fe vo-
sili, fo vetrovi in viharji zelo nozh fini ter tje
fukali. Proti jutru pride Jesuf po morji hode
k njim. In kar bi jih vpogumiti moglo, jih ftra-
fhi. Mrak nozhi jih flepi, de ga ne fposnajo.
Duh bo, fo miflili, in od ftrahu na glaf sakrizhe.
§kor shiva podoba je to tiftih, od kterih fe
menimo. Vihar jih smiram okrog luzha: ved¬
no omahujejo, fe trefejo in boje, de bi fe jim
ladja na klezhah ne ubila. Žhe fe jim Jesuf
v viharji perblisha, fe jim od ftrahu v glavi
verti, kar bi jih tolashiti moglo, ker mrak in
nepokoj njih duha jih opovera, de ga kakor je,
fposnati ne morejo; de je ftrah, fe jim sdi. Ne
vidijo, „de je poln dobnite in milofti, ktera vfe
fposnanje prefega;“ Efesh. 3, 19. de je per-
pravljen v nar vezhi nevarnofti nam v pomozh
, perftopiti. Le ojftroft je v njem, fi miflijo, le
ferditiga fodnika vidijo, ki drusiga ne sheli, ko
fmert in pogubo jim napovedovati. S eno be-
fedo, ftrah jim je Jesuf Kriftuf; pa vef drugazhni
je, kakor fi domifhljujejo; in napzhna mifel, ki
jo od njega imajo, hrani in mnoshi njih nesaup-
noft, nepokoj in ftrah.

41

5.  Ko bi jih pa kaj ftrafhiti fmelo, naj bi
jih njih flabo saupanje ftrafhilo, ki ga v tiftiga
ftavijo, ki je naravnoft povedal, „de je isveli-
zhat prifhel, kar je sgubljeniga bilo;“ Mat. 18,
11. „in de ne potrebujejo sdravi, ampak bolni
sdravnika.“ Mat. 9, 12. Sapove nam on, naj
bi li od njegove dobrote nameft modrovanja, f
kterim fi ferze jemljemo, raji mogozhno od nje¬
ga domifhljevali, in ga 1' priproftim ferzam ifka-
li. Buk. modrofti 1, 1. 2.; in on sagotovi, de
fe vernim najti da. Tifti tedej, ki v vednim
nepokoji in v nesaupnofti shive, in od bdshje do¬
brote takfhne flabe mifli imajo, mu veliko kri-
vizo delajo. Vedna nesaupnoft israelfkiga Ijud-
ftva v pufhavi je Gofpo'da pofebno k jesi dra-
shila: „To je Gofpod flifhal, in fe je rasferdil,
in je odftavil, (Tpolnitev fvdje obljube) ogenj fe
je zhes Jakoba vnel, in ferd fe je nad Jsrae-
lam vsdignil; ker nifo v Boga verovali, in od
njega fvdje pomozhi upali.“ Pfalm. 77, 21. 22.
Marfiktere hudobije je med njimi poterpel, ktere
bi fe nam vezhi dosdevati mogle; ali njihove
nesaupnofti on prenafhati ni mogel, ampak fe je
perfiljeniga videl, fe nad njimi mafhevati.

6. In ref je, de v Boga premajhno saupa¬
nje imamo, ker miflimo, de ni sadoft mogozhin,
nafhim preteklim, prizhijozhim in prihodnjim nad¬
logam pomagati, bodo naj she kakor hozhejo
velike, in to je nejevera: ali zhe mu pa tudi
vfigamogozhnofti, naf refhiti, ne odrezhemo, pa
miflimo, de nima dovolj dobrote, nam pomagati
hoteti, in to je druga nejevera. Tako mifliti in
foditi je ftraft nejevernikov, ki ga ne posnajo;

42

to fe pravi, njegovi mozhi in dobroti mejo fta-
viti. Ni fe zbuditi tedej, de mu je ta kriviza,
ki mu jo ftorimo, tako oftudna in neprenafhljiva;
de ga bolj, kakor kteri koli drugi greh soper
naf rasdrashi, in ga pofili naf is pred fvdjiga
oblizhja savrezlii. Zhe tedej vfpeha njegove
milofti v febi ne obzhutimo, moramo per fvoji
nesaupnofti vsrdk tega ifkati.

43

Tretje po^laije«

Spodbadljeji kerfhanfkiga upa.

§. L

Kerfhanfko upanje fe na fposnanje mozhi in
milo (ti bbshje, na saflushenje Jesufa Kriftufa
in na revfhine zhloveka opera.

1. Mozh in miloft bdshja in saflushenje Je-
sufa Kriftufa ediniga frednika med Bogam in
zhlovekam, fo poglavitni fpodbadljeji kerfhanfki¬
ga upa. Zerkev fi grosno persadeva, fvdje
otroke te refnize preprizhati. Veliko molitev,
ktere dna sa nje k Bogu pofhilja, f temi befe-
dami sazhne: „Vfigamogozhni in ufmiljeni Bog;“
ali pa isreke ravno tega pomena ima, ali fe f
temle fklepam fkonzha: „Po nafhim Gofpo'du
Jesufu Kriftufu i. t. d. $ temi befedami, ktere
fe vfefkosi po zerkvah glafe, daja ona fposnati,
de fvojiga upanja, sa potrebe fvojih otrok ufli-
fhana biti, na nizh drusiga ne ftavi, kakor na
vfigamogozhnoft bdshjo, njegovo nefkonzhno u-
fmiljenje, in na saflushenje Jesufa Kriftufa.

44

2.  Ne da fe pa fposnati, kako fe nafhe
saupanje na te tri podloge poftavlja, zhe nifmo
popred od zhlovefhke revfhine preprizhani. „Daj
fe mi fposnatipravi fv. Augufhtin; „pa dodeli
mi tudi, de febe fposnam!“ Obe te fposnatvi fta
sa pravo in terdno saupanje potrebne. Bres
fposnatve zhlovefhke revfhine bi nafhe saupanje
krivo in naravnoft napuhljivoft bila5 bres fpos¬
natve Boga bi pa fposnatva nafhe revfhine naf
v obupnoft povesnila. Napuh in obupnoft pa f
kerfhanfko pravizo sedinjena biti ne moreta: Na-
puhljivzi in obupljivzi fo v bdshjih ozheh polni
krivize; ker nobeniga dela nad bdshjo pravizo
nimajo 5 in kakfhni delesh bi nad vezhnim isveli-
zhanjem imeti samogli, ki je rezh kerfhanfkiga
upanja? Ker to isvelizhanje je le refnizhno pra-
vizhnim obljubljeno, in obftoji tako rekozh v po¬
polni rasdjatvi vfe hudobije; v popolnim satira
fvdje laftne volje in ljubesni, ki je isvirik vfe
krivize; in v popolnim kraljeftu vfe pravize, in
v tem, de fe bdshji volji, ki je isvirik vfe pra¬
vize, popolname podvershemo.

II.

fjposnatev famiga febe mora f kerfhanfkim
upanjem fklenjena biti.

1. Rekel fim she, in bom v prihodno fhe
govoril, de fe kerfhanfko upanje na miloft bd¬
shjo in saflushenje Jesufa Kriftufa ediniga fred-
nika med Bogam in zhlovekam bitno opera.
Zhe kdo od milofti bdshje govori, je she od
revfhine zhloveka preprizhan. Zhe je frednik

45

med Bdgam in zhlovekam potreben, mora greh
v zhloveku biti, ki ga je od Boga lozhil, in ne-
vredniga ftoril, fam ob febi bres frednika k nje¬
mu priti. Bog samore tudi do drusih, in ne le
do nefrezhnih dobrotljiv biti, kakor je tudi do
Angelov in ljudi bil, ko fo fhe v ftanu nedolsh-
nofti bili; ufmiljen pa le do nefrezhnih biti sa¬
more. V ftanu nedolshnofti nifo ne Angeli ne
zhlovek frednika potrebovali, de bi fe bili k Bogu
satekali, ker nifo fhe grefhniki in fovrashniki
bdshji bili, in torej fhe nobeniga frednika potre¬
bovali, de bi jih bil s Bogam fpravil. Kriftjan
tedej ne more nobeniga saupanja v miloft bdshjo
in saflushenje Jesufa Kriftufa ftaviti, ako fvoje
revfhine in nevrednofti ne fposna.

2. Te refnize fo tako natanko med feboj
fklenjene, in kriftjanu tako vediti potrebne, de je
fv. Pavl tri fvoje pifma le savoljo tega pifal.
Namen, kteriga je v pifmu do Rimzov, Gala-
zhanov, in Hebrejzov imel, je bil, uzhiti vfe
ljudi, de je revfhina, v ktero fmo padli, tako'
velika, de fe ajdje po mdzhi natore in Judje po
mdzhi Mojsefove poftave nifo is nje iskopati mo¬
gli; de kerfhanfka praviza, po kteri bomo is
greflmikov, ki jih vezhna fmert zhaka, opravi-
zheni in vezhniga shivljenja vredni; je edini v-
zhin nesaflufhene milofti bdshje in vere v Jesufa
Kriftufa njegdviga f^inu, kteriga je v daritev
nafhe fprave poflal; po kterim pravizo imamo,
1 saupam pred fedesh gnade ftopiti, de ufmiljenje
dofeshemo in v fvdjih potrebah pomozh njegove
gnade dofeshemo.

3. Ta Apoftelj naf uzhi, de je sato' Bog

46

judovfki narod sapuftil in savergel, ker fo fe na
od Boga dano poftavo sanafhali, ker fo pravo
pravizo in isvelizhanje le po mdzhi profte volje
in po uku, kteriga fo v poftavi dobivali, dofe-
zhi upali; nameft de bi fe bili fvdjiga isvelizbanja
in pravizhnofti, ki v to vabi, od milofti boshje
in od saflushenja Jesufa Kriftufa nadjali, „Mi
pa, 44  govori ta Apoftelj, „ker vemo, de zhlo-
vek is del poftave, {ktere bres gnade in vere
v Jesufa Kriftufa opravljaj opravizhen ne bo; —
verujemo v Jesufa Kriftufa, de bi is vere, ki
jo vanj imamo, opravizheni bili, in upamo od
fvetiga Duha, po veri upanje pravizhnofti. 44  Ga-
lazh. 2, 16. in 5, 5.

III.

Sukaj [veti Paul pravizhnoft in isvelizhanje
vfelej le veri, ne pa po [lavi perpifuje.

1. Nevtrudama Apoftelj uzhi, de poftava
nobenima zhloveka pravizhnofti in praviga slav¬
ljenja ne daja; temuzh le vera. To refnizo vfe
fkosi ponavlja ; in fe po mozhi persadeva, jo po
mnogih isrekih pokasati: tako' mu je imenitna,
de sheli, de bi fleherni zhldvek v nje natanko
poduzhen bil. Sakaj vodi vera k pravi pravizh¬
nofti in k isvelizhanja, poftava pa ne? Ker Bog
nobeniga zhloveka ne opravizhi in ne isvelizha,
' kakor kdor je refnizhno ponishin. Vera zhlo¬
veka ponishniga, poftava pa napuhnjeniga in
prevsetniga dela: ne kakor de bi poftava farna
na febi napzhna bila, ampak ker v zhloveka na¬
pako dobi; napako, ktere poftava farna is febe

47

odvseti ne more, ampak jo is perloshnofti in sa-
voljo tega, ker zhlovek poftavo flabo obrazha,
fhe bolj krepzha. Zlie pa tudi poftava fvete in
mogozhne sapovedi naklada, vunder pa, ker ne
daja fhe zlilo veku prav zhiftiga uka, de bi mo'zh,
jo fpolnovati, sunej febe v gnadi bdshji in v veri
v frednika (Jesufa Kriftufa) ifkati mogel: G,ker
poftava ni is vere,“J ali nizh od vere ne opom¬
ni; Gal. 3, 12.  fi zhlovek domifhljevati perlosh-
noft dobi, de te sapovedi is laftnih mozhi fpol¬
novati , in li torej pravo pravizhnoft in isvelizha-
nje fam vfkerbeti samore. „Po tem takim fe je
zhlovek po poftavi famiga febe sapeljal.“ Rim.
7, 10. 11. Ta nesdufhni napuh in grdsna pre-
vsetnoft fta vsrdk bila, de fo Judje saversheni
bili; ki fo fe sa laftno pravizhnoft poganjali; ne
pa sa tifto, ki is milofti bdshje, gnade in vere
v Jesufa Kriftufa prihaja, in de je sa isvelizhanje
potrebna, nifo fposnali.

2. Po veri fe pa ta napuh in prevsetnoft
ko dim raskadi. Vera je podlo'ga upanja, pa
terdniga upanja, ki is fposnanja refnize in pra-
vizhnofti isvira. Ker nam globozhine nafhih nad¬
log ne prekriva, naf ne ogoljfa in nam ne daja
saupanja v fvdje mozhi. Saupanje, ktero is
goljfije in krivize isvira, bi nafvkanilo in v fra-
mdto povesnilo. Vera de bi v naf pravo in ne-
omahljivo upanje vterdila, naf v vfimu, kar naf po-
nishevati samore in mora, natanko poduzhi: ker
ve, de fe Bog napuhljivzu vftavlja, gnado pra¬
vizhnoft in isvelizhanje pa le ponishnim deli; in
de je Bog, ki feBog upanja imenuje, tudi refnize
in pravizhnoftiBog, de bi naf poduzhil, de upa-

48

nje, ki od njega prihaja, kakor Bog refnizo in
pravizhnoft ljubi, in vfe, kar je temu nafprot,
fovrashi.

3. Upanje naf pa sato' tako ponishuje, de
bi nam v prihodnje fpet v kvifhko pomoglo: pre¬
pad nafhe nadloge nam pokasaje, nam viditi
daja, de pomozhki, ki nam jih je Bog perpra-
vil, veliko bolj tifto prefegajo. Vera vfo refni¬
zo uzhi: refnize, ki naf ponishujejo, bolj pa fhe
refnize, ki naf podperajo. Vlogo poftavlja, ktera
nam ponishno vunder pa ferzhno saupanje daja,
ker bolj ponishna ko je, bolj je tudi jaka in
ferzhna.

49

Zlieterto poglavje.

Sdaljfhba proprejflinjih naukov.

Kaj vera zhloveka uzhi, de bi ga ponishevala.

§• I-

f$hibkofl nafhiga uma.

1. Vera naf uzhi, de je zhlovefhka pamet,
zhe je fvoji flabdfti prepufhena, mnogim flepo-
tijam in grosnim smotam podvershena. De bi
vfe ljudi popolnama preprizhal, je Bog po ftra-
fhnim fklepu fvdje pravize perpuftil, de fo vfi
ajdje v tiftih zhafih nevednofti pred vzhlovezhe-
njem njegdviga Simi po fvojih potih hodili. Je
mogozhe tedej, de bi ne oftermeli in naf ftrah
ne opadel na tifte ftrafhne temote mifliti, v kte-
rih je vefoljno ljudftvo fveta vezh tavshent let
tizhalo, zhe majhin kotizhik fveta isvsamemo.
Stvarnika vfih rezhi zeli fvet ni posnal; ker
Boga fo le Israelzi posnali, in le oni fo zha-
ftili njegovo ime. Ni ga bilo tako hudobniga in
fmeha vredniga malikovanja, de bi ga ne bili
v fhegi imeli in kakor poftave obrajtali. $met-
Ijakam ljudi fo ftavili tempeljne in oltarje, ki

4

50

fhe pokopalifha nifo bili vredni. Ko Boga fo
molili Jova, Apolona, Kupido, Baka, Prijapa,
Junono, Venero i. t. d. to je, zheftili so prife-
golomze, kervoframze, prefhefhnike, pijanze,
mafhevavze, nesdufhneshe, kterim fe je fpodo-
bilo, de bi jih bila od nebef in semlje vklinjba
sadela. fS zhaftitevjo takfhnih bogov je poftala
vfa vera uzheniza smotnjav, fhola hudobe, ne-
framnofti in nesduhe. Nar gerfhim ljudem in nar
fhkodljivfhim sverinam je fvet bdshjo zhaft in
nar vezhi fpofhtovanje dajal, kakor kazham in
smajem: le Boga, nar vezhi dobrote in edi-
niga vira vfiga dobriga ni mervize fpofhtovanja
dolblo. Pa kaj! fhe dela zhlovefhkih ro'k, ma¬
like is slata, (rebra, brona, lefa ali perfti, ti-
zhev, in kazh fo narodi po boshje zhaftili in jih
v pomozh klizali; in ni jih bilo fram v fvdjih
potrebah pomdzhi ifkati per bogovih, ki nifo ne
vidili, ne flifhali, ne govorili in ne hodili.

2. Zhe pa naf vfe te neumnofti od grosne
flabofti zhlovefhke pameti, zhe je fvdjim dosdev-
kam in flepotijam prepufhena, natanko prepri-
zha, kdo bi fhe fvoji pameti upati fmel? Po
dolgi in shaloftni fkufhnji merfke rasujsdanofti,
v ktero fo vfi narodi fveta is teme fvoje pameti
sagasili, fe je zbuditi tedej, de toliko kriftjanov
toliko krivih dosdevkov, toliko mehkushnih po-
ftav, toliko gerdili rasvad in napzhnih naukov
shivljenja, ki fhe dandonafhin fvet satapajo, bres
vfiga premiflika fprejema,in jih sa naredbo fvd-
jih nazhinov in opulhib ima, is zhefar poguba
toliko dufh nahajati mora?

3. Vle to je pravizhna fhtrafa napuha zlilo-

51

vefhke pameti, ktera vfe febi saupa; ki fe pre¬
malo persadeva, per tiftim fvoje pomdzhi ifkati, ki
je nevftvarjena luzh, nar vikfhi pamet in negoljuf-
na refniza; h kterimu, kakor tifti rasfvetljeni kralj
in prerok, bi sdihovati mogli: „Ti pa o Bog,
ne jemlji befede refnize nikoli is mojih uft! —
Dodeli mi pamet, de vmevam tvoje poftave!
— Vsemi sakrivalo fpred mojih ozhi, in fpo-
snal bom prezhudne fkrivnofti tvojih poftav.“
Pfal. 118, 43. 125. 18. „Rasfvetljuj moje
ozhi, de fmerti ne umerjem.“ Pfal. 12, 4. „Ras-
fvetlil bofh, o Gofpod, mojo luzherno; ref moj
Bog, rasjafnil bofh moje tamnize.“ Pfal. 17. 29.
Zhe pa tako rasfvetljen prerok fkorej v vlili
fvojih pfalmih fvoj ftrah rasodeva, moli in sdi—
huje, je grdsno shaloftno, de mi tako malo ftra.hu
imamo pred tamo fvoje pameti, od kushnih po-
fvetnih flepotij, in pred mresho, ki jo nam ftavi
hudizh.

§• n.

Shibkofl nafhe volje.

1. Vera naf uzhi, de ni sadofti, de pamet
vfe fvoje dolshnofti posna, de bi jih zhlovek
fpolnovati samogel. To bi naravnoft smotaPe-
lagjanov bila, ki is sgoliga judovftva svira. Ta
prevsetnoft bi, kakor fmo sgdrej djali, kerfhan-
fko upanje do konza rasdjala, in fv. Paul li
persadeva v fvojih pifmih to glavno smoto ovre-
zhi. Bodi she zhlovek kolikor hozhe rasfvetljene
pameti, vlili dolshnoft kerfhanfhe pravizhnofti
vimder fpolnoval ne bo, ako mogozhna in kerpka

4«

52

gnada bdshja njegove volje ne podpera; ktere
pa Bog nobenimi! ni dolshan, in je tudi ne da,
zhe ga sanjo ne prdfimo.

2. Kader  je potop smotnjav in nesduhe zeli
fvet savesnil, fi je Bog is med vfih drusih, eno
ljudftvo sa Tvojo flushbo isvolil, de bi ga po-
fvetil. Is ljubesni do njega je on neisrezhene
zhudeshe delal; prav fvete poftave mu dal, ktere
mu dobro, kar naj ftori, in hudo, kar naj opu-
fha, natanko kashejo; gnado, ktero David f temi
befedami povikfhuje: „On Tvojo befedo Israel-
fkimu ljudftvu osnanuje, Tvoje poftave in fodbe
hifhi Jakoba. Tega ni on nobenimi! narodu do¬
delil : nobenimi! {narodu) ni on dal vediti Tvoje
pravize.“ Pfal. 147, 9. Ko fe je pa to ljud¬
ftvo s mozbjo fvoje volje bahalo, kakor de bi
mu, {de bi dobro ftorilo, in fe hudiga ogibalo,)
Tizer nobene druge pomozhi, ko pomozhi poftave,
potreba ne bilo; je Bog savoljo te prevsetnofti
to ljudftvo pofhtrafal, in ga je flabofti in po¬
gubi njih ferza prepuftil, is zhefa je prifhlo, de
To Israelzi v mnoge hudobije, in doftikrat tudi
v malikovanje sabredli. Napofled naf Apoftelj
uzhi, de fe je to v kasin te prevsetnofti sgo-
dilo, de je Bog ta narod, kterimu je toliko lju¬
besni in gnad fkasal, is pred fvojiga oblizhja
savergel, in fi rajfhi novo ljudftvo is malik-
vavfkih narodov, ki fo doflej v rasnih gnufobah
tizhali, isvolil.

5. § tem ftrafhnim isgledam in grdsno fhtra-
fo, kakor fveti Augufhtin in Tv. Tomash pifheta,
je Bog hotel ljudem pokasati, kako velika je
Tlaboft in Tpridenoft volje; kako neisrezheno jim

53

je njegove gnade potreba, de bi jih pofvetil in
pokrepzhal: kako neisrezheno on bahanje f fvd-
jimi laftnimi mozhmi fovrashi in zherti. Kdor
bi fhe po takfhnih isgledih in takfhnih fklezhih
fhibah fvoje saupanje na tako plitvo podlogo
zhlovefhkiga ferza sidati hotel, in bi na mozh
gnade prav nizh ne saupal; saflushi po vfi pra-
vizi fhtrafe judovfkiga naroda, isdan biti nam-
rezb pogubi fvdjiga ferza, in sa vfelej pahnjeni¬
ma biti is pred oblizlija Gofpoda.

4. Bodimo tedej enkrat vunder pametni in
nikar ne saupajmo fvojimu laftnimu ferzu. Umej-
mo kdej in dobro umejmo, de, kakor je volja po¬
glavitni vsrdk greha bila, in bolj od uma greha
bila deleshna, je od uma tudi hujfhi oflabljena
bila. Pomiflimo dobro, de ni farno flabo, am¬
pak tudi fprideno nafhe ferze; de tifti isvirik
greha in fmerti, pred kterim fo fe fhe vfelej tudi
fvetniki trefli, namrezh tifta posheljivoft, ki je
korenina in vsrdk vlih grehov fhe bila, ki fo
dopernefheni bili, in bodo dopernefheni do kdnza
fveta, v nafhim ferzu fvoj fedesh ima; de ta
isvirik greha in fmerti v naf ravno tifte shaloftne
vzhine poganja, ktere je fhe vfelej per vlih ve¬
likih grefhnikih obrodil, ko bi mu Bog is gnade
ne bil opoveral, in de bi ti valovi hudobij, ki
fvet satapajo, tudi naf gotovo sagernili, ko bi
on, ki po Ivdji volji viharjem in morju sapove-
duje, fe njegovi lili ne vftavljal, ali pa njegova
gnada temu plasu jesa ne ftavila. Kdor vliga
saupa v mdzh gnade ne ftavi, bo savesnjen, in
je sgubljen. Prerok Jeremija pravi, „de je pre¬
klet, ki v zhloveka saiipa ££ , in fv. Augufhtin:

54

„Preklet je, ki v fe ali v koga drusiga vpanje
ftavi. 44  „Preklet je, ki v zhloveka fvoje sau-
panje ftavi, in mefd sa fvojo mozlt ima, in (
fvojim ferzarn Gofpoda sapufha. — Ne bo vi-
dil dobriga, kader dojde, ampak bo na pufhi
prebival, v pufhavi, v grenki desheli, kjer fe
ftanovati ne da. 44  Jerem. 17, 5. 6.

§• ni.

^ovrashnikov mozh.

1. Vera ne uzlii farno, de je flaba nafha
pamet in volja, ampak tudi de so mozhni naflii
fovrashniki, f kterimi terdo vojfko do sadnjiga
sdiha shivljenja imeti moramo. „Na semljije ni
nobene mozhi, de bi njim bila v primeri. 44  Job.
41, 42. Njih hudobija in svijazhnoft je njihovi
mozhi enaka; povfot in neprenehama naf pre¬
ganjajo in napadajo, tudi v nar fvetejfhih kra¬
jih nimamo mirti pred njimi. Ako fi en fam is
med teh grosnih fovrashnikov naf premagati ne
tipa, fi pervsame fedem fhe hujfhih od febe fhe
bolj natanko fpridenih in prekanjenih duhov;
sdrushijo fvoje mozhi in svijazhe fkupej, ifhejo
predreti in fe mefta polaftiti. Mat. 12, 45.

2. Oni naf mnogo napadajo; sdaj bliso in
f prefherno lilo; sdaj od delezh in f potuho. Zhe
jim po frezhi ne gre, naf naglo v pregrefhno
djanje in opufho dobriga sapeljati; pa s ovinki
fvoj namen dofezhi upajo. Ifhejo naf v nekaki
pokliz, v nekake opravila, pa fhe tudi v fvete
sadeve samotati, kterinatnum, natorne darove,
pogum in nalito krepoft prefegajo; ali v paj-

55

dafhtvi, ki ga f fvetam imeti moramo, poma-
lim pefhajo, in fzhafama fovrashtvo do fveta,
Ijibesin do famote in ponishnofti, duha molitve
in pokore jemljejo, in nam napofled perloshnoft
in vsrok v pogubo dajo.

3. Naf farni po febi napadajo, v kar fe
nafbe pameti, nafhiga fpominja, lerza in vlili
nafhih pozhutkov poflushijo. Napadajo naf po
drusih ljudeh, in to mnogotero; sdaj f tulenjem
ko levi; sdaj f potuho in plasenjem ko kazhe,
fkrivaje fe med roshze inzvetje, de bi naf go-
tovfhi popadli in f ftrupam navdali. Dobro in
slo, vfe jim je prav, de bi naf ali f ftraham
navdali ali pa v mehkushnoft perpravili. Dobre
fo jim obljube in shugi mogozhnih ljudi, de bi
naf fvdje dolshnofti fpolnovati overli. Nam ferze
podreti fe nafhih fovrashnikov poflushijo, po nji¬
hovih preganjbah in obrekah naf k jesi drashijo;
tudi pa hvale in hlimbe nafhih perjatlov fo jim
ko nalafh, naf v napuli in ofhabnoft pahniti.
Poflushijo fe pa tudi nar fvetejfhih ftvariz, de
bi naf v prevsetnoft ali pa v prevelik ftrah po-
vesnili. Napofled jim zeli fvet in fkdrej fleherna
ftvar dobra biti samore, naf v fvojo paft dobiti,
kakor pravijo bukve modrofti bdshje: „Stvari bb-
shje fo zhloveku v fkufhvanje in nogam beda¬
ka v padiz poftale. “ Buk. mod. 14, 11.

4. Ko frno pa tako flabi, tako flepi in fpri-
deni, kako bi upati Imeli, fe braniti takfhnim
fovrashnikam, ako nam vfigamogozfmi in ne-
fkonzhno modri Gofpod na pomozh ne priftopi,

i s enim farnim pogledam vfe njih trude in pre-
injenoft v prah in nizh djati samore? Kako bi

56

toliko nefhtevilnim sanjkam, ki so nam povfot
fkrivfhi naftavljene, odfhli, ako nam tifti, ki ie
nebo' in semljo vftvaril, k pomozhi ne pride, ki
naf per vfih nevarnoftih varovati in nam hvalno
pefem refhitve peti dati samore: „Bog bodi hvi-
Ijen, de naf je is krempljev fovrashnikov otel.
Nafha dufhaje ko vrabiz tizharjevi naftavi odfhla;
saderga fe je rastergala, in mi fino odrefheni.
Ko bi ne bil Bog s nami, bi bili naf shive po-
jedli.“ Pf. 123, 6.7. 2. „Bi fmeli upati vftm
globozhinam $atana“ iskriv, ras. 2, 24; tiftim
pufhizam, ki podnevi letajo; tifti kugi, ktera
ponozhi salesuje; vfim napadam peklenfkiga fo-
vrashnika per fvetlim poldnevi oditi, ker jih vun-
der tavshent na nafhi levi in defet tavshent na
defni ftrani pade; Pf. 90, 5, 6. 7. 1. 4. 13.
ko bi v savetji nar Vikfhiga ne bili; ko bi naf
f fvojimi kerpkimi perotami ne odeval, in f fvojo
refnizo ko s mozhnim fhkitam ne pokrival. Kdo
bi po kazhah in gadih flobodno hodil, te leve in
smaje s nogami mandral; premagal te duhove, ki
fo bres primere od vfe sverine hujfhi, grosovit-
nifhi in ftrafhno prekanjeni, ki jim ravno prerok
imenuje? ko bi fe mozhi in hrambe tiftiga ne nadjal,
kije obljubil, de vfi, ki verujejo, in upanje ftavijo
na njegovo ime, zelo vdjfko fovrashnikov oframo-
titi, in to bres vfe nafhe fhkode. Ljubi bratje!
pokrepzhujte fe v Gofpodu, in nikarte nafe ali
v kako drugo ftvar ftaviti fvdjih saupov, krep-
zhujte fe v Gofpodu in v mogozbnofti njegovih
mozhi. Obležite gofpodov oklep, de fe braniti
samorete fkrivnim salesovanjem hudizha; ker
nimamo vbjfke le f fovrashniki, ki fo ko mi i

57

kervi in mefa; ampak soper poglavarje in obla-
fti in gofpodftva tame, soper hudobne duhove
pod nebam. Satd pa primite sa bdshje ordshje,
de bote obftali ob hudim dnevu, kakor fe po¬
polnim fpodobi — in profite vfelej v duhu Go-
fpoda s mnogimi profhnjami in sdihleji, in zhujte
ftanoviti v molitvah. 44  Efesh. G,  10. i. t. d. Treba
je ftrasho imeti soper ftrafhne fovrashrtfke in pa-
siti nanje: bolj potrebno je pa fhe moliti. Ker
zhe gofpod mefta ne varuje, je zhuvaja zhuvanje
sapftonj. Pf. 127, 1.

iv.

V/i [mo gnade bdshje nevredni.

1. Nafha nar vezhji revfhina ne obftoji le
v tem^ de fmo po duhu flepi in flabi, in do
fmerti f prebrifanimi in mogozhnimi fovrashniki
boj imeti pofiljeni; de fmo farni is febe v mno¬
gotere pregrehe in napzhnofti pafti prenagnjeni,
„ker ni ga greha, kteriga zhldvek ftori, de bi
ga tudi kaki drugi ftoriti ne mogel, ako tifli, ki
je zhloveka vftvaril, ga varovati preneha 44 ; Sv.
Augufht 99. gov. de fmo nesmoshni kdaj kako
kerfhanfko delo ftoriti, fveto sheljo imeti, ali
kiij ddbriga mifliti, zhe fe gnada bdshja v naf
ne sazhne. Nar vezhi nafha revfhina je pa, de
fmo te gnade, isvirka vfe luzhi, vfe' mozhi in
vfiga ddbriga, kar nafhe isvelizhanje tika, po-
polnama nevredni; te gnade, ktere Bog nobe¬
nima zhloveku ni dolshan fkasovati; ker ko bi
je dati njegova dolshnoft bila, bi ne bila vezli
gnada, ampak dolshnoft, ktere bi Bog bres kri-

58

vize odrezhi ne fmel: te gnade, ktero on nam
po vfi pravizi lahko odtegne, in jo je tudi od¬
tegnil grefhnim angeljam; te gnade, ktere on
le po sgoli milofti daja: „$e bom ufmilil, kteriga
fe bom ufmiliti hotelnam on fam govori, „in
bom miloft tiftimu fkasal, kterimu jo bom fka-
sati hdtel.“ Rim. 9, 15. te gnade, ktere je ti-
fti nar nevrednifhi, ki fvdjo nevrednoft nar manj
fposnava in zhuti.

2. Ali nifo bili Judje, kakor fmo od sa-
zhetka vidili, sato isversheni, ki fo fe f pravizo
do gnade bdshje ofhabili, kakor Abrahamovi
otrozi, kteriga rodovino blagofloviti je bil Bog
tako terdo obljubil, kakor edino ljudftvo na fveti,
ktero farno le je Bogu pofvezhen tempelj imelo,
mu vfaki dan na altarji darovalo, in ga fpodobno
zhaftilo? Hotli fo tedej do gnad bdshjjh pred
ajdi, ki fo v malikovanji in mnosih gnufobah ti-
zhali, vezhi pravizo imeti. Ker fo fe pa Judje
od dolshnofti, fe podvrezhi in ponishevati, kar
v osiru do Boga vfaki zhlovek ftoriti mora, pro-
fte miflili, jih je Bog fpred fvojiga oblizhja sa-
vergel, in je fvoje neprezenjene in obilne gnade
na ajde islil, kterih Judje fhe ljudi imenovati
vrednih nifo miflili, pa kaj, fhe med neumno
shivino fo jih perfhtevali. Zhe pa Bog s Judi,
s Ij ud livarn, kteriga is med vlili narodov isvoli,
s gnadami obfuje in tako vifoko povsdnige, ta¬
ko le ravna: kaj bi fe nam bati ne bilo, zhe Bog
vidi, de fmo bres vfe ponishnofti in bres ob-
zhutkov fvoje nevrednofti pred njim? Ako fe v
ftan poftaviti shelifh, njegove gnade fprejeti, nar

59

popred mifliti morafh, de je nekakor vreden nifi,
in je nikoli saflushiti ne morefh: ali vunder v veri
prevdarimo, de nikdar v ftani biti ne moremo,
fvbjo nevrednoft popolnama fposnati, ker nafh um
in pamet prefega. §mo pa ponishni in zhutimo
fvoj nizli, fmemo saupati, deleshni milofti boshje
poftati, ker to fposnanje she in obzhutlej nafhe
nevrednofti, fta fad grosno velike gnade in nar
boljfhi perprava sa obilniflii gnade.

3. Na to nevrednoft je fofebno refniza vter-
jena, de nam je frednik potreben, in fizerfred-
nik, kteriga fvetdft in vrednoft nefkonzhna biti
mora, ker je globozhina nafhe nevrednofti ne-
fkbnzhna. Zhloveka flabdfti nifo bile farno gole
flabdfti, ki fo ga pravize, fe k Bogu perblishati,
obropale, ni bil le flab, ampak tudi hudoben,
bdshji fovrashnik, otrok jese, in potem takim
vfe opzhine in perjasnofti s Bogam nevreden.
Prekleftvo, ktero je hudizhe sadelo, je vezhno
in nepreklizljivo, oni fo lozheni od Boga, bres
upanja, fhe kdaj k njemu priti: tako bi tudi pre¬
kleftvo, ktero je zhlovefhki rod sadelo, vezhno
in nepreklizljivo biti samoglo, tudi zhlovek je
saflushil, de bi bil bres upanja, fe fhe kdaj s
Bogam fpraviti, od njega savershen. Ali Bog,
ki po boshje fhtrafuje in po boslije sanafha, po¬
tem ko je po kasni puntarfkih angelov pokasal,
kako neprefegljiva je ojftrdft njegove pravize, je
tudi hotel 1 sanafhbo fhtrafe grefhniga zhloveka
pokasati , kako neprefegljiva je njegova miloft.
On pufti angele, ki fo po natdri od zhloveka
imenitnifhi bili, v fhtrafi, ki.fo fi jo navlekli in

60

jih obfodi v vezhno terpljenje, in isvoli zhlove-
ka, ftvar flabfhi natore, de bi mu bogaftvo fvoji-
ga ufmiljenja viditi dal.

4. Ker zhloveku ni bilo mogozhe le sa eno
farno ftopinjo fe k Bogu nasaj poverniti, fe je
Bog k njemu perblishal, in fizer tako, de je fam
zhlovek poftal; fvojiga edinorojeniga $ina je dal,
ki je pravi Bog, in sh njim ravno tifti Bog, de
bi irednik fprave med nami in Bogam bil, naf
nefkdnzhno bogato in zheftito odrefhiti. Nozhe
naf le profte ftoriti, de bi nam le grehe odpu-
ftil, ampak de bi obilno in popolno sadoftenje
Sprejel; on hozhe, de fe kriviza, ki fe je njego¬
vimi! nefkonzhnimu velizhaftvu Storila, po zhlo-
vefhki natdri, ki jo je bila dopernefla, popol-
nama satare. f^toril je, de je is zhlovefhkiga
naroda zhlovek bil rojen, ki je fvet, ne kakor
drugi ^vetniki po gnadi bdshji, tudi ne po obil¬
nosti vfih gnad, ampak po ravno tifti fvetofti,
po kteri je fam Bog fvet, po zeli obilnofti Bog-
ftva, ki bitna v njem prebiva. Na tega Boga-
zhloveka je on grehe zeliga fveta svernil; tako
de fo mu kakor laftni bili perfhteti, ker fe je
is gole ljubesni sh njimi obloshil. Namenil ga je
Ozhe nebefhki v klavfhino sa vefoljni fvet, in
dal ga je v fmert, v britko in ftrafhno fmert, sa
vfe nafhe pregrehe, ^toril ga je f^vetnika in pra-
vizhniga, in sazhetnika fvetofti in pravize sa zeli
fvet. Obloshil ga je s želim bremenam fvetofti
in pravize bdshje; in de bi ne bil permoran
vef zhlovefhki narod na veke fhtrafovati in mu-
zhiti, ga je v fvojim ferdu fhtrafoval in muzhil.

61

Tega fvojiga edinorojeniga §ina, ki mu je v
vfi ljubesni shiva podoba, je on terpinzhil, ka¬
kor de bi zhifta gola pregreha bil, tega je on
ftifkal, ki nikoli greha ftoril ni, in tudi fenze
pregrehe ni bilo na njem. 2. Kor. 5, 21. De
bi kletev, ki je naf od Boga lozhila, od naf od-
vernil, ga je fam sa naf v kletev povesnil. Gal.
3, 13. O kako grosno revni fmo bili! Kako
obilna je pa miloft bdshja bila, de zhlovek ni
mogel od prekleftva drugazh refhen biti, kakor
de fe je Bog sa vfe ljudi v prekleftvo pofadil,
in fe dal od grefhnikov kakor zherv semlje fver-
kati, in bres vfiga ufmiljenja kakor fmetlaka in
svershek s nogami taptati!

5. ^trafhno je, veliko fhtevilo angelov sa-
voljo eniga famiga greha od pravize boshje v
vezhne muke pahnjene viditi, pa ftrafhno je tudi
pomifliti, de vfi ti angeli fo v primeri Kriftufa,
le sgol nizh, in de nar manjfhi terpljenje Stvar¬
nika je memo nar hujfhiga terpljenja sgolih ftvari
veliko hujfhi in neprefegljivfhi; in fhe ftrafhneji,
de je Bog zelo tesho fvoje pravize na fvojiga
laftniga Sina svernil. To premifhljevaje bi go¬
tovo s nekim Svetnikam djali: „Gofpod! veliko
bolj me visha preftrafhi, po kteri li fvet odre-
fhil, terpljenje, sanizhevanje in fmert tvojiga
ediniga Sina, kakor pak vezimo pogubljenje vfih
puntarfkih angelov. 44  S Tomash is Vilenove.

6. Po ti vishi, ki nam globozhino nafhe
nadloge in nevrednofti, in bogaftvo njegove ne-
fkdnzhne milofti prav obzhutno fprizhuje, je Bog
po kervi fvojiga Sina, ki nam ga je sa fred-

62

nika dal, naf f fabo (praviti hotel. Kdor dru-
gazh, kakor po Jesufa Kriftufa k Bogu priti
ifhe, bo gotovo savershen. Ker le po njem k
Bogu priti samoremo, in nihzhe drugazh, ko po
njem; k Ozhetu ne more.“ Jan. 14, 6. Kdor
bi fe koli drugazh, kakor po saflushenji tega
(rednika k Bogu persadeval, ne more drusiga
nizh, ko fovrashnik boshji, in njegove jese vre¬
den biti. Ni ga pod neham drusiga imena, de
bi po njem isvelizhani biti samogli, kakor po
imenu Jesufa Kriftufa. Apoft. dj. 4. 12. Ne
eden, ne vfi fv. Angeli boshji, nam nifo po¬
magati in naf odgrefhiti samogli. prednika in
Svelizharja nam je bilo potreba, ki je vef zhift,
bres vfiga greha in nefkdnzhne fvetofti, in ki
nebefa prefega. Hebr. 7, 26. Kteriga saflu-
shenje nefkdnzhne žene biti mora, ker je na-
fha revfhina nefkdnzhna bila. Vftrafhiti poni-
shati in oframotiti naf mora, ako premiflimo
velikoft fvoje revfhine in velikoft perpomozhka,
ki po fvoji velikofti nafho revfhino rasodeva.

7. „Kje je nafha flava? Sginila je. Kako
vunder? Po veri. 44  Rim. 3, 38. Vera je, ki
zhloveka uzhi, de je flaba nafha pamet in volja.
Vera je, ki zhloveku vef up do famiga febe sa-
tera, in ga uzhi le v miloft bdshjo in saflushe-
nje Jesufa Kriftufa fvoje upanje ftaviti. Ob¬
molkniti morajo nafhe ufta pred Bogam, in ve-
foljni (vet le mora sa krivizhniga pred Bogam
fposnati, de bi fe nihzhe pred Bogam ne hva¬
lil, in tifti, ki fe hvalijo, fe le v njem hvaliti
Imej o, in fi v fvdjo zhaft fhteti morajo, de fo

63

mu na dufhi in telefi dolshniki, in de vfe vfe,
karkoli premoremo, le is njegove milofti isvira.
„Sato je pa Bog vfe v nevero saklenil, de
bi fe vfih ufmilil.“ Rim. 11, 32. To fe re-
zhe, Bog je perpuftil, de fmo vfi grefliniki, de
vfi tifti, ki bodo isvelizliani, le po njegovi mi¬
lofti bodo, tako je njemu flava njegove gnade
per ferzi.

64

Peto poglavje«

Nafledlej ravno govorjenima.

Kaj vera zhloveka uzhi, ga vpogumiti.

JSposnanje fvojih flaboft, mozh fvojih fov-
rashnikov, fvdje revfhine in nevrednofti, ko bi
farno bilo, bi zliloveka v obup povesnilo. Vera,
ki nam to fposnanje daja, bi ne bila vezli pod¬
loga kerfhanfkiga upa. Kdor fvojo liiflio terdd
poftaviti hozhe, mora nar pred pelik in lahko
perft v kraj potrebiti, de podhigo na terde tla
poftavi. Nar pred torej vera, zhlovefhko po-
mozh vfo, tudi upe na njegove mozhi, ki zelo
osidje nafhiga isvelizhanja fpodkopava, ftran fpra-
vi, de vifoke mifli vfiga nafhiga upa sa podlogo
deva, de je le Bog vligamogozhin in nefkpnzhne
milofti, in de le saflushenje Jesufa Kriftufa, fred-
nika nove savese nam edina podpora biti samore.
De pa terdnjava nafhiga upa nobeniga poman-
kanja nima, nam tudi fposnati daja, de nam
Bog terdo sapoveduje, le v njega saupanje fta-
viti, in hozhe, de njegova mogozhnoft in ufmi-
Ijenje vfo smoshnoft nafhiga ferza prefega, in
de (zhe tudi do konza nevredni} vlili fkrivnoft
Jesufa Kriftufa deleshni poftanemo.

65

§• I-

Od bbshje mozlu.

1. Saftonj bi upali, od vfih fvojih nadlog in
fovrashnikov refheni biti, in is med toliko ne-
varnoft priti vnebefhko kraljeftvo, ko bi v bdshjo
vfigamogozhnoft fvojiga saupa ne ftavili, „ki vfe,
v nebelih in na semlji in pod semljo, po fvojim
dopadenji ravna, u  ki mu nizh nemogozhe ni.
Nizh mu teshko biti ne more; nar mogozhnifhi
in nar prezhudnifhi rezin' f takfhno lahkoto, ka¬
kor nar manjfhi in nar flabifhi ftori. Ni bilo
ne angelov, ne ljudi, ne nebef, ne semlje: fa¬
rno rekel je, in bili fo; sapovedal je in vfi ti
grdsni fveto vi, vfe rasne ftvari, fo vftvarjeni
bili na mah. S ravno to befedo, f ktero je she
od sazhetka is nizhefa bil vftvaril vefoljne ftvari;
onvfenofi, vfe podpera, vlada in vreduje vftvar¬
jeni fvet, tako de fe tukej bres njegoviga po¬
velja, ali bres perpufhenja njegove fvete volje
nizh sgoditi ne more. Zhe mu dopade, zhude-
she dela; vunder pa le savoljo naf, njegovi ne-
fkdnzhni mogozhnofti je ftvaritev zeliga fveta,
ali pa ftvaritev revniga zhervizha vfe eno.

2. V redu gnade in vezhniga isvelizhanja
je on ravno tako mogozhin, kakor v redu na-
tore in telefne pomozhi. Dufho is fpanja pre¬
greh »dramiti, jo fpreoberniti, opravizhiti in A po-
velizhati, je on vligamogozhin. „Kakor Ozhe
mertve obuduje in jih oshivlja, tudi §in oshivlja,
kteriga hozhe.“ Jan. 5, 21. Ni je rane ne bo-
lezhine, de bi je vfigamogozhni vrazh osdraviti
ne mogel. $v. Augufhtin v 102. pfalm. 5. v.

5

66

3. Pa kaj, kar on v natdri ravna, je me-
mo tiftiga, kar v dufhah dela, de bi isvelizhane
bile, kaj maliga. Kako mogozlino je on fvoje
ljudftvo is fushnofti grosovitiga kralja in divjafh-
kiga naroda refhil? Vef Egipt je bil israelfkimu
ljudftvu ftrafhna in tamna jezha, kjer fo vedno
fmertno podobo pred fabo imeli. Pa kaj, ravno
takrat, ko nobeniga upanja vezli ni, kdaj refhe-
nim biti, fe Bog ljudftvo refhiti vloti. Pfalm 106,
14, 16; is fmertniga kraja jih vlezhe; sdrobil
je vrata bronzhene in slomil je teshke jezhe sa-
paho, kjer fo milo sdihovali; nadlogo sa nadlogo
pofliilja in pofili kralja Faraona in terdovratne
Egipzhane Ijud ispuftiti. Preterga morje, in ftale
fo vode, kakor v meh savesane, in pelja ljudftvo
po fuhim. Pf. 77, 3. Na njegovo povelje vdari
Farao s vosmi in vojfko sa njim, in safazhi jih.
Pa na, poshre ga morje, de mosh ne oftane!
„Ko ogenj prepeka pufta ognjena pufhava, in
pelja jih, koder ni ftese ne pota. 44  Jer. 26. „Po
dnevi jih f tamnim oblakam pokriva, kakor de
bi odeja bil, de jih folnze ne shge, ponozhi jim
pa fveti fteber ognjeni. 44  Pfalm. 104, 39. Po¬
tikajo fe po fuhotni in kamnitni pufhavi, glad in
sheja jih tare, de jim je fkor fkoperneti. V
Gofpoda fo klizali, in on vkashe na vifhavah
oblakam, in odperle fo fe duri nebef; dal jim
je mane, ko deshja, in fhtirdefet let jih f kru-
ham fpod neba shivi. Prekole jim fkalo, in hro¬
mela je voda is nje. Pf. 77, 15. 23. $ po¬
gledam na bronzheno kazho: ki jim jo je on po
Mojsefu na krish poftavil, jih od kazhniga ftrupa
oteva, od kteriga jih jesero umira. 4. buk. Mojs.

67

21. Poterl je ljudftvo in pomoril je kralje, ki
fo njihovim ishodu nafprot. Pf. 134, 10. Reka
Jordan mora nasaj, de jih pelja v obljubljeni
kraj: poftavi jih gofpodarje in jih ohrani v po-
feftvi deshele s nefhtevilnimi zhudeshi soper vef
trud fedmeriga polka, ki fo tam prebivali. Jos. 4.

5. To fo grdsne rezhf! ali veliko imenitni-
fhi fo une, kterih podoba fo bile! §v. Duh nam
ni tega sakrival, de fo vfe te rezhi le podoba
bile. I. Kor. 10. Egiptovfka fushnoft je bila
podoba trinoshtva hudizha: kervavo morje je bilo
podoba kervi Jesufa Kriftufa in fv. kerfta, v
kterim potonejo nafhe pregrehe; tamni oblak po
dnevi in ognjeni fteber pondzhi podoba fv. Du¬
ha, ki naf pelja po fredi fveta, ki je poln fle¬
pote, fpriden in bres vfe krepofti, in ki od po-
shelenja gori; mana podoba telefa Jesufa Kri¬
ftufa, f kterim nam Bog nafhe dufhe poshivlja,
ktere v pufhavi te semlje koperne; voda is fkale
podoba gnade boshje, ktere isvirik je Jesuf nafh
Isvelizhar, ki je bil od Ozheta in hudobniga
fveta ob zhafu slavljenja terpljenja in fmerti te¬
pen; bronzhena kazha podoba Jesufa Kriftufa
na krishi, ki nam po veri v njegovo fmert pike
ognjenih kazh, to je, fmertne rane, ki nam jih
hudizhi delajo, v nafhih dufhah osdravlja; uno
divjafhko ljudftvo in mogozhni kralji, ki fo po-
nishevani in istrebljeni bili, fo podoba hudizha
in nafhih nepofhernih ftraft, ktere gnada bdshja
oblada; obljubljena deshela fvetofti in pravizh-
nofti; dedifhna bdshjih otrok, f ktero naf Bog
obdaruje in naf v pofeftvi soper napade notra¬
njih in vnanjih fovrashnikov varuje, dokler naf

68

perpelje v fvdje nebefhko kraljeftvo, kar je tudi
po desheli obljube vpodobljeno bilo.

5. Kar Bog vfak dan nevidania f fvdjo
gnado v dufhah prizhenja, prefega tolikanj bolj
na velikofti vfe zhude, ki jih je Bog sa Israelze
v pufhavi in obljubljeni desheli delal, kolikor
bolj refniza predpodobo prefega. Zhe je pa to
per navadnih vzhinih gnade ref, kolikanj bolj
mora per nenavadnih ref biti? Kako zhudapolno
je fhtevilo muzhenzov fleherne dobe, rasniga
fpdla in ftanu. $ pomozhjo gnade Jesufa Kri-
ftufa rasne muke, sobe levov, natesalnice, she-
lesne gazhe, gorezhe bakle, kotle polne vreliga
olja, rasbeljene shelesne ftole, ognjene rafhe
i. t. d. f takfhno poterpeshljivoftjo, ponishnoftjo,
pohlevnoftjo in ljubesnijo prenafhajo, ki lije vedno
enaka. J*»trah mora vfaziga prepafti, zhe vidi
Danjela v levnjaku, ali pa troje fantov v babi-
lonfki pezhi bres vfe kvare shiveti! Ako per
teh bolezhmah in ftrafhnih mukah, le poterpesh-
Ijivoft zhloveka premifhljujemo, ne bomo verjeli;
ako pa mdzh bdshjo, ki jih podpera, fposnamo,
ne bomo fe zhudili vezh. Je tedaj to zhudesh,
de nefkonzhna mogozhnoft, dela dopernafha, ki
jih umeti ne moremo? Kdor fam na fe sida,
mora per fvoji nesmoshnofti vfelej in povfod ob¬
upati, kdor pa v vligamogozhniga Boga upanje
ftavi, najde pomozh in tolashbo tudi per fvoji
flabofti in v fvdjim nizhefu, ker fe mdzh bdshja
tukej pofebno fkasuje.

6. Nad zhem bi mogli vunder obupati, ko
naf takfhna tropa fvedokov ali prizh obdaja, ki
od vfih ftrani v naf klizhejo, de vfe samoremo

69

v Bogu, ki nam daja mozhi. $labi fmo, to je
refniza, in fhe flabfhi, kakor li domifhljujemo.
Vojno imamo s jakimi in svitimi fovrashniki.
Ali od naflie flabofti, in fovrashnikov mozhi,
mogozhnifhi je Bog. Kaj je Bogu, govori fv.
Bernard, truma hudizhev? >She veliko manj od
komarja, Jjihibki fmo, in fovrashniki fo mozhni,
to je ref; ali pa nifo bili tudi ^vetniki farni is
febe tako fhibki, kakor fmo mi, ali nifo tudi f
takfhnimi fovrashniki vojfke imeli? Sakaj bi te¬
daj s gnado boshjo ravno kaj takfhniga ftoriti
ne mogli, kar fo mnogi drugi ftorili? Je mar
roka bdshja okrajfhana, de bi nam vezh poma¬
gati ne mogla? ali sdaj njegovo uho bolj oglu-
fhilo, de bi naf flifhati ne hotel? Isaj. 59, 1.
Ali ni vezh Bog, v kteriga verujemo in upamo,
ravno tifti nefpremenljivi Bog? Dvomiti, ali naf
Bog podpirati more ali ne, de bi fvoje flabofti
in vfe fvoje fovrashnike smagali, fe ne pravi
farno soper upanje, temuzh tudi soper vero gre-
fhiti, in v peklenfki neveri tizhati.

§• n.

Od dobrote in milofli bbshje.

1. De fvoje saupanje terdo podpremo, ni
le saddfti, Boga vfigamogozbniga, ampak tudi
nefkdnzhno dobrotljiviga in ufmiljeniga fi mifliti.
Je Bog vfigamogozhin, nam gre tudi verovati,
de nam vfe pomozhke, napotljeje isvelizhanja pre¬
magati, tudi dati samore; in ko je nefkonzhno
dobrotljiv in ufmiljen, nam je ravno tako tudi
shiviga in terdniga saupanja potreba, de nam

70

Jih dati hozhe. Teli dveh rezhi nam ne gre
raslozhevati, ker hi eno bres drusiga, kar na-
fhe isvelizhanje tika, obftati ne moglo.

2.  Ni le Bog dober, ampak on fam je do¬
ber. „Dobri uzhenik! kaj naj ftorim dobriga,
de sadobim vezhno shivljenje?“ mladenizh neki
dan Jesufa Kriftufa vprafha. Ker ga pa do¬
briga sove, bres vere, de je on Bog, mu Je-
suf odgovori: „Kaj me vprafhafh od dobriga?
Eden je dober, Bog.“ Mat. 19, 16. 17. Le
fam Bog je dober, ne pa farno sato, ki je pol-
noft vfiga dobriga, edini isvirik farne zhifte do¬
brote, ktero ftvari v febi imajo, in ktera le is
njega prihaja, ampak tudi, ker vfe dobro, ktero
ftvari v febi imeti samorejo, v primeri njegove
dobrote nizh ni. Ni je na fveti dobrote ne bla-
gofti, ki bi tifti bila enaka, ki jo ftarfhi do fvd-
jih otrok imajo. Pa kaj je ta proti bosliji bla-
gofti? „Kteri zhlovek je med vami, kteri ako
ga njegov fin kruha profi, bi mu kamen podal?
ali zhe ga ribe profi, mu bo li kazho podal?
Ako tedej vi, ki fte hudobni, vefte dobre da¬
rove dajati fvojim otrdkam, koliko bolj bo vafh
Ozhe, kteri je v nebefili, dobro dal tem, kteri
ga profijo?“ Mat. 7, 9. 10. 11. ftarfhi, ki
fvojim otrdkam ne podeljujejo flabiga ali fhkod-
Ijiviga, ampak le dobro in koriftno, samorejo
tudi drugim dobrote fkasovati. Sakaj jih tedej
Jesuf Kriftuf hudobne imenuje, kakor sato, ker
njihova dobrota v primeri bdshje fhe imena do¬
brote ne saflushi, in ker le fam edini Bog je
sgdla in zhifta dobrota? Ne mifli tedaj tega
Jesuf Kriftuf, ko pravi: „Nikogar na semlji ne

71

imenujte fvojiga ozheta; sakaj eden je vafh Ozhe,
ki je v nebelih. 44  Mat. 23, 9. Ni nam prepo¬
vedal tiftih ozheta in mater imenovati, po kterih
slavljenje imamo, ker jih nekje fam tako ime¬
nuje in tudi Apofteljni fo jih pogofto tako ime¬
novali, ampak naf f tem le poduzhiti hozhe, de
ta blagi predimik le Bogu gre, in de vfa do¬
brota in blagoft nafhih ftarfhev po mefi, je le
fenza proti uni nebefhkiga Ozheta. Kakfhno
krivizo tedaj tifti nebefhkimu Ozheta delajo, ki
v fvojih potrebah, pofebno v opravilih vezhniga
isvelizhanja takfhno flabo saupanje v njegovo
dobroto ftavijo, ki fo savoljo zhafniga do konza
pokojni, ker fe na dobroto fvojih ftarfhev sana-
fhajo, pofebno zhe fta dzhe in mati premoshna
in mogozhna. Bili fo vzhalih takflini ozhetje in
matere, de fo is frovine blagoft, s ktero jih je
narava do njih otrok podarovala, v febi saterli;
tega pa fe nimamo per nebefhkimu Ozheta bati,
de bi on naf kdaj sapuftil; zhefar naf on fam
f temi ljubesnivimi in blagopolnimi befedami sa-
gotovi: „Samore li shena posabiti fvojiga de¬
teta, de bi fe ne ufmilila fina fvojiga telefa? in
ko bi ga tudi posabiti samogla, jes te posabil
ne bom. Glej, sazhertal fim te v fvojo roko. 44
Isaj. 49, 15.

3. Ne da fe kriviza, ki jo f fvojim nesaupam
delamo Bogu, isgovarjati f tem; zhe pravimo,
de fmo njegove dobrote in blagofti popolnama
nevredni. Ali ne ve Bog nefkdnzhno bolj od
naf tega mar, od zhefar bi komej bitviza nam
snana biti vtegnila? Akoravno fmo njegove mi-
lofti popolnama nevredni, vunder nam on terdo

72

sapoveduje, „mifliti f fpofhtovanjem od njegove
nefkonzhne milofti, in ga f priproftim ferzam
ifkati. a  Bukv. modr. 1,1. Pobrala naj bi fe
she fkoraj od naf vfa nevredna obupnoft, ki
naf pod odejo ponishnofti in fposnanja fvojiga
nizhefa, Bogii nepokornim biti sapeljuje' Ali ni
tedaj Bog fam, ki nam vfim fkupej akoravno
fmo polni nevrednofti, ktere oblega gotovo bolj
njemu; kakor pak nam snana bo; bres vfe is-
jeme terdo sapoveduje, fe k njemu, fvojimu
Ozhetu v fleherni lili s otrofhkim saupam sate-
kovati, in neprenehama k njemu moliti. „Ozhe
nafh, ki fi v nebelih i. t. d.?“ Nar vezhi napuh
je, ne dershati njegovih sapoved. V vlili re-
zheh mu moramo pokorfhino fkasovati, fvojo
nevrednoft fposnovati, in fe framovati pred njim,
fe na fveti svershke mifliti, in fe v dno pekla
ponishevati: fe ve de, ker nam on to sapove¬
duje; med tem pa tudi od njegove dobrote in
nefkonzhne milofti vredne mifli imeti, in fe k
njemu, Ozhetu milofti f saupljivim ferzam obra-
zhati, ker nam sapoveduje: in to saupanje mora
toliko bolj shivo biti, kolikor bolj shivi fo ob-
zhutljeji nafhe nevrednofti in nadloge; in nar
gotovfhi bomo tako milofti boshje deleshni.

4. ^»posnajmo tedaj le del fvoje nadloge
in nevrednofti, ker žele globozhine pregledati
ne moremo, ^posnajmo pa tudi ob enim obil—
noft milofti boshje, ki hozhe, de ga takfhne reve
in nevredne ftvari imenujejo fvojiga Ozheta. Kaki
semljifki kralj, pa kaj rezheni, kralj? tudi kaki
fvetni gofpod, pravi fv. Augufhtin’, bi fe fra-
moval, bi fe sanizhevaniga miflil, ko bi kaki

73

berafhki nadloshnik ali revni zapin fe njegoviga
ali fvetniga gofpdda fina imenoval: ali kralj An¬
gelov in ljudi, gofpod nebef in semlje, nam do-
pufti, pa kaj, veli nam tudi ga fvojiga Ozheta
imenovati. „Glejte, kakfhno ljubesin nam je
Bog fkasal, de hozhe, de fe njegovi otrozi ime¬
nujemo, in tudi fmo.“ 1. Jan. 3, 1. Oftermi-
mo tedaj nad obilnoftjo takfhne dobrote, ker
vrednifhiga nizh ni nafhiga ftermenja. Imenuj¬
mo Boga fvojiga Ozheta, ker on tako hozhe:
vunder pa s obzhutki ponishnofti, ftermenja, fpof h-
tovanja in upa, ki fe f kratkimi in zlo pomen¬
ljivimi befedami, ki jih per fv. mafhi pred ozhe-
nafham v predgovor imamo nasnanujejo: „Na
fveto ukaso operti in po tvojim nauku suzheni,
fi upamo rezhi: Ozhe nafh, kteri fi v nebefih.“

§. III.

Od fred/lva Jesufa Kriflufa.

1. Sa podporno kerfhanfkiga upanja ni fa¬
rno saddfti fposnanje bdshje mogozhnofti in mi-
lofti, treba nam je tudi tedaj frednika Jesufa
Kriftufa posnati, ker le po njem nam je pot k
Bogu odperta, in le po njem samoremo njego’ve
milofti in njegovih gnad deleshni poftati. Ko¬
liko tedaj samoremo upati po Jesufa Kriftufu?

2. Mozhnejfhiga in mogozhnejfhiga fpod-
badljeja nam Bog dati ni mogel, kakor de nam
je fvojiga ediniga §ina sa frednika vifhji du¬
hovna, in befednika dal, in nam vfim sapove-
dal , fe tega grosniga daru vdeleshiti, in fe ga
tolikokrat poflushiti, kolikorkrat naf nafhe du-

74

hovne potrebe in dolshnofti v to perganjajo. Vfi-
ga, zhefar fmo potrebni, je v njem dobiti: ras-
fvitljenje, mozh, pravizhnoft, fvetoft, ftanovitnoft
v dobrim, v gnadi in vezimo velizliaftvo. Je-
suf Kriftuf je opzhji dar, ki vfe druge darove
in saloge vfih gnad v febi ima. Ki je nam Bog
fvojiga ^inu dal, ali nifmo tedaj vfiga drusiga sh-
njim deleshni poftali? ali ne bomo mar vfiga drusi¬
ga sh-njim deleshni? V opzhe fredftvo, soper vfe
nafhe flabofti, reve in nevrednofti nam ga je
dal, de nam v nafho „modroft, pravizhnoft, fve¬
toft, odrefhenie, pa kaj, vfe v vfim poftane!^
1. Korint. 1, 30.

3. Dar, kteriga je Bog s Jesufam Kriftu-
fam fvdjim ^inam dal, ni farno opzhji dar, ki
vfe druge darove v febi obfega, in naf fploh
vfe tika; ampak v nekazim pomeni tudi ofebni
dar, tako de je vfakimu pofebej v lafti, kakor
de bi le njemu, ne pa vfim drugim bil dan;
ker Bog ga je bil vfim fkupej, in vfakimu po¬
febej poklonil (podaril). tem nefkonzhnim
poklonam (darilam) ni taka, kakor s drugimi
darili, ki jih ljudje edin drugim darujemo, ker
fleherniga del toliko manjfhi prihaja, kolikor vezli
ljudi od tiftiga dani fvoj delesh ima. Jesuf Kri¬
ftuf, vfe njego've fkrivnofti, shivljenje, kri in
vfe njegovo saflushenje nifo manj vafha laft,
kakor de bi bili vi farni Jesufa Kriftufa deleshni
poftali; in ljubesin, po kteri gaje bil Bog vam
poklo'nil, je ravno tako nefkdnzhna, kakor tifta
ljubesin; po kteri ga je bil vfim podelil. Kako
je vimder to, de per premifhljevanji tega nepre-
fegljiviga darila zhlovekne oftermi? Ali od kod

75

to pride, de per premifhljevanji fvdje neobzhutnofti
in nefpameti naf nizh ne pretrefe? Ah vunder
zhudno je to!

4. Ali kaj naj bi bil Bog nam fhe vezli
ftoril, de bi naf k upanju in ljubesni bil vshgal?
Zhe je tudi vfigamogozhen, pravi neki fv. dzhe;
vunder nam ni mogel vezhi ljubesni fkasati in
nizh boljfhiga in koriftnifhiga dati. On je fam
na febi, nefkonzhno in popolnama frezhen, ne
potrebuje tedaj k vezhi frezhi nobene ftvari. Ko
bi vfi ljudje isvelizhani bili, ne more on sate
bolj frezhen biti, ko bi pa tudi vfi pogubljeni
bili, bi mu tudi nobena kvara ne bila. Naf
isvelizhati je pa vunder vfe ftoril, kolikor je
mogel, kakor de bi bres naf frezhen biti ne
mogel. Poftavimo pa, de bi Bog bres nafhiga
odrefhenja ne bil mogel frezhen biti, bi bil le,
de bi naf frezhne bil ftoril, kaj drajfhiga dati
samogel, kakor fvojiga edinorojeniga $ina, ki
ga je do flaboft revniga otroka, do fmerti in
do fmerti krisha ponishal? Bog bi mogel kdo
biti, de bi tako nesmerno, in ljubesni tako ne-
vredniga zhloveka ljubiti samogel. Grdsno fmo
krivi in polni nehvaleshnofti, fhe zlo fmertni fov-
rashniki fvojiga isvelizhanja fmo, zhe v bdshjo
dobroto popolniga upa ne davimo, ki v fprizhlej,
de nefkonzhno naf ljubi, vezli ftorf, kakor bi fi
domifhljevati ali od njega terjati fmeli. In ko
bi bil on tudi nam na voljo puftil, de bi bili od
njega vle ismifhljene fprizhke in vverftva nje¬
gove ljubesni terjati fmeli, kdo bi fe bil kdaj
podupal, terjati od Boga, de bi bil v snamnje
fvdje ljubesni in dobrovoljftva do naf, fvojiga

76

Sjiiinu, ki je pravi Bog sh-njim, takfhnim mu¬
kam podvergel, de je otrok, in fizer s vfimi
flaboftmi obdani otrok, nar revnifhi in nar sa-
nizhljivfhi zhlovek, zhlovek vfih bolezhin bil po-
ftal, ki je do konza saframovan in safmehovan
bil, ki je na krishi med dvema rasbojnikama
umirajozh od fvojiga Ozheta sapufhen, in f pre-
• kletftvam vefoljniga fveta bil obloshen. Kdo,
pravim, bi fe bil podftopil, takfhne fprizhke Iju-
besni terjati od Boga? Bi bila kdaj kakimu An¬
gelu ali zhloveku takfhna profhnja v mifel prifhla?

5. Med tem pa, kar bi nikoli terjati ne
bili fmeli, in fhe miflili ne bili, je Bog vo-
ril. fvojiga J^ina vam je dal, ponishal, ras-
djal in saklal ga je sa vaf; fhe ga vam daja
in daruje vfaki dan na oltarjih v nafhih bosh-
jih veshah. Poklonil vam ga je s vfimi sa-
flushenji in fadovi vfih fkrivnoft, ki jih je do-
konzhal, de mu ga neprenehama darovati, in
mu dar opravljati samorete, de po tem nefkonzhne
mozhi, vfe fvoje grehe sbrifovati, in vfih gnad,
kterih v prizhijozhim shivljenji potrebujete, de-
leshni poftanete; dar, ki mu je nefkonzhno pri—
jetnifhi, kakor de bi mu jesero fvetov darovali,
ko bi tudi ti fvetovi s vfimi fvetimi, ^erafinam
enakimi ftvarmi napolnjeni bili. Kaj je jesero f
^erafini napolnjenih fvetov v primeri Jesufa Kri-
ftufa? manj od pefheniga sernja.

6. Kaj pa vam manjka tedaj h popolnimu
upu? Lahko je umeti, kako dobro de je, per
kakim kralju njegoviga ediniga fina bednika
imeti. Kdo pa je umeti v ftanu, kaj fe pravi,
Jesufa Kriftufa frednika, vifhji duhovna, be-

IT

fednika, klavfhino per Bogu njegovim Ozhetu
imeti. Samore kaj biti, de bi po njegovi prdfh-
nji, ne sadobili? Vredni fmo, de bi fe nam vfe
odreklo, in ne saflushimo drusiga, kakor de bi
fe jesa bdshja nad nami raslila. Vfe nafhe
molitve slie farne ob febi nifo vredne uflifhane
biti. Ne saflushi pa Jesuf Kriftuf, edini $in
nebefhkiga Ozheta, kisa naf profi, in nefkdnzhno
ženo fvoje kervi in vfe fvoje trude Ozhetu da¬
ruje, namefto naf uflifhan biti? $memo li tedaj
mifliti, de bo takfhni Ozhe takfhnimu §inu, ki
mu takfhno ženo ponuja, kaj odrekel? Bi ne
bile takfhne mifli Ozhetu in $inu v grbsno ne-
zhaft? Pravizi bdshji ni on fam safe nikakor
dolshnik, sa naf je pa popolno in zhes mero
sadoftil. Nado volj ftvo, f kterim je Ozheta po¬
miril, je enako krivizi, pa kaj, fhe prefega jo,
ki fmo jo vfi ljudje s vfimi fvdjimi grehi ve-
lizhaftvu bdshjimu ftorili. Bi bilo to prav, de
bi fe kdo pogubil, sa kteriga je edini Jjlin bdshji
popolnama in zhes mero sadoftil, in kterimu je
nefkonzhno ženo fvdjiga saflushenja naklonil?

7. Vafhe poprejfhne pregrehe, kterih fhte—
vila ne vefte, in vafhe prizhijozhe in prihodnje
flabdfti vaf ftrafhijo. Ali je vaf Bog vunder
bolj sagotoviti bil'v ftanu, de vam vfe vafhe
grehe odpuftiti, in potrebne gnade vfe vafhe
flabofti premagati dati hozhe; kakor de vam
je dar, ki fi ga je fam isvdlil, de bi vam mi-
loft fkasoval, v roke podelil, dar, po kterim
vaf v ftan poftavi, mu vezhji zhaft fkasovati,
kakor fte mu jo po fvojih grehih odvseli; in od
njega veliko vezh pomozhkov dofezhi, kakor bi

78

vafhe potrebe terjati samdgle. V kervi te klav-
fhine fo pravizhni pretezhenih ftoletij vfe fvoje
grefhne madeshe prali. Is nefkdnzhniga saflu-
shenja tega frednika fo vfi vfe gnade prejemali,
fo fe pofvetili sh-njimi, in vfe fvoje flabofti in
fovrashnike premagali. Je mar le vam ta is-
virik vfih gnad pofahnil? »Saj le sato, ko fte
flabi in grefhniki, je vam Bog fvojiga §iina s
vfim safhishenjem podaril. „Sakaj fe tedaj dani
ne poflushite, ki je vafh, w  pravi fv. Bernard,
„de bi fvojim potrebam prifhli v pomozh ?“ Zhe
vam upanja manjka, is-haja od tod, ko fte ne¬
verni: zhe pa refnizhno verujete, de vam je
Bog fvojiga $inu, in saflushenje vfih fkrivnoft
njegoviga terpljenja in fmerti poklonil, de bi
jih sa vfe fvoje potrebe, pretekle, prizhijozhe in
prihodnje slege obrazhali, in zhe verujete, de
je njegovo saflushenje nefkdnzhno in neismanjk-
Ijivoj ali bi fhe mogozhe bilo, de bi vaf nesa-
upnoft fhe tarla? Pomanjkljivoft vere je vsrdk
nesaupnofti nafhe, le nafha nevera in nesaupnoft
nam is ftudenza, is kteriga fo vfi pravizhni od
nekdaj mnogotere gnade sajemaii, sajemati brani.
Le sato kopernimo v fvoji revfhini, ker nima¬
mo, ko drugi ferza, fe biishati k Bogu: in ako-
ravno nam je tolikokrat in tako rasno povedal,
de je le sato na fvet prifhel, de bi poifkal in
isvelizhal, kar je bilo sgubljeniga; le sato je
ftopil doli is nebef, de bi nam beteshnim vrazh
bil, ne pa sato, de bi nafhe dufhe pogubljal,
ampak isvelizhal, jih refhil is mnosih nadlog in
jim perpravil rasnih dobrot; viinder fmo pa vfe
to verovati fhe tako nemarni.

79

8. Jesuf Kriftuf, de bi bil preprizhal fvet,
de je obljubljeni in nadjani Melija, je grosno
veliko zhudeshev ftoril, lahko bi bil, kakor Moj-
sef, Elija in Elisej tudi ktere ftoril, de bi bil
nevero in opokljivoft grefhnikov, fofebno Fari-
sejev pofhtrafal, ki fo f peklenfko hudobo nje¬
govo ofebo, nauk in njegove zhudeshe obreko¬
vali. Vunder pa nobenih drusih ni delal, kakor
v prid ljudi. Vfi zhudeshi, ki jih je delal, fo
bili zhudeshi dobrote, fprizhljeji ljubesni in ufmi-
Ijenja do zhlovefhke nadloge. Delal jih je* zhu¬
deshe, de je bolnim, flepim, gluhim, hromim,
mertudnim, gobovim in obfedenim pomagal; in
is med nefkonzhniga fhtevila nadleshnih, ki fo
pomozhi per njem ifkali, ni nikogar savergel:
vfi fo dofegli, kar fo sheleli; ali kar fo drugi
sa-nje profili. Je bil tedaj dober in ufmiljen do
njih, ki fo v telefnih potrebah k njemu sahajali,
kolikanj bolj dober in ufmiljen bo on do takfhnih
ljudi, ki ga v dufhnih potrebah sa pomozh pro—
lijo? De bi dufhe osdravljal, je ftopil doli s ne-
bef, in je fpolnil vfe fkrivnofti. Satekujte fe k
njemu f takfhnim saupam, kakor de bi bili ta¬
krat, ko uni shiveli na fveti. Gotovo bi ne bil
vaf ko une savergel, ki ni nikogar savergel. S
ravno takfhno fveftjd fe k njem obernite, in pre-
prizhani bote, de je fhe poprejfhne milofti in
sgole dobrote. Ker Jesuf Kriftuf je „vzheraj
in danaf ravno tifti,“ in bo na vekomej oftal.
Hebr. 13, 8. Nafha vera le fe fpreminja, on
nikdar ne fpremeni ne mifel ne obzhutlejev fvdjib.

9. Kananejka, ptujka in ajdnja, ki je Je-
sufa profila, de bi liudizha is njejne hzheri, ki

80

jo je hudo svijal, odgnal, je is med tiftih, ki
fo k njemu sa pomozh sahajali, edina bila, ki
jo je k videsu f terdimi in shaloftnimi befedami
od febe odganjal. Pa ravno ona je bila, ki jo
je bil s vezhji dobroto obful. $ to dosdevno
terdoto in odlafhbo, f ktero jo je fkufhal, je
hotel vifhji vero in vezhji ponishnoft v nji obu¬
diti in pomnoshiti, in de bi v naf zhude obudil,
in nam se s gledam pokasal, ko bi fe tudi nam
dosdevalo, de naf uflifhati nezhe, ali de odla-
fha nam dati, kar fino profili, je le mogozhni
fpodbadljej, fhe dalje moliti, bolj upati in vfim
dosdevkam nafprot vedno upati; le fkufhnja je
to, po kteri on nafho vero, ponishnoft in sau-
panje krepzhati sheli, de bi njegovih gnad bolj
vredni poftali.

10. Jesuf Kriftuf je bil tedaj tifti nefkdnzhno
fveti in neomadeshevani frednik, Hebr. 7. 26.
i. t. d., kterimu ni bilo treba, sa fvdje grehe,
od kterih fhe fenze ni bilo na njem, daru oprav¬
ljati, ampak je fvojiga sa grefhnike dal, fred¬
nik je bil, ki s nafhimi flaboftmi ve miloft imeti;
ki je fam nam enako, v vlim bil pofkufhan;
Hebr. 4, 15 — 2, 17 — 5, 8., kije fvojim
bratam v vfih rezheh (sunaj greha) enak po-
ftal; de bi pred Bogam miloftljiv in sveftofer-
zhen vifhji duhovnik nam bil, ki je is fvojiga
terpljenja pofkufhal, koliko pokorfhina velja, v
kterim obzhutke zhlovefhke nadloge, ki jih je fam
prenafhal, oferzhje milofti do naf obudi. In is
muk in terpljenja, v kterih je bil pofkufhan, on
oblaft in mdzh jemlje, pomagati tiftim, ki fo
tudi v fkufhnji. Hebr. 2, 18. Ker pa Jesufa

81

Kriftufa $ina boshjiga frednika, vifhjiga duhovna
imamo, ki je fam v nebefa fhel, de sdaj pred
bdshjim oblizhjem sa naf ftoji, Hebr. 9, 24.,
ki vezhno duhovftvo pofede, in tifte vezimo is-
velizhati more, ki fe po njem k Bogu blishajo,
ki vezhno shivi in profi sa naf, Hebr. 7, 24.
i. t. d.; ftopimo tedaj f saupam pred fedesh gnade,
de bomo milofti in gnade deleshni, ktera nam
je potrebna. Hebr. 4, 16.

6

83

SheHo poglavje«

Sdaljfhik poprejfhnjih naukov.

§• I.

Kar je dosddj govorjeniya bilo, vfe fkufhnja-
ve preshene, ki fo kerfhanfkimu saupu na-
fprot.

1. Kakor fleherna druga zhednoft ima. tudi
kerfhanfko upanje fvoje fkufhnjave, kterim fo
pofebno tifte dufhe podvershene, ki fe Boga, boje
in ga ljubijo. Tifti pa, ki ne marajo ne sa Bo¬
ga, ne sa fvoje isvelizhanje, bodo savoljo pre-
vsetnofti, ne pa savoljo pomanjkanja upanja po¬
gubljeni; ker naravnoft soper boshjo befedo, bres
praviga fpreobernjenja, in dershanja bdshjih in
zerkvenih sapoved upajo vezimo isvelizhanje do-
fezhi. Njihovo upanje ni kerfhanfko, ampak
ftrafhna flepota, od ktere ne bomo tukej pogo¬
vora imeli, ampak le od fkufhnjav tiftih ljudi,
ki fe persadevajo v refnizi Bogu flushiti. Kar
fmo dosdaj povedali, bi moglo sadoft biti vfe
fkufhnjave premagati.

83

2. Per vfim, kar fino od nefkdnzhniga u-
fmiljenja bdshjiga in saflnshenja Jesufa Kri-
ftufa govorili, bi bilo mogozhe v premifhljevanji
velikofti, mnoshtva in oftudnofti fvojih poprej-
flinjih pregreh, v nesaupnoft pafti? Vfe nafhe
grehe, v primeri milofti boshje in saflnshenja
Jesufa Kriftufa fo fhe veliko manj od kaplize
vode, proti vodam morja, zeliga fveta. Gnuf
in shaloft nad grehi, ki is gnade boshje is-ha-
jata; pokora, f ktero fmo tepli greh nad feboj;
refnizhna volja, sa vef fvet nobeniga vezli ne
ftoriti, ali ni to gotovina, de fo nam grehi od-
pufheni? Ni tedaj Bog v mnosih krajih fv. pifma
obljubil vfim grefhnikam grehe odpuftiti, zhe fo
fhe tako veliki, ki fo takfhniga ftanu?

3. §te mar vi vezhi in oftudnifhi grefhni-
ki, kakor je §Jaul bil, ki je bil glavni fovrashnik
imena Jesufa Kriftufa; ftrafhni preganjaviz nje¬
gove zerkve, ki fe je komej fhe le bila sazhela;
kteriga po nobeni rezhi bolj shejalo ni, kakor
po kervi kriftjanov, ki jih je po vli Judeji in po
mnosih pokrajnah preganjal: moshe in shene po
jezhah perperal, de bi bili satajevali Jesufa Kri¬
ftufa, ali pa dali fvoje shivljenje? Apoft. djanj.
26, 9. 10. 11. In vimder je sadobil gnado
odpufhenja grehov, pa kaj, in zlo Apofteljna ga
je bil poftavil. Imate morebiti vezh grehov, kot
Adam, pervi nafh dzhe, in tudi pervi in nar
vezhi grefhnik? In vunder je tudi Adam ufmi-
Ijenje boshje dofegel, in fizer potem, ko fe je
bil v raji fperl soper Boga, in fe sofhabil nje¬
mu biti enak; potem grosnim grehu pravim, ki
je bil isvirik vfih grehov, ki jih bodo ljudje do

6*

84

kdnza fveta fhe dopernafhali, in tudi vsrok vfih
slegov, v kterih je fvet sakopan; tudi po tiftim
grehu, f kterim je on vfe ljudi na dufhi in te-
lefi pomoril, in ftoril, de je nefkdnzhni mnosh
otrozhizhev, ki v isvirnim grehu bres fv. kerfta
pomerje, na veke pogubljenih: je Adam, po be-
fedah fv. pifma, miloft bdshjo dofegel. Buk.
modr. 10, 2. Koliko isgledov velikih grefhni-
kov, ki fo grehov in grehov nad fabo imeli,
ali krivi bili, de fo drugi grefhniki poftali, nam
fv. pifmo in sgodovine zerkvene pred ozhi fta-
vijo, kterim je vunderBog, po fvdji nefkdnzhni
milofti, grehe odpufhal, pa kaj, fhe povsdigoval
jih je k vifoki fvetdfti, in per kterih je fpolnil
Jesuf Kriftuf, kar je Judam shugal, de pojdejo
zolnarji in kurbe pred njimi v bdshje kraljeftvo.
Mat. 21, 31.

4. Apofteljni fo Jude f tem, de fo jim bo-
gamorftvo, kterigafonad sazhetnikam shivljenja
dopernefli, ojftro pred ozhi ftavili, s nefkdnzhni-
mi korifti, ki jih je Bog is te preftrafhne pre¬
grehe isfnoval, tolashili. Tudi egiptovfki Joshef
je dufhe fvdjih bratov f tem prevedril, jim po-
kasavfhi, kako je Bog njihovo pregreho, de fo
ga v Egipt prodali, v njih prid obernil. Ravno
tako fe morajo tudi vfi grefhniki f koriftam to-
lashiti, kteriga miloft bdshja is njih grehov fnuje.
„Ker isvoljenim (boshjim) vfe v prid flushi/
Rim. 8, 28. tudi njih grehi; ker to jih bolj po-
nishuje, k dobrimu vnema, hvaleshnifhi dela, k
ljubesni bdshji bdljpodbuda: ker dolshnoft je ve¬
lika po vfi pravizi, de veliko ljubi, kterimu je
veliko odpufheniga. w  Luk. 7, 47.

85

5. Kdo bi v sagledu fvojih fkufhnjav, mo¬
zhi in svijazh fvojih fovrashnikov ferze in upanje
fhe sgubiti mogel, ko fmo mu sgdrej fprizhali,
de ravno ta vid je fpodbadlej upanja in bitna
priprava gnado per Bogu dofezhi. Refniza in
praviza naf veshete, fvdje flabdfti in fvdjo (le¬
poto fposnati. Kdor tega ne veruje, v smoti
tizhi, in je krivizhin v bdshjih ozheh: njegovi
upi fo lash in kriviza, ktere Bog ftudi, ki je
sgdla refniza in praviza, ki vfo lash in krivizo
fovrashi, ljubi pa refnizo in pravizo. Kerfhan-
fko upanje tedaj, kakor fleherna druga zhednoft
je sidano na zhednofti refnize in pravize, fzer
bi hudobija, ne pa krepoft bilo. Edini pomozhik
dopafti Bogu, je fposnati, de vfa nafha mozh
is njega isvira. Odkritoferzhnifhi ko je to fpos-
nanje, bolj mu dopademo, kolikor refnizhnifhi in
terdnejfhi je nafhe saupanje, toliko gotovfhi bo¬
mo po njem vfe potrebne gnade dofegli. Potem
takim bo Bog fam nafha fvetloba in mozh, de
bomo vfe svijazhe in mozhi fvojih fovrashnikov
smdgli. „Ker ni je mozhi, ne modrofti, ne pa¬
meti, ne fveta soper Gofpoda. 44  Prip. 21, 30.
Vfe mifli, napade ljudftva, temdte on v prah
(premeni, in mifli peklenfkih duhov pokonzha,
in kar je fklenil, oftane na veke, prežimo je
ljudftvo, ki ima Gofpdda sa fvojiga Boga. Pf.
32, 10. i. t. d.

6. Ko bi farni is febe mozh in modrdft imeli,
bi bili naglo sapeljani infpehani; ker nafha luzh
in pomdzh je omejena. Ali Jesuf Kriftuf nam
je od Boga v nalho modrdft, mozh in vfe bil
dan. Njegova modrdft in mozh je nefkonzlma

86

in neomejena: njegovo fposnanje ne more nikdar
biti sapeljano, in je vedno enake dobrote. Zhe
va-nj saupamo, naf nad vfe flepotije, mozhi in
peklenfko hudobo, vfe smote in mike fprideniga
fveta, nad nafho laftno flepdto, vfe nafhe fla-
bofti, in nad vfo fkashenoft nafhiga ferza pov-
sdvigne, „zhe je Gofpod s nami, kdo samore
soper naf biti. 6 * Rim. 8,31. §e vligamogozhni
Gofpod vojfkuje sa naf, kdo naf bo premagal.
Gofpod je moja fvetloba in moj isvelizhar: koga
fe bom bal? „Gofpod je hramba mojiga slavljenja;
pred kom fe bom trefil ? Ko bi tudi fovrashnika ftan
prifhel nad me, bo moje ferze bres ftrahu.“ Pf.
26, 1. 3. Jesuf Kriftuf, ki fe v naf, s nami in
sa naf vojfkuje, je mozhnejfhi od hudizlia, fve¬
ta in naf. Tolashik je to nafh, to nafha mozh,
nar mozhnejfhi in nar flabfhi ljudje nifo nobene
druge imeli. „Mdji otrozhizhi, premagali fte, ker
je tifti, kije v vaf, mozhnejfhi od tiftiga, ki
je na fveti.“ Jan. 4, 4. Kdor popolnama nanj
lipa, bo smagal, in ni mogozhe, de bi poginil,
dokler vanj upanje ftavi, ker ni mogozhe, de bi
Bog ne fpolnil fvojih obljub, ki jih je tiftim, ki
bodo do konza upali vanj, tako pogofto in flo-
vefno obetal.

§• n.

Upanje popolno pravizhnih fe na ravno ti/le
refnize opera, od kterih fmo doflej govorili-

1. Tolashili naj bi flabe in nepopolne ljudi
k shivimu in mdzhnimu upu f sgledi hrabrih
^vetnikov, bi fe prezej f tem sgovarjati jeli, de
to fo ^vetniki bili, ne pa tako revni in flabi

87

kriftjani, kakor fmo mi, kterim fhe podobni ni-
fmo v krepofti.

2. Ref je, grdsen raslozhik je med nafho
in Cvetnikov fvetdftjo in krepoftjo, in ko bi pred
Bogam tega ne hotli fposnati, bi refniza in pra-
viza nam nafprot bila, in naf pogubila. Treba
je tudi fposnati, de je upanje teh jakih Cvetni¬
kov veliko bolj shivo, mozhno in rodovitno bilo.
Od sazhetka njih upanje, kakor tudi druge zhed-
nofti, ni tako popolno bilo, je le fzhafama po-
polnifhi bivalo; je bilo tedaj flabo, predin je
mozhno poftalo. Berhko delo fvoje fvetdfti ib
od kdnza f flabfhim saupam sazheli, in fe je po
tem po meri narafhalo, kolikor mozhnejfhi je nji¬
hovo upanje prihajalo, in dokonzhali fo oni fvdjo
fvetdft na tiftim ftopaji popolnofti, do kteriga je
dokipelo njih upanje. flabim saupam fo nar flab-
fhi gnade prejemali, in s mozhnejfhim saupam
mozhnejfhi in f popolnim saupam fo nar mozhnejfhi
gnade dofegli. Po befedah preroka, nam Bog
po meri saupa, kteriga nanj ftavimo, fvoje gna¬
de deli: „Ddjde naj nam, o Gofpod, po meri
nafhiga upa v te, tvoja miloft. 4<  Pf. 32, 22.

3. Smota bi bila naravnoft, ko bi miflili,
njih upanje je imelo, ali v sazhetku, ali v rafti
ali pa v popolnofti fvetdfti, kaki drugazhni vsrok,
kakor ga pa nafhe ima. Pred vfim kerfhanfkim
saupanjem je nar poprej odkritoferzhniga fpo-
snanja fvdjih flaboft, napzhnofti in nevrednofti
zhloveka potreba, in ne more nobeniga drusiga
vsroka imeti, kakor mdzh in miloft boshjo in sa-
flushenje Jesufa Kriftufa, fzer bi shaloltna ofhab-
noft bila. ^Svetniki fo vezh ali manj jaki bili,

88

kakor fo vezh alj manj obfego fvoje revfhine,
napzhnofti in nevrednofti, v kterih je vef zhlo-
vefhki rod vtopljen, popolnifhi fposnavali; bolj
ko fo fe sanizhevali, in bolj ko fo fposnavali,
de je njihova krepdft fhe pomanjkljiva, in njihova
pravizhnoft fhe slo nepopolnama; in kakor fo
napofled bolj preprizhani bili, de druge pomdzhi
je ni, kakor miloft boshja, in nefkdnzhno saflu-
shenje Jesufa Kriftufa. Refniza in praviza jih
je to mifliti vesala, in ko bi bili to mifliti ne¬
hali, bi bili nehali fveti in pravizhni biti, ker
bi bili nehali po refnizi in pravizi shiveti.

4. Vfi $vetniki fo mogli f fvetim Apoftelj-
nam Janesam rezin: „Ko bi djali, de nimamo
greha, bi farni febe sapeljevali, in refniza bi
ne bila v naf. Zhe porezhemo, de nifmo gre-
fhili, bi ga lashnika ftorili, in njegova befeda
bi ne bila v naf. Zhe pa fvoje grehe fposnamo,
je on sveft in pravizhin, jih nam odpuftiti, in
naf od vfe hudobe refhiti.“ 1. Jan. 1, 8. i. t. d.
Vfi §>vetniki fo f fv. Jobam govorili: „Vem v
refnizi, de zhlovek s Bogam primerjen, ne bo
opravizhen. ^e bi pa sh njim preperati hotel,
mu ne bo mogel na jesero eniga odgovora dati.
— In akoravno bi she pravizhniga kaj ime], ne
bom odgovarjal, ampak ponishno bom profil od-
pufhenje fvojiga §*odnika. Ko bi fe pravizhiti
hotel, me bodo ufta obfodile: in ko bi fe ne-
dolshniga delal, me bo preprizhal, de fim hu¬
doben. In ko bi f fneshnizo bil umit, in bi fe
mi blifhele roke, kot bi ozhifhene bile, mi bofh
vimder, oGofpod, mojo nefnago pokasal.“ Job.
9, 2. 3. — 15. 20. 30. „In umoril naj bi

89

me, hozhem v njega saupati, in hozhem fvoje
pota pred njegovim oblizhjem fposnati, in odre-
fhil me bo. 44  Job. 13, 15. „ Nefhtevilni slegi
fo me obdali, in moje pregrehe fo me sajele, in
jih ne morem pregledati! Moje glave lafje fo
prerafle (moje pregrehe,) in nad njim fim ope-
fhal. Daj fe, o Gofpod, me refhit, dopafti. 44
Pf. 39, 13. 14. Kdo fposna fvoje pomote,
ozhifti me od tega, kar mi je fkrito, in odpufti
fvojimu hlapzu ptuj greh. 44  Pf. 15, 13. „Zhe
bofh, o Bog, vfe grehe perfhteval, o Gofpod,
kdo bo obftal? 44  Pf. 129, 3. Satorej ne klizhi
k fodbi fvojiga hlapza, ker pred tvojim oblizhjem
ne ho noben zhlovek pravizhin. 44  Pf. 142, 2.
zhe ga bofh po ojftrofti fvoje pravize bres ufmi-
Ijenja fodil. „ Gorje, 44  pravi fveti Augufhtin,
»gorje tudi pofhtenimu shivljenju, zhe ga bofh,
o Gofpod bres ufmiljenja fodil , 44  in ko je v fvd-
jih fposnatvah od fvoje matere Jesufu Kriftufu
govoril: „Gofpod ne bo fe odgovarjala moja mati,
de fe ni sadolshila; pogubila bi fe, ko bi tako
odgovorila; temuzh odgovorila bo, de fi ji od-
puftil, in de ti žene, ki te kofhta, nihzhe po-
vernil ne bo. 44  Vfi flushabniki fvete zerkve fo
vfelej per fv. mafhi tole molitvo molili in jo fhe
molijo: „ Vsemi fveti Ozhe, vligamogozhni, ve-
zhniBog, to neomadeslievano daritve, ktero jes
nevredni flushabnik, tebi fvojimu shivimu in re-
Inizhnimu Bogu sa fvoje nefhtevilne pregrehe,
shale in sanikernofti darujem. 44  Tudi fo ponishrio
molili in fhe molijo pa v duhu refnize in pravize
po povsdigovanji: „Dodeli tudi nam grefhnikam,
tvojim flushabnikam, ki le na obilno!! tvojiga

90

ufmiljenja upamo, f tvojimi fv. Apofteljni, Mu-
zhenzi in vfimi tvojimi ^Svetniki nekoliko delesha
imeti, in naf v njihovo drushbo fprejeti; ne pa
po nafhirn, ampak le po saflushenji JesufaKri-
ftufa Gofpoda nafhiga odpufhenje grehov sado-
biti. 44  Vfi ^Svetniki fo fklonjeni in ponishni pred
Bogam hodili, fo do fmerti v sdihovanjih in po¬
korah shiveli, in kar je pofebne opombe vredno,
fvetejfhi ko fo bili, oftrejfhi je tudi fploh njih
pokora bila, ker jako rasfvetljenje, kteriga jim
je Bog dal, je velik mnosh odpuftljivih grehov
pojafnilo, ki vezhi del drugim fkriti oftanejo, in
kterih velikdto pravizhni, ki nifo tako rasfvetljeni,
le nepopolno fposnajo.

5. Nobeniga ni, naj bi ga bil Bog fhe tako
vifoko v fvetdfti povsdvignil, de bi je ne bil po
sgoli gnadi in milofti bdshji dofegel, in rekel
ne bil: „Na fvoj lok ne ftavim saupa, in moj
„mezh mi pomagal ne bo. 44  Pf. 43, 7. „^am
„velikan f fvojo grdsno mozhjo fi pomagati ne
„ve. 44  Pf. 32, 16. „V te, moj Bog, hozhem
„ftaviti fvdje mozhi, in jih od tebe prejemati.
„Miloft mojiga Gofpoda bo mene pretekla. 44  Pf.
„58, 10. 11. „in tvoje ufmiljenje, o Bog, bo
„fleherni dan mojiga shivljenja sa mano hodilo. 44
„Pf. 22, 6. „§» tvojo hrambo hozhemo, ko bi
„s rogmi bili orosheni, planiti na fvdje fovrash-
„nike, v tvojim imeni jih bomo, ki gredo nam
„v fprot, s nogami pomandrali. 44  Pf. 43, 6.
„Tvdjo hvalo hozhemo prepevati, o moja mo'zh,
„ker ti fi moj tabor, moj ufmiljeni Bog. 44  Pf.
58, 18. S nar fvetejfhimi preroki fo vfi djali:
„Profimo ponishno, o Bog, ne v saiipu v fvojo

91

„pravizo, ampak savoljo tvdjiga obilniga ufmi-
„ljenja! Uflifhi, Gofpod, bodi miloftiv, poglej in
„ftori, in odpufti sa tebe famiga voljo, o moj
„Bog'“ Daniel 9, 18. 19. „Tebi, Gofpod, fe
„fpodobi praviza, nam pa in nafhim ozhetam
„framdta; ali zhldvek, ki je shaloften savoljo
„velike hudobije, in hodi perklonjen, je poter-
‘ o-

6. Takfhni fo bili pravizhni vfi, in v tem
duhovnim ftanu fo vedno bolj raftli, bolj ko fo
y pravizhnofti raftli in fe kdnzu fvojiga shivljenja
in verhu fvetdfti perblishevali. To je Bog od
pravizhnih, popolnih in nepopolnih vielej terjal,
terja in bo vfelej terjal. „Zhifte vode hozhem
„sliti na vaf, in ozhifheni bote od fvdje nefna-
»ge. — Novo ferze vam bom dal, in ndviga
5,duha bom vfadil v vafhe ferze: kamnito ferze
„vam hozhem is vafhiga mefa isruvati, in vam
„mefeniga dati. Dati vam hozhem fvojiga duha,
„in ftoriti, de bote shiveli po mojih sapovedih.
„$toriti pak hozhem, ne savolj vaf, pravi Gofpod,
„vediti morate to, ampak savolj febe, in savo-
„ljo zhafti fvojiga imena, vi fe pa morate fra-
>,,movati, in savolj vafhih potov naj vaf rude-
„zhota prefhine. tt  Ezeh. 36, 26. i. t. d. Na
takfhne tla fo ftavili §>vetniki fvdje saiipe, in ker
fo te terdne bile , je bilo tudi njih upanje terdno.
Ko bi mi takfhni in takfhniga duha bili, kakor
fo bili oni, bi tudi nafhe saupanje mirno in ter¬
dno bilo.

„tiga ferza, objokanih ozhi in lazhen., on, 1
„fpod, tebe in tvojo pravizo zhafti. “ Banih.
6. 18.

92

§• UL

Bog pravizhnim fvbjo gnado deli, de prema¬
gujejo fvbje flabofli, med tem pa tudi ob-
zhutke, kako flabi, de fo; bolj ko pa ob-
zhutijo fvbje flabofli, vezhi je vsrok v Boga
upanje flaviti.

1. Gnada Jesufa Kriftufa, akoravno je
mdzhna, vunder tiftim, kterim je dana, njih rev-
fhine, flabofti A , telefne in dufhne nadloge ob-
zhutiti daja. Ona je fizer vsrok, de premagu¬
jejo fvoje flabofti; ali to fe le f trudam, ter-
pljenjem in tesho sgodi. Ali ni veliki Apoftelj
tesho fvojih slegov na febi obzhutil, ko je djal:
„Ljubi bratje, nozhemo vam fvojih nadlo’g sa-
tajevati, — de fmo zhes mero in mozh bili ob-
losheni. — To pa sato’, de bi ne ftavili saupanja
v fe, ampak v Boga, ki mertve obuduje. 44  2
Korin. 1, 8. 9. In dalje, „Od vlili ftrani naf
„ftifkajo slofti, ali ne obupamo vunder; ubdfhtvo
„in revfhina naf tepe, pa vunder nam ne vpade
„ferze, preganjani fmo, vunder ne sapufheni,
„ftifkani, pa ne pogubljeni, 44  de bi fposnali, „de
„vifokoft, ki jo v febi imamo, prihaja le is bdshje
„mozlri, ne pa is naf? 44  2. Kor. 4, 8. 9. 7.
Ni tedaj Iv. Apoftelj Pavl snotraj v febi tiftiga
grefhniga zhloveka nadleshnoft shivo obzhutil,
ki prebiva v naf, rekozh: „Vem, de poftava je
„duhdvna, jes pa mefen, v greh prodan. — Ne
„delam dobriga, kar hozhem, ampak hudo, kar
„nozhem. — Imam dopadenje po snotranjim (du-

93

..kovnim} zhloveku nad boshjo poftavo. —- Zim—
„tim pa drugo poftavo v fvojih udih, ki je so-
„perna poftavi mdjiga duha, in me vjetiga ima.
„v grefhni poftavi, ki v mojih udih prebiva. —
„Najdem tedaj poftavo kader hozhem dobro fto-
„riti, de v meni hudo prebiva. 44  2.  Korin. 7,
14. 15. 22. 23. 21.  Ko fe je toshil nad she-
lam mefa, angelam fatana, de ga f peftmi bije,
je rekel sdihovaje: „Jes nefrezhni zhlovek, kdo
„me bo refhil od telefa te fmerti ? Gnada boshja
„po Jesufu Kriftufu. 44  Rim. 7, 24.

2.  Bog je to visho, zhloveka isvelizhati,
isvolil, ki je sanj nar velizhaftnifhi, sa zhloveka
pa nar saflushljivfhi in nar fpodobnifhi bila, na¬
puh hudizha oframotiti in zhloveka v ponishnofti
ohraniti. Zelo shivljenje zhloveka je vedna voj-
fka. Kerfhanfka gnada, je gnada boja, in fa-
miga febe bi fe sapeljevati djalo mifliti, de bo
nai bres truda in terpesha pofvetila: „ker ne-
befhko kraljeftvo lilo terpi, in le filni ga bodo
nafe potegnili. 44  Mat. 11, 12. Kakfhniga sa-
flushenja bi ftanovitnoft pravizhnih bila, ko bi fe
dala bres truda dofezhi? Kako drag in zheftit-
Ijiv je pa veniz, kteriga s dolgim in vrozhim
bojam dofeshemo? Zhaft Jesufa Kriftufa v tem
obftoji, de njegovi nar hujfhi fovrashniki, vfi
trudi hudizha in napofhernoft posheljiviga mefa
k isvelizhanju zhloveka morajo flushiti. To je
fldvef njegove gnade, de zhlovek pekel, fvet in
febe, zhe mu je tudi greha poftava nafprot, pre¬
maga, in ga v nar hujfhih fkufhnjavah v hudo,
dobro ftoriti podpera.

3. Takti je Bog napuldjivoft hudizha ofra-

94

motiti hotel. Ispoftavil je nafhe flabdfti napa¬
dam mogozhnih in svitih fovrashnikov, in hozhe,
de ne bomo do fmerti popolno pokoja imeli.
Volja ga je, de v fredi njihovih fkufhnjav in
saderg shiveti moramo. In tako perhljiv zhld-
vek, ki je posheljivofti podvershen, od rasnih
nevarnoft obdan, od vfih ftrani filno nadleshvan,
tudi pomalim vzhaf ranjen, nar ftrafhnejfhi fo-
vrashnike f flovefam premaga, in to s mozhjo
gnade vezh let sapored v vertinzu fvdjih flabdft
premaguje.

4. Tako je nar vifhji osdravnik zhloveka
tudi od napuha, ki je nar hujfhi in nar nevar-
nifhi bolesin, osdraviti hotel; bolesin, ki je tako
fkrita, de je doftikrat, bolj ko je zhlovek od
nje navset, fposnati ni; bolesin, ki je takfhne
tenkdfti, de is krepofti farne, in premage ftrafti,
pa kaj, is premage napuha isvira, ker zhe fe
zhloveku posdeva, de je per kaki priliki fvdj na¬
puh premagal, njegova premaga, zhe natanko
ne pasi, njegovima napuhu novo podneto daja,
in ftori, de fe vnovizh raduje nad njim: „Glej
shivim, zhimu fe radujefh? Shivim, ker fe ra-
dujefh.“ Bolesin je to, in je isvirik vfih dru-
sih slegov, in nar neislezhljivfhi, ker je Bogu
nar bolj nafprot, in njegovih gnad nar bolj ne¬
vredna. Od te ftrafhne bolesni Bog fvdje is-
voljene osdravljati ifhe, ker jim toliko flabdfti,
revfhine, fkufhnjav in nevarnoft, f kterimi zelo
fvdje shivljenje vdjfko imajo, tako shivo obzhu-
titi daja. Na robu prepada jih namrezh vedno
dershi. Pa kaj, doftikrat perpufti, de ljudje, ki
fo mu nar sveftejfhi, v nar hujfhi in nevamifhi

95

fkufhnjave pridejo, de jih potem takim permora,
fe f ftraham popolno sanizhevati, de fe nar ne-
vrednifhi in fhe kerfhanfkiga imena nevredne
miflijo. In f tim zhudnim ravnanjem fvoje ne-
fkdnzhne modrofti in dobrote jih s ravno tiftimi
pomozhki osdravlja, ki fe sa njihovo isvelizhanje
nar neprilizhnifhi dosdevajo: prav v shivo jim
obzhutiti daja, kam bi jih njih fpridenoft savo-
diti bila vtegnila, kako potrebne de fo jim nje¬
gove pomozhi; kako nepvenehama jim je s Da-
vidam moliti potreba: „Ko bi ne bil Gofpod mi
»pomagal, bi fe bil fkorej v globozhino poves¬
tmi. Pa ker fim rekel: fpodtika fe mi noga, tvoja
»miloft me je vimder, o Gofpod, otela.“ Pf.
»3, 17. ig. ’ * ’

5- Bdshje ravnanje f fv. Pavlam nam per
vnm, kar fmo povedali, luzh daja. Isvolil je
Bog tega Apoftelna, de bi nam po njem umet-
ftvo fvoje gnade pokasal; namenil ga je, debi
neverzam, kraljem in israelfkim otrokam osna-
noval njegovo ime. Povsdigovaje ga s blifhe-
zhimi zhednoftmi in nadnatornimi rasfvetljenji ga
je s shivimi obzhutki njegovih flaboft ponisheval.
t?*  Bani nam fam od te fkrivnofti pove, ki vef
zilovefhki um prefega, in ki mu jo je Jesuf Kri-
m fam rasodel. On fam nam pove, de je Bog,
e f . S a  pred njegovim napuham in nezhimer-
110  p 0  obvaroval, dopuftil, de je platana v fvojim
meh obzhutil, ki je pdfel in fluga §atana bil,
'bije f peftmi. Povedal nam je, de je
‘\krat perferzhno Gofpoda profil, de bi ga re-
11  °d duha Satana; ali dobil je od gofpoda
odgovor: „ Dovolj ti je moja gnada; ker moja

96

mozh fe per tvoji flabdfti bolj sablifhuje.2.
Kor. 12, 7 —  9. Napofled, de bi popolnama
naf potolashil, in v fredi nafhih flaboft in ne-
vrednoft podperl, je djal: „Rad fe bom hvalil
f fvdjimi flaboftmi, de bo prebivala v meni Kri-
ftufova mozh: ker kader fim flab, fvdjo flaboft
v shivo obzhutim, fe mozh v meni fprizhuje. 2.
Kor. 12, 10.

6. De bi pa fvdje nadloge, flepdto pameti,
napake ferza. in fkufhnjave hudizha ljubili, bi
bili grdsno rasujsdani. IStudimo in preklinjajmo
jih, sdihujmo s Apofteljnam nad njimi; molimo
pogofto in is ferza k Gofpodu, de naf od njih
isprofti. Zhe pa naf nozhe po nafhih sheljah
refhiti, nikarmo obupati; le dalje molimo, in go¬
tovo naf bo odrefhil, in zhe tudi ne s odjemo
fkufhnjav, ki nam nadlego delajo, vimder pa f
tem, de jih bomo premagali. Dovolj nam je
gnada njegova, in mozh gnade fe bolj per fla-
boftih obzhuti: bolj pa, ko zhutimo, de fmo fla—
bdtni, mozhnejfhi fmo, ker ravno tiftikrat Je-
sufu Kriftufu dopade, nam dati fvdje gnade.
„Nizh,“ pravi fv. Augufhtin, „naf bolj mdzhnim
biti ne opovera, kakor dosdevki, de fmo mozh-
ni.“ Nafha nar vezhi mozh v ponishnim in od-
kritoferzhnim fposnanji, de fmo flabi, in flabfhi
fhe, kakor de bi fe nam dosdevati fmelo, ob-
ftoji: ker napuhljivim Bog soperva, ponishnim
pa fvdje gnade deli.

7. Nikar ne ljubimo fvojih flaboft, ampak
le njih preprizhke in obzhutke. Ta preprizhik
je gnada, ktere vrednoftiprezeniti ni, in feBog u
sanj nikoli saddfti sahvaliti ne moremo. B»' eS

97

te gnade bi naf ne ginile in ne ponishevale nafhe
flabofti. Vfe preflabi fmo, de bi farni is febe
fvoje revfhine preprizhani bili. Kolikor flabfhi in
revnifhi fmo, toliko bolj lino napuhljivi: grdsno
fmo takrat kerpki in bogati, kader naf nafhe
nadloge, flabofti in uboshtvo prefunejo. Ta shivi
obzhutljej in odkritoferzhno fposnanje fvdjih fla-
boft sa mdzhne vzhine dobrote in ljubesni bdshje
in sa nove fpodbadke saupa imeti moramo. V ezh
bolesin ko najdemo v febi, vezhi pravizo imamo,
le perblishevati k Jesufu Kriftufu; fam nam je
rasodel, de le bolnim je vrazha potreba, in de
ni prifhel pravizhnih, temiizh grefhnikov ifkat.
Bolj ko nam obzhutiti daja, de fmo revni, bolj
naf naganja v nefkdnzhni salogi njegoviga saflu-
shenja ifkati pomozhi. In kteri vsrdk fvoje ko¬
lesni in potrebe bolj odkrito fposnajo, jih je po-
febno is med drusih isbral, in jih tudi s vezhi
dobroto fprejema.

8. Bodi she ftrafhna nafha nadloga in grosna
nafha nevrednoft, kakor hozhe, bomo vunder le
gmili Jesufa Kriftufa, ako jo ponishno in od¬
krito fposnamo pred njim. Nafh befednik je on,
bersh ko fe obtoshimo; ker ponishnimu ferzu on
”*zh odrezhi ne more, ^iposnajmo tedaj soper
fe fvdjo hudobo in nevrednoft; ljubimo ozhite in
ponishevanja, ki jih nam refniza in praviza na¬
klada, in oftanimo na tiftim mefti, kteriga je
nam odkasala, in je bil namenjen sa naf. Per
jubesni refnize in pravize fe v nafhih dufhah
boshje kraljeftvo sazhenja: in to kraljeftvo, ki
bo Ihe le v nebelih sverfheno, nizh drusiga ni,
kakor do refnize in pravize popolna ljubesin.

7

98

Le tam bomo popolno ponishni, ker le tam bo
zhifto in nefpremenljivo fposnanje refnize in pra-
vize, kako grosna in fploihna je bila nafha nad¬
loga, in kako nevredni fmo ufmiljenja bili, po
kterim nam Bog veniz perpravlja. Bolj ko bomo
sdaj od fvdje nevrednofti takole miflili, blishej
fmo popolne pravize.

§• iv.

Nesaupnofl, ki is obzhutkov nafhe nadloge
isvira. je napzhna ponishnoft.

1. Karkoli fe ponishnoft sove, vfe je ver¬
nim dufhain zhafti vredno: bres premiflika in vfe
obotave fe ji podversimo. Ali tudi napzhna po-
nislinoft je, ki je f plajfham prave pokrita, in
vfe druge vzhfne ima. Po fv. Bernardi je po¬
nishnoft tifta zhednoft, po kteri fe zhlovek re-
fnizhno in sanizhljiviga v fvojih ozheh fposna.
Ker pa fprizhki in zhutki fvojih nadlog per tem
velik delesh imajo, fe fovrashnik nafhiga isve-
lizhanja teh fprizhkov in zhutkov poflushi, de
bi naf pod odejo ponishnofti v duha maloferzh-
nofti in nesaupa povesnil. J^v. Janes pravi: „de
fe ne fme flehernimu duhu verjeti 44  l.Jan. 4, 1.
Treba je prevdarjati, zhe fo od Boga, ali ne.
Dober duh, dober fad obrodi, hudobni pa hu-
ddbniga: f tem jih je fkufhati treba; in po tem
tudi pravo ponishnoft od napzhne lozhiti: obe
imate v fprizhku nafhe nadloge in nevrednofti
fvoj isvirik, ali rasni fo njuni fadovi. Prava
ponishnoft prihaja od Boga, in k njemu pelja.

99

In ker velik je dar boshji, dufho krepzha, in jo
navdaja s novo mozhjo, s vezbim vfpeham in
proftoftjo k njemu moliti, in mu flushiti. Sna-
zhaj (karakter) in snamnje boshjiga duha je,
de povsdviguje dufho proti Bogu, jo bolj sh
njim sedini, in jo k njemu, zilu in konzu in
njeni edini dobroti naganja. Boshji duh, edini
isvirik prave ponishnofti in vfake druge refnizhne
zhednofti, ne flabi dufhe, je ne pobija, ne dela
nesaupne v boshjo dobroto, neklaverne, ne ne-
pokojne, ne lene v molitvah in ne nesmoshne v
fpolnitvah drusih fv. dolshnoft: ker ti hudobni
fadovi le is hudizha isvirajo. Poglavitna vod-
bina ali regeljza je to, iizhenikov duhovniga
slavljenja, po kteri oni dela fv. Duha od delov
hudizha lozhijo.

2.  „Pomnite, preljube hzhere, govori fv.
„Teresia, uzhivfhi fvoje nune, in v fpominji imej-
„te, kar vam povedati imam. J*ie flabiga in re-
„vniga mifliti je vzhafdi ponishnoft in krepoft,
„vzhafih pa velika fkufhnjava. Dobro jo pos-
,,nam, ki lim farna v nje tizhala. Ponishnoft
„bodi she velika ali kakorfhina bodi, ne nepo-
„koji dufhe, je ne napada, tudi ne smefha. Ko
„bi tudi dobro snala, de je grefhniza, in tudi
„gladko fposnala, de ni nizh drusiga vredna,
„ko pekla; in ko bi tudi shalovala, in fposnala,
„de naf po pravizi vefoljni fvet fovrashiti fme,
„in bi fe komaj sa rniloit profiti perdersnila, in
„zhe je to prava ponishnoft, bo viinder ta mu-
„ka f takfhno fladkofljo in proftoftjo fklenjena,
?,de bi bres nje ne mogla vezli biti: ne nepo-
«koji in ne smefha dufhe, ampak jo f proftoftjo

100

„in miram navdaja, in jo sa bdshjo flushbo smosh-
„no ftori. Nafprot je pa una polna rasbdte, ne-
„pokoja, klavernofti, neupa in nuje, in ni je pre-
„nafhati fkorej mogozhe. Hudizh naf f tem pre¬
govarjati ifhe, de fmo ponishni, in ko bi mu
„mogozhe bilo, bi naf ob upanje v bdshjo miloft
„perpravil.“

3. Ta ^vetniza, kteri je Bog takfhno fpo-
snanje v duhovnim shivljenji dodelil, dalje go¬
vori: „Ko bi v takfhnim ftanu bile, savernite,
„kar vam je mogozhe, fvdje mifli, od fvdjih
„nadlog, in premil hljujte rajfhi nefkonzhno ufmi-
„ljenje boslije, kako vaf on ljubi, in kako je sa
„vaf terpeti hotel. 44  In, pravi dna nadalje, „zhe
„je fkufhnjava, ne bote mogle tega ftoriti, ker
„vam vafhih mifel od febe ne bo saverniti dalo,
„manj pa fhe kaj drusiga mifliti, sunej kaj ta-
„ziga, kar bi val' fhe bolj moriti vtegnilo. Ve-
„liko je vunder, zhe bote fposnale, de fo fku-
fhnjave.“

4. Vfe kerfhanfke zhednofti fo natanko med
feboj fklenjene, fi pomagajo, fe podperajo in
krepzhajo, med feboj. Ni mogozhe, de bi ena
drugi bila nafprot; ker Bog, ki jih vfe sapove¬
duje, fam febi nafprot biti ne more. Ni mogo¬
zhe tedaj, de bi tudi zhednoft ponishnofti, ki jo
nam Bog sapoveduje, kerfhanfkimu upu, kteri-
ga tudi Bog sapoveduje, bila nafprot. Prava
ponishnoft mora podperati upanje in ga krepzhati,
ne pa pehati. Ako nam fprizhki in zhutki na-
fhe nadloge in nevrednofti, fpominj poprejfhnih
in prizhijozhih grehov ferze jemljejo, naf pobi¬
jajo, nesaupnoft in klavernoft pofajajo, je goto-

101

vo, de hudizh podpihuje. Vfe prave zhednofti
fo deleshne nar vikfhi pravize, ki jih sapove-
duje, in fe popolnama fklepajo sh njo. Zhe
njene natankne savese in edinofti umeti ne mo¬
remo, is tega prihaja, ker je nafh duh Hab in
omejen, in ne more te nar vikfhi pravize v nje¬
ni zeli obfegi fposnati: zhe jo po eni hrani pre-
mifhljuje, sgubi drugo is pred fvojih ozhi; zhe
ene dolshnofti, ktere sapoveduje, opravlja, druge
samuja, ktere tudi sapoveduje. Zhe pa tudi
tanke savese med ponishnoftjo in upanjem v Boga
ne previdimo, naj bi she vunder terdo in priprolto
verovali. Priprofto ferze ne modruje veliko; fe
ogiblje vfiga tuhtanja in mnosih nuj, nepotreb-
niga in fhkodljiviga budanja. Ko bi nam tudi
fhe tako teshavno bilo, pravo ponishnoft f sau-
pam v Boga fterniti, bi naf to vunder motiti
imelo, naf, ki od jesero fizer snanih rezhi, ki
jih vedno pred ozhmi imamo, praviga vsroka
ne vemo? „ Ponishnoft, pravi fv. Bernard, f
„fkrivno in zhudno svijazho bdshje gnade ne
„dela klavernih in nesaupnih dufh, ampak fer-
„zhne in smoshne sa mogozhne rezhi, bres de
„bi ponishnoft ferzhnofti in ferzhnoft ponishnofti
„delala kvaro; fhe krepzhate ena drugo: vim-
„der pa tako, de manj ko zhlovek per nar manj-
„fhih rezheh na fvoje mozhi saupanje ftavi,
„bdlj fe v imenitnih delih v mozh bdshjo sana-
„fha.“ (§v. Bernard od 12 nofeb. praviz. M.

M. D.) 1 1

5. Nesaupnoft, zhe fe tudi f plajfham po¬
nishnofti in preprizhbo fvoje nadloge, flabofti in
nevrednofti zhloveka odeva, je vunder refnizhni

102

napuh. Nalli napuh in laftna ljubesin bi bila
velela, ko bi dobila kaj v naf, na kar bi fe
operati Imela. Pogled v vfe nafhe nadloge nam
to podporno nezhimernofti fpodnafha, in ravno
f tem nam podera ferze: nafh napuh in laftna
ljubesin fe branita, in ne moreta fvojiga nafprot-
Ijivza, ki ju ponishuje in ftifka, poterpeti. Bog,
ki nafhe flabofti, hudobije in nevrednofti od naf
nefkdnzhno bolj posna, nam vunder saftran vfiga
tega sapoveduje v njegovo miloft in saflushenje
Jesufa Kriftufa upanje ftaviti; sapoveduje on tudi
vfe dvombe in miili, ki nam poderajo in pe-
fhajo nafhe upanje, ravno tako, ko tifte, ki nam
napadajo in pefhajo vero, zhiftoft, savrezhi. Kaj?
ali ni to pravi napuh, Bogu nepokorn biti, in
naravnoft soper bdshje povelje fe v nesaupnoft
vtapljati? on nam ferze dela, in naf tolashi f
fvojimi befedami in obljubami, Kaj? ni to mar,
neotefani napidi, ne marati sa njegove befede,
in sanizhevati njegove tolashbe? Tudi shugov
fe poflushi, de bi naf f tolashbo napolnil: rekel
nam je, de ga shalimo in fdimo naf fhtrafovati,
zhe fvoji nesaupnofti ne damo flovefa. Kako?
zhe poleg njegoviga shuganja vunder fvoji ne¬
saupnofti ftavimo ufhefa, in jo hranimo v febi,
ni to napidi?

6. Ni to mar pravi napuh, gnad in to-
lashb, ki jih nam Bog ponuja, fe braniti, in fe
sgovarjati f tem, de jih nifmo vredni, in de fmo
njegovo poterpeshljivoft in gnade flabo obra-
zhali? Ne ve li on nefkdnzhno bolj tega od naf,
de fmo jih nevredni, in jih vfelej bomo nevredni?
Ali pa ni mar ufmiljen dovolj, voljo imeti, tudi

103

nevrednim dobrote fkasovati? Mora tedaj on
fpodbadke in vsroke, nam miloftljiv biti, v naf
ifkati? Ni li njegova nefkdnzhna miloft dovolj
vsrok, nam miloft fkasovati? Ali ni ta vsrok
bolj vredin Bogu, kakor kteri si bodi drugi?
,,Ufmilil fe bom, kteriga fe bom ufmilil,“ Rim.
b, 15., nam on fam govori. Ne posna li on
fam bolj fvojiga ferza, in kar njegovo zhaft bolj
p«vifhuje, kakor mi? >

7.  Nekaj zhudniga, ref de, prebiva v naf.
Mir bi radi imeli, in sanj Boga prolimo. Bog
nam ga tudi ponuja, nam sapoveduje, vanj upa¬
nje ftaviti, in vef fvoj nepokoj v njegovo ozhe-
tovc narozhje isfuti. Mi pa nozliemo miru, na-
meft de bi f prerekam opominjevali in tolashili
fvoje dufhe: „Zhimu fi shaloftna moja dufha, in
zhimu me motifh? Zliakaj v Bogu, ter vedno
ga hvaliti shelim, on je moj Isvelizhar, v kte¬
riga fo vperte moje ozhi, on je moj Bog.“ Pf.
41, 6, 7. S  vednim tuhtanjem fvojih llaboft
farni fene vlezhemo v dno. Prav je fizer, de
premifhljujemo fvoje flabofti in nevrednofti, ko
bi tudi v miloft bdshjo bolj pogofto mifli vperte
imeli , in obzhutki nafhe nevrednofti v to flushili,
de bi velikoft njegove dobrote bolj shivo zhutili,
in od ljubesni in hvaleshnofti bolj prefunjeni bili.
>pizer nam bodo zhutki nafhe nevrednofti fhe
vezhi kvaro navlekli, in naf povesnili v hujfhi
nadloge.

104

§• v.

De nafhe isvelizhanje v rokah milofti bdshje
in v saflushenji Jesufa Kriflufa obfloji, h
krifljana, ki v tem shivi, tolashiti in njegov«
saupanje krcpzhati. ne pa flabiti moglo.

1. Nagib, nikomur pod ftrali biti, po kte-
rim fo fe nafhi pervi ftarfhi v raji fkvarili, fe
je v ferzih vlili njihovih otrok tako globoko vlo-
reninil, de jim nizh teshiga ni, kakor volji d*u-
sih ljudi podvershenim biti. V ftanu fpridene
natore, v kterim zhldvek tizlii, fmo po befedah
fv. Augufhtina vfi fkupaj od mladiga she Pe-
lagjanzi. §ivdje vezhne frezhe bi radi gofpodje
bili, in bi radi, de bi nafhe isvelizhanje, le is
naf, ne pa is milofti bdshje in gnade Jesufa
Kriftufa isviralo. Domifhljujemo fi, de bi nafhe
isvelizhanje v savetji bilo, ko bi njegova pra-
vizhnoft in ftanovitnoft v nafhih rokah bila, in
le per nafhi volji obftala: in ker fi napoiled fa¬
rni per febi miflimo: kdo nek bi fi shelel vezimo
nefrezhniga ftoriti? Kdo bi vitnder tako abotin
bil, de bi fi vezhniga isvelizhanja ne shelel in
ga ne ifkal sadobiti?

2. Takfhne flepotezlie in goljufne mifli mo¬
ramo s luzhjo fv. vere pregnati. Ref je, de fe
nihzhe ne sheli nefrezhniga ftoriti, ampak vfaki
zhldvek ifhe vezhno frezhen biti. Is pametne
ftvari ni isbiti teh shelj. Ni bilo ne Angelja ne
zhloveka, in ga nikdar ne bo, de bi isvelizhan
biti ne shelel. Zhudnifhi je pa fhe to, de grefh-
nik le sato grefhi, ker frezhen biti ifhe: persa-

105

deva fe fi sadoftiti, Tvojim nagibam vftrezhi,
fvojo frezho ifkaje, kjer je najditi ni, v grehu
jo ifhe, v nepokorfhini do boshje poftave, v kri—
vizhnofti, kjer drusiga ni, kakor ftrafhna in gola
nadloga.. In tako le grefhnik vezhno nefrezh-
niga (tori, akoravno neprenehama frezhen biti
ifhe. {*>trafhno bi fe opekel, fi domifhljevaje,
de bi nafhe isvelizhanje, naj bi ga v fvojih ro¬
kah imeli, nobene fhkode she sato ne terpelo,
ker she fleherni zhlovek po natori isvelizhan
biti hlepi.

3. Veliko hujfhi (lepota je pa ta, fe pre¬
govarjati, de zhloveku ferze vpade, ko bi ga
uzhili, fvojiga vezhniga isvelizhanja upe v mi-
loft bdshjo in Jesufa Kriftufa ftaviti. Bi fe vun-
der kaki zhlovek na fveti tako oflepljen in kri—
vizhen dobiti samogel, ki bi miflil, de bi nje¬
govo upanje pefhati jelo, ko bi ga is fv. pifma
preprizhal, de je fvoje saupanje v Boga ftaviti
treba, in fi domifhljeval, de bi njegovo isveli¬
zhanje manj gotovo in v savetji bilo, ko bi ga
uzhil, isvelizhanje fvoje tiftimu v roke podati,
ki ga je ravno sa isvelizhanje vftvaril, in f tak-
fhno drago ženo odrefhil 5 ki je nefkonzhno mo-
gozhin, moder, dobrotljiv, ga pokrepzhati, ga
varovati, in po fredi toliko fovrashnikov, sa-
derg, sapeljivih mikov per roki voditi? Gorje
predersnimu napuhu zhloveka, de fi domifhljuje
gotovfhi v savetji fvojih rok, kakor pak v ro¬
kah fvojiga Isvelizharja biti!

4. Angelji v nebelih, akoravno fo tako
rasfvitljeniga uma, in od bdshjiga ognja vnete
volje bili, nifo vfi v pravizhnofti, v kteri fo

106

vftvarjeni bili, oftali. Luzifer is med vfih nar
pervi angelj, je padel ko blifik is nebef, in je
tretino angeljev is nebefhkiga ftanja, v kterim
fo fe ko svesde fvetili, fabo potegnil. Tudi
perva dva zhloveka fta bila v pravizhnofti vftvar-
jena, in Bog ju je fam s laftno roko v raj po-
ftavil. Njuna pamet je bila od refnize rasfvet-
Ijena in od vfe smote profta, volja je bila fve-
ta, ki je od ognja ljubesni vneta k Bogu puh¬
tela, in bila fta bres vfih flabih nagibov; telo
sgolj zhifto, popolnama dufhi podversheno, in
profio od vfiga punta in sopernofti do boshjih
poftav: in vimder nifta v pravizhnofti ftanovitno
oftala; shaloftno in grdsno fta padla, ko bi bila
vimder lahko nedolshna oftala. Kako bi fi mi
vimder domifhljevati mogli, de fmo terdnejfhi
od angeljev v nebelih, in od Adama in Eve v
raji, mi, kterih pamet je polna tamote, in volja
igrazha mnosih nagibov, telo fluga greha, in
prebivalifhe vfih napzhnih shelja?

5. Ali tolashba nam je, de fe je Jesuf
Kriftuf is nafhiga isvelizhanja pofebni opravik
ftoril; ker porok nam je poftal. On je nafh
(rednik, on nafh Isvelizhar, odrefhenik, vifhji
duhovnik, pot, vodnik, luzh, mozh in hramba.
Prav po nesaflusheni milofti je sazhel on opra¬
vilo nafhiga isvelizhanja; sakaj bi tedaj ne sa-
upali, de ga bo tudi doverfhil? $e nam mar ta
prezhudni raslozhik kaj majhniga posdeva, kte-
riga je on med nami in toliko malikovavzov,
nevernikov, krivoverzov, zerkvenih puntarjev in
hudobnih katolizhanov ftoril, ki v pregrehah, bres
fpreobernjenja fvdjiga shivljenja in prave refnizh-

107

ne pokore shive? Ta raslozhik nam je saftava,
de naf on hozhe fodnji dan od ftrafhne zhede
sgubljenih lozhiti. „Ki je v naf fvoje delo sa-
zhel, ga bo tudi sverfhil v dan Jesufa Kriftufa.«
Filip. 1, 6.

6. Le v nebefih je popolno isvelizhanje,
ker le v nebefih je popolna pravizhnoft. Vfi
prefunjeni fo isvoljeni v nebefih od nefkonzliniga
velizhaftva boshjiga in preblasih njegovih laft-
noft; prefunjeni fo od nizhefa ftvari, in od pra-
viga gofpodftva, ki ga Bog nad njimi ima; od
dolshnoft vfo fvdjo bitnoft in vfe fvoje opravila
v njegovo zhaft obrazhati; od preftraihne krivize
ftvari, ki fe vtegujejo ukasam njegovim, in sne-
marjajo mu dolshno pokorfhino fkasovati. V
tem obftoji sverfhena pravizhnoft in sverfheno
isvelizhanje Angeljev in Cvetnikov v nebefih.
Gotovo moramo tedaj pravizhnoft na semlji ifkati,
in v popolnim ponishevanji fvoje bitnofti pred
Bogam, v poddrushbi fvoje volje boshji volji, v
vedni vifbi od njegove milofti fvoje vefelje imeti.
Kar naf bo v vezhnofti frezhne in pravizhne de¬
lalo, mora she naf v tem shivljenji frezhne in
pravizhne delati. Prizhijozhe shivljenje mora sa-
zhetik in pofkufhba prihodnjiga biti. V vezh¬
nofti nam bo vefelje in isvelizhanje, de nam is¬
velizhanje is milofti boshje in saflushenja Jesufa
Kriftufa biva; mora pa tudi nafhe vefelje in
frezha biti na semlji, de terdno upamo, ga po
milofti boshji in saflushenji Jesufa Kriftufa kdaj
sadobiti. jjimo takfhni, ni mogozhe, de bi bili
sgubljeni. Takfhni biti, samoremo nehati, ali
sgubljeni biti ne moremo, dokler fino takfhni.

108

7. Bilo naj bi nafhe isvelizhanje v rokah
nafhe volje, zhefa nam bi fe bilo bati? Kaj bi
drusiga v sebi dobili, kakor vsroke fe bati,
grehe, tame, fkufhnjave, flabofti, nevednofti,
i. t. d. Vfe je pa v Jesufu Kriftufu dobiti,
zhefar nam manjka, in fhe vezli. $ame naf fi-
lijo nafhe nadloge, fe satekati k njemu, in fo
nafhiga upanja novi fpodbadleji, ker mogozh-
nofti Jesufa Kriftufa perloshnoft dajo, bolje fe
obnafhati, in ravno to je, zhefar fe fv. Pavl
hvali: „Ali pomiloftenje ni kakor pregreha. Ker,
„ako je savoljo pregrefhenja eniga veliko jih
„umerlo, fe je veliko vezli bdshja gnada, in dar
„po gnadi eniga zhloveka, Jesufa Kriftufa, po
„njih vezh raslila. Ker, ako je finert savoljo
„pregrehe eniga po enim kraljevala, bodo ve-
„liko vezh tifti, ki fo obilnoft gnade in dani in
„pravize prejeli, kraljevali v shivljenji eniga Je-
,,sufa Kriftufa.“ Rim. 5, 15. 17. Ta zhaftit-
Ijivi Apoftelj tudi hozhe, de naj od nafhiga vfi-
gamogozhniga Odrefhenika imenitnifhiga in bla-
grifhiga ftami perzhakujemo, kakor je tifti bil,
is kteriga fmo padli; mogozhnifhi gnade, boga-
tejfhiga shivljenja, Jan. 10, 10., vifhjiga ve-
lizhaftva, ko tifto, kteriga fmo v Adamu sgu-
bili. „Po neisrezheni gnadi Kriftufa fmo vezh
sadobili, kakor fmo po nevofhljivofti hudizha
sgubili.“ (j§iv. Leo v I. prid, od vnebohod.) V
tem obftoji vfa nafha flobodnoft in isvelizhanje,
de bres njega zhifto nizh nifmo , in nizh ne sa-
moremo, fe njega dershimo, in fe vladi njegove
gnade do kdnza srozhimo.

8. Ref de, tako naf tudi preroki in apo-

109

fteljni tolashijo, in Jesuf Kriftuf fam sagotovi.
„Blagor tebi Israel! o Ijudftvo, de bofh po Go¬
spodu svelizhano! ki je tvoje pomozhi obramba
„in mezh tvoje zhafti, tvoji fovrashniki te bodo
„satajevali, ti bofh pa po njihovim vratu hodil. 44
5. buk. Mojs. 33, 29. „Nikar fe ne boj, ker
„odrefhil fim te, in te po imenu poklizal, moj
„fi. Zhe idefh po vodi, hozhem biti pri tebi,
„in reke te ne bodo vtopile, in zhe po fredi
„6gnja hodifh, sgoril ne bofh, in ne bodefh fo-
»shgan od plamena. 44  Isaj. 43. 1. 2. „0 Go¬
spod, v te jes saupam. Ti fi moj Bog. Moja
»frezha in moji zhafi fo v tvojih rokah. Bodi po
»fvdji milofti moj isvelizhar, Gofpod ne pufti me
»hiti v framoto, ker klizal fim v te. 44  Pf. 30,
15, 16. 18. „Terpim, pa me ni fram. Vem,
komu fim veroval, in fim preprizhan, de je
»mogozhen dovolj, mojo saftavo (nebefhki veniz)
»do tiftiga dne ohraniti. 44  2. Timot. 1, 12.
»Moje ovze moj glaf poflufhajo; in jeft jih po-
»snam, in hodijo vfled mene. In jeft jim dam
»vezhno shivljenje, in ne bodo pogubljene ve-
»komej, in nihzhe jih ne bo istergal is moje roke.
»Kar mi je moj Ozhe dal, je vezhi, kakor vfe,
»in nihzhe ne.more istergati is'roke mojiga Ozhe-
»ta. Jeft in Ozhe fva eno. 44  Jan. 10, 27. i. t. d.
Nifo Mojsef, David, fv. Pavl in Jesuf Kriftuf
mar vedli, kaj bi naf v refnizi tolashiti, sago-
tovljati, f saupanjem in vefeljem napolnovati sa-
moglo? Bi ne bila abota in nesdufhnoft fi do-
mifhljevati, de njihove befede, ki fo befede sa-
u P a ? vefelja in poguma, bi bile smoshnifhi, nam

110

upanje jemati, in nam ferze poderati, in v ftrah,
nepokoj in šmarno sapletati?

9. „Vfe, kar je pifaniga, je pifano nam v
poduk, de bi f poterpljenjem in v tolashbo, ktere
nam pifmo daja, imeli gotovo saupanje. 44  Rim.
15, 4. „§labim in mozhnim je v poduk in to¬
lashbo pifano. 44  Kaj pa rabi bolnim sdravilo,
zhe ga nozhe jemati? Obrazhajmo tedej na-febefe-
de, ki jih je fv. Duh prerokam in Apofteljnam v
pifmu narekoval, in ki jih je fam Jesuf Kriftuf,
nam v tolashbo in ferzhnoft govoril. Režimo s
Davidam: „0 Gofpod, v te lim saupal, in djal:
Ti fi moj Bog, in moja frezha je v tvojih ro¬
kah. 44  Pf. 30, 16. „Podpiraj me po fvdji ob¬
ljubi, in shivel bom: ne pufti mojimu saupu biti
v framoto. Tvoj lim, bodi moj isvelizhar. 44  Pf.
118, 116, 94. „Gofpod tebi je mar, ker ni-
fim vezli fvoj, ampak tvoj, ker fim te veliko
kofhtal, in ker fi me sato tako drago odkupil,
de bi tukaj in tam tvoja edina laft bil. Pazh v
te saupam Gofpod, in na vekomej ne bom v
framoto. 44  Pf. 30, 1. Režimo f fv. Pavlam:
„Vem, komu fim veroval, in gotov fim, de je
mogozhen dovolj, mojo saftavo soper vfe moje
fovrashnike in soper me do tiftiga dne ohraniti. 4 *
2.  Timot. 1, 12.  To saftavo, ki toliko kofhta,
bo svefto ohranil. Dosdeva naj fe nam tudi, de
fe bresin pod nafhimi nogami odpera, fe f fveftjo
v njegove roke versimo, ne bo fe odmaknil, de
bi padli v prepad. 44  Sv. Augufht. v fposn. 8.
buk. 11. pog. „Ko bi tudi padli, ne bo fe nam
kvara sgodila, ker naf Gofpod poprime f fvojo
roko. On bo nafha pomozh in nafh odrefhenik-

111

Odrefhil naf bo, ki fmo saupali vanj.“ Pf. 30,
24. 40. Ki fe s Jesufam Kriftufam fklene in
fe ga ftanovitno derslii, ni mogozhe, de bi fe
pogubil. „Nebo in semlja bofta prefhla, nje¬
gove befede,“ f kterimi nam je tolikokrat in f
prifego obljubil, de ne bo tiftih sapuftil, ki upajo
vanj, „ne bodo prefhle.“ Mat. 24, 35. »Skle¬
nimo fe tedaj s Jesufam Kriftufam, in ne bojmo
fe, ftopiti pred pravizo in fvetoft boshjo.

118

£ e d ni o poglavje«

Upanje je farno na febi perjetno Bogu, in
vfe od njega dofeshe.

§. I.

Blage obljube, ki fo pofebno upu flor jene.

1. „Gofpod nima vefelja nad konja mozhjd,
tud ne dopade mu pefhza hitroft.‘ £  Pf. 146, 10.
Ne ljubi jih Bog ne, in ne gleda s milim ozhe-
fam, ki na fvoje ali pa drusih ftvari mozh in
gibzhnoft upanje ftavijo. Samerifh fe f tem
fvojimu Bogu, in fe njegove milofti in pomozhi
nevredniga delafh. „Dopadejo mu pa, ki fe
njega boje, in upajo v miloit njegovogorni
pf. v. 11., ne gleda jih farno s milim ozhefaim
ampak pofebno vefelje in dopadenje ima nad
njimi. Kdo bi tako grosin in krivizhin biti sa*
mogel, de bi kratil to vefelje fvojimu Bogu, ni
fe branil upati v miloft njegovo, in famiga feb e
fladke in terdne tolashbe obropati, ki jo je na
semlji okufiti mogozhe.

113

2. Nizh tolashljivfhiga fe v fv. pifmi ne
dobi, kakor fo obljube, ki jih fobeno upajozhim
obeta. „Odrefhiti ga hozhem, ki je name sau-
pal: varovati in krepzhati ga hozhem. Klizal
bo v me, in uflifhal ga bom, per njem bom v
njegovi nadlogi, refhiti ga hozhem in poflaviti. 4<
Pf. 90, 14. 15. Sakaj pa obeta Bog naf re¬
fhiti, is nadlog islezhi in pofJaviti? Sakaj nek?
Kako fmo to saflushili, vprafhuje fv. Bernard
v 9. gov. od 90. pf. „ki je name saupal,“ nam
on fam odgovori, „ga refhiti, is nadlog poteg¬
niti in poflaviti hozhem.“ Ne ftori on tega sato',
ko fmo delali ojftro pokoro, dajali obilno ubo-
gajme, in prenafhali savolj vere velike teshave,
in pogofto pili is grenke kupize terpljenja. Ref,
de fo te dela velike hvale per Bogu vredne, ne
fmemo jih grajati, zhe fmo jih is zhiftiga in fve-
tiga namena prenafhali: ali sa takfhne dela ni
vlaki zhlovek. Sato nam on to obeta, ki fmo
nanj upanje ftavili. „Refhil ga bom, ki je na¬
me saupal. u

„$ladkejfhi in tolashljivfhi,“ govori dalje
fv. Bernard, „pa mogozhnejfhi in gotovfhi fpod-
badlej! Kdo je vunder, de bi upati ne fmel?
In zhe bomo savolj pomanjkanja upa pogubljeni,
le nam to mar ne fpodobi? Je tako teshavno
tedaj v dobroto Boga, upanje ftaviti, ki je vfe
safliisheuje zhloveka v to poftavil, de bi zelo
saupanje vanj ftavili? Popolnama safhishenje zhlo¬
veka v tim obstoji, de v tiftiga upa, ki je
popolnama zhloveka odrefhil.“ Sv. Bernard v
15. gov. v 90 pf.

3. Naj bi ta tolashljiva obljuba Je v enim
8

114

farnim mefti fv. pifma sapifana ftala, bi nam mo¬
gla neisbrifljivi vtifik v nafho dufho ftoriti. Ka¬
kor je Bog v fvojih miflili in fklepih, je tudi v
befedah nefpremenljiv. Satd je pa tudi ravno te
obljube v rasnih krajih Iv. pifma ponovil, de bi
pasljivfhi nanje mislili. „Gofpod jim bo v po-
„mozh prifhel, in jih bo refhil, is rok grefhni-
„kov jih bo istergal, in jih odtel, ker fo upali
„vanj.“ Pf. 36, 40. Glejte vsrdk njih odre-
fhenja in isvelizhanja v upanji vanj. „Peljal li me
„na vifdko fkalo, in mozhan ftolp (turn) li mi bil
„soper moje fovrashnike, in bil li moje saupanje?
Pf. 60, 3. 4. „ Varji meGofpod, ker v te fim
„saupal.“ Pf. 15,1. „Ufmili fe me o Gofpod, u-
„fmili fe me, ker moja dufha fe na te sanafha." Pl-
56,1. „Glej, de tvojo miloft kmalo obzhutim, ker
„saupam v te." Pf. 142, 8. „Gofpod, moj
„Bog, uflifhal me bofh, ker v te fim saupal?
Pf. 37, 16. Povfod Bog ali fam, ali pa po
prerokih nam rasodeva, de naf uflifhati, nam
ivbjo miloft fkasati, ohraniti in obvarovati hozhe,
ker saupamo vanj. Naflia refhitva in naflm
smage fo vfelej plazhilo nafhiga upanja v Boga-
Povfod nam Bog fprizhuje, kako perjetno je mi-
lofti njegovi nafhe saupanje vanj, ki vfe od
njega sadobiti samore, in on fvbje vefelje nad
tiftim ima, ki v njegovo miloft saupanje ftavijo?

§• n.

Upanje je salo Bogu tako perjetno, ker <U l
zhafli.

1. §iam Bog nam pove, de ga f saup a '

115

njem v njegovo dobroto zheftimo. „Klizhi v
me,“ on govori, „ob dnevu potrebe, in otel te
bom, in zheftil me bofh.“ Pl. 49, 15. Kdor
upa v refnizi, zhafti Boga: on sato upa ki ima
velik sapopadik od njegove mogozhnofti, in ve¬
ruje, de mu je v redu natore in gnade vfe mo-
gozhe in lahko. On upa sato, ker od milofti
boshje mogozhne mifli ima; ker ji nobene meje
ne ftavi, in tudi fposna, de miloft boshja in sa-
flushenje Jesufa Kriftufa, ki ga freduika fvojiga
zhafti, nobeniga konza ne ve. Kdor pa v tvo¬
jih nar hujfhib teshavah in v nar vezhih ftifkah
v Boga, upanje ftavi, ga fhe bolj zhafti, ker f
tem ravno fprizhuje, de od mozhi in milofti
boshje, od dobrote in saflushenja Jesufa Kri¬
ftufa mogozhnifhi, torej od Boga in Jesufa Kri¬
ftufa vrednifhi mifli.

2. Abraham ozhak nafhe vere in nafhiga
upanja, pravi apoftelj, je f tem Boga zhaftil, de
je upal, kjer nizh upati ni bilo, Rim. 4, 18,
to je, soper vfe dosdevanje, v fredi nar vezh-
jih teshav, v nar hujfhih ikufhnjavah, in v nar
fdnifhih ftifkah, kterim fta njegova vera in upa¬
nje ispoftavljena bila.

Veroval in upal je v tiftiga, ki mertve
oshivlja, in vftvari is nizhefa ftvari, ki nad du¬
hovi in teleli in nizhefam f fvdjim gofpoftvam
kraljuje: tudi ni bil nesaupljiv v boshje obljube, je
bil v veri poterjen, in je Bogu zhaft dajal, ‘in
gotovi preprizhik je imel, de Bog, kar on obe¬
ta, in zbefar fe od njegove dobrote nadjati gre,
„tudi ftoriti samore.“ Rim. 4, 17. 20. 21.

3. Ako upanje Boga zhafti, in mu tako

8*

116

dopade, ker je vfelej s imenitnim sapopadkam
od njegove mozhi in milofti in saflushenja Je-
sufa Kriftufa sdrusheno; tudi nafprot rezhi sa-
moremo, de nesaupnoft Boga sanizhuje, in mu
grosno krivizo dela, ker is napzhniga, sanizh-
Ijiviga in kriviga sapopadka isvira. Tako hozhe
prerok s nar vezhjim delam TTtiga pfalma, ki
je nar daljfhih eden, Israelzam obzhutiti dati,
kako ftrafhno nesaupnoft Boga sanizhuje, v jeso
napeljuje, pofebno zhe naf je she vezhkrat fvdje
dobrote preprizhal.

Bog naf vabi, in sapoveduje pogofto po-
gofto v fvetim pifmi, vanj sanpati. Jjie ne pravi
tedaj td, delati Bogu grosno nezliaft, ko bi mi-
flili, de naf vabi, in nam sapoveduje, fe vrezhi
v njegove roke: bres volje, fprejeti naf? „Bi
li Bog,“ pravi fv. Augufhtin, „ko bi volje ne
imel, pomagati nam, naf tako pogofto li febi
klizal? Bog gotovo ne f hali, ne punuja nam
fvojili rok, de bi pafti naf puliti!. 66  Je mogozhe
sanizhljivfhi mifliti od njega?

4. Le verujmo, de f saupanjem zhaftimo
Boga, in s nesaupam sanizhujemo. To nam
on fam ozhitno pove. Nad vfim moramo dvo¬
miti, ko bi nad tako mozhno poterjenimi refni-
zami hotli dvomiti. On bolj od nai’ ve, kaj ga
zhafti, in kaj sanizhuje. Ako njegovim befedam
verujemo, moramo vedno v ferzu to mifliti. Po-
flushimo fe tedaj te blage refnize, pa ne le sa
en dan, kakor vezh tazih ljudi, ki fo danf polni
ferza in saupa, jutri pa polni ftrahu, nesaupa
in ftare pobitofti, ampak vedno bodimo enake in
neomahljive dufhe, kar upanje v boshjo miloft

117

sadene. Varimo fe pred sadergam hudizha, ki
naf f prašnim sgovoram ponishnofti pregovoriti
ifhe, de fe takfhnim revnim, nesboshnim in ne¬
vrednim dufham ne fpudobi: takfhno saupanje
do Jesufa Kriftufa v fvdjim ferzu imeti; in de
bi fe f takfhnim saupanjem k njem perblishevali,
bi fe djalo nekako njegovo fvetoft in pravizo
kaliti, boljflii je, de ga f ftraham, sdersheva-
njem in nesaupam zhaftimo. Vfe to, kar fmo
she dovolj fprizhali, je sgdla flepotija, napzhna
in prašna ponishnoft, in refnizhni napuh. §he
enkrat, Bog bolj od naf ve, kaj ga zhafti, in
f zhem mu nezhaft delamo: le tega, kar nam
je povedal, fe terdo dershimo. Prava ponish¬
noft je vfelej priprofta, ona ne modruje, fi ne
beli glave; dna poflufha, kaj Bog govori, in
mu je bres vpora pokorna, in vezhi ko je, bolj
je saupna.

UL

Bolj ko zhlovek zhuti fvoje nadloge, bolj fe
svifhuje upanja zena.

1. Obzhutik nafhe revfhine in nevrednofti
ne smanjfhuje žene nafhiga upanja, ampak jo
povifhuje. $labfhi ko je nafha vrednoft, vezhi
zhaft gre Bogii: prava velikoft in zhaft bdshja
v tem obftoji, de ne najde drusiga vsroka fvoje
milofti v zhloveku, kakor revfhina njegova.

2. O kako dobro je bil prerok v teh re-
fnizah poduzhen. Povfot vidimo, de fi on is
fposnatve in obzhutkov fvoje revfhine saflushenje
dela. „Oflobddi me, Gofpod, ker revin in u-

118

boshin fini jes. “ Pf. 108, 22. „ Reven in u-
boshen lim jes, Gofpod pa sa me fkerbi.“ Pf.
39, 18. Nevtrudi fe prerok, v fvojili pfalmih
tega ponovljati. „ Ubogi viditi to, fe bodo ve-
felili. — Ker Bog uboge uflifhuje.“ Pf. 68,
33. 34. „0n fe bo ubosiga, in potrebniga u-
fmilil, in bo fromakam is nadloge pomagal.“ Pf.
71, 13. Poflufhajmo tega preroka, in oberni-
mo fe k Bogu f ponishnim obzhutkani fvojili nad¬
log; klizhimo v shaloftnim zhafu f saupanjem
vanj, in zheftili ga bomo. „Klizhi v me v zhafu
nadloge, in refhil te bom, in zheftil me bofh.“
Pf. 49, 15. Zbudimo fe neprenehama nefkonzh-
nim boshjim dobrotam, ki po jesero potih nal
vabijo, in nagibajo, v Boga upanje ftaviti, in
klizati vanj v fvojili potrebah, ker nam bo on
to v nafhe saflushenje in febi v zhaft perfhteval,
kakor de bi kaka hafen (jprid) mu is tega is-
virala. Kdo bi fe takfhnim filnim in perferzh-
nim vabitvam vezli vftavljal? „Idite tedaj pred
Gofpoda, ker zhaka, de bi fe naf ufmilil, zhe
nam sanafha, on fvdjo zhaft povifhuje. Gotovo
hote ufmiljenje nafhli. —- Blagor vfim, ki zha-
kajo vanj.“ Isaj. 30, 18. 19.

§. IV.

Kar fino v teni poglavji povedali, poterdimo
f sgledi.

1. Nizh naf bolj shivo preprizhati ne more,
kako grdsno de Bogii upanje dopade, in fe od
njegove dobrote vfiga nadjati fme, kakor isgledi,
ki jih fv. evangeli nam pred ozhi ftavi. Kak-

119

fhne vrednofti fo nek vli tifti mnogi ljudje bili,
ki fo k Jesufu hodili, ga profit sa rasne dobrote
in gnade? Naf vneti, v fvojih potrebah 1 pol¬
nim saupanjem k njim perbeshevati, hvali Jesuf
Kriftul' le saflushenje njih vere in upanja. „Tvoja
vera ti je pomagala,« to jim je djal: to je, tvoje
saupanje ti je pomagalo, ker tega pomena je befeda
„vera« v iv. evangelii. Tudi fe najdejo verftize
v fv. pifmi, de jim nobeniga drusiga pomena ni
niogozhe dati; ne sato, kakor de bi nobenih
drugih dobrih laftnoft nad fabo ne bili imeli: Je¬

suf Kriftuf jih pa is tega namena ni hotel hva¬
liti, ko fo njegove blagofti do naf bile vredne,
in gnade, ki jih jim je fkasoval, le njihovima
saupanju perfhteva, in de bi, njihovo upanje s
gnadami obdarovaje, tudi v naf upanje obudil
in vpogumil: le pokasati nam je hotel, kako
grdsno mu upanje v njegovo dobroto dopade.
Ni je gnade tedaj, de bi je zhlovek f saupanjem
v Jesufa Kriftufa dofezhi ne mogel. Upanje v
Boga je nevfahljiva saloga mnosih gnad, nizh
ji Bog odrezhi ne more, in tiftim, ki verujejo
in upajo, ni nizh nemogozhe.

2. Takfhniga upanja je tudi tifti evangelfki
mertudin zhlovek bil, kteriga Jesuf ozhitno od
njega terja, in mu dufho pred truplam osdravi,
in grehe odpufti. „Saupaj fin, odpufheni fo ti
tvoji grehi.« Mat. 9, 2. Ref je, de je Jesuf
Kriftuf obilnoft ljubesni tifte frezhne grefhnize,
ki je pred želim fvetam savolj pokore flovela,
kakor je tudi Jerusalemfkimu meftu savolj rasuj-
sdanofti v pohujfhanje bila, ozhitno pohvalil; ali
vitnder rekfhi jjnmeonu fariseju in vfim drugim

130

per miši: „ Obilno grehov je te sheni odpufhe—
nih, ker je obilno ljubilane posabi pa vunder
perdjati, in njeno vero in upanje pohvaliti, re-
kozh: „Tv6ja vera“ — tvoje upanje namrezh, —
„je tebi pomagalo, pojdi v miru.“ Luk. 7, 47.

3. Kakfhniga saflushenja je tudi tifti na
ftrani Jesufa Kriftufa krishani grefhnik bil? $voje
pregrehe mu je fposnal, fposnal je, de je po vli
pravizi saflushil v krisha fmert biti obfojen. Um,
ki je savolj ravno takfhnih pregreh v fmert bil
obfojen, in bil na levi ftrani Jesufa Kriftufa
krishan, bi bil tudi lahko fposnal. Ali pervi
fe v Jesufa Kriftufa osre, ga profi sa miloft:
nizh ga ne opovera, milofti upati, ne gnufoba
njegovih pregreh, ki jih gleda f fvojimi duhov¬
nimi ozhmi, ne zhaf njegove blishnje fmerti, tudi
sgola njegova nesmoshnoft ne, fe s dobrimi deli
k bdshji fodbi perpraviti; in ker mu vliga dru-
siga dobriga manjka, mu vunder oftaja fhe u-
panje v miloft Jesufa Kriftufa. Ali prefeshe mu
upanje Jesuf. — Nizh drusiga ga ne profi, ka¬
kor, kader v fvdje kraljeftvo pride; fe ga fpom-
niti, in ne upa li odmerjati kakiga zhafa: ali
odgovori mu Jesuf, de bo fhe tifti dan sh njim
v njegovim kraljeftvu prebival.

§• v.

Mera nafhiga upanja v bdshje dobrote, je
mera gnad, ki jih prejemamo.

1. Bres mere in vage Bog nizh ne ftori,
in fe per delitvah fvojih gnad po naredbah ne-
fkonzhne modrdfti fvdjiga reda dershi. Nesa-
flushene fo vfe, in vzhini njegove milofti; ali

181

vimder hozhe, de ena sa drugo gredo, in naf,
jih prejemati, perpravljajo. Pred ko naf s ne-
kterimi obdaruje, druge pofhilja pred njimi, de fo
v nekaki savesi med feboj. Bog naf s vero in upa¬
njem, kakor s drugimi darmi pomiljuje; hozhe pa
vimder, de fta vera in upanje vfim drugim v
perpravo. ^kerbno fo evangelifti nam sapifali,
de jo je Jesuf Kriftuf terjal od tiftih, ki fo sa
gnade profit hodili: in ni jih le terjal, ampak
jih je po naredbi, ki li jo je poftavil, po meri
fvoje gnade delil, kakor fta she njih vera in

upanje flaba ali mozhna bila.

2. „Po tvoji veri in upu naj fe ti sgodi.“
Tako je Jesuf vfim odgovoril, ki fo ga gnad
profit hodili; in ravno to nam on fhe donafhnji
dan perporozha. Te befede Jesufa Kriftufa fo

sa vfe prihodnje zhafe nam v poduk. „Sgddi
fe ti po tvoji veri in upanji.“ To fe pravi, zhe
fta nafha vera, in nafhe upanje obilna, bomo
tudi obilno prejeli; fmo pa pizhle vere in upa,
bomo tudi pizhlo gnad prejeli. To fe naf vpo-
guiniti rezhe, de bi fvoje saupe mnoshili in jih
rasfhirjali, in ga sa vifhji gnade vsmoshili; to
fe rezhe, fvojo vero in upanje ftoriti isvirik vlih
gnad; fe pravi fe gofpoda mogozhnofti in milofti
boshje ftaviti, zhe fe njegovi milofti bres per-
dershka, popolnama vdamo. Po vafhi veri in
upanji naj fe vam fnida. Zelo in popolno sau-
panje imejte v Boga. „Refnizhno vam povem,
— vfe karkoli hote profili v fvoji molitvi, le
verujte, de bote prejeli, in sgodilo fe vam bo.“
Mark. 11, 22. 24.  Molitvi, ki jo f popolnim
saupam opravljamo, vfe Jesuf Kriftuf obeta in

122

nizh ne isjema. Ako ne prejmemo vfiga, je
vsrdk, ker vfiga ne upamo, ali ker ni popolnama
naflie saupanje, ampak dvomljivo in bojezhe.

Ne ftavimo tedaj nobene meje fvojimu saiipu, je
tudi Bog ftavil ne bo fvoji milofti. „Bog, 44  pravi

fv. Ziprijan „daja tiftim, ki verujejo in upajo, le to¬
liko, kolikor sadobiti verujejo. 44  V 8. pifm. muzhen
in fposn. „ Globokejfhi, 44  pravi fv. Bernard, „ko
ftopifli v Gofpodovo miloft, vezli bolh prejel.
Redka je ta umetnoft, obogatiti v bdshjih do¬
brotah, upati namrezh fe obogatiti! 44  Kakor vi-
foko naflie upanje ftopa, toliko bomo prejeli; zhe
fe le popolnama Boga primemo, de bi terdno in
neomahljivo bilo. „Zhimu fe kazh in basilifkov
bojifh? Sakaj fe trefefh pred rijovenjem leva in
 em smaja? 44  Sv. Bernard v. 15. gov.

90. pf. 5. v.

3. I^kashi nam miloft, o Gofpod, po meri
nafhiga upanja v te. 44  Pf. 32, 22. Tako je

neki kralj poln saupanja molil. Ker je prepri-
zhan bil, de je mera nafhiga saupanja v dobrot-
noft bdshjo, mera milofti, ki jo Bog v naf vliva:
in kakor je on (kralj) obfego fvdjiga saupanja
le po meri dobrotno fti bdshje, krafnofti (velizhaft-
vi) njegovih obljub, in sveftobi fpolnitev njego¬
vih gnad meril, fe je predersnil Boga profiti,
de bi fvojo miloft po meri njegoviga saupanja
odmerjal; „^kashi nam miloft, o Gofpod, po
meri nafhiga upanja v te. 44  Ali mi? Bi fe pre-
dersnili tudi mi ravno tako moliti? Kaj bi is naf
bilo, ko bi Bog po meri nafhiga upanja nam
fvojo miloft fkasoval? Ko bi od njegove dobrote
le toliko sadobili, kolikor upamo, kaj bi is kra-

123

fnih obljub bilo, ki nam jih Bog v fvetim pifmi
dela? Nafhe upanje je tako omejeno in flabo,
de nefkdnzhne milofti, in obilnofti nefkdnzhniga
ufmiljenja potrebujemo. Predin tedaj Boga pro¬
fimo, de bi po meri nafhiga upanja nam miloft
fkasal, ga profimo, de nafh dufhni ftan, nafhe
tefno ferze fpreoberne in rasfhiri; nam nafhe
upanje pomnoshi in ga vsmoshi, velikiga ufmi¬
ljenja, kteriga fmo tako grdsno potrebni, de-
leshni poftati: ali pa, ko je nefkdnzhno vezhiga
ufmiljenja, kakor je nafha vera in upanje, ga
profimo, de bi fvdjih gnad po obfegi nafhe vere
in upanja ne meril, ampak po velikofti fvdjiga
ulmiljenja: „ker obilnifhi je on vftan biti, kakor
bi umeti ali od njega profiti samdgli.“ Efesh. 3,
20. „is obilnofti fvdjiga ufmiljenja prefega on
safluge in shelje profivzov, in daja, zhefar fi
profiti nifo predersnili.“ Molit. 11. nedelj p. bink.

§• VL  • • r.

She prejete gnade morajo mnoshtti nafhe
saupanje.

1. Lahko je umeti, de dragodarnofti, ki
jih perjatel perjatlu she vezli let saporedama pei-
ferzhno fkasuje, upanje prejevza proti dobrotnolti
dajavza mnoshi. Naj bi pa prejeviz v v lih
prejetih dragodarilih nad dobroto Ivojiga pei-
jatla dvomiti jel, bi fe dajavzu po vfi pravizi
lahko sameril, in bi njegove nejevolje in per-
toshbe vredin poftal. Bolj umevno nam bi pa
to biti vtegnilo, ko bi nameft perjatlov kakiga
ozheta in njegoviga fina fi isgled poftavili. §he
bolj umevno nam pa biti mora, zhe nameft per-

124

jatla in ozheta, fi Boga, Ozheta nebefhkiga mi-
flimo, ki v dragodarilih in shivi dobrotnofti vfe
perjatle in ozhete na fvetu toliko prefega, koli¬
kor nefkonzhnoft fkonzhnoft prefega. On tedaj
hozhe, de vfe njegove fplofhne in pofebne darila,
f kterimi she toliko let naf neprenehama ofipa,
nafhe saupanje v njegovo ozhetno dobrotnoft,
bolj in bolj okrepzhava; in zhe fe nafprotno ob-
nafhamo, ga grosno shalimo, in je pofiljen naf
savolj te krivize kasnovati.

2. Kar je jeso boshjo nad Israelzi drashilo,
je to bilo, de fo po tolikih fprizhkih njegove Iju-
besni v Egiptu in v pufhavi, v novih nevarno-
ftih in fkufhnjah upanje vanj sgubili. „Sato jih
je Bog savergel,“ govori prerok: „v Jakobu fe
je ogenj vnel, in ferd bosliji fe je nad Israelze
vdvignil, ker nifo Bogu verovali, in upali od
njega refhenja. — Nifo fe fpomnili njegove roke,
tudi dneva ne, kader jih je is rok preganjavzov
odtel. „Posabili fo snamenj soper Egipt. u  Pf.
77, 21. 42. „Nafhi ozhetje, “ govori prerok
nadalje, „nifo hotli umeti tvojih zhudeshev v
Egiptu: u  mnogoterih gnad tvoje milofti nifo hotli
fposnati, in fo te rasdrashili poleg rudezhiga
morja.“ Pf. 105, 7. Opomnimo fe, de fo vfi
zhudeshi, ki jih je Bog is ljubesni do fvojiga
ftariga ljudftva ftoril, le podoba bili tiftih zhu¬
deshev , ktere je on v nafhe isvelizhanje delal,
de bi naf is fushnofti greha in hudizha refhil.
In pomiflimo, kako bi Boga ne shalili, ko bi
vfi ti zhudeshi, ki jih je Bog po Jesufa Kriftufu
sa naf delal, naf f saupanjem ne navdali, ki bi
naf v vfih nevarnoftih in fkufhnjavah obvarovali.

125

3. Sakaj fo Apofteljni v fvojih pifmih, ki
fo jih perviin vernim pifali, jim preftrafhni ftan,
is kteriga jih je Bog f poklizam v fv. vero re-
fhil, tako pogofto pred oziri ftavili? Sakaj tako
pogofto tifte gnade, ki fo jih po poklizu prejeli?
Ne le sato, de bi jih k ljubesni in hvaleshnofti,
ampak tudi, de bi jih f fpominjem prejetih gnad
v shivo saupanje v Boga obudovali. „Upam,
„de, ki je to dobro delo v vaf sazhel, ga bo
„tudi dokonzhal v dan Jesufa Kriftufa;“ in po¬
tim prezej Apoftelj perftavi: „kakor fe meni sdi,
od vfih vaf mifliti to.“ Filip. 1, 6. 7.  On ho-
zhe, de perve gnade v saftavo poflednih imamo.
Saftava je dana gotovfhina, de hozhemo ftoriti,
kar fmo obljubili. Apoftelj hozhe tedaj, de delo,
kteriga nam je Bog v gnadah fvojiga fv. Duha,
dati hotel, v saftavo ali sagotovfhino imamo,
de bo vfe drugo ftoril, in imenitno delo nafhiga
isvelizhanja fpolnil. To pa on tudi v rasnih kra¬
jih fvojih pilim fv. Duha, kteriga fmo prejeli,
saftavo nafhe vezhne jerbfhine imenuje. Efesh.
1, 13. 14. — 2. Kor. 1, 22. in 5, 5. Kar
nam je she tedaj Bog dodelil, nam gotovo sa
to dobro ftoji, kar fe nam fhe od njegove do¬
brote nadjati gre.

4. Kar je Bog sa nafhe isvelizhanje she
ftoril, je od tega veliko vezh, kakor kar mu
Ihe ftoriti oftaja. Manjkalo naj bi, poftavim,
fhe tega, de bi on fvojiga ediniga $ina na fvet
poflati, ga kakor zhloveka bolezlrin, zherva
semlje f Iramoto obdaniga in kakor savershenza
fveta vnovizh fmerti krisha podvrezhi imel; kdo
is med nal bi upati fmel, de bo on is preobil-

136

nofti fvoje ljubesni kaj taziga sa nafhe isveli—
zhanje ftoril. De bi pa Bog kaj taziga ftoril,
ni treba vezli, ker je she ftoril, kar bi nihzhe
ne upati, in mifliti ne bil finel. Poflal je fvd-
jiga ediniga §ina na fvet, is ljubesni do naf
ga je ftifkal in tari, in na krishi daroval, ni
tedaj vezh treba, ga na kervavo vislio darovati
in vnovizh v fmert dajati. Zena te fmerti je
nefkdnzhna in prefega vfe zhafe. „S edino da-
ritvo je on pofvezhene vekomaj ftoril popolne.“
Hebr. 10, 14. to je, f to edino daritvo je on
tifti saklad saflushenja pripravil, ki je v pofve-
zhenje in isvelizhanje vlili ljudi sa vfe zhafe po¬
treben. $amo to fhe oftaja, de naf mozhi in
saflug te edine daritve deleshne ftori. Ako je
Bog to sa naf ftoril, kar je she mifliti nemo-
gozhe bilo; kako bo on kaj takfhniga opuftil,
kar je verjetno in lahko? Je Jesuf Kriftuf po
fkorej neverjetni ukasi fvojiga Ozheta sa naf
umeri, ko fmo fhe grefhniki bili, kolikanj vezh
bomo sdaj po njem od boshje jese odprofteni,
ker nizh drusiga vezh ne saoftaja, kakor naf
mozhi njegove kervi deleshne ftoriti? Zhe fmo,
ko fmo fhe njegovi fovrashniki bili, s Bogam,
po fmerti jijegoviga §»ina, fpravo sadobili, kte-
riga je Ozlie sa naf nar hujfhim in nesnanim
mukam podvergel; bomo veliko vezh sdaj, ki
fmo po shivljen ji njegoviga J*»inii sh njim fprav-
Ijeni, ki vedno shivi in sa naf profi, in nam v-
fpehe in safluge njegove fmerti v nafhe isveli¬
zhanje obrazha. Bi samogli vunder tifti, ktere
je Bog, ki fo fhe v grefhni flepoti shiveli, f
fvojo gnado is grefhniga flami refhil, nad mi-

127

loftjo boshjo fhe dvomiti, ki ga ifhete, in nobe-
niga vezhiga ftrahii nimate, kakor ga ihe kdaj
f kakim greham rasshaliti in ga sgubiti. Ni te¬
daj vredno toliko prejetih dobrot vafhiga zeliga
saupanja vanj? Bi le samdgli bres upijozhe kri-
vize in nesdufhne nehvaleshnofti odrezki Bogu
fvdje saupanje? Nar flajfhi tolashik nam mora
to biti, fe fpomniti tiftiga ftanu, is kteriga naf
je Jesuf Kriftuf islekel; premifhljevati le tifto,
kar je ftoril in terpel sa naf, in fe nepreneha-
ma k popolnimu saupu in ferzhni ljubesni do nje¬
ga vshigati.

5. Neki dan ftopi Jesuf v zholnizh, de bi
fe bil po morji prepeljal. „In uzhenzi posabijo
kruha feboj vseti, in nifo imeli vezli, ko en
kruh feboj." In Gofpod jih opominja rekozh:
„Glejte, in varujte fe od kvafa farisejev, in
kvafa Herodesheviga." Mark. 8, 13. i. t. d.
S tem kvafam meni Jesuf Kriftuf napuh, hi-
njavfhino in nevofhljivoft, ali uzhenzi ga ne
vrnejo fhe takrat. Per priliki, befede „kvaf“ fi
fpomnijo, de fe nifo dovolj f kruham previdili,
in govore med feboj, to je le, ker kruha ni¬
mamo. In Jesuf je fposnal in jim rekel: ,,Tu¬
kaj miflite, de kruhov nimate? Ali fhe ne ipo-
snate, in ne rasumite? Imate li fhe oflepljeno
ferze? Imate ozhi, in ne vidite? In imate ufhefa,
in ne flifhite? in fe ne fpomnite, kader fim pe¬
tere kruhe raslomil med pet tavshent, koliko kd-
fhov polnih kofzov fte nabrali?" Mu reko: Dva-
najft. Kader fim pa fedmere kruhe (raslomil) med
fhtiri tavshent, koliko jerbafov kofzov fte na-

128

brali? In mu reko: §iedem. In jim je rekel:
Kako de fhe ne rasumete?

Tudi per drugi priliki jim je she savoljo
njih pizhle vere in flabiga saupanja ozhital. Ali
tako terdo, in ojftro jim fhe nikoli, kakor sdaj,
ni ozhital. Vsrok, kteriga jim je Jesuf Kriftul
tukej pokasal, je prav imeniten. Vnovizh fo
namrezh vzhine njegove previdnofti, mozhi in
ozhetove dobrote fposnali, vunder pa nifo sa-
upnifhi bili. Sato jih pa Jesuf sdaj prav ojftro
okrega, in fe terdih in kreshnih rekov poflushi,
de bi jih ponishal, in jim pomote shivo zhutiti
dal. Ali pa mar naf ti ozhiti manj sadevajo
kakor njegove uzhenze? Koliko gnad fmo she
od njegove dobrote prejeli? f^mo mar per vfih
od njega prejetih dobrotah fe v fvojim saupanji
vanj bolj pokrepzhali in fe vneli v ljubesni do
njega? ^laba poraba s njegovimi gnadami; po-
sabljivoft v miloft njegovo; nemarnoft per vfih
njegovih fplofhnih in pofebnih dobrotah; flabo-
pridnoft obrazhati jih v raft upanja in ljubesni
do njega; ne saflushimo mar, de bi fe Jesuf
Kriftuf tudi nad nami kregal, in kakor uzhenzam
ozhital: „Koliko dolgo bote fhe imeli ozhi, in
flepi oftali, ufhefa in ne flifhali? $e ne bote
she ispametovali, kajli? Kaj? ne bote she fpo¬
snali? Ne bote she umeli kajli? Je fhe opoklo
vafhe ferze?“

6. De bi fe te ozhitbi ognili, rabimo fpo-
dobno in po njegovi volji njegove gnade; obra-
zhajmo jih v raft fvdjiga saupa v Boga. Ta¬
kole fe prerok v fvojih boshjih pefmih v boshje
saupanje sbuja, premifhljevaje milodarnofti boshje,

139

fi fkorej v vfih fvojih pfalmih refhitvo is fvojih
preteklih nevarnoft in slegov sa gotovi fpodbad-
lej ima, upati enako pomozh v vfih prihodnjih
nevarnoftih in slegih. Pomiflimo, kako fv. Au-
gufhtin mifli: mifli pa po nafhih dosdaj terdo
poftavljenih pravilih (regeljzah): „Obzhutim v’
febi ponishno vefelje, de je Bog v’ meni fvoje
delo sazhel, in verno in upljivo zhakam, de ga
bo miloftivno tudi dokonzhal. Ne bom sato ne-
hvaleshen, kar mi je she ftoril; pa tudi neverin
in nesaupljiv ne bom v tem, zhefar mi fhe ni
dodelil.« $v. Augufht. v 52. pifm. Mazed.
Pomiflimo f tem uzhenikam, de bi fe djalo soper
vero gref hiti, ko bi ponishno in terdno ne upali,
de bi nam Bog, toliko dobrot she fkasovaje,
tndi tifte dodelil, ki jih nam fhe manjka, in de
bo fvoje delo v naf dokonzhal. S vfo zerkvijo
piofimo Boga, de bi nam velikoft fvojiga ufrni-
Ijenja fposnati dal, de bi v vshitku prizhijozhih
dobrot, tudi prihodnje f fveftjo perzhakovali.«
Molitv. po 7.  prerokbi veliko Raboto.

§. VIL

Ne bo mu v frambto, ki upa.

1. Is med vfih bdshjih darov je ftanovitnoft
nar bolj imenitna in potrebna; ona ftori, de vfe
dolshnofti kerfhanfke pravize do fmerti svefto
fpolnujemo. Tudi ta dar, bres kteriga vfi drugi
darovi k isvelizhanju nizh ne pomagajo, je zhlo-
veku, ki upa, obljubljen. „Ki upa, ne bo ofra-
moten,“ pravi Apoftelj Pavl, Rim. 5, 5. „M6ji

9

130

otrozi, glejte v zhlovefhke narode, in vedite,
de fhe nihzhe, ki je v Gofpoda saupal, ni bil
oframoten.“ §irah. 2, 11. Bog fam govori:
„Jes fim Gofpod, ki v me upajo, ne bodo v fra-
moti.“ Isai. 49, 23. „PofIufhaj me, Jakobova
hifha, in Israelove hifhe zeli oftanik, ki jih no-
fim v fvojim telefi, ki leshite pod mojim oferzh-
jem.“ Matere le nektere mefze nofijo fvoje o-
trdke v fvojim nardzbji: jeft vaf pa do vafhe
ftarofti, do vafhe live ftarofti vaf hozhem v fvo¬
jim narozhji nofiti, ftoril fim in bom fhe ftoril,
nofil vaf bom in refhil.“ Isai. 46, 3. 4. Go¬
fpod je govoril: „ Tifti dan fe porezhe: Glejte,
ta je nafh Bog, zhakali fmo ga, in refhil naf
je: ta je Gofpod, zhakali fmo vanj, vefelili fmo
fe, in bomo vefeli savolj njegove refhitve. ^mert
bo sa vfelej konzhana, in Gofpod Bog bo is
vfih obrasov obrifal folse.“ Isai. 25, 9. 8. „Mii’
bofh ohranil, Gofpod, mir, ker upali fmo v te.
Upali fte od veka v Gofpoda, upali fte, ker v
Gofpoda je mozh na vfe veke.“ Isai. 26, 3.4.
„ Gofpod je govoril, in kar je obljubil, bo der-
shal. Ker Gofpod je sveft v vfih fvojih oblju¬
bah.^ Pf. 144, 14. „0n je govoril, de vfi,
ki upajo vanj, ne bodo v framoto.“ Pf. 24, &
In Gofpod, ki ne more legati, bo, kar je oblju¬
bil, svefto na vekomaj fpolnil.

2. Ref je, de jih je malo, de bi do fmerti
pravizhni oftali. Bres dvombe bodo ogoljfani,
in v framdto takfhni ljudje. Ni jih prekanil Go¬
fpod, ampak farni febe fo prekanili. Ker Go¬
fpod ne more goljfati, in tudi ne biti goljfam

131

Le sato bodo v framoto, ki fo upati jenjali.
Kakor ni sadofti, le nekoliko zhafa verovati in
ljubiti, temuzh vedno je verovati in ljubiti po¬
treba; tako tudi, ni dovolj le nekaj zhafa upati,
ampak do fmerti je upati treba. V hifho na-
fhiga nebefhkiga Ozheta pojdemo, in bomo del
tega osidja, „ako ferzhnoft in tolasliljivo upanje
do fmerti ohranimo. 44  Pavl. Hebr. 3, 6. Ko bi
saup ohranili, bi njih isvelizhanje bilo gotovo.
Ali zhakati, upati in moliti fo fe navelizhali,
sato fo pa tudi v framoto in kletvo sadeli, pred
kterimi jih je fam Bog opominjal, de bi fe jim
bili ognili. „ Gorje nesaupljivim ferzam, ki ni¬
majo vere v Boga; sato jih pa tudi varoval ne
bo. Gorje tiftim, ki fo poterpljenje sgubili, in fo
od pota safhli. 44  §Jirah 2, 15. 16.

3. „Jes pak, 44  govori prerok, „vedno upati
hozhem, in te hvaliti bolj in bolj. K tebi bom
molil, ne saversi me ob zhafu moje ftarofti, ne
sapufti me, kader opefhajo moje mozln. Ne sa-
pufti me, Bog, do moje velike five ftarofti, de
osnanim vlim narodam tvojo mozh in mogozhnoft.
V te ftavim fvoje saupe, in ne bom na veke v
framoti. 44  Pf. 70, 14. 9. 18. 1. „V Gofpodu
fe bom vefelil, in gnal bom vefelje v Bogu
Svelizharju fvdjim. Moja mozh je Gofpod, in
jelenovim enake bo ftoril moje noge; na vifhave
me popelja, de mu bom brenkal na zitre. 44  Ha-
bak. 3, 18. 19.

Gotovo bo tiftim to v delesli, ki neprene-
hama v boshjo miloft in v saflushenje Jesufa
Kriftufa fvoje saupanje ftavijo; ftoril bo, de bo-

9*

132

do vfe fvoje flabofti, napade in svijazhe fvojih
fovrashnikov premagali. ,,javite tedaj, in Pla¬
vite popolno saupanje v gnado, ki fe vam po¬
nuja v zhaf rasodenja Jesufa Kriftufa. 44  1. Pe¬
ter 1, 13. „Nikar ne sgubljujte fvojiga saupa,
ki ima obilno plazhilo:-de fpolnite boshjo

voljo in dofeshete, kar vam obeta. 44  Hebr. 10,
35. 36.

133

Ofmo poglaije

Od ftrahu in upanja.

§• I.

Tolashljivih refniz ne fniemo od ftrafhnih
lozhiti.

1. Kerfhanfka vera je priprofta, ona re-
fnize, ki jih je Bog rasodel, rada fprejema, in
fe od kazih dosdevnih nafprotkov, v ktere flaba
zhlovefhka pamet med refnizami sadene, sme¬
titi ne da. Dovolj ji je vediti, de vfo vftvar-
jeno pamet Bog nefkdnzhno prefega; de vezhna
refniza legati, in fi vfkrish biti ne more, in de
flabi flepi pameti, kakor je zhlovefhka, fe ne
fpodobi, globozhine bogaftva, modrofti, fposna-
nja in drusih bdshjih popolnoft njegovih fkrivnoft,
fklepov, namenov in vladftva pretehtavati, ali
neprilik in dosdevnih nafprotkov vredovati. „Kdor
velizhaftvo fboshje) rasumevati ifhe, bo od njega
zhafti sadufhen.“ Pripov. 25, 27. kakor 'kdo,
ki je flabih ozhi, in omotzhine glave, kader
kaki globoki prepad ali vifoko ftermino vgleda,

134

oftermi in je v nevarnofti pafti. Boshje pota,
refnize, laftnofti fo nefkonzhne vifokofti. Ponishni
jo molijo, vfe priprofto verujejo, kar jim je Bog
rasodeti hotel; in fe vifhji varjejo iti, is ftrahu,
de bi ne padli: fi miflijo, de je she f tem, kar
jim Bog sapoveduje, dovolj pofla (popravka).
„Ne ifhi febi previfozih rezhi, in ne premifhljuj
tega, kar prefega tvoje mozhi. Ampak mifli
vedno v to, kar ti Bog sapoveduje, in ne bodi
preradoveden v mnosih rezheh. Nepotrebno je
pregledovati fkritih rezhi. Ne premifhljuj pre-
vezh nepotrebnih rezhi, in ne bodi preradoveden
v mnosih rezheh. Ker veliko rezhi, ki prefe-
gajo zhlovekovi um, ti je pokasanih bilo. Ve¬
liko ljudi je she od njih napzhne vednofti bilo
sapeljanih, ki je v nezhimernofti njih pamet sa-
dershovalo.“ $irah 3, 22 — 26.

2. Ta opominj, ki nam ga fv. Duh po uftih
modriga daja, je veliziga pomena. Zhe ga na¬
tanko ne poflufhamo, naf gotovo v mnoge sa-
derge in sanjke hudizha saplede. Evo je bil f
fvojo svijazho sapeljal, in jo ofleparil, premifh-
Ijevati fkrivne vsroke boshje prepovedi, jefti od
fadu fposnanja hudiga in dobriga: zhefar pre-
mifhljevati ni imela nobene pravize. „Bojim fe, w
govori fv. Pavl, „de bi fe kakor je kazha Evo
sapeljala, f. fvojo svijazho, tudi ne fpazhile
vafhe ferza, in ne sgubile kerfhanfke prepro-
ftofti.“ 2. Kor. 11, 3. Vfe refnize, tolashne
in ftrafhne premifhljujmo bres vfe radovednofti,
priprofto in ponishno, naj fe she vjemajo ali ne,
in fhe mar naj naf ne bodi kazhnih befedi in
svijazh: ker opefhamo she v sgolim pofluhu,

135

naj bi tudi ne verovali jih. Bojmo fe in saupaj-
mo, to od naf Bog terja. Lahko je fv. Duhu,
ki je isvirik vfe pravize, v kakim ferzu ftrah s
ljubesnijo in upam fterniti, de gib gibu pride v
pomozh. Kar je Bog sdrushil, ne fmemo lozhiti.
Ne morejo nam v prid biti refnize, tudi ne pra¬
vilo (regeljzaj slavljenja, ko bi jih sunej fklepa,
v kterim to  med feboj, premifhljevali: i tem jih
omejimo, oflabimo in ozhitne ftorimo. Miflimo
naj li jih narasen, eno od druge, nam bodo
preftrafhne, fhkodljive, in naf kakor vlaka smota
v pogubo pripravile. Obrazhati refnize v fvojo
pogubo, bi fe jim krivizo delati djalo.

3. Vunder jih pa veliko kriftjanov te re¬
fnize takole obrazha. Nekteri le tolashljive in
perjetne refnize premil jujejo; in ko berejo ali
pofiufhajo djftre, fe fkorej sanje ne smenijo,
kakor de bi jih ne sadevale, in tako fvoje dni
v nekaki napzhni savetnofti preshive, in ne mi-
flijo nikoli prav resno, fe grehov ogibati, in
poboljfhati fvoje shivljenje, in takfhnih ofeb je
bres dvombe nar vezli. Drugim pa le ftrafhne
refnize po glavi fhume. V fv. pifmi in v drusih
dobrih bukvah ne najdejo nizh drusiga, kakor
sgoli ftrah: vfe tolashne refnize, ki jih berejo v
njih, fe jim le drugim, ne pak njim pifane do-
sdevajo. Ko bi tudi vzhafih per nekterih refni-
zah nekoliko s miflimi poftali, fe jim vunder
kmalo fpet soblazhi. To je isvirik nar hujfhih
fkufhnjav in ftrafhnih nevarnoft dufham, ki fe
fizer varjejo greha, krepdftno shive, kakor fmo
she nekje pogovor imeli.

4. Giosno nevarno je tedaj to, refnize lo-

136

zhiti od refniz. Perferzhno je treba Boga pro¬
fiti, de bi naf od rasvad, fv. refnize napzhno
obrazhati, in od (lepote refhil, ki jih hudizh na¬
vdihuje, de bi naf ofleparil. Shugov od obljub
nikdar lozhiti ne gre; pravizhnofti bdshje fe ni¬
koli (pomniti ne fmemo, de bi milofti bdshje fhe
bolj ne pomiflili, ki jo bo fhe veliko lepfhi po-
kasal. Ne glejmo nikoli fvdjih grehov, de bi
fe popolniga in preobilniga sadoftila, ki ga je
Jesuf Kriftuf, de bi nafhe grehe saterl, fvdjimu
Ozhetu opravil, ne fpomnili. Ali kaj, fhe mifliti
ne fmemo v fddbo, ki naf bo Jesuf Kriftuf po
naflii fmerti fodil, de bi fe ne fpomnili tifte, ki
jo je preftal sa naf. Ako naf ftrafhi pogled v
nefkonzhno fvetoft nafhiga fodnika, moramo tudi
prezej pomifliti, de nam fam on fodnik sapove-
duje, ga fvdjiga vifhjiga duhovna, saklavfhino,
frednika, brata in Ozheta fposnati, ki naf je s
nefkonzhnim terpljenjem in fvdjo fmertjo rodil;
ki nam f fvojimi preljubesnivimi laftnoftmi ferze
dela, in ne le f saiipam, temuzh tudi s vefeljem
k febi iti veleva. Ne pregledujmo nikdar kazili
refniz, de bi fi s drugimi glavo belili. Ljubimo
jih vfe, pa v tifti verfti in v tiftim ftopaji, ka¬
kor je Bogu vfhezh. Nizh imenitnifhiga in nizh
teshjiga ni v kerfhanfkim shi vi jen ji, kakor zhed-
nofti v fpodobni ograji obdershovati, in fe va¬
rovati premifhljevati nektere refnize, in pazhiti
druge.

137

§• n.

fjtrah ni soper saup in Ijubesin, tevnuzh
fpodbadlej upati in ljubiti, in saup in Ijube-
sin mnogoterno podpera.

f^voje mifli, nagibe in zelo sadershanje mo¬
ramo po bdshjih befedah, ki fo gola refniza,
ravnati. Bdshja befeda naf pauzhi, de fe ftrah
in upanje lepo in popolno fterneta in drugi dru-
siga podperata, in od obeh imamo sapovedi.
w Ki fe Boga bojte, saupajte vanj, in ufmiljenje
vaf bo s vefeljem dofhlo." Jjnrah 2, 9. „Ki
fe bojte Gofpoda, upajte vanj, pomozhnik vam
bo in varih." Pf. 113, 11. „Vefelje ima Go-
fpod nad njimi, ki fe njega boje, in v njegovo
ufmiljenje upanje ftavijo." Pf. 146, 11. „Boj
fe Gofpoda is žele fvoje dufhe. — Ljubi ga,
ki te je vftvaril, is vlih fvojih mozhi." $ir. 7,
31. 32. Pfalmi in bukve $iraha fo polni tak-
fhnih naukov.

2. Nikar fi ne domifhljujte, de fe ftrah so¬
per saupanje in Ijubesin vojfkuje. Jesuf Kriftuf
nam v fvojim fv. evangelii in Apofteljni v fvd-
jih pifmih od ojftrdfti boshje pravize; od vezh-
niga ognja, ki bo pogubljene posherl; od majh-
niga fhtevila tiftih, ki po voskim potu, ki v
shivljenje pelja, hodijo, in od ftrafhno veliziga
mnoshtva, ki po fhirokim potu, ki v pogubljenje
pelja, hodi, govore. Kaj je bil vender nek po¬
glavitni namen Jesufa Kriftufa in njegovih Apo-
fteljnov, ki fo nam te ftrafhne refnize vere tako
pogofto pred ozhi ftavili, kakor ta, de bi v naf

138

shivi ftrah pred bdshjo fddbo in peklenfkim og¬
njem obudili? in te bi natanko premifhljevali,
fino li v fhtevili savershenih, ki po fhirdkim
potu hodijo, ali pa v majhnim fhtevili isvoljenib,
ki po voskim potu hodijo. Ko fo pa naf Jesuf
Kriftuf in njegovi Apofteljni f tein ftraham na¬
vdajali, fo mar v naf gibe saupa in ljubesni o-
flabiti in sadufhiti hdtli? To mifliti she, bi bila
gotova nesdufhnoft. In to bi fe vunder rezhi
moglo, ko bi ftrah, h kterim naf oni tako po-
gofto in terdo opominjajo, saupu in ljubesni na-
fprot bil. Ali nifmo tedaj is sadershanja Jesula
Kriftufa in njegovih Apofteljnov fkleniti pofiljeni,
de naf ftrah boshji naravnoft k saupanju in lju¬
besni napeljuje, in brani, de ftrafti in pofvetni
miki ljubesni bdshje ne morejo vgafniti, zhe je
prevelik ftrah popolnama ne oflabi in sadufhi?

3. Ravno fprizhik nafhe vefti, de fino dolsh-
nofti kerfhanfke pravize do Boga, febe in blish—
njiga natanko fpolnili, je upanje pravizhni vsrdk,
de fmo is med fhtevila pravizhnih in isvoljenib.
Ker fhtevilo isvoljenib je le is refnizhno pra¬
vizhnih. Kdo bi dvomil, de je vfe kerfhanfke
dolshnofti fpolnovati potreba, ako pred Bogam
refnizhno pravizhni biti hozhemo? In kdo pra¬
vim, bi mogel dvomiti, de ftrah boshji ni is med
tiftih dolshnoft ktera, ki nam jo vezhna praviza
naklada? Ni morde prav, bati fe, zhe fmo v
ftanu gnade bdshje ali ne; ali mar vredni bd-
shjiga ferda; fmo mar neftanovitni v boshji lju¬
besni, bati fe jese njegove; de bi ne sadeli v
fhtevilo savershenih, med tilite, ki bodo pahnjeni
v vezimo terpljenje? Kaj more bolj prav biti,

139

kakor fe bati, in slo fe bati, takfhnih refniz?
In bi mar ne bila grosna nesduha, ko bi fe jih
ne bali? Kdor fe jih koli boji, fpolnuje dolsh-
nofti pravize, in ravno ta ftrah nam mora vsrdk
upanja in tolashka biti, kakor fv. Bernard ozhit-
no fprizhuje. Poglej posnej v §. VI. 3. v.

4. Le satd naf je Bog vftvaril in odrefhil,
de bi vezimo isvelizhani bili. Tako dobrotljiv
je on, de naf f poveljem terdo savesuje, in nizh
bolj nam ne prepoveduje, kakor v vezhno ne-
frezho, in mu filo delati, naf v vezhni ogenj
savrezhi, ki grefhnikov zhaka. In ravno is tega
vsroka, in is fvdje dobrote in pravize nam sa-
poveduje, ojftrofti njegovih fodb in pekla fe bati,
kjer gorezhi ogenj nikdar vgafnil, in grisezhi
zherv nikoli poginil ne bo. Takfhne ftrafhne
nefrezhe fe bati, fe pravi, njegovim sapovedam
pokorfhino fkasovati, fe rezhe volji njegove do¬
brote povfhezh delati, in fpolnovati nar imenit-
nifhi dolshnofli, in po vfi pravizi fmeti, biti terd—
niga upa.

5. $trah, de bi per Bogu v gnadi ne bili,
s grehi njegove ljubesni nesgubili, v pekel pri—
fhli, kjer fe grosne muke terpe, kjer bo Bog
od peklenza, in pekleniz od Boga na veke fo-
vrashen, kar je od peklenfkiga ognja nefkdnzhno
ftrafhnejfhi. Bdshji dar je ta ftrah: kako bi
tedaj saupu in ljubesni bdshji nafprot biti, ali
ju flabiti samdgel? Samorejo li bdshji darovi
drugi drugimu na poti biti? Veliko bolj eden
drugimu roko podajajo, in fe podperajo in krep-
zhajomed fabo. Vfi ti darovi naf tolashiti, krep-
zhati, v Boga, ki nam miloft fkasuje, upanje

140

ftaviti in ga is zeliga ferza ljubiti, napeljevati
morajo.

6. Po fvoji nefkonzhni inodrofti in dobroti
nozhe Bog nobenimu zhloveku v prizhijozhim
shivljenji popolniga saverjetja njegoviga isveli-
zhanja in isvolitve dati. Šavesan je fleherni
vernik upati, de je is fhtevila isvoljenib. Vfaki
krepoftni ftopaj, f kterim ga Bog obdaruje, je
novi ftopaj saupa in saverjetja. Bolj shivo, in
popolnifhi ko je nafhe saupanje, mozhnejfhi po-
ftaja, naf na potu boshjim soper fkufhnjave
krepzhati, in gotovfhi naf v nebefa pelja; ker
pifano je: „De nobeden, ki upa v bdshjo po-
mozh, ne bo oframoten.“ Pf. 24, 3. Ali vunder
ne ve nihzhe gotovo in ref, ali je ljubesni vre¬
den ali pa ferda;“ Prid. 9, 1. in zerkev je
krivoverze poflednjih zhafov preklela, ki fo u-
zhili, de fleherni zhlovek, ki je ref opravizhen,
naj gotovo, kakor de bi mu bil Bog rasodel,
veruje, de je pravizhin, de je is fhtevila isvo-
Ijenih; de je povfe in zelo gotovo, de bo od
Boga imenitne gnade poflednje ftanovitnofti de-
leshen. Trid. sb. v 14. 15. 16. poft. 6. fej.
Popolno in gotovo saverjetje bres vliga ftrahn,
bi bila shiva flepota in gotovi fprizhlej, de ni-
fmo pravizhni in tudi na potu isvelizhanja ne.
Bog, ki nefkdnzhno bolj ve, kakor pak mi,
kaj nam korifti, nam na fvetu nikoli takfhnig^
saverjetja ni dal, vsroka pa bati fe, dovolj ima¬
mo. Takfhno saverjetje bi gotovo bilo fhkod-
Ijivo sa naf. Sgine naj bdshji ftrah is nafhih
ferz, in kmalo bomo ob fkerb, pridnoft, varnoft,
zhujezhnoft in gorezhnoft v molitvi. Podneta in

141

prilika bo to v napuh, nezhimernoft, sanizhe-
vanje in terddto do blishnjiga fvdjiga, in bi nam
napofled vef ftan nafhiga shivljenja smefhalo;
ker tukej moramo le od vere shiveti, ki v ved-
nim mraku ftoji. Ta ftrah, kteriga tudi per pra-
vizhnih in popolnama fvetih najdujemo, je fred-
ftvo, po kterim Bog fklep fvdje svolitve fpelja—
va, in ne flabi nikdar saupanja nafhiga, po kte¬
rim flehern is med naf verovati mora, de je is
fhtevila isvoljenih bdshjih; fhe krepzhati ga mora
to nafhe saupanje, ker je nar imenitnifhi fred-
ftvo nafhiga isvelizhanja, in je tifti ftan, v kte¬
rim Bog hozhe, de gremo k njemu v nebefa.

7. Poflufhajmo tedaj f fpofhtovanjem in Iju-
besnijo befede, ki jih je Jesuf Kriftuf fam tiftim,
ktere je f zheftitljivim primkam fvdje perjatle
imenoval, fvdjim Apofteljnam namrezh govoril:
»Povem pa vam fvdjim perjatlam: ne bojte fe
jih, ki telo umore, in potem nimajo kaj ftoriti.
Hozhem vam pa pokasati, koga fe bojte: Bojte
fe tiftiga, kteri, ko je umoril, ima oblaft vrezhi
v pekel: Ref vam povem, tega fe bojte.« Luk.
12, 4. 5. Klizhimo k Bogu f prerokam:
fvdjim ftraham prefuni moje mefd, ker jeft fe
tvoje fddbe bojim.« Pf. 118,120. Boji fe she,
in viinder profi gnado bolj fe fhe bati, de bi ta
ftrah dovolj mozhan bil, fvdje mefd, to je, fvdje
mefene shelje krishati nad fabo. Pomiflimo tu¬
di , de v poprejfhnjim ftrahu sa vezhi ftrah profi,
de fkorej v vfaki verftizi, kterih je 176, v Boga-
fvdje saupanje ftavi, kashe fvdjo ljubesin in go-
rezhe shelje, od kterih je njegovo ferze saBo¬
ga, sapovedi in naredbe njegovih fvetih poftav,

142

vneto bilo. Dajmo f tem fv. prerekam v shivi
veri fterniti, kar lozhijo nafhe flabofti, trepetaje
pomiflimo ftrafhni mnosh fvdjih pregreh; obzhu-
timo njih zelo tesho; upognimo fe do tal pod
njimi; nameft pa, de bi naf smamil pogled vanje
in ispogumil, naf vkvifhko povsdvigniti mora,
in de pomnoshimo fvdje saupanje, režimo s rav¬
no imenovanim prerekam: „Savolj tvdjiga imena,
o Gofpod, bodi miloftljiv mojim greham, ker ve¬
liko jih je. “ Pf. 24, 11. Hujfhi ko je moja
bolesin, vezhi zhaft je sdravniku, ki me osdravi.
§itrafhnejfhi in vezhiga fhtevila ko fo moji grehi,
vezh zhafti gre tvoji milofti, in de mi njihovo
fhtevilo obzhutiti dajafh, je gnada, ki mi na-
ravnoft fprizhuje, de lim odpufhenje dofegel.
Revfhine fvdje prepad prerok vgleda, kamor je
padel, pa le sato, de bi ferzhnejfhi klizal v
Boga, v kterim on nefkonzhno vezhi globozhino
milofti vidi. Zhe ga napadajo fmertne teshave;
mu naftaja groba nevarnoft, in de bi ga ftra-
fhilo to, ga le pogumi klizati v Boga, ki je poln
dobrote, in majhnim in ponishnim rad is ferza
pomaga. Potem fe prerok prezej fpomni, de
ga je refhil, in frezho ima, v shivih desheli
Gofpodu dopafti. Pf. 114. Po isgledu preroka
nikoli pekla nevarnofti premifhljevati ne fmemo,
ali neftanovitnofti nafhe sveftdbe, ali de bi sa-
versheni biti vtegnili, de bi ne premifhljevali
tudi tolashb in obljub f pogledam v njegovo po¬
velje, ki nam terdo sapoveduje vliga fe nadjati
od njegove dobrote, ker je ozhitno obljubil, no-
beniga, ki vanj upa, sapuftiti. Mifli, 'de bi kdaj
saversheni in pogubljeni biti utegnili, ne fmejo

143

nikdar imeti proftora v nafhih ferzih. Takfhne
mifli, zhe jih fvobodno hranimo v fvojim ferzi,
bi hudobija bile, ki jih nam Bog ojftro prepove¬
duje, ki fo saupanju naravnoft nafprot, kteriga
Bog resno sapoveduje. Ko bi she savolj veli-
kofti in mnosha fvojih grehov ftrah pred bdshjo
fodbo imeli, ne perdevajmo tudi tega k poprej-
fhnim pregreham, de bi obupali nad ufmiljenjem
boshjim, in kar bi is med vfih drusih bilo nar
hujfhi pregreha. Pogofto in f potifam nam je
Bog sapovedal, v njegovo miloft fvoje saupanje
ftaviti. Pf. 114. in nam v rasnih krajih fv. pi-
fma sagotovlja, de akoravno fino polni krivize
in grehov, naf vunder Bog ljubi, in nozhe, de
bi kdo is med naf, bil pogubljen. {JJkashimo
pokorfhino njegovim sapovedam, in upajmo v
njegovo nefkdnzhno miloft. Verujmo njegovim
befedam, in preprizhani bodimo, de naf on lju¬
bi, in ne bo nam fe bati treba njegove pravize,
ker svefto in neprenehama opravljamo fvoje ker-
fhanfke dolshnofti, in porok nam bo farna nje¬
gova praviza, de naf veniz, ki fmo ga saflu-
shili v fvdji sveftobi, zhaka. „Grefhili fmo v
prizho Gofpoda, fvojigaBoga, in mu nifmo ve¬
rovali, kilmo nesaupljivi bili do njega.“ Bar. 1,
17.  Verujmo sdaj saverjetju, ki nam ga Bog
daja v fv. pifmi, in ftavimo popolno saupanje v
njegovo ufmiljenje, in ne bomo ga drashili vezh
v jeso, in „refhil naf bo in isvelizhal, ki fmo
upali vanj.“ Pf. 36, 40.

144

§• UL

Is pokorfhine in ljubesni [e je bati treba.

1. Bdshja volja je pravilo (regeljza) vlili
opravkov, gibov in obzhutlejev praviga kriftjana.
Bog je, ki jih povsdviguje, pofvezhuje, in jim
vfo ženo in safluge deli. Nar imenitnifhi dela
fo pred Bogam pravi nizh, zhe ni bdshja volja
njih vsrdk, zil in kdniz. Nafprot fo pa nar flabfhi
opravki imenitni, zhe jih fpolnujemo, de bi zheftili
Boga in njegovo fv. voljo, in mu dopafti pokor-
fhino fkasovali. Bog hozlie, de fmo mu v ftrahu,
in nam to tudi sapoveduje. In dovolj je ta fpod-
badlej kriftjanu. Jesuf Kriftuf govori, de nje¬
gova jed je voljo njegoviga Ozheta /polniti; in
to mora tudi jed, mozh in vefelje vfih tiftih bi¬
ti, ki fo Kriftufovi. Kriftjan fe boji, ker to
Bog sapoveduje, in upa ker tudi Bog sapove¬
duje. On ne lozhi narasen teh dveh sapoved;
ker dobro ve, de gre Bogii, v vfih opravilih
bres isjeme po volji pokorfhino fkasovati, in
kakor fvoj mir in vefelje v pokorfhini do bdshjih
naredb in v fpolnitvi njegove volje ima, ima tudi
fvoj mir in vefelje v bdshjim ftrahu.

Ta isvelizhanfki ftrah fe od tifte nuje, bo-
jezhnofti in nepokoja, fofebno zhe dufho v tre¬
pet povesne, popolnama lozhi. Ta isvelizhanfki
ftrah oshivlja veftno tenkdft, opomni dufho v
blishi kake nevarnofti, sanemariti kako imenitno
dolshnoft, jo dela poduzhljivo in pasljivo v re-
fnizhno fvetloft. On ne ftifka vefti bres vsroka
f prašnim trepetam, napzhnimi podobami dosdev-
nih dolshnoft in nevarnoft, ki dufho v negodi

145

pode, in jo mamijo, ali ji pasljivoft flabe, in jo
samifhljujejo v potrebnih in prizhijozhih dolshnoftih.
Tega ftrahu nam Bog ne sapoveduje. On ho-
zhe, de fe moramo bati, pa le tam, kjer fe
nam je bati; hozhe pa tudi, de sanizhujemo,
kar je sanizhevanja vredno. On hozhe, de se
šmarne, nepokoja, nesaupnofti, in veftne nuje
ogibljujemo; ker vfe to saupu, Ijubesni, pokoju,
vefelju fv. Duha in proftofti bdshjih otrok na-
fprotuje.

3. §>e je is pokdrfhine bati, fe je tudi is
Ijubesni bati dolshnoft. Ljubesin do Boga terja,
de fe njegovi volji in v (im njegovim sapo vedam
pohlevno podvershemo. „Kdor moje sapovedi
ima, in jih fpolnuje, tifti je, ki me ljubi. — Ako
me kdo ljubi, bo moje befede fpolnoval. — Kdor me
ne ljubi, ne fpolnuje mojih befed.“ Jan. 14,
21. 23. 24. Ker nam Bog fe bati sapoveduje,
ko mu tako dopade: ko fe nam je tako' koriftno
in potrebno bati, naf ljubesin, ki fmo jo Bogti
in febi dolshni, fe bati, veshe. Is pokorfhine
in Ijubesni fe nam je bati treba, in fpolnovati f
fvetim vefeljem bdshje povelje.

4. Nar imenitnifhi med vfimi zhednoftmi je
ljubesin. „Ona“, govori apoftelj, „je vfih sa-
poved kdnez.“ 1. Tim. 1, 5. Je tedej zil in
kdnez vlili zhednoft, ki fo nam naloshene. Kra¬
ljiča je vfih drusih zhednoft, ki fo ji, ko dekle v
itreshbo podvershene. Ona jim sapoveduje, jim
daja flushbe in jih rabi po ’ volji. Tudi ftrahu
ona sapoveduje, ga po volji obrazha in rabi.
Upanje in ljubesin imata ftrah v fvojo rabo in
raft: narobe bi fe djalo red oberniti, ko bi ftrah

10

146

saupanju fhkodoval, ali pa nad ljubesnijo in upam
kraljeval.

5. „Ljubesin,“ govori apoftelj, „je ponish-
na, poterpeshljiva, pohlevna: ona vfe verje, vfe
upa in vfe poterpeshljivo prenafha. K  1. Kor.
13, 4. 7. Vfe zhednofti fo v nji sapopadene,
ali obzhinfka (fplofhna) zhednoft je. Ljubesin je
tudi ftrafhljiva. Ona fe jese bdshje boji, boji
fe bdshjih kasin, nar bolj, de bi jih f fvdjimi
grehi ne saflushila. Per osoru nefkonzhne fve-
tofti in pravize bdshje je dna f fvetim ftraham
navdana. Ali fe viinder perdersne v to fvetoft
in pravizhnoft, f saupam, radoftjo in vefeljem
povsdigniti fvdje oziri. Nizh tukaj ne vidi, de
bi nefkonzhno ljubesnivo ne bilo. IS fv. vefe¬
ljem dna fposna, de ji je Bog od fvdje fvetdfti
in pravize she nekoliko okufiti dal, pofebno po
ftudu, kteriga v nje do vfe krivize in hudobije
obuduje: po volji in gorezhnofti, ki jo sh njo
navdihuje, de grehe s deli pokore kasnuje, in
fe mafhuje nad njimi; s nagibi, f kterimi jo do
vfiga, kar je pravizhniga, fvetiga in zhaftitlji-
viga navdaja: ker vfe to je delesh nad nar vik-
fhi fvetoftjo in pravizo, po kterih je Bog fam
v febi opravizhen, in po kterih delitvi on zhlo-
veka opravizhi; ker fam vfo krivizo nefkonzhno
fovrashi, ljubi pa tudi nefkonzhno vfako pravi¬
zo, in naf s ravno to ljubesnijo in fovrashtvam
navdaja. S hvaleshnoftjo ona fposna, de je de-
leshna poftala pravize in fvetdfti bdshje, in tudi
profi in upa, fhe obilnifhih deleshna poftati.

147

§• iv.

Boshji shugi fo vzhini bbshje dobrote.

1. Shugi ljudi fo vezhidel vzhini zhlovefhke
nesmoshnofti, hudobe in napuha. Zhe jim je le
mogozhe fe smafhovati nad fvdjim fovrashnikam,
ne opufte, in fizer tako, de fvojimu fovrashtvu
in nezhimernofti popolnama vftreshejo. Pred fe
smafhujejo, potlej perte, ker fe boje, de bi fov-
rashnik njihoviga naklepa ne fpasil 5 in fe mafho-
vanja ne ognil. Manjka naj jim pa inozhi ali
prilike fe smafhovati, fe shugov poflushijo, de
fvojimu fovrashtvu vfaj f shmagovanjem in per-
tenjem po volji ftore, in tako fe je nar laglej
smafhevati in fvoji nezhimernofti vftrezhi, in
tako fi persadevajo poozhititi fvojo veljavo, in
tifte oftraf hiti, ki jim nifo bili fhkodovati vftan.

2. Zhe pa Bog v fv. pifmi grefhnikam shu-
ga, le is nefkdnzhno fvetih in preljubesnjivih
namenov ftori. On ne shuga is flabofti, kakor
de bi fvojih fovrashnikov kasnovati ne mogel,
ker njegovimu nar vikfhimu gofpoftvu fe nihzhe
ne more ogniti. On ne shuga, kakor de bi pri¬
like ne imel kasnovati, ker fe v to žele vezh-
nofti lahko poflushi; ker ni ga okomigleja, de
bi on v enim, kakor v drugim ne mogel kasno¬
vati. Nalh Bog ni bogovam nevernikov enak,
napuhljiv in ftralhljiv, ki f terpesham in muko
fvojih ftvari fvoje vefelje pafe in fi ga povra-
zhuje, in jim shuga, de bi jih v ftrah in tre¬
pete povesnil. Njegovo pertenje je le shivi fpri-
zhlej njegove nefkonzhne dobrote. On shuga, ki
je dober in poterpeshljiv, de bi fe poboljfhali,

10*

148

in ga naf fhtrafovati ne pofiliti. „Gofpod, sa-
volj pokore ljudem grehe odpufhafh. Ker vfe
ljubifh, kar je, in ne zhertifh nobene ftvari. —
Vlim pregledujefh, ker tvoje fo, o Gofpod, ki
dufhe ljubifh.“ Bukv. modr. 11, 24. 25. 27.
„Nimafh vefelja nad nafho pogubo.“ Tob. 3,
22.  Bog fe is ljubesni do naf shugov poflushi,
in savoljo naf poterpljenje ima, ker nozhe, de
bi bil kdo pogubljen, ampak, de bi fe vfi k po¬
kori podali. 44  2. Petr. 3, 9. Samafhimo fi ufhefa
pred glafam njegoviga pertenja. „Zhe pa bo-
gaftvo njegove dobrote, poterpeshljivofti, dolgo-
sanafhanja,“ sanizhujemo, le is nafhih opoklih in
nefpokornih ferz isvira. To vunder refniza ofta-
ne, de naf „bdshja dobrota k pokori napeljuje, u
Rim. 2, 4. 5., in njegovi nar ftrafhnejfhi shugi
fo glafoviti opominji, de bi nafledkam njegove
jese ubeshali.

3. „Takd,“ govori fv. Ambrosh, fe boshja
ojftroft k milofti verne, in fe s njegovo dobroto
sedini.“ V 9. pridg. 118. pf. On ne shuga
satd, de bi naf saterl, in f ftraham napolnil;
ampak satd, ker nam je ftrah dober in potreben,
de bi nefrezhni ne bili. Is njegovih shugov in
obljub moramo le nar lepfbi fprizhke njegove
dobrote fposnati, Trid. kat. 3. del od perv. bdsh.
sap., in obzhutiti fkerb preljubesniviga Boga, ki
naf sdaj po obljubah vezhniga plazhila, sdaj f
shugi peklenfkih muk naganja, in tako rekozh
lili, poftati drugi ljudje.

4. „Kdo fim jes, o Gofpod, in kaj fim
tebi, 44  govori fv. Augufbtin, v 1. buk. fpos. v
pet. pog., „de mi, te ljubiti sapovedujefh: fe

149

nad mano grosifh, in mi f fhtrafami shugafh,
zhe te ne ljubim! Kakor de bi ti moja ljubesin
kej rabila! Me samore vezhi nadloga sadeti,
kakor bi ta bila, de bi te ne ljubil? In bi sa-
mbgel bolj kasnovan biti, kakor f prepovedjo,
de bi te ljubiti ne Imel? Ne rabifh ti moje Iju¬
besni, meni je pa nefkdnzhno veliko v tem le-
shezhe, de te ljubiti fmem: v te Ijubesni obstoji
vfa moja, frezha in zhaft. Koliko ti meni f po¬
veljem, ki mi ga, de bi te ljubil, dajafh, in f
sbugi, f kterimi ga fpremljujefh, povefh? >Si mi
le samogel vezhiga in lepihiga fprizhka tvoje
Ijubesni dati?

5. Ravno ta zerkveni dzhe naf v rasnih
krajih fvojih pifov uzhi, vfe shuge bdshje sa
vzhine fnafledke) njegove dobrote imeti. „Ko
bi Bog,“ pravi on, naf pogubiti miflil, bi mol-
zhal; zhe pa kdo drusiga vdariti mifli, ne sau-
pije, osri fe.“ V nekim drugim kraji naf on
uzhi, de f fhibami, f’ kterimi naf Bog v prizhi-
jozhim shivljenji tepe, le naf poboljfhati hozhe,
de bi mu ne bilo treba, naf po vfi fvdji ojftrofti
kasnovoti.

6. Nikoli fi ne fmemo fvojih teshav, bodo
naj she kakorfhine hozhejo, ko bi fi jih bili tudi
farni krivi, kar vzhine bdshje jese mifliti. Ne-
pogumu in nesaupnofti nikdar v nafhe ferze vlesti
ne dajmo, ker bi to soper bdshjo voljo bilo, in
v nizh drusiga, ne napeljevalo, kakor dufham
mozhi jemati, jih nepoterpeshljive ftoriti, in mno¬
gim Ikufhnjavam duri odpirati. terdnim saii-
pam fe moramo takrat podpreti, de fo vfe brit-
kofti k nafhimu isvelizhanju potrebne, de fe jih

150

Bog salo poflushi, de bi nam nafhe grehe od-
pufhal, nafhe pomote poboljfhal, naf v poter-
peshljivolti fkufhal, nafho duhovno raft in saflu-
ge poinnoshil, in naf Jesufu Kriftufu podobnifhi
ftoril. To je tedaj nafha dolshnoft, in to Bog
od naf terja. Po uku fv. Pavla moramo vfe to,
kar fe po bdshji vedbi do naf teshkiga, grenki-
ga in britkiga vidi, v to obrazhati. On naf
uzhi, de vfe to nam je ozhitno snamnje blagofti
Ozheta, ki le v frezho fvojih otrok shuga ali
tepe; in naj shuga ali tepe, je vreden nafhe
ljubesni, ker fe po obojnim preblasiga Ozheta
fkasuje, in nafhe prave frezhe ifhe. „Kader
fmo fojeni,“ to je, kadar naf Bog f terdimi fhi-
bami, ki fmo jih po fvojih grehih saflushili, po-
nishuje, „je Bog, ki naf tepe, de bi ne bili f
tem fvetam sgubljeni.“ 1. Kor. 11, 32. „Mi-
flimo, de fhibe Gofpoda, f kterimi on naf ko
fushnje tepe, nam nifo v pogubo, ampak v
poboljfhanje. 44  Judit. 8, 27. Bog miloft fka¬
suje, ne le takrat, kader nam grehe odpufha,
ampak tudi takrat, kader naf tepe. „Gotovo to
vem, de kdor Bogu flushi, mu bo po fkufhnja-
vah tolashba, in bo is nadloge odrefhen, in p«
tepenji ga bo gnada obfhla. Ker ti Gofpod,
nimafh vefelja nad nafho pogubo." Tob. 3?
21. 22.

§■ V.

fjjtrah je blagovoljno^, ki [mo jo Bogu dolsh-
ni, in del nafhe pokore.

1. Kar in kakorkoli Bog zhifla in poveli-

151

zhuje, nam mora ljubo in drago biti; ker fino
le savolj njegove flave na fvetu. Sato nam
ftrah bosliji mora grosno imenitne žene biti, ker
je del naihe dolshne boshje flushbe, in je bla-
govoljnoft, ki jo njegovi mogozhnofti, pravizh-
nofti in fvetofti dajati moramo. „^in ipofhtuje
fvojiga ozheta, 44  nam Bog fam po preroku go¬
vori, „in hlapiz fvojiga gofpoda. §»im pa jes
Ozlie, kje je moja zhaft, kje moj ftrah? In lim
jes Gofpod, kje je moja zhaft? 44  Malah. 1, 6.
Boga fe bati, fe pravi ga zhaftiti.

2. Zhloveka fe bati, bi fe ga ne reklo
zhaftiti, ker bi tifte djanja, ki fino jih ftvarniku
in Gofpod« dolshni, na ftvari prenafhali. „Kdo
fi ti, ki fe umerjozhiga zhloveka bojifh, ki ko
trava sveni. 44  In posabil fi Gofpoda, ^Stvarnika
fvojiga, ki nebefa rasfpenja in je vftvaril sem-
Ijo, in fi fe neprenehama vef dan bal fvojiga
sopernika. — Jes fim Gofpod, tvoj Bog, ki
sdrushim morje, de valovi lufkajo v kvifhko. 44
Isa. 51, 12. 13. 15. „Ne bojte fe nesdufh-
nesha befedi, ker njegova zhaft je gnoj in
zhervoba. Danef je velik, in jutri ga ni, ker
v prah fe je fprevernil, in njegovih naklepov
je koniz. 44  Mat. 2, 62. 63. „Ne bojte fe shu-
gov ljudi, in ne bodite ftrafhljivi: — ampak
fpofhtujte bdshjo fvetdft, Gofpoda vdjfknih trum:
njega fe bojte, pred njim fe trelite, in v pofve-
zhevanje vam bo. 44  Isa. 8, 12. 13. 14. Ka¬
kor on fam predfebik (jezh) nalhiga upanja,
naihe ljubesni in naihe molitve biti hozhe, ho-
zhe tudi fam predfebik nafhiga ftrahu, ki je del
nafhe molitve in flushbe, ki fino ju opravljati

152

dolshni, biti: Bojte fe Gofpoda, in dajajte mu
zhaft, molite ga, ki je vftvaril nebo in semljo.“
Jan. fkriv. rasod. 14, 7.

3. Ali (pomnite fe, de bo ta ftrah, ki Bo¬
ga zhafli, f saupanjem v njegovo dobroto fkle-
njen. Bres ftra.hu fodb boshjih shiveti, bi (e ne
djalo Boga ne fpofhtovati, teinuzh njegovo pra-
vizo, mogozhnoft in gofpoftvo safmehovati, in
ga v jeso drashiti. Bati fe bres upa, fe pravi,
Boga ne fpofhtovati, in fe ga, ko kakiga tri¬
noga bati, in v njem pravizhnoft bres vfe do¬
brote in milofti fposnati, in prekerfhiti njegovo
nar vezhi sapoved, vanj namrezh upanje ftariti,
kar nam terdo sapoveduje. ga bati, in upati
vanj, fe pravi prav ga zhaftiti, ker ga pravizh-
niga in miloftiviga, Boga fvetofti in Ozheta mi¬
lofti fposnamo.

4. Jjitrah je de! nafhe pokore. „Darujte
daritvo pravize, in upajte vanj.“ Pf. 4, 6. ^trah,
ki duha, in ferze, to kovazhnizo grehov, shali
in ponishuje, je ref darva pravize, in zhe fe
fhe upanje v miloft boshjo sraven perdrushi, mu
je grosno perjetna, in mu zhaft povrazhuje, ki
mu je bila po grehu odvseta. „Zhldvek, ki je
slo pobitiga ferza, ki fklonjeno in shaloftno hodi,
ta te zhafti, in tvojo pravizo, Gofpod.“ Bar. 2,
18. „K.o bi (Gofpo'dJ dar hotel imeti, bi ti ga
jes rad daril, ali nad shganimi darmi nimafh
dopadenja. Shalofti poln duh, je Bogu dopad¬
ljiva daritva, ftertiga in ponishniga ferza ne bofh
sanizheval, o Bog.“ Pf. 50, 18. 19. Ko bi
otrok, ki je fvojiga ozheta rasshalil, is greven-
ge in framote, de je takfhniga ozheta rasshalil,

153

od kteriga je she toliko dobriga prejel, in fhe
prejemati upa, ko bi fe pred oblizhje ozheta
ne upal, bi ga tako bolj zhaftil, in popravil pred
fvojo pomoto, kakor pak drugazh.

5. Jesuf Kriftuf fam, ki je le sato bil na
fvet prifhel, de bi glava in isgled vlili fpokor-
nikov bil, pravizi fvojiga Ozheta saddftil, mu
po grehu odvseto zhait fpet povernil, fe is te
pokore ni hotel isvseti. V rasnih krajih fv. evan¬
gelija beremo, de fe je grosil, v duhu shaloften
bil in ginjen. Jan. 11, 38. 12. 27. 13. 21.
Jji tem je fvdje terpljenje sazhel, kar je grosna
pokora in fpravna daritva bila, ki jo je Ozhetu
daril. ^»kerbno fo evangelifti sapifali, „de fta
ga ftrah in nuja ftifkati jela, njegovo dufho v
fmertno shaloft povesnila.“ Mark. 14, 33. 34;
de fta ga ftrah in britkoft v fmertne teshave po-
fadila, in ga tako ftifkala, de fo frage kerva-
viga pota na sernljo kapale. Luk. 22, 43. 44.
Bi fe ne fpodobilo tedaj, de bi tudi mi ta ftrah,
shaloft, fmertne britkofti, ki fo jih nafhi grehi
Jesufu Kriftnfu delali, is zeliga ferza fpofhto-
vali, in fe v ftan poftavili, de bi njegovimu bil
nekoliko podoben. Ne bomo le tedaj, v tem
ftrahu, shalofti, tugi, britkofti in nuji, ki nam
jih fpominj nafhih grehov dela, sgole gnade fpo-
snali, in jih ko kapljize tifte grenke kupize, is kte-
re je Jesuf Kriftuf pil, fprejemali, in fejovred-
niga ftoril, fe sh njo s nami deliti. Blagor nam
bodi, zhe naf takfhni fpominj v fmertne nuje
poftavi , isganja is nafhiga shivota kervave kap¬
lje, ali nal tudi konzha! Ali nefkonzhno veliko
nam fhe smanjkuje, de bi is premifhljevanja gre-

154

hov, ki jih vfaki dan soper Boga, dopernafhati
nefrezho imamo, takfhni ftrah in ftud sajemali.
Kralj David je v rasnih pfalmih ftrah in ftud,
ki jih je v premifhljevanji fvojih grehov obzhutil,
pokasal, in te obzhutleje, ki jih sa vzhine mi-
lofti boshje fposna, nifo njegoviga upa v Boga
smanjfhevale, ampak krepzhale.

§ VI.
tetrah mora del naflie flobodnofli in predfebik
(rezh) vefelja biti?

1. Bog nam ftrah sapoveduje; in kdo bi
potem tega ne vedel, de nam je v tern fvdjiga
savetja ifkati, de mu pokorfhino fkasujemo in
fpolnujemo njegove sapovedi? Dar bdshji je ftrah,
in je nar imenitnifhi fredftvo nafhiga isvelizhanja.
JesufKriftuf ga fvdjim uzhenzam perporozha, ki
fo njegovi perjatli. $trah je zhaft in blagovolj-
noft, ki fmo jo Bogii fkasovati dolshni, in je
del nafhe pokore. To fmo fprizhali dofle. Ne
bomo tedaj pofiljeni is tega fkleniti, de je ftrah
bdshji nafha flobddnoft, in mora biti predfebik
nafhiga vefelja?

2. Nizh nefpametniga bi ne govorili, ko bi
djali, de naf ftrah bdshji ofloboditi mora, in nam
delati pravo in terdno vefelje: govori fe po be-
fedah fv. pifma. „Kdor fe Gofpoda boji, fe
preftrafhil nebo, in fe tudi bal ne bo, ker nje¬
gova fveft je Gofpod. — Blagor dufhi zhloveka,
ki fe Gofpo'da boji. Ozhi Gofpoda fo nanje o-
perte, ki fe ga boje. Mogozhna hramba jim je,
in filni tabor, pred vrozhino hladilo, in v opol-

155

danfki perpeki fenzhni ftrefhaj." $ir. 34, 16.
i. t. d. Gofpodovi ftrali bo ferze rasvefelil in
dal vefelje, dobro voljo, in dolgo shivljenje.
Timu, ki fe Gofpdda boji, bo k poflednimu do¬
bro, in bo v dan fvdje fmerti oblagoflavljen“.
$ir. 1, 12. 13. „$rezhen je zhlovek, kije
vfelej bojezh, terdokorni bo pa v nadlogo sa-
del.“ Prip. 28, 14. „ Gofpodovi ftrah grehe
odpravlja; kdor pa bres ftraha shivi, ne bo pra-
vizhin biti samdgel.“ >Sir. 1, 27. 28. Tako
ofkerbljuje Bog fv. Duh fploh nafhe isvelizhanje,
vefelje in flobodnoft f tem, de bi vedno v bo-
shjim ftrahu, in nikoli v savetnofti popolnama
biti fi ne domifhljevali, kar bi grosno flabe na-
fledke imeti vtegnilo.

3. Sato govori fv. Gregor, „de gotovfhiga

nizh ni, kakor vedno fe bati. 44  f^v. Bernard
tudi perftavi: tem ftraham fe koriftno in sa-

flushno upa. Ta Arah je nar mozhnejfhi in nar
lilnifhi nagibik v Boga upanje ftaviti, ki je nar
vezhi dar bdshji. —- „Gofpodu dopadejo, ki fe
ga boje.“ v 90. pf. 15. gov. 4. v. Boljfhi je
ftrah ko popolna flobodnoft; ker ni vmerjena pri-
zhijozhimu shivi jenju.

4. Bojmo fe Gofpoda. Ta ftrah bi nafhe
vefelje im blashenftvo biti mogel. Dosdeva fe
nam, de fta li ftrah in vefelje vnafprot, pa fe
vunder popolnama sdrushiti dafta. Tudi fe nam
dosdeva, de fe shaloft in vefelje ne moreta ter-
peti, ali vunder fe shaloft refnizhno fpokornih s
vefeljem dobro fterniti da. Neki fv. ozhe, nam
lepo od tega pove: „$pokornik naj vedno fvoj
greh obshaljuje, nad shaloftjo pa vunder nepre-

156

nehama vefelje ima. 44  Ravno tako mora tedaj
pravi kriftjan vedno v ftrahu shiveti, in v tem
ftrahu fvoje vefelje imeti. „^lushile v ftrahu
Gofpoda, in f trepetam imejte vefelje nad njim. 44
Pf. 2, 11. „ Blagor zhloveku, ki fe Gofpoda
boji, in v njegovih sapovedih vefelje ima. 44  Pi¬
lil, 1. „$trali boshji vefelje nanafha, to ve¬
felje pa svelizhanfki ftrah in novo raft. „Vefeli
naj fe moje ferze, in boji naj fe tvojiga imena?
Pf. 85, 11. „ Vefelite fe vfelej v Gofpodu. 44
Filip. 4, 4. „Boj fe Boga, in dershi njegove
, ker to popolniga zhloveka flori. 44  Prid.

sapovedi

12, 13.

§. VII.

Kdaj je f ftraham manj opraviti imeti.

1. Bog, ki je zhudovit v fvojih Cvetnikih,
pravizhin v fvojih potih, in fvet v fvojih delih,
fvoje isvoljene po rasnih potih k febi vodi. Bali
fo fe, upali fo in ljubili fo vfi; bolj pa fo upali
in ljubili, kakor fe bali. Upanje in ljubesin mo¬
rata nar mozhnejfhi nagiblej v pravizhnim zhlo¬
veku biti: tudi ftrah, zhe fi ravno je dober in
hvale vreden, je le takrat sapovedan, kader je
koriften, in naf k saupu in ljubesni napeljuje,
ali ga v naf ohranuje in krepzha. Ref de fo
veliki Cvetniki shiveli na fvetu, ktere je Bog
f takfhnim shivim ftraham pred njegovimi fod-
bami navdal, de fo bolj ftrah ko ljubesin kasali-
Te vidne obzhutke fo zeli zhaf fvojiga shivljenja,
in vzhafih tudi flednjo uro shivljenja kasali. f l 1 o
naj bi poboshne dufhe tolashilo in ferzhnejfhi

157

delalo, zhe gibov shiviga saupa, kakor bi radi,
v febi ne obzhutijo, in per kterih je ftrah vezhi,
kakor bi li vofhili. Job, kakor nam Bog fam
fprizhuje, je bil velik fvetnik, ali vunder nam
on fam od febe pove: „Vfelej fim fe Boga bal,
kakor nad me verfhezhih valov, in njihove te-
she nifim mogel noliti. — V fkerbi fim bil sa-
volj vlili fvdjih del. w  Job. 31, 23.  —9, 28.
Bila bi pa grosna sldft, ko bi nam takfhni ob-
zhutki v nuje, smote, nepokoj, nesaupnoft in te-
fnoveftnoft sdivjali. Obzhutki ftrahu fo tudi per
fv. Jobu kraljevali, pa ]e f terdnim saupam v
Boga, in fizer bres vfiga majenja, in je fvojo
nedolshnoft soper vfe fvoje perjatle sagovarjal,
ki fo mu po krivim obetali, de ga preprizhati
hozhejo, de v flabi perjasnofti s Bogam shivi,
ker ga f tolikfhnimi nadlogami tepe, in ker fo
ga vfiga saupa v Boga obropati in ob vfo mozh
in poterpljenje v velizili britkoftih perpraviti hdtli.

2. V duhovnim slavljenji imamo ftanove in
ure smrazhenja, tame, viharjev, flabofti, nepo-
koja, fkufhnjav, kader fe duiha soper fvojo
voljo v velike britkofti potaplja, de naf nepogum
in nesaupnoft napadata; itanovi, ki jih prerok
popifhe: „Smoteno je moje ferze, sapuftile fo
me moje mozhi, in zlo otamnele fo moje ozhi“.
Pl. 37, 11. To je britka ura fkufhnjav. Ve¬
like saloge saflug bi fi lahko takrat fpravljali.
Dragi nam morajo ti zhafi vere in upanja biti,
ker bi nal ti napotleji, ki fe nam naftavljajo, v veri
in upanji krepzhati mogli. V takfhnih fkufhnjavah
bi refnizhno kerfhanfka dufha vefela mogla biti,
de farna febi nekaki fprizhlej dajati samore, de

158

le v miloft boshjo in saflushenje Jesufa Kriftufa
saupa; ker bi ona bres takfhnih fkufhnjav teshko
raslozldla, de fe ni v nobeno drugo zldovefhko
oporo naflanjala. Zlie pa ona v teh britkili
fkufhnjavah, ktere ji vfo zldovefhko pomdzh od-
pode, nepremakljiva in terdna oftane, ji ni treba
dvomiti, je li v miloft boshjo in safluge Jesufa
Kriftufa saupala ali ne, in sidanje fvdjiga is-
velizhanja na terdo fkalo poftavila.

3. V takfhnih britkili urah, v kterih naf
maloferzhnoft in nesaupnoft napadate, je treba le
f takfhnimi miflimi opraviti imeti, ktere saupanje
in ljubesin podperajo, in predfebke ftrahu is du-
fhe preganjajo. Treba je, de fe takrat po is-
gledu tiftih obnafhamo, ki memo kake grdsne
ftermine gredo; fvoj obras prozh obernejo, in fe
dershe le druge ftram; de fe jim savolj vifo-
zhine prepada v glavi ne saverti, in jih ne po¬
tegne sa fabo. Ljubesin in saupanje fta vfelej
sapovedana bila; ftrah pa le takrat, kader je
ljubesni in upu v podporno. Pomozhki fo le sa¬
volj konza potrebni. $trah je v osoru ljubesni
in upa pomozhik, „ker namen sapovedi," in to¬
rej tudi ftrahu, „je ljubesin," kakor Apoftelj go¬
vori. 1. Tim. 1, 5. Satorej 'morajo tifti, ki
ftrafhne refnize preshivo obzhutijo, li mifli ftrahu
is glave isbijati, in li le f takfhnimi opravik da¬
jati, ktere njihovo saupanje in ljubesin podperajo
in hranijo. „Moja dufha je polna framdte i»
fkrumbe; ne morem je viditi," — pravi fv.Au-
gufhtin, — „le tebe hozhem premifhljevati, o
praviza, o nedolshnoft: tako sala in mizhljiva fi,
de fe te nafititi ne morem, bolj ko te gledam,

159

po tebi fe dufha, ki te ljubi, osalfha. 44  V 1.
buk. fposn. 5. pog. § tem je tolashil fv. Au-
guf litin tvoje ferze, vidivfhi, de ga ftrah pre¬
hudo napada. V drugim kraji on v Boga ta¬
kole moli: „Pridi v moje ferze, in nafiti ga, de
fvojih sloft posabim, in ljubim fvojo edino do¬
broto. 44

4. Pofebno flednji zhaf fvdjiga shivljenja,
v fmertni blishi fe je s ljubesnijo in upam pod-
perati treba, in fe soper prehud ftrah pred blisk¬
ajo fmertjo in bdshjo pravizo oroshjati: ker du-
fham, ktere fo po kerfhanfko shivele, fe je ta¬
krat nar bolj takfhnih fkufhnjav ogibati. Zhe
jim hudobni fovrashnik takrat ojftroft vezhnih
fhtraf pred oziri ftavi, niij le v to rniflijo, kako
bi fe Bogu sahvalile, de jih ni takrat vanje pah¬
nil, kader fo jih nar bolj vredne bile, in de bi
fe k vezhi in mozhnejfhi ljubesni do Gofpoda
vnemale; zhigar ufmiljenje kmalo v drushbi vfih
Angelov in Cvetnikov boshjih prepevale bodo.
Ko bi pa tudi Bog perpuftil, de bi takrat v
taktilni lirah padli, ne rinemo poguma sgubiti;
ampak te britkofti v duhu pokore prenafhati, in
upati, de bodo te ftifke per Bogu mar biti sa-
flushne; in rniflijo naj, de je dofti velikih Cvet¬
nikov bilo, kakor fv. Hilarjon, fv. Arseni, in
vezli drusih, ki fo v obzhutni britkofti ftrabu
umerli. Miflijo naj fi, de je tam Jesuf Kriftuf
v okomigleji fvoje rinerti fvojimu Ozhetu toshil,
de ga je sapuftil, naf poduzhiti, de bi ponishno
in poterpeshljivo pomanjkanje vliga tolashka pre-
nafhali, v podvershnofti v bdshje naredbe fvoje
vefelje in pokoj imeli, in v sdershbi obzhutne

160

tolaslibe gnado, mu nafledovati, saflushili. Nar
imenitnifhi rezh tukej je ta, de fe upa, in so-
per vfe dosdeve upa, ker je Bog tiftim, ki fo
do flednjiga sdiha fvojiga shivljenja v boslije
ufmiljenje upanje ftavili, ftoril grosne in ozhitne
obljube.

§. VIII.

^podbadleji, sakaj fe nepopolni krifljani fmerti
ne bati, ampak fi jo fhe vofhiti fmejo.

1. Kakor kerfhanfko shivljenje nizh drusiga
ni, ko nafledvanje in podoba shivljenja Jesula
Kriftufa sa naf, mora tudi umirajozhi kriftjan
sa naf umirajozhiga Isvelizharja pofnemati, in
ga tako rekozh vpodobovati. Jesuf Kriftuf je
umeri, de bi pravizi bosliji sa grehe zeliga fve-
ta sadoftil, in kraljeftvo hudobije pokonzhal. De
bi bil fvojimu Ozhetu popolnama pokorfhino fka-
sal, fe je pravizhni fmertni fodbi podvergel, ki
je zhes vfe grefhnike fklenjena bila, in sa ktere
je on porok poftal; de bi bil po fvoji fmerti ve-
lizhaftvu bdshjimu nefkonzhno blagovoljnoft fka-
sal, in nar vifhji gofpoftvo zhes vfe ftvari fpre-
jel. Ravno tako mora tudi kriftjan fvojo fmert
fprejeti, fe mora frezhniga mifliti. Jesuf Kri¬
ftuf daritvo fvojiga shivljenja, ki je popolnama
boshje in nefkonzhno vezhi žene, kakor je na-
torno shivljenje vfih ljudi in Angelov, f tifto da-
ritevjo fkleniti hotel, ktero flehern is med naf
od tako revniga in nevredniga shivljenja Bogu
dati mora5 in de bi mi f fvojo fmertjo, ktero je

161

on f fvojo fkleniti hotel, vezimo slavljenje do-
fegli. Ki bres vdeleshbe teh laftnoft umirajozhiga
Jesufa umerje, ne umerje ko kriftjan, ampak is
fde, ko shivina, umerje ko saversheniz.

2. Vfaki kriftjan mora zeli zhaf fvojiga shiv-
Ijenja fe sa takfhne laftnofti persadevati, ker
ravno sato shivi, de bi fe dobro umreti nauzhil.
On mora nad Jesufam Kriftufam to shivo go-
rezhnoft, boshji pravizi sadoftiti, in greh satreti,
vezhkrat zheftiti, kakor tudi duha pokorfhine in
daritve, v kteri je on shivel in umeri, in kteriga
on fhe v fkrivnoftih fv. Altarja sa naf hrani.
Profiti ga moramo, de nam ga dodeli, pofebno
ob zhafu fv. mafhe in fv. obhajila, kjer fe Je-
suf Kriftuf fvojimu Ozhetu fhe ravno tako da¬
ruje, in fe nam daja, de bi tudi mi ravno tako
darovali. Bolj ko fino v teh rezheh Jesufu Kri-
ftufu podobni, manj fe nam bo fmerti bati, ki
pred Bogam velike žene in saflushenja biti mora:
bolj bomo namene Jesufa Kriftufa fpolnovali, ki,
akoravno je le enkrat refnizhno umeri, de bi
fvojimu Ozhetu fpodobno in nar vikfhi zhaft fka-
sal, in mu fmert vfaziga kriftjana, kije ud nje-
goviga telefa, kakor podaljfhek fvoje daritve na
krishi, do konza fveta darovati sapoveduje.

3. Is med nar imenitnifhih vsrokov vzhld-
vezhenja in terpljenja Jesufa Kriftufa, kteri je
ta bil, de je naf od vezhniga pogubljenja refhil,
in naf pred fmertniin ftraham obvaroval: on je
zhlovek, in fizer umerjozh zhlovek poftal, „de
je f fmertjo tiftiga poterl, ki je nad fmertjo ob-
laft imel, namrezh hudizha, in de bi jih odre¬
dili, ki fo fmertnimu ftrahu fvoje shive dni, kar

11

162

fushni podversheni bili." Hebr. 2, 14. 15. $e
ne rezhe to, smagi Jesufa Kriftufa nezhaft de¬
lati, fe pred fovrashnikam Jesufa Kriftufa trefti,
ki ga je on premagal; in po ftrahu umreti, fhe
v njegovi fushnofti oliati ?

4. Jesuf Kriftuf je f ferzhnim hlepenjem uro
perzhakoval, ki je f prelivam njegove kervi imela
izpolnjena biti. kerftam pa imam kerfhen biti,
in kako mi je britko, dokler fe ne dopolni."
Luk. 12, 50. Č*»voje terpljenje on kerft ime¬
nuje. Bi fe ne fpodobilo tedaj tudi, de bi fe
kriftjan, ki zhaft ima, njegovzov ud biti, po nje¬
govih bdshjih sheljah ravnal, in bi f takfhnim
kerftam kerfhen biti hrepenil? ker fmert kriftjana
mora kerft biti, kjer fe vfi grehi isbrifujejo, in
kjer sa neumerjozhe in od vfe smote profto shiv-
Ijenje prerojeni moramo biti. Ne bomo tedaj s
Jesufam Kriftufam is ferza hlepeli bres sadershka
fvoje shivljenje darovati? a.) De bi nar vikfhi-
mu velizhaftvu bdshjimu in vfim njegovim laft-
noftim nar vikfhi zhaft, ktero mu zhlovefhka
ftvar dati samore, fkasovali; in fmert Jesufa
Kriftufa nafhiga Boga in Isvelizharja popolnama
blagovoljili; b.) de bi Bogu nar fpodobnifhi
hvalo dajali, de je shivljenje fvdjiga Ijiina na
krishi sa naf dal; de fe toliko fto let ne pre¬
neha, njegovo telo in kri na nafhih altarjih da¬
rovati, de bi nam fvdjiga fv. Duha in shivljenje
gnade, ki vfe shivljenje fveta, prefega, podelil j

c. ) de bi Bogu popolnama sadoftili, kar m u
vedno ftoriti samoremo, sa fvoje grehe darovali,
in fvdjo fmert f fmertjo Jesufa Kriftufa fklenilij

d. ) de bi obilno ufmiljenje bdshje na fe vlekli, ,B

163

fvojo fmert ponishno fprejeli, in fvoje slavljenje
vedno darovali: akoravno je naflie shivljenje,
sa fpodobni dar tako flabiga pomena in revno,
in f tolikimi grehi omadeshevano; in ker bolj—
fhiga nizh nimamo, de bi ga Bogu darovali: je
Bog vunder tako dober, ta grefhni oftanik shiv-
Ijenja, kakor lepo difhezhi dar, fprejeti.

5. Vfaki dan profimo Boga, de bi njegovo
kraljeftvo k nam prifhlo. To kraljeftvo bdshje
v iiaf pa le po fmerti fvojo terdnjavo dobi, ki
bo sa fleherniga is med naf koniz greha, ras-
djatva posheljnofti in sazhetik popolniga kraljeftva
pravizhnofti in ljubesni. Vfaki dan sa prihod
boshjiga kraljeftva profiti, in fe vunder prevezh
fmerti bati, fe samore to dobro vkupej fterniti?
Hlepenje po boshjim kraljeftvu in vezhnim slav¬
ljenji s nafhim isvelizhanjem v bitnim fklepu
ftoji. $v. Augufhtin govori, „de ni fhe dovolj
verovati frezhno vezhno shivljenje; ampak ga
je tudi ljubiti treba; in hrepeneti nebefhko ftanje
dofezhi. Ni pa mogozhe biti takfhniga ferza,
in nepripravljenimu biti, ta fvet sapuftiti.

6. $v. pifmo nam vfe verne, ko ljudi pred
ozhi ftavi, ki fe poflednjiga prihoda Jesufa
Kriftufa nadjajo, in kolikor je mogozhe fi ga f
sheljami in sdihleji blishej pomikajo. Zhimu fmo
kriftjani? Zhimu imo fe k Bogu fpreobernili ? ne
sato mar, „de bi shivimu in pravimu Bogu flushi-
li?“ govori fv. Pavl, „in perzhakovali njegoviga
§tinu is nebef, ki naf je odtel od prihodnje jese.“
1. lef. 1,9. 10. „Komu Gofpod, pravizhen
fodnik, tifti dan veniz pravize perpravlja? 44  naf
ravno ta Apoftelj uzhi: „tiftim ki ljubijo prihod

11*

164

njegov ?“ 2.  Tim. 4, 8. Ker semlja f ftvarmi
vred, ki prebivajo v nji, bo sgorela, „kakofhni
bi biti mogli, govori fv. Peter, vlim vernim,
kako fveti v fvdji obnafhbi, kako' pobdshni v
fvojih delih, ki f sheljnim zhakanjem hrepenite
po prihodu gofpodoviga dneva?“ 2. Pet.  3,
10. 11. 12. Jesuf Kriftuf popifovaje snamnja,
ki fe bodo pred njegovim prihodam godile, je
djal: de bodo ljudje v zhakanji sloft, f kterimi
on grefhnikam shuga, od ftrahu koperneli, fe
med tem prezej k prizhijozhim uzhenzam in vlim
tiftim oberne, ki ga v prihodnjih zhafih bodo
nafledovali, in jim te tolashljive in vefele befede
pove: „Kader fe bo pa vfe to jelo goditi, glejte
in povsdignite fvdje glave; ker vafhe odreflie-
nje fe perblishuje. — Kader bote vidili, de fe
to godi, vedite, de je bliso boshje kraljeftvo/
Luk. 21, 28. 31. Ti imenitni nauki, ki jih
nam Jesuf in njegovi Apofteljni dajo, fe f go-
rezhimi sheljami umreti popolnama ftrinjajo. §»e
pa morde f prevelikim ftraham umreti ftrinjajo?
Ali naf ni ftrah takfhnim imenitnim refnizam
delati nezhafti, ker ravno nafprotno, kar nam
prepovedujejo v nafhim ferzu prebiva?

7. „Saftonj,“ pifhe fv. Augufhtin, „govore
„nekteri kriftjani, de sato' nozhejo umreti; de
„bi zhaf imeli, v zhednoftih fhe rafti, ker ravno
„ta raft v tem obftoji, de imamo umreti shelje.
„Ko bi hdtli refnizo govoriti, bi ne fmeli go¬
voriti: sato nozhem umreti, de bi raftel, am-
„pak sato, ker fim v zhednoftih flabo raftel. She-
„lja tedej, de bi ne umerli, ni perpomozhik rafti
„v zhednoftih, ampak snamnje flabe rafti. Kdor

165

„tedaj umreti sato ne sheli, de bi bolj popolna-
„ma shivel, naj umreti sheli, in vfpopolnil fe
„bo.“ $v. Aug. v evang. vpr. 1. buk. 17.  vpr.
v Mat. 5. v. Raslozhik, kteriga ta fv. uzhe-
nik nekje druge med popolnimi in nepopolnimi
dela, v tem obftoji, de popolni prizhijozhe shiv-
Ijenje nejevoljno prenafhajo, in s vefeljem zha-
kajo fmert. Nepopolni pa terpesham prena-
fhajo fmerti, imajo vdjfko f feboj, de bi fe
boshji volji podvergli, in fi persadevajo, fe s
fvojo ofojo vsadovoTjiti, in fe f pogumam in po-
terpljenjem oboroshijo, de bi ljubesin fhe dalje
shiveti v febi saterli, in fmert f podvershbo in
pokojem fprejeli.

Popolnoft tedaj v tem obstoji, de shelimo
umreti, de bi nizh vezli nepopolni ne bili, de bi je-
njali grefhiti; de bi Bog popolnama kraljeval v
naf, in to grefhno telo, ki ga v fmert damo, v nje¬
govo kasin savolj vednili puntov soper Boga, fe v
prah fpreobernilo; njegovi pravizi, popolnama sa-
doftilo, in vfe krivize, ki jih je soper njegovo veli-
zhaftvo dopernafhalo , f tem ponishevanjem popra¬
vilo. Bolj odkrite in gorezhe ko fo te shelje, loshej
in pred fe popolnoft dofeshe; nar krajfhi pot
popolnoft dofezhi je, is ferza umreti sheleti.

8. K ti sadnji daritvi fe nam je perpraviti
treba: ali zhe fe ura perblisha, ne fmemo f sgo-
voram perprave sheleti, de bi fe zhaf darova¬
nja odmikal. Ta perprava ni tako potrebna,
kakor pak vdaja v voljo boshjo. To perpravo
samore nafha podvershba nadomeftiti, ali nafhe
podvershbe ne more nizh nadomeftiti, in tega
naj ne posabijo tudi narpopolnifhi dufhe. Ka-

166

der nam Jesuf Kriftuf napoveduje fvoj prihod,
je veliko boljfhi sa naf, de mu nafprot gremo,
kakor pak de bi fe nevarnofti ispoftavljali, pre-
kafno priti, menijozh, de bi fe ga fprejeti, bolj
perpravili. Poglavitna perprava, ktere nobena
druga nadomeftiti ne more, je, de mu f saupam
in ljubesnijo nafprot gremo; in takrat je mifliti
treba, kako bi fe opogumili in umreti vneli.

9. Pokasali fmo she neki druge, de fe nih-
zhe, bodi fhe taki fvetnik, naj ne sanafha na
fvoje zhednofti, ko bi jih Bog bres ufmiljenja fo-
dil. Tifti je she pogubljen, ki bres ufmiljenja
hozhe fojen biti. Upanje v miloft bdshjo in sa-
fluge Jesufa Kriftufa je zelo nafhe savetje. Ker
fe na ravno tifti kraj fpet nasaj verniti moramo,
isrozhimo njemu v shivljenji in fmerti zelo fvojo
dufho. Nepomotljiva refniza nam bodi: bolj ko
fe mu bomo isrozhevali, pravizhnifhi bomo, in
bolj bo Bogu nafha daritva perjetna.


167

Deveto poglavje«

Pogoltne povrazhbe v odpuftljive grehe,
ne fmejo flabiti saupa v Boga. Kak-
fhin naj bi pravi kriftjan v osoru teh
grehov bil.

§. I.

Odpuflljivih grehov ni mogozhe sadofti fov-
rashiti in (luditi.

1. Zhe nektere majhne in malovashne po¬
mote odpuftljive grehe imenujemo, fe le is tega
namena sgodi, de jih v primeri tiftih gerddb in
pregreh, ki mahama dufho umore, jo fovrashtva
in prekletftva boshjiga in vezhniga ognja vred¬
no (tore, fmertne pregrehe sovemo. Premifh-
Ijevali naj bi pa odpuftljive grehe, kako fo farni
na febi grosni in ftrafhni, in bi jih na vagi
vezhne relnize in pravize pretehtavali, bi ofter-
meli nad njimi.

2. Odpuftljivih grehov nar manjfhi nefkonzh-
no mogozhniga, fvetiga in dobrotljiviga Boga

168

rasshali, ker, akoravno fmo polni nevednofti
in nesveftdbe, naf s mnogoterimi dobrotami ofi-
pa. In kdo bi samogel velikoft takfhne rassha-
litve sapopafti? mar ne sgodi to po odpuft-
Ijivih grehih, de raspadljivoft od neraspadljivofti,
fkonzhnoft od nefkonzhnofti, ftvar od ^Stvarnika,
fvdjo grefhno in fprideno voljo, od nefkonzhno
pravizhne in fvete volje Boga, ki nam prepo¬
veduje vfe grehe, bolj ženimo? S odpuftljivimi
grehi ne saflushimo fizer biti versheni v pekel;
fe pa mar ne obropamo po nekazim nezhimer-
nim vefelji in malovredni dobizhkarii, ki naf v
te smote vabijo, nekterih ftopajev vezhne flave
in isvelizhanja, ki bi jih po svefti fpolnitvi Tvo¬
jih dolshnoft bili lahko dofegli? Ali ni takfhni
pregrefhik in sguba veliko vezhi, kakor bi fi
kdo domifhljeval? Nar manjfhi rasshalik in kri-
viza soper nefkonzhno mogozhniga in preljubes-
njiviga Boga, je hujfhi od vfih sloft tega fveta,
ktere bi ftvari terpeti samogle, vezhi od vfih
bolesin, sgub dobrot, telefnih bolezhin, framote;
pa kaj, hujfhi od nar ftrafhnejfhi fmerti. V pri¬
meri jjJtvarnika fo vfe ftvari, revni nizh; satorej
fo terpljenja ftvari v osoru bdshjiga rasshaljenja,
pravi nizh. Zhe nam pa sgorej imenovane slofti
tako grosno k ferzu gredo, in fe jih po vfi md-
zhi ogibljemo: f kakfhnimi ozhmi naj bi nar
manjfhi pregrefhke gledali, in fe jih po mdzhi
ogibali? Kako velika flepdta je tiftih ljudi, ki,
de bi nar manjfhim zhafnim nadlogam ubeshali,
bres vfiga pomiflika v majhne pomote prepa-
dajo? Vfe majhne pomote fo krive fmerti Je-
sufa Kriftufa. De bi jih saterl, je umeri. Od-

169

pufhenje (inertnih in odpustljivih grehov, fe dru-
gazh ne dofeshe, kakor po ženi njegove kervi,
in po mozhi fmerti njegove. Oklenimo tedaj is
velikote pomozhka na velikoto slofti, in fposnaj-
mo, de odpuftljivi pregrefhki fo sloft, kterih fe
nikoli sadofti ogibati, fe jih bati, zhertiti in ftu-
diti ne moremo. Sa odpuftljive pregrefhke, zhe
jih na tem fvetu f pokoro ne isbrifhemo, bo¬
mo na unim v mukah viz terpeli, in fizer v mu¬
kah, ki fo, kakor nam fv. ozhetje popifujejo,
od vfih muk, ktere bi na tem fvetu prenafhati
samogli, hujfhi. Kako grosni morajo vunder
odpuftljivi grehi biti, ki po fddbi bdshji, ki je
sgola praviza in dobrota, tako veliko fhtrafo
saflushijo.

3. Zbuditi fe je potem takim, de fo nar
vezhi §>vetniki, ki fo fe tako fkerbno vfih ftvari
sdershevali, vfe gibe fvojiga ferza pred ozhmi
imeli, vedno molili; vunder per vlirn fvojim tako
popolnim in fvetim shivljenji na vsroke sadeli,
nepreneliama sdihovati, fe nar ojftrejfhim in ne-
snanim fpokorilam podvrezhi, de bi fhe na tem
fvetu fhe ktere majhne pomote v febi saterli,
kterih fe v prizhijozhim revnim shivljenji tudi
popolno pravizhni do konza ogibati ne morejo,
de fe jim vzhafih tudi fhe ktera po nefrezhi is-
musne? Bolj bi pa fhe oftermeti mogli, de nam
nefkdnzhno fhtevilo odpuftljivih grehov, ki jih
nepreneliama dopernafhamo, tako malo v ferze
gre, de tako poredkama nad njimi sdihujemo, in
fhe pomiflimo ne, de bi jih vfaj s nekterimi
majhnimi (pokorili isbrifovali. Objokujmo vfaj
temo fvdje pameti in terdovratnoft fvojiga ferza,

170

ki nam fhtevilo in velikoft fvojih pregreh fposna-
vati, in jih obzhutiti opovera.

§. H.

Kako nevarno je, vnemarjati majhne prt-
grefhke.

1. Nekter kriftjan fe fhe sa odpuftljive grehe
ne smeni, in jih, ki fo le odpuftljivi, sgovarja,
in mifli, de fe jih, ki fo odpuftljivi, poboljfhati,
fi file delati ni ravno potreba. „$aj ni ravno
veliziga nizh, zhe tudi v nekazih pomotizah shi-
vim,“ pravi. Bo befedah fv. Bernarda, dona-
fhne dni takfhni sgovori nizh noviga nifo: in ko
bi fe tudi ravno kdo naravnoft in ozhitno kaj
taziga rezhi ne perdersnil, fi vunder v ferzu vfaj
mifli, in f fvojo nevarnoftjo in neobzhutnoftjo do
odpuftljivih grehov ozhitno pokashe, de fe veliko
sanje ne smeni, in de bi jih poboljfhal, malo
porajta. ^merno tedaj odgovor tega zerkveniga
ozheta takfhnim kriftjanam dati, bodo nam, jih
is ferza poflufhati, naftavli ufhefa? „Glejte
nam on govori: „to je nefpokornoft, bogokletftvo
„v fv. Duha, bogokletftvo, ktero odpufhenja
„vezh ne dofeshe. w  §lv. Bern. v. 1. pog. od
fpreobr. fv. Pavla 5. v.

2. Le otrdzi bdshji imajo pravizo do de-
difhne nebefhkiga Ozheta: fushni, ki jih le duh
fushnofti vlada, nimajo v njem nobeniga dela.
„Issheni deklo s njenim finam vred, ker fushnje
fin ne bo jerbizh f finam profte shene.“ Gal. 4,
30. „Kdor pa is ljubesni Bogu flushi, je fin
sakonfke, pravi fin nevefte Jesufa Kriftufa, n®

171

pa sbora; pravi boshji otrok, in torej njegovi
dedizh. Ker nifte prejeli fushnofti duha, de bi
fpet v ftrahu shiveli, ampak duha pootrozhenja,
po kterim klizhemo Aba, Ozhe!“ Rim. 8, 15.
Ali kakfhine fprizhleje nam takfhni krifljani, ki
nepremifhljeno padajo v majhne pomote, dajo;
ki fe le tiftih grehov ogibljejo, po kterih vezhna
fhiba naftaja, de nifo duhu fushnofti vdani, de
bi v ftrahu shiveli: ampak de jih duh pootro¬
zhenja vlada? Kaj bi fvet od takfhniga otroka
govoril, ki bi malo porajtal, de ozheta s mno¬
gimi napakami oframotuje in shali; de fe le to¬
like neframnofti varuje, de bi ne pofilil ozheta,
ga pravizi isdati? Bi fhe kdo rekel, de vlada
ljubesin takfhniga otroka? Je otrofhko ali fushno
takfhno ferze?

3. Ne govorim tukej od takfhnih ofeb, am¬
pak le od takfhnih dufh pifhem, ki fe refnizhno
Boga boje, in fizer is ljubesni. Ki v otrofhki
Jjubesni shive, nifo nemarni v majhnih pomo¬
tah: „Ki fe Boga boji, nizh ne snemari.“ Prid.
7, 19. Telefno shivljenje fe na mah, v oko-
migleji sgubiti samore, ko bi kdo fmertno rano
nam vjeknil; ali pa po lahkim, ko bi fhkodljiviga
kaj jedli, ali ko bi fe nebogljiviga sraka nalesli,
de bi fe snotranji deli telefa nebogljivofti navseli,
in nam fmert nagnali. Dufhno shivljenje pa tudi
naglo in v okomigleji sgubiti samoremo, f fmert-
nim greham namrezh; ker fmertni greh mahama
dufho umori, ali pa po lahkama in nevidno, ko
bi majhnih pomot ne gledali, in jih s dobrimi
deli poboljfhevati sanemarjali, in tako bdshjo
ljubesin, ki je duhovniga shivljenja isvirik, fzha-

172

farna v febi oflabili, fvojo famopridno Ijubesin
pa bolj in bolj okrepzhevali, ki nevidama in po
lahkim od bdshje ljubesni mozhnejfhi prihaja, fe
nafhiga ferza do konza polafti, in ga umori, in
fkonzha v naf bdshje kraljeftvo.

4. Jesuf Kriftuf naf fpomni, de, „ki je v
majhnih rezheh sveft, bo tudi v velizih.“ Luk.
16, 10. ker ta sveftoba vfe une gnade nafe
vlezhe in jih dofeshe, ki fo v prihodnji dobi
zhloveku potrebne, de bi v imenitnih in pomifh-
Jjivih perloshnoftih sveft biti samogel. Jesuf
Kriftuf naf dalje uzhi, de „kdor je v manjfhim
krivizhin, bo tudi v vezhim \ ker zhldvek po ne-
sveftdbi v manjfhih rezheh, fe tiftih pofebnih gnad
obropa, bres kterih tudi v imenitnih rezheh ne-
sveft oftane, in bo v velike pomote sabredel.
Kdor Boga tako flabo fpofhtuje, in mu nizh
pofebniga ni, de ga v rezheh shali, ki fe mu
ne dosdevajo bitne, tudi saflushi, de ga Bog
ne fpofhtuje, de mu v velizih rezheh fvojo gnado
in dobrovoljnoft odmikuje, bresktere, kakor naf
vera uzhi, noben zhlovek v dobrim ftanovitin
biti ne more. „Ki je v nar manjfhim nesveft,
bo tudi v velikim^.

5. Imenitnifhiga nauka ga ni v duhovnim
slavljenji. Nifo fpldh vfelej ravno fmertne pre¬
grehe, ki vershejo zhloveka v pogubo. Hudizh
je prevarljiv (goljfiv), de bi fe dobriga zhloveka
v bitnih rezheh pofkufhati podftopil. Dobro on
ve, de bi mu naftavljene mreshe ftaknili, in fe
mu f pogumam poftavili v bran. Le od delezh
tedaj on fnuje pogubo, de bi ga nihzhe ne fpa-
sil, in ferzhno odgnal. Nar poprej f tem on

173

sazhne, de majhne pregrefhke pomalim malo ob-
zhiflamo, danf eniga, jutri pa drusiga. On jim
jih pomotam enako pred ozhi ftavi, ki fkorej
nobenih flabih nafledkov imeti ne morejo; in fi
upanje dela, jih s enakimi nesveftobami v vezhi
pomote savesniti, jih pofebnih gnad boshjih in
pomozhkov obropati, in jih napofled v globozhino
sverniti: Ker, „kdor je v nar manjfhim nesveft,
bo tudi v velikim^.

6. $v. Krisoftom govori, „de fi refnizo
fprizhati upa, ki nam bo nesnana in zhudna;
namrezh to, de fe bolj majhnih, kakor fmertnih
grehov ogibati moramo, j^mertni grehi fo she
farni na febi tako ftrafhni, de naf f ftudam na¬
vdajajo, odpuftljivi pa ravno sato, ki fo majhni,
naf v nemarnoft sasibljejo; in ker nam nifo v
zhifli, fe nafhe ferze, jih odpravljati vpogumiti
ne more; torej po naf hi nemarnofti bodo is majh¬
nih velike pregrehe. “ Kris. v. 87. hom. v fv.
Mat. „Vzhafih,“ govori fv. Gregor, je majhin
greh nevarnifhi, kakor pak velik, velik greh fe
hitrejfhi popravi, ker je laglej njegovo hudobo
fposnati; majhniga fi pa, ker ga nimamo v zhi¬
fli , v fvojo pogubo v febi ohranimo, in miflimo,
de fmo (pred njegovo fhkodo) flobodni." §v.
Gregor v 3. buk. poft. 3. v. Vfih grehov te¬
daj nam fe je bati treba, ker greh je edini sleg,
ki nam fhkodo navlezhe. Druge nadloge ali
slegi pa tiftim, ki v veri shive, nifo slegi am¬
pak velike dobrote. Bojmo fe fmertniga greha,
ker farna rnifel she vanj bi naf oftrafhiti mogla;
ker bres vfe primere je ftrafhnejfhi kakor fo
slegi tega fveta, pa kaj, fhe ftrafhnejfhi od pe-

174

klenfkiga ognja, ki je po grehu fvojo bitnoft do¬
bil. Naj bi, poftavim v fredi peklenfkiga ognja
in hudizhev bres greha zhifti prebivali, bi nam
peklenfko plame in hudizhi nobene kvare Boriti
ne mogli. Bojmo fe pa tudi odpuftljiviga greha,
premifhljeno ne ftorimo nobeniga, in dobro pre-
vdarimo, de nam bo fzhafama ftud, kteriga bi
nad odpuftljivimi grehi mogli imeti, sginil, in bo¬
mo tudi kmalo nad velikimi grehi ftud sgublje-
vati sazheli, in filili Jesufa Kriftufa, naf pluniti
is fvojih uft, in v shrelo peklenfkiga smaja pafti
puftiti. §ikriv. ras. fv. Jan. 3, 16. Kdor je v
nar manjfhim krivizhen, bo tudi v vezhim kri-
vizhen. Luk. 16, 10. „Ki maliga ne zhifla,
bo fzhafama padel. 44  $ir. 19, 1. „Ki fe Boga
boji, nizhefa ne snemarja 44 . Prid. 7, 19.

§. III.

Kako fe je per odpuftljivih grehih tolashiti
treba, de v nepokoj in nesaupnofl ne pademo.

1. Zhe hudizhu po frezhi ne gre, dobre
dufhe tako oflepiti, de bi ne zhiflale majhnih
pomot; in zhe vgleda v njih shivo fovrashtvo in
ftud nad imenovanimi pomotami, fi persadeva,
zhlovefhke shalofti in britkofti pomefhati vmef,
de bi jim f tem veliko vezhi fhkodo, kakor s
nezhiflam malih pomot, navlekel. Ker, kakor
shaloft in ftud nad odpuftljivimi grehi, zhe isvira
is fv. Duha, dufho s upam odpufhenih grehov
tolashi, in ji v poboljfhanje daja nove mozhi;
tako tudi shaloft in britkoft, ktero hudobni duh

175

vmef mefha, dtifho s gnufam in nepokojem na¬
polni, ji up fpodkopava, fe poboljfhati kdaj, od¬
pora duri novim, fhe bolj shaloftnim in nevar-
nifhim fkufhnjavam, de fzhafama v hujfhi po¬
mote sabrede, ko fo bili poprefhni.

2. Doft je takfhnik kriftjanov, ki fizer prav
kerflianfko shive, kteri, ki fe vedno v odpuft-
Ijivili pomotah tizhati zhutijo, farni nad fabo re-
she, fo nepoterpeshljivi f fvojo flaboftjo, febi fo
teshavni in nejevolja jih tare. Sdaj toshijo fvojo
hudobno natoro, sdaj fvoje flabe fklepe, sdaj
pomanjkljivoft in neveljavo fvojih molitev, fpoved
in obhajilov. Dosdeva fe jim, de fe v osoru
teh grehov nikoli poboljfhali ne bodo. § tak-
fhnimi in mnogoterimi drugimi kalnimi miflimi
fvojo dtifho more, in jo s gnufam, zhmeram in
nejevoljo do fleherne vaje in dela poboshnofti
polnijo. Po pregrefhku li ne upajo vezh k Bogu
moliti. Nameft de bi sa prave pomozhke fker-
beli, pa zhaf s nujo in klavernim tuhtanjem tra¬
tijo, in li belijo glavo, kaj fe je v fkufhnjavah
sgodilo. Natanko, natanko premifhljujejo, ko¬
liko dolgo fo fe sadershevali v fkufhnjavah. In
to vezhkrat ponavljajo. Bolj ko fe pa fprafhu-
jejo, manj pridejo v fpravo f feboj, in f tem fi
mnoshijo fvoje britkofti, gnuf, nepokoj in muke.

3. Takfhne ofebe tudi rade in pogofto k
fpovedi gredo: ko jih pa le duh ftraha, mersenja,
nesaupa in shalofti tje fpremljuje, fo potlej, ko
pred f feboj nesadovoljni, in fe vedno boje, de
fo okolifhine grehov premalo rasloshile, ali pa
de jih fpovednik ni prav ume]. S eno befedo,
njih shivljenje nizh drusiga ni, kakor vedna menja

176

s muko, nepokojem, ftraham, nevkufam in brit—
koftjo, od kterih nobeniga dobizhka in tudi sa-
flushenja nimajo. Te muke jim pogum fpodko-
pavajo, in ftavijo napoto rafti v kerfhanfki po-
boshnofti. ^Jploh pa ta raft v ljubesni do Boga
in v saupu v njegovo dobroto obftoji.

4. Vli ti flabi nafledki, ne prihajajo od
fovrashtva in shalofti nad greham, ki jo fv. Duh
obuduje, in je velika gnada boshja; ni pa mo-
gozhe, de bi gnada boshja dufho s nepogumam,
zhmernoftjo, britkoftjo, nejevoljo nad feboj, ftu-
dam, nevefeljem in nemarnoftjo v fpolnitvah mo¬
litve in kerfhanfkih dolshnoft, navdajala, in ji
proftoft jemala, fe satekati f saupam k bdshji
dobroti. Shaloft nad greham, ktera isvira od
fv. Duha, dufho k Bogu povsdviguje, jo po-
krepzhava; in zhe jo tudi vzhafih v nekaki ne-
pokoj povesne, fe kmalo v pokojno saupanje v
miloit boshjo fpreverne, jo v shalofti in ponish-
nofti vpogumi in potolashi. Teh flabih nafled-
kov tedaj, od kterih fmo dofle govorili, ne fme-
fflo boshjimu duhu perpifovati, ker le is hudob-
niga duha isvirajo. Ker pa on fovrashtva in
ftuda nad greham, kteriga f fvojo gnado v du-
fhi budi, v naf do konza satreti ne more, fe
kdnzhema trudi, jo fadii, ki ji is tega prihaja,
obropati, ker jo f zhlovefhko shaloftjo in brit¬
koftjo navda, in je vsrok vfih teh flabih vzhinov
(nafledkov), od kterih fmo she popred dovolj
govorili.

5. Refnizhno ponishni kriftjan fe nikdar ne
zhudi, zhe pade (grefhf), ker revfhino fvojih
flaboft in velikoft fvojih napak dobro posna. Le

177

nad tem fe on zhudi, de ni globokejfhi in hujfhi
sabredil, in fe mozhnejfhiga miflil, kakor je ref
bil. Bolj naj bi fe zbudili, de v fvoji grosni
flabofti per vfaki ftopinjzi ne pademo, in de na-
fhi padzi, nifo fhe hujfhi. Ali vender je treba,
de fovrashimo greh, ker is nafhe proftofti isvira,
in ki je bdsliji pravizi in fvetofti nafprotj in ker
je nefkonzhna kriviza in shiva nehvaleshnoft do
miliga Boga. Ravno v tem zhafu nam je pa
tudi fposnati, kakfhno hvaleshnoft fmo bdshji do¬
broti dolshni, ki naf je obvaroval, in ni perpu-
ftil, de bi fhe huje bdi sabredli, in fe fhe v
hujfhih hudobijah sgubili in fpridili do kdnza fvoje
ferze. Vnovizh nam je treba na noge ftopiti, in
terdno fkleniti, f fvdjimi fpridenimi nagibi fpet
vdjfko sazheti, in nikdar vezli poguma ne sgu-
bljevati, ko bi tudi fhe padli in sopet v nove po¬
mole safhli, s enakim pogumam in saiipam per
Bogu pomozhi ifkati. $ saiipam v Boga ni nik¬
dar perjenjevati, de nam bo smago dodelil, in
fizer tako, de bo is tega njemu obilno zhafti;
nam pa korift v vezhno svelizhanjej de naf bo
mar refhil od nafhih pomot, ali pa po goftih
pregrefhkih ponishnifhi ftoril, in nam guado do¬
delil, de ga bomo bolj gorezhe ljubili, greh pa
do fmerti zliertili. „Junafhko fe brani, in zhe
„tudi vzhalih is kerhkdte grefhifh, bodi mozh-
„nejfhi, kakor popred, in saupaj v mojo obilni—
„fhi rnozli. 44  Tom. Kemp. hoja sa K. v 3. buk.
7. v.

6. Bog nam sapoveduje fvoje flabe nagibe,
in tifto giosno fhtevilo malih pomot, v ktere naf
vlezhejo, is ferza zhertiti. To pa Bog is Iju-

12

178

besni do febe sapoveduje, in ne is kake pre-
vsetnofti, jih fovrashiti. Objokovati nam jih on
sapoveduje, in ftuditi jih; vender pa tako, de
smoshni poftanemo, poboljfhati fe in potolashiti;
prepoveduje pa nam, toliko shalovati, de bi fe
fhe globokejfhi pogresnili. Ker fmo pa polni
prevsetnofti in laftne ljubesni, pogleda fvojih po¬
mot in padzov fterpeti ne moremo. Pogled ras-
kazhi nafho prevsetnoft, ki bi fe rada 1 zhimiir
bodi, ki jo tako ne ponishuje, in fe ji bolj per-
lisuje, hranila, in nad Tvojimi zhednoftmi nezhi-
merno vefelje pafla. Refnizhno ponishna dufha
vfako grehbto, v ktero pade, fovrashi, kije
refnizi in pravizi nafprot; in ljubo ji je ponishe-
vanje, ktero is tega prihaja; ker refniza in pra-
viza terja, de to ponishevanje, kteriga je safhi-
shila, pohlevno prenafha, in je f ponishnim po¬
gledam pofiljena, poboljfhati fvdje pomote, in
Boga gnade profiti, de bi fpet vftati samdgli.
Dufha pa, ki je polna napuha, malo prevdari,
kako grdsno je greh refnizi in pravizi nafprot,
dna le fvojo framoto in ponishevanje gleda, kte¬
riga ji pogled v fvdje pomote in napake vsro-
kuje. Od tod nepoterpeshljivoft, jesa, tegota,
nesaupnoft prihaja. Kdor tako greh fovrashi,
ga ne fovrashi, kakor Bog sapoveduje, tako fe
greh ne poboljfhuje, ampak mnoshi.

7. Nikar fe ne zbudimo, de fhe po tolikih
v flushbi bdshji preteklih letih fhe toliko mlazh-
nofti, revfhine, pomanjkanja v febi najdemo, ni¬
kar satd ferza ne sgubimo. $ tim zhudam in
pobitoftjo, bi nizh drusiga ne kasali, kakor de v
fposnanji fvojih flaboft in napak, v sanizhevanji

179

febe, in v fveti umetnofti, fe is fvojih pomot na
noge fkopati, in is tega fvbjo hafen (prid) imeti,
nifmo fhe delezh prifhli, in de fmo fhe delezh
od tifte hvaleshnoiti, ki fmo jo bbshji dobroti in
gnadi Jesufa Kriftufa dolshni. $mo padli, mi-
flimo v Boga, ne pa v zhloveka, dajmo zhaft
refnizi in pravizi; fposnajmo ponishno pred Bo-
gam, de drusiga od nafhe fpazhnofti upati ni.
Sahvalimo fe mu, de ni perpuftil, de nifmo fhe
hujfhi fhkode terpeli, in padli v ftrafhnejfhi po¬
mote. Varjimo fe pred svijazho in hudobijo fvb-
jiga fovrashnika, ki f zhmeram, britkoftjo in
napzhno framoto naf v globokejfhi prepad ifhe
sverniti. Mirno fe fpet na noge versimo, in
pomiflimo, de tegbta in ferd, ki ga po ftorjenim
grehu obzhutimo, nam je grdsno nevarn, in rav¬
no tifto, kar naj bi nar bolj obshalovati imeli
vsrdk. Otrok, kteriga ferze boli, de je kdaj
fvbjo mater f kako befedo ali djanjem rasshalil, bi
materi delal krivizo, ko bi dvomil, de mu je od-
puftila, ali miflil, de ga je mar isjerbala. Tak-
fhne mifli bi bolj mater rasshalile, kakor ftor-
jeni rasshalik. Terdno verujmo tedaj, de ne-
pogumnoft in nesaupnoft v bbshjo miloft in po-
mozh, odpufhenje sadobiti in islesti is fvojih po¬
mot, bolj shali Boga, in mu dela vezhi krivizo,
kakor fam greh, ki je tega bil vsrok. Zhe na¬
fhe navadne pomote nafho napuhljivoft, nameft
de bi jo osdravilo, le drashijo, fe nam je bati,
de naf bo Bog v hujfhi pregrehe pafti perpuftil,
kar nam bo savolj nafhiga napuha, nepoguma,
nemarnofti, fe od navadnih pomot smodrovali, pra-
vizhna bdshja kasin.

12*

180

8. Zhe fmo po fvdjih padih nepokojni, ofra-
moteni in nepogumni, je pervo, kar naj bi Bo¬
rili, de mir in pokoj fpet v fvoje ferze perpra-
vimo, in od pada fvoje mifli obrazhujemo, in
le s nefkonzhno miloftjo bdshjo, s dobrotami,
ki nam jih she od dneva fv. kerfta fkasuje,
s vfimi gnadami, ki nam jih je pred nefhte-
vilnimi drugimi ofebami, in kaj, fhe naroda-
mi tudi fkasoval, opravik imejmo. In zhe ta¬
ko, ali per priliki premifhljevaje, fe nam mir
in pokoj fpet v ferze poverne, premifhljujmo do¬
bro fvoje pomote, de jih, kakor fmo djali, sa-
taremo v febi. Dokler nepokoj v nafhi dufhi
prebiva, ne more dna nizh dobriga mifliti, in
nameft, de bi fe greha snebila, fe v noviga in
vezhiga pogresja.

9. Kolikorkrat koli v fvdji dufhi nepokoj
obzhutimo, fi gotovo mifliti moramo, de je bdshja
volja, de fe  varjemo, ki je grdsna fkufhnjava,
in dufhi napotik, refnize fposnati, in Bogu po
volji ftoriti; mnogim vdiham huddbniga duha, duri
odpera, ki ne miruje, v naf nepokoj buditi in
ga v nafhim ferzu hraniti. V tim ne fmemo od
napzhne ponishnofti in goljfiviga blifka bdshjiga
ftrahii fe dati sapeljevati. Nepokoj je vfelej ne-
varn. Perva in nar poglavitnifhi naflia dolsh-
noft je, de fe ga ogibljemo. In ko bi fe tudi
v ojftro pokoro nam bilo obfoditi, de bi fe  te
velike pomote snebili, moramo vfelej s mirnim
ferzam ftoriti, de bomo refnizo raslozhili, in fe
vterdili v nji, in ne s nepokojem, ki nam jo
pokriva, in je isvirik neftanovitnofti, mnosih fku-
fhnjav in pomot.

181

§• iv.

Povrazhki v odpu/lljive grehe nifo vfelej snam-
nja pomanjkljive shalofti ali grevenge.

1. Povrazhki v poprejfhne pregrefhke bo-
gabojezhe dufhe fploh v nepokoj, nepogum in
nesauponoft pofajajo. Ker vfe, kar bomo sdaj
govorili, ofebe sadeva, ktere v refnizi majhne
pregrefhke zhertijo, nad njimi sdihujejo, in fe
poboljfhati trudijo. Od teh vfih rezhemo, de
fhe mifliti ne fmejo; de njihova shaloft nad gre-
ham ni bila pomanjkljiva, in preflab in napzhin
njih fklep poboljfhati fe, zhe fe tudi v poprej¬
fhne pomo'te nasaj povrazhujejo.

2.  Velik raslozhik je med pokoro fmertnih
in med pokoro majhnih ali odpuftljivih grehov;
med fovrashtvam in ftudam; kteriga nad pervi-
mi ali drugimi imeti moramo, med fklepam per-
ve ali pa druge nad febdj boljfhati. Nad fmert-
nimi grehi, ne moremo nobene prave pokore
ftoriti; zhe je nad vfimi drugimi ne ftorimo. Ne
moremo fe v refnizi k Bogu fpreoberniti, zhe
une fovrashimo in ftudimo, teh pa ne; tudi fkle—
pa ne ftoriti, kakor Sakrament fv. pokore terja,
pervih fe ogibati, bres praviga refnizhniga fkle-
pa, tudi drusih fe ogibati; napofled tudi odpu-
fhenja pervih ne sadobiti, ko bi ob enim tudi
od drusih odvese ne sadobili. ^inertni grehi fo
vfi f slavljenjem gnade, prijasnoftjo s Bogam,
in pravizo do nebefhkiga kraljeftva, nesloshni.
Vfak fmertni greh lozhi dufho od Boga; jo sh
njim povfovrashi, ji fmert nashene, in jo vezhniga

182

ognja vredno flori. Is tega is-haja, de, zhe
fe poboljfhati hozhemo, in fe per Bogu v ftan
gnade poftaviti, de bi per njem odpufhanje fmert-
nih grehov dofegli, fvojo dufho refhili od fmerti
in pekla, je vfe grehe fovrashiti in ftuditi treba;
de moramo perpravljeni biti, ne le nekterih gre¬
hov fe ogibati, ampak vfim vkupej flovo dati.
§klep, varovati fe vfih fmertnih grehov, je tre¬
ba in moramo ftoriti, ker vfi verni morejo in
morajo od vfih grehov, ki dufho umore, profti
shiveti, in jim bdshje prekletftvo in vezimo po¬
gubljenje navlezhejo. „Kriftjan, ki zhifto vero
ima, in je terdniga upa, takfhnih grehov ne dela, 44
pravijo fv. ozhetje. „Doftikrat, 44  govori fv. Ja-
nes od takfhnih grehov: „de tifti, ki fo is Boga
rojeni, ne delajo grehov. 44  1. Jan. 3, 6. 9.

3. Vfe drugazh moramo od ftanu tiftih go¬
voriti, ki svefto Bogu flushijo, in le v majhnih
pomotah grefhe. §»klep fe jih ogibati, bodi fhe
tako refnizhin, ne more nafledka imeti; ker naf
vera uzhi, de pravizhni ne morejo v želim fvdjim
shivljenji ogibati fe vfih odpuftljivih grehov. Te
pofebne pravize je le Marija prezhifta Diviza
bila deleshna. $klep pravizhnih tedaj, ogibati
fe vfih odpuftljivih grehov, mora bolj persade-
vanje biti, ogibati fe jih, in refnizhne shelje,
nobeniga vezh dopernefti, kakor pak upanje, od
vfih kdaj popolnama proft biti: ker verovati mo¬
rajo, de per vli zhujezhnofti, neprenehljivi mo¬
litvi in vfim trudu nikdar dofegli ne bodo, de
bi fe popolnama takfhnih flaboft kdaj snebili.

4. Ne fmejo tedaj sgubljevati ferza, tudi
ne opefhati v saupu v Boga, ko bi fe tudi v

183

poprefhne pomote, kterih fo fe she tolikokrat
fpovedovali, nasaj povrazhevali. „Pravizhin
govori fv. pifmo, „bo fedemkrat padel, pa so-
pet vftal.“ Prip. 24, 16. Dovolj je, de jih
fovrashijo in fe satd ponishajo , nad njimi sdihu-
jejo, in fe jih po vli inozhi ogibljejo. Samorejo
refnizhno in odkrito shaloft imeti nad njimi, in
vunder fe vezhkrat fpet vanje poverniti, ker
flabi biti samoremo in fvojo flaboft fovrashiti.
Tudi tifti, ki bi tako flabi bili, de bi fvobodno
v majhnih pomotah tizhali, ne fmejo poguma
sgubiti. Ker fvojih pregrefhnih nagibov, fe bres
veliziga truda in dolsiga zhafa ni lahko snebiti.
Tifti, ki od fveta in pofvetnih ftvari lozheni v
famdti shive, fo v poprejfhne majhne pregrefhke
fe nasaj povrazhevati bolj ispoftavljeni. Ker vedno
v enazih vajah, enazih opravkih shive, fo tudi
fpldh enakim pomotam podversheni. §ipl6h f fvd-
jimi pregrefhki menujejo, kakor fe prilika, jih
dopernafhati fpremenja, enake perloshnofti, tudi
enake fkufhnjave in grehe rede, in vunder rav¬
no te ofebe fo, ki nar bolj vfe odpuftljive grehe
fovrashijo, in fe nar bolj trudijo, jih opuftiti.

5. Ne fmemo pa tega mifliti, de vfi nafhi
fklepi, ogibati fe takfhnih pomot, ali de vfa
nafha zhujezhnoft, trud in molitve, bi saftonj
biti utegnili. Djalo bi fe to, v nekake nevarne
saderge nafhiga fovrashnika pafti. S vfimi temi
pomozhki naf Bog pred mnogoterimi drugimi
enakimi in vezhimi pregrehami kakor fo uni, ki
jih dopernafhamo, varuje. $ temi perpomozhki,
hrani ali innoshi on v naf fovrashtvo ali ftud
nad ravno tiftimi grehi, v ktere padamo, jih

184

nam odpufha, in naf krepzha bolj in bolj, de
fovrashimo in budimo febe, in v ponishnofti, ki
je podloga kerfhanfke poboshnofti, in poglavitni
namen nafhe molitve in drusili duhovnih oprav¬
kov; napofled tudi savolj nafhe profitve in na-
fhiga sdihovanja in vfiga tega, kar delamo, de
bi od Boga odpufhenje vfih navadnih pregrefh-
kov fprofili, naf bo gotovo v nafhi fmertni uri
odproftil, in v plazhilo tifte nevtolashljive lakoti
in sheje, ki fmo jo v želim fvojim shivljenji sa-
voljo pravize terpeli, naf bo s gledanjem nje-
goviga oblizhja, lepote in Ijubesni pravize vezhno
nafitel, ktere sdaj vfe nafhe mifli in shelje pre-
fegajo.

§• V.

Korift,, ktero Bog pravizhnim is odpuftljivih
grehov, in v (Ih njih drusih nepopolnoft dobi¬
vati daja.

1. „Bog ima fkerb sa tiftih duha, ki fe ga
boje, in blagoflovil jih bo f fvojim pogledam.
Ker njih upanje na tiftim ftoji, ki jim pomagati
more. Pred fpotikam jih varuje, in zhe fo tudi
padli, jim je pomozh. On dufho po obzhutku
njeniga padza povsdvigne, mozhi rasfvetljuje,
in is teme sanje fvetlobo dobiva, jim sdravize,
shivljenje in blagodarnoft deli. 44  $ir. 34, 14,
15. 20. Njihovih flaboft in vfakdanjfhnih po¬
mot fe poflushi, de jih v sdravji in shivljenji
krepzha. Takole fe Ipolnujejo preroka befede:
„Zhe tudi pade pravizhin, fe pobil ne bo, ker

185

Gofpod fvdjo roko podftavi," Pf. 36, 24.,  de
ga pred hujfhim padam ohrani, in f koriftam
potolashi.

2.  Poglavitna korift, ki jo Bog pravizhnim
po padzih in drusih nepopolnoftih umifhljuje, je
vezhi in terdnejfhi ponishnoft. Nar vezhi in
nevarnifhi beteg je napuli. De jih pred to fmert-
no ofkrumbo obvaruje, perpufha, de v rasne fla-
bofti, pomote in nepopolnofti padajo, de jim v
glavo ne pride, fe povsdigovati. Zhe nam je
v fredi fvojih grehov in rev tako grosno teshko
ponishnim bitij kakfhna fkufhnjava nam bi ne
bila obilnoft duhovnih darov? Bog s mero in
vteso fvojim flushabnikam fvdje darove deli: po
fvojim duhu jih s mdzhnimi sheljami k popolnofti
vnema. Ali med tem on perpufha, de v fla-
bofti padajo, de v (polnitvah fvojih fklepov na
rasne vpornofti in napotleje pridejo: in de v
zhednoftih flabo in po sheljah ne raftejo: de bi
fe s napuham in nezhimerno vfhezhnoftjo savolj
fvojih zhednoft ne povsdigovali." $v. Gregor.

3. Kako bi samdgli tifte gorezhe shelje po
popolnofti, f kterimi fam Bog fvdje flushabnike
navdaja; tifto vedno sdihovanje in molitve, ki
jih fv. Duh v njih obuduje, de bi fe refhili od
vlili grehov in smot, f tiftimi obljubami fterniti,
ki jih Bog dela, de jih uflifhati hozhe? Ni pi-
fano kajli: „Gofpodje uflifhal ubosih shelje, per-
pravil ii jim ferza o Bog, in uflifhal fi jih. <£
Pf. 8, 38. Ne beremo tudi, govori fv. Au-
gufhtin: „Sgodilo fe bo, de preden bodo kli-
zali, jih uflifhati hozhem?“ Jan. 65, 24.  Ref
je, odgovori ta fv. uzhenik, ali ker Bog odla-

186

fha pomagati jim, jim v refnizi pomaga in rav¬
no f tem jim pomaga, ker jim pomagati odla-
fha, in to is fkerbi, ko bi jim naglo po sheljah
ftoril, bi jim ne dodelil praviga sdravja. Ko
bi jim Bog mahama fpolnil shelje, bi nobeniga
boja in vpora v dobrim, ktero ftoriti sheli, v
febi ne obzhutili; bi to mdzh in lahkoto, ki jo
zhutijo, gotovo febi perpifovali, in ta napuh bi
jih opoveral, popolnama smago dofezhi. Moder
vrazh bolniku, kterimu je boljfhi, nektere jedila;
de bi njegovimu sboljfhku opoverik ne bile, pre¬
poveduje, ker mu dobro sheli. On ne dela po
volji in sheljah bolnika, in ravno f tem on sa
njegovo sdravje in frezho fkerbi. In rezili fe
more, de on po sheljah bolnika ravna, ker, ko
bi bolnik pamet imel, bi gotovo sa fvoje terdno
sdravje bolj fkerbel. Surjeni vrazh, nektere
rane bolnika odperte pulti, de f tem nevarnifhi
in fmertne bolesni odganja, in bolnika fpet k
terdnimu sdravju perpravi. iSkdrej ravno tako
tudi Bog f fvojimi flushabniki na fvetu ravna.
On perpufha, de v nekterih flaboftih in pomo¬
tah tizhe. Ne prenagli fe on, de bi jim na mah
vfe rane sazelil, ker ve, de bi hitro in popol¬
nama sdravje, jim v fhkodo, fkufhnjavo napuha
in nezhimerniga dopadenja bilo, f zhimur bi vfe
sgubiti vtegnili. On dela, de po ftopajih v
zhednoftih dalje gredo, de bi jih v ponishnofti
bolj vkorenitel, kar je fteber in zhuvaj vfih dru-
sih zhednoft. On jim le polahkama fvoje do¬
brote pomalja, de bi gotovfhi v njih vfe ohra¬
nil, jih vedno v revnim in ponishnim ftanu imel.

4. Bog perpufti, de nam luzh njegoviga

187

oblizhja isvf-haja in potolasheni fino in polni po¬
guma. Pred nami fe fkrije, in polni fmo fuhote,
gnufa in shalofti. JjJpet fe k nam poverne na-
saj, in s vefeljem napolni. „Sajtro sgodaj naf
obifkujefh, in naf hitro pofkufifh.“ Job. 7, 18.
Nepokojnoft nafhih ftraft, volje fpremembe, ne-
ftanovitnoft nafhih mifel in slielj nam obzhutiti
daja, in v vfdi teh fpremembah on nafho dufho
v njenim ftanu terdno in ftanovitno ohrani, in
naf f tem uzhi, de fe nad nizhemur ne zbudi¬
mo, od nikogar ne damo smetiti, od vfih rezili
na fvetu enako foditi, in fe ponishevati in pov-
fod in v vlim sanizlievati; de fe ne sanafhamo
ne v fe, ne v fvoj ftan, in de v flehernim ftanu
in vfaki dobi v Boga v fvojo nar vezhi pomozh
upanje ftavimo.

5. Dalje, de Bog v fvojih fhishabnikih po-
nishnoft pomnoshi, in v njih fvojo gnado ohrani,
perpufti, de fo tolikim nepopolnoftim podversheni,
de padajo in dopernefejo toliko odpuftljivih gre¬
hov; zhe jih tudi v ferzu fovrasbijo, in fe jih
varovati, po vli mozhi persadevajo. Po teh
vfakdanjih padzih jih Bog bolj, kakor drugazh
poduzhi, kako flabi fo, ktera roka jih je v nar
imenitnifhih prilikah podperala, kako nesmoshni
fo farni is febe, premagovati mozhne fkufhnjave,
ker fo vfaki dan od nar manjfhih rezin’ prema-
govani; de morajo, ako nozhejo fmertno grefhiti,
vedno s Bogam, f fvojim edinim pomozhnikam,
fklenjeni biti, in pozhivati v njegovim narozhji,
kakor fe mora otrok dershati rok fvoje matere,
bres ktere bi fe le okomiglej po konzu dershati
ne mogel.

188

6. Kdor je od te refnize v duhu vshgan,
ne bo padel nevarno, ker ravno po padzu po-
nishnifhi, hvaleshnifhi in torej nedolshnifhi in
pravizhnifhi biva. Nektere rezin’ k videsu ob¬
leko omashejo, fo pa vender satd, de fe ma-
deshi odpravljajo sli njimi. Takfhne natore fo
grehi in vfe pomote pravizhnih, ki fe med nji¬
hove nar fvetejfhi opravke mefhajo. Poflushijo
fe jih, de bi fe napuha, ki je is med njihovih
grehov nar liujfhi, refhili. Ko bi vezli zhed-
nofti in zhiftofti v febi fposnali, bi v nevarnofti
bili, s nezhimernim vefeljem nad njimi vfe zhed-
nofti sgubiti. Takfhna vganka je zlilo vek na
fvetu. Vgled njegovih zhednoft ga omashe, in
vgled grehov ga pa ozhifti. In doftikrat, go¬
vori fv. Gregor, fe perpeti, de tifti, ki fe pred
Bogam omadeshovaniga vidi, s obleko velike
ponishnofti, pred njim olepotizhen ftoji.

7.  „Pravizhingovori fv. Bernard, „pade
na roko Gofpoda, in po prezhudnim potu greh
fam k pravizhnofti perpomore.“ §>v. Pavl go¬
vori: „de tiftim, ki ljubijo, fe vfe k dobrimu
isnida." Nifo padzi nafha frezha, ki naf po-
nishnifhi in previdnifhi delajo? Ne lovi padezhi-
ga Bog, in ga ne vjame ponishnoft? „Po lili
fo me v tla pomandrati ifkali,“ govori prerok:
„ali moj fovrashnik ni imel tukej dobizhka, ker
Gofpod me je obdershal.“ Bern, v 90. pf. 2.
gov. 2. v. Kdo bi fe ne zbudil nad to boshjo
dobroto, de sa naf fkerbi, in naf osdravlja od
nafhih betegov, in to v fvojo fhkodo, to je po
grehih, f kterimi ga vedno shalimo? Kdo bi fe
njegovi previdnofti s vefeljem in popolnim sau-

189

pam ne srozhil, ker naf tudi po grehih, f kte-
rimi ga vedno shalimo, k febi vabi, in nafho
dufho po padzih krepzha, in po obzhutkih njenih
smotnjav in temote jafni?

8. Ponishnoft je poglavitna korift, ktero
Bog pravizhnim po njihovih nepopolnoftih in na¬
vadnih pomotah umifhljuje, pa ne fhe edina. §he
vezhi jim f tem omifhljuje. In fizer hrani, o-
shivlja in krepzha on v njih molitve duha. Mo¬
litev naj bi na tem fvetu nam bila žela tolashba
in vfe vefelje. Ali vimder kako mlazhni in mer-
sli fo tudi nar pravizhnifhi doftikrat v teh fv.
vajah? Bog fe nafhih padov in nevarnoft poflu-
shi, de bi naf sbudil od nafhiga fenja. She
obzhutki revfhine nafhe naf lilijo, is vfe dufhne
mozhi k Bogu klizati. Dokler naf ftifkajo slo-
fti nafhe in nevarnofti, ne sdihujemo in tudi ne
molimo vezli tako is gorezhiga ferza. Nafhe
prizhijozhe nadloge morajo dalje terpeti, ali pa
po pervim druge naftopiti, de bi polilile naf, fe
k Bogu verniti, in pomozh per njem ifkati. De
obzhinftvo med fvdjo dobroto in nafho potrebo
ohrani, naf Bog v prizhijozhim shivljenji popol-
nama in do dobriga ne osdravlja, in je fklenil,
nam fvoje dobrote po meri fkasovati.

9. Pokora je ktera tiftih zhednoft, v kteri
fo fe popolnama pravizhni, fofebno ob konzu
zerkvenih preganjb, iskasovali. Ker nifo frezhe
imeli, de bi bili savolj Boga in vere muko ter-
peli, fo jo pa s drugo muko nadomeftili, ki je
fizer loshji, pa bres premere dalje bila, ker fo fe
po ojftrofti pokore zeliga fvojiga shivljenja Bogii
darovali. Kaj jih je v to grbsno ojftroft soper

190

fe gnalo, de fo farni fvoji preganjavzi bili? Od-
puftljivi grehi fo bili, ki fo jih fpasili nad fvojim
shivljenjem. Objokovali fo nad fabo fvoje nar
manjfhi pomote, kakor drugi fvoje nar hujfhi
pregrehe. Gorezhnoft do fvetofti in pravizhnofti,
jih je soper fe s ordshjem obdala, in jih je s
vefeljem pervadila k te pozhafni muki in dolgi
fmerti. Ko bi nedolshnifhi bili, in bi v fvojim
shivljenji manj madeshev fpasili, bi fe ne bili
tako pokorili, in fi tudi takfhniga krafniga ven-
za v nebefih ne saflushili. Zhe fpreobernjen
grefhnik, ki gnufdbo fvdjih pregreh objokuje, in
dela sanje pokoro, želim nebefam grdsno vefelje
ftori, in po fvoji pokori proftor v nebefhkim kra-
Ijeftvi saflushi; „kakfhno vefelje pa dela, go¬
vori fv. Gregor, pravizhin nebefam, ki majhne
pregrefhke britko objokuje, in dela grdsno po¬
koro; kakfhno velizhaftvo pa takfhin fpokornik
v nebefdi saflushi? 44  §)v. Greg, v 34. hom. v
evang. Gotovo ni to majhin dobizhik, ki po
bdshji previdnofti pravizhni is fvdjih odpuftljivih
grehov ima. Pa fhe vezh jih je.

10. Is med vfih bdshjih sapoved je nafhi
natdri tifta nar teshji, ki nam sapoveduje fvoje
fovrashnike odkritoferzhno ljubiti, in jim is ferza
odpufhati, in te ljubesni in odpufhenju nobene
meje ne ftaviti. In ker Bog s nafhimi flaboftmi
poterpljenje ima, fe tiftih nafhih nefhtevilnih od¬
puftljivih grehov poflushi, ki jih v želim fvojim
shivljenji soper njega dopernafhamo, de bi nam
fpolnitvo te sapovedi lahko in perjetno ftoril.
Kdo ne bo rasshaljenja, ktero fe mu ftori, rad
in s vefeljem odpufhal, zhe pomifli, de je to

191

fredftvo, odpufhenje vfih grehov, ki jih soper
Boga, dopernafhamo, sadobiti. Kar zhlovek
zhloveku odpufhati ima, je fkorej sgoli nizh; kar
je pa zhlovek Bogii dolshan, je nefkdnzhno. Bi
ne bil tedaj kdo fvoj nar vezhi fovrashnik, ko
bi takfhne koriftne menje ne hotel ftoriti? Ne-
fkdnzhna in neprenehljiva miloft, ktere od boshje
ftrani vedno potrebujemo, ne saflushi mar, de
bi jo s vednim in lahkim ufmiljenjem do fvojiga
blishnjiga menjevali ?

11. Potreba, vfe nafhe pomote in flabofti,
vertiniz nafhih rasnih mifel, boj nafhih ftraft,
punt, ki fe v nafhim ferzu vsdviguje, neftano-
vitnoft nafhe volje poterpeshljivo prenafhati, kaj?
naf ne uzhi vfe to, de bi tudi mi s drugimi po-
terpljenje imeli? „Zhe febe ne morefh tako pre-
ftvariti, kakor bi rad, sakaj terjafh, de bi drugi
bili, kakor bi rad.“ Hoj. sa K. Tom. K. v 16.
r. 2. v. $am febi sapovedujefh, in viinder fi
nifi pokorin •, tolikokrat fvojim ftraftim, miflam
in sheljam sapovedujefh, de naj bi fe vlegle,
pa vunder fe ti vperajo, „de ne morefh tedaj,
kar bi rad, vliga ftoriti. 64  Gal. 5, 17. Kako
krivizhin bi bil, ko bi drugim sameril, de fe ti
povfhezh ne vedo? ^tvarnik in nar vikfhi Go-
fpod poterpi, de fe ftvar njegovi volji vpera,
in kerha njegove sapovedi; kako? bi ne fmela
tudi ftvar poterpeti, de fe ji druga vpera, in
njeni volji nafprotuje?

12. To je tiftih pridov del, ki jih pravizhni
is fvojih odpuftljivih grehov in vfih nepopolnoft
imajo. Ti pridi ne is-hajajo vfi is njihovih gre¬
hov, ampak is milofti boshje in gnade Jesufa

192

Kriftufa, ki ftoriti ve, de nafhe hudobije nje¬
govi dobroti, in nafhe flabofti nafhiniu isveli—
zhanju flushijo. Gnojna gomila nizh drusiga ni,
kakor perhljivoft in gniloba; fe je vunder, ka¬
kor fv. Bernard govori, kmetvaviz poflushi, de
pognoji verte in njive, de obilni in šali fad o-
brode. Bog fe tedaj nafhih napak in odpuftlji-
vih grehov poflushi, v ktere pravizhni padajo,
de fe šali, dragi in obilni fad rasnih zhednoft
perpravlja is njih. Ali pravizhni is fvojih od-
puftljivih grehov, in vfdi drusih flaboft in nepo-
polnoft le takrat imajo fvojo korift, zhe jih fov-
rashijo, fe ponishujejo, in nad njimi sdihujejo,
in fe trudijo s molitevjo, kerfhanfko zhujezhnoftjo,
fpokorili, in drugimi dobrimi deli, jih v febi sa-
treti, in nikoli ne sgubiti poguma in saupa v
miloft bdshjo in gnado in saflushenje Jesufa
Kriftufa.

13. V tem obftoji, po nauku fv. Augufh-
tina, v prizhijozhim slavljenji, ki je polno ne-
varnoft in grehov, popolnoft pravizhnih. Ta fv.
uzhenik je nalafh bukve fpifal, de bi bil fpri-
zhal, de popolnoft prizhijozhiga shivljenja ne ob¬
ftoji v popolni pravizhnofti, ki je nihzhe na tem
fvetu dofpeti ne more, ampak v odpufhenji od-
puftljivih grehov, in v trudu, kteriga imamo,
de bi po tiftih bolj in bolj v zhednoftih narafhali,
kakor fmo malo popred she govorili. To vfe
tifto sjafnuje, kar uzheniki duhovniga shivljenja
uzhe, de tifti, ki nar manj odpuftljivih grehov
ftore, nifo nar popolnifhi vfelej; ker sgoditi bi
fe vtegnilo, de savoljo dolshnoiti, ki jih na febi
imajo, ali savolj blishnje grefhne perloshnofti,

193

kteri fo ispoftavljeni, ali nagliga in ognjeniga
fhkvarta {temperamenta) ali ofeb, f kterimi shi-
veti morajo, de dofti vezli grehov ftore, kakor
pak drugi, ki nifo v takfhnih okolifhnjah. §o
vunder pred Bogam popolnifhi in veliko zhiftej-
fhi, kakor pak tifti, ki manj grehov ftore. Nar
popolnifhi fo tifti, ki fvdje pomote odkrito fpos-
najo, bolj shivo nad njimi sdihujejo, in fi bolj
persadevajo, napuh in laftno ljubesin, ki fo gre¬
hov vsroli, v febi sadufhiti; ki fe jih poflushijo,
de bi v ponishnofti in fposnanji ufmiljeniga Boga,
krepkejfhi prihajali, ki jim toliko grehov odpufti,
in fe ne vtrudi, jih s nefkdnzhno pohlevnoftjo
prenafhati, in lizer ob zhafu, ko fmo nar bolj
nevfhezhni in febi teshavni.

13

194

Defeto poglavje«

Upanje mora ftanovitno, mdzlino in ne¬
premakljivo tudi v fredi nar vezhih
nevarnoll biti.

§• 1.

Vfelej in neprenehama moramo upati.

1. Vfe kerfhanfke refnize in zhednofti nam
k isvelizhanju flushijo, pa na rasno visho. Ne-
ktere fo nam le v nekazili zhafih in okolifhnjali
koriftne, in to bolj ali manj, kakor fo she s bit¬
nimi refnizami in zhednoftmi, in f pofebnim lia¬
nam in rasnimi potrebami vfleherne duflie v sa-
vesi. Bolj imenitne fo pa druge v kerfhanfkim
shivljenji, ker is njih sazhetik isvelizhanja in tudi
ufpeh in nafledik tega imenitniga dela isvira,
in vfe, in sa vfe ljudi obzhinfke in vedne po¬
trebe oblegajo. Takfhne imenitnofti je upanje.
Je s vero vred korenina vfih kerfhanfkih zhed-
noft; in fizer korenina, is ktere is-hajajo, in jim
hrano, mozh in raft dodeluje, fizer bi pofahnile

195

in konez vsele. In to je ravno, zliefar veliko
kriftjanov ne ume, fhe manj pa fe v njih uriti ho-
zhe. Kako nefpametno bi osdravljeniz delal, ko
bi fe jedilov, ktere mu vrazh v vedno rabo od¬
ložili, le po redko poflushil; tifte rezhi pa, ktere
mu je on le sa osdravila in pofebne okolifhine
odkasal, v navadne jedila obrazhal? To je per
priliki pomota, v ktero fe  veliko ljudi, kar u-
panje tika, sahomota. Ne dajo mu mefta, ki
mu je po ukasu boshjiga vrazha odlozhen v ker-
fhanfkim slavljenji. Ne dajo mu tifte potese,
ktera mu gre. Premifhljujejo rajfhi druge re-
fnize, kakor pak tifte, ktere fo upu podpora in
shivesh. Ker pa druge refnize nimajo ravno tifte
mozhi torej tudi ne tiftiga fadii, in fhe flabe
nafledke bi imeti vtegnile, ker fe per rabi od-
menjene mere ne gleda, po kteri bi nam koriftne
biti sambgle; ta pomota ima, doftikrat imenitne
in fhkodljive nafledke. Od tod pride, de vera
tiftim, ki v to pomoto sabredejo, ni takfhna,
kakor je ref5 ker jo viiga tolashka in povefe-
Ijenja obropajo, kteriga bi is upanja lahko ime¬
li. Ker zhlovek snemarjati ne jenja, kar vero
perjetno in vabljivo ftoriti samore; in mu tako
rekozh neveljava, teshka in soperna poftaja. Ali
bbslija volja je vunder, de nam je vera vedni
isvirik tolashka, vefelja, miru poguma in hva-
leshnofti. Vpametimo fi tedaj dobro, de kerfhan-
1 ko upanje sdrushi vero f zhlovekam in pravo
frezho njegovo; upanje je, ki v zhakanji neisre-
zhenih dobrot, ktere obeta, nam fladko in per¬
jetno vero flori: in de bi nam veden isvirik miru,
poguma in hvaleshnofti bilo, mora vfelej kralje-

13*

196

vati v dnu nafhiga ferza, in treba je tudi vfe
gibe saupa s vfimi refnizami in djanjem vere
fkleniti. To je raba, ktero nam Bog v fv. pi-
fmi sapoveduje, de jo imamo od kerfhanfkiga
upa, kakor fmo she vezhkrat omenili, in tudi
fhe dalje bolj ozhitno fprizhati hozhemo.

2.  „Pravizhni is vere shivi." Rim. 1, 17.
Gal. 3, 11. Hebr. 11, 8. To je pravilo (re-
geljza), ktero je Apoftel is preroka Habakuka
ispifal, in v treh fvojih pifmih ponavljal, in fploh
nanj tvoj nauk sidal. Pravizhni pa ne shivi le
is vere, temiizh tudi is upanja in ljubesni. Žela
kerfhanfka praviza, in zelo slavljenje pravizhnih
od perviga lef do flednje popolno fti obftoji v vedni
vaji teh treh zhednoft. Kakor pravizhni, ne le
v kterih zhafih slavljenja, temuzh vfelej is vere
shivi; tako tudi ne le v kterih zhafih, temuzh
vfelej is upa shivi. „Upaj vfelej v fvojiga Boga, 44
govori prerok Osea, 12, 6. „Jes vedno upati
hozhem, in te hvaliti zhe dalje bolj." Pf. 70,
14. „B6shjiga roda fmo, hifha njegova, zhe
ferzhnoft in zheftitljivo upanje do kdnza terdno
ohranimo." Hebr. 3, 6. Neprenehama je upati
treba, v tem nafhe isvelizhanje in zhaft obftoji.
„lsrael upaj v Gofpoda, odfle in na veke." Pf.
130, 3. „0d juterne ftrashe do nozhi, naj
Israel v Gofpoda saupa." Pf. 129, 6.

3. „VfeIej je treba moliti in ne prenehovati,"
naf Jesuf Kriftuf uzhi, Luk. 18, 1. „Molite
neprenehama naf fv. Pavl uzhi. 1. Tef. 5, 17.
Vfelej in bres preneha je treba moliti, tako tudi
vfelej in neprenehama upati moramo, in nikoli
fe v tem vtruditi ne fmemo; ker le sa to pro-

197

fimo, kar shelimo, de bi dofegli. „Vedna mo¬
litevgovori fv. Augufhtin, „obftoji v nepre-
nehljivih sheljah dofezhi vezimo shivljenje in nar
vikfhi dobroto, ktera je Bog fam. Te shelje
fo bitne kerfhanfkimu shivljenja. Nobeden ne
bo dofegel vezhniga shivljenja, ki ga ni ferzhno
shelil dofezhi. „Zelo shivljenje dobriga kriftjana
tedaj obftoji v fvetih sheljah, “ govori dalje ta
Iv. uzhenik. Ang. v 4. rasi. 1. 1. fv. Jan. v
3. pog. To frezhno shivljenje je namen, savo-
Ijo kteriga naf je Bog vftvaril in odrefhil. Mora
torej Uidi namen biti vfiga kerfhanfkiga djanja:
is teh shelj isvirati morajo, in nanafhati fe na¬
nje. To pa ravno fprizhuje, de vfe nafhe dja¬
nja is kerfhanfkiga upanja isvirati morajo; ker
kerfhanfko upanje, in shelje, dofezhi vezimo
shivljenje, morajo natanko med fabo fklenjeni
biti. Vezhniga shivljenja in perpomozhkov, ki
naf v to vodijo, je upati treba; sheleti in per-
zhakovati jih je treba. Vfelej je upati treba,
per vfakim deli, od sdaj do konza, od sorniga
poka, do terdne nozhi.

4. Ali kolikokrat fino she preprizhani bili,
de ni neftanovitnifhiga nizh, kakor je upanje na¬
fhe. Sjutro rano fmo polni saupa, svezher pa
polni obupa. Beremo, fi fvetujemo, nagovarja¬
mo farni febe, ali vunder ne moremo vmiriti fvo-
jiga ferza. Porabimo vfe opombe in fvete, ktere
fmo po bukvah in per veftnih vodnikih mogli do¬
biti: ali per vfim tem vunder zhutimo v febi
fkrivni nagib, fe bati in biti pobitiga ferza. Kaj
nam je v tem ftanu sazheti, kakor fe vrezhi k
nogam Jesufa Kriftufa, ki s boshjo vligamo-

198

gozhnoftjo sapoveduje vetrovam in valovam morja.
$posnajmo mu fvojo nesmoshnoft, vtolashiti ftrah
in nepokoj fvdjiga ferza. Odkritoferzhno fpo-
snajmo, dokler tega ftorili ne bomo, bo vihar v
nafhi dufhi terpel. Is vfe ponishnofti in žele
fvdje dufhe ga profimo, de naj naf potolashi.
Molimo k njemu f prerokam: „Gofpod, govori
moji dufhi: jes fim tvoj Isvelizhar“, in perdenimo
f fv. Augufhtinam: „Gofpod govori tako: de bom
vflifhal?« V fpos. 1. p. 5.

§• n.

Vfa nafha mozh je upanje.

1. Zhldvek fplofhno flaboft v febi ima. Is
febe mora ftopiti, in vfo mozh, ki jo potrebuje,
ifkati v Jesufu Kriftufu. Ker Jesuf Kriftuf je
bdshja mozh, in ravno sato nam je dan, de
imamo v njem fvojo mozh. Po veri in upu fe
fklenemo s Jesufam Kriftufam in s njegovo bdshjo
mozhjd. Kdor fe po te vishi ne sdrushi s Je¬
sufam Kriftufam, fam febi in nesmoshnofti fvoji
podvershen oftane. Kdor koli fe pa po veri in
upu njega dershi, opufti fvdje flabofti, in ima
v njem fvojo mozh, ki vfe premaguje. „Kar fe
nam v Bogu flaboli dosdeva, je mozhnejfhi od
vfe zhlovefhke mozhi. u  1. Kor. 1, 25. in vfe
mozhi hudizhev. Kader on mozhi Jesufa Kri-
ftufa deleshin poftane, fe mu tifto, kar fe mu je
popred nemogozhe dosdevalo, mogozhe in lahko
dosdeva. Kaj nek tifti ne more, ki v krepkofti
in mozhi Jesufa Kriftufa dela? „Ki veruje“ in

199

upa, „vfe samore“. Mark. 9, 22.  „lmejte vero
v Boga. — Vfe, karkoli v molitvi profite, ve¬
rujte, de bote prejeli, in fe vam bo sgodilo.“
Mark. 11, 2-1. Naflia bo bdshja mozh, zhe je
nafhe ferze po shivi veri in terdnim saupu nje¬
govo. Kako refnizhne fo tedaj befede preroka:
„V  molzhanji in upu bote mozhni.“ Isai. 30, 15.

2. Redovni obtoki kervi, in shivotnih fokov
ohranijo sdravje in mozh nafhiga telefa, ga ftore
zhverfto in sa teshko delo perpravno. Po¬
doba tega je to, kar fe v nafhi dufhi godi. Sau-
panje v Boga tolashi in vreduje vfe gibe nafhi¬
ga ferza, ga volji bdshji podvershe, ga pokoj-
niga dela, mu daja mozh in shivoft, f ktero vfe
pozheti in ispeljati samore. Nafprot pa nesaup-
noft nafho dufho v nepokoj povesne, jo v shge-
zhe muke potone, de vfo mozh in gibzhnoft sgu-
bi. V tem ftanu dna zhifto malo dobriga, in
fhe tifto nepopolnama in teshko ftori, in neljub-
noft in gnuf jo savesneta v fe.

3. Dufha, ki je vftvarjena le sa shivljenje,
fe v nizh prenagniti ne more, zhe jo kaj dobriga
nafe ne vlezhej ker ji je nemogozhe kaj hudiga
ljubiti. §)pominj prizhijozhih, ali pa prihodnjih
dobrot, jo nafe vlezhe, podpera, deda vefelo,
in ji daja mozlri; ker po befedah fv. pifma, „je
Gofpoda vefelje nafha mozh.“ 2. Esdr. 8, 10.
Dokler dufha le hudo, le teshave pred fabo vidi,
zhe ne upa kake dobrote ali kaziga vefelja do-
fezhi, koperni dna, je bres gibov in mikov, in
bres mozhi; kar nam natanko fprizhuje, de na¬
fha mozh je saiip. „V molzhanji in upu, bote
mozhni.“

200

§. ni.

Upanje flabi fkufhnjave, oframoti hudizhe,
in nam smayo dodeluje.

1. Zhe je kdaj dufha nidzhne podpore po¬
trebna, je je pofebno ob zhafu fkufhnjav in fku-
fhnje. Pertezhe zhaf, pravi fv. Augufhtin, ka¬
der zhlovek veliko krepkofti in vfih fvojih mozhi
potrebuje, de fvet in njegoviga vajvoda, hudi-
zha, vfe njegove perlisovanja, shuge in ftrahove
premaga. Ravno fino fprizhali, de je vfa na-
fha mozh saupanje v Boga. „Kakor fmo, go¬
vori neki fv. papesh, bres pomozhi bdshje gna-
de gotovo premagani, bomo po mozhi te mo-
gozhne gnade, ki jo Bog tiftim deli, ki terdno
vanj upajo, nepremagljivi. „0n je Gofpod, mozlini
in mogozhni Gofpod." Pf. 23, 8. „M6ji fo-
vrashniki, ki me preganjajo, fo opefhali in pad¬
li." Pf. 26, 2. „Po tebi bom reflien od fkufh¬
njav, in v fvojim Bogu hozhem sid prefkozhiti.
S mozhjo je on mene opafal, moje noge je fto¬
ril nogam jelena enake, na vifhavo je mene po-
ftavil, in moje roke navadil sa boj. Moje ramena
fi mdzhne ftoril, enake bronzhenimu loku: —
de fim delal velike ftopinje, fi ftoril: sato fe nifo
vtrudile moje noge. Poditi hozhem fvoje fovrash-
nike, in jih sgrabiti, in ne bom fe vrazhal, do¬
kler nifo fkonzhani. Poterl jih bom, in ne bodo
obftali, padli bodo pod moje noge, ker fi me
opafal s vojfkno mozhjo, in ki fo me preganjali,
fi jim noge pred mano fpodbil. Sdal fi mi fo-
vrashnike moje, sbeshali fo pred mano, in fkbn-
zhal fi jih fovrashnike moje." Pf. 17, 30. 33.

201

i. t. d. „Gofpod, ti fi mdjiga svelizhanja mozh,
v dan boja ti meni glavo pokril. 44  Pf. 139, 8.
„0d vfih ftrani fo me oblegli. Ruvali fo me,
de bi bil padel; ali Gofpod je meni pomagal.
Gofpod je moja mozh in mojaflava, in moj Is-
velizhar. 44  Pl'. 117, 11. „Mogozhni fo name
planili, de bi mi vseli shivljenje. „Ali ti o Go¬
fpod fe jim bofh fmejal, in jih sanizheval. Tebi
hozhem fvojo mozh perpifovati. “ Pf. 58, 4. 9.
10. „S Bogam hozhemo delati mogozhne re¬
zin’, in pokonzlial bo on nafhe fovrashnike. 44  Pf.
107, 14. „Mbja mozh je Gofpod, ki je vftva-
ril nebo in semljo. Ne bo on perpuftil, de bi
mi fpodletele noge. 44  Pf. 120, 2. 3.  „Jes saii-
pam v Boga, in ne bom fe tega bal, kar mi
zhlovek ftoriti samore. 44  Pf. 55, 11. „Gofpod
je moj pomozhnik, sato hozhem sanizhevati fvoje
fovrashnike. §vbjo mozh je pokasala Gofpoda
defniza, povsdvignila me je defniza Gofpoda;
fvojo nfozli je pokasala Gofpoda defniza. Ne
bom umeri, ampak shivel, in perpovedoval bom
Gofpodove dela. 44  Pf. 117, 7.16. i. t.  d. „Zhn-
den je Bog v fvojih fvetnikih, Israelfki Bog bo
fam fvojimu ljudftvu mozh in krepkoft dajal. Po-
zhefhen bodi Bog! 44  Pf. 67, 36.

2.  Ti rasni isreki, ktere je fv. Duh v ufta
preroka poloshil, natanko fprizhujejo, kakfhne
mozhi je kerfhanfko saupanje sa tifte, ki fe pre-
pufhajo gnadi Boga; mozh, ki jih ponishne in
krepke, smagodobitne in hvaleshne ftori; mozh,
ki vfe njih vefelje in saflushenje obfega; ki hu-
dizha isbega, in Bogu zhaft sa vfe smage sveftd
perpifuje.

202

§• iv.

Upanje slajfha vajo tudi nar teshjih zhednoft.

1. Dokler je fhe bil zlildvek v ftanu ne—
dolshnofti in pravizhnofti, v kterim ga je bil Bog
vftvaril, mu je lahka bila vlaka zhednoft. No¬
bena ni bila njegovim nalomim nagibam nafprot;
po volji fo mu vfe bile, kar mu je grosna lah¬
kota bila, fpolnovati jih, in v febi ohraniti. Po
grehu pa, ki je fpridil vliga zhloveka, fo mu
vfe zhednofti teshavne, in nagibam fkashene na¬
ture nafprotne poftale. Zhednofti fo fizer vedno
enake oftale, umerjene pameti in naravfki fprift-
nofti. Zhlovek pa ni enak oftal; ker mu je greh
dufho in truplo ofkrunil, mu je fteshal zhednofti,
in boj, jih dofezhi in fe v gnadi bdshji ohraniti.

2. Ref je, teshavne in grenke fo zhednofti
sa nafho fprideno natoro, pa v osoru in upu
nefkonzhnih dobrot, ki jih bomo enkrat dofegli,
vunder lahke in fladke poftanejo. Ko bi pa tudi
nafhe saupanje ne bilo ravno tako shivo in mozh-
no, de bi nam v {polnitvah dolshnoftnih zhednoft
vfe grenkdte in teshave jemalo, pa vunder
grosno smanjfhuje in lajfha, fpolnitev tudi nar
teshjih zhednoft.

Vefelje, kteriga v zhakanji vezhniga pla-
zhila, obzhutimo, rasfhirja nafhe ferze; ftori,
de vfe radi fpolnujemo, kar nam Bog sapove-
duje; nam daja mozhi, de hodimo s veliko lah¬
koto po poti boshjih sapoved. „Savoljo plazhila
fim vfelej nagibal fvoje ferze po fpolnenji tvojih
sapoved. Tekel fim po poti tvojih sapoved, ker

203

fi mi polajfhal moje (teshkoj ferze.“ Pf. 118,
112. 32. „Vefh li,“ nam neki drugi prerok
govori, „ali nifi flifhal: de Gofpod vezhni Bog,
ki je vftvaril pokrajne semlje, ne opefha, in fe
ne vtrudi, in de je neprefegljiva njegova mo-
droft. On trudnima daja mozhi, in podpera ne-
smoshniga mozh. Otrozi pefhajo, in mladenzhi
padajo od fhibkofti. Ki pa v Gofpoda saupa,
dofeshe nove mozhi, de fes orla peroti vkvifhko
povsdvigne, je v teku bres vtruda, in ne ope¬
fha na hoji. 44  Isai. 40, 28. i. t. d.

3. Kriftjan, ki je terdne vere in ravniga
upa, obzhuti lizer per fpolnitvah fvojih dolshnoft
nektere teshave; pa to mu ne jemlje ferza, am¬
pak f pogumam navdaja. $ fvojimi deli ni sa-
dovoljen, kakor, zhe kaj sanje terpi. Takrat
ftopi pred Boga s vezhim saupam, ker mu te-
shava, ki jo je obzhutil, gotovo fprizhuje, de
je Bogu sveftobo ohranil. Vojfhak, ki pride is
boja, ftopi s veliko fveftjo pred fvojiga vajvoda,
ako ozhitno pokasati more, de fe je sa njegovo
flushbo berhko potil.

4. Premifhljujmo otroke fveta, in glejmo,
koliko napot, vporov, teshav in nadlog poterpe,
de bi vftregli fvojim sheljam, ktere jim njihove
firafti savolj flajev mefa, bogaftva fveta, ali
zhlovefkke zhafti v mifel dajo. Ali vunder ti¬
panje smage, jih f pogumam navda, in nar te-
shavnifhi dela lahke ftore. Bi ne bila tudi grb-
sna framota sa naf, ki fmo otrozi fvetlobe, de
bi nam upanje vezhnih flajev, bogaftva in ne-
umerjozhe zhafti v nebefili ne dajalo poguma,
mozhi in krepkofti, vfe teshave shivljenja poter-

304

peshljivo prenafhati, in fi vgotoviti nebefhko
vefelje?

5. Premifhljujmo fofebno, f kakfhnim po-
gumam, f kakfhno gorezhnoftjo ljudje od ftanu,
akoravno pokoj, vefelje in shivljenje tako radi
imajo, in fovrashijo fleherno delo in trud; vun-
der vfe teshave in nevarnofti prevsamejo. Ve¬
lika zhaft jim je, fvoje shivljenje, ki ga, kakor
je fploh snano, grosno ljubijo, bresfhtevilnim
nevarnoftim ispoftavljati, v upu, od fvojiga knesa
zhaft in plazhilo dobiti, kteri fe vezhi del vlim,
ki jih ifhejo, radi ismusnejo; in kterih vshitik,
ko bi jih tudi dofegli, grosno malo zhafa terpi.
Kaj bi ne pozheli, ko bi kako kraljeftvo dofezhi
upati fmeli? Ako negotovo upanje sginljivih zhafti
f takfhnim pogumam mehkotne ljudi navdaja:
kakfhni pogum, kakfhno gorezhnoft naj bi nam
upanje nebefhkiga kraljeftva dajati moglo? kra¬
ljeftvo , kteriga pofeftva fo vfi tifti gotovi, ki ga
is zeliga ferza dofezhi shele, kakor saflushi
takfhna rezh, de imamo shelje, jo dofezhi. Kra¬
ljeftvo, ki je vezimo, in vfe tifte, ki ga dofe¬
zhi shele, vezimo frezhne ftore! Zlie pa naf ne
gine ta sgled, ki nam ne fhine ravno ozhitno v
oziri, hozhemo pa drusiga, ki je nam vfaki dan
pred ozhmi, is fv. Bernarda vseti.

6. Na dninarje in najemnike na polji po¬
glejmo, ta »Svetnik govori, ki fo nar vezhi del
tega fveta. Njih hrana je pufta, obleka tuljava,
poftelja terda in fpanje kratko; v revfhini, delu
in teshi koperne, ispoftavljeni vfim nadlegam
vremena in zhafov fkosi leto, prenafhajo raras
in vrozhino, de jim je komej preftati; vfe to pa

305

is tega namena, de bi nekoliko vina in shita
dobili; is kterih, zhe fhtibro, defetino in druge
davke odpravijo, komej toliko oftane, de frdtiii
shivesh in terdo obleko imajo, in fvoje delo in
trude vnovizh perzheti samorejo. Ako takfhno
revno upanje samore, toliko poterpljenja in mo-
zhi dajati, zhefa kerfhanfko upanje Boriti ne
maga, ktero takflme dobrote obeta, de fe od
njih le to povedati samore: „Oko ni vidilo, uho
ni flifhalo, in tudi umelo ni nobeno zhlovefhko
ferze,“ de bi jim bile enake? $o li teshave per
ispolnitvah kerfhanfkih zhednoft tiftim podobne,
ktere ti dninarji in najemniki v Tvojim terpeshi
prenafhajo? Kako hudobna tedaj bi nafha toga
bila, ko bi fe branili: le nekoliko sa tifte ne-
fkdnzhne in neprefegljive dobrote terpeti, ker fe
vezhi del ljudi sa takfhne flabe namene in ma¬
lovredne upe zeli zhaf fvojiga shivljenja vkarja?

7. f^torimo kdnzhema to, kar ftorimo, f
ferzhnoftjo, gorezhe in f ponishnim ferzam. Sra¬
mujmo fe, de manj sa nebefa terpeti hozhemo,
kakor vezhi del ljudi sa posemljifko terpi. Ob¬
jokujmo fvdjo flabovernoft in revno saupanje pred
Bogam is zeliga fvojiga ferza; ker v tem je
vsrok nafhe lenobe; ker tiftim, ki veruje in upa,
je vfe mogozhe in lahko. Nizh veliziga ne u-
pamo, tudi nizh veliziga nedofeshemo; ker Bog
hozhe, de sa imenitne gnade f terdno vero in
shivim saupam prolimo. Profimo tedaj, pa s
vero in shivim saupam. Ne vftrafhimo in tudi
ne zhudimo fe, akoravno je fpolnitev kerfhanfkih
zhednoft f teshavo fklenjena: kmalo bomo zhu-
tili, de nam bo tifto; kar fe nam je teshko in

206

nemogozhno dosdevalo, lahko in fladko, in „de
Bog vfe obilnifhi, kakor bi profili ali umeli, Bo¬
riti samore.« Efesh. 3, 20.

§. v.

Upanje vfe slofli oflajfha, ktere nafhe telo
ali duflio more.

1. Zhe je nafhi natori tako teshavno fpol—
novati kerfhanfke zhednofti, in fe odpovedovati
vfim flajem, ki fe perlisujejo nafhim mefenim
pozhutkam; ji bres premere fhe teshji biti mora,
mnoge nadloge, ktere truplo in dufho more,
kerfhanfko prenafhati. $lajev obropanimu biti,
ne muzhi tako in nima v naf takfhniga vtifa,
kakor velike bolezhine telefa. Nar hujfhi fku-
fhnja je ta, kteri ispoftavljeni biti samoremo,
in dokler tako pofkufhani ne bomo, li gotovo
fvedozhiti (jprizhatf) ne moremo, de fmo refnizhno
v I jubesni Jesufa Kriftufa. „Kaj ve, ki pofku-
fhem ni bil?« $ir. 34, 9.

2. Zhefa kerfhanfki up ne samore? On vfe
prenafha, vfe oflajfha; ni je muke tak grosne,
ne slofti tak ftrafhne, ne bolezhine tak fklezhe,
de bi jih f poterpljenjem, ki ga  nam daja, f
tolashkam in vefeljem, ki ga najdujemo, v njem,
prenafhati ne mogli. „V jezhe in f-hodnize vaf
bodo isdajali,« govori nafh Isvelizhar fvojim
uzhenzam, in pred kralje in oblaftnike vaf bodo
vlazhili, savolj mdjiga imena. Od ftarfhev in
bratov, od shlahte in perjatlov bote isdani, in
bodo nektere is med vaf umorili, in od vlili bote

207

fovrasheni, savolj mdjiga imena. Ali v fvdji
poterpeshljivofti hote fvoje dufhe ohranili. 44  Luk.
21, 12.  16. i. t. d. „Vefelite fe v upu, 44  go¬
vori fv. Pavl, „bodite poterpeshljivi v fvojih nad¬
logah. 44  Rim. 12, 12. Apoftelj, govori fv. Au-
gufhtin, ftavi upanje pred poterpljenjem; kdo sa-
more tedaj per vfih fvojih nadlogah poterpeshljiv
biti, zhe mu vefelo upanje prihodnjih dobrot te¬
ga ne slajfha?

3. Kriftjanam, ki fo polni saupa prihodnjih
dobrot, je premalo, per nar hujfhih nadlogah
poterpljenje imeti. Volja Jesufa Kriftufa je, de
jih upanje s vefeljem napolni, in fizer s nebefh-
kim vefeljem: „Blagor vam, kader vaf bodo
kleli in preganjali, in vfe hudo soper vaf lash-
njivo govorili savoljo mene. Vefelite fe, in od
vefelja pofkakujte, ker vafhe plazhilo je obilno
v nebefih. 44  Mat. 5, 11. 12. Volja Jesufa Kri¬
ftufa je, de naj fe vefelimo, pa ne farno satd,
ker naf fovrashijo, kolnejo, obrekujejo, prega¬
njajo, smerjajo. Te slo'fti nifo perjetne farne na
febi, in zhe jih le po eni ftrani bres kerfhanfki-
ga upa premifhljujemo, fo ref polne shalofti in
dufhne britkofti. Ali Jesuf Kriftuf hozhe, de
naj korift, ki is tega is-haja, plazhilo, kteriga
perzhakujemo, premifhljujemo; in sato hozhe, de
jih ne prenafhamo le poterpeshljivo, ampak s
vefeljem in pofkakovanjem. „Vefelite fe in od
vefelja pofkakujte, ker vafhe plazhilo je obilno
v nebefih, ker ravno tako fo tudi preroke, ki
fo pred vami bili, preganjali. 41  Mat. 5, 12. S
vfimi preroki, s vfimi Apofteljni, s vfimi muzhen-
zi, in kar je nefkdnzhno vezhi žene, s Jesufam

208

Kriftufam edinorojenim ISinam Ozheta, Gofpodam
in Bogam prerokov, Apofteljnov in muzhenzov
v drushbi in obzhini terpljenja biti, to je pred-
feba (rezh) vefelja in pofkakovanja; f tem fe po
pravizi fmemo hvaliti ; ker to je nar drajfhi sa-
litava ljubesni Jesufa Kriftufa in nar vezhi sa-
verjetje, kteriga imeti samoremo, de bomo po
tem slavljenji 1’ preroki, Apofteljni, muzhenzi in
farnim Jesuiam Kriftufam, Svelizharjem in Bo¬
gam vlili tih Cvetnikov, v drushbo in obzhino
velizhaftva in svelizhauja prifhli. „Zhe bomo sh
njim terpeli, bomo tudi sh njim kraljevali." 2.
Tim. 2, 12. To podpera nafhe saupanje; ker
vemo, de kakor fte tovarfhi terpljenja, bote tudi
tovarfhi povefeljenja. " 2. Kor. 1, 7.  To mo¬
ra edino vefelje in velizhaftvo kriftjana biti, vfe
drugo je njegove plemenitofti in pokliza nevredno.

4. Naj fe plemeniti (shlahtnij otrdzi tega
fveta, savolj fvojiga rodu in pokrajin, ki jih jer-
bajo, hvalijo, kakor hozhejo, vli ti imenitni na-
flovi in kraljeftva bodo na veke prefhli. „Kar
naf tika, govori fv. Pavl, fe hvalimo f saupam
zhafti bdshjih otrok, in savolj zhakanja vezhniga
kraljeftva, ki nam je obljubljeno, in ker je ter-
pljenje zena tega velizhaftva, fe tudi savoljo
nadlog hvalimo." Rim. 5, 2. 3. „Menim, de
terpljenje fedanjiga zhafa ni vredno prihodnje
zhafti, ki bo rasodeta nad nami." Rim. 8, 18.
Ker naflia fedanja in lahka nadloga, nam bo
vezimo in zhesmerno zhaft prinefla, ker ne gle¬
damo vidijozhih dobrot in sloft tega fveta; am¬
pak nevidijozhe prihodnjiga shivljenja, kterih
ne vidimo s mefenimi ozlimi: „ker, kar fe vidi,

209

je zhafno, in kar fe ne vidi, je vezhno. <£  2.
Kor. 4, 17. 18. Okomiglej sa vezhnoft, do¬
brote in slofti, ki gredozh minejo, sa dobrote
in slofti, kterih konza ne bo, v kakfhni primeri
je to ? §>v. Augufhtin govori: „ko bi vfe peklen-
fke muke vezli fto let mo'gli terpeti, de bi fe s
JesufamKriftufam v njegovim vezhnim velizhaftvu
natanko fklenili, bi mogli f pogumam in vefeljem
terpeti. Ni bil le Job, ta mosh bolezhin, per
priliki takfhnih mifel, ki je v fvojih velizih te-
shavah k Bogu klizal: „0 de bi me bil v jami
savaroval in f kril, dokler bi ti bila potihnila je-
sa, in odlozhil bil zhaf, fe fpomniti me.“ Job.
14, 13. „Le vezhne tare, muke in britkofti,
govori fv. Augufhtin, samorejo s vezhnim po¬
kojem, velizhaftvam in svelizhanjem biti v pri¬
meri. Vfe, kar fvoj konez ima, in dokler ter¬
peti samore, f tem v primeri, kar nobeniga
konza nima, je manj kot nizh, ££  govori ta fv. dzhe.
Beremo v sgodovinah imenitnih muzhenzov, de
fo fe per vlim tem premifhljevanji povefeljevali
in pogumili. Vfe te tare, muke in shelene ga-
zhe, f kterimi rasmefarjate nafhe telefa, fo pre-
ganjavzam djali, ki fo jih vero satajiti filili, te
gorezhe bakle, te sublji, f kterimi nam shugate,
fo le smalane tare in sublji, v primeri vezhnih
tar in subljev prihodnjiga shivljenja. §Jrezhni in
nefkdnzhno frezhni fmo, de f kratkim tarami in
mukami nefkonzhnimu ognju in pešam oditi, in
li sh njim vezhno svelizhanje saflushiti samo-
remo.

5. Takfhne mozhi je kerfhanfko upanje.
Oflajfha nar hujfhi teshave; ftori, de jihsa do-

14

210

hrote fposnamo, in fe sanje sahvalimo Bogu.
Bres kerfhanfkiga upa je pa dufha per teli te-
shavah polna nepokoja in shalofti. Zhe lino pa
bres povefeljenja: per nadlogah le fvoje pregrehe
in bdshjo pravizo vidimo, in naf kerfhanfko ti¬
panje mozhno ne podpera, nam vpade pogum in
vfa ftanovitnoft.

6. Nekafhne terpljenja fo, kterih ni loshej
prenafhati. Snotranje muke fe sovejo. V du¬
hovnim shivljenji jih ftan fuhote, zhmernofti, gnufa,
ftrahii, omame, sapufhenje in dufhne nuje ime¬
nujejo. Sa dufhe fo to ftrafhne fkufhnjave! V-
zhalih fo te snotranje muke od telefnih bolezhin
veliko hujfhi in britkejfhi. Vtegnile bi fkufhnje
biti, f kterimi Bog nektere dufhe zhifti, ali fo
pa fhtrafe savoljo njih nesveftdbe. Naj pa she
bodo fkufhnje ali pa fhtrafe, je vfelej f saupam
sazheti. Bodimo she v ftanu kakorfhnim koli
hozhemo, naf vezhna praviza k milofti bdshji
perbeshevati veshe, in od njegove nefkdnzhne
dobrote, zhe fmo tudi nevredni, vlili potrebnih
pomozhkov fe nadjati. Veliziga pomena je tu¬
kaj ta nauk. Per teh snotranjih mukah tedaj,
bodo naj she kakorfhine hozhejo, je treba pre-
zej od konza jakiga upanja biti, ljubiti Boga,
in verovati, de naf on ljubi, in fe podvrezhi
njegovim naredbam.

7. Vedni mir in pokoj bi nam fhe nevar-
nifhi bil. V takfhnim ftanu bi nafha dufha ne
mogla obftati, de bi fe ne pogubila, kakor fmo
she popred od tega pogovor imeli. Solnzhna
vrozhina, je rafti seljifh in fadesha grosno po¬
trebna. Naj bi pa vrozhine hladne nozhi ne smanj-

211

fhevale in hladile, bi seli pred soram vfahneli.
$tan omame, ftrahu, zhmera in gnufa je dufhi
doftikrat potreben, de zhednofti nekoliko dosorijo.
Bog fe poflushi takfhnih fkuflinjav, de dobro,
ki je v naf, popolnifhi in krepkejfhi ftori; de
opovera, de v pregrehe, nezhimerno dopadenje
in prefhernoft ne sagasimo; de bi naf v sanizhe-
vanji in ftudu do febe, v vedni ponishnofti na-
Ihih flaboft in napak, ki jih v tem ftanu v glo-
bozhini fvojiga ferza vidimo, do fmerti ohranil.
Ki she vezli let svefto Bogu flushijo, bi v fkufh-
njave palti vtegnili, mifliti, de fo kaj, in bi fe
v napuhu pogubili. $uhdta pa, in britke fkufh-
njave, v kterih koperne, jih pofilijo, shivo ob-
zhutiti, de she po tolizih letih nizh drusiga v
febi ne najdejo, kakor flabofti, hudobije in na¬
pake, in vsrdke fe fovrashiti in ftuditi. Bres
teh ter dih fkuflinjav bi ne bili nikoli tako natanko
vidili, nikoli tako shivo obzhutili, kaj bi is nar
poboshnifhi dufhe biti vtegnilo, ko bi ji Bog le
okomiglej fvdjo gnade odmaknil. Po tem pre-
mifhljevanji mora up takfhne ofebe, ki v tem
shaloftnim ftanu tizhe, povefeljevati in pokrep-
zhevati, in naf uzhiti, de fe ga ni ravno pre-
vezh treba bati, ker nam Bog veliko dobriga
is tega isfnuje.

8. Pokasali fmo she, de je fam .JesufKri-
ftuf tega shaloftniga ftanu, kolikor ga je bil smo-
shen, hotel biti deleshen; de je pogofto v ne-
pokoj, otoshnoft, shaloft in ftrah padal, de fe
je v fmertne teshave povesnil, in kervavi pot
potil. V pohlevnofti, ki je vfiga nafhiga fter-
menja, vfe nafhe ljubesni in vfe nafhe hvalesh-

14*

212

nofti vredna bila, je on vfe nafhe flabofti pre-
vsel, ki fo nar bolj njegovi vfigamogozhnofti na-
fprot viditi bile, in ravno sato pa njegove Iju-
besni bile vredne. Nafhe nepokoje, otoshnofti,
shaloft in ftrahove je on nafe vsel, de bi naf v
nafhih povefelil in pokrepzhal; de bi nam gnado
saflushil, de bi jih v prid fvojiga isvelizhanja
obrazhali, in de bi naf poduzhil, de fe ta, ako-
ravno otoshen ftan, vimder f popolno pobosh-
noftjo prav lahko natanko fterniti da. Ob zha¬
fu, ko fe je fvdjimu Ozhetu na krishi daroval,
to je, ob zhafu, kader je fvdjimu Ozhetu nar ve-
zhi fprizhlej fvoje ljubesni in pokorfhine dajal;
ob zhafu, ko fe je dosdevalo, de bi mu Ozhe
nar vezhi snamnja fvojiga dopadenja in blago-
Ijubnofti fkasovati mogel, je od njega sapufhen
hotel biti, in zelo breme bdshje pravize, vfo oj-
ftroft njegove fvetofti je v fvdji dufhi hotel nofiti:
„Moj Bog, moj Bog,“ je na glaf k Ozhetu kli-
zal, sakaj fi me sapuftil!“ Mat. 27, 46. To
fe ni sgodilo sato, de bi le toshil, le klizal k
fvdjimu Ozhetu, in s velikim glafam vpil, am¬
pak sato, de naf je groše fvojiga terpljenja, in
ojftrofti fvojiga Ozheta, f ktero ga je tepel, o-
pomnil, in de bi naf poduzhil, de je to sapu-
fhenje njegoviga Ozheta nar hujfhi muka nje-
goviga zeliga terpljenja bila, ker je edina bila,
de fe je Jesuf Kriftuf fvdjimu Ozhetu potoshil.

9. Grosno napzhno bi bilo tedaj, mifliti, de
je pomanjkanje fladkofti, obzhutne tolashbe, sno-
tranja sapufhenoft ozhitno snamnje bdsbjiga ferda.
Po naukih evangelija in pifmih Apofteljnov fo
muke duha, kakor terpljenja telefa snamnja bdshje

213

Ijubesni; on nam po njih fposnavati daja, de naf
isvelizhati, in bolj in bolj od grehov ozhiftiti ho-
zhe, zhe nam vfo duhovno tolashbo, rasvun
bdshjo voljo ftoriti, odnafha, in f tem naf f
zhiftejfhimi in fvetejfhimi vesmi k febi vlezhe.
Takfhne fkufhnjave, od kterih ravno pogovor
imamo, fe tiftim dufham, ki fo sazhele fhe le
flushiti Bogu; in kterih poboshnoft fhe nima pra-
viga ftajala, in je fhe polna pomot in fhibkote,
fkorej nikoli ne nakljuzhijo. Po fpreobernjenji
vezhi del, jim takfhno terpljenje nadlegovati sa-
zhne; kader fe she njih poboshnoft bolj vfpefln'
in okrepzha; in ob zhafu, kader nar manj vsro-
ka imajo, fe bati, de fe Bog ferdi nad njimi,
in loshej verjamejo, de jih Bog ljubi. Vfaki
kriftjan ima fkorej bukve „hoje sa Kriftufam"
v rokah, kjer je pogofto od tega pogovor. Po-
ftavim v 9. rasft. 2.  buk. in v 25. 30. in vezh
drusih raft. 3. buk.

§. VI.

Upanje mora mbzhno in /lanovitno biti.

1. Zerkev je preklela Kalvine, ki fo uzhili,
de je od Boga nam rasodeta refniza, torej ravna,
in nevkanjljiva gotovoft, de fmo opravizheni in
is med fhtevila isvoljenih boshjih. Bog ima fvoje
vsroke, de nam takfhne gotovofti nafhiga isve-
lizhanja, ktera bi nam fhkodljiva biti vtegnila,
ne daja. To fmo nek druge she fprizhali. Ali
is tega, de nam kerfhanfko upanje ravno te po¬
polne in nevkanjljive gotovofti ne daja, ne is-
haja, de bi naf v dvombah ohranil; to je v enaki

214

negotovofti med nafhim svelizhanjem in pogub¬
ljenjem. Na dobroto, blagoljubnoft, sveftobo ka-
kiga ozheta, matere, drusheta, drushe, perjatla,
flobodno in gotovo sidamo. In akoravno nifmo
od njihove odkritoferzlmofti, in ftanovitnofti mi-
fel in volje natanko in gotovo preprizhani; vun-
der ne dvomimo nad njimi; per priliki jim fhe
saupamo vfe: v lili fe k njim satekamo, in ne
delamo fi nobenih teshkih in kalnih mifel, de
naf mar fovrashijo, ali naf sapuftiti, in v roke
nar hujfhih fovrashnikov isdati miflijo. Ali vun-
der kakfhna primera je to? Sidati na dobroto
perjatla, drusheta, drushe, ozheta, matere; na
dobroto, ki je po nauku Jesufa Kriftufa hudobna
rajfhi, ko dobra. Kaj? fe bomo mar pomifhlje-
vali, sidati na nefkdnzbno dobroto Boga, ki nam
ne dopufha, temuzh naravnoft sapoveduje, popol-
nama upanje ftaviti vanj; ki nam tako pogofto
obeta, de ne bo nikoli tiftiga sapuftil, ki do
fmerti vanj upanje ftavi; ki nam sapoveduje,
mnoshiti fvdje saupanje, ga oshivljati in krep-
zhati bolj, in per nobenim ftopaji saftajati s upam;
ki nam vediti daja, de toliko ljubfhi mu bomo,
bolj in terdnejfhi ko upamo vanj ? Nam ne fpri-
zhuje mar natanko vfe to, de kerfhanfko upanje
mora bres vfe dvombe biti, in de nikoli ni per-
pufheno, savolj fvojiga vezhniga isvelizhanja fvo-
bodno dvomiti? §v. pifmo nam lizer po eni ftrani
ne daja popolne gotovofti nafhiga svelizhanja;
po drugi ftrani nam pa saupanje v Boga, kakor
isvirik miru, vefelja tolashbe in mozhi pred ozhi
ftavi. Po befedah fv. pifma ne more tedaj ker¬
fhanfko upanje s dvombo nad fvojim svelizha-

215

njem obftanka imeti. Kako bi naf tedaj ker-
fiianfko upanje s pokojem in vefeljem navdalo,
ko bi naf per vfih nafhih nadlogah, snotranjih
(duhovnih) mukah ne krepzhalo, in bi naf v
enaki negotovofti med isvelizhanjem in pogu¬
bljenjem vifiti puftilo. Dvomba, bomo li potrebne
pomozhke dofegli, ali ne; bomo li isvelizhani
ali pogubljeni; bi bila isvirik grosovitnih in ftrafh-
nih nepokojev, kterih bi s nobenimi perpufhe-
nimi pomozhki vtolashiti ne bilo. Strafhnejfhiga
nizh biti ne more, kakor dvomiti nad fvojim
vezhnim isvelizhanjem; in doftojnifhiga bi ref
nizh ne bilo, kakor bres vliga tolashka fe brit—
koftam v roke podati, ko bi zeli zhaf fvojiga
shivljenja v dvombah vifil: dvomiti bi pa polil jen
bil, ko bi upanje in dvom sloshno vkupej obftati
samogla. Ker nam pa fv. Duh vediti daja, de
je upanje per vfih sloftih isvirik vfpeha, tolashbe
in vefelja, nam tudi vediti daja, de mora terdno,
in od vfih fvobodnih dvomov profto biti.

2. $v. Jakob govori, de je v veri bres
dvombe in pomiflika treba profiti. Je treba te¬
daj tudi upati bres dvombe in pomiflika: ker
upanje je isvirik kerfhanfke molitve. Jesuf Kri-
ftuf nam pogofto v f evangelii verovati veleva,
de nam fe bo vfe, zhefar bomo profili, sgodilo,
in nikogar ne isjema. „$lehern, kteri profi,
prejme, kteri ifhe, najde, in kteri terka, fe mu
bo odperlo.“ Mat. 7,8. In de bi nam bil bolj
saverjetil, je fvojo obljubo, s navadno perfego,
poterdil: „Refnizhno, refnizhno vam povem: kar¬
koli hote Ozheta v mojim imenu profili, vam bo
dal.“ Jan. 16, 23. Is upanja molitev isvira,

216

in satorej mora terdno, in kakor molitev od vfe
negotovofti profto biti. Tudi molitev ni mdzhna,
zhe tudi upanje, is kteriga isvira, ni mdzhno.

3. §»v. pifmo fploh tifte opominja, ki v Boga
upanje ftavijo, in ga sa ufmiljenje profijo, de
naj bodo ferzhni in mdzhni, in naj gotovo ve¬
rujejo, de bodo obzhutili njegove dobrote. „Ob-
nafhajte fe moshko, in bodite ferzhni vli, ki v
Gofpoda saupate,« Pf. 30, 25. nihzhe ni is
tega isvset, tudi grefhniki ne. „$preobernite
fe grefhniki, in ftorite, kar je prav pred Bogam,
in saupajte vanj, de vam ufmiljenje fkashe.«
Tob. 13, 8. $he mozhnejfhi fo befede Isaija
preroka, po kterim Bog grefhnika tako nago¬
varja: „Jenjajte hudo delati in uzhite fe dobro
ftoriti. Potem pridite, in pertoshite fe nad me¬
noj , zhe vam odpuftil ne bom. In ko bi bili va-
fhi grehi kakor fhkerlat, bodo beli ko fneg, in
ko bi bili, kakor barshun rudezhi, bodo beli,
ko volna.« Isai. 1, 16. 17. 18. „Ki fe v Go¬
fpoda sanafhajo, ftoje, ko gora $ijon.« Pf. 124,
1. „Ki fe Gofpoda boji, njega ferze je vedno
perpravljeno, saupati v Gofpoda. Njegovo fer¬
ze je poterjeno, fe ne bo bal, dokler vfih fvd-
jih fovrashnikov pod nogami ne vidi.« Pf. 111,
7. 8. „Dershimo fe fposnanja fvojiga saupa
terdo, ker sveft je, ki je obljubil.« Hebr. 10,
23. „De bi vaf ftoril ivete, neomadeshevane
in nefvarljive pred feboj, — ako oftanete vter-
jeni v veri in ftanovitni, in neomahljivi v upu
evangelija.« Kolof. 1, 22. 23. V veri in upu
neomahljiv biti, je po nauku fv. Pavla isveli-
zhanje nafhe.

217

Tudi v osoru nar rezkih nevarne/l ne fme
opefhati upanje nafhe.

1. ^kufhnjave in nevarnofti neprenehama
zhloveka obdajajo, pa vunder ne smiram enake.
Nektere fo takfhnih laftnoft, de fo naf grdsno
opefhati vftan: ali upanje mora biti vedno enako,
vfelej terdno, v nar vezhih nevarnoftih, kakor
v nar manjfhih vfelej neomahljivo; ker je pod¬
loga, na kteri ftoji, vedno enaka. „Jesuf Kri-
ftuf je vzheraj in danef, in bo tudi na veke."
Hebr. 13, 18. Njegova mozh in dobrota fe
ne more fpremeniti: terdna fkala je in neomah-
Ijivi fteber nafhiga saupa. Bres njegove gnade
naf nar flabfhi nevarnoft pohodi, in sh njo pod-
pertim nam nar hujfhi nobene shali Boriti ne
more. Potrebni fmo gnade per nar flabfhih,
in koriftna nam je per nar hujfhih fkufhnjavah.
Nejevera in nesaupnoft bi bila, ko bi dvomili,
ali nam Bog v nar hujfhih fkufhnjavah smago
dati samore ali hozhe. Ni le tedaj on tako mo-
gozhen in dobrotljiv, de naf v enih ali drusih
podpera.

2. V velizih nevarnoftih in perloshnoftih
fploh Bog tifte krepzha, ki le vanj upanje fta-
vijo. „Dober jeGofpod, in krepzha v dan brit—
kofti, in jih posna, ki upajo vanj." Nahum. 1,
7.  V velizih nevarnoftih naf on opominja, fe
sanafhati vanj, in fe nadjati od njegove dobrote
mozhne podpore, in velika nevarnoft naf vpehati
ne fme. „Mdshki bodite in terdniga ferza: ni-

218

kar fe ne bojte, in ne bodi vaf groša pred njimi;
ker Gofpod tvoj Bog je fam tvoj vodnik, in te
sapuftil ne bo, ne od tebe pobegnil.^ Mojs. 5.
buk. 31, 6. „Naj fe nepreftrafhi vafhe ferze,
nikar fe ne bojte, ne krenite is roefta, in ne
bodi vaf groša pred njimi; ker Gofpod vafh Bog
je v fredi med vami, in fe bo sa naf s vafhimi fo-
vrashniki vojfkoval, de vaf is nevarnofti refhi.“
iMojs. 5. buk. 20, 3. 4. „Bog je nafhe per-
beshalifhe in mozli, pomozhnik v britkoftih, ki
fo naf grosno sadele. Sato fe ne bomo bali,
ko bi fe tudi semlja gibala, in gore padale v
fredo morja. — §>terl je lok, in ordshje polomil.
— S nami je vojfkni Bog, Jakobov Bog naf
fprejema.“ Pf. 45, 2. 10. 12.

3. „Gofpod, kako filno fo fe namnosliili, ki
me ftifkajo, in koliko jih je, ki fe vsdvigujejo
nad me.“ Pf. 3 , 2. Me hozhijo mar s mnosham
in shugi oftrafhiti in podreti ferze? „Dofti jih je,
ki mi pravijo, nima nobene pomozhi od fvojiga
Boga. Ali njih shugi in mnoshi jim bodo v
veliko framoto. „Ker ti o Gofpod li moj po¬
mozhnik, ti moja zhaft.“ Akoravno me vezli
tavshent ljudi oblega, fe bal ne bom. Vsdvigni
fe o Gofpod, in refhi me moj Bog. Per Bogu
je moja pomozh, in nad tvojim ljudftvam je tvoj
blagoflov.“ Pf. 3, 3. 4. 7. 9. „Ko bi v fmertno
fenzo safhel, fe mi ne bo nizh hudiga bati, ker
fi s menoj. “ Pf. 22, 4. „Moji fovrashniki fe
trudijo, me upa, v kterim moja mozh obftoji, obro-
pati, in me pregovoriti, de ga ni, de bi me otel
is njihovih rok, rekozh: Bog ga je sapuftil, hi¬
timo sa njim, in popadimo ga. O Bog! ne bodi

219

delezh od mene, moj Bog! hiti meni v pomozh.
V framdto naj bodo, in kdnez naj jih bo, ki
ifhejo mojo nefrezho. Jes pak vedno upati ho-
zhem. Premifhljevati hozhem gofpodovo mdzh.
Moje ufta bodo tvojo pravizo in zeli dan tvojo
pomozh osnanovale, in zhe dalje bolj te hozhem
hvaliti. $ram jih bodi, ki obrekujejo moje slav¬
ljenje« Pf. 70,  11. 12. i. t. d.' „Vi, ki me
nar drajfhiga obropati, in mojo prizhijozho fla-
boft fi v prid hozhete oberniti. Kako dolgo fe
saganjate vfi v eniga zhloveka, de bi ga po-
konzhali, kakor vshe v nagnjeno fteno in ras-
padljivo osidje? Ali moja dufha bodi podloshna
Bogu, ker moja poterpeshljivoft od njega pri¬
haja, — on je moj Bog in moj isvelizhar, ne
bom obnemagal. V Bogu je moje svelizhanje
in moja zhaft, on je moja pomozh, v Bogu je
upanje moje. Pf. 61, 4. 6. 7.  8. Takole fe
David od velikofti nevarnoft in fvdje laftne fla—
bofti ni puftil podreti; temuzh fhe le vnemal fe
je v upu v Boga: in to je korift, kteriga fv.
Duh hozhe, de ga is teh iv. naukov imamo, ki
fo v nafhi poduk in nafho tolashbo vdihnjeni in
fpifani bili.

VIII.

Nafhe saupanje mora v veliko(lih nevarnoft,
ki fe nakljuzhijo, rafti in biti mozhnejfhi.

1. Veliko je she, ako velikofti nevarnoft
nam nafhiga upa ne poderd in ne oflabe. Ali
vunder ni fhe to saddfti, de bi um, kteriga nam

220

fv.  pifmo od nafhiga saupanja daja, popolno ob-
fegli. Tudi is tega, kar fe nam kerfhanfkimu
upu vnafprotno dosdeva, je treba sajemati nove
fpodbadleje upa, in v nar vezhih nevarnoftih in
napotkih mora rafti in fe krepzhati. Manj ko je
pomozhi, tolashka in upa od nafhe ftrani, od
ftvari, in k videsu tudi od boshje ftrani, ker nam
pomagati odlafha, in fe naf sanizhevati kashe;
bolj nam je treba fvoj pogum in fvoje saupe v
tiftiga mnoshiti, ki vfe ftoriti samore; ki is teme
luzh, in is pezhine fterd isvirati daja: in ki, zhe
fe popolno sanefemo nanj, po fvoji neismerljivi
mdzhi in nefkdnzhni modrofti nafhe svelizhanje
ravno po tiftim vmifhljuje, kar ga dofezhi fe nam
overik dosdeva. Tafhno saupanje velizhaftvo
boshje nar bolj povifhuje, in daja zhloveku nar
vezhi safluge.

2.  Sakaj povifhuje fv. pifmo Abrahamovo
vero tako grosno? Ne sato mar, ker je upal,
kjer nizh vezh upati ni bilo; Rim. 4. Hebr. 11.
al ker je vfim dosdevkam nafprot upal, biti dzhe
fvetiga saroda, kteriga bo Bog blagoflavil in
poinnoshil, kot svesde na nebu; ker je upal,
akoravno fe mu je teshko in nemogozhe dosde-
valo, fhe finu sadobiti, od kteriga bi zeli sa-
rod prihajal, ker je she slo perletin bil, pa tudi
njegova shena, po imenu f^ara, je bila she slo
ftara in ni imela otrok; k videsu pa tudi fhe
bolj od boshje ftrani neverjetno, ker mu je fvd-
jim ftorjenim obljubam naravnoft nafprot sapove-
dal, pa kaj, ravno to, kar je obl jubil, popolnama
overgel, de mu je ukasal ediniga fina, kteriga
mu je poklonil ffhenkal), in kteri ravno vfe ob-

22i

ljube tega fv. in bresfhtevilniga saroda oblega,
darovati in f. fvojo laftno roko saklati in mu
shivljenje vseti. In ker fe je Abraham nad vfe
te sadershke povsdignil, in ne sgubil ne vere
ne upa, ampak Bogu vfe isrozhil, povelje in o-
bete vfe vkupej fterniti, ter mu fkasal fvojo po-
korfhino in zhaft, de ima v sakladih vligamo-
gozhnofti in modrofti fvoje fkrivne pomozhke, vfe
to ftoriti in vkupej fterniti: sato je Bog njegovo
vero in upanje tako berhko pohvalil, in vfim
vernim ga ozheta in sgled vere in upa poftavil;
ker je to, kakor pifhe Apoftelj tudi nam pifano,
de bi nafledniki njegove vere, in upanja, in de-
dizhi blagoflova in obljub boshjih bili.

3. Sakaj povsdviguje Jesuf Kriftuf vero in
upanje Kananejke, in fe zbudi nad njo ? Ker je
Abrahamovo saupanje imela, kjer ni upati bilo,
kjer k videsu nizh drusiga zhutiti ni bilo, kakor
obupati is rasnih vsrokov. Is neverfke deshele
je prifhla, kjer je imela fvoje domovanje. $pu-
ftila fe je na pot, poifkat Jesufa Kriftufa, pre-
dnj fe  vershe na tla, ki vfe druge fprejema, in
fe poln dobrote sh njimi pogovarja, sh njo pa
ne zherhne. Ona ne jenja profiti, in tudi Apo-
fteljni moledvajo sanjo, in ji pomagajo profiti,
ali vfe sapftonj, le shaloftin in obupin odgovor
dobiva is uft Jesufa Kriftufa. „Nifim poflan,
kakor le k sgubljenim ovzam Israelove hifhe,
ne pa ptujzam pomagat. Nameft, de bi obu¬
pala bila, dalje sa Jesufam gre, in ga moli re-
kozh: Gofpod pomagaj mi, ali k vfim njenim
profhnjam, sdihovanjam in krikam fe k videsu
Jesuf gluhiga in terdiga dela, rekozh: „Ni prav

222

jemati kruha otrokam, in ga pfam metatibe-
fede fo to, ktere ko perve, ji nobeniga upa ne
dajo, in bi savoljo ferpdfti vfleherniga drusiga
zhloveka rasdrashile in fkazhile. Shena pa, na-
meft de bi obupala bila ali fe rasferdila, fi dela
ferze in pogum, fe ponishuje in mnoshi saup:
„Kaj pa de Gofpod! je djala, fej tudi plizhki
jedo drobtine, ktere padajo od mise njih Go-
ipodov. O shena, ji je Jesuf rekel, velika je
tvoja vera. Sgodi fe ti, kakor hozhefh!“ Mat.
15, 28. To sazhudenje Jesufa Kriftufa je vfim
nam v imenitni poduk. Uzhi naf ta Kananejka,
de veliko opoverkov nam nafhe saupe omajati
ifhe, de jih Bog v fkrivnih naredbah fvdje pre-
vidnofti vzhafih terdo pofkufha, nameft de bi pa
nam upanje pefhalo, per vfdi opoverkih bolj in
bolj rafti in fe okrepzhavati mora, de bi fe
vredni ftorili uflifhani biti, in saflushiti per Bogu
hvalo in plazhilo. „N61i tedaj, karti je od Boga
nalosheno, fkleni fe sh njim in poterpi, de bofh
raftil v slavljenji. Vfe, kar te sadene, {prejemaj,
prenafhaj nadloge, in v ponishevanji imej poter-
pljenje.” §iir. 2, 3. 4. 6.

4. Jesuf Kriftuf obdan od mnoshze ljudi,
ktera prihaja poflufhat njegovih naukov, ftopi
proti vezheru f fvojimi Apolteljni v zholnizh, de
bi fe po morji v drugo ftran prepeljal. Med
voshnjo safpi. Grdsni vihar fe vsdvigne, in va¬
lovi plulkajo v zholn, in poln je bil she vode.
Apofteljni fe sazhnejo trefti, ker nemarnoft ve¬
lika jih ftrafhi, sbudili fo Gofpoda, rekozh: „U-
zhenik! ali ti ni nizh mar, de poginemo? Kje
je vafha vera, kaj ftebojezhi? jim je odgovoril.

283

§he nimate vere?“ Mark. 4, 38. 40. De pa
bomo takfhne vere ali saupa {ker upanje tudi
vero pomeni) kakorfhino terja Jesuf od naf, de
bi nam enazih ozhitov, kakor Apofteljnam ne
navlekla, fe nad nizhefam zhuditi ne fmemo, ne
trefti fe, tudi ne ftraha imeti pred kako rezhjo.
Ne lila vetrov, ne fila viharjev, ne raspadljivoft
zholna, ne fhum fe blishajozhih valov, tudi fpanje
Jesufa Kriftufa nam terdnofti vere in upa od-
vseti ne fmejo. V nar hujfhi nevarnofti, kader
fe nam od ftrane ljudi, ali tudi od ftrane Jesufa
Kriftufa maja in fe nam vfe sgubljeno dosdeva,
in bi nam per vli nafhi molitvi in klizili, v na-
fhih nevarnih potrebah, fe gluhiga in neobzhut-
Ijiviga delal, moramo fvdje ferze v vednim po¬
boji, in v terdnim saupu v njegovo dobroto in
gotove obljube imeti. V tem moramo biti terdne
poftave, po tem obrazhati fvdje mifli in djanja,
dokler vihar ne pojenja; fvdje saupe f tem o-
shivljati in pokrepzhevati, kar mu vfprotuje, in
upati, kjer nizh upati ni. Vere saflushenje v
tem obftoji, de saftran vfdi opoverkov in dos-
devnih nafprotkov, ktere bi imeti vtegnili, vun-
der verujemo. Safluge upanja pa tudi fpldh v
tem obftoje, de saftran vfih napotlejev in sha-
loftnih permer, ki jim vkljubujejo, v Boga terd-
no saupanje ftavimo. Bdshja volja je, de bi sa-
zhenjali f tern, de bi njegovim befedam vfelej
popolno saupali; de bi povelju, verovati in upati
vanj, priprofto pokorfhino fkasovali; de bi v u-
panji, kakor tudi v veri fvdji pameti tiho biti
veleli, in sa napotleje, ki napadajo naf, fhe ma¬
rali ne.

224

5. To naf David f fvojim isgledam uzhi.
Sldba njegovih fovrashnikov, njih mozh in grd-
sno fhtevilo, laftna flaboft, vfe mu je novi fpod-
badlej, fe nadjati hitre in mogozhne pomozhi od
Boga. „Gofpod popadi sa fhkit in ordshje, in
oftani meni v pomozh. Ki revesha refhifh is
premogozhneshev rok, in uboshza in fromaka is
rok tolovajev. Vfe moje kofti poreko: Gofpod!
kdo je tebi enak?“ PL 34, 2. 10. „Perbli-
shaj fe k moji dufhi Gofpod, in refhi jo: refhi
me sa mojih fovrashnikov voljo, de jih ponishafh
in jim pokashefh fvdje mozhi.“ Pf. 68, 19.
„Gofpod, uzhi me fvdjo pot, in pelji me po pra¬
vim tiru, savolj fovrashnikov mojih.“ Pf. 26,
11. „Poglej v moje ponishevanje in mojo brit-
koft, in odpufti mi vfe moje grehe. Poglej v
mnosh mojih fovrashnikov, ki me zhertijo po kri¬
vim. Varji mojo dufho in refhi me, ne pufti
me priti v framoto, ker upal lim v te.“ Pf. 24,
18. 19. 20. „V miru bo refhil mojo dufho
pred njimi, ki fe (v fovrashtvu) k meni perbli—
shujejo, ker veliko jih je meni nafprot. Bog me
bo uflifhal, in jih ponishal.“ Pf. 54, 19. 20.
„Ne morem vbeshati, in ni ga nikogar, de bi
fe same ponefil. O Gofpod! k tebi fim klizal
in djal: moje upanje in moj del fi v shivih de-
sheli: Poglej v moje sdihovanje, ker do konza
fim v ftifki, refhi me od mojih ftifkavzov, ker
poftali fo mozhnejfhi od mene." Pf. 141, 5. 6.
7. „Is vifhave je ftegnil roke, prijel me, in
potegnil is velizih voda. Otel me je od pre-
mozhnih fovrashnikov, in tiftih, ki fo me zher-
tili in fo mozhnejfhi od mene. Na plan me je

225

fpeljal in refhil; ker vefelje je imel nad mano.“
Pf. 17, 17.  18. 20. „Moj ozhe in moja mati
fta me sapuftila, ali Gofpod me je fprejel. Go-
fpod je varih mdjiga shivljenja, pred kom fe bom
trefel? Ko bi fe vdjfka poftavila meni nafprot,
fe balo ne bo moje ferze, in ko bi fe boj v-
sdvignil nad me, hozhem saupati va-nj.“ Pf. 26,
10. 1. 3. Te terde fkufhnjave, velike in brit—
ke perloshnofti li je treba obrazhati v prid, de
fi velike saloge sa vezhnoft perpravimo; in ve-
feli moramo biti, de samoremo Bogu gotove
snamnja dajati, de le v njegovo vfigamogozlmoft
in dobroto zelo fvoje saupanje ftavimo, de terdno
verujemo, de njegova vligamogozhna pomozh,
vfo zhlovefhko flaboft, slobo, prekanjenoft in
trud zeliga pekla prefega; in de f polnim ferzam
verujemo kar nam on po fvojim Apofteljnu go¬
vori: „Dovolj ti je moja gnada, ker moja mozh
fe v flabofti mogozhna fprizhuje. w  2. Kor. 12,
9. „Ako je Bog sa naf, kdo je soper naf.“
Rim. 8, 31.

§ IX

Prilike fe. pifma v fprizhik, kako terdno in
neomajljivo mora nafhe saupanje biti.

1. $v. pifmo fe rasnih prilik poflushi, de
bi vzhine (djanja) kerfhanfkiga upa nam poka-
salo. Vzhafih nam ga v podobi zhelade*) vi-

*) Opomba. Zhelada je per nekdanjih vitesih in
vojakih glavna oprava ali is shelesa iskovana kapa bila.

15

226

diti daja: ,, Vsamite“ govori fv. Pavl, „zhelado
svelizhanja; Efesh. 6, 17., v drugim kraji pa
pravi, de je ta zhelada upanje: „Oboroshimo le
f zhelado, s upam svelizhanja. w  1. Tef. 5, 8.
Kakor zhelada vojfhaku v boji v to flushi, de
glavo, nar imenitnifhi del fvojiga shivota, pred
fmertno rano obvaruje; ravno tako naf mora tudi
upanje v vednini boji pred fovrashniki nafhiga
svelizhanja, pred finertnim napadam in nevarnimi
fkufhnjavami obvarovati.

2. Moder ^Salomon upanje, imenujmo ga
rajfhi bdshji savet, ki ga upanju obeta, fhkitu
primerja. „§likit je on tiftim, ki va-nj upanje
ftavijo.“ Prip. galoni. 30, 5. Vojfliaki fo f

Takfhne kape fo mnogoverftne bile: nektere fo le po verhu,
nektere od sadej po hrani do ufhef okrog- glave varovale;
nektere pa tudi zelo glavo s obrasam vred sakrivale, in
fo od fpred fhupljinze ali fhpranje in luknjize imele,
de je vojak fkos gledal in dihal. Takfhne shelesne
kape fo vitesi in vojaki sato, kader fo v boj fhli, na
glave devali, de jim fovrashnik s oroshjem glave po-
fhkodovati ni mogel. Glava je nar imenitnifhi del zhlo-
vefhkiga shivota; je tedaj ona fmertno ranjena, je tudi
zhlovefhko shivljenje per kraji, §v. Pavl uzhi: „Oble-
zheni s oklepam vere in ljubesni, in f zhelado upanja
v isvelizhanje. “ Tef. 5, 8. Glejte upanje isvelizhanja
on zhelado ali shelesno kapo imenuje. Kakor tedaj zhe¬
lada, nar imenitnifhi del, glavo namrezh zhloveka, od
ktere vli drugi udje vife, pokriva in varuje, ravno tako
je tudi upanje vezhniga isvelizhanja nafha duhovna zhe¬
lada, in vfe nafhe mifli, shelje, befede, namene, na¬
klepe in dela pokrivati, varovati in nafhiga duha pred
obupnoftjo braniti mora. Vsami zhloveku glavo, je shiv¬
ljenje telefa prozh, vsami mu pa tudi upanje vezhniga
isvelizhanje, ga tudi po duhu konzhafh.

327

fhkitam fvoj zeli shivot pred filo fovrashnikov
varovali; ravno tako je tudi upanje fplohni po-
mozhik, vfih fkufhnjav fe varovati.

3. Po nekim preroku Bog tiftim, ki fe na
njegovo vligamogozhno obrambo operajo, obeta,
de jih ognjenima sida enako obdajati hozhe. Bres
dvombe bi mefto soper napade nar hujfhih fo¬
vrashnikov bilo gotovo, ko bi ga nameft sidov
is semlje in kamnja s ognjem in sablji ogradili.
V takfhni vefeli in tolashljivi podobi Bog tiftim
fvdjo obrambo obeta, ki popolnama upajo va-nj.
„Ognjen sid mu bom, pravi Gofpod, okrog in
okrog. “ Zahar. 2, 5.

4. Apoftelj upanje mozhnimu in flobodnimu
(barknimu) mazhku ali fidru primerja, ki naf v
tekih in fkufhnjavah prizhijozhiga shivljenja terd-
ne in neomahljive dela. Snano je vfim, v kak-
fhnih nevarnoftih v morji je barka, kader hudi
viharji napno, in fidro ali mazhik dna morja do-
fezhi ne more. V  tem ftanu je barka vetrovam
in viharjem v pefteh, ki tulijo okrog nje, plu-
fkajo va-njo in fem ter tje luzhajo; vedno je ref
v veliki nevarnofti, de bi fe na klezhe in meline
ne safadila in na kofe rasbila. Zhe fe pa lidro
v dno morja terdo safadi, ne mara barka nizh
sa filo vetrov in valov, ona terdo' obtizhi, in
fe v nobeno ftran premakniti ne da, akoravno
od rasnih ftrani butajo in plufkajo va-njo. ^vet
in zhloveka prizhijozhe shivljenja fta ref morju
podobna, ki fta polna ftrafhnih viharjev in klezh.
Ako nafha dufha, ki je od barke veliko kerh-
kejfhi, po upu frezhne vezhnofti, kakor barka
po fidru, fe ne dersln' terdo in nepremakljivo

15*

228

Jesufa Kriftufa, pride v oblaft fkufhnjav hudi—
zha in sldbe fvojih ftraftnih nagibov, in je v ve¬
liki nevarnofti na veke biti sgubljena. Zhe fe
pa f fidrain terdniga upa dershi Jesufa Kriftufa;
ga v duhu v nebela fpremljuje, kamur je fhel,
de bi bil njeni frednik per Bogu, njeni vifliji
duhoven in befednik, fe vli lili fvojih ftraft, in
fkufhnjavam hudizha v bran ftavi, in ko bi jo
tudi fukali od mnosih ftrani, jo bo Jesuf Kriftuf
mozhno in nepremakljivo ftoril. To nam fv.
Pavl prav lepo pove: „Bog je (Tvojim oblju¬
bam) perftavil perfego, de bi v dveh nepre¬
makljivih rezheh, (obljubo in perfego boshjo)
v kterih Bogu ni mogozhe lagati, prav mozhno
povefeljenje imeli, ki fino perbeshali, de bi fe
daniga upanja prijeli, ki je nafhi dufhi kakor
varno in terdno fidro, ki feshe zlo sa snotranje
ogrinjalo, kamur je Jesuf pred nami sa naf no¬
ter fhel, ki je po redi Melkisadeka vifhji mafh-
nik na veke poftal.“ Hebr. 6, 17. 18. i. t. d.

X.

Terdnjava in nepremakljivo ji kerfhanfkiga
upanja je sidana na bdshje obljube.

1. V pifmi Hebrejzam to fv. Pavl raslozhno
uzhi in opominja, de bi v veri in upu ftanovitni
bili, in pofnemali tifte tiare pravizhne, ki jih je
dolgo in terdo Bog fkufhal, de bi jih vredne
dedizhe bil ftoril fvojih obljub. „Shelimo, ljubi
bratje! de flehern is med naf enako fkerbi, de
upanje do konza terdno ohrani, de bi fe ne vle-
nili, ampak tifte pofnemali, ki fo po veri in upu

229

dedizhi obljub poftali. Ko je bil Bog Abrahamu
ftoril obljubo j in ker ni od febe vifhjiga imel,
de bi perfegel per njem, je lam per febi per¬
fegel, rekozh: Refnizhno te hozhem blagoflo-

viti, in pomnoshiti filno. In tako je poterpeshljivo
prenafhal, in dofegel obljubo. Ljudje pazh per-
fegajo per vikfhih od febe, in kdnez njih žele
pravde perfega ftori, de terdno med njimi ofta-
ne. Bog pa, ki je dedizham fvojih obljub Tvo¬
jih fklepov terdnoit obilnifhi hotel fkasati, je per¬
fego perdjal, de bi v dveh nepremakljivih re-
zheh, (A er Bog lagati ne more) prav mozhno
povefeljenje imeli, ki fmo perbeshali, de bi fe
daniga upanja prijeli, ki je varno in terdno fi-
dro nafhih dufh. 44  Hebr. 6, 11. i. t. d. Apo-
ftelj tedaj sida terdnjavo in nepremakljivoft na-
fhiga satipa na neprernakljivoli bosbjih obljub,
ktere je f perfego poterditi fe vredniga ftoril.
Bog je obljubil, je fvojo obljube f perfego po-
terdil, je tedaj nemogozhe, de bi fvojo befedo
in perfego prelomil. To, pravi Apoftelj, nam
mora mogozhno tolashbo, in per vlili nepokojih
in fkufhnjavah shivljenja delati neomajljivi up.

2. Ravno ta Apoftelj v mnosih krajih fv.
pifma uzhi, de upanje fvoje ftanovitnofti in fvb-
jiga svelizhanja na tifto nefpremenljivo boshjo
sveftobo v njegovih obljubah sidati moramo. „Bog
vaf bo do konza poterdil, de bote bres greha
v dan prihoda nafhiga Gofpoda Jesufa Kriftufa. 44
On k vsroku tega saupa tudi sraven te befede
perdene: „Bog, po kterim fte poklizani v drush-
bo njegoviga $ina Gofpoda nafhiga Jesufa Kri-
ftufa, je sveft, 44  v fpolnitvah fvojih obljub. 1.

230

Kor. 1, 8. 9. Ravno teh befed fe on poflushi,
de bi povefelil in pokrepzhal Tefalonizhane. In
po tele molitvi sa-nje: „Bog miru fam naj vaf
v vfih rezheh pofveti, de bi vafh duh s dufho
in telefam vred ohranjen bil bres pomote sa pri¬
hod nafhiga Gofpoda Jesufa Kriftufa;" je sraven
perdjal, „on je sveft, ki vaf je poklizal, in bo
tudi ftoril." 1. Tefal. 5, 23. 24. V drugim
pifmu, ki jim ga je pifal, jim ravno te befede
ponavlja: „Bog je sveft, ki vaf bo poterdil, in
pred hudim obvaroval." 2. Tefal. 3, 3. Sanefti
fe moramo tedaj, de je Bog sveft v {polnitvah
fvojih obljub, in v dokonzhanji del fvoje gnade
v naf. „Ki je v vaf dobro delo sazhel, ga bo
tudi dokonzhal, v dan Jesufa Kriftufa." Filip.
1. 6. Vli nafhi grehi ga nifo opoverli, sazheti
in ga tudi ne bodo opoverli dekonzhati.

3. „0d upa shivimo, govori fv. Bernard,
„in pogum nam ne vpade v prizhijozhi nadlogi,
„ker fe vefelja nadjamo, ktero nobeniga konza
„imelo ne bo. To perzhakovanje ni prašno, tudi
„upanje ne negotovo, ki na obljubi vezhne ref-
„nize vterjeno ftoji." V 7. gov. 90. pf. 1. v.
„Tri rezhi fo, pifhe on dalje v drugim kraji,
„ki me tako grosno sagotove in pokrepzhajo, de
„pomanjkanje laftniga saflushenja, ne osor fvo-
„jiga nizhefa, tudi pomiflik ne in vifdk sapopa-
„dik od vezhniga svelizhanja, mi upanja podreti
„ne more, v kterim fe je vkoreninilo moje ferze.
„Te tri rezhi, v kterih moj up obftoji, fo Iju-
„besen, po kteri me je Bog v povtrozhenje fpre-
„jel, refniza njegovih obljub, in njegova vfiga-
„mogozhnoft, fpolniti jih." 3. gov. 6. ned. po

»31

bink. 6. v. „ On me isvelizhati hozhe, in v to
„tudi pomozhke posna; on jih samore in hozhe
„mi dati, in na-nj fe gotovo sanefem. 44  28.
gov. vif. pef. „Terdo fe dershimo fposnanja
fvojiga saupa, ker sveft je, ki je obljubil. 44
Hebr. 10, 23.

§. XI.

Kerfhanfko upanje fi vfe obljube, ki fo ftor-
jene isvoljenim bdshjim, vlaftuje. Prigovori
soper poprejfhnje nauke bodo oversheni.

1. Obljube, ktere je Bog isvoljenim ftoril,
de bi jim vezhno shivljenje in vfe v to potrebne
gnade dodelil, fo naravnoft in bres vfe dvombe
gotove, neprekanjljive in nefpremenljive. „Ktere
je Bog previdil, jih je tudi popred odložili!, de
bi podobi njegoviga $ina enaki poftali, de bi
perveniz bil med doftirimi brati. Ktere je pa
popred odlozhii, jih je tudi poklizal, jih je tudi
opravizhil; in ktere je opravizhil, jih je tudi po-
velizhal. Ako je Bog sa naf, kdo je soper naf? 44
Rim. 8. 29. i. t. d. Vfi isvoljeni fo k veri in
gnadi poklizani, vfi bodo opravizheni, in vfi bo¬
do povelizhani: nobeden is med njih ne bo po¬
gubljen; nizh, ne na sem! ji, ne v peklu jih od
ljubesni bdshje v Jesufa Kriftufa lozhiti ne more.
Kakor naf iv. Pavl v imenovanim poglavji v
35. v i. t. d. raslozhno uzhi.

2. Ta nauk fo Apofteljni od famiga Jesufa
Kriftufa prejeli. „Vfi tifti on govori, ktere mi
je Ozhe isrozhil, pridejo k meni, in kdor k meni

233

pride, isvershen ne bo. Is nebef fim prifhel,
ne sato', de bi fvojo, temuzh voljo tiftiga fpol-
nil, ki me je poflal. Volja Ozheta je pa, de

nobeden od tiftih, ki mi jih je isrozhil, ne bo
pogubljen, ampak jih poflednji dan obudim."
Jan. 6, 37. i. t. d. „M6je ovze moj glaf po-
flufhajo, in jes jih posnam, in hodijo sa mano,

in jeft jim dam vezimo shivljenje, in ne bodo
pogubljene vekomej, in nihzhe jih ne bo istergal
is moje roke. Kar mi je moj Ozhe dal, je vezhi
kakor vfe; in nihzhe mi tega ne more istergati is
roke mojiga Ozheta. Jeft in Ozhe fva eno." Jan.
10, 27. i. t. d. Nektere is med tiftih ovaz,
od kterih tu Jesuf Kriftuf govori, bi fe kaj zhafa
sgubiti in njegove nauke in sglede sametovati
utegnile. Ali miloft jim bo fkasal, de bodo fvoje
smote fposnale, fvojiga paftirja poflufhale, in ga
nafledovale do fmerti. Ne bodo na veke sgu-
bljene. Jesuf Kriftuf naf opominja, de bodo
fpazhenja lepih navad in sapeljivofti, pofebno v
poflednjih dnevih, tako do verha dokipele, de
bi tudi isvoljeni, ko bi bilo mogozhe, bili sape-
Ijani." Mat. 24, 24. in f poflednjimi befedami
nam rasloshi, de bodo vfi isvoljeni, od vfe te
imenovane pogube, bodi fhe taka in fplofhna
med fvetam, oteti. Tudi fv. Janes naf fpomni,
de bodo zhafi pertekli, ko bodo majhni in veliki,
bogati in ubogi, profti in flushni, snamnja na
defni ali fvojih zhelih imeli, in de bodo vfi, ki
na semlji prebivajo, sver molili." In Apoftelj
fhe perftavi: „kterih imena nifo sapifane v buk¬
vah shivljenja Jagnjeta." Jan. fkr. ras. 13,
18. 8.

233

de bodo refheni isvoljeni, ker nad fplofhno po¬
gubo nobeniga delesha imeli ne bodo.

3. Djali fino she, de nihzhe ni tako na-
ravnoft in neprekanjljivo sagotovljen, de bo is
med flitevila isvoljenih boshjih, in de bo obljub,
ki fo ftorjene, deleshen poftal. Djali fmo tudi,
de vfi verni upati morajo, de fo is flitevila is¬
voljenih boshjih, in de bodo deleshni obljub: in
kar naf tukej bolj natanko pojafniti mifel obhaja.

4. Kerfhanfko upanje je terdo vfim sapo-
vedano, torej dolshnoft in potreba, kakor vero¬
vati in ljubesin imeti. Ker pa upanje s vezhnim
slavljenjem in gnadami opravik ima , ki fo nam,
de bi ga saflushili, potrebne, ozhitno fposnamo,
de je bres isjemka dolshnoft vlili vernih kriftja-
nov, terdniga upanja biti, de bodo v fhtevilu ti-
ftih, kterim fo vezhno shivljenje in vfi v to po¬
trebni pomozhki in gnade obljubljeni bili. In
kakor li ne fmemo vere in ljubesni bres gros-
niga hudodelftva jemati puftiti, ravno tako bi
tudi pred Bogam hudodelzi bili, ko bi fi upanje
jemati puftili.

5. Upanje, kakor fmo she popred flifhali
od fvetiga Bernarda le f tem opraviti ima, de
nam obljube, pofebno vezhniga shivljenja, na
ktere fe vfe druge operajo, nanafha. „Vera v
nafhim ferzu tako govori: Bog je fvojim sveftim
flushabnikam, neisrezhene dobrote perpravil. U-
panje pravi: meni ga je prihranil. In ljubesin
pravi: Is vlih mozhi, de bi ga prejela, k Bogu
hitim.“ Bern, v 10. raslog. 90. pf. 1. v. Vfih
boshjih obljub fe je tedaj treba laftiti, in biti
preprizhan, de, zhe fo tudi vfim ljudem, nam

234

Tunder pofebno bile ftorjene. Vfe te vfpldh ftor-
jene obljube nimajo nobenih nafledkov, zhe fi
jih flehern is med naf pofebno po upu ne obeta;
in bres te pofebne prifvojbe bi vfe te obljube
nikogar ne tikale, in bi nobeniga fadii ne imele;
ker bi fi jih nihzhe sa fe ftorjenih ne iniflil: in
prasne bi bile , ko bi ti jih v nekaki obzhini do-
mifhljevali, kterih bi fe nihzhe na-fe obrazhati
ne upal. Komu bi toliko blasih rezhi bilo ko-
riftnih, od kterih nam fv. pifmo govori; pofebno
od vezhne Jjubesni Boga do isvoljenzov fvojih,
od ozhetne fkerbi, ki jo sa-nje ima; od nepre-
zenjenih darov, f kterimi on v prizhijozhim slav¬
ljenji dufhe bogati; od neisgovorljivih dobrot, f
kterimi jih bo v nebefih obful; zhimu bi bile vfe
te blage rezhi, ako bi fe nihzhe is med naf ne
podftopil, ti jih prilaftovati, in fizer le f tem
perftavkam, ile ni nihzhe gotov, de bo is med
fhtevila isvoljenih. Vfe te grdsne obljube bi v
osoru vfaziga pofamefniga zhloveka, prasne in
nekoriftne bile, ker pogrefhnji fpodbadlej ali pa
sgovor vfe fkupej tika. Med tem naf pa Apo-
ftelj opomni, de „vfe karkoli je pifano, je pifano
nam v poduk, de bi v poterpeshljivofti in po-
vefeljenji pifem upanje imeli.“ Rim. 15, 4.
Kakfhno poterpljenje, kakfhno povefeljenje, kak-
fhne mozhi bi sajemali is bdshjih obljub, ktere
fe nam le fplofhne dosdevajo, in nimamo ferza,
fe jih polaftovati? Kakfhni vzhinik sarnore fred-
ftvo imeti, kteriga moder sdravnik nam nafvetuje,
ko bi fi njega mozhi' fploh dobre domifhljevali,
in bi fi jih nihzhe fam na-fe obrazhati ne upal?

6. Tako fo Apofteljni bdshje obljube na vfe

335

verne obrazhali, kterim fo pifali ali ktere fo
uzhili, kako naj bi fe jih prilaftovali. „Po Tvo¬
jim velizhaftvu in fvoji inozhi naf je poklizal,“
govori Apofteljnov glava vlim vernim, „ftoril nam
je nar imenitnifhi in drage obljube, de bi po njih
deleshni poftali njegove boslije natore, zhe fe
bote sdershevali fpazheniga posheljenja tega fve-
ta.“ 2.  Pet. 1,3. 4. „Bog pak vfe milofti, ki
naf je po Jesufu Kriftufu k fvoji vezhni zhafti
poklizal, naf bo po kratkim terpljenji, popolnama
dobre, terdne in mdzhne ftoril. w  l.Petr. 5, 10.
„Ko fte fhe malikvavzi bili, govori Iv. Pavl,
fte takrat bresKriftufa bili, odlozheni od obzhine
Israela, ptujzi v bdshji savesi, bres upa ftorjenih
obljub, in bres Boga na tem fvetu. Sdaj fte
pa v Kriftufn, ki fte nekdaj daljezh bili, fe po
kervi Kriftufa perblishali. — Nifte tedaj po osoru
obljub nizh vezli goftovi in ptujzi, temiizh mefh-
zhani Cvetnikov in domazhi Boga. 44  Efesh. 2, 12.
13. 19. Ravno taApoftelj hozhe, de fe vfak
vernik tifte boslije obljube, ktere je on fvojimu
ftarimu ljudftvu delal, prifvoji: „Ne bom te sapu-
ftil, in tudi od tebe fe krenil ne bom, 44  in tifte
befede preroka: „Gofpod je moj pomozlmik, satd
fe bal ne bom, kar bi mi zhldvek persadjati sa-
mogel. 44  Hebr. 13, 5. 6. Tudi fv. Apoftelj Ja-
nes vezhniga slavljenja obljube na verne obra-
zha, on hozhe, de vfak v tem delesh ima, in
de je f fvetim vefeljem savolj tega napolnjen:
„To vam pifhem, de vefte, de imate vezimo
shivljenje, ki verujete v ime $ina bdshjiga. 44  1.
Jan. 5, 13. „De bi tudi s nami obzidno imeli,
in de bi nafha obzhina s Ozhetam in njegovim

236

§»inam Jesufam Kriftufam bila, in to vam pifhemo,
de bi obilno bilo vafhe vefelje. 44  1. Jan. 1, 3. 4.

7.  Ko je Jesuf Kriftuf djal: „Mdje ovze
moj glaf poflufhajo, in jeft jihposnam, in hodijo
vfled mene: in jeft jim dam vezhno shivljenje;
in ne bodo pogubljene vekomaj, in nihzhe jih ne
bo istergal is moje roke; 44  Jan. 10, 27.  28.
je imel bres dvombe imenitne namene; ker bi
gotovo tako imenitnih befed bres vsroka govo¬
ril ne bil. In kakfhin drugi namen bi bil vun-
der mogel imeti, kakor vfe ovze, ktere ga fpos-
nati frezho imajo, in fe trudijo po njegovih na¬
vedbah in ftopinjah hoditi, s shivim in terdnim
saupam navdati, de jih je sa vezhno shivljenje
odmenil, in de nizh samoglo ne bo, mu jih sa
vezhnoft istergati is rok? In ko je tudi tvojim
dva in fedemdefet uzhenzam djal: „VefeIite fe,
de fo sapifane v nebefdi vafhe imena: 44  Luk.
10, 20. on fvoje namene natanko daja fposnati,
de naj ti vfak is med njih perlaftuje te fvete be-
fede, in sa predfebik vefelja ima.

8. Hvaleshnoft je sa vfe kriftjane poglavitna,
bitna in vedna dolshnoft. „Treba je, 44  govori fv.
Pavl, „Bogii vfelej in v vfih rezheh sahvalo
dajati. 44  Efesh. 5, 20. — 1. Tef. 5, 18. In
kaj more viinder predfebik tako shive in nepre-
nehljive hvaleshnofti biti, satd govori ta Apo-
ttelj: „Ker naf je Bog in Ozhe Jesufa Kriftufa
s vfimi duhovnimi blagri in nebefhkimi darmi po
Kriftufu oblagodaril, in ker naf je po njem is-
vdlil, predin je bila poftavljena vloga fveta, —
in ker naf je s Duham obljub sapezhatil, ki je
saftava nafhe dedifhne, ker naf je tudi obudil,

237

in f Kriftufam vred v nebela pofadil. Efesh.
1, 3. 4. 13. 14. — 2, 6. Vfi darovi bdshji,
zhe jih v osoru vezhniga shivljenje premifhljujemo,
imajo nefkonzhno mozh v febi, navdajajo nafhe
ferze s ljubesnijo in hvaleshnoftjo. Ko bi jih pa
bres osora in sanefe s vezhnim shivljenjem pre-
mifhljevali, kakfhin vtifik pazh bi dajali fvojimu
ferzu? Kakfhno mozh pazh bi imeli vshgati k Iju-
besni fvoje ferze, ga navdati f hvaleshnoftjo, od
ftrahov in nepokojev fproftiti, in ga s miram in
vefeljem napolniti? Le shivo saupanje vezhniga
isvelizhanja, in notranji preprizhik, de nam ga
Bog hrani, samore te vzhine roditi.

9. Med drugimi vsroki, is kterih je Bog
Sakramente poftavil, je ta bil, de bi naf s ve-
zhim saupam v fvoje obljube in s vezhi goto-
voftjo njih rabe navdal. Sakramenti fo vidne
snamnja gnade; snamnja, ktere naf bdshjih ob¬
ljub sagotove, ki nam jih vlaftujejo, in fo nam
tako rekozh pezhat in porok, de bomo kdaj med
isvoljene fhteti. Pofebno je pa Jesuf Kriftuf
Sakrament fv. oltarja sato poftavil, de imamo
daritvo in Sakrament njegoviga telefa in kervi,
in vidno saftavo vezhniga shivljenja, kteriga nam
je obljubil, in sagotovil, de bo tifti, ki ta kruh
shivljenja, ta shivi kruh je, ki je njegovo mefo,
in pije njegovo kri, vezimo shivljenje dofegel.
Jan. 6, 4. 8. i. t. d., ker isvirik in njegovo
saftavo she ima, in de bo poflednji dan od fmerti
vftal. In vefelje ima, nam to pogofto perporo-
zhevati, in naf sagotovljati, in naf vfe nesaup-
nofti popolnama obvarovati. Ta zheftitljivi dar
je tudi fplofhnji in ofebfki dar. Vef je sa vfe,

238

in vef sa vfaziga pofebej. Jesuf Kriftuf ni bil
fain s daram dovoljen, kteriga je on sa isveli-
zhanje zeliga fveta f fvojim mefain in kervjd na
krishu dopernefel: ftoril je fhe is njega pofebno
vfakdanjo daritev, de bi fleherniga is med naf
fadu fvoje finerti deleshniga ftoril, ali mu v-
laftil fad fvojiga terpljenja. Ravno tifto telo; ki
je bilo nekdaj na krishu sa isvelizhanje vfih ljudi
darovano, je na nafliih oltarjih sa vfaziga po¬
febej darovano; on nam daja ravno tifte kervi,
ktero je na gori Kalvarii kar ženo odrefhitve
vefoljniga fveta prelil; on naf opominja, naf na¬
ganja, nam sapoveduje, de bi jo vshivali in pili,
de bi fi jo vlaftili, in de bi odkupni dnar sa naf
in pofebno sa nafhe odrefhenje bila. „Ker ko-
likorkrat koli to neisrezheno fkrivnoft obhajamo,
in fpominj te daritve ponavljamo, tolikorkrat tudi
ponavljamo delo fvojiga odrefhenja.“ Mal. p.
iv. mafh. v 9. n. p. bink. Ker nam te nepre-
zenjene kervi' podeluje, naf fpomnuje, de je sa
odpufhenje nafliih grehov darovana. Kaj bi naf
fhe bolj natanko sagotoviti samoglo ? Takfhna je
ta saftava njegovih obljub, ktere nefkonzhna zena
in imenitnoft fe popolnama s neprefegljivo veli-
koftjo njegovih nebefhkih obljub ftrinja, in nam
sa delesh, f kterim naf pomiljevati hozhe, tako
rekozh dober ftoji.

10. Te terdne in ftanovitne obljube, po kte-
rih fe je Bog savesal, fvojim isvoljenim dati
vezimo shivljenje, in mozh vfe sopernofti fvojiga
isvelizhanja premagati, dajo upajozhim kerfhan-
fkim dufham nepretrefljivo terdnoft in nekako
nepregibljivoft. „Kdo naf bo od ljubesni Kri-

239

ftufove lozhil? w  Od ljubesni Kriftufove do naf,
in nafhe ljubesni do njega? „Ali nadloga, ali
britkoft, ali lakota, ali nagota, ali nevarnoft,
ali preganjbe, ali mezh? V vlim tem pa pre¬
magamo savolj tega, ki naf je ljubil. Ker fveft
lim fi, de ne fmert, ne slavljenje, ne angelji, ne
poglavarftva, ne oblafti, ne prizhijozhe, ne pri—
liodno, ne mdzh, ne vifokoft, ne globozhina,
ne kaka druga ftvar, naf ne bo lozhila od lju¬
besni bdshje, ki je v Kriftufu Jesufu Gofpodu
nafhim.“ Rim. 8, 35. i. t. d.

11. Ta snotranji obzhutljej saiipa, po kterim
kerfhanfke dufhe is fhtevila isvoljenih in pred
namenjenih biti upajo, ftori, de fe sbe med is-
velizhane fhtejejo. „Po upanji fmo isvelizhani
poftali, 44  Rim. 8, 24. je Apoftelj v imenu vfih
djal. Onnerezbe: upamo isvelizhani biti, ampak
„po upanji fmo isvelizhani poftali.“ Te befede
fo bres premere mozhnejfhi. „Nafhe ftanje, on
fpet v imenu vfih vernih govori, je v nebelih,
kterih mefhzhani fmo, od koder tudi Isvelizharja
Gofpoda fvojiga Jesula Kriltufa zhakamo. w  Fi¬
lip. 3, 20. Nafhe upanje naf je tje, kjer sbe
saklad imamo, preneflo, fe sbe med sbujenze
in s Jesufam Kriftufam na preftalu (jtronu) fe-
dezhe miflimo, kamur je vfe premagovavze po-
faditi obljubil. „Bog pa, ki je obilniga ufmi-
Ijenja, naf je savolj ljubesni, f ktero naf je lju¬
bil, ko fmo fhe savolj grehov mertvi bili, fpet
oshivel v Kriftufu, (po kteriga gnadi fte isveli¬
zhani poftali,) in naf je obudil in pofadil v ne-
befa f Kriftufam Jesufam vred, de bi nam v pri¬
hodnjih zhafih obilne bogaftva fvoje milofti po

240

dobroti do naf v Kriftufu Jesufu fkasal. 44  Efesh.
2, 4. i. t. d. K takimu shivimu in terdnimu
saiipu fv. Pavl vfe verne obuduje. On hozhe, de
fe po upanji she isvelizhane, ne febi ampak Je¬
sufu Kriftufu laftne ude njegoviga telefa, od
njega po nefkdnzhni ženi njegove kervi odkup¬
ljene miflimo, ki fo f Kriftufam vftali in fe sli
njim v nebefa povsdvignili, kjer jim ni farno per-
pufheno, ampak bres isjema sapovedano upati,
de fo is fhtevila isvoljenih. In kolikor terdnej-
fhi je to upanje, mozhnejfhi bo, jih soper fkufli-
njave krepzhati, in vfe, kar s shivljenjem sgine,
sanizhevati.

12. $trah fam, de bi is fhtevila isvoljenih
ne bili, nam tega terdniga upanja potreti ne ime;
temuzh fhe podperati ga mora: ker ta ftrah, ka¬
kor fmo she popred natanko fprizhali, je neki
pomozhik, po kterim Bog prednamembo fvojih
isvoljenih ispeljuje, in nar vezhi pomozh sa vfe
kriftjane fploh je, nar poglavitniflii nauk Jesufa
in Apofteljnov, in novi fpodbadik saiipa. §v.
Pavl je vedil lirah pred pogubljenjem s shivim
saiipam dobro fterniti, rekozh: „Jes tedaj tako
tezhem, ne kakor nepremifhljeno, fe tako boju¬
jem, ne kakor de bi po vetru mahal; ampak
tarem fvdje telo in v fushnoft devam, de, ko
druge uzhim, fam savershen ne bom.“ 1. Kor.
9, 26. i. t. d. Ravno pred fmo tudi flifhali;
f kakfhnim saiipam je on to govoril, de ga  ne
more ne fmert, ne slavljenje, tudi hudizhi ne
lozhiti od ljubesni boshje v Kriftufu Jesufu Go-
fpodu nafhim.

13 Vidili fmo napofled, de je to upanje,

241

ako je terdno in do kdnza ftanovitno, snamnje
vezhniga isvoljftva. In miflimo, de ni vezh fpom-
niti treba, de v tem rasgovorn ne govorimo od
napzhniga saupa doftirih kriftjanov, ki potov fvdje
rasujsdanofti nozhejo sapuftiti, in fe  fpreoberniti
in poboljfhati ne miflijo, in vunder isvelizhani
biti upajo. Smotnjava hudizha je to, flepa pre-
dersnoft, ne pa kerfhanfko upanje. Ker „vfi
tifti, ki v Kriftufu Jesufu upanje imajo,“ govori
fv. Janes, „febe pofvezhujejo, kakor je on fvet.“
1. Jan. 33.

14. Safto'nj bi kdo tukej vfprotno govoril,
de zhlovek v prav dobrim dufhnim ftanu biti
mora, zhe bi fi obljube, ki fo isvoljenim bile ftor-
jene, perlaftoval, in bi fi upanje delati hotel, de
je v fhtevilu isvoljenih. Ne sato, de je kdo v
dobrim dufhnim ftanu, fe dofeshe ta up, obljub
isvoljenih biti deleshin; temiizh to upanje dela,
de fe v dober duflini ftan pride, in to po fto-
pinjah, is nar nepopolnifhiga v nar popolnifhi
ftan. S upam je nar prej treba sazheti, de fmo
v fhtevilu isvoljenih bdshjih, kterim je Bog ne-
befhko kraljeftvo namenil. tem je treba sa¬
zheti, de fe pregovorimo, de „Bog ni naf v
predfebik fvdje jese namenil, ampak, de bi is-
velizhanje dofegli po Jesufu Kriftufu Gofpodu
nafhim.“ 1. Tef. 5,9. Po tem upanji bomo
fhe le smoshni sa dobro; po tem upu le raftemo
v krepofti bolj in bolj; in mozhnejfhi ko je na-
fhe saupanje, krepkejfhi bodo sa dobro vfe dufhne
mozhi. Bres upa dobrot, ki jih je Bog fvdjim
isvoljenim perpravil, deleshin biti, fe nikdar du-
fha k ljubesni in hvaleshnofti do Boga vsdignila

16

242

ne bo: mlazhna, mersla, vfa ledena, bres mozhi
in gorezhnofti do kerfhanfkih zhednoft je. V tem
upanji pa dufha smoshna poftaja, vlim fe pod-
vrezhi in ispeljavati vfe. Tega fpodbadleja fe
Apoftelj poflushi, de bi vfe verne h krepofti podshi-
gal. „Ker tedej te obljube imamo, preljubi! ozhi-
ftimo fe od vfe nefnage mefa in duha in fpolnuj-
mo pofvezhenje v bdshjim ftrahu.“ 2.  Kor. 7, 1.

15. Saiidnj bi fe kdo tudi trudil, vfe to,
kar fmo do lefem uterdili, ovrezhi, f prašnim is-
govoram, de jih je she dofti takfhnih bilo, ki fo
upali, boshjih obljub deleshni biti, in biti is fhte-
vila isvoljenih, in de viinder nifo dedizhi poftali
vezhniga shivljenja, ampak savershenzi v pe¬
klu. Ali, kakor fmo she neki drugej govorili, to
le is tega prihaja, ker fo nehali vfe fvoje sa-
upe v miloft bdshjo in saflushenje Jesufa Kri-
ftufa ftaviti. Bog, ki le tiftim pomaga, in le
tifte isvelizha, ki do fmerti v miloft bdshjo in
mozh kervi Jesufa Kriftufa upajo, jih je sapu-
ftil. Ko fo upati jenjali, fo tudi pravizhnoft in
ljubesin sgubili, padli fo v pregrehe in pogub¬
ljenje, in to is fvoje hudobije in laftne krivize.
„Sa tega voljo, bratje! govori Apofteljnov vaj-
voda, persadevajte li bolj in bolj, de s dobrimi
deli fvdj pokliz in fvoje isvoljftvo uterdite; ker,
ako to ftorite, ne bote nikdar grefhili. Sakaj
to vam bo obilno dano, de pojdete v vezimo
kraljeftvo Gofpoda nafhiga, in isvelizharja Je¬
sufa Kriftufa.“  2. Pet. 1, 10.11. ^itanovitnoft
v upanji dofeshe ftanovitnoft v drusih zhednoftih
in dobrih elih, in je gotov fprizhlej vezhniga is-
velizhanja.

243

Enajfto poglavje«

Kerfhanfko upanje dufho s vefeljem na¬
polni, in jo she pred frezhno flori.

§• 1.

Po nauku fv. pifma morajo krifljani v brit-
ko/lih in sdihlejih preshiveti.

1. „V britkoftih je opefhalo moje shivljenje,
in v sdihovanji moje leta.“ Pf. 30, 11. To
mora vfih kriftjanov na fvetu dedifhna biti: v
britkoftih in sdihljejih morajo kakor prerok shiveti.
V fpatikljejih fo, dokler fo na semlji, zhe tudi
greh is ferza fovrashijo, in fe ga po mdzhi ogi¬
bljejo in vedno v majhnih pregrefhkih shive,
ktere je s shaloftjo in vednim kefanjem sbrifovati
dolshnoft. Zhutijo v febi mnogo mifel, shelj in
fkufhnjav soper bdshje poftave, ki jih nepreneh-
Ijivo napadajo in nepokoje. $tar zhlovek, ki
do fmerti v njih ne pogine, posheljivofti, ki fo
novimu zhloveku nafprot, obuduje. Tega ftariga
zhloveka s vfimi njegovimi nagibi vred je kri-

16*

244

shati treba, ako nozhemo v roke pafti fmertni
oblafti; neprenehama moramo farni f feboj voj-
fko imeti, ako nozhemo v pogubo sadeti, in mo¬
ramo s vednim sdihovanjem duha Jesufa Kriftu-
fa na-fe nagibljevati; ker le on nam v ti sno-
tranji fili, v ti duhovni vojfki, od ktere do fmerti
profti ne bomo, smago deli. Tudi sunanje slofti,
f kterimi fmo vedno oblosheni, fo sdihovanja
vsrok, dufho s britkoftjo navdajajo, jo mamijo
in opoverajo, de neprenehama fvojih mifel in
shelj ne more perBogu imeti in sediniti sh njim;
tudi k nepoterpeshljivofti in mermranji soper bosh-
jo previdnoft, fe nad blishnjim snofiti, ga fov-
rashiti, fe smafhevati nad njim, bi jo sapeljevati
utegnile.

2.  K tem ofebnim nadlogam, savolj kterih
pravi kriftjan vedno shalovati in sdihovati mora,
gre tudi vfe druge slofti perftavljati; ker po Iju-
besni, ki jih kakor ude telefa vkupej fklepa,
jim bodo tudi te laftovite. „Bog je telo tako
sloshil, de vfi udje edin sa drusiga fkerbe, in
tudi edin sa drusiga terpe. Vi pak fte Kriftu-
fovo telo, in udje med feboj.“ 1. Kor. 12, 24.
i. t. d.; vfi fo udje ravno tifte zerkve, ki jo o-
shivlja eden in ravno tifti duh, ki je fveti Duh,
ki je Duh Jesufa Kriftufa; kteriga jeJesufKri-
ftuf s Ozhetam vred po obzhinfkim isviru is febe
od vekomaj dal is-hajati; po kterim je telo Jesufa
Kriftufa v telefu preblage Devize Marije isobra-
sheno bilo, in kteriga Jesuf Kriftuf zhes vfe
verne isliva, de bi poftali udje njegoviga duliov-
niga telefa, ki je zerkev. Vfi pravoverni kriftjani
morajo tedej po ravno tiftim duhu oshivljeni biti,

245

vfi morajo natanko med feboj fklenjeni biti. Ka¬
kor fo udje nafhiga telefa, in vfi fo savesani
frezhe ali nefrezhe drusih udov biti deleshni.
Ko bi nefrezhe drusih udov ne obzhutili, bi jih
mogli sa mertve ude fposnati, is kterih je duh
ljubesni, ki shive ude med feboj fklepa in oshiv-
Ija, pobegnil.

3. In to njih shaloft in sdihovanje grdsno
ninoshi; oni vfe to v fvojim ferzu terpe, kar
drugi udje na fvojim mefu ali duhu terpe. V
vfih njihovih zhafnih nadlogah ufmiljenje imajo,
ki jih ljubijo, ko febe: bolj pa fhe in bres vfe
primere obzhutijo njih duhovne nadloge, in ob-
zhutijo jih po meri, de Boga bolj ljubijo, v kte-
riga pravizo takfhne slofti fegajo. Kako sha-
loftno in britko je v ozheh vere gledati „ pekla
kraljeftvo“ in rasfhirjanje greha po fvetu! ko bi
tudi malikvanja in nejeverftva, v kterih je vezhi
del fveta sakopaniga, ali krivoverftva in pun¬
tov, v kterih je vezhi del ljudi, ki fo kome j fhe
po imenu kriftjani, she potonilo, ne omenili. Kaj
fe med katolizhani ne vidi! nesdufhnoft, nevera,
napuh, zheftilakomnoft, nezhimerna nofha, ne-
zhiftoft, nevid, fovrash med sakoni, zhertje, v-
kljimbe, fkoparije, mafhevanja, fila, krivize i.
t. d. To fo hudobije, ki fe pafejo med mnogi¬
mi katolizhani; in te fkrune fo mende med krift¬
jani oftale, de bi v kraljeftvu Jesufa Kriftufa
greh gofpodariti puliile? Ali je mogozhe tedej
Boga in fvdjiga blishnjiga ko febe ljubiti, in ne
v ferzu ginjen biti, de ljudje Boga od vfih ftrani
tako nepofherno saframujejo in shalijo, in de je
neisrezheno veliko dufh sa vezhnoft sgubljenih?

246

§v. Peter od pravizhniga Lota govori, de fo
ga $odomljani, med kterimi je prebival, f fra-
moto, hudobnim in nezhiftim shivljenjem ftifkali
in njegovo pravizhno dufho od dne do dne pe-
ftili.“ 2.  Pet. 2, 7. 8. Ne bo tedej tifti tak-
fhnih muk, pregonov in ftifk shivo obzhutil, ki
Boga in blishnjiga s odkritoferzhnoftjo ljubi? In
ko bi ta ljubesin v nafhih ferzih takfhna, ka-
korfhna fe fpodobi, bila; nam ne bo mar lila,
med tako fpridenim fvetam shiveti, shiva muka?
Ne bomo mar pofiljeni f prerokam mifliti in ob-
zhutiti, in f tem fv. kraljem k nebefam sdiho—
vaje rezki: Gofpod, moje ozhi fo tozhile folsne
potoke, ker nifo (ljudje) dershali tvojih poftav.
— Od gorezhnofti fim fe pofufhil, ker fo moji
fovrashniki posabili tvojih naukov. — Vidil fim
pregrefhne ljudi, in fim kopernil, ker nifo der¬
shali tvojih naukov.“ Pf. 118, 136. 139.158.

§• n.

Po befedah fv. pifma fe, morajo pravi krift-
jani vedno vefeliti. Kerfhanfko upanje to
refnizo f poprejfhnjo popolnama ftrinja, ako-
ravno fe ji nafprotna dosdeva.

1. Preprizhani fmo she, de Jesuf Kriftuf
in njegovi Apofteljni nifo nizh bolj perporozhevali,
kakor mir in fv. vefelje. To vefelje ne fme
sginljivo, temuzh mora ftanovitno biti. „Vefe-
lite fe vfelej v Gofpodu, fhe enkrat rezhem, ve-
felite fe. w  Filip. 4, 4. To ponavljenje Apoftelj-

247

na: „ She enkrat rezhem, vefelite fe, kashe,
kako potrebno je to vefelje vlim kriftjanam.

2. Kako bi fe pa tako nafprotne rezin', ka¬
kor fta, shaloft in vefelje, fterniti samogle? >Sv.
pifmo nam govori, de jok in sdihovanje mora
biti dedifhna vfih kriftjanov, dokler fo na sem-
Iji, in ravno ta bdshja befeda nam pravi, de
naj bi fe vil verni vedno v Gofpodu vefelili.
Kako bi fe pa dve, k videsu nafprotne rezhi,
kakor fte jok in shaloft, ve dni pokoj in mir, sdru-
shiti dale? Vera in kerfhanfko upanje jih popol-
narna fkupej sdrushite.

3. Ti dve refnizi, pravi fv. Krisoftom, fe
v fvoji vidni nafprotnofti popolnama sdrushiti dafte.
$olse, ktere prelivamo savoljo Boga , fvoje ve¬
felje v febi imajo, kteriga vshivamo v Bogu.
Nafh isvelizhar je fizer djal: „Blagor tiftim, ki
joka jo, u  pa prezej perftavi: ker potolasheni bo-
do.“ V Mat. 5. In tifti, ki objokujejo fvoje
pregrehe, bodo po upu popolniga odpufhenja po¬
tolasheni s Bogam; po shivim upu bodo pove-
feljeni, njihove folse bodo tifti vezhni ogenj,
kteriga fo s grehi saflushili, pogafili, in nji¬
hovi sdihi bodo tifte fhkripe s sobmi , ki jih kdn-
za nebo, opoverli, po upu bodo ovefeljeni, de
bo njihova shaloft in vedno sdihovanje feme in
safluge tiftiga neisrezheniga vefelja in radofti,
f kterimi jih bo Bog zelo dolgo vezhnoft napa¬
jal. Kakfhno fladkoft, kakfhno vefelje bi upanje
per njihovi shalofti in folzah v njih obudovati
ino'glo. Kakfhno vefelje, kakfhno tolashbo bi
shaloftna kraljiza, kteri bi fmert ediniga, sa v-
ladflvo veliziga kraljeftva, odmenjeniga fina pre-

248

vred odvsela, v fvoji shalofti in folsah obzhutiti
mogla, ko bi preprizhana bila, de ga bo s sha-
loftjo in britkimi folsami od fnierti obudila! Kak-
fhno vefelje, kakfhno tolashbo mora karfhanfka
dufha obzhutiti, ki fvoje grehe objokuje in sha-
luje nad njimi; ker njeni sdihi in shaloft fo snam-
nja, de jo je Bog od grefhne fnierti obudil, de
bo v potokih fols osdravila, in bolj in bolj zhifta
prihajala, in fe bolj in bolj vgotovila s Jesufam
Kriftufam v nebefhkim kraljeftvu, kterimu v pri¬
meri vfe kraljeftva fveta ko fenza sginejo, na
veke kraljevati.

4. ^rezhni fo tudi tifti, ki pogubo fvojih
bratov, njih nevarnofti, fkufhnjave in njih padze
objokujejo, ki ftifke fvoje matere zerkve, ko fo
njeni udje, shivo obzhutijo. Njih sdihovanje in
shaloft, jim mora bitna tolashba biti, ki je go¬
tovo snamnje, de fo shivi udje telefa Jesufa Kri-
ftufa, ki te sdihovanja in fveto shaloft v njih
obuduje, in fo oshivljeni od duha Jesufa Kriftu-
fa. Ta boshji Duh, ki v njihovim ferzu neisre-
zhene sdihe budi, je tudi tolashljivi duh, Bog
vfe tolashbe. Daja jim v njihovi shalofti in fol¬
sah vefelje obzhutiti, ki vfe posemljifko fladkoft
in vefelje prefega: daja jim refnizo tiftih befed
obzhutiti, f ktero je fvojiga preroka navdihnil.
„Po mnoshi britkoft fvojiga ferza, Jo tolashki
rasvefelili mojo dufho. w  Pf. 93, 19. To fhe
on v prizhijozhim shivljenji vzhafih dela; in sa-
gotovljeni bodimo, de bo Bog tudi v prihodnjim
shivljenji na takfhno visho nam to delal, ki sdaj
vfe nafhe mifli in shelje nefkonzhno prefega.
Le globoko v ferzu hranimo ta up, in isvirik

349

nam bo vezhniga vefelja in tolashka. „Vefelite
fe v upu." Rim. 12, 12. „kakor shaloftni in
vender vfelej veleli." 2. Kor. 6, 10.

§. III.

Kerfhanfko upanje daja v v/ih primerah
tolash in vefelje.

1. „Vemo, de tiftim, ki Boga ljubijo, vfe
k dobrimu flushi." Rim. 8, 28. Po fvoji ne-
fkdnzhni mogozhnofti, modrofti in dobroti Bog
dela, de vli rasni prigodki slavljenja, fe k frezhi
isvoljenim fnidajo. Ta refniza vle to vefelje in
tolashbe tiftih dufh v febi ima, ki Boga ljubijo,
fe njegovim naredbam ponishno podvershejo, in
le v njegovo miloft fvoje saiipe ftavijo. „Vfo
fkerb njemu perpuftite, ker on sa vaf fkerbi."
1. Pet. 5, 7. Njegova dobrota ne sanizhuje
nikogar, njegove ozhi fo vedno odperte, vfe ob-
fega njegova previdnoft. „Gofpod ima vefelje
nad tiftim, — ki v njegovo miloft saupa." Pf.
146, 11.

2. Ko je fv. Pavl jutrove deshele obhodil,
in evangeli Jesufa Kriftufa po tiftih velizih po-
krajnah fveta od Jerusalema do Ilirfkiga raso-
snanil; je tudi fklenil vezherne kraje obhoditi,
in tudi tam fposnanje in ljubesin Jesufa Kriftufa
rasfhirjati, in ravno fklep fvojiga namena fpol-
nivfhi hozhe na pot, je v Jerusalemu bil vjet,
v shelesje sakovan, vezh let v jezhi perpert,
in napofled je kakor jetnik bil v Rim odpeljan.
In od enake gorezhnofti, kakor ta Apoftelj, bi

250

mogli mi goreti, de bi obzhutili, kakofhne grosne
britkofti mu je ta dolga jezlia prisadeti mogla,
ki ga je opoverala, ispeljevati fvdje namene, ali
vunder gorezhnofti, od ktere je goril, ni bil zhi-
fto nizli smanjfhal. S saiipam fe je tolashil, de
bo Jesuf Kriftuf tudi po njegovih verigah, ali
tudi po njegovi fmerti povelizhevan, in dolga
jezha s vfimi njenimi nafledki v njegovo isveli—
zhanje njemu flushila. J^lifhal je v Rimu v je-
zhi „de nekteri is nevofhljivofti in vkljubovanja,
ne pa is dobre volje Kriftufa osnanujejo, ker
menijo, mojimu shelesju fhe vezhi tesho perdjati.
Kaj je she, je djal, kakor fi bodi, de je le
Kriftuf rasosnanovan, tudi nad tem fe vefelim,
in fe bom vefelil. Ker vem, de bo po vafhi
molitvi in dodeljenji Duha, Jesufa Kriftufa meni
v isvelizhanje teknilo, in kakor napofled zhakam
in upam, de ne bom v nobeni rezhi v framdti.“
Filip. 1, 15. i. t. d.

3. David je mnogo prigodkov doshivel. Od
mladofti je bil predfebik fovrashtva, nevida, o-
brek; preganjan od kralja, per kterim je bitne
safluge imel; v preganjbah fe je vedno po goj-
sdih, pezhinah in jamah potikal. Bog ga je
fproftil in refhil is rok preganjavzov in pofadil
na kraljevi preftol, in ga f fvojo miloftjo, gna-
dami in velizhaftvam ovenzhal; tudi nefrezho je
imel pafti v velike pregrehe, ktere je objokoval
do poflednjiga sdiha shivljenja. V kasin nje¬
govih gregreh fo mu napake v hifho sadele, in
fin, ki ga je ljubil is ferza, fe je fpuntal nad
njim, ga je hotel is kraljeftva pregnati, in mu
je delal grosne krivize. V teh mnosih britkoftih,

251

is med kterih je bila ena grenkejfhi od druge,
je terdno saupanje imel v Boga, ki ga je pod-
peralo in tolashilo in mu vefelje delalo. „Ufmili
le me o Gofpod! ker v britkoftih fim grosnih. —
Moje shivljenje je v britkoftih prefhld, in moje
leta v sdihovanji. — V moji revfhini fi fe na me
oserl, in refhil is file mojiga duha. — Jes fe
pa v Gofpoda sanafham. V tvojim ufmiljenji
fe hozhem rasvefeljevati in od vefielja pofkako-
vati. 44  Pf. 30, 10. 11. 8. 7. ,,V tvojo miloft
fim upal: moje ferze bo savolj tvoje pomozhi od
vefelja pofkakovalo. 44  Pf. 12, 6. „Gofpod je
moj pomozhnik in moja obramba, na-nj fe je sa-
naihalo moje ferze, in pomagano mi je bilo, in
moje mefd je sopet oshivelo, in f proftovoljnim
ferzam mu bom zhaft in hvalo prepeval. 44  Pf.
27, 7. „M6je shivljenje je v britkoftih prefhlo;
tudi moje kofti fo vfahnile. — Jes pa o Gofpod
saiipam v te: djal fim, ti fi moj Bog. — V tvo¬
jih rokah je moja ofoda. — Pomagaj mi v fvoji
milofti. — Ne daj mi priti v framoto, ker kli-
zal fim v te. — Kako velika in mnoga je tvoja
fladkoft, o Gofpod, ki fi jo tiftim perpravil, ki
fe tebe boje, in jim jo fkasujefh, ki upajo v te.
— Na fkrivnim f fvdjim oblizhjem jih fkrivafh
pred ftraham ljudi. Ali v ftrahu fvdjiga duha
fim govoril: savershen fim od tvojiga oblizhja.
Pa glaf moje molitve fi vflifhal, ki fim klizal v
te.«Pf. 30, 11. 15. 16. 17. 18. 20. 21. 23.
„Operi me in belejfhi bomodfnega, daj mi sa-
flifhati vefelo in prijetno befedo, in od vefelja
bodo pofkakovale poterte kofti. 44  Pf. 50, 9.10.
Napofled fe ne utrudi ta kralj raslagovati, de

253

ga saupanje v miloft bdshjo f takfhnim velel jem
navdaja, de mu ga vfa velikoft njegovih sha-
loftnih prigodov in tudi fpominj njegovih pregreh
odvseti ne more.

§• iv.

Vfe drugo vefeije, ktero ne isvira is kerfhan-
fkiga upa, je napzhno, in ne more dufhe

umiriti.

1. Pravno, terdno in mirno vefeije je le v
refnizi, ktera je Bog. Vefeije, kteriga ifhemo
sunej refnize, je napzhno, nezhimerno, goljufno,
nepokojno, filno, in nesmoshno, dufho vmiriti.
Pametni dufhi pravo vefeije le is pofeftva pra¬
ve dobrote isvira, ali is upa, dofezhi pravo do¬
broto. $am Bog je pa pametni dufhi prava do¬
brota, torej le on smoshen, jo popolnama ras-
vefeliti.

2. Ni mogozhe, de bi dufha obilniga in po-
polniga vefelja ne shelela, in popolnama frezhna
biti ne hrepenela. Te shelje fo ji vrojene, in fo
tako filne, de jim kaj ne more. Povfod ona po¬
polnama vefela biti hlepi, govori fv. Augufhtin,
in ga ifhe vfelej saftdnj, dokler ga  v Bogu ne
ifhe. Pametna in po boshji podobi, vftvarjena
dufha je farna na febi tako imenitne narave, go¬
vori ta fv. dzhe, de le v nar vikfhi dobroti po¬
polnama frezhna biti samore. Vsmoshna je v-
ftvarjeiia, nefkonzhno dobroto, ki je fam Bog,
pofefti; ko fo pa vfe druge dobrote fkonzhne in
omejene, jo pazh omamiti samorejo, ne pa na-

253

polniti njene nefkonzhne in neismerljive prasnete,
in ji tudi nobeniga praviga pokoja ne dati, in
tudi opovreti ne, de bi nefrezhna ne bila. Is
vedne lakote in sheje po frezhi in pokoji, naj
dna mnoge rezili eno sa drugo obtezhe, obifhe
eno ali drugo fladkoft, vfaki dan fi novih iskuje,
fe na levo in defno, na vfe ftrani obrazha; bo
vunder vfelej nepokojna, omamljena in nefrezhna
oftala; ker ji bo vedna prasnota, s gorezhimi
sheljami ifkati nefkdnzhno dobroto, saoftajala;
dobroto, ktere nikoli med vftvarjenimi rezhmi
najdla ne bo. Vfa obilnoft, vfe bogaftva, vfe
fladkofti zeliga fveta, ktere nifo Bog dufhe, fo
revfhina, nizh in prava shiva prasnota. Zhlo-
vek mora, in ni drugazhi, revesh oftati, zhe fe
od tiftiga lozhi, ki ga popolno bogatiga ftoriti
samore, ker le on je bogaftvo vefoljnih dobrot.
Ifhite, govori dalje ta fv. ozhe, ifhite med v-
ftvarjenjem fvdjo blago frezho, in najdfhi jo bres
obotave režite: Bog ni vafha dobrota, ^alomon je
pred vami vfe to ifkal, in dalj, kakor on, ni
iti mogozhe. Vfe je imel, karkoli umerjozhi
zhlovek od bogaftva, flajev, velizhaftva, mo-
drofti, imenitnofti in fpofhtenja imeti samore, ni-
zhefa li ni odrekel v tem. In kaj je nafhel na-
sadnje ? Nezhimernoft in teshave duha. Ifhite,
zhe vam je mogozhe fhe vezhiga bogaftva, ve¬
lizhaftva, flajev in gofpoftva, kakor ^alomon
fam. Kaj bote f tem nafhli ? fhe vezhi rev-
fhino in prasndto fvojiga ferza; zhe dalje bolj
ga bote s nizhefam in nezhiinernoftjo ftvari na-
polnovali, in od Boga, ki je vfa obilnoft in edi¬
na dobrota lozhili, in ga do kdnza fprasnili.

254

Sv. Aug. v 58. pf. Prebivajte farni v febi;
idite is Tebe vun; obrazhajte fe na vfe ftrani:
vafha dufha fe vam bo vfelej flabo pozhutila,
bo vfelej udu enaka, ki je ftopil is fklepa, in
nima praviga mefta, dokler v Bogu ni nafhla
miru.

3. Zhefa je Amanu v sibelki pofvetne fre-
zhe fhe manjkolo? S obilnoftjo fvdjiga bogaftva
fe baha, f fhtevilam fvojih otrok fe kofhati, in de
je povsdignjen zhes nameftnike, nad fto fedem
in dvajfet pokrajin; po volji ravna f premoshe-
njem in shivljenjem podloshnih; vfe fe mu vkla-
nja, koder gre memo; edini Jud Mardohej mu
odrezhe to zhaft; in Arnan je poliljen fposnati,
de edino to le ga nefrezhniga dela, in posdeva
fe mu, de na fvetu nizh dobriga nima. Kje je
tedej frezha tiftih, ki ifhejo na fvetu fvojiga miru
in vefelja? Ena farna rezh jih nepokojne in do
kdnza nefrezhne ftori, in jim opeleni shivljenje
bolj, kakor bi jih vfe druge, ktere she v fvojim
pofeftvu imajo, frezhne in oblashene ftoriti sa-
mogle. Kakofhno vefelje pa pofvetnjaki vshivajo,
kterim ne manjka le ene rezhi, temuzh ftoterih
na enkrat? Umejte tedej, kakofhna dobrota je
Bog, bres kteriga fhe nihzhe frezhen ni bil.

4. Koko dolgo, zhlovefhki otrdzi, fhe bote
teshavniga ferza? Kako dolgo bote, ljubili fhe
nezhimerno lash, ifkali fhe lash prašnih, flepar-
fkih dobrot? Kar ifhete, je preblaga dobrota,
ali pot, po kteri jo ifhete, ne pelja do nje.
Aug. v 118. pf. Polno rasbahe, nemira, oma¬
me in revfhine je. Ifhete vefelja, pokoja in miru
v ljubesni in vshitku pofvetnih rezhi: to je, bla-

255

go  shivljenje v fmertnim narozhji, ifhete v peklu
nebef. Ifhite kar ifhete, pa nikar ga ondi ne
ifhite, kjer ga ifhete: ne ifhite nar vezhi do¬
brote v nar hujfhih is med vlili sloft. „Vfi shejni
idite k vodi. S vefeljem bote sajemali is vira
isvelizharja vodo, 44  Isai. 55, 1. — 12. 3. „o-
sdravljivo gnado, od ktere je pifano, de tifti,
ki pije od te vode, ne bo shejin na veke, am¬
pak ftudeniz mu bo, ki fe fteka v vezhno shiv¬
ljenje. 44  Jan. 4, 13, 14. $vet vaf flepi, vfe,
kar vam obeta, ne more vgafiti vam sheje, tudi
potolashiti ne lakote vafhe, in vunder jo mo¬
rate drago kupiti. „Sakaj dajate dnarje sa to,
kar ni sa jed, in fvoje delo sa to, kar val
ne naliti. Poflufhajte me svefto in jejte, kar je
dobro, in vafha dufha fe bo s vefeljem obredila.
Nagnite fvoje uho', in pridite k meni: in vafha
dufha bo shivela; — pridite in kupite bres dnar-
jev, in bres vfe menje vino in mleko. 44  Isai. 55,
2. 3. 1. Ta gnada, polna mozbi in blagote,
ki jo bres dnarjev vfakimu dajam, ki tako sa¬
njo profi, kakor fe sa drage rezin' profiti fpo-
dobi. Ifhite Gofpoda, dokler fe fhe najditi da,
in le njega ifhite. Zhimu derete po drusih do¬
brotah, ker vam je farna sadofti, in vfe druge
bres te vaf le fhe bolj nefrezhne ftore. ^t. Aug.
od f. troj, v 8. buk. 3. pog. Ne govorite te¬
daj vezli od mnoshe rasnih dobrot, in ne ifhite
ne teh ne unih pofebnih dobrot. Ifhite nar vik-
fhi fplofhno dobroto, ki v fvojim edinftvu in
enojftvu vfe druge dobrote obfega. Le to edino
ifhite, ker je nafha edina dobrota5 in zhes vfe
jo ljubite, ker je vafha nar vikfhi dobrota. Je-

256

suf fam nam obilno in popolno vefelje dati sa-
more, kteriga ifhete, ker le on je bogaftvo vfih
dobrih rezhi. Od fvojiga Ozheta jih je /profil
sa naf, kader je umret fhel sa naf. (Moj Ozhe)
sdaj pa pridem k tebi in to govorim fvetu, de

imajo moje vefelje dopolnjeno farni v febi. Vabi
naf on in tudi sapoveduje profiti: profite in bote

prejeli, de bo popolno vafhe vefelje.- 4  Jan. 17.

13. — 16, 24.

Kerfhanfko upanje she naprej dufho ofrezhi.

1. Vefelje, ktero isvira is kerfhanfkiga upa,
je predpokuf nar vikfhiga blashenftva, ki ga v
nebefih isvoljeni vshivajo. To frezhno shivljenje
v nebefih v radofti obftoji, ki jo bomo nad ref-
nizo imeli, govori f. Augufhtin v fvojih fposn.
v 10. buk. 23. pog. Vefelje tedej, ktero is
upa isvira, je vefelje nad refnizo, je v refnizi
popolnama uterjeno, is refnize prihaja, le v ref-
nizo, ki je Bog fam, namerja, satd je pa tudi
sazhetik vezhno frezhniga shivljenja.

2. Ljubzhki fveta bodo po upih in sheljah
nepokojni, raspofajeni, in revni, ker na enkrat
tiftiga, zhefar posheljujejo, dofezhi ne morejo,
in ker vfe, po zhimur hlepimo naf, zhe dofezhi
moremo nefrezhne ftori. §v. Aug. v 37. pf.
Kriftjana upanje pa ni nepokojno, raspofaje-
no, ne muzhi. On ne posheljuje drusiga nizh,
kakor tifto, kar je she v lafti imel, ko je she-
leti sazhel. Kerfhanfko upanje vfe nafhe shelje

257

s eno farno nefkonzhno dobroto, s Bogam po
kterim zhlovek perferzhno hlepi, sedini. Te she-
Ije vimder, akoravno fo ferzhne, nameft de bi
zhloveka snepokojite, raspofajale in nefrezhniga
delale, ga potoiashijo, s vefeljem in miram
napolnijo, ker ve, de Boga v lafti imeti sa-
zheti, je dovolj ga v sheljah imeti, in bolj ko
ga v sheljah, bolj ga tudi v ferzu imamo, po-
polnifhi ga bomo kdaj v nebefih v lafti imeli.
„Kdor fe Gofpoda v sheljah dershi, je sh-
njim eniga duha. 44  1. Kor. 6, 17. Naj le ifhejo
dobrot otrozi fveta, kolikor jim jih dati samore;
naj le hlepe po frezhi in radofti njegovi: „Sa
me je dobro, de fe Gofpoda dershim, in ftavim
fvojo fveft v Gofpoda Baga, — on je Bog,
mojiga ferza, in na veke moj del; — ali tifti,
ki sapufhajo tebe, bodo poginili. 44  Pf. 72, 28.
26. 27.

3. Vefelje, kteriga zhlovek vshiva per do¬
brotah fveta, je vfelej s grenkoto namefhano.
Tifti, ki na fvetu ifhejo fvojiga blashenftva, mo¬
rajo vedno, de fe ogibljejo gnjufa, od eniga ve-
fejja v drusiga iti, in ker je pofledno takofhno,
ko pervo malovredno, fe ftari gnjuf sopet po¬
verile. Tifti pa, ki ne posheljujejo, ne ifhejo
drusiga, ko famiga Boga, fe jim nikoli ne per-
ftudi, nikoli ne ognjufi, in fe ga ne navelizhajo
nikdar, ker fe jim nikdar pomanjkljiv ne vidi:
bolj ko ga vshivajo, popolnifhi, ljubesnivfhi jim
je. Njih shelje, nameft de bi omersnile, bolj
in bolj oplame. „Pokulite in poglejte, kako fla-
dak je Gofpod, 44  Pf. 33, 9. ker lepo fkufhnji,
ki jo bote od tega imeli, bote umeli. Blagor

17

258

zhloveku, ki v njega saupa. „Vshival bo nove
fladkofti, bolj in bolj.“

4. Dobrote, ktere vshivamo tukej na fvetu,
nam po rasnih pergodbah, kterih fe ogibati in
jih opovreti ne moremo, nam soper voljo od-
vsete biti samorejo. Kakofhne terdnjave in fta-
novitnofti tifto vefelje tedaj biti samore, ki ga
najdujemo v tiftih rezheh, kterih sgubiti ima¬
mo vedne fkerbi, in ga tudi, ko ji fhe fvefti
nifmo, sgrefhimo? Kar pa kerfhanfko upanje
terdno in ftanovitno obeta, v tem oblito ji, de vemo,
de vfa hudobija in fda ljudi in hudizhev nam
nafhiga Boga, ki je tifta edina dobrota, v ktero
vfo fvojo frezho in blashenftvo ftavimo, nam
nihzhe soper nafho voljo odvseti ne more. Naj
dela Cvet kar hozhe, de bi me frezhniga ftoril,
oftane vedno v meni neki del, govori fv. Au-
gufhtin, kteriga dofpeti ne morem, in tam ka¬
nuje moj Bog, moja saloga, moj prijatel in moje
blashenftvo.

5. Zhlovek, ki fvoje vefelje, fvoj mir in
frezho ifhe v dobrotah tega fveta, ni is nadlog
in shaloftnih pergodkov, kterim je shivi zhlovek
vedno podversben, isvset. Vse nadloge, ki ga
sadevajo, fo refnizhne nadloge, nadloge bres vfe
smefi kake dobrote, bres saflushenja sa prizhi-
jozhe in prihodno shivljenje: bres dobizhka od
mane fveta, ki savolj njih zhloveka sapufha in
zherti, tudi ne od ftrane Boga , od kteriga ne
plazhilo, temuzh vezhna kasin naftaja. Ker te¬
daj zhlovek od vfih ftrani nizh drusiga ne vidi,
kakor nadloge; ker v prizhijozhih in prihod¬
njih dobrotah nizh dobriga najti ni, f zhimur

859

bi fe potolashiti mogel: kaj mu tedaj saoftaja,
kakor nepoterpeshljivoft, ferd, gnjuf, doftikrat
tudi obupnoft? Kerfhanfko upanje pa daja zhlo-
veku nar vezbi dobrote, pofebno v sloftih pri-
zhijozhiga shivljenja, kar fmo she popred govo¬
rili. Slofti fo sa-nj le dosdevne slofti, ref pa prave
dobro'te. On v tem vezbi dobizhke ima, kakor
pak v vfih tiftih rezheh, ki jih fvet dobrote ime¬
nuje. Se bomo mar zbudili nad tem, kar nam
Apofteljni od pervih kriftjanov govore: „de fo
per vfih fvojih nadlogah veliko vefelje imeli. 44
2. Kor. 8. 2.

6. Ref je tedej, de kerfhanfko upanje pra-
viga kriftjana refnizhno frezhniga ftori, in mu
dela vefelje in mir, kteriga predpokuf nebef ime¬
novati fmemo. §v. pifrno ga ravno sato' tudi
frezhniga imenuje. „$rezhin je, ki v Gofpoda sa-
upa. 44  Prip. 16, 20. „Kader fe bo v kratkim
vnela jesa Gofpoda, frezhni fo vfi, ki saupajo
va-nj. 44  Pf. 2, 13. „Blagor zhloveku, ki fvojo
fveft v imenu Gofpoda ima, in fe ne osira v
prasne in sapeljive neumnofti, kakorfhini fo vfi
upi fveta. 44  Pf. .39, 5. „Blagor zhloveku, ki
od tebe, o Gofpod, zliaka pomozhi. — Blagor
zhloveku, ki v te fvoje saupanje ftavi. 44  Pf. 83,
6. 13. „Blagor temu, kteriga pomozhnik je
Jakobov Bog, kteriga upanje je v Gofpodu fvo-
jim Bogu, ki je nebo in semljo, morje in vfe,
kar je v njem, vftvaril. 44  Pf. 145, 5. 6.

17*

260

§• vi.

V kterim pomenu /v. pifmo frezhne imenuje,
ki vfe fvoje saupe [lavijo v Boga, in kako fe
to s unim ujema, kar ocl nadlog tega shiv-
Ijenja uzhi.

1. Kar fino v II. §. govorili, bi prizhijo-
zhimu vprafhevanju sadoftilo: vunder bo pa to',
kar tukej nafleduje, fvoj hafen imelo. Popolno
blashenftvo ni del prizhijozhiga shivljenja, ker le
v nebelih bo popolno in sverhano. Lakota, sheja,
bolezhine, fmert in vfe druge britkofti telefa in
dufhe, ktere tukej duha in ferze zhloveka ras-
deljujejo, in ga opoverajo, vfe fvoje mifli in na¬
gibe s Bogam fterniti, hodo delezh od tiftiga
nebefhkiga ftanja. Tam ne bo nobene neved-
nofti fvojih dolshnoft, nobene nuje, ne obotave,
ne negotovofti vezh, ktere tukej dufho, ki ljubi
Boga, in fvoje dolshnofti fposnati in fpolnovati
shelf, muzhijo. $onze pravizhnofti bo v tem
preblashenim prebivalifhu v fvoji popolni fvetlobi,
in bo vfe temote na veke pregnalo: tam bomo
refnizo v goli refnizi gledali; vfe, kar je ref,
kar pravizhno in fveto, bomo vidili, in zhifto
bres okrivala bomo vidili, in vidili,bomo v is-
virku vfih refniz, vfe pravizhnofti in fvetofti. Tam
ni nobeniga greha, nobenih fkufhnjav vezh; po-
sheljivoft, is ktere fo isvirali, bo do konza sa-
terta; zhifto rasfvetljena in ognjena ljubesin bo
vnemala nafhe ferze, in ga sa vfe grehe, vfe
hude mifli, sa vfelej nesmoshniga ftorila. Ta-

361

krat bo nafhe vefelje popolno, ker nizh drusiga
posheljevati nam oftajalo ne bo; ker bomo v
vefelje Gofpoda in v pofeftvo vfih popolnih do¬
brot, in f popolno gotovoftjo, de jih nikdar vezli
sgubili ne bomo, odfhli. „0 Bog! ki fi nar vik-
fhi refniza, lepota, praviza in farna gola do¬
brota, kako frezhni fo tifti, ki v tvojim fhotoru
prebivajo; ker na veke te bodo vshivali, lju¬
bili, te hvalili od veka v samakljivim vefelji in
zhudenji, kterih umeti nifmo fhe vredni. Moja
dufha po fhotorih Gofpoda medli in hlepi.« Pf.
83. 5. 3.

2. „Blagor zhloveku, ki v te o Gofpod
vojfknih trum saupanje ftavi. Blagor mu, ki
fvojo pomozh od tebe ima, ki v ti folsni dolini,
v kraji, kamor je poftavljen, is zeliga ferza k
tebi priti sheli. Ker blagoflov daja poftavoda-
javiz, de rafte is zhednofti v zhednoft, in gleda
Boga bogov na Sijonu. Gnado in velizhaftvo
bo dodelil Gofpod.« Pf. 83, 13. 6. 7. 8. 12.
Prerok v tem pfalmu dvojno švelizhanftvo ras-
lozhi; švelizhanftvo tiftih, ki she prebivajo v
hifhi Boga in tiftih, ki tukej v folsni dolini v
Boga, fvoje upanje ftavijo, in obodvojne frezhne
imenuje. Ali kako rasno je njihovo svelizhanft-
vo: pervi prebivajo v hifhi Boga, v i^ijonu,
prebivalifhu vefelja in gofpoftva, njih svelizhanft-
vo je od veka hvaliti Boga; drugi fo fhe v
folsni dolini, njih švelizhanftvo je v Boga upanje
ftaviti, nadjati fe pomozhi od njega, s ved-
nim sdihovanjem sa-njo profiti, neprenehama
hlepeti po obljubljeni gnadi in zhafti, rafti is
zhednofti v zhednoft, Boga vedno is ferza she-

262

leti, do zhafa de bomo na Jjiijonu gledali bo¬
gov Boga.

3. To poflednje svelizhanftvo je svelizhanft-
vo vfih pravih kriftjanov, dokler fo na semlji.
V pravim pomenu fo tudi v refnizi frezhni, ker
jih fveti Duh v mnosih krajih fv. pifma tako
imenuje. V drugim pomenu fo pa revni in ne-
frezhni, v ti folsni dolini fo farni feboj in s mo-
gozhnimi in prekanjenimi soperniki, ki jim no-
beniga pokoja ne dajo 5 po duhu pokore vedno
ftokajo pod bremenam nadlog in potreb, ki jih
obzhutiti morajo, in v mukah, ktere truplo in
dufho more. Ako ta ftan s svelizhanftam v ne-
befih primerjamo, fi ga veliko nadlogo, pa kaj
fmert farno miflili moramo, in ne pravo shivlje-
nje. „Jeft nefrezhni zhlovek, kdo me bo refhil
od telefa te fmerti?“ Rim. 7, 24. „Mi farni,“
on v drugim kraji govori, „ki imamo pervine
duha, ki imamo preimenitne darove fv. Duha,
tudi mi sdihujemo, kakor drugi verni, farni
per febi, in hlepimo po fprejetvi v boshje otkro-
ke, in zhakamo fvojiga odrefhenja. 4£

4. Ko je pa nefkonzhno in preblago veli—
zhaftvo, kteriga je Bog vlim tiftim dati obljubil,
ki v njegovo miloft upanje ftavijo, ki vfe per-
beshalifha in pomozhi le v trudili in dobitvah ti-
ftih dobrot ifhejo, ktere jim saupanje pred oziri
ftavi; jih v fredi nadlog tega shivljenja frezhne
imenovati moramo. V tem pomenu jih Bog fam
pogoftama frezhne imenuje, in Apoftelj jim sa-
poveduje, de naj fe savolj velizhaftniga upa
boshjih otrok hvalijo, in po upu, ki fo s Jesu-
fam Kriftufam vftali in v nebefih prebivajo fe

363

frezhne mifliti morajo. Zhloveka bi, ki ima do
veliziga kraljeftva nekako gotovo pravizo, po
duhu fveta prefrezhniga imenovali, ko bi fhe le
po nekterih letih, kraljeftvo v pofeftvo dobil5 in
to pravizo dofezhi, bi nektere leta v revnim,
flabim in sanizhljivim ftanu shiveti mogel. Vfi
ljubzhki tega fveta, bi mu te frezhe bili nevofh-
Ijivi. Kdo pa svelizharftvo tiftih ljudi umeti sa-
more, ki nizh drusiga ne upajo, in nizh drusiga
dofezhi ne ifhejo, kakor bdshjiga kraljeftva in
njegove pravize? ker terdo pravizo imajo do
njega. Samore li zhlovefhki napuh od nebefh-
kiga kraljeftva sheleti li kaj imenitnifhiga ? Ref
je, de kriftjan mora zhaf fvojiga shivljenja, v
bolezhinah, folsah in sdihlejih doftati. Doftikrat
Bog dopufha, de fo tukej revni, sanizhevani,
fovrasheni, obgovarjani, preganjani, kregani,
ali ravno to jim novo in gotovo pravizo do ne-
befhkiga kraljeftva daja. In ravno to jim tudi
vefelje in radoft mnoshiti mora. Zhe ni to go¬
vor fveta, je pa govor vezhne refnize: „Isveli-
zhani fo ubogi v duhu 5 isvelizhani fo shaloftni,
ki savoljo pravize preganjenje terpe, ker njih
je nebefhko kraljeftvo. 44  Mat. 5, 3. 5. 10. Ni¬
majo fhe iizer tiftiga v pofeftvu, vunder pa, pravi
Jesuf Kriftuf, de je njihovo, in njim flifhi, ker
imajo pravo pravizo do njega, in ga tudi bodo
gotovo pofedli, „ako bodo fveft in zheftitljivi up
do konza ftanovitno ohranili. 44  Hebr. 3, 6. Kdo
bi fe tedaj branil frezhne imenovati, ktere Je¬
suf Kriftuf fam ofemkrat tako imenuje.

5. Bres tega upanja, kteriga nam Jesuf
Kriftuf daja vezhno kraljevati sh njim, „bi bili,

264

kakor naf Apoftelj uzhi, nar revnifhi is med vlili
ljudi'l.Kor. 15, 19. ker bi po naukih evan¬
gelija vef zhaf fvojiga shivljenja fe od vliga
sdershevati mogli, karkoli nam fvet vabljiviga
ponuja, bres upa na unim fvetu kako plazliilo
imeti sato'. Velik sapeljiviz bi bilJesuf sa naf,
in bi bil le sato bil prifhel na fvet, naf nefre-
zhne ftorit. Po upu fmo pa nar frezhnifhi is
med vfih ljudi na semlji; ker vfe, karkoli druge
nefrezhne ftoriti samore, po befedah Jesufa Kri-
ftufa nafhe plazhilo mnoshi, in bo sa naf pre¬
blagi predfebik vefelja in radofti. „To preblago
upanjekakor ga sove Apoftelj „upanje polno
neumerjozhnoftikakor ga modri imenuje, vshi-
tik, vefelje in radoft tega umerjozhiga shivljenja.
„Vefele naj fe vli, ki upajo v te o Gofpod, ve-
felili fe bodo na vekomaj, in prebival bodefh
med njimi! Gofpod, ti ii naf f fvojo dobro voljo,
kakor f fhkitam pokrilPf. 5, 12.  13. kteriga
pfhize fovrashnikov predreti ne morejo. „V fenzi
tvojih perut hozhem imeti fvoj up, dokler hudo¬
bija odide.“ Pf. 56, 2.  „Tudi v miru bom fpal,
in pozhival; — ker fi me o Gofpod pofebno v
upu poterdil.“ Pf. 4, 9. 10. „Upal fim v ti-
ftiga, ki me je od duha maloferzhnofti in hudiga
vremena refhil.“ Pf. 54, 9. „Gofpod je moje
perbeshalifhe, in moj Bog, je podpora mojiga
saupa.“ Pf. 93, 22.

KONEZ.

Vfe k nar vezli! zliafti bosliji.